SVOBODNA SLOVENIJA AÑO XXXIII (27). IjlQ T / A ^7" Tj^XT T A T T 13 T~> 17^ BUENOS AIRES štev. (No.) 48 jJjO JjU V I l^JJL O rVjjJ 28. novembra 1974 lOdkritosrčnost, poštenost in resnica Pravkar je bil zaključen v Buenos Airesu X. Svetovni kongres katoliškega tiska, ki je zbral v argentinski prestolnici nad dvesto katoliških časnikarjev iz 29 držav Evrope, Amerike, Azije in Afrike. V tednu od 17. do 24. novembra so izčrpno razpravljali o snovi „Etika v tisku“. Ni le slučaj, da je bila ta snov izbrana prav za letošnji Kongres, kajti časnikarska etika postaja vedno bolj sodobna, kolikor večji vpliv imajo obveščevalna sredstva na družbo. Za prihodnje leto ima UN ESCO (Organizacija združenih narodov za kulturo in vzgojo) v načrtu sestaviti nek vesoljni kodeks o časnikarski etiki. Zaključki kongresa, ki je bil v Buenos Airesu, naj bi bili katoliški prispevek temu kodeksu. Cerkev kot ustanova in njeni člani se že dolgo zavedajo važnosti, ki jih v modernem času imajo družbena občila. Že leta 1923 je bila, na pobudo o. Emilia Gabela, ustanovljena Mednarodna zveza katoliških časnikarjev. Prvi kongres te zveze je bil v Bruslju leta 1930. Ves čas od tedaj pa do danes, je hierarhija z zanimanjem spremljala in podpirala to zvezo> v iskanju istega pečata ki naj bi tudi časnikarstvu dal podlago katoliških načel. To iskanje krščanskega izraza v tisku je dobilo posebno važnost, ko je prejelo zaslombo in vodilno besedo s samega svetega sedeža. Vendar kljub temu do leta 1950, ko je bil v Rimu tretji svetovni kongres katoliškega tiska, Cerkev ni izdala dokumenta, ki bi predstavljal skupek njenih gledanj na časnikarski problem 17. februarja tistega leta pa je Pij XII. imel poseben nagovor na časnikarje zbrane na kongresu. Ta govor predstavlja temelj modernega gledanja Cerkve na družbena občila in na to, kakšno naj bo zadržanje katoličana, zlasti katoliškega časnikarja, do tiska in obveščevanja sploh. Od tedaj je preteklo trinajst let, predno so bile misli in napotki Pija XII. prenešeni v obliko dokumenta. To je storil II. vatikanski koncil, ko je 5. decembra 1963 izglasoval koncilski dekret „Inter Mirifika“ o problematiki obveščevalnih sredstev. Vendar so se koncilski očejte zavedali, da je na tem področju še mnogo nejasnih točk, da je potrebno še mnogo študija, za izdelavo dokončne zgradbe katoliškega gledanja na tisk. Koncilski dekret je bil le aktualiziran govor Pija XII. Zato so v istem dekretu tudi naročili, naj se v Vatikanu ustvari posebno tajništvo za obveščevalna sredstva in naj posebna komisija, sestavljena iz strokovnjakov, pripravi besedilo novega dokumenta, „pastoralne instrukeije“ o stališču Cerkve do obveščevalnih sredstev. Zasedanje te komisije se je, zaradi obširnega dela in globokega posega v problem, raztegnilo od leta 1964 do 1971. 18. maja 1971, ob priliki Petega svetovnega dne obveščevalnih sredstev, je bila v Vatikanu in vsem svetu objavljena „pastoralna instrukcija“, ki nosi ime „Communio et Progressio“. Sestavljena je iz treh delov: v ptrvem govori o družbenih občilih s krščanskega vidika ter o doktrinarnih principih; v drugem delu razglablja o družbenih občilih kot činiteljih za človeški razvoj; v zadnjem delu pa daje napotke za delovanje katoličanov v družbenih občilih. Ta dokument je podlaga vseh nadalj-nih študij tega področja s krščanskega vidika. Na njem je slonelo tudi večina predloženih dokumentov na X. Svetovnem kongresu v Buenos Airesu. Saj „Communio et Progressio“ v globino razglablja tudi o časnikarski etiki, zlasti še ko v točki 17 zagotavlja: „Potrebno je, da se vsako obvestilo -prilagodi temeljnemu zakonu iskrenosti, poštenosti in resnice. Ni torej dovolj le dober namen in ravna volja, da postane obvestilo, brez drugega, pošteno. Tre- RAZGIBANO ŽIVLJENJE MED SLOVENCI NA KOROŠKEM PROPAGANDNA PROTESTNA NOTA Pred dobrimi tremi meseci smo pisali v našem listu, da so se Slovenci na Koroškem odločili za samostojen nastop pri prihodnjih deželnozborskih volitvah. Pobudo za to je dal Narodni svet, ki mu predseduje dr. Joško Tischler. Priključil se je tej ideji Klub slovenskih občinskih odbornikov, ki ga vodi Warasch, in kar je bilo presenetljivo je bilo to, da je sprejel kandidaturo dr. Apovnik, ki je podpredsednik levičarske Zveze slovenskih organziacij (ZSO) kateri predseduje dr. Zwitter. Ta zveza je bila doslej v celoti poslušna izpolnjevalka navodil ljubljanske vlade in je s tem, da je dr. Apovnik šel svojo pot, njen predsednik dr. Zwitter o-stal precej osamljen. Med dvema ognjema Odločitev za samostojen nastop pri volitvah, za katerega se je odločila večina koroških Slovencev ni bila po volji ne komunističnim vladam v Ljubljani in Beogradu ne avstrijskim političnim strankam, od socialistične, ljudske do liberalne, da, ne govorimo o avstrijski komunistični stranki. Komunistična vlada v Ljubljani je Slovence na Koroškem dejansko odpisala s tem, da je dosledno zagovarjala stališče, da naj Slovenci na Koroškem volijo avstrijske stranke predvsem levičarske. Preko njih naj bi Slovenci skušali uveljavljati svoje pravice zlasti zahtevo po izpolnitvi člena 7. državne pogodbe iz leta 1955. Vse avstrijske stranke pa so edine v tem, da ovirajo izpolnitev državne pogodbe in so složno izvajale zavlačevalno politiko, ki naj Slovence utrudi in jim vzame samozavest in borbenost. Slovenski in jugoslovanski komunisti so tako od Slovencev na Koroškem zahtevali, da iščejo rešitev za svoj obstoj pri tistih, ki so jih dejansko že obsodili na počasno umiranje. Vse kaže, da je odločitev za samostojen nastop pri prihodnjih deželnih zborskih volitvah zelo poživela delavnost koroških Slovencev in jim dvignila samozavest. Deželni glavar Wagner To se je pokazalo, ko je deželnega glavarja Simo nasledil Wagner. Avstrijska socialistična stranka je namreč smatrala, da je bil Sima preveč popustljiv slovenskim upravičenim zahtevam. Zato je moral svoje mesto prepustiti Slovencem sovražnemu Wagner-ju. Ta je napravil več potez, ki jasno označujejo njegovo stališče do slovenskih zahtev. Med drugim je ukinil takoj takozvani „Slovenski urad“ pri deželni vladi. Tega je ustanovil Sima in izročil vodstvo urada dr. Apovrtiku. Wagner je tudi zavrgel prošnjo dr. Ma- ba je poleg tega da obvestilo oznanja stvari izhajajoč iz resnice, to je, da daje resnični prikaz stvari, in da ima v sebi lastno resnico.“ Današnji svet živi iz principov, ki so včasih precej oddaljeni od krščanskega gledanja. V takem položaju se nahajajo, in ga mnogokrat povzročajo, prav družbena občila. Ni torej čudno, da je na X. časnikarskem kongresu bilo ponovno toliko pozivov k resnici v obveščevanju. Sam Pavel VI. je v svoji poslanici kongresu ponovno zahteval „resnico in ljubezen“, šele na tej podlagi naj se razvija zdrav pluralizem, ki naj zasega vsa različna polja človeške družbe: socialno, politično, družabno, versko, itd. Zaključki tega kongresa, ki bodo po dokončnem izoblikovanju poslani na Združene narode, bodo prav gotovo važen prispevek k časnikarski etiki. Prispevek v času, ko je senzacionalizem prva postavka velikega dela tiska, in ko se teži k raznim ciljem ne da bi se izbiralo sredstva, zlasti pa, ne da bi ta sredstva upoštevala temeljni zakon obveščanja, ki je resnica. tevža Grilca za sprejem v deželno službo, četudi jo je njegov prednik Sima že ugodno rešil. Dr. Grilc je podpredsednik Narodnega sveta in borec za pravice Slovencev. Takega človeka pa Wagner ni želel imeti v deželni službi. Wagner je skušal ukinjeni „Slovenski urad“ nadomestiti z nekako „okroglo mizo“ s predstavniki Narodnega sveta in ZSO. Obe ustanovi sta to odločno odklonili in Karel Smole je v imenu predsedstva Narodnega sveta v uvodniku „Našega tednika“ z dne 29. avgusta zapisal: „Mi, predsedstvo narodnega sveta, smo na sejah tu in tam že skoraj prišli v skušnjavo, da bi verjeli, da gre za resno iniciativo. Vendar vidimo po . sedanjih besednih izlivih naših koroških partnerjev, da moramo slej ko prej in to s čisto vestjo ponavljati, da se v neobvezen blebet, nikakor ne bomo spuščali. Politiki večinskih strank, deželni državniki, ki niti zakone, ki jih sami sklenejo, ne spoštujejo, morajo biti in so za Koroško neznosni. Ping-pong igro ljudske in socialistične stranke, kjer imamo Slovenci vlogo žogice, so spregledali že gorjanci, ki nimajo ne radia in ne televizije.“ Tudi dr. Grilc je v članku v isti številki „Našega tednika“ odločno zavrgel Wagner jev poskus okrogle mize, ker je Wagner vabil tudi predstavnike „Heimatdiensta“, ki so strupeni sovražniki Slovencev. Poleg tega je Wagner s svojimi dejanji dokazal, da predlagana okrogla miza ni v interesu Slovencev, ampak le člen v verigi zavlačevalne politike. Kancler Krtjisky je kapituliral Slovenci na Koroškem so bili vedno proti vsakemu štetju manjšine, ki bi bila skrajno krivična. To ve vsak, kdor pozna razmere na Koroškem. Tako štetje sta zahtevali predvsem Avstrijska ljudska in Avstrijska liberalna stranka. Kancler Kreisky, predstavnik Socialistične stranke ni kazal naklonjenosti štetju. 17. septembra pa je podlegel pritisku navedenih dveh strank, ko je izjavil, „da pride rešitev realizacije člena 7 državne pogodbe v poštev le po izvedbi posebnega ljudskega štetja.“ K j so se tako proti Slovencem združile vse tri avstrijske glavne stranke, sta- obe predstavniški organizaciji Slovencev sklicali protestni zbor v Celovcu, ki se je vršil 6. oktobra in se ga je udeležilo nad 700 krajevnih odbornikov in zaupnikov. Po govoru predsednika NS dr. Tischlerja, ki je prikazal težko pot koroških Slovencev od plebiscita do današnjega dne je bila sprejeta resolucija, ki pravi med drugim: „Zbor krajevnih odbornikov in zaupnikov ž vso odločnostjo zavrača naklep predstavnikov strank glede preštevanja koroških Slovencev in najostreje protestira proti ugotavljanju manjšine v katerikoli obliki ker bi služilo le nadaljnjemu pritisku na manjšino in povečalo jarek med obema narodnima skupnostima na Koroškem, hkrati pa odobrava soglasno Al servicio de la verdad y de la caridad Per intermedio del Secretario de Estado, cardenal Villot, el Papa envió un saludo a los participantes del X. Congreso Mundial de Prensa Católica, reunido en Buenos Aires y formuló sugerencias para la ét:ca' del periodismo que la asamblea consideró. Subrayó en uno de los pasajes el Pontífice que el periodismo es servicio al destacar que “La posterior redacción de las noticias presupone una voluntad deliberada de servicio atento a los postulados de la verdad y de la caridad. Por ello, hay que presentar objetivamente los hechos sin perder de vista el contexto concreto de las personas, justamente sensibles a reacciones de opinión causadas por omisiones calculadas o por comentarios tendenciosos. Finalmente, la difusión de las noticias logrará su noble objetivo de información y de donación, cuando ofrezca elementos suficientes para impresionar las conciencias, favorable o desfavorablemente, según los casos, sin recurrir nunca a aspectos puramente sensacionales o escandalosos.” Los gobiernos debieran apoyar al periodismo sano, ejercido con sentido ético porque, dice Su Santidad, “una información adecuada favorece el desarrollo; si a su vez es exacta, alimenta la comprensión interna y lima los contrastes; si además es objetiva, se convierte en instrumento de pacificación, evitando que las tensiones puedan desembocar en enfrentamientos sangriento? o. incluso provocar catástrofes mundiales, de las que está en las conciencias no sólo el recuerdo, sino también la persistente amenaza”'. Srebrni jubilej SDO-SFZ K itak že bogatemu letnemu programu Slovenske dekliške organizacije in Slovenske fantovske zveze, ali kot jih v vsakdanjem življenju nazivamo: SDO-SFZ, se letos pridružuje še ena prireditev: proslava petindvajsetih let dela. V 25. letih se da marsikaj naredit'. In se tudi je naredilo: vsakoletni mladinski dnevi, mesečni sestanki, športni dnevi, čajanke in družabni večeri. Tukaj se družimo in spoznavamo, skrbimo za narodnostno povezavo, za versko in moralno izobrazbo, za vse faktorje, ki sestavljajo celotno vzgojo. Nismo še pozabili na proslavo 20. obletnice, pa je že tukaj prireditev za srebrni jubilej. Takrat so se nekateri spraševali: Bo SDO-SFZ zdržala do naslednjega jubileja? Bo še zadosti idealizma v mladih, da bodo naprej žrtvovali čas za organizaciji? Jih ne bo zmateria-liziranost sveta prevzela in odpeljala na sredo toka, kjer se bodo izgubili? — Po petih letih smo prišli do spoznanja, da se to še ni pojavilo v taki meri, kot so nekateri prerokovali. V cerkvi Marije Pomagaj Program je pričel ob 19 s sv. mašo, ki jo je daroval msgr. Orehar. Pri pridigi se je spomnil 15. obletnice smrti škofa Rožmana in na njegovo zadržanje do mladih ljudi. Pesem „Hvala večnemu Bogu“, zapeta z vso mogočnostjo, je pokazala hvaležnost Stvarniku, da moreta organizaciji obhajati ta srebrni jubilej. V dvorani Po maši so navzoči zasedli dvorano. Napovedovalca Kristina Breznikar in Darijan šifrer, v narodnih nošah, sta povezovala celotni program. Predsednica SDO Martina Koprivnikar je pozdravila vse, ki so se odzvali vabilu mladinskih organizacij, posebno pa Miloša Stareta, predsednika NO za Slovenijo, msgr. Antona Oreharja, dele-(Nad. na 2. str.) predlog koordinacije odbora NSKS in ZSO, da se prekine sodelovanje v kontaktnem komiteju, ker niso dani osnovni pogoji za uspešno reševanje obveznosti, ki so bile Avstriji naložene V členu 7 državne pogodbe.“ Izseljenci im Slovenci na Koroškem Slovenski demokratični Slovenci v svetu z veliko zaskrbljenostjo zasledujejo boj Slovencev na Koroškem predvsem zahtevo po izpolnitvi člena 7. državne pogodbe. Znano je, da so po razbijanju dvojezičnih napisov koncem leta 1972 slovenski izseljenci v rekordnem času zbrali v protest nad 6000 podpisov iz vseh držav v kateri živijo. Predsedstvo Narodnega odbora je poslalo v začetku leta 1973 kanclerju Kreiskemu posebno predštavko, v kateri je opozorilo na nujnost izvedbe člena 7. državne pogodbe. Ker obljuba kanclerja Kreiskega v odgovoru na predstavo Narodnega odbora, da bo vprašanje ugodno rešeno v MESSEN- aus WIR WSSm „NEMŠKA MAŠA — ali pa mi izstopimo.“ Tako piše na plakatu med protislovensko manifestacijlo v Celovcu. Nestrpnost je piovsod, tudi v cerkvi. teku leta 1973, ni bila izpolnjena, je Narodni odbor predložil posebno spomenico Združenim narodom v roke tajnika Waldheima, kateri je bilo priloženih nad 6.000 podpisov slovenskih izseljencev. Ker ni bilo znakov, da bi Waldheim ukrenil kaj pozitivnega (je Avstrijec in pristaš Avstrijske ljudske stranke) je Narodni odbor oktobra meseca letošnjega leta poslal ponovno pismo tajniku Združenih narodov z vprašanjem kaj je tajništvo Združenih narodov ukrenilo na prvo vlogo Narodnega odbora. Propagandna protestna nota Slovenska vlada v Ljubljani in jugoslovanska v Beogradu sta se pri takem stanju znašli v neprijetnem položaju, zlasti jima ne gre v račun odločitev Slovencev na Koroškem za samostojen nastop pri volitvah. Doslej sta ti vladi predstavnike obeh organiacij koroških Slovencev sicer lepo sprejemali tako v Ljubljani kakor v Beogradu in dajale obljube, nasvete, da naj se vključijo v avstrijske stranke, se z njimi fotografirale itd. Do resnične pomoči za obrambo-slovenskih narodnih pravic pa ni prišlo. Razvoj dogodkov pa je komunistične veljake prsilil, da so morali nekaj napraviti. Tako je 30. oktobra t. 1. jugoslovanski Zvezni urad za zunanje zadeve poslal avstrijski vladi obširno protestno noto. Dejstvo, da je bila protestna nota takoj publicirana v listih, njen obseg in način izražanja pa dokazujejo,, da je namen note predvsem propagandnega značaja za doma. Da bi bila pa ta nota iskrena, je več kot dvomljivo in bodočnost bo pokazala če bo imela kaj uspeha. Zgleda, da so se Slovenci na Koroškem naveličali tudi jugoslovanskih besed in obljub in da so se zbrali pot po načelu: Pomagaj si najprej sam in... M. P. GRŠKE VOLITVE - PORAZ REOGRADA IIY MOSKVE DEMOKRACIJA V ATENAH „Domišljija poveča majhne zadeve tako, da z njimi napolni našo dušo, ker jih nestvarno precenjuje, in, po drugi strani, z nesramno nepre mišljenostjo zmanjša velike zadeve tako, da jih prilagodi svoji meri kot npr. kadar gre za Boga.“ Francoski mislec Blaise Pascal (1623—1662) Iz življenja In dogajanja v Argentini Nedavna volilna zmaga grške desničarske Nove demokratske stranke, ki jo vodi Karamanlis, je zadala grški levici, predvsem pa komunistični partiji hud udarec. Moskva in Beograd sta s svojimi propagandisti v Grčiji napravila vse, da bi vsaj levičarske stranke, če že ne komunistična partija sama, dobile na volitvah večino, zlasti še, ker so to bile prve volitve po zrušitvi šestletne vojaške diktature v Grčiji. Toda, v oddih Grčiji sami in vsem južnoevropskim državam ob sredozemskem bazenu, se je Grčija vrnila v demokracijo. Daši volilni odstotek, ki ga je dobila Nova demokratska stranka, ki znaša 65%, na prvi pogled ni posebno visok, pomeni absolutno večino. Za grške razmere pa poleg tega predstavlja pravi poraz vsega, kar zagovarja grška levica. Grško prebivalstvo je z vzpostavitvijo demokracije v državi, ki je zgodovinska zibelka demokracije, dalo Karamanlisu mandat, ki ga bo moral sedaj izpeljati: urediti težke družbene in gospodarske razmere, v katerih se Grčija nahaja. Grki so svetu dokazali, da ni nujno, da vojaški diktaturi sledi levičarska ali desničarska diktatura. Splošna politična apatija, ki se navadno polasti prebivalstva v kakršni koli diktaturi, zlasti če ta dolgo traja,, je dejansko samo navidezna. Dežela, ki je bila kdaj koli politično zavedna, te zavednosti ne izgubi. To je spet dokazala Grčija. Karamanlis je dobil ljudski mandat, ki ga je potreboval. Problemi, pred katerimi se nahaja država, so preveli- Po dvanajstih dneh govorov in debat o svetovnem prehrambenem problemu se je minulo nedeljo zaključila v Rimu konferenca Mednarodne prehran-bene organizacije, ki se je je udeleževalo nad 2000 delegatov in opazovalcev skoro vseh članic ZN. Zasedanju je predsedoval Italijan Guiseppe Medici, ki je po končani konferenci časnikarjem izjavil, da bo sedaj treba podrobnih pogajanj v prihodnjih mesecih, ki bodo morala hitro sklepati, „če hočemo preprečiti splošno lakoto v tretjini človeštva v prihodnjih nekaj letih.“ Na zasedanju v Rimu so se delegati dogovorili in ustanovili nov mednarodni organizem, ki naj bi skrbel izključno za stalne ^zaloge žitaric in drugih množičnih živil na svetu. Glavna priporočila konference so bila: ki, da bi jih mogla reševati vlada, ki ne bi imela absolutne večine v parlamentu. Ker povrhu tega nova grška vlada ni levičarska, ima vse možnosti,. da državo dvigne na zadovoljivo raven. Karamanlis more sedaj obvladati vojsko, prav tako je dobro oborožen za reševanje tako eksplozivnega problema, kakor je Ciper. V obeh slučajih ne gre toliko za dokazovanje, kdo je delal napake in kakšne so tiste napake bile, temveč za to, da se problemi rešijo. Grška vrnitev na pot demokracije ima naj večji vpliv na zunaj, na vso Evropo. Karamanlis je komaj pol leta po zrušitvi vojaške diktature izpeljal volitve, s čemer je Grčija dala lep zgled Portugalu, kjer se razmere sučejo v drugo smer. V Grčijo se ozirata tudi Italija in Španija, prva za zgled, kako se izvleči iz neprestanih političnih kriz in preprečiti grozečo vojaško diktaturo, druga za napotke, kaj storiti, ko se bo grah Franco poslovil s španske politične pozornice. Z izidom grških volitev so zadovoljni tudi v NATO, dasi Karamanlisova vlada še ni jasno povedala, kaj namerava storiti v bližnji bodočnosti s svojim članstvom v tej obrambni organizaciji. Toda že sam demokratični režim v Atenah zagotavlja NATO-u varnost v tem delu Sredozemlja, kamor je nedavno Moskva, tudi s pomočjo Titove Jugoslavije, tako močno posegla, da sedaj njeno vojno ladjevje pluje v vodah okoli Cipra in ob Palestini. Toda s poljtičnim porazom, ki sta ga, Beograd in Moskva doživela v Atenah, se dolgo ne bosta mogla sprijazniti. 1. Ustanovitev stalnega Svetovnega prehrambenega sveta, ki naj koordinira proizvodnjo živeža, prehranjevanje človeštva, trgovanje z živili in pomoč v hrani. 2. Ustanovitev Sklada za razvoj poljedeljstva, ki naj financira poljedelske načrte v razvijajočih se deželah. Petrolejske države so deloma pristale na to, da bodo prispevale za te načrte s petrodolarji. 3. Organiziranje letne zaloge 10 milijonov ton žita za nujne potrebe. 4 Ustanovitev svetovnega informativnega in varnostnega sistema glede prehrane in poljedelstva, ki naj bi ga prostovoljno vzdrževale posamezne države, da bi bili podatki o zalogah živeža vedno na razpolago. 5. Olajšave pri nakupovanju živeža manj razvitih držav in kontroliranie pravičnih cen živilom. Mednarodni teden ALDO MORO je končno sestavil novo italijansko vlado. Je to 37. vlada, po 2. svetovni vojni v Italiji ter je sestavljena iz krščanskih demokratov in republikancev. V parlamentu si je Moro, vsaj za nekaj časa, zagotovil podporo socialistov in socialdemokratov, strank, ki sta med seboj v silovitem spopadu. Koliko časa bo ta nova vlada na krmilu države, pa nihče ne prerokuje. ŠTIRI največje izvoznice bakra, čile, Perú, Zaire in Zambia so se dog?-vonle, da bodo znižale proizvodnjo bakra za 10%, da bodo tako obdržale ceno bakru na sedanji višini. Cena bakru je lansko leto močno padla na svi-tovnem trgu, štirikrat pa se je zvišala cena petroleju. Zato sedaj te države uporabljajo podobno taktiko za svoj baker, kakor Arabci za svoj petrolej: znižanje proizvodnje, da bi ohranili ali pa celo dvignile ceno bakru. ŽE TRADICIONALNA arabska medsebojna razbitost je nedavno spet pršila do izraza, ko je pomočnik novega arabskega „junaka“ terorista Arafata izjavil, da je njegova organizacija nameravala umoriti jordanskega kralja Husseina, ko se je ta udeležil arabske vrhunske konference v Eabatu v Maroko. Maroška policija je zaroto odkrila in Arafatove teroriste pravočasno prijela. Sedaj pa se je tudi Arafatova organizacija, ki ji je mspelo predstaviti se celo v ZN, razdelila v sebi ter se je frakcija, ki zagovarja še večji terorizem, kakor ga vodi Arafat, že izjavila proti njemu . ZSSR je izročila Siriji večje število raket, s katerimi more obstreljeva- 6. Deset odstotno znižanje vojnih proračunov držav, kar naj se nato porabi za proizvodnjo živil. Konferenca je tudi „priporočila“ naj bi posamezne države „skušale d -seči ravnotežje med naraščanjem prebivalstva in živilsko proizvodnjo“, a zgodilo se je prvič, da so se delegati vzdržali priporočiti kontrolo rojstev. Kljub zgornjim priporočilom so se delegati s konference razšli nezadovoljni. Ves svet je od konference mnogo več pričakoval, zlasti od petrolejskih držav Te države, kakor tudi komunistični blok z ZSSR in Kitajsko na čelu, niso hoteli sprejeti skoro nobenih dolžnosti in obveznosti glede zagotovil živeža potrebnim državam in narodom ter so znova dokazale, da kapitalistična mentaliteta, kakršna se je sedaj polastila petrolejskih držav in marksistična, kakršna gospodari v državnem kapitalizmu v Moskvi in Pekingu nima nobenega smisla za pomoč prizadetim narodom in državam. Edini naj večji proizvajalec in raz' deljevalec živeža bodo še naprej, kakor so bile doslej, ostale ZDA. Gotovo vlada v svojem delu polaga trenutno veliko važnost v uničenje prevratnih skupin, ki za obstoječi demokratični sistem predstavljajo edino resno nevarnost. V tem smislu je bil pretekli teden kaj uspešen, saj so varnostni organi zadali gverili odločilne udarce. Začetek teh akcij je bila smrt polkovnika Ibarzabala. Kot znano, je bil ta oficir, kot šef oklopne skupine, ki ima svoj sedež v Villa Maria, Cordoba, ugrabljen preteklega 21. januarja t. L, ko je skupina nad petdeset gverilcev napadla to vojaško postojanko in iz nje odpeljala velike količine orožja, municije in eksplozivov. Od tedaj so varnostni organi tej skupini skušali priti na sled, a brez uspeha. Pretekli to-rek pa je policijska patrola zasledila tri avtomobile v okraju Quilmes, kateri bi lahko pripadali prevratnim skupinam. Obveščene še ostale policijske edinice, so izvedle napad na te avtomobile. Dvema se je posrečilo uiti, tretji pa, zaprta kamioneta, je bila zasežena, šofer te, preden se je predal, je iz kabine ustrelil nekoga, ki je bil v zaprtem zadnjem delu. Ta je bil polkovnik Ibarzabal, katerega so prepeljevali verjetno iz ene „ljudske ječe“ v drugo. Njegov morilec, katerega je policija prijela, pa je 23-leten Poljak Sergej Gustav Lico\vsky. Od tu naprej so varnostni organi prišli na sled razširjeni prevratni mreži. Tako je policija v ponedeljek 25. ob- ti vsa izraelska mesta. Zaradi novega nevarnega razvoja na Bližnjem vzhodu je priletel tja tudi glavni tajnik ZN Waldheim ter je obiskal Izrael, Sirijo in Egipt, nakar se je vrnil v New York. NA VOLITVAH v Brazilu, kjer se je zamenjala tretjina senata in poslanske zbornice, je z veliko večino zmagalo opozicionalno Brazilsko demokratsko gibanje, edina uradno priznana opozi-cionalna stranka nasproti vladni Narodni obnovitveni zvezi. Brazilsko demokratsko gibanje je dobilo dvakrat več glasov kakor vladna stranka, a je vodstvo objavilo, da bo ostalo v „konstruktivni opoziciji.“ V ABESINIJI je vojska, ki je odstavila cesarja Hajle Selasija, preteklo soboto ponoči ustrelila 60 generalov in drugih visokih častnikov ter civilistov. Med ustreljenimi je tudi gral. Andom, ki je bil med prvimi, ki so zahtevali od stranitev cesarja. javila, da je zasegla večjo gverilsko celico, ki je imela svoje postojanke v raznih krajih province Buenos Aires.. Pri tem so padli v roke oblasti tudi nekateri večji gverilski elementi. Policija je odkrila tudi neke vrste gverilski glavni štab. Istočasno pa je policija v provinci Cordobi, ki je sploh zadnje čase zadala gverilcem hude udarce, odkrila eno naj-večjih zalog orožja v vsej zgodovini argentinskih prevratnih gibanj. V okraju Pampayasá Sud, v zapuščeni estan-ciji, ki leži daleč od naselbin, so člani provinci jske policije našli skoro vse orožje in municijo, ki je bila v januarju ugrabljena iz orožarne v Villa María, prav tedaj, ko je bil ugrabljen polk. Ibarzabal. Za boljše pojmovanje količine orožja, povejmo, da je policija med drugim zaplenila 85 avtomatičnih lahkih pušk, 31 brzostrelk PAM, pet pušk Itaka, 8 strojnic Madsen z podstavkom, eno protiletalsko strojnico, in še razno drugo orožje, municijo in drug vojaški material. Tudi tu so prišli na sled prevratni mreži in zaprtih je bib vsaj osem gverilcev. Policija smatra to odkritje kot „katastrofalno“ za gverilo, in zvezni interventor v provinci je optimistično izjavil, da je s tem gverila v Cordobi praktično uničena. Ob isti temi prevratnosti omenimo še, da so neznanci skušali izvesti tudi atentat na dr. Balbina, vodja radikalne stranke, medtem ko je z avtom potoval proti domu v provinci Buenos Ai res. Osebna straža, sestavljena iz članov policije in varnostne skupine stranke, je atentat preprečila. Za konec omenimo še, da je malo verjetno, da bi se v kratkem izvedle kake spremembe v vladi. Imenovanje novih ministrov, o katerem se je precej govorilo zadnje dni, bo še nekoliko počakalo. Zlasti zamenjava notranjega ministra. Nekateri opazovalci so kot kandidata za to mesto kazali na dr. Ottalagana, interventor j a na Bue-nosaireški univerzi. Malo težko, zlasti potem, ko je nastal velik vihar zaradi njegovih izjav. Dejal je namreč ob neki priliki, da so Cerkev, oborožene sile in sindikati glavni predstavniki naroda, in da bi na njih morali zidati bodoči državni sistem. Izrazil se je tudi v smislu, da bodo politične stranke morale se pač opredeliti za justicializem ali komunizem. Po teh njegovih izjavah so še bolj padale nanj obtožbe „fašizma“, in malo verjetno je, da bi v takem položaju lahko dosegel imenovanje notranjega ministra. Svetovni prehrambeni svet NOV MEDNARODNI ORGANIZEM SREBRNI JUBILEJ SDO-SFZ (Nad s 1. str.) gata dušnih pastirjev v Argentini, Boža Satriho, predsednika Zed. Slovenije dr. Tineta Debeljaka, predsednika Slovenske kulturne, akcije in predstavniKe vseh Slovenskih domov.—• Svoje besede je navezala na čas, ko So naši starši, kot presajene mladike, čutili potrebo po organizaciji, ki 'bi združevala in nadomestila domovino. Težko delo, ža katerega so žrtvovali'ure počitka: „Ta četrtina stoletja je doba ene generacije; doba, ki nam pokaže veliko požrtvovalnost in vztrajnost, ki jo ima mladi človek. Veliko je bilo idealov, ki so nas spremljali do dovršenega dela. Dobro se zavedamo, da naša bodočnost odvisi od ohranjevanja prave lestvice vrednot in zdravega krščanskega idealizma... Naj bi bil torej ta jubilej zahvala našim prednikom in vir moči nam in njim, ki prihajajo za nami.“ V imenu SFZ je spregovoril letošnji predsednik Franci Žnidar. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli k življenju naših mladinskih organizacij. „Vemo, da od njih podedujemo možnost nadaljevanja našega dela v osmih aktivnih krožkih, v katerih gojimo slovensko narodno zavest, globoko vernost, kulturna, športna in razvedrilna delovanja... Na teh področjih se zbira argentinska mladina, sinovi in hčere slovenskih staršev, kateri hočemo ohraniti vse vrednote in dobre lastnosti pristnega slovenstva, med katere lahko s ponosom rečemo, da štejemo naš materin jezik“ Povabil je vse, tudi bivše člane organizacij, da še naprej sodelujejo pri SDO-SFZ, da bodo mlajši pritegnjeni k delovanju. Končal je svoj nagovor: „S tem našim, lahko rečem notranjim čustvenim klicem, kateri je bil povod današnje prireditve; želimo vsi skupaj potrditi, da je plamen slovenskega mladega srca še vedno goreč in bo ostal goreč!“ Prof. Tine Vivod Kot slavnostni govornik je stopil ha podij nekdanji predsednik SFZ prof. Tine Vivod. Svoj govor, je delil na tri dele: kratka zgodovina mladinskih organizacij v Sloveniji, nastanek organizacij v Argentini in sedanje stanje. V prvem delu je rekel: „Iz pripovedovanja in branja zvemo, da je mladinsko organizacijo doma rodila predvsem človekova osnovna pravica do združevanja, potem pa žalostne mladinske razmere v našem podeželju pred 70. leti.“ Nato je v nekaj besedah podal čas od 1. 1891, ko je papež Leon XIII. izdal „Rerum novarum“, ko so kmalu nato ustanovili Slovensko krščansko socialno zvezo s telovadnim odsekom Orel, katerih oče je bil dr. I. Ev. Krek. Orel se potem osamosvoji in „postane šola mladega pokolenja, vir neusihajoče moči in vedne obnove.“ Trdno ob strani mu stoji nadškof Jeglič. Druga svetovna vojna pa prekine delovanje.— Nato se oprime besed iz jubilejnih brošur, da nam predoči prvih 12 let, ko je bilo vse osredotočeno na Pristavi, in zadnjih 13, ko so se razvili krožki in odseki po domovih. Te organizacije, ki j ih imamo danes, so trdno povezane s slovensko zgodovino in organizacijami, ki so jih pred toliko leti ustanovili Krek, Jeglič 'in drugi velmožje v Sloveniji. Organizaciji imata danes vso podlago in možnost razvoja na vseh področjih. Pa tudi današnji čas zahteva odločitve, kot pred tridesetimi leti: „Da se bo •naša mladina mogla svobodno odločiti za dobro proti zlu v tolikih zapeljivih oblikah, je naloga mladinske organizacije. Pa ne samo njena. To je naša skupna naloga!“ In to podpira z navedbo, da smo že „pred štirimi leti imeli nad sto sinov in hčera iz novega rodu, ki so končali študije na različnih univerzah. Imamo mnogo lastnih pomembnih industrijskih podjetij in velepodjetij, prav tako je najti v argentinskem poslovnem letu že mnogo Slovencev na vodilnih mestih. Ti mladi izobraženci, mladi podjetniki in različni strokovnjaki so naši mladini najbližji. Tudi njihova prisotnost je naši mladini potrebna. če bi živel med nami dr. Lambert Ehrlich, bi morda dejal: .Dajte mi toliko in toliko slovenskih strokovnjakov te in te vrste, od katerih se bo vsak na svoj način znal približati mladim ljudem in z njimi delati: mladi ljudje bodo našli v njih oporo, odkrili svoje sposobnosti in laže* uresničili poslanstvo, za katerega so poklicani*.“ Besede prof. Vivoda so poslušalci sprejeli z navdušenim ploskanjem. Avdiovizual in nastopi Miriam Jereb, Maruška Batagelj, Franci Klemenc, Janez Jerebič in Marko Mele so za to- priložnost pripravili avdiovizual, s katerim so priklicali v spomin veliko trenutkov življenja naših organizacij in to v vseh pogledih: pevskih, oderskih, družabnih, športnih, verskih idr. Za konec prvega dela slavnosti sta Martina Koprivnikar in Franci Žnidar poklicala, na oder vse tiste, ki so predsedovali SDO-SFZ v teku teh prvih 25 let, 34 po številu. Izročila sta jim slovenski šopek in diplomo s tekstom: „Ob srebrnem jubileju 'Slovenske dekliške organizacije in Slovenske fantovske zveze prisrčna Vam hvala za delo v preteklosti in goreča prošnja za sodelovanje v bodočnosti. 16. 11. 74.“ Po kratki pavzi je drugi del proslave začela mladina iz Carapachaya pod vodstvom Aleksandra Pirca. Prešernov sonet svoji rojstni vasi, Vrba, so mladi recitirali v originalu in še drugih osrmh jezikih: latinsko, francosko, hrvaško, angleko, rusko, italijansko, nemško in špansko. Vse recitacije so bile ovite v ambient naroda, v katerem jeziku so recitirali: obleka, glasba in tudi slike. Na koncu so vsi skupaj recitirali Vrbo v slovenščini. Za idejo so bili izvajalci nagrajeni z dolgotrajnim ploskanjem. Pevsko udejstvovanje je dobro razvito med mladimi. Pod vodstvom Andreja Selana je Dekliški zbor iz San Justa lepo zapel Dekle na vrtu, Oj dekle, kaj s’ tak’ žalostno, Slovenski deželi in Pastirček. Podalo se je poslušati na tej slavnosti nekaj slovenskih pesmi iz grl zbora, ki se pridno izpopolnjuje. V tem 'prvem četrštoletnem življenju mladinskih organizacij je bilo že več skupin, ki so se bavile s folklornimi in narodnimi plesi. Na Pristavi goji mladina pod vodstvom Jureta 'Ahčina folklorne plese. Zaplesali so Adlešičko kolo, Potrkan ples, Stara polkica, Dopaši in Svatbeno polko. Dekleta in fantje iz Slovenske vasi pod vodstvom Boga Rozina pa so zaplesali Zelenega Jurija. Kot končno točko so vsi navzoči zapeli Mladinsko himno, katero besedilo je sestavil dr. Tine Debeljak, uglasbil pa Franc Cigan. Ob vhodu v dvorano so prisotni prejeli jubilejno brošuro. Opremila jo je Magda Zakrajšek, uredili pa so jo Miriam Jereb, Ana Marija Klanjšček, Pavla Andrejak, Janez Zorec, Pavel Fajdiga in Gregor Batagelj. Uvod so ji besede letošnjega zveznega odbora, nato nekaj misli duhovnega vodja dr. Alojzija Starca. Besede izpod peresa dr. Milana Komarja in Jureta Rodeta so vredne premisleka. Brošura navaja tudi imena predsednic in predsednikov zveznih odborov v 25. letih, duhovnih vodij zveze in odsekov, zveznih odbornikov SDO-SFZ in odbornikov odsekov v leta 1974. S tem večerom je bilo zaključenih prvih 25. let dela organizacij, ki ju je ustanovil pripravljalni odbor kmalu pj prihodu prvih naseljencev v Argentini. Bog daj, da bi še več takih jubilejev praznovali! | ! ' GB Sac Slowcr>S¡c LJUBLJANA — Urbanisti so pripravili ,,zasnove urbanizacije Slovenije"'. Po tej študiji bi v Sloveniji do leta 2.000 morali zgraditi trinajst regionalnih središč, ki bi ljudem zagotavljale enake možnosti glede šolanja, zaposlitve, stanovanj in kulture... Za uresničitev te urbanizacijske „utopije" pa bi predvsem morali izgraditi cestno omrežje, kajti urbanisti so predlagali, naj bi do svojega krajevnega „centra" noben prebivalec ne imel dlje kot pol ure vožnje z javnim prometnim ¡sredstvom. Precej pomislekov so imeli cestni strokovnjaki, ki niso povsem prepričani v izvedljivost tega „urbanističnega načrta, vsaj do leta 2.000 ne... NOVA GORICA — Na strokovnem seminarju revmatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva so ugotavljali, da povzročajo razne oblike revmatičnih obolenj veliko socialno in gospodarsko škodo za družbo. Sodijo, da je znaten odstotek prebivalstva revmatičen, vendar točnih podatkov za Slovenijo še nimajo. Samo v mariborski bolnišnici imajo spisek o 22.000 obolelih, v treh občinah goriškega območja pa jih je nekaj nad 10.000. LJUBLJANA — Baletni ansambel in orkester ljubljanske Opere sta 4. novembra z Brnika odletela v Zvezno nemško republiko. V Dusseldorfu in Duisburgu je 45 baletnikov in 68 glasbenikov izvajalo Švarovo „Nino". TRBOVLJE — Zavaski rudniki so v začetku leta pripravili načrt za izkop 1,8 milijona ton premoga. Toda sedaj so končno ugotovili, da so segli nekoliko previsoko, in so ga znižali na 1,630,000 ton. To zmanjšanje produkcije pa je seveda prineslo rudnikom izgubo v višini 1.405.000 dinarjev. Zato je „centralni delavski svet apeliral na vse Temeljne organizacije dela, naj narede vsa, da se ne bi proizvodnja še bolj zmanj-ala, kar bi položaj podjetja še poslabšalo! LJUBLJANA — V Sloveniji, ki je gospodarsko bolj razvita kot ostale ju- pa. je bilo avgusta 1974 v Sloveniji še 8.431 brezposelnih. Ob tem dejstvu pa tudi ugotavljajo, da se je leta 1973 vrnilo v Slovenijo z dela v tujini le 1.600 delavcev. Ti podatki jasno kažejo, da no velja precej razširjeno mnenje, da je za vračanje zdomcev iz tujine dovolj že odpiranje novih delovnih mest. Za delavce je pač predvsem važna višina zaslužka, ne pa delovno mesto samo. MARIBOR — Na letališču v Slivnici pri Mariboru so ob 45-letnici letalskega centra Maribor krstili tri letala. Eno je štirisedežno motorno letalo francoske izdelave, ostali dve sta jadralni letali. LJUBLAJANA — V Mali Galeriji so 5. novembra odprli razstavo del mojstra Franceta Miheliča. Ta razstava, ki prikazuje najnovejša slikarjeva dela, bo odprta do 8. decembra. MARIBOR — Akademski slikar grafik in likovni profesor Bojan Golija je v Mariboru na I. gimnaziji razstavil 23 risb z rdečo in črno kredo pod nazivom „Počitniški zapisi". Risbe je Golija ustvaril na slikarski koloniji v Ravnah, v Ribnici na Pohorju in v Istri. Tematika je domačinska, v glavnem prikazuje slikar motive razpadajočih domačij in kašč... Razstava je bila odprta od 4. do 19. novembra. LJUBLJANA — Neka vlagateljica je leta 1946 vložila 110 dinarjev — tedanje veljave -— v Poštno hranilnico. Kasneje je hranilno knjižico založila, v oktobru leta 1974 pa jo je našla. Ko je šla na pošto, so ji svečano povedal1, da je edino, kar morejo narediti — uniči tev hranilne knjižice, za kar pa bi morala plačati deset — sedanjih dinarjev. Umrli so; od 5. do 11. novembra: LJUBLJANA — Marija Gale up.; Ivica Kem r. Novinc; Ivanka šivic r. Be ¡'lan; Boris Jenko, up.; Marija Pie-šec r. Vidmar; Rudolf Detoni, komercialist v p.; Jožefa Kastelic r. Cabas; Ciril Lampič, miz. m.; prof. Mirko Ba-testin; Otalija Jezeriek r. K.oroll (89); Stanislava Blokar r. Jalen, med. is. v p.; Alojz Meglič; Ivanka Prohinar r. Križaj (94), 'Ivan Intihar, up.; Rado Mayer, up.; Metka Rožmane (96), up. tobačne tov.; Rika Gregorc, žel. up.; Zora Weis, v. med. s. v, p; Dr, Franc Ivanšek (86), tajnik vrh. sodišča v p.; Jožica Žagar, iup.; Izidor Debeljak, slikar; Mirko Nardin, kor. borec; J.ože Pajntar, poročnik v p.; Vinko Jeločnik, up.; Anton Štrukelj, šofer; Julijana Krušič r. Simčič; Marija ¡Sikošek r. Klemenčič (79); Marija Žvokelj, up; Ivan Pate, up. Nor. b.; Ada štefin r. Hieng vd. Perdan (92); Milan Kuder, up. RAZNI KRAJI — Albert Jemc, plesk. m. v p., Bled; 'Marija Lunar r. Habjan, Gabrk pri Škofji Loki; Jože Gorišič, -pos., Gradež pri Turjaku; Lucija Guardijančič ir. 'Ostrovska, Gor. vas; Jože Oblak, tehnik, Postojna; Marija Komac r. Zornik, čezs.oča; Ivan Čerin (Komatarjev ata) Savlje; Marija rjStanjč (82), Muriska So-ikmet, Hruševje: Teodora Ažman r. Vovk, med. s. v, p, Kranj; Franc Zahrastnik, Radeče; Janez Mramor, elektrom. v p., Velike Lašče; Franc Kukoviča, žel. v p. (72), Kresnice; Ivica Hiršelj r. Benedik, Vače; Anton Hren, up., Brdo; Jože Dular, bivši pos., Jama-Dvor; Jože Jaklič, up., Podstrmec pri Vel. Laščah; Fani Fin-cinger r. Mazovec (85), Kamnik; Viktor Železnik (75), Majstrov borec, Celje; Martin Kulnik, žel. up. (88), Goričane; Marija Ambrožič (78), Blejska Dobrava; Martin Kastelic st. pos., Radoviči pri Metliki; N)s'ž(ka Friedl r. Henitak, Ptu)j; Alojz Slapničar, up., 'Zagorica pri Vel. Gabru; Franc Gliha, up., Grosuplje; Franc Uršič, Pleševlca pri Povirju; Ljubica Kulpvec, uč. v p., Straža pri Novem mestu; Feliks Fantek (92), duhovnik, Mengeš; FrančišKa Jamšek r. Gracelj, Novo Polje; Ivanka Jeras r. Sever, up., Stezice; Francka Gorišek r. Pleško, Vi|č. SLOVENCI V Osebne novice Poroka. V soboto, 16. t. m., sta se v cerkvi sv. Juda Tadeja v Ituzaingo pkM-pčila dr. Julij. Savelli ml. in gdč. Ana Marija Miedic. Za priči sta bila iženin-u njegova mati ga. Amalija Savelli, nevesti pa Jože Žgajnar. (Poročal je msgr. Franc Novak. Med poročno sv. maš,o' je pel slovenski pevski zbor Gallus, pod vodstvom ženinovega očeta dr. Julija Savelli. Novoporočsncema iskrenjO' čestitamo. Krsta: V cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi je bil krščen Aleksander Barle, sin Jankota in ge. Rozi roj. Levstik. — V Ledesma v Jujuy j® bila krščena Gabrijela Barle, hči Miha in ge. Leonore roj. González. Obakrat je krstil g. Franci Barle. Srečnim 'staršem naše čestitka. JANEZ LUŽOVEC — umrl Pred ¡tremi meseci isano se na tem mestu spominjali 70-letnice zaslužnega islovlen-skega moža Janeza Lužov-ca. Tedaj smo ¡opisali življenje in delovanje še prej v domovini, pozneje v taboriščih in potem v Argentini. Rojen je bil v vasi Poženk pri Cerkljah na Gorenjskem, kjer se je po poklicu krojač, izoblikoval v zavestnega katoliškega moža v naših prosvetnih .organizacijah, in ustanovil lepo družino, v kateri je vzgojil osem ¡obrok. Kot odločen protikomunist je zapustil domovino ter šel pot skozi taborišča v argentinsko emigracijo. Vedno je 'bil na uslugo potrebam skupnosti in pomoči do bližnjega. Za vsako del,o v isikupmosti je prijel in jo izpeljal vestno db konca. Bil jé aktiven član Katoliške akcije, poverjenik Zedinjene Slovenije, Krščanske demokracije, njen zaupnik za Slovensko vas, sodeloval je pri gradnji slovenskih cerkva in domov, tako centralnega kakor lokalnega Hladnikovega doma, v katerem je bil od vs®-ga početka odbornik, pa tudi dalj časa predsednik. Bil je ljubitelj slovenske knjige ter jo je razpečeval za svoje okolje. Skratka: živa povezava Slovenske vasi ¡s ikulturno-političnimi in verskimi organizacijami v Capitalu. Umrl je zaradi komplikacij po operaciji noge 14. novembra ob pol petih zjutraj v sanatoriju na Avellanedj. Kako je bil priljubljen in cenjen med svojimi rojaki, je pokazal njegov pogreb. Truplo so pripeljali na njegov dom v Slovensko vas (Lanus), kamor so prihajali poslovit se od njega številni prijatelji in znanci vse do pogreba v petek popoldan. Iz Patagonije so prileteli še pravočasno njegov sin duhovnik salezijanec Ivan ter dve hčerki salezijanski sestri, ki so z materjo, sorodniki, duhov-vniki in pogrebci pospremili sprevod v cerkev Marije Kraljice. Pogrebno sv. mašo je imel msgr. A. Orehar ob asistenci župnika fare slovenskih misijonarjev Marije Kraljice č. g. Prebila ter pokojnikovega sina Ivana. Somaševali so še salezijanski provincial rev. J. Šol, župnik bližnje fare Marije Fatimske Mirko Gerbec ter sinovi salezijanski sobratje M. Štuhec, D. Vrečar in T. Fantin. Med sv. mašo je prelepo pel otroški zbor pod vodstvom ge. Zdenke Janove. Lep poslovilni govor je imel msgr. A. Orehar. Pogreb je bil na bližnjem lanuškem pokopališču. Po molitvah se je poslovil v imqnu fare župnik ARGENTINI čg. Prebil, ki je poudarjal delo pokojnega v verskem pogledu v fari in se mu zahvalil za njegov zgled. Za njim mu je spregovoril poslovilne besede tajnik Društva Slovenska vas g. Ignacij Glinšek, ki je poudarjal njegove zasluge za to slovensko lanuško skupnost kot ustanovni član društva, kot njega predsednik in dolgoletni odbornik. Predsednik Zedinjene Slovenije, vse slovenske skupnosti v Argentini g. Božo Stariha se je spomnil njegove delavnosti v slovenski skupnosti. Kot zadnji pa se je poslovil od pokojnika dr. Tine Debeljak v imenu Narodnega odbora in Krščanske demokracije, katere poverjenik in zaupnik za ta okraj je pokojnik bil, ter se mu je še posebej zahvalil za njegovo vnemo pri razpečavanju slovenskih knjig. Slovenci v Buenos Airesu smo zopet izgubili zglednega in delovnega člana, ki je veliko dobrega naredil za krajevno in širšo skupnost. VIRANT JOŽE — umrl Nekaj ur potem, ko smo se vrnili s pokopališča, kjer smo se poslovili od pokojnega Lužovca, se je po vasi raznesla žalostna vest, da je na svojem domu po daljši bolezni umrl vsem dobro znani Virantov atek. Kmalu nato, ko je bil v večernih urah pripravljen mrtvaški oder, so prišli sosedje in vaščani kropiti pokojnega atka in so pomolili zanj. Naslednje jutro so prišli tudi iz drugih krajev Velikega Buenos Airesa številni prijatelji in znanci ter so se udeležili pogrebne sv. maše. Ob pol štirih popoldne so vaščani dvignili krsto in jo nesli v sprevodu ob spremstvu duhovnikov med molitvijo rožnega venca v cerkev Marije Kraljice, kamor je pokojni toliko let zvesto vsako jutro hodil k maši. Med mašo, katero sta darovala župnik A. Prebil in salezijanec g. Lužovec Ivan je otroški zbor pod vodstvom pokojnikove hčerke ge. Zdenke Jan-Virant zadnjič zapel pokojnemu v slovo prelepe slovenske pesmi. G. A. Prebil je imel med mašo priložnostno pridigo. Med drugim je dejal: Včeraj smo se na tem mestu poslovili od vzglednega g. Lužovca, danes smo se tu zopet zbrali, da se poslovimo od drugega zglednega vaščana in vernika Virantovega atka. Zahvalil se mu je za lep zgled krščanskega življenja. Po končani maši je zbrana množica v cerkvi zapela: Marija skoz’ življenje. Nato se je razvil dolg žalni sprevod avtomobilov na bližnje pokopališče v Lomas de Zamora. Pri odprtem grobu je g. Petek zmolil molitve za umrle, nakar se je v jedrnatih besedah poslovil od pokojnika v imenu slovenske farne in vaške skupnosti. G. Božo Stariha, predsednik Zedinjene Slovenije, se je od pokojnega Viranta Jožeta poslovil v imenu šolskega odseka osrednjega društva. Da se je mogla slovenska šola v vasi tako lepo razviti, ima velike zasluge tudi pokojni Virant Jože. Zahvalil se mu je za velik čut za skupnost. Med številnimi rojaki, ki so prišli od drugod, je bil med drugimi tudi dr. T. Debeljak, predsednik Slov. kulturne akcije, ker se je na Virantovem domu toliko slovenskih kinjig prodalo za Slovensko vas. Pokojni Virant Jože je bil rojen 11. septembra 1895 v Praproščah nad Ortni-kom pri Ribnici. Med prvo svetovno vojno je bil na italijanski fronti. Po končani vojni se je kot prostovoljec boril na Koroškem, kjer je bil ranjen v nogo. Nato je bil v finančni službi ob goslovanske republike, je kljub naraščanju zaposlenosti, še vedno praznih kakih 15.000 delovnih mest. Kljub temu 'Gabrijelčič bota; Anton Turk, Občni zbor Zveze mater In žena (Nadaljevanje in konec) Po poročilu ge. predsednice je podala poročilo tajnica Zveze, gdč. Renata Sušnik, ki je med drugim dejala: Na različne načine se odkriva pred nami delo naše organizacije, tako v vodstvu, tajništvu, blagajništvu, dobrodelnosti itd. Eno kot drugo je potrebno za ustroj, ki naj tvori harmonijo med eno in drugo, da ostane prava slika organizacije. Zato se mi zdi, da je tudi tajništvo eno izmed odsekov, ki sestavlja kolo organizacije. Pisati, kaj vse se godi in govori, je lahko. Vendar pa je treba znati izbrati glavno misel, ki zaključuje v enoto ves aparat. Prava slika je razvidna vsem iz zapisnika, dela in kronike itd. Po številu smo majhna organizacija, po delu, kvaliteti, pa smo se že uveljavili in ne samo med našimi marveč tudi med argentinskimi ženskimi organizacijami. Vsak začetek je težak in smo veliko tvegali, posebno še danes. Rabili smo tri vrste orožja: , upanje, dobroto n ljubezen. Kdor upa ima v sebi notranjo moč, ki ga usposablja, da vzdrži in obstane kljub vsem težavam, neprijetnostim, zabavljanju itd. Kot same vidite in čutite, je slovenska žena izpostavljena nevarnostim modernega časa: modernizmu, materializmu, liberalizmu itd. Zato je bil naš letošnji program oz. glavna misel: Kam družina V Na mnogokateri seji so se obravnavala ta vprašanja. Posamezni odseki domov so prirejali ciklus predavanj v tem smislu. Zelo močna veja zveze žena in mater je v Slovenski vasi v La-nusu, San Justu, San Martinu, poleg tega so še odseki v Moronu, Ramos Mejiji, Carapachayu in Capitalu. Iz njihovega dedovanja je razvidno kako potrebno je naša Zveza. Dobrota je tista, ki daje, izpopolnjuje praznino našega dela. V koliko se je v tem oziru storilo, bo poročala ga. blagajničarka. V vsaki dobi in času, so reveži, in teh nikdar ne bo zmanjkalo. Niso ravno izpostavljeni na vogalu ceste, morali bomo stopiti k njimi v zavetišča, bolnišnice, domove. Vse to delo so vršile gospe, ki imajo otroke — bilo ni nič zapovedanega, vse izvr šeno prosto, ne prisiljeno. Pri obiskovanju bolnikov, revežev naj bi bilo tako, kakor je rekel neki zdravnik, ki je obiskoval francoskega župnika Janeza Arškega: „Videl sem Boga v človeku, zato mi poslej ni bilo nobeno de lo odveč in ne pretežko." In končno najvišje, kar mora kdo dati pa je ljubezen. Ljubezen do dela, organizacije in vse kar je z njo v zvezi. Kar se sprejme je treba držati, vztra jati kljub vsem nasprotujočim idejam Vsakdo ima pravico govoriti, misliti, sodelovati. Vsa zunanja dela v organi zaciji naj bodo manifestacija notranjega življenja in na ta način se lahko uresničuje program slovenske kato liške žene v družini. Iz golih številk vam bo razvidno, da se je marsikaj storilo. Vršili sta se dve seji širšega odbora. Rednih mesečnih sej je bilo 10 in 4 dobrodelne. Prejetih dopisov 45. Odposlanih dopisov oz. pisem 150. Propagando za mesečne sestanke, predavanja, prireditve smo pošiljali v Svobodno Slovenijo in Oznanilo. Ob rojstvu otrok je zveza razposlala 10 čestitk. Drugače pa se je sedaj oddalo posameznim odsekom, da sami odpošljejo čestitke zaradi točnejšega pregleda. To je kratek pregled tajniškega poslovanja v letu 1973—-1974. Hvala lepa vam vsem za dosedanje zaupanje, sodelovanje in razumevanje, za vse osebne žrtve, dobrote in za vso ljubezen. Gdč. Sušnik je za svoje skrbno delo kot tajnica Zveze prejela navdušeno zahvalo vseh navzočih. Blagajničarka, ga. Ruža šuceva jé podala svoje poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je Zveza slovensleh mater in 'žena’ v" pf$efii'po'dfo$ni dosegla promet v višHl: 9,389.390.- - pesov (devet milijonov tristodevetinosem-deset tisoč tristodevetdeset pesov) in sicer dohodkov v višini 4,634.258.— pesov izdatkov v višini 4,114.332.— pesov. Saldo v gotovini, plus izredni fond je vložen v hranilnici „Sloga“ in sicer v višini 640.000.— pesov. Tudi ga. šuceva je žela za svoje delo prisrčno zahvalo vseh navzočih. Ga. Majda Kelčeva je kot kulturna in tiskovna referentka podala poročilo o kulturnem delovanju Zveze, o predavanjih, o ciklusu „Slovenska družina, kam?“ o prirejanju koncertov, risarskih natečajev, o založbi vsakoletnih božičnih voščilnic, o čajanki Zveze na dan Slov. mater in žena ter o vsakoletni prireditvi Zveze „Slovenski božič v Argentini,“ katere se udeležuje vsako leto veliko naših rojakov. Gospej Kelčevi so se navz,oče gospe iskreno zahvalile za njeno delo. Ga. Voršičeva in Vivodova sta ket članici nadzornega odbora podali zadovoljivo mnenje o delovanju Zveze in čestitali odbornicam za njihovo veliko in natančno delo. Nato so podajale poročila zastopnice vseh krajevnih domov in sicer: ga. Urbančičeva za odbor Zveze v San Justu, gdč. Renata Sušnik za delovanja žena iz Ramos Mejie, ga. Kopačeva za Moron, ga. Gričarjeva za Carapachay 'in ga. Matičičeva za Ligo žena-mati iz San Martina. Vse navzoče pa je presenetilo poročilo ge. Zoree-Sušnikove i’J Slovenske vasi, kjer so žene — poleg ''kulturnega dela, obiskovanja bolnikov ih drugega udejstvovanja tudi organizirale gradnjo otroškega igrišča in varstva ■.■otrok. ............ 'Navzoče žene so bile ob čitanju teh poročil prijetno iznenadene, saj je bilo iz njih razvidno, koliko skrbnega dela so žene in matere izvršile tekom preteklega leta. Predsednica Zveze se je vsem lepo zahvalile. Nato je č. g. Jure Rode, kot duhovni vodja Zveze podal nekaj lepih in globokih misli. Zatem je ga. Dobovškova prosila v imenu odbora za razrešnico. Ko je bil predlog sprejet, je prosila za preložitev list za novo predsednico. Navzoče gospe so soglasno predlagale ponovno izvolitev ge. Dobovškove za predsednico Zveze.. Gospa Dobovškova se jim je za izkazano zaupanje zahvalila, prosila pa je gospe, naj ji o-prostijo, ker mesta predsednice iz osebnih razlogov ne sprejme. Po daljšem razgovarjanju in ker ni bila predložena nobena druga lista, so navzoče žene prosile gdč. Renato Sušnikovo ge. Jeločnikovo, Kelčevo in šucevo, da bi skupno prevzele opravljanje dela Zveze ter v primernem času sklicale izredni občni zbor. Gospe so predlog in delo sprejele, nakar se je peti redni občni zbor Zveze slovenskih mater in žena zaključil. Vrbskem jezeru, v Trebnjem, v Maribo-ru, v Igu in nazadnje v Devici Mariji v Polju. Bil je vedno odločen protikomunist in kot tak se je leta 1945 skupaj z ostalimi umaknil na Koroško. Med revolucijo mu je 5. oktobra 1944 padel sin Branko na Gorenjskem pri gorenjskih četnikih. Iz skupnega taborišča je z družino odšel v št. Vid, nato v Kellerberg, odkoder je leta 1949 preko Genove emi-griral v Argentino. Tli se je najprej naselil v Quilmes in istočasno si je pripravil nov dom v nastajajoči Slovenski vasi, kamor se je 13. aprila 1954 preselil. V slovenski vasi je prva leta bil odbornik in blagajnik v pripravljalnem odboru. Na njegovem domu so bile tudi prve pevske vaje šolskega zbora, dokler ni bila 1. 1955 dograjena dvorana na ulici Porvenir. Po blagoslovitvi našega takratnega doma leta 1956, katero je izvršil naš škof dr. G. Rožman, je pokojni Virant počasi pustil javno delo ter to prepustil mlajšim. Posvetil se je nato le svoji družini, svojemu domu in vrtu, katerega je z vso skrbjo negoval. Kljub temu se je vedno zanimal za društveno delo in ga tudi vedno podprl, ter bil zvest član našega društva. Dobri Virantov atek, naj počiva v miru, njegovim žalujočim pa naše iskreno sožalje. —r BUENOS AIRES 1 Hrepenenje, izvirna gledališka stvaritev, ki je ibila v ¡soboto 9. novembra v počastitev 20-letnice (Slovenske kulturne akcije, in sta jo uprizorila Nataša ¡Smersujeva in Nikolaj Jeločnik, je zelo ¡lepo ulsipela. Obširno bomo o njej pisali v prihodnji številki SAN LUIS Proslava slovenskega narodnega praznika Slovenci v San Luisu so se pridružili ostalim Slovencem v Argentini in pripravili praznovanje slovenskega narodnega praznika 29. oktobra in dneva slovenske zastave v torek 12. novembra v gostoljubni hiši g. Janeza Pekolja in njegove soproge Majde. Za govornika na proslavi je bil naprošen g. Rudolf Smersu, ki se je vabilu rad odzval in se na povratku iz Mendoze ustavil v San Luisu. Okoli devetih zvečer se je zbrala domala vsa sanluiška slovenska družina pri g. Pekolju. Proslavo je začel starosta tamošnjih Slovencev g. Danilo Ha-velka, ki je toplo pozdravil g. Smersuja in ga prosil, da oriše pomen 29. oktobra 1918. G. Smersu je nato na kratko orisal tiste čase pred in po 29. oktobru 1918 in pomen osvoboditve Slovencev izpod germanskega jarma, ki je grozil narodno in gospodarsko uničiti slovenski narod. Omenil je, da je 29. oktober tudi dan slovenske zastave Prav tako se je spomnil petletnice smrti dr. Mihe Kreka in petnajstletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V živahni debati po govoru je govornik navzočim pojasnil več vprašanj iz slovenske politične problematike, tako delo Narodnega odbora za Slovenijo, ki obhaja letos 30-letnico svojega obstoja, slovenskih načrtov za sedanjost in prihodnost, položaja koroških in primorskih Slovencev i.t.d. Govornik je bil deležen tople zahvale vseh navzočih. G. Havelka je nato zaključil lepo uspelo proslavo slovenskega narodnega praznika. SAN MARTIN Liga Žena-mati v San Martinu je 13. n.ov. imela svoj redni mesečni ser stanek. Uporabile smo ga za praktične nasvete. Prihodnji sestanek bo 18. decembra. 'Posvetile ga 'bomo božičnim 'praznikom. Vabljene visie članice in žene ‘ in matere iz San Martina. Opozarjamo na" današnji ¡oglas za J. Gerzinčiča spevoigro MIKLAVŽ PRIHAJA ki jo za letošnji sprejem isv. Miklavža pripravlja Slovenski pevski zbor „GALLUS“ v dvorani Slovenske hiše na R. Falconu v soboto, 7. decembra, ob 16 (za otroke) in ob 20.30 (samo za ..odrasle) ter v nedeljo, 8. decembra, ¡ob 17 (spet za otroke). Poleg celotnega zbora „Gallus" b,odo sodelovali otroci zborovih članov in tudi simpatičen par Slovenskih mladenk. Za pristno doživetje miklavžavanja nam poleg nastopajočih jamčita tudi režiser Stanko Jerebič in priznani scenograf Tone Oblak. Vstopnina za otroški predstavi $ 5.— (za spremljevalce $ 10.—), za sobotno predstavo za ,odrasle $ 15.—. Vstopnice n® bodo numerirane. Miklavževa pisarna bo odprta dve uri pred vsako predstavo. Za dobro voljo „Gospodična, ali bi se hoteli poročiti z menoj ? Tako čudoviti se mi zdite!" „Ne, tisto ne, pač pa mi bo vaš odlični okus glede žensk ostal za vedno v spominu." Kdo zna - kdo ve ? VELIKO NAGRADNO TEKMOVANJE za 'srednješolsko in ljudskošolsko mladino' , O ZNANJU SLOVENSKE SPLOŠNE KULTURE 15. decembra 1974 ob 10.30 v dvorani na Ram6n Falconu Pozanimaj se čimpreje o tvarini, ki jo je treba pripraviti, pri svojih profesorjih ali učiteljih ter v pisarni SLOGE! Prihodnji teden biomo .objavili nagrade! in pravila tekmovanja. V SLOGI JE MOČ! GALLUS bo letos slovesno sprejel sv. Miklavža v veliki dvorani Slovenske hiše z J. Geržinčičevo spevpigro v režiji Sit. Jerebiča Miklavž prihaja V soboto, 7. decembra: qib 16. (za otroke in spremstvo) in ob 20.30 (samo za odrasle) ter v nedeljo, 8. decembra, ob 17- (za otroke in spremstvpi). Sodeluje ves zbor Gallusa in gostje Ob tej priložnosti bo sv. Miklavž tudi delil darila, ki se sprejemajo dve uri pred predstavo. „Kdor Ljubi/ Poje" (Sv. Avguštin) SUH - SFZ Ramos Mej ta prirejata koncert Mladinskega zbora „KARANTANIJA44 (DIR.: GA. MARIJA FINK GERŽINIČEVA) SLOMŠKOV DOM NEDELJA, 1. DECEMBRA OB 19.30 OBVESTILA PETEK, 29. novembra 1974: V Slovenski hiši ob 20 starešinska večerja SKAS-a. SOBOTA, 30. novembra 1974: V Slovenskem domu v San Martinu ob 15.30 sklep šole. Ob 18 prihodi sv. MiklaVža (odposlanec uraduje od 15 dalje). NEDELJA, 1. decembra 1974: V Slovenski hiši v cerkvi Marije Po magaj, prvo sveto obhajilo ob 9.30. f V Slovenskem domu v San Martinu poi maši tekma v balinanju med moštvi iz Carapachaya in San Martina. V Slomškovem domu ob 19.30 koncert mladinskega zbora „Karantanija ‘ V Slovenskem zavetišču ob 11.30 sv. maša, nato aisado in „Miklavžev štant“. SREDA, 4. decembra 1974: V Slovenskem domu v Carapachavu V Slov. domu v San Martinu b,o v nedeljo, 1. decembra po maši tekma v balinanja med moštvi iz Carapachaya in San Martina.— Opoldne bo pripravljeno kosilo.— Šola škofa dr. Rožmana V San Martinu bo imela sklep šole v Soboto, 30. novembra ob 15,30 Ob 18 prihod sv. Miklavža. Sprejemanje daril od 15 dalje. Ponovitev prvega sv. obhajila bo v San ¡Martinu V nedeljo, 8. decembra. Vpis v Rožmanov zavod za osnovno štolo: 6. in 7. razred. Potrebno: Rojstni list: spričevalo zadnjega razreda; „pase“ iz šole, kampr je hodil do sedaj. Zdravo življenje v verskem in slovenskem okolju nudi vašemu sinu Rožmanov Zavodu zvečer zaključek 'šole: in prihod isV. Miklavža. ČETRTEK, 5. decembra 1974: V Slovenski vasi ob 20 Miklavževanje. SOBOTA, 7. decembra 1974: V Slovenski hiši ob 16 spevoigra Miklavž prihaja (za otrobe); ob 20.30' (za odrasle) s sodelovanjem SPZ Gallus. V našem domu v San Justo skLp šole in prihod sv. Miklavža ob 18. NEDELJA, 8. decembra 1974: V Slovenski hiši ob 9. 30 mladinska malšia. iPo njej: proslava Brezmadežne za mladino. V Slovenskem domu v San Martinu ob 10 redni obenj zbor doma. V slovenski hiši ,ob 17 spevoigra Miklavž prihaja (za otroke in spremstvo). NEDELJA, 15. decembra 1974: V Slovenski hiši ob 10.30 veliko nagradno tekmovanje o. znanju slovenske kulture za /osnovnošolsko in srednješolsko mladino. SREDA, 18. decembra 1974: V Slovenskem domu v San Martinu ob 18.30 redni sestanek Lige žena-mati. DRUŠTVENI OGLASNIK Medorganizacijski svet bo 29. novembra ob 20' v društvenih prostorih. Na tem svetu se bodo določili datumi prireditev za prihodnje leto. Zveza slovenskih mater in žena ima že v prodaji božične voščilnice p,o ceni $250:—. Dobite jih pri odbornicah domov in v Dušno pastirski pisarni. Sprejem novih članov v skavtsko četo 'Sinjega orla v soboto od 18 d,o- 21 in nedeljah od 9.30 do 12 v Slov. domu v Carapachayu. Slovenski dom v San Martinu V nedeljo, 8. dec. ob 10 dopoldne redni občni zbor Na dnevnem redu so poročila odlbornik(oJv, volitve odbora in nadzorstva, zvišanje podpor in prispevka Vzajemnega podpmega sklada. Vse članstvo lepo vablemo. EStOTDOA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimlr Batagelj in Tone Mizerit ûa" c iS.5 O ^