J /
¥
f 2030
ajclervsfii
glasilo delovne skupnosti tekstine
leto VI. št. 1
/fi
ajdovščina, 13. januarja 1972
Kako smo gospodarili?
Za nami je enoletno obdobje gospodarjenja v okoliščinah, ki so bile vse prej kot normalne za nemoteni potek poslovanja. Pri tem naj omenimo samo zadnjo devalvacijo ob koncu leta 1970, izredno dolgo obdobje za-
Posebno obvestilo članom kolektiva
Ta številka Tekstilca je nekoliko obsežnejša; ne le zaradi tega, ker naše glasilo dalj časa ni izšlo, ampak predvsem zato, ker v njem objavljamo nekaj aktualnega gradiva o sedanjem stanju in poslovanju podjetja v lanskem letu, o njegovih načrtih za leto 1973, o pogojih poslovanja v letu 1973 in o ukrepih, ki j'h je sprejela zvezna vlada za odpravo nelikvidnosti in nestabilnosti gospodarstva. Gre za ukrepe, ki se tičejo nas vseh in jih moramo poznati. Tudi sindikati in gospodarska zbornica priporočata vsem delovnim organizacijam, da temeljito seznanijo svoje delavce s tem gradivom. Zato si, prosimo, vzemite čas in si skrbno preberite te sestavke. Ne ustrašite se njihove dolžine — ne da se v kratkih besedah povedati vsega, kar je novega in pomembnega in s čimer morate biti seznanjeni.
Direktor podjetja Grozdan Šinigoj
^______________________________J
Spet povečujemo osebne dohodke
Med naloge gospodarskega načrta za leto 1973, ki smo ga obravnavali zadnje dni lanskega leta na sestanku celotne delovne skupnosti, smo si postavili tudi nadaljnje povečanje osebnih dohodkov.
Po sklepu delavskega sveta z dne 29. decembra 1972 se bodo povprečni osebni dohodki iz drugega polletja 1972 s 1. januarjem letos povečali za 10 %. S tem bodo povprečni osebni dohodki delavcev Tekstine po novem letu presegli 1600 din na mesec. Kot vemo, so pred letom dni znašali komaj 1090 din, kar pomeni, da so se v tem času povečali skoraj za 50 %.
Da bi nekoliko več popravili osebne dohodke na niže ocenjenih delovnih mestih, je delavski svet sprejel predlog strokovnega kolegija, da sedanjega povečanja ne bodo deležni vsi delavci v enakem odstotku, ampak da se delovnim mestom »na dnu« poveča za največji odstotek — okrog 12 % — in nato vse manj do »vrha«, kjer se osebni dohodek poveča za okrog 6 °/o. Po tem povečanju v podjetju ne bo delavca, ki bi ob normalnem izpolnjevanju norme (100 %) pri polnem delovnem času zaslužil manj kot 1050 din na mesec, ob povprečnem preseganju norme in povprečnem doseganju meril iz dodatnega nagrajevanja po uspehih dela, pa najmanj 1200 din. S takimi osebnimi dohodki se podjetje vključuje v samoupravni sporazum, ki določa 1000 din kot najmanjši osebni dohodek pri polnem delovnem času in normalnem učinku.	G. š.
mrznjenja prodajnih cen, zaostritev možnosti financiranja poslovnega procesa zaradi stopnjevanja nelikvidnosti, skokovito naraščanje nabavnih cen materialov in storitev po odmrznitvi in plačilne restrikcije pri uvozu surovin in materiala. Gre pa še za vrsto drugih vplivov, ki so tako ali drugače prispevali k nestabilnosti v pravkar izteklem gospodarskem letu.
Normalno je, da ob koncu leta pogledamo rezultate opravljenega dela in da skušamo za te rezultate podati tudi kritično oceno. Prav nekoliko ponesrečeni čas izdaje našega »Tekstilca« pa nam za popolno ceno ne daje dovolj možnosti; razpoložljivi podatki za 9-mesečno poslovanje so že precej odmaknjeni, z dokončnimi letnimi podatki pa še ne razpolagamo. Prav zaradi tega moramo za globalno oceno našega dela in obetov za prihodnost upoštevati poleg podatkov o 9-me-sečnem poslovanju še nekaj drugih karakterističnih elementov, zlasti pa razmere v poslovanju zadnjih treh mesecev, dovršitev druge faze modernizacije opreme, ki je skoraj gotova in naše poslovne cilje za leto 1973, sprejete v gospodarskem načrtu za to leto.
Ob analizi uspešnosti poslovanja običajno primerjamo dosežene poslovne učinke z učinki v preteklih obdobjih in s planiranimi učinki za obravnavano obdobje. Obe primerjavi pa sta za preteklo leto neizvedljivi brez zapletenih računskih operacij, s katerimi bi iz doseženih učinkov izločili uvodoma navedene vplive spremenjenih pogojev gospodarjenja. Morda je še najrealnejša primerjava z načrtovanimi poslovnimi učinki za obravnavano obdobje, pri čemer bomo vsaj v grobem pojasnili nastale odmike.
Tako je podjetje doseglo v preteklem letu 97 % planirane vrednosti proizvodnje, in to ob povprečno za 8 % manjšem številu zaposlenih od planiranega števila. Brez dvoma gre tu za določen uspeh na področju produktivnosti, saj gre za primerjavo fizičnega obsega proizvodnje in nam vrednost po planiranih cenah služi le za skupni imenovalec raznovrstne proizvodnje.
Plan prodaje je bil v enakem času dosežen z 99%, kar v primerjavi s proizvodnjo pomeni znižanje zalog. Mimogrede povedano se giblje trenutno stanje zalog nekoliko na obsegu enomesečne proizvodnje. Pri tkaninah so zaloge nekoliko večje, medtem ko pri preji praktično zalog ni, razen tiste preje, ki je namenjena porabi v lastni tkalnici.
Nedoseganje proizvodnega plana po fizičnem obsegu lahko pretežno pripisujemo pomanjkanju potrebnega števila delavcev, pri čemer ni potrebno posebej poudarjati, da nas je med letom zapustilo precej delavcev, ki so se zaposlili v novih obratih na Colu in v Vipavi, katerih ustanovitev ni bila ravno dobra gospodarska poteza, pri urejenih prevozih pa tudi ne poseben socialni problem.
Za razliko od fizičnega obsega, proizvodnje in realizacije lahko obravnavamo finančne kazalce le za obdobje devetmesečnega poslovanja. Po eni strani so nam končni podatki znani šele v drugi polovici februarja z zaključnim računom, po drugi strani pa je za preteklo leto otežena tudi realna napoved, saj bodo na končni finančni uspeh v znatni meri vplivali še novosprejeti predpisi iz ta-kozvanega paketa za izboljšanje likvidnosti.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Se ved reje v leto 1973
Ko smo se zadnje dni lanskega leta srečali na zborih naše delovne skupnosti, da bi se pogovorili o delu in poslovanju v letu 1972 ter o naših načrtih v prihajajočem letu, smo bili videti zadovoljni z doseženim in optimistično razpoloženi za naprej. Kot bi dosegli več od naših pričakovanj — kot kmet, ki mu je mošt v zlati jeseni privrel v piavniku više od njegovih tisočkrat premletih preračunavanj, ki sta mu kašča in klet še bolj polna, kot so mu napovedovala pričakovanja bogate letine.
Imeli smo se česa veseliti: osebni dohodki so se v drugi polovici leta približali povprečju 1500 din na zaposlenega (v enakem času leta 1971 1230 din), dobiček bo v letu 1972 znašal več kot 3.700.000 din (v letu 1971
2.100.000	din), uspeli smo nabaviti nek->j najnujnejših strojev za izboljšanje kvalitete in asortimenta izdelkov, konfekcioniranje hlačnih nogavic je kljub pomanjkanju delovne sile kar dobro steklo, zaloge končnih izdelkov so nižje kot kdajkoli v zadnjih nekaj letih.
Pričakovanja so še ugodnejša: v novo leto startamo s povprečnimi osebnimi dohodki preko 1600 din (povprečje leta 1971 je znašalo 1090 din, leta 1972 pa po oceni približno 1350 din), realno načrtujemo dobiček v letu 1973 na preko sedem milijonov din, proizvodnja za prvo polletje je v celoti razprodana, tudi na področju družbenega st n-darda (stanovanja, prehrana, skrb za dopuste ipd.) smo si v letu 1973 postavili velike cilje.
In če sem naš »pridelek« v letu 1972 primerjal s kmetovo letino, sem mislil na tistega kmeta s slabe njive in vinograda, ki kljub marljivemu in trdemu delu ne dajeta veliko. Tudi naši uspehi v primerjavi z drugimi še niso taki, da bi bili celo v svoji skromnosti prezadovoljni. Toda zrasli so na naši slabi njivi, ki rodi malo, dobro preorana in skrbno obdelovana vendar zmore dati še kaj več. To nam je pokazala žetev leta, ki se je ravnokar izteklo, žetev, ki nas ob vstopu v novo leto navdaja z zadovoljstvom in upanjem, a nam nalaga tudi vse težje obveznosti, zakaj dvojno moč moraš imeti, da se lahko z uspehom spustiš v dohitevanje najhitrejših. In ker tečemo za njimi še vedno skoraj bosi, je naša dobra volja in trdna odločenost, da ne popustimo, naše edino, toda (kot smo že znali dokazati) navsezadnje ne tako slabo orožje.
G. Š.
20-LETNIKI
Blaško Milan Bratina Lilijana Krapež Jože Lemut Roman Likar Frančiška Pergar Evelina Samec Romana Šinigoj Zvonka Vidmar Marija I. Velikonja Marija Bužinel Zorka
Uredili bomo novo
okrepčevalnico
Bomo v njej kuhali tudi kosila?
Ce bodo načrti pravočasno pripravljeni in bomo našli dovolj hitrega izvajalca del, bomo enkrat na pomlad malicali, morda pa tudi kosili, v novi večji in lepši okrepčevalnici. Novo okrepčevalnico bi uredili v prostorih bivše kosmatil-nice in bivšega stanovanja ob njej. O tem smo v podjetju že dalj časa razmišljali, vendar pa do zagotovitve oz. realnega načrtovanja potrebnih sredstev nismo o tem sprejeli dokončne odločitve. Na svoji zadnji seji dne 29. decembra 1972 pa je bil delavskemu svetu dan predlog o tem, da se naročijo načrti za preureditev prostorov in da se za preureditev in nabavo manjkajoče opreme rezervira v skladu skupne porabe 300.000 din.
Gospodarski načrt za leto 1973
Gospodarski načrt za leto 1973 sloni na sedanjih kapacitetah strojnega parka, na približno enakem številu delovne sile ter na sedanjem obsegu delovnega časa.
Po količini izdelkov so posamezni proizvodni programi naslednji:
V	predilnici se predvideva, da bomo izdelali 1,112.700 kg razne preje za prodajo in 324.800 kg preje za domačo uporabo, kar skupaj predstavlja 1,437.500 kg razne preje, kar je za 5 % več od planirane proizvodnje v letu 1972.
V	tkalnici plan proizvodnje predvideva 3,176.500 t. m. raznih tkanin oziroma 7,010.500 votkov, kar je v primerjavi s planom iz leta 1972 za 6 % manj z ozirom na ukinitev nočne izmene.
V	oplemenitilnici se po planu predvideva, da bo oplemenitenih 3,922.800 t. m. raznih tkanin iz domače proizvodnje, kar je za 14 % več od leta 1972. To povečanje se predvideva predvsem zaradi izpopolnitve strojnega parka v oplemenitilnici, poleg tega pa je v medfaznih zalogah nekaj več surovih tkanin, kot jih proizvede sama tkalnica. Poleg tega se v oplemenitilnici predvidevajo storitve, to je oplemenitenje raznih tkanin za druga podjetja v višini 700.000 t. m.
V	konfekciji hlačnih nogavic se po planu predvideva, da bo sešitih
21,440.000	kosov hlačnih nogavic, kolikor bo seveda na razpolago dovolj delovne sile.
Na podlagi takega proizvodnega programa, v katerem je težišče na proizvodnji kvalitetnejših in donosnejših artiklov, je tudi predvideni finančni rezultat mnogo ugodnejši od preteklega leta.
Tako znaša na primer predvideni celotni dohodek preko 93 milijonov din, kar je za 23 % več, kot je znašal plan za leto 1972. Vendar pa obseg celotnega dohodka niti ni tako bistven. Važno je, koliko je pri tem dohodka, kakšni so predvideni osebni dohodki in koliko ostane za sklade, ki pomenijo materialno osnovo za napredek podjetja in dvig družbenega standarda zaposlenih.
Prav v planiranem , dohodku, ki znaša preko 41 milijonov ali 42% več kot v letu 1972, vidimo vendarle potrditev našega napredka, saj v
tem dohodku ponovno povečujemo sredstva za osebne dohodke za 23 % od plana za leto 1972, sredstva za sklade pa bodo predvidoma vsaj dvojna od tistih, ki jih pričakujemo po zaključnem računu za leto 1972. Iz povečanih sredstev za osebne dohodke bodo izplačevani 10 % večji osebni dohodki od povprečja iz druge polovice preteklega leta. Celotni gospodarski načrt je bil po razlagi na zborih delavcev sprejet na seji DS dne 29. decembra 1972, prav tako pa tudi sklep o načinu 10 % povečanja osebnih dohodkov.
Tudi letos za praznik dela šest prostih dni, za dan republike pa štiri.
Objavljamo koledar za leto 1973 z razporeditvijo prostih in delovnih sobot zaradi dela v 42-urnem delovnem tednu, kot jo je sprejel odbor za poslovno politiko.
Razpored izhaja iz že vpeljanega pravila, da je delovna vsaka prva sobota v mesecu (oz. prvi dve, če ima mesec pet sobot), vse preostale
Da bi dosegli tako začrtane rezultate gospodarjenja, je nujno, da u-poštevamo s planom postavljene naloge, da stremimo k čimvečjemu zniževanju stroškov, izdelavi čim-kvalitetnejših izdelkov s čimmanjši-mi odpadki in k gmotni izrabi delovnega časa S pomočjo doslednega izvajanja navedenih stremljenj bomo lahko dosegli tiste rezultate, ki se v duhu stabilizacijskih ukrepov postavljajo pred delovni kolektiv s ciljem vsesplošnega napredka.
P. D.
pa proste. Od tega se odstopa le v primerih, če je treba na kako soboto, ki bi morala biti po takem razporedu prosta, dodelati kak dan, ki pade med dva prosta dneva oziroma dodelati 31. december.
Take izjeme v objavljenem razporedu so tri, in sicer:
1.	namesto na ponedeljek 30. aprila (ker je 29. april nedelja in 1. maj praznik) bomo delali na soboto 21. aprila;
Tako odločitev je narekovala nujna potreba, saj je sedanja okrepčevalnica ob tolikšnem številu obrokov mnogo premajhna. Tako se malica raztegne od 8.30 do 10.30 kar je veliko prepozno in malica veliko izgubi na svojem učinku. Nova okrepčevalnica bo imela večje zmogljivosti in bodo zato delavci hitreje postreženi. Ce bo med delavci dovolj zanimanja, bomo postopoma pripravili vse potrebno (opremo, pribor, osebje, skladiščni prostori) za kuhanje kosil za delavce, kj bi želeli ob odhodu z dela ali ob prihodu na delo kositi v tovarni.
GS
2.	namesto na soboto 1. decembra (ker je 30. november praznik in
2.	december nedelja) bomo delali na soboto 24. novembra;
3.	namesto na ponedeljek 31. decembra bomo delali na soboto 22. decembra.
V objavljenem koledarju so nedelje, prazniki in proste sobote (oziroma drugi prosti dnevi namesto prostih sobot) natisnjeni krepkeje.
N
P
T
S
C
P
S
N
P
T
S
C
p
s
	KOLEDAR	DELOVNIH IN	PROSTIH DNI V	LETU 1973	
JANUAR	FEBRUAR	MAREC	APRIL	MAJ	JUNIJ
7 14 21 28	4 11 18 25	4 11 18 25	1 8 15 22 29	6 13 20 27	3 10 17 24
1 8 15 22 29	5 12 19 26	5 12 19 26	2 9 16 23 30	7 14 21 28	4 11 18 25
2 9 16 23 30	6 13 20 27	6 13 20 27	3 10 17 24	1 8 15 22 29	5 12 19 26
3 10 17 24 31	7 14 21 28	7 14 21 28	4 11 18 25	2 9 16 23 30	6 13 20 27
4 11 18 25	1 8 15 22	1 8 15 22 29	5 12 19 26	3 10 17 24 31	7 14 21 28
5 12 19 26	2 9 16 23	2 9 16 23 30	6 13 20 27	4 11 18 25	1 8 15 22 29
6 13 20 27	3 10 17 24	3 10 17 24 31	7 14 21 28	5 12 19 26	2 9 16 23 30
JULIJ	AVGUST	SEPTEMBER	OKTOBER	NOVEMBER	DECEMBER
1 8 15 22 29	5 12 19 26	2 9 16 23 30	7 14 21 28	4 11 18 25	2 9 16 23 3C
2 9 16 23 30	6 13 20 27	3 10 17 24	1 8 15 22 29	5 12 19 26	3 10 17 24 31
3 10 17 24 31	7 14 21 28	4 11 18 25	2 9 16 23 20	6 13 20 27	4 11 18 25
4 11 18 25	1 8 15 22 29	5 12 19 26	3 10 17 24 31	7 14 21 28	5 12 19 26
5 12 19 26	2 9 16 23 30	6 13 20 27	4 11 18 25	1 8 15 22 29	6 13 20 27
6 13 20 27	3 10 17 24 31	7 14 21 28	5 12 19 26	2 9 16 23 30	7 14 21 28
7 14 21 28	4 11 18 25	1 8 15 22 29	6 13 20 27	3 10 17 24	1 8 13 22 29
N
P
T
S
c
p
s
N
P
T
S
C
P
S
Prosta sobota 21. aprila se prestavi na 30. april.
Prosta sobota 24. novembra se prestavi na 1. december. Prosta sobota 22. decembra se prestavi na 31. december. Mastno tiskane številke so prosti dnevi in prazniki.
Člani kolektiva bodo prejeli tudi žepni koledarček ob izplačilu osebnih dohodkov za januar.
Koledar delovnih in prostih dni v letu 1973
Nasi načrti za letošnje leto
V letu 1967 je bila nabavljena in montirana nova strojna oprema v naši oplemeni-tilnici in to je bila osnova za prehod na kvalitetnejšo proizvodnjo tkanin. Od takrat dalje do danes se je naš proizvodni program popolnoma spremenil, in sicer v korist dražjih tkanin. Razni ceneni artikli, kot so flane-le, barhendi, cefirji in okspordi, ki so bili nekdaj glavni Tekstinini proizvodi, so skoraj izginili iz naše proizvodnje. Kolikor smo jih v zadnjem letu še tkali, so bili le kot dopolnitev proizvodnje za izkoriščanje tistih statev, na katerih nismo več v stanju tkati boljših artiklov.
Glavni naš artikel so postale tiskane tkanine v mešanicah diolen — bombaž v različnem sestavu in različnih konstrukcijah. V zadnjih dveh letih smo s temi artikli zelo
dobro uspeli, in to zaradi dobre kvalitete tkanin kot tudi zaradi velikega izbora lepih desenov. Poželi smo vse priznanje kupcev in tudi rezultati niso izostali, saj nismo mogli izdelati toliko tiskanih tkanin, kolikor jih je bilo prodanih. Prav tako so nas novinarji raznih časopisov v svojih člankih pohvalili, da dosledno sledimo modi na področju tiskanih tkanin.
Naš naslednji modni artikel, ki pa smo ga začeli forsirati šele v preteklem letu, so tkanine za moške srajce. S temi tkaninami smo prav tako uspeli, čeprav smo bili omejeni na čisti bombaž, ker nismo imeli aparata za barvanje preje iz sintetike in mešanic sintetika — bombaž. Z montiranjem novega aparata za barvanje tovrstne preje smo prebrodili tudi to oviro in smo sposobni za pro-
Kako smo gospodarili?
(Nadaljevanje s 1. strani)
Plan celotnega dohodka je bil v devetih mesecih lanskega leta dosežen po posameznih elementih zelo različno:
—	celotni dohodek z	68,5	%
—	materialni stroški so
dosegli	70,5	%
letnega plana,
—	doseženi dohodek pa	65,3	%
Ce upoštevamo, da je bilo povprečje zaposlenih v devetih mesecih za 10 % nižje od planiranega, potem je doseganje celotnega dohodka povsem zadovoljivo.
Že bežna primerjava navedenih odstotkov kaže, da so stroški sorazmerno višji od doseženega celotnega dohodka, kar seveda vpliva na nižje doseganje samega dohodka.
Večji obseg stroškov, primerjan v odstotkih na doseženi dohodek, predstavlja v našem primeru predvsem povečanje nabavnih cen surovin, materiala in storitev od cen, ki so služile za osnovo načrtovanim postavkam stroškov v gospodarskem načrtu. Dejanski stroški bi bili lahko celo še višji, če ne bi na njihov obseg pozitivno vplivale prehodne zaloge iz leta 1970, ovrednotene po nižjih cenah.
Zanimiva je še primerjava elementov dohodka glede na kritje obveznosti iz dohodka (vključno z izplačanimi osebnimi dohodki) in glede na ostanek sredstev za bruto sklade. Gibanje teh elementov v odnosu na plan je bilo v devetih mesecih preteklega leta naslednje:
—	pogodbene obveznosti:
(obresti od kreditov, bančne
provizije, zavarovalne premije,
prispevki in članarine)	76,3	°/o
—	zakonske obveznosti:
(prispevek za Bos. Krajino, prispevek za uporabo mestnega zemljišča, vodni prispevek, dodatni prispevek za socialno zavarovanje	67,7	%
—	izplačani osebni dohodki	60,7	%
—	ostanek dohodka za bruto sklade 94,8	%
Čeprav gre za precej različno doseganje
dohodka po njegovih elementih, lahko sklepamo, sicer zelo poenostavljeno, da je podjetje v tem obdobju doseglo skoraj letno predvideni obseg ostanka dohodka predvsem na račun manjše porabe dohodka za izplačila osebnih dohodkov. Pri tem pa moramo seveda upoštevati 10 % manj zaposlenih in pa dejstvo, da se je zavleklo izplačevanje stimulativnega dela osebnih dohodkov v drugo polovico leta. Zato so znašali povprečni izplačani mesečni osebni dohodki za 9 mesecev 1.309 din ali 93 % planirane višine, medtem ko so se povprečni mesečni osebni dohodki v II. polletju brez decembra dvignili na 1.483 din ali 106% planirane višine.
Če naj na koncu odgovorimo še na naslovno vprašanje, ki ga moramo še nekoliko razširiti na vprašanje, kaj nam doseženi polov-ni rezultati predstavljajo, kaj pomenijo in kakšni so naši nadaljnji obeti za izboljšanje položaja podjetja in članov kolektiva, potem so ti odgovori res lahko le okvirni, ker bi po vsakem izmed teh lahko razvili posebno razpravo, okvirne ugotovitve pa so:
—	Prikazani rezultati predstavljajo zbirni pregled našega skupnega dela v preteklem obdobju, z ugotovitvijo, da so doseženi rezultati sad prizadevanja celotnega kolektiva, odstopanja od plana pa predstavljajo delno spremembe v pogojih dela, delno pa naše slabosti, ki jih v celoti nismo znali in mogli obvladati.
—	Doseženi rezultati pomenijo v polni meri realizacijo postavljenih poslovnih ciljev podjetja glede na predvideno naraščanje osebnih dohodkov in za naše razmere primerne višine ostanka dohodka, z ugotovitvijo, da moramo v bodoče še hitreje napredovati.
—	Glede možnosti za izboljšanje položaja podjetja in kolektiva pa moramo v bistvu ločiti dva osnovna vpliva:
—	zaostritev pogojev gospodarjenja (zlasti v tako imenovanem paketu predpisov o likvidnosti) bo brezdvomno prizadelo posredno ali neposredno tudi naše podjetje, toda poleg tega, da nas bodo predpisi prisilili k nekaterim poostrenim ukrepom, lahko v primerjavi s sedanjim stanjem, v pogojih poslovanja samo pridobimo.
—	izboljšanje finančnega stanja podjetja na
osnovi prikazanih rezultatov devetmesečnega poslovanja, letnega predvidevanja, predloga plana za leto 1973 ob koriščenju novomontiranih kapacitet ter na osnovi predvidenih gospodarskih ukrepov (med drugim tudi v korist tekstilne industrije) daje jamstvo, da bo podjetje v prihodnje lahko hitreje napredovalo tudi na področju osebnega in družbenega standarda zaposlenih. Seveda pa je pred nami nalogi, da v polni meri s tvornim sodelovanjem vsak na svojem delovnem mestu prispevamo k skupnemu cilju hitrejšega napredka.	J. S.
izvodnjo raznovrstnih tkanin za moške srajce.
V	našem proizvodnem programu ostaja še naprej umetno usnje tekson, ki je sicer izgubil svoj nekdanji značaj modnega artikla.
Na področju proizvodnje preje smo prav tako opustili vse tiste preje, ki niso omogočale vsaj minimalne akumulacije ali pa so bile celo pod lastno ceno. To zamenjavo v proizvodnem programu preje nam je omogočila tudi izredna konjunktura, ki je v zadnjem času na jugoslovanskem trgu.
V	prejšnjih letih smo izvažali večje količine surovih tkanin z 20—30 % izgubo in na ta način ustvarjali potrebna devizna sredstva za uvoz bombaža in preostalega reprodukcijskega materiala. To izgubo smo morali pokrivati iz dohodka od prodanih tkanin in preje na domačem trgu, ki je bil že itak majhen. Da bi prekinili s tem nerentabilnim izvozom, smo se odločili v začetku preteklega leta za storitev šivanja hlačnih nogavic za nemško firmo Schulte et Dieckhoff, kar naj bi nam omogočalo pridobitev potrebnih deviznih sredstev z določenim pozitivnim rezultatom. Izgubo pri izvozu surovih tkanin je torej že v preteklem letu zamenjal pozitivni rezultat v naši šivalnici. V letošnjem letu bo nujno ta rezultat še ugodnejši, ker bo obratovala šivalnica celo leto s polno zmogljivostjo.
V	letošnjem gospodarskem načrtu so prišla do izraza vsa naša večletna prizadevanja za osvajanje proizvodnega programa, ki bo omogočal optimalno izkoriščanje naših kapacitet in hkrati omogočal ustvarjanje akumulacije za razširjeno reprodukcijo. V proizvodni program smo vključili samo prej navedene grupe artiklov, ki nam bodo omogočili planirano akumulacijo. Glede na nove gospodarske predpise, ki naj bi stabilizirali gospodarstvo in rešili problem nelikvidnosti, pričakujemo nekoliko zmanjšano konjunkturo, vendar to ne bi smelo bistveno vplivati na naša predvidevanja. Prodano imamo namreč celotno proizvodnjo preje v letu 1973 in proizvodnjo tkanin v prvem polletju. Z maksimalnim prizadevanjem pri ustvarjanju novih artiklov in desenov ne bo problema prodati tudi proizvodnje tkanin v drugem polletju.
Naša sedanja proizvodnja temelji na že prodanih količinah za znane kupce, kar je neprimerno ugodneje od proizvodnje na zalogo. Vendar pa terja taka proizvodnja točno upoštevanje dobavnih rokov in kvaliteto tkanin. Na tem področju smo sicer v zadnjem času nekoliko šepali, z novo opremo pa bi morali odpraviti tudi te pomanjkljivosti. Ves naš trud v letošnjem letu naj bo torej usmerjen za še boljšo kvaliteto tkanin in dosledno spoštovanje dogovorjenih dobavnih rokov.	E. K.
15-LETNIKI
Brecelj Helena Kravos Marija I Ličen Ivanka
Prosen Ana Sever Ana Stemberger Ivanka
Stemberger Ida Černigoj Angel Makovec Edo
Pegic Anica Rebek Marica
—— Od januarja do decembra
Preletimo tudi na začetku tega novega leta najpomembnejše dogodke našega dela v letu, ki se je pred dnevi končalo.
JANUAR
Povečanje osebnih dohodkov in spet uspeh na sejmu mode
S 1. januarjem 1972 smo ponovno povečali osebne dohodke za 10 %, vendar je DS sklenil, da se začne izplačevati le 5 % povečanje, preostalih 5 % pa naj se rezervira za izplačilo po dodatnih merilih sistema na: grajevanja po delu, za kar naj se pripravi ustrezni predlog.
Na sejmu Moda 72 smo s svojimi modnimi vzorci in kvalitetnimi tkaninami pet v samem vrhu jugoslovanskih proizvajalcev tiskanih tkanin.
Spet nas udari devalvacija in, seveda, spet ne vemo, kako bo to vplivalo na naše poslovanje. Zaskrbi nas, da se utegne zaradi devalvacije zavleči rešitev naše vloge za odobritev posojila za II. etapo modernizacije. In res, izdelati moramo nov preračun predvidenih rezultatov — dodatek k elaboratu. Reši nas predvideno konfekcioni-ranje hlačnih nogavic za zahodnonemško firmo Schulte und Dieckhoff.
FEBRUAR
Zaključni račun za leto 1971 — dobro
Zaključni račun za leto 1971 nam »navrže« 210 starih milijonov dobička. Toliko ga nismo imeli vsa zadnja leta skupaj. Odločimo se za nabavo šestih, sicer rabljenih če-salnih strojev v Zahodni Nemčiji, ki pa so bili v tedanjih okoliščinah, ko se proizvodnja mikane preje absolutno ni več izplačala, prav dobrodošli. Za finančno sodelovanje pri nabavi se dogovorimo z pašim dolgoletnim kupcem preje Medimursko trikotažo iz Čakovca. DS sprejme sklep o gradnji skladiščne hale ob predilnici za potrebe novega obrata za konfekcioniranje hlačnih nogavic.
MAREC
Odobreni so krediti za modernizacijo. Konfekcioniranje hlačnih nogavic se je začelo
Končno so nam kreditorji: republiški sklad skupnih rezerv. Ljubljanska banka, Jugotekstil in občinski sklad skupnih rezerv odobrili potrebne kredite za nabavo opreme za II. etapo modernizacije. Začne se »skakanje« za dokončni izbor proizvajalcev opreme, za čimnižje cene in čimkrajše dobavne roke.
V	preurejenem prostoru predilnice se začne pod vodstvom strokovne ekipe iz firme Schulte und Dieckhoff priučevanje prve skupine delavk za konfekcioniranje hlačnih nogavic za navedeno firmo.
APRIL
Razpis mesta direktorja in vseh vodilnih delavcev
Odlagamo nagrajevanje po delu
Ker sedanjemu direktorju julija poteče mandat, je DS razpisal to mesto in imenoval razpisno komisijo, hkrati pa določil pogoje za zasedbo delovnih mest vodilnim delavcem, katerim — razen vodji tehničnega sektorja, ki pa se namerava upokojiti — tudi preneha mandat (Njihova mesta razpiše odbor za delovna razmerja).
Ker predlog sistema za nagrajevanje po delu po mnenju odbora za proizvodna vprašanja ni bil primeren za uporabo, je DS na predlog tega odbora in strokovnega kolegija sprejel sklep, da se imenuje 7 članska skupina iz strokovnjakov podjetja, ki naj do 1. junija izdela nov predlog sistema nagrajevanja po delu.
Odbor za poslovno politiko obravnava predlog perspektivnega programa razvoja podjetja v naslednjih 8—10 letin. Sprejme sklep o delnem zmanjšanju nočne izmene v tkalnici. Odloči se za nabavo sušilne mansarde pri tiskarskem stroju.
MAJ
Dogovorimo se za financiranje gradnje stanovanj
Na našo pobudo iz decembra 1971, da bi gospodarske in druge organizacije v občini Ajdovščina združile svoja sredstva za gradnjo cenenih delavskih stanovanj, je pokazalo največ pripravljenosti Komunalno podjetje oziroma stanovanjska enota pri tem podjetju. Na podlagi tega je prišlo v tem mesecu do razgovorov o obliki in načinu združitve sredstev za gradnjo stanovanj, o čemer naj bi se sklenila med obema podjetjema ustrezna pogodba.
JUNIJ
Obravnavamo predlog dodatnega nagrajevanja po uspehih dela
V pokoj gre Fran Orešič, tehnični vodja
V	tem mesecu smo večkrat podrobno obravnavali predlog posebne skupine, ki jo je imenoval DS za pripravo predloga o dodatnem nagrajevanju po uspehih dela.
Po poteku dveletnega roka, dogovorjenega že ob nastopu dela, je s koncem junija prenehal delati v našem podjetju in se upokojil vodja tehničnega sektorja tovariš Fran Orešič. V svoji »zapuščini« nam je pustil poleg drugega spremembo v organizaciji tehničnega sektorja, rezultate svoje stalne skrbi za se hitrejši prehod na proizvodnjo finih modnih artiklov pri čemer je z novostvmi zlasti razgibal tkalnico, uspehe svojega angažiranja pri odločitvah glede druge etape modernizacije in njene izvedbe ter ne nazadnje tudi svoje trdno prepričanje o tem, da ima Tekstina vse pogoje, da postane uspešna tovarna modnih artiklov, sposobna stalnega prilagajanja potrebam tržišča.
JULIJ
Imenovanje v d. direktorja in vodilnih delavcev, sprejetje sklepa o dodatnem nagrajevanju in o gradnji stanovanj
Ker se na razpis mesta direktorja ni prijavil noben kandidat, je DS na svoji seji dne 5. julija 19/2 imenoval za vršilca dolžnosti direktorja Grozdana Šinigoja, dotedanjega direktorja podjetja.
Na vodilna mesta vodij sektorjev pa je DS imenoval naslednje kandidate:
za vodjo tehničnega sektorja Toneta Kodriča, dipl. inženirja tekstilne tehnologije,
za vodjo finančnega sektorja Janeza Škvarča, diplomanta višje šole za organizacijo dela, za vodjo prodajnega •cktftrja Edvarda Krašno, ekonomista,
za vodjo plansko-analitskega sektorja Petra Dacarja, tekstilnega tehnika,
za v. d. vodje splošnega sektorja Gabrijelo Kranjc, diplomirano pravnico.
Na isti seji je DS sprejel še pravilnik o dodatnem nagrajevanju po uspehih dela in sklep o financiranju in gradnji dveh stanovanjskih blokov za delavce Tekstine. Več o prvem pišemo v posebnem sestavku, o nameravani gradnji stanovanjskih blokov pa smo dali informacijo na zadnjem sestanku kolektiva, nekaj več o tem pa bomo napisali v naslednji številki Tekstilca v marcu letos.
Periodični obračun za I polletje nam pokaže, da v glavnem gremo v korak s planom, dobiček je dosežen celo z 58 %.
AVGUST
Ponovno povečujemo osebne dohodke Začno se priprave za montažo novih strojev
Poleg povečanja osebnih dohodkov v obliki dodatnega nagrajevanja po uspehih dela (po katerem lahko doseže delovna enota brez upoštevanja norme do 15 % dodatnih sredstev, posameznik pa do 20 %) damo delavskemu svetu še predlog o 10 % povečanju OD (povečanje vrednosti točke!), ki ga delavski svet sprejme.
V	podjetju se prične potrebno preurejanje prostorov za montažo novih strojev, katerih dobava je dogovorjena za čas od avgusta do decembra.
SEPTEMBER
Uspeh na Zagrebškem velesejmu Montaža prvega novega stroja
Z zanimanjem kupcev na jesenskem Zagrebškem velesejmu za naše tkanine, zlasti s pohvalami naših tiskanih vzorcev, prav tako pa tudi prodajo, smo lahko zelo zadovoljni.
V	tovarni predelujemo sušilno mansardo pri tiskarskem stroju (nujno za obdelavo pletiv!). Začne se montaža prvega izmed nabavljenih novih strojev — barvnega aparata.
OKTOBER
Periodični obračun za 9 mesecev — še uspešneje kot v I. polletju
Z uspehi poslovanja v prvih devetih mesecih smo še bolj zadovoljni kot s polletnimi. Dosegali smo kar 95 % dobička, planiranega za celo leto 1972. Končamo mon-
10-LETNIKI
Božič Cveto Bajec Marija Bajc Ernesta II. Brecelj Marija Furlan Stojana Kovač Evlalija Kete Marica
Kravos Ana I. Kosovel Ivanka Kravos Silva Likar Frančiška Mislej Leonarda Paljk Mirko Repič Jurij Rustja Milka Slejko Marjan Svetik Klara
Škofič Jože Štor Helena Trpin Sabina Volk Marija I. Vanzzeta Katja Volk Ivanka III. Remich Ivan Bizjak Rajko Bačar Frančiška Bizjak Štefka
Čermelj Albina Debelak Slavko Gostiša Ana Jermol Marija Krašna Magda Kodelja Bernarda Kuštrin Cveta Kobal Darinka Krašna Marija Ličen Marija
Poljšak Valentin Kobol Stanislav Mikuž Angel Kete Marta Praček Franc Pregelj Jožka Rustja Vinko Žvokelj Marjan Černigoj Marjan Bačar Rozana
Šinigoj Grozdan Ergaver Cvetka Furlan Stojan Gorjup Stane Gregorc Ivanka Hrobat Slavko Jerkič Herman Kodele Franc Kodrič Vera Lemut Albina
r---------------
Tudi taki smo

Še prihajajo iz kolektiva očitki na račun še vedno nezadostne obveščenosti. Le-to skušamo v zadnjem letu izboljšati tudi z rednimi in občasnimi sestanki vseh članov delovne skupnosti. Kljub temu, da sestanke sklicujemo med delovnim časom in ie čas trajanja sestanka plačan, pa imamo ne tako maloštevilno skupino ljudi, ki kar noče v dvorano in se zadovolji z »informacijami« iz klepeta s sosedom na hodniku.
Višek »želje« po obveščenosti (in nesramnega odnosa do dela!) pa je pokazala skupina delavcev dopoldanske izmene na zadnjem zboru delavcev (ne pozabimo, kako pomembna vpraša^ nia smo obravnavali), ki se je postavila k steni blizu vrat in celih petnajst minut pred 14. uro odšla iz dvorane. Ker sam tega nisem videl, nisem mogel verjeti, ko so mi to povedali. Toda zvečer sem ugotovil, da imamo med nami še bolj »dragocene« primerke — take, ki ti namesto na sestanek uberejo diretissimo mimo kolesarnice proti Ajdovščini. Ko tako stojiš v mrzli noči in opazuješ te ubežnike, ti kljub mrazu in uspehom, o katerih nameravaš govoriti, postane vroče od jeze in tesno od razočaranja.
Toda potem se spomniš: saj ni to kolektiv, kolektiv je tisto, ki je na zadnjem zboru delavcev in današnjem dopoldne spet pozorno poslušal poročilo o našem delu in načrtih, ki je spontano zaploskal našim uspehom. A tudi tisti ubežniki so naši, naloga nas vseh pa je, da storimo vse, da bi to začutili tudi oni sami.
V
GS

tažo barvnega aparata. Začno se priprave za montažo sušilno-razpenjalnega stroja.
NOVEMBER
Montaža v polnem razmahu Akcija za Izboljšanje likvidnosti Proslavimo dan podjetja
Montaža je v polnem razmahu: zidarji, mehaniki in električarji imajo polne roke dela, tehnični vodja in nekaj njegovih sodelavcev pa polne glave skrbi. No, vsi so požrtvovalni in delavni, tako da montaža odlično napreduje.
Za izboljšanje likvidnosti podjetja in uspešno vključitev v nove ukrepe zvezne vlade za odpravo nelikvidnosti in nestabilnosti v jugoslovanskem gospodarstvu se v podjetju dogovorimo za odločno akcijo za zmanjšanje naših terjatev do kupcev. Pišemo, telefoniramo gremo na teren h kupcem. Direktor, vodja finančnega sektorja in vodja prodajnega sektorja obiščejo skupaj kupce v Beogradu in južni Srbiji ter Dalmaciji, slednja dva pa še kupce v Makedoniji ter Bosni in Hercegovini. Akcija m zaman: naše terjatve pri kupcih zmanjšamo za milijardo starih dinarjev.
Pred praznikom republike tudi letos proslavimo dan podjetja — 1. december (dan, ko je bilo pred 24 leti ustanovljeno naše podjetje), ko se spomnimo z darili naših jubilantov — delavcev, ki delajo v podjetju že nepretrgoma 20, 1'5 in 10 let in naših nekdanjih' sodelavcev ki so odšli v pokoj.
DECEMBER
Skoraj vsi novi stroji že v pogonu Sprejetje gospodarskega načrta za leto 1973 Spet povečujemo osebne dohodke Uredili bomo novo okrepčevalnico
O najpomembnejših dogodkih iz decembra lani, ki jih navajamo v podnaslovu za december, kot tudi o neka-lerih drugih, pišemo obširneje v posebnih sestavkih, zato tu ne ponavljamo njihove vsebine.
Gš
Nelikvidnost kaj je — in od kod izvira?
Nelikvidnost, kronični problem jugoslovanskega gospodarstva, je že vrsto let v središču pozornosti celotne javnosti, največ pa ga poznamo tisti, ki se s tem problemom srečujemo iz dneva v dan pri vsakodnevnem delu, neredko pa tudi v prostem času, v družbi, doma, skratka, problem nelikvidnosti se pojavlja povsod in nenehno.
Morda ne bo odveč, če najprej preprosto in poenostavljeno odgovorimo na vprašanje, kaj je pravzaprav nelikvidnost? Nelikvidnost je finančno stanje, ko kupec (podjetje, zavod) ne more svojemu dobavitelju plačati v dogovorjenem roku določeno vsoto denarja (dolg) za dobavljeni material, surovine ali o-pravljene storitve. Posledica takega stanja je, da tak dobavitelj, ker ne prejme plačila za prodano blago ali opravljeno storitev, ne more plačati dolga svojemu dobavitelju, ta spet svojemu itd. Tako se je taka veriga širila v mejah celotnega jugoslovanskega prostora.
Morda še besedo, dve o virih ali žariščih nastanka nelikvidnosti. Nedvomno so osnovna žarišča nelikvidnosti v podjetjih, ki so več dolžna svojim dobaviteljem, kot pa terjajo od svojih kupcev, kar lahko pomeni, da imajo premalo obratnih sredstev za svoj obseg poslovanja, ali da v svojem poslovanju ne pokrivajo stroškov, kar pomeni, da poslujejo z izgubo. Poslovanje z izgubo je lahko posledica slabega gospodarjenja, lahko pa je tudi posledica neustreznih pogojev gospodarjenja, slabih tržnih razmer in podobno. Pomanjkanje obratnih sredstev pa je spet lahko posledica različnih vzrokov, kot na primer:
—	poslovanje z izgubo in s tem ne doseganja nikakršnih sredstev za sklade, ki bi jih lahko razporejali za obratna sredstva;
—	slabega gospodarjenja pri dobrih poslovnih rezultatih, ki pa so se razporejali za nove investicije (brez obratnih sredstev), za osebne dohodke, družbeni standard in podobno;
—	nezadostnega prizadevanja podjetij, da bi si ob nastalih potrebah pravočasno zagotovila ustrezne kredite za obratna sredstva, ali pa nezadostnega posluha poslovnih bank, da bi ob javljenih potrebah po svojih močeh zagotavljale potrebna obratna sredstva;
—	same inflacije ali neodgovornega povečanja obsega poslovanja (novih poslovnih procesov, novih proizvodov itd.) brez ustreznega povečanja obratnih sredstev.
Druga pomembnejša žarišča nelikvidnosti so še:
—	nepokrite investicije, bodisi v gospodarstvu ali izven njega. To žarišče začenja svoj uničevalni »pohod« nelikvidnosti s tem, da se denar, s katerim bi se morale plačati obveznosti dobaviteljem, uporablja za investicije, ker ni drugega kritja.
—	prevelika splošna poraba, kar pomeni, da v državnem merilu »pojemo« več, kot bi glede na narodni dohodek sploh lahko namenili za splošno porabo, kar hkrati pomeni, da so obremenitve gospodarstva prevelike in da s tem odtekajo sredstva iz gospodarstva. To pa je v preteklosti povečevalo problem nelikvidnosti.
Za ozdravitev takega stanja, ki iz leta v leto bolj hromi celotno ju-
goslovansko gospodarstvo, je bilo že nekaj poskusov, vendar brez bistvenega uspeha. Na koncu lanskega
Spremembe
Ker je na področju izplačevanja osebnih dohodkov v preteklosti vladala precejšnja zmeda, zlasti pa zaradi neupravičenih razlik med panogami, podjetji iste stroke in celo med enakimi delovnimi mesti v različnih podjetjih, je bil (' letu 1971 sprejet v SR Sloveniji prvi družbeni dogovor, ki ureja probleme tega področja.
Na osnovi določil splošnega družbenega dogovora je morala vsaka organizacija združenega dela (podjetje — zavod) pristopiti k enemu izmed številnih samoupravnih sporazumov, ki so se oblikovali v glavnem po skupinah sorodnih podjetij. Naše podjetje je pristopilo k samoupravnemu sporazumu o načelih in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov predilnic, tkalnic in oplemenitilnic. Sporazum je stopil v veljavo 29. septembra 1971, to je z dnem, ko je bil potrjen od pristojne verifikacijske komisije.
Osnovna določila samoupravnega sporazuma urejajo:
—	način oblikovanja sredstev za osebne dohodke v odvisnosti od kvalifikacije zaposlenih, delovnega časa, dodatkov za pogoje dela in poslovnih uspehov;
—	najvišji in najnižji osebni dohodek pri normalnem uspehu in pri polnem delovnem času;
—	najvišje zneske in pogoje za izplačilo dnevnic, terenskih dodatkov in povračila za uporabo lastnih vozil v službene namene;
—	najnižje zneske dodatkov za nočno delo, delo ob nedeljah in državnih praznikih in za delo v podaljšanem delovnem času (nadurah);
—	najvišje zneske za regresiranje dopustov in obrokov družbene prehrane;
—	minimalni znesek sredstev, ki se v podjetju porablja za izobraževanje, za stanovanjsko graditev in za vlaganje v sklade.
Poleg določil materialne narave vsebuje samoupravni sporazum še določila o načinu in postopku za sprejem ter spreminjanje sporazuma, sankcijah in podobno.
Normalno je, da so po dobrem letu uporabe postala nekatera dolo-
leta pa je bila sprejeta vrsta ukrepov, od katerih končno vendarle pričakujemo resnično spremembo se-
samoupravnega
čila že neuporabna. Zlasti pa zahtevajo spremembo določila o najvišjem in najnižjem osebnem dohodku, določila o višini zneska za regresiranje družbene prehrane, za izločanje sredstev za stanovanjsko graditev in podobno. Tako je posebna delovna skupina pri »zboru podpisnic sporazuma« pripravila osnutek sprememb samoupravnega sporazuma, v katerem so predvidene naslednje spremembe:
—	podpisnice sporazuma se obvezujejo, da bodo zagotovile svojim delavcem za polni delovni čas in normalni delovni učinek osebne dohodke, ki ne bodo nižji od 1.000 din na mesec;
—	naj višji osebni dohodek, pogojen z velikostjo in uspehom podjetja, ne sme presegati povprečja 7.500 din na mesec, pri čemer so v podrobnosti predpisana merila;
—	za nočno delo se določa dodatek, ki ne sme biti manjši od 25 °/o, medtem ko zgornja meja ni omejena;
—	za delo v podaljšanem delovnem času znaša najmanj 50 %;
—	za redno delo ob nedeljah in praznikih je dodatek najmanj 30 %, pri čemer je razumeti delo v podaljšanem delovnem času (nadure) ob nedeljah in praznikih najmanj 80 %;
—	za regresiranje je določen dodatek na najmanj 60 din na mesec (doslej 50) na zaposlenega, vendar ne v gotovini posamezniku;
—	lahko se plača stroške prenočevanja na službenem potovanju brez predložitve računa, vendar le do višine 1/2 dnevnice (doslej se takih izplačil ni dovoljevalo);
—	za namenska sredstva za gradnjo stanovanj je treba izločiti najmanj 6 o/o od bruto osebnih dohodkov.
Nadalje predvideva osnutek sprememb še sankcijska določila za kršitev sporazuma, ki so:
—	opomin,
—	javni opomin, ki se objavi v tisku,
—- izključitev iz samoupravnega sporazuma (kar pa ima občutne
danjega stanja. O tem pišemo v sestavku »Bo tokrat uspelo?«
J.	š.
sporazuma
posledice, neposredno uporabo družbenega dogovora, kar pomeni nižje osebne dohodke ali pa plačilo znatnih zneskov davkov za prekoračena izplačila osebnih dohodkov).
Navedeni osnutek sprememb tega sporazuma bo obravnavala verifikacijska komisija, imenovana po družbenem dogovoru, in pristojni sindikat, nakar bo v dokončni obliki dan v obravnavo organom upravljanja podpisnic Spremembe glede oblikovanja sredstev za osebne dohodke pa naj bi stopile v veljavo že s
1.	oktobrom 1972.
Namen predlaganih sprememb, je da bi podpisnicam sporazuma glede na spremenjene pogoje gospodarjenja stopnjo inflacije in s tem problematično gibanje realne vrednosti osebnih dohodkov, omogočili doseganje primernih sredstev za sti-mulativnejše nagrajevanje, zlasti za ureditev nadomestil in osebnih dohodkov v skladu z gibanjem življenjskih stroškov.
Glede višine dovoljenih dodatkov na osebne dohodke za pogoje dela (nočno delo, delo ob nedeljah in prostih dnevih, podaljšano delo in podobno), naj omenimo, da gre za določila najnižjih zneskov, da pa so najvišji zneski odvisni od zmogljivosti podjetja in od višine formiranih sredstev za osebne dohodke. Kot smo že uvodoma omenili, pa je višina sredstev odvisna med drugim tudi od poslovnih uspehov. Ti pa so bili za obdobje 9 mesecev preteklega leta po merilih sporazuma le za 6 % med normalno višino, kar pomeni, da smo med zadnjimi v okviru naše sporazumske grupe.
Ta odstotek, imenovan faktor stimulacije, bo po sedanjih predvidevanjih v letnem merilu le nekoliko ugodnejši. Omenjamo ga predvsem zato, ker je po merilih sporazuma edini zbirni kazalec doseženega u-speha v določenem obdobju, ki nam pove za koliko odstotkov sme podjetje povečati osebne dohoke nad doseženimi sredstvi po določilih sporazuma, ne da bi za tako povečanje plačalo sicer precejšnje davčne dajatve, ki so določene za prekoračenje izplačil osebnih dohodkov.
DODATNO NAGRAJEVANJE
Že ob sprejemanju sklepa o povečanju osebnih dohodkov v letu 1972 (december 1971) je delavski svet sprejel sklep, naj se v podjetju izdela sistem dodatnega nagrajevanja po delu in naj se polovica povečanja osebnih dohodkov priznava že po merilih iz tega sistema in ne več vsem za enak odstotek. Po tem sistemu se osebni dohodki obračunavajo že od 1. 7. 1972 in, kot vemo, smo večji del povečanja osebnih dohodkov v drugem polletju vezali na izpolnjevanje meril iz dodatnega nagrajevanja in za manjši del priznali povečanje vsem v enakem odstotku. Čeprav vsi več ali manj poznamo sistem dodatnega nagrajevanja bi v tem sestavku obrazložili, na čem temelji ta sistem.
Sistem dodatnega nagrajevanja je pripravljala več mesecev posebna komisija in ga potem dala v obravnavo kolegiju, razširjenemu kolegiju, poslovnemu odboru, odboru za delovna razmerja in delavskemu svetu.
Vodilo pri sestavljanju novega sistema nam je bilo dopolniti star sistem in pripraviti enostaven uporaben sistem, ki ne bo zahteval zaposlovanja dodatnih »režijcev« za ugotavljanje rezultatov. Sistem naj bi kljub enostavnosti delo v podjetju razgibal in vzpodbudil ljudi k boljšemu, kvalitetnejšemu delu. V grobem bazira sistem na predpostavki, da mora dobiti uspešnejša delovna enota več mase denarja kot neuspešna in na tem, da mora dobiti uspešnejši posameznik na ena-
NELIKVIDNOST
Bo tokrat uspelo?
Z namenom ublažitve oziroma odprave kroničnega problema nelikvidnosti (o njej pišemo v posebnem sestavku) je zvezna skupščina sprejela vrsto izredno pomembnih predpisov, ki so uveljavljeni z začetkom letošnjega leta.
Z uveljavitvijo teh predpisov se izredno zaostruje položaj zlasti tistih podjetij, ki jim ne bo uspelo popraviti svoje likvidnosti. Posredno pa bodo tako ali drugače prizadete prav vse delovne organizacije, saj delujejo predpisi dvostransko. Neposredno zadevajo tista podjetja, ki so nelikvidna, posredno pa tista, ki od nelikvidnih podjetij ne morejo izterjati denarja za plačilo prodanih izdelkov in storitev.
Oglejmo si nekaj najvažnejših predpisov iz »paketa« proti nelikvidnosti.
1.	Ce ima podjetje blokiran žiro račun (pomeni, da je nelikvidno) na dan izplačila osebnih donodkov, lahko izplača le 90 % povprečnih osebnih dohodkov iz preteklega leta, ne od trenutnega povprečja! (V našem primeru bi ob takem primeru znašal odstotek približno 75 % sedanjih osebnih dohodkov, ker je povprečje celega lanskega leta seveda mnogo nižje od sedanjega).
Za terjatve do kupcev, ki so stare več kot 90 dni po izdaji računa, morajo podjetja ob koncu leta 1972 zmanjšati dohodek za 12,5 %, v letu 1973 pa za vsakih 90 dni 25 %.
pomeni zmanjšanje dohodka vse dotlej, dokler se i terjatev tudi ne izterja. To pa ima lahko zelo težke posledice, če je takih terjatev mnogo in da so stare večkrat po 90 dni, lahko privede podjetje celo v izgubo z vsemi posledicami.
3.	Podjetja, ki imajo dalj kot 90 dni (od leta 1974 dalje celo samo 45 dni) nepretrgoma blokiran račun pri banki (kar pomeni da imajo na žiro računu rubež denarja za sodne, administrativne in druge prepoved izplačil), ali če imajo nepokrito izgubo po zaključ nem računu, gredo v notsopek sanacije. Pri tak sanaciji so obvezno udeleženi predvsem upniki, t. j dobavitelji, ki se lahko odločijo:
—	da tako podjetje sanirajo, kar pomeni da mu dajo sanacijske kredite, ali se v take kredite pretvorijo terjatve. To lahko izredno negativno vpliva na dobavitelja, ki se mu lahko toliko znižajo razpoložljiva sredstva, da zapade v težave zaradi lastne nelikvidnosti.
—	da se tako podjetje likvidira, ker lahko z izgubo dela ali celotnih sredstev spet privede upnika v
To . taka
lastno izg terjatev, kot
težave, pri težavnejših primerih tudi bo, (če mora odpisati večji znesek znaša ostanek dohodka).
4.	V saniranem podjetju (nelikvidnem podjetju, ki so ga upniki sanirali) lahko upniki zantevajo soodločanje v poslovni politiki, lahko zahtevajo skupno upravo, lahko zahtevajo znižanje osebnih dohodkov do določene meje, ki je sorazmerno nizka (do višine KOD iz družbenega dogovora).
5.	Podjetja, ki jih doletijo sankcije, da morajo po predpisih o likvidnosti ob koncu leta zniževati doseženi dohodek, med letom pa so izplačevala osebne dohodke po samoupravnem sporazumu, lahko zaradi predpisov o likvidnosti prekoračijo upravičeno izplačilo osebnih dohodkov in morajo zato plačati občutne zneske sanacijskega davka.
6.	Predvideno je povečano vlaganje v rezervne sklade, kar pomeni zmanjšanje sredstev za preostale namene (investicije in skupno porabo).
7.	Prepoved investiranja tudi najmanjših zneskov velja za podjetja, ki nimajo pokritih vseh zalog surovin in materiala, nedovršene proizvodnje in zalog gotovih izdelkov s trajnimi obratnimi sredstvi. To pomeni, da mora imeti podjetje dovolj lastnih obratnih sredstev ali ustreznih dolgoročnih kreditov. Ta predpis bo imel marsikje za posledico, da prej pokrite inve-sticije ne bodo več pokrite, da se bodo menjali investicijski projekti, da se bodo spreminjali že sprejeti sklepi o investicijah in podobno. Skratka, gre za predpis, ki hoče prri,-‘*i
prisiliti
T	.	»______ podjetja, da prvenstveno
izboljšujejo problem obratnih sredstev, prepovedujejo pa tudi bankam in drugim kreditorjem, da odobravajo investicijske kredite takim podjetjem.
Kje je mesto našega podjetja v luči problemafike nelikvidnosti?
1.	Naše podjetje ni med podjetji z osnovnim žariščem nelikvidnosti:
—	ker ne poslujemo z izgubo,
—	ker naše terjatve večkrat presegajo obveznosti in
—	ker imamo ob normalnem plačevanju terjatev naših kupcev dovolj stalnih obratnih sredstev.
2.	Stanje naših terjatev do kupcev je ob koncu leta
17.933.000.	00 din, od tega starih preko 90 dni okrog
5.580.000.	00 din, kar pomeni, da bomo morah začasno zmanjšati dohodek za leto 1972 za približno
700.000.	00 din, vendar s precejšnjo mero gotovosti, da bomo velik del teh sredstev uspeli izterjati že v prvih mesecih leta 1973.
3.	Terjatve do kupcev, stare nad 90 dni, smo samo v zadnjih dveh mesecih zmanjšali za preko 10,000.000,00
din. To nam je uspelo tako, da smo obiskali skoraj vse pomembnejše kupce in z njimi neposredno reševali obojestranski problem naših terjatev.
In kaj lahko rečemo splošnega glede problema nelikvidnosti pri nas?
Stanje na dan 31. decembra 1972 (stanje se je sicer izboljšalo že zadnje 2—3 mesece) se je izboljšalo v taki meri, da bi brez ponovnega poslabšanja sedanjega stanja ustrezalo normalnim razmeram. Vendar pa nas tako stanje ne sme uspavati niti pri tem. da bi opustili neprijetne, a uspešne akcije za izterjavo, niti pri tem, da bi lahkomiselno angažirali trenutno prosta sredstva v prevelike zaloge kakršnihkoli materialov.
Hkrati pa se moramo zavedati, da bodo prave posledice predpisov šele nastopile. Zato moramo že začete individualne akcije za izboljšanje likvidnosti strniti v trden akcijski program, ki mora obsegati:
1.	Redno analiziranje in spremljanje solidnosti naših kupcev z ocenjevanjem njihove dejanske plačilne sposobnosti. ,
2.	Analiziranje obsega sedanjega stanja zalog surovin, materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov, z določanjem realnih normativov ter s predlaganjem ukrepov za zmanjšanje zalog, zlasti tistih, ki se dalj časa zadržujejo v skladiščih. Vsaka akcija, ki se bo namreč vodila v smeri zmanjševanja zalog na zmerni in zares potrebni obseg, pomeni hkrati tudi izboljšanje ekonomičnosti poslovanja in s tem lahko dvostransko pripomore k reševanju problema
3.	Izvajanje varčevanja v stroških na vseh nivojih organizacije in poslovanja podjetja, da bi na eni strani zmanjšali potrebo po denarnih sredstvih za nabavo (zalogo), po drugi strani pa dosegli večji dohodek in s tem dodatna sredstva.
4.	Racionaliziranje nabave surovin in materiala v pogledu cen količin ter dobavnih in plačilnih rokov, da bi tudi na ta način zmanjšali potrebo po obratnih sredstvih.
5.	Redno in sistematično opravljanje izterjevalnih poslov, s tem da izrabimo prednosti osebnih stikov, poslovnih poznanstev in drugih rednih sredstev, vključno tožb v primerih, ko gre za brezupne primere.
Z resnim pristopom k reševanju problemov nelikvidnosti se bomo lahko izognili neugodnih posledic, ki bi nas lahko zadele zlasti v primeru izplačevanja 90 % o-sebnih dohodkov, zato pri izvajanju programa po eni ali drugi od navedenih točk lahko sodelujemo prav vsi.
J. š.
Kako gre šivalnici?
kem delovnem mestu višji osebni dohodek kot manj uspešen. Pri sestavljanju kriterijev za delitev mase denarja med posamezne delovne enote smo hoteli stimulirati tiste elemente, ki so najbolj šepali. Tako smo na primer tkalnico vezali 3 % na izvajanje plana oziroma na količino, 12 % pa na kvaliteto, pri oplemenitilnici, kjer je bila le kvaliteta problematična, pa smo enoto vezali z vsemi 15 % le na kvaliteto. V nadaljevanju bi si na kratko ogledali, na kaj so vezane posamezne delovne enote kot celota.
Predilnica je vezana 3 % na proizvodnjo, in to v baznih gramih na vretensko uro, po naslednji tabeli:
grami	%
20	3
19,9	1,75
19,8	1
19,7	0,5
19,6	0
12 °/o gibljivega dela odpade na kvaliteto, ki se izraža v treh kriterijih, in sicer:
1.	odstopanje od JUS po naslednji tabeli: manj analiz kot 15 % izven JUS 1,5 % analize med 15—20 % izven JUS 0,9 % analize 20—25 % izven JUS 0,3 % analize nad 25 % izven JUS 0 %.
2.	Uster vrednost preje po interni oceni:
	%
3,2	0
3,3	0,15
3,4	0,45
3,5	0,75
3,6	1,05
3,7	1,5
3. Reklamacije
Ce delovna enota predilnica nima nobenih reklamacij s strani kupcev in od domače tkalnice, dobi 9 % gibljivega dela, če pa ima reklamacije, se dodatek giblje po naslednji
tabeli:
din	%
škoda do 2.000	7 5
4.000	6’
8.000	4,5
15.000	3
25.000	1,5
30.000	0,75
škoda nad 30.000	0
V primeru, da predilnica izpolnjuje vse kriterije, dobi 15 % dodatnih sredstev, če pa kriterije izpolnjuje le delno, dobi ustrezno manj ali pa nobenih sredstev.
(Nadaljevanje na naslednji strani)
V novem obratu konfekcije hlačnih nogavic pregledujemo, šivamo in pakiramo hlačne nogavice. Vso surovo blago in ves pakirni material dobimo od kooperanta iz Nemčije in tudi vse končano blago pošljemo nazaj v Nemčijo.
V konfekciji so trije oddelki:
1.	polagalnica, kjer je dvajset pregledovalnik miz, na katerih so že narejene in začasno uvožene nogavice pregledujejo, sortirajo in zlagajo;
2.	šivalnica z petinštiridesetimi šivalnimi stroji, kjer se iz dveh nogavic sešijejo hlačne nogavice;
3.	pakirnica z desetimi pakirnimi stroji, kjer se hlačne nogavice pakirajo.
Delo v tem obratu smo pričeli 1. marca 1972. V začetku je bil problem z doseganjem norm, pozneje se je pa to uredilo. V decembru je bilo povprečno doseganje norm tistih delavk, ki so na svojih delovnih mestih najmaj dva meseca, naslednje:
—	pri polaganju	97,75 %
-- pri šivanju	99,39 %
—	pri pakiranju	99,08 %
Kvaliteta dela je dobra, saj do sedaj še nismo
presegli 1 % napak, kolikor maksimalno dovoljuje kooperant.
Dnevni plan za dve izmeni je 80.000 hlačnih nogavic. Sedaj delamo okrog 60 000 nogavic na dan, to je 75 %. 100 % doseganje dnevnega plana planiramo v marcu, če bomo že ta mesec dobili še manjkajočo delovno silo. Plan delovne sile je 186 zaposlenih, sedanje stanje pa je 172 delavcev.
Kaj si obetamo od novih strojev
V marcu, ko so bančniki izrekli svoj dokončni »da« za našo investicijo, vredno milijardo in pol starih dinarjev, sta naš direktor tov. Grozdan Šinigoj in vodja finančnega sektorja tov. Janez Škvarč svobodno zadihala. Za njiju se je namreč uspešno končalo dolgotrajno obdobje zbiranja denarnih sredstev za investicijo, obdobje mučne negotovosti, v kateri niso tudi naj večji optimisti verjeli v uspešen konec. Vest o investiciji je veselo odjeknila po celem kolektivu, posebno pa pri ob ra to vodjih in sodelavcih v tehničnem sektorju. Končno je le zagorela zelena luč za stroje, ki smo jih že dolgo želeli in na katerih bomo z enakim vloženim trudom lahko proizvajali več in kvalitetneje.
Sedanja investicija obsega naslednje stroje: dve novi raztezalki firme Vouk, previjalni avtomat firme Savio, parilnik za fiksiranje preje firme Hemmer, angleško snovalo firme Schlafhorst, škrobilni stroj firme Bennin-ger, HT barvni aparat za barvanje križnih navitkov in snovalnih valjev firme Thies, smodilni stroj v kombinaciji s krtačno napravo in razškrobilnim koritom firme Ost-hoff, mercerizirni oziroma pralni stroj firme
Kleinevvefers, sušilno razpenjalni stroj firme Krantz, barvni in apreturni foulard firme Benninger in kompletno apreturo za izdelavo ploskih šablon za filmski tisk firme Luscher. V investiciji je bila predvidena tudi predelava navadne sušilne mansarde tiskarskega stroja v univerzalno sušilno mansardo, na kateri bomo lahko sušili tudi razna pletiva.
Ko je bil dokončno določen obseg investicije, smo se pod vodstvom tehničnega vodje tov. Orešiča dokončno odločali, kje bomo kupljene stroje montirali. Pri določitvi lokacij za nove stroje smo upoštevali perspektivni razvoj tovarne, ki predvideva, da bi se oplemenitilnica z adjustirnico in skladiščem gotovega blaga širila v sedanjo tkalnico, modernizirana tkalnica, predilnica in ple-tilnica pa bi našle svoj prostor v sedanjih prostorih predilnice. Ob celotni predilnici pa bi zgradili novo poslopje širine 15 m, ki bi služilo kot skladiščni prostor za predilnico, tkalnico in pletilnico. Zaradi vseh naštetih momentov je padla tudi odločitev, ki se zdi površnemu opazovalcu nelogična, to je odločitev, da se nov škrobilni stroj in novo snovalo montirata že sedaj v vhodnem delu
predilnice, kjer bo v bodoče stala tkalnica.
Na podlagi dobavnih rokov, ki so jih potrdili naši dobavitelji je bil izdelan natančen časovni plan montaže, ki je predvideval montažo od začetka septembra do konca januarja. Ker pa so dobavitelji Savio, Luscher in Thies zamujali z dobavami, je pndla celotna montaža v isto obdobje. Časovni plan montaže smo morali nato večkrat spreminjati in ga tedensko prilagajati možnostim.
Kljub vsem predvidenim in nepredvidenim težavam, ob novem letu lahko ugotavljamo, da smo zamudo relativno dobro nadoknadili in montirali ter že pognali vse stroje razen mercerizirke in parilnika. Zamudo je bilo mogoče nadoknaditi le z prizadevnostjo in vestnim izpolnjevanjem nalog vseh zaposlenih v pomožnih obratih. Pri montaži so na-veliko pomagali tudi električarji firme IMF, Ljubljana, ki so izvršili vse večje elektroin-stalacije in varilci firme Žnidar, Ljubljana, ki so nam izdelali vse večje parovode in napeljavo na olje.
V nadaljevanju bi vas želel seznaniti, kje so novi stroji montirani in kaj od njih pričakujemo.	(Nadaljevanje na 8. strani)
Dodatno nagrajevanje
Tkalnica je vezana 3 % na mesečni operativni plan proizvodnje po naslednji tabeli:
% % preseganje plana	nad	100	3
99—100	2,5
98— 99	2
97— 98	1,5
96— 97	1
95— 96	0,5
pod	95	0
Z 12 % je tkalnica vezana na kvaliteto artiklov. Vsi sedanji artikli so razdeljeni v osem težavnostnih skupin, in sicer:
% L klase
1	skupina: Stojan, Samo, Beti, Eliot, Vid 98
2	skupina: Mitja, Dane, Karolina,
Istok, Jovo	95
3	skupina: Sana, Finet, Krista, Zoran 92
4	skupina: Haag karo, Jakš, Valerija,
Tamo, Erik
5	skupina: Ren 20, Milan, Igor, Marjan 86
6	skupina: Peko, Vasja, Opal, Zinkah
Marja, Manica, Mojca,
Hun, Diana	80
7	skupina: Batist, Bor	74
8	skupina: Maša, Biser	60
Če tkalnica dosega postavljene normative pri vseh artiklih, dobi 12 % dodatka za kvaliteto, če pa normativov ne dosega v celoti, dobi ustrezno manj. Če je odstotek L klase v celoti 5 % manjši od predvidenih, ne dobi tkalnica nič dodatka za kvaliteto.
Oplemenitilnica je vezana z vsemi 15 % na kvaliteto artiklov. Ugotavljali smo, da prav zaradi nezadostne pozornosti na kvaliteto podjetje izgublja veliko denarja, zato smo hoteli z vezavo na kvaliteto pospešiti pažnjo. Da bi preprečili popuščanje pri klasiranju artiklov v adjustirnici in vezali oplemenitil-nico tudi na barvano prejo za domačo tkalnico, smo celotno oplemenitilnico vezali dodatno še na reklamacije. Reklamacije se nanašajo lahko tudi na izvršene storitve tiska in drugih obdelav. Artikle smo v oplemeni-tilnici razdelili v pet skupin, in sicer:
%
1	skupina — vsi tiskani artikli	90
celotne L klase
2	skupina — texon	78
celotne I. klase
3	skupina — vsi fini barvani artikli
(Opal, Igor)	92
oplemenitilniške L klase
4	skupina — vsi pestro tkani artikli	95
celotne I. klase
5	skupina — manj zahtevni barvani
artikli (žepovina, Fjord) 95
Če oplemenitilnica dosega predvidene normative in nima s strani kupcev, domače tkalnice in tovarn, za katere tiskamo kot storitev, nobenih reklamacij, dobi 15 % dodatka za kvaliteto. Če dosega slabše rezultate, dobi za vsak odstotek nižje kvalitete 3 % manj dodatka in pri 5 % nižji kvaliteti ne dobi več dodatka. V primeru reklamacij se ople-menitilnici odbije od doseženega gibljivega dela za vsakih 200.000 din 1 °/o dodatka.
Pomožni obrati so vezani 6 % na dohodek podjetja po naslednji tabeli:
doseganje planiranega
dohodka	dodatek v %
95	0,75
96	1,5
97	2,25
98	3
99	3,75
100	4,5
101	5,25
102	6
Da bi pomožne obrate še bolj zainteresirali za kvalitetno opravljanje del v proizvodnih obratih, smo uredili tako, da vsaka proizvodna enota (predilnica, tkalnica in oplemenitilnica) razpolaga s 3 °/o gibljivega dela za pomožne obrate. Če je enota z delom pomožnih obratov popolnoma zadovoljna, dodeli pomožnim obratom celotne 3 %, če ni popolnoma zadovoljna pa dodeli ustrezno manjši odstotek. Poleg tega se pri pomožnih obratih upošteva za dodatno nagrajevanje tudi polovica preseganja norme proizvodnih enot.
Uprava je vezana z 9 % na dohodek podjetja po naslednji tabeli:
doseganje	% dodatka
95 — 96	1
96.1—	97	2
97.1—	98	3
98.1—	99	4
99.1—	100	5
100,1—101	6
101.1—	102	7
102.1—	103	8
nad 103	9
Prav tako kot pri pomožnih obratih razpolagajo predilnica, tkalnica in oplemenitilnica vsaka z 2 % dodatka za upravo. Če je proizvodna enota popolnoma zadovoljna s servisom uprave, to je z delom vseh sektorjev in služb, lahko dodeli 2 % dodatka, če je le delno zadovoljna, pa ustrezno nižji odstotek ali pa sploh nič dodatka. Poleg gornjih dveh postavk se za dodatno nagrajevanje upošteva tudi polovični odstotek preseganja norme proizvodnih obratov.
Konfekcija. Ker je bila konfekcija že prej vezana na razne normative, med njimi tudi na kvaliteto, nismo do sedaj konfekcije vključili v sistem dodatnega nagrajevanja, ampak smo ji dodelili 5 % dodatnih sredstev.
Vsak mesec se sestane posebna komisija, kjer se obravnavajo doseženi rezultati v posameznih delovnih enotah za en mesec nazaj. Ta komisija hkrati razčiščuje razne tekoče probleme. Komisija ima kompetence, da lahko delovni enoti, ki ni sama kriva, da je dosegla slabe rezultate, kljub doseženim slabim rezultatom dodeli sredstva za dodatno nagrajevanje.
Primer:
V interesu podjetja je, da se porabi slaba preja za določen artikel. Tkalnica zaradi tega ne dosega predvidenih količinskih in kvalitetnih normativov. Ker tkalnica ni kriva za izpad, se tkalnici prizna bonifikacija, kot bi rabila prejo normalne kvalitete.
Ob koncu bi si še ogledali, kako se skupna masa denarja, ki jo je delovna enota dobila, deli na posameznike. V predilnici in tkalnici dobijo vsi razen obratovodij, administratorjev in snažilk povprečen odstotek preseganja norme, ti »režijci« pa dobijo od skupne mase denarja ustrezen delež, ki se deli po raznih kriterijih, kot so kvaliteta, osebna ocenitev, dohodek, dobiček. V ople-menitilnici, pomožnih obratih in upravi pa se dosežena masa denarja deli med posameznike po raznih kriterijih, kot so dohodek, dobiček, odnos do dela, uspešnost dela, kvaliteta dela, disciplina. V teh treh enotah je sistem nagrajevanja izoblikovavan do take mere, da delavec, ki dosega odlične rezultate, lahko dejansko zasluži 20 % več kot delavec, ki dosega izredno slabe rezultate na enakem delovnem mestu.
Ne nazadnje je treba poudariti še to, da deluje ta sistem tudi v »smeri minu«. Za slabo delo in grobe napake se lahko posameznemu delavcu ali delovni enoti, ki v takem primeru že tako ne dobi ničesar iz dodatnega nagrajevanja, zniža osebni dohodek oz. masa osebnih dohodkov do 5 °/o.
Po šestih mesecih uporabe dodatnega nagrajevanja lahko ugotavljamo, da je sistem že dal prve ugodne rezultate. Ugotavljamo, da smo vsi bolj zainteresirani za boljše delo in boljše poslovanje podjetja in so rezultati že vidni. Priznati pa moramo, da sistem še ni dokončno dograjen in ga bomo morali stalno prilagajati izkušnjam. Zavedamo se tudi, da moramo čimprej z normativi vključiti v sistem dodatnega nagrajevanja tudi konfekcijo, v predilnici in tkalnici pa moramo izdelati kriterije za dodatno nagrajevanje posameznikov.	x. K.
Kaj si obetamo od novih strojev
(Nadaljevanje s 7. strani)
1.	Dve raztezalki firme Vouk sta montirani v prostoru predpredilnice. Novi visoko produktivni raztezalki sta pripomogli k delni odpravi ozkega grla na raztezalkah. S prehodom na mešanice bombaža z diolenom ter cela z diolenom, kjer se na raztezalkah praktično obdeluje mešanica dveh komponent vlaken, je bilo neogibno potrebno nabaviti novi raztezalki.
2.	Previjalni avtomat za navijanje mehkih križnih navitkov firme Savio je montiran v prcvijalnici predilnice. Stroj ima 48 vreten, opremljen z avtomatskimi vozlači in elektronskimi Uster čistilci. Na stroju bomo previjali vso prejo, ki se bo barvala. Kapaciteta stroja je pri Nm 60 cca 300 kg na 8 ur pri normalnem čiščenju in normalnem izkoriščanju stroja. Stroj bosta posluževali ena do dve previjalki. Nov stroj omogoča navijanje popolnoma enako trdih križnih navitkov, kar je prvi pogoj za kvalitetno barvanje. Ker so bile stare
cijo temperature. Poleg barvnega aparata smo v barvarni montirali novo dvigalo, novo vacuum postajo, nov kompresor ter zamenjali grelne elemente na sušilniku ter puhalo. Pod barvarno smo morali zamenjati kompletno vse instalacije, ki so bile stare že 18 let.
7.	Smodilni stroj v kombinaciji z napravo za krta-čenje in razškrobljenje tkanin firme Osthoff smo montirali v belilnici poleg belilnega stroja. Na stroju bomo lahko s hitrostmi do 180 m/minuto smodili tudi najbolj občutljive sintetične tkanine. Posebna izvedba dveh go-rilcev daje izredno enakomeren intenziven plamen, kar omogoča, da se tkanina po celi širini smodi pod popolnoma enakimi pogoji. Stroj je opremljen z avtomatiko, ki odmakne tkanino proč od plamena, če se stroj ustavi. S krtačnim strojem, ki je opremljen z napravo za razelektrcnje prašnih delcev, lahko tkanino pred tiskom temeljito očistimo. Po razškrobljcnju v razškro-bilnem koritu se tkanina navije na velike valje. Prah
Novi sušilno-razpenJalni stroj
nekelinke (cevke) delno izbraljene in ker je stroj grajen za novejši tip nikelink, smo morali poleg stroja nabaviti 7.000 nikelink. Ker nam je dobavitelj Utensilia, Ljubljana, dobavil v dogovorjenem roku le 3.000 nikelink, bomo imele do 15. januarja 1973 težave z manipulacijo preje.
3.	Parilnik za fiksiranje preje firme Hemmer bomo montirali v januarju v prostoru ob zabojarni v predilnici. Pri predenju bomo prejo previjali na temperaturno obstojne bakelitizirane cevke, jih zložili v posebne zaboje ter vložili v kotel parilnika in s paro obdelovali 15 minut pri 130° C. Pri tej obdelavi se preja stabilizira in pri tkanju ne dela več zank. Do sedaj smo parjenje improvizirali tako, da smo prejo previli na nikelinke, jo v barvnem aparatu obdelovali s paro in nato sušili. To je bila le izredno draga rešitev v sili, ki pa ni dala takih rezultatov, kot jih bo dal parilnik.
4.	Angleško snovalo firme Schlafhorst smo montirali v bivšem skladišču v vhodnem delu predilnice. Z novim snovalom dosežemo s pomočjo šanžirnega ekspanzijskega grebena popolno egahteto navitja osnove na snovalne valje. Zavore, ki ob pretrgu niti v trenutku stroj zaustavijo, preprečujejo da bi prišlo v snovalnih valjih do manjkajočih niti. Kvalitetno nasnovane osnove bodo povzročale manj pretrgov na novem škrobilnem stroju in v tkalnici bodo dobre osnove tudi dobro tekle, kar bo imelo za rezultat izboljšanje kvalitete tkanin ter boljši izkoristek statev. Na novem snovalu bomo lahko osnovo mehko navijali na nerjaveče perforiranc valje, ki jih bomo lahko barvali na novem barvnem aparatu. Barvanje osnov na snovalnih valjih izredno poceni artikle z enobarvnimi osnovami.
5.	škrobilnl stroj firme Benninger je montiran v istem prostoru kot snovalo. Stroj je univerzalen in bo omogočal najkvalitetnejše škrobljenje vseh vrst materialov od predenih osnov do vseh vrst gladkih in teksturira-nih elementov osnov. Stroj je opremljen z najbolj izpopolnjeno avtomatiko, ki omogoča kontrolirano regulacijo vlažnosti, razteznosti in prožnosti osnov. Stroj bo potreboval manj pare, manj električne energije ter zaradi velikih hitrosti škrobljenja manj delovne sile. Odpadlo bo nočno delo. Stroj je opremljen s kuhalnim kotlom za pripravo škrobilnih sredstev, ki bo omogo-
izdelavo popolnoma enakih škrobilnih flot in s tem preprečil odstopanje posameznih partij. Za potrebe škro-bilnega stroja smo morali preko dvorišča zgraditi nov parovod za prenos 1.000 kg pare na uro in vodovod za mehko vodo. Nad stroj smo montirali dvigalo za dviganje snovalnih valjev. Do stroja smo morali napeljati komprimiran zrak pritiska 7 Atm iz konfekcije. Za snemanje težkih osnovnih valjev iz stroja smo že naročili hidravlični voziček.
6.	HT barvni aparat firme Thiesje montiran v barvarni poleg starega Thies aparata. Zaradi pomanjkanja sredstev smo se odločili rekonstruirati 18 let staro Thies barvamo. Dokupili smo le 100 kilogramski barvni aparat za barvanje 144 križnih navitkov ali 4 snovalnih valjev. Stroj je grajen tako, da omogoča barvanje pod pritiskom pri temperaturi 140° C, kar je nujno potrebno za barvanje diolcna Nov sistem črpalk omogoča egalno obarvanje partij. Kapaciteta stroja znaša cca 700 kg na dan, kai bo zadoščalo našim perspektivnim potrebam v tkalnici. Stroj je opremljen z avtomatiko za menjavo smeri pretoka flote ter avtomatiko za časovno regula-
in iskre se s posebnim ventilatorjem odsesavajo do mokrega filtra, kjer se iz zraka odstranijo prah in iskre.
8.	Mercerizirni stroj firme Kleinewefers bomo v ja; nuarju montirali v prostoru, kjer stoji star škrobilni stroj in kjer ie bila vdevalnica. Prostor bo potrebno ustrezno predelati.
Na mercerizirnem stroju bomo lahko v 16 urah mer-cerizirali in oprali 12.000 m naših tkanin. Poleg mercc-rizacije bomo na stroju lahko prali in belili pletiva ter prali potiskana pletiva in tkanine. Stroj bo opremljen z napravo za raztapljanje luga, napravo za hlajenje luga na temperaturo 10° Č ter vso dozirno avtomatiko in avtomatiko za časovno regulacijo temperature. Zaradi ogromne teže blaga navitega na valjih, ki se vrtijo z 500 obrati na minuto, bomo v naslednjih dneh začeli graditi posebne temelje, nakar bomo začeli obširno montažo.
9.	Sušilno razpenjeni stroj firme Krantz v kombinaciji z foulardom firme Benninger smo montirali v bivšo
previjalnico tkalnice. Strojna naprava, ki je skupaj vredna pol milijarde starih dinarjev, je dolga celih 35 m. Kompletni stroj je opremljen z vsemi dodatnimi elementi, ki omogočajo obdelavo vseh vrst tkanin in tudi najbolj občutljivih pletiv. Stroj ima kombinirano verigo na prižeme in iglice. Njegova štiri sušilna polja so ogrevana z indirektnim oljem. Izparilna kapaciteta stroja znaša pri 160 cm 800 kg na uro in omogoča sušenje lahkih artiklov s hitrostmi do 117 m na minuto. Stroj je opremljen z najnovejšo avtomatiko za regulacijo hitrosti stroja na podlagi vlage v tkanini. Za ravnanje votka služi posebna elektronska naprava. Da bi omogočili termo-fiksiranje vseh štirih polj, smo za ogrevanje stroja nabavili posebno kotlarno, ogrevano na marino olje, ki proizvaja en milijon kilo kalorij. Olje se v kotlarni segreje na cca 270° C in po posebnih cevovodih kroži skozi kaloriferje v sušilnem stroju. Regulacija temperature pri tem sistemu ogrevanja je izredno natančna. Odstopanja znašajo le H---1 % od zaželene temperature. Ve-
lika natančnost regulacije temperature je potrebna zaradi občutljivih postopkov, ki se bodo izvajali na novem stro-ju.
Na novem stroju bomo lahko na naših finejših artiklih izvajali naslednje postopke: sušenje, apretiranje, egaliziranje, termofiksiranje, termozoliranje, foulardno barvanje sintetike, lepljenje krajnikov na pletivih, rezanje krajnikov na pletivih in parjenje pletiv. Z novim strojem bomo dolgoročno rešili problem komandnega barvanja sintetičnih tkanin in rešili problem pomanjkanja sušilnih kapacitet. Mislim, da ni potrebno posebno poudariti, da bomo z novim strojem tudi izboljšali kvaliteto naših končnih izdelkov. Ob prehodu tudi na proizvodnjo pletiv v naši tovarni bomo že imeli sušilno razpe-njalni stroj za obdelavo le-teh. Kljub večjim količinam domačih obdelanih artiklov, bo stroj zadoščal tudi za obdelavo tkanin in pletiv, ki jih bomo obdelovali kot storitev drugim. Predvidevamo, da bo nov sušilno raz-penjalni stroj delal v dveh izmenah, star pa v eni izmeni. Novo kotlarno smo montirali v nov prizidek na dvorišču.
10.	Napravo za izdelavo ploskih šablon za filmski trak
firme Luscher smo montirali v bivšem skladišču nepo; sredno ob tiskarni. Na napravi bomo lahko izdelovali lastne šablone za filmski tiskarski stroj. S tem bomo izločili uvoz izredno dragih šablon. Domače šablone nas bodo predvidoma stale okoli 40 % uvoženih. Poleg tega bomo pri desenih bolj in hitreje lahko sledili tržišču in na tržišče lansirali večje število desenov.
Kot ste verjetno že sami opazili, smo že v polletju preuredili izpraznjen prostor v tkalnici in del tega prostora uporabili za vdevalnico, del pa za skladišče surovih tkanin in kosmatilnico. Kosmatilne stroje smo tudi že prestavili in s tem izpraznili prostor v bivši kosmatilnici, ki je namenjena za nov obrat družbene prehrane.
Odveč je še posebej poudarjati finančne koristi, ki jih pričakujemo od nove opreme, saj so nabavljeni stroji neizogibni pogoj za nadaljnje usmerjanje naše proizvodnje k vse finejšim in modnim artiklom. Prizadevati si moramo le, da bi ustvarili potrebna sredstva še za nadaljnje postopne nabave novih strojev v predilnici in tkalnici, k čemur bo nedvomno veliko prineslo tudi to, kako in koliko bomo znali sedaj montiranne stroje izrabiti.
T. K.
Zakaj lasulja?
ZATO, ker je zelo praktična! ZATO, ker predstavlja rešitev za improvizirano delo. ZATO, ker je večkrat laže odnesti k frizerju lasuljo in si umiti lase sami, doma.
ZATO, ker imamo na izbiro različne barve in nam da možnost, da se počutimo popolnoma »novi«, brez definitivne zamenjave. ZATO, ker za posebne priložnosti dopušča kombinacije barv lasi z make-upom in obleko. ZATO, ker je pričeska ena glavnih elementov, po katerem presojaš žensko. ZATO, ker jo nosijo lahko vse.
Sintetična ali iz pravih las, nobena lasulja ne stane več kot obleka, njeno življenje pa je precej daljše.
I. Ce so sintetični lasje preveč svetli, jih potrosite z borovim posipom, jih po nekaj minutah dobro skrtačite in, če je potrebno, postopek ponovite. Za vedno bodo na mestu.
II. Kakor veste, te lasulje ne potrebujejo nobene ondulacije. Zadošča jim samo dobro česanje.
K.	S.
Jedilni
kot
Ko smo si izbrali in se odločili za določen jedilni kot, primeren za naše stanovanje, se bomo morali odločiti tudi za opremo. Možnosti je ogromno in ne gre naštevati vseh, pač pa moramo upoštevati nekaj osnovnih pravil. Predvsem moramo opremo analizirati po naslednjih točkah:
1.	sedežni elementi in miza
2.	tla in stene
3.	tekstil
4.	luč
5.	drobna oprema in dekoracije
Jedilni kot naj daje prijeten, umirjen in estetski vtis, biti mora tako opremljen, da nam daje vtis čistoče, reda in topline, kar ugodno vpliva na človeka. Popolnoma odveč je natrpanost opreme in okrasja. Predvsem se moramo pri opremljanju jedilnega kota primerno odločiti za tip opreme in barvo. Izbiramo lahko med: pobarvano opremo, (belo, rumeno itd.) opremo iz naravnega lesa (hrasti, tiko itd.) in plastično opremo.
1. Ce ima jedilni kot barvano pohištvo, vzamemo za osnovo največ dve barvi. Ena je osnovna (n. pr. bela), druga pa je za poživitev (n. pr. zelena). Osnovna barva je običajno svetla, sekundarna barva pa je praviloma temnejša. Stene in strop naj bodo v
Ustanovitev
DITT
Primorske
Po večletnem premoru so se inženirji in tehniki Tekstine ponovno vključili v Zvezo inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije. Še več, na občnem zboru dne 13 oktobra 1972, ki ga je organiziral iniciativni odbor DIT Tekstine, je bilo na predlog upravnega odbora DITTS in na željo predstavnikov drugih primorskih podjetij ustanovljeno Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev Primroske — DITT Primorske. V društvo so včlanjeni: Tovarna pletenin Sežana, Tekstilna tovarna »Okroglica«, Volčja draga, »Ideal« Nova Gorica, »ČIB« Bovec, »Meblo« Nova Gorica, »Almira«, obrat Nova Gorica in »Tekstina«. Društvo šteje 84 članov in je po številu članstva šesto v Sloveniji.
Na prvih sejah upravnega odbora je društvo sestavilo program dela. Največji poudarek za nadaljnje delo je društvo dalo strokovnemu izpopolnjevanju v obliki strokovnih pre-
davanj, strokovnih ekskurzij ter izmenjave delovnih izkušenj med podjetji. Delo društva naj bi temeljilo tudi v razgibanju družabnega udejstvovanja (prireditve plesov ter šprotnih in drugih srečanj med podjetji, včlanjenimi v društvu) Od zastavljenega programa je bila do sedaj realizirana strokovna ekskurzija v Yulon, v Tekstilno tovarno Prebold ter v Predilnico Litijo. V januarju bo društvo organiziralo predavanja z naslovom: Perspektivni razvoj tekstilne industrije Slovenije. V teku so tudi priprave za obnovitev pred leti že tradicionalnega tekstilnega plesa v Ajdovščini.
Od društva sicer ne smemo pričakovati kakšnih posebnih vplivov, vendar že to, da društvo predstavlja večjo skupino tekstilnih strokovnjakov, zagotavlja večje možnosti za enotnost in uspešnost kakršnekoli dejavnosti, ki je lahko nam vsem le koristna.	D. F.
osnovni svetli barvi, pohištvo in luč, lahko tudi porcelan, v sekundarni barvi, pa naj bo ves tekstil in talne obloge. Poleg teh dveh osnovnih barv pa si lahko izberemo za poudarek ali kontrast še tretjo barvo, ki pa mora biti prisotna v zelo majhni količini (vaza, slika, cvetje itd.). N. pr. v belo pobarvani jedilnici je bila miza z belimi stoli, prt je nežno olivno zelene barve, servieti so temno zelene. Zavese imajo na pastelno zeleni podlagi intenzivno zelene kroge, preproga je rjavo-zelena, porcelan je bel, sredi mize je oranžna vaza, na steni visi abstraktna slika v zeleni in oranžni barvi.
2. Če ima jedilni kot pohištvo v naravni barvi lesa, je barva lesa že ena od obeh barv. Tu sta dve možnosti:
—	da les prevladuje (tudi stene so lesene) in vse drugo podrejamo temu vtisu,
—	ali pa so v lesu miza in stoli. Seveda pa je treba upoštevati svetlost ali temnost lesa. Tla so lahko naraven les, tapison ali preproga.
Uporaba naravnega lesa omogoča zelo lepe kombinacije z drugimi barvnimi materiali: rafija in trstika za obloge sten.
Zelo pogosta in priljubljena izvedba jedilnega kota je tako imenovani »kmečki kot«. Ljudje sodijo, da kmečkemu kotu zadostuje nekaj lesa in množica vsakovrstnih kičastih okrasnih predmetov (tako imenovanih »kmečkih«), vendar prav kmečki kot zahteva svoj red in izbranost materialov, barv in predmetov. Sem spadajo, rafija, les ali trstika, naravna lončena keramika, ročno izdelani prti iz grobega platna. Tudi luč je zelo pomembna, lahko je originalen ročni izdelek (pleten senčnik iz šibja ali blaga) ali originalen upo-
raben kmečki predmet (sito ali kmečki dežnik). Tla so najlepša in najbolj pripravna za čiščenje v naravnem lesu ali obložena z grobo pleteno preprogo iz vrvi ali rafije.
3.	Zadnji čas se v svetu vedno bolj uveljavlja tudi plastično pohištvo, ki daje možnost bolj drznih kombanacij. Prav s prodorom plastičnega pohištva je prišla barva opreme vse bolj do izraza in so se pojavile mnoge nove barvne možnosti, ki so nam bile do sedaj popolnoma tuje. Seveda pa tudi tu velja staro pravilo: čimmanj barv. <
KS
Leto kvalitete že — toda kako?
Pri branju zadnje številke Ajdovskega tekstilca, sem se nekoliko dlje zadržal pri članku LETO 1972 — LETO KVALITETE. Najprej me je precej motila teoretična vsebina tega članka, to je pisanje, kako bi moralo biti, ter kako bi »morali« pristopiti k obravnavanju kvalitete in skrbi zanjo, ne pa kako se to v praksi dela. Pisec je verjetno hotel samo seznaniti bralce z akcijo leta kvalitete.
Pisec je v članku poudaril tudi, da je naše podjetje vključeno v komisijo za kontrolo kvalitete v tekstilni panogi. Moje mnenje o vključitvi v to komisijo je, da je ta vključitev skorajda omembe vredna, ker se mi je tukaj pri branju članka, vrinilo vprašanje: kdo in koliko ljudi v našem podjetju ve, da je leto 1972 leto kvalitete? Mogoče je s tem seznanjeno nekaj vodilnih delavcev. Tisti pa, ki bi morali biti seznajeni in tudi pri tem angaži-
rani, so verjetno o tem letu kvalitete prvič brali v Tekstilcu 10. maja 1972. Tukaj mislim predvsem na neposredne proizvajalce in mojstre ter vodilni kader po obratih.
V celotnem članku je omenjeno naše podjetje samo v šestem odstavku (in to v oklepaju) in v zadnjem odstavku, s katerim se pa v celoti ne strinjam. Strinjam se namreč s piscem, ko trdi, da bomo z novimi oplcmenitilnimi stroji imeli večjo možnost izdelave kvalitetnejših tkanin. Ne strinjam pa se v tem, da lahko gledamo pristop našega podjetja k akcijam leta kvalitete s te perspektive — modernizacije oplemenitilnice. Sestavljavec članka je lepo povedal, da samo modernizacija ne zadostuje, da je potrebno ,še kaj več, sam občutek za kvaliteto ter odgovornost vsakega posameznika itd. Bodimo samokritični in se vprašajmo, kaj smo na tem področju naredili? Zelo pohva-
len je trud za modernizacijo obratov, s tem se veča produktivnost, kvaliteta itd. Kak osmo pa vplivali na neposrednega proizvajalca, da bo dobil »občutek in odgovornost ter prizadevanje za izboljšanje kvalitete«? To je še nezorano polje, »ledina« v našem podjetju. Pri tej misli bi se lahko vodstvo podjetja zamislilo, in ne samo vodstvo, tudi vsak posameznik kot člen celote.
Kot sem že omenil, me je motil tudi datum izida tega članka. Izšel je namreč v majski številki Tekstilca, namesto da bi izšel v decembrski ali januarski.
Pisec nekje v članku primerja izvedbo leta kvalitete v Veliki Britaniji in dosežke te akcije. Popolnoma sem prepričan, da so se Angleži te akcije udeležili bolj angažirano, z večjo prizadevnostjo in bolj vsesplošno kot pri nas. Zato jim je ta akcija tudi rodila tako pohvalne u-spehe. Ce bo šlo glede kvalitete pri
nas — v našem podjetju tako naprej kot doslej, kaj bomo lahko zapisali ob koncu 1972. leta — ob koncu akcije?
V čem pa naj bi bilo bistvo akcije? Vsesplošen poudarek bi morali dati kvaliteti z izobraževanjem neposrednega proizvajalca — delavca in mojstrskega kadra v naši tovarni. Tu bi morali glede kvalitete storiti korak naprej Organiziranje seminarjev bi moralo biti že utečen sistem v sklopu akcije leta kvalitete. Vsi člani kolektiva bi se morali zavedati pomembnosti akcije leta kvalitete in začeti bi morali reševati ter odpravljati pojavljajoče se probleme ter napake pri izdelavi kvalitetnejših in boljših artiklov.
Edino na ta način bi lahko potegnili na koncu leta črto in sešteli rezultate svojega dela. Prepričan sem, da bi bil rezultat pozitiven na zadovoljstvo slehernega člana kolektiva.	D. T.
l OBJEKTIVOM MED SLAVLJEKCI
>
Slavnostna večerja! Ob njej razgovori o lepih in manj lepih spominih. Prevladovalo je veselo razpoloženje in prepričanje, da nas čakajo še lepši časi
A
Lo poglejte jih! Veseli, nasmejani in nPadostni so naši upokojenci praznovali dan podjetja in skupaj z našimi slavljenci preživeli lep in nadvse prijeten večer
>
Ni važno ali v ritmu valčka ali polke, važno je prijetno počutje, ko se skupaj po taktih zavrtimo
ODVISNOST OD ALKOHOLA
Dne 16. 12. 1972 je bil tudi v Ajdovščini ustanovljen klub zdravljenih alkoholikov. Ob tej priložnosti smo za »Tekstilca« izbrali članek, ki ga je za glasilo združenja klubov zdravljenih alkoholikov SRS »Nova pot« napisal dr. Janez Rugelj, ki pri nas utira pot novemu načinu zdravljenja alkoholizma.
Temeljna značilnost alkoholne bolezni je v tem, da je alkoholni bolnik od alkohola odvisen, kar pomeni, da v kasnejših obdobjih alkoholizma ne more ne živeti, ne delati in ne misliti brez alkohola.
NAGRADNA
Tako kot pri drugih narkomanijah poznamo tudi pri alkoholizmu telesno in duševno odvisnost.
Za človeka, ki je duševno odvisen od alkohola je značilno, da ne zna in ne zmore prebroditi nobene obremenjujoče okoliščine v življenju brez alkohola. Zaliti mora vsak srečen trenutek, prav tako pa se tudi po prepiru zapodi naravnost v gostilno. Pred zahtevnim javnim nastopom mora zvrniti kozarček za korajžo. Na poti k dekletu se obvezno podkrepi z alkoholom v prepričanju, da mu bo
poslej beseda lažje tekla in da bo imel pri morebitnem spolnem odnosu manj neprilik s potenco. Alkoholiki, ki so le psihično odvisni od alkohola, lahko krajši ali daljši čas abstinirajo, vendar si iz življenjske stiske brez kozarčka ne znajo pomagati. Prvi kozarec potegne, drugi mu sledijo neredko do hude pijanosti. Pravimo, da je prišlo do izgube kontrole nad količino popitih alkoholnih pijač. Praviloma samo alkoholiki pijejo do močne pijanosti. Ravno zato nam velike proslave, kjer vidimo mnogo pijanih ljudi nudijo priložnost, da vsaj v grobem spoznamo hudo razširjenost alkoholizma pri nas. Opisana psihična odvisnost od alkohola se pri alkoholiku stopnjuje do te mere, da še misliti ne more začeti, dokler si s kozarčkom ne priveže duše.
Ko pride zaradi prekomernega uživanja alkoholnih pijač do telesne odvisnosti od alkohola, alkoholik ne more več abstinirati. Njegov organizem je že tako zastrupljen in navajen na alkohol, da se pri znižanju količine alkohola v krvi pojavijo tkim. abstinenčni znaki: tresenje rok, razdražljivost, zmedenost, jutranje bruhanje, nemir, glavobol itd. Alkoholik, ki je telesno odvisen od alkohola, mora že zjutraj popiti prvo merico, potem pa doliva ves dan tako, da ni nikoli trezen in le zvečer včasih močneje vinjen. Kdo še ni videl zgodnjih jutranjih obiskovalcev bifejev, ki s tresočimi rokami neso k ustom prvi jutranji balzam, ki jih toliko pomiri, da lahko zvrnejo naslednji kozarec že z mirnejšo roko! Tako na tisoče Slovencev zavije v zgodnjih jutranjih urah na poti v službo v razne točilnice, da si pred pričetkom dela potešijo fizično odvisnost od alkohola. Če ne bi popili svoje merice, bi se jim tresle roke in če bi v službi to opazili, bi lahko prišlo do neljubih posledic. Rahlo vinjene na delovnem mestu seveda pustijo delati, saj je glavno to, da se jim ne tresejo roke.
Zaradi duševne in telesne odvisnosti pride postopoma do zožitve vseh življenjskih interesov in želja, ki se osredotočijo le na alkohol. Tako končno alkoholik ne pozna nikogar in nič drugega na svetu kot alkohol. Fantazira in pogovarja se le z alkoholom. V alkoholu leži ves svet in vsa njegova sreča, kajti alkoholu je zapisal dušo, se mu vdal in predal. Vsako stremljenje po vzvišanem, lepem in dobrem je ubito — tako globoka je ta ljubezen, prijateljstvo, odvisnost od alkohola. Ravno zato imenujemo alkoholno odvisnost tudi zasvojenost in zasužnjenost. Nihče se ni suženjstva otresel kar mimogrede, alkoholnega pa se sploh ne da rešiti brez ustreznega zdravljenja (skupinska psihoterapija, preučevanje alkoholizma, družinsko zdravljenje, socioterapevtsko delo z delovnimi organizacijami, nadaljevanje zdravljenja v klubih itd.).
Odvisnost od alkohola je trajna in dosmrtna, vendar jo je z zdravljenjem možno povsem pomiriti tako, da zdravljeni alkoholik po skupinskem zdravljenju v bolnišnici ali dispanzerju z lahkoto abstinira. Ko si postopoma popravi zverižene odnose v družini in se tudi na delovnem mestu in v širšem okolju rehabilitira, postane postopoma tako samozavesten, da lahko različne življenjske stiske rešuje na ustreznejše načine kot z alkoholom ter premaga in zatre v sebi morebitno trenutno željo po alkoholu. Zdravljeni alkoholik nima z alkoholno odvisnostjo nobenih težav več, saj je z zdravljenjem pomirjena in v času abstinence spi. Toda že prvi požirek alkohola prebudi alkoholno odvisnost iz spečega, tlečega stanja, včasih prav v obliki vulkanskega izbruha, ko alkoholik po prvem kozarcu nadaljuje s pitjem do hude pijanosti. Drugim se alkoholna odvisnost stopnjuje postopoma, vendar sleherni hitro dospe tja, kjer je bil pred zdravljenjem.
S požirkom alkohola prebujena sla po alkoholu je pri zdravljenem alkoholiku tako močna, da se ji nihče ne more daljši čas upirati. Vsak podleže. Izjeme ni! To je neizprosna resnica alkoholne odvisnosti.
dr. Janez RUGELJ
KRIŽANKA
,	' * "f
]!.„ i
1 meseca

M''
CA
MEPRA-
Vi
KROG
RIMSKA
4
SLOVEN.
PRAVOPIS
ZEN.
IME
3UD0«W
NEMŠČttlA
1NTER-
NOST
B.STA
OBLIŽA
MAZU-
RU
IVAN
'AVČAH
EffiTON-
CECJ
AMPER
PoutiShi
begunec
SESTAVU.
T>rr£B.
DACAR
ZEN.
IME
SEVER. (Hedua-goo. kbat.
ZElEHICA
PUŠČAVI
VPISEK
KROM
Svetišče
musumakkv
VMEKI
pavi psi tevmova-
X
fEUKO
HOME
DENAR
ujm
žuSko-
3EDCI
FILM-IGRALKA AVA
MOZO-
LJAVOST
oziro-
ma
EVAOBoscA-
N«AC.VA
mam.VBouA
<horiieu-
6LAS6E-NO ZNAMENJ E
TAJNCCT
VODNIK
JOŽE
PAHOR
SUKA
VZKUK
KISIK
MESTO klA NI20-ZSHUtMM
ameriška
DtmŽBA
XAtAXIUL
VSSOUA
KOS
SKUPINA
PTIC
REKA
BELO-
RUSI3I
obna-
šanje
OTOK V KAPVERDSKIH
otokih
REUA
V
Bosm
AS.DAN VSTARO-RIMSkFM KOlEMRJt
Anton
a&kerc
ITALIJA
X
TRST
URAM

LATIN-
VEZNIK
PRISTAŠ
NACI-
ZMA
PREMER
BARVA
Rože
AME-
RICIJ
X
Keka
Ivic.1
X
kazal-
ni
ZAIMEK
ŠAZPIS NAGRAD
Za pravilne rešitve križanke razpisujemo 5 nagrad, in sicer: . nagrada 80 din	3. nagrada 30 din
!. nagrada 50 din	4. 5. nagrada 20 din
Rešitve oddajte v zaprtih ovojnicah v skrinjice po delovnih enotah ali jih oddajte splošnem sektorju. Na ovojnici napišite: »Nagradna križanka Tekstilec št. 1/73!«
malem za v&e
Šale
»Vsak četrtek grem v naše pevsko društvo,« je povedal kmet prijatelju. »Kaj te to veseli?« »Seveda! Kvartarno, pijemo in če pride kaj deklet se tudi zasučemo.« »Kdaj pa pojete?«
»Ko gremo domov.«
Pri prvem, tedaj še neuspelem poskusu prebresti Atlantik v čolnu iz papirusa poleti 1969, je Thor Heyerdahl vzel s seboj pripadnike šestih različnih narodov. Tesar je bil iz republike CAD, antropolog je bil španski Mehikanec, hribolazec je bil Italijan, zdravnik Rus, kemotehnik Egipčan in krmar Ame-rikanec Norman Baker. Krmar je povedal pozneje naslednjo epizodo:
Mornarji so imeli med ostalo hrano ruski črn kruh, ki je bil izvrstnega okusa, pač pa ga je bilo moč gristi le, če so ga prej dovolj namočili v juhi ali v čaju. Nekega dne si je Hayerdahl ob kruhu zlomil zob. S krikom je vrgel kos preko krova in zarentačil: »Prekleti komunistični kruh!«
Ruski zdravnik se je brez besed obrnil in odšel na prednji del ladje. Nekaj časa je tam premišljeval, nato se je vrnil in dejal: »To ni bil prekleti socialistični kruh, ampak gnil kapitalistični zob!«
REKEL JE
sedemletni deček sošolcu: »Slednjič pričenjam razumeti svoje starše: ampak za to sem potreboval celo življenje.«
... mož prijatelju: »Ko smo mi hodili v šolo, še nismo imeli spolnega pouka. Edina stvar, ki smo se je lahko veselili, je bil odmor.«
... vasovalec prijatelju: »Saj vem, kaj punci manjka — slaba druščina.«
Misli in izreki
—	Najbolj škoduje lovoru, če na njem počivaš.
—	Vsak zakon omejuje svobodo. Preobilica zakonov uniči svobodo, toda brez postov svoboda ni možna. '
—	Prijateljstvo je često hlinjeno, ljubezen le norost.
žnieU
KULTURNOZGODOVINSKI DROBCI IZ AJDOVSKE OBČINE
IVO TROŠT (1865—1937)
Med pripovedniki, ki jih je dala Vipavska dolina in so živeli na prelomu stoletja, je tudi Ivo Trošt, prozaist, pesnik, ter pedagoški in mladinski pisatelj.
Troštu je tekla zibelka v Orešju pri Colu, kjer se je rodil 6. decembra 1865. Oče Dominik je bil trgovec, ki je trgoval s Trstom, zato je tudi sina »določil« za ta poklic. V ta namen je oče prosil šolskega učitelja, da je Iva učil nemščine. V občevanju z učiteljem pa si je mladi fant zaželel, postati tudi sam učitelj. Tej želji se oče ni mogel več upirati, še posebej ne, ko je tudi učitelj potegnil z Ivom. Po domači enorazredni ljudski šoli je odšel najprej v Kobarid na enoletni pripravljalni tečaj (prim. spomin na to leto v spisih Božični izlet, Slike z goriškega pogorja), nato pa je med leti 1881 in 1885 študiral na učiteljišču v Kopru, ki ga je z odliko končal. Tu se je dobro naučil italijanščine, kakor tudi latinščine.
Najprej je učiteljeval na Ustjah pri Ajdovščini, a že naslednje leto, pa vse do 1901 na Razdrtem pri Postojni, nato pa še četrt stoletja v Tomišlju na Ljubljanskem Barju, ko se je, kot upokojenec, preselil n> Ježico pri Ljubljani, kjer je 3. oktobra 1937 umrl.
Pisateljevati je začel Trošt pod psevdonimom Slavoljub Dobravec. Že leta 1883 je pošiljal tržaški Edinosti feljtone in krajše
prozne tekste, kmalu pa so se mu začeli oblikovati širši spisi, ki jih je najprej in najpogosteje objavljal v Domu in svetu, v manjši meri v Ljubljanskem zvonu, poleg seveda objav v Zabavni knjižnici Matice Slovenske, v Gabrščkov! Knjižnici za mladino ter njegovi Slovanski knjižnici, pa še v Učiteljskem tovi-rišu, Vrtcu in Zvončku ter drugih periodičnih tiskih. V Domu in svetu je v dobrem desetletju objavil dolgo vrsto daljših in krajših leposlovnih prispevkov, gotovo nad 400 strani velikega revlalnega formata. Od leta 1897 dalje se je že podpisoval s pravim imenom, Leta 1898 so bralci revije Dom in svet želeli spoznati tudi telesno podobo nekaterih njenih najzvestejših pisateljev—sotrudnikov. Urednik Lampe jim je ustregel in objavil slike Antona Medveda, Iva Trošta, Janka Bar-leta in Frana Jakliča. Spremna beseda, ki je dodana Troštovi sliki, pravi: »Evo ga — našega nekdanjega Dobrdvca! Vsak poznavalec našega novejšega slovstva vč, da je Dobravec jiko delaven pisatelj, ker ga je srečeval sedaj v listih, sedaj pri »Slov. Matici«, sedaj pri »Družbi sv. Mohorja«. A kljub temu je pravi »Dom in svet«-ovec z glavo in srcem. In prava .notranjska kri’, ki se ogreva le ob svojem Nanosu, ki živi le v onih notranjskih trgih in mestih posebnega značaj i! Pa pozna tudi Notranjce kakor malokdo. Res se opaža v povestih našega pisatelja neka podobnost, a upati je, da mu bodočnost razširi obzorje in tudi povestim da več raznovrstnosti. Saj je še mlad. Rodil se je 1. 1865, dovršil pripravnico v Kopru in sedaj učite-Ijuje že mnogo let v srečnem domačem krogu v Razdrtem prav pod Nanosom. V peresu je ves živahen, v življenju pa ga diči lepa skromnost. Kak drug mož njegovih zmožno-stlj in zaslug, pa z večjo vsiljivostjo bi bil že davno kaka čislana glava v dobro plačani službi.«
Tako o njem sodobniki, ki so ga dobro poznali, zato jim prav gotovo smemo verjeti, da je bil Ivo Trošt kot človek, kot Slovenec, kot učitelj in kot pisatelj zares na mestu in vsakomur za vzor.
Kratek pregled vsega Troštovega pisanja nam odkrije nekatere značilnosti tega pisa-
telja. Prva med njimi, da je Trošt pri snovanju svojih tekstov zvest pokrajini, ki ga je rodila. Več kot iz katere črtice ali tudi daljše povesti bralec lahko spozna Vipavsko, posebno njen gorenji konec. To lahko vidimo že v črtici Za idealom (1891), v povesti Med valovi življenja (1893), dalje v prozah: Selanov zet (1894), Dve svatbi. Na pol pota (obe 1895), Stari dolg (1897). Nekaj povesti in tekstov se nanaša na njegova dijaška leta (že omenjeni dve, pa še Očetova tajnost, iz koprskega življenja, 1892), nek-') pa na notranjsko življenje od Postojne do Ilirske Bistrice in Trsta, pa tudi Koroške (Pri stricu, 1898) ali sploh na velikotržno in meščansko življenje (Družina socijalistova, 1898). Nekateri spisi prikazujejo svet učitelja (Učitelj Gregor, 1895). Veliko je Trošt pisal za Mohorjevo družbo — predvsem črtice in daljše povesti (npr. Bog ne plačuje vsako soboto, Terno, Dvojna dediščina, Odveč, Kdor zna, pa zna, Same so gomile, Mlin ob potoku, Do vrha, Pinca, Izkušnjava, Pod robom).
V samostojnih knjigah ali knjižicah so izšli naslednji Troštovi teksti: Smodin, Temni oblaki, Pri stricu, Na rakovo nogo, Dobrota in hvaležnost, Kitica pripovednih spisov, V srca globini, Moja setev I, II. Tudi se ga spominjajo vse literarne zgodovine do najnovejših, seveda spregovorijo sodobnejše o njem bolj kritično (Slodnjak, Pogačnik), medtem ko so druge bolj prizanesljive (Glazer, Grafenauer), enako tudi enciklopedije (Narodna enciklopedija, Enciklopedija Jugoslavije; v prvi Grafenauer, v drugi Dobrovoljc). Najdaljši prikaz Trošta nam je dal Jože Debevec v Domu in svetu po pisateljevi smrti. Tu ga predstavi kot dobrega, poštenega, za slovenstvo vnetega, strokovno (šolsko) sposobnega moža, ki je svoje pisateljske darove, kolikor jih je pač imel, lepo uporabil in se znal kljub ne posebno velikim umetniškim talentom, preriniti v začetku tega stoletja v obe vodilni slovenski leposlovni reviji, pa tudi v publikacije obeh najvišjih slovenskih družb (Mohorjevi in Matici).
Nam, Troštovim rojakom, pa je Trošt posebej ljub zaradi zvestobe, ki jo je ohranil do rodne zemlje. In četudi to, kar je napisal, ne predstavlja nepogrešljivega deleža v slovenski književnosti, nam je pisatelj drag prav zaradi te navezanosti na domačo grudo in zaradi zvestobe, s katero je to zemljo in nje ne ljudi popisoval, zato pa tudi z njimi živel, delal in sočustvoval, bil skratka eden izmed n3lh-	Marijan Brecelj