K E L T S K E N A JD B E V P O D R A V JU STANKO PAHIČ Pokrajinski muzej, Maribor Keltska dediščina v slovenskem Podravju ni posebno bogata, saj obsega vsega skupaj sedem grobišč oziroma posamičnih grobov, štiri balštatske na­ selbine s poznolatensko keltsko kulturno plastjo, dve čisti keltski seliščni postojanki, štirinajst najdb posameznih zlatih in srebrnih novcev ter nekaj v raznih krajih pobranih drobnih predmetov oziroma nepreverjenih la­ tenskih najdb (karta). Te raznolike, v katalogu na koncu sestavka naštete najdbe sicer nudijo dovolj m ožnosti za ugotavljanje keltske poselitve Po­ dravja, vendar naselbinsko gradivo doslej v ta nam en še ni bilo dovolj proučeno. Zato je trenutno m ogoče vsaj deloma določiti potek in obseg naselitve ter m esto Podravja v dogajanjih zadnjih stoletij pred n. št. pred­ vsem z upoštevanjem te problematike v širšem jugovzhodnem predalpskem prostoru. Tu bo o tem lahko podan le začasen oris, zakaj vrste podrobnejših proučevanj še ni, ta ali oni problem pa v splošnem pregledu ne more biti izčrpneje obravnavan.1 Keltika se je na tem področju raziskovala bolj v senci pomembnejših odkritij drugod in pa v okvirih lokalnega starinopisja od Mucharjevega zgodovinskega pregleda iz leta 1844 preko zbiranja podatkov o novih 1 Zaključnega dela o naselitvi Keltov v Sloveniji še ni. Dolenjske in belokranj­ ske najdbe je deloma obravnaval R. Ložar. Predzgodovina Slovenije, posebej Kranj­ ske, v luči zbirke Mecklenburg, GMDS 15, 1954. 5 ss. Kratek zgodovinski pregled je podal W. Schmid. Römische Forschung in Österreich 1912—1924. BRGK 15, 1925/1924, 1925, 178 ss. Najdbe na Koroškem je izčrpno obravnaval H. Miiller-Karpe, Zeugnisse der Taurisker in Kärnten. Carinthia I, 141. 1951. 594 ss., na avstrijskem Štajerskem pa K. Zeilinger. Das La Tène-Graberfeld von Frohnleiten und der Fundbestand der La Tène-Kultur in Steiermark. Schild von Steier 2, 1955. 65 ss. Slovenskega ozemlja se tiče tudi razprava Y. Kahrstedt. Studien zur politischen und Wirtschaftsgeschichte der Ost- und Zentralalpen, Nachrichten der Gesellschaft der Wissenschaften zu Göttingen, 1927. Številne latenske najdbe iz severne Hrvat­ ske po večini še niso bile objavljene niti posamič niti v celoti (doslej predvsem: S. Ercegovič. Keltski grob iz Gardoša u Zemunu, Vjesnik Zagreb. 5. ser., 2 , 1961. 126 in K. Vinski. Keltski ratnički grob iz Batine, Arheološki radovi i rasprave L t959, 294. kjer je v opombi 90 opozorjeno na (nepopolni) seznani najdb iz Hrvatske v delu I. Hunyadi, Keltâk a Karpâtmedencében (1957. 250—246). Na nepopolno po­ znavanje poznejše latenske dobe v zahodni Madžarski je opozoril že F. Tompa, 25. Jahre Urgeschichtsforschung in Ungarn 1912—1956. BRGK 24./25.. 1957, H O ss. No­ vejši splošni pregled o Bosni je podal Z. Marič, Keltski elementi u mlađem železnom dobu Bosne i Hercegovine, Glasnik Sarajevo 18, 1965 . 65 ss. Za Avstrijo prim. še Pittioni, Urgeschichte des österreichischen Raumes (1954), 680 ss. Karta keltskih najdišč v Podravju (C—D). Številke pomenijo zaporedje številke seznama najdišč. ■ — Karte Keltische Fundstätten im Podravje (C—D). Die Ziffern bedeuten die laufenden Zahlen im Verzeichnis der Fundorte L E G E N D A — Z E IC H E N E R K L Ä R U N G : # N a jd b a p o sam ičn ih p red m eto v — E in z e lfu n d A N a jd b a p o sam ičn ih n ovcev — S p o ra d isc h e M U nzfunde Z a k la d n a n a jd b a n ovcev (L e m b e rg p ri D o b rn i, L ed -E is) — M ü n zdepot (L em b erg b e i D o b rn a, L ed -E is) m m P ian o g ro b išč e (izven P o d r a v ja še : D r e š in ja v a s p ri C e lju te r R o h r p ri W ildom i) — F la c h g r ä b e rfe ld (d azu : D r e šin ja v a s b ei C e lje und R ohr b e i W ildon) K e ltsk a n a se lb in a n a n o v o n a se lje n ih tleh — K e ltisc h e N eu grU n d u n g O K e ltsk a n a se lb in a a li k e ltsk e se lišč n e n a jd b e n a s ta r e jš ih se lišč ih in g ra d išč ih (izven P o d r a v ja še : F ra u e n b e rg p ri L ip n ic i, T iesch en p ri R a d ­ goni) — K elte n sie d lu n g o d er k e ltisc h e r S ied lu n g sfu n d a u f ä lte re n D o rfa n la g e n o d er B u rg w ä lle n (d azu : F ra u e n b e rg bei L eib n itz un d T iesch en b e i R a d k e rsb u rg ) najdbah do Schmidovega zadnjega orisa skoraj sto let kasneje. Od skupin keltskih najdb so bili doslej le novci zajeti v specializiranih Pinkovih in Paulsenovik študijah, čeprav imajo za Podravje bolj topografski pomen.2 Keltske oziroma poznolatenske najdbe s halštatskih selišč in gradišč na Po­ steli, pri Šentilju, nad Starim trgom in na Brinjevi gori še čakajo podrobne obdelave keramičnih ostalin. Le dve najdišči — Ormož in Formin — kažeta arheološke sledove čistih keltskih postojank, ki po svoji legi skupno s pla­ nimi grobovi v Forminu, Stojncih. Brstju, Skorbi, Pleterjah, Pobrežju in Bresternici kažeta naselitveno pot ob Dravi in s tem morebiti tudi že dovolj jasno smer keltske priselitve.3 Ta oris bo zato poskus, podati sedanje stanje in deloma tudi začasno stališče predvsem o naslednjih vprašanjih: o času. smeri in obsegu keltske naselitve, stikih Keltov s halštatskimi staroselci ter položaju Podravja v kel- tizirani latenski dobi. Seveda latensko obdobje tod in tudi ponekod v so­ seščini še ni dovolj proučeno, da bi razpolagali z zadostnimi oporami; to velja zlasti za vzhodne predele, ki bi nas tu najbolj zanimali. Že smeri keltskih prodiranj v Slovenijo še niso toliko raziskane, da bi bila jasna njihova medsebojna povezanost, čeprav se med najdbami vzhodno in za- hodnoslovenskih področij kažejo regionalne razlike, ki bi jih bilo morebiti mogoče še podrobneje razdeliti.4 Prav tako je potrebno zanesljive arheolo­ ške potrditve iz antičnih virov spoznavno etnično spajanje Keltov z Iliri, izraženo pri Pliniju III, 20, 133 z doslej mnogo obravnavanim stavkom >quondam Taurisci appellati nunc Norici«, ki bi ga na tem področju mogli preverjati na gradivu iz Poštele. Novin in Starega trga, o katerem je W. Schmid sicer že podal svoje mnenje.5 In ne nazadnje bi bilo koristno poskusiti razjasniti vprašanje, ali ob sorazmerno skromnih keltskih arheolo­ ških najdbah keltska imena na antičnih napisih zares pripadajo izključno Keltom in ne morebiti tudi na zunaj keltiziranim starejšim prebivalcem.6 Y kratkem pregledu raziskovanja oziroma večinoma le zbiranja keltskih najdb lahko — brez težnje po popolni bibliografiji — ugotovim o, da je Kelte v jugovzhodnih Alpah (Štajerski) po antičnih virih ugotavljal že A . M u- 2 R. Paulsen. Die Münzprägungen der Boier (1933). K. Pink. Keltisches Silber- gekl in Noricum. WPZ 24. 1957. 42 ss.: Münzprägung bei den Ostkelten und ihren Nachbarn. Diss. Pann. II. 3/15, Budapest 1939: Einführung in die keltische Münz­ kunde. Archaeologia Austriaca b. Wien 1950. 1 ss. in Arch. Austriaca — Beiheft 4. 1960. 1 ss. 3 Splošne preglede je podal W . Schmid, Die Ringwälle des Bacherngebietes 1 . MPK 2/5. 1915. 232 ss., za Postelo in v drugem delu (MPK 2/4. 1924. 365 ss.) za Stari trg. O gradišču Novine — Bubenberg sta poročala W . Schmid. Der Ringwall von Spielfeld, Tagespost (Graz) 25.4.1937 in precej pozneje tudi F. Baš, Der Ring­ wall von Bubenberg (Novine), Beiträge zur älteren europäischen Kulturgeschichte 1. Festschrifft für Rudolf Egger (1952), 327 ss. (= Carinthia 1 . 143. 1953. 181 ss.). Najdbe z Brinjeve gore so — še neobjavljene — v mariborskem muzeju, prim. S. Pahič, Brinjeva gora (1960). Za literaturo o drugih najdiščih glej naslednje opombe. 4 Primerjaj poskus delitve na skupini Mokronog—Formin in Šinarjcta—Pod­ zemelj pri H. Müller-Karpe. op. 1, 670 ss., in najnovejšo razdelitev S. Gabrovca, Srednjelatensko obdobje v Sloveniji, na drugem mestu. 5 W . Schmid. MPK 2/4. 1924. 385 ss., podaja v poglavju o najdbah oris kera­ mičnih ostalin z eno tabelo izbranih primerov. 6 Prim. o tem: R. Pittioni. op. 1, 777 ss., in R. Egger. Führer durch die Aus­ grabungen und das Museum auf dem Magdalensberg (1964), 12 s. 18 Arheološki vestnik 273 char, ko je omenjal priselitev »kelisko-germanskih ljudstev« in topografsko razporejal bivališča Latobikov, Tavriskov, Serretov in Serapillov.7 Vpliv njegovih razlag pa je bil dovolj močan še leta 1879, ko je nekaj rimskih najdb na žarnem grobišču Ha B stopnje v Rušah zapeljalo G. Wurmbranda, da je to grobišče pripisal Keltom kot predrimskim prebivalcem dežele in ga datiral v neposredno predrimski in celo že antični čas.8 Medtem ko so redke najdbe »barbarskih« novcev prišle na dan tod že v sredini 19. stoletja, pa v Podravju do pričetka 20. stoletja ni bilo drugih izrazito keltskih najdb, če ne upoštevamo 1842. odkritih najdb v Bresternici ter poznejših najdb iz Pleterij, ki pa so ostale do današnjih dni neopažene.9 Tako se je že leta 1872 s Hildebrandom izoblikovani pojem mlajše železne dobe kot latenskega obdobja tod lahko uveljavil šele leta 1906, ko je L. v. Ebengreuth poročal o keltskih novcih iz Hajdine. Legna in Središča, oziroma leta 1923, ko je V. Skrabar objavil prve keltske predmete iz Skorbe in mariborskega Pobrežja ter jih po nasvetih W. Schmida že tudi po Tischlerjevi shemi datiral.1 0 Ker so bili ti predmeti iz grobov v obeh krajih najdeni že leta 1906 in 1901. je ta zapoznela objava še bolj zamudila poročanje o prvih keltskih najdbah v Podravju; pred njimi so bili grobovi v Drešinji vasi odkriti že leta 1889, zakladne najdbe novcev pri Dobrni in Trbovljah pa že davno poprej.1 1 A tudi sicer so bile keltske najdbe na tem področju in ob Muri na Štajerskem ter na Koroškem razen redkih posamičnih predmetov odkrite (razen Gurine) pozneje kot keltska latenska najdišča v južni in zahodni Sloveniji, pomembnejša med njimi (Frohnleiten, Goričica. Feldkirchen) pa skupno s Forminom celo v nedavnem predvojnem času. Tako so po posa­ mičnih novcih s Turškega vrha (1906) in iz Markovec (1908) ter Schmidovih raziskovanjih Poštele in Starega trga (1911—1917) sledile najdbe keltskih grobov na Forminu in v Stojncih ter seliščni predmeti na Novinah šele po letu 1935, novejša odkritja (Brinjeva gora, Ormož, Brstje) pa šele po letu 1953.1 2 7 A. Muchar, Geschichte des Herzogthums Steiermark 1 (1S44), 19 ss., kjer na­ vaja bivališča Latobikov ob Savi in Savinji, Tavriskov med Halozami in vzhodnim Pohorjem. Serretov v Dravski dolini. Serapillov v Slovenskih goricah in Iassov vzhodno od tod. To razmeščanje naštetih plemen je v poznejših obravnavah do­ živelo popravke in z etimološko razlago A. Mayeria, Iassi. Vjesnik hrv. arh. društva NS 16. 1955, 69 ss., tudi najverjetnejše pojasnilo (Blatt Ptuj, 95). Arheološko gradivo na tej podlagi ne more nuditi podlage za razločevanje med temi plemeni. 8 G. Wurmbrand. Das Urnenfeld von Maria-Rast, posebni odtis iz Archiv für Anthropologie 1 1 , 1879, 80 ss. 9 Prim. literaturo o srebrnikih iz mariborskega Melja in Zbelovega v seznamu najdišč. Keltska predmeta iz Pleterij, ki sta prišla v Joannej skupno z antičnimi najdbami, sta bila tam »odkrita« šele leta 1961 in ju W. Schmid, Siidsteiermark im Altertum, v Hausmann, Südsteiermark (1925), 1 ss., sploh ne omenja. 10 L. v. Ebengreuth. Neue Funde von Keltenmünzen aus Steiermark MZK 5. F. 5, 1906. 192. V. Skrabar, Nalasci iz latenskog doba u okolini Ptuja i Maribora. Stari­ nar 1. 1925, 145 ss. 11 Leta 1829 odkriti zaklad keltskih novcev v Lembergu pri Dobrni bo najbrž najstarejša keltska najdba v teh krajih. Podobna najdba v Dobrni-Retju pri Trbovljah izvira iz leta 1858. 12 Za Gurino (A. B. Meyer, Gurina im Obergailthal [Kärnten], 1885) so se zvrstila pomembnejša poročila iz južne Slovenije: C. Deschman, über die neusten prähistorischen (Latèn) Funde in Krain (MAGW 15, 1885 [70] ss.); M . Hoernes, Die Razmeroma mlada odkritja keltskih grobov so bila vzrok, da je tudi do podrobnejših regionalnih pregledov prišlo šele v novejšem času. Medtem ko so bili Schmidovi opisi iz leta 1925 arheološko fragmentarni in zasnovani predvsem kot razlaga zgodovinskih dogajanj, sta časovno daleč predhod­ nemu Riedlovemu poročilu o Drešinji vasi (1890), Skrabarjevemu opisu Skorbe (1923) in Smodičevemu pregledu novejših najdb (1940) sledila Miiller-Karpejeva obsežnejša analiza koroških keltskih ostalin leta 1951 in Zeilingerjev pregled štajerskih najdb leta 1953. Y Sloveniji bodo prve opise latenskih grobišč na Kranjskem iz let 1883—1906 dopolnile po regionalnih in kronoloških vidikih šele pričujoče razprave, izšle iz gradiva organizira­ nega proučevanja keltike v letu 1964.* 1 3 Ob zavzemanju stališč k dosedanjim razlagam poteka keltske nase­ litve Podravju je treba najprej poudariti znano dejstvo, da tod in v bližnji soseščini ni takih latenskih najdb, ki bi dokazovale naselitev Keltov pred 3. stoletjem. Nekaj posamičnih predmetov, kot so npr. ranolatenska fibula tipa Miinsingen iz okolice Ptuja, ranolatenski fibuli iz Sekove in Vač, kjer je W. Schmid ugotavljal ranolatenske predmete tudi med seliščno kera­ miko, a tudi votla ovratnica iz Libne kažejo prej na posredne (trgovske) keltske vplive iz časov njihovih pohodov proti jugovzhodu, ki pa na primer Koroške najbrž niti niso dosegli.1 4 Ker med njimi ni nobene najdbe iz halštat- skih naselij ali grobišč, lahko za sedaj po primeru Vač samo domnevamo, da bi bile tod tudi možne, bodisi med še neobjavljenim gradivom iz gradišč, bodisi še neodkrite. Krajevno nedoločena ptujska fibula nam enako kot podobna najdba iz Sekove ob Muri ne pove dosti, v kakšno okolje sta do­ speli obe najdbi. Trenutno tudi halštatske in zlasti poznohalštatske najdbe iz grobov v Podravju še niso proučene, da bi mogli kaj več reči o starejši naselitvi teh krajev v času prvih keltskih vplivov. Razen gradišč, o katerih bo govora pozneje, bi smeli pričakovati morebitnih odkritij pri najdbah iz Gräberfelder an der Wallburg von St. Michael bei Adelsberg in Krain. MAGW 18, 1888, 217 ss.; S. Rutar, Gräberstätten der La-Tène-Zeit in Krain. MZK NF 17, 1891, 158 ss. in J. Szombathy, Das Grabfeld zu Idria bei Bača. MPK 1 . 1901, 554 ss. Po daljšem premoru je dala povod za nove objave usoda najdb iz zbirke Mecklenburg, o katerih sta poleg Ložarja (op. 1 ), pisala tudi E. Vogt, The cemetery of Vinica, in R. Lantier, The cemetery of Magdalenska gora v Treasures of Corniola (1954) 59 ss. Kmalu potem je o novih najdbah v Podravju poročal A. Smodič, Nove latènske najdbe na Dravskem polju. ČZN 55, 1940, 1 ss. Na Koroškem mu je sledil H. Dolenz, Ein Latène-Grâberfeld in Feldkirchen [Kärnten], WPZ 28, 1941, 145 ss., na avstrij­ skem Štajerskem pa dve leti pozneje M . Grubinger, Keltische Gräber in Graz- Wetzelsdorf, Joanneum 6, 1945, 272 ss. 13 E. Riedl, Ein La-Tène-Fund in Steyermark. MZK 16, 1890, 225. Za najnovejša poročila iz Slovenije prim. tudi: T. Bregant, Keltski grob iz Brežic, AV 5, Ljubljana 1954, 578 ss. V. Šribar, Latenski grob iz Spodnje Slivnice pri Grosuplju, AV 8, 1957, 14 ss. S. Gabrovec, Dva poznolatenska grobova iz Volarij pri Tolminu, AV 1 1 — 1 2 , I960—1961, 15 ss. Za avstrijsko Štajersko prim.: W . Modrijan, Ein Grab der Spät- La-Tène-Zeit in Steiermark, Schild vom Steier 8, 1958, 7 ss. in La-Tène-zeitliche Flachgräber im Leibnitzerfeid, Schild von Steier 1 0 , 1962. 57 ss. Na Koroškem so dala za poznolatensko dobo pomembnejše najdbe zlasti izkopavanja na Štalenski gori (R. Egger v Carinthii I od leta 1950 dalje. Prav tam (147. 1957, 45 ss.) je H. Do­ lenz objavil zadnje poročilo »Neue Mittel-La-Tène-Funde aus Kärnten«. 14 H. Müller-Karpe, op. 1, 624 s (Ptuj), W. Schmid, Blätter für Heimatkunde 10, Graz 1952, 69 (Sekova), Vače — prazgodovinska naselbina, GMDS 2 0, 1959, 108 ter BRGK 15, 1925, 192 in Südsteiermark, 7 s., T. 1 , 14 (Libna). 18* 275 gomil v Sp. Podložu in pod Postelo, kjer se pojavljajo počez narezane zapestnice, kakršne iz poznolialštatske dobe segajo še v latenski čas.1 5 Sorazmerna enovitost srednjelatenskili najdb iz Dolenjske, naše in avstrijske Štajerske kaže na precej enotno prodiranje Keltov v te že od ne­ kdaj proti podonavskemu vzliodu usmerjene pokrajine, izvzemši pri tem kvečjemu koroško kotlino. Cas tega prodiranja je H. Miiller-Karpe ponovno postavil v konec 3. stoletja, kar bi poleg analize najdb ustrezalo dobi prvih antičnih omemb, ujema pa se tudi s splošno sliko keltskih premikov, ki so se od 3. stoletja dalje pod pritiskom z juga pričeli gosteje naseljevati v ožjem srednjeevropskem prostoru.1 6 Sočasnost tega dogajanja z dogodki v severni Italiji je nudila W . Schmidu dobrodošel dokaz, da se ujemajo antični in arheološki viri, po katerih naj bi se bili v teh krajih naselili pri Telamonu leta 225 poraženi Tavriski, s čimer naj bi se bila tod pravzaprav šele pričela latenska doba.1 7 Zdi pa se, dokler to vprašanje ne bo posebej raziskano, da je Dii umik Keltov v alpske predele po Telamonu omejen bolj na bližnja področja, med njimi morebiti najdalje v koroško kotlino, če bi si posebnost keltske keramike tipa Goričica smeli razlagati kot ločnico pred bolj proti vzhodu odprtimi s Kelti poseljenimi področji Slovenije.1 8 1 9 Razen bitke pri Telamonu je W . Schmid opredelil tudi vpad Cimbrov ob koncu 2 . stoletja kot odločilen mejnik med srednjo in pozno latensko dobo, ker naj b i bila ta skupna nevarnost, proti kateri so intervenirali tudi Rimljani, pospešila etnično spajanje vrhnje plasti Tavriskov z dom orodnim prebivalstvom Norikov. To naj bi se v Podravju kazalo v nasilni keltski osvojitvi Poštele in njeni izgradnji v »oppidum« ter v keltski naselitvi po­ bočij nad Starim trgom. Arheološko temelje Schmidova izvajanja na po­ stavki, da predstavljajo določeni tipi keramike, ki sicer segajo tudi še v rano antiko, poznolatenski etnično keltski elem ent, ob katerem se pojav­ ljajo antične najdbe kot glasniki trgovskih stikov pred rimsko zasedbo naših krajev, vendar te keramike, s katero je pozneje tudi opredeljeval »vzhodnonoriško kulturo«, W . Schmid na teh najdiščih ni več utegnil podrobno razčleniti.1 0 Najdbe iz Podravja v vprašanju smeri in časa keltske naselitve k že dognanim ugotovitvam ne prispevajo kaj bistveno novega, temveč jih pred­ vsem le dopolnjujejo. Na splošno lahko rečem o, da jim je bila tudi posve­ čena premajhna skrb, kar velja za odkrivanje, prepariranje in dosedanje 15 Za Sp. Podlož prim. Blatt Rogatec. 47. Najdbe iz različnih kopanj v gomilah pod Poštelo in v Pivoli so — še neobjavljene — deloma ohranjene v mariborskem muzeju. Tam so tudi v ognju prežgani fragmenti počez narezanih zapestnic, inv. št. A 2118—2126. Podobne najdbe iz Škocjana pri Beljaku glej pri H. Miiller-Karpe, op. 1 . 615. sl. 1 , 12—1 3 ', in J. Filip, Keltové ve stredni Evrope (1956), T. 35: 7, ter K. Miške. Die prähistorische Ansiedlung Velem St. Vid 1 (1908). T. 46: 8. 16 J. Filip, op. 1 5 '. 2 2 2, 289. 1 7 W . Schmid. BRGK 15. 192 s.; Südsteiermark. 9: tudi še v Die Fortschritte der vorgeschichtlichen Forschung in Südsteiermark zwischen den beiden Weltkrie­ gen. ZhWSt 56, Graz 1943. 145. 18 Prim. izvajanja H. Miiller-Karpeja, op. 1. 603 s. in (>44ss.. kjer presoja kera­ miko tipa Goričica kot posledico izolacije koroških Keltov, jim pa priselitev (Tau- riskov) iz Italije odreka. 1 9 Prehod poznolatenske keramike v ranoantično oziroma njeno tradicijo v antiki je W. Schmid opisal na avstrijskih najdbah iz Gleisdorfa in Katscha (Archaeologische Forschungen in Steiermark JÖAI 25. 1929. 69 ss.). objave, torej stanje, ki se sedaj ne da v naglici spremeniti. Od šestih najdišč z grobovi ni bilo ugotovljeno nobeno z arheološkimi raziskovanji, temveč so bili grobni pridevki le po naključju odkriti in morebiti niti niso prispeli vsi v muzeje. Čeprav je bilo ohranjenih razmeroma še lepo število najdb, pa razen Stojncev ter morebiti deloma še Skorbe in Pobrežja ne poznamo grobnih enot, ki bi bile zlasti na obsežnem forminskem grobišču kronološko zelo zanimive. Razen obsega izključno na ravnine ob Dravi omejene keltske naselitve lahko torej z veliko m ero zanesljivosti ugotavljamo samo še žgani pokop kot prevladujoč običaj tudi v teh krajih.2 0 Pridevki v grobovih nam nudijo tako za sedaj le posplošeno podobo, pri kateri se najbolj izraža v tem obdobju običajen velik odstotek vojaških grobov. Ker na Forminu ni znano niti število grobov, ostaja neznano, v kakšnem razmerju so bili ti vojaški grobovi do drugih pokopov.2 1 Sm o- dicevo pričevanje o »deloma žarnih, deloma skeletnih« grobovih bi morebiti potrjevali neprepognjeni m eči, ki jih je bilo vsaj četvero proti osmim pre­ pognjenim.2 2 Vojaški sloj je tu tako prepričljivo dokazan, kar bi veljalo tudi za druga najdišča, medtem ko ga sm em o za Brstje z veliko verjetnostjo domnevati.2 3 S tem bi se tudi v Podravju v grobovih kazal tisti socialni sestav keltske družbe, kot ga je v srednji Evropi ugotavljal Filip, le da n e m orem o ugotoviti, ali so drugi forminski grobovi sodili v skupino običajno najštevilnejših povprečno opremljenih grobov ali pa k revnejšim s po enim pridevkom ali brez njega.2 4 Po danili podatkih so nam razen skupnega števila najdb znane veči­ noma le globine grobov, ki merijo v Stojncili 50, na Forminu 50—70 in v Skorbi približno 100 cm . Gre torej za razmeroma plitve grobove, ki so na prodnatih ravnicah ob Dravi segali skozi večinoma 50 cm debelo vrhnjo plast humusa v gornje sloje prodnih naplavin.2 5 Razpored grobov, orienta­ cija grobnih jam s skeleti, oprema grobov in pa seveda število in vrsta pri­ devkov nam ostajajo za sedaj neznani. Največ podatkov je iz Stojncev, kjer so našli »dobro ohranjeno okostje, poleg njega pri glavi železno ost sulice, ob trupu škarje, dve zapestnici, srednjelatensko fibulo, nožič in kamenito oslico za brušenje«.2 6 Žgani grob v Skorbi so odkrili domačini pri kopanju vodnjaka in pri tem na razmeroma ozkem prostoru najbrž pobrali predmete iz enega groba: meč, sulično ost, dva fragmenta ščitne grbe in dva frag­ menta keramike, medtem ko so naknadno »na isti parceli« izkopane najdbe 20 A. Smodič, op. 1 2 , 24. Prim. tudi H. Miiller-Karpe, op. 1 , 661 ss., s podrob­ nejšo razlago in literaturo. Že izoliranost srednjelatenskih keltskih postojank na tem ozemlju dokazuje, da je bil tudi sežig mrtveca skupno z inventarjem prinesen kot že uveljavljen keltski običaj v Podravje. 21 J. Filip, op. 15, 507 navaja 50 % kot najvišji odstotek (Holubice). 22 Biritualnost srednjelatenskih grobišč je po Filipu (op. 15. 502 ss.) skupno z naraščajočo prevlado žganih grobov v 2. stoletju splošen srednjeevropski pojav. 23 Po J. Filipu, op. 15. 514 so tudi z bogatimi pridevki pokopane žene pripa­ dale temu »viteškemu« sloju, kar bi morebiti lahko veljalo tudi za grob z bronastim členkastim pasom iz Brstja, ki je doslej v Podravju ena izmed najbogatejših najdb. 2 4 J. Filip, op. 15, 310, ocenjuje povprečno opremljene grobove z največ 40 % , revne pa z do 25 %. 25 Globina 70 cm je bila ugotovljena tudi pri enem izmed praznih (?) žganih grobov v Brstju. J. Filip. op. 1 5 :. 304.. navaja kot povprečno globino žarnih grobov 100—140 cm, a pri mlajših tudi le 35— 60cm. 26 A. Smodič, op. 1 2 , 2 2 . bile odkrite m ogoče v najbližji soseščini.2 7 O najdbi iz mariborskega Po­ brežja obstoje deloma si nasprotujoči podatki, ki so v vsakem primeru nezadostni, da bi mogli ugotoviti, ab sta bila prepognjen meč in sulična ost položena v žaro in ali je bilo še kaj drugih najdb.2 8 Zdi se, da pri posamičnih grobovih ne gre le za posamične grobove, temveč predvsem za odkrite dele grobišč neznanega obsega, kot lahko o tem sklepamo po podatkih iz Skorbe, Stojncev in opazovanja v Brstju.2 9 Ta grobišča so tod nastala v neposredni bližini Drave (Formin, Stojnci, Skorba, Pobrežje, Bresternic-a) ali ob ježi terase (Brstje), m edtem ko grob v Pleterjih dokazuje, da je bila prometna pot ob Polskavi m ed mokrotnim ozem ljem Čretov in pogozdenim vrša jem Dravskega polja bogata antičnih najdb, v veljavi že pred antiko.3 0 Seiiščne najdbe v Orm ožu in Forminu leže prav tako vzdolž te poti ob Dravi, ki je v Ptuju prekoračila reko in se nato očitno razcepila na dva kraka proti Mariboru in Celju. Podobno sm er ob reki kažejo grobne najdbe na sosednjem Lipniškem polju, kjer so Kelti pro­ dirali ob levem bregu M ure, pri čem er je videti, da so pustili halštatsko področje ob Solbi s Frauenbergom kot zadnjo postojanko nad ravnino ob strani.3 1 Grobne najdbe ob Dravi (in morda razen Rolira tudi ob M uri) so torej dokaz novo nastalih keltskih naselbin v sm eri pronicanja v predalpske doline, le da zaradi pomanjkanja grobnih enot ne m orem o ugotavljati notranje kronologije in socialnih razlik, ob neznanem številu grobov pa tudi ne obsega teh naselij.3 2 27 V. Skrabar, op. 1 0 . 145 s. 2 8 V. Skrabar, op. 10, 147. navaja, da ju je našel »nek kmet 1901 pri poljskem delu na svoji njivi in da sta bila najdena v grobu«. F. Ferk. ki je predmeta za ptuj­ ski muzej pridobil, pa si je v beležnico zapisal: »Učitelj Ledinek ima krasen železni meč in prekrasno železno sulico s širokim listom iz latenske dobe. Najdeno na Spodnjem Pobrežju v neki gramoznici. Darilo najditelja Franca Reibenschuha. go­ stilničarja in posestnika (Ferien-Tagebuch 1901—1902. 43 — v Joannejn v Gradcu med Ferkovo zapuščino). 29 Za Skorbo prim. V. Skrabar, op. 10, 146 in A. Smodič, op. 1 2 , 23. Y Stojneih so po izpovedih domačinov naleteli na več grobov, vendar s prostora leta 1937 odkritega groba, kjer stoji sedaj stanovanjska hiša Zupaničevih, Stojnci št. 137 a, ni bilo sporočil o novih najdbah. V Brstju je bil severno od najdbe iz leta 1939 pozneje v steni razširjene gramoznice opažen še en žgani grob brez najdb (?). Morda bi bil lahko v zvezi s tem grobiščem tudi Ferkov zapisek: »Brstje. Pri Vnuku so bili na njivi in dvorišču najdeni mnogi grobovi« (Reise-Tagebuch 1909, 62 — v Deželn.em arhivu v Gradcu). 3 0 Lega keltskih najdb od Formina do Ptuja daje z vmesnimi najdišči v Stojn­ eih in Markovcih vtis, da so se keltski prišleki držali Drave in s tem izognili verjetno pogozdenega osrednjega dela Ptujskega polja, ki je med Moškajnci (ob Pesnici) in Brstjem tudi brez drugih prazgodovinskih najdb, poznejša rimska cesta pa je tekla med Rogoznico in Gorišnico po na videz neobljudenem terenu. Vprašanje dostopa do Ptuja preko Budine ali po ovinku preko Brstja bi bilo rešljivo z ugotovitvijo poteka Drave v predrimskem času. Najdba v Pleterjih kaže na podoben položaj na Dravskem polju, a leži že zahodno od prehoda preko Ptujske gore. tako da kaže na usmerjenost poti proti Slov. Bistrici. 31 Prim. legi najdišč Rohr in Hart na karti. Zanimivo je stanje severno od Mure med Spiljeni in Radgono, kjer razen sulične osti pri Špilju (K. Zeilinger, op. 1 , 79) in poznejših keltskih novcev v bližini sploh ni keltskih najdb. Ta pra­ znina se obakraj Mure nadaljuje proti vzhodu tudi skozi Međimurje in še dalje, keltske najdbe se pojavljajo predvsem južno od Drave. 32 J. Filip, op . 15, 314, lo či vodiln i sloj vojščakov (»vitezov«), preprosto ljudstvo in (p o C ezarju) sužnje, katerih m edsebojne odvisnosti v gospodarskem življenju zgolj arheološko n i m ogoče dokazati. Med najdbami v veliki meri prevladujejo železni predmeti, bronaste najdbe pa so maloštevilne in omejene na 7 fibul, 5 zapestnic in obročkov, 2 nanožnici, členkast pas in pasno spono, vsega skupaj 16 kosov ali 15 % vseli kovinskih izdelkov. Tako se visoki odstotek železnih predmetov lepo ujema z razcvetom keltskega železarstva v 2. stoletju, ko se v okviru »umetnokovaških« prizadevanj uveljavijo tudi železne fibule, čeprav tod med obema pojavoma ni neposredne zveze in bi kazalo pomisliti tudi na Smodičevo razlago o pomenu številnih »močnih železnih fibul« na For­ minu.3 3 Podoben položaj je tudi v soseščini, kjer ima na primer Mokronog 17 %i, najdišča na avstrijskem Štajerskem 23%, na Koroškem pa 30 % bro­ nastih predmetov, pri tem spreminjajo ob Muri sicer docela Podravju in Mokronogu podoben odstotek le številni drobni bronasti predmeti iz Rohra.3 4 Pri železnih izdelkih iz keltskih grobov v Podravju doslej še ni anali­ ziran sestav njihovega kovinskega jedra, zato o kakovosti železa tukaj ni­ mamo nobenih podatkov. Smodičeve navedbe, da so bili srednjelatenski meči na Forminu kovani »iz najboljšega železa« se nanašajo bolj na splošno oceno keltskega železarstva kot na izrečno kakovost forminskib m ečev, pa tudi om em ba, da je bilo železnim nožnicam teh m ečev »primešanih še nekaj drugih kovin, mogoče baker ali svinec«, izvira le iz zunanjega opazovanja in stvarna podlaga ni izpričana.3 5 Meči iz Formina pripadajo srednjelatenskenm tipu dolgih dvoreznih mečev z ovalno, deloma nekoliko priostreno konico, ki se v večini primerov pričenja zoževati šele pri koncu (T. 2—3). Vrhnji zaključek prehaja v oglato sploščen trnast držaj nad konkavno zoženim rezilom, koder je ponekod (T. 3: 1, 5, 4—7) izoblikovana vmesna stopnička. V prerezu je rezilo v sredini odebeljeno v greben, ki pa je izraziteje izoblikovan le pri meču iz Pobrežja (T. 15: 4). Trnasti držaj ima na koncu redno gumbast zaključek, ki je ali sploščen ali pa zvončasto votel (T. 3: 4. 6), na spodnjem koncü pa je včasih nataknjena strma (T. 3: 2, 7) ali ploska (T. 3: 5) pre- strezna ploščica. Ker sami po sebi ti meči ne nudijo kronološko otipljivih razlik v okviru C stopnje, jih lahko enotno uvrstimo v Filipovo skupino srednjelatenskih »medaljonskih mečev«, kot to potrjuje tudi edina na 33 J. Filip. op. 15, 506. opozarja na to, da splošna razširjenost železa v času prvih keltskih pohodov ni bila v zvezi samo s Kelti, temveč tudi z razvojem pred- keltske civilizacije, medtem ko so Kelti uveljavili vzpon železarstva šele v 2. stol. Sledeč tem izvajanjem, bi morali datirati forminske železne najdbe morebiti le prenizko okrog sredine 2 . stol.? Smodičevo misel (op. 1 2 . 24) o pripadnosti velikih železnih fibul vojaškim moškim grobovom bi bilo treba šele preveriti. 3 4 Pri izračunavanju teh razmerij po doslej znanih podatkih niso bile upo­ števane najdbe na predkeltskih naselbinah. Kljub slučajnosti teh izvidov je manjši odstotek železnih najdb na Koroškem vendarle značilen za to odmaknjeno in na železni rudi bogato področje. 35 A. Smodič, op. 1 2 , 24. K. Zeilinger, op. 1 . "0, objavlja izide preiskav nekaterih železnih predmetov iz Frohnleitna in opozarja na odstotek sicer pri današnjem jeklu redno navzočih spremnih elementov. Po Polibiju izpričana mehkoba keltskih mečev je arheološko potrjena s številnimi prepognjenimi meči v grobovih, ki jih je brez škode bilo mogoče spet izravnati. Če so tudi meči v naših krajih imeli rezila iz druge vrste železa kot jedro bi bilo treba skupno z morebitnimi učinki klepanja šele preiskati (J.Moreau, Die Welt der Kelten. 1961. 69). Forminu ohranjena srčasta spojka (T. 4: 7).3 e Podoben jim je meč iz Skorbe (T. 14: 1), nikakor ne mlajši meč iz Pobrežja (T. 13: 4) pa je bolj koničast, meč iz Pleteri j (T. 13: 8) z vzbočeno zaoblenim prehodom v držaj pa je fragmentiran, a očitno iste vrste.3 6 3 7 Spričo uniformnosti teh najdb bi bilo podrobno naštevanje primerjav le formalno in zato naj le opozorimo, da je bilo največ sorodnih mečev najdenih v Mokronogu, pogosti so bili tudi v Frohnleitnu, sicer pa se pojavljajo v večini keltskih grobišč ali posa­ mičnih grobov.3 8 Pri večini forminskih mečev so se ohranile različno fragmentirane nožnice, ki so — kot drugod — sestavljene iz dveh pasov železne pločevine, spojenih po robovih s posebnim obrobkom. Ta se je le redko ohranil, a tudi zaključne spojke so razen v enem primeru propadle. Na nekaterih so še ključice za pritrditev na verigo, ki imajo po večini še oble, enkrat (T. 4: 5) celo okrašene krajce, značilne za razvito srednjelatensko dobo.3 9 Štirje vrhnji zaključki na obliko prestreznik ploščic prirezanih nožnic imajo na zunanji strani vegetabilen in stiliziran okras, ki podaja v dveh primerih (T. 4: 2, 8 — le deloma ohranjeno) simetričen, v drugih dveh (T. 4: 1, 3) pa bolj enostransko izveden motiv. O poreklu teh motivov je bilo govora že drugod in je pri tem K. Vinski podala tudi izčrpne primerjave za področje severne Jugoslavije.4 0 Te kažejo osredotočenje takih najdb na vzhodu v Sremu in okolici, na zahodu pa na Dolenjskem. Forminske najdbe so v tem okviru precej osamljene, tembolj ker se podobno okrašene nožnice zahodno (Gurina) in severno (Graz, Neunkirchen itd.) le redko pojavljajo, a tudi najdbe iz Madžarske ne kažejo bližnje povezave z najdišči ob Dravi 3 6 J. Filip, op. 16. 161. Forminska spojka, ki je okrašena z vrezanimi viticami, sodi med najsplošnejši tip srednjelatenskih spojk, znan tako v bližnjih (Mokronog, Borce— Förk in Feldkirchen na Koroškem) kot iz mnogih drugih srednjeevropskih najdišč (na prim.: J. Filip. op. 15, sl. 6, 2. 6. 7: 7. 1 : Déchelette, Manuel d’archéo­ logie 4. 1927. sl.459': 463. 2) — 5). 37 Pri datiranju keltskih najdb v Drešinji vasi je V. Skrabar (op. 1 0 . 148) napačno ocenil časovno bližino rimskih in keltskih grobov. Razdelitev grobov na stopinji C in D je podal W . Schmid, Südsteiermark, 1 2 , in pri tem tudi uporabljal napačna izhodišča: da je bronasta fibula (E. Riedl, op. 13, 223. r. 1 3 '. 7ab) pozno- latenska in ne ranoantična in da so se vrtene posode pojavile v teh krajih šele v sredini 1 . stol. in ne že sto let poprej, kot dokazujejo najdbe iz Podravja in Ko­ roške. Po Filipu (op. 15. 178 ss.) so se prve vrtene posode pojavile že ob koncu hal- štatske kulture južnočeških gomil, iz dvojnosti prostoročno in na lončarskem ko­ lovratu izdelanih posod v 4. in delu 3. stoletja pa so poslednje na planih grobiščih že odločilno prevladale in se pojavile pri nas s Kelti od vsega početka. Poznolaten- sko poreklo pobreškega meča je V. Skrabar izvajal iz enake datacije grobišča v Drešinji vasi, W . Schmid, ki je meče iz Drešinje vasi pripisal stopnji C, pa ga ni z ničimer dokumentiral. Pleterskemu meču je podoben eden izmed mečev v Drešinji vasi (E. Riedl, op. 13, r. 13, 1), ki ima enak vzbočen prehod rezila v trn. Podobna meča iz Stutterna in Seebodna na Koroškem je H. Müller-Karpe (op. 1 . 656, sl. 10, 8 ter 1 1 . 8) po priloženih nožih z obročkastim držajem stavil v poznejše obdobje. Pleterski nož T. 131 , 7 bi pri tem lahko opozarjal, da sodijo ti meči še vedno v srednjelatensko dobo (prim. Mokronog: H. Müller-Karpe. op. 1 . sl. 16. 5—6). 3 8 Za Mokronog prim. A. Müllner, Typische Formen (1900) T. 59 in 40 (tu tudi Bela cerkev) ter H. Müller-Karpe, op. 1 . 672, sl. 16. Za južnoavstrijske najdbe prim. K. Zeilinger, op. 1 in H. Müller-Karpe. prav tam. 3 9 Med podravskimi najdbami ni mlajših oblik z gornjim krajcem, ki se na­ daljuje v kraka (J. Filip. op. 15, sl. 9, 2 ; prim. tudi Gurina: H. Müller-Karpe, op. 1 , sl. 13, 1). 4 0 K. Vinski, op. 1 , 284 ss., T. 4 in 5. karta najdišč na T. 7. in Muri.4 1 Po motivni zasnovi bi ialiko okras z nožnice T. 4: 1 primerjali z nožnico meča iz Batine, Kupinova in Šimanovca, okras nožnice T. 4: 2 pa s podobno simetrično okrašeno nožnico iz Mokronoga in nekoliko tudi z nožnico iz Neunkirchna.4 2 Te približne primerjave tako po svoje potrju­ jejo, da je vir te krasitve nekje v »panonskem Podonavju«, kot je ugotovila K. Vinski, to pa se sklada tudi z Jaeobstbalovo klasifikacijo teh najdb, ki jih postavlja v »skupino okrašenih madžarskih mečev«.4 3 Z meči so neposredno povezane železne verige in tudi obročasti členki za pripenjanje. Številčno tudi tu prednjači Formin, vendar so mu mokro- noške najdbe precej blizu, iz avstrijske Štajerske in Koroške pa so znani le borni fragmenti.4 4 Po obliki in tehniki izdelave lahko ločimo dve vrsti: verige s ploščato izkovanimi in navadno na eni strani utolčenimi členki (T. 5: 1, 2; 6: 6, 11?) in take, katerih členki so zviti iz okrogle ali oglate žice (T. 5: 3, 4; 6: 5). En konec ima ozek ali širši obroček, drugi pa se končuje v paličici z navzgor zapognjenim gumbom. Različna stopnja ohra­ njenosti teh verig naj bi bila v zvezi z načinom pokopa, pri čemer bi v po­ polnem sestavu ohranjene, deloma zlomljene in deloma še gibljive verige tudi na Forminu lahko pričevale za žgane grobove.4 5 O medsebojnem raz­ merju obeh tipov verig, pripadnosti ene ali druge vrste k različnim gro­ bovom ter razprostranjenosti vsake izmed njih so doslej zbrani le priložno­ stni podatki. J. Filip uvršča verige z utolčenimi členki tudi še na konec C 2 obdobja in opozarja na redkost verig z zvitimi členki, ob razmeroma bogatem forminskem gradivu pa lahko samo obžalujemo, da nam ni znano po grobnih enotah (in skupno s keramiko?), ki bi na tem lokalnem področju 4 1 G urina: H. M iiller-Karpe. op. 1, sl. 13. 1. G rad ec: K. Zeilinger, op. 1, 76. Tu je vsa prednja stran nožnice okrašena s »šibko vgraviranim okrasom «, ki ga pred­ stav ljajo okrašeni k v ad ratk i ter vzorci krožcev in spiral. N ožnica T .4. 8 s Form ina im a pod sim etričnim m otivom krožcev in v iju g drobne večinom a 3 mm široke vzorce deloma v kroge razporejenih črtic. V obeh prim erih gre za eno izm ed zvrsti brazgotinjenja površine, ki ga je pod nazivom »C hagrinage« p ri mečih iz L a Tene opisal J. M. de N avarro, Zu einigen Schw ertscheiden aus L a Tène. BR G K 40. 1960, 91 ss., T. 6—8. Pri nožnicah s Form ina in iz G rad ca gre pri tem očitno za tehniko žigosan ja m otivov, le d a o vzorcih te krasitve za sedaj ne poznam o prim erjav. Prim . tudi obrav n avan je m otivike krasitve nožnic, p rav tam. 96 ss. N eunkirchen: R. Pittioni, op. 1, sl. 470. Prim ere iz M adžarske citira K. Vinski, op. 1, 284. Prim. tudi J. Déchelette, op. 36. sl. 465. 9. 4 2 K. Vinski, op. 1, T. 4, 18; 5. 26—27, a tudi J. Déchelette, p rav tam , sl. 463, 9 (iz M adžarske). M okronog: A. Miillner, op. 58, T. 40 ali H. M iiller-Karpe, op. 1, sl. 16, 1. Neunkirchen: glej o p .41. 4 3 K. Vinski, op. 1, k jer je om enjena previdnost, ki je nanjo opozoril že Filip (op. 15, 162), pri Jacobsth alovem izoliranem datiran ju m ečev iz teh predelov (P. Jacobsth al, E arly Celtic art, 1944 . 95 ss.). 4 4 M okronog: A. Miillner, op. 38. T. 40. O stanke železnih verig (s členki neznane oblike) v D rešinji v a si om enjata E. Riedl, op. 13, 225 ss., in W. Schm id, op. 9, 12. Fragm enti verige z uvitim i členki so bili najdeni v Frohnleitnu: K. Zeilinger, op. 1, 68, sl. 6 (tu so na str. 71 opisane tudi podrobnosti izdelave, v op. 25 p a naštete ne­ katere prim erjave v širšem evropskem prostoru). Fragm ent verižice z vtolčenimi členki je bil najden tudi v Feldkirchnu in C elovcu (H. Dolenz, op. 12, 151. sl. 2. 6 in op. 13, 54, sl. 7, 6). N a n ajd b e takih verig na H rvatskem opozarja (po H unvadijevi, op. 1) K. Vinski, op. 1, 287. Izredno dobro ohranjen prim er verige z vtolčenim i členki je znan iz N eunkirchna (R. Pittioni. op. 1, 686, sl. 471). K artografsk i pregled pri: S. Gabrovec, 900 let K ra n ja, 1960, 21 s. 4 5 J. F ilip, op. 15, 170. nekoliko bolje osvetlile ta medsebojna razmerja.4 8 Veriga T. 5: 3 ima skupno s sorodnimi primeri iz Mokronoga širši obroček, ki je sicer pri drugih verigah neobičajen, zato bi ji lahko pripisali tudi danes že fragmentirani krajši konec T. 6: 8—9 z enakima obročkoma, drugi kratki deli verig pa so opremljeni večinoma z ožjimi obročki (T. 6: 1—4, 7).4 7 Druga zvrst najtipičnejšega keltskega orožja so sulične osti, med njimi je v Podravju največ ozkolistnih s kratkimi tulci in povprečno dol­ žino 30—40 cm. Tipološko bi lahko med temi tipi razločevali take s širokim spodnjim delom lista (T. 7: 1, 5, 7— 9; 14: 2) in tiste, ki imajo bolj ali manj obliko vrbovega lista (T. 7: 2, 3, 4; 14: 3). Ker naj bi te poslednje bile mlajše, a tu še vedno srednjelatenske, si ob pomanjkanju grobnih enot na Forminu z njimi ne moremo dosti pomagati.4 8 Po najdbah iz drugih krajev lahko domnevamo, da so bile tudi tod vsaj deloma v grobovih najdene v parih. Tudi sulični osti T. 7: 10—11, ki se ločita od drugih s svojo dolžino in neprimerno daljšim tulcem, sta le dozdevno lahko nekoliko bolj zgodnji, a verjetno še vedno v okviru C 2 stopnje.4 9 Prav tako se širokolistni sulici T. 7: 10 s Formina in T. 13: 5 iz mariborskega Pobrežja ločita od drugih bolj formalno kot kronološko, saj ima prva spodaj običajen strm pričetek lista, drugo z obliko vrbovega lista pa meč uvršča v stopnjo C 2.5 0 K obrambi keltskih bojevnikov so tudi v Podravju sodili ščiti, kot nam dokazujejo na Forminu in v Skorbi najdene ščitne grbe. Tri med njimi pripadajo trakastim grbam z vzporednimi stranicami, ki pa imajo že raldo trapezasto razširjene krajce (T. 9: 1—3, pri poslednji ohranjena tudi notranja spona), kakršni so prav izraziti pri grbi T. 9: 5 s Formina in T. 14: 7 iz Skorbe, ki imata elipsasto izoblikovano vzboklino. Čeprav to vrsto pripisujejo mlajšemu času, nam za sedaj pomanjkanje grobnih enot na Forminu in neizrazite spremne najdbe v Skorbi ne nudijo možnosti za podrobnejšo časovno opredelitev znotraj C 2 stopnje.5 1 Čeprav ščitne grbe niso redni pridevek vojaških grobov, se vendar razmeroma pogosto pojavljajo v keltskih grobiščih. Med mokronoškimi najdbami bi trakasta grba oblikovno ustrezala nekoliko mlajšim formin- skim grbam T. 9: 1—3, grba z elipsasto vzboklino pa bi bila morebiti obli­ kovno nekoliko naprednejša stopnja obeh podobnih grb s Formina in 4 8 J. F ilip, p rav tam , 171. poud arja pri tem predvsem »vsaj delno« sočasnost teh verig z obdobjem oppid (135'—50 pred n. št.), kar pa ne izklju ču je njihove večje starosti, ki jo K. Vinski (op. 1. 288) predvideva zlasti za verige z navadnim i členki. 4 7 Način uporabe teh verig je opisal R. Pittioni. op. t. 686. 4 8 J. Filip. op. 15', 165 poudarja, med njimi ni tipov, ki bi bili v rabi le kratko obdobje. 4 9 K. Zeilinger. op. 1, 72 n avaja, da je bil poleg enakih parov n ajden v grobu št. 9 v Frohnleitnu tudi p ar različno dolgih suličnih osti. od katerih bi tista z ozkim dolgim tulcem« sodila še v Ci stopnjo. V. Šribar. op. 13. 144 ss., našteva poleg obravnavanega primera iz Spodnje Slivnice še druge take najdbe iz Dolenj­ ske. vendar pride »nadaljevanje stare domorodne tradicije« v poštev najbrž le na najdiščih, kjer se keltski grobovi priključujejo starejšim predkeltskim pokopom (Magdalenska gora). 5 0 Širokokolistne sulične osti so po F ilip u (op. 15, 165) za 2. stoletje n ajznačil­ nejše, »dolge ozke, ki so lahko tudi prav velike« pa presoja R. Pittioni, op. 1. 686. kot »n adaljevanje v stopn ji B običajnih oblik«. 5 1 J. F ilip. op. 151 , 167. Meč in sulična ost iz Skorbe ne kažeta ne starejših ne m lajših tendenc. Skorbe. Grba z okroglo vzboklino ima bližnjo primerjavo v grbi T. 16: 1, ki morebiti tudi izvira s Formina, a je skupno s podobno najdbo iz Idrije pri Bači glasnik pozne D stopnje.5 2 Na avstrijskem Štajerskem je znana le ena grba, koroške najdbe pa je z izčrpnimi primerjavami objavil H. Miiller- Karpe.5 3 K držaju (ali okovu?) ščita T. 9: 4 je znan najbližji primer iz Drešinje vasi, podoben pa je bil odkrit tudi v Neunkirchnu.5 4 Udarni noži so zastopani v petih kosih, vendar njih tipološke raz­ like še ne pomenijo tudi kronoloških odtenkov. Trem primerom s Formina in iz ptujske okolice (T. 8: 1—2; 13: 6) so skupni odebeljen raven hrbet, raz­ lično ukrivljen držaj z vozlom na prebodu v rezilo in enkrat tudi na za­ ključku. Držaja, ki se končujeta v obročku, sta vsaj tipološko mlajši obliki in s tem srednjelatenska početnika nožev s ploskim držajem in obročkom, ki segajo preko poznolatenske dobe še v antiko.5 5 5 6 Nož iz Pleterij ima le na koncu gumbasto odebeljen držaj, po svojem nekoliko ukrivljenem lirbtu pa predstavlja sicer najpogostejšo tipološko inačico stopnje C.5 5 Ker sodijo udarni noži v tipičen inventar keltskih grobov, bodisi po­ samič, bodisi v zvezi z meči, je podrobno naštevanje primerjav nepo­ trebno.5 7 Nož iz Drešinje vasi je tem najdbam blizu, prav tako pa nož iz Frolmleitna, ki predstavlja z ostro zapognjenim neodebeljenim okroglim držajem nekoliko od splošne sheme odstopajočo obliko. Nožev s ploščatim držajem in obročkom, ki se pojavljajo na Koroškem, v Podravju ni, so pa v raznih inačicah znani iz Mokronoga in Mengša.5 8 Vendar nam najdbe no­ žev ne dajejo podrobnejših opor za datiranje znotraj C 2 stopnje.5 9 Od uporabnih nožičev je znan le zakrivljeni nožič T. 8: 5 s Formina; njegov vozlasto odebeljeni prehod v držaj nevtralizira sicer na halštatske tipe spominjajočo obliko.6 0 V to zvrst orodja lahko uvrstimo tudi obe britvi 5 2 A . Milliner, op. 30. T. 57: 1—3. Za okroglo ščitno grbo prim .: J . Déchelette, op. 36, 678ss. J. Filip, op. 15. 168. Id rija pri B a č i: J. Szom bathv, op. 12, 358, sl. 180. 5 3 W. M odrijan, op. 13 (Hart), 60s., sl. 5. 2 in 6. H. M iiller-Karpe, op. 1, 657 (za notranjo spono glej prim erjave v op. 206). 5 4 D rešin ja vas: E. Riedl, op. 13. 223, r. 13. 6. Neunkirchen: R. Pittioni, op. 1. 682, sl. 471, 3. D ruge p rim erjave n av aja H. M iiller-Karpe. op. 1. 657, op. 203. 5 5 H. M iiller-Karpe, op. 1, 659. P. Petru, Latenoidni enorezni noži iz rim ske ne­ kropole v Bokovku pri K ran ju , Vesnik Vojnog m u zeja 5. 1958. 265 s., sl. 1. 5 6 K. Zeilinger. op. 1. 71. sl. 5. 5 7 H. M iiller-Karpe, op. 1, 659 opozarja na rano srednjeveške prim erjave obo­ rožitve s saxom in spatho. Prim . tudi P. Petru, op. 55, 263 z napotki za drugo lite­ raturo v op. 5. 5 8 D rešin ja vas: E. Riedl, op. 13, 223. r. 13. 2 (z rahlo grbo?). Izrazitejša grb a­ vost hrbta se p o ja v lja v poznolatenski dobi (K. Zeilinger. op. 1, 71), njeno srednje- latensko poreklo je opazno n a nožiču v Seebodnu (H. M iiller-Karpe. op. 1, 645. sl. 11. 3. kot tudi na nožu iz D rešin je vasi, ki im a tipičen poznosrednjelatenski držaj. Nož sl. 3 iz Frohnleitna (K. Zeilinger. op. 1. 67) se od nožev z rahlo uvitim hrbtom iz M örbischa in M axglan a v Salzburgu (R. Pittioni, op. 1. sl. 475. 8 in 477. 5) loči po zam etkih grbe na hrbtu, vendar se obe inačici p o ja v lja ta na Stradonicah J. D éche­ lette. op. 36, 868. sl. 398. 1—2). H. M iiller-Karpe. op. 1. 640. sl. 9, 8. objavl ja form inski tip noža z ravnim hrbtom le enkrat, medtem ko prevladujejo drugi (sl. 10. 9: 11, 5, 7). A .M iillner, op. 38. T .4 1 : 5, 7. W .M odrijan, op. 13 (Rohr). 11. sl. I. 5 9 J. Filip, op. 15, 175, jih na splošno p rip isu je m lajši fazi planili grobišč in jih morebiti nekoliko prenizko p ostavlja v prehod m ed 2. in 1. stoletje. 6 0 H. M iiller-Karpe, op. 1, 659. Prim. podobne nože iz D olenjske: A .M iillner, op. 38, T. 42. 11—12 (Sm arjeta). T. 8: 3— 4, kakršne se sicer redkeje pojavljajo in so tu po obročku na koncu držaja mogoče mlajše.6 1 Škarje so bile odkrite dvakrat na Forminu (T. 8: 10—11) in enkrat v Stojncih (T. 15: 2). Forminska predmeta imata preprosto obliko z ravno zapognjenim držajem, fragmenti Škarij iz Stojncev pa kažejo sledove boljše prožnosti zaradi nekoliko stisnjenega držaja.6 2 Ta vrsta najdb je redkejša in znana v Sloveniji le v nekaj primerih, dvakrat tudi v Frohnleitnu, na Ko­ roškem pa le v Celovcu.6 3 6 4 Fibule odločno prevladujejo med forminskim nakitom in so razen šestih vse izdelane iz železa. Skoraj vse so iztegnjenega tipa ter povprečno 12—13 (8.6—16.5) cm dolge. Repati podaljšek ozke žlebaste noge se oblo viha nazaj proti locnju in dela navidezen okvir, ki meri včasih tudi po­ lovico dolžine fibule, večinoma pa je krajši. Peresovina ima skoraj vselej po štiri navoje; pri tem je prečni lok navadno na zunanji strani, včasih pa tudi znotraj (T. 10: 1). V podrobnostih se ločijo med seboj predvsem po iz­ delavi repa, ki ima v sredini po eno ali več jagodastih odebelitev ter je še drugače profiliran, k locnju pa pritrjen z jagodo ali vozlasto odebelino. Enkrat sta namesto jagode dve kroglici (T. 11: 3), ki sta jim podobni tudi jagodi na fibuli (T. 11: 2).“ Pregled najsorodnejših fibul iz Mokronoga je doslej podal H. Miiller- Karpe in preko njegovih izvajanj, ki po fibulah uvrščajo Mokronog in Formin v tipološko sorodno skupino stopnje C, tudi ta sestavek nima na­ mena, razvijati tipoloških podrobnosti.6 5 Zaradi nepoznavanja grobnih enot moramo forminske fibule jemati kot celoto, ki se časovno ujema z drugimi najdbami. Navzgor so omejene s prihodom Keltov, navzdol pa ob dolgo­ trajnosti teh tipov segajo najverjetneje še v začetek D stopnje. Zanimiv je predvsem visoki odstotek železnih fibul s Formina, kar pa pri dosedanjih 6 1 A. Miillner. op. 58. T .52: 2; 41: 6; 42: 15 (Šm arjeta), T .41: 12 (Mokronog), T. 55. 6 (Drnovo). K . Zeilinger, op. 1. 71, sl. 4 (s trnastim držajem v obliki iztegnje­ nega S). H. M iilier-K arpe. op. 1. 659s., sl. 11, 5 (s trnastim držaiem v obliki stla­ čenega S). Prim. tudi britvi z zapognjenim in gum basto odebeljenim držajem iz M annersdorfa in M axglan a v Salzburgu pri R. Pittioni. op. 1. sl. 472, 12 in 477, 6. Prim . tudi J. Déchelette, op. 56. 785, sl. 593. 6 2 K. Zeilinger, op. 1. 72. A. Götze v Ebert. Reallexikon ii, 227, T. 42. g—i, navaja Bezzenbergerjevo razlago, po kateri bi bil ta tip Škarij v nasprotju z drugim »prvotno vzhodnogermanskim« zahodnoevropskega izvora. Zanimivo je, da so eno­ delne železne škarje enake izdelave za striženje ovc še danes v rabi (na prim. na Pohorju). 6 3 Y Mokronogu (A. Miillner, op. 58, T. 42: 15). Narodni muzej v Ljubljani hrani še nekaj deloma fragmentiranih primerov iz Šmarjete in okolice Šentjerneja (inv. št. 4582 in 4800). Idrija pri Bači: J. Szombathv, op. 12, 292ss., št. 180. Brežice: T. Bregant, op. 15, 578, T. 1: 2. Drnovo: Varstvo spomenikov 8, 1962, 264, T. 4: 10 (poznolatenska oziroma ranorimska inačica). Frohnleiten: K. Zeilinger. op. 1. 64 ss., sl. 1 in 5. Celovec: H. Dolenz. op. 15» 54, sl. 7, 4. Velemszentvid: K. Miške. op. 15, T .5 2 ; 20—21. Mannersdorf in Maxglan v Salzburgu: R. Pittioni, op. 1, sl. 472. 14 in 477, 4. Za druge navedbe prim. J. Filip, op. 15. 176. 6 4 H. M iilier-K arpe. op. 1. 653, op. 192 op ozarja, da prip adata fragm enta fibule iz Stojncev (A. Sm odič, op. 12, 22. r. 5, 15), ki bi sicer sodila v to skupino, dvema različnim a fibu lam a (?). Pri Sm odiču kot »železen okov« (6. r. 1, 8) opisan predmet je H. M iilier-Karpe s pridržkom označil kot fibulo, ki bi potem takem (T. 10: 10) sodila v Filipovo zvrst »tarčastih fibul s pritrjenim zaključkom « (J. F ilip, op. 15, 110 s.). 6 5 H. Miilier-Karpe, op. 1, 670 ss. piscili ni zbudilo posebne pozornosti. Na splošno jili lahko v okviru Fili­ pove tipološke sheme uvrstimo v skupino fibul s pritrjenim zaključkom ali tako imenovanim srednjeiatenskim fibulam. V okviru te skupine bi sodili fibuli T. 11: 2—3 v zvrst kroglastih fibul, druge pa večinoma h gladkim fibulam, kjer vmesne jagode, vozli in druge profilile oblike polagoma iz­ ginjajo, dokler nista locenj in rep popolnoma gladka. Fibule te zvrsti, zlasti tiste, ki so izredno dolge, postavlja Filip v drugo polovico 2. stoletja, gladke fibule pa so trajale od tega časa dalje skozi 1. stoletje še do antike.6 6 Forminske železne fibule bi po tem datiranju pripadale vsaj deloma drugi polovici 2. stoletja. Izrazito gladkih fibul, ki bi bile lahko mlajše, po videzu med njimi ni, ostaja pa vprašanje, ali bi fibuli s kroglicama smeli presojati kot starejši in tako v tej skupini videti vsaj bledo notranjo kro­ nologijo.6 7 Najbližje in najštevilnejše primerjave k tem fibulam nudi Mokronog, kjer je videti poprej omenjena različnost tipov jasneje izražena. Na Koro­ škem bi sodila v to skupino gladka fibula iz Goričice, kroglasta fibula iz Feldkirchna, fibule iz Borč-Fork. ki imajo pretežno daljšo peresovino, in fibula iz Curine. Fibula iz Frohnleitna ima »klasično« obliko te skupine, v Spodnji Slivnici pa sta bili npr. odkriti kroglasta in gladka inačica.6 8 Bližnje primerjave bi bilo mogoče najti še v Velemszentvidu in Neunkir- chnu, medtem ko je ta tip srednjelatenskih fibul razširjen po vsej Evropi.6 9 Yplivanje keltske tvornosti v predelih, ki so bili odmaknjeni od glavnih prometnih tokov, je pri tem lepo vidno v Bosni, kjer se fibule teh zvrsti pojavljajo najčešće v severozahodnih predelih, na jugu dežele pa prevla­ dujejo povsem drugi tipi.7 0 Od šestih bronastih fibul s Formina imata dve (T. 11: 8, 9) na profili­ ranem repu pred spojitvijo z locnjem okrogel okvir s sedmimi iz žice sple­ tenimi bradavičkami, ki imata sorodne primere v Mokronogu in na Koroškem. Od teh se razlikujeta razen po številu in izoblikovanosti brada­ vičk tudi po načinu pritrditve zaključka k locnju. ki je tu (in enkrat v Mokronogu) vozlast, v drugih dveh primerih pa je obroček z bradaviči- 6 6 J. F ilip, op. 15, 107 ss. 6 7 J. Filip, p rav tam , nam reč izvaja zvrst kroglastih filini iz starejših (B) oblik s kroglico na nepritrjenem zaključku. H. M iiller-Karpe. op. 1, 655. sl. 7. 3 in 9. 1—2, n av aja fragm entirane (in delom a dvom ljive) tipe fibul iz F eldkirch na in Borč- F ork . ne da bi pri n jih poudaril k aj več kot splošno razširjenost in p rip adn ost k srednjelatenski stopnji. 6 8 E naka fibu la iz D rešin je vasi (W. Schm id. Südsteierm ark. 12) je v celjskem m uzeju. H. M iiller-Karpe, op. 1. 670 ss., sl. 15. Tu se p o ja v lja tudi sicer n a Form inu neznana zvrst z dolgo spiralo, kakršna je značilna za fibule iz Šm ariete (prav tam. sl. 17). Tu prim . tudi bron aste fibule C stopnje z gladkim lokom iz Šm arjete (prav tam , sl. 18. 8 ;—10). K oroške n ajdbe so podane na sl. 4. I; 7, 3: 9. 1—6: 13. 11. D ve v osnovi podobni, le oglato oblikovani fibuli iz Feldkirch n a (sl. 7. 1) sta brez pravih prim erjav v soseščini, še n ajbolj bi ustrezali »tarčasti« fibuli iz M anchinga (J. Filip, op. 15, 111, sl. 33, 4). Frohnleiten: K. Zeilinger, op. 1. 72. sl. 5. Sp o d n ja Slivn ica: V. Šribar, op. 13, 142, T. 2: 4—5 (ki oba tip a u v ršča v pozni srednji laten). 6 9 K. Miške, op. 15. T .4 2 : 29, 32, 55, 41, 70. R. Pittioni, op. 1, sl. 470, 3. J. Filip, op. 15, sl. 30— 38. J. D échelette, op 36. sl. 535. 7 0 Z. M arič, op. 1. 75 ss.. T. 1. 14. 22, 24. 27, 31. datira te fibule v tretjo fazo keltskih vplivov v BiH (150 pred n. št. — 9 po n. št.), vendar jih u go tav lja že pri koncu p oprejšnjega obdobja. cami že zlit na profiliran locenj.'1 H. Miiller-Karpe je opozoril na možnosti porekla teh fibul iz starejših vzorov in na vplive iz Madžarske ter ugo­ tavljal v njih »jugovzhodnoalpsko, tavriščansko posebnost«.7 1 7 2 Precej so­ rodni motivi so vidni tudi na bobničastih fibulah z enojnimi ali večkratnimi plastičnimi krožci ter zlasti na fibulah z diskasto nogo, kjer se krožci in spirale pojavljajo v filigranu sorodni tehniki, pri čemer nam Filipovo datiranje teh vrst fibul na prehod iz 2. v 1 . stoletje onemogoča presojo, katera vrsta motiva bi bila starejša.7 3 Fibuli T. 11: 12, 13 sodita v skupino tistih fibul, ki jih H. Miiller-Karpe ugotavlja v sorazmerno velikem številu na Koroškem in jih zato opisuje kot značilnost najdišč s keramiko tipa Goričica.7 4 Forminski fibuli, od ka­ terih je prva precej robustne izvedbe, se od koroških, a tudi nekaterih do­ lenjskih tipov ločita tudi po tem, da profiliranje repa ni samo enostransko in da ima fibula T. 11: 12 jagodasto profiliran tudi locenj. Ta razlika je očitna tudi naproti številnim fibulam tega tipa v Velemszentvidu, ki so vse po repu le enostransko profilirane.7 5 Y tem smislu bi torej fibula T. 11: 12 lahko pomenila tudi lokalno posebnost, čeprav skupaj z drugo sodi v Fi­ lipovo skupino srednjelatenskih fibul s pritrjenim zaključkom.7 6 \ ta okvir sodi tudi bronasta fibula T. 1: 7 iz Brstja, ki po svojem ogla­ tem locnju, bogato razčlenjeni profilaciji repa, v obliki plašča izvedeni pritrditvi na locenj in daljšo peresovino predstavlja prav tako imenitnejši izdelek iz groba z ženskim bronastim pasom. Po poreklu bi morebiti izha­ jala najprej iz fibul z veliko kroglo na repu, katere jagodasti preostanek je tu nekoliko deformiran, a prav tako reliefno okrašen, daljša noga (4 : 3 cm proti locnju) pa bi govorila za že bolj razvito srednjelatensko obliko, kar velja tudi za sosednjo najpodobnejšo fibulo iz Celovca.7 7 Preostali forminski fibuli T. 11: 10, 11 sodita v skupino malih bronastih fibul, od katerih ima poslednja ploščat locenj in bi tako. čeprav ne po­ znamo oblike noge, lahko bila najbliže nauheimskih fibulam iz druge 7 1 H. M iiller-Karpe, op. 1, sl. 15, 11. 12 (Mokronog), sl. 12, 6 (Landskron ob O sojskem jezeru). 7 2 H. Miiller-Karpe, prav tam, 654. z literaturo v op. 194—195. 7 3 J. F ilip, op. 15, 101 ss., sl. 31 in 32, n a v a ja prim ere iz M oravske in M adžarske. Še bliže m otivu obeh form jnskih fibul je vm esni člen ženskega p asu iz M oravske (Kozlany p ri Brnu. sl. 50, 1—2). Po splošni zasnovi in razm erjih posam eznih členov p a bi ustrezali tudi fibulam s pritrjenim zaključkom , na katerem je okrogla plo­ ščica obdana z vo zlastim a odebelitvam a (prav tam , sl. 33, 3, iz Slovaške). 7 4 H. Miiller-Karpe, op. 1, 654 s., sl. 12, 1— 5. 7 5 A. Sm odič, op. 12, 11, r. 4, 25, p o d a ja prvotno stanje, kakršno danes ni več ugotovljivo; to v e lja tudi za drugo fibulo. Za prim ere iz D olenjske g le j na prim .: H . M iiller-Karpe, op. 1, sl. 15, 19, 20 (M okronog), sl. 17 (Šm arjeta). Po narezanih jagodah na repu in odebeljenem locnu je form inski fibuli T. 10, 11 podobna tudi ena iz V alične v asi: K. D renik, Funde aus den gallischen G räbern bei N assenfuss in U nterkrain, L ju b lja n a, T. 5: 8. Velem szentvid: K. Miske, op. 15, T. 40 in 42. Rohr pri Lipn ici: W. M odrijan , op. 13, 8 s., sl. 2 (tu datirana približno v prehod 2. v I. stoletje). 7 6 J. Filip,op. 15, 107 ss., čeprav bi ji težko točneje opredelili m esto v tam n a­ štetih petih zvrsteh tega tip a fibul. 7 7 J. F ilip, op. 15, sl. 29, prik azuje prim ere, ki bi tu lahko služili kot vzorniki fibule iz B rstja, p ri čem er prim . zlasti fragm en t fibule sl. 29, 8 s početki ovijan ja zak lju čk a okrog locna, ki je v prim eru iz B rstja izveden do k ra ja . Celovec:: H. Dolenz, op. 13, 46 s., sl. 3. polovice 1 . stoletja. Pri prvi fibuli pa nas fragmentirana noga pušča v ne­ jasnosti ali gre za zvrst fibule z nogo v obliki okvira, ki sodi prav tako na konec latenske dobe, ali za kakšno drugo preprosto obliko.7 8 Med drugim nakitom iz keltskih grobov je največ zapestnic. Že­ lezne zapestnice imajo različno obliko: od tanke dvakrat zvite in preproste žice (T. 15: 7) do votlega cevastega obročka (T. 15: 13); obe zapestnici v Stojncili sta bili izdelani iz do 1 cm debele žice (T. 15: 5—6), fragmenti- rani obroček P 15: 12 s Formina pa daje videz uvite paličice. Ta vrsta najdb je v bližnji soseščini redkejša in tipološko tolikanj neizrazita, da jih komaj lahko uvrstimo v katero izmed Filipovih skupin. Predvsem ni tod značilnejše oblike keltskih zapestnic, a tudi sicer je ta vrsta najdb na tem področju zelo redka.7 9 Bronasta zapestnica T. 1: 2 iz Brstja ima najsorodnejše primerjave v Spodnji Slivnici in Celovcu, kjer se pojavlja z enakim gumbastim iz­ rastkom in jo tudi drugo forminskim najdbam podobno gradivo uvršča v C 2 stopnjo.8 0 Brez neposrednih primerjav je videti bronasta zapestnica 1. 15: 10 z jagodastimi vozli s Formina. Fragment obročka iz ovalnih skledic (T. 16: 4) na Forminu dokazuje obstoj tega priljubljenega ženskega nožnega okraska tudi v Podravju. Po­ dobne najdbe so znane najbliže iz Gleichenberga, Mokronoga in Velemszent- vida, sicer pa z raznih področij srednje Evrope, kjer jih je Filip največ ugotovil na Češkem in Moravskem. Kronološko gre za tipično obliko iz 2. stoletja, ki naj bi bila v njegovi drugi polovici še posebej priljubljena.8 1 Podobne obroče, kakršni so bili v fragmentih z 8 cm velikimi skledicami (T. 16: 5) najdeni tudi na Forminu, opisuje Filip kot posebnost področja od Nižje Avstrije in Slovaške do Sedmograške. Najdbe s Formina bi to področje razširjale še na jugozahodno obrobje srednjega Podonavja.8 2 Bronasta pasna spona T. 15: 1 1 je bila v podobni obliki najdena v Gu- rini in Velemszentvidu in bi tu predstavljala eno izmed redkih forminskih poznolatenskih najdb, kakršne se pojavljajo zlasti v oppidili.8 3 Modra steklena prstana iz Brstja (T.. 1: 4—5) nimata v Podravju in bližnji okolici ustreznih primerjav. Steklene zapestnice modre in rumene 7 8 J. Filip, op. 15, 112 ss. Prim. tudi K. M iške, op. 15, T. 40, 41, 42, 53 za Velem­ szentvid in podobne prim ere poznolatenskih fibu l pri J. Filip, p rav tam , sl. 44 ter J. Déchelette, o p .56, sl. 537. 7 9 J. Filip, op. 15, 122 ss. N a Koroškem zapestnic ni, v Frohnleitnu je bila odkrita le ena iz bronastih cevčic (K. Zeilinger, op. 1, 64). V M okronogu je poleg dveh vozlastih železnih zapestnic (inv. št. 3567—3568 v Narodnem m uzeju) znana še form inski podobna zapestnica iz železne žice z obročki (K. D renik, op. 75, T. 4 : 9). 8 0 V. Sribar, op. 13, 142, T. 2, 2—3. H. Dolenz, op. 13, 54, sl. 6, 3. G ladk i bronasti zapestnici sta bili n ajden i tudi v Mokronogu (A. Miillner. op. 38. T. 36: 2—3. 8 1 Gleichenberg: J. G. Seidl, Archiv f. Kunde, öst. Geschichtsquellen 9, 1853, 123. M okronog: A. M iillner, op. 38, T. 36: 1. V elem szentvid: K. Miške, op. 15, T. 46: 3 a — c. J. Filip, op. 15, 129 ss., tam v op. 195—198 tudi navedbe n ajdb iz A vstrije in M adžarske. 8 2 J. F ilip, op. 15, 136. 8 3 H. M iiller-Karpe, op. 1, 648, sl. 13, 7 (prim. tudi podobno spono kot posam ično najdbo iz R eissberga pri Sent A ndražu v L avan tin sk i dolini — 646, sl. 12, 12). Velemszentvid: K. M iške, op. 15, T. 45 : 26. Prim . tudi podobne železne spone pri J.M edu n a, Staré H radisko, K atalog nalezu uloženych v muzeu m esta Boskovic (1961), 58, T. 16: 1—6. barve so pa precej pogoste na Dolenjskem, koder je bil v Mokronogu naj­ den tudi zelen steklen prstan.8 4 Pomembno najdbo predstavlja med kovinskimi izdelki še členkasti bro­ nasti p as iz Brstja (T. 1: 1), ki je skoraj v celoti ohranjen prispel v ptujski muzej. Podobni ženski bronasti pasovi so znani tudi iz nekaterih sosednjih keltskih grobišč, med katerimi je še najbolje ohranjen tisti iz Valične vasi, v Frohnleitnu, Drešinji vasi, Moravčah, Logu, Celovcu in pri Beljaku pa so bili najdeni le fragmenti.8 5 Lahko upravičeno domnevamo, da se je pas iz Brstja kljub fragmentiranosti nekaterih členkov ohranil v celoti in bi bil tako 125 cm dolg. Način nošenja s pomočjo dveh kavljev prikazuje Dèche- lette, v enakem razporedu pa sta kavlja ohranjena tudi na pasu iz Manchinga.8 6 H. Miiller-Karpe opozarja na podobnost členkov pri jugovzhodnoalp- skih pasovih, med katerimi so paličasti členki najizraziteje profilirani v Valični vasi in imajo vmesno kroglico, na koncih pa klobučaste čepke. Pas iz Brstja je v tem pogledu skupno s pasom iz Frohnleitna preprosteje opremljen, saj so namesto kroglic zastopane le vozlaste ploščice, krajci pa nimajo klobučastih 'nastavkov.8 7 Medtem ko Filip razlikuje štiri zvrsti ta­ kih pasov, med njimi tiste iz ploščatih in druge pogostejše iz paličastih členkov, kažejo nekatere najdbe prepletanje obeh inačic. Že pas iz Frohn­ leitna ima nekatere členke izoblikovane v križec, kjer je jamica sredi osrednjega kvadratnega polja bila za to, da je vanjo vložen rdeči emajl. Pasu iz Valične vasi, ki nima drugega kavlja, taki členki manjkajo, pač pa jih ima pas iz Kleinhöfleina. Tu je osrednji del izoblikovan v krog s pe­ timi luknjicami, v pasu iz Manchinga pa ima kvadratno obliko, ki je razdeljena na dva trikotnika, obložena z emajlom.8 8 S tem se ta pas pri­ bližuje prvi Filipovi zvrsti, ki jo zastopata pasova iz Želeča in Stradonic.8 9 Tu je osrednji kvadrat tolikanj razširjen, da je zabrisal obliko križa in je 8 4 V Narodnem muzeju v Ljubljani so zapestnice iz Mokronoga. Kronovega, Vinjega vrha, Mihovega, okolice Šentjerneja, Smarjete in Novega mesta. Tam tudi prstan iz Mokronoga, inv. št. 5575. 8 5 Valična vas. A. Miillner, op. 58, T. 3 5 ', 1 . Drešinja vas: E. Riedl, op. 13, 223, r. 5. Frohnleiten: K. Zeilinger. op. 1 , 64. sl. 1. Celovec: H. Dolenz. op. 15, 54, sl. 6, 6. H. Miiller-Karpe, op. 1 . 6 4 6 -, sl. 1 2 , 17 objavlja fragment iz Hrašč—Gratschach pri Beljaku, na str. 648, sl. 1 3 ', 9 pa del skoraj enakega pasu iz Curine, v op. 215 na str. 660 pa opozarja na slovenska najdišča: Valična vas, Drešinja vas, Moravče. K temu še: Log (NM P 4462), pri S. Gabrovec, na drugem mestu. 8 6 Fragment enakega členka T. 1 : 6. ki je močno prežgan v ognju, je večjih izmer in pripada očitno ostankom drugega v ognju uničenega ali pri odkopavanju izgubljenega pasu. J. Déchelette, op. 36, 736 ss., sl. 525, navaja v op. 5 dolžine takih pasov od 95 do 168 cm v Manchingu, pri čemer bi pas iz Aislingena ob Donavi s 124 in tisti iz Libčevsa (J. Filip, op. 15, 172) enake dolžine pomenila najbrž srednjo, našemu primeru podobno mero. Za Manching prim.: J. Filip, prav tam, 169. sl. 51, 1 . 8 7 Podobni členki so bili pri fragmentih pasov iz Hrašč in Gurine (H. Miiller- Karpe, op. 85), v Velemszentvidu (K. Miške, op. 1 5 ', T.46: 59), Manchingu in v raznih najdiščih na Češkem (J. Filip. op. 15. sl. 51. 1 . T. 27: 5: 44: 5: 48: 4—5). 8 8 Medtem ko je J. Déchelette (op. 36, 736) razdelil pasove le v dve skupini (tiste z okroglimi in druge s kombiniranimi členki), razlikuje ]. Filip (op. 15. 171 ss.) štiri skupine: 1 . s ploščatimi členki med obročki, 2. s paličastimi členki med obročki, 3. z verižicami med obročki in 4. pasove iz osmičastili členkov. Za Klein­ höflein glej R. Pittioni, op. 1 , sl. 473, 6. 8 9 J. Filip, op. 15, 41, sl. 10. Prim. tudi: Benadik — Vlček — Ambros, Keltské pohrebiskâ na juhozâpadnom Slovensku (1957), T. 33 (Holiare). po površini bogateje razčlenjen v štiri trikotnike, z emajlom pa so bili ob­ loženi tudi cevasti nastavki za vmesne obročke. Pas iz Brstja prinaša nadaljnje kombinacije v teli zvrsteh. Oba eno­ stransko profilirana členka s kavljem in še dva enaka sosednja imajo namreč pravokotne osrednje dele, ki so na obeli straneh obdani z rebrasto vzboklino. Ti osrednji pravokotniki imajo ob robovih ostro vrezan okvir in prečno diagonalo, vmesni trikotniki pa so bili poglobljeni in napolnjeni z emajlom, od katerega je še ohranjena sivorumena pasta z rdečo površino. Razen tega so štirje poslednji členki na drugem koncu pasu opremljeni s ploščicami. Trije izmed njih merijo 2.4 X 4.5 cm in neposredno prehajajo v cevasta nastavka. Četrti, poslednji členek ima dve počez postavljeni ploščici, veliki 2X 3.5 oziroma 2 X 4 cm, povezani med seboj z 1.5 cm ši­ rokim trakom. En konec tega členka ima običajen cevasti nastavek za obroček, na drugem pa so trije obročki, v katerih visi po en vazast obesek.9 0 9 1 ’ Ploščice so okrašene s skupinami 4—6 okroglih jamic z žlebastimi krožci, ki so razporejeni v različne skupine. Med njimi in ob robovih potekajo proge strehasto vrezanih drobnih črtic, po obeh polovicah ploščic pa so še po ena trikotna vdolbina za emajlne vložke, od katerih so v ognju skrepe­ neli ostanki sive barve deloma še ohranjeni. Oba kavlja imata preprosto geometrično obliko dveh ploščic med konkavno zoženo sredino in se v tem razlikujeta od sicer številnih kavljev v obliki živalskih (konjskih) glav.9 1 Y celoti združuje pas iz Brstja splošno razširjene oblikovne prvine, ki so znane skoraj po vsem evropskem prostoru, ki so ga obvladali oziroma nanj imeli vpliv Kelti. V širši soseščini te najdbe so za sedaj novost pred­ vsem členki z okrašenimi ploščicami. Ne da bi se spuščali v razpravljanje o motivih te okrasitve in poreklu tega tipa členkov, naj samo opozorimo na tako imenovane »holsteinske pasove«, kakršni so bili često najdeni v zgodnjem obdobju pozne latenske dobe v severozahodni Nemčiji in pred­ stavljajo najbolj izrazito vejo tega že predelanega tipa pasov.9 2 Za nas je ta migljaj zanimiv samo toliko, ker nam tamkajšnja številnost teh najdb kaže na bližnje poreklo ploščatih členkov, odkoder so potem v kombinaciji na pasu iz Brstja dosegli tudi ta predel srednje Evrope. Kot večina teli najdb drugod, tudi pas iz Brstja nima zanesljive grobne enote, vendar je verjetno, da so bili pas, fibula, zapestnica in prstana naj­ deni v enem grobu.9 3 Tako bi ga lahko skupno s temi predmeti za sedaj 9 0 Podobne obeske ima tudi pas iz Veveva. ki pa so obešeni na drobne verižice, pritrjene na poslednjem paličasteni členku (J. Déchelette. op. 3 6 ', 739. sl. 523). 91 Najsorodnejši je kavelj iz Celovca (H. Dolenz. op. 13. 54. sl. 6. 6). ki se veže na zelo podobne s konjsko glavo iz Češke (J. Déchelette. op. 36. 738. sl. 522. 1— 2. K tem prim.: Valična vas (A. Miillner. op. 85) in K. Ebert. Reallexikon 5. T. 105 a. 9 2 K. Ebert, Reallexikon 5\ T. 105 a. J. Déchelette, op. 36. 741. sl. 390 (z drugimi večinoma poznolatenskimi najdbami s tega področja). R. Ilachmann. Die Chrono­ logie der jüngeren vorrömischen Eisenzeit. BRGK 41, 1961. 129 ss., T. 7: 17. 9 3 Po podatkih o najdbi (v ptujskem muzeju) so bili »kovinski predmeti skupaj v gl. 1,5 m, stekleni prstani pa nedaleč stran«. Ta podatek pa izvira od izjav de­ lavcev, ki so podirali steno gramoznice in zato ni nujno, da bi bila tudi ostanka meča in sulične osti v istem grobu. Fragmentarnost najdb iz groba št. 3 v Frohnleitnu glede na izkopovalne okoliščine tudi ne govori docela zanesljivo za izključno moški grob (K. Zeilinger, op. 1 . 64 ss.). Na previdnost v obeh smereh opozarjajo tudi najdbe iz Hrašč pri Beljaku, kjer je bil fragment pasu odkrit pri gradnji šole baje skupaj 19 A rh eo lo šk i v e stn ik 289 opredelili v poznejšo C 2 stopnjo okrog sredine 2. stoletja, čeprav za to v Podravju in okolici še nimamo dovolj trdnih opor. Pri tem naj omenimo tudi sociološki pomen najdbe, če se lahko opremo na Filipa in vidimo v tem grobu ženo enega izmed vojščakov kot predstavnika »viteškega« sloja v keltski družbi.9 4 Kovinske predmete dopolnjujeta poleg pozneje obravnavanih najdb iz naselbin še dve posamični najdbi. Obe, na Panorami v Ptuju najdena bro­ nasta zapestnica z bradavicami in podoben obroček iz neznanega najdišča (T. 16: 4—5), sodita že v poznolatensko dobo.9 5 Podobne najdbe so prišle večkrat na dan na Koroškem, znane so iz Velemszentvida, zlasti pa iz oppid.9 6 Filip jih deloma vzporeja z grobnimi najdbami, kar bi v naših primerih lahko pomenilo le, da sodita oba predmeta, zlasti če je obroček s Panorame res v zvezi z naselbinskimi ostalinami, morebiti že v prvo polovico 1. stoletja pred n. št.9 7 K eram ik a iz keltskih grobišč v Podravju ima skupno lastnost pred­ vsem v tem, da je bila vsa izdelana na lončarskem kolovratu, kar v so­ seščini teh najdišč ni bilo brez izjem.9 8 Ohranjenih je vsega skupaj 1 2 posod iz Formina in Skorbe (T. 12: 1— 9; 14: 4— 6), le da jih žal ne moremo vzporejati s kovinskimi najdbami, ker grobne celote niso znane. Y glavnem sta zastopani obe običajni zvrsti teh posod — žare in skodele. Žare kažejo v osnovi enotne, posamič pa različno oblikovane bikonične profile, vsem pa je skupen bolj ali manj zožen vrat z izvikanim in večinoma nekoliko pro­ filiranim robom. Dna posod so skoraj vselej omfalasto ubočena, spodnji del pa prehaja vanje pri nekaterih posodah šibko poudarjeno, pri drugih pa kar naravnost. Edini okras predstavljajo žlebičaste črte na ramenu ali vratu, gladkih reber pa pri teh posodah ni. Podobno kot na Koroškem bi lahko tudi tukaj domnevali skupno lončarsko delavnico, saj med poso­ dami s Formina in Skorbe ni bistvenih razlik. Medtem ko nam za te predele Slovenije zanimiva, a žal uničena kera­ mika iz Drešinje vasi in Dolenjske razen nekaj izjem, ni na razpolago in je posebnost koroške keramike tipa Goričica poudaril že H. Miiller-Karpe, lahko primerjamo obravnavane žare iz naših najdišč, predvsem s podob- z dvema suličnima ostema in drugimi predmeti (H.Miiller-Karpe. op. 1 . 660). V Lib- čevsu so bile v grobu št. 1 skupaj s pasom s paličastimi členki naideni tudi dve stekleni zapestnici in srednjelatenska fibula, za pasove s ploščatimi členki pa po Filipu ni znanih grobnih enot (J. Filip. op. 15. 172). 9 4 J. Filip. op. 15. 508 ss. Razmeroma velika skromnost pridevkov v grobu iz Brstja daje spričo pri Filipu naštetih bogatih najdb tej domnevi zelo relativen pomen, odvisen od družbenega sestava na Ptujskem polju naseljenih Keltov. 9 5 A. Smodič, op. 1 2 , 25. sl. 9. kjer so omenjeni tudi skeramični fragmenti« kot dokaz za keltsko naselbino. O izvoru obročka T. 16. 5 ni v mariborskem muzeju nobenih podatkov. 9 6 H. Miiller-Karpe, op. 1, 644. sl. 11, 1 (Seeboden). 646. sl. 1 2 . 13 — 15 (Kazaze- Harbach pri Celovcu, Štalenska gora, Škocjan pri Maloščah). Velemszentvid: K. Miške. op. 15, T. 40: 54—65. J. Déchelette, op. 56 . 477, sl. 404. J. Filip, op. 15, T. 104: 11—12; 125, 2 1 ; 127, 51—54, J.Meduna, op. 85, T. 10:18. 9 7 J. Filip, op. 15, 139. 9 8 K. Zeilinger. op. 1 , 74, navaja, da so bile posode iz Frolmleitna izdelane »skoro popolnoma« brez lončarskega kolovrata in opozarja na podobna opazovanja na Vačah (op. 60—61). Po H. Miiller-Karpeju, op. 1 , 627, je bila vsa keramika iz Koroške vrtena. nimi najdbami ob avstrijski Muri in novimi najdbami iz Celovca." Dolo­ čene sorodnosti med posameznimi posodami na tem področju so bile deloma že poudarjene.1 0 0 Če zasledujemo linijo profila, vidimo v vsaki teli žar različnost, ki pa najbrž nima tudi že kronološkega pomena. V bistvu iz­ virajo skoraj vse posode iz Filipovega tipa stekleničastih posod, kakršen naj bi bil značilen za karpatsko kotlino in njena obrobja, le da imajo tod ob Dravi in Muri že določeno lokalno obeležje. K sicer običajnim tipom teh posod z vitkimi koničnim vratom in rebrom pod širokim izvilianim robom lahko na tem področju postavimo le oblike, ki so razen ene posode v Frohn- leitnu te značilnosti že večinoma izgubile. Še najbližji bi jima po vitkosti bili žari T. 12: 2, 4 s Formina, pa morda še največja izmed žar v Hartu pri Wildonu.1 0 1 Žari T. 1 2 : 1 in 14: 4 sta s svojim širšim in trebušasto bikoničnim trupom od teh oblik še bolj oddaljeni, podobna pa jim je žara iz groba št. 4 v Frolmleitnu. Ta in posoda iz Formina T. 1 2 : 1 kažeta po obliki več podobnosti s halštatsko keramiko, čeprav vpliv te sredine na Kelte ni znan.1 0 2 Po eni strani spremlja na Forminu te posode tip žare s stlačenim 9 9 V Drešinji vasi naj bi bilo najdenih in uničenih »več kot sto« žar. Le eno od njih je v risbi objavil E. Riedl, op. 15, 223, r. 15, 9. Enaka usoda je doletela tudi posode iz Mokronoga, odkoder je M . Hoernes, Die Urgeschichte des Menschen nach dem heutigen Stande der Wissenschaft (1892), 647, r. 515 objavil risbo dveh posod. Dve posodi iz Valične vasi je opisal H. Miiller-Karpe. op. 1 . 658 ss. Iz novejšega časa je znana žara iz Brežic (T. Bregant, op. 13, T. 1 : 1 ). Keramiko tipa Goričica, ki ima svojo posebnost v profilih ramena in vratu, nameščenih »po halštatsko« nad ve­ činoma usločenim spodnjim delom, je opisal in teritorialno razmejil že H. Miiller- Karpe, prav tam, op. 626 ss. Celovške najdbe te samobitnosti ne potrjujejo, ampak poudarjajo zveze s Podravjem (H. Dolenz, op. 15, 56 s., sl. 4— 5). 100 K. Zeilinger. op. 1 . 74. povezuje žaro iz Frohnleitna (sl. 2 . levo) po njeni bi- koničnosti z žaro T. 1 2 , 1 s Formina. T. Bregant, op. 15, 579 vzporeja brežiško žaro T. 1 , 1 s forminskimi. a jo zmotno datira v »končni laten«, saj je tipološko zna­ čilen primer srednjelatenske posode s čistejšimi osrednjekeltskimi prvinami kot posode na Forminu (primerjaj npr. podobne posode iz slovaških grobišč pri Bena- dik — Vlček — Ambros, op. 89, T. 4: 1 6 ; 5: 24; 24: 15 id., tam prikazani tudi šte­ vilni tipi, ki so bili brežiški žari vzorniki). H. Miiller-Karpe, op. 1 . 658 primerja žaro iz Valične vasi (v Narodnem muzeju v Ljubljani, inv. št. 6955) s forminsko T. 1 2 : 3 (risba je tu izboljšana v primeri s Smodičevo. op. 1 2, r. 5, 2 , na kar je avtor v op. 168 že opozoril). H. Dolenz (op. 99) poudarja podobnosti s forminsko keramiko v tu nekoliko mehkejših) profilih, ki pa so celovškim posodam ravno zato bolj tuji kot klekasti obodi keramičnih tipov iz Goričice. 101 K. Zeilinger, op. 1 , 75 s. pripisuje posodi sl. 6, desno bolj zgodnjo obliko, podobna posoda v Hurbanovem — Bacherovem majeru na Slovaškem pa se druži z na videz mlajšimi tipi (Benadik — Vlček — Ambros, op. 89. T. 25. 14. 15. 18). Tipične oblike, iz katerih žare ob Dravi in Muri morebiti izhajajo, glej pri J. Filip, op. 15, sl. 28, 4 in 60, 9—10. Stilno čistejše posode prim. pri F. Tompa, op. 1 , T. 54: 5— 5 (Kosd). Posodi iz Harta (W . Modrijan, op. 13. sl. 1— 2) imata bolj trebušast profil, od njiju pa je prva še precej vitka z izrazito ozkim in visokim vratom, druga pa bolj ustreza forminskim žaram T. 1 2 : 2 . 4. 102 Podobno kot na Koroškem (H. Miiller-Karpe, op. 1 . 642 s.) je tudi tukaj poznohalštatska keramika premalo znana, da bi na podlagi te precej splošne podobnosti smeli govoriti že o vplivih domačinov na keltsko lončarstvo, čeprav bi ob kulturnih stikih med obema etničnima skupinama lahko tudi Kelti kaj spreje­ mali in bi v poznolatenski dobi C2, za katero naj bi bil bikonični profil značilen (K. Zeilinger, op. 1 , 74), prišla pri tem keramika najprej v poštev. Prim. tudi tipično nekeltsko posodo iz Frohnleitna (K. Zeilinger. prav tam, 74, sl. 6 zgoraj v sredini), ima poleg navedenih primerjav iz gomil ob Solbi tudi podobne na Posteli (P. Schlos­ ser, Der Ringwall am Rečnikkogel, Urania 5, št. 15, Wien, 15.4.1912, 273, sl. 5). Prim. tudi F. Tompa, op. 1 , T. 54, 1 . 19* 291 trupom in strmim, skoraj cilindričnim vratom (T. 12: 3, 5), od katerih je zadnja močno podobna Filipovim »amforastim skledam« iz Moravske, Nižje Avstrije in slovaško-madžarskega Podonavja.1 0 3 Po drugi strani pa se po­ javljajo posode z ozkim vratom, širokim dnom in navzgor pomaknjenim največjim obodom, pri čemer je trup lahko bolj okroglast (Hart) ali pa postaja sodčasto trebušast kot pri žari T. 14: 5 iz Skorbe.1 0 4 Čeprav o tem ni jasnih dokazov, pa ta posoda zbuja vsaj vtis, da pomeni prehod k vit­ kejšim bikonično sodčastim in jajčastoovalnim posodam, kakršne so bile ugotovljene v stopnji D v Ormožu in na Pošteli. za poznolatensko keramiko, ki po profilu in fakturi kaže največ sorodnosti s srednjelatensko, pa so značilne tudi drugod in se pojavljajo zlasti v oppidih.1 0 5 Seveda bi bilo za sedaj še tvegano trditi, da ialiko v teh inačicah vidimo tudi kakršnokoli kronološko zaporedje, saj se razni tipi pojavljajo sočasno in lahko njihovo starost glede na prejšnje in poznejše oblike ugotavljamo le pogojno. Skodele pripadajo v glavnem običajnim in daleč razširjenim tipom, ki imajo svoje poreklo že v B stopnji. Skodela T. 14: 6 iz Skorbe sodi po Filipu v njegovo četrto skupino skodel, ki naj bi pripadale prehodu iz 2. v 1 . stoletje, a so lahko tudi starejše.1 0 6 Te oblike skodel so često zastopane tudi v soseščini, tako pri Gradcu, na Koroškem, v Velemszentvidu, Neun- kirchnu, na Madžarskem in seveda tudi drugod.1 0 7 Podobna skodela T. 12: 7 s Formina ima že zabrisan poudarjeni vrat in si navzema mehki S profil. Od najznačilnejše oblike skodel odstopa tudi skodela T. 12: 9 s Formina, ki ima konično izoblikovan trup. kot je znan s podobne posode v Frohn- leitnu.1 0 8 Če se lahko zanesemo na Skrabarjevo risbo, ima tudi fragmenti­ rana skodela iz Skorbe precej svojevrstno obliko, ki ji je težko najti primerjav.1 0 9 Grafitni lonček T. 12: 8 s Formina sodi poleg še dveh drugih dozdevno poznolatenskih posod v skupino poznolatenske keramike, ki ima svoje poreklo že v C stopnji, a je bila pozneje do antike splošno razširjena.1 1 0 Žal 103 J. Filip. op. 15. 208 s., sl. 60. 4. T. 83, 9 in 10 2, 14. Prim. tudi F. Tompa, op. 101, T. 54: 6. 1 1 . S forminsko posodo T. 1 2 : 5 kaže očitno sorodnost podobna iz Celovca (H. Dolenz. op. 15, sl. 4. 6 oziroma 5. 6). 10 4 Hart: W . Modrijan, op. 15. sl. 1 . 4. Do neke mere bi bilo mogoče primerjati s posodo iz Skorbe tudi lonec iz Tliondorfa pri Gradcu (K. Zeilinger, op. 1 , 79, sl. 7, 2 , še bolj pa morebiti z loncem iz Feldkirchna (H. Dolenz. op. 1 2 , 148. sl. 1, 5). Prim. nadaljnje primerjave posod iz Thondorfa in Wetzelsdorfa pri K. Zeilinger, op. 1 , 80. in H. Miiller-Karpe. op. 1 . 648 ss, za lonec iz Feldkirchna. 10 5 Za Ormož (T. 13: 2) in Postelo (P. Schlosser, op. 10 2, 273, sl. 5) prim. spodaj. Podobna keramika je znana tudi iz Velemszentvida (K. Miške. op. 15. T. 46: 5), Stradonic (J. Filip, op, 15. T. 1 2 2 : 1 . 4) in Nemčije: Nauheim (J. Déchelette, op. 36, 988, sl. 677, 2) in Ilbesheim (J. M . de Navarro, op. 41, 109. sl. 4, 1). 10 6 J. Filip, op. 15, 211. R. Pittioni, op. 1 . 704. 107 W . Modrijan, op. 13. 60. sl. 1, 3 (Hart). M. Grubinger. op. 1 2 , 272, T. 2, 3 (Wetzelsdorf). H. Miiller-Karpe, op. 1. 650 (Feldkirchen. Annabichl — s primerja­ vami iz srednje Evrope v op. 180). K. Miške, op. 15, T. 67: 2 (Velemszentvid). R. Pit­ tioni, op. 1 . 703’ , sl. 491 (Neunkirchen). F. Tompa. op. 1. T. 53: 12—13; 54. 14. 10 8 K. Zeilinger, op. 1 . 74. sl. 6. levo v sredini. 10 9 V. Skrabar, op. 1 0 . 147, T. 3: 5. Fragment ni ohranjen. 110 J. Filip, op. 15. 202 ss., sl. 63, objavlja eno redkih grobnih enot s podobnim lončkom, kakršnih v bližnji soseščini Podravja ni. iz Hurbanova — Abadomba (po poročilu P. Caploviča. Latenske pohrebište Hurbanovo — Abadomb. Archeologické rozhledv 6. 1954. 596. so bili v skeletnem grobu poleg te posode še: črepinje žare in nam pomanjkanje grobnik enot na Forminu onemogoča presojo, ali je bil še v zvezi s starejšo dobo ali pa se povezuje že z rano antiko. V glavnem predstavlja keramika iz podravskih grobišč v jedru že pred naselitvijo izoblikovane tipe posod, ki so tudi tod v mejah novih področij dobivale lokalno obarvane oblike. Skupno s kovinskimi predmeti jih lahko uvrstimo večinoma v stopnjo C 2, kar bi ustrezalo Filipovi mlajši stopnji duchcovskega horizonta oziroma času ustalitve Keltov v srednji Evropi.1 1 1 Ker je v jugovzhodnih Alpah premalo grobišč z znanimi grobnimi celotami na razpolago, je med temi najdbami zelo težko ugotavljati tudi časovno starejše ali mlajše oblike. Sodeč po Filipu, ki vrsto naštetih predmetov pri­ soja predvsem v pozno 2. in celo začetek 1. stoletja, bi najdbe v tem pri­ meru tudi pripadale v veliki meri temu obdobju. S tem pa bi postala še bolj nezanesljiva doslej le ohlapno opredeljena datacija priselitve Keltov ob koncu 3. stoletja, ki se opira bolj na splošno presojo in antične vire kot na čvrsto arheološko podlago.1 1 2 Precej nejasno je tudi trajanje teh predmetov v poznejši čas in s tem ugotavljanje meje med C in D stopnjo. Da so vsaj nekateri predmeti v ne­ pretrganem mirnem razvoju bili v rabi še v 1 . stoletju, je bilo drugod že ugotovljeno.1 1 3 Na Forminu, kjer je keltsko grobišče združeno z ranoantič- nim, je že W. Schmid opazil redkoštevilnost ali celo navidezno manjkanje pozno latenskih grobov in s tem motnje v naselitvi, kar si je razlagal s po­ gubnimi posledicami vdora Cimbrov leta 113. Če sprejmemo razlago o pro­ diranju teh plemen ob Dravi v osrčje Norika, bi izpostavljena lega Formina prav lahko imela za keltsko naselbino usoden učinek.1 1 4 Gledano v celoti pa to ne pojasnjuje dejstva, da nasproti srednjelatenski dobi (C 2 — 2. sto­ letje) v 1 . stoletju ni več grobnih najdb in je raziskovanje tega časa vezano predvsem na selišča, ki pa nudijo večinoma gradivo iz konca poznolatenske dobe in prehoda v antiko. Neke vrste presledek je torej podan tudi v Po­ dravju. čeprav to glede na splošno neraziskanost najdišč morebiti ni povsem zanesljivo. Na Forminu bi bilo vsekakor zanimivo vedeti, v kakšni grobni enoti sta bili najdeni obe po W . Schmidu poznolatenski žari pa tudi trinožnik, ker bi to omogočilo resnično datiranje lonca z metličastim orna­ mentom. V začetek 1. stoletja datirani grob iz okolice Lipnice dokazuje, da skodele, železna nožnica, nožič in brusnik). Prim. podobno posodico iz grobišča v Kosdu — F. Tompa, op. 1 , 1 1 2 , T. 54: 15. W . Schmid, op. IT (ZhVSt), 147 je poznolatenski dobi pripisal še dve pri Smo­ dici!. op. 1 2 , 18. r. 6. 1 . 2, rimski dobi pripisani žari. a tudi čašo in trinožnik r. 6, 8, 9 (P). 111 J. Filip, op. 15, 2 20 ss. 112 H. Miiller-Karpe, op. 1 , 665 ugotavlja čas prihoda Keltov v razdobju, ko tod »ranolatenska kultura 4. in zgodnjega 3. stoletja manjka« in ko so Kelti pri antič­ nih piscih omenjani od začetka 2. stoletja«. W. Schmid, op. 1 , 192 s. pa je navajal približno isti čas s priselitvijo Tauriskov po bitki pri Telamoni!. 1 1 3 W . Modrijan, op. 13 (1958), 10 s. S. Foltiny, Velemszentvid, 1958, 71 s. H. Miil­ ler-Karpe, op. 1 , 666. 114 H. Miiller-Karpe, op. 1, 606. To mnenje zastopa tudi R. Pittioni. op. 1 . 784 s., ki sicer domneva mesto spopada leta 113 pri Benediktu v Slovenskih goricah. Schmidova teza o vdoru Keltov na Postelo kot begu pred Cimbri (MPK2/3, 1915, 279) potrjuje to pot do Pohorja, dalje pa domneva W . Schmid pot ob Muri po ovinku na Koroško (Mannus 24, 1932, 1944s.), ker je mnogo dalje kot ob južnem Pohorju, če ni pri tem mišljeno že drugo izhodišče. so vsaj v prvi polovici tega stoletja keltski vojaški grobovi še nastajali in da je nekje v tem času nastal za sedaj še nepojasnjeni preobrat, ko izginejo orožje in dotedanje keramične oblike, uveljavijo pa se — tokrat v naselbi­ nah — nove vrste posod in novi železni izdelki.1 1 5 Najdbe srednjelatenskili keltskih grobov so — kot v času naselitve kulture žarnih grobišč Ha B — omejene izključno na ravnine ob vodnih poteh. Ob Dravi je doslej znano zadnje najdišče Bresterniea pri Mariboru, ob Muri pa Frohnleiten, kar spet spominja na gornjo primerjavo. Naseljevanje ob obeh rekah je torej seglo le do pričetkov sotesk in se zlasti ob Muri razširilo po gričevnati okolici, zunaj obdravskih ravnin pa doslej takih najdb ni.1 1 6 Tu preseneča skoraj popolno pomanjkanje keltskih najdb v Slo­ venskih goricah, pokrajini med dvema izrazitima naselitvenima črtama. Dravska dolina je očitno postala prehodna šele v antiki, strm haloški svet pa ni privlačil niti poprejšnega prebivalstva. Pač pa je prastara pot ob juž­ nem Pohorja bržčas pripeljala Kelte tudi v Celjsko kotlino. Prodiranje Keltov v notranjost predalpskih dolin je torej ob Dravi seglo iz Podravja še v geografsko zaokroženi svet Savinjske doline, ki je nudil ugodnejše po­ goje za razvijanje keltskega življa. Ali je spričo pomanjkanja keltskih najdb ob gornji Muri po H. Miiller-Karpeju domnevana vzhodna naselitev Keltov dosegla Koroško po tej poti, ostaja za sedaj odprto vprašanje. Z vzhodne strani je tod bila prav gotovo najugodnejša zveza in zanimivo bi bilo ugo­ toviti, v kateri izmed obeh kotlin ima svoj vir poznolatenska naselitev v Starem trgu.1 1 7 Ob prihodu v Podravje in sosednje kraje so Kelti seveda prispeli v pokrajino s številnim prebivalstvom in z njim od vsega početka vzposta­ vili določene stike. Žal je poznohalštatsko obdobje iz sredine zadnjega ti­ sočletja pred n. št. tako slabo raziskano, da komaj opazimo kakšne stične točke. Predvsem ni takih najdb na ravninah ob Dravi, koder bi mogel biti stik s Kelti najbolj neposreden. Stare seliščne postojanke v Ormožu in Ptuju ter dalje ob Dravi do Ruš so bile v tem času že davno opuščene, to pa bržčas velja tudi za naselja v stranskih dolinah ob Polskavi in Dravinji.1 1 8 Zdi se torej, da so prispeli Kelti.v večinoma prazen ravninski svet in so starejše naselbine opazovali le v gradiščih po obrobnem hribovju. Med njimi so tista ob južnem obrobju Slovenskih goric v Sodineih in Krčevini pri Ptuju še premalo raziskana, da bi poznali njihovo stanje v tem času. T o velja do neke mere tudi za že v Ha B obdobju naseljeni radgonski gradeč, več podatkov pa je za gradišče pri Novinali, med pohorskimi gradišči pa zlasti za Poštelo.1 1 9 Nastanka teh gradišč pa očitno ne bi smeli pripisovati šele 5. stoletju in s tem vplivu prvih vpadov Keltov iz Podonavja, kot je 115 W. Modrijan, op. 1 3 (1958). 7 ss. 116 K. Zeilinger. op. 1 , 75 ss. W . Modrijan, Aus der Vor- und Frühgeschichte der Steiermark, v Die Steiermark (1956), 88. T. 4. 1 1 7 Pomanjkanje poznolatenskih najdb na Koroškem (razen Gurine in sedaj tudi Štalenske gore) in v Celjski kotlini ne nudi za sedaj nobenih možnosti. 1 1 8 Doslej so znana le tri najdišča: Hardek pri Ormožu (Blatt Ptuj, 8), Sp. Po- dlož (Blatt Rogatec. 47) in Loče (prav tam. 57). us Na grobiščih v Sodineih in Krčevini ter na radgonskem gradcu so bile v zadnjih letih izkopane šele prve sonde (Varstvo spomenikov 9. 1965. 154 ss.. 171 ss.). Raziskovanje gradišča na Novinah je ostalo pri začetkih, medtem ko bi bilo treba proučiti Poštelo predvsem v zvezi z gomilami pod njo. to prikazoval W . Schmid.1 2 0 Keramično gradivo, kolikor ga je shranjenega v mariborskem muzeju, namreč obsega še tipične Ha B oblike tako iz Postele kot iz gradišča pri Novinah, kar skupno s podobnimi najdbami iz Ritnika in Vač pomika pričetek naseljevanja na višinah občutno na­ vzgor.1 2 1 V izbiranju višinskih naselbin moramo torej videti predvsem sta­ rejšo tradicijo, kot jo izpričujejo radgonski gradeč, Ptujski grad in Bri- njeva gora, prav tako pa v zgodnjih najdbah nedvomno žarnogrobiščno de­ diščino, iz katere so se potem razvila železnodobna halštatska naselja. Ta dediščina pa je bila prenesena iz ravnin ob Dravi že prej, očitno ob verižni reakciji selitev v 8. in 7. stoletje, ko prenehajo žarna grobišča ob Dravi in preostanki Ha B keramike pričenjajo v gradiščih in drugih višin­ skih naselbinah novo obdobje. Posledice tega umika z ravnin so bile brž­ kone tako dolgotrajne, da so jih po stoletjih opuščenosti naselili šele Kelti. Odnose Keltov do domačinov moramo tako zožiti na stike keltskih prise­ ljencev na ravninah ob Dravi s prebivalci v gradiščih nad njo. Tu nam nudi za sedaj največ opore Poštela z izsledki raziskovanj W . Schmida; o njih pa pogrešamo za reševanje tega problema tako potrebno podrobno obdelavo gradiva, ki je povrh tega razdeljeno med dva muzeja. Tako hrani maribor­ ski muzej gradivo iz izkopavanj P. Schlosserja, od katerega pa je majhen del oštevilčen po sondah, samo v enem primeru po plasteh, tako da je iz tega mogoče izvajati le približne zaključke.1 2 2 Topografski razpored najdb, med katerimi je večina lialštatskih, malo pa latenskih, antičnih in žarno- grobiščnih, kaže razširjenost halštatskih najdi) z žarnogrobiščnimi začetki po vsem prostoru gradišča. To velja v manjši meri tudi za latensko keramiko, antične najdbe pa so osredotočene večinoma na najvišji del gradišča, kjer segajo še v 4. stoletje. Po stavbnih objektih zbrane najdbe iz raziskovanj W. Schmida so v Joanneumu v Gradcu in za sedaj neproučene. Že zaradi tega pa tudi zaradi premajhnega poznavanja porekla poznolatenske kera­ mike, njene vloge med halštatsko dediščino in v lončarskem snovanju rane antike si lahko za sedaj ustvarimo o Pošteli le splošen vtis, kot ga je v glav­ nem nakazal že W. Schmid. Očitno je, da so se Kelti v prvi dobi naselitve — v 2 . stoletju — ob­ držali kot samostojna skupina v ravninah in so bili zgodnji stiki z domačim prebivalstvom omejeni na začetek trgovanj. Kako dolgo so taki stiki tra­ jali in na kaj so se omejevali, bi morebiti pojasnile Schmidove navedbe o najdbi črepinje vrtenega lonca z »glavničastim okrasom« v kulturni plasti bolj zgodnje stavbe J ter o najdbah vrtene keramike in sredn jelaten- ske fibule forminsko-inokronoškega tipa v mlajšem zasipu nasipa.1 2 3 P a podatek — če je v celoti točen — nudi dve možnosti razlag, ki bi jih bodoče raziskovanje moralo dokončno razjasniti. Če se opiramo na Schmidovo tezo o vpadu na Poštelo in obnovi nasipa »proti koncu 2 . stoletja«, pri če­ mer bi kot napadalci prišli v poštev prej Cimbri kot pa dotlej v m irni 120 W . Schmid, op. 3. 278. 121 Za Vače prim.: G. Kossack. Südbayern während der Hallstattzeit, Röm.- Germ. Forschungen 25. 1959. 41. Povojna izkopavanja na Rifniku so dala podobne najdbe (A. Bolta. Celjski zbornik 1959. 275 ss.). 122 Najdbe s Postele v podrobnem še niso bile objavljene. Za prve omembe in nekaj posnetkov glej P. Schlosser. Urania 4, 1911. 569. sl. 5— 6. in 5. 1912. 269 ss., sl. 4. 5 > in 6. 123 W . Schmid, op. 3, 257, 279. soseščini živeči Kelti z ravnin, se je keltski vpliv na Pošteli uveljavil že v drugi polovici 2. stoletja tudi s keramiko. Pri tem bi fragment z »glav- ničastim okrasom«, kolikor je pri tem mišljen del lonca z navpičnimi žle- bički, kakršni so se pojavili v podonavskih predelih na severu že v C 2 stopnji, pomenil tudi tukaj zgodaj nastajajočo splošno keltsko keramično obliko. Y drugem primeru pa je ta zvrst loncev, ki so najbolj znani v gra­ fitni izvedbi, po Paretu dospela iz avstrijsko-nemškega Podonavja šele v poznem latenskem času in je tako dosegla Podravje najbolj zgodaj v prvi polovici 1. stoletja.1 2 4 Pri tem bi bilo mogoče pojav vrtene keramike na Pošteli razlagati s posledicami dogodkov okrog leta 113, to je tudi z doseljevanjem Keltov na gradišča. Zato govori tudi vitka vedrasta posoda z ozkim vratom, ki ima morebiti svoje tipološko poreklo pri posodah, kot je žara d . 14: 5 iz Skorbe in je nedvomno izdelek keltskega lončarstva, a tudi grafitni lonec T. 17: 5, ki je istega porekla.1 2 5 Požig palisad in obnova nasipa bi ob tej možnosti lahko bila v zvezi z vpadi Bojev okrog leta 60 pred n. št., kolikor so na tej poti proti zahodu dejansko delali tudi osva­ jalne napade.1 2 6 Med drugimi predmeti s Poštele sodijo v poznolatensko obdobje še ma­ sivni železni udarni nož T. 17: 1, ki je glede na ostanke kovačnice v stavbi B očitno zelo poznega porekla. Široki nastavek za držaj, ki ni ohranjen, a je bil trakast, uvršča ta predmet med tista železna orodja, ki prihajajo naj­ češće na dan na oppidih. kjer so glasnik 1. stoletja.1 2 7 Poleg fragmentov različnih posod z grobim metličastim okrasom so med izdelki, ki opozar­ jajo na keltski vpliv tudi tiste kozice z ovnovo in konjsko glavo. Kozice tega tipa so čest pojav v poznolatenski dobi in tudi poštelske fragmente je W. Schmid postavljal v 1. stoletje pred n. št. Poreklo teh kozic je za sedaj, dokler ne poznamo pobližnjih primerjav, še nejasno. Na Pošteli, kjer so izdelovali kozice že poprej, sodijo v posebno skupino in nemara ni odveč, če opozorimo tudi na italske tipe kozic z ovnovo glavo iz Este, odkoder je Postela pred keltskimi vpadi v keramiki dobivala novih spodbud.1 2 8 Keltski srebrnik tipa Gjurgjevac, ki je — močno izlizan — dospel verjetno zelo pozno na Poštelo, potrjuje keltski delež v materialni kulturi te naselbine.1 2 9 124 O. Paret, Sudeta 30, 1929, 39 ss. 125 P. Schlosser, op. 10 2. Nadaljnje primerjave glej v op. 105. K loncu T. 17: 4 (ki je obnovljen iz fragmentov) so v bližini znani le fragmenti ustij (na prim. Novine — op. 130, na drugem mestu). Prim. tudi J. Filip, op. 15. T. 108 ss. in velik lonec iz Gracarce na Koroškem (Franz X. Kohla. Carinthia I. 148. 1958 ss., sl. 2 1— 2 2). 126 E. Swoboda, Carnuntum, 4. izdaja (1964), 231, op. 113 je bil mnenja, da je izraz »Noreiamque oppugnabant« pri Cezarju (Bell. Gali. 1 . 29, 2) najbrž pomota in je s tem mišljen napad Cimbrov leta 115. Pri tem se sklicuje tudi na zveze med Boji in Tauriski. kot jih dokazujejo medsebojne najdbe novcev, in tudi na po­ mislek. da bi Rimljani najbrž ne bili dovolili obleganja Noreje, če so se tako odločno zavzeli zanjo že dobrih 60 let poprej. 127 J. Filip, op. 15, T. 1 2 1 . J.Meduna, op. 85, T.25: 5. Pri tem ne kaže izkl jučiti možnosti, da gre pri tem predmetu morebiti tudi za kako drugo orodje (pri oranju?), o čemer pa ni znanih bližnjih primerjav. 128 Kozice v podrobnem še niso objavljene, pregled o njih je podal W . Schmid, op. 3 (Der Feuerbock als Herdgerät und Kultsymbol), 285 ss., sl. 59—94. z dotedanjo literaturo. J. Déchelette, op. 36, 904 ss. 129 P. Schlosser, op. 10 2, 274, sl. 6. Precej podoben je bil tudi razvoj gradišča pri Novinah med Šentiljem in Špiljem, samo da o začetnih raziskovanjih v letih 1936—1937 še ni po­ drobne obdelave, večina najdb pa je v Joaneju v Gradcu. Manjši, a zato bolj raznoliko zavarovani utrjeni prostor tik nad prometno potjo ob Muri je bil, če se smemo zanesti na v mariborskem muzeju shranjene neinventa- rizirane fragmente posod, prav tako naseljen že kmalu po prenehanju Ha B žarnih grobišč. Izrazitih predmetov iz srednje in pozne halštatske dobe med temi najdbami ni, pač pa tipična poznolatenska keramika: gra- Sl. 1 . Železni predmeti iz gradišča Bubenberg-Novine (Po W. Modrijan, Zur Pro­ blematik der »Ostnorisehen Kultur«, Wartenstein-Symposion 1958, Horn 1959. T. 5, sl. 8): i spona iz hiše z žrmeljnimi kamni, 2—3 miniaturno ralo in nož iz hiše F. Abb. 1 . Eisengegenstände von der Burgstätte Bubenberg-Novine (nach W. Modrijan, Zur Problematik der »Ostnorischen Kultur«, Wartenstein-Symposion 1958, Horn 1959, Tab. 5, Abb. 8) : 1 Klammer aus dem Haus mit den Handmühlsteinen, 2—3 Mi­ niatur-Pflugschar und Messer aus dem Haus F fitn i lonci z odebeljen im robom ter ovalni lonci z »m etličastim ornam entom « in p asov i valo vn ic, k a k ršn i se p o ja v lja jo še v 1. stoletju po n. št.1 3 0 Poleg še neproučene k eram ik e h ran i g ra šk i Jo a n e j železen nož, votivno ralo 130 Dosedanje objave so le poročila: Jutro 16.4.1956; Slovenec 17.4.1936; W. Schmid, Tagespost (Graz) 25.4.1957; Fundberichte aus Österreich 2 , 1935—1938, 176. 286; F. Baš, Egger-Festschrift 1 . 1952, 327 (= Carinthia I. 143, 1953, 181 ss.) ; W . Modrijan. Beiträge Österreichs zur Erforschung der Vergangenheit und Kultur­ geschichte der Menscheit (Wartenstein-Symposion 1958) 1959). 69. V mariborskem muzeju shranjena keramika je objavljena še pri S. Pahič, Železnodobne najdbe v Slovenskih goricah, na drugem mestu, T. 4: 9 ^ — 14. in železno spono (sl. 1), katerih medsebojna stratigrafska odvisnost ni znana.1 3 1 Votivno ralo se loči od podobnih najdb z Dunaja pri Jereki in drugih najdišč v jugovzhodnem alpskem prostoru po izdelavi gornjega dela, ki ima drugod robova uvihana v dva zaviha, simetrična hrbta pa lo­ čita oba dela. Ralo z gradišča pri Novinah je brez tega hrbta in ima gornji del konično zožen, zaviha sta pa le nakazana. To odstopanje od domorod­ nih oblik, ki so bile Italiji tuje, pri tem predmetu domače izdelave morebiti nima posebnega pomena. Prav tako je nož odtujen tako keltskim kot an­ tičnim oblikam, skupaj z ralom in spono pa najbrž predstavlja domače izdelke, saj je bila na gradišču odkrita tudi kovačnica, ki bi lahko sodila v prehodno obdobje na pričetku n. št., torej v tisti poznolatenski čas, sočasen s prvimi rimskimi vplivi.1 3 2 Novec velemskega tipa sicer potiska to datiranje nekoliko nazaj, vendar najbrž ne kaj dosti preko sredine zadnjega stoletja pred n. št. Razmeroma majhna naselbina na gradišču leži pravzaprav že zunaj Podravja ob murskem naselitvenem pasu. na že pred antiko živahno naseljenem lipniškem prostoru, a preveč ob robu, da hi ji ob dosedanjih skromnih najdbah smeli pripisovati večji, tržiščni po­ men.1 3 3 Z mariborskimi najdbami ugotovljeni večji odstotek (26 %) pozno- latenske keramike bi govoril za izrazitejšo keltizacijo tega gradišča, ki je nato v rani antiki najbrž kmalu opustelo.1 3 4 Če ne upoštevamo nekaterih podobnih gradišč in utrjenih postojank, ki jih je W. Schmid po skromnih, časovno nezanesljivih najdbah prav tako pripisoval temu obdobju (gradišča pri Limbušu, Črešnjevcu in Tinjah), je naše poznavanje odnosov Keltov z domačini v vzhodnem Podravju s Po- štelo in gradiščem pri Novinah tudi že izčrpano.1 3 5 Tretje najdišče, ki se dozdevno navezuje na halštatsko naselje, leži ob zahodnem Pohorju v slo­ venjegraški kotlini nad Starim trgom. Ker je gradivo Schmidovih izkopa­ vanj v Joaneju v Gradcu še prav tako neproučeno, se lahko opiramo za se­ daj samo na izvajanja v njegovem poročilu, posvečenem bolj opisu najdišča kot analizi najdb.1 3 6 131 W . Modri jan, op. 130. 72, T. 5. 132 S. Gabrovec. Slovenski etnograf 8. 1953, 1 1 . 20 ss.. 1.2. 7— 1 0 . Prim. razvoj oblik latenskih nožev v rimski dobi pri P. Petru. Vesnik Vojnog muzeja 5. 1958, 264. sl. 1 . Železne spone so znane že iz poznolatenske založne najdbe v Starem Kolinu — J. Filip, op. 15. 176. T. 1 2 1 . 5. Med deloma železnimi antičnimi predmeti se pojavljajo tudi v Velemszentvidu — K. Miške. op. 15, T. 52, 23—24. 1 3 3 w. Modrijan, op. 13 (1958), 1 2 . 134 Po dosedanjem poznavanju gradišča bi pripadalo antiki le nekaj redkih (po W . Schmidu »poznolatenskih«) črepinj. Prim. F. Baš, op. 130. 190 in S. Pahič, na drugem mestu. T. 4: 15. 135 W . Schmid, op. 3. 270 (Limbuš — z nasipom utrjena postojanka ob bregu Drave, skoraj brez najdb, med redkimi črepinjami halštatske in antične: porozne je W . Schmid presojal kot latenske: v bližini antične provincialne gomile); 273 (Črešnjevec — terenski ostanki z jarkom in nasipom utrjenega srednjeveškega gradiča, redkih črepinj W . Schmid ni kronološko opredelil, po fragmentu zelene steklene koralde je ugotavljal porušenje v ranorimski dobi. v zadnjih letih po vojni pa je spoznal srednjeveški značaj te utrdbe — prim. tudi S. Pahič. A V 1. 1950, 170ss.): 277 (Rep nad Tinjem — podobna majhna utrdba, nekaj črepinj iz temno- sive in porozne gline z vodoravnimi črtami in valovnicami naj bi bilo po W . Schmidu poznolatenskih). 136 W . Schmid, op. 3 - (1924). 365 ss. Slovenjegraški okoliš, na ugodnem preliodu med celjsko in celovško kotlino, ima vrsto najdišč iz lialštatske dobe: gomile na Legnu in dozdevno naselbino na hribu Gradišče na pohorski ter utrjene kope Gradec. Puščava, Šance in gradišče v cerkvenem gozdu na zahodni strani. Če zadnje gradišče z neopredeljeno keramiko in nekaj železnimi predmeti ter najdbo keltskega novca velemskega tipa na Legnu izvzamemo, so osredotočene poznolatenske najdbe le nad Starim trgom.1 3 7 Pomanjkanje srednjelatenskih predmetov zbuja tod dvome v nepretrgano naselitev od lialštatske dobe dalje, vendar je taka tradicija možna, saj je malo verjetno, da bi keltski naseljenci pri­ nesli lialštatske tipe posodja s seboj. Vsekakor govori številnost poznola­ tenske keramike za močno poživljeno naselbino od prve polovice 1 . stoletja pred n. št. dalje. Poreklo te keltske skupine, ki je tod uveljavila keramiko z raznimi oblikami »glavničastega ornamenta« in valovnico ter grafitne posode, je za sedaj neznano, prispela pa je lahko le iz ene od obeh smeri tega prehodnega področja, torej očitno od drugod. V tem se to najdišče razlikuje od gradišč v vzhodnem Podravju, ki so že v srednji latenski dobi živela v neposredni soseščini Keltov na ravnini. Čeprav je malo verjetno, da bi deloma z malto zidana in z antično opeko pokrita stavba 4 na vrhnji terasi pobočja, ki je povrh imela številne ostanke ranoantičnega posodja, samo zaradi ostankov »poznolatenske keramike« nastala že pred rimsko zasedbo, je tudi pri njej tradicija iz predrimskega časa očitna.1 3 8 Z njo je izpričano nadaljevanje poznolatenskega zaselka neposredno v rano antiko, ko so stavbe na pobočju najbrž opustele šele v času poživljene izgradnje Colatija v mansio ob itinerarski cesti za Virunum v klavdijskem obdobju.1 3 9 To pa terja določeno previdnost pri datiranju domače ročno izdelane in vrtene keramike z vodoravnimi žlebički in pasovi valovnic. kakršna se je sicer ohranila še v L stoletju po n. št.1 4 0 Poznolatenski zaselek nad Starim trgom naj bi bil torej nastal v času splošnega pronicanja Keltov v še ob­ stoječe ali pa že opuščene stare lialštatske naselbine v prvi polovici L sto­ letja pred n. št. in je trajal približno sto let. dokler se ni — podobno kot na Pošteli — težišče od Rimljanov vplivane naselitve premaknilo k prometni poti v dolini. P ribližn o enako podobo nudi B rin je v a go ra na južn ih obrobjih Po­ h o rja ob p ra d a v n i p o ti s panonskih rav n in v celjsk o kotlino. Že v zgodn ji bro n asti dobi n aseljen i greben je v H a B ob dobju doživel svoj razcvet. N a ­ selje p a je preživelo tudi p ro p ad žarn ogro biščn ih n aselbin ob D ra v i in se — sodeč p o n a jd b a h italsk ih fibu l — v skrom nem obsegu ob držalo do 6. sto­ le tja , m orebiti p a še d a lje .1 4 1 K lju b pretežn o uničeni stra tig ra fsk i razv rstitv i 137 V poštev prihajajo predvsem na pobočjih zunaj gradišča Puščava odkrite stavbe. Omembe vredna sta tudi oba žgana groba v stavbi HI na grebenu zahodno ob gradišču, od katerih naj bi eden vseboval poznolatensko keramiko, drugi pa tudi štiri železne sulične osti (prav tam. 372 s.). 138 W . Schmid, op. 3. 573 ss. 1 3 9 J. Šašel, Zbornik fil. fakultete 2, 1995, 78. 14 0 Prim.: W. Schmid, JÖAI 25, 1929. 69 ss. in S. Pahič. AV 1 1 — 1 2 , 1960—1961, str. 1 1 0 . 141 Gradivo iz izkopavanj v letih 1953—1963 je v mariborskem muzeju in še ni proučeno. Poleg občasnih poročil v dnevnem tisku (na prim. Ljudska pravica 6. 8. 1953: Slov. poročevalec 25. 8. 1957; Delo 27. 8. 1961) in rednih obvestil v Varstvu spomenikov 5, 1955. 176 ; 7. 1960. 278, 289, 296 ss., 319. 329; 8. 1962. 190. 227, n ajd b se tod p o ja v lja očitna p o zn o laten sk a k u ltu rn a p la st s k eram ik o, ki ustreza fragm en tom iz S tareg a trg a in o b sega predvsem ovalne lonce z iz- vihanim oglatim robom , okrašene z žlebički, valo vn icam i in raznim i vrstam i »g la v n ic a ste g a orn am en ta«, a tu d i ob ičajn o grafitn o p osod je. K tem n ajd b am sodijo tu d i že n ekateri izd elk i dom ačega k o v aštv a, k i je imelo svo je težišče v an tik i, predvsem železn a noža z zak riv ljen im in plo ščatim d ržajem in zanko T. 17: 3—4. P ri obeh gre za tipično pozn olaten sko obliko iz oppid , k i im a sv o je početke že v sto p n ji C 2, kot nam to d o k az u je grob št. 8 iz F ro h n leitn a ter n ajd b e podobn ih nožev v d ru gih k ra jih A v strije.1 4 2 Č e p rav tipo lo ško m la jši im a nož s p lo šč atim d ržajem p ra v tak o svoje p o ­ četke v istem času , d a si je za 1. stoletje zn ačiln ejši in se je p on ek o d rahlo p reoblikovan oh ran il še v ran i an tik i.1 4 3 K eltsk ega p o rek la je n ajb rž tudi fragm en t železne v erige z osm ičastim i člen k i T. 17: 2, k ak ršn i se p o ja v lja jo ponekod tu d i n a b ro n astih ženskih p aso v ih in so v op p id ih re d n a n a jd b a .1 4 4 Pomembnejšo keltsko najdbo z Brinjeve gore predstavlja bronasta fi­ gurica merjasca T. 17: 6, ki se uvršča v vrsto takih najdb od Francije do Sedmograške.1 4 5 Večina takih predmetov je bila v rabi kot obeski ali pa je imela na hrbtu različne grebenaste okraske. Merjasec z Brinjeve gore je brez teh dodatkov in v tem smislu podoben figurici iz Stradonic. po obliko­ vanju trupa pa se še najbolj približuje podobnim najdbam iz Curine, Rainherga v Salzburgu in Taboru na Češkem1 4 6 S poslednjim, ki ima sicer preluknjan greben na hrbtu, se ujema predvsem po obliki glave in rilca, po celotni izvedbi trupa in nog pa je soroden prvemu. Od znanih primerov ga razlikuje predvsem izrazita stilizacija v oblikovanju, kar je posebno očitno pri zadku in rilcu, ki sta podolž oziroma počez nažlebljena. Pomen merjasca pri Keltih je znan in razširjen od bojnih praporov, reliefnih upodobitev, novcev, amuletov do pridevkov kosti v grobovih, iz katerih pa v Podravju nimamo nobenih podatkov. Te vrste najdbe se pričenjajo v srednjelatenski dobi in trajajo skozi 1. stoletje do antike.1 4 7 Merjasec 237 in 9, 1965, 154, 141, 169, 175 s. prim. še poljudni povzetek z risbami izbranih najdb S. Pahič, Brinjeva gora (1960). 142 K. Zeilinger, op. 1 , 66, sl. 3; R. Pittioni, op. 1 , sl. 472, 1 5 (Saubersdorf — oglato zapognjeni držaj kaže sledove starejših oblik kot pri J. Déchelette, op. 36, 866, sl. 596), sl. 475, 8 (Mörbisch), sl. 477, 5 (Maxglan v Salzburgu). Primere iz oppid v naslednji opombi. 143 Prim. nož iz St. Lipša—St. Filippen pri Žitari vasi na Koroškem (H. MUller- Karpe, op. 1 , 642, sl. 10, 9). Različne variante teh nožev prisoja J. Déchelette, op. 36, 689, sl. 599, srednji in poznolatenski stopnji. Podoben nož, a še s pravim obročkom, je bil najden v Rohru pri Lipnici (W.Modrijan, op. 13, 8, sl. 1 ). Primerjave tega in gornjega tipa nožev glej v Yelemszentvidu (K. Miške, op. 15. T. 48. 5 in 49, 5 ter S. Foltiny, op. 113, T. 4: 10), Starem Hradisku (J.Meduna, op. 85, T. 25—28) in Sta- rém Kolinu (J. Filip, op. 15, T. 1 2 1). Tipološki oris in podobne antične najdbe iz Bobovka pri Kranju je objavil P. Petru, op. 55 , 263 ss. sl. 1 in T. 1. 144 Po J. Filipu, op. 15, 173 sodijo pasovi s takimi členki v posebno skupino (glej primere z Moravske • — sl. 50. 4— 5, T. 85, 8), ki je deloma sočasna z oppidi. Primeri od tod: K. Miške, op. 15’ , T. 48: 1 1 — 1 2 (Ÿelemszentvid) ; J.Meduna, op. 83, T. 35. 145 J. Filip, op. 15, 244 s., sl. 91, 1—7, sl. 92, 1—3. 146 Gurinska figurica, nekoliko večja, je v celovškem muzeju. Drugo: Fund- berichte aus Österreich 2 , 215, sl. 10 (najdba iz selišča na Rainbergu v Salzburgu). J. Filip, prav tam, sl. 91, 4 (Tabor), sl. 92. 1 (Stradonice). 147 J. Déchelette, op. 36, 811 ss., sl.568 (tu je poleg merjasca poudarjen pomen še treh drugih živali: konja, ovna in bika). J. Filip, op. 15, 245 omenja osredotoče­ z B rin jeve gore je b il n ajd en v p rem ešan i seliščn i p lasti, zato n am ne d aje nobenih kron oloških opor, a tudi ne p o d atk o v o vlogi, k i jo je im el n a tej pozn olaten ski n aselbin i. N a splošno te n a jd b e niso posebno številn e in r a ­ zen izgubljen e figu rice, n ajd en e v p re jšn je m stoletju p ri g ra d n ji ju žn e že­ leznice na sloven skem Š tajersk em , lah ko navedem o le od d aljen e p r i­ m erjave.1 4 8 Na prostoru bronastodobne in žarnogrobiščne ter starejše železnodobne naselbine nastala poznolatenska postojanka na Brinjevi gori potrjuje pro­ nicanje Keltov v višinska selišča domačinov, če so bila nameščena še na tako nepristopnih točkah, kot je ta strmi apnenčasti greben. V nasprotju z drugimi tremi naselbinami tu neposredna kontinuiteta naselitve med Ha C in poznolatensko stopnjo D ni dokazana, toda glede na prav tako nejasni položaj na Novinah in drugih »vzhodnonoriških« gradiščih ter vsaj še v 6. stoletje segajočih najdbah bi jo morebiti smeli prav tako domne­ vati.1 4 9 Za neki pomen te višinske točke! govori tudi dejstvo, da je bila Brinjeva gora naseljena v nemanjši meri vso antiko do 4. stoletja, čeprav je v njeni bližini tekla rimska cesta Celeia—Poetovio, ob kateri so nastajala antična naselja v ravnini.1 5 0 S tem nudi v primerjavi s Poštelo in Starim trgom nekoliko drugačno podobo in daje možnosti proučevanja razvoja domače keramike v nepretrganem nadaljevanju.1 5 1 N e k aj d ru gih seliščn ih n ajd b iz 1. sto letja p red n. št. je brez po v ezav e z h alštatsk o n aselitv ijo in nam tako d o k azu je, d a so se K elti ob prom etn ih p o ­ teh ohranili tu d i kot sam o sto jn a sk u p in a. T a k o je W. Sch m id p o leg n ek ate­ rih pozn olaten skih pred m eto v v grobovih n a Form in u ugotovil tu d i ostanke treh keltsk ih stav b . Sk u p n e n ajd b e pozn olaten skih čre p in j te r uvožene rim ske keram ik e in tegu l sicer p u šč ajo p ro n ican je rim skih izd elk o v pred zasedbo P o d ra v ja tu d i tu dvom ljivo, v en d ar p a nedvom no še v 1. stoletje segajoči k eltsk i grob ovi p o trju jejo , d a je k e ltsk a n aselbin a tu — n a pom olu m ed D rav o in P esn ico — zares b ila .1 5 2 N je n pom en je v an tik i p o stal še večji, ko je b ila tod m im o zg raje n a rim sk a cesta za Sirm ium in je ob p re ­ hodu preko D rav e n a sta la tudi an tičn a p o sto ja n k a .1 5 3 nost merjaščevih upodobitev med 125 in 50 pred n. št., kar se ujema s podobnimi prikazi na novcih. 148 E. Pratobevera. Die keltischen und römischen Antiken in Steiermark, po­ sebni odtis po članku v Der Aufmerksame (1856). 42. Druga najdišča teh figuric so znana po J. Filipu (op. 15, 512, sl. 91) šele iz Salzburga. Češke in Moravske, madžar­ ske županije Tolna in Bosne. 149 Tu se sicer pojavlja enaka čolničasta fibula kot na Pošteli (P. Schlosser, Urania 4. 1911. 371. sl. 6) kot tudi fragmenti kozic, ne pa tista halštatska keramika, kot jo imata Poštela in Rifnik. Prav tako tod ni znanih gomil, ki bi z ranokeltskimi predmeti, kot so ovratnica z Libne (glej op. 14) in votla goseničasto narebrena zapestnica s Postele (v mariborskem muzeju, inv. št. A 1348) dokazovale obstoj na­ selbine v stopnji Ha D. Proti prekinitvi naselbine bi po drugi strani govorila sicer nemotena kontinuiteta Ha C—D na sosednjih najdiščih. Kronološko razporejanje najdb v veliki meri otežkoča uničena stratigrafi ja na večini seliščnih prostorov. 150 Prim. najdbe provincialnih gomil v Zrečah. Jupitrovo svetišče v Križevcu, razvaline antične stavbe pri Slov. Konjicah, »Belo mesto« pri Čadramu id. (Blatt Rogatec. 18, 55, 50. 71). 151 Po novcih je antična naselitev do 4. stoletja izpričana tudi na Pošteli, vendar je tam antičnih najdb mnogo manj. 1 5 2 W. Schmid, op. 17 (ZhVSt). 145. 153 S. Pahič, K poteku rimskih cest med Ptujem in Središčem. AV 15—16, 1964—1965, 315. Najdbe poznolatenske seliščne plasti z grafitno keramiko na področju z okopi utrjene in ob koncu Ha B obdobja verjetno opuščene žarnogro- biščne naselbine v Ormožu v nasprotju s Forminom kažejo etnično čisto keltsko naselitev brez predhodne srednjelatenske stopnje.1 5 4 Med številnimi fragmenti keramike sta ohranjeni tudi dve obnovljeni posodi T. 13: 2—3, ki sodita med značilne poznolatenske najdbe. Konični lonec z ozkim vratom in dvema rebroma J . 13: 2 se po obliki trupa približuje žari T. 14: 5 iz Skorbe, stekleničasti vrat pa jo uvršča med tipe poznolatenske keramike, ki smo jo omenili že pri obravnavanju Postele.1 5 5 Grafitni lonec T. 13: 3 je prav tako splošna poznolatenska vrsta posod, da lahko tu navedemo le najbližje primerjave. Kot više na severu in vzhodu je grafitna keramika tudi v jugovzhodnih Alpah (razen forminskega lončka T. 12: 8, če res iz­ vira iz grobov?) bila razširjena po poznolatenskih naselbinah, vendar se zdi, da so bile v predrimski dobi Vače njeno najjužnejše najdišče. Tako je bila poleg že obravnavanih naselbin ugotovljena še na Rifniku, že v zvezi z rimsko naselitvijo pa tudi v Ptuju in Celju.1 5 6 Prav ohranitev tega tipa posod v rani antiki pa nas opozarja k previdnosti v datiranju, kadar ni­ mamo opravka z zanesljivimi najdiščnimi okoliščinami. V Ormožu je bila najdena tudi fibula nauheimskega tipa T. 13: 1, ki postavlja to verjetno bolj kratkotrajno keltsko postojanko skupno s kera­ miko v sredino in drugo polovico 1. stoletja. Tudi pri tej najdbi gre za keltski predmet, ki je bil razširjen od Francije do Karpatske kotline, če­ prav je v soseščini Podravja sicer redka najdba.1 5 7 V nasprotju z večino teh tipov je imela ormoška fibula najbrž predrto nogo. kar bi ji v primeri z drugimi poznolatenskimi fibulami z nogo v obliki okvira dajalo mlajši značaj.1 5 8 S to fibulo in keramiko nam nudi Ormož za sedaj v Podravju najprepričljivejše najdbe poznolatenske stopnje, ki kot čisti keltski izdelek na tem mestu nimajo povezav niti z halštatsko dediščino te pokrajine niti z ranoantičnim lončarstvom.1 5 9 154 Neobjavljene najdbe so v ptujskem muzeju. Latenska keramika je bila odkrita v Ormožu na dveh krajih: na severnem robu velike sonde na vrtovih za osrednjim trgom in na vznožju nasipa v severnem delu mesta (B. Perc, K strati- grafiji žarnogrobiščne naselbine v Ormožu, A Y 13—14, 1962—1965, 377). 155 Glej op. 105. 156 Ritnik: F. Stare, Predzgodovinsko grobišče na Rifniku pri Celju, AV 2, 1951, 191 s.. T. 6: 4 (W . Schmid, op. 17 (Südsteiermark), 12 omenja železno srednje- latensko fibulo iz rifniških grobov). Vače: W. Schmid, Vače — predzgodovinska naselbina, GMDS 2 0, 1959, 109. O najdbah te vrste keramike iz južne Slovenije ni podatkov, najdbe iz severne Bosne pa kažejo, da ie bila razširjena tudi v tej smeri (Z. Marič, op. 1 . 79. T. 3: 15). Najdbe v Ptuju in Celju prihajajo na dan pomešane z antičnim gradivom. 157 J. Filip, op. 15. 114 s., s podatki in literaturo, od katere mi zlasti Wernerjeva obravnava Die Nauheimer Fibel, Jahrbuch RGZM 2, 1955, 170 ss., ni bila pristopna. 158 Prim. podobno fibulo iz sedanje Vzhodne Nemčije pri Ebert. Reallexikon 3, 299, T. 107, g (Körchow, Mecklenburg-Schwerin). 159 Za naselitev Ormoža je zanimivo, da so na obsežnem prostoru z okopi zavarovane Ha B naselbine doslej odkrite keltske najdbe prav skromne, čaprav bi na nepoškodovanih mestih lahko nudile več podatkov. Če se sinemo opreti na dejstvo, da niti pri dosedanjih gradnjah mesta Ormoža niti pri raziskovanjih Ha B naselbine na istem prostoru doslej ni bilo odkritih antičnih naselbinskih najdb, je videti, da se je (še neodkrita) rimska postojanka CURTA namestila po­ dobno kot na Forminu poleg keltskega selišča. rimska cesta pa se mu je izrazito izognila (S. Pahič, op. 153, pril. 5). N ajd b e železn ega noža, bronaste zapestn ice in keltskih novcev v P tu ju in na H ajd in i d o p u šč a jo dom nevo, d a bi k eltsk o p osto jan k o sm eli p rič a k o ­ v ati tudi n a tem pom em bnem prehodu p rek o D rav e, sa j se n an j n av ezu jejo tudi grobne n ajd b e iz B r stja in Skorbe. K a j več o n jej lah ko o d k rije le srečno n ak lju čje , s a j je vse pod ročje o b a k ra j D ra v a v velik i m eri tudi stratig rafsk o p o p o ln o m a izp rem en ila g rad b e n a dejavn o st p o zn ejše Poeto- v ije. Za keltsk o n aselitev tega m esta p a b i govorile keltsk e o stalin e m ed rim skim i n ajd b a m i, č e p ra v za vse ni nujno, d a im ajo izk lju čn o ozko p tu j­ sko poreklo.1 6 0 Sp lošn o podobo k eltsk e n aselitve v pozn olaten sk i dobi d o p o ln ju jejo še n ajd b e novcev. V P o d ra v ju ni zak lad n ih n ajd b , raztresen i novci p a k a ­ žejo prom etne in trgo v sk e poti ob D rav i in M uri, ob južnem P o h orju v c e lj­ sko in slo v en jegrašk o kotlin o ter n a m orebiti že pred an tiko u p o rab ljan i prehod čez P la č n a m u rsk o ravnico.1 6 1 P o tip ih p rip a d a jo večin om a novcem n orišk ega k ov a iz c e ljsk e kotline, v m a n jši m eri p a vzhodnim vpliv om : b o jsk im zlatim kovom , velem skem u tip u iz severovzhodne in d ju rd je v a č - kem u tip u iz ju go zah o d n e P an on ije.1 6 2 N a jd b e novcev s svo je stran i p o trju ­ jejo , d a je b ilo P o d ra v je v latenskem ob do bju le b olj prehodno ozem lje, ki so m u šele R im lja n i v vzhodnem delu u stv a rili lastno središče. R a z p ro stra ­ njenost novcev z u n a j prom etnih dolin sev ed a ni vselej v ezan a na K elte, tem več d o k azu je tu d i širje n je njihovih stik o v z dom ačim prebivalstvo m v n otran josti p o k rajin e. V h alštatsk i m a te ria ln i kulturi, ki se je v nekaterih k eram ičn ih ob likah ponekod oh ran ila do an tik e in im a tod etnično pod lago v tem eljn i p la sti dom ačega ž iv lja, se je torej k eltsk a u stv a rja ln o st p o ja v ila sp rv a kot trgov ski v p liv v soseščin i živečih keltskih priseljen cev . Po tak i d vojn o sti n aselitve so se ti stiki ob k on cu 2. stoletja, zlasti p a v 1. stoletju, sp rem en ili v k u l­ turno povezavo, k i k a ž e n a aktivn o st K elto v že po tem , d a jih lah k o ugo­ tav ljam o n a v išin sk ih h alštatsk ih n aselb in ah in ne na rav n in sk ih keltsk ih posto jan k ah . Ž ivahno keltsk o gosp od arsk o in kulturno p ro n ican je v novo okolje je u stv arilo m ešan zn ačaj p o zn ejših n a jd b na tak ih n ajd iščih , ki je ena izm ed zn ačiln osti te lokalne »vzh odn on oriške k u ltu re«.1 6 3 K njenem u h o prjm. k temu ugotovitve I. Mikl-Curk, Keltski sledovi v duhovni in ma­ terialni kulturi antičnega Poetovija. na drugem mestu. 161 Kot zakladno najdbo bi lahko presojali le keltske novce iz Varaždina (Blatt Ptuj, 72), ki leži na ravninskih pristopih k Dravskemu polju, obe drugi naj­ bližji zakladni najdbi iz Lemberga in Dobrne-Retij pa sta bili spravljeni na odroč­ nih krajih. Edino zakladno najdbo na tem področju bi lahko predstavljali le zlatniki iz Slomov, vendar iz Ferkovih zapiskov ni mogoče ugotoviti, če so bili zares keltski. Del novcev, ki so sedaj vsi izgubljeni (?), je Ferk sicer odkupil od Pollaka, vendar iz zapiskov o kupčiji lahko povzemamo le, da je šlo za 19 zlat­ nikov, in sicer 6 velikih in 8 majhnih novcev iz rumenega zlata (Gelbgold) ter 2 velika in 3 majhne novce iz belega zlata (Weissgold) (Ferien-Tagebuch 1902—1903, 24 — v Joanneju v Gradcu). 162 Ker sta te najdbe že upoštevala in obravnavala v svojih pregledih R. Paul­ sen in K. Pink (op. 5), naj tu zadostujejo le posplošene navedbe. 163 W . Schmid, Archäologische Forschungen in Steiermark 1926—1927. Blätter für Heimatkunde 5, 1927, 82 s., ugotavlja za Riegersburg in Fötzberg, v B1HK 8, 1950, 80. pa še za Ring pri Hartbergu poleg poznohalštatske keramike povsod le zelo redke črepinje jpoznolatenske keramike z glavničastim okrasom«. Latenske najdbe so bile odkrite tudi na Frauenbergu (W. Modrijan. Funde und Fundstätten in Steiermark, Mitteilungen der österr. Arbeitsgemeinschaft für Ur- und Früh­ p od ročju , k i ob sega predvsem osredn jo in vzhodno av strijsk o Štajersk o , lah ko prištev am o tu d i P o dravje, s tem b i že od p o p rej ob stoječa m e ja k u l­ turnih p o d ro čij po ap n en išk ih greben ih od K o n jišk e gore p rek o B o ča do M a clja tu d i v tej dobi oh ran ila svo j pom en. E v ro p sk a u n iverzaln ost splošne keltsk e k ulture je sicer segala preko tak ih lokalnih m ej, a je v njihovih okvirih le d o b iv ala p osebn a obeležja, kot so na p rim er b ila ugotovljen a v keram ik i tip a G o ričica na K oroškem in v zvrsteh keltskih ž a r ob D rav i in M uri. V p o zn olaten sk i dobi je u v e lja v lja n je grafitn e k eram ik e te poseb­ nosti sicer sp et poenotilo, k tem u p a se je prid ru žilo še k eltsko železarstvo, ven dar so se izob lik ovale nove region aln e skupine, tok rat že n a p o d lagi lastn ega d ru žb en ega razv o ja. T e d o b iv ajo svo j novi izraz tu d i v kov an ju novcev, k i d a je se d a j v ečji pom en K o ro šk i in C eljsk i kotlin i, P o d ra v je in P om urje p a o sta ja ta b o lj ob stran i.1 6 4 D elež K elto v in njihovo u v e lja v lja n je v procesu etn ičn ega sp a ja n ja z dom ačim p reb iv alstv o m je arh eološko u gotovljiv p redvsem v u v a ja n ju novih civ iliz a c ijsk ih dobrin, kot jih k a ž e n a prim er u ved b a lon čarskega k o lo v rata in nova teh n ika v železarstvu , v n aših k ra jih p a še novci kot izraz denarne trgovin e. K eltsk i k u ltu rn i v p liv m ed dom ačini n am p rih a ja p red oči n a jb o lj šele v antičnem ob do b ju s ku lti in osebnim i im eni, a tudi v drugih p o jav ih , m ed k aterim i p a v lo g a dom ačih p re d k e ltsk ih plem en tu d i ni b ila sam o p asiv n a, k a r se je — gledano z rim skim i očm i — k a ­ zalo v razv o ju p o jm o v T av risk i — N o rik i. V političnem raz v o ju zad n jega sto letja p red n. št. je tako tudi P o d ra v je p rip a d a lo »n oriškem u k ralje stv u «, dokler g a ni rim sk a v o jašk o -u p rav n a d elitev osvojenih p o d ro čij razd elila n a dvoje.1 6 5 Seznam n a jd iš č Seznam obsega le tiste — po abecednem redu naštete — kraje, odkoder so preverjene keltske ali s Kelti zvezane poznolatenske najdbe ohranjene ali je o njih kaj poročano. V tem smislu so torej tu naštete le točke, kjer so se Kelti naselili ali kjer posamezni keltski predmeti izpričujejo njihov vpliv. Podatki so zbrani po razpoložljivi literaturi, pri tem pa to ali ono ni bilo navedeno, če obstoji resen geschickte 10, 1959. 10), ne pa na Burgstallu (W . Schmid, prav tam. 83). »Zadržani odnos do latenske kulture« bi si pri tem lahko razložili tudi s šibkimi vplivi veči­ noma le ob Dravi in Muri naseljenih Keltov, saj se nam tod (na Frauenbergu stvari še niso dovolj raziskane) kažejo poznokeltske najdbe v precej večji meri. 16 4 W . Modrijan, op. 150, 71 ss., domneva, da se je halštatsko središče Štajerske iz Burgstalla v času »vzliodnonoriške kulture« prestavilo na Frauenberg nad U p­ niškim poljem, in vidi na področju te kulture dozdevno »kneževino«, ki je kot del »noriškega kraljestva« ostala pretežno ilirska do rimskega časa. Odsotnost novcev lastnega kova bi res kazala, da niti Frauenberg (keltski grobovi v Hartu in Roliru so vzhodno od Mure) niti Poštela po prihodu Keltov nista postali lokalni središči. Tako (keltsko) središče pa v primeri s Celjsko kotlino in Koroško najbrž ni nastalo nikjer ob Muri, čeprav je tod na primer nasproti pokrajini ob Savinji precej več grobnih in seliščnih najdb. 16 5 Ta razmejitev provinc Norika in Panonije, ki je tu imela svoj vzrok v izločitvi Poetovije kot vojaške postojanke iz Norika, je povsem neprirodno pre­ rezala vzhodno Podravje, medtem ko je njen potek proti severu morebiti bolje ustrezal geografski omejitvi pokrajine Bojev. Tak postopek bi nam bil tudi dokaz, da se Rimljanom v Podravju ni bilo treba ozirati na nobeno lokalno skupino in da v Celjski kotlini mogoče ravno zaradi nje niso priključili celotnega poteka ceste Emona—Savaria k Panoniji. dvom, da bi bilo keltsko ali pa so podatki napačni (tako npr. Starše — Sv. Janž niso naštete, ker sta obe v Blatt Rogatec, 29 omenjeni zapestnici antični). Na tablah je prikazano v glavnem vse gradivo, ki je bilo v tem času v mu­ zejih ohranjeno ali dostopno. Ob tej priliki se moram zahvaliti vodstvu ptujskega muzeja, ki je v ta namen dalo najdbe širokogrudno na razpolago. Iz predkeltskih naselbin Postele, Novin, Brinjeve gore in Starega trga so deloma objavljeni le najznačilnejši predmeti, pri drugih pa je opozorjeno na ilustracije v obstoječi li­ teraturi, dokler ne bodo objavljeni posebej z drugim gradivom iz teh najdišč. Se­ znam literature ob najdiščih ima namen opozoriti le na pomembnejše objave. Številke najdišč v seznamu so istovetne s številkami na karti v prilogi. i. B rin je v a g o ra p r i Z rečah Ozek do 700 m dolg apnenčast greben z nadmorsko višino 623' in relativno višino 220 m, ki ima strmo severovzhodno steno, je bil na položni površini vrha naseljen večinoma nepretrgano od rane bronaste dobe do pozne antike. Izkopavanja v letih 1953—1963 (S. Pahič, Pokrajinski muzej, Maribor) so dala tudi fragmente poznolatenske, deloma grafitne keramike in nekaj kovinskih najdb iz istega časa. Gradivo je v mariborskem muzeju. 1 . Železen nož z odebeljenim konkavnim hrbtom in pravokotno zapognjenim okroglim držajem. D. 26,5, š. rezila do 4, deb. do 0,4 cm. Inv. št. A 3136. T. 17: 3. 2. Železen nož z odebeljenim konkavnim hrbtom in trakastim ročajem, ki ima repat zaključek zasukan v obroček. D. 27,5, š. rezila do 4, deb. do 0,4, š. držaja 2 in d. držaja 10,5 cm. Inv. št. A 3443. T. 17: 4. 5. Stilizirana bronasta figurica merjasca s ploščatim zadkom in rilcem, ki sta okrašena z vdolbenimi črticami. Le levo oko označeno z jamico, ušesa stilizirana. D. 3,4, v. do 1,7, š. do 2 cm. Inv. št. A 3210. T. 17: 6. 4. Fragment železne verige s 4— 5 cm dolgimi osmičastimi členki iz sploščene žice. D. fragmenta 12 cm. Inv. št. A 3060. T. 17: 2 . Lit.: Kratka obvestila v dnevnem tisku (Ljudska pravica 6.8.1953; Slovenski poročevalec 25.8.1957; Delo 27.8.1961) in Varstvu spomenikov 5, 1955 ■ — 9, 1965. S. Pahič, Brinjeva gora (I960). 1 a. B reste rn ica p r i M arib oru V gramoznici tik nad Dravo pri današnjem motelu so leta 1842 našli črepinje žar in kovinske predmete, ki so bili nekaj časa shranjeni v gradu Viltuš ter so pozneje izginili, a po Puffovem opisu očitno sodijo h keltskim najdbam: »železen nož, skoro kot kosa oblikovan, skupno z držajem 1’ dolg (= bojni nož, d. ca. 31 cm); še daljša konica droga za zastavo z obojestranskim rezilom (=sulična ost); odlom­ ljen, zelo širok, toda zelo ploščat meč, približno 2 ’ dolg (= meč, d. ca. 62 cm) ; kosi prsne plošče nekega oklepa ( = ščitna grba); štirje železni obroči s premerom 1 %” (= obročki verige za pripenjanje meča. d. ca. 4,5 cm); 3” dolga bronasta sponka (= fibula, d. ca. 7,5 cm) itd.« (R. G. Puff. Marburg in Steiermark 1. 1847, 192). Šte­ vilo grobov ni znano. Prim. še; A. Muchar, Geschichte des Herzogthums Steiermark 2, 1845, 343 ter F. Pichler, Text zur Archaeologischen Karte von Steiermark (1879), 55. — Ni vrisano na karti! 2. B rstje p ri P tu ju Na njivah severno od vasi so delavci leta 1959 pri širjenju gramoznice na pare. 115, k. o. Brstje, naleteli na keltske predmete iz žganih grobov, od katerih sta dva meča izginila, nekaj kovinskih predmetov pa je bilo oddanih ptujskemu muzeju. Ti so baje ležali na enem mestu 1,5 m globoko, le oba steklena prstana naj bi bila najdena nedaleč stran. Pri poznejšem podaljševanju gramoznice proti severu je bil pri naknadnih ogledih v profilu vzhodne stene opažen še en žgani grob (brez pridevkov?), približno 250 m od tod pa je bilo ob rogozniški cesti že poprej odkrito antično piano grobišče. 20 A rheološki vestnik 305 V ptujskem muzeju so tile predmeti: 1 . Bronasta srednjelatenska fibula s profiliranim repom, ki je v obliki plašča spojen z locnom in po jagodah narebren. Peresovina ima po štiri navoje. D. 7, 7, v. 3 cm. Inv. št. 30785. T. i: 7. 2. Deloma fragmentiran bronast pas iz večinoma 5 cm širokih obročkov in vmesnih paličastih členkov, od katerih so prvi štirje pri kavlju v sredini razširjeni v 1,2 X 2 cm velike, z emajlom obložene ploščice, prvi štirje na drugi strani pa imajo namesto teh členkov z vrezanimi motivi in emajlno oblogo okrašene po­ dolgovate plošče. En konec se zaključuje v stiliziranem kavlju, drugi ima troje va- zastih obeskov. Enak kavelj na tretjem obesku je bil namenjen za spenjanje. D. pasu ca. 125 cm. Inv. št. 30786. T. 1 : i. 3. Masivna bronasta zapestnica z gumbastim izrastkom na enem koncu. Pr. do 8,4 deb. 1.2 cm. Inv. št. 30787. T. 1 : 2 . 4. Fragment na obeh straneh odlomljenega železnega meča z rombično ode­ beljenim rezilom. D. še 41, š. rezila do 4.2 cm. Inv. št. 30788. T. 1 : 3. 5 '. Fragment na obeh straneh odlomljene železne sulične osti s širokim listom in poudarjenim rebrom. D. še 16, š. lista še 5 cm. Inv. št. 30789. T. 1 : 8. 6. Fragment obročka in paličastega členka bronastega pasu. Pr. obročka ca. 4 cm. Inv. št. 30790. T. 1 : 6. 7. M o d e r s t e k l e n p r s t a n p o l o v a l n e g a p r e s e k a , p r . 2,5, d e b e l in a 0,2—0,5 cm. I n v . št. 30791. T. 1 : 5. 8. D v a f r a g m e n t a e n a k e g a p r s t a n a . I n v . š t . 30792. T. 1 : 4. 9. S f e r i č e n ž e le z e n gumb z o s t a n k i t r n a . P r . 5—5.5, d o lž in a t r n a š e 1,5 cm. I n v . št. 30793. T. 1 : 9. Lit.: Varstvo spomenikov 7, 1960, 327. 3. F o rm in p ri G o rišn ici Keltsko in antično piano grobišče na njivah tik ob rimski cesti Poeto­ vio— Mursa jugovzhodno od vasi. Žgani in skeletni grobovi so bili odkriti pri širjenju Kolaričeve gramoznice na pare. 74, k. o. Formin, v letih 1955—1959. ven­ dar so bili pri tem delu uničeni. Velik del najdb je preko Miklove zbirke v Go­ rišnici do leta 1940 prišel v ptujski muzej, posamezne najdbe pa so bile odkrite tudi pozneje. Nekaj preostalih najdb v Mik lovi zbirki je leta 1963 odkupil tudi mariborski muzej. Najdbe iz izkopavanj W. Schmida, ki je leta 1941 odkril še nekaj grobov in mesto sežiga, so sedaj neznano kje. V ptujskem muzeju so tile predmeti (povzeto po Smodiču, s popravki in dopolnitvami) : 1 . Železen meč z ostanki nožnice, d. 81.5, š. do 4,2. deb. do 0.6 cm. Rezilo za­ obljeno zaključeno, 15 cm dolg trn za držaj ima sedaj odlomljen glavič. Nožnica na zunanji strani okrašena s spiralo (Smodič, r. 1 . Ib), znotraj pa ima kljukico za pritrditev verige in spodaj vezalno zapono. Inv. št. 30943. T. 2: lab. (Smodič 1/1—lc). 2 . Fragmentiran železen meč. d. še 46. š. do 4.7, deb. do 0.6 cm. Spodnja polovica manjka, 13 cm dolg trn ima glavič. K meču sodi vrhnji del nožnice T. 4: 1 . ki ima »v volutali stiliziran rastlinski ornament . Inv. št. 5806. T. 2: 2 (Smodič 1 /2, sl. 1). 5. Fragmentiran železen meč. d. še 61. š. do 4.5. deb. do 0.6 cm. Konica manjka, 15 cm dolg trn ima sploščen glavič. Ohranjeni so deli nožnice s kljukico na notra­ nji strani T. 4: 9. Inv. št. 50944. T. 2 : 5 (Smodič 1/3). 4. Fragmentiran železen meč, d. še 60. š. do 4.6. deb. do 0,5 cm. Konica pre­ pognjenega spodnjega dela odlomljena, trn le deloma ohranjen. Inv. št. 30945. T. 2 : 4 (Smodič 1/4). 5. Na sredi prepognjen železen meč, d. 91, š. do 4. deb. do 0.6 cm. Rezilo oblo zaključeno, 15 cm dolg trn ima odlomljen vrh. Med fragmenti nožnice je tudi gornji rob s kljukico T. 4: 4. Inv. št. 30946. T. 2 : 6 (Smodič 1/5). 6. Na sredi prepognjen železen meč, d. še 70, š. do 5,3, deb. do 0.7 cm. Rezilo koničasto, trn odlomljen. Inv. št. 30947. T. 2 : 7 (Smodič 1/6). 7. V obliki črke S ukrivljen železen meč, d. 88. š. do 4, deb. do 0,7 cm. Konica odlomljena, trn ima fragmentiran glavič. Ohranjeni fragmenti nožnice. Inv. št. 3809. T. 5: 3 (Smodič 1/7). 8. V klobčič prepognjen železen meč. d. 98. š. do 5, deb. do 0.6 cm. Rezilo ko­ ničasto, trn ima glavič, pod njim je strma zvončasta prestrežna ploščica. Ohranjeni fragmenti nožnice. Inv. št. 3811. T. 5: 2 (Smodič 2/1—la). 9. Dvakrat prepognjen fragmentiran železen meč. d. prvotno 84, š. do 6. debe­ lina do 0,6 cm. Konec rezila odlomljen, 1 2 cm dolg trn ima klobučast glavič, prehod v rezilo je stopničasto oblikovan. Med fragmenti nožnice je tudi gornji zunanji zaključek, okrašen z »mehurčastimi krogi« T.4: 2 . Inv. št. 50948. T. 3: 4 (Smodič 2/2', sl. 2). 10. Trikrat prepognjen železen meč, d. 84, š. do 4. deb. do 0,7 cm. Rezilo stop­ ničasto prehaja v 13,5 cm dolg trn z glavičem. Ohranjeni fragmenti nožnice so imeli kljukico in vezalne zapone. Inv. št. 3094*9. T. 3: 1 (Smodič 2/3). 1 1 . V spiralo ukrivljen fragmentiran železen meč. d. prvotno 86, š. do 5, de­ belina do 0,7 cm. Konec rezila odlomljen, nad stopničastim prehodom je 12 cm dolg trn s klobučastim glavičem. Med fragmenti nožnice tudi zaključek s kljukico T.4: 6. Inv. št. 3804. T. 3;: 6 (Smodič 2/4). 1 2 . Dvakrat prepognjen železen meč, d. 81. š. do 5,5, deb. do 0.6 cm. Rezilo ima ostro konico in stopničasto prehaja v 12 cm dolg trn s fragmentiranim glavičem. Pod trnom je sploščena zvončasta prestrežna ploščica. Med fragmenti nožnice sta gornja dela, kjer je znotraj okrašena kljukica, na zunanji strani pa »stiliziran in nesimetričen rastlinski ornament« (T. 4: 3, 5). Na spodnjem koncu nožnice sta ohranjena vezalna zapona in okrašen okvir T.4: 7. Inv. št. 30950. T. 5: 5 (Smodič 2/5'— 5c, sl. 5). 13. Železna veriga za pripenjanje meča, d. 56, š. do 1,3 cm. Prelomljena na tri kose. Členki so sploščeni in imajo na eni strani vtolčene jamice. Na enem koncu 1,8 cm širok obroček na drugem kavelj z glavico. Inv. št. 50951. T. 5: 1 (Smodič sl. 4/1). 14. Podobna močnejša železna veriga, d. 53, š. do 2,3 cm. Deloma še gibljiva. Na enem koncu 2,8 cm širok obroček, na drugem kavelj z okrašeno glavico. Tnv. št. 3796. T.5: 2 (Smodič sl. 4/2). 15. Železna veriga iz osmičasto zavitih členkov, d. 50. deb. do 1.4 cm. Deloma še gibljiva. Na enem koncu 4,7 cm širok obroček, na drugem kavelj z glavico. Inv. št. 50952. T.5: 3 (Smodič sl. 4/3). 16. Podobna fragmentirana železna veriga, d. še 55, deb. 1 cm. Prelomljena na dva kosa. Vrhnji obroček manjka, kavelj ima sploščeno glavico. Inv. št. 30933. T.5: 4 (Smodič sl.4/4). 17. Podobna fragmentirana železna veriga, d. še 56. deb. do 1.5 cm. Prelom­ ljena na tri kose. Gornji zaključek ima 2,3 cm širok obroček, kavelj je deloma odlomljen. Inv. št. 50954. T. 6 : 5 (Smodič sl. 4/5). 18. Podobna fragmentirana železna veriga, d. še 66, deb. do 1,4 cm. Prelomljena na štiri kose. Gornji zaključek manjka, kavelj ima glavico. Inv. št. 30955. T. 6 : 1 1 (Smodič sl. 4/6). 19. Kratka železna verižica iz zvitih členkov z drobnima obročkoma na kon­ cih. D. 9, deb. 1 cm. Inv. št. 50956. T. 6 : 1 (Smodič sl. 4/7a). 20. Podobna verižica, d. 9, deb. 1,5 cm. Pr. obročkov 3 oziroma 2 cm. Inventarna št. 50957. T. 6 : 2 (Smodič sl. 4/7b). 2 1 . Podobna verižica, d. 8, deb. 1,2 cm. Na koncih drobna obročka. Inventarna št. 30958. T. 6: 3 Smodič sl. 4/7c). 2 2. Podobna verižica, d. 8, deb. 1,5 cm. Na koncih drobna obročka. Inventarna št. 30959. T. 6 : 4 (Smodič sl.4/?č). 23. Polovica podobne verižice s 5 cm širokim obročkom, še 6,5 cm dolga. Inv. št. 50960. T. 6 : 9 (Smodič sl. 4/7d). 24. Fragmenti daljših železnih verig s ploščatimi (T. 6: 6) in zvitimi (T. 6 : 10) členki ter fragmenti kratkih verižic z drobnim (T. 6 : 7) in širšim (T. 6 : 8) ob­ ročkom. Inv. št. 30961. 20* 307 25. Železna sulična ost z ozkim, okrušenim in pred konico odlomljenim li­ stom. D. 39, š. lista do 5, d. tulca 7 cm. Inv. št. 51012. T. 7: 1 (Smodič 3/1). 26. Železna sulična ost z ozkim listom. D. 42,5, š. lista do 6, d. tulca 7 cm. Ob robu tulca dve črti in luknjica. Inv. št. 30962. T. 7: 2 (Smodič 3/2). 27. Železna sulična ost z ozkim listom. D. 35, š. lista do 4, d. tulca 7,5 cm. Na tulcu dve črti in luknjica. Inv. št. 3805. T. 7: 3 (Smodič 3/3). 2 8 '. N a d v o je p r e l o m l je n a ž e le z n a s u l i č n a o s t z o z k im lis t o m . D. s k u p n o 27, d . t u l c a 8 c m . N a t u l c u g l o b o k a p r o g a z d v e m a l u k n j i c a m a . In v . š t . 3797. T. 7: 6 ( S m o d ič 3/4). 29. Železna sulična ost z ozkim, nekoliko ukrivljenim listom. D. 2 8 ', š. lista do 4,5, d. tulca 8 cm. Inv. št. 3799. T. 7: 5 (Smodič 3/5). 50. Železna sulična ost z ozkim listom. D. 27, š. lista do 4,3, d. tulca 7,5 cm. Inv. št. 3798. T. 7: 7 (Smodič 3/6). 31. Železna sulična ost s prepognjenim ozkim listom. D. 59, š. lista do 6, dol­ žina tulca 5,7 cm. Inv. št. 30963. T. 7: 8 (Smodič 3/7). 32. Železna sulična ost z ozkim listom. D. 25, š. lista do 4, d. tulca 6 cm. Inv. št. 3800. T. 7: 9 (Smodič 3/8). 33. Železna sulična ost s širokim, večinoma okrušenim listom. D. še 32, š. lista do 10, d. tulca 6,3 cm. Inv. št. 30964. T. 7: 10 (Smodič 3/9). 34. Stožčast železen okov za sulico, d. 7, pr. 2,5 cm. Inv. št. 3803. T. 8 : 1 3 - (Smo­ dič 3/10, sl. 5). 35. Podoben okov, d. 3, pr. 2,5 cm. Na fragmentiranem spodnjem delu še oh­ ranjen en žebljiček. Inv. št. 30965. T. 8 : 1 2 (Smodič 3/11, sl. 5). 56. Železna puščična ost z okrhanim listom. D. še 9, š. lista do 2,5, d. tulca 2 cm. Inv. št. 30966. T. 8 : 9 (Smodič 3/12). 37. Fragmentirana železna puščična ost. Konica rezila in tulec odlomljena. D. še 7,5, š. lista do 2,5 cm. Inv. št. 30967. T. 8 : 8 (Smodič 3/13). 38. Fragmentirana podobna ost brez tulca in z odlomljeno konico. D. še 5,3, š. lista do 3 cm. Inv. št. 30968. T. 8 : 6 (Smodič 3/14). Podoben fragment, d. 5,8, š 2,4 cm, neinventariziran — T. 8 : 7. 39. Železen udarni nož z odebeljenim ravnim hrbtom, d. 40, š. rezila do 7,5, d. držaja 6,5, deb. do 1,2 cm. Inv. št. 3808. T. 8 : 1 (Smodič 3/15, sl. 5). 40. Železna britev s kratkim držajem, ki ima na koncu obroček. Rezilo okr- hano, konica odlomljena. D. še 17,5, š. do 5,5, deb. do 0,3 cm. Inv. št. 3802. T. 8 : 4 (Smodič 3/16, sl. 5). 41. F r a g m e n t i r a n a p o d o b n a b r i t e v z e n a k i m d r ž a je m . P o l o v i c a r e z i l a s k o n ic o m a n j k a . D. š e 12,5, š. d o 5,5, d e b . d o 0,3 c m . I n v . š t. 50969. T. 8 : 3 ( S m o d ič 3/17, s l. 5). 42. Ukrivljen železen nožič z vozlasto odebelitvijo na odlomljenem držaju. D. še 11,5, š. do 1,7 cm. Inv. št. 50970. T. 8 : 5 (Smodič 4/18). 45. Fragmentirana železna ščitna grba s pravokotno vzboklino in trapezastima stranicama. Po sredini prelomljena, ena od stranic manjka. Prvotna d. 35, š. sre­ dine 10, stranic do 14, v. neznana, deb. 0 ,2 cm. Na ohranjeni stranici je žebelj s ploščato glavico. Na spodnji strani (znotraj ščita) je bil trakast železni okov z gobasto razširjenima zaključkoma, ki je deloma ohranjen. Inv. št. 3810. T. 9: 3 (Smodič 3/19, sl. 5). 44. Fragmentirana podobna ščitna grba. Ena stranica manjka, druga je de­ loma odlomljena in ima luknjico za žebelj. D. še 17, š. do 11.5, v. ca. 4—5, debelina 0,3 cm. Inv. št.3807. T. 9: 2 (Smodič 3/20, sl. 5). 45. Podobna ščitna grba, prelomljena na tri dele in okrušena, srednji del je počen in "zvit. Na eni stranici ohranjen žebelj s ploščato glavico. D. 30, š. sredine 10, stranic do 13, v. neznana, deb. 0,2 cm. Inv. št. 5801. T. 9: 1 (Smodič 3/21, sl. 5). 46. Ročaj iz železne pločevine z grebenom po sredini. Okrajka sta profilirana in imata luknjico za žeblja. D. 15, š. do 6, v. 5,5, deb. 0 .1 cm. Inv. št. 30971. T. 9: 4 (Smodič 4/1, §1.5). 47. Trije členki velikega skledičastega bronastega obročka, prelomljeni na tri kose. Pr. skledic do 4,8 cm. Na eni izmed njih je gumbast podaljšek za spe­ njanje. Inv. št. 30972. T. 16: 4 (Smodič 4/2). 48. Več fragmentiranih skledic podobnega večjega obroča, močno deformira­ nih. Pr. približno do 8 cm. Inv. št. 30973. T. 16: 5. 49. Železna zapestnica iz dvakrat zvite 4 mm debele železne žice. Na njej je obešenih vrsta 1,5 in 0,8 cm širokih železnih obročkov. Pr. 8,5 cm. Inv. št. 50974. T. 15: 7 (Smodič 4/5). 50. Na pet kosov prelomljena fragmentirana votla železna zapestnica, na eni strani tanjša. Pr. 10, deb. k—1,4 cm. Inv. št. 30975. T. 15: 13 (Smodič 4/4). 51. Na pet kosov prelomljena in fragmentirana zapestnica iz bronaste žice, ki ima na eni strani tri navzven trikrat narebrene vozle. Pr. 8, deb. 0,4 cm. Inventarna št. 30976. T. 15: 10 (Smodič 4/6). 52. Fragment zapestnice iz železne žice s presegajočima se prepletenima kon­ cema. Pr. ca. 6, deb. 0 ,2 cm. Inv. št. 30977. T. 15: 8 (Smodič 4/5). 53. Železen prstan iz dvakrat zvite 4 mm debele žice, pr. 2,5 cm. Inv. št. 30978. T. 15: 9 (Smodič 4/7). 34. Profilirana bronasta pasna spona, sestavljena iz obročka in kavlja z gla­ vico. D. 4, š. 3, deb. 0,5 cm. Inv. št. 50979. T. 13: 1 1 (Smodič 4/8). 55. Železna fibula iz okrogle žice. Rep od žlebaste noge do jagode na locnu odlomljen, peresovina ima štiri navoje z notranjo prečko. D. 1 2 , v. 2,2; deb. žice 0,3 cm. Inv. št. 30980. T. 1 0 : 1 (Smodič 4/9). 56. Podobna železna fibula. Na repu je dvoje jagod, tretja je na stičišču z locnom. Del noge manjka, peresovina ima štiri navoje in notranjo prečko. D. 14, v. 2, deb. žice 0,3 cm. Inv. št. 30981. T. 1 0 : 2 (Smodič 4/10). 57. Podobna železna fibula. Na repu večja jagoda, zaključek čvrsto spojen z locnom. Konica igle manjka, peresovina ima šest navojev z zunanjo prečko. D. 1 2 , v. 2,5, deb. 0,3 cm. Inv. št. 50982. T. 1 0 : 3 (Smodič 4/11). 58. Podobna železna fibula. Žlebasta noga je okrašena z zarezami, na repu je večja jagoda, priključek k locnu manjka. Peresovina ima štiri navoje z zunanjo prečko. D.ll, v. 2, deb. 0,3 cm. Inv. št. 30985. T. 10: 4 (Smodič 4/12). 59. Podobna železna fibula. Na repu drobna jagoda, druga večja na stičišču z locnom manjka. Peresovina je imela štiri navoje z zunanjo prečko. Igla ni ohranjena. D. 10,5, v. 2 , deb. 0,5 cm. Inv. št. 30984. T. 1 0 : 5 (Smodič 4/13). 60. Fragmentirana podobna železna fibula. Ohranjen del locna z ostanki dveh jagod na stičišču in repu. Peresovina ima štiri navoje z notranjo prečko. D. še 8, 6, v. neznana, deb. 0,3'cm. Inv. št. 30985. T. 1 0 : 8 (Smodič 4/14). 61. Fragmentirana podobna železna fibula. Ohranjen odebeljen locen z ostanki jagode na stičišču in del igle. Peresovina ima štiri navoje z zunanjo prečko. D. še 9,8, v. 2,2. deb. do 0,7 cm. Inv. št. 50986. T. 1 0 : 7 (Smodič 4/15). 62. Fragmentirana podobna železna fibula. Ohranjen del locna z jagodo na stičišču z repom. Peresovina je imela štiri navoje z zunanjo prečko. D. še 9, v. neznana, deb. 0.4 cm. Inv. št. 30987. T. 1 0 : 9 (Smodič 4/16). 65. Fragmentirana podobna železna fibula. Ohranjen del locna s peresovino in del repa z ostanki jagode na stičišču z locnom. Peresovina je imela osem navo­ jev z zunanjo prečko. D. še 15,7, v. neznana, deb. 0,3 cm. Inv. št. 30988. T. 10: 6 .(Smodič 4/17). 64. Fragmentirana podobna železna fibula. Ohranjen lok z ostanki peresovine in nogo. ki ima odlomljen večji del repa. Peresovina je imela štiri navoje z notra­ njo prečko. D. 1 1 , 8, v. ca. 2, deb.0,3-cm. Inv. št. 30989. T. 11: 5 (Smodič 4/18). 65. Fragmentirana podobna železna fibula. Ohranjen je del locna z ostanki repa ter nogo, ki je okrašena s prečnimi zarezami. Na repu je s krožci okrašena jagoda in trije členki do stičišča z locnom. D. še 8,4, v. neznana, deb. 0,4 cm. Inv. št. 30890. T. 1 0 : 13 (Smodič 4/19). 66. Fragmentirana podobna železna fibida. Ohranjen je del locna z začetki repa, ki ima še drobno jagodo. Peresovina ima štiri navoje z notranjo prečko in ostanki igle. D. še 8,5, v. ca. 3, deb. do 0,6 cm. Inv. št. 30891. T. 1 0 : 14 (Smodič 4/19 del). 67. Podobna železna fibula. Konica igle in rep odlomljena, na locnu sledovi jagode na stičišču z repom. Peresovina ima štiri navoje z zunanjo prečko. D. še 1 3 , v. 2,5, deb. 0,4 cm. Inv. št. 3825. T. 1 1 : 1 (Smodič 4/20). 68. Fragmentirana železna fibula z dvema kroglicama na repu in stičišču z locnom. Igla in del noge manjkata. Peresovina je imela štiri navoje z zunanjo prečko. D. še 13; v. 2,5, deli. 0,4 cm. Inv. št. 30992. T. 1 1 : 2 (Smodič 4/21). 69. P r e l o m l j e n a in f r a g m e n t i r a n a p o d o b n a ž e le z n a f i b u l a . O h r a n je n i s o d e l l o c n a s p e r e s o v in o in r e p z d i s k a s t o j a g o d o . P e r e s o v i n a j e i m e l a š t i r i n a v o je z z u ­ n a n jo p r e č k o . D. š e 1 2 , v. c a . 2 , d e b . 0,3— 0,7 c m . I n v . š t. 50993. T. 1 1 : 4 ( S m o d ič 4/22). 70. F r a g m e n t i r a n a ž e le z n a f i b u l a z d v e m a k r o g l i c a m a n a r e p u in s t i č i š č u z lo c n o m . D e l l o c n a z n o g o in r e p o m m a n j k a . P e r e s o v i n a i m a š t i r i n a v o je z z u ­ n a n jo p r e č k o . D. š e 9,3, v . c a . 3, p r . k r o g l i c do 2,3, d e b . 0,4 c m . I n v . š t . 30994. T. 1 1 : 3 ( S m o d ič 4/23). 71. Fragmentirana železna fibula z vodoravnima ploščicama na locnu in repu (?). V sredini ploščic luknjici. Drugo razen dela repa manjka. D. še 10,5, š. ploščic 2,6cm. Inv. št. 30995. T. IO : 10 (Smodič 1/8). 72. Fragmentirana bronasta fibula z do 0,7 cm debelim locnom, na katerem so tri narebrene jagode. V eni izmed njih je spojen ostanek repa s podobno jagodo. Noga in del repa manjkata, igla je nekoliko ukrivljena. Peresovina ima štiri na­ voje z zunanjo prečko. D. še 7, v. ca. 2,5 cm. Inv. št. 30996. T. 1 1 : 12 (Smodič 4/24). 73. Fragmentirana bronasta fibula z do lem debelim locnom. Del igle, noga in rep manjkajo. Na stičišču repa z locnom je bila jagoda v obliki obroča. Pere­ sovina ima štiri navoje z zunanjo prečko. D. še 7,5, v. ca. 3,5 cm. Inv . št. 30997. T. 1 1 : 13 (Smodič 4/25). 74. Bronasta fibula iz 2 mm debele žice. Na repu, ki se v jagodi oprijemlje locna, je 1,5 cm širok, vodoraven, iz dveh zavojev tanke žice spleten obroček, v ka­ terem je 7 iz žic napravljenih bradavičic. Peresovina ima štiri navoje z zunanjo prečko. D. 6. v. 1.8 cm. Inv. št. 30998. T. 1 1 : 8 (Smodič sl.6). 75. Podobna bronasta fibula. Rep se oprijemlje locna bolj v sredini. Del noge in repa manjka. D. še 5.5, v. 1 , 6. deb. 0.2 cm. Inv. št. 30999. T. 1 1 : 9 (Smodič 4/26, sl. 7). 76. Bronasta fibula iz preproste 2 mm debele žice. Zaključek noge in more­ bitni rep nista ohranjena. Peresovina ima štiri navoje z okrog locna uvito prečko. D. še 4.7, v. 1.4 cm. Inv. št. 31000. T. 1 1 : 10 (Smodič 4/27). 77. Fragmentirana podobna bronasta fibula. Ohranjen je del ploščatega locna, igla ter peresovina s štirimi navoji in zunanjo prečko. D. še 4.5. v. 1,7, deb. 0,2 cm. Inv. št. 31001. T. 1 1 : tl (Smodič 4/28). 78. Svetlosiva bikonična žara z izvihanim robom nad oblim vratom. Dno je vbočeno. na ramenu so sledovi plitkega žlebiča. V. 19,5, o. 27, u. 16, d. 11.2 cm. Inv. št. 31002. T. 1 2 : 1 (Smodič 5/1). 79. S i v a ž a r a s s t l a č e n i m t r u p o m in n i z k i m c ilin d r ič n im v r a t o m , k i i m a iz v i- h a n r o b . N a r a m e n u s o t r i v z p o r e d n e p l i t v e č r t e . D n o r a h lo u b o č e n o . V . 16, o. 22,2, 11. 1 2 ,5, d. 9.5 c m . I n v . š t . 3822. T. 1 2 : 3 ( S m o d ič 5/2). 80. Temnosiva vitka bikonična žara z izvihanim robom. Med obodom ili robom so štirje plitvi žlebiči, niže pa žlebasti sledovi vrtenja. Dno je vbočeno in ima prstanast rob. V. 19,5. o. 17,5, u. 11.7, d. 8,2 cm. Inv. št. 3821. T. 1 2 : 2 (Smodič 5/3, sl. 8). 81. Črnikasta vitka bikonična žara z izvihanim robom. Na ramenu sta dve žlebičasti črti. Rahlo odebeljeno dno je ravno. V. 18, o. 17, u. in d. 9,5 cm. Inv. št. 3819. T. 1 2 : 4 (Smodič 5/4, sl. 8). 82. Majhna sivorjava žara s stlačenim trupom in koničnim vratom, ki ima izvihan rob. Na prehodu vratu v rame sta dve žlebičasti črti. Dno ravno. V. 8,2, o. 14, u. 9,8, d. 8 cm. Inv. št. 3820. T. 1 2 : 5 (Smodič 5/5, sl. 8). 83. Fragmentirana sivorjava trebušasta žara z odbitim gornjim delom. Na ra­ menu so tri žlebaste črte. Dno le v sredini rahlo ubočeno. V. še 13, o. 20.4, d. 10,5 cm. Inv. št. 31003. T. 1 2 : 6 (Smodič 5/6). 84. Črna trebušasta skleda z izvihanim robom nad zoženim gornjim delom. Dno je ubočeno in ima prstanast rob. Na steni nad dnom sta dve žlebičasti črti. V. 8,6, u. 17,8, d. 4.8 cm. Inv. št. 3818. T. 1 2 : 7 (Smodič 5/7). 85. Razlomljena podobna črna skleda s koničnim trupom in izvihanim robom nad zoženim vratom. Dno ravno. V. 11.5, u. 2 1 , d. 10 cm. Inv. št. 31004. T. 12: 9 (Smo­ dič 5/8). Po letu 1939 je prišlo v ptujski muzej še nekaj novih najdb s Formina, med katerimi pripadajo latenski dobi: 86. Železna fibula iz odebeljene žice, fragmentirana. Ohranjen je locen z ob­ ročkasto jagodo na stičišču s preostanki repa in peresovina, ki ima štiri navoje z zunanjo prečko. D. še 9,7, v. ca. 2,5, deb. do 0,5 cm. Inv. št. 31005. T. 11: 6. 87. Podobna železna fibula. Na locnu so ostanki jagode na stičišču z repom, ki skupno z delom noge in iglo manjka. Peresovina je imela štiri navoje z zunanjo prečko. D. še 12,5, v. ca. 2,5, deb. do 0 .5 * cm. Inv. št. 31006. T. 11: 7. 88. Fragmentirana podobna železna fibula. Ohranjen je del locna s polovico peresovine, ki je imela osem navojev in zunanjo prečko. Prelomljeni ostanki repa so z jagodo spojeni z locnom. D. še 14.7, v. neznana, deb. do 0,5 cm. Inv. št. 31011. T. 1 0 : 1 2 . 89. Pet fragmentov podobnih železnih fibul, od katerih so ohranjeni le deli locna in peresovine z zunanjimi prečkami. D. 5—1 2 , deb. do 0,5 cm. Neinventarizi- rano. T. 1 0 : 11. 90. Železna sulična ost z ozkim listom. Konica odlomljena, list rombično ode­ beljen, na tulcu vodoravna črta z luknjicama. D. še 29, š. do 4.3, d. tulca 10 cm. Inv. št. 3851. T. 7: 4. 91. Železna sulična ost z ozkim okrhanim listom, ojačenim z do 1 cm debelim rebrom, rahlo zvita. D. 47, š. lista do 3.5. d. tulca 9 cm . Inv. št. 10509. T. 7: 1 1 (Var­ stvo 8, 1962, 266, T. 7: 8). 92. Prelomljene železne škarje. Odebeljeni hrbet rezil rahlo ukrivljen, trakasti držaj oblo zapognjen. D. 24. š. rezil do 2,4, deb. do 0,4 cm. Inv. št. 10510. T. 8 : 10 (Varstvo, prav tam, T. 7: 9). Leta 1965 je mariborski muzej kupil tele predmete: 93. Železen meč, d. 97, š. do 4,3. deb. do 0,6 cm. Dvakrat prepognjen. Rezilo zo­ ženo in oblo zaključeno, 17,5 cm dolgi trn je od rezila ločen s strmo zvončasto prestrežno ploščico in ima na koncu glavič. Razlomljena nožnica je pretežno ohra­ njena. Na notranji strani ima kljukico, na zunanji pa ob robu stiliziran okras in po ostali površini vžigosane skupine drobnih črtic (T. 4: 8). Inv. št. A 2654—2655. T. 3: 7 . 94. Železna ščitna grba z ovalno vzboklino in trapezastima krajcema, od ka­ terih je eden fragmentiran. Prvotna d. ca. 40, š. vzbokline 11.7. krajcev do 24, v. 4,4, deb. 0,2 cm. Inv. št. A 2656. T. 9: 5. 95. Železna sulična ost z ozkim listom, ki je močno okrušen. D. 44,2, š. do 2,3, d. tulca 22,5 cm. Inv. št. A 2657. T. 7: 1 2 . 96. Železen udarni nož, pri konici zapognjen. Ročaj je ukrivljen in ima v sre­ dini in na koncu jagodasta obročka. D. prvotno 43, sedaj 32, š. rezila do 5.6, deb. do 0,9 cm. Inv. št. A 2658. T. 8 : 2. 97. Železne škarje, od katerih sta ohranjeni le obe fragmentirani rezili in pri enem držaj do srednjega zavoja. D. ca. 23, š. rezil do 2.2. d. rezil 1 2 cm. Inv. št. A 2659. T. 8:11 98. Fragment obroča iz na videz »spletene« železne žice. Pr. do 1 1 . deb. do 1,5 cm. Inv. št. A 2 26 0. T. 15: 1 2 . 99. Grafitni lonček z ravnim dnom, koničnim trupom in odebeljenim robom nad zoženim grlom. Po ostenju je okrašen z navpičnimi »metličastimi« žlebiči do 0,7 cm nad dnom. V. 6, o. in u. 9, d. 6.8 cm. Inv. št. A 2650. T. 1 2 : 8. Lit.: A. Smodič, ČZN 3 5', 1940, 2 ss.; W. Schmid, ZhVSt 56, 1943, 145 ss.; Varstvo spomenikov 8, 1962, 235 s. 4. G o m ila ( Jir š o o c i) p ri P tu ju » O d t o d b a j e k e l t s k i n o v c i. S p o r o č i l o d o c . d r . R . P a u l s e n a iz E r l a n g e n a .« M o r e b it i s o s te m m i š l je n i n e p r e v e r je n i n o v c i s S l o m o v ( g le j s p o d a j ! ) . D r u g i h p o ­ d a t k o v o t e j m o r e b i t n i n a j d b i n i. Lit.: Blatt Rogatec, 23. 5. Hajdina pri Ptuju Neznano kje najden keltski srebrnik, tip s prestastim ušesom (po Pinku). A.: glava na desno, trovrstni diadem. R.: korakajoči konj na levo. P. 23 mm. Bil poprej v Ptuju v Winklerjevi lasti, sedaj neznano kje. Lit.: L. v. Ebengreuth, MZK 3, 1906, 192, št. 15. Blatt Ptuj, 30. 6. Legen pri Slovenjem Gradcu Neznano kje najden keltski srebrnik velemskega tipa. A.: glava na desno, ostro razčesani lasje, dvovrstni diadem in biserni rob, za glavo znak K. R.: dva konja na levo: veliki in mali nad njim. Pr. 27 mm, z luknjico. Sedaj v celjskem muzeju, inv. št. 1 . Lit.: L. v. Ebengreuth, MZK 5, 1906, 191, št. 9, T. 2, f 2. K. Pink, Diss. Pann. 2/15, 1939, 1 4 3 '. 7. Maribor (Melje) Y vinogradu nad Meljem je bil pred letom 1852 najden »debel srebrnik z iz­ razito moško glavo in-večkratnim diademom ter neobrzdanim konjem na reverzu« (tip s prestastim ušesom po Pinku). Po Puffovih zapiskih (rokopis št. 602 v gra­ škem deželnem arhivu) bi naj bil to tretji keltski novec, najden med 1840 in 1850 v vinogradih med Malečnikom in Kamnico. Sedaj neznano kje. Lit.: MhVSt 4, 1853, 256'. F. Pichler, Repertorium der steir. Münzkunde 1 (1865), 156, op. 5. 8. Maribor (Pobrežje) N a n e k d a n je m S p o d n je m P o b r e ž ju j e b i l n e k je o d k r i t k e l t s k i ž g a n i g r o b , z m e č e m in s u l i č n o o s t jo , k i j u j e F . F e r k l e t a 1901 p r id o b il o d u č i t e l j a L e d i n e k a in p o k l o n i l p t u j s k e m u m u z e ju , o d k o d e r s t a p o le t u 1945 p r i š l a v m a r i b o r s k i m u z e j. 1 . Železen meč, d. 77,5, š. do 5, deb. do 0,6 cm. Nekdaj prepognjen čez pol, pozneje izravnan. Rezilo se končuje v ostri konici, na drugi strani pa prehaja v 1 2 cm dolg trn za ročaj z glavičem na koncu. Inv. št. A 1621. T. 13: 4 (Skrabar T. 3: ?)._ 2. Železna sulična ost s širokim listom, d. 45,5, š. lista do 9, d. tulca 8,5 cm. Nekdaj prepognjena čez pol, pozneje izravnana. Inv. št. A 1622. T. 13: 5 (Skrabar T. 3: 8). Lit.: V. Skrabar, Starinar 1 , 1923, 147 s., W. Schmid, Südsteiermark, 1 2 . 9. Markovci pri Ptuju Leta 1908 so na njivi pri Markovcih našli keltski zlatnik tipa mavrične skle­ dice (školjčni stater?). A.: polmesečno rebro z vdolbino. R.: vzbočena in neizobli­ kovana površina. Pr. 11,5 mm. Sedaj v ptujskem muzeju, inv. št. 1929. Lit.: Tagespost (Graz) 5. 7. 190S. Blatt Ptuj, 20. A. Smodič, ČZN 35, 1940, 2 2, 24, W. Schmid, ZhVSt 36, 1943, 149. 10. Noviné-Bubenberg pri Šentilju S polkrožnim nasipom v gradišče utrjeni severni zaključek 550 m visokega grebena 10 0 m nad mursko ravnico med Šentiljem in Špiljem je bil naseljen v že­ lezni in rani antični dobi. Med gradivom iz prvih izkopavanj v letih 1956—1937 (W. Schmid in F. Baš) so bili odkriti tudi fragmenti poznolatenske keramike, nekaj železnih predmetov poznolatenskega ali ranorimskega porekla in keltski srebrnik velemskega tipa. Najdbe so v muzejih v Gradcu in Mariboru, tu inventarna št. A 2661—2680 (objavljene v istem zvezku AV : S. Pahič, Železnodobne najdbe v Slo­ venskih goricah, 105 ss.). Lit.: glej opombo 15! 1 1 . O rm ož Znotraj okopov žarnogrobiščne naselbine na prostoru sedanjega mestnega jedra so bile na dveh mestih odkrite tudi poznolatenske najdbe: v sondi iz leta 1 9 -5 6 (za osrednjim trgom) poleg črepinj grafitne keramike bronasta fibula in v sondi iz leta 1962 (znotraj severnega okopa) poleg številnih črepinj tudi dva pozno- latenska lonca. Najdbe so v ptujskem muzeju, med njimi je najpomembnejše: 1 . Bronasta fibula nauheimskega tipa. Sploščeni locen je neokrašen, ploščata noga pa deloma odlomljena. Peresovina ima štiri navoje. D. 5 ',5, v. 1 ,2, š. locna do 0,7 cm. Inv. št. 4007. T. 13: 1 . 2- , Siv lonec sodčaste oblike z ozkim vratom, na katerem so tri gladka rebra. Dno ravno. V. 51, o. 25,5, u. 7,2, d. 11,5 cm. Inv. št. 50415. T. 15: 2 . 5. Črnikastosiv koničen lonec (iz porozne peščene gline), ki ima na širokem ustju profiliran rob. Stene so okrašene z gostimi poševno se križajočimi žlebiči. V. 2 2 , u. 25, d. 16 cm. Inv. št. 50414. T. 15: 5. Lit.: Poleg omemb v dnevnem tisku še Varstvo 7, I960, 280, 290, 526 ; 9, 1965. B.Perc, Ptujski zbornik 2, 1962, 2 0 2 ss. ter AV 15—14, 1962—1965, 575 ss. 1 2 . P la č p r i Z g o rn ji K u n go ti Na Plačkem vrhu je bil neznano kdaj najden keltski zlatnik tipa školčni sta­ ter, ki je sedaj neznano kje. Lit.: W . Schmid, Südsteiermark, 15. R. Paulsen, Die Münzprägungen der Boier, 122. K. Pink, Arch. Austriaca 6, 1950, 51 in Beiheft 4, 1960, 51. 15. P le te rje p ri L o v re n cu n a D rav sk e m p o lju V graškem Joanneju sta poleg antičnih najdb iz tega kraja tudi dva keltska predmeta, ki sta bila pridobljena leta 1889: 1 . Fragmentiran železen meč, d. še 48, š. do 4,8, deb. do 0,6 cm. Okrušeno plo­ sko rezilo je proti konici odlomljeno. Inv. št. 1588. T. 15: 8 . 2 . Železen udarni nož z rahlo ukrivljenim rezilom in zapognjenim držajem, ki ima na koncu gumb. D. 54,5, š. do 5,9 cm. Inv. št. 1441. T. 13 : 7. Lit.: Jahresberichte des Joanneum 78 za 1889, 55. 14. P o ste la p ri M arib oru Na do 547 m visokem, 250 m nad ravnino Dravskega polja se dvigajočem severovzhodnem obronku Pohorja med Radvanjem in Razvanjem je obsežno gra­ dišče z 1 km dolgim nasipom. Naseljeno je bilo v železni dobi in antiki. Med gra­ divom iz izkopavanj v letih 1910—1917 (P. Schlosser in W . Schmid) so bili odkriti tudi fragmenti poznolatenske keramike, bronasta srednjelatenska fibula, keltski srebrnik tipa Djurdjevac (po Pinku) ter nekaj drugih kovinskih predmetov, ki bi lahko pripadali poznolatenskemu obdobju. Najdbe so v muzejih v Gradcu in Ma- liboru, tu inv. št. A 4001—4300 in še niso bile v podrobnem objavljene. Za keramiko, med katero so tudi poznolatenski fragmenti in posode ter keltski srebrnik, glej P. Schlosser, Urania 5, 1912, 273 s., sl. 5— 6. 1 . Železen udarni nož z odebeljenim oblim hrbtom. Trakast ročaj neznane oblike je odlomljen, prav tako konica rezila. D. še 23,5, š. rezila do h . deb. do 1,3 cm. Inv. št. A 4001. T. 17: 1 . 2. Iz črepinj rekonstruiran grafitni lonec z ravnim dnom. koničnim neokraše- nim trupom in profiliranim robom. V. 28,5. o. 34.5, u. 2 8 ,5 -, d. 19 cm. Inv. št. A 4010. T. 17: 5 . Lit.: Poleg številnih omemb sta doslej najizčrpnejši oris dosedanjih izkopa­ vanj podala P. Schlosser. Urania 4: 1911. 347 ss., 396 ss. 443 ss. in 5, 1912, 269 ss., ter W . Schmid, MPK 2/3, 1915, 232 ss., in Anzeiger der hist.— phil. Klasse der Akad. der Wiss. 55, 1918, 118 s. 15. P tu j Na pokopališču pri cerkvi sv. Ozvalda na Ljutomerski cesti je bil okrog leta 1850 najden keltski srebrnik tipa »Filipov stater«, ki ga je hranil v svoji zbirki E. Damisch in je sedaj neznano kje. Pri kopanju jam za sadno drevje na severnem pobočju Panorame so leta 1938 našli bronasto zapestnico z bradavičastimi izboklinami, na eni strani prelomljeno in obrabljeno. Pr. 6,4, deb. do 0.8 cm. Sedaj v ptujskem muzeju, inv. št. 31007. T. 16: 2 (Smodič, sl. 9'). Tam naj bi bili najdeni tudi latenski keramični fragmenti. V »najbližji ptujski okolici« naj bi bil neznano kdaj najden železen udarni nož, d. 4 3', š. rezila do 6.5. deb. do 0,8 cm. Rezilo z ravnim hrbtom je okrušeno, kra­ tek rahlo zapognjen držaj ima vozlasto jagodo in obroček na koncu. Sedaj v ptuj­ skem muzeju, inv. št. 3792. T. 1 5 ': 6 (Skrabar, T. 3: 9). Tam je tudi neznano kdaj, a najbrž po letu 1939 »v okolici Ptuja« najden že­ lezen meč z odbitima koncema, d. še 73, š. do 4,3, deb. do 0.4 cm. Ravno rezilo, ki je v sredini ploščato odebeljeno, se enakomerno zožuje proti koncu. Inv. št. 3790. T. 2 : 5 . Prav tako hrani ptujski muzej nekje v okolici neznano kdaj, a najbrž po letu 1939 najdeno okroglo ščitno grbo, pr. 22. v. 4, š. krajcev 2, deb. do 0,3 cm. Vzboklina in del krajcev so močno fragmentirane Inv. št. 31008. T. 16: 1 . L i t .: F . P ic h le r . R e p e r t o r i u m 1 (1865). 106. V . S k r a b a r . S t a r i n a r 1. 1923. 148. B l a t t P t u j . 30. A. S m o d i č . ČZN 3 5 ', 1940. 23. 16. S k o rb a p r i P tu ju Na dvorišču kmeta j.Gorčenka v Skorbi. stara št. 56, stavb.parc.il, k. o. Skorba. je bil pri kopanju studenca leta 1906 odkrit keltski grob z mečem, sulično ostjo in frag’mentirano ščitno grbo. Pri poznejšem kopanju sta bili na isti parceli najdeni še dve posodi: skleda in črepinje večje žare. Najdbe hrani ptujski muzej. V Skorbi naj bi bila najdena tudi žara, ki jo je leta 1910 mariborskemu mu­ zeju podaril F. Pollack. Na njivi pri osnovni šoli. »na meji med Skorbo in Sp. Haj­ dino«, pa so leta 1935 izkopali železno sulično ost, ki je sedaj v ptujskem muzeju. 1 1 . Železen meč, d. 87, š. do 3,5. deb. do 0,4 cm. Rezilo oblo zaključeno v konico in ovalnega preseka. Trn za držaj ima odlomljen zaključek, dolg je še 1 2 cm in ima na prehodu v rezilo strmo zvončasto prestrežno ploščico. Inv. št. 3793. T. 14: t (Skrabar. T. 5: 1). 2. Železna sulična ost z ozkim listom, deloma okrušena. D. 55, š. lista do 5,5, d. tulca 6.5 cm. Inv. št. 3794. T. 14: 2 (Skrabar, T. 3: 2). 3. Fragmentirana železna ščitna grba. Deloma ohranjena oba krajca z ostanki osrednje ovalne vzbokline in luknjicama za žebelj. Prvotna d. ca. 56. š. vzbokline ca. 18. krajcev do 27. deb. 0,2 cm. Inv. št. 5795. T. )4: 7 (Skrabar. T. 3: 3). 4. Obnovljena temnosiva bikonična žara z ozkim vratom in izvihanim robom. Na vratu je dvakrat po dvoje vrezanih črt. Dno v sredini vbočeno. V. 32, o. 35,5, u. 16, d. 18 cm. Inv. št. 50009. T. 14: 4 (Skrabar, T. 3: 6). 5. Črnikasta sodčasta žara z ozkim vratom in pošev izvihanim robom. Dno rahlo vbočeno. V. 24,7, o. 24,8, u. 12,5, d. 15,6 cm. V mariborskem muzeju, inventarna št. A 445. T. 14: 5. 6. Temnosiva skleda z zoženim grlom in izvihanim robom. Na ramenu dvoje vrezanih črt, dno vbočeno, s prstanastim robom. V. 10,5, u. 24. d. 8.4 cm. Inventarna št. 30010. T. 14: 6 (Skrabar, T. 5:4). 7. Fragment podobne sklede z gladkim rebrom v sredini stene. V. ca. 9, u.30, d. ca. 1 2 cm. Izgubljen? Glej pri: V. Skrabar, Starinar 1 , 1923, T. 31 : 5 . 8. Fragmentirana železna sulična ost z ozkim listom, ki je pri konici odlom­ ljen. D. še 19,5, š. do 4, d. tulca 7,5 cm. Inv. št. 3789. T. 14: 3. Lit.: V. Skrabar, Starinar 1 , 1925', 145'ss., T. 3: 1— 6. Blatt Rogatec. 55 s., z ostalo literaturo. A. Smodič, ČZN 35, 1940, 23, T. 5: 15. 17. Slomi pri Polenšaku Po zapiskih F. Ferka (Ferien-Tagebuch 1901—1902, 9 in 1902—1903, 24 — v graškem Joanneju) so bili v Slomih, v gozdu »od Moškajncev proti Polenšaku« neznano kdaj najdeni keltski (?) zlatniki, ležeči prosto v zemlji. Od kmeta najdi­ telja jih je pridobil F. Pollack v Ptu ju. Od celotne najdbe 19 zlatnikov (osem velikih in enajst majhnih iz »rumenega in belega zlata«) jih je Ferk osem odkupil. Celotna najdba je danes neznano kje. Keltsko poreklo teh novcev ni dokazano (F. Ferk omenja v poročilu graški hranilnici 25. 5. 1903 le »zlatnike« in dostavlja, da »predstavljajo ti novci strokovnjakom za sedaj numizmatično uganko«). 18. Slovenska Bistrica Tod naj bi bil neznano kdaj najden keltski zlatnik tipa stater Aleksandra III,, ki ga je okrog leta 1900 L. v. Ebengreuth pridobil od župana Stiegerja za graški Joannej. Tam sedaj ni ugotovljiv. R. Paulsen. Die Münzprägungen der Boier. 8, 25. 19. Središče P r i o r a n j u n a n j i v i p r i S r e d iš č u s o n e z n a n o k d a j n a š l i d v a k e l t s k a s r e b r n i k a t i p a » F i l i p o v s t a t e r « ( p o P i n k u ) , k i s t a s e d a j v p t u j s k e m m u z e ju : 1 . Veliki Filipov stater, bakreno jedro, posrebren, 23 mm. A.: glava na desno, le biserni diadem (svastika?). R.: dirjajoč konj na levo. nad njim neznan znak. pod njim znak S. Inv. št. 1931. L. v. Ebengreuth. MZK 1906, 192, št. 1 1 . sl. 1 1 : 3. 2. Veliki Filipov stater, bakreno jedro, posrebren. 2 2 mm. A.: glava na desno, le biserni diadem. R.: dirjajoč konj na levo, nad njim neznan znak, pod njim ® , bolj grobe izdelave. Inv. št. 1932. Lit.: L. v. Ebengreuth. MZK 5, 1906. 192, št. 11 —1 2. K. Pink. Diss. Paun. 2/15, 143. Blatt Ptuj, 67. 20. Stari trg pri Slovenjem Gradcu V Joanneju v Gradcu je tod najden keltski srebrnik noriškega kova, 27 mm. A.: Apolonova glava na desno, ostro izdelan obraz, lovorov venec, okrog biserni rob. R.: levo dirjajoč konj polnih oblik, jezdec s kopjem v skoraj vodoravni legi, spodaj med dvema črtama ATTA, levo viden del bisernega roba. Lit.: F. Pichler, Repertorium 1 (1865), 170. št. 85. L. v. Ebengreuth, MZK 3, 1904. 89 in 5, 1906. 191, št. 9. Na grajskem griču zahodno nad vasjo in 527 m visokem sosednjem grebenu Puščava, ki ležita 1 1 0 m nad dolino in sta bila z nasipom utrjena v gradišče, je bila v mlajši železni dobi in rani antiki naselbina. Izkopavanja pred prvo svetovno vojno (H. Winkler) in v letih 1913'—1915 (W . Schmid) so dala tudi fragmente pozno- latenske keramike in nekaj drugih najdb, ki bi lahko pripadale temu obdobju in so sedaj v Joanneju v Gradcu. Med razvalinami stavbe III sta bila odkrita tudi dva poznolatenska (?) groba. Razen Schmidove razlage najdb gradivo doslej še ni bilo podrobneje objavljeno. Lit.: Poleg številnih omemb najizčrpnejši oris pri W . Schmid, MPK 2/4, 1924, 365 ss., in Südsteiermark, 10 s. 21. Stojnci pri Ptuju Pri kopanju gramoza na pare. 700/1, k. o. Stojnci, kjer stoji sedaj hiša K. Zu­ paniča v Stojncih št. 137 a, tik severno ob cesti Ptuj—Varaždin, so leta 1937 naleteli na skeletni keltski grob z železno sulično ostjo, škarjami, dvema zapestnicama, srednjelatensko železno fibulo, nožičem in kamnitim brusnikom. Najdbe so deloma ohranjene v ptujskem muzeju. 1 . Železna sulična ost z ozkim listom. Rezilo in tulec okrhana. D. še 36, š. do 5, d. tulca 9 cm. Inv. št. 3785. T. 15: 1 (Smodič 5/9). 2. Na dvoje prelomljene fragmentirane železne škarje. Rezili imata obel, ode­ beljen hrbet, osrednji del držaja manjka. D. rezil z ostanki držaja še do 8,5, š. do 2 ,2, cm. Inv. št. 3786'. T. 15: 2 (Smodič 5/10). 3. Železna zapestnica iz 7 mm debele sklenjene okrogle žice. Pr. 9 cm. Inven­ tarna št. 50011. T. 15: 5 (Smodič 5/11). 4. Železna zapestnica iz sklenjene 7 mm debele okrogle žice, del odlomljen. Pr. do 7,8 cm. Inv. št. 3787. T. 15: 6 (Smodič 5/12). 5. Brusnik iz skrilavca, prizmatične oblike. D. 12,5, deb. do 2 cm. Inv. št. 3788. T. 1 5 ': 4 (Po Smodiču 3/14). 6i Fragmenti ene ali dveh (?) fibul iz železa. Ohranjeni trije kosi: igla in peresovina s šestimi navoji ter zunanjo prečko, locen z okroglo jagodo na stičišču z repom in del repa z diskasto jagodo. D. celote 11,5, v. ca. 3, deb. do 0,4 cm. Danes neugotovljiva. T. 15: 3 (po Smodiču 5/13). Lit.: Jutro 2 2 . 7. 1937 (s sliko). A. Smodič, CZN 55, 1938, 125 in 35, 1940, 2 2. W . Schmid, ZhVSt 36, 1945. 22. Turški vrh pri Zavrču L e t a 1906 (?) j e b i l v k r a j u n a j d e n k e l t s k i s r e b r n ik , t ip s p r e s t a s t i m u š e s o m (P o P in k u ) . A.: g l a v a n a d e s n o , s t r o v r s t n i m d ia d e m o m . R.: k o r a k a j o č k o n j n a le v o . B a k r e n o j e d r o , p o s r e b r e n . P . 23 m m . S e d a j v P t u j s k e m m u z e ju , in v . št. 1930. Lit.: L. v . Ebengreuth, MZK 5, 1906, 192, št. 14. K. Pink, WPZ 24, 1937, 48. Blatt Ptuj, 72. 23. Zbelovo pri Poljčanah T o d n a j b i b i l n a j d e n » v e lik k e l t s k i n o v e c « . D r u g ih p o d a t k o v o t e j n a j d b i n i. Lit.: F. Pichler, Text zur Arch. Karte von Steiermark (1879), 15. Blatt Roga­ tec, 70. 2 4 24. Neznano najdišče V mariborskem muzeju je bronast obroček s tremi vrstami bradavičastih gumbov, pr. 3,5, deb. 0,4 cm. Poreklo neznano. Inv. št. A 1343. T. 16: 3. ZUSAMMENFASSUNG Keltenfunde im slowenischen Drauland Der Autor gibt einen Abriß der Keltenforschung und eine Würdigung der Kel­ tenfunde im Podravje (Drauland); beigelegt sind ein Verzeichnis der Fundstätten (Karte) und ein Fundkatalog (mit den Taf. 1—17). Dabei betont der Autor die Geringfügigkeit des keltischen Erbguts in dieser Landschaft, welche sieben Fund­ stätten mit Gräbern (meistens ohne bekannte Grabeinheiten) umfaßt: Brstje, Formin, Bresternica, Pobrežje, Pleterje, Skorba und Stojnci; ferner vier vorkeltische Siedlungen auf Burgstätten mit Spâtlatènefunden: Brinjeva gora, Novine-Buben- berg, Postela, Stari trg; zwei rein keltische Siedlungen in Formin und Ormož, vierzehn Fundorte meist einzelner Keltenmünzen in: Gomila (?), Hajdina, Legen, Maribor, Plač, Markovci, Novine-Bubenberg, Postela, Ptuj, Slomi (?), Slovenska Bistrica, Središče, Turški vrh, Zbelovo, und etliche Kleinfunde in Ptuj. Vom genannten Material wurden zunächst Münzen entdeckt (seit der Mitte des 19. Jh.), ebenso seit 1842 (Bresternica) Gräberfunde, darunter der bedeutendste in Formin erst in den Jahren 1935—1939, und zuletzt in Brstje 1960. Die Siedlungs­ funde von Postela, Stari trg, Bubenberg und Formin hat seit 1911 W. Schmid untersucht, auf Brinjeva gora seit 1953 der Autor, und in Ormož seit dem Jahr 1965 B. Pere. Die Funde von diesen Stätten sind in den Museen von Ptuj, Maribor und Graz aufbewahrt. Bei der Besprechung der Keltenfunde im Drauland stützt sich der Autor auf die bisherigen Einzeldarstellungen und Berichte aus dem Podravje, wobei er wegen der Studien Paulsens und Pinks2 die Münzen nicht gesondert behandelt, wohl aber die Feststellungen der einheimischen Autoren W. Schmid,3 V. Skrabar,10 A. Smo- dič12 benutzt und würdigt, vergleichend auch noch die Berichte aus Südslowenien12 auswertet, zusammen mit den Übersichten von K. Zeilinger, H. Müller-Karpe und anderen Autoren für die österreichische Steiermark und Süd-Kärnten.12— 13 So betont er, daß es außer Einzelgegenständen keine Funde gibt, die eine keltische Besiedlung vor der C-Stufe bezeugen würden.14 Die Kelten haben sich dort (nach H. Müller-Karpe und W. Schmid) erst gegen Ende des 5. Jh. nieder­ gelassen; ihre Grabstätten gehören in der Hauptsache zur Ca und die Siedlungs­ funde zur D-Stufe. Die Keltengräber sind mit Ausnahme von Stojnci (und vielleicht eines Teils von Formin) durchaus Brandgräber, und der hohe Prozentsatz von Waffen unter­ streicht auch hier die Rolle des Soldatenstandes.21—23 Unter den Metallfunden sind 85 % Eisengegenstände, was z. B. den Fundstätten Mokronog (83%), in der öster­ reichischen Steiermark (ohne Rohr) und in Süd-Kärnten entspricht (dort ist dieser Anteil 70 %, also etwas geringer). Es gibt noch keine Analysen der Zusammensetzung keltischen Eisens im Podravje. Die Schwerter gehören größten­ teils zu Filips Gruppe von Schwertern »mit medaillonartigem oder herzförmigem Ortband der Scheide«.3 6 Einige Scheiden tragen pflanzlichen oder stilisierten Zierat (Taf. 4: 1—5, 9), wie er in ähnlicher Gestalt in Sirmien, Mokronog und Neunkirchen vorkommt.4 0 —43 Eine der Forminer Scheiden (Taf. 4; 8) hat die ganze Außenseite verziert mit eingestempelten Strichlein — ein Fall von »Chagrinage«.41 Die Schwert­ ketten weisen zweierlei Formen auf, solche mit abgeflachten punzierten Gliedern und solche, deren Glieder zu Achtern zusammengebogen sind (Taf. 5— 6).44— 4 7 Die Lanzenspitzen sind meistens Schmalblattspitzen, nur selten sehr lang Taf. 7 : 11), und zuweilen weidenblattförmig.4 8 — 50 Die Schildbuckel sind grüßten- teils bandförmig und haben schon trapezförmige Ränder (Taf. 9: 1—3, 5; 14: 7), bloß einer (Taf. 16: 1) ist rund und spâtlatènezeitlich.51— 5 4 Hiebmesser sind in beiden Varianten vertreten, mit Knopf (Taf. 8 : 2 ; 13: 7), und mit Reif (Taf. 8 : 1 ; 13: 6) auf dem Heft.55— 5 9 Zwei Raisemesser (Taf. 8 : 4—3) haben Reife am Heft.81 Die Schere (Taf.8 : 7 > — 8 ; 15; 2) gehört zum Typ mit schlichtem Griff'.6 2—6 3 Die Fibeln sind (außer sieben Stücken) eisern (Taf. 10—11), vom gestreckten Typ, mit profiliertem Bügel und Fufiabschluß, zuweilen mit zwei größeren Küglein ausgestattet (Taf. 1 1 : 2 < — 5). Zeitlich würden sie nach Filip größtenteils der 2. Hälfte des 2. Jh. angehören, und ähnliche Funde gibt es in ziemlicher Anzahl in Mokro­ nog, Kärnten und anderswo.8 4 — 7 0 Die Bronzefibel von Brstje (Taf. 1 : 8) hat reich­ profilierten Bügel und Fuß, ähnlich auch zwei Fibeln (Taf. 11: 12—13) aus Formin, welche je zwei runde Reife mit geflochtenen Tutulen aufweisen (Tab. 1 1 , 8— 9) und nach Müller-Karpe als »südostalpine tauriskische Besonderheit« gelten.71— 77 Nur zwei einfache Fibeln (Taf. 1 1 : 10, 1 1) gehören schon in die D-Stufe. Die Armbänder sind von verschiedener Gestalt: eiserne aus Volldraht (Taf. 15: 5— 6, 1 2), mehrfach verwundene mit Reiflein (Taf. 15: 7), und Röhrenreife (Taf. 15: 13); bronzene Vollreife mit Knopf (Tab. 1 : 2) und feinprofilierte (Taf. 15: IO ).7 9 —8 0 Vertreten sind auch Ringe aus nufiförmigen Schächen (Taf. 16: 2—3), eine pro­ filierte Gürtelschnalle (Taf. 15: 1 1 ) und zwei blaue Glasringe (Taf. 1 : 4— 5).8 5 —9 4 Unter den besonderen Metallfunden ist ein Bronzegürtel aus Ringen und kom­ binierten stabförmigen und flachen Gliedern, die teilweise mit Email ausgelegt sind (Taf. 1: 1), wie sie im übrigen in weiterem europäischem Raum Vorkom­ men.8 5 —9 4 Die zwei Reiflein mit Knöpfchenbesatz (Taf. 1 6 : 4— 5 ) aus der D-Stufe (?) haben mehrere Gegenstücke in Kärnten und in oppida.9 5 —9 7 Die Keramik ist durchaus auf der Töpferscheibe hergestellt. Die Urnen zeigen in der Hauptsache einheitliche, meist Doppelkegelprofile, sind mit rinnenförmigen Linien verziert und stellen eine örtlich abgewmndelte Form dar, die von Filips flaschenförmigen Gefäßen herstammt. Zum Teil sind sie schlank (Taf. 1 2 : 2, 4), zum Teil verbreitert doppelkegelig (Taf. 1 2 : 1 ; 14: 4) oder mit zusammengedrücktem Rumpf (Taf. 1 2 : 3, 5). Gegenstücke im Nachbargebiet wurden z. T. schon von H. Müller-Karpe und K. Zeilinger festgestellt,100 z. T. ergänzt diese beiden der Autor, der auch auf scheinbare Hallstätter Einflüsse und auf die Urnenform Taf. 14: 5 als eine mögliche Vorläuferin spâtlatènisclier Enghalsgefäße hinweist.101—105 Auch die Schalen (Taf. 1 2 : 7, 9; 14: 6) gehören ins allgemeine mittellatènisehe Schema, wie sie auch an benachbarten Fundorten auftreten.108—19 9 Aus dem Spätlatene stammt das Graphittöpfchen Taf. 12: 8 aus Formin, welches dort — falls es wirklich aus einem Grab stammt — die Spâtlatènegrâber mit den Höhensiedlungen verbinden wurde.110 Trotz ihres Lokalkolorits zeigt die Keltenkeramik des Podravje ausgesprochen allgemeinkeltische Züge, die schon vor der Einw anderung in diese Gegend ausge­ bildet waren.112—123 I m e in z e ln e n i s t e s v o r d e r h a n d n o c h u n k la r , w e lc h e G e g e n s t ä n d e a u s d e r C s - S t u f e n o c h i n s 1 . J h . r e ic h e n , d e n n w i r k ö n n e n v e r lä ß lic h n u r j ü n g e r e T y p e n d e s S p â i l a t è n e s f e s t s t e l l e n .113- 115 F ü r d i e K e l t e n e i n w a n d e r u n g i s t b e z e ic h n e n d , d a ß s ie s ic h a u s s c h l ie ß l i c h a n d e n E b e n e n a n D r a u u n d M u r a u f h i e lt e n u n d m it d e r e in h e im is c h e n B e v ö l k e r u n g in d e n B u r g s t ä t t e n o f f e n b a r f r i e d l i c h e B e z ie h u n g e n p f l e g ­ t e n : d e r A u t o r n i m m t a n , d a ß d ie v o n W . S c h m i d v e r m u t e t e » k e l t i s c h e E r o b e r u n g « v o n P o s t e l a e h e r d u r c h d e n K i m b e r n e i n f a l l z u e r k l ä r e n w ä r e .116—117 D e r u n g e n ü ­ g e n d e E r f o r s c h u n g s s t a n d d e r s p ä t h a l l s t ä t t i s c h e n F u n d e im P o d r a v j e e r s c h w e r t z w a r d ie F e s t s t e l l u n g d i e s e r B e z ie h u n g e n , d o c h i s t k l a r e r k e n n b a r , d a ß d i e K e l t e n d a b e i e in e t ä t i g e R o l l e s p i e l t e n , h a t e s d o c h — n a c h d e n F u n d e n z u u r t e ile n — B e r ü h r u n ­ g e n in d e n h a l l s t ä t t i s c h e n B u r g s t ä t t e n g e g e b e n u n d n ic h t in d e n k e l t i s c h e n F l a c h ­ l a n d s i e d l u n g e n .118—122 Die Bereinigung dieser Fragen werden erst Einzelanalysen der Funde von Poštela u. a. Burgstätten ermöglichen. Aus den bisherigen Unterlagen geht hervor, daß keltische, auf der Töpferscheibe hergestellte Gefäße in Poštela bereits gegen Ende des 2. Jh. auftraten, und zu jener Zeit oder ein wenig später gelangte dorthin auch die Graphitkeramik (Taf. 17 : 2 ).123— 126 Für einen stärkeren Kelteneinfluß in Poštela sprechen wohl nicht allein die Einzelfunde ■ — die Eisenfibel aus dem Spâtlatène, die Silbermünze, das Messer Taf. 17: 1 , und keramische Gegenstände — sondern auch tönerne Feuerböcke mit einem Widderkopf, falls da kein Este- Einfluß vorliegt.127—128 Ähnlicherweise gab es in der Burgstatt Novine-Bubenberg, wo die frühhall- stättischen Funde auf frühe Besiedlung hinweisen, angesichts der Funde im Mari- borer Museum einen hohen Prozentsatz (26 %) spâtlatènischer Keramik und > — angesichts der von W. Modrijan veröffentlichten Funde • — einen stärkeren Kelte- neinf'lufi.130—134 Noch ausgesprochener tritt das in Erscheinung bei der Ansiedlung ob Stari trg bei Slovenj Gradec, bei welcher sich der Autor in der Hauptsache auf W . Schmids Schlüsse stützt.135—14 0 Nicht geringerer Kelteneinflufi wurde auch in der urgeschichtlichen und antiken Ansiedlung auf Brinjeva gora bei Zreče fest­ gestellt, wo neben den gewöhnlichen spâtlatènisehen Scherben und Resten von Graphitgefäfien auch einige Metallgegenstände entdeckt worden sind, so ein Bronzeeber Taf. 17: 6, zwei Messer Taf. 17: 4—5, und wahrscheinlich noch ein Ket­ tenfragment Taf. 17: 3 .141—151 Die Kelteneinflüsse sind also in diesen Ansiedlungen ausgesprochener als in den übrigen Burgstätten der »ostnorischen Kultur« in der österreichischen Steiermark. Neben dem Einsickern von Kelten in die hallstättischen Burgstätten haben sich im 1 . Jh. auch die keltischen Stellungen in den Ebenen erhalten. Das gilt besonders für Formin, wo W. Schmid mehrfach spâtlatènische Bauten festgestellt hat, und wo an der neuen Römerstrafie Poetovio — Mursa dann noch eine antike Siedlung emporwuchs.152—153 Eine Siedlungsschicht aus dem Spâtlatène ohne Zusammenhang mit den älteren hallstättischen und jüngeren antiken Funden ist auch innerhalb der Umwallungen einer aufgelassenen Ha B Ansiedlung in Ormož entdeckt worden. Unter den keramischen Gegenständen sind besonders bezeichnend das enghalsige Gefäß Taf. 15: 2, das wohl von den mittellatènischen Gefäßen des Skorbatyps herstammt (Taf. 14: 5), und auch der rundherum verbreiterte Graphittopf Taf. 15: 5. Während diese beiden Funde die Ormožer Ansiedlung hinaufdatieren, beweist die Fibel des Nauheimer Typs Taf. 15: 1 . daß diese Siedlung wahrscheinlich unmit­ telbar bis zur Antike bestanden hat.154—159 E in e ä h n lic h e A n s i e d l u n g h a t e s w o h l a u c h in P t u j b e im D r a u ü b e r g a n g g e ­ g e b e n . n u r h a b e n d i e a n t i k e n B a u w e r k e ih r e S p u r e n v e r w is c h t .160 S p ä t e r e K e lt e n ­ s ie d lu n g e n u n d ih r e B e r ü h r u n g e n m it d e r e in h e im is c h e n h a l l s t ä t t i s c h e n B e v ö l k e r u n g s in d a u c h d u r c h k e l t i s c h e M ü n z e n a u f d e n E b e n e n u n d im H ü g e l g e b i e t b e z e u g t . D a in d ie s e n M ü n z e n v e r s c h i e d e n e E i n f l ü s s e v e r s c h m e lz e n u n d k e i n e e in h e im is c h e n P r ä g u n g e n V o r k o m m e n , s c h e in t d a s P o d r a v j e im L a t è n e e h e r e in b lo ß e s D u r c h ­ g a n g s g e b i e t g e w e s e n z u s e in .161—162 W e n n g le ic h d o r t d ie W ir k u n g d e r K e l t i s i e r u n g s t ä r k e r t v a r , g e h ö r t e d a s G e b ie t d e n n o c h z u r » O s t n o r is c h e n K u l t u r « u n d w a r e in B e s t a n d t e i l d e s » N o r i s c h e n K ö n i g r e ic h e s « , b i s e s d u r c h R o m s m i l i t ä r i s c h - p o l i t is c h e O r d n u n g d e r P r o v i n z e n in z w e i T e i l e g e t r e n n t w u r d e . Formin. 8 = % , ostalo 'le Formin. 8 = Ve, das übrige 1le Ormož. 1 = l A , 2—3 = V e. Pobrežje. 4 = '/e, 5 = / . Ptuj. 6 = %. Pleterje. 7—8 = K Ormož. 1 = Vi, 2—3 = V e. Pobrežje. 4 = V e, 5 = %. Ptuj. 6 = K. Pleterje. 7—8 = % Stojnci. 1 , 2 = 'A, 3— 6 = 'A. Formin. 7—13 = V i Stojnci. 1, 2 = 'A, 3— 6 = 'A. Formin. 7—13 = 'A Neznana najdišča. 1 = K, 2 — 'A, 3 — Vi. Formin. 4 5 /1 Unbekannte Fundstätten. 1 = K, 2 = 5 = Vi. Formin. 4—5 = K Postela. 1 = ^ ,5 = V e. Brinjeva Gora. 2—4 = 'A, 6 = Vi Postela. 1 = 'A. 5 = V e. Brinjeva Gora. 2— 4 = A , 6 = Vi