Prostorski ureditveni pogoji nekoliko drugače Author(s): Breda OGORELEC and Saša DALLA VALLE Source: Urbani Izziv, No. 12/13 (junij 1990), pp. 74-76 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180551 Accessed: 07-09-2018 11:55 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:55:44 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms financiranja gradnje. Vsaka ohčina zase bi morala mcd možnimi stanovanjskimi lokacijami določiti ustrezne lokacijc za stano- vanja, namcnjcna starim ljudcm, in glcdc na njihov delcž programirati število takšnih stanovanj. Če posamezne ohčinc ne hi mogle izvesti programiranja stanovanj za stare ljudi za svoje potřebě, bi bilo třeba določiti republiški zahtevek za gradnjo stanovanj za staře ljudi, izra- žen v odstotkih od celotnega stano- vanjskega fonda. Nadalje bi bilo třeba preučiti tudi možnost adaptacij obstoječih ne- ustreznih stanovanjskih enot, v katc- rih stari ljudje že bivajo, oziroma možnost njihove prenove, kar bi lah- ko vplivalo na Slevilo novih gradenj, seveda v razumnih ekonomskih ok- virih. Ker je stanovanjska problematika starih ljudi v marsičem sorodna s sta- novanjsko problematiko telesno pri- zadetih, bi bilo pri stanovanjski poli- tiķi smotrno vzajemno ukrepanje. Smernice za gradnjo stanovanj za stare ljudi morajo obravnavati: - lokacijo stanovanj, širšo in ožjo, - tip stanovanjske zgradbe: več- stanovanjski objekt, enodružinski, - dostopnost zgradbe (dovoz, do- stop) in njena uporabnost ' smislu odpravljenih grajenih in arhitektur- nih ovir, - velikost stanovanja (število in opis prostorov) s kvadraturami; - gradbene detajle (dvigalo, stop- nice, balkonske ograje, okna ipd.), - tehnično opremljenost stanovanja (razne instalacijc, na primer domofon, telefon, klicna naprava, ogrevanje, centralna TV antena itd.) in - vgrajeno opremo. Marija Vovk, dipl. inž. arh. 74 metode v načrtovanju Breda OGORELEC, Saša DALLA VALLE Prostorski ureditveni pogoji několiko drugače Ali je předpis (odlok o prostorskih ureditvenih pogojih) že dovolj? Naj se delo načrtovalca konča z zapisom več desetin členov in izrisom kart, ki ne povejo kaj bistveno več kot pian? V zadnjem času smo na Urbanis- tičnem institutu na primeru trch ob- močij (vasi pod Stolom v občini Jesenice, Suha krajina v občini Trebnjc in Triglavski narodni park v občini Radovljica*) sku&ali izdelali strokovne podlage in prost orske ureditvene pogoje tako, da bi bili več kot le izdelek, ki zadošča minimál- ním zahtevam zakona. Prepričani smo namreč, da zgolj předpis ne za- došča in da moramo ponuditi več. Kdo uporablja prostorske ureditve- ne pogoje? To so predvsem loka- cijske službě na upravnih organi- zacijah in na komitejih za urejanje prostora in - žal le izjemoma - tam- kajšnji prcbivalci. A do teh uporab- nikov so ti dokumenti praviloma "ncprijazniM in so jim těžko ra- zumljivi. Prostorski ureditveni pogo- ji so namreč od vsch izvedbenih dokumentov najbolj nedoločni. Iz- vedbeni načrti so zato, ker so This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:55:44 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms metode v načrtovanju št. 12, 13/ 1990 narisani, tudi bolj dojemljivi in kolikor toliko ra/umljivi širšcmu krogu ljudi. Prostorski urcditveni pogoji pa so tc/ko ra/umljivi (še poscbcj v obliki odloka zapisana regulativa), uporabnik si tc/ko ustvari cclovito představo o ciljih urejanja posamc/nih območij ali naselij. Zato menimo, da je prav pri prostorskih ureditvenih pogojih třeba posvetiti posebno pozornost predstavitvi dokumentov uporab- nikom. Običajno posebne strokovne podla- ge niso pripravljene tako, da bi bile za uporabmka prirocne, zato si z njimi pri svojem delu ne pomagajo. Ena od možnih izboljšav strokovnih gradiv so jedrnati zaključki posa- meznih poglavij, ki v dveh do treh stavkih povzamejo glavne ugotovitve in usmeritve za posamezna področ- ja. Manj zainteresiranemu bralcu se torej ni třeba prebijati čez celotno besedilo, tcmvcč bo nujno potřebné informacijc dobil že v delnih za- ključkih. Pomemben del posebnih strokovnih podlag je vrednotenje proučevanih elementov ali pojavov v prostoru, pri čemer je /clo važna tudi predstavitev rezultatov vrednotenja. Možná iz- boljšava na tem mestu je tudi iz- delava sinteze, predstavljene na treh kartah za posamezno naselje oz. tip naselij. Karte, ki predstavljajo kva- litete, probleme in usmeritve, so za izdclovalcc lokacijskih dokumenta- cij zelo uporaben pripomoček, zlasti zadnja. Prav sinteza in še posebej usmeritve so izhodišče za obliko- vanjc predpisa o urejanju. Usme- ritve povzamejo kvalitete kot izho- dišče za bodoče urejanje, probleme pa kot opozorilo za drugačno regu- lacijo oz. za izvajanje sanacijskih ukrepov. Tako zasnovana karta us- meritev bo dala lokacistu dodatne predloge ali opozorila, ki jih v od- loku ni najti, prcbivalccm pa ponu- dila nekaj idej, kako naj uredijo svoje naselje. Tu so lahko přikázáni tudi morebitni predlogi za spremembo občinskega plana. Ob podrobnej- šem proučevanju se namreč obi- čajno pokaže, da plánské odločitve niso smotrne in bi jih bilo potrebno spremeniti. T ako vzpostavljamo tudi tok povratnih informacij z ni/jega nivoja na višjega. Na teh prikazih se uvaja tudi potrebno stopnjevanjc rcguliranja, saj se a nekatere ele- mente npr. ohranjanje le priporoca, za druge pa se zahteva (zahteve so nato zapisane kot norma v odlok). Menimo, da naj bodo lokalnemu prebivalstvu predstavljena tudi stro- kovna gradiva (ne le odlok) kot del osvcščanja in izobraževanja oz. dviga kultuře. Predstavitve strokov- nih g adiv naj bi bile zasnovane tako, da bod razumljive in zanimive za čim širši krog ljudi. Tu je možno iz elati plakate, ki strokovno gradi- v na poljuden náčin predstavijo do- mačinom, predvsem bodočim gradi- teljem. T ri take plakate smo předsta- vili že v prcjšnji številki Urbancga i/ziva**, tokrat pa predstavljamo plak t, ki s fotomontažo přikazuje značilne neust rezne nove gradnje in ob njih predl ge, kako bi jih bilo mogoče oblikovalsko izboljšati. Pla- kat je na javnih razgrnitvah med Bo- hinjci vzbudil veliko zanimanja in odobravanja, saj so barvne fotogra- fije in montáže zelo názorné in lahko razumljive, s tem pa tudi dokument kot ceļota postane bolj razumljiv (slikal). Na drugačen náčin, kot je običajno, je možno izdelati tudi obrazložitev prostorskih ureditvenih pogojcv, ki je (poleg odloka in soglasij) sestavni dcl akta. Obrazložitev je možno zas- novati tako, da bo razlagala in ute- mcljcvala določbe, ki so zapisane v odlok, ob tem pa tudi opozorarjala na předpise, ki določeno področje že obravnavajo. Poleg tega so v njej priporočila glede prostorskega ure- janja, za katera smo sodili, da naj ne bodo zahteve ali prepovedi (před- pis), temveč le zaželeni ali odsve- tovani gradbeni in drugi posegi. Sem je vključena tudi tista vsebina, ki je v odlok ne moremo zapisati, npr. sa- nacija degradiranih območij (tako npr. gradnje kanalizacije z odlokom ne moremo predpisati, lahko jo le postavimo kol pogoj, ki ga je třeba izpolniti pred novo gradnjo; podob- no velja za sanacije gramoznic ipd.). Tu so tudi rcíitve, ki naj pokažejo, 75 ~ ¿T' " " ?mÊÊËÊ&B ISS?'" Ň-JxŘ, či tBJ & & ^ um aiBéi ffiŁ J¡ÉL, ^ ' i® ía ÍMÍ-Q SFJPWs --T-JS-í ss mije uwiu , J¡FT' ļX<~ / This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:55:44 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 12, 13/1990 kako jc mogočc zadostiti zahtevam odloka: idcjnc skice objekt ov, urc- ditevtrgovitd. V zadnjo skupino izboljšav sodijo tiste, s katerimi je mo/no i/ javnih razgrnîtev ¡n razprav narediti več kot le točko konfliktov med urbanisti in lokalnim prebivalstvom. Načrto- valei got ovo vedo, kako těžko je raz- ioniti, kaj prostorski ureditveni po- goji sploh so, pa tudi pojasniti nekatere izraze, ki jih je uvedla zakonodaja (npr. kaj je dopolnilna gradnja). Zavedamo se tudi, da so odlok in karte za ljudi zelo ne- privačno gradivo, do katcrega upra- vičeno čutijo odpor. Zato jc to gra- divo možno dopolniti s plakati, ki na čim bolj preprost in jasen náčin po- jasnjujejo, kaj je plan in kaj so pros- torski ureditveni pogoji, pa tudi nekaj izrazov iz odloka. Prav tako je možno s kratkimi besedili in kari- katurami opisali pot (postopek), ki naj jo uberejo listi, ki se z razgr- njenim gradivom ne strinjajo, in kak- šen bo postopek sprejema, ki sledi javni razgrnitvi (slika 2). Na podlagi dosedanjih odzivov lah- ko occnimo, da smo na pravi poti in da bodo - če bomo zapovedim in prepovedim dodali še priporočila in rešitve ter jih na nazorcn náčin před- stavili lokalnim prcbivalccm - pros- torski ureditveni pogoji bolj učin- koviti. mag. Breda Ogorelec. dipl. geogr., Saša Dalla Valle, dipl. inž. arh. * Suha krajina - posebne strokovne pod I a ge za prostorske izvedbene akte. Urbanistični inštitut SRS, nosilec: Saša Dalla Valle, sodclavci: Andrej Iìrjavec, Breda Ogorelec ¡dr., Ljubljana, 1989. Vasi pod Stolom - posebne strokovne pod- lage za prostorske izvedbene akte, Urbanis- tični inštitut SRS. nosilec: Saša Dalla Valle, sodclavci: Breda Ogorelec idr.. Ljubljana, 1989. Triglavski narodni park v občini Radovljica - prostorski ureditveni pogoji (osnutek), Ur- banistični inštitut RS. nosilec: Saša Dalla Valle, sodelavec: Breda Ogorelec, I jubljana, 1990. * * Breda Ogorelec: Sodelovanje prebivalstva v načrtovalskem postopku. Urbani izziv št. 11/1990. 76 poročila Barbara Černič Poročilo o 16. seji Skupině za urbane zad eve pri OECD-ju (Pariz, 3. in 4. maj 1990) Skupina za urbane zadeve pri OECD-ju se sestaja dvakrat letno, in siccr na jesenski seji v novembru in na spomladanski v maju. Vse seje potekajo na sedežu OECD-ja v Pa- rizu. Poleg rednih sej je vsako leto 5c več delovnih sestankov v ok viru po- sameznih projektov. Urbanistični inštitut Slovenije po pooblastilu Zveznega zavoda za mednarodno znanstveno, tchnično prosvetno in kult urno sodelovanje spremlja delo- vanjc tc skupině in sodclujc na red- nih sejah. Na lctošnji spomladanski seji sta v vsch razpravah, poročilih o posa- meznih projektih in predstavitvah vsebin bodočih mednarodnih kon- fcrcnc in seminarjev prcvladovali dve temi: sodelovanje z vzhodno Ev- ropo in "sprcjcmljiv razvoj". Odziv na spremembe v vzhodni Evropi jc bilo čutiti žc na jesenskem zasedan- ju, tokrat pa je bilo vso pozornost, ki jo dogodkom posvečajo tako državc članicc OECD-ja kot tudi medna- rodne organizacije, čutiti praktično v vsaki misii. Odpiranje vzhodne Ev- ropě prinaša svežino in nove neo- mejene možnosti sodclovanja, daje polet novim idejam, po drugi strani pa vzbuja zaskrbljenost pred prchi- trimi spremembami in njihovimi možnimi negativnimi poslcdicami. Pozornost skupinc za urbana vpra- šanja je usmcrjena seveda predvsem prostorski vidik razvoja in v eko- loškc probléme. Napovedio tem, ali se bo nadaljevala politika izvoza zastarclih in ekološko oporečnih tchnologij in odpadkov v dežele vzhodne Evropc, se Se vedno raz- hajajo. V/hodnocvropska mesta so za skupino OECD posebna točka, polna izzivov in neslutenih možnosti ter seveda problemov. Med točkami na dnevnem redu seje je bilo največ pozornosti usmcrjeno v potrditev programov projektov za lelo 1991 in v obravnavo dveh kon- čnih poročil, in siccr Zemljiška po- litika v mestih in Politika varstva okolja v mestih v prihodnjem deset- letju ter delovne verzije poročila Ur- bani vplivi sociálno- dcmografskih sprememb. Seji so poleg predstavnikov držav, članic OECD prisostvovali Se pred- stavniki različnih mednarodnih or- ganizacij (Svctovna banka, Evropská gospodarska skupnost, ECE - Ev- ropská gospodarska komisija pri Združenih narodih, IULA - Med- narodno združenjc predstavnikov lokalnih oblasti, Evropski svet). V uvodnem govoru je direktor g. Lang poudaril, daje prioritetno delo na področjih varstva okolja in vsch s tem povc/anih projektih: razmcrje med ckologijo in ekonomíjo; razvoj in vplivi novih tchnologij; prepre- čcvanjc ckoloških katastrof. Pospe- šcvanju sodclovanja z deželami ne- članicami jc namenjena ustanovitev novega Centra za sodelovanje z vzhodno Evropo pri OECD-ju. V letu 1991 naj bi ugotovili ključna področja sodclovanja. Idcntificirali naj bi izvcdcnce v OECD-ju, ki bi se lahko odzvali potřebám in zahtcvam vzhodne Evropc. Prcdvidena jc or- ganizācijā različnih seminarjev, na katcrc bodo vabljcni vzhodno ev- ropski strokovnjaki za posamezna področja. V nadaljcvanju je bil obravnavan program projektov za leto 1991. Novi programi naj bi se izognili nekaterim ponavljajočim se starim napakam podvajanja, nepovezanosti in slabé primcrljivosti. Dr. Alexander z OECD-ja je na- vcdcl priporočila za oblikovanje programov in sicer: zahtevana je specifičnost, izdelati je potrebno This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:55:44 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms