Referendumu na pot! Hiter razvoj vsake družbe zahteva določene infrastrukturne objekte, to je objekte in naprave, ki služijo večnamensko v najširšem smislu neposredno vsem prebivalcem. Za našo povojno družbo je značilen prav tak hiter tempo razvoja. Prebivalci Gomjesavinjske doline smo v tem razvoju nekaj časa zaostajali, toda v želji po napredku smo se pravočasno organizirali in z udarniškimi akcijami izgrajevali krajevno pomembne objekte vse od zadružnih in gasilskih domov, vodovodov, cest, elektrovodov do televizijskih pretvornikov. Vsi ti objekti in naprave so bili postavljeni z velikim razumevanjem in samoodrekanjem po osebnih vsakodnevnih dobrinah. Naše potrebe po določenem nivoju splošnega družbenega standarda nenehno rastejo, zato jih lahko uresničujemo le s skupno akcijo, takorekoč tiho, brez zategovanja pasu. Še nedolgo tega, pred petimi leti, smo se odločali in odločili, da pospešeno izgrajujemo osnovnošolske prostore potrebne za sodoben, kabinetni pouk naših otrok z možnostjo prehoda na celodnevno šolo in da v teh objektih damo prostor tudi našim najmlajšim. Program izgradnje in adaptacije šolskih objektov žal v celoti ni bil uresničen. Zadovoljivo smo.rešili le centralne osnovnošolske objekte, medtem ko so ostali neobnovljeni vsi objekti podružničnih šol, ki jih moramo brez odlašanja takoj obnoviti. Glede na to, da se z referendumom, ki je pred nami, programsko odločamo za pet let naprej, je vsekakor nujno dati možnost organiziranju različnih oddelkov srednje ali poklicne šole. Stroški šolanja otrok so za starše v takem primeru neprimerno manjši, saj otrok lahko živi doma in se od. tam dnevno vozi v šolo, kot pa če mora taisti otrok živeti v različnih internatih od Celja, Ljubljane do Maribora. Tudi dejstvo, da je v občini od skupnega števila zaposlenih že kar 45 % ali slaba polovica žena, mater in deklet in da to število še raste, nam narekuje to, da moramo prav za žene — matere organizirati najnujnejše otroško varstvo njihovih predšolskih otrok. Le v tem primeru bosta mati in otrok obojestransko razigrana, srečna in zadovoljna. Zato se moramo že danes odločiti ali resnično želimo, da bo problemov s tem v zvezi vsak dan manj! Mislim, da izrekam enotno mnenje, če rečem, da hočemo ustvariti prav take pogoje! V času, ko želimo izgrajevati zdrav duševni razvoj našim znancem, ne smemo pozabiti tudi na njihov razvoj telesnih sposobnosti. Zadnja leta smo dali velik povdarek temu in dosegli množičnost na področju nekaterih telesnih aktivnosti, ki pa nas zaradi prebivanja v osrčju Savinjskih gora omejujejo, še posebno v pogledu plavanja. Zato se v interesu vseh generacij otrok odločamo za izgradnjo pionirskega letovišča v Izoli, kjer bo morja in plavanja željnim ter zlasti zdravstveno in socialno šibkim omogočeno občasno prebivanje. Zaostajanje na področju gospodarstva, ki smo mu priča, bo še toliko večje, v kolikome rešimo osnovnih komunalnih problemov v zvezi s prostorom in očuvanjem naravnega ravnotežja v tem prostoru. Prav tako je nujno, da omogočimo življenjski obstoj prebivalcev v nerazvitih krajevnih skupnostih, za katere bomo v interesu humane družbe s tem referendumom tudi našli rešitev! Občani Gornje savinjske doline! Še mnogo je stvari, ki si jih želimo urediti v okolici svojih domov, naselij in vasi, to je od tistih, ki nam omogočajo vsakodnevno lepše življenje do onih, ki nas osrečujejo in na katere smo ali bomo lahko ponosni, da smo jih s skupnimi močni ustvarili. Samo z enako zagnanostjo in enotnostjo, kot doslej bomo to uresničili, ker vemo, da brez naporov ni napredka! Pozivam .vas v želji po napredku, da na referendumu, kjer se bomo tajno odločevali, damo vsak svoj glas „ZA“, ki pomeni lepši in boljši jutri /a vse nas! PREDSEDNIK občinske konference SZDL JOŽL KUMER Slediti moramo razvoju Za nami je pet let, odkar smo izglasovali prvi samoprispevek za izgradnjo šol v naši občini. Zavedali smo se pomena znanja ob starem reku: „Kolikor znaš, toliko veljaš“. To spoznanja in naša medsebojna solidarnost se kaže v zgrajenih šolah. V njih pridobivajo naši otroci osnovno znanje pod dobrimi pogoji, kar je porok za nadaljne izobraževanje in uspešno vključitev mladih v naše vsakdanje delo. Toda razvoj gre hitro naprej! Smo občina, ki sodi po površini med največje slovenske, toda po številu prebivalstva in gospodarski razvitosti pa med manjše. Zategadelj imamo potrebe po infrastrukturnih objektih še toliko bolj izrazite kot drugje. Zato predlagamo, da se del sredstev usmeri v ta vlaganja. Če-tudi smo podeželsko območje se srečujemo s problemom varstva okolja. Nerazrešitev problema kanalizacije in čistilnih naprav nas obsoja na ustavitev gradnje urbanih naselij in nadalje industrijski razvoj. To pa bi pomenilo, „rezanje veje na kateri sedimo“ in s tem seveda krepak gospodarski zastoj. Zaradi tega predlagamo, da s pomočjo referenduma razrešujemo ta problem. Smo Prebivalce občine Mozirje obveščamo, da bo v nedeljo, 21. 5. 1978, ko bo v Gomjesavinski dolini 2. referendum za krajeVni samoprispevek, pripravil Radio Velenje posebno oddajo od 8.00 do 10.00, v kateri bo poročal o rezultatih glasovanja in programu referendumskih del, ter objavil vrsto zanimivih pogovorov. O rezultatih referenduma bo poročal Radio Velenje tudi v informativni oddaji od 11.30 do 12.30 ter med oddajo Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo od 14.45 do 17.00. Radio Velenje oddaja na UKV območju na frekvenci 97.2 MHz, in sicer ob petkih od 15.30 do 18.00 ter ob nedeljah od 11.30 do 12.30 in od 14.45 do 17.00. obmejna občina, ki imamo žal nerazvite obmejne krajevne skupnosti. Zato je prav, da namenimo nekaj sredstev za hitrejši razvoj tega območja. Zavedamo se, da ta sredstva za popolno financiranje ne bodo zadoščala, vendar verjamemo, da bomo z njimi vzpodbudili tudi druge nosilce gospodarskega razvoja, kar bo porok za razvoj manjrazvitega območja. Potreb znotraj krajevnih skupnosti je nešteto. Poznamo jih najbolj kot krajani vsak v svoji krajevni skupnosti. Zato smo jim namenili tudi dobršen del samoprispevka. Prepričani, smo da ga bomo oplemenitili še s številnimi drugimi viri kot doslej. Izglasovan samoprispevek bo pomenil napredek v našem razvoju. Z zbranimi sredstvi 36.680.000 N din bomo uspeli sfinancirati kar 3,2 X večjo predračunsko vrednost investicij. Torej samoprispevek omogoča koriščanje tudi drugih virov, ki bi jih drugače bilo nemogoče mnogokrat uporabiti Zato lahko smelo trdim, da se bomo ob referendumu odločali ah „smo za stopicanje na mestu“, kar pomeni nazadovanje, ali „pa smo za pospešen razvoj“, ki pomeni zadovoljitev naših vzgočih potreb. Prepričan sem, da se bomo odločili za drugo. Verjamem, da bo vsakdo spoznal, da je referendumski program razreševanje del „mojih, tvojih, skratka naših problemov.“ Zato moramo biti v tem reševanju sohdarni kot vse doslej. Naša pripravljenost in odgovornost za lepši jutrišnji dan se bo odražala v besedici „ZA“, ne samo na dan referenduma pač pa vse do izvršitve programa. Poročilo k zaključnemu računu o sredstvih samoprispevka za financiranje izgradnje šot in prostorov za otroško varstvo Od uvedbe 5 letnega samoprispevka za financiranje programa izgradnje šol in prostorov za otroško varstvo v občini Mozirje se ob koncu leta 1977 izteka že 56 mesecev. Do izteka samoprispevka ostane le še 4 mesece. Z odlokom o uvedbi samoprispevka je bila poverjena skrb in odgovornost za gospodarno in racionalno porabo sredstev, v skladu s sprejetim programom 15 članskemu gradbenemu odboru. Gradbeni odbor je deloval v polnem in ožjem sestavu. V polnem sestavu je imel do danes 11 sej in 35 sej v ožjem sestavu. V polnem sestavu je odbor odločal, ko je šlo za ključne odločitve, glede izbire projektov, sprememb projektov, ponudb izvajalcev, in za odločitev glede sredstev, predračunov, zaključnih računov, obračunov in podobno. Gradbeni odbor ožjega sestava, ki ga je imenoval celotni gradbeni odbor, pa je izvajal konkretizacijo sprejetih odločitev gradbenega odbora, zasledoval in vsklajeval konkretne operativne in tehnične odločitve po predlogu ali na pobudo nadzornega organa. Rezultat dela in prizadevanja gradbenega odbora pri iskanju najustreznejših rešitev je izgoto-vitev treh objektov in to šole Rečica ob Savinji, Ljubno od Savinji in Luče. V teku pa so dela na šoli Gornji grad in na izdelavi centralnega ogrevanja na šoli Solčava. Do popolne uresničitve vseh po programu predvidenih del ostane le še šola v Lepi njivi, ureditev objekta za posebno šolo, adaptacija šole Šmihel nad Mozirjem in montaža centralne kurjave na šoli Nova Štifta in Šmartno ob Dreti. To pa pomeni, da je glavni strateški cilj sprejetega programa samoprispevka po obsegu vrednosti in tudi po pomenu v glavnem uresničen; z nadaljnimi napori pa bo možno ta program, s še preostalimi sredstvi, po pokritju stroškov za dela na objektih, ki so v teku (Gornji grad in Solčava) in z dogovorjenimi sredstvi, ki se stekajo iz prispevne stopnje od BOD namensko za investicije do leta 1980, v celoti» uresničiti. To pa pomeni, da ne bo dosežen le strateški cilj sprejetega programa, temveč program vsemi podrobnimi cilji. v občini Mozirje V poznejšem poglavju bomo skušali to trditev finančno utemeljiti. I DOHODKI: Iz priložene tabele je razvidna struktura vseh dohodkov, ki so znašali v obdobju 56 mesecev 31,662.767 dinarjev. Od tega pa 1977 leta 8,420.634,15 dinarjev. Najpomembnejši vir predstavlja samoprispevek, ki so ga plačevali po stopnji 1,8% oz. 1,5 % delavci in upokojenci, saj znaša kar 49,5 % vseh dohodkov, sledi prispevek delovnih organizacij oziroma delavcev od redne prispevne stopnje na BOD, ki znaša 26.0 % vseh dohodkov. To pomeni, daje združeno delo oz. delavci in upokojenci udeleženo na vseh dohodkih z 75,5 %, 24,5 % pa se je nateklo iz drugih virov in to: od SIS za otroško varstvo 7,5 %, iz prispevkov od obrtnikov 6,06 %, iz proračuna 5,4, iz prispevkov iz kmetijstva 4,0 %, razliko pa predstavljajo drugi manj pomembni viri med njimi tudi obresti na dana posojila. K navedenem dohodku je prišteti še 6,344.000 dinarjev že doslej porabljenih kreditnih sredstev. To pomeni, da so znašali celotni viri sredstev do konca obračunskega leta 38,606.767 dinarjev. Dohodki pritekajo v glavnem po predvidenih virih. Dotok sredstev z najetimi posojili je omogočal nemoteno financiranje obvez iz sklenjenih pogodb, kljub zaostrenim predpisom glede zagotavljanja plačil. II. IZDATKI Do konca leta 1977 pa od začetka veljavnosti odloka o samoprispevku t. j. v obdobju 56 mesecev so znašali izdatki iz zbranih sredstev 28,483.168 din iz kreditov 6,944.188 dinarjev in to 1,380.633 din za šolo rečica ob Savinji; 10,948.954 dinarjev od tega 2,800.000 din iz kreditov za šolo Ljubno ob Savinji; 14,290.835 din od tega 4.144.00 dinarjev iz kreditov za šolo Luče; 8,339.625 din za šolo Gornji grad (dela so v teku) in 379.932 din za centralno kurjavo Solčava (dela so v teku). Za dokončno izgotovitev del za zadnja dva objekta se bodo sredstva pokrila iz salda per 31. 12. 1977, kredita izobraževalne skupnosti Slovenije, pritoka v letu 1978. Podrobnejša razčlemba izdatkov je razvidna iz priložene tabele 2 in 2a. V letu 1977 pa so znašali izdatki 9,664.292 din brez kredita, manjši del za izgotovitev šole Luče, večji del pa za avans na pogodbo o oddaji gradbenih del šole Gornji grad. Saldo sredstev ob koncu leta je tako znašal 3,179.579,80 dinarjev, ki so bila: 1. na bančnem računu samoprispevka od prebivalcev 2,418.196,45 dinarjev 2. na bančnem računu prispevkov delovnih organizacij 330.056,35 dinarjev 3. pri GRADBENIKU Ljubno kot predlačilo po poračunu za šolo Luče 431.327,00 dinarjev Obveznosti do del v izvajanju: Ocenjujemo, da bo za izgotovitev del v izvajanju na šoli Gornji grad in Solčava potrebno zagotoviti še približno 7.645.000. dinarjev in to: 1. za gradbena dela, za zunanjo ureditev in za opremo na šoli Gornji grad 7,520.000,00 dinarjev 2. za dimnik in za drugo za centralno kurjavo na šoli Solčavas, 125.000,00 dinarjev Za pokritje teh obveznosti bo zagotoviti poleg odobrenega posojila od RIS v znesku 2.160.000. 00 dinarjev za šolo Gornji grad, še približno 5.485.000. 00 dinarjev iz virov samoprispevka, to je iz salda sredstev po zaključenem računu (3,179.579,80 dinarjev) delno pa iz pritoka sredstev v letošnjem (1978) letu. To je izvedljivo, saj pričakujemo, da se bo do izteka veljavnosti tega samoprispevka nateklo še najmanj 2,640.000.— dinaijev iz samoprispevka, 950.000,— dinarjev iz redne prispevne stopnje za SIS za izobraževanje poleg tega pa obstoja še obveznost SIS za otroško varstvo do investicije za prostore za otroško varstvo pri šoli Gornji grad v višini 900.000,- dinarjev. Skupaj bo torej do 30. 4. 1978 s saldom in predvidenimi dohodki razpoložljivo 7.669.579.00 dinarjev, kar presega ocenjene dokončne obveznosti na delih v izvajanju za 2.184.579.00 dinaijev. Ta sredstva in pa dotok sredstev iz redne prispevne stopnje od BOD za investicije do leta 1980, ki bodo znašala po oceni najmanj 10,084.000,- dinaijev pa je realna osnova za izvajanje in izvedbo celotnega, celo obogatenega programa, ki smo si ga zadali in omenili na koncu uvodnega dela tega sporočila. Poleg vsega navedenega pa bo vztrajati tudi na izteijavi vseh obveznosti od zavezancev kmetov in obrtnikov, saj je iz tabele 3 razvidno, da so obveznosti izpolnjene le z 97,17%. Mozirje, dne 20. 3. 1976 POROČILO SESTAVIL: Stanko PRODNIK, 1. r. Lepše je v novih prostorih „Hura! Brž v telovadnico!” zaslišim prvošolčke, ki tečejo iz razreda proti telovadnici. Eden se zaleti vame. Nima časa, da bi rekel oprosti, temveč me le zbegano pogleda in steče naprej. Nihče noče biti zadnji v telovadnici. Na poti iz šole E roti domu se zamislim: „Le akšna sem bila kot prvoi šolček? ” Dobro se še spominjam, kako smo bili veseli, ko je tovarišica rekla: „Zdaj bomo imeli telovadbo.” „Kje pa? ” smo hitro vprašali, zakaj neradi smo imeli telovadbo v razredu. „Šli bomo v naravo, kjer se bomo igrali gnilo jajce ali kaj podobnega”, je rekla tovarišica. Bili smo veseli, da smo šli ven iz tiste puste stare šole, saj je bilo v razredu dolgočasno. Danes imamo novo, lepo, moderno šolo s telovadnico. Današnjim učencem rijžje stopnje je mnogo lepše v novih razredih, kot je bilo nam v stari šoli, kjer so bili razredi pusti, hodniki temačni, stene okrušene. Ne zavedajo se, kako jim je lepo. Ne bi rada, da bi imeli za starokopitno, češ, kar je bilo, je bilo. Vesela sem, daje naša občina tako napredovala, saj smo z referendumom, ki je bil sprejet pred petimi leti, res uspeli. Zgradili smo nove šole na Rečici, na Ljubnem, v Lučah in v Gornjem gradu. Vsi smo zadovoljni, posebno mladi, ki uživamo in s pridom uporabljamo veliko pridobitev. Zahvaliti se moramo občanom, ki so ob referendumu obkrožili ZA. Na pragu je nov referendum. Želim, da bi zopet uspel, saj je potrebno zgraditi še mnogo objektov, ki bodo v korist vsem ljudem naše občine. Nova šola pomeni veliko pridobitev za nas učence, ki imamo tako vse možnosti, da dosegamo kar najboljše uspehe in si pridobimo čim več znanja, ki je za današnji čas še kako potrebno. Bernarda Zalesnik OŠ Ljubno 8. razred Sklep o zaključnem računu Na podlagi 8. člena odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju občine Mozirje za sofinanciranje programa izgradnje osnovnih šol in prostorov za otroško varstvo (Uradni list SRS, št 14-391/73) je odbor za izgradnjo šol SO Mozirje na svoji seji dne 1978 sprejel SKLEP o zaključnem računu o sredstvih po odloku o uvedbi samo- prispevka za sofinanciranje programa izgradnje šol in prostorov za otroško varstvo za leto 1977 1. Sprejme se zaključni račtm za zbrana in porabljena sredstva iz virov po odloku o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje šol in prostorov za otroško varstvo in iz drugih virov v letu 1977, ki izkazuje: PRIHODKI: 1. Saldo iz leta 1976 2. Poračuni preplačil z izvajalcem del potom posojila 3. 4 % prispevek od kmetijstva 4. 3 % prispevek iz obrti 5. 1,80 % oz. 1,5 % prisp. od OD in pokojnin 6. prispevek iz proračuna 7. obresti na dana posojila 8. prispevek iz prispevne stopnje iz BOD 9. ostali dohodki SKUPAJ PRIHODKI: 1,459.998,10 248.356,15 ä 572.278,50 h & 5,010.564,75 ^ 400.000,00 128.925,60 2,000.000,00 60.509,15 12,843.870,30 IZDATKI: 1. Projekti 18.600,00 2. Gradbena dela 7,977.594,25 3. Odkupi zemljišč 106.164,00 4. Zunanje urejanje 336.821,55 5. Elektro in telefonski priključki in prestavitve ,137.803,95 6. Gradbeni nadzor 200.000,00 7. Oprema 492.750,00 8. Montaža centralne kurjave 379.932,80 9. manipulativni stroški 14.624,55 SKUPAJ IZDATKI: 9,664.290,50 Saldo 31. 12. 1977 3,179.579,80 2. Višek dohodkov nad izdatki se usmeri in uporabi na nadalj-no izvajanje sprejetega in veljavnega programa za izgradnjo osnovnih šol in prostorov za otroško varstvo in to za ponovne stroške na objektu šole Gornji grad ih za izgoto-vitev centralnega ogrevanja na šoli v Solčavi. Prav tako se iz dotoka sredstev do izteka veljavnosti odloka o uvedbi samoprispevka prvenstveno zagotovi plačilo obveznosti za izgotovitev zgoraj navedenih objektov oz. naprav. 3. Poročilo s tebelaričnimi pregledi dohodkov in izdatkov je kot priloga sestavni del tega sklepa. 4. Ta sklep velja takoj in se objavi v Savinjskih novicah. SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Odbor za izgradnjo šol Številka: 400-7/77-Pr. Mozirje, dne ... .1978 TAJNIK: Stanko PRODNIK, 1. r. PREDSEDNIK: Franc ŠARB, 1. r. Znova bomo rekli svoj ZA, da bo lepši jutrišnji dan 1 >o aS m r -h Pi Ph kO H r- > C\J rH rH 0) •» •% v. a f-t o O- C*- a cm CD CO CO J o o o j kO po co •» c- rH o CO ►"D in rH kO • • « co OJ rH R in rH O- M C\J CO rH cn •* • i—1 PO in o in i—I in kD kD co c- LO ir- PO F-. d m CO o in o in *=4 -d* co OJ i-q •» «• •* > O rH in m CO •d* H co pO « % • C"- kO rH co rH cn H PO in H cr\ O po PO •s , > rH rH OJ o o o o r- o o o CO H »s •% •«. •* kO 00 -d" rH tr- ko kD PO co co co o o kD J—J • • • • 0 ■st- CD ■'d' i—1 CQ co kD kD tr- C\J CO OJ rH H rH PO PO o o o in o- o o o kD in c* < •» •s •s C\J in ■'d- kD o -P • kD co in PO CO % •» rH H OJ OJ o CD s H oj Ph >o Q g oj & m & FP O P) < U3 HI H 1 s % a c • O «4 0 FQ O % oj tSJ EH 8 R O n o oj H tč. V?_ & 0 co PO m !=> 6° PODATKE ZBRALA IN OBDELALA PRODNIK Stanko in PUENAT Milena Naša pot gre še naprej - zdaj gre za vse Tabela: 1 PREGLED PRITOKA DOHODKOV IZ SAMOPRISPEVKA PO VIRIH ZA IZVEDBO PROGRAMA IZGRADNJE SOD IN PROSTOROV ZA OTROŠKO VARSTVO PRITOK - REALIZACIJA IZ SAI.I0PRISP. št. ' VRSTA DOHODKA od 1.5. 1973 do 31.1?*1976 v letu 1977 SKUPAJ P'PREČNO (56 mes.) 1. 4 0 PRISPEVKA OD KMETIJSTVA 1,011.151,45 24g.355,15 1,259.507,50 22.491,20 2. 3 $ PRISPEVKA OD OBRTI 1,339.895,80 572,278,50 1,912.174,30 34.145,97 3. 1,8 oz. 1,5 K samopr. od os. doh. oz. pokoj. 10,547.420,05 5,010.564,75 15,557.984,8 o 279.606,75 4. PRISPEVEK IZ SREDSTEV OTROŠ.var, 2,390.000,00 - 2,390.000,00 5. PRISPEVEK IZ PRORAČUNA OBČINE 1,300.000,00 400.000,vo 1,700.000,00 6. PRISPEVEK DELOVNIH ORGANIZACIJ 4,230.803,85 - 4,230.808,85 7. PRISPEVEK TEU.IZOB.SKUPN STI - - - 8. OSTALI DOHODKI 83.991,85 60;509,15 144.501,00 9. .OBRESTI OD DANEC-A POSOJILA 238.855,20. 128.925,50 357.790,80 10. PRISPEVEK IZ PRISPEVNE STOPNJE IZ BOD 2,000.000,35 2,000.000,'C 4,000.000,00 11. SKUPAJ DOHODKI DIN 23,242.133,55 8,420.634,15 31,562.757,70 12. :SKUPAJ IZDATKI DIN. 18,818.89 5*40 . 9,654. 29 2,50 28,483.187,9c 13. SALDO SREDSTEV PER 31.12.1977 3,179.579,80 SALDO SREDSTEV JE 1.. . NA BANČ. RAČUNU SAMGPRISPEV. od. P REBI V. DIN 2. NA BANČ. RAČUNU PRISPEV.DEL.ORG. DIN 3. NA ZBIRNEM RAČUNU DIN 4.. POSOJIL . DANO DEL.ORG. - PREPLAÖ. DIN GRADBENIK Ljubno ob Sav. 0 bivUJrAJ % iiiiimiiiiiiiiiimiiiiiinHiniiuiimiiiiiiNniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniimiimiiimiiiiiiiimiiiniiiiniiiiiiiiimiimimiiiiiniiHuiiiniimumiimmimiiiiiiiiiiiiimimiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiii V enotnosti in solidarnosti vseh nas je zagotovljena naša prihodnost iiiiiiiiiiimiiinmiiiiiiimiiiNiiiiiimiiuiiHimiiiiiiiMiiHiiiiniiiiiiiuiiiiiimiimiiimiMiiiiiHiimiimiiiiHimiiimiiiiiiimiiiiiimiiimiimiiiiniiimimiimiiiiiiiiniiiimiimiimiimiiHiiiimimiimiiimiiiiiiiiiiiimmimiimiiiinimnimmniimniiimiimiiiimumimiiiiimi 2,413.196,45 330.056,35 431.H^pO 3,179.579,80 PODATKE ZBRALA IN OBDELALA PRODNIK Stanko in PUHNAT Milena Pregled pritoka dohodkov iz samoprispevka Programi krajevnih skupnosti INVEST C .1 J E Predračunska vrednost Samoprispevek KS LJUBNO OB SAVINJI 1. Izgradnja oz. asfaltiranje ceste Ljubno - Rastke Ljubno - Bati Ljubno - Peči 2. Dokončna razširitev in vreditev pokopališča ter izgradnje mliške veže 1 3. Dlektrifikacija kmetij 4. Izgradnja avtobusnih postaj 1 5. Izgradnja avtobusnih čakalnic 6. Izgradnja in ureditev parkirišč 7. Varstvo okolja in Čiščenje - 3 8. Izgradnja oz. obnovitev kulturnih in športnih objektov 2 9. Prispevek za vzdrževanje gozdnih cest VAŠKI ODBOR RAIMIIhrE 10. 15.000.000 780.000 graanja 11 12 Razsširitev pokopališč Modernizacija os. asfaltiranje ceste Radmirje - Razborj e " Radmirje - Plese 13. Nadaljnja izgradnja vodovodd gradnja rezervarja 14. Izgradnja vodovoda I^eli.ščc 15. Izgradnja avtobusnih -čakalnic 16. Izgradnja športnih objektov 17. Izgradnja obnove prostorov za skupne namene v stari šoli 18. Varstvo okolja in čiščenje 19. Prispevek za vzdrževanje gozdnih cest- 200.000 300.000 000.000 120.000 500.000 oco.oob; 200.000 90.000 250.000 100.000 200.000 200.000 000.ooc 80.000 200.000 90.000 600.000 300.000 900.000 400. 00 180.000 300.000 . 60.000 100.000 300.000 _130.000 50.000 90.000 50.000 0 0 0 0 p 0 0* 0* O in 100.000 s 50,000 50.000 20.000 1 2 3 KS REČICA OB SAVINJI 1. Mrliška veža z ureditvijo okolice 2. Vodovod v Šentjanž, Grušovlje, in sanacija obstoječega 3. Obnova ceste IV. reda 4. Kanalizacija 5. Obnova prosvetnega doma 1.200.000 1.500.000 2.046.000 2,49O.OOO 33O.OOO 400.000 500.000 682.000 654.610 110.000 S E U P A J 7.566.000 2.346.610 KS MOZIRJE 1. Kanalizacija s čistilno napravo 2. Mrtvašnica 3. Lepa njiva - ceada 4. Trnave c1 - cesta 2.300.000 2.500.000 3.400.000 1.470.000 I.3OO.OOO 700.000 897.. 00 500.000 S K U D A J. 9.67O.OOO 3.397.800 KS LUČE OB SAVINJI 1. Rekonstrukcija peste Luče - Raduha Luče - Krnica ^ Luče' - Podvoza Lude - Podvolovljek 2. Postavitev novega pretvornika1 za sprejem RTV programa 3. Ureditev kanalizacije v naselju Log in asfaltiranje krajevnih cest v naselju Log in Lučki-most-Martine 1.570.000 350.000 182.000 1.531.260 100.000 100.000 SKUPAJ .2.102,000 1.731.260 1 2 3 1 KS GORNJI GRAD 1. Odkup zemljišča za bencinsko ‘črpalko I 3O.OOO I3O.OOO 2. Gradnja parkirišča 960.OOO 650.000 3. Gradnja mostov in brvi 500.000 200.000 4. Razširitev javne razsvetljave 550.000 280.000 SKUPAJ 2.080.000 1. 262.040 KS NAZARJE 1. Delež za kulturni dom BilO0.000 ’ \ ,000.000 2. Delež za komunalno očiščevalno naprave 2.000.000 4r>6.200, SKUPAJ 10.100.000 J. 4 6 i>, 200 KS NOVA ŠTIFTA 1. Modernizacija občinske cesto v dolžini I8OO asfalt, Jernejev klanec, Slugov klanec I.85O.OOO 46(>.3t'0 2. Pokopališče, pokopališka ograja fasada, ograja, parkirišče, vodovod 280.000 140.000 3. Kanalizacija v Smiklavžu s priključki 15co m jarki>cevi, iztok in ostali stroški 600.000 200.OOO 4. Javne razsvetljave v krajevni skupnosti Šmikiavžr-Sluga, Novo naselje 9O.OOO -- 20.000 i 5.' Avtobusna postajališča, Tirosek I, Tirosek II‘, Tirosek III 50.000 , 25.000 SKUP A J • 2.870.000 841.360 rs ŠMARTNO 0:3 DNETI 1. Dograditev in oprema mrliške veže in ograja okrog pokopališča !. n 160.000 80.000 2. Modernizacija ceste v Sp.Krašah 500.000 100.000 3. Modernizacija cestnih priključkov 600-.000 300.000 4. Izgradnja varnostnega bazena na Brdem 100.000 10.000 5. Izgradnja večnamenske dvorane pri šoli 1.000.000 502.820 SKUPAJ 2.360.000 792.820 (Nadaljevanje na 6. strani) \ Kaj mi pomeni nova šola SKUPAJ 26.360.000 2.960.940 Leto pomeni za posameznika kar dolgo dobo. V življenju •kolektiva hitro mine. Posebno, če živi kolektiv v prostorih, kot je naša šola. Živimo namreč že tri leta v novih prostorih, s katerimi so zadovoljni učitelji, še bolj pa mi učenci. Imamo kabinetni pouk. Najbolj prijetno se počutim v kabinetu za likovni pouk, sploh pa se nam zdi imenitno, ko se selimo iz prostora v prostor. Na voljo so nam različni učni pripomočki, kar napravi pouk mnogo bolj zanimiv. Nenavaden in ljub del šole pa je za nas večnamenski prostor in tudi telovadnica ne zaostaja. V prvem se sestajamo ob malicah, ob kosilih, pa tudi na klepet. Moderno opremljena telovadnica nam nudi prijetne ure telovadbe, še posebno obiskani pa so popoldanski treningi. V njej prirejamo tudi šolske proslave. Vedno znova ugotavljamo, da je življenje v novi šoli pestro, zanimivo. Pouk je zanimiv in stalno se kaj dogaja. Zavedamo' se kdo nam je omogočil bivanje v novi šoli. Vsi delovni ljudje v naši občini so se s sprejetjem referenduma za gradnjo šol zavezali, a bodo nekaj let dajali samoprispevek v ta namen. Ali smo jim za to dovolj hvaležni? Naša hvaležnost naj ne bodo prazne besede, svojo hvaležnost dokažimo s tem, da se bomo pridno učili in da bomo dobri tovariši. Alja Toš OŠ Ljubno, 7. razred Podaljšani samoprispevek je porok za razvoj in napredek naše doline 1 2 i KS BOČNA 1. Cesta Otok-Homec 1.200.000 195.500 2. cesta Fricelj- Otok 1.400.000 500.000 C JU F A J 2*600.000 695.500 KS SOLČAVA 1. Objekt fca potrebe Krajevne skupnosti in družbeno politi- ^ Snih organizacij 15.000.000 695.500 SKUPAJ 15.000.000 695.500 Tabela 2 PREGLED- SREDSTEV PO NAMENU IZ SAMOPRISPEVKA IN IZ DRUGIH VIROV V OBDOBJU OD 1.5. 1973 do 31.12. 1977 V obdobju 1973 - 1977 ~T~ Iz samoprispevka din Iz posojila din ) SKUPAJ din 1;' -p m Skice, študije, projekti, lok. dokumentacija • 579.304 579.304 1,64 Gradbena dela 23,248.539 6,944.000 30,192.539 85,22 Zemljišča - priprava terena 335.311 ■ . 335.311 0,95 Zunanja ureditev okolja 856.697 - 856.697 2,42 Elektrika ?- telefonija 372.965 - 372.965 1,05 Gradbeni nadzor ' 490.000 - 490.000 1*38 Oprema 2,169.226 - 2,159,226 6,12 Montaža centralne kurjave Solčava 379.937 - 379,937 1,07 Ostalo - manip.stroš.in slično 51.209 - 51.209 0,15 •SKUPAJ 25,483.160 . 6,944.O$0 35.427.188 100 Tabela 2/a RAZČLEMB A IZDATKOV PO OBJEKTIH' - ŠOLAH Zap. ;št^< f ZA OBJECT - ŠOLO IZ SAHOPRISP. IZ POSOJILA SKUPAJ 1. REČICA OB SAVINJI 1,360.633 _ 1,380.633 '2. IJUBITO OB SAVINJI 8,134.954 2,800,000 10,984.954 3. LUČE GOfflTJI GRAD +i 10,146.835 4,144.000 14.290.835 4. 8,339.625 - 8,339.625 5. SOLČAVA - centr.kurjava 379.932 - 379.932 6. MANIPUL.il? DRUGI NERA Z!!. STR. • 51.209 28,483.188 6,944.000 51.209’ 35.427.188 + 1 objekt je v gradnji pridobiti iz drugih virov (redni dohodki SIS, krediti itd.). Ta sredstva bo mogoče porabiti za to le ob pogoju, da bodo drugi viri preskrbljeni. Omeniti velja sedanji referendum, to pa pomeni, da gremo v podaljšanje obstoječega referenduma. Po ocenah za leto 1978 bi bili viri naslednji: Merilo Znesek 1. Prebivalstvo 1,8 % od netto OD 5.242.000 2. Upokojenci 1,5 % od neto OD 900.000 3. Obrt 3 % od bruto dohodka, ki je , osn. SIS 650.000 4. Kmetijstvo 2,5 % od kat. doh. 544.000 SKUPAJ 7.336.000 sklep bank, da bodo dajale Od virov se menja samo premostistvene kredite za daro- prispevek kmetov. Po dose-vane obveznice le, če je uveden danjem referendumu prispevajo samoprispevek za krajevne kmetje 3 % od katastrskega potrebe. dohodka. S prehodom na nov Sredstva, ki bodo šla za katastrski dohodek s potrebe vseh krajevnih skup- 1/1-1978, ko se je le-ta nosti, bomo uporabili za dva menjal le za kmetijstvo, za namena in sicer: gozdarstvo je ostal nespre- — za soudeležbo za izgradnjo menjen smo bili primorani primame čistilne naprave zmanjšati prispevno stopnjo za (kolektor) za območje kmete. Pri tem smo upoštevali Mozirje, Nazarje, in Rečica dejstvo, da se katastrski doho-ter komunalne in čistilne dek v preteklih petih letih ni naprave za Gornji grad, menjal. Zato smo pri izračunu Ljubno in Luče; nove stopnje upoštevali faktor - za inicialne gospodarske . inflacije. Izračunali smo, da programe v manj razvitih ostaja odnos kmet -' delavec krajevnih skupnostih Solča- nespremenjen nasproti sedanje-va, Luče in Nova Štifta. mu referendumu, zaradi česar Ta sredstva ne bi bila smatramo, da je popolnoma omejena za vsakršne proiz- sprejemljiv, vodnje investicije, pač pa za V petih letih bi tako zbrali osnovni gospodarski razvoj v 36.680.000,00 din (računamo teh krajevnih skupnostih. po cenah iz leta 1978). Iz tako Razliko sredstev pa bi zbranih sredstev predlagamo, da koristile krajevne skupnosti za sofinanciramo _ A. 1. Vrtec v Mozirju 2. Izola — pionirsko letovišče 3. Dom upokojencev in varovancev Grmovlje 4. Graditev objekta za potrebe izobraževanja SKUPAJ: 11.000. 000.00 din 5.000. 000.00 din 1.500.000. 00 din 4.500.000. 00 din 22.000. 000.00 din Predlog podaljšanega samoprispevka za izgradnjo šol in drugih infrastrukturnih objektov v občini Mozirje Za nami bo kmalu pet let, od kar smo izglasovali prvi splošni samoprispevek za izgradnjo šol v naši občini. Delo naših rok se preko solidarnosti in pripravljenosti, da se ustvari boljše pogoje za hitrejši jutrišnji razvoj, kaže v štirih zgrajenih osnovnih šolah. Z razvojem pa se nam odpirajo nove zahteve po zgraditvi tudi drugih infrastrukturnih objektov za potrebe vseh občanov, kot posameznih krajevnih skupnosti. Za to smo se odločili, da ponudimo občanom podaljšanje sedanjega referenduma s tem, da bi dokončali izgradnjo vzgojno-izobraževalnih zavo- dov, ker bi koristili kot vir sredstva iz referenduma in kredite. Ugotavljamo, da bomo s sredstvi prvega referenduma zgradili vse objekte, za katere smo glasovali v letu 1973, razen posebne šole v Bočni. Podrobneje je to obrazloženo v poročilu o uporabi sredstev prvega referenduma. Ostala sredstva, ki jih bomo zbrali z referendumom bomo uporabili za izgradnjo potrebnih objektov v krajevnih skupnostih. Za ta sredstva je. značilno, da ne bodo izključni vir za 100 % financiranje, pač pa bomo z njimi pokrivali le del predračunske vrednosti. Manjkajoča sredstva bomo morali Od tega krediti Republiške izobraževalne skupnosti in zveze otroškega varstva SRS 7.000.000,00 din Krajevna skupnost Mozirje 500.000,00 din Občinska skupnost otroškega varstva 1.000.000,00 din Udeležba sredstev referenduma 13.500.000,00 din infrastrukturne investicije za potrebe posameznih krajevnih skupnosti na osnovi ključa števila prebivalcev ob zadnjem štetju v letu 1975. Osnova vseh teh vlaganj je racionalnost vlaganj v posamezne objekte glede na prisotne potrebe. Zato verjamemo, da bodo občani razumeli, da gre za skupni čim hitrejši razvoj, kar bo porok da bomo v gospodarskem razvoju sledili vsa razvitejša območja v Sloveniji. Na osnovi teh predpostavk smo pristopili k planiranju potrebnih sredstev za referendum. Od izdelanih več variant smo se odločili, da pri obremenitvi upoštevamo Vrstni red izgradnje objektov: Na osnovi izkazanih stališč in potreb v občini Mozirje, se je določil vrstni red izgradnje objektov. Upoštevalo se je dejstvo, da je vrtec zaradi perečega problema otroškega varstva in zaradi tega, ker bo v dosedanjih prostorih vrtca posebna šola, tisti objekt, ki ga je treba najprej zgraditi. Skupščina občine Izola je že določila novo lokacijo, na kateri naj bi se zgradilo pionirsko letovišče, zato je treba pristopiti k izgradnji letovišča takoj za zgraditvijo vrtca v Mozirju. V naslednji fazi pa bi se naj izgradil dom upokojencev v (Nadaljevanje na 7. strani) Grmovju in nazadnje graditev objekta za potrebe izobraževanja. I. YRTEC V MOZIRJU Že nekaj let je pereč problem predšolske vzgoje v Mozirju. Nujno je potrebno, da takoj pristopimo k izgradnji novega vrtca. Z migracijo prebivalstva v spodnji del doline, sta dva oddelka, kolikor jih je pri Osnovni šoli Mozirje, postala premajhna. Precej otrok obiskuje vrtec v Nazarjah, zato v nazarski vrtec ne moremo sprejemati več otrok z njihovega področja. Iz tega sledi, da se je v Mozirju, pokazala potreba po > izgradnji vsaj šest oddelčnega vrtca, da bomo z njimi pokrili najnujnejše potrebe po pred-šokki vzgoji na varstvu. Manjše enote vrtcev npr. Bočna, Šmartno, ev. Solčava, se bodo v tem obdobju financirali iz sredstev Skupnosti otroškega varstva, zato jih v programu samoprispevka ne zajemamo. Z graditvijo novega vrtca in objekta za usmerjeno izobraževanje bi se dosedanji prostori vrtca ter upravni prostori osnovne šole preuredili v učilnice za potrebe posebne šole. Za rekonstrukcijo teh prostorov so rezervirana sredstva iz prvega samoprispevka, ko je bila posebna šola načrtovana v Bočni je kar pa se je pokazalo kot nesmortno. Posebna šola v Bočni je bila predvidena kot šola internatskega tipa. Starši pa žele imeti otroke v času šolanja doma. Bočna pa je glede na prometno urejenost v občini odmaknjena in ni možno brez velikih dodatnih stroškov zagotoviti redne prevoze. Drugi razlog pa je, da je šola internatskega tipa predraga in bi bila sama sedanja šolska zgradba premajhna ter bi bila njena rekonstrukcija predraga. Prav zato predlagamo spremembo lokacije in sicer naj bi bila posebna osnovna šola v Mozirju. Šola ne bi bila internatskega tipa in bi pridobitev učilnic ne zahtevala prevelikih sredstev. Tudi prometne zveze se stekajo v Mozirju in tako prevozi ne bi zahtevali večjih sredstev. Pridobitev posebne šole v občini je nujna, če vemo, da se trenutno šola v posebnih šolah izven občine okrog 60 otrok, ki so v glavnem v internatih pri čemer za Izobraževalno skupnost in starše nastopajo dodatni stroški. Še težje pa je, da so otroci ločeni od staršev in se zato nekateri starši kljub nujnosti šolanja svojega otroka, ne odločijo zanj. Ti otroci redne osnovne šole ne končajo in tako pridejo težje do primernega poklica. 2. PIONIRSKO LETOVIŠČE IZOLA / V novem programu je sofinanciranje izgradnje pionirskega doma v Izoli. Z letom 1979 bo staro sedanje letovišče v Izoli porušeno (tabor z dotrajanimi stanovanjskimi hišami) zaradi izgradnje ceste. Skupščina občine Izola je določila novo lokacijo na kateri bi se naj zgradilo novo stavbo pionirskega letovišča. Pomembnosti takega objekta ne gre posebej dokazovati če vemo, da je v naših šolah okrog 2.000 otrok in v vrtcih 200. Nov dom v Izoli bi bil lahko zaradi zimskega morskega bazena v bližini nove kokacije uporaben preko celega leta. Tako bi našim otrokom poleg letovanja na morju v času letnih počitnic nudili tudi tisti del programa šol, ki ga imenujemo šole v naravi. Letovanje bi lahko zagotovili tudi predšolskim otrokom. Menimo, da te prilike nikakor ne smemo zamuditi, saj ne bi našli opravičila, če našim otrokom ne bi bili sposobni nuditi moija, ki jim je za njihovo rast, razvoj in zdravje brez dvoma potreben. Manjše adaptacije kot so bile navedene v prvem predlogu (Luče - internat, Nazaije — celodnevna šola), bi sfinancirala izobraževalna skupnost iz združenih sredstev amortizacije, o čemer pa se bomo dogovorili v vsakoletnih aneksih. Isto velja tudi za otroški vrtec Šmartno — Bočna, o čemer se bomo odločili ob sprejemanju samoupravnih sporazumov otroškega varstva. 3. SOFINANCIRANJE IZGRADNJE DOMA UPOKOJENCEV IN VAROVANCEV GRMOVLJE Že nekaj let imamo težave z namestitvijo starejših ljudi, ki so lažje duševno moteni in potrebujejo intezivnejšo nego. V dosedanjih domovih teh ljudi zaradi prenapolnjenosti ne morejo več sprejeti. Naša osnovna naloga je, da tem občanom uredimo zavodsko varstvo, da bi vsaj tam imeli primerno oskrbo in nego. Stališča Občinske skupnosti socialnega skrbstva je, da nikdar ne. bomo imeli možnosti zgraditi lastnega doma za varstvo in nego starejših občanov, ampak se moramo vključevati v izgradnjo novih domov, kar smo že storili pri domu upokojencev Polzela. Občinska skupnost socialnega skrbstva Celje, je imela v načrtu adaptacijo dosedanjega doma oskrbovancev v Novem Celju, vendar so nastale težave s spomeniškim varstvom, Zaradi tega so vse skupnosti socialnega skrbstva celjske regije odločile, da bi bila bolj smotrna gradnja ob dosedanjem objektu na Grmovlju, ker je lastnik zemljišča že sedaj dom oskrbovancev. Občinska skupnost socialnega skrbstva Mozirje se je tako odločila, da pristopi k sofinanciranju gradnje tega doma. Tako bomo pridobili 12 novih postelj, za kar bomo plačali cca 30 S milijonov v treh letih, pri čemer računamo tudi na del sredstev iz sklada za stanovanjsko izgradnjo upokojencev ter del sredstev skupnosti socialnega skrbstva. Računamo s tem da bodo oskrbovanci v tem domu predvsem taki, ki bodo zaradi svoje psihične motenosti in nepokretnosti potrebovali intezivnejšo nego in zaradi tega bodo investicijski stroški tudi večji. V domski oskrbi (Velenje, Polzela, Novo mesto, Impolca, Maribor, Hrastovec) je trenutno 32 ostarelih občanov, naše občine, za katere plačuje vzdrževalnino skupnost socialnega skrbstva Mozirje, številka pa se skoraj podvoji, če prištejemo samoplačnike. 4. GRADITEV OBJEKTOV ZA POTREBE IZOBRAŽEVANJA Predvidena preobrazba izobraževanja po končani osnovni šoli, terja tudi v naši občini nove prostore za izobraževanje v usmerjenem šolstvu, izobraževanje ob delu oziroma za potrebe osnovnega šolstva. Dokončna stališča o tem pa naj se oblikujejo v družbenem planu razvoja občine Mozirje za leta 1981 - 1985. Predvidena preobrazba izobraževanja po osnovni šoli še ni točno izdelana. Moramo pa biti pripravljeni za primer, da bomo po končno izdelanih kriterijih v republiki, imeli dislocirane oddelke usmerjenega izobraževanja, za kar pa so nam seveda potrebni primerni prostori. Celoten koncept pa moramo nasloniti na naslednja izhodišča: - na dolgoročne kadrovske potrebe združenega dela v občini - na demografske zmožnosti oziroma na populacijo, ki naj se izobražuje - na družbeno politične in gospodarske cilje, ki jih postavljamo v razvojni jxili- tiki. Razvoj usmerjenega izobraževanje je povezan z mnogimi družbenimi preobrazbami, ki niso zgolj v domeni družbenopolitičnih skupnosti, ampak tudi in predvsem v novi organiziranosti samoupravnih interesnih skupnosti izobraževanja, kakor tudi v drugačnih povezovanjih združenega dela v reprodukcijske in delovne celote. Zato bo seveda nujno to postavko programa preverjati na vseh nivojih v občini in stvar konkretizirati šele takrat, ko bo koncept usmerjenega izobraževanja republiško končno izdelan. V kolikor v naši občini ne bi prišlo do realizacije usmerjenega izobraževanja, se bodo sredstva, ki so po tem programu namenjena za to, uporabila za širitev osnovnošolskega prostora. Kje in kako bomo ta prostor razširili, bodo odgovorile strokovne analize pristojnih služb pri čemer bomo spoštovali mnenja vseh občanov naše občine. Prepričani smo, da bomo na vsak način ta denar koristno in racionalno investirali na področju vzgoje in izobraževanja. B. KOMUNALNA DEJAVNOST 1. soudeležba pri izgradnji kolektoija Rečica, Nazarje, Mozirje 4.000.000,00 din 2. soudeležba za kanalizacijo in čistilne naprave Gornji grad, Ljubno, Luče 1.500.000,00 din SKUPAJ: 5.500.000,00 din Sredstva za kanalizacijo in čistilne naprave Gornji grad, (Nadaljevanje na 8. strani) Naš razvoj je odvisen od nas vseh Ljubno, Luče se razdelijo v sorazmerju s predračunsko vrednostjo posameznih objektov. Predračunska vrednost izgradnje kolektorja Rečica, Nazarje, Mozirje znaša 15.000.000,00 din, ki pa jo bomo pokrili z naslednjimi viri: - Samoprispevek znaSa 4.000.000.00 din - Območna vodna skupnost 2.500.000.00 din - Temeljna vodna skupnost i .000.000.00 din - Krediti poslovne banke 5.000.000,00 din - Udeležba delovnih organizacij 1.5ÖO.OOO.OO (lin - Drugi viri (kanalščina itd.) i .000.000.00 din Iz sredstev referenduma bo zagotovljenih 1.500.000 N din za kanalizacijo in projekte za čistilne naprave v Gornjem gradu, Ljubnem in Lučah kar je predpogoj za nadaljnjo urbanizacijo in izgradnjo stanovanjskih in drugih objektov! Skrb za odvajanje odpadnih voda zasluži enako pozornost kot preskrba s pitno vodo. Čimvišja je stopnja civilizacije, večja mora biti skrb za higieno, ali obratno, čisto in zdravo okolje urbanih naselij odraža stopnjo civilizacije. Prepogosto so žal primeri, da je bilo reševanje odplak fekalij v preteklosti zanemarjeno, oziroma se je reševalo drugotno, spontano in nenačrtno. Nadaljevanje takega stanja povzroča nenehno nevarnost izvora epidemičnih bolezni, zastrupitve in onesnaženosti. Zaradi naštetih možnih posledic, zlasti pa zaradi tendence nadaljevanja neodgo- vornega zastrupljanja okolja, so poostreni predpisi s tega področja, da v bodoče ne bo možna gradnja stanovanjskih sosesk, infrastrukturnih objektov, dokler ni danih pogojev izpustov odpadnih voda v urejen sistem kanalskih naprav. Iz naštetih razlogov je že dolgo prisoten problem naselja Nazarij z industrijo, ki ima nerazvito kanalsko mrežo in naselja Mozirje in Rečica ob Savinji, kjer je izpust v Savinjo neprečiščene kanalske vode. teSNOVICE „Savinjske novice“ izhajajo mesečno - Izdajajo SO in delovne organizacije občine Mozirje -Urejuje uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Janez Plesnik - Uredništvo in uprava: Mozirje 175j telefon 063-830-017 - Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje št. 5076-637-56 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje - Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do dvajsetega v mesecu - Grafična priprava CZP „Dolenjski list“ Novo mesto - Tisk: tiskarna Ljudske pravice Ljubljana - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421. 1 /72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov. Pred enakimi problemi smo tudi v Gornjem gradu, Ljubnem in Lučah, kjer urejajo urbano naselje. Izdelane študije za ta projekt z variantnimi predračuni nakazujejo optimalno rešitev v izgradnji skupne čistilne naprave za vse kraje medsebojno povezanima s kolektoijem ob Savinji. Če bi z izgradnjo tega projekta še nadalje kasnili, je dano vsakomur sklepati, da je posredna posledica t. j. stagnacija razvoja vseh gradenj na tem območju, izjemno škodljiva. C. ZA MANJ RAZVITE KRAJEVNE SKUPNOSTI Za manj razvite krajevne skupnosti Solčava, Luče in Nova Štifta bi namenili za ini-cialne gospodarske programe 1.500.000,00 din in sicer: — izdelava razvojnih programov - priprava prostora v kolikor je predpogoj za nadaljnji gospodarski socialni razvoj Vsaka krajevna skupnost dobi 1/3 sredstev. D. KRAJEVNE SKUPNOSTI Za potrebe krajevnih skup- nosti bo odpadlo 16.180.000,00 din. Kljub razdelitvi po posameznih krajevnih skupnostih po številu prebivalstva v letu 1975 ie naslednji: Zap. KRAJEVNA Štev. Sredstva štev. SKUPNOST preb. % 1. MOZIRJE 3.207 21,0 3.397.800,00 2. NAZARJE 1.377 9,0 1.456.200,00 3. ŠMARTNO 740 4,9 792.820,00 4. BOČNA 660 4,3 695.500,00 5. GORNJI GRAD 1.194 7,8 1.262.040,00 6. NOVA ŠTIFTA 790 . 5,2 841.360,00 7. SOLČAVA 659 4,3 695.500,00 8. LJUBNO 2.799 18,3 2.960.940,00 9. LUČE 1.635 10,2 1.731.260,00 10. REČICA 2.215 14,5 2.346.610,00 SKUPAJ 15.276 100 % 16.180.000,00 Program posameznih krajevnih skupnosti je priložen v posebni tabeli, ki je sestavni del programa. Sredstva, ki bi dotekala na zbirni račun bi mesečno praznili po naslednjih ključih: — za vzgojno izobraževalne zavode 37 % - za čistilne naprave 15 % - za inicialne programe 4 % - za krajevne skupnosti 44 % S tem bi zagotovili, da bi vsem rastli viri vzporedno z inflacijo, kar bi omogočilo izvedbo referendumskega programa. Naj bodo srečni tudi drugi Iztekajoči se samoprispevek je položil trdne temelje bodočemu razvoju šolstva v naši občini. Številni najmlajši prebivalci naše doline so se, ali pa se v kratkem bodo, preselili v nove, svetle in dobro opremljene učilnice. V šolo sedaj raje prihajajo osnovnošolci na Rečici, na Ljubnem in v Lučah, gornjegrajci pa se bodo veselili nekoliko za njimi. Trije od teh so nam z navdušenjem in s polno mero hvaležnosti pripovedovali o tem. BERNARDA ŠKOTNIK, OŠ Gornji grad: „Nove šole se vsekakor nadvse veselimo in vsak dan posebej opazujemo kako raste. Sedaj se stiskamo v premajhnih prostorih, manjka nam sodobnih pripomočkov za učenje, pa tudi druge dejavnosti so okrnjene. Rezultate svojega dela pri pouku in v krožkih izven njega lahko sedaj predstavimo drugim le na hodnikih in stopniščih. Zagotovo bo potem vse drugače. Skoraj vsi se najbolj veselimo telovadnice. Pravilno je tudi', da se bodo naši starši odločali za pionirsko letovišče ob morju. Sama zelo rada letujem tam, vendar v koloniji nisem bila nikoli, ker sem lahko izkoristila druge možnosti. Tega pa si vsi seveda ne morejo privoščiti, zato bi jim letovišče prišlo še kako prav. Povedati mOram še to, da sama letos zaključujem osnovno šolanje, pa se kljub temu iz srca veselim novih prostorov.” MARIJA IRNAR, OŠ Ljubno ob Savinji: „Kaj pa naj bi drugega, kot se veselih novih, lepih in dobro opremljenih šolskih prostorov. Veliko bolje in lepše je sedaj. Mnogo raje prihajamo v šolo, več se naučimo in zanimivejši je pouk, ki ga bogatijo sodobni pripomočki. Tudi ostale dejavnosti so zelo zaživele kar so omogočili ustrezni prostori. Najbolj smo se skoraj vsi razveselili telovadnice. Vsi bi se zelo razveselili tudi letovišča v Izoli. Sama sicer ne bom mogla koristiti teh užitkov ker sem osmošolka, kar najbolj pa to privoščim mlajšim in zlasti tistim, ki si morja druga, o ne morejo privoščiti. Zato bi bilo zelo le*"- le bi refere* dum uspel.” AVGUST ROBNIK, OŠ Luče: „Če povem čisto po pravici sem se najbolj razveselil telovadnice, zagotovo pa nisem edini, ki tako misli. Srečni smo tudi zaradi novih, svetlih in lepo opremljenih učilnic in vseh drugih prostorov. Bolj prijetno je, več in lažje se naučimo, delo z novimi učnimi pripomočki pa je poleg tega tudi bolj zanimivo. Seveda smo hvaležni vsem, ki so prispe vali svoje dinarje za našo in za druge šole in si želimo, da bi našo srečo debli še z ostalimi. V koloniji sem že bil in bi šel še kdaj. Tako prijetno je ob morju! Z novim letoviščem bi bilo še lepše in še več mojih vrstnikov bi se lahko tako razvedrilo in si okrepilo zdravje. Zato si seveda vsi želimo, da bi bilo letovišče res zgrajeno.”