160
LISTJE in CVETJE
Rešitev rebusa v 9. številki:
Ako bi sirot ne bilo, Žarko solnce ne bi svetilo.
Prav so ga resili: Anica Gantar, nčenka na čatežu obSavi; Julij Troha, tretjesolec v Celju; Ivan Kosi, nadučitelj, Kancijanilka Pirc, učiteljica. Štefko Kovačič iu Mnko Kosi, nčiteljiščnika pri sv Lenardu pri Vel. nedelji; Fran Oniden, trgovec v Spod. Retjn pri Laščah.
Uganka.
(Priobčil Qr. Gornik.)
Jed beseda prva znači, Druga je izraz  pijači; Ako zdiužiš pa obe, Ptice s tem  dobiš  ime.
(Odgonetka uganke v prihodnjem listn.)
Kdo ve:
15.   Zakaj se mnogi ptiči na jesen iz-selijo v južne kraje ? in zakaj nekateri prej, drugi slej?
16.   Zakaj so ptiči dobri vremenski pre-roki?
Odgovor na vpraža nji v zadnjemlistu: 13. Ako je v hudem mrazu megleno. pobeli se drevje in grmovje, kakor bi bilo z drobnim sladkorjem potreseno. To se imenuje >srež« ali »ivje«. Ivje je različno od slane. Slana na-stane, kakor je bilo že pojasnjeno, vsled mo-čnega ohlajenja površine; ivje pa naslane tedaj, če se v mrzli megli narejajo jako majhne ledene iglice, katere se oprijemljejo onih rečij,
s   katerimi   pridejo  v  dotiko,   osobito   vej  in drugih v meglo štrlečih drobnjav.
14. >Natanko« se ne da povedati ime in dom onega, kateri je prvi iznašel šivanko. Prve ši-vanke so rabili na Angleškem okrogl. 1545; iz-našel jo je neki zamorec, ki je bil prišel s Španj-skega. Ker pa ni hotel svoje skrivnosti nikomur razodeti, se je slvar zopet pozabila; 1. 1566. je Elija Grosse zopet pričel izdelovanje ši-vank, ki se je v kratkem času povzdignilo in jelo širiti na razne slrani. Manj rabne in ne-okretno šivanke so izdelovali v Niirenbergu že v začetku 14. stoletja. Neke vrste šivanke pa so imeli že v starodavnih časih, saj Kristus sam uči, da gre lažje kamela skozi šivankino uho, kakor bogalin v nebesa.
Nove knjige in listi.
l.>"iiTod o snovanji iu pcslovanji sloven-skih posojilnic. Spisal Ivan Lapajne, šolski ravnatelj v Krškem. V Celju. 1895. — Knjiga opisuje obširao in vefstransko označeni predmet, o katerem se seveda naš list ne more posebej razgovarjati, a je času posebno pri-meren in torej delo jako priporočljivo.
2. Knjižnica za mludiuo. Osmi snopič: Ant. Martina Slomšeka spisi zbrani za mladino. I. P e s m i 1. SnopiC za srednjo stop-njo uredil dr. Janko Bezjak. Daje znal ne-pozabni škof Slomšek mojstersko pisati za ljud-stvo in mladino, tega ni treba nobenemu oce-njevatelju še posebej zatrjevati. Vendar se natn zdi nekoliko odveč, da se kar na treh krajih skoro hkrati izdajajo njegova dela. Seveda pri-vošCimo malim tako berilo.
(Priobčil F. Stegnar.)
(Eešitev in imena rešilcov v priliodnjcm listn.)
,,Vrteo" iiliaja 1. dne vsaccga nieseca in stoji f prilogo vred za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld 30 kr. Upravnistvo ..Vrtčevo", sv. Petra cesta st. (i. — Urednistvo sv. Petra cesta st. 76, v Ljubljani.
Izdajatelj, založnik in nrednik Ant. Kržlč. — Nutisnila Katoliška Tiskarna v Ljnbljani.