Leto X., št. 4.
PoCtntna platana v gotovini.
W Uubljani, 27. jasnuarla 1923.
V organizaciji J« mot, kolikor moli — toliko pravica |
Glasilo Strokovne komisije za S!oven?jo. (Pokraj. odbor GDSJ.)
Izhaja vsako soboto.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 6/flL
Stane posamezna št. 75 p, mesečno 3 Din. celoletno 35 Din. — Za člane izvod po 60 p,
Oglasi: prostor 1X55 mm 1'50 Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste.
Enotna organizacija
V zadnjem uvodniku »Delavca* »Krinke pada o!« smo povedali, da mi v politično fronto ne gremo zato. ker hočemo ostati še nadal;e strokovna organizacija. kakor smo bili. PolHično delo prepuščamo DOl:tičnlm organizaciiam, mi bomo pa rodp rali le ono razredno delavsko stranko, ki bo podpirala tudi nas.
To stališče smo zavzeli iz dveh razlogov :
1. Zato. ker stojimo na stališču delitve dela Strokovna organizac!ja nai se bori za zbolišanie delavskega noložaia v tovarnah, politična nai pa zboljšuje položaj proletariata v občini in državi.
2. Smatrali smo za potrebno skrbeti v teh časih, ko ie delavsko politično gi-banift razcepljeno, da ostanejo strokovne organizacije enotne, zato nismo hoteli političnih strasti razpasti še mi. Ostali smo nevtralni kliub temu. da ie v naših organizacijah naimani 80 odstotkov socialistov In komai 15 odstotkov on'h, ki so pripadali prejšnji komunistični stranki.
Na napade smo začeli odgovarjati šele takrat ko so pričeli komunisti pod krinko enotno fronte razbijati naše enotne crean zaclje.
Da bo ta barab:ja vsem še bolj jasna, nai pokažemo samo na en slučaj izmed neštetih:
Kovinarska organizacija je bila do sedaj popolnoma enotna. V niei so b li organizirani vsi kovinarii ne glede na ko-mun'stično a’li socialistično politično na-ziranje. Organizacija ie imela svoje članstvo skorai do vseh tovarnah, razen onega. ki so pač indiferentni in do katerih še ni prodrlo snoznan;e organizacijske misli.
Naenkrat se Je ua pojavil g. Jaka Žorga z Ljubljane (znani razbijač železničarske organizacije) In sr. Jagodic iz Javorn ka ter še nekai takih l udi ter so začeli ustanavljati novo »Neodvisno kovinarsko oreanizacio«. Kot vzrok zato navaiaio. da delaio to zato. ker naša kovinarska onranizac;ja ni hotela »enotne fronte«. Pripominjamo, da je bila organizacija do sedai sploh enotna in. da sta omeniena gospoda grdo zlorabila njeno preširokogradno gostoliubie. Jaka Žorga ie bil v art:l:eriiski delavnici na l!sti naše kovinarske organizacije izvolien za zaupnika. g. Jagodic je b>l istotako član naše organizacije 'n mi ne moremo zato. čc je grdo zlorabil zaupanje članstva na Ja-
- ali enotna fronta?
vorniku tako. da ga ie naposled podružnični odbor moral izbacnitl iz svo:'ih vrst.
Ta slučaj nam kaže s kako rafinirano zlobo in iezuitsko zvitostjo se bore ti elementi proti nam. Skoro nepojmljiva je nesramna drznost, da ob 'stem času. ko razbijajo enotno organizacijo — propagiralo enotno fronto.
Iz tega slučaia bodo pa čitatelji razumeli zakaj zahtevamo
enotne organizacije
in zakai se branimo piti strup iz čaše, na kateri ie napisano »enotna fronta«.
I ri celi stvari, kakor ie žalostna in kakor se nam gabi boi s takimi propali-cami. imamo vendar eno zavest. Da bo pravica kljub vsemu ^fcgala. čeprav so oblekli laži v tako bl^Bčo obleko. Gotovi smo. da če bodo cWili kai članov na to sleparijo, bodo pridobili ie tiste, ki so aji popolnoma zaolankani ali pa popolnoma degenerirani. In če .ie kaj tacih v naših vrstah naj v božjem imenu odidejo — prosta iim ie pot.
To živinsko početje naš:h nasprotnikov nas oa sili k energičnim dejanjem. Mi hočemo iasnosti. da bomo vedeli, kdo je naš ori atelj in kdo je gad. ki ga redimo na svojih prsih.
Gospode pri »Delavskih novicah« in »Strokovni borbi« vprašamo:
Hočete prenehati boj proti našim
enotnim organizacijam ali ne?
V 8 dneh želimo striktnega odgovora* da ali ne.
Za slučaj, da dobimo negativen odgovor. ali da ga sploh ne dob:mo. potem vas obveščamo, da ie naša potrpežljivost pri kraju.
Za ta slučaj pozivamo vse tiste stro-kovnlčarie. k so celo leto vršili svoio človečansko In kulturno misijo nai se pripravijo.
Izbojevati bo treba boi proti onemu sovražniku delavstva, ki ie najnevarnejši, ker se bouje z zastrupljenim orožjem, in ki pada v hrbet-
Zato bo treba za ta čas odložit' knji? go in oero ter bo treba vzeti v roke korobač. da izčist!mo tempelj od teh propa-lic, teh poI:tičnih verižn!kov.
Od sovražnikov zahtevamo jasnega odgovora!
Prijatelje oa prosimo, naj bodo pripravljeni!
Pregled svetovnega strokovnega gibanja.
Razvoj svetovne gospodar *ce krize gre svoio Pot. Nihče več ne mor*' te poti. ki pelje na rob propada, zast, 'iti. Na rob propada pa ta kriza ne mor^ ^"JSti le kapitalističnega sistema in bui	e, am-
pak tudi proletariat.
Naraščanje draginje in tK	n osemurni delavnik sta dva kamna .	ttera se
spodtika delavstvo.
V J u g o s 1 a v i j 1 bo. kak v':e ka-že. di avstvo izgubilo osemurni delavnik. Vrše se že dalje časa razne konference in pogaianja radi odprave osemurnega delavnika.
Kovinarii v Brodu so še vedno v stavki. Delavstvo ostalih strok v Bosanskem Brodu se ie prejšnji teden Izjaviloi solidarno s kovinarii in uprizorilo splošno
stavko-
V stavko so nadalje vstopili strugarji v Zemunu; v mezdnih pogajanjih se nahajajo tudi pomorščaki (transportni dfir lavci dalmatinskega obrežja).
12. t. m. se ie vršila skupščina mo-nopolskih delavcev v Nišu. O zaključkih skupščine bomo prihodnjič podrobneje poročali.
V Rusiji se vrši mrzlično oborožen van e. Baje se ruska vlada pripravlja na najhujše — na oborožen boj. Da bi se izmučeno rusko delavstvo navduševalo za nove vojne pohode, o tem dvomimo.
Na Švedskem se tudi opaža odsev svetovne zmešniave- Delodajalci nameravajo odpustiti čez 50.000 delavcev, ker nočejo sprejeti znižanja delavskih mezd.
_V Nemški Avstriji, posebno na Dunaju se vrše, kakor vedno, disciplinirane in mirne demonstracije, toda to so manifestacije, ki napravijo največji in najbolj! vtis na vsakogar.
V Nemčiji bo imelo velike posledice neprestano naraščanje števila nezaposlenih. Kriva ie temu nizka valuta nemške marke, ker nemška oodjetia ne mo-reio kupovati surovin v inozemstvu.
V 11 a 1 i j i imaio v strokovnem po-kretu odločilno besedo fašistovske organizacije. Ker je taktika fašistovskih organizacij, ki so strokovne organizacije in steie:o bale en milijon članov (delavcev) zanimiva, se na to taktiko povrnemo.
Na Francoskem se razmere v strokovnih organizaciiah obračajo vedno na boljše. Francoska železniška družba
hoče usiliti francoskim železničarjem 10-umi delavni čas. Železničarji se tevfiu z vso silo braniio-
V Belgiji se vedno ponavlja isto kot na Francoskem — boi za osemurni delavnik.
Na Angleške m je v rudarskih revirjih v veljavi 6urni delavnik, ki ga hočejo sedaj lastniki rudarskih revirjev nadomestiti- z Surnim delavnikom.
Združile so se v eno organ:zacijo: Narodna unija splošnih delavcev. Zveza občinskih uslužbencev in Narodna delavska unija. Ni to »enotna fronta«, pač pa enotna organizacija! Nai si to evangelisti enotne fronte zapomnite!
Na Irskem se ponavljajo neprenehoma poulični boji. Delavstvo misli, da je njegova rešitev v verskem in narodnem boiu, pozablja Da in se oddaljuje od razrednega boja, ki more edini prinesti zrnato delavskemu razredu.
Irska vlada je nrepreč:la železničarsko stavko s tem. da ie zaolenila vse železniške proge tistih družb, ki so hotele znižati dravske mezde.
V Aurr. eri ki hoče kapitalizem postaviti vsa mezdna gibanja izven zakona. Predlagajo nekateri industrijski nekronani kralji, da se določi za delavske spore posebna sodišča (ki bodo seveda razsojala v prid kaoitalistom).
V ospredju stoji predvsem s svojimi bolnimi silami tiskarska organizacija, ki žanje že od leta 1921. lepe uspehe.
V Avstraliji je rodilo delo in trud delavske vlade v celem delavskem gibanju brez dvoma največie uspehe. Zakon o podpori v slučaju bolezni, brezposelnosti, smrti itd- v najširšem pomenu besede, za katere se delavstvo v ostalih deželah šele bori in si ie deloma to že tudi priborilo, vse to avstralski delavci že imajo.
Amsterdamska strokovna interaac-
onala ie pozvala vse njei priključene delavske organizacije, da so pripravljene na vse njene ukrepe in pozive, ako se svetovni položaj še poostri. Stop’la ie iz tega razloga v stik z vsemi strokovnimi centralami. Stojmo tudi mi na straž !
Dopisi.
Neprstranost »nezavisn’h«> Delavstvo v vseh državah preživlja hudo krizo: boriti se mora z reakcijo, dragino in brezposelnostjo v vseh deželah. Veivlar se delavstvo povsod kolikortoliko bori skupno za svoj obstoj. Pri nas v Jugoslaviji se ta kriza istotako začenja v vsej industriji. Vzrok te krije ie iskati predvsem v posledicah zadnje svetovne vojne. Glavni vzrok te krize pa leži v tem. da hoče kapitalizem oropati delavstvo njegovih zadnjih priborjenih pravic. Tako se je ta kuga za delavstvo pritepla tudi v rudarsko stroko.
Trboveljska družba, ki ie imela do-sedaj zaoosljene vse svoje liudi, ie tudi začela odpuščati zadnji čas delavstvo za nedoločen čas. Ona se izgovarja, da je število delavstva preveliko in da se mora tiste ljudi, ki imajo največ sredstev^ na razpolago odpustiti, da se doma preživijo, ker se mora ozirati predvsem na tiste, ki so doma brez vsakih življenskih sredstev. Taka je torej izjava Trboveljske
družbe. Koga se sme poslati na dopust, to prav.co si pa pridržuje ravnateljstvo do-tičnega rudnika in pa zaupn.Ki aruge rudarske skupine. Kako pa ti zaupn ki. ki so po zakonu pravi zaupniki in so izvoljeni od celokupnega delavstva, torei ne po strankarskih pripadnostih, ki bi torej morali biti nepristranski, izvršujejo dane jim naloge, ie razvidno iz slučaja, ki se je dogodil v rudniku Kisovec pri Zagorju, ki je last Trboveljske družbe.
Tam je neki bog M. Čebin, ki je ne-po zavednosti delavstva sicer predsednik krajevnega odbora druge rudarske skupine, ki je pa obenem tudi hud pristaš ln odbornik »nezavisne« organizacije. Kako vzvišene proletarske ideje poseduje ta zastopnik delavskih interesov, dokazuje dejstvo, da je on v sporazumu z ravnateljstvom določal ljudi, ki bodo šli na dopust in kateri ne. Tukaj bi bilo treba, da bi on postopal nepristransko- Te čednosti pa ti »nezavisni« bobovi do danes še niso poznali in ie tudi ne bodo. Oni ščitijo le »nezavisne« in če vse ostalo delavstvo vrag vzame, njih to čisto nič ne intere-sira. Resničnost tega potrjujejo naslednja dejstva:
Kopač Ivan Ciraf je bil odpuščen. V družbi Ivana Jermana in Franca Jermana ie šel k Cebinu kot predsedniku krajevnega odbora II. rudarske skupine v Zagorju, da ga prosi za posredovanje pri podjetju, ki bi nai odpuščene delavce zopet sprejelo v delo- Čebin je vprašal Ci-rarja. če ie organiziran: Cirar odgovri. da ni organiziran, da pa v slučaju potrebe to stori. Čebin je rejjkuato, da je to prepozno, ker za ned^Bizirane Čebin sploh ne stori nobenegiSRtfaka. A oba Jermana. ki sta organizirana v njegovi »neza-vtsni« organizaciji, je peljal v podjetje, da' se z ravnateljstvom pogaja in oba sta bila takoi zopet sprejeta na delo. Kopač Fr. Kovač, oče petih otrok z mal m posestvom. ie bil tudi odpuščen. Njegov prijatelj Anton Roglič mu je nasvetoval, naj gre Cebina prosit za njegovo posredovanje. Kovač je ta nasvet odklonil. Radi tega je šel Roglič sam prosit Cebina za Kovača. Čebin je na prošnjo izjavil, da za Kovača ne mara posredovati, ker je onsam predlagal, da se ga pošlje na dopust.
So pa na drugi strani slučaji, da so yečji posestniki, ki so pa pristaši »neza-visnih«, ostali še nadalje v delu. medtem, ko se neoosedujoči in mali bajtarji, ki ne trobijo v rog »nezavisnih«. odpuščajo z dela.
Prizadeti prosimo ravnateljstvo Trboveljske družbe, da v tem oziru postopa nekoliko pravičnejše. Cebina pa. kot predsednika 11. rudarske skupine vprašamo, kdo mu daje pravico strankarskega postopanja.
Delavstvu svetujemo, da ie zadnji čas. da spregleda ter se otrese teh »nezavisnih« volkov v ovčji obleki. — Ivan Cirar, Franc Kovač. Zagorje.
Hrastn k. V tukajšnji podružnici kemičnih delavcev se ie vrši dne 3. t. m. občni zbor z običanim dnevnim redom; ker se oa radi nekai demagogov in obrekovalcev isti dan ni mogel končati, se je nadaljeval 19. t. m. ob 4. popoldne v prostorih g. Grada z dnevnim redom: poročilo o položaju, volitev novega odbora in
delegata za kongres kemičnih delavcev v Sloveniji. O položaju sta poročala ss. Rejc in Svetek iz Ljubljane. Delavstvo iima ie pazljivo sledilo ter od časa do časa odobravalo, posebno izvajania sodruga Svetka, ki je natančno razložil sedanji kapitalistični sistem in način izrabljanja delavskega položaja od strani raznih de-magoeov v osebne in koristolovske namene. Bič, ki ga kapitalizem dviguje nad delavskim hrbtom, ie Da ustvarilo delavstvo samo. ker odklania izobrazbo in kontrolo nad oosamezniki, kajti le takrat, ko bo delavstvo zmožno voditi natančno kontrolo. delavstva ne bo mogoče varati in izrabljati. Delavstvo si podobnih podučnih shodov v teh časih naravnost želi. Pokazalo pa se ie tudi na tem shodu, da na svojih zborovanjih delavstvo nič več ne potrebuje razn:h hujskačev in lažnjivih obrekovalcev, ker se zaveda, da le potom resnice in medseboine ljubezni si bo pri-oravilo boljšo bodočnost: demagogi pa nai gredo tia, kamor spadajo. Izvolil se ie tudi soglasno nov odbor, in sicer H. Jazbec, predsednik: Anton Haler. podDredsednik; Franc Gačnik, blagajnik; Franc Wolf, namestnik; Anton Žibret in A. Kajce v nadzorstvo; I. Pavlič. Fr. Bezenšek, Ivan Šubi in J. Jošt v odbor.
Za delegata na kongresu kemičnih delavcev Slovenije je bil soglasno izvoljen sodr. H. Jazbec. V na'krajšem času se izvedejo tudi volitve zaupnikov po zakonu o zaščiti delavcev, nakar se mora delavstvo že danes Dr:Dravljati, da bo volilo tudi tja take ljudi, katerim sme največ zaupati.
Pivovarniška stroka v Mariboru. Po-
družn:ca pivovarjev v Mariboru je imela dne 21. t. m. re<lni občni zbor. Občnega zbora se ie udeležilo 26 članov, kar pomeni, da se ostalo delavstvo ne zaveda svojega položaja, kar je bilo opažati že lansko leto.
Pivovarniške družbe so napele vse svoje sile. da razdvojijo enotne sile delavstva. kar se iim .ie deloma posrečilo. Nastop karteliranih pivovaren proti delavstvu ie bil naravnost mučen- Posledice so se pokazale po daljšem času. Dobro izvršeni triki »Zveze industrijcev« so učinkovali na delavstvo ter se ie mnenje delavstva začelo obračati v lastnih vrstah, ki je vodilo v nezadovoljstvo.
Člani so začeli zbegani in raztreseni po večini negirati lastno organizacijo in pljuvati v lastno skledo. To pliuvanie Je organizacijo skoraj ubilo. Napaka delavstva pa tiči v tem. da čim čuti. da ni mogoče misl’ti na mezdna gibania. zapusti organizacijo. Ko pa nride čas. da bi se dalo Dotom organizacije kaj pridobiti. ji ie strokovna organizacija dobrodošla V takih slučaj:h oa Dride vedno do nezadovoljstva, češ. oremalo smo dobili, vzame sicer vse kar mu je organizacija nribori-la. ker Da ne dobi to. kar ie Dričakoval. zapusti organ;zacijo. Po mezdnem gibanju se vedno naoada to ali ono osebo, do-zabl aio Da vsi da osebe ničesar ne pomen'io nač oa sklepi in delo vseh organizacij (članov).
Tako se godi z delavstvom v mariborski D:vovarni »Gotz« in nai se nihče ne iezi, če govorimo resnico, ker ie naša dolžnost vsakogar opozoriti pred napačnimi poti.
Organizacija ni propadla, pač pa se je sila te organizacije zmarršala. kar bodo občutij vsi oni. ki so io zapustili. Tisti. ki so ostali organizaciji zvesti, bodo tudi trpeli do krivdi drugih, toda njih naloga bo kazati nesrečnežem ravno pot-Železna disciplina nai zavlada, v pivovarni nai nastopi red. Pokoriti se moramo vsi onemu, kar vodi k cilju in svobodi. vsi oni. ki misli;o drueače. bodo razočarani. Dokler Da se nočemo pokoravati načelu ki vodi do osvoboienja. tol:ko časa si ne smemo razdirati organizacije, ki je bila s trudom zgrajena.
Delavstvo, ki ni zaDUstilo organizacije in ravne Doti. nai vztraja, delavstvo, ki je na naDačni poti pa opozarjamo, da njihov boi ni razredni boi.
Bodočnost na bo pokapala, kdo je imel prav. Zavednost — zmaga!
Iz organizacij.
KOVIVARSKA stroka.
Centralni odbor kovinarjev je na svoji XXII. seji, dne 11. t. m. izključil člana Ivana Die-tingerja centr. št. 14.040 radi poskusa ustanoviti V GuStanju »Neodvisno strokovno organizacijo kovinariev*.
Ker občni zbor ljubljanske podružnice kovinarjev, ki je bil sklican za dne 21. janm^ia ni bil sklepčen, se bo vršil na podlagi pravil § 9. točka 3.. občni zbor dne 4. februaria t. 1. ob 9 dopoldne v salonu restavraclie pri »Levu« z istim dnevnim redom. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora zanesi ilvo udeleži. Vsak član nai prinese s seboj člansko kmižico, ki mu bo služil?, kot legitimacija. — Odbor.
Kamnik. Podružnica kovinarjev v Kamniku sklicu!e v nedelio 11. februarja 1923. v gostilni pri »M^šku« redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika: 2. ^poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo nadzorstva; 5. poročilo delegata centrale iz Ljubljane: o položaju kovinarjev in niih organizacij;
6. volitev novega odbora in obratnih zaupnikov;
7. raznoterosti. Dolžnost vsakega člana in vsake članice je, da se zbora udeleži, ker se bodo izvolili delavski zaupniki, ki bodo delavstvo ščitili v bodočem letu pred novimi napadi.
Sodrugi in sodružice.! Na delo do zadniega moža. Naj živi delavska solidarnost! — Odbor.
ŽIVILSKA STROKA.
Vsem podružnicam Osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozeml!u v vednost.
V »Delavcu« št. 1. z dne 6. januarja t. 1. ie bil razglašen sklep centralnega odbora z dne 28. decembra 1. 1. o rednih letnih občnih zborih podružnice. Opozarjamo vse podružnice, da se natanko po niem ravnajo in ga tudi izvrše ter da vse one podružnice, ki še niso prijavile oziroma. ki še niso določile občnega zbora to store in da se drže strogo danih navodil. — Predsedstvo.
Centrala »Osredniega društva živilskih delavcev« v Ljublianl sklicuje za 30. t. m. točno ob 6. zvečer v društveni pisarni 19. redno scio. Prsebna vabila se ne bodo razpošiljala. — Predsedstvo.
Osrednje društvo živilskih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemllu v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor v nedelio 11. marca 1923. točno ob 8. dopoldne v prostorih društvene pisarne Šelenburgova ulica 6, H. nadstr. s sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev občnega zbora; 2. poročilo predsedstva; 3. poročilo tajnika; 4. poročilo blagainika; 5. poročilo nadzorstva; 6. organizacija: 7. tarifna politika; 8. volitev novega odbora: 9. slučajnosti.
Glede delegatov za občni zbor Osr. dr. živilskih delavcev se Imajo podružnice strogo drsati društvenih pravil. — Predsedstvo.
Maribor. Osr. društvo živilskih delavccv podružnica pekov v Mariboru sklicuje 27. t. m. oo 7. zvečer v prostorih gostilne pri *Z'atem koniu* redni letni občni zbor. Udeležba dolžnost.
Odbor.
Vrhnika. Osr. društvo živilskih delavcev podružnica mesarjev na Vrhniki sklicuje 27. t. m. ob 1 popoldne v prostorih društva -»Svoboda« redni občni zbor. — Odbor.
RUDARSKA STROKA.
Predlogi podružnice »Unije slovenskih rudarjev« v Trbovljah k linijskemu zboru, ki se bo vršil 4. marca 1923. v Velenju.
Člani podružnice »Unije slovenskih rudarjev« v Trbovljah, zbrani na svojem članskem sestanku dne 26. decembra 1922. razpravljajoč o organizaciji in predstoječemu linijskemu zboru, stavijo v razmotrivanje in končno odobritev unijskega zbora sledeče predloge, ki jih bo naš delegat na zboru podrobnejše razložil in utemeljil.
1. K drugi točki dnevnega reda: preosnovi regulativa: odstavek V. bolniška pomoč, predlagamo zboru, da se ves odstavek črta, ter nadomesti z drugim s sledečo vsebino:
V. V slučaju bolezni.
V slučaju obolelosti članov I. razreda, ki so vplačali 52 tedenskih prispevkov, dobe po osem dni trajajoči bolezni za nadaljno dobo, ako so v bolnem stanju proste znamke, če le niso s svojimi prispevki zaostali šest tednov. Proste znarnke se oddajajo največ za devet tednov v letu. ki se ga šteje s tistim dnem, ko je član prvič naznanil svojo bolezen ter sprejel proste znamke. Krajevne skupine, oziroma vodstva vplačevalnic, moraio koncem meseca poročati uni;skemu predstoiništvu o številu bolnih članov, o traianju bolezni in o številu oddanih prostih znamk. — Na pozne!ša poročila se ne more ozirati. Izdatke, ki so jih povzročila neresnična poročila, morajo poravnati krivci.
2. K drugi točki dnevnega reda: preosnova regulativa, predlagamo, da zbor sklep seie ožjega in širšega odbora »Unije« z dne 14. maja 1922. ne odobri v kolikor se nanaša na povišanje dajatev, počenši s 1. januarjem 1923. To pa iz razlogov, ker sedan!i dohodki komaj pokrivajo izdatke, rezervni fond pa ostaja isti. Ako bi se pa 5e Dovišale dajatve, kakor omenjeni sklep predvideva bi bila naravna posledica ta, da bi se morali povišati tudi prispevki, da bi se krilo stroške, kar pa v sedan!em času ne bi bilo priporočati, ker moramo gledati na povzdigo članstva sicer ostanemo brez vpliva, kakor tudi brez moči napram našemu nasprotniku.
3. Uniinkemu zboru .predlagamo, da sklene premestiti sedež »Uni'e« 'fe Zagorja v kak drug bolj primeren kraj Slovenije, ki ga bo pač določil uniiski zbor.
4. Z ozirom na slabo denarno starne in število članstva predlagamo uniiskemu zboru, naj ima centrala enega samega nastavVenca, dokler se število članov ne povzdigne na ono število, ki bo zahtevalo več uradnih moči. ker se bo na ta način prihranila preceišnia svota orga-nizaerskega denaria. ki nam ga itak primanjkuje.
Mežica. »Uniia slovenskih rudariev« podružnica v Mežici sklieuie za 4. februarja 1923. občni zbor, ki se bo vršil v dvorani nad prodajalno Konzumnega društva v Mežici ob 10. dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsedstva, 2. poročilo blaga'rika in tainika, 3. volitev novega odbora, 4. volitev delegatov za Uni>ski kongres. 5. formuliranje predlogov za Unijski kongres. 6. slučajnosti. — Odbor.
KEMIČNA STROKA.
Celje. Zadnji shod kemičnih delavcev v Celju dne 14. januaria ie sklenil, da se bo vršil prihodnji shod v nedeljo 28. januarja pri »Jugoslovanu« ob 9. dopoldne.
Ob?ave in zahvalo.
Razpisuje se pri »Uniji stavbinskih delavčeve za Slovenijo v Celju tajniško mesto. Prednost imajo strokovnjaki, dobri govorniki in agitatorji.
Celje. Člane kovinarske organizacije se opozai'a. da so uradne ure za plačevanje prispevkov vsako soboto od 17. do 19. ure zvečer, ter ob nedeliah od 9. do 11. ure dopoldne.
Za brezposelne pekovske pomočnike za božično darilo se je nabralo od strani pekovskih mojstrov, kakor tudi od strani pekovskih pomočnikov 1787 dinarjev. Razdelilo se ie med brezposelne pekovske pomočnike 1673 dinarjev. Nabiralri stroški znašaio 20 Din. Ostalo je torej za prihodn’e leto 94 Din. Tem potnm se podružnica pekov v Mariboru vsem darovalcem za čarovane zneske naitopleje zahvaljuje. — Podružnica pekov v Mariboru.
Vsi brezposelni pekovski pomočniki podružnice v Celiu se najtopleje zahvaliuiemo vsem cenjenim darovalcem za božično darilo v skup*
nem znesku 265 dinarjev. Posebno se zahvaljujemo s. Korenu, ki je daroval vsoto 50 dinarjev in g Franu Kaču. ki je daroval vsoto 40 dinarjev. Zahvaljujemo se .tudi onim darovalcem, ki so našo prošnjo odbili. — Brezposelni pekovski pomočniki v Celju.
Podpisana se najtopleje zahvaljuiem za darovano vsoto 60 dinarjev. Josipina Križman.
Zahvala. Podpisani se zahvaljujem vsem sodr.igoir in sodružicam tovarne NVoschnagg v Šoštanju za nabrano vsoto Din 128.25 kot podporo za časa moje bolezni. — Josip Jcljn.
Podpisani se zalivaljujemo za nabrano vsoto ob priliki naše bolezni vsem rudarjem v Štorah. — Jurij Sivka, Gobec Štefan, Radej Jernej.
KOVINARJI POZOR!
Po 5'ioveniji hodijo razni agenti bosanskih kapita^siov, ki iščejo v Sloveniji kovinarske delavce Ml so druge kovinarje opozarjamo, da ne potujejo v liusno in ne nasedajo obljubam agentov. V Lrc o. na Savi se vrši velika stavita kc.-viraiev in nikakor ne gre, da bi hodili slovenski kovinarji v Lc.sno kot stavkokazi motiti kovinarsko stavko in bosanskim kovinarjem padati v hrba. hov't olji naj se torej pred takimi agenti pazijo, ker se jim sicer zgode lahko velike ne« prilike.
Ku turni vestnik.
Delavska predstava.
V soboto 27. t. m. se vprizori v dramskem gledališču za ljubljansko delavstvo Tolstega predstavo: »Živi mrtvec«. Vstopnice se dobiva-jo Po znižani ceni v Strokovni komisiji in v tajništvu ^Svobode« v Židovski ulici.
»Kres« štev. 11. je nedavno izšel s sledečo vsebino: P reza: Od Blas: Tisoč in ena noč. L. Andrejev: Vrnitev. _____
Pesmi: T. Seliškar: Glas izbičamh duš. Pravica. Ernest Tiran: Razbojn k. Cul-kovski: Ples na vulkanu. Telovadba: Pregled svetovnega delavskega telovadnega giban a v prvem polletju 1922. Telovadne igre- — Socialni vestnik: »Mi pa ostanemo, kakor smo b’li.« — Vestnik »Svobode«. K n j i ž e v n o t. Slike: Prvi javni nastop delavske telovadne enote »Svobode« na Jesenicah in delavskega telovadnega društva »Sloga« iz Maribora. »Kres«, glasilo »Svobode« ie edini slovenski delavski družinski list. ki moramo našemu delavstvu kar najbolj priporočati. Naročn na je tako malenkostna. da io lahko žrtvu e prav vsak slovenski delavec. Res ie, da list ne izhaia tako redno, kot bi to moralo biti. Krivo ie temu slabo finančno stanje lista, mnogo več pa ie temu kriva oreanizacija, ki ie brez vsakega življenja. Delavstvu bi Driporočali, da vstoni v svoio izobraževalno organizacijo »Svobodo« in nrevzame vodstvo v v svoje roke. nomede na nai z železno met-lio vse one. ki oviraio nravo delavsko izobraževalno delo. ki stremi za tem, da di nroletaratu resmčne kulture, ne pa »za-bave« po zaduhrh gostilniških prostorih.
Razno.
Razorožitev? Ameriški predsednik narding je zahteval 6 in pol miljonov dolarjev za popravo vojnih ladij. Kdaj se bodo države razorožile?
Delavski sovražniki. Tri velike sovražnike ima posebno delavstvo v obliki strupov: alkohol, opij in nikotin (tobak). Nešteti socialistični kongresi so se boie-vali in se še bojujejo proti tem zahrbtnim neprijateljem. Alkohol na zapadu, opij na vzhodu, nikotin pa na zapadu in vzhodu. Vsi trije pa so coklja delavskega gibanja.
Sodelovanje delavcev nri vodstvu obratov. Zadnjič smo poročali o uspehih norveške »Delavske komisije« in mirni socializaciji na Norveškem. Nekai podobnega ie opažati tudi na Angleškem. Angleški časopisi zadnje čase poročajo o uspehih sistema po katerem imaio delavci pravico, da so deležni čistega dobička industrijskih podjetij. Rodila je ta sistem svetovna vojna. L. 1921. je uveljavilo ta sistem nad 200 podjetij z 288000 delavci. Delavci so s sistemom in udeležbo pri dobičku prav zadovoljni. Dobiček se jim izplača koncem vsakega leta. Produkcija se je v teh podietjih neverjetno dvignila, ker so delavci mnogo bolj pazljivi pri delu.
Strokovne organizacije v Indij. Indijski delavci so si ustanovili nedavno svojo prvo strokovno organzacijo. Indijski delavci so spoznali pomen organiziranega nastopa in solidarnosti delavstva. 70% stavk ie končalo v Indiji s porazom za delavstvo. 15 s porazom za delodajalce, pri ostalih stavkah pa se je sklenil sporazum.
Brezposelna podpora. V letu 1922. je bilo izplačane na Čehoslovaškem 150 milijonov brezposelne podpore. V letu 1921. pa 80 milijonov čehoslovaških kron.
Stroke v Mednarodni strokovni zvezi (Amsterdamska internacionala).	K amsterdamski
strokovni internacionali priključenih 22 milijonov delavcev se razdeli po strokah sledeče: Najmočnejša je kovinarska stroka (3,700.000); njej sledi zveza transportnih delavcev	(.3,000.000). Obe
Imenovani stroki družita torej skoro ’/» cele Internacionalne zveze. Potem slede:	stavbinska
stroka (2.500.000), pomožni delavci (2,100.000), rudarji (1,800.000). tekstilni delavci (1,700.000), poljski delavci (1,500.000), državni In občinski delavci (2.000.000). oblačilna	stroka (900.000),
živilska stroka (800.000), tiskarska stroka (600 000), kamnoseška stroka	(300.000), ostale
manjše stroke skupaj (500.000).
LISTNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA
Uredniško: Sodrugi, ki so nam posia.i dopise naj ran. oproste, ker vseh došlih dopisov ne moremo priobčiti že v tej številki. Sicer prosimo tudi osiaie. da so nekoliko bolj jotrpežljl-vi, ker je list majhen in pri teh razmerah ne moremo ugoditi vsem setrudnikom.
Upravništvot Pogosto dobivamo pritožbe, da list ne prihaja v tistem številu, kot je to naročeno, zahtevano in plačano. Mi smo naredili potrebne korake, prosimo pa one, ki najdejo take nerodnosti, da prihranijo listek z naslovom, na katerem se nahaja označba števila Izvodov In nam istega v takem slučaju tudi pošljejo s pojasnilom.
Tedenski pregled.
Ljubljana, dne 23. januarja 1923.
Zadnji politični dogodki v tvetovnl politiki prtčajo, da Amerika kljub semostojnlm izjavam predsednika llardinga, ter različnih državnih taji nikov popušča abstinenco napram Evropi. Ra« zumljivo, ker Ameriki dolguje antanta velikani ske vsote, Amerika denar nujno potrebuje, tako z ozirom na zunanjo politiko, kakor tudi za hh permoderno zamotane notranje zadeve. ■ Med Ameriko in Evropo pa je neizmerna morska g/a* dlna, ki ovira nasilno izterjanje ameriških dolgov Evropi. Zato gleda Amerika, da bi prišla do de> narja mirnim potom. Pri teh malih posojilih Je udeležena tudi Jugoslavija, ki ji bo dovolila ame« riška skupina Blaerovih finančnikov dolarsko po« sojilo.
Politično se Je Amerika zganila povodom izvrševanja francoskih funkcij napram Nemčiji. Vendar sramežljivo in previdno kuka izza hrbta Anglije. Ameriki je pač na tem, da postanejo antantne države finančno toliko močne, da bodo Ameriki poravnale svoje obveznosti, vendar pa
ne tako silne, da bi mogle ovirati Ameriko v
njenih političnih ciljih.
Vsem je še znana komedija one »vojne* ladje, ki so jih Zedinjene države pogreznile v morje in predlog rnzorožitvene komisije. Poto> pili so za vsak boj popolnoma nezmožno škatljo in razglasili po vsem svetu, da so začeli razoro> ževati. Svet Jim ni dosti verjel, zakaj znano je, da je vzporedno z graditvijo japonskih vojnih ladij rastlo tudi grajenje ameriških. Zadnje dni pa so Zedinjene države odobrile znaten kredit za modernizacijo ameriškega vojnega brodovja. Miroljubni predsednik Harding pa se je odločno uprl predlogu, naj se v Zedinjenih državah znh ža število redne vojske na 100.000 mož. Tudi proizvaja Amerika nove strupene pline. Če pojde teko dalje, ne bo pomagala nobena oblast tega sveta, da se človeštvo ne vtopi v lastni krvi, zlo• bi in pohlepnosti.
•
Zveza narodov, ki doslej ni izvrševala svoi jih nalog, se sestane koncem tega meseca v Pat rizu, Avstrija se pripravlja, da pridejo njeni predlogi prvi na dnevni red. Vendar pa so važt nejši dogodki v Porenju in Porurju, zato se bo zveza narodov skoro gotovo najprej borila s francoskimi funkcijami.
Kakor je bilo pričakovati, je Nemčija proti francoskim funkcijam nastopila s skrajnimi sredstvi. Predstavniki podjetij in gospodarstva na francoske odredbe ne odgovarjajo, radi česar jih mečejo v zapor. Nemškim uradnikom je nat ročeno, da se ne pokoravajo odredbam zasedbet ne porenske komisije. Nemški finančni minister je ukazal, naj Nemci v zasedenem ozemlju ne plačujejo Belgijcem in Francozom davkov, carin in pristojbin. Francozi s svoje strani nastopajo nasilno, odvažajo nemški premog, kjer morejo do njega in zaplenjajo nemške državne gozdove. Nemško delavstvo pa je protestiralo s stavko.
Ker se Italija boji, 'da bi Francija v sporu s Nemčijo vendar uspela. Je krenil Italijanski mit nlslerski predsednik drugo pot in skuša priprat viti Francijo do tega, da bi se z Nemčijo sporat zumela. Na Francoskem Mussoliniju nič kaj ne zaupajo.
Čehoslovaška se je izjavila za popolnoma nedotaknjeno v tem vprašanju, naša miljena Jut goslavija pa pri tem itak ne prihaja v poštev.
Če Je res, se vrši ob poljskotruski meji vet lika koncentracija ruskih sovjetskih čet. Baje namerava Francija posredovati, kar pa je z ožit rom na zapletljaje na skrajnem zapadu precej neverjetno. Z druge strani prihajajo vesti, da se v Sibiriji kmetje branijo proti sovjetski vladi.
JJomatije med Turki in Grki se pletejo kar naprej. Grki plenijo po nevtralnih pasovih, a Turki masekrirajo kristjane, ki v velikih množit cah zapuščajo turško ozemlje. Anglija skuša nat praviti red in mir s tem, da v Traki ji koncentrit ra svoje in grške čete.
Ognjišče reakcije — Madžarska postaja od dne do dne predrznejša. Nede, da neprestano vpada na tuja ozemlja, nede, da vzdržuje obsežt no vohunsko akcijo in nede, da navezuje vedno tesnejše stike z avstrijskimi monarhisti, temveč se je sedaj postavila po robu tudi mednarodnim pogodbam. Vendar antanta ne napravi energit čnejših korakov, ker ji je menda po volji, da th či mali antanti zagozda, ki ovira ta razvoj.
V Bolgariji so se vršile volitve v okrožna zastopstva, pri katerih je dobila večino vladna stranka — zemljoradniki. Okrepljen po izidu teh volitev, je Stambolijski odločno nastopil proti komunistom In izjavil, da v najkrajšem času zo« tre vse organizacije takozvanih »makedonstvur fočih*.
O Španiji so svoje čase govorili, da bi bila najsrečnejša dežela, ako bi ne imela vedno slei bih vlad. Z Isto pokoro je kaznoval bog Jugoslai vljo. Vse naše dosedanje vlade so bile mrtvo ros
Jeno dete, pa naj so ie bile koncetracljske ali
koalicijske, parlamentarne ali uradniške.
Tudi naša nova vlada je takoj ob rojstvu pokazala svojo neboglenost. Hotela se je okrepiš ti z volitvami in skrpala je volilni red po svoji volji, da bi nagnala volilce v svojo stajo. Pa se ji stvar ni nič kaj posrečila. Zakaj v lastnih vrt stah se je pokazal razkol in včasih najmočnejša stranka se nahaja v dveh taborih. Poleg službet ne radikalne stranke postavljajo pristaši Stojana Protiča povsod lastne volilne liste. Obenem je izbruhnila sedaj še prikrita ministrska kriza. Dva Protičeva pristača: finančni minister Stojadinot vič in notranji minister Vujičič sta se s Pašičem hudo sporekla in bosta morala prejkone izvajati posledice, to se pravi odstopiti.
Mrzlično predvolilno gibanje je opažati tudi v Sloveniji. Najživahnejša je borba za glasove v Prekmurju, kjer je prebivalstvo politično neorit entirano in navajeno madžarskih volilnih metod, to je podkupovanja. Tudi radikalci so prišli v Prekmurje s svojimi milijoni, da si nakupijo glasov.
Utrinki.
Temeli kapitalistične moči le v tem. da DOsedu'e'o oni vsa produkcijska sredstva. kakor: rudnike, stroie. žeiezn ce td. S oodružabljenem teh sredstev bo oodru-žabljena tudi moč.
*
Trda ie bila šola. ki to ie moral vzdrževati proletariat tekom svetovne vojne.
1 udi hudi časi so bili še vedno najboljši učitelji in delavski razred pri tem ne bo obupal. Kakor so leta iziemnih zakonov povečala sociaiist!čne armade, tako bo privedel strašni gospodarski in politični pritisk delavski razred do razumnega gospodarstva in organizacije. Socializem se ne da uničiti od zgoraj: nalep-st vzgled nam je sovjetska Rusija. Nastati na mora iz gospodarskega ž:vljen;a ljudstva in široke ljudske mase mora'o biti ne samo niegov politični, temveč tudi gospodarski nosilec.
*
Skrajšanje delavne dobe ie eden najvažnejših oogoev za dosego bolišlh plač — ker zn žava konkurenco med delavci samimi in krči tisto delavsko rezervo iz katere rekrutira kaoita'izem nadomestnl-ke za nezadovoljne delavce.
*
Kdor sprejema miioščno. se ne zaveda svoie pravice ali pa odstopa od nje. ♦
Usm ijenost a’i dobrodelnost le za berače, kar delavci niso.
*
Kdor spre ema »dela usmiljenja« je ponižan ali se ponižuje sam.
•
Boi za socializem ie boi za resnico.
Vsaka cerkev .ie anarat za pridobivanje bogastva in njega upravo. U. S.
Naročaite in širite
list »DELAVEC’
V imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ.). Izdalatelj. France Svetek. Odgovorni urednik:
Ivo Meznarič.