Pavel Kunaver in njegova poljudna znanost • Iz zgodovine slovenske poljudne znanosti 439 Pavel Kunaver in njegova poljudna znanost Jurij Kunaver V knjigi Pavel Kunaver - Sivi volk, ki je letos spomladi izšla pri Mladinski knjigi, je poleg življenjske, strokovne in pedagoške poti častnega člana Prirodoslovnega društva Slovenije omenjeno tudi njegovo poljudnoznanstveno delo. Ni pa ga bilo mogoče toliko poudariti, kot bi zaslužilo. Tem rajši sem se kot avtor knjige o svojem očetu odzval vabilu urednika Proteusa, da to predstavim v posebnem prispevku, saj že 110 poljudnoznanstvenih člankov Pavla Kunaverja, objavljenih v tej reviji od leta 1941 do leta 1982, vzbuja pozornost in terja obravnavo. O svoji knjigi na tem mestu le še nekaj besed, saj bralce Proteusa najbrž zanima predvsem področje poljudne znanosti. Večino vsebine predstavljajo objavljena in tudi neobjavljena besedila Pavla Kunaverja, ki sem jim dodal lastne komentarje. Poglobil sem se tudi v očetovo življenje, zlasti po posameznih obdobjih. Prej se marsičesa nisem zavedal niti nisem vedel, a ta vrsta pisanja in naprezanja, torej pripoved o lastni mladosti in o svojih starših ter mladostnih prijateljih, izkoplje iz pozabe različne vti- Pavel Kunaver pri slikanju v Logu pod Mangrtom v osemdesetih letih. Foto: Jurij Kunaver. se, doživetja in spoznanja. Še posebej, ker je bilo naše družinsko življenje močno povezano z vsakovrstnimi očetovimi dejavnostmi in zanimanji, zlasti s taborniško organizacijo. Za obravnavo in analizo so bili najkoristnejši njegovi številni dnevniki, vsega jih je več kot petdeset. To je najbolj avtentični vir 440 Iz zgodovine slovenske poljudne znanosti • Pavel Kunaver in njegova poljudna znanost ■ Proteus 80/10 • Junij 2018 očetovih doživljajev, čustvovanj, pričakovanj in opisov lastne okolice, v prvi vrsti narave, kakršna se mu je v neprestanem spreminjanju prikazovala vsak dan. Naj bo to skozi stanovanjsko okno, ki mu je služilo kot položaj njegovega, v Sonce uperjenega daljnogleda, ali na hoji skozi gozd ali v gore ali pa sedeč na štoru, na kamnu ali v taboru, s slikarsko beležnico v eni roki, v drugi pa z obveznim enocevnim lovskim daljnogledom. Zakaj enocevnim? Zato ker je imel eno oko okvarjeno, a je z drugim kljub temu videl mnogo več kot večina ljudi z obema zdravima očesoma. V knjigi je veliko dobesedno prepisanih besedil iz dnevnikov, a morda še premalo. Tudi odlomkov iz njegovih člankov ni malo. Mimogrede, vseh njegovih objav, zabeleženih v Cobissu, je 430, a po drugih virih naj bi jih bilo več kot 750, da ob tem ne štejemo preštevilnih nastopov na radiu in v predavalnicah. In končno, te knjige ne bi bilo ali pa ne bi bila tako vsebinsko pestra brez sodelovanja številnih njegovih učencev, gojencev in članov različnih mladinskih organizacij in ne nazadnje tudi posameznikov, tudi novinarjev, ki so o njem pisali ob okroglih obletnicah ali po njegovi smrti. Knjiga je zrcalo, ki si ga je nastavil sam ali pa so mu ga drugi. Od kod torej Pavlu Kunaverju (1889-1988), ki ni bil profesionalni znanstvenik, ampak meščanskošolski (1929-1945) oziroma gimnazijski učitelj geografije (1946-1962), zanimanje za toliko naravoslovnih področij? Od kod tudi sposobnost objavljanja številnih, dobro ilustriranih poljudnih sestavkov, ki so temeljili tako na lastnih opazovanjih kot na znanstvenih izsledkih? Primer dnevniškega zapisa o obisku Triglavskega ledenika in njegovih značilnostih, 25. julija leta 1921. Pavel Kunaver in njegova poljudna znanost • Iz zgodovine slovenske poljudne znanosti 441 Svojo zanimivo in nadvse dejavno življenjsko pot je začel potem, ko je dokončal ljubljansko učiteljišče (1910). Ze kakšni dve leti prej je s svojimi sošolci in prijatelji začel zahajati v gore, tam smučati in plezati, a ne samo poleti, tudi pozimi. To je bila znamenita neformalna skupina Dren - njen duhovni vodja je bil neprekosljivi fotograf Bogumil Brinšek -, ki je prinesla v slovensko planinstvo krepek prepih. V tej skupini so se odlikovali tudi drugi člani, na primer Rudolf Badjura kot dejanski začetnik športnega smučanja na Slovenskem, dr. Cerk kot geografski strokovnjak pa Josip Kunaver, Pavlov brat, prav tako eden od prvih slovenskih pokrajinskih in jamskih fotografov. Ostali člani Drena so se odlikovali kot dobri plezalci in uspešni raziskovalci jam, med njimi zlasti Ivan Michler. Leta 1910 je prišlo vabilo, naj se drenovci priključijo novoustanovljenemu Društvu za raziskovanje jam, s čimer se je začelo še eno novo poglavje v razvoju slovenskega športnega in znanstvenega ukvarjanja z jamami in krasom. Najprej gore in smučanje, nato še jame, vse v sijajni družbi enakomislečih prijateljev, so bili izzivi, ki se jim je Pavel Kunaver prilagajal na prav poseben način. Kot že povedano, je bil nadarjen pisec, med vsemi dre-novci najboljši. Tudi njegov risarski oziroma slikarski opus ni bil kar tako. Ze od vsega začetka je risal odlične jamske načrte, tudi med prvo svetovno vojno, ko sta z Mic-hlerjem v Trnovskem gozdu in na Banjšicah raziskala več kot sto jam. Vse do izbruha prve svetovne vojne je Pavel Kunaver z veliko žlico požiral novo znanje, kjer je le bilo mogoče, tudi kot enoletni izredni študent geografije na dunajski univerzi (1913/1914). Svoje prve sestavke o planinskih turah in plezanju (kar enajst) je objavil v Planinskem vestniku (1911-1914), v približno istem obdobju pa tudi deset prispevkov o raziskovanju dolenjskih jam v Laibacher Zeitungu (1912-1914). Saj bi jih objavil v takratnih slovenskih časopisih, a jih te vrste poročil niso zanimala. Znanje in izkušnje, pridobljene v gorohod-stvu ter jamarstvu pred prvo svetovno vojno in med njo, so Pavla Kunaverja po vojni naravnost silile, da se je odločil napisati o tem tri knjige, ki so pomenile popolno novost na takratnem slovenskem knjižnem trgu. Takega čtiva Slovenci takrat sploh še nismo imeli in Pavel Kunaver je imel dovolj znanja, razsodnosti in poguma, da je čisto planinskim spisom začel dodajati tudi strokovne vsebine. Knjiga Na planine (1921) je že pravi strokovni priročnik, ki planincu daje smernice, kako naj hodi v gore in kako naj jih doživlja, tudi vsebinsko, da bi iz njih odšel bogatejši. Pavel Kunaver je bil kot izjemen ljubitelj narave hkrati odličen opazovalec naravnih pojavov in njihov opisovalec, pogosto na meji pravega znanstvenika. A nikoli ni zapustil ali pozabil svojega pedagoškega poslanstva. Vedno je videl pred seboj nalogo, da bi poslušalca ali pa bralca o tem, kar je spoznal ali vedel, poučil, ga seznanil, mu razložil, mu pojasnjeval in mu s tem pomagal k boljšemu razumevanju narave. Temu se ni nikoli odrekel, ne samo zaradi obsežnega lastnega znanja in izkušenj, pač pa iz trdnega prepričanja, da ima prav in da tako ravna najbolj pošteno. V omenjenem prvencu je na treh straneh objavil seznam takrat najbolj pomembnih, a ne najlaže dosegljivih del o planinstvu in o naravoslovju Alp. Med njimi je le sedem slovenskih naslovov, vseh ostalih 64 je bilo nemških. S tem najbrž ni imel namena samo dokazati, da je bilo njegovo pisanje strokovno neoporečno, pač pa, da v tujih jezikih že obstaja bogata literatura, ki je na razpolago vsakomur. Da pa bi knjige, iz katerih je črpal svoje znanje, dobili v roke tudi bralci njegove knjige, je bilo predaleč od pričakovanj. Kako je cenil tuje znanje, izkušnje in širino in vse s pridom presajal na takrat še strokovno revna slovenska tla, dokazuje na primer članek Planinec in angleščina (Planinski vestnik, 1939). V njem se navdušuje nad angleško planinsko literaturo, ki naj bi jo 442 Iz zgodovine slovenske poljudne znanosti • Pavel Kunaver in njegova poljudna znanost ■ Proteus 80/10 • Junij 2018 Eden od jamskih načrtov Pavla Kunaverja, ko je o najzgodnejših jam arskih raziskavah drenovcev na Dolenjskem objavljal še v Laibacher Zeitungu. bralo čim več slovenskih planincev, saj, kot pravi, »je tudi planinsko literaturo najbolje brati v izvirniku, kot je tudi voda najboljša pri izviru«. Takrat so Angleži gospodarili še po skoraj vsem svetu in imeli dostop do najlepših gora ter o tem obširno objavljali. Piše, kako je med »odličnimi (angleškimi) alpinisti ... cela vrsta planinskih pisateljev ... ki jih odlikujejo prvovrstni opisi ... objektivnost . globok smisel za planinsko lepoto in veličino. Odlikuje jih tudi njihova nepristranost . popolna odkritosrčnost . Pavel Kunaver in njegova poljudna znanost • Iz zgodovine slovenske poljudne znanosti 443 drugače kot pri drugih narodih ... ne delajo se junake ... v ospredju jim je mogočna narava sama ... V svojih opisih te povedejo na gore vsega sveta.« Njegovo navduševanje nad angleško planinsko literaturo ni bilo prav nič anglofilsko, kot bi se morda zdelo. Takratna angleška planinska literatura je v resnici odpirala najširša obzorja, ne glede na to, da je angleščino potreboval tudi zaradi skavtske organizacije, ki se ji je posvetil med obema vojnama, ter se je zato lahko udeleževal mednarodnih skavtskih jamboreejev. A tudi branje Shake-spearja v izvirniku, ki ga je priporočal in se nad njim navduševal, je bilo takrat bolj samoumevno kot danes. Naslonitev na angleško kulturno sfero po prvi svetovni vojni je nekako razumljiva tudi kot antipod prejšnji, Seznamck planinskega s Jo vil va. i'Lmnnki Vcslnik Slcv. jilnti dnillvi- F, Ri'jfll : Kninnibki* pl/minr. F, Srwll: Reuitlmilvih nnitih Alp, F, Oroitn; Vojvodina Kjan|»fcji. Ft. Brnilmii. Nu Tiigliv. Fr, Koclwlc: Viulnik p<> Snviiuküi |il. unith. Mrarkirnni ¡»Ii Slnv. plan, dnillvi, Purtidiollfit i tfoai Dnr Höcht au rtsL iMtakihrift dp» D. u. Ö. A. V. A. St-li null rn-li: Die den lachen Alpen, hl. A. ftcilcptch: Dil- ALju'ii in Wntnir und L*b«n*bil^ii> F, Umlauft ! Dir Al|jvii. F. Seid! i Don filiifin von Kram, 1, V. Vnlmtor: Ehre den I Icfi^gtimi Kmin, F. Ffwh: Die Kvmn-hen Alpen. (jCt. der Ge». f, Erdkunde, | Fr Teilen Eidcm^n ia du FcMlrililJil hei. N