Uelika öuorana mestnega öoma.
V soboto, dne 15. januarja 1916
ob 8. zvečer
Bohuslavov večer
Sodelujejo: ga. Berta Javürek, koncertna pevka in kvartet prof.Kozine.(Kozina,Dermelj,Završan, Kragelj.)
Vspored:
1. a) J. Ipavic: Imel sem ljubi dve . . . b) O. Deu: Tihi veter
od morja, c) A. Svetek: Vojakova ljubica. Poje kvartet.
2. a) E Stary: Na Petrine pod rozhlednou. b) Ferdaček. c) Ö
prijel’ jen krasna semitko! Pesmi F. Bohuslava. Poje ga. Berta Javürek.
3. a) P. Križkovski: Utopljenka, b) J. Pavčič: Deklica, ti si
jokala ... V. Parma: Rataplan. Poje kvartet.
4. a) E. Adamič: Scherzando. b) V. Mirk: Na trgu. V. Mirk:
Katrica. Poje kvartet.
5. a) Jindrich: To vedel bych rad. b) A. Dvorak: Žalo dievča,
žalo trävu. c) Närodni pisničky. Poje ga. Berta Javürek.
6. a) J. Prochäzka: Popotnik, b) V. Šmigovc: Spi že hrib in
dol. c) B. Vendler: Verna mila. Poje kvartet.
Cene prostorom: Sedeži po 3, 2 in 1 K. Stojišča po 60 vin., za dijake po 40 vin.
Predprodaja vstopnic v Češarkovi trafiki v Šelenburgovi ulici in na večer koncerta od 7. ure dalje pri blagajni.
.
Besedilo
1.	Imel sem ljubi dve
Imel sem ljubi dve,
A jedno sem izgubil. Naj bo, pa bom odšle Srčneje drugo ljubil.
Pozabil bom, oj te dekle,
A tebi, tebi domovina,
Srce poklanjam vse,
Ti ljuba si edina.
L. Habe.
2.	Tihi veter od morja.
Tihi veter od morja, Pala rosa z javora. Vzdramila se ljubica, Lepa moja Mandiča. Vzdramila se ljubica, Vzdramile se rožice.
»Dobro jutro, Mandiča,«
Jo pozdravi rožmarin.
A rudeči nagerlin,
Nagne se ji prav do ust.
Da sem jaz ta nagerlin!
Oton Župančič.
3.	Vojakova ljubica.
Ah, zakaj si v vojsko moral,
Ko na vrancih so šli skozi vas? Nagel rdeči je uvel na oknu, Zdaj bled, prepaden moj obraz.
»Ljubica, ne boj se, ah, ne boj se! Z vojne vrnem se čez sedem let,« Mi dejal si, mehko me objel si, Ko sem rožin ti pripela cvet.
»Ljubica, ne boj se, ah ne boj se!« Šepetal si, ko sem plakala In odšel si in v drhtečem strahu, Sedem let sem nate čakala.
Ah, zakaj si v vojsko moral,
Bog ve, kje si v grobu pokopan! Bog ve, kje leži široko polje,
Kjer smrtni Ti zakrakal vran.
Ah, zakaj si v vojsko moral!
Za vasjo široki bor šumi,
Kod pred leti v boru ptička poje, Ah, le tebe ljubček zdaj več ni!
4.	UtojDljenka.
To je	naš car dejal,	Vstavi se vranec ti!
Da se	bo vojskoval.	Tu bom počivala,
Dragi moj, ljubi moj,	Lice si vmivala,
Pojdi v krvavi boj!	Platno izpirala,
Težko	bom čakala,	Čez se ozirala,
Bridko	bom plakala.	Morda zapazim ga
Ah, da imela bi,	Fantiča dragega.
Kar si želela bi.	»Ljubica Bog s teboj!
Konjička vranega,	Bodi Bog s teboj!
Lepo sedlanega.	Ko iz vojske pridem,
V sedlo mu sela bi,	Tebe ljubil bodem,
Ter poletela bi,	Tebe snubil bodem!«
Čez	polje,	čez	morje,	Fantič	moj,	Bog	s	teboj!
V daleke	tja	zemlje.	Kadar	konča	se	boj,
Donava mi šumi.	Bodeš ti ženin moj!
Sedem	let minilo,
V	večnost izginilo.
Fantje	nazaj prišli,
Njega,	le njega ni!
Ah, kaj naj jaz storim?
K Donavi tekla je,
Donavi rekla je:
»Si li tak globoka,
Kot sem jaz visoka ?
Vate skočila bom,
Da se utopila bom !«
Bele nožiče ji segale tal,
Bele ročice ji ljubil zeleni val!
Črni so laski ji po vodi plavali,
Črni se očki ji k nebu dvigali.
5.	Deklica, ti si jokala.
Deklica, ti si jokala,
Ti jokaš brez miru;
Ne obupaj, roža zala, Ljubi, trpi brez strahu.
Ako zdaj teko solzice,
Saj v neplodno zemljo ne teko,
Ž njih rodile se cvetice,
Ž njih rodil se venec sreče bo.
Fr. Levstik.
6.	Rataplan — Rataplan.
7.	Scherzando.
Jaz sem devete dežele kralj!
V	moji državi ni vrha ne tal.
Ti pa si moja kraljičica,
Zlata mi rajska ptičica.
Meni, kralju boš zvest harlekin,
Lahka pozabnost, jeklen spomin.
Z zvezdami zlatimi plesala boš,
Solnce in luno česala boš.
Sp.mčkala, sančkala boš zmenoj In obraz poljubljala moj.
Če pa poljubov dovolj mi ne bo,
Dam ti z mazincem po petah jih sto!
R. Maister.
8.	Na trgu.
Noč trudna molči, Nezamudna beži Čez mestni trg Luna sanjava.
Vse v mraku mirno, Na vodnjaku samo
Noč trudna molči, Nezamudna beži Čez mestni trg Luna sanjava.
In ruši pokoj Moji duši nocoj, Brezskrbno pa
Tih veter z vodoj poigrava. Ljubica spava.
9. Katrica.
Predla je, predla, Katrica volno. Žalost polnila Srce ji bolno.
Fant je spomladi Na vasi zaukal, Čez rožmarin je V izbo pokukal.
Vtrgal najlepši Nagelj je v lehi: »Pojdi no, Katrica, To niso grehi.«
In ko po noči,
Vas je zasnila, Rožmarin z okna Dekle je vmaknila.
Fant, zjutraj odukal Fant je zarana, Greda za njim Je bila poteptana.
Vstavila roka Se je predici,
Solze so vroče Tekle po lici.
10. Popotnik.
Še enkrat si ga nalijem, Ti na zdravje ga izpijem: Kar enakih je deklet,
Naj živi še mnogo let!
Še en trenutek tu ostani,
Pa ne glej me tak’ po strani, Rajša mi v oči poglej,
Da poznaš me za naprej.
Če hodila pozne čase Boš po vrtu, kjer Ti rase V gredah zelen rožmarin, Name naj Ti bo spomin!
5. Jenko_
11. Spi že hrib in dol.
Spi že hrib in dol, Želje še ne spijo: Kam tako hitijo? Kam jih nese bol?
Tja na svetlo plan, S križi posejano,
V posteljo zrahljano, Snivat večni san.
Hrib in dol zaspi,
V spanju podrhteva Cvet in rosna trava, Listje zašušti.
Novačan.
12. Verna mila.
Sinček na vojsko odhaja, Svoji dragi govori:
»Čez sedem let vrnem se spet, Zlati prstan s sabo vzamem.«
Sedem let ni se udala, Vedno njega je čakala. Sedmo leto že steklo je, Dekle šetat na travo gre.
Sreča jo vojak na polji, Mlad junak na lepem konji. »Ali tudi draga Ti,
Boš se možila kakor druge?«
»Jaz se možila pač ne bom, Fanta bodem še čakala.« »Fant se Tvoj oženil je,
Jaz pri njem sem na svatbi bil.
Kaj mu voščiš deklica Ti? Lepa, rdeča rožica!«
»Jaz mu voščim tolko milja, Kolikor je v gaju bilja.«
»Kaj mu še voščiš, devica, Krasna, siva golobica?«
»Jaz mu voščim tolk’ poljubov še, Kar na nebu vseh zvezdic je.«
On obrne se, se zasmehlja, Zlati prstan zalesketa.
»To je prstan z mojega prsta, Dala sem mu ga, ko odhajal je.«
»V lesu se kapela skriva,
Pojdi tam se poročiva.«
Prime jo za roko belo,
Povede jo tjakaj v kapelo.
»V lesu se kapela skriva, Pojdi mila, tam se poročiva!«
Moravska narodna.
Tiskarna Makso Hrovatin, Ljubljana.