SAMOZAVESTNO BITI SVOJ »Evropa, usmili se!«, pravi glas Želje politikov, zazrtih v zapahnjena vrata trdosrčne dame. »Usmiti se nas«, odmeva glas Ijudstva, ki verjame, da ima imenovana našo usodo V svojih rokah. tri čakamo: kdaj bomo dobili mednarodne kredire, kdaj bodo lujci začeli vlagati svoj kapital, kdaj nas bodo povabili v svoja zdrutenja in sprejeli v skupnost... Predvsem pa, kdaj bodo oni blagovolili spoznati nujnost politične razdruiitve Jugoslavije in hoteli priznati novo drtavo Slovenijo. Zgodba me spominja na tnuko ne-uslišanega Ijubimca, ki hoče izsiliti privolitev svoje obolevane. Oponaša kostume in manire tekmecev, ki jih je gospa te pritela na svoje prsi. A ostaja slaba kopija. Zato neviden zanjo, pred katero pokleka. Je drug način. Samozavestno biti svoj. Se razgle-dati po sebi, se sprejeti takega, kot se. Ne ugibati, kaj drugi pričakujejo od tnene in streči njihovemu okusu, temveč ponuditi to, kar jaz sem. Jure Apih, urednik tistega Te-leksa, ki je šel do konca, danes di-rektor Delovega trienja, je pred kratkim predlagal: Pozornost in na-klonjenost širših evropskih javnosti moramo pridobiti z atraktivnejšimi apeli in emocionalnejšimi tnotivi. Na področju manj oprijemljivih predno-sti, na področju duha itfčustev lahko Z ustvarjalnostjo pritegnemo zanima-nje in naklonjenost, s tem pa po-sredno tudi politični vpliv. Po petdesetih letih je Slovenija prva nova drtava na kontinentu, zato bi moral biti njen rojstni dan velik evropski praznik, meni Apih. Predlaga, da bi nanj povabili šte-vilne evropske politične, kulturne in športne veljake, in praznovanje izko-ristili za turistično in politično pro-mocijo Slovenije. Nezaupljivi Evropi, ki bojazljivo in preračun-Ijivo okleva odpreti duri, na široko in gostoljubno odprimo svoja vrata. Če bi mi radi v Evropo, zakaj ne bi mogla Evropa k nam? sprašuje Apih. In predlaga ustanovitev sim-bolične inštitucije - prijateljsko dr-tavljanstvo Republike Slovenije (Friend Citizens of Slovenia). Vsakomur, ki bi plačal simbolično pristojbino (npr. 100 DEM), bi iz-dali prijateljski potni list Slovenije. Imetniku te listine bi omogočili vrsto uslug. Denimo: prost neformalen prehod preko meje, izenačitev z dr-iavljani Slovenije pri plačevanju taks, cestnin ipd., prost vstop v mu: zeje in narodne parke, popust v po-sebej označenih trgovinah, restavra-cijah in prireditvah, vključitev v adresar prijateljev, ki jih Slovenija informira prek posebnih glasil in jih vabi na svoje prireditve in praznova-nja, itd. Prijateljski potni list naj-mlajše evropske driave bi lahko po-stal iskan turistični spomenik in da-rilo, ki se ga ne bi mogli braniti pomembni driavniki, gospodarstve-niki in partnerji drugih vrst. Ja, to potrebujemo. Samozavest in optimizem. Pozitivno mišljenje in iz-virne zamisli. Odprto srce, stegnjeno roko in korak, ki ga ni strah. Potre-bujemo zavedanje, da imamo kaj dati. Tisti, ki jamrajo nad pogoriščem in vijejo roke od obupa nad izro-pano deželo, imajo slepo pego na očeh. Ne vidijo, da je imela nizka tehnologija in gospodarski zaosta-nek tudi pozitivne posledice. Recimo manj onesnaženo okolje. Reke, v ka-terih še tivijo ribe, in mtake, kjer še kvakajo tabe. Čudovito krajino, iz-virno arhitekturo (Kras), zanimivo domačo obrt, privlačne šege in obi-čaje. ln pamet, ki se ni pustila presle-piti blišču specializacij in individuali-zacij, temveč je vztrajala v holistič-nem principu in sinergičnem sodelo-vanju. Iz takih temeljev je marsikaj zraslo, ne samo boljševistični osat. To zdravo, svojsko in kakovostno je treba ponuditi Evropi. Rada bo vzela, česar sama nima! Netnec F. Straubinger denimo piše v strokovni publikaciji Der Dauer-wald: »Slovenijo je vredno obisko-vati. Obisk v tamkajšnjih gozdovih naj posiane obvezen v rednem in nadaljevalnem študiju naših goz-dov.« Zato ugledni profesor Dušan Mlinšek trdi: zazrtost v naš gozd in gozdnato deielo pomeni zazrtost v Evropo. Zdaj je čas obrnjenega pogleda: ne povešajmo glave, ampak jo samo-zavestno dvignimo. Ne pričakujmo, ampak sami ponudimo. Ne iščimo Zgrajenih mostov, temveč jih zač-nimo postavljati sami. Ko bomo po-stali original, nas bo razvajena gospa Evropa zagotovo opazila. MANCA KOŠIR