Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Leto XXXVI.
Glasilo koroških Slooenceu
Celovec, 27. julija 1917.
Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 4‘—
» Nemčijo.............» 5‘—
» ostalo inozemstvo . » 6'— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cm1 vsako krat; minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale in izjave po 20 h za 1 cm*. — Za male o cjlas e se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 n za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravnišlvo lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohranilnični račun št. 96.232.
Št. 30.
Na smrt obsojeni.
„Že pred vojsko se je uganjala s frazo o „tlaSenih narodih" frivolna igra.“ (Posl. Marckhl v zbornici 13. junija 1917.)
Narod brez lastnih šol, brez svetne inteligence, lastnih uradnikov, narod brez vsakih narodnih pravic je obsojen na smrt. Tak narod išče zastonj opore, vztraja, se bori, obupuje in konečno omaga. Smrt je njegov delež.
Koroški Slovenci smemo reči, da nimamo lajiške inteligence. Kar je je srečno prijadralo mimo brezdna in čeri germanizacije, je morala čez mejo v druge dežele, ali pa mora med nemškim prebivalstvom oddaleč gledati, kako se pripravlja njen narod na narodno smrt. Le par izjem v pravem pomena besede je, da so ostali le nižji uradniki — Slovenci med Slovenci, bodisi da jih vsled razumljivo popolnoma indiferentnega zadržanja v narodnem oziru niso takoj spoznali, bodisi da jih potrebujejo za tolmače ali prevaja-telje za slovenščino v skrajni sili.
Po stanju 1. 1. 1913 je bilo od približno 200 političnih uradnikov kakih 14 Slovencev in 186 Nemcev v slovenskem in mešanem delu dežele, med temi sevé noben višji uradnik, noben okrajni glavar; od 77 deželnih uradnikov sta bila 2 Slovenca; na srednjih šolah in na učiteljišču je bilo 72 Nemcev in 8 Slovencev, pri justični oblasti v slovenskih in mešanih sodnih okrajih 63 nemških in 4 slovenski uradniki, pri državni železnici kakih 600 Nemcev in 15 Slovencev, pri južni železnici 173 Nemcev in 9 Slovencev, pri pošti 160 Nemcev in 5 Slovencev, pri davčnih uradih 102 Nemca in kakih 8 Slovencev.
Kdor je v privatnem občevanju govoril slovensko, ta je žalil Nemce, in kdor se je drznil v javnosti klicati po pravicah za Slovence, tega je nemškonacionalno časopisje razkričalo za nacionalnega hujskača. Uradnik kajpada bi bil postal nemogoč, ako bi se bil drznil kaj takega storiti. Edino slovenska duhovščina je v velikem svojem idealizmu in z veliko, občudovanja, vredno požrtvovalnostjo stala na braniku za svoj narod; zato pa so jo razkričali za veleizdajalsko, da bi jo diskreditirali, in so planili v začetku vojske po njej, kakor obširno razpravlja interpelacija naših poslancev v državnem zboru. Edini slovenski poslanec na Koroškem, Grafenauer, se je na Dunaja vsa leta mnogo trudil, pa vsa njegova prizadevanja so ostala brezuspešna. Kjerkoli je zastavil svoje velike duševne vrline, kjerkoli je trkal, povsod mu je sledila senca nemškega na-cionalca -poslanca Doberniga in onemogočila vsak uspeh. Konečno je moral v ječo, iz katere ga je rešila veledušnost presvitlega cesarja.
Na vse ponudbe slovenske javnosti za spravo z Nemci ni bilo nobenega odmeva. Nemški na-cionalci so upali, da je ne bo treba, ker koroških Slovencev ne bo več dolgo. Obsojeni smo bili, da delimo usodo Gosposveškega polja, kjer so naši slovenski pradedje pred 500 leti še vstoli-čevali svoje kneze v slovenskem jeziku, sedaj pa je tam skoro že popolnoma zamrla slovenska
govorica.	.
Nemškonacionalna politika si tudi v držav^ nem zboru ni upala priznati tega, kar je uganjala doma na Koroškem s Slovenci. Zato je poslanec Dobernig na Dunaju v zbornici svoj čas imenoval dejstva, ki jih je šibal poslanec Grafenauer, bajke. Računal je pri tem, da takih dejstev nihče ne bo verjel, ker so v urejenih razmerah res neverjetna, nezaslišana. Dobernig je na Dnnaju izknajfal, doma pa se je nadaljevala politika neverjetnih dejstev.
Koroški Slovenci so bili pred vojno od nem-škonacionalne in vladne politike na smrt obsojeni. Sedaj pa nastopi v državnem zboru zopet nemški nacionalec poslanec Marckhl in trdi: Že pred vojsko se je uganjala s frazo o «tlačenih narodih “ frivolna igra.
Toda po vojni — te vere nam nihče ne vzame — čaka ves slovenski narod lepša bodočnost, in tudi koroški Slovenci bodo kot pol-mrliči vstali iz narodne groblje in začeli dihati zrak zlate narodne svobode in samostojnosti.
Ruska armada poražena.
Naša protiofenziva v Galiciji je sijajno uspela in dokazala, da je sila centralnih držav nezlomljena. Ofenziva naših in nemških čet se je začela dne 19. julija s protisunkom južno od Sereta, Odlikovala se je naša artiljerija, ki je silno razdirala ruske postojanke. Ob 10. uri dopoldne so že naskakujoče čete prebile trikratni pozicijski sistem med gorenjim Seretom in Stripo. Ruski protinapadi niso uspeli. Rusi so se umikali ob gorenjem toku Sereta in na obeh straneh železnice Zborov— Trnopolje. Vsi ruski poizkusi, ustaviti prodiranje zavezniških čet, so se izjalovili. Koder se Rusi umikajo, zažigajo vasi in pustošijo, kakor so delali že prej 1. 1915.
Tri ruske armade se umikajo proti vzhodu. Severna nemška skupina je prekoračila Seret na obeh straneh mesta Trnopolje. Srednja skupina prodira na obeh straneh Stripe južno od železniške proge Kozova—Ostrov proti jugu in tako pritiska na rusko krilo med Bržežani in Narajovko. Rusi se tu umikajo na jugovzhod v smeri Podhajce— Bučač. Da jim ohrani prosto pot, je rusko vodstvo zbralo sile iz ozadja, da ustavi naše prodiranje.
Hud poraz 11. in 7. ruske armade je prisilil tudi Kornilovo armado južno od Djestra, da je zapustila svoje pridobljene postojanke ob Lomnici Rusi so pustili Stanislavov in Nadvorno.
Iz vojnočasnikarskega stana se poroča z dne 23. julija: Čete so umikajočega sovražnika nadalje zasledovale do pozne noči in so v posesti predmestja trnopoljskega. Letalci veliko pripomagajo k zmešnjavam v vrstah Rusov, ki se pri vsakem približanju zračnega brodovja, vsi brez glave, na vse strani razpršijo. Na kolodvor v Trnopolju, kjer Rusi v vsej naglici spravljajo v vagone vojni materijal, so bile vnovič najuspešneje vržene bombe. Dosedaj je bilo 47 topov zaplenjenih. Ujetnikov, ki prihajajo od vseh strani, dosedaj ni bilo mogoče prešteti. Pri nekaterih četah se kažejo slučaji dezertacij v masah, tako pri Volinskega gardnem polku, kjer ni nič manj kakor 180 mož dezertiralo; ta polk je bil razpuščen, ker ni ubogal povelja za napad, in med druge čete porazdeljen. Čestokrat poizkušajo oficirji, podžgati moštvo za boj s tem, da jim dajo vzgled za požrtvovalno junaštvo, vsled česar imajo Rusi hude izgube na oficirjih. Pri večini 11. armade se po mojstrskem sunku pri Zborovu oddelki vedno bolj praznijo. Na njenem južnem krilu se nahajajoča 7. armada vsled teh dogodkov tudi trpi. Tudi njena fronta so krha.
V kakšnem stanju da se nahaja revolucijo-narna ruska armada, kaže ta-le brzojavka izvršilnega odbora ruske južnozapadne' fronte, armadnega odbora XI. armade in komisarja ruske armade vojnemu ministru, provizorični vladi, centralnemu odboru sovjeta delavskih in vojaških poslancev, izvršilnemu odboru kmetskih poslancev in vrhovnemu poveljniku vojske na bojišču:
«Nemška ofenziva, ^ ki se je pričela dne 19. julija pred fronto XI. armade, se razvija v strašno katastrofo, ki more imeti pod gotovimi pogoji za posledico pogin revolucijonarne Rusije. V razpoloženju čet, ki so bile pred kratkim vsled junaškega napora smotrenih manjšin poslane naprej, jo prišlo do ostrega in nevarnega preokreta. Volja za napad gineva hitro in večina čet se razkraja. O kakem priznavanju predpostavljenih, o subordinaciji, ni govora. Prigovarjanje in po-dučevanje je brezuspešno. Oni odgovarjajo časih na grožnjo celo s tem, da prigovarjajoče ustrelé. Nekatere formacije zapuščajo strelske jarke, ne
da bi počakale, da se sovražnik približa. V več slučajih se je razgovarjalo o ukaza, da naj podpirajo čete borilce, ure in ure na zborovanjih. Posledica tega je bila, da se je pomoč zakasnila za 24 ur. Opetovano so čete zapustile pri prvih strelih svoje pozicije. Za fronto se vlečejo kilometre daleč skupine dezerterjev brez pušk, zdravi in krepki, brez sramu in popolnoma varni pred kaznijo. Včasih zapuste svoje pozicije kar celi oddelki."
Konec brzojavke je nečitljiv.
DoČim se Rusi v Galiciji umikajo, so na drugih krajih na celi fronti med Vzhodnim in Črnim morjem prešli v ofenzivo.
Ruska vlada dobi vso oblast.
Petrograd, 23. jul. Izvršilna odbora delavskega in vojaškega sovjeta kmetskih odposlancev sta imela skupno sejo. Spoznavajoč, da položaj na fronti in v notranjosti dežele grozi z vojaškim polomom, s porazom revolucije in z zmago protirevolucijonarnih sil, so soglasno sklenili, prepustiti vladi neomejno oblast, da vpostavi organizacijo in disciplino armade za boj do skrajnega zoper protirevolucijo in zmešnjavo ter v ta namen, da vresniči celotni, od vlade predloženi program. 47 odposlancev se je glasovanja vzdržalo.
Boji v Petrogradu.
Minoli teden so v Petrogradu nastale zopet rabuke. Vzrok je bila nezadovoljnost z vlado. Na Nevskem prospektu jo bilo videti, kakor v dnevih revolucije, avtomobile z vojaki in strojnimi puškami ter oklopne avtomobile. Razne tovarne so ustavile delo. Ko so počili prvi streli, so začeli splošno streljati. Pohojenih je bilo več žensk, število ranjenih je bilo pa razmeroma malo. Končno so se obstreljevali s strojnimi puškami na avtomobilih in s puškami na mostu. Množica, ki jo hotela bežati v notranje mesto, je bila od kozakov zadržana.
Odstopil je ministrski predsednik Lvov in na njegovo mesto stopil vojni minister Kerenjski.
Finska neodvisna.
Finska se je proglasila za neodvisno deželo in je to naznanila vladi v Petrograd, ne da sklep potrdi, ampak da ga vzame na znanje.
K razkolu v zadružni organizaciji.
Vič. g. župnik Ljudevit Bajec iz Št. Janža na Kranjskem je v «Straži" odgovoril vlč. g. dekanu Lavrenčiču na njegovo izjavo na občnem zboru Kranjske kmetijske družbe: «Centralna zveza je posledica soglasnega sklepa deželnega zbora kranjskega iz 1. 1911. Pravim soglasno." G. Bajec je prosil v svojem odgovoru g. dekana, da blagovoli dotični sklep malo bolj pojasniti, zlasti povedati datum, kedaj je bil sklep soglasno sprejet.
«Slovenec" je 19. julija objavil v zadevi zelo dolgo pojasnilo. Jedro tega pojasnila je trditev: Grof Barbo je bil proti podpiranju Zadružne zveze s strani dežele, ker se delokrog Z. Z. razteza na izvenkranjske kronovine. Takoj nato je grof Barbo dejal, da je dr. Krek v seji posebnega odseka izjavil, da namerava Zadružna zveza itak svoje delovanje omejiti samo na Kranjsko. Ker je grof Barbo želel še nadaljnega popolnega pomirjenja, je dr. Šušteršič stavil k odsekovim predlogom še poseben dodaten predlog. Odsek je namreč predlagal, da se ustanovi deželni zadružni urad v pro-speh zadružne organizacije na Kranjskem in da kot od deželne uprave odobrena zadružna organizacija v deželi Kranjski ima veljati «Zadružna zveza v Ljubljani" pod pogojem, da se podvrže redni reviziji deželnega zadružnega urada. Dodatni predlog dr. Šušteršičev je pa določal nov pogoj za podpiranje Zadružne zveze in sicer se
je ta pogoj glasil tako, da se Zadružna zveza „zaveže delovati na to, da se delovanje Zadružne zveze po možnosti omeji na Kranjsko deželo in se ne sprejemajo nove članice izven Kranjske". Dr. Krek je v zbornici sprejel te pogoje, pozneje pa da jih ni izvajal.
To »pojasnilo" takorekoč napravlja za očeta »Centralne zveze" — drja Kreka. Imeli smo priložnost govoriti z g. dr. Krekom, ki nam je zadevo pojasnil malo bolje, kakor pojasnilo, objavljeno v »Slovencu".
Šlo je tedaj za vseučiliški fond in za namen, da Zadružna zveza naj združi vse kranjske zadruge, torej tudi zadruge narodnonapredne stranke. Zadružna zveza se je v dotičnem sklepu izrecno imenovala kot od deželne uprave odobrena zadružna organizacija in je bila torej od kluba priznana za tisto, okoli katere se naj zbira zadružništvo. Ustanovitev Centralne zveze je marveč direktno proti tistemu sklepu, ne pa morda kaka »posledica soglasnega sklepa deželnega zbora".
Tudi glede pogojev je stvar druga. Ko se je reklo, naj se Zadružna zveza ozira samo na Kranjsko, je dr. Krek v odseku obljubil samo, da pusti Dalmacijo, da je z Dalmatinci že v dogovoru in bo to izvedel; v klubu je dr. Krek ob navzočnosti g. Lavrenčiča in g. drja Šušteršiča odločno in jasno izjavil, da Korošcev, Štajercev in Istre v nobenem slučaju ne more pustiti. Zato so v klubu sklenili le obliko, da se »po možnosti" omeji delovanje Z. Z. na kranjsko deželo in ne sprejemajo nove članice več izven Kranjske. Dr. Krek je rekel, da te možnosti nikdar ne bo. Bolelo ga je že, da se je odpovedal Dalmaciji in tako žrtvoval idejo združenja vsega jugoslovanskega zadružništva.
Kakšen pomen da ima beseda »po možnosti", so vedeli vsi klubovi člani in je moralo biti tudi drugim popolnoma jasno, da gre tu, rekli bi, za »restrictio mentalis". To izsiljeno koncesijo za reč, ki so jo tedaj morali imeti — gg. dr. Šušteršič in dr. Lampé bosta najbolje vedela zakaj — obešajo sedaj na veliki zvon kot najvažnejše.
Take in podobne izjave in pojasnila niso ničesar drugega, kakor poizkus, v javnosti oprati narodnogospodarski greh, ki so ga storili z ustanovitvijo Centralne zveze za Kranjsko, s cepitvijo od obstoječe Z. Z. Zato tudi od 1. 1911 do 30. decembra 1916 nihče ni govoril o kaki Centralni zvezi. Izjavo g. župnika Bajca, da je vzroka cepitve iskati e d i n o 1 e v politiki, podpišemo z obema rokama. To je osebno priznal tudi gospod, ki je zelo blizu Centralne zveze in je bil pri njenem ustanavljanju osebno deležen. Gospodje, trdnega slovenskega zadružništva ste se lotili, da bi rešili omajano politično stališče g. načelnika dr. Šušteršiča, ki ni izgubil samo zaupanja pri obmejnih Slovencih, ampak, danes že lahko rečemo, tudi pri ogromni množici pristašev S. L. S. na Kranjskem. Zato ni druge poti, kakor da poravnate vse, kar ste zakrivili, in se povrnete nazaj v naročje svoje matere Zadružne zveze, če Vam je resno za potrebno spravo — na gospodarskem polju.
Politični pregled.
Nemčija tudi za mir.
Dne 18. julija t. 1. je nemški državni zbor razpravljal o mirovni resoluciji katoliškega centra, socialnih demokratov in narodnih liberalcev. Resolucija odklanja prisilni odstop pokrajin in je za mir na podlagi sporazuma in sprijaznjenja narodov ter izključuje politična, gospodarska in financielna nasilstva.
Govoril je novi državni kancler dr. Michaelis. Pravzaprav ni povedal ničesar novega. Pridružil se je pa mirovni resoluciji. Nemčija ni hotela vojne, je rekel. K pogajanjem hočemo pristopiti, kadar bo čas. Miru ne moremo še enkrat ponuditi. Roka, ki je bila enkrat ponudena, pošteno in miroljubno, je segla v prazno. Kadar napravimo mir, moramo v prvi vrsti doseči, da bodo meje nemške države za vse čase zavarovane. Potom sporazuma in kompromisa moramo nemški državi zajamčiti življenjsko pogoje na domu in preko morja.
Rekel je, da Nemčije ni mogoče izstradati. Za koristno smatra, je dejal, da se med vlado in velikimi strankami dosežejo ožji stiki. Med vlado in parlamentom naj postane zaupno razmerje pri-srčnejše na ta način, da se pokličejo na vodilna mesta možje, ki so sposobni in ki jim velike stranke povsem zaupajo. Sicer je pa dejal: Vodstva si ne dam vzeti iz rok!
Resolucija je bila sprejeta z 214 proti 116 glasom, 17 poslancev se je glasovanja vzdržalo.
Za mir v Avstriji.
»Avstrijsko politično društvo" na Dunaju je imelo shod, ki so se ga udeležili tudi nekateri ugledni poslanci. Urednik BOsbauer je govoril za mir brez aneksij in silno ostro govoril zoper nemške radikalce, češ da so obsedeni z vojno divjostjo. Govoril je ob veliki pozornosti za mir tudi dr. Krek. Pobijal je razne zmote o vojni, kakor da je vojna mati vsemu. To je napačno, ves svet ve danes, da je vojna smrt vsemu. Govoril je proti vsakemu nasilstvu. Kdor zagovarja načelo sile, je že izgubil pravico, govoriti glede na zveze držav o nezvestobi in izdajstvu.
Zmota je tudi, da se sklicujejo nekateri pri vsaki priliki, ko se razpravlja o edino mogočih podlagah za mir, da je to delo za entento, za sovražnike. Če se govori o demokratizaciji, o pravici samoodločbe narodov, o svobodi teh narodov, se takoj čujejo glasovi: vse to je v korist entente. Ali gospoda moja, vse take zahteve so starejše kakor je ententa, in pot do miru vodi le tako, da vse to, kar ententa pametnega in sprejemljivega trdi, to isto radi sprejmemo in trdimo tudi mi. In do miru pač ne moremo priti drugače, kakor da iščemo, karnas druži.
V tej zvezi je tudi stališče tistih, ki s svojega ozkega obzorja kritizirajo amnestijo za napačno in za mir škodljivo. In vendar ga ni v vsej javnosti sredstva, ki bi moglo odstraniti toliko ovir za mir, kakor ravno amnestija.
Računati se mora tudi z dejstvom, da se je zaneslo med vse nenemške narode močno srdito sovraštvo do nemštva sploh. Sovraštvo gotovo ne gradi kulture, toda odstraniti sene da, ako se ne odstranijo vzroki, ki so povod temu sugeriranemu (podpi-hanemu) sovraštvu.
Delo za mir mora biti odkrito in brez strahu. Najprej mir, ž njim svoboda, ki obsega tudi demokratizacijo, zaupanje v človeka in njegove naravne organizacije: rodbino in narod, — kruh in kultura!
Nato je govoril znani nemški učenjak profesor Forster iz Monakovega. Avstrija ima najlepšo priliko, pripravljati pot do miru po načelu: samoodločba narodov.
Resolucija je bila sestavljena v smislu teh govorov in je bila sprejeta z vsemi proti 4 glasovom.
Ugleden nemški učenjak je tako potrdil, da se naši poslanci, boreči se za samoodločbo naroda, borijo s tem za mir, ki je nemogoč razen po tej poti.
Vojna vojni, živio mir! je dejal dr. Krek v državnem zboru.
Lloyd George odklanja mir.
Angleški ministrski predsednik Lloyd George je na govor novega nemškega kanclerja hitro odgovoril na nekem shodu, na katerem so manifestirali za neodvisnost Belgije. Lloyd George, ki ljubi krepke izraze, je rekel, da so pruski junkerji (za vojno vneti plemenitaši) vrgli starega kanclerja z njegovim kosom papirja vred v koš za papir. Dolgo ne bomo čakali, da mu bodo sledili junkerji, je dejal govornik. Michaelisov govor imenuje spretno sestavljen govor, ki vsebuje stavke za mir, pa tudi stavke, ki jih bodo vojaški krogi na Nemškem razumeli, o »zavarovanju nemških mej". To so stavki, s katerimi je bila Adzacija-Lotarinška anektirana in ki bi Belgijo in Kur-landsko anektirali (priklopili Nemčiji). Kancler pač hoče iz zbornice poklicati može, da bodo skupno z vlado delali. Poklicali bodo može iz državnega zbora v službe, pa to ne bodo ministri, ampak pisarji.
Kakšno vlado da si izvolijo Nemci, je dejal, to je zadeva nemškega naroda, kakšni vladi pa moramo zaupati, da bi sklenili ž njo mir, to je pa naša reč. Govor nemškega kanclerja po moji sodbi kaže, da so vodilni krogi na Nemškem v tem trenotku za vojsko odločeni.
O podmorskih čolnih
se je Lloyd George izrazil, da ne bodo odločili. Počasi pa gotovo, je dejal, raste naša produkcija in se zmanjšujejo naše izgube na morju. Čeravno imamo za seboj šele tri tedne meseca julija, vendar polovico toliko ladij nismo izgubili kakor tri tedne v aprilu. To leto bomo zgradili 4krat toliko ladij kakor lani in zadnja dva meseca tega leta toliko kakor vseh 12 mesecev zadnjega leta.
Izstradali ne bodo Angležev. Sicer pa, če bo treba, bodo znali Angleži ravnotako nositi žrtve kakor jih Nemčija že dve leti nosi. Kakor se je Nemčija zmotila glede Angleške, tako se moti dr. Michaelis glede Amerike, če pravi, da Amerika nima armade in, če bi jo imela, da bi ne imela ladij, da jo spravi preko morja.
S svobodno Nemčijo bi lahko sklenili mir, z Nemčijo, vladano od avtokracije pa pod nobenim pogojem ne moremo skleniti miru. V bodočih bojih na vzhodu in zapadu mora vsak nemški vojak vedeti, da pade za vojaško avtokracijo.
Tako je govoril angleški ministrski predsednik, radikalno kakor vedno. Z zadnjim delom svojega govora je hotel pač uplivati na razvoj notranjih razmer na Nemškem. Ofenziva proti Rusiji pa dokazuje, da on ravnotako slabo pozna nemško vojaštvo, kakor trdi o Nemčiji, da ne pozna Angleške in Amerike.
Baron Beck hoče rešiti državno ladjo?
V političnih krogih se govori, da bi imel priti nov ministrski predsednik. Sliši se tudi že ime bodočega moža. Ta da bi bil — baron Beck!? Ta mož jo Slovencem v najslabšem spominu. Pod njim se je izvršila volivna reforma in za Slovence na Koroškem tako, da nas je obsodil v — narodno smrt. Pod njim se je okrepil in utrdil nemški kurz na Koroškem. Že s tega stališča bodo zoper njega vsi Jugoslovani odločno nastopili. Pa tudi sicer mož za današnji demokratični tok ni več sposoben; kdor je zagovornik nemškega državnega jezika, ne spada več na politično torišče. L. 1908 je v nagodbi privolil Ogrom, da morejo samostojno sklepati pogodbe s tujimi državami. Kako škodljiva je samostojnost Ogrske, občutimo danes v tostranski polovici žal predobro in so se razni poslanci v državnem zboru ravno o neenako razdeljenih bremenih vojne med Avstrijo in Ogrsko bridko pritoževali. Pri nas ponekod tako krute rekvicije, na Ogrskem pa jedó beli kruh in ga nosijo na železniške postaje — na prodaj. Becka bi bile morda vesele le stranke, ki so navajene političnih »kravjih kupčij". Sedanja bridka doba pa ni za tak drag in nemoralen državni šport! Priti mora mož vseh drugih sposobnosti kakor je baron Beck. V parlamentarnih krogih se kot tak imenuje profesor dr. Lammasch.
Posvetovanje v Pragi.
Te dni so se vršila v Pragi posvetovanja čeških političnih strank o stališču češkega naroda do ustavnih reform. Na sestanek sta šla za Jugoslovanski klub dr. Korošec in dr. Krek. Tudi Rusini so poslali svoje zastopnike. Namen posvetovanja je, zediniti se v taktiki, kako doseči uresničenje deklaracij v zbornici. Del radikalnih Čehov je namreč za tp, da se Čehi sploh ne udeležijo nobene akcije za revizijo ustave v parlamentu, ker da je brezuspešno. Nemci in Madjari ne bodo pustili zrušiti dualizma. Zato se bo to vprašanje rešilo na mirovni konferenci. Večji del Čehov in vsi Jugoslovani so pa odločno za to, da se resno in z vso silo poizkusi v državnem zboru rešiti to vprašanje. Ako pa bi Nemci in Ogri ne hoteli o tem ničesar slišati, potem bodo oni za posledice odgovorni.
Dr. Korošec pri Czerninu.
Predsednik »Jugoslovanskega kluba" dr. Korošec je bil 19. julija pri zunanjem ministru grofu Czerninu.
Dnevne vesti.
Odlikovan je z duhovniškim zaslužnim križcem drugega razreda na belordečem traku vlč. g. Tone Lovšin, vojaški kurat v rez. pri rezervni bolnišnici št. 2 v Celovcu.
Za prednico v samostanu sester uršulink v Celovcu je bila zopet izvoljena 6. ga. mati Rafaela Unterkircher.
Po smrti odlikovan. Na Krasu padli poročnik Valentin Si bi c, doma iz Grabštanja, je za junaško obnašanje pred sovražnikom naknadno odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda z vojnim okraskom in meči.
Tatvine v celovških cerkvah so takorekoč na dnevnem redu, sedaj v tej, sedaj v oni cerkvi. Kradejo vse, kar je mogoče odnesti, preproge, blazine in prte ter pregrinjala z oltarjem, svečnike, sveče. Čedne varnostne razmere! Če to ne bo ponehalo, bodo morali začeti ob gotovih urah cerkve zapirati.
Slike cesarja in cesarice. Z najvišjim dovoljenjem so izšle slike Njegovega Veličanstva cesarja Karla I. in Njenega Veličanstva cesarice Zite in sicer v sedmerobarvnem tisku v velikosti 62'5 : 76'5 cm. Cena sliki K 10 v prid vdovskemu in sirotinskemu zakladu. Slike so zelo okusno izvršeno. Naročajo se pri c. kr. vojaškem vdovskem in sirotinskem zakladu, deželni urad v Celovcu, oddelek vojno zavarovanje, Pavličeva ulica.
1300 K ukradenih. V pondeljek, 23. julija, popoldne je nekdo vlomil v hišo posestnika Jerneja Janeša na Vresju pri Celovcu, ko so bili vsi domači na polju. Neznani tat je odnesel 1300 K, ki so bili spravljeni v zaklenjeni omari. Nauk: Ne shranjujte doma preveč denarja!
Motorni voz celovške električne je v pon-deljek, 23. jul., popoldne zadel 70 let staro ženo Viktorijo Kaiser, ko je hotela na drugo stran ceste, in jo podrl na tla. Ranjena je na glavi in je v bolnišnici. Revica menda signala ni slišala.
Oddaja jajc. C. kr. deželni predsednik koroški je odredil: Vsakdo, ki ima več kakor tri kure, mora od vsake kure, ki nese, v tem letu uradno nastavljenemu pobiraču oddati 25 jajc (naenkrat ali v obrokih). Posestniki kur so dolžni nadzornim organom dati potrebna pojasnila in dovoliti vstop v shrambe. Cena zahtevanim jajcem je to leto 30 vinarjev za jajce. Odredba stopi v veljavo s 1. avgustom 1.1.
Najvišje cene za sveže hruške so določene: Namizne, debele brez hibe do 1 kg 1 K 33 v, od 1 do 5 kg 1 K 26 v; manjše brez hibe 1 K 24 v, ozir. 1 K 20 v; muškateljke in hruške sorbetti 1 K 20 v ozir. 1 K 16 v; gospodarske hruške (vtrgane sortirane) 92 v, ozir. 86 v; mesnate hruške (do vštevši 3. avgusta) 1 K 4 v, ozir. 1 K; hruške za mošt in kuho do 5 kg 50 v. Cene so razumeti za 1 kg zdiavega, za trg sposobnega blaga in vsebujejo dovozne stroške. Za namizne hruške, ki niso brez škode, se cena zniža za 20%-
Letina. Kakor ponekod žetev na splošno slabo kaže, je vendar ponekod žito uspelo. Z Ogrskega se nam poroča, da je zimska pšenica in rž sicer nizka, pa ima polno, težko klasje, vigredna žita so pa slaba. Krompir obeta dobro. Pri Vrbi ob jezeru je neki posestnik v pozni spomladi vsejal ajdo, ker ni imel drugega semena. Dala mu je 30kratno seme. Zelo bo pa primanjkovalo sena, če ne bo otave več kakor je bilo sena. Deževno vreme pa daje upanje, da se bodo travniki precej popravili.
Pozdrav z bojišča. Prejeli smo: Mnogo srčnih pozdravov pošiljajo iz strelskih jarkov od lovskega bataljona št. 8 všem bralcem „Mira“, kakor tudi vsem podjunskim dekletom Rok Jernej iz Št. Vida
v	Podjuni, Gregor Kordaš iz Timenice, Jurij Kušej iz Šmihela, Janez Sternad od Vrbe na jezeru, Franc Škrabanja in Jakob Grubelnik iz Žel. Kaple.
Kako so delovali naši „izdajalci“. Župnik Meško z Žile, katerega gorostasno zadevo je razjasnil 5. julija poslanec dr. Korošec notranjemu ministru grofu Toggenburgu, je imel celi avgust 1. 1914 polno faro vojaštva, je vstajal ob 1 uri ponoči, da je začel pred 2 uro že spovedovati, in so se mogli vojaki pripraviti na pot v vojsko. A je bil seve „izdajalec“, ki so ga neprestano opazovali — seve po višjem naročilu — najslabši elementi v fari in na potu v mesto; ti so bili seve „ patrioti “ — pri pitju. — Nekega dne mu pravi prejšnji okrajni glavar, dvorni svetnik Schuster v Beljaku: „Gospod župnik,
vi	ste prvi poslali svoj prispevek za vojake. Veselilo me je to!“ Naslednik dvornega svetnika Schusterja pa mu je zalučal v obraz — pri obisku v župnikovem domu: „0, mi dobro vemo, da je bila večina slovenske inteligence pri belgrajski „Obraniu. Reči je pač hotel: „Tudi ti si bil!“ Malo prej, preden so Meška aretirali, je dobil pismo od urednika g. Smoleja iz Amerike, kateremu je pošiljal situacijska poročila: „Govoril sem z našim konzulom. Dal ti bo pismen atest, kako si deloval za patriotično stvar. Čez 7 let vse prav pride.“ Preden je ta izjava prišla, je prišlo po Meška 25 mož žandarjev in detektivov. A vsaj pismo Smolejevo so pri vojaškem sodišču morali brati, ko pa so mu odnesli 8 velikih zavojev spisov in pisem in so preštudirali celo vsak koncept pridige! A Meško je seve „izdajavec“, ki se mora še sedaj potikati po svetu in iskati miru in zavetja v najvišjih gorskih vaseh! Tako pri nas v dvajsetem stoletju!
Sv. Križ nad Črnečami. (Porcijunkula.) Letos se v naši romarski cerkvi 10. leto obhaja porcijunkula, četrtikrat v vojnem času! Praznovati hočemo to leto ta dan tudi 12. vojno, oziroma mirovno pobožnost ter se spominjati zlasti tudi vseh padlih naših vojakov-junako. V sredo 1. avgusta zvečer bo prva pobožnost s pridigo, na praznik sam, 2. avg., dve pridigi, več sv. maš in slovesna pontifikalna služba božja, ki jo bo daroval mil. gosp. prelat o, Odilo Franki iz Št. Pavla. Drage romarje od blizu in daleč vabimo h čim največji udeležbi, da se udeležč obilnih odpustkov, ki jih sveta Cerkev deli ta dan, da prosimo Križanega, naj nam zopet podeli blagodejni mir, se priporočimo Materi dobrega sveta, da nam Bog na njeno priprošnjo dà in ohrani prepotrebni sad zemlje.
Žitaravas. V petek dne 20. t. m. so našli otroci v nekem gozdu blizu Miklavca obešenega 59 let starega moža Jurija Bajcerja, po poklicu krojača, pristojnega v občino Rikarjaves. Kakor kažejo okoliščine, ga je gnalo v smrt pomanjkanje dela in posledica istega „pomanjkanje“. Biti je moral že kakih 8 dni mrtev tam, ker je bil obešen tako, da je sedel zraven, in je bil le slučaj, da se je našel.
Ojstrica. (Toča) nam je napravila dne 15. julija zvečer precej občutne škode kakor tudi v sosednem Št. Lovrencu. Tudi ponoči na to je bila huda ura, ki pa vendar ni napravila toliko škode kot po drugih krajih.
Buda. Dne 12. julija popoldan se je Franc Kaspar, pastir in učenec, 12 let star, v Žolnar-jevem ribniku na Rudi pri kopanju utopil. To je že drugi žalostni slučaj v tem kratkem času, odkar ta ribnik obstoji.
Vogrče. V nedeljo, dne 15. t. m., je obhajala tukajšnja Marijina družba petletnico svojega obstoja. Bila je to kaj lepa slavnost. Krasno so nam govorili dopoldne v natlačeno-polni cerkvi č. g. dr. Rožman o Mariji, kraljici miru, popoldne pa o notranji lepoti Marijine hčerke. Slovesno so sprejeli v družbo 17 novih članic, tako da ista šteje sedaj 71 družbenic. V šoli je nato družba priredila v splošno zadovoljnost igro: „Ljubezen Marijinega otroka11, ob ogromni udeležbi od blizu in daleč. Prvič po treh letih smo se tako zopet videli ob gledališkem odru. Cisti dobiček se je daroval Rdečemu križu, nekaj tudi zakladu za vdove in sirote vadlih vojakov. Na svidenje ob sličnih prireditvah!
Št. Jakob v Rožu. Dobro je uspela igra „Fabiola in Neža11, katero je vprizorilo izobraževalno društvo zadnjo nedeljo s sodelovanjem deklet iz Marijine družbe. Mnogo ljudi se je zbralo v mali dvorani »Narodnega doma11, ki so z zmešanim čutom, s solzami v očeh in s smehom sledili lepi igri, ki je posneta iz prvih časov kristjanov, ko se je začela razširjati sveta vera v paganskem Rimu. Odšli so polni hvale nad dobrimi igralkami, ki so tako dobro izvršile svoje vloge. Izvrstno je tudi »Planšarica11 uprizorila šaljiv prizor s planin. Prihodnjo nedeljo se ponovite igri in sicer kakor zadnjikrat popoldne ob pol štirih. Kdor ju še ni videl, naj pride pogledat, ne bo mu žal.
Iz seje deželnega gospodarskega sveta dne 22. julija 1917.
Dež. predsednik grof Lodron poroča, da je pomanjkanje od mesca do mesca čutnejše. Za cenejša živila je bilo prvo četrtletje 800.000 K na razpolaganje, drugo četrtletje 1 miljon, tretje četrtletje se pa upa doseči 1,200.000, pa še s tem se težko izhaja. Dnevna množina moke, ki se sme povžiti, se je za 18 g morala znižati. Pri tem so se železničarji šteli kot obloženi z najtežjim delom in jim je ostala hrana po starem odmerjena, le njihovim družinam se je delež skrčil in so vsled tega nezadovoljni ter pravijo, da ne morejo shajati.
Žetve ne smemo preslabo soditi. Po dežu so se razmere zboljšale. Na češkem in Moravskem pa imajo deloma izboren pridelek. Dvorni svetnik Possanner poroča o podrobnostih: Urad za preživljanje ljudstva je svetoval, naj se nastavijo gospodarski nadzorniki, ki bi kot častno službo nadzorovali ljudsko prehranjevanje. Nekateri mislijo, da bi se to izročilo učiteljem, ki imajo zdaj počitnice, drugi sodijo, naj se pozovejo penzijonisti, drugi opozarja, da tuj človek ne bo nič opravil, ker bo vse proti njemu, da ta posel zahteva celega moža, da bojo prihajali po teh ljudeh le ne-potredna naznanila, ki bi ljudstvo vznemirjala.
Pomanjkanje krme.
Dvorni svetnik Possaner pravi, da je dež. kulturni svet poskrbel za nadomestila. Potem se je mislilo na konserviranje mesa zdaj v jeseni. Nadz. Šumy poroča o podrobnostih, da bo treba poklati živino, kolikor se je ne more primerno skoz zimo preživiti. Meso se naj okadi, na to naj mislijo gospodarji in občine. Prehranjevalni urad pa bo v Celovcu pri pivovarni Žlebej (Schleppe) v ledenici shranili 5000 zaklanih goved, to je en milijon kg mesa, tako da potem v pomladi ne bo treba živino klati in se ljudstvo preživlja z mrzlim mesom.
Pomanjkanje drv in premoga.
K deželni vladi je prišel prekupec s premogom in je poročal, da se mu je svetovalo, napraviti s premogovnikom pogodbo: trgovec naj pošlje premogovniku živine in lesa za zgradbe, premogovnik pa bi za to dal premoga. Deželna vlada je 500 glav klavne živine obečala, pri vojaškem poveljstvu pa upa dobiti še dovoljenje za izvoz potrebnega lesa. Medtem je vlada naročila, da se seštejejo vsa ognjišča v deželi tako, da bo mogoče drva in premog razdeliti na vse enako, ako bi že nastalo prehudo pomanjkanje. Država daje v oskrbi mestom, ki štejejo nad 30.000 prebivalcev prednost, na to je deželna vlada zahtevala, da se med ta mesta vštejeta tudi Celovec in Beljak. Vlada tudi misli, da bi se zopet kopal premog pri Kamenu (Rikarjaves), premogovnika pri Skofičah se je zopet lotila
f • i
vojaščina. Dr. Lemisch opozarja, da se mora premog poskrbeti zdaj, pozimi bojo vsega potrebovali vojaki, ki bivajo v barakah, katere zahtevajo veliko goriva. Veleposestnikom se je naročilo, poskrbeti večjo množino drv, naj se naročilo razširi tudi na druge posestnike; 12000 kmetov lahko spravi vkup 100.000 m3. Prof. Anger er opozarja, da na kolodvorih dostikrat stojijo vagoni prazni, treba jih je vzeti v najem od dotičnih družb, ko bo dežela imela svoje vagone, jih lahko pošilja rudokopom. N a g e 1 e poroča, da je mesto Velikovec že pred meseci prosilo delavcev, pa jih ni dobilo do zdaj ne, zdaj šele pridejo, ko je meses avgust pred durmi, ljudje bodo morali zelena drva netiti.
Oskrba z jajci.
Dvorni svetnik Possanner poroča, da v Celovcu ni več na trg nobenega jajca. Zato je vlada naročila, da mora vsakdo od vsake kure, kar jih ima nad tri, oddati to jesen 25 jajc, naenkrat ali polagoma. Osobje, ki nabira mleko, bo nabiralo še jajca. In da se mesta bolje oskrbe, se bodo napravili veliki kurniki na lastnih posestvih pri Haprijanu (Goldbrunnhof), na Litzelhofu, pri Elblu in pri Edlmanu. Žitno-prometni urad je za te kur-nike obečal pol vagona žita, kuretino pa bo nakupila vešča učiteljica v gospodinjski šoli. Krmila se bo ta kuretina z odpadki in kostmi, ki se bodo v mestu nabirale.
Kruh Iz planinskega mahu.
Dr. Lemisch poroča, da so hoteli in upali z vojaki nabrati kakih 20 vagonov planinskega mahu, ki bi ga zmleli in rabili kot primes h kruhu. Vojaščina pa ni dala ljudi in tako se načrt ni mogel izvesti.
Preskrbovanje z mlekom.
Dvorni svetnik Possanner poroča, da se bo preskrbovanje z mlekom odvzelo okrajnim glavarstvom, zaupniki bodo neposredno poročali uradu za mleko in kazenski akti pojdejo potem šele v izvršitev na glavarstva. Šumy pravi, da ste deželni gospodarstvi v Drauhofenu in Litzlhofu dajali tudi mleka, pa so bili majerji vpoklicani in se je moralo gospodarstvo opustiti. W il fan (Celovec) opozarja, da v Celovcu 12000 ljudi ne dobi mleka. Prof. Anger er zahteva, da se nakupijo molzne krave in krmijo v lastnem gospodarstvu. Angerer misli, da je dosti krme. Grof Lodron: Odkod vzamemo krmo za armado ? Šumy poroča, da je dal 150 brejih krav nakupiti, ki se jih potem skoro ni mogel znebiti, krme pa ni bilo. Krave, ki ima le 5 1 mleka, zdaj nihče ne vzame več, na take stvari da se ne spušča več. Dr. Lemisch naglaša, da krme letos ni, travniki so se posušili in tudi detelje so morali ljudje preorati. Nagele poroča, da v Velikovcu pride na liter mleka 12 do 13 vin. režije, kaj pa potem kmet še dobi? Šumy: Mleka bo vedno manj ; če draginja krme ostane, pride kmetu mleko vedno dražje, kako priti iz te zagate, ne vem.
Preskrbovanje s sadjem.
Wilfan vpraša, kako se bo moglo celovško mesto oskrbeti s sadjem? Dež. preds. Lodron odgovarja, da sme iti iz dežele le to, česar dežela ne potrebuje. Posanner opozarja, da je ves promet s sadjem pridržan društvu Geo s, ki ima svoj urad v Wolfsbergu. Celovec naj se obrne na to društvo.
Konečno poroča Angerer, da v Celovcu na kolodvoru čestokrat leži vposlana mast ali surovo maslo tedne, da, mesec dni, predno se odpelje! Blago leži nezavarovano na solncu in se spridi. Kdo je kriv? Deželna vlada bo poizvedovala.
Raznoterosti.
Žrtve svetovne vojne. Študijska družba za socialne posledice vojne v Kodanju je na podlagi statističnih podatkov, ki jih zbira iz vseh vojskujočih se držav, izračunala sledeče: Triletni vojni stroški, pokriti z vojnimi posojili, znašajo 350 milijard mark, mrtvih in ranjenih je 24 milijonov mož, od teh mrtvih 7 milijonov; invalidov je pet milijonov, in izgube vsled nazadovanja porodov znašajo 9 milijonov. Če bi uredili teh 7 milijonov mrtvih v izprevod, bi se raztezal čez 14 tisoč kilometrov, segal bi od Pariza do Vladivostoka.
Moravske žene za mir. Poslanec Konečny oddal v zbornici peticijo, ki jo je podpisalo 20.000 žen iz Moravske, ki zaklinjajo parlament, naj napne vse sile v dosego skorajšnjega miru.
V južno Italijo in Toskano so odvedli iz gorenje Italije 839 Nemcev, 614 Avstrijcev, 219 Turkov in 52 Bolgarov, povečini starce in otroke. Beguncem iz Primorja je dovoljeno, da ostanejo v gorenji Italiji.
Kako Kerenjski nadzoruje čete. Baseler »Nachrichten11 priobčujejo to-le poročilo ruske korespondence v Bernu z dne 23. junija: Kerenjski
>
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica it. 7.
-------------- uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in ------------
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.

Pavličeva ulica St. 7.
je obiskal vso rusko fronto, da uveljavi v vojski spet disciplino in da vzbudi revolucionarno navdušenje. Kerenjskemu se je to posrečilo. Polki in divizije, ki so se branile iti na fronto, se mu niso mogle ustavljati. Povodom tega obiska na fronti se je odigral tale značilni prizor: Nastopil je vojak in vprašal vojnega ministra, ali bo „za obrambo izvojevane svobode” treba ofenzive proti Nemčiji. — Kerenjski je odgovoril: Sklep o ofenzivi je edino stvar vrhovnega armadnega vodstva. — Vojak: Če bomo morali pričeti z ofenzivo, bodemo vsi poginili. Mrtvim pa ni treba ne svobode, ne dežele. Zato mora vlada čim prej skleniti mir ... — Kerenjski prekine vojaka: Svoboda ni samovolja vsakega posameznika. Od revolucije postavljena vlada je resnično državna vlada. Desetletja so umirali najboljši možje Rusije muče-niške smrti na šafotu avtokracije. Oni niso žrtvovali svojega življenja, da bi prvi bojazljivec zapostavljal blagor države in celega ljudstva svojim osebnim samopašnim željam. Nikdar ne misli pravi revolucijonar na svojo osebno varnost in na svoje lastne interese. Največja sreča je za njega, če sme umreti za skupno delo. Oni pa, ki se trese za svojo kožo, ni vreden svobode. — Nato se je obrnil Kerenjski do polkovnega poveljnika, ki je stal poleg njega, in rekel: Gospod polkovnik, dajte jutri v povelje, da je ta vojak izključen iz ruske armade. On sme domov, vsi pa naj izvedo, da je strahopetec, ki se brani braniti rusko domovino.
Književnost in umetnost.
Spisi Krištofa Šmida. Izšel je 16. zvezek spisov Krištofa Šmida v založništvu J. Krajec nasi, v Novem mestu, poslovenil frančiškan P. Blanko Kavčič. Ta novi zvezek vsebuje šest lepih pripovedk: „Roparski grad”, »Ptičje gnezdo”, »Poškodovana slika”, »Tiskovna pomota”, »Spominčica” in »Diamantni prstan”. Cena broširanemu snopiču je 1 krona; trdo vezanemu zvezku pa 1 K 40 v; po pošti 20 vin. več. Opozarjamo na ta novi 16. zvezek župnijske, šolske in izobraževalne ter vse druge ljudske knližnice. Gotovo ni slovenske knjižnice, ki bi ne imela med drugimi lepimi knjigami tudi vseh spisov Krištofa Šmida, po katerih posebno naša mladina tako rada sega. Za tem zvezkom izide zadnji, 17. zvezek: »Brata” in »Različni sestri”. Ni pa tudi kmalu tako priporočljivih mladinskih spisov, kakor so ravno spisi ljubitelja in vzgojitelja mladine Krištofa Šmida. Njegovi spisi so zaradi svoje velezanimive in poučne vsebine preloženi malodane na vse evropske jezike. — Vsi dosedanji zvezki se dobé pri J. Krajec nasi, v Novem mestu ter v vseh knjigarnah po Slovenskem po zelo nizki ceni.
Časopis za zgodovino in narodopisje. Izdaje Zgodovinsko društvo v Mariboru. 13. letnik. Urejuje prof. Fr. Kovačič. Zgodovinsko društvo v Mariboru je ustanovljeno za Slov. Štajersko, vendar je že iz početka vzelo v svoj delokrog tudi prekmurske in koroške Slovence. Društvo obdeluje vse panoge zgodovinske in narodopisne vede, pri čemur zgodovina jezika in slovstva nikakor ni izključena. V rednih razmerah je časopis, društveno glasilo, izhajal po štirikrat na leto; dokler traja vojna pa bo izhajaj al po možnosti. Udje Zg. društva dobivajo list za udnino (5 K na leto ali 100 K enkrat za vselej.) 13. letnik vsebuje pomembni razpravi »Oglejski patriarhi in slovenske pokrajine do srede 13. stoletja s posebnim ozirom na vlado patriarha Bertolda iz rodovine Andechs” od drja. Milka Kosa in »Sv. Areh na Pohorju” od dr. Fr. Kovačiča. Prispevke imata tudi dr. Fr. Ilešič in Stegenšek. Slovenci, zavedajmo
se važnosti zgodovine! Vsak narod črpa svoj ponos in polet iz svoje zgodovine. Zato podpirajmo zgodovinska društva! Slovenska inteligenca, to je tvoja narodna in kulturna dolžnost!
Na naslov deželnega urada za oskrbo z mlekom.
Kakor znano morajo gospodarji po številu krav oddajati mleko za mesta. Vse vodi zdaj deželni mlekarski urad v Celovcu (»Landesmilchamt”), ki ima svoje ljudi po deželi za nadzorovanje molže, zbiranje in odpošiljanje mleka. Zgodilo pa se je tole: Posestnik P. v Sv. N. še ni dobil plačila za mleko, oddano decembra meseca 1. 1916. In P. mi pravi, da plačila tudi ni dobil sosed F. in več drugih ne. P. je vprašal v Velikovcu, kjer mleko zbirajo, tam se mu je reklo: »Das geht uns nichts an“, stopil je do zaupnika, ki nadzoruje in pobira mleko: ta ne ve nič in je menda le dejal: »Haben andere auch nichts bekommen,” tudi drugi niso dobili! Vprašal je na občini in tu so rekli da naj vpraša na pošti. Jaz te stvari nisem maral spravljati v javnost, zato nisem o tem nič omenil pri posvetovanju „Landeswirtschaftsbeirat-a“ —sveta, za deželno gospodarstvo. Sporočil pa sem zadevo na »Landesmilchamt” in izrazil željo, da poizvedujejo. Uradnik pa je dejal gospodu, ki je nesel pismo tja, da to spada pred sodišče! Dotični gospod je odgovoril, da ima kmet kaj drugega opraviti; uradnik mu je nato dejal: »Sie haben nichts zu reden, wer sind Sie?”
Opozarjam zato po tej poti, da so kmetje splošno radi pobiranja mleka razburjeni. A kar mora biti, moramo potrpeti. Prepričan sem, da je mlekarski urad plačal, kar je bilo zapisanega mleka, a menda je tu neki nered, ki se mora poiskati in popraviti. Če mila mirna pot, ki sem jo nastopil, ne pomaga, moramo pač nastopiti javno, in upam, da se zdaj pomota poišče, poklicani gospodje zganejo in kmetje pridejo do plačila.
Naše gospodarje pa opozarjam, da se z opravičenimi pritožbami naj na me obračajo.
Celovec, dne 24. julija 1917. Msgr. Val. Podgorc.
Lastnik in izdajatelj: Oregor Einspieler, proSt v Tinjah.
Odgovorni urednik : Otmar Ulhàlek.
Tiskarna Družbe sv. Mohoija v Celovcu.
Staro volnino
pleteno in kvačkano, kakor staro obleko, perilo, stari gumij, vse vrste cunj, suknene odpadke in stare vreče kupuje po vsem Koroškem po najvišjili cenah trgovina s starinami in pridelki „Zum Lindwurm“ v Celovcu 12, Paulitschgasse 9, poleg »Hranilnega in posojilnega društva". Krščanska tvrdka.
Tudi zbirače najbolje plačujem.
Služba
organista m cerkovnika
se razpisuje
na Kostanjah, p. Vrba ob jez. (Koroško).
Nastop s 1. novembrom 1917.
Župni urad.
Kupujemo :
Lake (lošče)
Oljnate barve Pokost (firnež).
■m Kemična tovarna za barve ■■
PercHtoldsdorf pri Dunaju.
belo
in
rdeče
za brizgance (Spritzcr) in namizno zdrauilno slatino
razpošilja po povzetju
A. Oset, Guštanj, lllll'lli>11-
Kupim vse vrste stare in nove steklenice, zamaške in sode.
Umetna gnojila
prodaja Kmetijska zadruga Ražje
(Kranichsfeld), Štajersko.
Preskrbite se zdaj z gnojem, potem ga ne bo več.
I Raramente [“
kakor mašna oblačila, pluviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizete, kelihe, oiborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddelek za paramente ložefovega društva v Celovcu.
100 litrov zdrave domače pijače
osvežujoče, dobre in žejo gaseče si lahko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi
za: ananas, Jabolčnik, grenadlne, malinovec poprova meta, muftkateleo, po-meranonlk, dlie6a perla, vlinjeveo. Skaziti se ne more. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča namesto ruma ali žganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo K 12'— franko po povzetju.
MN. BHOtlCH, drožerija pri angelu, Brno 638, Morava.
Diamanti za rezanje stekla.
Diamantov za rezanje stekla morem sedaj le št. 4 po K 11-70 in
67a „	„ 16'— oddajati, ker je
privoz diamantov prekinjen in sc dobi surovina le prav težko in po prav visokih cenah. Dovzetna poštnina stane 85 h.
Za reelno in solidno blago jamči
Jan. Grolich,	m"1:
500 kron v zlatu
če ne odstrani krema Grolich z zraven spadajočim milnim praSkom vse aolnone pogro, maroge, šolnine opekline, ogrce, obrazno rdeiloo
itd. in ne ohrani kože mladostno svežo in nežno. Cena K 6.65 s poštnino vred. 3 porcije stanejo K V—,	6 porcij
K 32-50. Vse brez kakih nadaljnih stroškov. — Naslov za naročila:
Jan. Grolich,	JK
Framydol t.jKS.jl.ffi"*1:*
lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 2'7 O.
Rydyol voda0™
pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2*46. — Povzetje 65 h več. — Naslov za naročila:
MN. GROLICH, drožerija pri angelu, Brno G3B, Morava.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
DelniSka glavnica: K 10,000.000. Rezervni zaklad: K 1,500.000.
Prodala srečke razredne loterije.
Kolodvorska ulica št. 27
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
Sprejema vloge na knjižice in na tekati ratun. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst.
Srečke na obroke, promese k vsem žrebanjem.