V ,,,,Stajeren kot zggodavinar..  V zadnji SteviM obu|a ^Stajerc" nekajt zgodovinski^i spominov. Z ozirom na to, da so njegove misli o sedanjosti napafine in sodbe popolnoma krive, smo se ob tem iiaslovu takoj zbsCi, da bodo njegcrs-i spomini o preteklosti tudi čisto izkrivljeni. In naša slutnja je bvla popolnoma lopravičena. Praznik s\T. Jožefa mu je obudil spomin na cesarja Jožefa IT. Mi nimamo djč proti ljudomilemu vladarju, ki je imel dobro ,sroe za ljudstvo, tudi za kmetski stan, katerega je rešil nekaterih spon. Vsled tega smo mu hvaležni in čislamo njegovo ime. Toda kaj je rStajereu" mar za blagor kmečkega ljudstva? On je list, ki je vdinjen za službo protiljudskib kramarjev ter brani ostudne nemškutarske težnje na Slovpnskem. Jožef II. je predmet njegove liubezni za4.o, ker se je navzel novodobnih liberalnih načel, >vzei kjatoliški oerkvi svobodo, odpra\il veliko samostanov ter nastopif proti menihom in duhovnikšom, kz katerih je hotel narediti poslušne državne uradnike. Kako se ,,Stajero" ne-bi tega veselil? Do vrhunca veselja in pesniške razburjenosti PA se povzdigne njegova čedna duša, ko se spomni reVolucijskega leta 1848. Hej, kako veselo je takrat bilo! Ravno pretekli teden je bilo 60 let, odkar so pokale puške in so se valjala, kakor piše ptuiski list, ljudska trupla v svoji krvi. Tiakrat je bil upor^ s katerim so se rušile vezi naše starodavne driave, takrat se je šlo proti prestolu in oltarju. Kako mu sega v srce neka n«mška revohicSjonarua pe sem iz tega lete, katero tudi v nemškem jeziku navaja! Že dosti smo, tako pravi pesem, ljubilL sedaj hočerno črteti. Iztrgajte krtže iz tafl, ;z njib naj )X)do meči! Kaj ne, to bi nekdanjemu socijaldemokratu, ki je seflaj ,,Stajerčev" urednik, bilo po godu: iztrgnti križe iz zemlje in napraviti iz njih meče?! Pomilujemo le tiste lanete, ks pravijo, da so dobri kristjani, pa vendar verujejo temu listu kot evangelijn. Linhart vihti tudi v ,,Stajerciu" socijald^mokragko r»volucijonarno zastavo, ki je pristne ' rudeče barve, naj se še toliko trudi, jo pobarvati z zedeno barvo kmeckjjega; prapora. ,,Stajerčevo" veselje ne-M bilo popolno, ako se ne-bi ob tem spominu tudi spomnil duhovnikov, ki so po njegovem natolcevanju blagostavjali vsako nasilje policijske državte, ljudstvu pridigovaJi post tef mu za jfcsesavanje obliubl,\ali nebeško krono. Kmetje pft se niso udali, temveč storili so nekajiprav 6adnega. Ko ne-bi bil resni postni čas, bi se prav razkašr?o nasmejaJi, ko beremo, seveda za 60 let pre^ pozno v MStajercu" to le novico: ,,Labudski flavantinski) škof, ki je bil kmetom nasproten in je imel svoj sedež v Sv. Andreju, 'le morai tttžati pred kmetsko nevoljo in se je preselil 1. 1848 v.Maribor!" Ko scm prvikrat bral te besede, nisem mogel verjeti, da bi se v 20. stoletju moglo dati kaj takegatiskati. Taka neuninost v slovenskem jeziku dp zda; 58 menda ni biCa natisnjena. Za božjo voljo, ali Linhart ni nikdar hodil v šolp, ali ni nikdar bral kakega časnika vsaj srednje vrednosti ali fcake zgodovinske knjige, da mora v svojem listti obj,aviti tako gorostasno zgodovinsko napako! Kako si u$a tak človek le še en trecutek sedeti v uredništvu lista, ki je namen4en za, spodnještajerske kmete! Nag blagi, nesmrtni SlomŠek, ki je leta 1848 bil lavantinski škof, bi naj moral bofcati pred kmečko nevoljo! Lin&artu pa povemo, ker ga v svoji dobrodušnosti bočemo obvarov>ati, da se še kdaj v javnosti tako netznansko.osmeš;, da se je škof Slomšek še-le leta 1859 preselil v Maribor, kjer je 'A., septembra imel slovesni vhod. Pri tej priliki se zopet spominjamo, da je tudi ^Narodni Lisf pred nekaj mesci objavil veliko zgodovinsMh neresnic ter pokazal svojo čudovito nevednost. To je pravcato poneumljevanje našega ljudstva, zo(per i&tero najodločnejše protestiramo. Zato pa kličjemo: ProC z listi liberalnihj, sooMaldemokraških in iijemškutarskili nevednežev! V roke pa na&e pristne, podučne, kršeanske časopise!