Poštnina plačana v gotovini iCENA IZVODU 10 DIN siillllE' Vrela rednik Izdaja Tiskovni svet »Polet« — 1 uredniški odbor — Odgovorni ure Prešern Igor — Rokopisov ne vnCamo — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo In -.prava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva ul. 12, uprava: Cankarjeva 4. (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 - Čekovni račun uprave 60-KB-2-Z-84 — Telefoni: uprava 21-281, uredništvo: 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 ln 30-278) — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din. Solkan, lalorsillor ali Zilar? Leto XIII. — Štev. 2. V Ljubljani, 13. januarja 195?. V sredo ob 15. uri bo na Galeto-vem v Šiški, na 6Om-skakalnici lepa mednarodna skakalna prireditev. Sodelovali bodo najboljši jugoslovanski skakalci in nekateri najboljši Iz Avstrije ln Nemčije. Omenimo naj samo to, da se bodo spoprijeli za bolf&e mesto Boikarl, četrtoplaslrani na lanskih olimpijskih igrah v Cortipi iji nemški državni prvak, dalje avstrijski prvak Habersalter in naš Zidar, ki je lani osvojil naslov državnega prvaka. Ze ta borba, treh prvakov, obeta velik športni užitek, zato bo v sredo ob 15. uri v Šiški vsakdo lahko prišel na svoj račun. Predprodaja vstopnie vsak dan pri Turist biro in Putnik, in v društveni pisarni Enotnosti od 10. do 12. ter od 18. do 20. Ute V predprodaji kupljene vstopnice so za Z0 odstotkov ceneje Skakalne tekme v Planici Daljave a treba bo so že lepe še in še vaditi PLANICA, 13. JAN. — Ob skakalnico, ker so imeli popoldne Lokomotiva : Poštar 2:0 (1:0) lepem sončnem vremenu so. izbirno tekme za sestavo državne , Za Žirovnice, Tržiča, 80 °dlgral1 eksblb.MjSKO tekmo, saj Je pagandi „ je vendarle zbralo na igrlMi"^ ----r------------- ------ ----- ------Beograd. IS. jan. Za nogometno srečanje .K™Pe, ™ BeSunh Rezul‘ “eno^z Cek:novim Sradom nekai st0 palcev, ki zimo ni nastopal. Letos pa se je ze med Crveno zvezdo in jesenskim prvakom (5, ° Ul?7r Pm srečanje se je končalo s 14:13 v korist nis0 sicer videli Prvovrstnega hokeja, vendar poleti tako dobro pripravil, da je IV. cone, Slogo iz Kraljeva, je vladalo ve- £a dV O JJnrvlt m' 107 O ’l; Spartaka. Zanimivo je bilo tudi sreča- za sil° 1« 51o. Papirničar je sicer tehnično prepričan V popoln uspeh. liko zanimanje, saj se je zbralo na igrišču ,6 ,V Q , Clnatschnio'" (Villl nJe s Partizanom. Partizan je Izgubil Precci zaostajal za Ljubljančani, le-ti pa se »Mislili SO, da sem sposoben Že za okrog 20.000 gledalceo. Zvezda je zmagala 4.(.grl. ekil)C* 1 Jesenice iKIim T Z 0:3 (°:3' 0:1, 0:5), beograjsko občinstvo niso naprezali, povrhu pa je bil led še slab, pokoj. Toda, Janez ne bi bil Janez, Sele v zadnjih minutah. Gostje so bili vse IIorv(;r Slemenšek Vesel Klinar pa Je klJub temu prišlo na svoj račun, tako, da je bila igra precej medla. Po p ra, ce ne bi še enkrat_ krepko zavihal r,° minut pred koncem v vodstvu in M|, M 21:31.5 2.’ Robini’ 21-59 T Za zaključek pa je Spartak odigral vče- vici rečeno, od Ljubljane smo več priča- šole za zaključek je Kostič dvakrat potresel ^ Tecpnir-p TV 90.-A.h7. člntiick ni ral še tekmo proti Crveni zvezdi in jo kovali, zlasti še zato, ker je na turneji po •p k rokave in vsem dokazal, da mora. ia mora- “ “ . .. . , lJU“.3. Jesenice IV. 22:46.7; članice (14 bile šte- mrežo ter Tasič v zadnjr mmuU iz enajst- * „ n s pro-venije. metrovke. Sloga je odlično zaigrala in bila enakovreden nasprotnik državnemu prvaku. V Murski Soboti in morda še kje... O težavah, ki jih imajo naši šport- stvari rešujejo in v čem odgovorni 1)1 delavci zastran gradnje in vzdr- tovariši v Murski Soboti nimajo tevanja športnih naprav, smo napi- prav. v Mariboru, Kočevju, Ljublja-sall že marsikako besedo. Tudi naš ni, Novem mestu, Črnomlju, Celju vrhovni športni organ, Športna zve- itd. danes vedo, da Je šport del naša Slovenije, zastavlja na tem pod- šega življenjskega standarda in pred-ročju vse svoje sile za to, da bi pri stavniki družbe v naših komunalnih nas uveljavili In osvojili načelo, da odborih stvar razumevajo tako, da Je tudi športna dejavnost del naše jo podpirajo, predvsem materialno, splošne kulture, torej stvar naše pa tudi za družbeno vsebino športa družbe. Zato Je med drugim tudi se prizadete družbene organizacije naloga družbe, da poskrbi za mate- brigajo lz dneva v dan več. Tudi po- rialno podlago športa. Seveda tega načela ne moremo uveljaviti čez noč in tako hitro, kot žrtvovalni športni delavci dobivajo danes že zasluženo priznanje za svoje družbeno koristno delo. Najmanj m 7". « Vi, T.’ 7 1 V kar pa jim moremo dati, je to, da 01 sl to želeli; mnogo težav je treba jih rešimo zastarelih nazorov in s tem v zvezi skrbi za gradnjo In vzdrževanje igrišč, kar je vsekakor premagati, zlasti materialnih, še bolj pa takih, kjer je treba prepričati tovariše, ki imajo besedo v naših , ljudskih odborih in komunah, dani- flanes stvar skupnosti. Pa ne samo majo prav, če mislijo, da je šport t0: 5port ni nckaJ' kar bl blI° samo luksus, športna naprava pa seveda za aebe- ,zollrano- stvar Posameznih navdušencev, ki si lahko privoščijo športno udejstvovanje samo za svojo osebno zabavo. Naš šport odigrava važno družbeno vlogo in te naloge stvar tistih, ki si šport Izmišljajo. Tako naziranje ni pravilno in tovarišem, ki tako mislijo, je treba pri premagovanju takih zastarelih . . , . .. . __ . . bodo vsak dan večje m odgovornei- nazorov pomagati ln temu namenu še. Večji poudarek te dejavnosti pa mora pomeniti tudi večjo skrb družbe, to je naših ljudskih odbo-Poročajo nam namreč, da občinski rov za njQ naj služijo tudi naše današnje vrstice. Uudski odbor v Murski Soboti zahteva od tamkajšnjega športnega O teh vprašanjih smo, kot rečeno, že pisali. Marsikje so do danes stare kluba plačilo najemnine za športni aazore že lzpremenm in stvarl s0 se Prostor, na katerem soboška mladina ,brni!e na bolje. Prav veseli bi bili, •sra nogomet in goji atletiko. Po Ce bi tako poročilo dobili tudi iz dobne zahteve ima tudi do tamkaj- Mlirske Sobote in z veseljem bi v Snjlh plavačev oz. do tovarišev, ki prihodnji številki zabeležili, da skrbe plavanje in vzdrževanje Murski Soboti ni tako, kot se govori. P avalnega bazena. Kakšen je njihov Ce pa tovariši, ki odgovarjajo „„ ., nos »Partizana« ne vemo, bo- stvar, mislijo, da nimamo prav, pa mo pa se, da ni nič boljši kot do bomo prav tako z veseljem objavili njihova pojasnila, s še večjim veseljem, pa tudi ognjem, pa jim bomo i»orta. Treba je pogledati samo malo oko- . , ____ _________ , .JP| ______ *! sebe, pa bomo našli lep, rekli bi skušali odgovoriti in jih prepričati. *ttpljiv primer, kako se danes take da nimajo prav. S. tekmovalk — proga dvakrat 1300 m): 1. Klinar M. (j) 4:24.5, 2. Ravnik (Bolt) 4:27.3, 3. Sodja (Boli) 4:30.4; ekipe: 1. Jesenice 21:31.5, 2. Bohinj 21:59.3, mladinci (14 tekmovalcev) proga 2 X 300 m: 1. Zupan (Kropa) 4:20.2, 2. Vesel (J) 4:21.6, "3. Lanu er (Vili) 4: 23.3. ...invKočevju premagal z 18:3 (8:0, 5:1, 5:2), Avstriji in Poljski večkrat odlično zaigrala. Satlerju ni šlo tako kakor w Gorilni, Kočevje, 13. jan. »Partizan« Ko- Včeraj so se pričele mednarodne smučarske tekme v Wengenu v Švici. Kot prva disciplina je bil na sporedu smuk na 3500 m dolgi progi, ki je imela 850 m višinske razlike. Na cev j 6 je danes organiziral sankaške startu so bili najboljši smučarji Avstrije, tekme na gozdni cesti Z Mestnega Italije, Švice in Francije na čelu s tvikrat- vrha, ki je popravljena in je tako niin zmagovalcem olimpijskih iger v Gortini, postala naravno sankališče. Na star- Avstr‘jccin Tonijem Sailerjem. V odličnih , . - tu se je zbralo 23 sankačev vseh snežaih raz,nerah sc ie razvila zanimiva danes končalo s specialnim sialo- oddelkov. Pri tekmovaniu je raz- borba- Prri i« vozil Avstrijec Hilibrand, ki mom, fci so ga vozili dvakrat. Ioni vesel iivo to, da so nastopili vsi od je dosegel Cas 3:39'9' Tak°4 za ”iim i« biI (Avstr.) 3:28.4, 6. Hinterseer (Avstr.) 3:29.4, 7. Hilibrand (Avstr.) 3:29.9, 8. Schranz (Avstr) 3:30.1, 9. Alberti (it) 3:30.9, 10. Lci.tner (Avstr.) 3:31.3, 11. Mark (Avstr.) 3:31.7, 12. Bon'ieu (Fr) 3:33.4, 13. Suter (Sv) 3:54.5, 14. Blasi (Šv) 3:34.6, 13. Bozon (Fr) 3:17.1. Tekmovanje »Lauberhorn« se je "‘tr”<«• Lžttil Sailer ni mo-gel ponoviti uspeha v smuku. V prvi vožnji se je dobro krmilom, nekak domač bob. Vozili Sailer," ki je dosegel najboljši čas, ki ga tudi SO na progi 1 Krn Z^ višinsko razliko kasneje n,i mogel več izboljšati noben tekmo« 200 m. Rezultati: pionirke: (7) Gre- valeč. Rezultati:■ 1. Sailer (Avstrija) 3:23.6, gorjain, pionirji: (41), Teskovšetk, 2. Staub -(šv) 3:25.6, 3. Zimmermann (Avstr.) mladinci: (7) Vidoševič, Članice: (8) 3:26.9, 4. Ricdcr (Avstr.) 3:27.0, 5. Molterer Čehi v Ljubljani Zn zaključek gostovanja po Jugoslaviji bodo češki hokejisti Spartaka odigrali še tekmo v Ljubljani in sicer jutri, v ponedeljek, 14. t. m. ob 18.50 uri pod Cekinovim gradom! Za srečanje vlada ogromno zanimanje, saj je znano, da je prav Spartak pokazal, kako je treba igrati Nekaj rezultatov mednarodnih hokejskih tekem: Nordrkein-W es tfa-len : reprezentanca ČSR 1:5, Banik (Kladno) : reprezentanca SZ 2:4, Ruda Hvezda : Harringay Racers 2:4, Fiissen ; reprezentanca ČSR 5:6. Švedska hokejska zveza se je odločila, da bo s svojim moštvom ven- hokej.^ Ljubljana, ki sprejema v dar sodelovala na svetovnem prven-goste cesko moštvo, je imela sicer stvu v hokeju na ledu, ki bo v Mo- velike težave pri organizaciji tega skvi. Zaenkrat je prijavljenih torej srečanja, toda ker ho-ce nuditi ljub- -t-*-- —n-na m V ljanskemu občinstvu lep športni užitek, se je potrudila in, če ne bo seer z 61.9 pred Moltererjem 62.1 in Riedcrjem 62.8. Z odlično drugo vožnjo pa si je Molterer zagotovil končno zmago. Uspeh Avstrijcev je bil popoln, saj so zasedli prvih sedem mest. V kombinaciji je svojo lanskoletno zmago ponovil Rieder. Rezultati — slalom: 1. Molterer 1:21.5, 3. Hinterseer 1:21.7, 5. Rieder 1:21.8, 4. Zimmermann 1:25.0, 5. Leit-ner 1:25.3, 6. Hilibrand 1:24.7, 7. Sailer (vsi Avstr.) 1:25.9, kombinacija: 1. Rieder, 2. Sailer, 5. Molterer (vsi Avstr.). V Grindelmatdu 50 bile zaključene mednarodne tekme smučark. Rezultate alpskih disciplin in teka na 10 km objavljamo na drugem mestu. Kot zadnja je bila na sporedu štafeta 3X5 km. Po pričakovanju so zmagale 3 precejšnjo prednostjo poljske smučarke. Rezultati: 1. Poljska (3ukov.ra, Peska, Biegun) 1:09.59, 2. Nemčija 1:13.00, 3. Italija 1:14.31, 4. Francija 1:20.14, 5. Švica 1:25.01, alpska kombinacija: 1. Marckelli (It) 0 točk, 2. FraudI (Avstr.) 1.01, 3. Danzer (Sv) 4.90, ‘ ' SV J < „ 1111.1 lil. , v ne močne odjuge, bomo imeli lepo priložnost še enkrat videti evropske mojstre v hokeju na ledu. Predprodaja vstopnic bo pri »Putniku« in na drsališču pod Cekinovim gradom ves dan do pričetka tekme. zveza. Po vesteh iz Prage je večkratni Odlični švedski smučar Sixten Jernbcrg na« svetovni rokorder in trikratni olim- daUuje z uspehi. V Aelvdalenu je zmagal pi.i-ki zmagovalec iz Helsinkov, na 18 km v Jasu t:14.45 pred Larssonom, ki Emil Za top ek, dokončno potrdil s VO- je zaostal za dve sekundi, v Edsbynu pa je jo odločitev, da se poslavlja od bi* Prvi na 16 km » l;05.27, pred Gunnars-^ atletike. senom z 1:05.39. Denar, denar, denar... Menda se lahko le malokateri atletski klub pohvali s takšnimi uspehi, kakršne je dosegel ŽAK Ljubljana v zadnjem letu, in to v izredno slabih delovnih pogojih. Klub je danes med najboljšimi v državi, pa tudi med tistimi, ki so se na razvojni poti borili vsak dan z raznimi težavami. S trdoživostjo in' voljo so preskočili vse ovire pri delu, omahnili pa so le tedaj, ko je večkrat zmanjkalo denarja v klubski blagajni. Klub je obiskovalo lani vse leto 250 atletov, zdaj pa šteje samo registriranih tekmovalcev in tekmovalk 148, predvsem seveda mladih. Šišenski stadion jih brez dvoma sprejme več, toda za vzgojo novih članov ima klub vse premalo denarja in strokovnega kadra. Pozornost, ki jo je klubsko vodstvo posvetilo mladini, se je izdatno povrnila: prav mladi tekmovalci in tekmovalke so z veliko voljo do napredka dosegli najlepše rezultate, kar se že pozna v članski ekipi. Ta je zdaj med najboljšimi v Jugoslaviji, pa tudi med najmlajšimi (povprečna starost znaša 21 let), kar daje klubu izredno lepe možnosti za razvoj in rast v prihodnje. Ženska ekipa je prav »žalostno« zaključila sezono. V začetku leta se je odbor skupno s tekmovalkami z veliko vnemo lotil dela, prizadevnost pa je prenehala, ko so se pojavile številne ovire. Klub je lani pripravil, doma 23 tekem, članstvo pa je tekmovalo še na 60 priredit- Celjski drobiž Pred dnevi je bila v Celju skupščina »Partizana« Celje-Gaberje. Društvo, ki ima sedež v industrijskem predelu mesta Celja, v preteklem letu ni pokazalo napredka. Nasprotno številčno je celo precej oslabelo. Vzroke je treba iskati v preobremenjenosti vaditeljskega zbora z gospodarskimi vprašanji. Na skupščini je bilo tudi precej predstavnikov iz delovnih kolektivov, kot tudi ostalih družbenih organizacij, ki so pri ,'oii-tvah prevzeli različne funkcije. S pritegnitvijo novih ljudi in s formiranjem 4 novih komisij, lahko pričakujemo ponoven napredek v tem društvu, ki ima bogato telovadno tradicijo. Prijateljsko srečanje v košarki med I. gimnazijo in učiteljiščem, se je končalo z zmago I,- gimnazije s 64:52. Včeraj se je na Golteh pričel tečaj za smučarske vaditelje, ki ga prirejata Okrajna zveza »Partizan«-Celje in celjska smučarska podzveza. Kljub skromnim snežnim razmeram lahko pričakujemo da bomo 25 udeleženci dobili nove delavce v smučarskem športu. Stanko Lorger Je doslej, že šestkrat predaval mladini celjskega okraja o svojih vtisih s XVI. olimpijskih iger. Povsod so ga hvaležni poslušalci z zanimanjem poslušali. j. k. vah izven Ljubljane. Na tekmah so izboljšali 99 raznih rekordov, med njimi celo vrsto državnih in republiških. V klubu pa niso težili zgolj za rekordi, temveč so skrbeli tudi za splošno vzgojo mladih članov. Kaj si v klubu najbolj želijo po nedavnem občnem zboru? Predvsem več denarja, da bi lahko nudili tekmovalcem in tekmovalkam, ki jim je šport vsakdanja potreba, vse, kar potrebujejo za zdravo udejstvovanje. Ubeleis Honved odpotoval Že lep čas raz.burja svetovno športno javnost tako imenovana afera Honved. Zadnji dnevi so prinesli zopet nekaj sprememb. Vodstvo kluba Honved je iz Budimpešte obvestilo mednarodno nogometno zvezo, brazilsko nogometno zvezo, klub Flamengo, ki organizira gostovanje Honveda v Braziliji, ter vodjo Hon-veda Oesterreicherja, da odreka skupini igralcev, ki so trenutno v inozemstvu pravico do imena Honved in smatra to skupino od 22. decembra za slučajno združitev igralcev. Kljub temu novemu koraku pa je Honved danes z letalom zapustil Italijo na poti v Južno Ameriko. Celotna ekspedicija šteje 25 oseb. V nadaljevanju mednarodnega namiznoteniškega turnirja v Bukarešti je v konkurenci ostal od Jugoslovanov samo še Hud ec, ki je premagal Romuna Nazarbekiana s 3:0, Hrbud je izgubil od Čeha Štipeka 0:3. Uzorinac od Romuna Raiterja z 1:3, Grujič pa od Kitajca Chian C h uh Nina z 0:3. Jugoslovanka Čovičeva se je v tolažilnem tekmovanju žensk uvrstila v finale, kjer bo igrala z Madžarko Javori. »Videla sva Prav te dni je minil mesec dni, odkar so v avstralskem Melbournu pogasili olimpijski ogenj, sneli olimpijsko zastavo in jo spravili v domači mestni hiši za naslednja štiri leta, tisoči in tisoči najboljših športnikov sveta pa so se razšli na vse vetrove. Na srečo so zdaj prometne zveze med vsemi »vetrovi« že tako izpopolnjene, da vsaj pri tistih, ki jim v avstralski vročini ni vzrojilo v glavi »kaj posebnega«, na trajalo dolgo, pa so bili vsi spet doma. Med tistimi, ki so si izbrali najkrajšo pot povratnika, sta bila tudi člana jugoslovanske olimpijske odprave Stanko Lorger in Milena Usenik. Kakor sta onadva težko pričakovala svidenja s svojimi in domovino, tako smo tudi mi bili precej neučakani, da smo jih »ujeli«, še reden so se prav ustavili in ogreli azumljivo je, da smo razgovor nizam na razgovor, sliko na sliko, Večina proti ukinitvi conskih lig Poročali smo že o zadnjem zasedanju upravnega odbora NZJ, na katerem so razpravljali o predlogu novega načina tekmovanja v sezoni 1957-58 in seveda v zvezi s tem o ukinitvi dosedanjih conskih lig, ki naj bi jih zamenjalo amatersko prvenstvo na eni strani ter ustanovitev prve in druge zvezne neamaterske lige na drugi strani. Ob tej priložnosti se je razvila precejšnja polemika predstavnikov posameznih klubov v raznih conskih ligah. To polemiko je sprožil beograjski »Fut-bal« z anketo, ki jo je poslal klubom po vsej državi. In kakšni so bili odgovori na to anketo? Brez dvoma precej zanimivi, zato jih bomo vsaj delno citirali, ker kažejo določeno mnenje posameznih klubov. Večina klubov se je izrekla proti ukinitvi conskega tekmovanja, češ, da bi ob reorganizaciji prav gotovo padla kvaliteta nogometa v posameznih republikah. Drugi spet jasno pravijo, da bi mnogokje klubi, ki bi sicer po kvaliteti imeli možnost sodelovati v neamaterski drugi ligi, ne vzdržali finančnih bremen, tretji pa so mnenja, da bi nič ne škodila ustanovitev druge neamaterske lige. Le-ti tudi želijo, naj bi kljub temu ostala conska tekmovanja, ki pa bi jih bilo treba še bolj razdeliti: namesto dosedanjih štirih conskih lig, naj bi jih bilo osem. Zakaj večne spremembe? Poglejmo torej kaj klubi pravijo? Pri »Uljaniku« v Pulju je mnenje takole: »Ukinitev conskih lig bi bila nekoristna ali celo škodljiva, zlasti za nogomet prospekt na prospekt in tla se je vsega tega posebnega in čisto samosvojega gradiva nabralo toliko, da ga za nobeno ceno nismo hoteli obdržati zase. In zato smo se odločili, da smo najzanimivejše drobce iz tega ogromnega kupa enkratnih doživljajev obeh naših lanskih olimpijcev zbrali v posebni brošuri »Videla sva Melbourne«, ki bo naprodaj v naslednjih dneh pri vseh prodajalcih časopisov. Brošura obsega 50 strani, stane 50 dinarjev in je opremljena s številnimi, še neobjavljenimi slikami iz eksotičnih krajev na severu in jugu zemeljske krogle. Brošuri je dodan tudi pregled izidov vseli olimpijskih iger, posebej pa še izvidi vseh ju-1920 dalje. goslovanskih udeležencev od leta Sezite po olimpijskem spominku — iz ust Lorgerju in Usenikove! v Istri. S tem, ko se je uvrstil Uljanik v consko tekmovanje, je zanimanje za nogomet v Istri zelo naraslo. Nasploh smo proti profesionalizmu in se želimo boriti le kot amaterji.« Predsednik »Banata« in najboljši igralec tega kluba, Sandič, sta rekla takole: »Komaj smo se privadili sedanjemu sistemu tekmovanja ter gledali zanimive tekme, že spet bi se morali učiti nekaj novega. Ukinitev conskih lig dosedanjim conskim ligašem ne odgovarja. stališče UO NZJ je nepravilno in škodljivo za ves naš nogomet.« Takšnih in podobnih izjav, bi lahko navedli še precej, toda zanima nas stališče slovenskih predstavnikov v conski ligi, to je Odreda in Ljubljane. Pri Odredu: Če bi bila sredstva... Vprašali smo sekretarja in tehničnega referenta NK Odred tov. Dušana Kom-pareta, kako gledajo na to pri njihovem klubu. Dejal Je tole: »O tem smo razpravljali na seji. Povsem pravilno Je, da je prišlo dokončno do ločitve amaterskega ln neamaterskega nogometa. Strinjamo se s tekmovanjem po okrajih, ker bo prišlo do manjše izgube delovnega časa, želimo pa enotno slovensko ligo. Prav Je tudi, da bo organizirano tekmovanje za amaterskega državnega prvaka. Osebno pa sem za to, da bi Odred sodeloval v neamaterski ligi. Seveda pod pogojem, če bi se v conski ligi dobro uvrstil, če bi imeli finančna sredstva in če bi bila kvaliteta moštva na zadovoljivi višini. To pa zaradi tega, ker bi v Ljubljani prišli do kvalitetnih tekem ln bi bilo gledalcem s tem najbolj ustreženo.« Pri Ljubljani: Vse lepo, a denar...?? Pri 2NK Ljubljana smo se obrnili na sekretarja kluba tov. Dušana Bizjaka in na tehničnega referenta tov. Vlada Jakšeta. Prvi je povedal takole: »S tem sistemom, ki ga predlaga NZJ, se nogomet v Sloveniji verjetno kvalitetno ne bo dvignil. Bolje bi bilo, če bi ustanovili eno profesionalno ligo, nižje tekmovanje pa naj bi bilo amatersko v dveh ligah, ali pa naj ostane tako, kot je bilo. doslej. Za sodelovanje v neamaterski drugi ligi so za nas finančni pogoji nevzdržljivi.« Tov. Jakše ga je dopolnil takole: »Pravilno je, da se je profesionalizem ločil od amaterizma v nogometu. Za slovenske klube pa neamaterska liga ne bi odgovarjala, ker ni finančnih pogojev. To čutimo zlasti pri nas. Bolj bi nam odgovarjala druga amaterska liga.« Predsednik NZS tov. Gerbec: Predlog je sprejemljiv Predsednik NZS tov. Gerbec se je kot član Upravnega odbora NZJ udeležil za- sedanja tega odbora v Beogradu. Povedal nam je, da vsi pojmi glede novega načina tekmovanja še niso povsem razčiščeni, ker je bilo več predlogov. Po enem teh naj bi amaterski prvak Jugoslavije ne sodeloval v prvenstvu neamaterske lige, drugi pa so bili spet za to, naj sodeluje. Vso javnost bo dala izredna skupščina NZJ. Na vprašanje, kako gleda on na ta problem, je odgovoril tole: »Zame Je ta predlog sprejemljiv, ker je prišlo do ločitve amaterskega ln neamaterskega nogometa. To tembolj, ker prvaki okrajev ne bodo tekmovali na izpadanje, ampak med seboj v nekakšni enotni slovenski ligi, prvak tega končnega republiškega tekmovanja pa bi šel naprej v tekmovanje za naslov amaterskega prvaka Jugoslavije. Glede finančnih pogojev za sodelovanje v neamaterski ligi pa je slika jasna. Težav ne bo, če bodo klubi, ki bodo hoteli sodelovati, imeli zadovoljiva igrišča, zagotovljen obisk gledalcev in zadostne finančne pogoje.« Božo Pile j: Brez soglasja terena Zanimivo je tudi mnenje tov. Boža Pile j a, člana tekmovalne komisije conske lige in predsednika komisije za napredek nogometa pri NZS. On se z odločitvijo NZJ ne strinja in pravi takole: »Novi sistem ne bo prinesel nobenih koristi, zlasti ne za slovenski nogomet, ker nimajo naši klubi nobene ugodne perspektive. Glede področnih tekmovanj bi bilo najkoristneje, če bi Slovenija imela lastno področno ligo, ki bi bila enaka enotni ligi. Predlog UO NZJ o spremembi tekmovanja je bil, kot vidimo, sestavljen brez soglasja terena. Protesti klubov v časopisju to Jasno dokazujejo.« Takšna so torej mnenja vodilnih klubov in nogometnih funkcionarjev v Sloveniji. Tudi mi se strinjamo v "precejšnji meri z njimi. Morda je bil ta predlog sestavljen preveč na hitro in po našem mnenju pomeni le slab izhod za silo. Sicer pa smo že nekoč dejali, da spremembe ne bodo pomagale dvigu kvalitete našega nogometa nasploh. Konec koncev, če bi ostalo pri tem sistemu vsaj nekaj let, bi se strinjali. Vprašanje pa je, če ne bo komu spet čez kratek čas »padlo v glavo«, da je treba znova kaj lzpremeniti. Tedaj bomo govorili o tem, da izpreminjamo sisteme tekmovanja v nogometu samo zaradi iz-prememb, ne pa v korist nogometu. Naš nogomet pa čaka rešitve in pada, pada... Sicer pa počakajmo, kaj bo povedala Izredna skupščina NZJ. Ce upoštevamo mnenja klubov, ki so proti novemu sistemu tekmovanja, potem bo ta predlog prav gotovo propadel. Potem bomo pa spet začeli »Jovo na novo« ... Tone Bančlč Naročajte se na „POLET“ Raymond Lambert: REKORD NA HIMALAJI Prvo poglavje Priprave n a prigodo Potem, ko sem se udeležil obeh švicarskih odprav na Everest v letu 1932, se mi je znova zahotelo, da bi odpotoval v Nepal in še enkrat hodil po himalajskih dolinah. Toda organizirati ekspedicijo ni igrača! Vedel sem, da ima Švicarska ustanova za alpinska raziskovanja v Ziirichu za vse leto 1954 dovoljenje raziskovati Everestno področje okoli Sola Khumbu, zlasti pa še predel Čo-Oja. Za to sem vse leto prilično razmišljal o možnosti organiziranja nove odprave. Toda najprej je bilo treba stopiti v stik z Ustanovo, nato pa si zagotoviti denarna sredstva. Prvo je bilo, da sem se obrnil na Ustanovo. To se je godilo jeseni leta 1953. Toda stvar se je vlekla v nedogled in minili so meseci. Gospoda Feuza sem preprosto zaprosil, naj bo tako prijazen in sporoči nepalski vladi imena udeležencev. Gospod Feuz, ki je bil preobložen s številnimi dolžnostmi, me je okoli Velike noči 1954 prosil, naj poizkusim dobiti vize sam. Težko mi je bilo obr-nti se naravnost na ministrstvo za zunanje zadeve v Katmanduju in zahtevati dovoljenje, ki ga je že imela Ustanova v Ziirichu. Nisem si upal to storiti. Kmalu pa bomo videli, da je bilo Avstrijcem, ki so aprila 1953 zaprosili za Co-Oju, ugodeno. Torej sem se »vrgel« na drugo manj znano in manj raziskano goro — Gaurisankar. V dobi čakanja pa smo začeli s pripravami. Spočetka so bile priprave v tem, da smo sestavili sezname švicarskega in tujega materiala: sezname opreme za šerpe, sezname hrane, ki jo je treba vzeti s seboj in je nekaj odposlati v Patno k patru Niesenu, nekaj pa v Katmandu k našemu prijatelju Manik Laju. Vse to je zahtevalo obsežno korespondenco. Čim sem prejel pismo od Ustanove, sem takoj brzojavil ministrstvu za zunanje zadeve v Katmandu in ga zaprosil, naj nam da privoljenje za raziskovalno odpravo na področje Gaurisankarja. To je bilo 21. aprila. Pri vsem tem dopisovanju v francoščini in angleščini mi je močno pomagala gospodična Philla Crocker, mlada Američanka, ki že nekaj let živi v Ženevi in s katero sem se vzpel na Mont Blanc. Prevajala je vsa pisma, ki sem jih dobival in prevzela dopisovanje z Indijo in Nepalom. Ko je bil brzojav odposlan, smo se morali lotiti glavnega problema za pripravo odprave: v razmerju z denarnimi sredstvi, ki smo jih imeli na razpolago, je bilo treba sestaviti ekipo, v kateri bi imel vsak svoje točno določeno mesto in zanj potrebne kvalitete. Predvsem smo rabili seveda zdravnika. To je bil dr. Franz Locbmattcr, ki sem mu lepega dne, ko je šla njegova vojaška obveznost ravno h koncu, telefoniral. Tole sem mu predlagal: »Obrnil sem se na nepalsko vlado s prošnjo za dovoljenje in mislim, da imamo dovolj sredstev za na pot. Si za to?« Odgovoril mi je: »To je naj večji sen mojega življenja. V Alpah imam opraviti le še dve veliki turi in rad bi spoznal Himalajo.« Povedal sem mu pogoje in sprejel jih je. Nato je bilo treba fotografa in snemalca. Našli smo ga v Denisu Bertholctu iz Verviera, ki je dobil nalogo skrbeti za vse, kar je v zvezi s kinematografijo in fotografijo. Nato je tu Jean Juge, ki mi je stal ob strani, odkar se mi je porodil moj načrt. Od vsega početka mi je pomagal pri organizaciji. Zaupal sem mu odgovorno nalogo knjigovodstva. Gospa Claude Kogan, ki sem jo spoznal marca 1954 v Miirrenu na nekem smuškem tečaju, je bila tako ljubezniva, da je poskrbela za francoski delež, t. j. zbirala je brano in material s francoske strani. Predno govorim dalje o odpravi, bi vam rad sedaj predstavil svoje tovariše, ljudi, ki se bodo z menoj vred udeležili te čudovite prigode. Izbral sem jih, čeprav so bile tu še desetine drugih prosilcev. Poznam njihove srčne kvalitete, njihovo telesno vzdržljivost in njih predanost. Predstavil vam jih bom kot po-edince, vendar je tako predstavljanje nesmiselno. Mi tvorimo blok in takoj po odhodu se prično osebnosti zabrisovati, da se zlijejo in ustvarijo skupno dušo ekipe. Čast komur čast! Rad bi začel s Claude Kogan. Devetindvajset let ji je. Majhna je, drobna in dražestna. Toda pod to krhko lupino se skriva najbolj divja volja, ki se'm jo kdaj videl. V smejočem se obrazu, ki ga obkrožajo uporni plavi lasje, pod rešetko utripajočih trepalnic žari dvoje modrih oči,' v katerih pleše plamenček nevzdržljivega leska. Claude se je udeležila že štrih odprav v visokih gorah. Ne poznam žene na svetu, ki bi bila bolj bogata nasprotij in volje. Ne ukloni se nobeni neprijetnosti. Z isto vrednostjo in istim, malo boječim nasmeškom, ki ji igra na ustih, ko sprejema stranke v svoji trgovini v Nici, se loteva naj višjih vrhov in se postavlja v bran najhujšim neurjem. Kajti polovico leta se bavi Claude s svojimi kolekcijami kopalnih oblek. Toda to je zanjo le vprašanje kruha. Pravi smisel življenja pa ji pomeni gora. Da dopolnim to sliko, bi dodal, da ima tenek čut za opazovanje, da je njen kritični razum vedno buden in da ima — če se smem tako izraziti — liričen smisel za avanturo. Zanjo odprava ni samo atletsko podjetje, ampak tudi poetičen poizkus. S seboj prinaša strast, ki je mogla prevarati prve iskalce zlata ali Magellanove tovariše. Za Claude je gora stalna iskanje Indijske ceste. In tu brez besedne igre, saj gremo na Himalajo! Razgovor s hokejskima funkcionarjema Papirničarja II O K A ' EDU Učitelji so daii s e® pa ■ e e is# a as ge si v@b na w aa w j is g§ i ^ b@ h n ■ | lunui e • e a a ■ ■ >#■ Pcspirničar bafj životari kot živ* — Tudi obči ra naj pomaga 1 © = C CIJ O U CSDCSm Hokejska tekma med češkim Spartakom in Jesenicami je privabila prav vse ljubitelje hokejske igre iz bližnje in daljne okolice. Tik pred začetkom tekme, ko je bila nestrpnost na višku, me je prijel za rokav eden izmed pionirjev hokeja v Vevčah, tov Bezlaj Jože. Bil je v družbi z ostalimi vevškimi funkcionarji in seveda v živahnem pogovoru s tov. Bibrom Mitjo, ki že leta skrbi za usodo Papirničarja. »Presneti tintarji, za vas obstajata le Jesenice in Ljubljana, vsi ostali pa smo -megla! Ali ne bi bilo mogoče, da bi tudi nas malo »povohali? in tudi o »outsiderjih« nekaj napisali; če že ne drugega, pa vsaj vzpodbudne besede ...« ■ Hočeš nočeš, moral sem sprejeti ostro kritiko tov. Bezljaja, ki bi dal tudi dušo za svoje moštvo. Takoj smo se dogovorili za sestanek in vsa jeza je v hipu splahnela. Kladivarja iz Celja. No, to se mu je posrečilo leta 1954 z ono znano zmago nad Jesenicami in seveda tudi nad ostalimi naši republiki. slabšimi klubi v Sistem tekmovanja naj se spremeni Prvi začetki Ko sta prisila tov. Bezlaj in Biber v naše uredništvo, je bilo takoj opaziti, da imata veliko na srcu in da bi rada prav vse povedala, tako da bi bila enkrat športna javnost točneje obveščena o delu in problemih Papirničarja iz Vevč. Fr vi je povzel besedo tov. Biber. »Leta 1946 smo ustanovili v Vevčah športno društvo »Rdeča zvezda«, ki se je pet let kasneje preimenovala v današnjega Papirničarja, Med športnimi sekcijami so ustan%-vili tudi hokej na ledu, za katerega se je kaj hitro vnela mladina iz bližnje in daljne okolice. Z delom je začel tov. Bezlaj, ki je takoj ...« Tu mu je segel v besedo tov. Bezlaj, ki je nadaljeval: »2e več kot 27 let zasledujem razvoj jugoslovanskega hokeja na ledu. Takoj po osvoboditvi sem zbral okrog 20 fantov in začeli smo drsati. Začel sem misliti, zakaj bi igrali hokej samo v Ljubljani ali na Jesenicah? In čeprav so bili vsi prepričani, da pri nas v Vevčah ne bo nikoli ledene ploskve, smo vendarle poprijeli za delo. In tako smo leta 1949 že imeli drsališče in tudi odigrali prvo tekmo z Jesenicami. Rezultat je bil približno takšen, kot minuli ponedeljek med Jeseničani in Čehi. Zares, strašno je bilo, kar 24:1. Fantje so sicer vedeli, kaj jih čaka v tej prvi tekmi, pa so kljub pomanjkljivemu znanju in opremi z veseljem stopili na led. Tako se je začelo ..,« Tovarna je prva pomagala Dotaknili smo se vprašanja, kdo je pomagal Papirničarju, da je sploh zaživel. Odgovor obeh funkcionarjev je bil kratek: »Kdo drugi kot tovarna in direktor tov. Trampuž Lado. Seveda, ne smemo pozabiti tudi drugih, za šport navdušenih sindikalnih funkcionarjev, ki so razumeli veselje mladine in ji takoj nudili vsestransko pomoč.« Hokejisti Papirničarja so dolgo časa »capljali« za ostalimi slovenskimi klubi in so šele s pomočjo tečajev prišli do zaželenega znanja. Pred tremi leti je prišel med nje pravi trener in prav v oni sezoni so dosegli izreden uspeh: udeležili so se turnirja za državno prvenstvo, ki je bilo tedaj v Beogradu. Še posebej se radi spominjajo zmage nad Jeseničani s 4:2, ki jim je odprla pot v finalno tekmovanje na državnem prvenstvu. Prav bi bilo, da seznanimo javnost, kako se je Papir-ničar — tako kot Ljubljana— vsa leta nazaj boril s slabimi zimami, hkrati pa hotel dokazati, da je vendarle boljši od večnega tekmeca Ponavadi je predmet velikih debat, ne samo pri hokejistih, ampak pri vseh športnikih sploh, sistem tekmovanja. Tudi o tem problemu sta oba predstavnika iz Vevč povedala svoje mnenje. »Trav gotovo moramo čimprej spremeniti način tekmovanja. Na zadnji izredni skupščini v Zagrebu so sicer govorili o tej spremembi, toda do pravih zaključkov ni prišlo, ker so bili pač nekateri delegati mnenja, da o tem ni vredno posebej govoriti.« »Po mojem mnenju«, je pripomnil tov. Biber, »ne bi smeli klubi zveznega turnirja igrati na republiškem prvenstvu. Ostala hokejska moštva znotraj republik igrajo pač za naslov republiškega prvaka, nato pa prvaki republik med seboj v kvalifikacijah za vstop v ta znani zvezni turnir, kjer nastopa po šest moštev. Zadnji od šesterice naj avtomatično izpade in na njegovo mesto naj pride prvak tega medrepubliškega turnirja. Na ta način bi dosegli, da bi tudi druga manj kvalitetna moštva imela določen smisel za priprave in sploh za nadaljnji razvoj, ker bi imela pred seboj določeni cilj. Tega pa do danes ni, ker na republiških prvenstvih nastopata le dva kluba, pri nas v Sloveniji Ljubljana in Jesenice, ki sta brez tekmeca. Kakor je znano, pa lahko samo dva kluba iz republike igrata za naslov državnega prvaka.« Ta misel je pametna in koristna ter istočasno vzpodbudna za vsa moštva v državi. Prav bi bilo, da bi o njej za naslednjo sezono temeljiteje razpravljali. Torej, več razumevanja! Mnogi so se čudili, kako to, da so Papirničarju dovolili odhod v Avstrijo. Toda, ko so se vrnili v domovino, je bila njihova bilanca gostovanja pozitivna: tri zmage in dva poraza. Letos so imeli že otvoritveno tekmo in sicer z Grazem, s katerim so, kakor je znano, igrali neodločeno 1:1. Tudi na turnirju na Jesenicah so dosegli lep uspeh, saj so premagali zagrebško Mladost, ki je nastopala lani na zveznem turnirju, kar z 9:3! Ob zaključku našega pogovora sta oba športna delavca tz Vevč še enkrat poudarila, da bi bilo prav, če bi tudi občina priskočila na pomoč športnikom Papirničarja. Znano je. da je to edino športno društvo na tem področju okolice Ljubljane, zato bi morali še posebej paziti na njegovo delo in razvoj. Primanjkuje tudi društvenih funkcionarjev in s,ploh dela voljnih ljudi, ki bi pomagali tistim, ki večkrat žrtvujejo ves prosti čas za razvoj in napredek vevških športnikov. Povsod vidimo vedno iste ljudi! Zakaj stojijo mnogi, ki poznajo težave, ob strani? Mladine je dovolj, ni pa gmotnih sredstev, da bi opremili drsalce. Naj povemo še to, da so si v svojih delavnicah napravili drsalke in na teh dosegli že tako lepe uspehe. Prav bi bilo, da dela voljnim vevškim funkcionarjem, kakor tov. Puharju, Melji in drugim, priskočijo na pomoč tudi tisti, ki danes stojijo ob strani, pa bo tudi društvena disciplina članstva veliko lepša kot doslej. Prepričani pa so, da bodo tudi Papirničarji dosegli veliko lepši kvalitetni razvoj, če bo dobila Ljubljana umetno drsališče. Zato tudi v Vevčah z'največjo pozornostjo spremljajo vse novosti pri gradnji tega tako potrebnega in ■zaželenega športnega objekta. L. M. Zadnji uspehi jeseniških hokejistov so imeli za posledico, da so se hoteli spoprijeti tudi z moštvi, ki nekaj pomenijo v športnem svetu. Seveda je moral tisti, ki pozna raz-merfe jeseniških hokejistov, pričakovati, da bo končno jeseniško moštvo le naletelo na nasprotnika, ki bo pokazal nekoliko več znanja in izkušenosti ter odprl vse registre, o katerih Jeseničani pravzaprav malo, ali nič ne vedo. Prav je, da je prišel na Jesenice tudi takšen nasprotnik, ker bi konec koncev fantje mislili, da so prav vsakomur kos. Tolikšnega zanimanja za mednarodno tekmo med Spartakom iz Brna in Jesenicami verjetno tudi največji optimisti niso pričakovali. Na tribuni se je trlo ljudi in vsakdo od teh nestrpnežev je kpmaj pričakoval začetek tekme. No, o sami tekmi naj ne bo gov-o-ra, pač pa o nekaterih vrlinah Čehov in slabostih domačih hokejistov, ki so tokrat spoznali, kaj je pravzaprav hokej na ledu. Kazalec na uri je pokazal, da tekma traja kom n j eno minuto in Češki hokejist Zamastil je delal »sive lase« jeseniški obrambi Gostovanja hokejistov Ljubljane na Poljskem POljaki $& biti eteni Vsi zadovoljni smo se odpeljali v Zeli am See. Avstrijski del naše turneje je bil za nami, pa tudi rezultati, kakršnih se nismo nadejali. Tri visoke zmage in nepotreben poraz, to je bila naša bilanca. Pred nami so bile tekme na Pol jskem, kamor smo bili povabljeni na novoletni turnir v Krynici. Dunaj — Breslau — Petroviče in že smo bili na poljski meji, kjer nas je gostoljubno sprejel član organizacijskega odbora tega turnirja. Do Katovic smo se peljali z vlakom, od tu dalje pa z avtobusom čez Krakow v Krvni ce, kamor smo prispeli na Silvestrovo dopoldne. Zvedeli smo, da je Bratislava odpovedala svojo udeležbo, zato so se udeležili turnirja samo avstrijski državni prvak Engelman (Dunaj), Krynica in Ljubljana. Prvo presenečenje Na sporedu je bila najprej igra med Krynico in Engelmanom. Kry-nica je zelo močno moštvo, ki ima v svojih vrstah 4 državne reprezentante, za ta turnir pa je dobila še okrepitev iz Varšave. V državni ligi so trenutno na drugem mestu z enakim številom točk kot vodeči CWKS Varša.va. Prepričani smo bili v visoko zmago domačinov. Toda že po prvi tretjini smo stali brez besed, sa: so Avstrijci pokazali izredno igro in tudi vodili z 1:0. V drugem Piša Cesar Miran Poljaki so bili presenečeni nad odlično obrambo vratarja Ljubljane, Krstonošiča. Tudi po mnenju svojih soigralcev, je bil Kreto junak turneje po Avstriji in Poljski delu so ta naskok še povečali na 2:0. Ugotovili smo, da je avstrijski hokej znatno napredoval. Dunajčani so bili enakovreden nasprotnik Poljakom in neprestano spravljali nasprotnega vratarja v šah-inat pozi- ■ cijo. Poljski igralci so bili nedvomno hitrejši, še posebej so-se odlikovala njihova krila, vendar se jim je nasmehnila sreča šele v drugi polovici igre in proti koncu, ko so zasluženo zmagali s 7:2. Nastop proti Dunajčanom Z mešanimi občutki smo naslednji dan stopili na igrišče proti Engelmanu iz Dunaja. Po pravici rečeno, pričakovali smo visok poraz. Izbrali smo najboljšo taktiko proti takšnemu nasprotniku. Krilo je namreč učinkovito pomagalo obrambi, obenem pa s hitrimi prodori ustvarjalo pred nasprotnikovimi vrati nevarne položaje. Vse je kazalo,_d.a so bili tudi Avstrijci prepričani v visoko zmago in prav to se jim je takoj maščevalo. Ljubljana je vodila z 1:0 in nato z 2:1. Ko so Dunajčani spoznali neugodnost položaja. so napeli vse sile, da bi dosegli vodstvo, vendar zaman. Odločna obramba Ljubljane je razbila vse napade. Tik pred koncem tekme je bilo stanje 3:3 in vse je kazalo, da bo pri tem tudi ostalo. Končno pa se jim je le nasmehnila sreča in iz gneče so dosegli zmagoviti gol, ki ga naš Krsto ni mogel ubraniti. Še tekma s I(rynico Zadnja tekma ,ned Krynic.o in Ljubljano se je začela v izrednem tempu. Lani nas je Krynica z lahkoto poli. In pomislite, v teh pičlih sekundah igre je moral vratar Novak kar štirikrat pobrati gumijasto ploščico iz mreže. Zmeda je bila popolna. Imeli smo občutek, da so fantje v trenutku pozabili vse, kar jim je v dobrem mesecu treninga pokazal češki trener, g. Zelene k Blaha. Le sem in tja sta zablestela Klinar .in Tišler, toda kaj, ko nista imela v ostalih igralcih potrebne pomoči. Češki mojstri niso igrali niti s pol moči. Toda kljub temu so pokazali evropsko kvaliteto, torej takšno igro, ki je doslej v Sloveniji še nismo videli. Res je, da Čehi ne igra jo^ takšnega hokeja kot na primer Kanadčani, ki s svojim temperamentom in drznostjo spravljajo gledalce s sedežev. Čehi igrajo evropski hokej. Njihovo znanje je popolno in številno občinstvo je občudovalo brezhibno drsanje, način vodenja gumijaste ploščice, izredne kombinacije in duhovito iznajdljivost pred golom. Vse to smo občudovali še posebej po končani tekmi, ko so gostje igrali nekaj minut med seboj. To je pač lahko doseči, če imaš tako bogato tradicijo, predvsem pa takšne pogoje za vadbo, kot jih imajo prav češki hokejisti. Ti,k pred tekmo so strokovnjaki' napovedali končen rezultat tega srečanja. Vsi so bili soglasni, da bo za Jesenice velik uspeh, če bodo prejeli man j kot ducat golov. Sicer pa bi 20 golov razlike kar ustrezalo razmerju sil na igrišču. To so bila pač mnenja nčkaterih dobrih poznavalcev hokejske igre, vendar je bilo po tekmi na dlani, da so domačini izgubili srečanje s tako visokim rezultatom 19:1 (8:0, 5:0. 6:1)! predvsem zaradi prevelike treme in »spoštovanja« pred evropskimi mojstri. Prav ta trema učencev pred učitelji je imela že v prvi minuti igre za posledico, da je bilo' jeseniško moštvo pravzaprav že na začetku razbita četa, kar še posebej velja za prvo tretjino. .V drugi in zadnii tretjini so se sicer že nekoliko boli znašli, toda zato so se še bol i uveljavili gostje, ki so po mili volji preigravali domačine. Zares, tokrat smo imeli vsi lepo priložnost spoznati, kakšna je pravzaprav moderna hokejska igra, Jeseničani pa so lahko ugotovili, da iim dejansko še veliko manjka in da bo treba preliti še veliko znoja, če bodo hoteli stopiti na pot, ki jim io je v dobrem mesecu nakazal češki trener g. Blaha. L, M. premagala z 11:1 in si je zato tudi letos skušala zagotoviti že v prvi tretjini zmago. Ljubljana je ubrala isto taktiko, kakor proti Dunajčanom in uspeh je bil tu. Prva tretjina se je končala 9:0 in druga 2:2. Zares lep uspeh! Toda v zadnjem delu nam ie končno pošla sapa in Poljaki so s hitro igro preko svojih kril dosegli še 4 gole in zmagali s 6:2, Kdo je bil najboljši? Čeprav je Ljubljana obe tekmi izgubila, pomeni to vendarle lep uspeh. Naj povemo, da je Krynica že dvakrat premagala moštvo Bratislave, ki se trenutno nahaja na tretjem mestu češke državne lige. Kvaliteto Čehov pa smo pred kratkim že spoznali. Pri Ljubljani sta se posebno odlikovala vratar Krstori ošič in napadalec Prosenc. Poljaki se niso mogli načuditi, da je to isto moštvo, katerega' so lani tako visoko porazili, še posebej pa se niso mogli načuditi razpoloženemu Krsto-nošiču. O kvaliteti poljskega hokeja se bodo Ljubljančani lahko že v kratkem prepričali, saj bo moštvo KTH Krynica, v kolikor bodo dopuščale vremenske razmere, gostovalo prihodnji teden v Ljubljani in najbrž tudi na Jesenicah. Občinstvo je izredno navdušeno za hokej. Lahko bi rekli, da se zanima za hokej »vse kar leze in gre«. Videli srno stare ženice in neugnane fantaline. Reči pa moram, da so si Ljubljančani pridobili velike simpatije, saj so Poljaki viharno vzpodbujali igralce Ljubljane, Krynica je zakladnica hokejistov — državnih reprezentantov. Skoraj popolna državna reprezentanca je sestavljena iz hokejistov, ki so rojeni v Krvnici. Naj povemo še to, da sta sodila vse tekme dva ruska sodnika, ki ju je pozval organizator iz Moskve. Sodila sta odlično, lahko bi rekli, brez napake. In nekaj izjav 'Vodja dunajske ekipe, g. Holfeld: »Ne morem verjeti, da je mogoče doseči tako kvaliteto brez umetnega drsališča. Ljubljana je igrala Kakor v privatnem življenju, tako se Prosenc in Čuček izvrstno razumeta tudi na ledeni ploskvi zelo dobro jn s taktiko, ki jo je ubrala proti našemu moštvu, bi prav lahko tudi zmagala«. G. Voigt, predstavnik poljske federacije hokeja na ledu: »Ljubljana je igrala mnogo bolje kot lani. še posebej mi je ugajal vratar Krstonošič, za katerega bi lahko rekel »kakor lani slab, tako letos dober.« Tov. Djukič, vodja ljubljanske ekipe: »Mislim, da je bila turneja Ljubljane več kot uspešna. Ekipo Dunaja je sestavljala polovica avstrijskih reprezentantov. Disciplina moštva je bila zelo dobra!« Tov. dr. Betetto, podpredsednik. HK Ljubljana: »S turnejo sem zelo zadovoljen. Mnenja sem, da je kvaliteta, kakršno smo pokazali na turnirju, maksimalna, ki jo je mogoče doseči brez umetnega drsališča.« iz mmm fefem Ne samo 2500f ampak 28451 Preteklo nedelo je bil v Celju zbor načelnikov im načelnic partizanskih društev celjskega okraja. Zbora sta se udeležila tudi načelnik republiške Zveze »Partizan« tov. Savnik in predsednik Okrajne zveze »Partizan« tov. Ah-, čik. Največ je bilo govora o programu dela za leto 1937. Navzoči so se pb~ ICaustne Uoftfzveftce na tece^u Okrajna zveza »Partizane v Celj-u je pričela z organizacijo konferenc na sedežih občin. Na te konference so povabljeni predstavniki oblasti, političnih in družbenih organizacij ter partizanskih društev. Na konferencah se navzoči pogovarjajo o perečih problemih telesne vzgoje na področju posameznih občin. Ta oblika dela je prav gotovo zelo koristna in bo precej pripomogla k nadaljnjemu razvoju partizanske organi za oi je. Za napredek telesne vzgoje Celjski aktiv učiteljev in profesorjev telesne vzgoje izvaja v teh dueli po vseh občinah celjskega okraja seminarje za osnovnošolske učitelje. Namen teh seminarjev je, izboljšati pouk telesne vzgoje na osnovnih šolah. Takšni seminarji so bili pretekli teden v mozirski, šo-štanjski, kozjanski, šentjurski in .žalski občini, ter na Planini nad Sevnico. Učitelji so bili s temi seminarji zelo zadovoljni in si jih še žele. Predvsem jih zanima, kako bi organizirali pouk telesne vzgoje na šolskem dvorišču, na travnikih ali v gozdu. Svet za šolstvo OLO Celje je vse gradivo, predelano na tem seminarju, razmnožil in razdelil udeležencem seminarja. govorili o letošnjem mladinskem fizkn.lt,urnem festivalu v Ljubljani in sklenili, da bodo poslali ha festival več udeležencev, kakor je bilo prvotno določeno. Po predlogu naj bi iz celjskega okraja odšlo na festival 2560 udeležencev, društveni načelniki pa so to obveznost povečali na 2845 prijavljencev. Po društvih se že marljivo uče prostih vaj, predelave pa so po posameznih krajevnih sektorjih, tako da pridejo vodniki iz več društev skupaj v določen kraj. Ta način dela je seveda pravilen, saj se je treba začeti učiti proste vaje že zelo zgodaj, tako, da se jih bo naučila mladina mimogrede in bo ostalo ma vadbenih urah dovolj časa tudi za druge stvari. Načelniki so se tudi dogovorili, da bodo pred zletom v Ljubljani izvedli po posameznih sektorjih skupne nastope več društev, kar naj bi bila nekakšna generalka za Ljubljano. Med drugim je bilo tudi sklenjeno, da se bodo boljša društva iz celjskega okraja s posebnimi sestavami udeležila II. Gimna-estrade, ki bo od 10. do 14. julija v Zagrebu. Na zboru je bilo veliko govora o izboljšanju dela v društvih. Sklenjeno je bilo, da bodo društva letos prirejala še več vaditeljskih poldnevnih seminarjev, na katerih bodo predavali strokovnjaki in seznanjali vaditelje z vsemi pestrimi oblikami telesne vzgoje. Za izpopolnitev znanja in povečanje števila vodnikov pa bodo tudi letos prirejali okrajne vaditeljske tečaje. Prvi bo že v kratkem, in sicer za smučarje na Golteh. Koledar tekmovanj je zelo pester In zanimiv in obsega skoraj vse področje telesnovzgojne* dejavnosti. Želeti bi bilo, da bi letos društva prirejala še več meddruštvenih tekem kot doslej, kajti takšne tekme zelo malo obremenjujejo društvene finance. J. K. POD NOVIM VODSTVOM BO BOLJE Med prvimi nogometnimi klubi v Ljubljani je imel svoj občni zbor Krim, ki ga po uspehih na zelenem polju uvrščamo med boljše klube ljubljanske nogometne podzveze. Toda skupščina je potekla dokaj klaverno, saj ni prejšnji odbor, razen blagajniškega, pripravil nobenega poročila. To kaže na izredno nesolidnost, zlasti še, ker so zborovalci, ki jih je bilo tudi zelo malo, ugotovil'!, da dosedanji odborniki sploh niso opravljali svojih funkcij, ampak so bili le funkcionarji na papirju. Zato so stari -odbor razrešili, nekaj odbornikov predali v disciplinski postopek, nato pa izvolili nov odbor, ki mu predseduje tov. Naglič. Upajmo, da b-o krenil Krim pod novim vodstvom na boljšo pot. Skrbimo za zdravje košarkarjev! 3L ^ W- wr* Spet dež&MM eek&ed 'Vzporedno s tekmovanjem kegljačev v disciplini 6 krat 100 lučajev mešano, se odvija v ljubljanski pod-zvezi tudi tekmovanje v borbenih igrah. Moštva so razdeljena v več skupin. Med najkvalitetnejše skupine pa uvrščamo vsekakor tisto, kjer tekmujejo najboljša ljubljanska moštva. Tekmovanje v tej skupini je zelo zagrizeno in se vrstni red na lestvici stalno izpreminja. Tudi do raznih presenečenj je že prišlo, med ta pa moramo uvrstiti nov državni rekord, ki so ga dosegli igralci Gradisa v zadnjem času že dvakrat. Najprej so v tekmi proti Ljubljani dosegli rezultat 468 kegljev, v torek pa so ga izboljšali v tekmi proti Iliriji. Nov državni rekord se glgsi: 473 potrdih kegljev. Kot kaže, so Gradisove! letos neumorni in bodo verjetno na raznih tekmovanjih igral; precej odločilno vlogo. Na skupščini Košarkarske zveze Slovenije so govorili o vsem mogočem, le o zdravju naših košarkarjev bore malo. Tik pred zaključkom se je oglasil k besedi trener Maribora, tov. Munčan, ki je svoje misli povedal tako nazorno, da so vsi delegati obstali brez besed. Prav je, da danes nekoliko več spregovorimo o zdravstveni, preventivni službi, ki mora biti tudi košarkarjem več kot vsakdanja skrb. Naši zdravniki so večkrat ugotovili, da je zdravstveno stanje košarkarjev ponavadi v precejšhji nevarnosti. Igralec se namreč pri tej panogi močno duševno in telesno napreza, zato je po njihovem mne-niu zdravniški pregled nujno potreben ne samo enkrat ali dvakrat na leto, temveč vsak mesec, Govorili so tudi o tako imenovani košarkarski grbi, ki je posledica nepravilnega treninga in enostranskega stremljenja za izpopolnitev tehničnega znanja. Zato bi bilo prav, d« bi bili trenerji ali vaditelji vseli klubov v najtesnejšem stiku z zdravniki in po skupnih posvetovanjih, našim košarkarjem nudili- pravo in načrtno vadbo. Tega do danes ni bilo. Naši košarkarji so pregledani dvakrat na leto, ali točneje, jeseni in spomladi, v času prvenstvenih tekmovanj. Ta praksa se mora spremeniti vsaj v toliko, da bodo vsi košarkarji, ki nastopajo na prvenstvenih tekmah, pregledani enkrat na mesec. Pametno bi bilo tudi, da bi vsak klub ali društvo imelo zdravstvenega referenta, ki bo budno skrbel, da zdravje članstva nikdar ne bo ogroženo. Druga stvar, ki jo moramo že letos urediti, so naša igrišča. Prav gotov je več kot polovica takšnih, ki danes ne ustrezajo vsem zdravstvenim potrebam in zahtevam igralcev. Na igriščih so oblaki prahu ali pa ostro kamenje, ki spet spravlja košarkarja v nevarnost. Kako naj Delo |e rodilo uspehe Telesnovz.goj.no društvo »Partizane v Lovrencu na P-ohorju je eno najbolj delavnih v mariborskem okraju. Ustanovljeno je bilo sicer šele leta 1953, toda odtlej dalje žanje velike uspehe. Veliko zaslugo za to ima predsednik Franjo Klamfer, ker pa je tradicija telesne vzgoje v Lovrencu že stara, uživa to društvo močno materialno pomoč vseh organizacij v kraju. Začetki so bili sicer težki, toda danes ima društvo 290 pripadnikov, od tega celo 90 članov. Na republiškem zletu 1. 1954 je to društvo sodelovalo z na jveč jim •številom članstva med društvi mariborskega okraja, mimo tega pa .je še nastopilo na raznih prireditvah. Seveda se v društvu še vedno pojavljajo težave, med katere sodi prav gotovo neprimerna šolska telovadnica, ki ne zadostuje za številno članstvo. Tudi vaditeljskega kadra jim še manjka, največ pri ženski in moški deci. pri pionirjih in pri ženski orodni telovadbi. GRADILI BODO PLAVALNI BAZEN , •Ker je Lovrenc na Pohorju znan kot privlačen turistični kraj, se je društvo odločilo, da bo zgradilo olimpijski plavalni bazen. S tem se bodo povečali tudi dohodki za turizem. 'Vzporedno z gradnjo plavalnega bazena nameravajo zgraditi tudi moderen stadion, kjer se bodo lahko v raznih panogah izživljali pripadniki društva. Pri gradnji teh objektov jih je močno podprla Kmetijska zadruga, mimo tega Tovarna kos im srpov, pa tudi .kmetje so prispevali precej lesa. Posebej pa je treba pohvaliti tov. Pernata, ki je podaril zemljišče z a bazen in telovadišče. To pa je povsem, razumljiva gesta, saj je velik pristaš telesne vzgoje. Nasploh je btla pomoč podjetij in tudi okraj.« precejšnja in bo prva etapa gradu"r do konca letošnjega leta že za tihičc-M. SOLIDNI TUDI V SMUČANJU V društvu je precej mladih smučarskih talentov, med njimi največ tekačev. Na lanskem okrajnem prvenstvu je doseglo društvo pomembno zmago, predvsem zaradi zelo dobrih rezultatov. Tudi" letos nameravajo organizirati več sirni- čarskih prireditev, pripravljajo pa se tudi na podzvezno prvenstvo v tekih in na sankaške tekme na idealni progi Lovrenc—Pesek, ki je dolga 16 km z višinsko razliko 900 metrov. Organizirali bodo tudi vodniški tečaj za smučanje in nasploh tudi v letni dobi več prireditev. Kot kaže, je to društvo s svojo agilnostjo dokazalo, da se da delati, če je volja na mestu. Njihovo delo pa je vsekakor doslej rodilo prav lepe uspehe. Rajko Kogelnik Na lanskem društvenem nastopu »Partizana« Lovrenc na Pohorju se je zbralo vse poino gledalcev, ki so bili zlasti navdušeni nad telovadbo članic »METKA« Mehanična tkalnica - CELJE Izdeluje raznovrstne ceiirje, popeline, kretene, ilanele vseh vrst, damast za perilo in posteljnino, iniete surove in barvane v širini 80 in 120 cm, duble ilanele, jacquardski kal-muk, kanaiase listne in jacquardske, žepo-vino, krojaški kanafas, hlačevine vseh vrst, štruks, keper za delovne obleke, gradelj za madrace, barhent karo in črtaste tkanine za ženske obleke Telefon 23-38. 27-B8 Brzojavni naslov: METK& CELJE to vprašanje z uspehom rešimo? Tam, kjer ni vodovoda, mora klubska uprava skrbeti, da bo ob igriščih več veder z vodo. Tudi na slačilnice moramo misliti, saj se je večkrat zgodilo, da so se igralci morali sleči kar pod milim nebom in v najbolj neugodnih vremenskih razmerah. No, ker smo že pri oblačilih, naj povemo še to, da so bila ta čestokrat tako zanemarjena, da so upravičeno vzbujala ostre kritike gledalcev. Kolikokrat se je pripetilo, da na prvenstvenih tekmah sploh ni bilo zdravnika! In kolikokrat so se pripetili nesrečni slučaji, kjer je bil nujno potreben takojšnji zdravniški poseg. O vsem tem je treba že danes pred sezono dobro premisliti, saj se lahko pripeti, da bo sredi sezone to ali ono igrišče zaradi teh vzrokov na posredovanje merodajnih forumov zaprto. Košarkarska zveza Slovenije bo morala tem problemom posvetiti veliko večjo pozornost in prav bi bilo, da bi pred prvenstvenimi tekmovanjem pregledala stanje naših igrišč in temu primerno ukrepala. L. M. Mariborske vesli Mariborski smučarski sodniki so nedavno ustanovili pod okriljem smučarske podzveze svoj zbor. Na prvem sestanku so se pogovorili o registraciji in napredovanju sodnikov ter o novih pravilnikih SZJ. 4£er je na področju mariborske smučarske podzveze 32 sodnikov, so skleniti, da jih bodo za posamezna tekmovanja delegirali, kajti nekateri sodniki sploh niso doslej sodelovali. BREZ STREHE Namiznoteniški klub Branik je imel te dni svoj občni zbor. Na n jem šo razpravljali o velikih težavah, s katerimi se borijo pri svojem delu. Za vadbo jim primanjkuje prostorov in ker je telovadnica v Pipuševi ulici povsem zasedena, sp ostali takorekoč na cesti. Težijo jih še visoke cene in pomanjkanje žogic, slabi finančni pogoji ter premajhno število dela voljnih funkcionarjev. Novi odbor, ki mu predseduje tov. Legat, bo skušal to stanje urediti. V VII. kolu namiznoteniškega tekmovanja je v I. ligi moštvo Hrane premagalo moštvo OLO, ki je bilo prvo na lestvici. OLO je sicer prvo mesto obdržal, vendar z enakim številom točk kot Dom in Hrana, toda z boljšim količnikom. BRANIK SE PRIPRAVLJA Branikovi nogometaši so imeli nekaj časa zimske počitnice. Zdaj so začeli z rednim delom in imajo dvakrat na teden tehnični trening v telovadnici ter enkrat kondicijski na igrišču. Odigrali bodo tudi več prijateljskih tekem z močnejšimi nasprotniki, da se bodo na prvenstvo čim bolje pripravili. Bobek avtomobilist V krogih I. zvezne lige so začeti precej razpravljati o tem, da se namerava nekdanji državni reprezentant Bobek posloviti od nogometnega igrišča. Vesti še niso povsem potrjene, vendar bi morda lahko sklepali, da bo to sčasoma držalo, ka jti Bobek si je v zadnjem času nekoliko izboljšal svoj »standard«. V Nemčiji si je kupil avtomobil in kaže, da bo iz nekdanjega navdušenega nogometaša postal bržkone navdušen avtomobilist. Novi trener Vojvodine Novosadska Vojvodina je ob gostovanju Ferenezvarosa uspešno zaključila razgovore z njegovim trenerjem Sosom. Prevzel bo trening ligaškega moštva 'Vojvodine, za kar bo prejemal 50.000 dinarjev plače in posebne premije za dosežene uspehe. Dosedanji trener Vojvodine, Gustav Lechner, bo ostal pri Vojvodini še do konca letošnjega prvenstva, nato pa bo odšel v dvoletno trenersko šolo v-Budimpešto. Zdaj še bengalski tiger Olimpijska nogometna reprezentanca, ki se je po 56 dneh svoje turneje vrnila v domovino, je dobila od indonezijske nogometne zveze v dar kožo bengalskega tigra in s tem dopolnila zbirko. Na zadnjem gostovanju v Indoneziji je mlada reprezentanca dobila v dar polnje-neg,a aligatorja. Trgovsko podje6je VOLNA CELJE, Prešernova ulica 3 želi obilo zadovoljstva in sreče v letu 1957 vsem svojim poslovnim prijateljem Pred nakupom tekstilnega blaga ne pozatiite obiskati našega podjetja, kjer boste vselej solidno postreženi f. >v ■ tl- ni ■ Obisk pri ŽNTK Ljubljana rez znia in trleia dela ni nsee Smo v času, ko so občni zbori športnih organizacij na dnevnem redu. Mnoge pa se prav zdaj vestno pripravljajo, da bodo v kratkem položile letne račune. Kar v navado je že prišlo, da šele po občnem zboru povemo kaj o delu, ki je bilo opravljeno in o načrtih, ki jim bo treba dati življenje. Tokrat pa smo napravili majhno izjemo. Obiskali smo enega najboljših namiznoteniških klubov prav pred občnim zborotn. Uspehi, ki so jih igralci ŽNTK Ljubljana v zadnjem času dosegli, so, kot že nekajkrat, vzbudili našo pozornost. Na vseh zadnjih namiznoteniških turnirjih niso bili redki zmagovalci, ki so člani tega športnega kolektiva. »Do jeseni leta 1955 je naš klub dosegal le povprečne rezultate«, mi je pripovedoval predsednik tov. Košir. »Tibor Harangozo, ki je treniral-naše igralce 14 dni, pa nam je svetoval, naj za uspešno delo dobimo stalnega trenerja. Predlagal je svojega najboljšega učenca Tomislava Terečika in ker smo Uvideli, da bomo le tako lahko dosegli kaj več, smo pristali. Sicer pa naj sam pove kaj več.« Prav tedaj je namreč pristopil tov. Terečik in zato nismo odlašali. Skoro leto in pol je že trener ŽNTK Ljubljana, zato prav gotovo dobro pozna razmere v klubu. možnosti še za nadaljnji razvoj. Zanimivo pa je pri tem zopet to, da na primer lani dobri mladinci letos pri članih niso dosegli skoraj nič. Menim, da je primer Ljubljane obenem merilo za razmere v Sloveniji.« Trampuževa je pravkar prenehala s treningom, pa smo še njo poprosili za nekaj besed: »V službi sem v železniški tiskarni in tam sem tudi leta 1954 pričela ? igranjem namiznega tenisa. Ko je prišel trener Tcročik, sem pričela z drugačno držo loparja in z resnejšim treningom je bil napredek očiten. Razen Čovičeve sem premagala že vse najboljše jugoslovanske igralke, in upam, da mi bo uspelo tudi to. Moja največja želja je, da bi nastopila na svetovnem prvenstvu in zato seveda še bolj pridno treniram.« Obisk in kratek razgovor je torej pokazal, da tudi dobri materialni pogoji niso dovolj za uspehe. Treba je še precej volje in resnosti, če hoče kdo doseči kaj več tudi v zveznem merilu. Zopet je potrjeno pravilo, da so uspehi zvezani le z znojem in trdim delom. Marjan Gogala NE SAMO TEHNIKA - TUDI KONDICIJA »Ko sem prišel v Ljubljano, je bila v klubu množičnost in moja naloga je bila poskrbeti tudi za kvaliteto. Igralci so bili večinoma zelo mladi in dvomim, če je v Jugoslaviji še kakšen klub z mlajšim povprečjem starosti. Zame ni bilo nobenega talenta, vsi so bili enaki in le tisti, ki so imeli namen resno delati, so si lahko kaj obetali. Najprej smo popravljali osnovne udarce in se nato spoznali z osnovami tehnike. Nato sta prišli na vrsto še taktika in tehnika nog. Seveda nismo pozabili na kondicijske treninge, katere smo imeli v Tivoliju Moram reči, da je bilo navdušenje v začetku veliko. Vendar so mnogi sodelovali le iz zabave in zanimanja. Res je sicer, da sta bila v začetku resna le dva pionirja in Trampuževa. Toda s sestanki, na katerih smo grajali neresnost, smo dosegli uspehe. Precej jih je pričelo z resnim delom, med njimi tudi Tomažič. Tonam je pripomoglo, da smo dobili prvo boljše moštvo. PRVE TEŽAVE Že kmalu pa so se pojavile prve večje težave. Neambicioznost in ne-borbenost sta bili za mnoge ovira, preko katerih si niso znali pomagati. Brez tega seveda ni bilo napredka in so se pričeli dolgočasiti na treningih. Le nekateri posamezniki so premagali tudi to. Večina pa se je zadovoljila s skromnimi uspehi v svesti si, da. je to dovolj. Niso sicer prenehali z aktivnim Vsak dober smučar mora obvladati tudi terenske skoke Podzvezne smučarske tekme na Vrhniki Ljubljanska smučarska podzveza je sklenila organizirati svoje pod-zvezno prvenstvo na Zaplani nad Vrhniko, prihodnjo nedeljo 20. t. m. Seveda bo to prvenstvo le v primeru ugodnih snežnih razmer. Organizacijo tekmovanja je prevzel vrhniški Usnjar, pomagali pa mu bodo po tehnični plati pripadniki JLA in prav tako tovarna usnja. Vodstvo nižje gimnazije na Vrhniki namerava organizirati med zimskimi počitnicami tečaj za mlade smučarje. Le-ti bodo dobili pomoč v rekvizitih, saj je gimnazija nedavno dobila na razpolago 15 parov smuči. Za množično smučanje na Vrhniki bo ta tečaj z,elo pomemben. Pretekli teden so učitelji smučanja zborovali v Kranjski gori. Razen Slovencev so obiskali seminar tudi učitelji iz ljudskih republik Hrvatske, Makedonije in BiH. Predelali So vso šolo smučanja z metodičnim postopkom, vse do hitrega vijuganja. Vsi učitelji so se dogovorili, da bodo odslej učili v vsej državi po enotnem učnem načrtu, ki ga je pripravil Odbor učiteljev za smučanje iz Slovenije. Hitro vijuganje je cilj sodobne šole smučanja Tudi po plužni poti lahko pripeljemo smučarja do kristijanije Učitelj demonstrira paralelno kristijanijo Tokrat vam predstavljamo »pravo« Trampuževo, ki nam jo je pred kratkim tiskarski škrat zamenjal s Pogačarjevo Pomladimo tudi žensko reprezentance' udejstvovanjem, vendar brez resnega treninga niso napredovali, prej nazadovali. Prav preseneča pa me to, da se je pomanjkanje ambicioznosti pojavilo pri najmlajših, kjer bi človek pričakoval prav nasprotno. V prvem moštvu bi rabili še tretjega igralca. Imamo sicer 7 ali 8 dobrih mladincev., vendar po mojem mnenju ni nihče dovolj resen. Zaradi tega tudi ne moremo sestaviti res dobrega mladinskega moštva, saj so vsi zadovoljni, da so v moštvu, potrebe po napredku pa. ne čuti nihče.« NESOIJDNOST IN MALODUŠJE Zanimalo nas je, kako je prizadevni trener zadovoljen z igralci, ki so vsaj delno upravičili njegovo zanimanje. »Tudi pri njih se na trenutke pokaže malodušnost, vendar hočejo vsaj za sebe nekaj doseči. Redno trenirajo, vendar včasih kažejo, da jim zmanjkuje volje. Za Kerna lahko naštejem kar več takih primerov. Eden je najbrž vzrok, da ni bil določen kot kandidat za svetovno prvenstvo. Na državnem prvenstvu se je z dobro igro uvrstil med 8 najboljših. Za uvrstitev med prve štiri pa ni bil več razpoložen, na drugi strani pa očitno zadovoljen z uspehom. Zato ni skušal izkoristiti ugodne priložnosti in seveda tudi ni uspel v srečanju z Grujičem. Na turnirju v Ljubljani se je zgodilo podobno. Ko je premagal Terana, je zadovoljen nad tem nato igral zelo slabo. Vse. to pa kaže na nesolidnost in s tem tudi dobri rezultati izgubijo veljavo. Tomažič je prav zdaj v dobri formi in kadar se bori, lahko doseže precej. Če pa mu ne gre, izgubi glavo. Prav ko bi moral nerazpolo-ženje nadomestiti z borbenostjo, tega ne pokaže, Edina, ki res redno trenira, je Trampuževa, žal pa ima premalo zaupanja sama vase. Treba jo je vedno vzpodbujati, ker večkrat izgubi voljo. Zanimiv pa je še primer Jambreka, ki je do nedavnega prav pridno treniral. Nekaj boljših rezultatov pa mu je »stopilo" v glavo« in sedaj se je odločil, da ne bo več igrali češ, da je za sebe dosegel dovolj. Vendar tudi ta primer ni sam in ne vem, kaj je temu vzrok.« Letošnje prizorišče svetovnega prvenstva v namiznem tenisu bo Stockholm. Priprave naših igralk in igralcev so že v polnem teku, saj so kandiduti že izbrani. Lahko rečemo, da so bili določeni ceio nekoliko prezgodaj. Težko si je namreč razlagati, da je zvezni kapetan določil kandidate le nekaj dni pred državnim prvenstvom. Saj mora biti prav to največje tekmovanje najboljše merilo za izbiro kandidatov. Razumljivo je nato prišlo do sprememb in dopolnitev. Do svetovnega prvenstva nas torej ločita le še dva meseca, ki jih bodo naše igralke in igralci izkoristili s tem, da se bodo udeležili več mednarodnih tekmovanj. Tako bo njihova lorma pred odhodom na svetovno prvenstvo precej jasna. Prav te dni SO odšli nekateri naši igralci in igralke v Bukarešto, kjer bodo nastopili na mednarodnem tekmovanju. Ker na naše starejše reprezentante zadnje čase ne moremo več računati, že dlje zastopajo naše barve v inozemstvu tudi mlajši tekmovalci. To pa je edino pravilno, saj si bodo le tako pridobili bogate izkušnje. Ne moremo pa se strinjati z izbiro žensk. V Bukarešto sta odpotovati Čovičeva in Nikoličeva, torej igralki, ki že nekaj let zastopata naš namizni tenis brez večjih uspehov. Zakaj ne bi izkoristili tekmovanj pred svetovnim prvenstvom za preizkušnjo mlajših igralk, saj bi s tem prav nič ne izgubili. Starejše igralke so svoj višek že dosegle in od njih ne moremo kaj več pričakovati. Torej bi bil.o tveganje najmanjše, če bi poleg Nikoličeve in Čovičeve poslali v Bukarešto še dve mlajši tekmovalki. Če smo lahko pomladili moško reprezentanco in to s precejšnjim tveganjem — saj so bili uspehi Dolinarja, Harangoza in Vogrinca znani po vsem svetu — zakaj ne bi tega storili pri članicah, kjer nimamo kaj izgubiti, lahko pa le pridobimo. Sicer pa tekmovanje v Bukarešti ni bilo zadnje pred svetovnim prvenstvom in upamo, da bo zvezni kapetan še lahko popravil zamujeno, tako da nastop mlajših tekmovalk na svetovnem prvenstvu ne bo njihov prvi korak v mednarodno areno. -ms Lorger kot predavatelj KJE NAJTI REŠITEV? »In kakšna je po vašem mnenju rešitev?« »Nekaj krivde gre tudi na račun uprave kluba, ki je v zadnjem času nekoliko popustila. Kje pa je glavni vzrok, pa ne vem. Kaže, da ne bo šlo drugače, kot pričeti z novo generacijo. Treba bo zopet zbrati nove pionirje in pričeti znova. Ker bo sedaj nekoliko laže, saj je vsaj nekaj boljših igralcev, bo tudi končni rezultat najbrž nekoliko boljši. Uspeli pa »odo zopet le tisti ki bodo trenirali sistematično in ne le za zabavo.« Ker je tov. Terečik prav gotovo eden redkih, ki je v Sloveniji zadnje leto obiskal skoro vse turnirje so mu tudi razmere vse Slovenije precej poznane. Zanimalo nas je, kaj meni o Jem. »Slovenski igralci so prav gotovo dosegli napredek. Vendar menim, da predvsem zato, ker so igralci, ki sedaj igrajo, nekaj let mlajši kot so bili prejšnji. To pa jim daje več iNas znani olimpijec Stanko Lorger je prejel v zadnjem času veliko čestitk, pa tudi povabil na razna predavanja. Med drugim je predaval na gimnaziji in osnovni šoli v Šmarju pri Jelšah, na celjskem učiteljišču in II. gimnaziji, na IKŠ v Celju ter v dvorani Ljudske univerze v Celju. Stotine poslušalcev, ki so poslušale našega olimpijca, so se mu zahvalile z navdušenim ploskanjem. LORGER NAJBOLJŠI ŠPORTNIK Lokalni časopis »Celjski tednik« je te dni zaključil anketo med celjsko srednješolsko mladino o najboljšem celjskem športniku. Anketa je dala naslednje rezultate: 1. Lorger, 2. 'Vipotnik, 3. Lešek. 4. Slamni-kova, 5. Relajeva itd. IiMiWHIHIIUl IIIUIHI I H Zaščitni znak |e jamstvo za kvaliteto izdelkov TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA „ELAN“ V BEGUNJAH izdeluje vse vrste kvalitetnih smuči, od navadnih jesenovih otroških, do lepljenih tekmovalnih smuči za alpske smučarje, skakalce in tekače Vse »ELANOVE« smuči so izdelane iz naravno sušenega lesa! Pregled evropske in svetovne atletike v sezoni 1956 VELE BLAGOVNICA LJUDSKI MAGAZIN CELJE, Prešernova ut. 10 želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem ter vsem poslovnim prijateljem mnogo uspehov v letu 1957 Atletska zveza Jugoslavije namerava napraviti svojo skupščino, ki bo 2. in 3. marca v Beogradu, letos v velikem slogu. Delegatov res ne bo primanjkovalo, saj tokrat za spremembo ne bodo zastopane republiške zveze, ampak neposredno osnovne organizacije. Organizacije, ki imajo manj kot 100 članov imajo 1 delegata, od 100 do 200 članov 2, one z več kot 200 člani pa 3. Razen tega pošlje tudi vsaka republiška atletska zveza še po dva zastopnika. Delegatov bo torej dovolj in kakšni bodo stroški, si tudi lahko izračunamo. Vse stroške za delegate nosi Atletska zveza JugO' slavije, to pa zato, ker bi sicer naj brž lahko razpravljali samo zastop niki organizacij iz Beograda ali morda še Srbije, ostali pa bi morali ostati zaradi pomanjkanja finančnih sredstev doma. Najmanj, kar bo Atletska zveza Jugoslavije porabila za to skupščino, je 1,000.000 dinarjev. Nihče nas ne more prepričati, da je takšno razmetavanje družbenih sredstev na mestu. Lepo je od Atletske zveze Jugoslavije, da hoče čim bolj demokratizirati svoje organe, toda tako daleč vseeno ne bi bilo treba iti, ker je popolnoma jasno, da bo večina delegatov šla v Beograd le zato, da bo dvignila roko pri glasovanju, saj 130 ljudi na skupščini res. ne bo moglo govoriti. Izlet v Beograd pa bi lahko plačeval kdo drugi, ne pa Atletska zveza Jugoslavije, ki menda le nima toliko sredstev na razpolago Slovenskim organizacijam je bila, na primer, več kot pol leta dolžna 450.000 dinarjev za honorarje trene r jem. _ Atleti imajo v času zimskega počitka prestopni rok, v katerem je možno prestopanje iz društva v društvo brez daljše prepovedi nastopanja, seveda, če je organizacija s prestopom svojega člana sporazumna. Zaenkrat so na Atletski zvezi Slovenije zabeležili zelo malo prestopov. Od pomembnejših tekmovalcev se je za prestop odločil samo slovenski rekorder v metu krogle Igor Penko, ki je zapustil svojo dosedanjo organizacijo 2AK Ljubljana in se prijavil v AK OdrecL Ne- kaj prestopov lahko še pričakujemo, saj poteče prestopni rok šele 1. aprila. Že nekaj let sodi ruski- desetero-bojec Vasilij Kuznccov med najboljše na svetu. Na olimpijskih igrah v Melbournu si je v najtežji atletski disciplini priboril bronasto medaljo Olimpijsko geslo »Citius, altius, fortius« (hitreje, višje, krepkeje) je kot nalašč ustvarjeno za označitev lanskoletne atletske sezone v svetu. Že v prvem delu našega pregleda smo ugotovili, da je bil dosežen v vseh tekih velik napredek in prav isto lahko ugotavljamo tudi še za vse ostale discipline, to je skoke in mete, na tudi deseteroboj, maraton in štafete. V skoku v višino je dosegel Charles Dumas nov svetovni rekord in tudi z zmago na olimpijskih igrali je potrdil, da je zasluženo med najboljšimi na svetu. Lestvica najboljših skakalcev pa je zanimiva predvsem zaradi tega, ker je drugi ameriški skakalec tokrat šele na petem mestu. ZDA imajo sicer še vedno svetovnega rekorderja in najboljšega na svetu, zato pa o kakšni . absolutni premoči ameriških skakalcev ne moremo več govoriti. Evropa v tej disciplini hitro napreduje, kar dokazuje 12 skakalcev z rezultatom 204 cm ali več. Pravo odkrit je lanske sezone pa je Avstralec Porter, ki se je odlično izkazal na olimpijskih igrah. Owens še nepremagan Edina disciplina med skoki in meti, ki v letu 1936 ni bistveno napredovala, je skok v daljino. Rezultati so v povprečju sicer nekoliko boljši kot v letu 1955, toda upoštevati moramo tudi dejstvo, da je ta disciplina dejansko še vedno na isti stopnji kot je bila pred 29 leti. Tudi svetovni rekord Ovvensa je še vedno »pri življenju«. Letos je značilen napredek evropskih skakalcev, ki zavzema jo že polovico mest v deseterici. Za predstavnike starega kontinenta pa lahko tudi rečemo, da svojih rezultatov niso potrdili in moramo mnoge vzeti s precejšnjo rezervo. Velik korak, ali bolje rečeno, skok naprej, smo zabeležili v troskoku. Nimamo sicer novega svetovnega rekorda, tudi razvrstitev najboljših ni realna, vendar je napredek očiten, Japonec Kogake vsekakor ni natboljši na svetu, čeprav ima najboljši rezultat. V Melbournu je prav žalostno odpovedal. Isti »podvig« je v nekoliko manjši meri napravil tudi Ščerbakov. Veliko presenečenje je Islandec Einarssom, ki bi kmalu ponovil zmago Luksemburžana Barthela iz Helsinkov, sicer v povsem drugi disciplini, toda presenečenje bi bilo podobno onemu iz Finske. Soliden napredek imamo tudi v skoku ob palici, kjer so Amerikanci še vedno na prvih mestih, toda trenutna slabost enega od skakačev že lahko prinese tudi Evropi kakšno odlično mesto, kot n. pr. Rubanisu na, olimpijskih igrah. »Pravljični« rekord Warmerdama še vedno ni izbrisan in »letečemu pastorju« Richardsu ne bo uspelo doseči nove rekordne znamke, saj se po lastni izjavi poslavlja od atletike. Naslednikov na prvem mestu ne manjka. Največ možnosti pripisujemo mladima skakalcema Guttowskemu in Braggu. Toča rekordov v metih Ce bi kdo pred desetima leti rekel, da bo znašal čez nekaj let svetovni rekord v metu krovle več kot 19 m, bi ga proglasili ne samo za ignoranta v atletiki, ampak celo za popolnega norca. Danes so takšni rezultati že za nami. Res je, da jih zaenkrat dosega le en tekmovalec, Poletov nagradni natečaj ODREZEK St 24 1. Fiorentina : Padova 2. Inter : Bologna 3. Lanerossl : Genoa i. Palermo : Napol! 5. Roma : Atalanta 6. Sampdoria : Udinese 7. Spal : Milano 8. Torino : Lazio 9. Trlestina : Juventus 10. Portsmouth : Burnley 11. Birmingham : Chelsea 12. Manchester C : Charlton Točen naslov pošilja tel jai Priimek! Ime: Krafs Ulica In hišna številka: toda za 0'Brienom bodo nedvomno prišli tudi drugi. Na čelu je še vedno ameriška trojka, za tekmovalci z 18 m pa pritiskajo najboljši evro-pski metalci, ki se približujejo tej znamki. Značilna je razvrstitev v metu diska, kjer je olimpijski zmagovalec Oerter šele na petem mestu. Svetovni rekorder Gordien zopet ni prišel do na j višje olimpijske časti in ponovno so imeli prav tisti, ki so to že vnaprej predvidevali kljub njegovim^ rezultatom na treningu, kajti mož je znan po tem, da ima na tekmovanjih, zlasti na j večjih, veliko tremo in zato kot po pravilu, odpove. Stari, Consolini je še vedno zelo visoko, za Ceha Mer to pa ni znano, če je njegov najboljši rezultat realen, ker je imel znano afero, češ, da je metal lažji disk. Tudi novih imen ne manjka. V evropski lestvica najdem > na devetem mestu tudi našega Radoševiča, ki se je presenetljivo hitro uvrstil med najboljše. Sedem kopjašev nad 80 m Kar sedem metalcev preko 80 m, to je res odlična bilanca meta kopja. Trikratna izboljšava svetovnega rekorda po Nikkinenu, Sidlu in Da-nielsenu je prav tako dokaz za lep napredek te discipline. Lani smo zabeležili tudi znano »medigro« s španskim načinom metanja kopja, ki pa je bila kmalu končana, ker je Mednarodna atletska zveza hitro napravila red in prepovedala nov način metanja. Ob koncu 1. 1955 smo imeli 11 »kla-divašev«. ki so presegli mejo 60 m. Ogromen napredek v tej disciplini nam najlepše izpričuje dejstvo, da se je ta številka v letu 1956 povečala na 22. Ilarold Coniu>lly je zlomil rusko premoč v tej disciplini, dogajanje v metu kladiva se vedno bolj spreminja v izključni dvoboj med metalci ZDA in Sovjetske zveze, Toda tudi ■Jugoslovani nismo ne-zapaženi, saj imamo tri metalce preko 60 m in Račiča najdemo celo na devetem mestu svetovne lestvice, črni desetercbojci Po odhodu Mathiasa vladata v deseteroboju črna atleta Campbell in Johnson. Mnogi so pripisovali Rusu Kuznecovu, da bo že na olimpijskih igrali morda ogrožal Ame-rikanca, vendar je še vedno precej zaostajal. Novo ime med deseteroboje! je Nemec Lauer, ki je v nekaterih disciolinah že zelo slab in ima lepe perspektive za nadaljnji razvoj. Razvrstitev najboljših maratoncev ni realna. Upoštevana so pač vsa tekmovanja, proge Da so tako različne, da rezultatov ni mogoče primerjati. Mi** § s e V lestvici ni niti Munouna, niti Mihaliča, čeprav sta v Melbournu opravila z vsemi. Najboljši rezultati so bili doseženi na bostonskem maratonu, kjer je proga zelo lahka ia za malenkosj tudi kra jša. Dolgo je trajalo, preden je padel svetovni rekord na 4 krat 100 m. Ob današnjih rezultatih lahko rečemo, da še vedno ne predstavljajo viška, saj bi Amerikanci s svojimi rezultati na 100 m morali teči pod 39 sekundami. Pr cej blizu meje pa so že Rusi, ki so zaradi svojih odličnih predaj le malo zaostali za'precej hitrejšimi predstavniki ZDA. 'V daljši štafeti je po pričakovanju na prvem mestu ZDA, zato pa preseneča drugo mesto Avstralije, ki ne razpolaga s četverico tako dobrih tekačev kot katere druge države. Avstralci pa so dosegli več kot so bili dejansko sposobni in to jim •je prineslo drugo mesto, tako na olimpijskih igrah, kakor tudi na svetovni lestvici. ZDA daleč pred vsemi Tudi tokrat smo napravili razvrstitev držav in sicer tako, da smo ocenili prvo mesto v svetovni deseterici z 10 točkami, drugo z 9 itd. Ugotovili smo nekaj zanimivega. Prednost ZDA je namreč v letu 1956 mnogo večja kot 1955. Sovjetska zveza je bila 1955 skoraj za 100 točk uspešnejša in nazadovanje v točkah pri večini držav je posledica večjega števila točk ameriških atletov. Vrstni red je naslednji: ZDA 526.5, Sovjetska zveza 171, Madžarska 100.5, Velika Britanija 83, Poljska 77, Finska 71, Nemčija 58, Avstralija 51, "Norveška 34, ČSR 33, Švedska 29, Belgija 18, Italija 17, Irska 16, Danska 13.5, Japonska 12.5, Nizozemska 9, Kanada 8.5. Brazilija 8, Island 7. Francija 5.5, Pakistan. 5.5, Jugoslavija 5, Grčija 4, Južna Afrika 2.5, Nova Zelandija 0.3. Za konec še desetorica najboljših po tablicah za mnogoboje. Pripominjamo, da so nekateri rezultati le približni, ker vrhunskih rezultatov ni več v tablicah in smo jih morali približno preračunati v točke. Zanimivo je, da so pri rekordnih storitvah še vedno uporabnejše stare tab-iice, ki dajejo vendar nekoliko real- ' nejšo sliko kot nove. Vsekakor pa so potrebne zopet nove, kajti, da ne najdemo med desetimi najboljšimi niti enega tekača, kljub vsem novim svetovnim rekordom, to vsekakor ni normalno. Desetorica najboljših je naslednja: 1. 0’Brien (krogla) 1447, 2. Connoly (kladivo) 1441, 3. Danielsen (kopje) 1395, 4. Krivo-nosov (kladivo) 1391, 5. Blair (kladivo) 1345, 6. Sidlo (kopje) 1342, 7. Nikki.nen (kopje) 1339, 8. Nieder (krogla), 1329, 9. Banium (krogla) 1318, 10. Samocvetov (kladivo) 13.17. Rožman Marko NOGOMETNIM SODNIKOM V LJUBLJANI Podzveza nogometnih sodnikov Ljubljane opozarja vse svoje članstvo — glede na to, da je bil minuli plenarni sestanek slabo obiskan — naj se obvezno redno udeležuje plenarnih sestankov, ki so vsak prvi petek v mesecu v sobi 2. provizorija v Likozarjev! ulici. SEJA UPRAVNEGA ODBORA NPL Vse člane upravnega odbora nogometne podzveze Ljubljana obveščamo, da bo jutri, v ponedeljek, 14. t. m. seja odbora v prostorih SZS v sobi št. 2 s pričetkom ob 17. url. Seja je obvezna za vse odbornike! SKUPŠČINA ZNK LJUBLJANA Železničarski nogometni klub Ljubljana vabi vse svoje člane ln prijatelje na svoj redni letni občni zbor, ki bo v sindikalni dvorani Direkcije železnic v Ljubljani, Kolodvorska 39, jutri, v ponedeljek s pričetkom ob 17. url. JAVNI NATEČAJ »PLAMEN«, tovarna vijakov in žebljev v Kropi razpisuje javni natečaj za Izdelavo načrtov ln modelov naslednjega smučarskega okovja: 1. prestavno streme (čeljusti ln nate-zaice) za tekmovanje ln turne smuči za člane, 2. prestavno streme (čeljusti ln nate-zalce) Za mladinske smuči. Pravico sodelovanja pri natečaju Ima vsakdo, rok za prodajo modelov ln načrtov je 15. marec 1957. Predmete Je Opomba: 1.—9. prvenstvo italijanske I. lige, 10.—IZ. angleško nogometna prvenstvo. treba poslati v zapečatenem zavoju pod šifro na naslov tovarne »Plamen«, Kropa. Udeleženci lahko sodelujejo tudi samo s predlogi za čeljusti ali samo za na-tezalca. V tem primeru je nagrada za vsak del za 50 odstotkov nižja. Nagrade so naslednje (za vsako okovje tri): I. nagrada din 40.000; II. nagrada din 30.000, III. nagrada din 20.000. Nagrajena dela bomo odkupili. Zahteve za patentiranje bomo obravnavali posebej. Člani komisije za ocenjevanje so naslednji: Lenart Petrač, direktor, Anton Lazar, tehnični vodja, Janez Smitek, obratni inženir, Rudi Finžgar, direktor »Elana«, Marjan Jeločnlk, profesor Ljubljana. Komisija bo ocenila sprejete predloge po originalnosti, ekonomičnosti praktične Izdelave ln uporabe ter po temeljitosti tehnične ln ekonomske obdelave. Podrobne Informacije daje Uprava tovarne »Plamen« Kropa * * * Med 3.240 udeleženci »Poletovega« nagradnega natečaja z odrezkom štev. 22 imata po 10 pravilnih rešitev: 1. Juvan Ljubo, Zagorje ob Savi (2 odrezka), 2. Zmauc Miro, Ljubljana, Cankarjeva 9. Vsak prejme po din 6.666 1. Atalanta : Fiorentina X 2. Bologna : Lanerossl x 3. Genoa : Spal l i. Juventus : Roma 2 5. Lazio : Inter „ x 6. Milan s Torino l 7. Napeli : Sampdoria X 8. Padova : Udinese x 1 9. Trlestina s Palermo x 10. St. Etienne : Nancy 1 11. Nice : Nimes 1 12. Socheaux : Valencienne 1 Deseterice najboljših evropskih in svetovnih atletov v letu 1956 Deseterice sestavil Marko Rožman mednakodn višina: 214.5 Dumas (ZD) 210.0 Kaškarov (SZ) 210.0 Porter (Avstral) 209.0 Nilsson (Šved) 208.9 Stevvart (ZDA) 208.3 Shelton (ZDA) 207.6 Mangham (ZDA) 207.0 Poljakov (SZ) 206.8 Wilson (ZDA) 206.8 Reavis (ZDA) Evropa: .206 Salminen (Fi) 2C6 Petersson (Šved) 205 Fournier (Fr) 205 Soeter (Rom) 205 Sitkin (SZ) 264 Degtarev (SZ) 204 Stepanov (SZ) 204 Thorkildsen (Nor) 204 Lansky (CSR) daljina: 8.08 Bell (ZDA) 7.98 Vissers (Niz) 7.65 Shelby (ZDA) 7.83 Bennett (ZDA) 7.78 Grabowskl (Polj) 7.77 Valkama (Fi) 7.76 Johnson (ZDA) 7.76 Fedosejev (SZ) 7.75 Brown (ZDA) 7.74 Bvanišjan (SZ) Evropa: 7.70 Kropidloviski (Polj) 7.70 Kehris (SZ) 7.69 Bondarenko (SZ) 7.62 Porrasalmi (Fi) 7.59 Molzberger (N) troskok: 16.48 Kogake (Jap) 16.46 Sčerbakov (SZ) 16.35 Da Silva (Braz) 16.25 Einarsson (Isl) 16.02 Kreer (SZ) 15.95 Cen (SZ) 15.92 Gobeljev (SZ) 15.88 Sharpe (ZDA) 15.68 Shibata (Jap) 15.35 Rehak (CSR) Evropa: 15.81 Herssens (Belg) 15.79 Rahkamo (Fi) 15.79 Cigankov (SZ) 15.62 Gorgušinov (Bolg) palica: 4.70 Guttovvski (ZDA) 4-70 Richards (ZDA) 4.66 Bragg (ZDA) 4.57 Morris (ZDA) 4.52 Mattos (ZDA) 4.51 Landstrtim (Fi) 4.50 Rubanis (G) 4.49 Poucher (ZDA) 4.48 Barnes (ZDA) 4.48 Welboum (ZDA) 4.48 Laz (ZDA) Evropa: 4.47 Wazny (Polj) 4.46 Luntiberg (Šved) 4.45 Preusger (N) 4.41 Janiszevvski (Polj) 4.40 Bulatov (SZ) 4.40 Petrov (SZ) . 4.40 Cernobaj (SZ) 4.40 Krzeszinski (Polj) krogla: 16.26 0’Brien (ZDA) 18.38 Nieder (ZDA) 18.30 Bantum (ZDA) 17.76 Skobla (CSR) 17.67 Ovsepjan (SZ) 17.60 Butt (ZDA) 17.50 Wick (ZDA) 17.44 Baljajev (SZ) 17.40 Lampert (ZDA) 17.38 Ovven (ZDA) Evropa: 17.17 Palmer (VB) 17.12 Meconi (It) 17.12 Wegmann (N) 16.84 Urbach (N) 16.79 Fedorov (SZ) 16.77 Firts (SZ) 16.75 Ločilov (SZ) disk: 57.21 Gordien (ZDA) 56.85 Consollni (It) 56.68 Merta (CSR) 56.46 0’Brien (ZDA) 56.36 Oerter (ZDA) 55.48 Sukancev (SZ) 55.08 Koch (ZDA) 55.01 Drummond (ZDA> 54.85 Grigalka (SZ) 54.77 Babka (SZ) Evropa: 54.62 Matvejev (SZ) 54.27 Pharaoh (VB) 53.84 Valent (CSR) 53.66 Klics (Madž) 53.04 Radcševič (J) 52.87 Lindroos (Fi) kopje: 85.71 Danielsen (Nor) 83.66 Sidlo (Polj) 83.56 Nikkinen (Fi) 82.29 Held (ZDA) 81.20 Walczak (Polj) 81.12 KopytO (Polj) 80.22 Will (N) 79.89 Cibulenko (SZ) ' 79.21 Young (ZDA) 79.01 Macquet (Fr) 78.55 Kuznecov (SZ) 77.60 Gorškov (SZ) Kladivo 68.54 Connolly (ZDA) 67.32 Krivonosov (SZ) 65.95 Blair (ZDA) 65.03 Samocvetov (SZ) 63.57 Rut (Polj) 63.30 Nenašev (SZ) 63.12 Jegorov (SZ) 62.96 Strandli (Nor) 62.80 Račič (J) ' „ 62.78 Nikulin (SZ) \ ' Evropa: 62.35 Csermak (Madž) 61.77 Krasnov (SZ) deseteroboj 7937 Campbell (ZDA) 7754 Johnson (ZDA) 7733 Kuznecov (SZ) 7393 Kutenko (SZ) , 7201 Lauer (N) 7193 Mathlas (ZDA) 7174 Meier (N) 7168 Palu (SZ) 7054 Richards (ZDA) 6991 Lasenius (Fi) Evropa: 6849 Mohring (N) 6798 Vogelsang (Švl) 6715 Stoljarov (SZ) 6705 Bogomolov (SZ) maraton 2:14:14.0 Viskari (FI) 2:14:33.0 Kelly (ZDA) 2:17:56.0 Oksanen (Fi) 2:18:04.6 Kotila (Fi) 2:18:10.0 Costes (ZDA) 2:18:56.4 Karvonen (Fi) 2:19:28.0 Pulkkinen (FI) 2:20:05.2 Filin (SZ) 2:20:15.8 Clark (VB) 2:20:24.0 Thackeray (ZDA) 1:21:48.0 Norris (VB) 2:21:52.0 Ivanov (SZ) 4 X 100 m 89.5 ZDA 39.8 Sovjetska zveza 40.0 Nemčija 40.(1 Italija 40.5 Poljska 40.6 Madžarska 40.6 Avstralija 40.6 Velika Britanija 40.7 Švedska 40.7 Francija 41.0 CSR 41.2 Norveška 4 X 4oo m 3:04.8 ZDA 3:06.2 Avstralija 8:07.2 Velika Britanija 3:07.5 Nemčija 8:08.9 CSR 8:09.4 Sovjetska zveza 8:10.2 Kanada 3:10.7 Finska 8:10.8 Italija 8:11.0 Francija 3:11.3 Švica 3:11.4 Švedska Lestvico je sestavil Marko Rožman speJt zmaguje, Prvo večje tekmovanje avstrijskih smu-čarjev-alpincev, je bilo preteklo nedeljo na Semmeringu. Razen celotne avstrijske elite, so nastopali tudi nekateri Francozi. Doseženi so bili naslednji rezultati: veleslalom: 1. Sailer 1:28.3, 2. Rieder 1:28.5, 3. Mark 1:30.0, 4. Leltner 1:30.2, 5. Molterer 1:30.4, slalom: 1. Hin-terseer 117.2, 2. Rieder 118.4, 3. Leitner 1»,1, 4. Lammer, 121,8, 5. Perret (Fr) 124.4, 6. Sailer 126.5, ženske: veleslalom 1. Netzer 1:44.8, slalom: 1. Schickl 148.0. V Adelbodnu v Švici so Imeli dve kmovanjl v slalomu s precejšnjo mednarodno udeležbo. V prvem tekmovanju je zmagal bivši svetovni prvak v tej disciplini, Švicar Georges Schneider s 170.5 pred Francozom Bozonom 177.2, Italijanom Ginom Burrinijem 181.6 in Francozom Colettom 181.8. Drugo tekmovanje se je'končalo z zmago Švicarja BI Osi j a v času 3:03.5. Na naslednja merta sta se uvrstila prav tako Švicarja Suter 3:06.9 in Staub 3:07.4. V Oslu je bilo mednarodno tekmova- nje na 15 km dolgi progi. Zmagal je olimpijski zmagovalec Sixten Jernberg, Za največje presenečenje pa je poskrbel tekmovalec z Vzh. Nemčije Kuno Wer-ner, ki je zasedel odlično sedmo mesto Pred mnogimi znanimi Skandinavci. Re-žultati: 1. Jernberg (Šved) 68:03, 2. Sa-muelssoo (Šved) 59.26, 3. Laksa (Fi) 1:M:47, 4. Stokken (Nor) 1:01:17, 5. Ylter-hus (Nor) 1:01:28, 6. Siivonen (Fi) 1:01.30, 7- Werner (V. N) 1:01:52. V tinskem kraju SaJpausselSe, kjer b<>do leta 1953 tekme za svetovno prven-®tvo, se je zbrala skoraj vsa skakalna elita Finske z izjemo olimpijskega zmagovalca Hyvarinena in tekmovalcev, ki So sodelovali na tekmah v Avstriji in Nemčiji. Rezultati: 1. Vuorinen 220 (70, 6®-5), 2. Silvennoinen 210, (68, 65.5), 3. Vitikainen 209 (67, 67.5). *e nekaj dni prej bo se isti tekmo-■Valei skupaj s Hyv8rinenom pomerili na tekmovanju v Rovanieniju. HyvSrinen je zmagal z 229.1 točke pred Silvennoi-Renom 219.4 Jn Hyttia 214.9. Prvo večje tekmovanje tinskih tekačev Je Prineslo delitev prvega mesta med Nogometna prvenstva evropskih držav FRANCIJA — XX. kolo: Rennes i Strasbourg 2:1, Metz : Monaco 1:2, St. Etienne : Nancy 6:1, Nice : Nimes 5:2, Sochaux : Valenciennes 4:0, Marseille : Angers 0:0, Sedan : Lyon 2:2, Raclng : Reims 4:2, Toulouse : Lens 1:2. Vrstni red: St. Etienne 29, Lens 26, Reims 25, Monaco 24. ŠPANIJA — XVII. kolo: Bilbao : At-letico 1:4, Barcelona : Valladolid 4:0, La Coruna : Jaen 3:1, Real Madrid : Espa-nol 7:2, Sociedad : Osasuna 0:0, Valencia : Sevilla 2:0, Saragosa : Condal 2:3. Vrstni red: Real Madrid 27, Bilbao 22, Sevilla 22, Barcelona 21. V tretjem kolu pokala Anglije, so bili doseženi naslednji pomembnejši rezultati: Arsenal : Stoke 4:2, Bolton : Black-pool 2:3, Doncaster : West Bromvvich 1:1, Hudersfield : Sheffield 0:0, Leeds : Car-difl 1:2, Luton : Aston Vlila 2:2, New-castle : Manchester C 1:1, Carlisle : Birmingham 3:3, Hartlepools : Manchester U 3:4, Middlesbrough : Carlton 1:1. V nadaljevanju četrtfinalnih tekem za nogometni pokal Švice je Luzern izgubil z. Grasshoppers 0:2, Lausanne pa je premagal Locarno s 3:0. Obširen program Avstrijcev Avstrijska nogometna zveza je sklenila za svojo reprezentanco precej obširen mednarodni program. Novo sezono bodo avstrijski reprezentanti začeli 10. marca, ko se bodo na Dunaju pomerili z Nemčijo. Za 14. aprila je sklenjena tekma z Madžarsko v Budimpešti-vendar je vprašanje, če bo do te tekme sploh prišlo. Nadalje so na sporedu naslednja srečanja: s Švedsko 5. maja na Dunaju, z Nizozemsko • (kvalifikacija za svetovno prvenstvo) 26. maja na Dunaju, z Jugoslavijo 1. ali 15. septembra v Beogradu, povratna tekma z Nizozemsko 26. septembra v Amsterdamu, z Luksemburgom (povratna tekma v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo) 29. septembra v Luksemburgu, s CSR 13. oktobra na Dunaju, s Švico pa koncem oktobra ali v začetku novembra. Nacionalistična Kitajska je odpovedala svojo udeležbo na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1958. Kitajci, ki predstavljajo samo Formozo, bi se morali v kvalifikacijah pomeriti z reprezentanco Indonezije. Odpoved Formoze je že druga, doslej je namreč odpovedala udeležbo Venezuela, skupno je za enkrat prijavljenih še 51 držav. Kolesarska dirka po Egiptu Dober stari Petroviča Včeraj se je v Luksorju pričela letošnja kolesarska dirka 2Po Egiptu«. Med številnimi kolesarji z mnogih držav sta bila na startu tudi Jugoslovana Petrovič in.Jugo. Vese-lin Petrovič je začel odlično, saj je prispel na cilj v Keni kot peti, samo 1 minuto za zmagovalno skupino. Preseneča prvo mesto Marokanca Mohameda, ki je v sprintu premagal tri dirkače Vzhodne Nemčije. Dolžina prve etape je znašala 68 km. Rezultati: 1. Mohamed (Maroko) ____________ __________=______ Malitz (Vzhodna Nemčija), letnem premoru letos ponovno zastopal nr 'Y7j!; Nemčijt),^4.^Hening Anglijo na svetovnem prvenstvu. 26. in 27. januarja bo v Davosu svetovno prvenstvo v sankanju. Organizatorji imajo za enkrat prijave lz naslednjih držav: Nemčija, Avstrija, Nizozemska, CSR, Franclja, Italija, Švedska, Norveška, ZDA, Jugoslavija in Švica. Naslove prvakov branijo pri posameznikih Šved Salvesen in Avstrijka Kienzl, pri dvojicah pa Avstrijca Krautner in Thaler. escu (Rom) 3:1, Markovič : Kobirzan (K) 2:3 Hudec : Plakatonitis (G) 3:0, ob< naši predstavnici sta Izpadli že v prvem kolu. Čovičeva je Izgubila z Romunko Saševo z 1:3, Nikoličeva pa z Romunko Gavrilescu z 1:3. Japonska namiznoteniška zveza je določila za svetovno prvenstvo v Stockholmu naslednjo ekipo: Oglmura, Tsunoda, anaka, Majata, ter igralke Okawa, Eguchi, Watanabe, Namba. Večkratni svetovni prvak v namiznem tenisu, Richard Bergmann, bo po dvo- (Vzh. Nemčija) isti 1:58:20, 21. Jugo. čas, 5. Petrovič Poraz Proleferjc v Italije V Bologni se je pričel mednarodni košarkarski turnir, na katerem sodeluje tudi jugoslovanski prvak Proleter iz Zrenjanina, okrepljen s Kristančičem. V prvi tekmi je Proleter izgubil proti moštvu AZS Varšava s 63:68 (28:35). Najuspešnejši strelci so bili Engler 14, Loči 11 in Katič 10. Kristančič je dosegel 6 točk. V drugi tekmi I. kola je domači Virtus premagal Antwerpse z 52:48. V nadaljevanju mednarodnega košarkarskega turnirja v Bologni je AZS iz'Varšave premagal Antiverpse z 59:51, prvak Italije Virtus pa Proleter iz Zrenjanina s 74:59. Zadnji dan turnirja je Proleter premagal Belgijce z 79:68, Virtus pa si je z zmago nad Poljaki s Sl :53 zagotovil prvo mesto. Proleter je bil ob koncu turnirja tretji, V Bukarešti se je pričel velik mednarodni turnir v namiznem tenisu. V prvem kolu so dosegli Jugoslovanski igralci naslednje rezultate: Hrbud : Neglu- Hokejisti so neumorni Hakulinenom in Tiainenom, ki sta 20 kilometrov presmučala v istem času 1:02:57. Z mednarodnim tekmovanjem v skokih v Bischofshofenu se je končala tako imenovana avstrijsko-nemška skakalna turneja, ki je obsegala 4 tekmovanja. Končni vrstni red vseh 4 tekmovanj je naslednji: 1. Uotinen (Fi) 862.8, 2. Kir-jonen (Fi) 862.1, 3. Bol kart (N) 853,6, 4. Lesser (V. N) 845.2, 5. Glass (V,-N) 827.3, 6. steinegger (Avstrija) 826. Ruskt skakalci so sodelovali samo na treh tekmovanjih, zato se niso mogli uvrstiti v končno lestvico. V letošnjem hokejskem prvenstvu Italije je po 4 kolih v vodstvu Gortina z 8 točkami pred Milaninterjem 6, Fiatom 4 in Auronzom 4. Tudi v nadaljevanju svojega gostovanja po CSR ruski reprezentanci v hokeju na ledu ne gre preveč dobro. Kot smo že poročali, so prvo tekmo z reprezentanco CSR igrali neodločeno 2:2, drugo proti B reprezentanci pa celo izgubili z 1:3. Prva zmaga je prišla šele v tretji tekmi, k< so v Bratislavi odpravili domačega Slovana .s 6:2, potem pa je sledil še en poraz proti češki reprezentanci z 2:3. V hokejskem prvenstvu Švice je vodstvo prevzel Arosa, ki ima 10 točk iz 5 tekem pred Ztirichom 7 točk iz 5 tekem in Young Sprinters 7 točk iz 7 tekem. Švedski časopis Svenska Dagbiaded podeli ob koncu vsakega leta zlato medaljo najboljšemu švedskemu športniku za preteklo leto. Tokrat so se odločili za dve medalji. Komisija je namreč sodila, da si naslov najboljšega delita smučarski tekač Sixten Jernberg in olim- P m km se ne bo vrnil domov pijski zmagovalec v modernem peteroboju Lars Hall, Anketo o najboljšem športniku CSR je izvedel list Mlada fronta iz Prage. Prvo mesto je zasedla olimpijska zmagovalka v metu diska Fjkotova s 1958 točkami pred metalcem krogle Skoblo 1393 in telovadko Bosakovo 837. Emil Zatopek, ki je bil v zadnjih letih vedno na prvem mestu, je tokrat peti. Finski športni novinarji so se odločili za olimpijskega zmagovalca v smučarskih skokih Aniti j a Hyvarinena kot najboljšega športnika Finske v letu 1956. Vrstni red ostalih najboljših pa je naslednji: 2. Lehtonen (rokoborba), 3. Ha-kulinen (smučanje), 4. Hellsten (atletika), 5. Makinen (rokoborba), 6. Linno-svuo (streljanje). Evropski boksarski prvak težke kategorije, Šved Ingemar Johansson, bo branil svoj naslov 17. marca proti Angležu Henryju Cooperju. Kraj dvoboja še ni dokončno dotočen, po vsej verjetnosti pa bo na švedskem in sicer v Stockholmu ali Gtiteborgu. Svetovni boksarski prvak welter kategorije, Carmen Basilio, je prosil za odložitev borbe za naslov, ki Je bila predvidena za 18. januarja v Clevelandu proti Johnyju Saxtcnu. Eden najboljših madžarskih nogometnih igralcev, stalni kapetan državne reprezentance, Ferencz Puskas, je uradno obvestil madžarsko nogometno zvezo, da se ne bo več vrnil na Madžarsko. To je sedaj drugi reprezentant, ki se je dokončno odločil za tak korak. Prvi Je bil Czibor, ki ima že pogodbo z Bomo. Za Puskasa se zaenkrat še ne ve, kje se bo za stalno naselji. Kljub prepovedi madžarske nogometne zveze in opozorilu FIFA, bo te dni Honved iz Budimpešte odpotoval v Brazilijo. Od kluba Flamengo so Madžari že dobili letalske vozovnice. Veliko vprašanje pa je, če bodo lahko sploh igrali, kajti brazilska zveza je dolžna zabranlti svojim moštvom igranje s Honvedom, ker ta nima dovoljenja svoje zveze. Znanih Je osem preostalih klubov v tekmovanju za pokal evropskih nogo-metih prvakov. Določili so že nekaj terminov za četrtfinalna srečanja. Real iz Madrida in Nice se bosta srečala 20. Januarja v Madridu in 19. februarja v Nici. Manchester United in Atletico Bilbao sta se dogovorila za 16. januarja v Bilbau in 6. februarja v Manchestru. Grasshoppers in Fiorentina še nista določila datuma tekme v Italiji, pač pa je za povratno srečanje v Zurichu že določen 27. februar. Termina za srečanje med Crveno zvezdo in CDNA iz Sofije še nista znana. V letošnjem tekmovanju je bilo doslej na sporedu Sl tekem z nič manj kot 1,176.000 gledalci. V Grindelwaldu trikrat Marchelli Te dni so bile v Grindelwaldu v Švici velike mednarodne smučarske tekme za ženske. Največji uspeh je dosegla Italijanka Carla Marchelli, ki Je zasedla prvo mesto v vseh treh alpskih disciplinah. Kot je bilo pričakovati, so v tekih dominirale Poljakinje. Rezultati: veleslalom 1. Marchelli (It) 1:24.6, 2. Hoch-ieitner (A) 1:26.7, 3. Hofherr (A) 1:26.7, 4. Grohoiska (Polj) 1:27.5, 5. Klecker (A) 1:28.6, slalom 1. Marchelli (it) 102.3, 2. Frandl (A) 102.9, 3. DSnzer (švi) 104, 4. Grohoiska (Polj) 104,9, 5. Michel (švi) 106.0, smuk 1. Marchelli (It) 2:10.9, 2. Frandl (A) 2:11.8, 3. Tellinge (Fr) 2:12.6, 10 km 1. Bukova (Polj) 41:45, 2. Peska (Polj) 42:02, 3. BI 3 sl e (N) 42:51, 4. gieg-ren (Polj) 43:44, 1 mm ■■ • ,* - šiiti ■ »it ■■ si -. ... .. -.v..', . Mednarodna plavalna zveza je sklenila, da bodo šele od 1. maja priznavali samo tiste svetovne rekorde, ki bodo doseženi v 50 metrskih ali 50 yardskih bazenih. Prvotno so na kongresu v Melbournu določili, da bodo začeli z novim določilom že 1. januarja. Sedaj imajo najboljši plavalci še nekaj mesecev časa za napad na svetovne rekorde v malih bazenih. Plavalno tekmovanje v Rotterdamu je dalo naslednje važnejše rezultate: ion m prosto HoqgeweId 58.2, ženske: 100 m prosto Gastelaars 1:06.0, 4C0 m prosto Schimmel 5:00.0, Koster 5:02 0, 100 m hrbtno Kraan 1:13.4, Van Alphen 1:14.8. 290 m prsno Haan 2:52.9, 100 m metuljček Voor-bij 1:13.4, Lagerberg 1:13.9. V četrtek se je pričel v Bewervijku na Nizozemskem tradicionalni mednarodni šahovski turnir. Na glavnem turnirju sodeluje tudi jugoslovanski velemojster Matanovič, glavni nasprotniki pa mu bodo verjetno Šved Stahlberg, Spanec Toran, Argentinec Pilnik in Belgijec 0’Kelly. V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Donner (Niz) : Stahlberg remi, Van Sheltinga (Niz) : 0’Kelly remi, Spagnard (Niz) : Toran remi, Kramer (Niz) : Pilnik remi, Matanovič : Bink (Niz) 1:0. Prvi rezultati II. kola Stahlberg : Matanovič remi, Pilnik : Spagnard 1:0, 0’Kelly : Bing remi, Van Sheltinga : Kramer remi, Toran : Donner 1:0. COURTNEV premagan Olimpijski zmagovalec v teku na 800 metrov, Amerikanec Tom Courtney, je bil premagan ob svojem prvem startu na tekmovanju v dvorani. V New Torku ga je v finišu premagal nepoznani Gatto s časom 1:12.5 na 600 y. Dvakratni olimpijski . zmagovalec iz Melbourna, Vladimir Kuc, je v razgovoru z nekim novinarjem izjavil, da bo letos poskušal izboljšati svetovna rekorda v teku na 5000 in 10.000 m. Kuc meni, da bo lahko dosegel 13:25.0 in 28:25.0. V tekmovanju proti univerzi Miami je začelo 87 madžarskih in romunskih olimpijcev, ki so odklonili povratek na Madžarsko, svojo daljšo turnejo po ZDA. To turnejo organizira časopis Sports Ilustrated in bo trajala šest tednov. Najbolj znani tekmovalec v omenjeni skupini Je bivši svetovni rekorder Laszlo Tabori. Tabori bo prvič nastopil 19. januarja na tekmovanju v Bostonu. Od atletike se poslavlja Jack Crump, ki je približno 20 let vodil angleško atletiko. Na olimpijskih igrah v Melbournu je bil vodja atletske ekipe. Crump se atletiki ne bo docela odtegnil, ampak bo samo odložil svoje funkcije v atletski zvezi. Delal bo zlasti če kot novinar, kjer Je tudi znan kot eden najboljših strokovnjakov. DVA REKORDA ZA ROSEJA Olimpijski zmagovalec v plavanja na 400 in 1500 m prosto Murray Rose je dosegel v Sydneyu dva nova svetovna rekorda. V 50 m bazenu je preplaval 400 m v času 4:25.9, 440 y pa v 4:27.1, Prejšnja rekorda na teh progah sta imela Amerikanec Kono s 4:26.7 oziroma Avstralec Marshall 4:28.1. Gene Fulliner je dokaj nepričakovano premagal svetovnega prvaka srednje kategorije, Rayn Robinsona _ in sam zasedel njegov »prestole LETO XIII. Štev. 2 Stran 7 Nagradni natečaj ZH Piillll Odrezek št.2 1. vprašanje: Ime znanega ljubljanskega podjetja za izdelavo Športnih rekvizitov, ki izdeluje med drugim tudi šotore najboljše Kakovosti [ Odgovor: ___________________________________________________— 2. vprašan je: Znani jugoslovanski smučarski skakalec, doma (jz Mojstrane, ki s j je večkratproslavil na olimpijskih igrah in rfvetovnih prvenstvih Odgovor: ODREŽI! I@ ¥ lesgratinj ampuk mm Vsem je še v spominu, koliko je bilo lani nepotrebnih besed zaradi organizacije državnega prvenstva v hokeju na ledu. Kakor je znano, so Jeseničani to prvenstvo odlično organizirali. Na Izredni skupščini, ki je bila lani v Zagrebu, so delegati soglasno izjavili, da bo letošnje državno prvenstvo v Beogradu. Pred nedavnim pa je Hokejska zveza Jugoslavije prejela dopis Hokejske zveze Srbije, da v Beogradu ne more biti državnega prvenstva, razen ob določenih pogojih (V primeru slabega vremena mora Hokejska zveza Jugoslavije nositi stroške za morebitno izgubo!). Iste pogoje, ki jih je HZJ postavila srbski zvezi, je predložila tudi Jesenicam, ki pa so takoj sprejele organizacijo prvenstva. Tako bo tudi letos Skupščina Brodarske zveze Slovenije Pi svetovnem prvenstvu moežičetst Ljubljana, 13. jan. 195?. Dve veliki prireditvi sta bili v razdobju med III. in IV. skupščino brodarjev, ki je bila danes v Ljubljani. Leta 1955 je bilo v Tacnu svetovno prvenstvo v kajak slalomu, lani pa koperska legata. Prva prireditev je še potrdila, da je tTacen ena najboljših prog na svetu. Se večji ngled pa so si pridobili organizatorji, saj 60 jih za odlično organizacijo vsi pohvalili. Svetovno prvenstvo je prineslo organizatorjem in tekmovalcem velike koristi, vendar jih premalo izkoriščajo. Lani so naši organizatorji dokazali, da zmorejo organizirati tekme tudi ni morju, saj je na koperski re-' gati nastopilo več kot 50 jadrnic. } Predsednik tov. Jelenc Aleš je v svojem potočila poudaril, da sta bili zadnji leti najplodnejši v delu brodarjev. Desetletnica Ljudske tehnike, katero so lani praznovali ti: i brodarji in 30-letnica kajakaštva v Sloveniji, Bta dva mejnika, ki sta dokazala upravičenost Obstoja te športne panoge pri nas. Vsa dvu-Stva v Sloveniji so dobila svoje prostore in čolnarne. Le glede povečanja števila članstva so brodarji napravili korak nazaj. Sicer pa je to razumljivo, saj je svetovno prvenstvo preveč zavzelo z delom Zvezo in posamezne Organizatorje tako, da se niso mogli posvetiti delu na terenu. V bodoče pa bo prav množičnost vprašanje kateremu bodo posvetili največ pozornosti. To pa bodo dosegli predvsem z razširirtvijo dejavnosti. Treba bo doseči, da se bodo člani seznanjali z zemljepisom, plavanjem, reševanjem in brodarsko dejavnostjo. Vse to pa bo dalo še močnejši pomen družbene koristnosti in bo seveda podpora občutnejša. Doslej večina brodarskih organizacij ni imela mladine, ali pa je bilo število tako majhno, da ni bilo omembe vredno. Modelarstvo je panoga, ki je zelo malo razvita. Med mladino pa zanj ne manjka zanimanja. Z ustanovitvijo posebne komisije za modelarstvo, ali bolje za delo s pionirji bo zadeva verjetno Stekla v pravi tir. Pomembne bodo tudi povezave z društvi prijateljev mladine in taborniki. Sekretar tov. PrvinŠek pa je v svojem poročilu omenil, da bo treba za povečanje števila brodarjev vzbuditi zanimanje za to panogo tudi v krajih, kjer so zelo ugodne razmere. V Sloveniji je namreč še vedno precej krajev, kjer so pogoji za delo brodarjev odlični, ni pa za to ljudi, ki bi budili zanimanje. Nekateri člani so pričeli z delom po šolah, kjer so dosegli že lepe uspehe. V imenu Komisije za kajak je poročal tov. Drofenik. Ugotovil je, da je razveseljivo to, da so v zadnjem času napredovala tudi izven ljubljanska društva. Seveda še ni množičnosti, vendar upa, da bodo s prvimi uspehi tudi na tem področju dosegli lepše uspehe. Tekmovalci bodo že kmalu pričeli s pripravami za svetovno prvenstvo v Augsburgu. Prav zaradi tega, ker je svetovno prvenstvo v Tacnu odtrgalo organizatorje od domačega dela, bodo v bodoče večja tekmovanja redkejša, zato pa bo več društvenih tekmovanj. Ker v tekmovanju kajakov na mirnih vodah še vedno naša država skoro nič ne pomeni, bo treba tudi tej panogi posvetiti nekaj več pozornosti. Ker se je mariborsko »Sidro« ponudilo, da bi sprejelo češkega trenerja, če bi mu zveza priskočila na pomoč, utegne tudi ta panoga kmalu dobiti več ljubiteljev. M. G. najzanimivejše tekmovanje spet na Jesenicah, In sicer od 29. t. m. do 3. februarja. * Po tekmi s Spartakom iz Brna so jeseniški hokejisti odšli na krajšo turnejo po Italiji, Nemčiji in Avstriji. Prvo tekmo so igrali v Bolzanu in izgubili srečanje z istoimenskim klubom, ki je član I. lige, z 1:7, drugo tekmo so igrali v Innsbrucku in izgubili z , domačim moštvom s 3:7. Imeli so še eno srečanje in sicer proti moštvu Landsberg, s katerim so igrali neodločeno $ 3:3. Tudi' moštvo Partizana iz Beograda je bilo te dni na gostovanju po Italiji, Avstriji in Nemčiji. Partizan je dosegel naslednje rezultate: Partizan : KAC 4:1, Partizan : Vjllach 5:4, Partizan : Ntirnberg 6:1, Partizan :Eegnitz 7:1, Partizan : Kitzbiihl 4:3, Partizan : Innsbruck 3:6, Partizan : Ortisei 6:0, Partizan : Gortina d’Ampezzo 3:9. Nogomet v Kranju: Garnizon JLA : Tekstilna šola 4:0 (1:0) SMUČARJI POZOR! Železničarski smučarski ki uh Ljubljana vabi vse svoje člane na množični sestanek v sredo, 10. januarja 1957 ob 18. uri, v prostorih Direkcije železnic člani prostorih Direkcije v Kolodvorski ulici. Vabljeni vsi kluba, da se dogovorijo o tečajih, ki bodo v semestralnih počitnicah. Odbor MARIBORSKI ŠPORTNIKI ZBORUJEJO Maribor, 13. jan. — Športniki Maribor^ in pripadniki sorodnih organizacij polagajo te dni svoje račune. Včeraj so se zbrali na svojem občnem zboru člani TK Branik, danes pa so pregledali svoje delo v minuli sezoni nogometni in odbojkarski sodniki. * V mariborski sodniški podzvezi deluje 41 sodnikov. Delo je bilo dobro in plodno, kar so ugotovili tudi na zborovanju navzoči predsednik MNP tov. Steblovnik ter zastopniki klubov. Ugotovili so, da se je kvaliteta precej poboljšala, za kar pa bodo še naprej marljivo skrbeli. Tudi na zborovanju odbojkarskih sodnikov so bila poročila skrbno pripravljena. Dala so prav jasno sliko opravljenega dela. Sodnikov je 21, ki so sodili 139 tekem, največ med njimi Andlovič, ki jih je vodil 23. Njihov trud za povečanje kadra ni bil uspešen, ker se povabilu za udeležbo v 2 tečaja ni odzval noben kandidat. Pri tem pa grešijo predvsem klubi, ki se ne zavedajo, da bodo imeli zaradi tega največje težave. * Izčrpna poročila tajnika, tehničnega referenta in blagajnika so analizirala uspešno delo teniškega kluba Branik. Predvsem so se utrdili organizacijsko, izboljšali disciplino ter se tudi na tekmovanjih republiškega in zveznega razreda uveljavili na vidna mesta. Zelo koristna je bila posebna pozornost, ki so jo posvečali svoji številni mladini. Počastili so tudi spomin pokojnega organizatorja Tedija Voglarja. TZS je ustanovila tekmovanje »Tedijev memorial* in za vsakoletnega zmagovalca darovala stalno prehodni pokal. Zgradili naj bi centralni kegljaški dom Prokeš - veliko presenečenje Ljubljana, 13. jan. Kakršno delo, takšni so tudi uspehi in temu primerno je tudi vzdušje na skupščini neke organizacije. Zato lahko rečemo, da je bilo to vzdušje na skupščini ljubljanske kegljaške podzve-ze, ki se je je udeležilo nad 20 delegatov iz raznih klubov, razen njih pa še predsednik okrajne športne zveze tov. Martinčič -ter predsednik kegljaške zveze Slovenije tov. Ravnikar — zadovoljivo, kajti le-ta organizacija je pokazala od lani velik napredek, zlasti glede ustanavljanja novih klubov in sekcij, gradnje kegljišč in dviga kvalitete. To smo ugotovili iz poročila predsednika tov. Likovnika ter ostalih odbornikov. Sedaj šteje podzveza namreč 2-6 klubov z 1392 člani, pri čemer je vključenih v osnovne organizacije največ delavcev -in uslužbencev, nekaj kmetov, študentov in ostalih poklicev. Po številu so naj- Zadnja zvezna tekmovanja v namiznem ienisu Prihodnjo in naslednjo nedeljo bodo na sporedu še zadnja zvezna tekmovanja v letošnji namiznoteniški sezoni. Od 18. do 20. januarja bo o /renjaninu ekipno proenstoo Jugoslavije za mladince. Iz Slovenije bodo zanesljivo nastopili Triglav in Ljubljana, po vsej verjetnosti pa tudi Kočevje in Jesenice. Prvi dve ekipi se bosta borili za višja mesta, od 3.-5., Triglav mogoče tudi za drugo mesto, ostali dve ekipi pa imata možnosti za plasma v sredini tabele. Vsega bo nastopilo 13 ekip, zagrebška Mladost pa je zanesljiv favorit za prvo ipesto. V istem terminu, 19. in 20. januarja, bo v Novem Sadu tudi ekipno prvenstvo Jugoslavije za ženske in mladinke. V ženski konkurenci bodo Slovenijo zastopale igralke Triglava in Odreda, tretja ekipa Ljubljane pa je šele rezerva, ki pa ima izglede za nastop. Med mladinkami bodo po vsej verjetnosti nastopile od Slovenk sa- mo igralke iz Kranja. Med ženskami je favorit Partizan, za drugo mesto ima največ izgledov Grafičar, za naslednja pa pridejo v poštev še slovenske ekipe. Med mladinkami brani Triglav lani osvojeni naslov prvaka Jugoslavije, ki ima tudi letos precej izgledov, da ta uspeh ponovi. Naslednji teden, t. j. 23.-27. januarja, pa bodo imeli besedo moški. V Ljubljani bo II. turnir I. zvezne lige, v Kranju- pa II. turnir II. lige. Tekmovanje v Ljubljani bo najboljša namiznoteniška prireditev sezone. Zbrane bodo vse najboljše ekipe, med njimi pa imata slovenska predstavnika Odred in Ljubljana vse izglede, da svoji mesti s prvega turnirja v Zagrebu (5. in 7. mesto) tudi obdržita. V Kranju sc bo Triglav boril sam proti devetim ekipam iz drugih republik za slovensko barve. Ima realne izglede, da se vzpne za mesto više, kot je bil v prvem delu v Beogradu (tretji). Najresnejši kandidat za prvo mesto je vsekakor Opatija. močnejši klubi Ilirija, Ljubljana ter Gradis, vendar na se tudi ostali klubi vedno bolj dopolnjujejo z novim članstvom. Naraščanje članstva pa zahteva nove načrte in napore: 21 kegljišč s 25 stezami v ljubljanskem okraju ne zadostuje več za uspešno razvijanje te športne panoge. Računati je namreč treba, da v navedenem številu članstva niso -zajeti še mnogi neregistrirani člani, ki jih klubi pri podzvezi niso prijavili. To je narekovalo tudi potrebo po vzgoji novih inštruktorjev in vaditeljev in tako šteje ljubljanska podzveza 3 inštruktorjev -ter 39 vaditeljev. 'V razpravi so vsi delegati poudarili, da je odbor kegljaške podzveza deloval solidno, še posebej pa so je tega dotaknil predsednik KZS tov. Ravnikar, ki je ooudaril velik vzpon te p-odzveze ter lep napredek pri večanju števila klubov ter dvigu kvalitete. Precej zanimiva razprava se je razpletla ob predlogu upravnega odbora, naj bi v Ljubljani začeli graditi centralni kegljaški dom. Ta je za razvoj tega športa zares zelo potreben, vendar trenutno niso dani pogoji za gradnjo: Kljub temu pa so organizirali iniciativni odbor, ki naj bi v roku 10 let zbiral potrebna finančna sredstva, naj si bo iz prispevkov klubov in članstva, ali pa s pomočjo dotacij družbenih organizacij ter ljudske oblasti, nato pa začel z grad-njo doma. Sklenili so. da bodo pritegnili v svoje vrste še več mladine, da bodo izvedli tečaj za stroko-vno vc-dstvo in funkcionarje, prav tako pa sprejeli sklep, da mora biti mladina vključena v »Partizan? ali športna društva, kjer naj bi se splošno te-lesnovzgojno izživljala. Novi enajstčlanski odbor sestavljajo: Bavcon, Beljan, Doberlet, Gl-ušič, Kurtovič, Likovnik, Martinše-k, Novak, Osterman, Satler in Scnnevald. T. B. Nogometno prvenstvo Italije ITALIJA — 15. kolo: Genon : Lazio 1:1, Internazionale : Atalauta 2:2, Juventus : Padova 0:0, Lanerossi : Fiorentina 4:0, Napoli : Torino 2:1, Palermo : Sampdoria 1:1, Spal : Včeraj in danes je bilo v Švicarskem kraju Le Brassus veliko mednarodno tekmovanje v klasičnih disciplinah. Za največje presenečenje je poskrbel češki tekač Prokeš, ki je premagal v teku na 15 km nele vso srednjeevropsko elito, ampak tudi nekaj Fincev in Norvežanov. V skokih je bil Finec Silvennoi-nen brez konkurenco. Pomemben uspeh je zabeležil tudi Nemec Schiffner, ki je v kombinaciji premagal vse Srednjeevropejce in nekaj Skandinavcev. Rezultati — 15 km: 1. Prokeš (CŠR) 1:01.28, 2. Werner (V. Nem) Mežioani na čela Ravne, 13. jan. Koro-ška smučarska podzveza je danes priredila podzvez.no prvenstvo v veleslalomu in slalomu za člane in mladince. Tekmovanje je pokazalo, da v alpskih disciplinah prevladujejo tekmovalci iz Gornje mežiške doline. Po tekmovanju je bila v smučarski koči razglasitev rezultatov. Rezultati: slalom (400 m 140 m višinske razlike, 50 vratič) člani: (28) Miklavc V. (Č) 2:07.1, 2 Miklavc M. (O 2:08.5, 3. Sipek (Mež) 2:14.7, mladinci: (20) 1. Fanedl D. (tj 2:12.9, 2. Ivartnik (Prev) 2:20.5, 3, Kac (Č) 2:34.9, mladinke (200 m, 70 m višinske razlike, 30 vratič), 1. Fanedl K. (F) 1:17.4, 2. Zdovc (Prev) 1:27.8, pionirji: 1, Fanedl A. (F) 1:28.1, 2. Wlodyga (F) 1:33.7. Veleslalom (1700 m, 250 m višinske razlike, 32 vratič) člani: 1. Miklavc M. (C) 1:17.1, 2. Srebotnik (F) 1:17.2, 3. Miklavc V. (Č) 1:18.0, mladinci: 1. Fanedl D. (F) 1:20.8, 2 Ivartnik (Prev) 1:23.2, 3. Kac (C) 1:29.3, mladinke (1200 m. 170 m višinske razlike, 20 vratič) 1. Fanedl K. (F) 1:18.5, 2. Zdovc (Prev) 1:32.5, pionirji: 1. WIodvga (F) 1:27.6, 2. Fanedl A. (F) 1:28.4. 1:02.02, 3. Panonen (Fin) 4. Matouš (CSR), 6. Kortelainen (Fin), 7. Mermet (Fr), 8. Kochcr (šv), skoki: 1. Silvennoinen (Fin) 224, 2. DM-scher (šv) 212.5, 3. Rieger (ČSR) 200.5, kombinacija: 1. Schiffner (Nem), 2. Kuzpien (Polj), 3. Barhangen (Norv). Se nekaj rezultatov z mednarodnega namiznoteniškega turnirja v Bukarešti — moške dvojice: Hrbud-Hudec (J) : Stan-Nazarbeian (Rom) 3:2, Bubonyi-Szemesy (Madž) :Hrbud-Hudec 3:2, Harastozi-Peterfy (Rom-Madž) t Popov-Markovič (Bolg-J) 3:0, lenske dvojice: Magyar-Javori (Rom-Madž) : Covič-NikoliS (J) 3:1, mešane dvojice: Nikolič-Grujič (J) : Baras-Negulescu (Rom) 3:0, Kobirzan-Kobinzan (Rom) : Covič-Markovič (J) 3:1, Rozeaou-Stipek (Rom-ČSR) : Nikolič-Grujič (J) 3:0. V osmini finala posameznikov je Kitajec Ha Bin Siah premagal še zadnjega jugoslovaa-skega predstavnika Iludeca s 3:0. Danes so na kolesarski dirki >Po Egiptu« vozili drugo etapo. 133 km dolga proga je vodila od Kane do Saga. Zmagal je tekmovalec Vzh. Nemčije Hening v času 4:11.37 pred Bolgarom Mimitrovom 4:12.07. Jugoslovan Petrovič je bil 8. Jugo pa 23. V skupni oceni vodi po II. etapi Ilening s časom 6:08.57 pred Dimitrovom 6:09.27 in Taherjem (Maroko) 6:09.55. Petrovič je 9. s 6:10.55, Jugo pa 29. s 6:17.41. Med ekipami vodi Poljska pred Romunijo. V včerajšnjem 26. kolu nogometnega prvenstva Anglije so bili doseženi naslednji rezultati — Arsenal : Portsmouth 1:1, Aston Villa : Everton 5:0, Bol ton : Leeds 5:3, Burn-ley : V/est Bromwich 1:0, Chelsea : Cardiff 1:2, Luton : Blackpool 0:2, Manchester U. t Nevvcastle 6:1, Preston : Birmingham 1:0, Sheffield : Charlton 3:1, Sunderland : Manchester C. 1:1, Wolverhampton : Toltenham 3:0. Vrstni red: Manchester U 40, Tottenham 34, Arsenal 33, Wolverhampton 31, Preston 31, Blackpool 31, Bolton 31, Leeds 30, Birmingham 29, Burnley 29, West Bromwich 24, Nevvcastle 24, Aston Villa 24, Eventon 23, Chelsea 22, Sheffield 23, Luton 21, Manchester Q. 2i, Cardiff 19, Sunderland 16, Portsmouth 13, Charlton 14. Uspel revanš Odreda Tricstina 0:1, Udinese Milan 0:0. Bologna 1:5, Roma : Odred : Borac 4:2 (2:1) Ljubljana, 13. Jan. Naša trditev, da Ima Odred. tokrat dovolj igralcev pripravljenih za prvenstveno sezono, se fe danes uresničila. Proti moštvu Borca sta v obeh delih igre nastopili povsem različni enajstorici Odreda tako, da je sestav moštev bil takle: Borac: Mirkovič, Simič, Petrovič, Ga- Celje, H. jan. V Celju in bližnji okolici ni snega, zato se pravzaprav vse športno življenje odvija na drsališču v Mestnem parku. Hokejisti 1IKD Celje so v teh dneh pripravili kar tri hokejske tekme. V prvi so z visokim rezultatom odpravili Mar'borčane z 9:2 (2:1, 3:0, 4:1). Najuspešnejši strelec je bil Jenko s 3 goli. Včeraj in danes so v Celju gostovali mladi hokejisti iz Jesenic. Celjani jim niso bili dorasli in so doživeli dva poraza. Včeraj zvečer 9:2 (2:0, 1:1, 6:1), danes pa 7:3 (3:1, 3:1, 1:1). Za visok včerajšnji poraz nosi predvsem krivdo domači vratar. Najboljša strelca sta bila Pestotnik pri Jeseničanih in Jenko pri Celjanih. SKRB ZA UMETNO DRSANJE Pod vodstvom tov. Bibra se je v Celju pričel instruktorski tečaj za umetno drsanje, na katerem je sedem udeležencev z Jesenic, Celja in Ljubljane. Dobrih šest dni se bodo tečajniki seznanjali z obširnim gradivom. Tov. Biber je s tečajniki zadovoljen in sodi, da se bodo sadovi dela kmalu pokazali. Na Jesenicah, Ljubljani in Celju pripravljajo drsalne šole za začetnike in že izvežbane drsalce. Povsod pa jim primanjkuje strokovnega kadra. Danes se je o Celju pričel tudi tečaj za sodnike umetnega drsanja pod vodstvom inž. Bloudka. Tudi sodnikov je doslej močno primanjkovalo v naši republiki. Z novim sodniškim tečajem pa bo tudi ta vrzel izpolnjena. Milan 15 9 3 3 27:18 21 lekovič, Vasiljevič, Dodik, Tolič, Tudja, Napoli 15 6 6 3 21:15 18 Sobočan, Brkič (Janoševič), Markovič. Internazionale 15 5 8 2 19:14 18 Odred (1. polčas): Babnik, Udovič, Pi- Fiorentina 15 7 4 4 24:19 13 skar, Žižek Jagodic II, Jagodic I, Ber- Juvoutus 15 5 7 3 20:13 17 geij, Bogataj, Kranjc, Cuban, Berglez. Sampdoria 15 5 6 4 27:25 16 Odred (2. polčas): Florjančič, Berlan, Padova 15 4 8 3 19:18 16 Pogačnik, Gabrovšek, Berginc, Limo, Roma 15 5 5 5 26:21 13 (Stanovnik) Haiilagič, Virant, Zdravko- Lazio 15 5 5 1 15:18 13 vič, Vojnov, Stanovnik (Berglez). Triestina 15 5 5 5 12:15 15 Prvi polčas je bila igra precej zani- Bologna 15 4 6 5 24:19 U mivejša, to pa zaradi tega, ker so Igral- Udinese 15 3 4 6 21:29 14 ci Borca bilt dokaj enakovreden na- Lanerossi 15 4 5 6 20:23 13 sprotnik Odredovl enajstorici. še celo Atalanta 15 2 9 4 14:19 13 več, v začetku tekme so nekaj časa sko- Torino 15 4 4 7 16:19 12 raj povsem prevladovali na igrišču ln Palermo 15 3 6 6 12:17 12 prišit po Sobočanu tudi prvi v vodstvo. Spal 13 5 3 7 13:24 12 V3e je kazalo, da bodo ta tempo igre Cenoa 15 2 7 6 13:19 11 vzdržali, vendar jim je kasneje pošla sapa in so močno popustiti. Medtem pa je Odred uredil svoje vrste ln začel s sistematičnimi napadi. Tl napadi so bili tudi uspešno realizirani, saj Je Kranjc najprej izenačil, nato pa je Bergeij dosegel rezultat polčasa. Odred je Imel nato do konca polčasa povsem pobudo v svojih rokah. V drugem polčasu smo videli nekaj prav razburljivih trenutkov. Sveža enajsterica Odreda, ki je nastopila v drugem polčasu je začela s pravim obleganjem nasprotnikovega obrambnega prostora. NI pa bilo pravega strelca v napadu, da bi vsa ta prizadevanja realizirat. Največ smole Je imel prt tem Zdravkovič, kt je nekajkrat zamudil nad vse ugodne priložnosti za dosego gola. Tudi Haiilagič je imel nekaj takšnih priložnosti. V eni Izmed njih je trikrat po vrsti streljal, pa vselej se je žoga odbila od številnih nog. Kasneje je Odred nekoliko popustil ln v tem času je Borac izenačil po Janoševiču. Ni pa bilo treba dolgo čakati, kajti Zdravkovič je popravil vse svoje prejšnje napake ter dosegel vodilni gol, v zadnji minuti pa še končni rezultat.