Govor dr. Ferd. Dominkuša v dež. zhoru dno 13. janiiv. 1880. Kakor znano, stavil je naučai odsek deželnega zbora resolucijo, ki meri na ponetm'enje Spodnjega Štajerja. Proti tej resoluciji so ae oglasili vsi sloveuski poslanci ia govoril je starosta slovenskih poslancev g dr. Ferdo Domiukua v deželnem zboru v Gradci dne 1 3. januvarja blizo tako le : Resolucija nauenega odseka zahteva po smislu, naj bi se v vseh slovenskih Ijudskih šolah neraški jezik tako poduoeval, kakor to javno življenje, jednota dežele, cesarstva in armade zaliteva. Moram reči, da mi cilj, katerega hoče odsek pri poduku nemščine v slovenskih ljudskih šolah doseči, ni dosti jasen, ker o teru, koliko je slovenskemu ljudstvu na Štajerskem v nemščini treba, in v kateri meri to jednota dežele, cesarstva in armade zabteva, bodo nazori jako različni. Gled6 važnosti razlogov učnega odseka za celo našo državljansko življenje, ni dvomiti, da odsek kot cilj popolno priučenje nemškega jezika v slovenskih Ijudakili aolah zaliteva. Hočemo zdaj preiakovati, če se da ta daljni cilj zvezati s pravo nalogo ljudsko šole, ia če to res zahteva korist dežele in države. Prav obžalujem. da nimam takih besed, ki bi mi dale upauje. one rnože v vaši srediui prepričati. ki samo zarad tega, ker naših razmer ne poznajo a!i o njih prav ne sodijo, imajo zdaj namen, naše Ijud.-stvo v svojih najsvetejših pravicah uškodovati. Naa ne vodijo malosrinost ali narodni predaodki. da sc zahtevanjn obširnejega poduka v nemšoini na slovenskih ljudekih šolah, kakor je zdaj, z vso vstrajaostjo zoperstavimo. Naravna in v postavi izgovorjena naloga ljudske šole je, otroke nravnokrščansko odgojiti, duševne zmožnosti razvijati, jili se znanostmi in zvedenostmi za nadaljni razvitek v življenji obdati in tako podlago za izgojitev krepkih ljudi in člauov človeškega društva podati. Ta ualoga obsepa odgojitev in poduk, toraj ne samo priučenje znanoati, ampak tudi razvitje blagosrčnosti in znaraja. Ce se hoče ta naloga doseči, morajo pravilne razmere v šoli biti. K temu prištevamo: redno obiskovanje šole, pripvavno omejene šolske okraje, dobro viredjene šolske prostore, zmožne značajne učitelje, kot podučnijezik materuijezik otrok in kot etičen moment odgoje skrbna izgoja otrokove narodnosti. Uspešen razvitek duševnih zmožnosti potom druzega jezika, kakor ga otroci govore in umejo, sploh ni raogoč. Nemci in vsi drugi narodi na tem kot edino pravem pedagogičnem stališču nasproti svojim otrokom stojijo ia se po pravici branijo kak drugi tuj jezik v ljudske šole upeljati. Naj mi bode dovoljeno. nekaj stavkov iz pedagogičnih pisem slovečega nemškega pedagoga Miroslava Dittes a prebrati, kateri predmet tega vprašanja tako jasno razklada, da se boljše misliti ne more. Je le nekaj vrstic, ki se glase: ,,Mi Nemci hnčemo svoje otroke nemški odgojiti, ue da bi Čehom Foljakom, Slovencem itd. svojo vzeli, zahtevamo pa tudi, da se nam naši ne potujijo." To zabteva naravna čut, katera je vsakemu nepopačenemu človeku sveta, to pa tudi zahtfva zreli, obsegajoč um. Ker le na močnih in zdravih tleh naroduosti se more pravo človeštvo razvijati, kateremu je mogoee oddaljenemu od vsake publosti jasnih zapovedi nravnega čuta narode spraviti in zjediniti. Zarad tega je vsaka prava odgoja v prvi vrsti narodna in mora to biti. da se polagorna k nzorom vesoljucga človeštva povzdigue. To je razvitek odgoje v pravilnili razmerah. Učilnice v nemškib pokrajinab to svojo nalogo dosežejo, ker so jira podane vse te pravilne razmere, kev si veče število učiteljev delo razdeli in ker se od učencev ne zaliteva priučenje drugega deželnega jezika. Drugaee je na slovenskem Štajorskem! Tukaj imamo večinorna le jeduorazrednice doati od teh z neugodnimi aolakimi okraji, obiakanje šole je zarad tega, v nekaterib krajih pa tudi zarad velikega siromaštva pvebivalcev nereden, skrčujoč uspeb poduka. K tem za-ae neugodnim razmeram pride zabtevanje poduoenja druzega deželnega jczika. Kdor razmere take učilnice pozna, v kateri pri poldnevnem poduku pa osem šolskih tečajev v eni sobi skupaj sedijo. eden učitelj 130—140 učencev nadzorovati in podučevati mora, temu bode mogoče oceniti veliko nalogo, katera se stavi učitelju in učencem. Koristi priučenja nemškega jezika ne bode nihcve prezrl, posebno za tiste učence, ki so poklicani in katerim je mogoče, se bolje izobražiti, svoj delokrog razširiti. Fo izgovoru strokovnjakov pa, in sicer takih, ki nepristransko sodijo, tudi uemških, je celo nemogoče, v ljudskih šolah predpisani uspeh v poduku doseči in zraven tega še netnški jezik priučiti. Na vsaki način moral bi se poduk v tujem jeziku na naravni poti razvijati, namreč, še le na višji stopinji poduka začeti. in materni jezik kot podučni jezik rabiti. Kako pozornost je treba v smislu odgoje obračati na vzdrževauje lastno otrokove narodnosti, sem že povedal. (Dalje prih.)