v.
i }'A
Knjižnica
sp
'*T ZASAVC 2007
h lili
0087633,9
COBISS e
ŠTEVILKA 9, LETNIK 18 04. 05. 2007, CENA 1,13 €/270 sit F*
**•> « ' ' *’
*
*; a Sf!
. v
Im®
Wn
-


• ^ ; • 5>> 5sT
ržSBrHF*
GL ZARJEV SIM
SBHBDZB JJG
HUDIČEVE PODOBICE

v
•r% %,->/
X
BSZBBBÖB i;'*
* ’t-'-v' .	. '*v2* &
SUZUKI
na
Swift
od 19.990
Nov model SX4 - diesel
Avtohiša Kržišnik Zagorje
Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359
www.avtohisa-krzisnik.si
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov
mazoa
o
c
TJ
O — on —
3 N
-M _C <b ••=
•r—x C
O) "O > N Q) fO Z ^
«
102
qUALITÄTS
REPORT
2006
Mazda je številka 1 jg
po kakovosti.
"O
o
D» 5
rti ~ S o
L—
>(/l	>
£ CD
o ^
-Q £
"a o.
Szs
£ o
> dO QJ
Kaj bi imeli raje za 2€ na dan?
(O	zritsrx
^-gfc □	gf
Kaj bi imeli raje za 3€ na dan?
ß'	□
Kaj bi imeli raje za 5€ na dan?
IN ■<	“
c « _q ro o
o 73 ra T3 ra Ü
C xD (D ra i- -a
> N O) ro
rN
O
T3
N
ta
Kaj bi imeli raje za 6€ na dan?
(P
Morate prebrati:
SOS za naš modri planet
Nadzor e-pošte s strani delodajalca
Vinko Hrovatič se ne da
Kolesa teme
Za dušo in telo
SV se predstavi
Mspešna sezona smučarjev
A.
Ko pesem spregovori
a
]
Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o.,
Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar.
Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanti Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj.
Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri.
Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi.
Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494
GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533, 040 267411.
E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih.
Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750.00 srn, polletna 13,52 EUR <3.240.00sit).
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti.
V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo.
Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
mm stm 0
IV°PN'
Uvodnik
Bilo je podaljšano ali pa tudi ne/ praznovanje. Kaj vse pogojuje daljše ali krajše praznike, bi v teh par vrsticah težko določila. Nekaj bo pa kar držalo. Najbolj1 praznično praznovanje so imeli tisti, ki imajo 1 praznik pravzaprav slednji dan. O tem me je prekričala svinjarija po zelenicah in igriščih in parkih.
1 Naj me koklja brcne, če nisem v teh dneh nekajkrat} i pobrala prazne steklenice in jih ročno odpremila v1 ; marsovca. No, ja, priznam, tudi take so bile vmes, katerih I
S dno se še ni vi-' sparjena pijača S najpomembnej-(slabost in bruha-)če je opojne teilnevarno je, da je (treba udušiti v naj-/času.
)Ne vem, kaj bi ve-/povedati o tem, )da se kres podre
delo. Ja, pa kaj, saj S ni užitna in, kar jei, še, povzroča silno) nje. Ni problem/ kočine preveč, bolj) sparjena, zato jo je/ krajšem možnem)
deževalke vedele) kakšen znak je to,/ prej, preden dodo-) /bra zagori. Je to slabo ali dobro znamenje? Kakorkoli že, stoječ/ (ni več, v višine nič več ne segajo njegovi plameni - plazijo se po) (tleh in iščejo, kaj bi se lahko še dalo vneti.To pa je že podtalno/ (delovanje, ki delavskemu razredu prav nič ne pristaja. Ponosnih (kleni in neizprosni za svoje pravice so vedno (menda) stali/ (strumno in pokončno. Ne pa se plazili po tleh in skrivaj iskali) (posušene odpadnike velikega in ponosnega življenja in netili/ (plamenčke, ki grozijo z uničenjem pri koreninah.
/Rdeči nagelj je resda zažarel v vsem ognjenem žaru pre-( (lepega cveta in lahko bi bil znanilec še vedno pokončnega) (naroda, ampak, ja vedno je kakšen ampak. Roke, ki so ga/ (držale kot dragocenost, kar je za njih tudi bila, so bile) (stare, utrujene, od dela izžete, ki so s cvetom v roki/ )spominjale na neko preteklost, ki si ni zaslužila, da bi j (to postala. Sedanjost nujno potrebuje žar in energi-č (jo, ki jo daje simbol delavskega boja za pravice..., -(Delavci, vsi, ki še vedno z vso pravico in ponos- \
(no nosimo ta naziv —
)Zasavčani - rdeč nagelj naj držijo delavske/ xroke
^Urednica Marta
mtemič smeno Tl- 2001
Naslovnica: Pr ribčih
IQ pma mim
Srečanje mladih strojnikov Slovenije
V prostorih medpodjetniškega izobraževalnega centra v Velenju je dne 12.04.2007 potekalo že 15. srečanje mladih strojnikov iz 24 slovenskih strojnih šol.Vse skupaj je prišlo 65 dijakov, spremljalo pa jih 50 mentorjev in 20 ravnateljev.
Srečanja so se udeležili tudi dijaki Srednje tehniške in poklicne šole iz Trbovelj.
Dijaki so dopoldanske ure zapomnili z dejavnostmi v šolskih delavnicah, kjer so inštalaterji sestavljali računala, orodjarji in oblikovalci so sestavljali lokomotive. Avtomehaniki in avto serviserji so spregovorili o drugih možnostih pogonov za motorna vozila. Stroji tehniki pa so predstavljali sodobne poti za izkoriščanje energije. Po delovnem srečanju so si mladi strojniki, mentorji in ravnatelji še ogledali proizvodne prostore Gorenja, Gorenje Orodjarne in tudi Termoelektrarne iz Šoštanja. Po končanih ogledih je sledil še zaključek srečanja na katerem je vsaka šola dobila tudi po en izdelek, katerega so mladi strojniki izdelali v dopoldanskih delavnicah.
Slika in tekst Romih
V Zasavju se bo v maju odvijal festival Metal kramp 100J open air
Trije zasavski klubi, Šklab, Klub B in Chaosstar pripravljajo metal festival, ki so ga poimenovali Metal kramp. Festival je dobrodelne narave, saj bodo organizatorji celoten izkupiček namenili za nabavo slušnih aparatov starejšim občanom z motnjami sluha.
Festival Metal kramp se bo odvijal na nogometnem igrišču Proletarec v Zagorju ob Savi in sicer 4. in 18. maja ter I. junija. Vsi trije dnevi so tematsko obarvani. Prvega so poimenovali THRASH NIGHT, sledi DEATH NIGHT, za zaključek pa še METALCORE NIGHT.V času festivala bo nastopilo več kot 15 priznanih skupin iz celotne Slovenije, pa tudi iz Italije, Avstrije in Hrvaške, ves čas pa bodo potekale tudi obkoncertne dejavnosti in igre.
Idejo za Metal kramp so organizatorji dobili po zgledu že uveljavljenih festivalov, njegov namen pa je promovirati metal glasbo v Zasavju. Prav zaradi tega je vstop na vse tri koncerte za »metalce« in glasbene navdušence brezplačen, organizatorji pa zagotavljajo veliko zabave, nizke cene pijač ter heavy metalska nebesa!
Več o festivalu si lahko ogledate tudi na www.myspace.com/ metalkramp.
Dan upora proti okupatorju
V dvorani Delavskega doma v Trbovljah je v četrtek, 26. 04. 2007, potekala svečana prireditev v spomin na dogodke leta 1941.26. aprila 1941, 10 dni po kapitulaciji jugoslovanske vojske, je bila v vili književnika Josipa Vidmarja pod ljubljanskim Rožnikom ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je združila 15 strank in organizacij, ki so jih predstavljali ljudje različnih prepričanj, v uporu proti okupatorju.
Slavnostni govornik,podžupan Mitja Rozina,je v svojem nagovoru poudaril pomen takratne odločitve zavednih slovenskih hčera in sinov, ki so se zavestno uprli okupatorju ne glede na njegovo vsestransko premoč. Svoja življenja so nesebično položili na oltar slovenstva za svobodno prihodnost prihajajočih generacij. PZ Zarja iz Trbovelj in člani MG Svoboda Trbovlje, so z reper-tuarjem partizanskih in rudarskih pesmi ter recitiranjem Kajuhove poezije poskrbeli za slavnostno vzdušje na prireditvi. Proslava na predvečer praznika je bila tudi v Zagorju, kjer je zbrane uro pred začetkom razveseljeval Pihalni orkesterViva Zagorje. Na svečanosti pa je bil slavnostni govornik Matjaž Švagan.
Besedilo in slika: M.A.Š.
Kresovi so zagoreli
Na vseh tradicionalnih točkah, kjer se že leta zbirajo ob prazniku dela Zasavčani, je bilo tudi letos ob kresovih prijetno in zabavno druženje.
Ob glasbi, klepetu in plesu in ne nazadnje tudi ob pijači in jedači, so se spet družili Zasavci in marsikatero modro misel izrazili, le da je malo verjetno, da bo rodila sad. Pravzaprav je to edino druženje, ko so si vsi »prizadeti« enotni, saj po sili razmer v navadnih dneh vleče vsak na svojo stran in le izjemoma stopijo skupaj in zahtevajo pravice, zaradi katerih izbojevanja je že davno tega nastal delavski praznik.
Živel ena pika maj, praznik dela in klicaj. Ko so kresovi pričeli dogorevati, v kolikor se niso že prej podrli, se je prilegel počitek, vsaj za tiste, ki so se odločili za pohod na Pleše, kjer že dolga leta prirejajo srečanje na dan I. maja in tudi Mrzlica je vabila na druženje. Nagelj? Simbol praznika dela je bil redko viden, bil pa je - le da so bile roke, ki so ga nosile, že zgarane in so svoj prispevek k izgradnji delavske-Mladih delavcev bo trebe, odločenih, da se borijo za svoje delavske pravice - ne le za nazive in stolčke.
MaH
Predpogodba o prodaji oz. nakupu nepremičnin med družbo Toming -Consulting d. o. o., družbo SITIM d. o. o. in družbo SOL Intercontinental d. o. o.
Na I. izredni seji Občinskega sveta Občine Trbovlje, dne 16.04.2007, so občinski svetniki sprejeli sklep, da se Toming consultingu d.o.o., Šaleška cesta 21, Velenje, kot izbranemu ponudniku na javnem razpisu za prodajo nepremičnin z zbiranjem ponudb, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije dne 5.5.2006, proda proizvodna hala na naslovu Vodenska cesta 49, v neto izmeri 2.682,60 m2 , ki je v lasti Občine Trbovlje, pod pogoji, da bo do konca leta 2008 pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo nadomestnega objekta v skladu s prostorskimi akti, da bo ta objekt zgrajen najkasneje do konca leta 2009 in da bo do konca leta 2009 na kupljeni lokaciji zagotovil najmanj 40 novih delovnih mest in sicer za obdobje, ki ne bo krajše od petih let. Družba Toming Consulting d.o.o. je morala najkasneje v roku 14 dni po sprejemu sklepa predložiti Občini Trbovlje predpogodbo za sklenitev kupoprodajne pogodbe dela nepremičnine citirane v prvi točki sklepa, sklenjeno s družbo STTIM d.o.o., in v predpogodbi je potrebno opredeliti razdelitev obveznosti, ki izhajajo iz razpisnih pogojev, glede na odkupljeni delež posamezne pogodbene stranke. Župan Občine Trbovlje sporoča, daje bila predpogodba o prodaji oz. nakupunepremičninmedpogodbenimistrankami, TOMING CONSULTING, d. o. o., STTIM d. o. o. in SOL INTERCONTINENTAL d. o. o. 25.4.2007 podpisana. V predpogodbi je opredeljeno, da se bosta v glavni pogodbi družbi Toming in STTIM, skladno s pogoji Občine Trbovlje, zavezali med drugim tudi, da STTIM obdrži v petletnem obdobju najmanj 100 delovnih mest, Toming pa zagotovi do konca leta 2009 najmanj 40 novih delovnih mest in sicer za obdobje, ki ne bo krajše od petih let.
Iz izjave za javnost župana Bogdana Baroviča
ga gibanja že davno tega dale. mladih, zagnanih, zavednih in
SOS za nas modri planet
»Zemlja na kateri živimo, ni naša last. Vse kar nas obdaja, smo si sposodili od naših prednikom in bomo morali vrniti našim potomcem«
(indijanski poglavar Seattle)
V nedeljo, 22.4., je bil svetovni dan Zemlje, katerega so dostojno obeležili tudi učenci OS Ivana Skvarče iz Zagorja.
Centralna predstavitev projekta SOS za naš planet je bila 20.4. v telovadnici šole. Sodelovali so vsi učenci in učitelji s pomočjo staršev in vseh, ki jim ni vseeno, kaj se bo še naprej dogajalo z izposojeno zemljo, na kateri živimo.
V razredih so že dlje časa postavljeni ekološki otočki za ločevanje odpadkov, zagnano se zbira star papir, varčuje se z električno energijo, vodo, papirnatimi brisačami, plastičnimi kozarci za vodo, itd. Iz odpadnega materiala se v rokah mladih ekologov rojevajo čudoviti izdelki, očistili so nekatera območja v zagorski občini, pogozdovali, na podružnicah urejali okolico. Raziskovali so zajetja vode, čistilne naprave, divja odlagališča, ekološko obdelovanje zemlje in pridelavo bio pridelkov....napravili so tudi pravi jabolčni sok in postregli z zdravo, domačo in okusno jabolčno pito.
Starejši učenci so rezultate raziskav primerjali s stanjem v Sloveniji in svetu.
Prepričani smo, da bodo vsi sodelujoči tudi vnaprej vzorno skrbeli, da naš planet zares ostane moder.
Slike, besedilo: St.R.
Anatol, godba in proslava
V hrastnišhi Knjižnici Antena Sovreta so si v torek, 14. april 1007, zamislili predpraznične obarvan večer.
Najprej je pred knjižnico za prijetno razpoloženje igral del rudarske godbe, ob 19. uri pa je igralec Anatol Štern začel z monodramo Lovro Toman, ki jo je napisal Matjaž Kmecl.
Igralec je s temperamentno igro prepričljivo odigral enega najbolj priljubljenih politikov sredine 19. stoletja, ki je slovel po ognjevitem zavzemanju za slovenstvo. Monolog je avtor Matjaž Kmecl umestil v april 1848, ko naj bi Toman prvič razvil slovensko zastavo.
Glasbeni uvod v monodramo
Anatol Štern
Vrhunec prazničnega dneva upora proti okupatorju pa je bila proslava v hrastniškem delavskem domu, ki sta jo v četrtek, 26. aprila 2007, organizirala Občina Hrastnik in Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Hrastnik.V kulturnem programu so sodelovali člani MRZ Svoboda, gojenci Glasbene šole Hrastnik in recitatorji; slavnostni govornik pa je bil župan Miran Jerič.
FMšmi Q|
Glažarjev sin pri Antonu Sovretu
Daniel Artiček je zanimiv človek. Predvsem rad piše in uživa, ko zbira podatke, na podlagi katerih oživi zgodbo in z njo živi.
V ponedeljek, 23. aprila 2007, je predstavil v Knjižnici Antona Sovreta svojo zadnjo knjigo Glažarjev sin, ki je zelo berljiva in bralca takoj pritegne. Temelji pa na zgodovinskih dejstvih, ko je propadla žusemska grofija in ko so zaprli glažuto v Loki pri Zusmu. Delavci niso imeli svoje zemlje, zato so morali poiskati zaposlitev drugje.Tako spremljamo mlado družino, ki se preseli v Hrastnik, kjer je že delovala nova in velika steklarna...
Glažarjev sin
Daniel Artiček
Daniel Artiček je sicer rojen 1933 v Grobelcah, v življenju pa se je po končani ekonomski fakulteti ukvarjal z gospodarstvom. Prvo knjigo je napisal leta 1990 in doslej se jih je nabralo več kot deset. »Ko sem se vozil z avtom po Tuhinjski dolini, sem rad opazoval čudovita vrata iz težkega lesa, lepo izrezljana, s čudovitimi motivi.Tako sem se odločil, da jih fotografiram,» je opisal vzrok za nastanek prve knjige Lepa vrata Tuhinjske doline. Nastalo je petdeset imenitnih posnetkov in polovico teh vrat danes že ni več... V svojih knjigah je zapisoval tudi zgodbe domačega kraja, razkril svoja življenjska spoznanja, opisoval nove ekonomske razmere...
Obiskovalci so se s prijetnim ustvarjalcem zadržali še nekaj časa v pogovoru, zlasti o iskanju virov po Zasavju, ki jih je rabil za nastanek knjige Glažarjev sin.
Knjigo lahko dobimo tudi po pošti. Avtorjev GShJ: 041 643
369
Foto in besedilo: FanČi Moljk
0 HMŠteRC
Zagorske novičke
Most preko Kotredeščice
V objavo v Uradnem listu so poslali razpis za izvedbo del rekonstrukcije mostu preko Kotredeščice na regionalni cesti v Zagorju v bližini bencinskega servisa in komunale v Zagorju. Rekonstrukcija predvideva obnovo obrežnih zidov, zamenjavo mostne plošče, prehodnih plošč, pločnika, ograje in javne razsvetljave. Predvidena vrednost investicije je 250 tisoč evrov, investitor je Družba RS za ceste.V primeru, da ne bo zapletov pri izbiri izvajalca, bodo dela zaključili predvidoma v drugi polovici jeseni. V času gradnje bo promet potekal enosmerno, reguliran bo s semaforji.
Plaz Markelj
Vlada RS je sprejela sklep na predlog Ministrstva za prostor o zagotovitvi sredstev za dodatna dela na plazu Markelj v višini 146 tisoč evrov. Dodatna dela so potrebna zaradi spremenjenih geoloških sestav tal in s tem povečanega območja zavarovanja. Družina se v hišo ne bo več selila, zato je v pripravi podpis pogodbe o odkupu zemljišča za nadomestno gradnjo stanovanjske hiše za družino Markelj.
Notar
Notarska pisarna v prostorih občinske stavbe v Zagorju bi morala pričeti z delom v začetku aprila.Vendar bo notar pričel delati 16.04.2007, saj morajo opraviti še nekaj potrebnih aktivnosti do otvoritve. Notar bo imel uradne ure od ponedeljka do četrtka med 9. in 12. uro ter med 14. in 16. uro, ob petkih pa med 9. in 12. uro ter med 13. in 14. uro.
Pomladansko čiščenje
Občina Zagorje je poslala krajevnim skupnostim, šolam in društvom v občini Zagorje dopis, v katerem jih pozivajo, da tudi letos pripravijo pomladanske čistilne akcije, ki so v občini postale že tradicionalne.V primeru organiziranih akcij bodo na Komunali Zagorje zagotovili brezplačne vrečke in brezplačen odvoz odpadkov. Obveščajo jih tudi, da je z ureditvijo zbirnega centra spremenjen način zbiranja kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.Vsi občani lahko skozi vse leto v času
Odvoz avtomobilov
V prvih treh mesecih so iz občine Zagorje odpeljali kar 165 starih avtomobilov. Podjetje GET inženiring, ki izvaja to dejavnost, je odpeljalo 92 vozil, ki jih vodijo pod rubriko »stara bremena« in 73 vozil, ki so jih vozniki odjavili iz prometa.
Ruardi
Minister za okolje in prostor je sprejel sklep o javni razgrnitvi Predloga državnega lokacijskega načrta za regionalno cesto I. reda RI -221/1219 Zagorje - Bevško na območju plazu Ruardi, ki je leta 1986 zasul med drugim tudi regionalno cesto.Takrat so izdelali začasni obvoz regionalne ceste preko potoka Kotredeščica z montažnim kovinskim mostom. Doslej so izdelali študijo več ih variant ureditve prometa na tem delu Zagorja. Izbrali so rešitev ceste po obstoječem začasnem obvozu z izboljšavo horizontalnega poteka cestišča. Ob gradnji regionalne ceste in deviacij nameravajo dograditi še obstoječo infrastrukturno omrežje, urediti strugo potoka, odstraniti bo treba zapuščen stanovanjski objekt, železni most in prestaviti kozolec - toplar. Javna razgrnitev bo potekala od 6. aprila do 7. maja 2007.
Beričevo-Trbovlje
Javna razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta za DV 2x110 kV Beričevo - Trbovlje je potekala od 22. novembra 2006 do 22. decembra 2006.V času javne razgrnitve je bila 7. decembra 2006 organizirana tudi javna razprava.V času javne razgrnitve ter na sami javni razpravi je bilo podanih veliko pripomb in pobud krajanov, predvsem na področju KS Senožeti -Tirna. Predloge in pripombe iz javne razgrnitve in realne možnosti za optimizacijo je Ministrstvo za okolje in prostor proučilo in pripravilo delovno gradivo optimizacije poteka trase DV 2 x 110 kV Beričevo -Trbovlje, ki ga bodo predstavili v četrtek, 12. aprila ob 16. uri v sejni sobi Gasilskega društva Zagorje - mesto.
Vir: Bilten
Manj alkohola med vozniki - več
življenj
Mladi vozniki so zaradi tveganega vedenja najbolj ogroženi Globalni teden prometne varnosti od 23. do 29. aprila je potekal pod okriljem Organizacije združenih narodov in Svetovne zdravstvene organizacije. Namenjen je bil zlasti mladim udeležencem v prometu ter iskanju novih iniciativ in ukrepov, ki bi lahko v naslednjem obdobju prispevali k izboljšanju varnosti mladih. Mladi vozniki so v prometu izpostavljeni predvsem zaradi tveganega vedenja, vožnje pod vplivom alkohola in drugih drog, prevelike hitrosti, neuporabe varnostnega pasu ali čelade, precenjevanja svojih sposobnosti in pomanjkanja
izkušenj.
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so ob tednu prometne varnosti usmerili pozornost na problem razširjenosti alkohola med mladimi udeleženci v prometu.
Opiti vozniki povzročijo v Sloveniji približno I I odstotkov vseh nesreč, tretjino nezgod s smrtnim izidom in četrtino nezgod s hudimi poškodbami. Že majhna koncentracija alkohola v krvi je dovolj, da voznik ukrepa za trenutek prepozno. Samo popolnoma trezen voznik lahko povsem trezno ukrepa. Pri koncentraciji 0,5 grama alkohola na kilogram krvi se z voznikom že lahko dogaja naslednje: pojavi se rdeča slepota (slabše zaznava rdeče luči na semaforju in zavorne luči), zmanjša se sposobnost hitrega preusmerjanja pogleda z enega predmeta na drugega, predmeti se zdijo bolj oddaljeni kot so v resnici, zmanjša se zbranost, reakcijski čas se podaljša in pojavijo se motnje ravnotežja. Neizkušeni mladi vozniki, stari od 18 do 20 let, povzročijo pod vplivom alkohola tudi do štirikrat več prometnih nezgod kot vozniki, starejši od 40 let. Številne raziskave so pokazale, da so med najpogostejšimi udeleženci in povzročitelji prometnih nesreč prav mladi med 19. in 24. letom starosti. Njihova ogroženost je dvakrat do trikrat višja, kot je ogroženost drugih starostnih skupin udeležencev v prometu. V tridesetletnem obdobju - od leta 1970 do leta 2000 - je v Sloveniji v osebnih avtomobilih umrlo 3.270 mladih od 15. do 24. leta starosti, več kot 85.000 je bilo poškodovanih. Spremljanje okoliščin prometnih nezgod, v katere so vpleteni mladi, kaže, da sta glavna vzroka za poškodbe v prometu alkohol in neprilagojena hitrost. Delež vinjenih povzročiteljev prometnih nezgod ni v nobeni skupini tako visok, kot je prav v skupini mladih voznikov s kratkim vozniškim stažem. Značilno je, da opiti vozniki najpogosteje vozijo prehitro in povzročijo nezgodo zaradi neprilagojene hitrosti, vozijo po napačni strani cestišča in ne upoštevajo pravil o prednosti. »Vsak deseti povzročitelj prometne nezgode je pod vplivom alkohola.Vozniki, ki so v času vožnje opiti, v primerjavi s treznimi vozniki kar enajstkrat bolj tvegajo, da bodo povzročili prometno nezgodo.Vožnja pod vplivom alkohola prinaša štirikrat večje tveganje za smrtno poškodbo. Zaradi delovanja na možganske celice povzroča alkohol kot psihoaktivna snov spremembe pri presojanju, zaznavanju, mišljenju, čustvovanju, vedenju,gibanju, koordinaciji, reakcijah in vidu.V prometu ima lahko alkohol usoden vpliv na reakcijski čas. Pri količini 0,8 promile alkohola v krvi se lahko reakcijski čas podaljša že za eno sekundo. Pri hitrosti 50 kilometrov na uro pa v eni sekundi prevozimo 14 metrov... Alkohol poveča število napak med vožnjo, vozniku pa daje občutek, da vozi bolje kot sicer.Vpliva na tiste spodobnosti, ki so ključne za varno vožnjo,« je povedala Nuša Konec juričič, dr. med., specialistka socialne medicine, predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. »Alkohol je zaradi razširjenosti zelo vpet v življenje in marsikdo niti ne pomisli več, da spada med droge. Lahko povzroča odvisnost in njegova zloraba je nevarna.Vse to so sporočila in dejstva, ki bi jih morali ponotranjiti tako mladi kot odrasli - ne samo zaradi prometne varnosti, temveč tudi zaradi vseh drugih nevarnosti, ki jih posamezniku in družbi povzroča zloraba alkohola.« Osveščanju mladih o vplivih alkohola je namenjena nova spletna stran na naslovu www.mislizglavo.si, ki jo je odprl Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem. Vzgoja za razvijanje ustreznih stališč do alkohola je zelo smiselna, saj se Slovenija s porabo več kot 10 litrov čistega alkohola na odraslega prebivalca na leto uvršča med države z visoko porabo alkohola, predvsem pa med t.i. »mokre kulture«, v katerih imajo ljudje do alkohola zelo toleranten odnos.
Mladi vozniki predstavljajo pomemben del reševanja problema prometne varnosti, če bodo v obdobju odraščanja uspeli izoblikovati celovit pozitiven odnos do varnosti v prometu. Oblikovanje varnih stališč o vožnji in prometu je dolgotrajen proces, ki se opira na ustrezno prometno vzgojo od prvih korakov in voženj s starši do oblikovanja stališč v vrtcih in šolah. Ugodne pogoje za prometno varnost lahko zagotavljamo na različnih področjih dela in življenja, od izboljšanja cestnih površin do ustrezne zakonodaje, iniciativ civilne družbe in preventivnih akcij za mlade ter vzpostavljanja nenaklonjenega odnosa do zlorabe alkohola v družbi.Vsak posameznik pa lahko prispeva k prometni varnosti že s temeljnim upoštevanjem osnovnih pravil - s tem, da je v prometu trezen, spočit, viden, strpen in pripet.V Sloveniji in tudi v celjski regiji so poškodbe v prometu glavni razlog prezgodnje umrljivosti pri ljudeh, ki so mlajši od 45 let, so še poudarili na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Za to starostno skupino je namreč značilno, da jo poškodbe v prometu bolj ogrožajo kot rak in infarkt. Poškodbe v prometu uvrščamo na prvo mesto po bremenu socialne in ekonomske izgube za družbo. Ogrožajo kakovost življenja, gospodarstvo in sistem zdravstvenega varstva.
Povzeto po virih
Letni remont
V trboveljski termoelektrarni se je letni remont 11$ MW bloka letos pričel 30. marca in bo
trajal do 10. junija.
Vrednost remonta je okrog 3 milijone evrov, pri tem pa je največ pozornosti namenjeno generalnemu remontu turbine. Pri delu bo poleg domačih delavcev sodelovalo še okrog 200 delavcev iz 20 podjetij iz Slovenije in drugod.
Obseg del so opredelili na podlagi rezultatov opravljenih analiz diagnostičnih meritev, izvedenih v remontu leta 2006, glede na kratkoročne plane vzdrževanja naprav in glede na razpoložljiva sredstva v letnem poslovnem načrtu za leto 2007, namenjena za vzdrževanje.
V prvih dneh remonta so potekale priprave in organizacija gradbišča, čiščenje kotla in ostalih naprav ter postavljanje gradbenih odrov na različnih lokacijah. Najzahtevnejši je gradbeni oder v tlačnem delu kotla, ki se je zaradi višine in težkega dostopa predvidoma postavljal kar pet dni. Kakor vsako leto, bodo tudi letos opravili preglede in vzdrževalne posege na vseh napravah bloka. Na transportnih napravah za premog, žlindro, pepel in sadro bodo pregledali reduktorje in na osnovi že opravljenih analiz olja zamenjali izrabljeno olje v reduktorjih. Prav tako bodo pregledali in zamenjali obrabljene strojne elemente transportnih naprav kot so pogonski in povratni bobni, vodila, strgala, valjčki in sklopke. Zamenjali bodo obrabljene obloge presipnih lijakov in poškodovane gumi trakove, opravili servisna in remontna dela na dodelilnikih premoga, ki bodo obsegala zamenjavo olja v reduktorjih, pregled ležajev, pregled in meritev debeline dna ter na dveh dodelilnikih zamenjavo pogonske mize, čistilne verige in pogonskih zvezd. Ustrezno pozornost pri izvedbi remontnih del bodo namenili tudi napravam za transport žlindre. Na odžlindrniku bodo zamenjali verigo, zvezde, pregledali vodila, na transportnih trakovih za transport žlindre pa zamenjali vse obrabljene elemente. Opravili bodo čiščenje pnevmatskega transporta pepela in pregled ter zamenjavo izrabljenih delov. Na transportnem sistemu za sadro pa bodo pregledali vakuumski tračni filter in transportne trakove za natovarjanje sadre na kamione. Remontna dela na kotlu in pomožnih kotlovnih napravah obsegajo obnovo izrabljenih pločevin premogovnih mlinov, separatorjev in premogovnih gorilnikov. Pregledali in lokalno popravili oodo ognjeodporno obzidavo v premogovnih kanalih in gorilnikih in v drugem vleku kotla. Pregledali, po potrebi servisirali in nastavili bodo vse zaporne, regulacijske in varnostne ventile. Opravili bodo diagnostične in profilaktične preglede in meritve na ceveh v tlačnem delu kotla, na bobnu in parovodih. Iz meritev bodo pridobili podatke za določitev predvidene življenjske dobe posamez-
KSEFTI
GSM 040 16# 411
nih naprav. Zamenjali bodo kovinski del lijaka uparjalnika, del ocevja pregrevalnikov, posamezne odseke membranskih sten uparjalnika in membrane v področju premogovnih gorilnikov. Na obeh rotacijskih grelnikih zraka bodo zamenjali vse grelne elemente, instalirali nov sistem za čiščenje grelnih elementov in vgradili nova pogona za vrtenje grelnikov zraka. Ker turbina obratuje že devetintrideset let in ima opravljenih 220.000 obratovalnih ur, bodo letos opravili generalni remont na turbini in sicer na vseh treh sklopih: visokotlačnem, srednjetlačnem in nizkotlačnem delu. Na vseh treh sklopih bodo odstranili zgornji okrov in opravili metalografsko nedestruktivno testiranje okrovov za ugotavljanje preostale življenjske dobe. Pregledali in zamenjali bodo tesnilke, membrane, puše in poškodovane stelitne obloge na nizkotlačnem rotorju.Visokotlačni in sred-njetlačni rotor bodo odpeljali na Poljsko, kjer bodo opravili nego in uravnavanje rotorjev pri vrtenju 300 obratov na minuto. Po ponovni montaži vseh elementov turbine bodo izvedli nastavitve pravilne lege osi turbine in ležajev.Turbino bodo opremili z novimi meritvami dinamičnega stanja turbine, ki obsegajo meritve absolutnih in relativnih vibracij ter absolutnih in relativnih raztezkov. Na vseh pomožnih turbinskih napravah bodo opravili servis reduktorjev, črpalk, ventilov in cevovodov.
V	kondenzatorjih pa bodo zamenjali več sto kondenzatorskih cevi. Posebno pozornost bodo namenili tudi pregledu generatorja. Iz generatorja bodo izvlekli rotor ter opravili meritve ter sanacijo toplih mest v železu statorja. Po ponovni namestitvi rotorja in montaži obeh stranskih pokrovov bodo opravili sušenje navitja generatorja in pripravo generatorja na zagon in obratovanje. Na I 10 kV stikališču bodo opravili generalno revizijo štirih polj, preko katerih se pretaka električna energija generatorja bloka 125 MW, mrežnega transformatorja bloka 125 MW in generatorjev obeh plinskih elektrarn. Na napravi za razžveplanje dimnih plinov bodo prečrpali suspenzijo iz pralnika v izpraznilni rezervoar in pregledali gumirane obloge v pralniku in drenažni jami. Opravili bodo servisna dela na sistemih prečrpavanja in dovoda zraka, vode, apnene moke in suspenzije. Pregledali bodo kanale dimnih plinov, grelnik dimni plini - dimni plini in po potrebi očistili notranjost naprav. Pri elektronapravah bodo opravili pregled in revizijo zaščitnih elementov vseh električnih stikališč 0,4 in 6 kV napetosti. Izmerili bodo električne parametre za oceno kondicije vseh energetskih transformatorjev in večjih elektromotorjev. Pregledali, premerili in po potrebi zamenjali bodo poškodovane elemente v razdelilnih omarah električnega toka po celotni elektrarni in zamenjali dve močnostni razdelilni omari električnega toka za napajanje transporta premoga in pa tudi razsmernik za zagotavljanje zanesljive preskrbe z električno energijo najvažnejšim porabnikom, to je napravam za zaščito turbine, kotla in generatorja.
V	juniju bo z vsem opravljenim elektrarna ponovno priključena na omrežje.
Besedilo: Rudi Špan
o
o

Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z	4	40 š
možnostjo sponzoriranja	postanitß ULCLtl 1
trženje in produkcija za gospodarsko	* ■>' m
interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	„	.	.	. ,
E-mail: atv.signal@siol.net
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
O
(71/1
ELEKTROPROM
♦	projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve
♦	bar sedmica
♦	lokalna televizija E TV
EV)
ELEKTROPROM d.o.e. Uk« 22 1412 KISOVEC M.: OS S* ST ISO tu: OS St 71 234
www.elektrvprom.si
♦	trgovina EVJ Center
♦	elektroinstalacije
♦	centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
♦	kabelsko komunikacijski sistemi
♦	grafitne ščetke
♦	tiskana vezja
♦	delovni stroji in nizke gradnje
Vzgojitelji na piano
Društvo prijateljev mladine Trbovlje išče vzgojitelje za sodelovanje na poletnih počitniških dejavnostih v letu 2007
Vsi, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih navaja v razpisu za vzgojitelje pri dejavnostih v letošnjih poletnih počitnicah DPM Trbovlje, se lahko do 10. maja 2007 pisno prijavijo na razpis društva.
Vzgojitelj - prostovoljec je lahko oseba, ki:
se prostovoljno prijavi na razpis za letovanje in izvajanje počitniških dejavnosti je starejši od 18 let
po možnosti študent primerne fakultete, ki poudarja vzgojo in skrb za otroke ima rad otroke : je strpen, kreativen, sprejema drugačnost...
je po možnosti usposobljen za vaditelja plavanja,...(ostale sposobnosti navedite v svojem življenjepisu) je že sodeloval na letovanju ali počitniških dejavnostih v Trbovljah DPM Trbovlje bo v času poletnih počitnic 2007 izpeljalo: termini
dnevne počitniške dejavnosti v Trbovljah julij/avgust taborjenje v Taboru Mojca v Dol. Toplicah 23.06. - 02.07. letovanje na Debelem rtiču 28.06. - 08.07. letovanje v Savudriji 06.08. - 16.08.
Vse, ki imajo smisel in veselje za delo z otroci, so strpni in kreativni, vabijo k sodelovanju. Ob prijavi obvezno navedite vse možne termine sodelovanja zaradi lažje razporeditve vzgojiteljev. Ob tem označite tudi prednostni termin oz. izmeno in morebitno dosedanje sodelovanje z društvom.	DPM Trbovlje
Razvojne spodbude za podjetja v letu 1007
V	ponedeljek, 23. aprila, in sredo, 25. aprila, je Slovenski podjetniški sklad v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo in Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije v Mariboru in Ljubljani pripravil predstavitev državnih spodbud za podjetnike, ki v letu 2007 načrtujejo razvojne investicije. Prireditev je sovpadala s praznovanjem 15. obletnice Slovenskega podjetniškega sklada, na svečanosti pa so se v popoldanskem času s kratkimi filmi predstavila tudi štiri najuspešnejša podjetja, ki so učinkovito koristila razvojne spodbude v preteklem letu. Na podjetniških delavnicah v Mariboru je sodelovalo več kot 400 udeležencev, v Ljubljani pa 250.
Na delavnicah so bile predstavljene spodbude za razvojne investicije v podjetništvu z ugodnimi finančnimi viri v letih 2007 in 2008 in sicer za:
-sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v malih in srednje velikih podjetjih,
-garancij Sklada za dolgoročne investicijske kredite in finančni leasing, mikrokreditov,
-spodbud za zagon in začetne investicije, sofinanciranja turističnih projektov,
-spodbud za raziskovalno razvojne projekte v malih in srednje velikih podjetjih.
V	letu 2006 je Slovenski podjetniški sklad podprl 296 investicijskih projektov in odobril skupno 8,19 mio EUR različnih finančnih pomoči. Od odobrenih je bilo kar 170 projektov, ki so prejeli pomoč iz naslova evropskih strukturnih sredstev v višini 5,96 mio EUR, 17 projektov pa je dobilo pomoč tudi iz naslova Evropskega investicijskega sklada.Tudi v naslednjem programskem obdobju 2007-201 3 ostaja Slovenski podjetniški sklad nacionalni posrednik pri koriščenju evropskih strukturnih sredstev.V letu 2007 bo Sklad razpisal I I različnih razpisov v skupni višini 66,92 mio € za razvojne projekte MSP, ki se bodo realizirali v letih 2007 in 2008. Razpisi bodo objavljeni v različnih sklopih in sicer od konca meseca aprila 2007 naprej. Nekateri od njih bodo pokrivali poleg investicije v letu 2007 tudi investicije v letu 2008. Uradne objave razpisov bodo dosegljive v Uradnem listu RS in na spletnih straneh Sklada www. podjetniskisklad.si, informacije pa bodo posredovali tudi preko e-novic, na katere se lahko takoj naročite preko spleta.
Do zamika pri objavi razpisov prihaja zaradi novega programskega obdobja 2007-2013, v katerega vstopa tudi Slovenija kot polnopravna članica EU. Programsko obdobje 2007-2013 zahteva nova soglasja za odobravanje državnih pomoči iz evropskih in nacionalnih javnih sredstev v Sloveniji, ki jih morajo izdati tako Evropska komisija in nacionalni nadzorni organi v Sloveniji. Ker se državne pomoči usklajujejo v celoti za vsa področja (kmetijstvo, socialna politika, infrastruktura, okolje, regionalni razvoj in gospodarstvo) in za celotno obdobje sedmih let, so postopki usklajevanja na ravni Vlade RS dolgotrajnejši od prvotnih pričakovanj. Ko bo Slovenija pridobila vsa potrebna soglasja, se bodo lahko začeli izvajati operativni ukrepi pri izvajalcih institucijah, med katere sodi tudi Slovenski podjetniški sklad.
Varstvo osebnih podatkov - odprava administrativnih ovir za podjetja
Ministrstvo za pravosodje je v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in Informacijskim pooblaščencem pripravilo spremembe Zakona o varstvu osebnih podatkov. Predlog zakona je bil 19. aprila vložen na vlado RS. Spremembe so usmerjene k zmanjšanju obveznosti majhnih delodajalcev pri izdelavi katalogov zbirk osebnih podatkov, pravilnika o zavarovanju zbirk in vpisa v Register zbirk, ki ga vodi Informacijski pooblaščenec.
Tako upravljavcem osebnih podatkov, ki imajo manj kot 20 zaposlenih, ne bo več treba izpolnjevati obveznosti glede izdelave notranjega pravnega akta o postopkih in ukrepih zavarovanja osebnih podatkov ter izdelave kataloga osebnih podatkov in prijavljanja (obveščanja) opisa zbirk v Register zbirk osebnih podatkov pri Informacijskem pooblaščencu. Navedenih obveznosti ne bo treba izpolniti pod pogoji, da upravljavec vodi določene zbirke osebnih podatkov samo za potrebe izdajanja računov (zbirke osebnih podatkov o strankah, zbirke osebnih podatkov o dobaviteljih in druge zbirke osebnih podatkov oziroma evidence, ki so določene s predpisi s področja računovodstva) in jih ne obdeluje tudi za potrebe neposrednega trženja, razen za ponujanje lastnega blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del ter za tiste zbirke osebnih podatkov, ki jih vodi le z ročno obdelavo (na papirju, brez uporabe sredstev informacijske tehnologije - npr. knjiga reklamacij strank).
Pomembna novost zakona bo tudi pravilnik o stroških zaračunavanja vpogleda v lastne osebne podatke (fotokopij...), po-oblaščenka je namreč pri svojem delu opažala, da so mnogi upravljavci zbirk povsem arbitrarno in velikokrat nerazumno visoko zaračunavali stroške, kar pa za izvrševanje te temeljne človekove pravice v praksi ni dobro.
Nadzor E-pošte s strani delodajalca
V začetku aprila je Evropsko sodišče za človekove pravice izdalo sodbo, ki je izjemno pomembna tako za delodajalce kot za delavce. Govori namreč o mejah posega v delavčevo zasebnost pri komuniciranju s službenimi sredstvi (e-pošta, internet). Sodišče je delavki v tem primeru priznalo širok krog pravice in presodilo, da je delodajalec neupravičeno posegal v njeno zasebnost. Ključni element sodbe je, da delavka ni bila v naprej opozorjena, kdaj in v kakšnih primerih lahko delodajalec nadzira e pošto. Nekaj mnenj na to temo, ki se v celoti skladajo s to najnovejšo odločitvijo sodišča, je izdala tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, objavljena pa so na spletnih straneh www.ip-rs.si.
Minuetto
V polnem teku so priprave Slovenskih železnic na nakup novih voznih sredstev v železniškem
potniškem prometu.
V torek, 27. marca 2007, je potekala predstavitvena vožnja enega od možnih vlakov, ki naj bi ga kupili pri SŽ. Prvi se je na slovenskih progah predstavil Minuetto podjetja Alstom. Po povratku si je bilo ta vlak mogoče ogledati na tiru 6b ljubljanske železniške postaje.
Lepotec na tirih
Kot so nam na tiskovni konferenci na vlaku povedali, se Slovenske železnice pripravljajo na nakup novih vlakov in potniških vagonov, s katerimi bi nadomestili dotrajane zmogljivosti, med katerimi so nekatere stare več kot tri ali celo do štiri desetletja. Investicijski program obsega 20 enosistemskih elektromotornih garnitur in 30 potniških vagonov. S to investicijo želijo posodobiti in razširiti obstoječi vozni park s konkurenčnimi in potnikom prijaznimi voznimi sredstvi, doseči večjo konkurenčnost nacionalnega operaterja na prihodnjem liberaliziranem trgu in ponuditi boljšo kakovost potniških storitev v notranjem in mednarodnem prometu. Predvidena skupna vrednost investicije znaša 160,64 milijone evrov, financirana bo s krediti domačih poslovnih bank (45 odstotkov) in EUROFIME (50 odstotkov), 5 odstotkov pa iz lastnih sredstev. Če se bo Holdingu Slovenske
Luksuzna notranjost
železnice posrečilo uvrstiti obravnavani dokument v nacionalne razvojne programe, bo mogoče pridobiti tudi sredstva Evropske unije, načrtovana za obdobje 2007-2013. Podpis pogodbe za nabavo novih voznih sredstev je predviden v prvi polovici leta 2008, prve dobave načrtujejo za leto 2009. Odločajo se o nabavi novih voznih sredstev potniškega prometa z električno vleko - elektromotornih garnitur ter vagonov, ki bodo vozili na glavnih progah V. in X. koridorja.Trenutno vozi po slovenskih progah 42 elektromotornih garnitur, med njimi je še sedem Gomulk, ki so stare več kot trideset, nekatere pa celo več kot štirideset let. Z uvedbo novih hitrih vlakov z nagibno tehniko EMG 310 Pendolino in novih primestnih vlakov EMG 3 12 Desiro se je stanje na področju železniškega potniškega prometa na glavnih progah po letu 2000 precej izboljšalo. Občutno se je zmanjšala povprečna starost elektromotornih garnitur in povečala kakovost prevoza potnikov.
Z nabavo novih voznih sredstev se bo kakovost storitev v železniškemu potniškemu prometu bistveno izboljšala. Predvsem je to pomembno zaradi odprtja trga mednarodnim prevoznikom v prihodnosti, ki bi lahko ogrozili ponudbo domačega prevoznika, če ta ne bo imel dovolj sodobnih in kakovostnih voznih sredstev, ki bi zadostila vedno večjim zahtevam uporabnikov prevoznih storitev. Ko bo končana elektrifikacija proge Pragersko — Hodoš bodo dizelske motorne garniture, ki vozijo na tej relaciji, kasirane in nadomeščene z novimi elektromotornimi.
‘Pilotska’ kabina
»Načrtovana investicija bo imela tudi ugoden vpliv na okolje, saj predpostavljamo, da bodo novi vlaki in sodobni vagoni pritegnili uporabnike cestnega prometa, da se bodo preusmerili na železnico.Tako bi se tudi bistveno zmanjšali eksterni stroški in onesnaževanje okolja. Delež železniškega potniškega prometa v vseh prometnih panogah javnega potniškega prometa (brez upoštevanja mestnega avtobusnega prevoza) znaša skupaj 28 odstotkov glede na število prepeljanih potnikov. Ta delež se v zadnjih letih povečuje na račun zmanjševanja števila potnikov v javnem cestnem prometu. Glede na opravljeno delo (PKM), vključno z mestnim avtobusnim prevozom, znaša delež železnice v javnem potniškem prometu eno tretjino. Razlog za to so daljše povprečne prevozne poti na potnika v železniškem prometu. V primerjavi s preteklimi leti je število prepeljanih potnikov v železniškem potniškem prometu v obdobju od leta 2000 do leta 2005 povprečno raslo za 0,96 odstotka na leto, število opravljenih potniških kilometrov pa je v tem obdobju letno povprečno naraslo za 1,95 odstotka na leto. Strateški načrt Holdinga Slovenske železnice z oceno do leta 2020 predvideva povečanje števila prepeljanih potnikov v notranjem prometu po povprečni letni stopnji 2,2 odstotka, ob predpostavki, da bomo kupili nova vozna sredstva« nam je o tem več zaupal Marko Tancar iz Službe za organizacijsko komuniciranje SŽ.
Besedilo in slike: Rudi Špan
© m/šmio
Naj krap in neumorni ribiči RD Zagorje
Člani Ribiške družine Zagorje vseskozi skrbijo za skoraj 76 km voda, ki so na območju občine Zagorje.
Vse te vode čistijo, vanje vlagajo vsako leto nov zarod, saj je potrebno vedeti, da vsaka malo večja voda, pa naj bo to v kateremkoli letnem času, odnese s seboj tudi ribe, ki se večinoma ne vračajo.
Zmagovalna trojka:Marjan Kreča, Berto Kavčič-Tunko in Miro Flus
Vložene mladice večinoma vse vzgojijo v domači ribogojnici, na Ribniku v Kisovcu. Oplojene ikre pa celo podarijo sosednjim ribiškim družinam. S svojim ravnanjem in delovanjem prav gotovo veliko prispevajo k ohranjanju narave in življa v vodah. Ob vsej skrbi pa ne pozabijo tudi na športno — ribolovne užitke, najsi bo to ob tekočih vodah ali pa ob ribnikih, tri imajo na svojem območju.
Tako so v nedeljo 15. aprila priredili tekmovanje v ulovu najtežjega krapa v ribniku Zagorje. Lovili so na plovec, po principu ulovi - izpusti, še preje pa so vsakega stehtali.Tekme se je udeležilo 28 tekmovalcev iz zasavskih ribiških družin.
Tako je Naj-krapa ujel Berto Kavčič iz RD Litija, krap pa je tehtal 3920 g, drugi najtežji je bil krap Marjana Kreča, RD Zagorje, s 1900 g, tretje mesto pa je zasedel Miro Flus tudi iz RD Zagorje, njegov krap pa je bil težak 1450 g.
Po tekmi jih je pogostil z dobro malico najemnik Ribiškega doma Zagorje Andraž Laznik, gostilna Pr’ rib’čih.
Besedilo in sliki MM
Dan zemlje v krajevni skupnosti Frane Farčnik
Vodstvo krajevne skupnosti tradicionalno v spomladanskih dneh organizira ugoden nakup cvetlic v lončkih, zraven pa še vsaki hiši podari tri rožice in tako simbolno pripomore k še lepšemu izgledu oken in balkonov hiš v KS Franc Farčnik. Letos je prireditev srečno sovpadla ravno s praznikom zemlje. Poleg neumorne tajnice KS Vide Lipec, nesebičnih članic in članov sveta ter novega predsednika sveta KS Andreja Kalška so razdelili skoraj vse predvidene lončnice.
Sejem bil je živ
Besedilo in slika MM
Lipa zelenela je...v trboveljskem parku
Tretja lipa v treh letih, katere zasaditvi botrujeta Turistično društvo Trbovlje in Občina Trbovlje.
Lopato je dobil v roke Tine Lenarčič, za njim pa še Milan Cerinšek, Marija Juraja in drugi.
H koreninam je predsednica TD Trbovlje položila steklenico, v kateri je pisano sporočilo za zanamce. Po uspešnem sajenju se je ducat obiskovalcev okrepčalo z mandeljčki, podžupan občine Trbovlje Mitja Rozina pa je obljubil, da se bo po svojih močeh trudil za lep videz in uspešen napredek kraja.
Lipa 3 T: tretja trboveljska turistična
Slika in besedilo: MaH
miŠMHO ©
Obračun opravljenega dela
Planinske društvo Trbovlje deluje že 95 let in sodi med najstarejša društva v Trbovljah.
Znano je že dolga leta po svoji uspešnosti na številnih področjih. Obračun opravljenega dela v lanskem letu so položili v soboto, 21 aprila ob 10.30 uri v planinskem domu na Mrzlici, na svojem rednem letnem občnem zboru.
V uvodnem delu je navzoče tokrat seznanila z nameravano pripravo projektne naloge z vsebino brošure o planinskem domu na Mrzlici, ki jo pripravlja študentka Violeta Zupanc. V nadaljevanju pa so poročali o opravljenem delu predsednikViliTreven, za njim pa še načelniki posameznih sekcij. Iz teh poročil je bilo razvidno, da je bilo delo društva na vseh področjih zelo uspešno tako na gospodarskem, organizacijskem, mladinskem, alpinističnem, izletniškem, vodniškem, izobraževalnem, markacijskem, informativno-propagandnem in še kakšnem področju. Zelo uspešna je bila tudi planinska skupina upokojencev ter klub ljubiteljev Mrzlice ter naravovarstveniki. Omeniti je treba, da je
bila v preteklem letu dokončana obnova in adaptacija ter povečanje sanitarnih prostorov tako v pritličju, kakor tudi v obeh nadstropjih planinskega doma na Mrzlici. Opravljenih je bila še vrsta drugih nujnih del na požarnem področju, varnostni razsvetljavi ipd. Opravljenega je bilo mnogo prostovoljnega dela, večja investicijska dela pa je bilo možno izvesti ob izdatnem razumevanju nekaterih gospodarskih družb iz Savinjske doline ter Trbovelj in Zagorja. Število članov se je v preteklem letu nekoliko povečalo. Društvo je ob tej priložnosti izdalo v nekaj izvodih podrobno poročilo o opravljenem delu v preteklem letu. Izvoljen je bil nov upravni odbor za naslednjo štiriletno mandatno dobo, prav tako tudi nadzor odbor in častno sodišče. Za predsednika je bil vnovič izvoljen dosedanji predsednik Vili Treven. Sklenili so, da bodo svoj 95-letni jubilej proslavili decembra letos. Društvo stoji na trdnih temeljih, kar je zasluga številnih sodelavcev ob uspešnem vodstvu. Tine Lenarčič
Vinko Hrovatič se ne da
Vinko Hrovatič je praznoval 3. aprila svoj 75. rojstni dan. Ko hoče povleči črto in ugotoviti kaj je
v teh letih naredil, je težko strniti v nekaj stavkov.
Rodil se je očetu Antonu, ki je rudaril in materi Mariji. Družina je živela v rudarskih kolonijah na Posetju in Tereziji. Obiskoval je »Trbovsko osnovno šolo« (danes je to OS Ivana Cankarja op.a.) in osemletno gomnazi-jo, kjer je maturiral.
Na žalost doma ni bilo dovolj denarja, da bi postal študent, zato se je zaposlil najprej v Strojni tovarni Trbovlje, po poroki pa vTKI Hrastnik, kjer je delal do leta 1990, ko je bil invalidsko upokojen. Ponosen je na svoja sinova in hčer ter osem vnukov. Ko je bil še zaposlen v STT je izredno študiral za strojnega inženirja. Kljub delu na tehničnem področju se je z literarnim področjem ukvarjal vse od gimnazijskih let naprej. Svoj prvi sonet je napisal leta 1949, ob stoletnici Prešernove smrti. Po letu 1980 se je začel intenzivneje ukvarjati na pesniškem in pisateljskem področju.Večino napisanega je izdal v nekaj izvodih v samozaložbi, za svoje domače in prijatelje, kakšen izvod pa je poslal že uveljavljenim pesnikom in strokovnjakom, pa tudi v NUK, v Kongresno knjižnico in v knjižnico univerze Yale v ZDA. Lahko se pohvali, da je napisal 53 pesniških zbirk, kjer je
več kot 6000 pesmi in 1303 12 verzov. Njegove pesmi so večinoma kratke, a povedo prav tisto kar je nameraval povedati.
V svojih delih nikdar ne pozabi pisati o knapih, rudarskih kolonijah, o življenju rudarskih družin,raznih zanimivostih ... Kolonijam, kjer je živel, Posetju in Tereziji, je posvetil zajetno število strani proznih in pesniških del.
Veliko let, okrog 25, je član Relika in v tem času je nastalo okoli I 700 slikarskih del v različnih tehnikah, ki jih je razstavljal na skupinskih in samostojnih razstavah. Mnogo svojih slik je poklonil tudi humanitarnim organizacijam in društvom.
Še danes mu ustvarjalna žilica ne da miru, kljub slabšemu zdravju, ki ga včasih omejuje pri njegovemu delu. Zaveda se, da bi bilo brez dela mnogo slabše, zato še vedno piše in se veseli vsakega uspešnega dne posebej.
Z ženo Anico sta pred dvema letoma praznovala zlato poroko. Vesela sta, ker sta drug drugemu še vedno v oporo. Govorica gibov in pogledov pove veliko o njunem skupnem življenju.
Na aprilskem literarnem večeru so Literarni prijatelji pri DUT prikazali le skromen del njegovega obsežnega življenjskega dela.Tine Lenarčič je pripravil kratko predstavitev in pohvalil Vinka Hrovatiča, da skrbi tudi za ohranitev pravega trbovskega narečja, ki se bi, po zaprtju rudnika, gotovo pozabil.
Marja Kužnik je ob zaključku povedala v njegovem stilu:
N e ve m u kirmu hausi s bil doma,
Al ds čist od tuki set še zde j pozna.
Nemorš, nemorš zatajit svuaje bit,
Cel svet ni mogu te drgač nardit.
Nemorš, nesmeš puzabt na svuaje kurenine,
Le piš še doug nam skuar puzablene spumine!
Vinku Hrovatiču uredništvo in avtorica želi zdravja, da bi lahko ustvarjal še naprej!	Besedilo in slika: Irena Vozelj
0 mŠfl/£HO
V Turju se že pripravljajo na
kmečke igre
Lani so v Turju nad Dolom izvedli že osemnajste kmečke igre, ki so bile vedno dobro obiskane.«
Vendar se nam je zdelo, da so se že nekoliko izrodile in so potrebne malo nove krvi,« je povedala Tina Železnik, ena izmed prizadevnih organizatork. Zato so izvolili nov pripravljalni odbor, ki bo imel sveže ideje.
»Od starih iger bomo obdržali le dve, ostale bodo nove,» je nadaljevala Tina. Mnogi se na primer ne prijavijo na tekmovanje že zato, ker je treba ročno kositi.Torej košnje ne bo. Nagrade bodo bolj bogate, ker so že pridobili nekaj sponzorjev. Igral bo ansambel Pogum iz Škocjana, ki se je v Turju že izkazal in bodo tako lahko uresničili željo, da bo srečanje starejših in mladih.Tudi srečelov bo še ostal.Vse to se bo dogajalo od 15. ure naprej drugo soboto v juniju 2007, na kar bomo bralce še opozorili
Sicer pa jim v Turju ni dolgčas, saj se vedno kaj dogaja. Pred kratkim so ob materinskem dnevu povabili znano tamburaško skupino Zelenjak iz Klanca na Hrvaškem, ki je vse zelo navdušila. Nastopali pa so tudi vaški otroci vse od tretjega leta dalje. Prijeten kulturni program in druženje so izkoristili še za čestitko svoji sovaščanki, vsestranski organizatorki, sicer pa učiteljici na dolski šoli Cvetki Železnik za Abrahama. Starejši mladinci so zaigrali enodejanko, za dobro razpoloženje pa so poskrbeli še fantje ansambla Rimljan.
Fariči Moljk
Misijonar Izidor na dopustu
Na svoj prvi dopust v domovino je prišel misijonar Izidor Grošelj, hi opravlja to poslanstvo od
avgusta 1005, ho je odšel na Madagashar,
V domačem Šentlambertu so rojaka sprejeli 22. aprila po nedeljski maši. Razvilo se je prijetno druženje, ki so ga poleg dobre volje in zanimivega pogovora z misijonarjem popestrile dobrote tamkajšnjih gospodinj, rujna kapljica ter poskočne in spevne melodije harmonikarjev Stojana Zorka in Simona Prašnikarja.
Prihod misijonarja je pritegnil njegove rojake k maši in kasnejšemu družabnemu srečanju.
Lepo obiskana prireditev je dokazala, da so njegovi prijatelji, sorodniki in znanci naklonjeni njegovemu delu. Vsekakor pa vsakdo vedno rad sreča in izmenja nekaj besed z znanim človekom, ki ga že dolgo ni videl.
Misijonar Izidor si je vzel čas za prijatelje, sorodnike in znance.
Izidor Grošelj bo ostal na dopustu dva meseca, nato pa se bo vrnil v Matango na Madagaskarju, kjer bo nadaljeval z zagnano skrbjo za dvig materialnega in duhovnega blagostanja afriških kristjanov. Med dopustom bo imel številne obiske, saj vabilom od tu in tam kar ne bo hotelo biti konca.V tem času bo tudi večkrat predstavil svoje delovanje na raznih predavanjih.Več o njegovem prizadevanju, navadah afriških župljanov in načrtih za prihodnost boste bralci Zasavca izvedeli v intervjuju, ki bo objavljen v eni izmed naslednjih številk.
Besedilo in slike: Boštjan Grošelj
mtfmjo 0
Kolesa teme
Po besedilu Mateja Bora je Nanda Guček pripravila dramaturgijo, ki so jo dobro premierno odigrali Bernard Kovačič, Marjeta Dolinar, Borut Strnard, Špela Palčič, Matija Baš, Nina Lanišnik in
Primož Hančič.
Noč ima svojo moč - že od nekdaj velja pregovor. V temi se vidi vse še bolj črno in na dan pridejo skrite in prikrite resnice. O tem, kakšne razprtije lahko povzroči neljubi dogodek, je prikazala drama v treh dejanjih.

Glavni junak, direktor Koritnik, je z ožjimi sodelavci praznoval štiridesetletnico. Na poti v gorsko kočo je povozil mladega fanta, zato se je praznovanje sprevrglo v medsebojno obtoževanje. Vsi so bili povezani na več načinov, čeprav drug drugega niso marali. Težko bi hvalili njihovo poštenost in iskrenost.Vsakdo od njih si je želel koristi, privilegijev. Manjkalo ni omahljivcev, ljubiteljev dobre kapljice, željnih ljubezni, predvsem pa koristi, čeprav je bil lahko kdo drug zelo prizadet.
Gledališčniki so skupaj s tehničnimi kadri Davidom Lindičem, Brankom Solino, Matejem Kolencem, vodjem predstave Primožem Hančičem in pod vodstvom Nande Guček predstavili dramo, ki nas ni pustila povsem brezbrižne. Na poti domov je bilo kaj za razmišljati.
Besedilo in slike: Irena Vozelj
SVEA
Eno redkih podjetji v Zasavju, pa tudi sicer, ohranja tradicijo postavljanja I. majskega mlaja
Postavljanje mlaja je najpomembnejša in splošno razširjena navada za prvi maj.V preteklosti so mlaji in na njih državna zastava plapolali praktično ob vsaki tovarni, danes temu ni več tako.
Obstaja pa podjetje v Zagorju, SVEA d.d. Zagorje, ki se tradiciji ni izneverilo. Mlaj, ki se postavlja slavljencu I. maju , in so ga včeraj postavili ob poslovni stavbi SVEE v Zagorju, je prisostvoval tudi sam generalni direktor mag. Miroslav Štrajhar.
Sredi meseca maja, natanko 14.5.1984 je namreč prevzel vodenje podjetja SVEA d.d. Zagorje in bo tako letos zakorakal že v 24. leto vodenja te uspešne in svetovno znane proizvajalke kuhinjskega pohištva.
Vitka 14 metrov visoka smreka, ki so ji porezali veje in jo olupili do svetlosti.Vrh ji krasi pravi »pušelc«, ki ga spodaj zaključi pisan venček, deblo pa krasi tako imenovana iz smrečja spletena kača.
Stiki z javnostmi Marjana Mlinarič-Pikelj
'A'
© fmemi___________
Intervju nekoliko drugače:
Velik plaz - velika katastrofa
Pred 110 leti se je v kotlini doline v Zidanme mostu zgodila ena večjih katastrof - zemeljski plaz. Prav zato smo po dosegljivih virih in - pisnih in ustnih sestavili nekaj v spomin in opomin
za bodoče rodove.
Kakšen je bil, je in bo glas ranjene Zemlje?
Grozovit!
Šolska kronika poroča o strašnem plazu IS. januarja 1877. leta, ki se je utrgal ob 4. uri zjutraj s severnega pobočja pri Brišah, desno od vrha Velikega Kozjega. Gorski zemeljski plaz je bil dolg nad 100 m.V dolino so zgrmeli velikanski skladi zemlje in skalovja, zdrobili in zasuli šest stanovanjskih hiš in več gospodarskih poslopij. Trinajst ljudi je umrlo pod ruševinami, med njimi Mačkova družina, oče, mati in šest otrok.Trboveljski rudarji so kopali noč in dan, da so prišli do trupel. Čez tri dni, ob pol desetih zvečer, je v dolino zdrvel še strašnejši plaz, ki je docela uničil oba železniška tira ter ju treščil preko Savinje na desni breg, kjer je danes kamnolom. Nekega delavca, ki je stal na nasipu, je vrglo na desni breg Savinje, kjer pa je obstal, za čuda, nepoškodovan. Vsi telegrafski drogovi z žicami, tračnice, pragovi in drevje so bili v nekaj sekundah preko struge Savinje na okrajni cesti. Plaz je zajezil Savinjo tako, da je v 15 urah narasla do polovice prvega nadstropja oljarne. Nastalo je velikansko kalno jezero, ki je segalo še naprej od Rimskih Toplic. Sodi različnega olja in maščob so plavali na vse strani, se razbijali, ljudje pa so z zajemalkami polnili olje v posode. Pod vodo je bila tudi okrajna cesta do Rimskih Toplic. Na pomoč je prišlo 350 vojakov in okoli 1000 delavcev iz Celja, Ptuja, Maribora, Groza in Dunaja ter 100 rudarjev Trboveljske premogokopne družbe, da so predrli jez skalovja in prsti. Šele drugi dan je začela voda odtekati. Ob drugem plazu je umrl en rudar. Četrti dan je delavcem uspelo položiti železniški tir, nasipine pa so odvažali še več tednov. Nabralo pa se je tudi več tisoč firbcev od blizu in daleč.
• Podoben zemeljski in snežni plaz je zgrmel leta 1896 preko vozne poti v Širje nad železniško postajo in cesto proti Hrastniku, ki jo je zasulo, prav tako železniško progo proti Ljubljani. Cesta v Širje je bila zaprta za ves promet pol leta. Občinska uprava Loka je zgradila novo dovozno cesto v Širje, ob tem pa tudi mogočen oporni zid nad železniško postajo. Še danes pa se dogaja, da se kamenje skotali preko strme skale nasproti postajnega poslopja in ogroža parkirana vozila.
Kako pa Lojze Oberžan (januarja I 981 - Laško) v ‘Zidani most -Briše’ opiše katastrofo?
Bilo je to pred 130 leti je v noči med 15.in 16.januarjem 1877, ko se je okrog 3.ure zjutraj s severnega pobočja Pleša, nasproti kamnoloma in takratne oljarne utrgal siloviti plaz. Vas Briše pri Zidanem mostu je zadela ena najhujših naravnih katastrof v zgodovini takratne spodnje Štajerske.Vas Briše je približno kilometer od Zidanega mostu, na levem bregu Savinje. Preden dospeš do železniškega prehoda, še danes lahko zagledaš desno nad progo železnice raztrgano pobočje strmega in plazovitega Pleša. S tega pobočja se je utrgala neizmerna gmota zemlje, kamenja in skalovja, pridrvela iznenada v dolino in terjala sredi mrzle zimske noči hude človeške žrtve in materialna razdejanja. V uničujočem plazu je izginilo šest stanovanjskih in osem gospodarskih poslopij ter trinajst prebivalcev. Da ni bilo še več človeških žrtev, se je bilo zahvaliti domačemu kovaču Savšku, ki je šele pred kratkim najel v tem kraju kovačnico. Ko je mož zaslišal, da se podira sosednja hiša, je poklical svojo ženo in zbudil ostale najbližje stanovalce, ki so se zadnji hip rešili iz hiš. Omenjeni kovač je kasneje pripovedoval, da je bilo bobnenje plazu prav takšno, kot da bi pridrvel železniški vlak mimo pod okno njegovega stanovanja. Prvi dan po katastrofi so izkopali trupelce 3-letnega sina Jamškove petčlanske družine, katerih hiša je bila vsa zasuta in z njim vsi člani družine. Prva reševalna dela sta vodila župan občine Loka Potočin in železniški zdravnik dr.Kučera iz Radeč. Pomagali so delavci iz cementarne in oljarne ter železniški delavci.Toda že ob I I .uri dopoldne so se z izkopavanji mučili samo še Potočin, občinski uslužbenci in nekaj rudarjev; šele popoldan je prišlo na pomoč več delavcev. Sploh pa je bilo tiste čase marsikaj še kar bolj »po domače«. Ko so prišli reševalci prositi upravo oljarne vsaj za bakle, so jim rekli , da jim ne morejo ustreči »saj gospodje, ki o tem odločajo vendar še spijo«. Pač pa sej izkazalo vodstvo trboveljskega rudnika, ki je že popoldne poslalo 40 delavcev, ki so nato noč in dan kopali, zlasti na območju Mačkove in Jamškove domačije.V noči 18. januarja 1877 okrog desete ure zvečer je začelo znova bobneti in delavci so se morali naglo umakniti. Nekaj minut za tem je prihrumel s hriba nov plaz, strašnejši in močnejši od prvega. Sunkoma je odrinil železniški nasip z obema tiroma in visoko škarpo iz kvadrov v dolžini 100 metrov prek Savinje na desni breg. Nekega delavca, ki je stal na nasipu, je silna moč vrgla
čez Savinjo, kjer je kot po čudežu obležal živ in brez posebnih poškodb. Še danes je videti ob desnem bregu Savinje pod opuščenimi apnenicami težke železniške škarpe, ki jih tja zanesel plaz. Struga Savinje je bila popolnoma zaprta s 120 metrov visoko goro kamenja in zemlje in to v dolžini 100 metrov. Vsa nižje ležeča zemljišča so bila poplavljena. Prav tako tudi oljarna, kjer je zaradi jezu, ki ga je ustvaril plaz, Savinja v dvanajstih urah narasla do polovice prvega nadstropja tovarne in odplavila na stotine sodov olja in maščob. Ljudje so na obeh bregovih Savinje s posodami zajemali olje z vode, medtem ko je sama Savinjina struga južno od plazu ostala brez vode.
HIŠE
kj JIH JE^, ZASUL PLAZ
PRVI PLAZ
DRUGI PLAZ
‘CERKEV
OLJARNA
Zato so domačini iz suhe struge Savinje odnašali cele vreče rib. Severno od plazu pa je Savinja naglo naraščala in nastalo je veliko, kalno jezero vse do RimskihToplic.Vsa okrajna cesta je bila pod vodo. Hudi vodni vrtinci so podrli leseni most pri oljarni in drugega na Gračnici, ki ga od tedaj niso obnovili. Naslednji dan je prišlo še 100 rudarjev iz Trbovelj, da so odkopavali zasuto strugo Savinje. Okrajni glavar je zaprosil za pomoč vojake pionirje iz Gradca. Savinja je strahotna naraščala od ure do ure. Končno je prišlo na pomoč okrog tisoč delavcev iz Celja, Ptuja, Maribora, Gradca in Dunaja. 19.januarja ob 3. uri popoldne si je Savinja sama izsilila pot; predrla je nasip v širini nekaj metrov. Naslednjega dne so prišle že nove pionirske in inženirske čete, Savinja pa je upadla že za tri metre. 21.januarja je vojakom in delavcem uspelo razstreliti večje skale, ki so ovirale rečni tok. Urejali so tudi teren za železniški nasip. Zaradi varno-
A
sti množice delavcev in vojakov so postavili na razne kraje grozečega hriba stalne straže, v dolini pa sta bila na dveh mestih orožnika, ki sta neprestano opazovala straže na hribu. V primeru nevarnosti bi straže dale za to primerna opozorilna znamenja.
Tudi pred sto leti ni manjkalo radovednežev v Zidanem mostu. Z vlaki in vozovi so prihajali iz bližnjih in daljnjih krajev, posebno s Kranjskega in si ogledovali pošastno podobo uničenja, ki ga je povzročil plaz. 22.januarja 1877 je bilo pri očiščevalnih delih še vedno zaposlenih več kot 300 vojakov in 500 civilistov.Tega dne je prvič po katastrofi pripeljal iz Rimskih Toplic dunajski poštni vlak in potniki so s prestopanjem nadaljevali vožnjo proti Zidanem Mostu, Zagrebu in Ljubljani. 24.januarja 1877 je prek kraja katastrofe zapeljal prvi mešani vlak. Sele IS.februarja so popolnoma odprli in normalizirali vzpostavili pretok Savinje. Vojaštvo se je vrnilo v garnizije, tudi večina civilistov je odšla domov. Od IS.februarja so pogrešali 46.letnega rudarja Antona Močnika, ki je bil doma iz Gornjega gradu, ki pa je najbrž utonil v deročih valovih Savinje. Na pokopališču v Loki pri Zidanem Mostu niso pokopali vseh žrtev, le dele telesnih ostankov zakoncev Jamšek in malega Frančka.Vsi drugi so svoj večni počitek našli v kamniti grobnici pod plazom. Uradni zapiski žrtev plazu ne navajajo poimensko, amapak samo skupnim številom 13. Vpisane pa so v matični knjigi umrlih župnije Loka pri Zidanem mostu za leto 1877. Rod hišno št.6 Sv.Peter je vpisana družina Maček, pod štev. 97 Sv.Peter pa družina Jamšek. Vsi zasuti člani obeh družin so vpisani poimensko in z letom starosti. Na loškem pokopališču so žrtvam postavili mogočen granitni blok. Denar zanj so prispevali Cementarna, Oljarna, Železnice, Loška občina in drugi. Po prvi svetovni vojni pi'a so, ker nihče ni več vzdrževal groba, spomenik prodali. Železniška uprava je na kraju katastrofe postavila tri metre visok križ iz belega kamna, kip žal ni več ohranjen. Leseni most čez Savinjo pri oljarni, ki so ga zgradili namesto podrtega po katastrofi, prav tako ne stoji več. Desno polovico je odnesla narasla Savinja leta 1926, levo polovico pa ledene plošče spomladi leta 1929. Na prostoru kjer je stala oljarna, so le še razvaline oz porasli ostanki, v zadnjem času, v sedemdesetih oz. osemdesetih letih, je bil tam zgrajen stanovanjski blok. Da se katastrofa ne bi več ponovila, je uprava železniške sekcije leta 1917 izdelala gradbeni načrt, po katerem so na tem kraju zajeli vse vodne vire in jih v višini 600 metrov ter dolžini enega kilometra speljali v Savinjo. Naredili so niz vodnih zbiralnikov, jih povezali z izviri, položili betonske cevi, skopali jarke in na koncu speljali v Briški potok, imenovan »studenec« v Ameriki ( po hiši, ki jo je njega dni kupil ameriški izseljenec) ter po posebnem kanalu pod železnico v Savinjo. Načrt železnice, ki vsebuje vse obrise nekdanjega plazu in zgovorne slike te katastrofe ter gradbeni načrt zajetja voda je hranil bivši progovni nadzornikjože Belak.Vse te načrtne odvodne naprave, ki so bile v letih 1917 in 1918
narejene in zgrajene s pomočjo bosanskih delavcev, ruskih vojnih ujetnikov, s prenašanjem gradbenega materiala na bosanskih konjičkih, so danes zasute, uničene, zanemarjene in preraščene. Samo vrh pobočja Pleša, kjer se je utrgal plaz, je še neporaščena strmina. Naključje je naneslo, da se je ravno ob stoletnici, to je 16. januarja 1977, ponovno utrgal plaz nad železniško postajo Zidani Most in zasul prostor pred postajnim poslopjem, tako da je bila cesta za vsa vozila s postaje proti Radečam in Rimskim Toplicam neuporabna.
Kaj še za primerjavo?
Še en opis katastrofalnega dogajanja: "Predrto dospeš do železniškega prehoda Idanes ni več zavarovan z zapornicami/, zagledaš desno nad progo raztrgano pobočje in plazovitega Pleša. V januarju /977 je poteklo 100 let, ko je zemeljski plaz v noči med 16. in 17. januarja 1877 zasul šest stanovanjskih in osem gospodarskih poslopij ter trinajst prebivalcev. Zgodilo pa se je to: To noč, okrog tretje ure zjutraj se je utrgal s severnega pobočja Pleša nasproti Kamnoloma in takratne oljarne obsežen zemeljski plaz, ki je zahteval materialna razdejanja in človeške žrtve. Prvi dan po katastrofi so izkopali dele trupel družine Jamšek in triletnega otroka, ostali člani petčlanske družine pa so še ostali zakopani. Delavci cementarne, oljarne, železnice so izkopavali dan in noč posebno na domačijah kmetov Maček in Jamšek. Na neke plitvem delu plazu so odkopali kletni del gospodarskega poslopja, je skočil iz kota še živ petelin in ves zmeden še krepko zapel, medtem ko je na gnezdu še vedno čepela kokoš. Reševalci, ki so to doživeli in videli niso mogli dogodka pozabiti.
Dne 18.januarja 1877 okoli desete ure zvečer pa je začelo ponovno bobneti. Delavci so se umaknili
v	varnejše smeri. Nekaj minut zatem je pridrvel s hriba nov plaz, še strašnejši od prvega in se razširil po vsem dotedanjem prostoru razdejanja. Plaz je odrinil železniški nasip z obema tiroma in visoko škarpo iz kvadrov v dolžini 100 metrov kar preko Savinje na desni breg. Vse tračnice, pragovi, telegrafski drogovi z žicami in drevje so bili v trenutku preko struge Savinje in okrajne ceste in se znašli na nekdanji Popelnakovi njivi /p.d. Mrzlako-
vi	njivi/, severno od kamnoloma. Nekega delavca, ki je obstal na nasipih, je vrgla silna moč preko Savinje na desni breg, kjer je ostal po čudežu živ.
Struga Savinje je bila popolnoma zatrpana s 120 metrov visoko goro plazu in to več kot 100 metrov dolgo.Vsa višja ležeča zemljišča, tudi oljarna - so bila poplavljena. Zaradi jezu plaza je Savinja narasla v odplavljala na stotine sodov raznega olja in maščobe. Ljudje so na obeh bregovih zajemali s posodami olje iz vode. Savinjska struga južno do plazu pa je ostala brez vode, tam so ljudje oz okoličani z rokami lovili ribe.Veliko kalno jezero je bilo do Rimskih Toplic. Vsa okrajna cesta je bila pod vodo, hudi vrtinci vode pa so podrli leseni most oljarni in drugega pri Gračnici. Kasneje so pri Oljarni obnovili leseni most, niso pa mostu pri Gračnici. Naslednjega dne po katastrof je prispelo 100 rudarjev iz Trbovelj, 350 vojakov iz Ptuja in okoli 1000 delavcev iz Celja, Maribora, Gradca in Dunaja. Dne 21.1. so vojaki, delavci in rudarji pretrgali jez, da se je začela Savinja utirati pot in odtekati v Savo. Urejali so teren za ponovno vzpostavitve železniškega nasipa. Zaradi varnosti so postavili veliko reševalcev in varnostne straže na raznih mestih. Dne 22.1.1877 je bilo pri očiščevalnih delih še vedno zaposlenih 300 vojakov in 500 civilistov. Ta dan je prvič po katastrof pripeljal poštni vlak iz Rimskih Toplic in potniki so že lahko s prestopanjem nadaljevali vožnjo proti Zidanem Mostu. Šele IS.februarja 1877 so odprli in normalizirali reden odtok Savinje kakor tudi železnice. Na loškem pokopališču so postavili spomenik 12 žrtvam Jamškove in M očkove družine. Pod hišo Sv.Peter štev.5 je vpisanih 7 žrtev Mačkove in pod hišo Sv.Peter št.97 5 žrtev Jamškove družine.Tega spomenika ni več, ker ga ni nihče vzdrževal. Tudi na kraju katastrofe v "Plazu” ni več spominskega križa iz marmorja, pač pa je še kamenit možnar, ki ima zgodovinsko vrednost in je pri Oberžanovih-Hrastnikovih. Slednjega so Al očkovi tik pred katastrofo posodili Oberžanovim. Nasledniki tako hranijo ta top kot drag spomin. Prav je, da se prebivalci Briš in njihovi nasledniki spominjajo te velike katastrofe.«
Ob nedavnem dnevu Zemlje smo veliko govorili - ljudje. Zemlja je bila tiho, tako kot takrat, pred stotridesetimi leti, do usodne zgodnje jutranje ure zimskega dne, ko je jasno in glasno pokazala, kakšen je lahko njen glas...in to ni bilo ne prvič in ne zadnjič in še vedno ji ne verjamemo.. .živih ni več, mrtvi niso dovolj glasni...vsi pa neodgovorni, saj žagamo vejo, na kateri sedimo.. Spomine zbral: Rudi Špan
Srečanje harmonikarskih orkestrov
»V nedeljo, 15.04.1007, smo s harmonikarskim orkestrom Glasbene šole Trbovlje odšli na srečanje harmonikarskih orkestrov na Jesenice.«
Tako je za Zasavca zapisala mlada in nadarjena Barbi in nadaljevala: »Odhod je bil izpred glasbene šole, ob 5.35 uri.Vozili smo se 2 uri. Ko smo prispeli na Jesenice, smo imeli najprej tonsko vajo. Nato smo se vrnili v sobo in dobili sendvič, jabolko ter sok. Pojedli smo, se pogovarjali, zabavali, igrali.Tako smo dočakali naš nastop. Zaigrali smo pesmi Marsch der Finnlan-dischen Reiter, Menuettopastorale in The Entertainer.Vzdušje v dvorani je bilo vzpodbudno, dobili smo bučen aplavz. Vseh
orkestrov je bilo 21 in vsi smo bili dobri. Po vseh zaigranih pesmih je dirigent dobil šopek, mi pa ploščico, na kateri je narisan Gorenjski nagelj, ki ima obliko meha harmonike. Na hodniku šole, v kateri smo igrali, so prodajali harmonike znamke Bugari, Melodija in Weltmeister. Po nastopu smo dobili bon za kosilo. Na stopnišču pred šolo smo naredili še skupinsko sliko. Nato pa smo se odpeljali nazaj v Trbovlje, prispeli smo ob 14.00. Bilo je super!«
Besedilo: Barbara Kosec, slika: arhiv GŠ Trbovlje
Intervju z gostom meseca aprila:
Vilijem Amerškom
V torek. 10. 4.1007, je bil gost v knjižnici Srednje šole Zagorje bivši nogometaš Vili Ameršek, ki je tudi soustanovitelj mladinskega kluba Vilija Amerška v Zagorju, ki mu predseduje Janez Lipec.
Že pred 16.30 uro so knjižnico poleg gosta obiskali tudi Janez Lipec in snemalec ter novinar E TV. Večinoma so v pogovora sodelovali fantje, ki tudi sami trenirajo nogomet.
Kdo vas je navdušil za nogomet!
Mladi smo takrat preživeli več časa na dvorišču, zato smo se veliko ukvarjali s športom. Ata in stric sta tudi igrala nogomet. Takrat je bil Rudar Trbovlje dober klub, med boljšimi v Sloveniji. Ukvarjal sem se z različnimi športi, najbolj pa me je prevzel nogomet.
Ali so kakšne razlike med treningi v vaši mladosti in danes?
Bistvenih razlik ni. Osnovni kondicijski treningi so približno enaki. Je pa vse več konkurence, zato se je vse težje uvrstiti v dobre ekipe.
Kdo vas je odkril in povabil k Olimpiji.?
Takrat so v Jugoslaviji vedno iskali perspektivne igralce med mladinci in jih potem povabili k boljšim klubom.
Vaši trenerji so bili Elsner, Luštrica... Koga ste najbolj cenili in zakaj?
Zame je zelo pomembno, kako trenerji komunicirajo s športniki. Umirjen in spoštljiv odnos do nogometašev je pravi način za dober trening. Zato sem vedno cenil trenerje, ki so imeli takšen pristop do dela in športnikov.
Ali je uspeh neke športne ekipe odvisen od kvalitete igralcev ali trenerja?
Pomembno je, kdo vodi ekipo. Menim, da je tako, kot pri orkestru. Trener je tisti, ki odkrije, na kateri poziciji je kateri od igralcev boljši in tako prispeva k uspehu ekipe. Če npr. igra v napadu, trener pa ugotovi, da je boljši v obrambi, je njegov doprinos k zmagi precej večji. Seveda pa nekdo, kot je Maradona, skoraj v vsaki poziciji igra izjemno dobro, ker je genialen športnik.
Kakšno pa je bilo vzdušje med igralci iz različnih predelov bivše Jugoslavije?
Teh razlik takrat nismo opazili. Na igrišču je pomembna igra in medsebojna usklajenost. Spori so nastali zaradi igre same, ne pa nacionalne pripadnosti.
Danes so poškodbe pri nekaterih športih zelo pogoste. Ste tovrstne težave imeli tudi vi?
Včasih smo igrali zelo grob nogomet. Kljub poškodbam mnogih igralcev, med tekmo sodniki niso reagirali. Novinarji so pogosto opozarjali na pogoste poškodbe nogometašev. Potem so se pravila o prekrških začela spreminjati. Tudi jaz sem imel poškodovano nogo.
Igranje nogometa v tujini se je finančno zelo obrestovalo. Ali ste tudi vi igrali nogomet zunaj meja?
Nogometaš lahko aktivno igra le približno do 33 leta, zato mora do takrat poskrbeti tudi za lastno eksistenco. Mi smo bili profesionalni igralci in mnogi so zaradi športa zanemarili izobraževanje. Ker je bilo treba v tako kratkem času poskrbeti za eksistenco, sem igral tudi v Franciji.
Katere nogometne ekipe bi rangirali po kvaliteti od zgoraj navzdol? Chelsea, Inter, Barcelono? Danes so nogometne ekipe precej izenačene. Enkrat so na vrhu eni, drugič pa drugi.Vendar je denar tisti, ki pomaga reševati kadrovsko situacijo. Pogosto se igralci ene ekipe selijo v drugo, kar pripomore k uspehu. Danes so nogometne ekipe delniške družbe, kamor bogatejši vlagajo denar in tudi pričakujejo dobre rezultate.
Ali menite, da se bo ženski nogomet po kvaliteti kdaj približal moškemu?
Ženske igrajo vse bolje, vendar tudi moški nogomet pridobiva na kvaliteti. Mogoče se bodo približale moškemu nogometu, prehitele pa ga ne bodo nikoli.
Kateri so bili vaši idoli v mladosti in kateri so danes?
Precej je igralcev, ki sem jih cenil. Ne morem pa reči, da kateri posebno odstopa. Mnogi so bili izjemni npr. Pele, Maradona...
S kom pa še danes igrate nogomet? Z bratom Petrom,Vitom Dimitrijevičem...
Precej se še družimo z bivšimi nogometaši.Vendar pa ne igram več nogometa, ampak predvsem tenis.
Dijaki so uživali v klepetu z Vilijem Amerškom in čas je hitro mineval. Gost SŠZ v mesecu aprilu je z novinarjem ETV posnel še kratek pogovor za oddajo Skok v šport.
Besedilo: Danica Štrtak
mšn/BNo
Sq (3co@0 Qm
Predstavniki OZ RK Trbovlje so 01. aprila popeljali varovance Šenta ■ slovenskega združenja za
duševno zdravje Trbovlje na izlet na Kum.
>v ^	>•/ .
‘Rdeči križ Trbovlje’ je gostil udeležence izleta s kavico, čajem, narezkom in sadjem. Čutiti je bilo navdušenje in veselje, saj mnogi od njih sploh še niso bili na Kumu, nekateri pa so povedali, da je že dolgo tega, saj nimajo tovrstnih možnosti. Dobro voljo so pokazali tudi s petjem, okrog druge ure popoldan so se vrnili do avtobusa, zadovoljni in navdušeni.
V zahvalo vsem, ki so jih pospremili na izlet, je Vinko Krajnik iz Šenta napisal pesmico. Stane Leskovšek pa nam je naslikal prekrasno sliko na platno z motivom kumske cerkvice in zvonika.


33*
Z avtobusom se je petnajst članov Šenta in dve spremljevalki zapeljalo do Lipčevih travnikov, naprej pa so se odpravili peš. Dan je bil prekrasen, sončen...
“Šent na Kumu” - Vinko Krajnik:
Smo v Sentu se zbrali, da na Kum bi se odpeljali.
Smo v kombiju se gnetli,
da Rdeči križ na Kumu bi nas pogostil.
Peš smo kratek čas hodili, nekateri počasi so hodili, smo na Kumu se veselili.
Je na Kumu bilo prijetno in toplo, vsak počutil se je lepo.
Imeli smo lep razgled, vsak stopil je v sanjski svet.
Popili smo kavo in čaj,
pa še narezek imel je svoj čar.
Vsak imel je svoj raj.
Je dolenjski Triglav bil zdaj naš, vsak na njem imel je svoj čas.
So ure hitro minile, smo oprtali nahrbtnike in do zbirnega mesta se vrnili.
Se v Sentu zahvaljujemo Rdečemu križu, da nas na Kumu z obilno hrano je pogostil, in nas v dolino je odpeljal.
Se novih izzivov zdaj veselimo,
da z Rdečem križem se na kakšnem izletu še
dobimo.
Vinko Krajnik, Trbovlje 13.4.2007
V .:fc
vi,:	im*

Besedilo in slike. Jerneja Amon
xamrifa
Srebrnih petindvajset
Ubrani glasovi VIS DUT
Obiskovalci jubilejnega koncerta skoraj niso mogli verjeti, da je minilo že toliko časa. Četrt stoletja je za nekatere dolga doba, drugim se zdi, da mine v trenutku
Ko razmišljamo o zgodbi Vokalno instrumentalne skupine pri Društvu upokojencev Trbovlje, se spomnimo nežnih zvokov tamburašev, ki so najprej le igrali, leta 1982 pa so se jim pridružile Anka Grahek, Jelka Zmrzlak in Pepca Tomšič in dobili so vokale. Njihovi ubrani glasovi so prepevali narodne in narodno zabavne pesmi. Po trinajstih letih je Pepco zamenjala Silva Avbelj. Z VIS sta sodelovala Franci Princ in Ivo Gračner, ki sta dodala svoje »note« in besedila. S prihodom Tineta Jelena so se tamburicam pridružili še harmonika, kitara in bas kitara. Tine je tudi veliko pisal, vse do zadnjega diha. Ustvarjal je svoje pesmi in pisal priredbe. Njegova prva avtorska skladba je bila Ko bi človek vedel, njegovo zadnje delo pa priredba Jamščikove pesmi.
Petindvajset let prepevanja VIS DUT
Pogled na oder Svobode Trbovlje
Visovci so igrali in peli vedno v živo. Dogovorjene nastope so odigrali in odpeli, čeprav je kdo zbolel. Na pomoč so jim priskočili mlajši družinski člani - Janez Grahek je raztegoval harmoniko, Rudi Grahek ml. pa brekal na kitaro. Pevkam je pomagala Karmen Lindič.
Zvoki tamburic so utihnili pred tremi leti, za krajši čas tudi
glasovi pevk. Ko je prevzel vodstvo Franci Vrtačnik, ki igra harmoniko, je njihovo delo spet steklo, saj je iz glasbene zakladnice izbrskal mnoge, skoraj pozabljene pesmi, ki jih skupaj s kitaristom Rudijem Grahkom in pevkami izvajajo na nastopih.
Aleš Hadalin z VlSovci
Matej in Rudi Grahek
Na jubilejni koncert so povabili v goste pevko Pepco Tomšič, mlada trobentača Anžeta in Andreja Anž-la (vnuka Jelke Zmrzlak op.a.), Karmen Lindič s skupino Plavica z Dola pri Hrastniku, flavtista Mateja Grahka (vnuka Anke Grahek op.a.) in Aleša Hada-lina. O vsakem od gostov so predstavili zgodbo, s katero je kdo povezan z jubilanti. Tudi tokrat smo se lahko prepričali kako so prepletena življenja mladih in starejših, ki znajo živeti
in ustvarjati skupaj.
O njihovem delu in nastopih so namesto odmora spregovorili župan Bogdan Barovič, predsednik DUT Janez Malovrh, številni predstavniki kulturnikov in direktor Doma starejših občanov iz Hrastnika. Vsi so bili enotni, da so Visovci povsod, kjer so gostovali, poskrbeli za dobro razpoloženje in zabavo, zato so jim zaželeli še veliko let uspešnega dela.
Prireditev sta povezovali Marja Kužnik in Nuša Kukman. Vsi dolgoletni članiVIS so prejeli priznanja, ki jim jih je izročil predsednik DUT Janez Malovrh.
Ob zaključku so skupaj z obiskovalci zapeli pesem:
OJ Ml TRBOVCI
Oj mi Trbovci, to smo vam tiči,
nobeden strup nas ne uniči,
MM T7/T\<?m/P
zepomžA ©
--------h———■
Anže in Andrej Anžel
kdor hoče pa Trbovčan bit ta mora prej izpit nardit.
Mi pa naprej, mi pa naprej, dokler je v sodu vinca kej naj svet Martin požegna ga, debelo gos naj zraven da.
In prav take hudomušne pesmi so zagotovilo, da bodo Visovci še prepevali in veselje trosili. Želimo pa, da bi Nuša še dolgo z vsem žarom pripravljala take vesele večere, kot je bil jubilejni večer.
Besedilo in slike : Irena Vozelj
Prijetno,spokojno, pozitivno,... je bilo ozračje ob svetovnem dnevu Zemlje na Bogenšperku, kot se ob tako imenitnem dogodku spodobi.V nedeljo, 22. aprila 2007, so namreč zaključili projekt združenja Gibanje za pravičnost in razvoj in Zavoda za gozdove Slovenije Darilo Zemlji, ko je dr. Drnovšek, predsednik države, v grajskem parku zasadil lipovec.
Prireditev pa se je pričela že dve uri prej. Za prijetno vzdušje so skrbele članice vokalne skupine Zefir, tamburaški orkester KDU FS, kitarist Boštjan Bračič in zadruga za razvoj podeželja Jarina, ki je povabila svoje partnerje , društva s podeželja. Na stojnicah so se šibile njihove dobrote, od jabolčnih in borovničevih zavitkov, do sadnih sokov in izdelkov iz medu. Pa naj govorijo še fotografije...
Fotografije in besedilo: Fanči Moljk
mmim
Predstavniki Slovenske vojske so se na ogled postavili tudi v Zasavju.
V mesecu aprilu je že običaj, da v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku predstavniki SV organizirajo predstavitev delovanja in opremljenosti SV.
To je čas in priložnost, ko vojaške obveznike, torej vse, ki so dopolnili osemnajst let, seznanijo z vojaško dolžnostjo v miru in ob razglasitvi izrednega ali vojnega stanja. Predstavijo jim možnost za prostovoljno služenje vojaškega roka, sodelovanja v pogodbeni rezervi in zaposlitve v Slovenski vojski.
Predstavitve so bile organizirane že prejšnja leta in tudi letos so »ta pravi vojaki in vojakinja« pripeljali s seboj nekaj opreme in orožja, da so si mladi srednješolci lahko od blizu ogledali, res da le majhen delček, opreme, zato pa so jim toliko več povedali na predavanju.

Pesem grela srca v Litiji
Območna revija odraslih pevskih zborov v Litiji je bil dvodnevni pevski praznik, ki je v četrtek 19. in petek 10. aprila v tamkajšnjo dvorano kulturnega centra privabil 11 zborov.
s IB PESEM V SRCIH
Dvodnevni pevski dogodek je odprl moški pevski zbor Lipa iz Litije pod vodstvom Mance Černe.
Mešani pevski zbor KD Ladko Korošec pod vodstvom Toma Brezovarja je ob Loškem glasu predstavljal zagorsko občino.
Mešani pevski zbor Zvon iz Šmartnega pod vodstvom Marjance Vidic je ob spremljavi tamburic zapel znano rusko Kalinko.
Prijetna večera z naslovom “je pesem v srcih” je organizirala litijska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) ob pomoči Javnega zavoda za kulturo Litija. Svoje je k prireditvi prispevala tudi zagorska območna izpostava JSKD. Poleg zborov iz občin Litija in Šmartno pri Litiji sta namreč nastopila tudi dva zbora iz zagorske občine.Prvi dan so se ljubiteljem ubranega petja s po tremi pesmimi predstavili moški pevski zbor Pevskega društva Lipa Litija, moški pevski zbor Kulturno-umetniškega društva (KUD) Polšnik in mešani pevski zbor KUD Jevnica. Sledila sta moški pevski zbor Loški glas iz Kisovca in mešani pevski zbor KD Ladko Korošec Za-
gorje. Večer je sklenil mešani pevski zbor Zvon iz Šmartnega, katerega zadnjo pesem je spremljala lastna tamburaška zasedba.
Drugi dan je odprl ženski pevski zbor KUD Kresnice, za njim so se zvrstili učiteljski pevski zbor Osnovne šole Gradec, moški pevski zbor Geoss, ki deluje pod okriljem KUD Lipa Vače, in ženski pevski zbor KUD Fran Levstik Gabrovka. Nato so do konca nastopili še litijski Nikolajev moški zbor, učiteljski pevski zbor KUD Litus ter zbor sv. Nikolaja. Dogodek je bil v znamenju pomladnega razpoloženja, saj je bilo v repertoarju veliko pesmi s to tematiko.
Prireditev je bila tekmovalno obarvana. Kakovost pevske izvedbe sta strokovno spremljala Gregor Klančič in Mitja Gobec. Tisti zbori, ki so zadostili strokovnim kriterijem, bodo povabljeni na regijsko revijo odraslih pevskih zborov, ki bo letošnjo jesen v Zagorju.
Besedilo in slike: Boštjan Grošelj
Reviji otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov
Zveza kulturnih društev Hrastnik je imela v drugi polovici aprila dve reviji pevskih zborov.
Tako so v torek,
17. aprila 2007, v dvorani DD nastopili OPZ Vrtec in OPZ OŠ iz Hrastnika in OPZ in MPZ z Dola. Nastopal pa je tudi gimnazijski zbor iz Litije.
Pogovarjali smo se s Slavico Pavlič, ravnateljico vrtca, ki je povedala, da vodita njihov zbor Mravljice Mojca Bobek in Ida Ce-puš ter Tatjana Gorenc. Zborček šteje okrog 36 otrok, njihova starost pa je od treh do šestih let. »Veseli smo bili, da je ocenjevalka Majda Hauptman njihovo ubrano petje kljub takemu razponu let pohvalila...« je dejala Slavi Pavlič. Pohval pa so bili deležni tudi drugi otoški zbori
V torek, 24. aprila 2007, pa so v DD nastopili trije mešani pevski zbori - z Marnega, iz Steklarne in Svoboda Hrastnik. Pa še ŽPZ
Svoboda Dol in vokalna skupina Plavica. Revijo je spremljal strokovni glasbeni spremljevalec Gregor Klančnik, ki se bo v naslednjih dneh odločil, kateri zbor je dosegel ustrezno kvaliteto, da se bo lahko uvrstil na regijsko tekmovanje. Revijo so popestrili tudi gojenci Glasbene šole Hrastnik. Fanči Moljk
Smučanje
Zagorski smučarji zaključili uspešno sezono
Nina Žnidar in Pia Zupan zmagovalki pokalnega tekmovanja Hervis in Wienerstadische. Med deseterico v Pokalu Hervis tudi Katja Murne.
Z zaključno prireditvijo naVoglu in podelitvijo priznanj najboljšim minule zime v Ukancu se je tudi uradno končala sezona alpskih smučarjev 2006/2007.V Bohinju so predstavniki Smučarske zveze Slovenije podelili priznanja in nagrade najboljšim v pokalnih tekmovanjih v vseh kategorijah, od cicibank in cicibanov do članic in članov in razglasili najboljše alpske smučarje sezone.
Eazglasitev najboljših cicibank
Med najboljšimi so bili v tej sezoni tudi tekmovalci SK Zagorje. Kar dve tekmovalki domačega kluba sta v končni razvrstitvi državnega pokalnega tekmovanja stopili na zmagovalno stopničko. Pia Zupan je postala zmagovalka Pokala Wienerstadische med cicibankami, Nina Žnidar pa zmagovalka Pokala Hervis med mlajšimi deklicami. Pia je v tej sezoni na pokalnih tekmah osvojila dve I. mesti, eno 2. mesto in 2. tretji mesti in imela na ob koncu sezone enako število točk kot drugouvrščena tekmovalka iz SK Olimpija, prvo mesto pa ji je prineslo večje število zmag. Nina Žnidar je v svoji doslej najuspešnejši sezoni dosegla praktično vse, kar se je doseči dalo. Na pokalnih tekmah je zmagala kar osemkrat, dvakrat pa se je uvrstila na drugo mesto. Odlične uspehe je dosegla na mednarodnih tekmovanjih: dve zlati medalji na Pokalu Loka, zlata in bronasta medalja na neuradnem otroškem svetovnem prvenstvu - »Pokal Topo-lino« v Italiji, zlata in srebrna medalja na Pokalu Pinnochio v Italiji in kar tri zlate medalje na Pokalu Whistler v Kanadi.
V končni razvrstitvi Pokala Wienerstadische se je med cicibankami odlično uvrstila še druga zasavska tekmovalka, ki trenira v isti ekipi kot Pia Zupan, pod vodstvom trenerja Gorazda Ranzingerja, to je Kaja Klančišar iz SD Trbovlje. Kaja je sezono končala na odličnem 4. mestu. Zaradi poškodbe je kar nekaj tekem za državni pokal izpustila Kristina Kramar Kokalj in se na koncu uvrstila na 33. mesto.
Med mlajšimi deklicami se je med deseterico najboljših v Pokalu Hervis uvrstila Katja Murne, sezono je končala na 9. mestu. Katja je sezono začela zelo dobro, s 4., 5. in 6. mestom v
slalomu ter s 5. mestom v veleslalomu, nato pa so se začele napake in odstopi, tako da bo Katja to sezono poskušala kar najhitreje pozabiti. Podobno smolo je imel tudi Žan Hribar, ki tekmuje v kategoriji mlajših dečkov. Zaradi številnih odstopov, predvsem v slalomu, je v končni razvrstitvi Pokala Hervis zasedel 14. mesto. Njegovi najboljši uvrstitvi sezone sta 5. mesto v superveleslalomu in 7. mesto v slalomu.
V kategoriji starejših deklic in dečkov so tekmovali Sara Juvančič, Urh Kapelar, Davor Grabnar in Miha Drofenik. V končni razvrstitvi Pokala Hervis je bila Sara 27., Urh 35., Davor 45. in Miha 53. mesto.
Najboljše Zasavke s svojimi trenerji
Med 39 klubi, katerih tekmovalci so v letošnji sezoni osvajali točke v Pokalu Wienerstadische in Hervis, se je SK Zagorje uvrstil na odlično 8. mesto. Za nami so bili klubi, kot so Olimpija, Kranjska gora in Bled. K temu izjemnemu rezultatu so pripomogli vsi tekmovalci, predvsem pa dobro vzdušje v vseh ekipah in dobro sodelovanje vseh v klubu. Letošnjo sezono smo začeli z zelo uspešnim in malo drugačnim smučarskim sejmom, jo nadaljevali z organizacijo tekmovanja za cicibane za Pokal vzhodne regije in Odprtega prvenstva Zasavja, zaključili pa jo bomo s klubskim piknikom.Vmes pa so nas skozi vso sezono razveseljevali naši odlični mladi tekmovalci in nam s tem potrjevali, da ves trud ni bil zaman.
Ob zaključku letošnje uspešne sezone se zahvaljujemo vsem tekmovalcem za njihovo prizadevnost, trenerjem za uspešno vodenje vseh ekip v klubu, staršem in drugim sodelavcem ter seveda vsem sponzorjem, brez katerih ne bi bilo naše letošnje smučarske pravljice. Želimo si, da bi nas podpirali tudi v bodoče in na tak način pripomogli k temu, da bi se smučanje v zagorski dolini še naprej razvijalo v taki smeri, kot smo jo začrtali v letošnji sezoni.
SK Zagorje, Irena Murne
Rokomet:
8. turnir ZASAVJE CVP 1667
V soboto, 16. 5.1007, se bo v športnih dvoranah na Dolu pri Hrastniku, na Logu v Hrastniku, v OŠ Debro Laško, v Zagorju in športni dvorani v Radečah odvijal osmi mednarodni turnir Zasavje CUP 1007, na katerega se že nekaj časa organizatorji mrzlično pripravljajo.
Na turnirju pričakujejo okrog sto ekip iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, BiH in Srbije.Torej bodo gostili okrog 1000 mladih, vseh udeležencev prvenstva pa bo okrog 1500.Tekmovanje bo potekalo v petih dvoranah, finalni del bodo najboljši odigrali v matični dvorani Dolanka na Dolu pri Hrastniku. Organizatorji sprejemajo prijave do 10. maja 2007.Trenutno je prijavljeno že okrog 30 ekip.
Letos bo tekmovanje potekalo v dveh kategorijah fantov in deklet - letniki 1996 in 1997. Vse igralke in igralci, ne glede na rezultat, bodo prejeli medalje za svoje igranje na turnirju. Prve tri ekipe v vsaki kategoriji prejmejo še pokale, proglasili bodo najboljše peterke v vseh kategorijah. Med igralce bodo razdelili še okrog 30 praktičnih nagrad - nahajale se bodo v več sto balonih, ki jih bodo ob zaključku spustili s stropa dvorane. Ena izmed ekip (žreb) pa bo odšla domov s tradicionalnim darilom - televizijskim sprejemnikom.
Turnir tudi tokrat ne bo le tekmovalnega značaja, ampak za-
bava. V vseh dvoranah bodo lahko udeleženci polepšali telo z začasnimi tatooji, v šotoru ob dvorani Dolanka na Dolu bo v času finalnega dela potekala zabava s čarodeji in klovni - udeleženci se bodo lahko celo učili čaranja. S toplozračnim balonom se bodo lahko dvignili kakšnih 30 metrov v višino. Za vse pa smo pripravili še enourni koncert popularne skupine Turbo Angels. Za spremljevalce, trenerje in goste bodo župan občine Hrastnik Miran Jerič in člana uprave glavnega pokrovitelja turnirja Lafarge cementa iz Trbovelj Božo Cernila in Marko Pirc pripravili sprejem v mali telovadnici Dolanke.
»Tudi letos bodo pokale podeljevali znani športni gostje,« je povedal Marko Planinc in v imenu organizacijskega odbora že zdaj povabil na to tradicionalno prireditev.
Dodatne informacije:
E-mail: marko.planinc@siol.net, marko.jeric@guest.ar-nes.si
Fanči Moljk
Kickboks:
Poland Open 100 J
Med 14. in 15. aprilom je v Wegrowu blizu Varšave potekalo mednarodno člansko tekmovanje v kikboksu v disciplinah šemi in light kontakt. Na tekmovanju je sodelovalo nekaj več kot štiristo tekmovalcev iz devetih držav, med katerimi sta bila tudi dva člana zagorskega Pon Do Kwan
kluba, Urška Motoh in Primož Bračič.
Urški in Primožu sta se pridružila tudi Sandi in Sabina Kolednik, sicer člana KBV Ptuj, s katerim zagorski klub dobro sodeluje že od same ustanovitve zveze. Izkupiček slovenskih predstavnikov je bil odličen saj so se domov vrnili kar z dvema odličjema. Urška in Sandi žal nista imela sreče z žrebom, saj sta že v prvem krogu naletela na premočne nasprotnike.
Srebrno medaljo, osvojeno s strani Sabine Kolednik, pa je oplemenitil Primož Bračič, ki je suvereno premagal vse nasprotnike - v finalu je nasprotnika s Poljske premagal kar z 10 točkami razlike, in tako v svoji kategoriji osvojil prvo mesto. Primož je na koncu tekmovanja prejel tudi nagrado za najboljšega borca turnirja po izboru sodnikov.
Z dobrimi predstavami so tekmovalci kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje zopet naredili močan vtis na organizatorje turnirja, kateri so obljubili udeležbo na 24. mednarodnem turnirju Slovenija Open - Zagorje 2007, kjer se v novembru obeta pravi spektakel.
Kickboks:
I. turnir za državno prvenstvo v
kikboksu 100 Z
V nedeljo 11. aprila je v Šempetru pri Mo vi Gorici potekal drugi turnir za državno prvenstvo v šemi in light kontaktu. Člani kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje so bili z osvojenimi 11 odličji zopet najuspešnejša ekipa na turnirju.
Rok in Tilen slavila po težkih borbah
Na prelepo sončno nedeljo, 11. aprila 1007, se je 17 pogumnih izlaških kikbekserjev podalo na 1. turnir za državno prvenstvo v kikboksu v Novo Gorico. Skupni izkupiček izlaškega klana je bil 5 prvih, 6 drugih in dve tretji mesti.
Omembe vreden je nastop Nusmirja Bajraktareviča, ki je v polfinalni borbi pokazal odlično pripravljenost in premagal precej dobrega borca Dociča iz Zagorja z visoko razliko 9:1.V finalu pa je Nusmir, z malo smole, v zadnjih sekundah s 3:1 izgubil proti veliko bolj izkušenem Andreju Vindišu. Rutinirano, z I 1:0, je nasprotnico v finalu ugnala Neva Ocepek. Zmago na tekmovanju in s tem tudi I. mesto je slavil tudi Jure Vetršek, ki se je v finalu pomeril zVukaličem iz Izole. Z maksimalno razliko je v finalu slavil tudi Gregor Razpotnik (10:0), ki je poprej izločil še pretkanega Janžekoviča iz ptujskega kluba.
Skorajšnji zmagovalni povratek na sceno je uspelTimeji Hribar. Slednja je prikazala odlično taktiko in tehniko, toda žal, po napeti borbi, v finalu izgubila in tako dosegla solidno drugo mesto. Zmago pri članicah si je priborila tudi Maja Vetršek.
Zelo težko delo na poti do končne zmage je imel RokVrtač-nik, ki je izločil kar štiri nasprotnike.Vsi njegovi dvoboji so bili
1	Mujezinovič Armin	Dečki -165
1	Ramadani Melinda	Deklice -145
2	Perak Brigita	Deklice -145
3	Kovačič Tjaša	Deklice -145
3	Oven Tanja	Deklice -145
1	Vozel Tjaša	Deklice -155
3	Durič Ines	Deklice -155
1	Resnik Nina	Deklice +155
3	Lokar Saša	Deklice +155
3	Osmanovič Denis	Mladinci -71
2	Vučko Sara	Mladinke -50
1	KrajnikTjaša	Mladinke -60
3	Juvan Klemen	Člani -69
3	Docič Aleksander	Člani -74
1	Bračič Primož	Člani -84
2	Mars Aleš	Člani -84
1	Kalšek Igor	Člani -89
1	Bajraktarevič Samel	Člani perspektivna liga -75kg
3	Groboljšek Tomaž	Člani perspektivna liga -85kg
1	Uduč Andrej	Člani perspektivna liga +85kg
1	Motoh Urška	Članice -60
2	Stošitcki Tjaša	Članice -60
precej težki, največje delo pa je opravil, ko je v finalu premagal za glavo višjega in vsaj za 10 kg težjega nasprotnika.
Zvezda dneva pa je bil, kot po navadi,Tilen Zajc. Na tem turnirju se je izkazal v starostni kategoriji mladincev, ampak vseeno v finalu zmagal z 11:1! Poleg tega je bil Tilen v ekshibicijskih borbah izbran za izzvanega nasprotnika (nosilca turnirja). Proti njemu je posamično nastopilo 5 najboljših borcev v mladinskih kategorijah. Od skupno 15 borb, z vsakim izzivalcem se je pomeril trikrat, je naš as zmagal kar desetkrat.
Miloš in Jure sta poskusila s še štirimi borci vzeti čim več zmag v podobnih borbah v članskih kategorijah.Tu je bil izzvani Primož Bračič iz zagorskega kluba. Od 18 borb mu je bilo ukradenih 5 zmag, od tega je eno prispeval tudi jure.
Kot že omenjeno, je Tilen nanizal precej zmag in vsaka od njih je bila s strani organizatorja nagrajena s slastnimi piškotki, tako smo se sladkali celo pot do doma.	Jure Vetršek
Karate
Uspešni nastopi trboveljskih karateistov v Čačku...
V petek, 13. aprila 1001, se je na povabile Karate zveie Srbije, devet trboveljskih karateistov, odpravilo na dolgo pet do največjega mesta ob zahodni Moravi, Čačka, ki leži eea 130 km južneje
od Beograda.
Namen potovanja je bil uspešen nastop na mednarodnem karate turnirju »ZLATI POIAS ČAČKA«.
V Čačak so prispeli v večernih urah in se takoj namestili v hotelu, kjer jih je osebno sprejel direktor hotela. Po toplem sprejemu so se tekmovalci odpravili v sobe. Dobro so vedeli, da bo dvodnevno tekmovanje z rekordnimi, preko 3000 tekmovalci iz 15 evropskih držav, zelo dolgotrajno in naporno, zato so se želeli pred začetkom tekmovanja dobro spočiti.
Tekmovalci karate kluba Trbovlje, ki so nastopili na tekmovanju, so bili Aljaž VESENJAK,Timi UMEK, Žiga ROZINA, Jernej HUDOMALJ, Nik ŽLAK in Kristijan OSTOJIČ.Vodili so jih trenerji Jernej in Bogdan SIMERL in Borut MARKOŠEK.
Kljub temu, da so v soboto mladi trboveljski karateisti nastopili skupaj z najboljšimi francoskimi, grškimi, hrvaškimi, bosanskimi in srbskimi
karateisti, ki so nosilci najvišjih naslovov iz najpomembnejših tekmovanj, se niso prav nič ustrašili svojih nasprotnikov. Najprej so to pokazali v ekipnih borbah, kjer so v prvem kolu premagali madžarsko reprezentanco.V drugem kolu so se pomerili s kasnejšimi zmagovalci, ekipo iz Bosne.V prvi borbi je bosanski tekmovalec, viceprvak Evrope, imel veliko sreče, da je tik pred koncem izenačil rezultat v dvoboju z Nikom ŽLAKOM.Trboveljčani so kasneje ta dvoboj tesno izgubili z minimalno razliko. Ker na tekmovanju niso izvajali repesažnih borb, se Trboveljčani niso mogli več boriti za vsaj bronasto medaljo.
Zvečer so si na povabilo direktorja Karate zveze Srbije, gospoda Sla-voljuba PIPERJA ogledali shovv program borilnih veščin.V nabito polni dvorani, ki sprejme 4000 gledalcev, je bil triurni spektakel. Res prava osvežitev in dobra ideja za organizacijo tovrstnih prireditev, ki lahko vedno napolnijo vsako športno dvorano do zadnjega kotička. Najmlajši tekmovalci,Aljaž,Timi in Žiga, so v nedeljo vedeli, da morajo rešiti trboveljsko čast, da ne bi slučajno prekinili tradicijo osvajanja medalj v Čačku. Že takoj v prvem, ekipnem nastopu v katah, so z osvojeno bronasto medaljo prinesli mir v trboveljsko ekipo. Da pa ni ostalo samo pri ekipnem bronu je poskrbel najmlajši član v ekipi, Aljaž VESENJAK, ki je vse svoje kataške nastope opravil z odliko, jih zmagal z maksimalnim rezultatom in njegova zlata medalja je bila čista kot solza.
Trboveljski karateisti so se takoj po končanem tekmovanju odpravili na skoraj deseturno pot proti Trbovljam, kamor so prispeli v zgodnjih jutranjih urah. Kakšen renome so si v Čačku ustvarili trboveljski karateisti pove SMS, ki ga je v ponedeljek poslal direktor Karate zveze Srbije,gospod Slavoljub PIPER: »Drago mi je, da ste dobro doputovali. Uvek ste nam dragi gosti, budite pozdravljeni i hvala puno na svemu. Vidimo se na vašem turniru. POZDRAV.«
... in Udinah
Istočasno se jje druga skupina trboveljskih karateistov na povabile italijanske karate zveze v nedeljo, 1$. aprila 100Z, udeležila v Udinah 8. mednarodnega karate turnirja »Trophy 100Z. Skupno je nastopilo preko S60 tekmovalk in sedmih evropskih držav.
KATE EKIPNO:
Trenerja Igor NARAGLAV in DamirVUČILOVSKI sta v Udine odpeljala mlade tekmovalce, Tima ZLAKA, Almina SALKIČA, Teo LOPAN, Barbaro GAŠPARIČ, Lejlo DORIČ, Martino KERŠIČ in Sanjo NARAGLAV.Tudi ti so se izkazali z zelo dobrimi nastopi in odličnimi rezultati, saj so v katah osvojili, Martina KERŠIČ srebrno medaljo in Lejla DORIČ zlato medaljo. V športnih borbah pa je Barbari GAŠPARIČ uspelo osvojiti edino medaljo v trboveljskih vrstah, bronasto.
REZULTATI - 36. ZLATNI POJAS - ČAČAK (SRBIJA) 14. in 15.04.2007:
KATE POSAMEZNO:
Dečki
I.	mesto: Aljaž VESENJAK
Mlajši kadeti:
I.	mesto - UMEK Timi, VESENJAK Aljaž, Žiga ROZINA
REZULTATI - 8. UDINE KARATE TROPHY - UDINE (ITALIJA) 15.04.2007:
KATE POSAMEZNO:
Deklice:
1.	mesto: Lejla DORIČ
2.	mesto: Martina KERŠIČ BORBE POSAMEZNO:
Deklice
3.	mesto - Barbara GAŠPARIČ
Besedilo in slika: Bogdan Simerl
'A'
Karate
...medalje v Ljutomeru
V sobote 11. aprila so se elani Karate kluba Trbovlje, na povabilo Karate kluba Ljutomer, udeležili 10. Pokala mesta Ljutomer. Skupno je na turnirju nastopilo preko 450 tekmovalk in tekmovalcev iz Avstrije, Hrvaške Italije in Slovenije.
Trboveljska ekipa v Ljutomeru
Iz Trbovelj so pod vodstvom trenerja Igorja N AR AG LAVA nastopili Sonja BALOH BAROVIČ, Mila NEDIČ,Jan NARAGLAV, Žan ŠPILAR, Žan KRAJŠIČ, Blaž HRIBOVŠEK ter v veteranski kategoriji DamirVUČILOVSKI in Igor NARAGLAV.
Najprej so nastopili v katah.to je v estetsko zloženih likih, kjer se prepletajo določene obrambne in napadalne tehnike. Edina trboveljska nosilka medalje-bronaste je bila tokrat Mila NEDIČ.V športnih borbah pa sta se izkazala oba Žana, KRAJŠIČ z bronasto ter ŠPILAR s srebrno medaljo. Oba tekmovalca v veteranski kategoriji, Damir in Igor, sta tokrat v katah ostala brez medalje. Omenjena tekmovalca ne pomnita, da bi v zadnjih letih, odkar nastopata v veteranski kategoriji, na enem tekmovanju ostala oba brez medalje.Tega si nista gnala preveč k srcu, saj sta se odločila in po dolgih letih ponovno stopila na borišče tudi v športnih borbah. Igorja so morali sodniki celo priganjati na borišče, saj ni hotel zapustiti svojih mlajših varovancev, preden oni ne končajo z borbami. Kljub rahli nervozi mu je uspelo na koncu osvojiti bronasto medaljo. Damir je borbo lahko začel bolj skoncentrirano. Čeprav je bil odsoten z borišč že celo desetletje, se mu to ni prav nič poznalo. Svoje nasprotnike je premagoval z lahkoto in v finalu se mu je po robu postavil predsednik domačega kluba ter podpredsednik Karate zveze Slovenije Marjan PRELOG. Damir je že takoj v začetku prepričljivo povedel, nato pa je v nadaljevanju, v žaru borbe zadal kar nekaj premočnih udarcev, za katere je bil kaznovan in na koncu izgubil zaradi tega. Damirjeva srebrna medalja pa je dobila zlati lesk, ko je po končanem tekmovanju k njemu pristopil PRELOG in mu čestital ter priznal, da je bil tokrat Damir boljši.
...in Puli
V nedeljo, 11. aprila, sta klubska trenerja Miha KOVAČIČ in Jernej SIMERL pospremila sedem mladih trboveljskih tekmovalk in tekmovalcev na 5. Mednarodni karate turnir »Trophy Adriatic« v Pulo, kjer je nastopilo preko 300 tekmovalk in tekmovalcev iz petih evropskih držav.
Dokaz, da se dober glas zelo hitro širi, je ta, da so Jerneja in Miho takoj ob vstopu v telovadnico obkrožili karate prijatelji s Poljske in Češke, ki so že vedeli za trboveljski veteranski nastop dan prej v Ljutomeru. Zanimalo jih je, če bodo trboveljski veterani nastopili na mednarodnem turnirju vVamberku na Češkem oktobra letos, ki so se ga trboveljski karateisti udeležili že trikrat in se vsakokrat vrnili z izrednimi uspehi. Na zadnjem turnirju oktobra lani jeTimi UMEK osvojil kar tri zlate medalje. V trboveljskem klubu so se že pred kratkim odločili, da na letošnjem turnirju nastopi veteranska ekipa in se poskuša po uspehih približati mlajšim tekmovalcem, ki so na višku svojih tekmovalnih karier.
Timi UMEK in Aljaž VESENJAK sta na lanskem turnirju v Puli osvojila skupno štiri medalje. Letos sta ostala doma, da si malo oddahneta, mlajši pa so bili postavljeni pred težko nalogo, približati se njunim uspehom. V katah ekipno so Sanja, Martina in Lej la osvojile bronasto medaljo. V športnih borbah ekipno je Sanjo zamenjala Tea in dekleta so se ponovno veselile brona. Lejla in Tea sta v konkurenci posameznic osvojili bronasti medalji.Tim ŽLAK pa kar noče sestopiti z najvišje stopnice zmagovalnega odra, saj je že tretjo tekmo zapored, po Žalcu in Horjulu, ostal nepremagan.Takoj po končanem tekmovanju sta Jernej in Miha popeljala mlade tekmovalce v, že kar stalno trboveljsko bazo, Puntiželo, kjer si bodo vsi skupaj privoščili malo oddiha in prvih morskih radosti.
Deset osvojenih medalj za trboveljske karateiste v tem vikendu je res lep uspeh, ki pa ni slučajen. Za tem stoji cela vrsta klubskih aktivistov, trenerjev in seveda tekmovalcev samih.
Alpinistične
novice:
Vzpon v triglavski severni steni
Vreme se je ustalilo in razmere za hojo in plezanje v gorskem svetu so se nekoliko izboljšale.
Zato sta se člana plezalske naveze Sebastijan Jančič iz alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje in Veronika Viltužnik izAO Ravne na Koroškem lotila plezanja v Julijskih Alpah. Ob lepem, sončnem vremenu sta se iz doline Vrat namenila proti Severni steni 2864 m visokega Triglava. Snežne razmere so bile odlične, zato sta vstopila v 800 m visoko Slovensko smer. Bila je kar močno zasnežena in sneg je bil zbit, kar je plezalcema omogočilo hitro napredovanje. Smer sta razmeroma kmalu preplezala in po krajšem počitku na vrhu smeri sta se vesela uspeha začela vračati v dolino. Sestop čez Prag v dolino Vrat je bil zelo težaven zaradi zasneženosti.Težave sta imela z orientacijo in iskanjem prehodov. Napore sta zmogla, ker sta oba kondicijsko dobro pripravljena. Brez naporov pa v gorskem svetu nikoli ne gre. Uspešen vzpon in varen sestop sta končala s stiskom rok in medsebojnem čestitanju.
Tine Lenarčič
KRONIČNO ©
ZASAVSKI FRKER
Dne 14.04.2007 ob 19.30 uri se je v Kisovcu pripetila prometna nesreča z materialno škodo zaradi vožnje po nasprotnem voznem pasu, katero je povzročil 30-letni Zagorjan, ki je bil pod vplivom alkohola, kateri je trčil v nasproti vozečega 57-letnega Zagorjana. Dne 15.04.2007 okoli 06.00 ure je 35-letni Zagorjan na območju Hrastnika zaradi vožnje preblizu desnega roba trčil v odbojno ogrado pri tem pa je nastala le materialna škoda na vozilu povzročitelja.
Prav tako 15.04.2007 ob 15.10 so policisti obravnavali prometno nesrečo na glavni cesti II. reda št. 108 pri Trbovljah, kjer je 23-letni Hrastničan zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste in poškodoval vozilo.
Dne 16. 4. 2007 ob 12.200 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči v Hotiču. Do nesreče je prišlo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo voznika kombiniranega vozila, kateri je izgubil oblast nad vozilom in se z vozilom prevrnil na bok. Pri nesreči je nastala le materialna škoda v višini približno 4.000 EUR.
Dne 20.04.2007 v popoldanskem času so na območju Trbovelj obravnavali dve prometni nesreči z udeležbo voznikov osebnih avtomobilov in sicer zaradi prekratke varnostne razdalje in izsiljevanja prednosti. Pri prometnih nesrečah je bila povzročena le materialna škoda.
Dne 21.04.2007 okoli 15.30 ure se je na območju Trbovelj pripetila prometna nesreča, katero je povzročil 25-letni voznik osebnega avtomobila iz Litije, ki je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v osebni avtomobil 20-letne Dolanke. Pri tem je nastala le materialna škoda. Dne 24.04.2007 okoli 06.00 ure se je na območju Hrastnika pripetila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti 47-letnega voznika tovornega vozila, kateri je zaprl pot 36-letnemu vozniku osebnega avtomobila.
RAVBAJO KOT SRAKE
Dne 14.04.2007 je neznanec ukradel osebni avto znamke Kia Pride, sive barve, CE T8-18M, na območju Zagorja.
Dne 16.04.2007 je neznani storilec vlomil v kontejner podjetja vTrbovljah, kjer je iz notranjosti odtujil okoli 250 kg barvnih kovin in podjetje oškodoval za 300 EUR.
Dne 16. 4. 2007 ob 10.00 uri so bili policisti obveščeni o tatvini štirih platišč skupaj z pnevmatikami iz osebnega avtomobila, ki je bil parkiran na parkirnem prostoru v Litiji. Neznani storilec je s tem lastnika oškodoval za približno 250 evrov. Istega dne je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v okolici Jevnice. Neznani storilec je lastnika oškodoval za približno 300 EUR.
Dne 17.4. 2007 ob 05.45 uri so bili policisti obveščeni o poškodovanju osebnega avtomobila v Litiji. Policisti so z ogledom ugotovili, da je neznani storilec z neznanim predmetom poškodoval lak na parkiranem osebnem avtomobilu in povzročil za približno 1.000 EUR materialne škode.
Dne 19. 4. 2007 ob 06.30 uri so bili policisti obveščeni o tatvini osebnega avtomobila znamke VW GOLF serija IV. rdeče barve, reg. št. LJ R0-9IH, kateri je bil parkiran na parkirnem prostoru v Litiji. Neznani storilec je s tem lastnika oškodoval za približno 6.600 EUR.
Dne 20. 4.2007 ob 08.00 uro so policisti opravili ogled vloma v delavnico v Gabrovki. Policisti so z ogledom in zbiranjem obvestil ugotovili, da je neznani storilec vlomil v delavnico, iz katere je odtujil kompresor znamke ADAC in več orodja. S tem dejanjem je lastnika oškodoval za približno 200 EUR.
Dne 20. 4.2007 ob 16.30 uri se je na policijski postaji oglasil občan, kateri je prijavil tatvino denarnice, katera mu je bila izvršena že dne 17 4.2007 v Šmartnem. Neznani storilec je po tatvini večkrat dvignil denar na bankomatu, saj je bila v denarnici poleg osebnih dokumentov tudi bančna kartica. S tem dejanjem je lastnik oškodovan za približno 600 EUR.
Dne 22.04.2007 ob 02.08 uri se je na območju Hrastnika zgodil rop.. Ugovoljeno je bilo, da sta dva neznana moška pristopila do 22-letnega Hrastničana, katerega sta pretepla in ga s pomočjo strelnega orožja prisilila, da jima je izročil denar in mobilni telefon. Za neznancema zbirajo obvestila.
Dne 24.04.2007 med 15.45 in 16.30 uro je neznani storilec na območju Trbovelj z razbijanjem stekla vlomil v osebni avtomobil in iz notranjosti odtujil žensko torbico z vsebino ter tako oškodoval lastnico za približno 300 EUR.
PRIDRŽALI SOJIH
Dne 14.04.2007 ob 14.45 uri so do iztreznitve pridržali 62-letnega voznika osebnega avtomobila, katerega je vozil pod vplivom alkohola in ni upošteval zakonitega ukaza policista (nadaljeval z vožnjo).
Dne 15.04.2007 ob 16.10 uri so do iztreznitve pridržali 53-letnega Trboveljčana, kateri je kljub temu, da mu je bila prepovedana nadaljnja vožnja zaradi vožnje pod vplivom alkohola, le-to nadaljeval in tako ni upošteval ukaza policista.
Dne 22.04.2007 ob 00.30 uri so policisti opravili intervencijo v gostinskem lokalu na območju Zagorja ob Savi, kjer je 18-letni Zagorjan v pijanem stanju razgrajal v lokalu in na ukaz policistov ni prenehal s kršitvijo, zaradi česar je bil na podlagi 109/11 člena Zakona o prekrških pridržan do iztreznitve.
PREPOVEDANA DROGA
Dne I 7.04.2007 v večernem času so policisti PP Trbovlje 22-letnemu Trboveljčanu zasegli snov. za katero sumijo, da gre za prepovedano drogo. Enako snov soo zasegli tudi 21-letnemu Trboveljčanu dne 22.04.2007 in 19 in 32-letnima Trboveljčanoma dne 23.04.2007.V kolikor bo preliminarni test pozitiven, jim bo izdana odločba o prekršku. Dne 20. 4.2007 ob 15.00 uri so policisti pri kontroli terena občanu zasegli manjšo količino neznane posušene rastline za katero obstaja sum, da je prepovedana droga (konoplja rastlina). Policisti bodo rastlino poslali v analizo in v kolikor bo sum potrjen zoper lastnika ustrezno ukrepali.
AUFBIKS
Dne 14.04.2007 v večernih urah smo na območju Zagorja ob Savi opravili intervencijo v zasebnem prostoru, kjer je 43-letni Zagorjan pretepel svojo mamo. Ker je bil kršitelj pred tem že večkrat obravnavan zaradi enakih kršitev mu je bil na podlagi Zakona o policiji izrečen ukrep prepoved približevanja materi in stanovanjski hiši, kjer le ta stanuje in sicer za čas 48 ur, katerega pa je preiskovalni sodnik OS Ljubljana podaljšal za 10 dni. Kršitelj je dne 15.04.2007 omenjen ukrep prekršil, zaradi česar so ga policisti odstranili iz kraja in mu izdali plačilni nalog.
Dne 16. 4.2007 ob 20.00 uri so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v stanovanju v okolici Šmartno pri Litiji. Policisti so na kraju z razgovori ugotovili, da je prišlo do družinskega spora. Policisti bodo zoper kršitelje ustrezno ukrepali.
Dne 15.04.2007 je bila obravnavana kršitev javnega reda in miru v stanovanju v Zagorju ob Savi, kjer je 77-letni Zagorjan zmerjal in udaril ženo. Izdan mu je bil plačilni nalog.
Istega dne v večernih urah so bili policisti obveščeni, da je 18-letni Trboveljčan udaril bivšo partnerko in jo poškodoval po obrazu, zaradi česar je iskala pomoč v zdravstvenem domu Trbovlje. Zoper storilca bodo podali Obdolžilni predlog na Okrajno sodišče vTrbovljah.
Dne 19.04.2007 v nočnih urah so policisti intervenirali v gostinskem lokalu na območju Zagorja ob Savi, kjer se je 34-letni Zagorjan nedostojno vedel in vpil. Kršitelju je bil izdan plačilni nalog.
Dne 20. 4.2007 ob 18.00 uri so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v okolici Dol pri Litiji. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je ženska, katera je bila pijana tekom popoldneva kričala po vasi in motila ostale občane. Policisti bodo zoper njo ustrezno ukrepali.
Dne 20.04.2007 v večernem času so policisti opravili intervencijo v Zagorju ob Savi, kjer je 52-letni Zagorjan prišel do stanovanja 40-letne prijateljice in razbijal po vratih ter vpil. Kršitelju je bil izdan plačilni nalog.
Dne 21.04.2007 v večernem času so bili policisti obveščeni, da pijan 65-letni Hrastničan, vpije in zmerja mimoidoče na območju Hrastnika. Policisti so imenovanega izsledili in mu izdali plačilni nalog.
NAŠLI MRTVEGA
Dne 16. 4. 2007 ob 12.30 uri so bili policisti obveščeni, da občani pogrešajo soseda, katerega so nazadnje videli pred več dnevi. Pri vstopu v stanovanje je bil moški najden mrtev. Na kraju je bila krajevna zdravnica, ki na pokojnem ni našla znakov nasilja. O zadevi sledi poročilo na ODT Ljubljana.
RDEČI PETELIN
Dne 14.04.2007 dopoldan so bili policisti obveščeni o požaru pod Ostrim vrhom, kjer je zagorelo podrastje zaradi odvrženega pepela. Gasilci so požar pogasili.
Dne 16.04.2007 v večernih urah je zagorelo v brunarici na območju Pleskega zaradi tlenja lesa v okolici dimnika. Zaradi hitre intervencije gasilcev ni prišlo do večje škode.
Dne 20. 4.2007 ob 19.30 uri je prišlo do požara v okoliciVač. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je iz neugotovljenega vzroka pogorelo približno 1,5 ha podrasti. Požar so pogasili gasilci PGD Vače. Materialna škoda ni nastala. O zadevi sledi poročilo na ODT Ljubljana. Istega dne je je zagorel papir v zabojniku za smeti v Litiji. Požar so pogasili gasilci PGD Litija. Materialna škoda pri tem ni nastala. Le dan kasneje ob 15.13 uri je prišlo do požara podrasti ob železniški progi na Graški cesti, pri čemer so gasilci PGD Litija požar pogasili.
Dne 21.04.2007 ob 18.27 uri pa je prišlo do požara ob železniški progi med Renkami in Zagorjem ob Savi, kjer je iz neznanega vzroka zagorela podrast. Požar so pogasili gasilci.
080-1200
“Skupaj proti kriminalu”
ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV,
KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200
Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na
e-mail:
pp_trbovlje.pulj@policija.si
po_hrastnik.pulj@policija.si
po_zagorje.pulj@policija.si
gorazd.lipovsek@polidja.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) bostjan.bokal@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje)
@ RAMmo
							KRIŽANKA:					
m .	f^lgH e” 1 i pH Pa T' UHar m igjtw								HORIZONT	VERSKA RESNICA	NOV NAGRAJENEC	SENČENJE	UREJE- NOST
												
												
							PREDAH, PAVZA					
							GLAVNO MESTO AM. ZVEZNE DRŽAVE IDAHO					
							VZOR					
							OTKA					
							♦					DRŽAVNA BLAGAJNA
	NAPRAVA ZA STISKANJE	MESTO V ITALUI0B MEJIŠ SLOVENIJO, TRŽIČ	EVITA LUKEŽ	ZDRAVILNA RASTLINA	0ŠTEVANJE							
					FILMSKA GIGANTSKA OPICA							
OPERNI PEVEC (SAMO)			E						DARILO			
PREBI- VALKE TOLMINA			L	n					ADAMOVA DRUŽICA	e	X)	A
									IGRALEC (MARIO)			
VEZNIK			B. JURCA *? POMARANČA’					MORSKA PAPIGICA				
			HUMORISTKA PUTRIH									
								STENA				
EGIPČANSKI LEV S ČLOVEŠKO GLAVO			)	>>			ZEUŠČE	X	E	i	MEHIŠKA IGRALKA (LETICIA; ‘ESME- RALDA’)	
							POKOL, MORDA					
NAŠ PISATELJ (JANKO)			t	ČLOVEK, KI KRMI ŽIVALI								ŽIVINOREJSKA FARMA V ZDA
				SL. GENERAL (RUDOLF)								
ZGODOVINSKA UTRDBAV TEKSASU			A			TURŠKA PISATELJICA (HALIDE)						
						PRAKANT0N V ŠVICI						
JUANA CAVAN			ZADNJIČNA ODPRTINA					DVORANA				
								MEDICINSKO IME ZA KOŽO				
			VETRIČ									
HRVAŠKO LETOVIŠČE NA ZAHODNI 0BAU ISTRE			V						DAVID NIVEN			4
									IME AMERIŠKEGA TENISAČASAMPRASA			
IME GORSKE TEKAČICE HIŽAR			č		DWIGHT EISEN- H0WER				GRELNO TELO			
					vSJt				BANJA			
PESNIK MODERNE (DRAGOTIN)	1L	e	V	M	C	HRVAŠKA (KSENUA)			V.			RIBIŠKA DRUŽINA
						SREDIŠČE VRTENJA						
| A	~REKA	SPREMI- NJEVALEC UREDITVE				6			?			1
	si	>										
	H		»t	T		b	PRIŠTE- VANEC		1			D
ERKER: hrvaška pevka BOISE: glavno mesto Idah				ia		ADIVAR: turška CALDERON: m		pisateljica lehiška igralka				
Vicoteka
V	trgovino
Žena naroči upokojencu, naj gre v trgovino po kruh in mleko. Na koncu še doda:
“Pa da ne boš pozabil, kaj moraš kupiti! Kruh in mleko. Si si zapomnil?”
“Sem.”
“Raje si zapiši, ker boš pozabil. Kruh in mleko.”
“Ne bom pozabil. Zagotovo!”
Čez nekaj časa se upokojenec vrne z zobno pasto. Žena ga nahruli:
“Sem vedela, da boš pozabil! Kje pa je zobna ščetka?”
V	butiku
“Bi lahko pomerila tisto obleko v izložbi?”
“Lahko. Imamo pa tudi kabine.”
Studenska
Dva študenta hodita po mestu, ko eden nenadoma dregne drugega in reče: “Vidiš tisto v mini krilu na drugi strani ceste?”
“Vidim. Dobra mačkica. Kaj je z njo?” “Z njo sem že večkrat spal.”
“Res? Kje pa?”
“Na predavanjih.”
Dve novici
“Je kaj novega v šoli?” vpraša mama Janezka.
“Ja, imam eno dobro in eno slabo novico.”
“Povej najprej dobro.”
“Šola je zgorela.”
“Da te ni sram! Če je to dobra novica, kakšna je šele slaba?!”
“Gasilci so rešili redovalnice.”
PABERKOVANJE
Karies je ena najbolj razširjenih bolezni, ki prizadene od 70-95 % prebivalcev najbolj razvitih dežel.
V preteklosti je bila uporaba strupov zelo razširjena, zato je le
malo jedi veljalo za povsem varne. Ker so jajca sodila med varna živila, so jih bili zaporniki pripravljeni drago plačati, saj so se bali, da bi jih zastrupili njihovi pajdaši, ki so bili še na prostosti, ali pa sorodniki njihovih

DARILA
za nove naročnike
Naročite se na RAZVEDRILO
in postanite naš redni naročnik.
AKCIJA VELJA OD 01. 03. DO 15. 06. 2007! Velja za celoletno naročnino.
'MM
Več na www.razvedrilo.si
a|j modra Številka
(((•080 87 87)
Nagradna
križanka
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 12. maja 2007 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 9/2007. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade:
Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke 8/2007 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje:
1.	Marija Keršnik, Trg Pohorskega bataljona 7, 1412 Kisovec - bon za 20,86 eur
2.	Gašper Križnik, C. 20. julija 13, 1410 Zagorje- bon za 12,52 eur
3.	Tatjana Kmetič, C. l.maja 69, 1430 Hrastnik - bon 8,35 eur
BRGLEZ ROMAN s.g. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO
KER SLADOLED RADI LIŽEMO VSI, NORA AKCIJSKA CENA ŠE 14 DNI!!!
Velika kepica Mala cena
0,55 €	131,801 sit
SAMO V TRGOVINI JAKA V ZAGORJU OD 3. S. DO 16.5.1007.
VABLJENI
Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280
Ali se prepoznate?
Pomlad je čas, ko vse brsti, zeleni, raste in cveti. No, seveda je za to potrebno še kaj postoriti.
Ujeli smo vas med rožicami. Kje, kdaj, kako - ni pomembno, saj se morate samo odločiti, da ste prav vi v krogcu, da ste se zagotovo prepoznali in sporočiti svoje ime in naslov na GSM 041 410 734 in Marti to povedati. Potem vas bo obiskal poštar s pismom, v katerem bo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Časa imate do petka, 11. maja 2007, sicer se bo na vaš račun podprl tisti, ki se bo v naslednjem Zasavcu prepoznal.
pizzemn cebeucii
VRRČiVld fflolej Valvazorjevo 2, IZLAKE, Tel.: 03/56-74-157
SLANO PECIVO Z MLETIM MESOM
Sestavine:
*	/ sesekljana čebula
*	/ /2 mletega mesa
*	8 jajc
*	/ 0 žlic moke
*	2 pecilna praška
*	2 lončka jogurta ali kislega mleka
Prepražimo čebulo in mleto meso, ter ohladimo. Naredimo sneg iz 8 beljakov, ter dodamo rumenjake enega za drugim, pecilni prašek, jogurt in na koncu ohlajeno meso, sol in poper.
Pečemo na 175 stopinj, da porumeni. Lahko ga pečemo tudi kot mufine ( s polovično količino sestavin), ali pa kot običajno pecivo, ki ga še toplega narežemo na kocke.
Dober tek!
St.R.
Ko pesem spregovori
Drage bralke, cenjeni bralci! Pa sme dočakali mesec maj, čeprav smo imeli po vremenu sodeč slednjega že v aprilu. Za nami so prazniki, ki spominjajo na boj slovenskega naroda in delavcev za obstanek in človeka vredne življenje. Ni čudno, da so se ljudje za boljši kos kruha zavzeli ravno spomladi, ko vsako bitje dviga svoje hrepenenje k soncu. Ob stiku z njegovimi žarki začne rasti optimizem, želja po lepšem in boljšem se okrepi, samozavest se naseli v vsako celico. Energija naraste, zato se svet zdi lepši, cilji, za katere si prizadevamo, kar naenkrat postanejo lažje dosegljivi. Želim vam, da bi ob spodnjih pesmih tudi vi začutili podobno in se z veseljem zazrli v prihodnost. Srečno!
Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-816)
VRTNAR
Vrtnarim, potočki znoja svedrajo po hrbtu, rumeno zlate sončnice se sklanjajo nad mano,
zemlja diha vročo sapo, poredni vetrič prestavlja sipine sonca sem ter tja po naši gmajni.
Danes
nisem pesnik, po žilah mi kolobari kmečka kri.
Vlado Garantini
USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE!
Odprti smo za vaše dragocene stvaritve,
ki bodo obogatile bralce!
Pošljite jih na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,
1410 Zagorje ob Savi.
POMLADNA
Pomlad se iz zime prebudi, vse po svežem zadiši. Zimski veter še zabrije prek planine in doline.
Toplo sonce zdaj že greje, ptice privabilo je med veje. Travniki ozelene, spet prikažejo se pisane marjetice.
Ose in čmrlji, metulji, čebele, vsi hitijo v svoje bere. Pomlad je začela čudoviti pohod, vsi smo veseli, ko je jurjevski shod.
Tudi gozd se odene v čudovite obleke zelene. Na poljih in njivah spet je veselo, ko kmetič poprime za svoje delo.
Kar bo z veseljem spomladi sejal, prek celega leta lepo negoval, še z večjim veseljem v jeseni bode pobral.
Andrej Režun
NA SVETU DA ROZ’CA BI BILA
Vse se prebuja iz spanja, raste, cveti, a srce moje sanja o sreči, o nji.
Na svetu da rož’ca bi bila, ki meni bi dala svoj cvet, da z mano bi srečo delila, dokler dano bilo bi živet’.
Vem, da na svetu je rožic nebroj, vse so lepe, dehteče, a vsaka ima čebelic cel roj, ki pijejo sladkost cveteče.
Res, da težko je mogoče med miTjoni najti cvet, o, da bil bi takšne sreče, ki je slajša kot pa med (ne bi žal bilo mi umret’).
Maks Marinčič
“Spoštovanje ne izvira iz dela, ki ga opravljaš; izvira iz tega,
kako ga opravljaš.” (Kenneth L. Shipley)
Aleksij Porednih:
HUDIČEVE PODOBICE
Odprem predal z elektronsko pošto. Pogledam sporočilo, kjer piše: “Če te podobe ne pošlješ naprej, te čaka ...” Grozeče, kot bi se bližala apokalipsa. Razna čudežna pisma so se preoblekla v elektronska sporočila. Še pred desetimi leti so tovrstne svarilne stvaritve strašile po navadni pošti. Danes so si zaradi enostavnosti pošiljanja ter hitrejšega in večjega dosega naslovnikov nadele elektronsko obliko. “Pošlji 20 izvodov in v naslednjih 13 dneh se ti bo zgodilo nekaj čudovitega. Če pismo zavržeš, te čaka 7 let nesreče.”
To so prave hudičeve podobice. To je črna magija v prefinjeni obliki.To je stra-šenje s peklom.V resnici so takšna pisma prenašanje virusa strahu in negotovosti. Nekdo zaradi takšnega ali drugačnega razloga neko stvar razglasi za čudežno, hkrati pa se pred zavrnitvijo svoje ideje zavaruje z grožnjami. Najti mora “argumente”, da lahko ‘folk’ “podjebava”, da je v njegovo dobro, če “pismo sreče” pošlje naprej.Velika večina ljudi namreč takšnega‘blefa’ ne bi poslala naprej, če ne bi bila zraven še grožnja. V kakšni obliki? V obliki seznama ljudi, ki se jim je nekaj groznega zgodilo domnevno zato, ker tistega pisanja niso poslali naprej.
Kako naj srečo prinese nekaj, kar temelji na strahu? Srečo lahko prinesejo samo dejanja, ki temeljijo na ljubezni. Če brezpogojno ljubimo, potem ljubimo tudi t. i. nesreče. Nesreča ni pojem, ki je dan "od zgoraj”, ampak človeška stvaritev. Stvari, ki se človeku v njegovi sebičnosti zdijo strašne, grozne in nesrečne, so dejansko lahko blagoslovi. Lahko so sreča, kajti pomagajo premagovati našo sebičnost.“Pis-ma blagoslova” ne prinašajo blagoslova, temveč pisce in prestrašene posrednike pehajo samo še globlje v ‘drek’ sebičnosti. Ljudje, ki jih pišejo, se na zelo sprevržen način postavljajo v vlogo Boga.
Bog je Ljubezen. Bog dopušča tudi naj-
hujše grehe človeških bitij, ker hoče, da človek ohrani svobodno voljo. Svobodno se lahko odloča, kaj bo mislil, govoril in počel. Če deluje v skladu z ljubeznijo, bo žel sadove ljubezni, če igra na note strahu, ga bo zadel odmev strahu. Vse, kar gojimo v mislih, izražamo z besedami in uresničujemo z dejanji, ima svoj odmev v Kozmosu. Večno pravilo se glasi: “Kar seješ, to žanješ.”Tako enostavno in razumljivo, a ljudje iz generacije v generacijo pozabljamo nanj. Nočemo ga slišati, ker njegovo upoštevanje pomeni, da moramo prevzeti polno odgovornost za svoje početje.
Raje pošljemo naprej hudičevo podobico v obliki pisma.Verjamemo, da nam bo to prineslo srečo. Podobno je recimo s spovedjo, ki je sestavni del dolžnosti katoliškega vernika. Danes je sicer pri nas pripadnikov katoliške vere, ki zvesto izpolnjujejo cerkvene zapovedi, bistveno manj kot pred nekaj desetletji, toda kdor zanika, da ima naš narod katoliške korenine, je slep.Torej je omenjanje katoliške spovedi dovolj blizu našemu kulturnemu okolju. Spoved sama po sebi je čisto v redu zadeva, a med verniki, ki jo obiskujejo, jih je mnogo, ki jo zlorabljajo. K njej ne gredo, da bi si “izmili krivdo greha”, ampak zato, da ne bi “prišli v pekel”.
V življenju teh ljudi se s spovedjo nič ne spremeni. Se naprej si “služijo pekel”,
kajti delajo po starem. Naj za ilustracijo resničnosti te ugotovitve navedem primer. Kranjski Janez gre k spovedi, nato pri maši prejme obhajilo. Ves blažen se na poti domov ustavi v vaški gostilni, kjer takoj prične z opravljanjem ljudi, ki mu niso po volji. Ali ga lahko spoved reši? Sama od sebe ne. Če sam se bo ničesar ukrenil, da odpravi škodljive navade, mu tudi spoved ne bo pomagala. Še več. Utrjuje njegovo sebičnost. Ni čudno, da je pri marsikom Cerkev na slabem glasu, ko pa ima toliko “diverzantov” med verniki (in vernicami).
Vplivu elektronskih pisem, ki prinašajo instant srečo, se je treba upreti. Najbolje zase in soljudi storimo, če takšno pismo takoj zbrišemo! Namesto časa in energije, ki ju porabimo za branje in pošiljanje takšnega sporočila, ki nato zastruplja še naše naslovnike, je bolje misliti na to, kako lahko odpravimo lastne pomanjkljivosti. Pravo srečo lahko v svoje življenje prikličemo samo pod pogojem, da prevzamemo polno odgovornost za svoje misli, besede in dejanja.To je edini način, da zgradimo lepše življenje sebi, svojim najbližjim in drugim soljudem ter naslednjim generacijam. Kar sejemo današnje generacije, bodo namreč še bolj kot mi žele generacije, ki bodo šele spočete. Kakšno dediščino jim bomo zapustili?
© mo/omsm
KINO DELAVSKI DOM ZAGORJE
Petek	4.5. ob 18.00 - NINJA ŽELVE, am.anim.
kom.
ob 20.00 - GLASBA IN BESEDILO, am.rom.kom. Sobota	5.5. ob 18.00 - NINJA ŽELVE
Nedelja	6.5. ob 10.30,- NINJA ŽELVE
ob 20.00 - GLASBA IN BESEDILO Ponedeljek	7.5. ob 20.00 - AS V ROKAVU am.krim.
Torek	8.5. ob 20.00 - FILM TEATER: BRUTALNA
MULARIJA nem. drama
Nedelja 13.5 ob 18.00 — NORBIT am. kom.
ob 20.15 - 300, am. akc. spekt.
Ponedeljek 14.5. ob 18.00 - NORBIT am. kom. ob 20.15 - 300
Torek	15.5. ob 20.00 - FILM TEATER: S KLJUČI V
ŽEPU ital.drama
KINO IZLAKE
Nedelja	6.5. ob 19.15 - AS V ROKAVU am.krim.
Nedelja	13.5 ob 19.15 - SANJSKE PUNCE,
am.mjuzkal
KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE
Petek	4.5. ob 18.00 - POGUM ZA LJUBEZEN
ob 20.00 - MORILCA OSAMLJENIH
SRC triler
sobota	5.5. ob 18.00 - MORILCA OSAMLJENIH
SRC
ob 20.00 - POGUM ZA LJUBEZEN nedelja 6.5. ob 18.00 - MORILCA OSAMLJENIH SRC ob 20.00 - POGUM ZA LJUBEZEN ponedeljek 7.5. ob 18.00 - MORILCA OSAMLJENIH SRC torek	8.5. ob 18.00 - MORILCA OSAMLJENIH
SRC
sreda	9.5. ob 18.00 - BEANOVE POČITNICE
- kom.
četrtek	10.5. ob 18.00 - BEANOVE POČITNICE
ob 20.00 - GLASBA IN BESEDILO
rom. kom.
petek	I 1.5. ob 18.00 - BEANOVE POČITNICE
ob 20.00 - BEANOVE POČITNICE sobota	12.5. ob 18.00 - BEANOVE POČITNICE
ob 20.00 - GLASBA IN BESEDILO nedelja	13.5. ob 18.00 - GLASBA IN BESEDILO
ob 20.00 - BEANOVE POČITNICE ponedeljek 14.5. ob 18.00 - GLASBA IN BESEDILO ob 20.00 - ZAŠPEHAN NAROD drama torek	15.5. ob 18.00 - ZAŠPEHAN NAROD
sreda	16.5. ob 18.00 - ZAŠPEHAN NAROD
četrtek	17.5. ob 18.00 - SPIDER -MAN 3 akc. ZF
KINO HRASTNIK
Petek	4.5. ob 18.00 -VELIK FILM am.kom.
ob 20.00 -VELIK FILM
sobota	5.5. ob 18.00 — NEUSTRAŠEN am.akc.
ob 20.00-VELIK FILM nedelja 6.5. ob 18.00- VELIK FILM
ob 20.00 - NEUSTRAŠEN
sreda	9.5. ob 20.00 - GLASBA IN BESEDILO
am.rom.kom.
četrtek 10.5. ob 18.00 - SPOZNAJTE ROBINZONOVE am.anim.kom.
ob 20.00 - GLASBA IN BESEDILO sobota	12.5. ob 10.00 - SPOZNAJTE ROBIN-
ZONOVE
ob 18.00 - GLASBA IN BESEDILO ob 20.00 - KRALJICA angl.drama nedelja 13.5. ob 18.00 - SPOZNAJTE ROBINZONOVE ob 20.00 - KRALJICA
sreda	16.5. ob 20.00 - SANJSKE PUNCE am.glasb.
četrtek	17.5. ob 20.00 - SANJSKE PUNCE
KINO DOL PRI HRASTNIKU
četrtek 10.5. ob 18.00 - SPOZNAJTE ROBINZONOVE
KNJIŽNICA MILETA KLOPČIČA ZAGORJE
Sobota 5.5. EKSKURZIJA članic ŠK Beremo z Manco Košir v
Devinski grad ter Miramare
Torek 8. 5. ob 18.30 PREDAVANJE Veronika Fabinc, kako doma
pridelati in uporabiti zdravilne rastline
Četrtek 17.5. ob 10.00 knjižna čajanka v prostorih Mladinske
knjige
KNJIŽNICAANTONA SOVRETA HRASTNIK
četrtek, 10. maja ob 18. uri - Lutkovna igrica: Muca Copatarica
malo drugače
Igrico bodo igrali otroci lutkovnega krožka OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik. Malo je priložnosti, da nam zaigrajo prikupne in prisrčne lutke, kajti vse bolj jih izpodriva računalnik in druga tehnologija.
KULTURNI CENTER DELAVSKI DOM ZAGORJE
Petek 11.5. ob 19.30. uri - ZASAVSKI GODALNI ORKESTER
- KONCERT
( Glasbeni abonma in izven )
Sobota 12.5. PLES - Lions klub Trbovlje-
Sreda 16.5. ob 16. in I9.uri - REGIJSKO TEKMOVANJE OPZ in
MPZ - Osrednja Slovenija
»ZLATA POROKA« ŽENIN:
ZAGORC VILI NASLOV: LOG 12 HRASTNIK PRIČA:
ROK MEDVEŠEK, VNUK
NEVESTA:
ZAGORC ROMANA NASLOV: LOG 12, HRASTNIK PRIČA:
DOMINIKA SENČAR
STA SI PRVIČ REKLA »DA« IN OBLJUBILA ZVESTOBO V HRASTNIKU 02.03.1957
IN OBLJUBO POTRDILA V HRASTNIKU 03.03.2007.
URADNA OSEBA, PRED KATERO JE BILA SKLENJENA ZAKONSKA ZVEZA JE BIL PODŽUPAN SONIBOJ KNEŽAK.

mi omi © I
mali oglasi

Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi!
Prodam
Prodam drva, metrska ali cepljena - cena ugodna-GSM 031 465 999
RAZGLAS
Uprava RS za zaščito in reševanje se je odločila, da prekliče razglasitev velike požarne ogroženosti naravnega okolja, ki je veljala od 14. aprila 2007 na nekaterih področjih, med njimi tudi na območju trboveljske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje.
Vendar pa je velika požarna ogroženost še traja v občinah Ilirska Bistrica , Pir-vka, Postojna,
Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Miren-Kostanjevica in Sempeter-Vrtojba ter na kraških območjih občine Koper severno in vzhodno od črte Osp-Črni Kal-Loke-Hrastovlje-Kubed-Gračišče-Sočerga. Na teh območjih je še vedno prepovedano kuriti, sežigati, uporabljati odprt ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdarska in kmetijska inšpekcija ter policija bodo še naprej izvajalca poostren nadzor.
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS
Moj naslov (ni za objavo):
CiC
nepRtmičnine
Ulica I. junija 7,
1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726
HRASTNIK - OKOLICA, stan. hiša, I. 1957, deloma obnovljena, 80 m2, takoj vseljiva, velik vrt, prijetno vaško okolje
cena: 59.000,00 €
(14.138.760,00 SIT)
TRBOVLJE - OKOLICA,
nedokončana stanovanjska hiša, izredno lepa, 192 m2,1. 1997, sončna lega, prijetno naravno okolje, čudovit razgled
cena: 69.800,00 €
(16.726.872,00 SIT)
TERME PTUJ - ZDRAVILIŠKI KOMPLEKS, počitniški apartma, 28,50 m2,1. 1993, zelo lepo urejen, kompletno opremljen, možnost takojšnjega prevzema, možnost oddajanja (kategorizacija *** zvezdice), prijetno okolje, bližina starega mestnega jedra, sprehajalne poti, teniška in golf igrišče, jahalni center, zunanja in notranja termalna riviera
cena: 53.500,00 €
(12.820.740,00 SIT), lastna nepremičnina
Opaž, suh smrekov-
debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava!
Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p.,
Vransko I13,3305 Vransko
© KOf&KAMO
Kofetkanje s podžupanom trboveljskim:
Nitja Rozina
Mitja Rozina, pravoverni Trboveljčan po očetu in materi, je v svojih devetintridesetih letih nastopil podžupanski mandat.
Do tu ga je pot vodila po različnih delovnih mestih. Bil je projektant v STT, samostojni podjetnik in zavarovalni zastopnik.Vsa dela so mu dala dobro podlago in izkušnje, ki jih lahko uporablja pri sedanjem delu.
Natančnost, ki jo poznajo tehniki, komunikativnost in posluh do sočloveka so njegova vodila.Tako se je že ob začetku mandata lotil predvsem zadev, ki so neposredno povezane s potrebami vseh občank in občanov v javnih zavodih, ustanovah in društvih in drugih družbenih dejavnostih.
Svojega prvega delovnega dne v občinski upravi se spominja zaradi povsem drugačnega delovnega okolja, kot ga je bil vajen. Najprej je gostoval v županski pisarni, saj so mu šele kasneje uredili manjšo pisarno.Tako je bil takoj seznanjen z vsemi občinskimi problemi, od tistih najmanjših kot npr. uničenje zastave pred protokolarnim objektom Lovski dvorec, do največjih, ko se je delil proračunski denar.
Tokrat bomo nalašč zaobšli njegove službene probleme in ga raje povprašali kaj o njemu samemu.
Kako začnete svoj delovni dan pred prihodom v službo?
Doma mi žena pripravi skodelico hibiskusovega čaja in dva keksa ali kakšno drugo sladico za podlago mojim škodljivim navadam. Ob koncu tedna ali na dopustu si privoščim pravi angleški zajtrk. Po zajtrku moram opraviti osebno higieno in se pripraviti za odhod v službo. V službo se vozim z avtom vendar že razmišljam, da bi ga zamenjal s kolesom ali hodil peš.
vado opustim. Sam sebe prepričujem, da mi bo zakon pomagal, da opustim kajenje, saj vem, da se bom s cigareto v ustih počutil v kakšnem posebnem prostoru kot izobčenec in se bom mogel družiti s prijatelji in znanci. Mislim, da sem zelo družaben, zato mi ne bo takrat težko odvreči cigaret v koš in se navaditi na nov način.
Vaše delovno področje družbenih dejavnosti zahteva večjo prisotnost na različnih prireditvah, seminarjih ... Kaj je vaša prioriteta pri odločitvah kje se boste pojavili?
Prednost imajo predvsem društva, ki delujejo v naši občini in so se pripravljena povezovati z ostalimi društvi v občini, predlagajo nove ideje za svoje delovanje in imajo dolgoročno vizijo, ki jo skupaj krojijo vse generacije. Ker se nekatere prireditve časovno prikrivajo, pošljem opravičilo tistim pri katerih ne morem biti prisoten.
Rad imam predvsem kulturne in športne prireditve, obiskujem tudi prireditve invalidov, upokojencev, skratka vseh, ki pomagajo pri graditvi našega družabnega življenja.
Sami imate verjetno tudi konjičke, ki vas razveseljujejo. Menim, da kar precej časa preživite s svojo družino.
Družina mi pomeni izredno veliko. Z njo želim kvalitetno preživljati prosti čas. S sinom, ki zaključuje osnovno šolo veliko hodiva po gozdovih, saj sem član zelene bratovščine. Pri Lovski družini Trbovlje mi je uspelo združiti svoji ljubezni do narave in orožja, ki ga največkrat in najraje uporabljam na urejenih streliščih.
Kadar smo skupaj z ženo in sinom, odkrivamo lepote Slovenije in tudi preko njenih meja. Vsi radi občutimo utrip posameznih krajev, kulinarične dobrote in spoznavamo navade ljudi.
Ponavadi je večkrat postavljeno vprašanje kaj bi bilo, če ne bi bilo nikakršnih omejitev.
Najprej bi si želel, da se dobro naspim in spočijem. Vsaj teden dni v mesecu bi si želel preživeti v Knezdolu nad Trbovljami, kjer imam družinsko hišico, kamor si želim čim prej preseliti in uživati mir in v naravi skupaj s pticami.
Materialnih želja nimam prevelikih, saj vem, da je največje bogastvo zdravje. Ne želim, da bi postal suženj časa v katerem živim.
Želim si, da bi mi uspelo napisati kakšno otroško pesmico, kjer bi Sapramiško spremenil v Sapramucko.
Zaenkrat je še dovoljeno kaditi v določenih poslovnih prostorih. Kaj boste storili, ko bo zakon še bolj rigorozen?
Škodljivosti kajenja se zavedam, vendar kljub temu mi še ni uspelo zbrati dovolj volje in vztrajnosti, da to svojo skoraj dvajsetletno raz-
Mitja nosi v sebi še vedno otroka, zato se nam včasih zdi, da se kar preveč šali, vendar kdor ga pozna vse življenje ve, da je kljub vsemu znal premagati marsikatero prepreko.se sprijazniti z izgubo, a ne vreči puške v koruzo.
Besedilo in sliki: Irena Vozelj
_______flgg£C ©
Grafološki količek
Po opravljenih današnjih analizah ima naš grafolog, zaradi kvalitetnejše analize, še nekaj predlogov.
S pomočjo določenih formul in stavkov se lahko zelo zanesljivo ugotovi : kakšen je odnos med partnerjema, odnos do družine, nadarjenost za likovno, literarno, glasbeno ustvarjalnost in celo moška ali ženska plodnost. Zato zraven besedila, ki ga boste napisali pripišite še naslednje :- ONI NOSE VODU , SANOS SONAS, UŠA kar je potrebno napisati s pisanimi črkami. Tiskanega besedila - stavka grafolog ne bo analiziral.
Šifra: POMLAD
Pomlad je že tu in vsi smo boljše volje. Počutje bo še boljše če se bomo sami potrudili za našo srečo. Čeprav imate samo osnovno izobrazbo ste lahko zadovoljni s tistim, kar ste dosegli v vašem življenju. Ni najbolj pomembno kakšno šolo imamo, temveč kaj znamo in kako znamo vrteti kolo življenja. Ste oseba, ki se ne pretvarja in ste prav takšni, kot vas vidi okolica. Veste, veliko ljudi se pretvarja.
V	resnici pa so popolnoma drugačni. Abraham vas je obiskal zato imate še enega prijatelja več in ta vas odslej spremlja vsakodnevno.
V	vsakdanjiku ste praktični, razumski in znanja vredni. Zanima vas veliko stvari, a le najbolj pomembne ostanejo. Ljudje, s katerimi ste obkroženi vas poznajo kot prijetno, prijazno in zgovorno osebo. Radi se pogovarjate in v vaši družbi je prav prijetno. Življenjski temelj je trden in usmerjen v realnost. Zato ste prilagodljivi in družabni, toda v notranjosti trmasti. Na denarnem področju ste varčni tudi čustev ne razdajate v izobilju. Ker ste pozitivno usmerjena oseba lahko v prihodnje pričakujete prijetne rezultate. Življenje čaka, samo vaše misli morate malo bolj urediti. Misli so vodilo življenja. Vse o čemer razmišljamo v sebi se lahko izrazi na papirju. Zato še naprej berite našo revijo.
Šifra: POMLAD PRIHAJA
Čakaj na maj je zelo prijeten slovenski film, spominja se ga predvsem starejša generacija. Na žalost sedaj premalo gledamo starejše filme, ki so bili čudoviti. Toda maj je tu in je resničen. Ste oseba, ki je veliko ustvarila v svojem zrelem življenju. Kadar ustvarjamo ne mislimo vedno materialno, temveč predvsem na notranjost. Ni vedno enostavno sprejeti življenje takšno kakršno je. Včasih obupanost povzročajo večne spremembe. Toda pri vas ne. Ste ženska, ki gleda na svet z odprtimi očmi, jasnega pogleda. Opazite bistvo, kar je najbolj pomembno v življenju. Ljudje, ki vas poznajo v vas prepoznajo zaprto, trmasto osebo, ki v svojih odločitvah velikokrat ne popusti. Predvsem pa ste umirjena in delovna osebnostVztrajni, prilagodljivi in razumski. Imate enakovreden odnos do okolice. Večkrat se držite bolj zase in lahko rečem, da ste včasih osamljeni. Življenje sprejemate takšno kakršno je in se ne obremenjujete s tem, kar je bilo. Zato živite naprej za boljši jutri, ki vsekakor bo. Mislite pozitivno in tako naj ostane tudi v prihodnje.
Šifra: MAMA
Prva beseda, ki jo izreče otrok, je beseda MAMA. To je beseda, ki ima veliko moč in je beseda ljubezni. Pred nami je oseba, ki je odprta, umirjena in predvsem dobre volje. Ustvarili ste si močno notranjo osnovo za premagovanje vsakodnevnih ovir. Vse kar opravljate
je premišljeno in realno, predvsem zato, ker imate močne osebne temelje. To pomeni, da na stvari gledate pozitivno in da vas je težko spraviti iz ravnovesja. Čeprav živimo v času, ko nastajajo velike socialne spremembe, vas to ne obremenjuje. V vseh teh letih ste si zarisali karto življenja, ki vas vodi v prihodnost. Nadarjeni ste na likovnem in splošno na umetniškem področju. Le poglobiti se morate vase in opazili boste določene stvari, katere so vam tuje. V življenju delamo napake zato, ker hitimo in ne opazimo vedno tako pomembnih majhnih stvari. Včasih ste premalo samozavestni in pride trenutek, ko ste po nepotrebnem trmasti. Predvsem pa ste oseba, ki lahko v nadaljevanju pričakuje še veliko lepih, uspešnih trenutkov. Ste pa vsekakor tudi precej ponosna osebnost, ki ima pokončno držo in mogoče z majhnim kančkom zavidljivosti. Predvsem pa ste ljubiteljica udobnega življenja.
Alojz Jurgec
^Prosimo, da po napotkih iz prejšnje številke“"* Zasavca, skupaj s kuponom za grafologa, pošto I naslovite na:
Uredništvo Zasavca, ZA GRAFOLOGA,Cesta | zmage 3, 1410 Zagorje, za informacija pa je grafolog Alojz Jurgec dosegljiv tudi na	'
GSM 041 947 113	,
ZA GRAFOLOGA	.
Šifra______________________________________I
Starost:___________________________________|
Spol:______________________________________I
Izobrazba:
© m zmm
Dan odprtih vrat novega laboratorija v Zdravstvenem domu
Vodja laboratorija, Katarina Jordan, nam je povedala, da je v laboratoriju pet zaposlenih, sama je univerzitetni diplomirani biolog, ostale so laboratorijski tehniki z bogatimi večletnimi izkušnjami. Njihovo delo strokovno nadzira mag. Zora Cede spec.med.biokem., ki je vodja laboratorija v Splošni bolnišnici Trbovlje. Največ težav jim je v prvih dneh povzročalo racionalno organiziranje dela in uporaba najnovejših aparatur, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Komunikacija med ambulantami in laboratorijem bo potekala preko računalniškega sistema. Skladno s potrebami bodo spekter preiskav širili, upoštevajoč
Trbovlje
V Zdravstvenem demu Trbovlje Imajo od 19, marca svoj lastni laboratorij, kjer lahko pacienti splošnih ambulant opravijo odvzem za osnovne hematološke, biokemijske in urinske preiskave.
Povabilu za ogled laboratorija- se je odzvalo kar lepo število uporabnikov splošnih ambulant.
Besedilo in slike: Irena Vozelj
Ostale preiskave delajo v Splošni bolnišnici Trbovlje, Mikrobiološkem inštitutu Medicinske fakultete v Ljubljani, Kliničnem inštitutu za klinično kemijo in biokemijo in na Pediatrični kliniki v Ljubljani.V mesecu dni so opravili na dan povprečno po petdeset odvzemov. Ugotavljajo, da so pacienti zelo zadovoljni, saj so krajše čakalne vrste.
tudi ekonomske učinke dela. Laboratorijske storitve nudijo od ponedeljka do petka med 7. in II. uro dopoldan in 14. in 17. uro popoldan ter ob sobotah med 8. in II. uro. Nujne primere obravnavajo med 7. in 18. 30. uro. Laboratorij je lepo in sodobno opremljen, upajmo le, da bodo lahko kapacitete dobro izkoristili in da bo mlada vodja skupaj s sodelavkami s strokovnimi izkušnjami in ambicijami uspela, da bodo z delom uresničili načrtovane cilje.
Naša
bodočnost
Preteklost in prihodnost sta tatova časa. ŠESTNAJST MALČKOV V SLABEM DRUGEM DELU MESECA APRILA JE LEPA BERA SADOV LJUBEZNI, KI JO JE POTRDILO: devet dekličev in sedem fantičev.
18.04.2007
Anica Murn, Gabrsko 40, Trbovlje - hči Nina Blažič
19.04.2007
Džana Ahmetovič, Kolonija 1. maja 18, Trbovlje
-	sin Edin
Helena Brdnik, Loke pri Zagorju 24, Kisovec - sin Leon Novak
Nataša Perme Guzej, Dol pri Hrastniku - hči Izza Perme
20.04.2007
Mojca Bebar, Briše 13a, Izlake, Zagorje - hči Jona Lavrin
Katarina Pajer, Opekarna 2a, Trbovlje - hči Ula Povh
21.04.2007
Joka Ploskič, Cesta na Jezero 15, Cerknica - hči Eva Vukšinič
22.04.2007
Mateja Kuder, Cesta Borisa Kidriča 2a, Zagorje
-	sin Luka Hribar
25.04.2007
Sanja Bolte, Rudarska cesta 16, Kisovec, hči Leila Šinkovec
26.04.2007
Amila Zahirovič, Polje 4, Zagorje - sin Anadin Tina Šanter, Novi dom 33a, Trbovlje - sin Aljaž Šantej Goljuf
27.04.2007
Jerneja Banjac, Pod gabri 33, Celje - sin Luka
28.04.2007
Suzana Stubičar, Obrtniška cesta 11 b, Trbovlje
-	hči Tea Prvulovič
29.04.2007
Romana Štrus, Leše 12, Sava - hči Saša
30.04.2007
Silvija Končar Lavrin, Žvarulje 21, Izlake - sin Rok Darja Novak, Prešernova 51, Zagorje - hči Anja Kovač
ISKRENE ČESTITKE!
MŠA 30WČN09 0
»OBLETNICA 60 LET POROKE«
ŽENIN:
RAVNIKAR ANTON
NASLOV: CESTA PADLIH BORCEV 40. HRASTNIK PRIČA: RAVNIKAR ANTON IN
NEVESTA:
RAVNIKAR MAJDA
NASLOV: CESTA PADLIH BORCEV 40, HRASTNIK PRIČA:JURIJ RAVNIKAR
STA Sl ZVESTOBO OBLJUBILA PRED ŠESTDESETIMI LETI V HRASTNIKU.
05.04.1947 je datum njune prve zaobljube.
OBLETNICO POROKE - 60 LET - IN PONOVNO SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE STA IMELA V HRASTNIKU 21.04.2007
URADNA OSEBA, PRED KATERO JE BILA SKLENJENA OZIROMA POTRJENA ZAKONSKA ZVEZA JE BIL PODŽUPAN SO NI BOJ KbJEŽAK.
NAROČILNICA ZA ČASOPIS
Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494
Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno)
polletno letno
Ime in priimek:...
Naslov:..........
Podpis:..........
Telefon:..........
Davčna številka:
E
«T
'c
>o
o
0 c
1
c
o
I
M
i
i
>o
0 b
1
c
"t/5
D
Q.
O
Q.
© Hepmo/aepmm
Sezona kresov in mlade čebule
Je že res, da letošnja zima ni postregla z mrazom in še manj s snegom, pa smo kljub vsemu vsi veseli, da smo se zime znebili in dočakali pomlad. Topleje je in dnevi so daljši. Prebujanje narave prebudi tudi ljudi. Nič čudnega, saj smo vendar del narave. Med tem ko vse cveti in obljublja bogate plodove, ki bodo dozoreli v poletnem in še bolj jesenskem letnem času, pa nekatere darove ponuja tudi že zgodnja pomlad. Mlada čebula je ena izmed tistih rastlin, ki se pojavi na trgu že aprila in se kupcem ponuja na policah trgovin v času pred in še posebej med prvomajskimi prazniki ter skozi ves mesec maj. Del čebulnega rastja nad zemljo je prijetno zelene barve. Bolj, ko se rastlina približuje zemlji, zelenje bledi, dokler se ne spremeni v mešano zeleno belo barvo in v zemlji postane popolen primer beline. Čebula tako po barvni kombinaciji simbolizira nedolžno naivnost. Morda je ravno zaradi svoje naivno nedolžne obarvanosti še toliko bolj privlačna njena osvežilna sočnost in nežna pikantnost. Kljub vsem pozitivnostim, ki jih mlada čebula premore, pa sama po sebi ne bi bila deležna tolikega spoštovanja, ko bi na krožniku nastopala kot solistka. Sele v družbi z drugimi vrtninami in izbranimi mesnimi izdelki pripravljenimi na ražnju, pridejo posebnosti čebule do pravega poudarka. Ima pa čebula, čeprav rosno mlada, tudi slabost. Neprijeten zadah, ki prihaja po zaužitju iz ustne votline osebka, ki je podlegel vabljivemu okusu in aromi spomladanskega hita med rastlinjem, je lahko velika ovira. Kot primer vzemimo poljubljanje. Pred dobro in učinkovito čistilno akcijo ustne votline po uporabi mlade čebule, ta nujna in priporočljiva ljubezenska predigra ni ravno romantičen dogodek.
Použitje mlade čebule že leta in leta doseže vrhunec med prvomajskimi prazniki. Letošnje leto bodo ti še posebno dolgi. Če boste porabili še kakšen dan dopusta, bodo trajali dober teden. Čebule, pečeno meso na žaru, kapljica rujnega in sončnih dni, ki jih obljubljajo meteorologi, bo na pretek. Upravičeno lahko prvomajske praznike poimenujemo kot sezono mlade čebule, kot kasneje v poletnem času sledijo dnevi kislih kumaric ter pasji dnevi pa v jeseni indijansko poletje. Sezona mlade čebule gre nekaterim v nos. Zaradi nedolžne čebule, ki ob pripravi zaradi svoje mladosti niti solzavih oči ne povzroči, bi radi za en dan skrajšali prvomajske praznike. Boskarolovsko razmišljanje je preprosto. En dan prvomajskih praznikov manj pomeni dvig produktivnosti slovenskega gospodarstva, trdijo boskarolovci. Morda bi ob obdavčenju parov brez otrok in skrajšanem času uživanja mlade čebule posledično povzročili več poljubljanja in tako posredno povečali tudi proizvodnjo otrok v naši državi. Gre boskarolovcem res zgolj za dvig vsesplošne produktivnosti v slovenski državi ali pa jim gre, kot vonj mlade čebule, v nos tudi praznik, ki je namenjen delu in delavcem?
Boskarolovci bi očitno radi zamenjali duh po mladi čebuli in dimu s kresov z drugim(i) duho(vi)m.	Brez pravega
okusa in arome bodo morebiti uveljavljene nove vonjave. Nevtralizacija grozečega zadaha bo dolgotrajna in naporna ali sploh in za vedno nemogoča.
Naj živi I. maj in čas mlade čebule!
Mefisto
Prava mera ljubezni
Vem. Nekateri boste rekli: »Tale pa ne zna odnehati.« Srečala sem znanko, ki pravi, da z zanimanjem bere takele moje zadevice in da bi rada še kaj prebrala. Baje ji je nekaj nasvetov kar prav prišlo. Prijatelj pa mi je očital, da sem na moške pozabila. Bi tudi oni imeli kaj povedati? Dobro, bom pa v naslednji številki še nekaj za njihovo dušico.
Za žensko je najboljši afrodiziak zaljubljeni moški.
Merilo za kvalitetno zvezo je velikokrat seks in od njegove »kvalitete in količine« se da zaključiti ali sta partnerja še naprej zaljubljena, se dolgočasita ali pa sta skupaj le iz navade in komaj spravita skupaj tistih par minutk seksa ( da bo le čim prej konec!).
Potreba po seksu je pri ljudeh različna. Torej tudi ni pravila o količini seksa potrebnega za obstoj zdrave zveze. Po drugi plati pa se s spremljanjem števila seksualnih aktivnosti ( ali s časom število raste, se zmanjšuje, ne menja) veliko izve o spremembah v partnerskih odnosih.
Večinoma je tako, da imata partnerja, ki sta že dolgo v zvezi, z leti bolj poredko spolne odnose. Razlogi so različni: monotonija, navade, staranje, zmanjšana potreba za tovrstne nežnosti ali zdolgočasenost (n.pr. ko žena gleda v strop in razmišlja, da ga bo treba prebeliti, mož pa misli na seksi mladenko z naslovnice, da bi hitreje uspešno opravil, kar mora). Obstajajo srečneži, kjer je obratno: dlje in bolje se poznata vse lepši postaja seks, bolj je kreativen in kvantiteta ne gre navzdol. Pisala sem že o tem, kako občasni nedolžni izleti lahko izboljšajo kvaliteto postanega zakonskega življenja, ker vnesejo malo svežine in strasti v večletno monotonijo. No, tole je prav lušten izgovor za prevaro, je pa vprašljivo ali bi se drugi partner strinjal s takšno strategijo.
Res je, da oba spola želita različne stvari: moški ženske in ženske moške. Kaj nas tako pritegne? Ko se prepiramo, se jezimo zaradi njihove trme, ko nas prosijo odpuščanja, nam je všeč njihova vztrajnost. Ko se še spoznavamo, imamo rade celo njihov avto, prijatelje, družino, psa,...Kasneje, ko stvari postanejo resne, nas vse to moti in se včasih počutimo zaradi njih zapostavljene. Zaljubile smo se v njegovo odprtost, prisrčnost, širok nasmeh in šarmantnost, ne prenesemo pa teh njegovih vrlin, ko gre mimo lepe sosede ali znanke.
Mae West je rekla: »Ne računa se moški v mojem življenju, pač pa življenje v mojemu moškemu! « Ženske smo narejene iz čustev in ko pogledamo v nagajive oči, pa naj bodo modre, črne, rjave...je predvsem pomembno, da vidimo v njih ogromno lju-
bezni za nas.
Ce je dovolj prave in iskrene ljubezni, jo nič ne more pokvariti I Seks je tudi najboljša zabava, kot večna tema za šale in s tem tudi razlog za smeh. No, nekateri niso ravno navdušeni nad tovrstnimi šalami. Ste poročene s svojim fantom ali soprogom? Prvi je tisti, ob katerem vam še vedno vztrepeta srce, nasmejan, privlačen, nikoli pa dovolj pripravljen na otroke in zakon. Ko pospravljate za njim razmetano umazano perilo in orodje, se sprašujete ali ste naredile največjo napako v svojem življenju.
Je pa še drugi tip, ki bo ponoči vstal ko zajoka otrok, vam prinesel torto iz vaše priljubljene slaščičarne, ki ni ravno blizu, skuhal kavico... Med vama ni skrivnosti, niti presenečenj. Sprašujete se: je to vse? Ne. Obstajata idealen zakon ali partner, ker ima vsak svojo stran B, ki se občasno pokaže.Tudi ve ste takšne.Včasih bi imele le fanta, včasih pa ramo na kateri bi se lahko zjokale. Zakon je poln različnih situacij in nikoli ne veste, kateri tip vam trenutno najbolj odgovarja. Ne pričakujte, da bo vaš gospod Popolni zasijal na vseh področjih. Izjeme obstajajo, zdi pa se mi, da agent 007 še vedno ni poročen._________________________ Stanislava
Tako, pa jo imamo. Novo (?) stranko namreč. Liberalno Socialno Demokracijo. Opij naroda.
Bilo je le še vprašanje časa, kdaj in katera od njih, katerih današnje članstvo bolj ali manj še vedno tangira in izvira iz bivših partijskih vrst, si bo prva upala pokazati slovenski politični javnosti, da si želi sprememb. Politično slepilo obdaja tistega, ki misli, da je razpad LDS-a konec neke zgodbe. Pa se malo poigrajmo z dejstvi. Leta 1991 se Slovenci, ne vem zakaj (mogoče na podlagi dogodkov na Roški in na podlagi v Mladini objavljene fotografije „okrvavljenega,, Janeza Janše, kako z ovitim kazalcem ene od zgornjih okončin zapušča eno od zdravstvenih ustanov v Ljubljani pod pretvezo, da je poškodbo zadobil na zaslišanju od oficirjev JNA). odločimo za odcepitev od rajnke Juge in si s tem pri polni zavesti svoje planke na južni meji, ki je teoretično segala vse do zibelke svetovne kulture Grčije, prestavimo bližje Alpam, na Kolpo. O.K. (Kasneje se je izvedelo, da se je urezal v prst, ko je lupil jabolko...) Dalje. Ne velja zanemariti niti dejstva, da se je LDS vse od njenega rojstva I.‘91 v Zagorju ob Savi pa do vstopa v NATO in EU, izčrpala. Navznoter in navzven.Vmes pa si je nekajkrat še sama metala polena pod kolena (nakup vladnega letala, prodaja Elana Hrvatom, ekonomska tranzicija, ki je prinesla skoraj popolno uničenje gospodarstva, ki nikakor ni šlo v kontekst zgodbe o uspehu, izstop Drnovška in prestop Rupla (zgodba zase) iz stranke.... Stresi, ki so jo navkljub naštetemu, začuda, še vedno obdržali na oblasti.Toda, to je bilo samo tako videti. Bolj pozoren opazovalec politične arene je med vrsticami že lahko zaznal (prihajajoče) spremembe.Te se zgodijo z volitvami 2004 in prinesejo na oblast SDS in njene lune N.Si, SLS in DeSUS.Tisti, ki so bili tudi prej kometi (SNS, AS, KPS, LISTE ZA...) ostanejo naprej to kar so, tudi v tem mandatu, in plujejo globoko v temine vesolja, neoziraje se na vse, sami naprej ... Posebej pa je v bodoče treba računati na stranko SMS, stranke manjšinskih narodov in glede na zadnje, že kar kataklizmične klimatske udare, tudi in predvsem na stranke z zelenim odtekom. Če že ni prepozno... No, in ne glede na zamenjavo vlade, ki jo je volilo ljudstvo v upanju, da ji bo le ta nudila boljše življenje, se to nikakor noče in noče zgoditi. Novo izvoljena vlada se ukvarja sama s seboj, nima stika z realnostjo, kolabo-rira zVatikanom, medtem ko njeni člani vlade nastopajo na partizanskih proslavah. Odpirajo se grobovi. Razprodaja, kaj razprodaja, poklanja se zemlja, prepojena z partizansko krvjo in nekdaj ponosni svobodni slovenski kmetje bodo kmalu pobirali golf žogice na svojih bivših poljih. Medtem, ko volilci še vedno živijo od socialne podpore in umirajo za rakom, se zgodi nova partija Patrije za tuje oblastnike, razmišlja se celo o nakupu bojne ladje. Ministrstvo za obrambo se čez noč transformira v Vojno ministrstvo. Padati začnejo vprašanja o ogroženosti Slovenije pred terorističnimi napadi...Postanemo kanonfuter za NATOve oficirje. In, kot da to še ni dovolj, Janševo vlado po vrsti zapuščajo gospodaski re-
formisti...Dej, Dej šparaj solzivec, že nekaj časa jokamo tudi brez njega. Vse to s strani opazujeta SD in LDS. Napetosti so silne. Najprej se sprostijo v vrstah LDS. Čakamo kaj se bo zgodilo in kaj prestop pomeni za odrinjene člane SD, ki so zaradi rošade ostali praznih rok in morebitnih položajev. Še bo vroče...
Morala. Veliko se je moraliziralo o tem, kako nemoralen in politično vprašljiv je prestop iz stranke v stranko.Vodja argentinske hunte v Sloveniji se celo besedno poigrava z političnimi pamfleti v stilu ali prej nisi bil to, za kar se zdaj izdajaš, ali pa se zdaj izdajaš za nekaj kar nikoli ne boš, pa zares pa za hec. Pozablja pa ob vsem tem, da so to ljudje, ki so že dokaj časa v politiki,okusili so kri... in ko jo okusiš enkrat, si jo želiš samo še več. Žrtev in barva krvi pri tem ne igrata vloge. Borut. Kolikor je lep tolikor je premeten, pardon, pameten.Vsa čast izjemam.Ambiciozen, lepega, spravljivega besednjaka, deluje v smeri bližajočih se predsedniških volitev in niti ne zanika želje po predsedniškem stolčku. Zaveda se, da v kolikor v tem uspe (in če želi premagati kler), potrebuje široko politično zaledje in pokrit hrbet. To mu SD, taka kot trenutno je, težko nudi. Še posebej po zadnjih županskih volitvah, ki so v primeru Izole in Ljubljane pokazale, kako se počasi, a zanesljivo rušijo še zadnje rdeče Bastilje v državi. Zato se zanaša na podporo simpatizerjev novodošlih v stranki.Ti pa so. kar ni malo omembe vredno, že zasedali visoke položaje v državi. Z njihovim vstopom se nehote transformira tudi njegova SD. Zadnji dogodki na političnem prizorišču kažejo, da ne bi bilo nič čudnega, ako bi se v prihodnjosti kdaj združili tudi SD in SDS. Ja, vem, da zdaj že veste, na kaj cikam.Točno. Spet bomo imeli politično enoumje, zaradi katerega takšen uvod v Trifajl Tribun. Pošteno! Za razliko od aktualnega predsednika, ki mu skrivalnice, glede na njegovo duhovno raven, kar nekako ne priličijo. Je pa v tem času tudi Drnovšek dozorel, poleg tega pa ima zadosti široko pokrito volilno bazo in zna biti tako izid za predsednika republike sila tesen.Tudi če mu ne uspe, ne bo lačen. Rupel, kot rečeno, zgodba zase. Ali je mogoče, da nihče, ampak prav nihče v tej državi ne, razmišlja o tem, da bi bila zunanje politična slika Slovenije bistveno drugačna, v kolikor bi zunanje ministrstvo vodil minister, ki se želi s svojim delom dokazati in ne tak, kot sedaj, ki že kar dokaj časa spi na lovorikah minulega „dela„.Vprašajte Prekmurce in Primorce, pa koroške Slovence in Madarsko narodno skupnost kaj jih teži. Kdo priviligira Rome, kako da Srbi in Hrvati kupujejo primorske nepremičnine. Kaj je prinesel Evro in kaj Nato? Dober pasulj se daleč voha!
Suma sumarum.V končni fazi pa takšna in podobna trenja in razhajanja v reševanju političnih problemov obstajajo v vseh normalnih strankah. Ta razhajanja (včasih) privedejo do propadov, nekatere pa se „samo,, transformirajo. In prej ko se to zgodi, bolj zdravo ostaja jedro. Ne glede na odhod karizmatičnih osebnosti iz vrst
LDSa pa v njihovih vrstah še vedno vladajo napetosti. Skratka, to kar se je zgodilo LDSu, čaka slej kot prej vse politične stranke. S tem, da je, gledano dolgoročno, LDS trenutno v vodstvu, samo da se tega sama še zaveda ne. In kot se rado zgodi ko je najmanj treba, zna biti, da se bo pobral ravno v času, ko bodo ostale stranke prišle v isti položaj, kjer se danes nahaja LDS.Še bo zanimivo...Po drugi strani pa mogoče ravno ta politični cunami povzroča in omogoča prestope za zdaj še anonimnim, a vendar istomislečim, v že kar nekaj časa zdolgočaseni, samozadostni slovenski politični areni in tako poskrbijo za politično osvežitev. In ker pametnejši popušča, oni drugi vladajo svetu
Jože OVNIK
'A'
Zelo ugodna ponudba samo do 31.5.2007!
NLßO Skupina
www.banka-zasavje.si
‘Ponudba velja za kredit v EUR. v višini 40.000 EUR ali več in dobo odplačila do 10 let za stranke, ki imajo pri banki odprt osebni račun, nanj prejemajo plačo ali pokojnino in imajo sklenjeno varčevanje pri banki najmanj 3 leta in sklenejo življenjsko zavarovanje za primer smrti pri NLB Viti ali pričnejo s katerim izmed postopnih varčevanj NLB Vite. Ponudba velja do 31.5.2007.
Efektivna obrestna mera (EOM) je 5,50%. Izračun EOM je narejen na dan 5.3.2007in je informativne narave. Pri izračunu je upoštevan kredit zavarovan z zastavo nepremičnine, stroški odobritve brez cenitve nepremičnine.v višini 40.000 EUR,doba vračila 10 letobrestna mera 6-mesečni EURIBOR +1,30%.EOM se lahko spremeni,če se spremenijo stroški odobritve,stroški zavarovanja,dan in mesec črpanja kredita.