Številka 5, letnik 21, 04. 03. 2010, cena: 1,50 EUR hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče Samo: 031726 814 Aleš: 041 615 050 protibolečinski aparati www.semos.si Eiffel na Marnei Poiščite več informacij na www.rsh.si KV. Bronasti Lojzi s Podkuma •jfliilL/ v Rudi Medved med 1. in 2. Stihovizijo MISSAL Opremljeni z r ugodnostmi! ~\i rxi c—r NISSAN NOTŠ ŽS ZA I” 130 C/MESEC' Nlc BREZ POLOGA NISSAN MICRA ŽE ZA 99€/mesec‘ %/>' NISSAN QASHQAI ŽE ZA /MESEC BREZ POLOGA sš Nissan Krulc Cesta heroja Vasje 8, 1 251 Moravče Tel: Ol 723 1 1 43 www.nissan-krulc.com ^ X isa R. BREZ POLOGA 1 : /f 6$ '‘v l www.nissan-krulc.com I w V J ,-i J*) ^ •ris iiiim:i.ihUn ... ..• .iM.-iiHiMk ...vmaetimi.SM«aJ>MiiMn«.RontaUanlwe»*:RmuRNuanStoMMpttOA,Cki«|iil(«29.161 i(.fubfiar*.w««w.nimi'.si SHIFT the way you move knjige, katalogi, revije, brošure, mape, dopisi, kuverte, vizitke, koledarji, plakati, letaki, zloženke, embalaža, pisarniški obrazci.., Začel je (Menberg, nadaljujemo pa mi. oblikovanje ofset tisK digitalni tisk (večje naklade) (manjše naklade) e.Lava nje, rezanje, broširanje...) založništvo VSEH VRST TISKOVIN f "VGrakKa C^Ogracer Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje - tel.: 03 5452 666, gsm: 031 822 533, e: info@grafika-gracer.si, w: www.grafika-gracer.si ^nroiandl AKCIJA DO 31. 3. 2010: 1000 letakov A5, obojestranski COLOR -100 € + DDV! OSREDNJA KNJIŽNICA CEU8 Uvodnik Morate prebrati: Ne-onesnaževanie v LC iRBOVLJe 6 InreRVJu: Rudi Meoveo 8 Kdor ima ZLaTO( ima veono DenaR 12 ZaicLJUčiL se je 35. poicat Uma 17 InFORmarivni Dan na GESŠ Trbovljc 20 Špecu: Roman Vodcb 26 PROTeKTORJI (PO)LOmiLI 28 zLare nocove PK LC Trbovljc z meoaLJo 29 A. PoReonnc: Sicušnjava Beieca PRivioa 35 UsTvaRjaino: AicvaRei 39 Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR, polletna 13,52 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. jT im Pričela se je meteorološka pomlad, vendar zime še ni konec in najbrž bo mahala z repom tudi še, ko bo mimo koledarski prvi pomladni dan. Temu navkljub pa že veselo cvetijo prve rožice in, ne glede na koledar, tudi ceste in to bolj pogumno in prizadevno, kot pomladne cvetke. Zima je bila letos radodarna s snegom in zasavski komu-nalci so bili belim pokrivalom kar kos. Pridno so orali, frezali in posipali. To, zadnje, pa pušča neprijetno sled. Pesek se je naložil ob rob cestišča, pločniki pa so podobni peskovnikom. Žal, je pesek bolj grob in ni primeren za potičke, pod podplati pa prav neprijetno zdrsava. Nekako tako, kot je ob nizkih temperaturah na ledenih peš poteh. Pa to še ni vse. Tudi blato drsi in deževja ni bilo nič manj kot snega. V primeru štrbunka na travnatem terenu čaka padalca še kaj bolj neprijetnega kot odrgnjena koža.. Namreč, pasji kakci, ki se množijo na zelenicah, kot da so spomladanski gnoj, so huda past, posebej za ozaveščene pobiralce drekcov svojega ljubljenčka. In za nameček so pozabljeni kakci obilni, da človek skoraj pomisli na konjske fige. Ampak te so zares dobro gnojilo. Pri vsem tem pa Trboveljčanom čisto nič ne pomaga čistilna naprava. Še več, glede na zmogljivost le-te vsi Trbovci skupaj ne pridelajo dovolj dreka oprostite, fekalij, da bi lahko naprava poskusno obratovala. Je že tako - če ne gre nič noter, tudi ven ne more nič priti. Da imajo težave z ne-urejeno okolico tudi v Zagorju, izveste iz tokratne Stanislavine klepetalnice. Glede cvetenja in peskalnic' ni čisto nič drugače, tudi drugje v Zasavju. Smo se pa vsi Zasavci priključili vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Ja, pa ja! Bolj domača folklora je: znebimo se smeti z enim zamahom - skozi okno in/ali čez balkon. Pazite na glave, posebej v mraku. Takrat se ne vidi, od kod prileti. Da pa prileti, je videti zjutraj na zelenicah pod balkoni in okni v stanovanjskih naseljih. O cigaretnih ogorkih pa sploh ne razpravljam...Vse za čistočo okrog svoje riti. Urednica Marta % m Naslednja številka ZASAVCA izide 18.03.2010 Naslovnica: Lojzi Čop - bron s priznanjem na Slanikovi pojedini Slika: M. Č. Naša »IVI točnost ‘Užile/ /ti o ali na gsm: 031 874 505. Besedilo in slika: Fanči Moljk Ne-onesnaževanju V LC iRBOVLje v januaRju Trboveljska cementarna je tudi v januarju v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem nadomeščala del fosilnih goriv (petrol koks in premog) s t.i. alternativnimi (t.j. gorljivi odpadki, odpadna olja, odpadne gume). \/mesecu januarju je Lafarge Cement Trbovlje obratoval V 11 dni, uporabili pa so 406 ton gorljivih odpadkov, 87 ton odpadnih olj ter 364 ton odpadnih gum, ki bi v veliki večini končali na slovenskih smetiščih in potencialno ogrožali podtalnico. Za približno 750 ton so zmanjšali uporabo fosilnih goriv. Dnevne povprečne vrednosti parametrov za mesec januarju 2010, ki se merijo trajno, so bile izpod zakonsko predpisanih meja. Mesečna povprečna vrednost trajno merjenih parametrov izražena relativno slede na zakonsko mejo za mesec januar 2010. »Rezultati meritev v preteklem mesecu znova potrjujejo upravičenost tehnoloških investicij v zadnjih letih ter strokovnost, odgovornost in kompetentnost zaposlenih, ki z napravami upravljajo. Tehnologija sosežiga je v cementarnah varen in učinkovit način zmanjševanja količine in koristne uporabe odpadkov ter priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest v celi verigi upravljanja z odpadki, o čemer pričajo politike uspešnejših držav na tem področju v EU.« sporočajo iz Lafarge Cement Trbovlje. MaH SreReoriPi, Rasizem in DisKRimmacua M sredo, 24. februarja 2010, so se osnovnošolci, delegati trboveljskih osnovnih šol, zbrali v mali sejni sobi v trboveljski občinski zgradbi ter spregovorili o stereotipih, rasizmu in diskriminaciji. ^To je bil že 20. občinski otroški parla-I ment, ki ga pripravlja DPM Trbovlje, vodila pa sta ga, v prisotnosti podžupanov Mitje Rozine in Metoda Kurenta, Lavra Izgoršek in Janez Vozel. Razprave osnovnošolcev so pokazale, da se s stereotipi, rasizmom in diskriminacijo ne srečujemo le in šele, ko postanemo odrasli. Že v zgodnjih otroških letih posamezniki spoznajo, kam jih želi uvrstiti okolje v katerem živijo. Za primere stereotipnosti so osnovnošolci najpogosteje navajali primere blondink v pove- zavi z njihovo inteligenco in gorenjsko stiskaštvo. Veliko več pa so znali našteti primerov rasizma in diskriminatornosti. Najpogosteje gre za medsebojno diskriminiranje otrok, ki prihajajo iz drugih okolij. Pripovedovali pa so otroci tudi o drugih primerih diskriminiranja, ki ni nujno povezano z nacionalnostjo in državo, iz katere prihajajo vrstniki osnovnošolcev. Govorili so o verski, spolni in socialni diskriminaciji. Omenjeni so bili primeri diskriminiranja invalidnih oseb, pa tudi vrstnikov, ki odstopajo od povprečja po marljivosti in urejenosti. Osnovnošolci so menili, da so stereotipi, rasizem in diskriminacija škodljivi družbeni pojavi. Menili so tudi, da še posebno diskriminacija in rasizem povzročata veliko spornih situacij, medsebojnih fizičnih obračunavanj, posledično pa tudi sovraštvo in maščevalnost. Omenjenim pojavom se, tako otroci, je potrebno upreti s strpnostjo in pogovorom. Osnovnošolci so menili, da bo težko odpraviti pojave kot so stereotipi, rasizem in diskriminacija, saj so otrokom privzgojeni s stani njihovih staršev, na širjenje omenjenih pojavov pa pogostokrat vplivajo tudi posamezni politiki s svojimi sovražnimi nastopi. Besedilo: M.4.$. Dvanaisra Zasavčeva SaLamuaDa se euža! Spoštovane izdelovalke in izdelovalci salam, štovani bralci! T'akoračili smo že v tretji letošnji mesec, mesec, ko so sala-Z.me že krepko zrele. Decembrske dokaj visoke temperature so marsikoga v obup spravljale, pa sta se januar in februar malce oddolžila in omilila težave salamarkam in salamarjem. Vendar nas izkušnje učijo, da so s svojim znanjem, izkušnjam in občutku za zorenje salam tudi te »viharje previharili« in verjamem, da nam bodo prvega aprila ponovno na ogled in pokušino dali izvrstne primerke in verjamem tudi, v še večjem številu kot pretekla leta. Izkušnje preteklih salamijad nas napeljujejo, da bomo tudi letos ločeno ocenjevali domače, kmečke salame in divjačinske. Torej, dve kategoriji ocenjevanja! To pomeni, da boste pri prijavljanju deklarirali, ali je salama narejena iz večinoma divjačinskega mesa, ali pa na klasičen, kmečki način. ljubitelji kmečkih dobrot, drage bralke, spo- PRIJAVNICA ZA 12. ZASAVČEVO SALAMIJADO f. MALT RAVNA 2010 NA VIDRGI (ali pa en petek ali soboto blizu tega - še objavimo!) Na 12. Zasavčevo salamijado prijavljam.....vzorcev salam, od tega a) ...domačih, kmečkih salam b) ...divjačinskih salam IME............... PRIIMEK.................... NASLOV........................................ TELEFON, GSM.................................. Podpis:....................... Datum:........................ Prijavnico pošljite na naslov: Uredništvo časopisa Zasavc, p.p. 79, Zagorje ob Savi Tel.: 03 56 22 734 Fax: 03 56 32 734 GSM: 040 267 411 ali 041 458 444 Rudi Medved Meo Stihovizijo 1 in Stihovizijo 2 Zasavčan, rojen v Trbovljah, živeč v Zagorju je bil novinar, urednik, šesto leto pa je direktor Kulturnega centra Delavski dom Zagorje, in pravi za sebe, da je iskalec, ki brodi po morju rim. To pomeni, daje tudi pesnik, ki seje razgalil okrog okroglih petdesetih. f/am v Zasavju spadate? fVHja, sem Zagorjan, rojen pa sem bil v Trbovljah. Mama je Zagorjanka in mladost sem preživel v Zagorju pri starem atu in stari mami, ki sta imela leseno hišico, vso v rožah, za 'ponam', ki je bila za moje pojme, kot iz pravljice o Janku in Metki. Tako sem preživljal mladostne počitnice vedno v Kotredežu. Prav zato se nimam za Trbovca, čeprav sem iz Knezdola nad Trbovljami, s ta zadnjega grunta pri Vrharju, že čisto pod Planino. Žal, je sedaj tam vse zaraščeno. No, s tistih rovt sem v šolo hodil več kot eno uro v eno stran, v osnovno šolo Ivana Cankarja in nato v strojno tehnično šolo, potem v Ljubljani na fakulteto za novinarstvo. Ste morda začeli pesniti že v vrtcu? Zagotovo je minilo že več kot štirideset let, ko sem napisal prvo pesem in še danes so jo spominjam. V bistvu je pesem napisala moja mama in jo podpisala z mojim imenom. Mama je imela nekaj pesniške žilice, vendar se s pesnenjem ni nikoli resno ukvarjala. Sam pa sem tu in tam uspel napisati kaj na papir, ostalo pa je šlo, od koder je prišlo. S Ferijem Lainščkom sta prijatelja. Vas ni potegnil s seboj? Ja, s Ferijem sva se spoznala na faksu in bila tudi cimra - no, švercal se je pri meni in pri Miru Petku. Vabil me je s seboj. Takrat je že delal v informativnem programu radia. Včasih smo po preživetem razvedrilnem večeru (beri: po lum-panju, op.p.) sedeli in se pogovarjali. Takrat sem imel napisanih nekaj pesmi, ene take čudne (smeh), in ko jih je Feri videl, je bil navdušen nad njimi in me nagovarjal, da izdava skupaj pesniško zbirko. Z Mirom ga nisva resno jemala. On pa je trdil, da bo pisatelj. Kmalu po tistem je pustil faks, odšel in napisal svoj prvi roman. Prijateljstvo je ostalo. In tako mi je napisal par impresij za mojo prvo pesniško zbirko. V času delovanja v novinarstvu ste bili v Ljubljani. Kako, da ste se odločili zapustiti prestolnico? Zelo lahko! Naveličal sem se in radia in televizije in politike. Večino tega časa sem bil urednik oddaj v notranji politiki in gospodarstvu. Imel sem dovolj vsega tega! Ste takrat pisali pesmi? V tistem času sem napisal nekaj pesmi in sodeloval z Otom Pestnerjem. Meni in njemu so se zdele pesmi zelo dobre. Sodelovanje med nama se je tako poglobilo, da bi moral kdaj pa kdaj kar čez noč »naklepat« besedilo. Tako je bilo tudi s pesmijo o Portorožu, ki ga do tedaj, po spletu okoliščin, res še nisem videl od blizu. Kako naj pišem o njem? » Ja, pa daj, no«, je bil vztrajen. Kaj mi je preostalo. Poklical sem v Portorož v farovž in poizvedel, kateri svetnik je zavetnik kraja. Marija Roženvenska, krasno, to se rima na slovenska in je nastalo besedilo. Takrat je bilo nobel, če je bilo malo religiozno obarvano. Ker pa meni ta hitrost ni bila pogodu, sva malo 'umirila konje’ v najinem sodelovanju. Kako pa je z navdihom za pesem? No, večkrat smo s prijatelji v zadnjem času razglabljali, ali mora biti človek res zaljubljen, nesrečen, vzhičen...meni ni potrebno nič od tega. Nikoli ne pišem pesmi tako, da bi jo pilil, popravljal, čakal na primerno misel, rimo...Ko pride, je tukaj! So torej vaši žepi polni lističev s pesmimi? Ne, nikakor. Najbrž bi imel veliko več pesmi, če bi ne bil tako len, da se mi zvečer ne ljubi vstati iz postelje in poiskati papir in pisalo in pesem zapisati. Je pesniška zbirka Okruški večera/ Ostanki spomina vaša prva? Da, pa še te ne bi bilo, če ne bi prijatelja Drago in Milan z Multime pred dvema letoma predlagala, da bi izdali knjigo. Kako knjigo, ko pa nimam nič napisanega - čeprav sem bil zadnjih pet let bolj pesniško prizadeven. Bila sta vztrajna in lansko pomlad sem zbral napisano in uredil in... nastal je problem pri naslovu. Imel sem dva in nisem se mogel odločiti, katerega bi izbral, torej naj ostaneta oba. Temu primerno je morala biti narejena tudi knjiga. K sreči sem imel za en del Ostanki spomina - shranjenih nekaj starih pesmi, en del - Okruški večera pa vsebuje novejše. Osnova za izdajo knjige je bila pripravljena, ampak samo knjiga se nam je zdela premalo, kajti knjige rade pozabljene ostanejo na policah knjigarn, knjižnic ali pa doma. Hoteli smo nekaj več - pesniško zbirko tudi prodat. In smo jo, skoraj vseh osemsto izvodov. To pomeni, da je treba iz predstavitve narediti šou. Poleg knjige mora biti CD, na katerem bo nekdo pesmi lepo in z občutkom prebiral in ta nekdo mora biti Polde Bibič- ali pa nobeden, sem vztrajal. Polde je bil takoj za to, ko je prebral pesmi. Ponj smo šli v Medvode, ga pripeljali v studio in posneli recitacije, naredili nekaj posnetkov na odru za video in ga zvečer odpeljali nazaj domov. Začutili smo še potrebo po glasbeni spremljavi. Za to pa je bil edinstvena priložnost Jure Tori, ki je že pred časom napisal glasbeno podlago za nekaj mojih pesmi. Pri tem ne gre za uglasbitev, ampak pisanje glasbe na besedilo. Prvi tak primer je pesem Najin dan, ki je naslovna pesem njegovega novega albuma. Za prvo pesniško zbirko pa je napisal glasbo na Okruške spomina, ki jo izvajajo Orleki in pripravil tudi album. Za šou so nam manjkale samo še slike na poezijo. Te je ustvaril Nikolaj Beer, sedemnajst jih je bilo. Tako je bilo to. Brana besedila vaših pesmi, slosbena spremljava in slike - to je Stihovizijo 1, ki ste jo predstavili zagorski publiki oktobra lani. Prihaja Stihovizijo 2 - 6. marca ob 19.30 v DD Zagorje. Majčken Intervju namig, kakšna bo? Osnovna postavitev je narejena. Število gostov smo zmanjšali, vendar program oplemenitili. Stihovizija 2 ni ponovitev Stihovizije 1. Dvojka se razlikuje od enke v več stvareh. Na odru se bo predstavil Tori Trio. Jure Tori je glasbi, ki jo je napisal k izboru pesmi iz zbirke Okruški veče-ra/Ostanki spomina, dodal novo dimenzijo, vključil vanjo kontrabasista Ewalda Oberleitnerja in indijskega tolkalista Ganesha Anandana in zaokrožil projekt še z nekaterimi novimi, prav tako liričnimi skladbami. Rdeča nit ostaja poezija prežeta z glasbo, le da je bila najprej v ospredju beseda, zdaj pa je čustveni naboj potisnil v ospredje glasbo. Če je bilo v prvem primeru smiselno prebirati poezijo in hkrati poslušati glasbo, je v nadaljevanju ravno obratno: ob poslušanju glasbe Jureta Torija je moč prebirati poezijo, saj je CD plošči priložena bro-šurica s poezijo v slovenskem in angleškem jeziku, prepesnitve v angleščino je prispevala Karina Medved. Tisto, kar na izviren način druži projekta Stihovizija in Stihovzija 2 pa je tudi vizualni užitek. Na odru se bo Poldetu Bibiču pridružila Milena Zupanči. Polde bo prebiral besedila pesmi s Stihovizije 1 ob novi glasbeni spremljavi, Milena pa nova, ki jih na enki ni bilo in tudi nimajo prejšnje glasbene podlage, ampak le to, ki je narejena za Stihovizijo 2. Kakšna bo scena? Scena bo sicer spominjala na prvo, vendar bo bistveno drugačna. Obljubljam, da bo zelo frapantno in lepo. Vsebinsko se zelo razlikuje od prve. Bo ob tem izšla nova zbirka vaših pesmi? Neeeee, kje pa, nimam toliko pesmi (osuplo presenečenje). Joj, kje pa! V pol leta nisem napisal niti ene pesmi. Ne, ne, saj to ni cilj stihovizije. Bo poudarek na sli- dela, kar me je tako »skrbelo« od prve Stihovizije dalje namreč, kdo je dama, ki so ji namenjene besede ljubezni in občudovanja v pesmih.) Od kod naslov Stihovizija? To je krovni naslov za različne načine podajanja besedne, glasbene in likovne umetnosti. Stih vizija = stihovizija. Filozofija vsega pa je, da ob enakem vzorcu pride na površje in dobi poudarek vsakokrat druga umetniška zvrst. Če je bila v prvi nosilna beseda, je v drugi glasba, v tretji, ki bo nastala kdo ve kdaj, saj je druga kar (pre)hitro prišla za prvo, bo pa kaj drugega. Naš namen je k sodelovanju pritegniti tudi druge ustvarjalce, ki bi pod znamko Stihovizija podajali svoje stvaritve v kakršni koli obliki. Bi povabili na Stihovizijo 2 bralce Zasavca? Na odru Kulturnega centra Delavski dom Zagorje, v soboto 6. marca 2010 se bodo glasba, besede in slike zlile v eno. Premierno predstavitev CD plošče zasedbe Trio Tori z naslovom Najin dan/Our day bosta v posameznih delih v poezijo pretapljala dramski igralec Polde Bibič in dramska igralka Milena Zupančič, vizualizacijo glasbe in besed bodo spremljale slike Nikolaja Mašukova. Da bosta glasba in beseda zaživeli tudi v gibu, se bodo nastopajočim v posameznih delih koncerta na odru pridružile plesalke Plesnega društva Salam Ghazeea. 6. marca 2010 na odru Kulturnega centra Delavski dom Zagorje bo Najin dan/Our Day moč slišati in videti, skratka zadovoljiti vsa čutila, kakršno je tudi osnovno poslanstvo Stihovizije kot glasbeno-pe-sniško-slikarskega gledališča. Besedilo: MaH Slika : StaR jsMSM_________. . _ GOSTI: POLDE BIBIČ, MILENA ZUPANČIČ, PLESNO DRUŠTVO SaLAmGhAZEEA Delavski dom Zagorje SOBOTA, 6.3. OB IQ.30 URI RhZEÜVACIJA IN PRODAJA VSTOPNIC: UpiAvi DtLAVSKEOA DOMA kah? V bistvu je že ves čas poudarek na slikah. V Stihoviziji 2 je naslikana Juretova glasba. Čudovit niz liričnih, na trenutke zelo erotičnih slik je prispeval slikar Nikolaj Aleksandrovič Mašukov, rojen v sibirski vasi Bik blizu Kra-snojarska, ki je v Slovenijo prišel leta 1994. »To noč bo v zraku ljubezen...« - tudi vaša poezija je ljubezenska - komu, bolje kateri je namenjena? No, dejal sem že, da ne rabim posebnega navdiha. Mogoče, kadar greva z ženo na dopust in na kopanje v najin zalivček..., ja takrat mi zašumi, v taktu pljuskanja morskih valov, prihaja tudi rima... Takrat me žena pogleda in že ve, da me nosi... (Končno sem le izve- VzpoDBUjame upoRaee Lesa SV/EA Zagorje in direktor mag. Miroslav Štrajhar sta bila v torek, 23. februarja 2010 gostitelja strokovnjakov z Inštitutu za lesarstvo in trajnostni razvoj, raziskovanje, razvoj, svetovanje in izobraževanje d.o.o. (ILIRA d.o.o.), in družbenikov inštituta, med katerimi je tudi SVEA Lesna industrija d.d. Zagorje. \Azrok srečanja je bil Predlog V Uredbe o zelenem javnem naročanju, ki ga je Vlada Republike Slovenije -Ministrstvo za finance 15.01.2010 poslalo v javno razpravo. Prisotne so seznanili s pogledi na razvoj gozdno-lesne industrije za izhod iz ekonomske, socialne in okoljske krize. Predvsem v povečanju predelave lesa v proizvode doma, kar pomeni tudi povečanje razpoložljivih delovnih mest in večji izkoristek naravnega bogastva, ki ga ima Slovenija dovolj in sprejeti les kot kvaliteto v našem življenju ter povezati tradicijo in novo znanje z naravnimi potenciali. Gospodarsko politiko države, ki je razsejana po mnogih ministrstvih je nujno potrebno povezati na nivoju države in popraviti razmerje med uporabo betona in lesa, ki je v EU v korist lesa, v Sloveniji pa je ravno obratno. Zelena naročila so tudi prvi korak v prizadevanju za čisto okolje. Mag. Miroslav Štrajhar je prepričan, da projekt vlade Zelena javna naročila povečuje posebno prednost, ki jo ima Slovenija v bogastvu lesa. Modernizacija materialov, kot so plastika, aluminij, železo-beton, ki so ekonomsko cenejši in navidezno bolj trajni, se lahko vrača kot bumerang, ker v primerjavi z lesom ni tako. Inštitut za lesarstvo in trajnostni razvoj (ILIRA), je bil ustanovljen z namenom pomagati lesarskim podjetjem pri premagovanju razvojnih izzivov, s katerimi se srečujejo. S čimbolj učinkovitim povezovanjem domačih in tujih raziskovalcev iz akademske sfere in znanstveno-tehnoloških inštitutov s perspektivnim strokovnim kadrom v podjetjih želijo doseči boljše definiranje teh izzivov in z usmerjenimi projekti omogočiti neoviran prenos novih spoznanj in novih tehnologij v slovensko lesarstvo. Na ta način želijo doseči tudi boljšo vključitev razvojnih delavcev v permanentno izobraževanje kadrov v podjetjih. Mas. Miroslav Štrajhar V lastniško strukturo so vključeni Gozd Ljubljana, Lesna TIP Otiški Vrh, Kolpa, Marles hiše in Riko Hiše, Brest, Javor, SVEA, TOM. Dejavnost ILTRA obsega izvajanje raziskovalnih projektov na področju naravoslovja, tehnologije in racionalizacije poslovnega procesa, energetike, informacijske podpore kakovosti, trajnostnega razvoja in ostalih dejavnosti, ki so v skladu s Strateškim razvojnim programom (SRP) Slovenske gozdno lesne tehnološke platforme (SGLTP). Na začetku delovanja se bodo osredotočili predvsem na razvoj tehnologij za trajnostni razvoj in njihovo uvajanje v prakso lesarske industrije, proučevanje lastnosti in optimizacijo rabe lesa in lesnih tvoriv na inovativen in trajnosten način (primer: uporabnost lesnih odpadkov za embalažo). Za razvoj novih materialov v lesni industriji (lepila, premazi, ...) bodo uporabili utekočinjen les in za ohranjanje biotske raznovrstnosti v Sloveniji proučili možnosti izrabe nekonvencionalnih lignoceluloznih virov za ustvarjanje materialov z visoko dodano vrednostjo. V lesarsko prakso bodo pomagali uvesti tudi modificiran les, saj bodo preverili in optimizirali kompatibilnost tega materiala z okolju prijaznimi lepili in površinskimi premazi. Posebno pozornost bodo namenili povečanju porabe lesa in lesnih izdelkov v Sloveniji s promocijo rabe lesa (in drugih materialov iz obnovljivih virov) v skladu s SRP SGLTP. Pri povečani predelavi lesa v izdelke se bo povečala količina lesnih ostankov v vsej proizvodni verigi, veliko odpadnega lesa bo pridobljenega z razgradnjo starih izdelkov, zbranih ob zamenjavi za nove. Vso to lesno maso bo mogoče uporabiti namesto sveže posekanega lesa za reciklažo v nove izdelke in/ ali pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Predelava lesa je tudi energetsko precej manj potratna kot predelava drugih materialov (učinek substitucije), lesna industrija pa je pozicionirana v bližini surovinskih virov ter tako bistveno zmanjšuje dnevne migracije prebivalstva in surovin v velike industrijske centre, kar znatno prispeva k zmanjšanju porabe energije in izpustov C02 v RS in nenazadnje zaradi nižjih stroškov tudi k povečanju njene splošne konkurenčnosti. Ogljikov dioksid, ki se je ob rasti dreves v procesu fotosinteze porabil za tvorbo lesa (neto absorpcija), bo ostal vezan do izteka življenjske dobe izdelkov (se-kvestracija). Poleg pozitivnih okoljskih, ekonomskih in socialnih učinkov, bi temeljito in dosledno uveljavljanje predlaganih načel (čimvečja uporaba lesa in lesnih tvoriv) za sistem zelenega javnega naročanja pripomoglo tudi k ohranjanju in povečevanju prepoznavne konkurenčnosti Slovenije v evropskem in svetovnem okolju ter k varovanju nacionalnega interesa. Les, kot edina obnovljiva naravna surovina, ki jo ima Slovenija v izobilju, bo predelan v izdelke s čim višjo dodano vrednostjo, namesto da bi ga kot poceni surovino v obliki hlodovine izvozili v sosednje države (Avstrija, Italija, celo Bosna in Hercegovina). Tako bi prekinili prakso, da kakor manj razvita ekonomija nekontrolirano izvažamo nacionalne surovine ter tako škodljivo učinkujemo na splošno stanje v slovenskem gospodarstvu. Če je hlodovina izvožena in ni predelana v Sloveniji, to pomeni manj delovnih mest, manj izplačanih plač in prispevkov za vse državne blagajne ter manj ekonomsko preskrbljenih ljudi, ki zaključujejo slovenski potrošniški krog. Glede na to, da je les kot surovina v povprečju v izdelkih zastopan do polovice vrednosti, to pomeni, da kot slovenska ekonomija ustvarimo le polovico realno možnih ekonomskih prihodkov na tem področju. Besedilo in sliki: MaH Posvet s strokovnjaki ILIRE v Svei Kšefti MVigpoi produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z 4 m fk možnostjo sponzoriranja postanitß VtCLn % trženje in produkcija za gospodarsko " m interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP ^ A , L-mail: atv.signal@siol.net Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI I OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! ELEKTROPROM > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV .e&a/'- etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 NAROČILNICA ZA ČASOPIS Tp} \ n Zasavc,p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 , p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče polletno letno Ime in priimek:....................... Telefon:.......... Naslov:............................... Davčna številka: Podpis:......... Kdor ima ziaro, ima veono oenaR!* kla eni izmed finančnih spletnih strani je stavek, ki kaže IN na resnost trenutne globalne finančne situacije. Zapisano je, »da je zelo malo verjetno, da bomo z investiranjem v zlato obogateli, vsaj v kratkem časovnem obdobju ne«. Gre za ohranjanje ustvarjenega premoženja. V svetovni ekonomiji naletimo na visoka in nepredvidljiva potencialna tveganja. Nikdar ni bilo nakopičenih tako veliko potencialnih katastrof ob tako velikem številu dejansko bankrotiranih držav (ZDA, GB, Španija, Italija, Grčija, Irska, Japonska, ..) in s propadlim finančnim sistemom, ki se ohranja le s prikrivanjem informacij in s tiskanjem neskončne količine denarja. Ljudje pa s svojim premoženjem še vedno špekulirajo in se namesto k fizični obliki zlata ( zaradi manjših stroškov investicije), se zatekajo k naložbenim certifikatom, ki v finančno negotovih časih predstavljajo zgolj virtualno (namišljeno) premoženje. Naložbeni certifikat je izvedeni finančni instrument, ki nima nobene lastne vrednosti. Vezan je na določen osnovni instrument (indeks, nafto, zlato, delnico, pšenico, srebro, soja, baker,...). Imetnik certifikata ni solastnik nikakršnega premoženja. Veliko imetnikov naložbenih certifikatov to vrsto tveganja ignorira ali nanj pozabi. Imajo le pravico do poplačila pod določenimi pogoji, ki pa ni z ničemer zavarovana. Naložba v certifikat ima še številna dodatna tveganja, kot so: možnost stečaja oziroma neizpolnitev obveznosti s strani izdajatelja, sprememba zakonodaje, valutno tveganje, tveganje naravnih nesreč, .. In... ustvarjeni dobički so obdavčeni! Vrednost naložbenega certifikata ne sledi vedno gibanju vrednosti osnovnega instrumenta na katerega je vezan. Primer je certifikat na zlato propadle ameriške banke Bear Stearns. Na nevarnost izvedenih vrednostnih papirjev, kamor spadajo tudi naložbeni certifikati, je že pred leti opozoril Warren Buffett, eden najboljših vlagateljev na svetu. Označil jih je za »orožje za množično uničevanje«, ker zaradi velike soodvisnosti finančnih inštitucij in prepletenosti z medsebojnimi transakcijami nihče nima pregleda nad tem, kakšna je njihova izpostavljenost in kakšno verižno reakcijo bi lahko sprožil zlom enega izmed členov v verigi. Zaradi finančnih derivatov je ena izmed najbolj izpostavljenih bank tudi ena od najstarejših in največjih svetovnih investicijskih bank JP Morgan Chase. Vlagatelje skrbi varna hramba plemenite kovine v fizični obliki. Skrb ni nič bolj pomembna od skrbi za avto, umetnino ali računalniške podatke, ki so večkrat vredni več od naložbe v fizično zlato. Le-to je denar z realno vrednostjo, ki z rastjo vrednosti kaže na slabosti v monetarnem sistemu. Donosnost zlata v primerjavi z evrom kaže, da evropska papirnata denarna valuta vedno bolj izgublja na kupni moči. Povprečna letna donosnost zlata, ki je bila 2,3 % med leti 2000 do 2005, se je v letih od 2005 do 2010 povišala kar na 19,1 %! V zadnjih desetih letih je bila povprečna donosnost zlata v primerjavi z evrom 10,7% na leto (na kateri banki so takšni donosi?). Investitorji, tudi mali človek, morajo pravočasno spoznati, da je naložba v fizično zlato ena redkih naložb, s katero lahko zaščitijo in ohranijo finančno premoženje. (*Sir Alen Greenspan: US Federal Reserve) Pripravila: Leja Perko ■ leia.Derko@siol.net Podjetniško z Ireno Meterc PnoGRam ERASMUS za mLaoe poDjerniKe [Jvropska unija v okviru spodbujanja podjetništva Lomogoča mreženje in prenos znanja med novimi in izkušenimi malimi in srednjimi podjetji. Na evropska sredstva navadno pomislijo podjetja, ko želijo vlagati v svoj razvoj, pa tudi izobraževalne institucije so se že dodobra našle znotraj širokega programa Vseživljenjsko učenje. Vsi študenti dobro poznajo program Erasmus, a kaj potem, ko je študentskega življenja konec in je treba vstopiti na trg delovne sile? Tiste s podjetniško žilico spodbuja EU s svojimi subvencijami, in sicer v okviru pobude Erasmus za mlade podjetnike (Erasmus for Young Entrepreneurs). V programu lahko sodelujejo novi in izkušeni podjetniki. Novim podjetnikom je omogočeno, da se na začetku svoje poslovne poti učijo od izkušenega podjetnika, ki vodi malo ali srednje veliko podjetje (MSP) v drugi državi EU, izkušeni podjetniki pa tako vzpostavijo nove poslovne stike in bolje spoznajo trge v tujih državah. Povezovanje novih podjetnikov in podjetnikov gostiteljev poteka prek posredniških organizacij. Novi podjetniki za mesec dni do šest mesecev odpotujejo v drugo državo EU, kjer delajo skupaj z izkušenim podjetnikom gostiteljem v njegovem podjetju. Znanja, ki jih tam pridobijo, so predvsem s področja upravljanja podjetja, denimo učinkovito načrtovanje poslovnih procesov, finančno in operativno upravljanje podjetja, razvoj inovativnih izdelkov in storitev, uspešne poti prodaje in trženja... Podlaga za vključitev mladih podjetnikov v program je izdelan poslovni načrt. Sredstva so namenjena kritju stroškov poti, nastanitve in dnevnic za čas bivanja, višina sredstev pa je odvisna od države gostiteljice, a mesečno ne sme presegati 1.100 evrov. Vse obveznosti so določene v pogodbi, ki jo sklenejo mladi podjetnik in podjetnik gostitelj ter posredniški organizaciji iz obeh držav. Torej, vsi nadebudni podjetniki, usposobite se za kompetentne vodje svojih podjetij pri izkušenih podjetnikih in vzpostavite prve poslovne stike s tujino. PniLOžnosTi za ŠTUDenre in Diiaxe v Memcuiuu - posram Memcunjev ŠTipenDisr! pomagajo in vzpodbujajo te že med šolanjem, ko ti med F drugim nudijo možnost opravljanja počitniškega dela, opravljanja obvezne oz. strokovne prakse (tudi v tujini), pomoč pri izdelavi seminarskih in diplomskih nalog ter uvajanje v delovno okolje in pripravo na redno zaposlitev. Za šolsko leto 2009/2010 so razpisali 22 kadrovskih štipendij. Naslednji razpis bo, v primeru potreb, objavljen predvidoma maja 2010. Skladno s potrebami družbe uspešnim študentom omogočajo izdelavo diplomskih, magistrskih in drugih raziskovalnih nalog. Več informacij najdete v Merkurjevi e-knjižnici na www. merkur.eu. Skozi vse leto študentom različnih smeri ponujajo občasno delo preko študentskih servisov. Pripravila: I.M. Akcija Naj NVO in naj PROSTOVOLJeC za lgto 2010 ✓“* lasovalna akcija poteka pod okriljem projekta MREST -vJ Mreža nevladnih organizacij Zasavja, ki ga izvaja Sklad dela Zasavje v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in ob finančni podpori Evropskega socialnega sklada. Projekt je namenjen promociji nevladnih organizacij v zasavski regiji. Izrežite in izpolnite spodnji glasovnici in jih pošljite na naslov: Uredništvo Zasavc, pp 79, 1410 Zagorje. (Upoštevali bomo samo pristne glasovnice, tako da fotokopirane ne pridejo v poštev, za dodatno poštenost in transparentnost glasovanja pa smo glasovnice tudi označili.) S9?Mrest 8š?Mrest S§?Mrest Mi*i» nvvladmh o.»arxu>,i| Zatavia Mt«»o n»vlad>t>h WBOniaKq Zrnato navloitiMh organovlS* Četrtek 4.3. ob 18.00 IGRIČAR, akc.triler Petek 5.3. ob 18.00 IGRIČAR ob 20.00 KAPITALIZEM: LJUBEZENSKA ZGODBA, dokum. Sobota 6.3. ob 18.00 IGRIČAR ob 20.00 KAPITALIZEM: LJUBEZENSKA ZGODBA Nedelja 7.3. ob 18.00 KAPITALIZEM: LJUBEZENSKA ZGODBA ob 20.15 IGRIČAR Ponedeljek 8.3. ob 18.00 KAPITALIZEM: LJUBEZENSKA ZGODBA ob 20.15 IGRIČAR Torek 9.3. ob 18.00 Ml HRANIMO SVET, dokum. Sreda 10.3. ob 18.00 VAMPIRSKA LJUBEZEN, rom. srhlj. ob 20.00 Ml HRANIMO SVET Četrtek 11.3. ob 18.00 VOLKODLAK, groz. ob 20.00 VAMPIRSKA LJUBEZEN Petek 12.3. ob 18.00 KNJIGA ODREŠITVE, akc. pustol. drama ob 20.15 VOLKODUK Sobota 13.3. ob 18.00 KNJIGA ODREŠITVE ob 20.15 VOLKODUK Nedelja 14.3. ob 18.00 VAMPIRSKA LJUBEZEN ob 20.15 VOLKODUK Ponedeljek 15.3. ob 18.00 VOLKODUK ob 20.00 VAMPIRSKA LJUBEZEN Torek 16.3. ob 18.00 KJE STA MORGANOVA?,rom. kom. drama ob 20.00 KNJIGA ODREŠITVE Sreda 17.3. ob 18.00 KNJIGA ODREŠITVE ob 20.00 KJE STA MORGANOVA? Četrtek 18.3. ob 18.00 SEVER, kom.drama ob 20.00 KJE STA MORGANOVA? Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika/co knjižnje nagrade. Vabljeni k sodelovanju! ime in priimek: točen naslov: podpis: Izžrebanci lahko nagrade dvignete na upravi Grafike Gracer v Celju. Tokratni dobitnik nagradne igre KNJIGE je: BERDAJS NASTJA Doberljevo 15 Z ZASAVCEM V KINO!| Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, št. 531 Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Mapišite ime io priimek glavne igralke, ki igra v filmu kj£ StA MORGANOVA? Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite na: | Grafika Gracer d.o.o. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna I dobitnika dveh kinovstopnic, ki jih lahko dvignete z izvodom I Zasavca in vašim osebnim dokumentom na blagajnah j kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju. Uredništvo \ Tokratna srečna izžrebanca sta: Blaž Drnovšek (Zagorje), Bizjak Zoja (Trbovlje) Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene i programe. ■ art rr\rr\ Inevu žena v Ljubljani Organizator PLESNA ZVEZA SLOVENIJE in PK Bolero Datumi informacije: Plesna zveza Slovenije, 01 430 22 84, www.plesna-zveza.si info@plesr Ol IMPUSKI KOMITt SLOVENIJE /druženje Športnih p|es ob dl Dodatne si Jurčičev pohod OrganizatorPLANINSKO DRUŠTVO MISLINJA Datum:6.3.2010 pdmislinja@pzs.si Tumo smučanje-Kotovo sedlo OrganizatorPLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA -nformacije: 01 23 12 645 info.pdljmatica@siol.net www.pd Ijmatica.si Datum:5.3.2010 ina-zveza. MATICA Datum:6 3.2010 Dodatne 3ohod na Košenj; drustvo-trzic.si anjak, 1522 m OrganizatorPLANINSKO DRUŠTVO TRŽIČ Datum:6.3 2010 Informacije: www.planinsko-info@planinsko-drustvo-trzic.si 04 596 42 24,04 596 19 50,04 595 84 30 Tumo smučanje-Triglav OrganizatorPLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 6.3.-7.3. 2010 Dodatne Raduha, 2062 m OrganizatorPLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum:6.3.2010 Informacije: Drago Metljak 01/23-12-645; www.pd-ljmatica.si. pdljubljanamatica@pzs.si. info.pdljmatica® i za dan žena OrganizatorPLESNA ZVEZA SLOVENIJE in PK MIRANDANCE KR Datum:6.3.2010 Dodatne informacije: 30 22 84, www.plesna-zveza.si. info@plesna-zveza.si miran@mirandance.com Tradicionalni pohod po Šišemikovi poti Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO POLŽ VIŠNJA GORA Datum:6.3.2010 Dodatne informacije: Aleš Erjavec, 041 746 825, Rok Kastelec, 041 751 238 pd_polz@email.si furnir Gorenjske kadetske lige v šahu Organi Dodatne informacije: 05 90 10 313,051 354 tizator: ŠPORTNA ZVEZA TRŽIČ in Šahovsko društvo Tržič jedro Datum:6.3.2010 Pohod na Mali in Veliki Golak Organizator: Planinsko društvo Črnuče Datum:6.3.2010 Dodatne informacije: 56 16 885; www.Ddcmuce.si info@pdcrnuce.si Turni smuk - Ovi^i vrti (Kozjak), 2024 m OrganizatorPLANINSKO DRUŠTVO^ LJUBLJANA - MATICA Datum:6.3.2010 Tekaški tečaji 2010: Naučimo se teči bolj zdravo, elastično, lahkotneje, hitreje in dlje Organizator: ŠD Mladi up Datum:6.3.2010 Dodatne informacije: 051 346 897, www.lekaskitrener.si. urban@tekaskitrener.si ali urban@praprotnik.si 17. pohod po Jurčičevi poti Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO BREŽICE Datum: 6.3.2010 Dodatne informacije: 07 496 29 79,051 323 335 anton.jesenko@gov.si www.sportna-zveza-brezice.si/pdbrezice 17. pohod po Jurčičevi poti Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA Datum:6.3.2010 Dodatne informacije: 01 431 61 14 3d.telekom@siol net http://www.Pdrustvo-otli.si Državno univerzitetno prvenstvo v zimskih športih - SNOW PARTY Organizator: Univerzitetna športna zveza Maribor in Slovenska univerzitetna športna zveza Datum:6.3.2010Več informacij na: 02 234 21 41 www.zdravazabava.si info@zdravazabava com Pohod s Trojan v Tremerje Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO CELJE MATICA Datum: 6. 3.2010 Dodatne informacije: 03 492 4850,051 338 358 pdcelje@siol.net / na Krvavcu« Organizator: DRUŠTVO LJUBITELJEV GIBANJA IZZIV Datum:7 3461 www.SDort-izziv.si ski-izziv@hotmail.com »SmučarSKI izziv 3460. fax 03 705 Hleviše. 818 m Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LOGATEC Datum: 7. 3.2010 Dodatne informacije: 01 75 41 593,041 544 561 3. 2010 Kontakt. 03 705 PLANINSKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA Datum:7. 14 zimski rekreacijski pohod »čez Blegoš na Lubnik« Organizator: 3.2010 Dodatne informacije: 04/ 512 06 67, nfo@pd-skofjaloka.com, www.Pd-skofialoka.com Jokal regij RCC 2010, mednarodna tekma v športnem plezanju Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO RADOVLJICA Datum: 7. 3.2010 Dodatne informacije: Pavel Škofič, 031 658 105 041534692 - g. Pogačar miro.pogacar@gmail.com Spominski pohod na Arihovo peč Organizator PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZNIČAR LJUBLJANA Datum: 7. 3. 2010 Dodatne informacije: 041 765 952,01 291 22 97,031 310 206 joze.janezic@slo-zeleznice.si 23 Pohod žen na Hom Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO ZABUKOVICA Datum:7.3.2010 Dodatne informacije: Jože Jančič, 041 200 196jancic.ecco@siol.net Pohod po obronkih Celja - Partizanski vrh Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO GRMADA CELJE Datum 7.3.2010 Dodatne nformacije: Alenka Mimik, 041 623 413 pdgrmada@siol.net, www.pdarmada.orQ Tradicionalni pohod za Dan žena na Hleviše Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO IDRIJA Datum: 7. 3. 2010 Dodatne nformacije: Branko Vidmar, 041 796 484 05 377 10 90,041 796 484 bors@email.si, www.planinsko-drustvo-idrija si Trška pot Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO IMP LJUBLJANA Datum: 7. 3.2010 Dodatne informacije: Gašper Jalen, 041 597 737,031-652-140 www.pd-imp si Pohod po Krasu Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO HORJUL Datum: 7. 3. 2010 Dodatne informacije: PD Horjul, 01 7549 267 bogdan.seliger@guest.ames.si, www pd-horiul.si frupejevo poldne, 1931 m Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum:7. 3. 2010 Dodatne informacije: 01 231 26 45 www planinskodrustvo-ljmatica.si, info.pdljmatica@siol.net; 32. zimski pohod Anhova peč Organizator PLANINSKO DRUŠTVO SLOVENJ GRADEC Datum: 7. 3. 2010 Informacije: Vojko 041/872-353 www.pdsg.si; pdslovenjgradec@pzs.si 3ohod na Košenjak ob Dnevu žen: nformacije: Zoran Rožič, 031/ 6t _ mizator: PLANINSKO DRUŠTVO DRAVOGRAD Datum: 7. 3. 2010 Dodatne www.pddravograd.com; pddravograd@pzs si Snežna tura na »Ratitovec« Oraanizator: OBALNO PLANINSKO DRUŠTVO KOPER Datum: 7.3.2010 Informacije: 05 627 3060,031 292 565; opd.koper@gmail.com, www.oodsi 27. ZIMSKI POHOD NA NANOS Organizator PLANINSKO DRUŠTVO PODNANOS Datum: 7. 3. 2010 08:00:00 Dodatne informacije: 05 366 94 19 Marko Brezavšček, 040 1 54 260 Irma Božič pd.podnanos@gmail.com Turnir rekreativcev v namiznem tenisu Organizator: NTK DOBOVA Datum: 7. 3.2010 Dodatne informacije: telefon 031 744 288 32. Posoški mali maraton Organizator KLUB GORSKIH TEKAČEV BOLJUNEC PRI TRSTU - GRUPPO CORSA IN MONTAGNA CAI CIM Datum:7 3.2010 Dodatne informacije: 0039 0481 390 619; info@marciatorigorizia.it. www marciatori90ricia.it 12. Povirski pohod Organizator ŠPORTNO DRUŠTVO BRINJ POVIR Datum:7. 3. 2010 Dodatne informaaje: 041 665 830,041 345 095andrej.kari@siol.net, Smučanje z olimpijsko kartico - 50 % popust pri nakupu dnevnih vozovnic Rogla Datum: 1.3.2010 do 5.3.2010 Dodatne informacije: snežni telefon 041 182 503. www.rogla.eu.www.unitur.si Golte Datum: 8.3.2010 do 12.3.2010 Dodatne informacije: snežni telefon 041 182 510, www.golte si mali oglasi iMali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico! na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, I4I0 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so ^oglasi plačljivi! ^ Storitve Nudimo vam profesionalno snemanje dogodkov, prireditev, koncertov, reklamnih spotov, otvoritev, valet, obhajil, birm, porok, presnemavanje VMS kaset na DVD, montaža videa in zvoka. Za več informacij pokličite 040 511 237 Rožle Živali Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.:041 393 432. Prodam HIŠO v Spodnjem Logu pri LITIJI Hiša 360m2. klet, pritličje + mansarda Parcela: 753 m2, leto izgradnje: 1995, 2 garaži, bazen... Cena po dogovovoru, info: 041 679 881 Prodaja se FORD MONDEO KARAVAN diesel, 2003 letnik, mišje sive barve, lepo ohranjen, cena: 4500C. Info: 041 617 878 Oddamo ali prodamo poslovni prostor v objektu Rimljanka v centru Celja, info: 041 617 878 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): ir Kofetkanje s preteklostjo - 8. del CamBemf, 10. januaR 1248 \ A/erso je besno poganjal konja, da V V bi bil čimprej ven iz notranjega območja osovraženega tasta Konrada. Hilprand, njegova današnja priča pri pečatenju listine, njegov bojni tovariš pri mnogih roparskih pohodih in drugih nečednih poslih, je kar malo zaostajal. Ni imel tako dobrega konja. Pa tudi občasnih, od mičnih dekel ponujenih kupic se, ko je čakal na Wersa, ni branil. To se mu je seveda poznalo. Ni pričakoval tako nenadnega, divjega odhoda z gospostva. Trije Wersovi oboroženci, njegovo spremstvo bolj zaradi ugleda kot zaradi zavarovanja, so ostati daleč zadaj. Zato je Werso takoj, ko so dosegli dolino Orehovice, zastal in počakal nanje. V medlemu mraku, ki je začel nastajati pozno popoldne tistega zimskega dne, je odredil: »Vsi trije, celotno krdelce, naj jezdi miljo za nama!«, za Wersom in Hilpran-dom in naj sprejmejo boj z vsakim, ki bi jim na njihovi poti sledil. Takim s slabimi nameni, seveda. Hilprand je vedel, zakaj brezglavo, zaradi ledenih poti skrajno nevarno jahanje, skoraj bežanje. Samo, da pridejo skozi Črni graben pa mimo gospodov Blagovi-ških. Na odprtem, proti Holmcu in naprej do Duplice, je bilo že varneje. Je imel Konrad, Wersov tast, dolgo roko. Vedel je za Wersovo zaslepljeno zaljubljenost v Mehtildo. Vedel je za njen umor, vedel je, da ves kamniški dvor in okolica sumita Wersa. Zato je vedel, zakaj Werso danes beži. Preden pa pogledamo, kako nam razgrinja umor Mehtilde in posledično smrt Wersa dvorni kancelar, in preko njega v kamniški kroniki zapiše grajski pisar, obu- dimo spomin na njegov zadnji podvig. Teden dni pred dogodkom na Gamberku, 3. januarja 1248, po tedanjem štetju: Millesimo ducentesimo XL Vlil, III nonis januarii se je zgodilo (citiramo): »We-riand, vicedom (freisinskeqa škofa), Gerloh iz Kamnika in Konrad, imenovan Gallo, naznanjajo, da so prišli pred svojega gospoda Konrada, freisinškega škofa, skupaj z Wersonom, da bi za njega izprosili milost, ki jo je izgubit z oškodovanjem freisinške cerkve. Škof je bit to pripravljen storiti pod pogojem, da mu Werson o Božiču izplača 30 mark ljubljanskih novcev, za kar jamčijo prosilci.« (originalna listina v B.La.München). Werso tega plačila ni zmogel. Zato je freisinški škof, kar bralci že vedo, zahteval plačilo v naravi, Wilbirgino jutrno. Werso je bil stisnjen v kot. Weriand in Gerloh sta bila njegova sicer izredno vplivna strica, brata njegovega pokojnega očeta Berona. Izhajali so iz davne kamniške plemiške rodbine. Z dedovanji skozi visoko ženitveno politiko so postali ministeriali Andeških, obdržali so pa na kamniškemu dvoru vpliv in moč. Tokrat pa je celo obema stricema prekipelo. Werso je šel z ubojem freisinškega podanika predaleč. Zmotil je dolgoletno nevtralnost z obeh bregov Save. Na eni, zahodni strani Freisingov, na vzhodni pa Andeških. Pa tudi njegovega nasilnega, samopašnega obnašanja sta imela dovolj. Njegov vplivni stric Weriand je bil vendarle župnik, za tedanje pojme obširne mengeške fare, pod katero je spadala tiste čase tudi Čemšeniška župnija. Pa Vače. Da ne omenjamo, da je bil nekaj časa celo vikar, namestnik andeškega Bertolda V., oglejskega patriarha. Tako si Weriand ni mogel dovoliti ščititi nečaka, osumljenega umora sokolarjeve hčere Mehtilde. Bilo pa je takole: andeški kamniški dvor je slovel po sokolarstvu. Še tja daleč v Furlanijo in naprej v Lombardijo. V teh laških deželah je dober sokol lovec pomenil celo bogastvo. Z vrednostjo dobrega jezdnega konja so ga cenili. Tudi kupci z vzhoda, iz ogrskih dežel, so spraševali za njimi. So poskušali posnemati zapa-dne običaje, saj je bila tiste čase ogrska kraljica Gertruda sestra našega gospoda Andeškega. Torej tudi sestra oglejskega patriarha Bertolda. Na kamniškemu dvoru je bil tiste čase sokolar Hartwik, sin Hartwika, katerega spretnost vzgoje in priučevanja teh ujed sta prinesla slavo in ugled andeškim pri vseh viteških igrah sokolarstva, posebej pa še na lovu za zabavo doma vzgojenih golobov in grlic. Je imel že oče, potem pa še sin Hartwik, več obsežnih voljer, spreletalnic, kjer so si tako sokoli kot njihov plen golobi pridobivali moč in spretnosti letenja. Hartwik je bil vdovec. Že vrsto let. Žena mu je zapustila hči Mehtildo, ki mu je bila, spominjajoč na ženo, skozi dolgočasje let v edino uteho. Z leti odraščanja v mladenko pa v ponos, saj je veljala med služabništvom na dvoru za pravo lepotico. Brez primerjave! Pa še njena prijaznost, brez razlike do vseh in vedno dobre volje. Vse jo je imelo rado. Žal jo je nekoč, mimogrede, s kotičkom očesa opazil Werso... /se nadaljuje/ Ustvarjalno A kvarel je slikarska tehnika, ki deluje svetlo, sveže in lah-/Akotno. Zaradi nežnih barvnih prehodov lahko slikamo prosojno in motiv dodelamo s tonskim stopnjevanjem barve. Material: Za slikanje uporabljamo akvarelne barve, ki so lahko trdne, te so v lončkih in so podobne tistim, ki so v uporabi v šolah, vendar se od njih razlikujejo po kvaliteti in intenzivnosti pigmenta, lahko so kremaste v tubah ali pa tekoče v stekleničkah. Za resno delo z akvareli se šolske barve ne uporabljajo. Na trgu pa so tudi akva-relni barvni svinčniki. Za akvarelno slikanje so najboljši čopiči iz veveričjih in govejih dlak ali soboljevine. Po obliki so okrogli in ploščati. Njihova lastnost je dobro vpijanje vode in barve, čvrstost in pri okroglih čopičih dobro oblikovana konica, s katero lahko kljub debelini čopiča slikamo detajle. Čisto kvalitetno pa lahko slikamo tudi s čopiči iz umetnih vlaken, ki imajo podobne lastnosti in so bistveno cenejši. Papir za akvarel je lahko drobno zrnat, srednje zrnat ali grobo zrnat. Od papirja je odvisna vpojnost vode in barv in s tem celotne akvarelne slike. Preden začnemo s slikanjem, papir na-pnemo na podlago, da se tako izognemo njegovemu gubanju. Ko je akvarel suh, previdno odstranimo papirni lepilni trak. Pomembno pri akvarelnem slikanju je upoštevanje beline papirja. Že v začetku slikanja moramo biti pozorni, da ne preslikamo beline tam, kjer je naš motiv najsvetlejši. Četudi kasneje popravljamo z pokritno belo barvo, s tem izgubimo svežino akvarela. Slikanje Slikamo lahko na suho ali na mokro podlago. Slikamo po fazah in smo pozorni na prelivanje barv. Če je potrebno, počakamo, da se posamezni deli posušijo, nato nadaljujemo z lazurnimi nanosi barv. Lazurna barva je z vodo razredčen pigment. Tako dobimo temnejše ali barvno intenzivnejše predele na sliki, ne da bi pri tem izgubili njeno prosojnost. Akvarelno slikanje zahteva od nas določene slikarske spretnosti, vendar naj vam to ne vzame poguma, ker jih z vajo lahko pridobite. Če kdaj slika ne uspe, zamenjamo papir in začnemo znova. Zato je akvarel priljubljen način slikanja tudi po cenovni plati. Barve so večinoma praktično spravljene v škatli, potrebujemo le vodo, papir, čopič in motiv, ki nas navduši. Postopek slikanja akvarela: - napnemo akvarelni papir - tehnika:mokro na mokro: z gobico enakomerno papir navlažimo - začnemo s slikanjem, po potrebi odvečno vodo popivnamo - akvarel posušimo, nato nadaljujemo z (ažurnim slikanjem, lahko si pomagamo z akvarelnimi svinčniki - ko končamo s slikanjem, akvarel posušimo in odstranimo lepilni trak, - akvarele, ki so uspeli opremimo s paspartujem in damo v okvir 6t^trinh Treh - LITCOVKZ PZJLAVKl&Z Začetni in nadaljevalni tečaji risanja in slikanja, delavnice za izdelavo mozaika, ÜlFanya, kaligrafije, slikanja na svilo... Za informacije pokličite 031 307 577. okvir + lahka organska stekla v vaši dioptriji za daleč ali blizu dtvCpork Hartlauer Ljubljana Tel.: 01 / 52 33 180 City Park, Šmartinska 152g Očesna ordinacija pon - pet od 9:00 do 19:00 ure clty7center Hartlauer Celje, Tel: 03 / 49 30 570 City Center, Mariborska cesta 100