Od Celja do Logarske po načrtih ■i/o ■o im ■in -c--■r- str. 44-45 Košarkarsko prvenstvo in celjski vtisi str. 18-19, 34-35, 39 Zaupate nam že 68 let Št. 41 / Leto 68 / Celje, 12. september 2013 / Cena 2,50 EUR Po spustu sledi vzpon. Kdaj? str. 2, 5, 8, 11 Na tokratnem Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti bo priložnost za nove posle, ki jih je treba iskati in uresničevati tudi v krizi. Tega se - kot uspešni primeri - zavedajo tudi v štorskem Bosiu, preboldskem Odelu, nazarskem družinskem podjetju Krančič ter braslovški Termo-tehniki" RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI VSAK CETRTEI str. 51 v 3 krasne AKTUALNO Izstopi zaradi celibata str. 16 UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC NOVOST: TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj) Pri vpisu v septembru 20% popusta. Več na www.upi.si Golte po svež denar str. 6 Portret družine Krašovec str. 36 Po nakupu likvidacija str. 4 j-i a ki se nahaja v Planetu Tuš v Celju, vam ob nakupu korekcijskih očal trikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregled oči v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih. Naročila na zdravniški pregled I A] ŽL*}f\ Q7 /TA in za informacije na telefon: I U3 OZU 7/ DU Ob nakupu enih korekcijskih očal vam druga z enako enožariščno dioptrijo podarimo. Poslovni pogum velja! ajl M©S Mednarodni sejem obrti in podjetnosti Celjski sejem, 11.-17. september 2013 7 SPODBUDNIH DNI. ENKRAT NA LETO. ZA DOBRO LETO. O BHjjjB 0SH8 CM Ii« www.ce-sejem.si *■ NAJPOMEMBNEJŠI POSLOVNI SEJEM VSLOVENIJI IN REGIJI *■ 15 DVORAN, 1585 RAZSTAVLJAVCEV, 34 DRŽAV ► ENERGETSKA SVETOVALNA TOČKA ► UGODNI NAKUPI, DOŽIVETJA Velika nacionalna udeležba Turčije (dvorana A) 2 AKTUALNO UVODNIK Vročica občutkov in potez BISERKA POVSE TAŠIČ i a Navdušenje. Najpogosteje zaznano počutje v celjskih »fan conah«, Areni Celje, med ljudmi, na klepetu ob kavi-ci. Celje je zaživelo in dihalo kot eno z evropskim košarkarskim prvenstvom. Kar je pohvalno in spodbudno. Duh, da zmoremo, hočemo, je tako »zmatra-nim« ljudem, kot smo od poprečnega vsakdana Slovenci, še kako potreben. Navijači v Celju so pokazali, da se lahko spodbuja, tekmuje in veseli tudi brez izgredov, dostojanstveno, prijetno. In morda si poleg igralcev, ki so trikrat razveselili in dvakrat razžalostili, prav navijači in prebivalci Celja zaslužijo največ pohvale. Glede ponudbe na stojnicah in kakšnega sobotnega dopoldanskega mrtvila knežjega mesta, pregrešno dragih čevapčičev, poslikav majic s Titovo sliko pa, tako svetujejo navdušenci, ne bom izgubljala besed. Splošen končni vtis je menda enkraten. Torej naj bo tako. Likvidacija. Je uvedba nadzorovanega prenehanja delovanja dveh bank pravilna poteza, v dobro varčevalcev? Nekateri namigujejo, da tudi lastnikom, ki naj bi si pred kratkim razdelili dividende, ne bo nič hudega - kar so namreč lahko, naj bi že pobrali. Guverner osrednje banke, ki je očitno človek akcije in konkretnih potez, v nasprotju s tovrstnimi kritiki zatrjuje, da bi stečaj lahko omajal zaupanje v celoten slovenski bančni sistem in to z nepredstavljivimi posledicami. Če je v primeru likvidacij dveh zasebnih bank marsikdo rekel, da se je hvala bogu le začelo premikati, pa so občutki veliko bolj mešani v primeru likvidacije podjetja Vario 2000 v Nazarjah. Predvsem za več kot 130 ljudi, ki se bodo zdaj v Zgornji Savinjski dolini pridružili skupini težko zaposljivih posameznikov z neštetimi odtenki osebnih zgodb. Razhajanje. Vladajoča koalicija je, kot se zdi, glede težko pričakovanih vladnih ukrepov vse bolj na različnih bregovih. Sporočila so neuglašena. Najprej podatek, da novih davkov ne bo, potem krizni davek namesto poseganja po prejemkih upokojencev, spet odpuščanje v javnem sektorju, a ukinjanje nadomestil za prevoz na delo menda ne. Lotili se bomo sive ekonomije - upam, da tako, da bomo ljudem, ki skušajo predvsem preživeti, to tudi omogočili, tistim, ki želijo pa predvsem goljufati »cesarja«, pa stopili na prste. Čakajoč na uradno razlago vladnih ukrepov, ki bodo zagotovo kakovost življenja ljudi na kratek in srednji rok še poslabšali, pa ljudje živimo po svoje. (Ne)moč. Mladi tarnajo, ker ni priložnosti za delo. V celjski škofiji se opredeljujejo do odstopanja zaradi celibatov. Za najnovejši primer je poskrbel kar Celjan dr. Drago Ocvirk, ki ob vožnji otroškega vozička priznava, da ni imel moči, da bi svoje hormonske nevihte očitno dovolj vztrajno utapljal v delu. Tudi »fazaniranje« ni zgolj »hec« neke čudne iniciacije ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo, ki si jo nad prišleki privoščijo starejši dijaki. Ker kljub nemoči mnogih »fazanov« prijav na policijo ni, tudi ukrepanja ni. Čeprav o meji dovoljenega ob različnih srednješolskih obrednih sprejemih razmišljajo tudi v dijaški organizaciji in pri varuhinji človekovih pravic. Pogum. Letošnji Mos je izbral več kot pravi slogan: Naj poslovni pogum velja - to je namreč tisti recept, ki nas edini lahko potegne naprej. Če nas je na knežji lokaciji končano košarkarsko prvenstvo vsaj malce zazibalo v prijetnejša čustva sproščenosti, potem začetek Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti nakazuje, da smo po igrah spet pri kruhu. In tudi vlada bo po šestih mesecih morda le pokazala, kako bo pogumnim v poslovnem svetu olajšala in ne še dodatno otežila življenje. Pogumni so tudi v štorskem Bosiu, kjer pod avstrijskim lastnikom, a vendarle prodorno in pogumno sami, posegajo na ruski trg. Soočeni z realnimi številkami tudi na Golteh pogumno posegajo po zvezdah; tokrat je to sedežnica Kladje, ki naj bi jo naposled zgradili v sodelovanju z velenjsko Rdečo dvorano, še prej pa seveda poskrbeli za neizogibno dokapitalizacijo gorskega turističnega središča, ki je še vedno predvsem zimski, čeprav si na moč želi postati tudi poletna destinacija. In sploh ne nazadnje - pogum kraljuje tudi v Ode-lu, ki kot multinacionalka zadnje luči za avtomobile izdeluje tudi v svoji največji tovarni, in ta je pri nas: v Preboldu. In naj še kdo reče, da ni res, da na pogumnih svet stoji. Izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar in premierka Alenka Bratušek sta se ustavili tudi ob predstavitvi Turčije. Sejem podjetnih in pogumnih, vendar .. Vrata je odprl 46. Mos - Sejemski vrvež do torka Včeraj so na celjskem sejmišču odprli 46. mednarodni sejem obrti in podjetnosti, tokrat pod sloganom Poslovni pogum velja. Teden poslovnih priložnosti bo še posebej zaznamovala predstavitev turških podjetnikov, ki je največja skupinska predstavitev tujega gospodarstva. Mednarodni utrip, nove tehnologije in tehnološki procesi, Mosovi podjetni talenti, novosti in ugodnosti, ki jih za obiskovalce pripravljajo razstavljavci, bodo skupaj s spremljajočim programom oblikovali letošnje sejemsko dogajanje. »Tudi Mosova doživetja, ki poskrbijo za zabavnejši del sejemskega dogajanja, prinašajo presenečenja in priložnosti za druženje ...« je nizala izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar. Veliko ali nič? Da gre za sejem podjetnih, inovativnih in pogumnih, se je strinjala tudi predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek. »Razstavljavci bodo pokazali svoje storitve, obiskovalci pa spoznavali najnovejše dosežke slovenskega podjetništva. Prav vsi se trudimo iskati nove načine, ideje in pristope, hkrati pa odgovore na vprašanja, kako izboljšati naš svet. Brez novosti in prilagajanja na spremembe bomo težko sprejeli in izvajali ukrepe, ki so potrebni za gospodarsko rast in čim hitrejši izhod iz krize.« Premierka je v nadaljevanju precej na ostro poudarila, da njena vlada ne dela niti pol leta, da pa je v tem času veliko postorila. Med drugim je omenila začetek čiščenja bank, popravljanje proračuna, pridobivanja zaupanja Evrope, zagotavljanje dodatnega denarja za gospodarstvo, znižanje brezposelnosti ... »Kako lahko kdo reče, da nismo naredili nič?« Največji problem, zadolženost slovenskega gospodarstva, vlada skuša urediti s sistemskim zaklonom, ki pa mu nasprotujejo v gospodarski zbornici. »Marsikaj je bilo v zadnjih letih narobe, lahko bi bilo drugače, vendar se stvari za nazaj ne da spreminjati,« je omenila Bratuškova in še enkrat zagotovila, da ima Slovenija številne prednosti, ki bi jih lahko s projekti, prikazanimi na Mos, bistveno bolj uspešno izkoristili. S tem je premierka odgovarjala tudi na opozorila Branka Meha iz Obrtno-pod-jetniške zbornice Slovenije, da vlada sicer govori o povečanju konkurenčnosti malega go- spodarstva, ob tem pa sprejema ukrepe, ki konkurenčnost zmanjšujejo. Pri tem je izpostavil obremenitve s prispevki davki, birokratske ovire, kot največji strah pa izpostavil davek na nepremičnine. »Obrtniki in mali podjetniki enostavno ne bomo prenesli nobenih dodatnih obremenitev več,« je Meh sporočil premierki. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA KUH ED TOREK SREDA iti Iii Sejemska košarka ali košarkarski sejem? Branko Meh, OZS: »Vse oči javnosti so uprte v uspehe slovenske reprezentance na EuroBasketu. Uspehi naših športnikov tudi mene navdajajo z optimizmom. Vesel pa bi bil, če bi me z optimizmom navdajalo tudi stanje slovenske obrti in malega gospodarstva. Vendar smo iz dneva v dan bolj zaskrbljeni nad svojo usodo, saj nam poslovno okolje ne omogoča niti preživetja, kaj šele napredek!« AKTUALNO 3 Po Prešernovi ulici v uradno navijaško cono na Krekovem trgu - v prvih petih dneh so našteli več kot 18 tisoč obiskovalcev, nekaj sto jih je kljub dežju prišlo tudi v ponedeljek. Košarka naj bo le začetek oživitve ^ ^ m* Manj tujcev, a zato odličen odziv do-III 9 I ^M mačinov NA KRATKO V Pristavi čistilna naprava PODČETRTEK - V Pristavi pri Mestinju, ki je druga največja krajevna skupnost v občini, je bilo v soboto odprtje nove čistilne naprave. Za čistilno napravo so kanalizacijo zgradili pred dvema letoma in si pomagali z evropskim denarjem. Nova čistilna naprava je za tristo prebivalcev, poleg nje so med novimi pridobitvami povezovalna cesta, javna razsvetljava, parkirišča in prvi zbirni center za odpadke v občini. Vloženih je bilo šeststo tisoč evrov, pomagali so si z evropskim sofinanciranjem za razvoj obmejnih območij s Hrvaško. Na širšem območju nove čistilne naprave so sprva načrtovali še ureditev železniškega postajališča, vendar so se temu uprli občani iz sosednje občine Šmarje pri Jelšah, kjer je obstoječe postajališče Pristava. Zaradi prekratke razdalje med obema postajališčema so se namreč zbali, da bi obstoječe ukinili. Nove pridobitve je uradno predal namenu župan Peter Misja. V vasi Planina končno asfalt ZREČE - Občina je podpisala z izvajalcem pogodbo za obnovo lokalne ceste Ostruh-Studenčnikov križ in njenega odcepa proti Obrovniku, ki je javna pot. Gre za makadamsko cesto na območju krajevne skupnosti Gorenje nad Zrečami, ki se odcepi od glavne ceste na Roglo in vodi skozi vas Planina na Pohorju. Na cesti in javni poti bodo na več kot dveh kilometrih uredili odvodnjavanje in prihodnje leto poskrbeli še za asfalt. Vrednost naložbe znaša pol milijona evrov, financirali jo bodo z denarjem, ki ga bo občina prejela od države po 23. členu Zakona o financiranju občin. Za izvajalca je bilo izbrano podjetje GMI iz Slovenskih Konjic. Na območju občine Zreče, ki obsega del Pohorja, je na višjih legah še precej makadamskih cest. Od tega je še šest kilometrov makadamskih lokalnih cest in 24 kilometrov makadamskih javnih poti. Na območju občine Zreče je v celoti 160 kilometrov cest, ki so večinoma potrebne obnove. BJ Stečaj za delavce slaba rešitev PREBOLD - Potem ko se je že zdelo, da bo agonija v Domu starejših občanov Prebold, povezana s slabim gospodarskim stanjem, le končana, saj naj bi nastale dolgove do zaposlenih pokril Raiffeisen Leasing in na ta način omogočil, da bi dom brez dolgov le prešel pod okrilje trboveljskega, se je vse skupaj zapletlo. Po besedah predsednika Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Zvonka Vukadinoviča svet trboveljskega zavoda ne verjame, da bi lahko Raiffeisen Leasing v celoti poplačal dolgove. Ker so člani sveta bali, da bi s prevzemom preboldskega doma skupaj prevzeli tudi katerega od njegovih dolgov, niso pristali na združitev. Raiffeisen Leasing, ki zasebniku KDU oddaja objekt Doma starejših občanov v Preboldu, je na pristojno sodišče podal predlog za stečaj družb KDU in SG Kovač. Vsakemu zaposlenemu v preboldskem domu delodajalec še vedno dolguje po približno 2 tisoč evrov, kar pomeni tri regrese in plačo. V primeru, da bo dom dejansko šel v stečaj, kot še dodaja Vukadinovič, dolgovi do delavcev ne bodo poplačani, saj dom naj ne bi imel stečajne mase. ŠO Predtekmovalni del evropskega košarkarskega prvenstva v Celju je bil preizkusni kamen za marsikoga - za mestno občino oziroma mestni organizacijski odbor prireditve skupaj z zavodom Celeia, kjer so skrbeli za dogajanje v mestnem središču, prav tako pa tudi za vse, ki si v mestu služijo svoj kruh. Največja neznanka pri pripravah je bilo število obiskovalcev, ki naj bi v šestih dneh obiskali knežje mesto, kot se je izkazalo v ponedeljek, pa je bil ključen tudi podatek, od kod so ti ljudje prišli. Večina je stavila na množico tujcev, a se je med šestdnevnim dogajanjem izkazalo, da so prvenstvo najbolj »za svoje« vzeli domačini. Koliko, kdaj, od kod ... Tako naj bi na tržnici s ponudbo Dežele Celjske v Stanetovi ulici čim bolj na široko predstavili ponud- bo z območja 21 občin - a je ostalo bolj kot ne pri poskusu. Prevladoval je izbor prodajnih izdelkov, precej manj pa je bilo ponudbe za pokušnjo, čeprav so bili tudi tukaj svetla izjema na primer kozjansko-virštanjski vinogradniki. »Tržnica je bila naš prvi tovrsten poskus,« pojasnjuje Jerneja Kolar iz zavoda Celeia in dodaja, da bi bilo v bodoče dobro razmisliti tudi o odpiralnem času, ki ga tokrat niso znali določiti zaradi tega, ker niso vedeli, koliko ljudi bo kdaj v mestu. Preseneča, da ponudniki sami niso zahtevali Župan Bojan Šrot: »V Celju smo vajeni, da po tistem poletnem, malce bolj lagodnem utripu, tok življenja spremeni Mos. Letos je bilo drugače, saj je bil začetek septembra športno obarvan. V ponedeljek se je končala zadnja košarkarska tekma na Eu-roBasketu, danes pa se je življenje vrnilo v ustaljene tirnice. Premierka Alenka Bratušek: »Če bi imela vlada tako enotno podporo, kot jo imajo slovenski košarkarji, bi bili rezultati bistveno boljši. Na žalost pa vsaka vrsta še vedno navija za svoje, za drugačen, samo svoj cilj.« podaljšanja, saj so se ljudje najbolj množično začeli zbirati v mestu prav po 19. uri, ko so sami že skrbno pospravili stojnice. Domačinov pač ni zanimala na primer turistična ponudba z območja Spodnje Savinjske doline, ki jo že sicer poznajo, prihajali so na koncerte in prenose tekem ter bi z veseljem kupili kakšno drobnarijo, popili kozarček ali prigriznili košček domačih dobrot ... Prevelika pričakovanja? Splošna ocena je, da so se ljudje dobro odzvali na lokalna turistična vodenja; tako so bile vse dni povsem polne skupine, ko so za ogled mestnih znamenitosti ob 10. uri zaračunavali simboličen en evro, kot ob 13. uri, ko so bila vodenja brezplačna po vzoru evropskih mest, ko se skupina sama odloči, koliko bo nagradila vodnika. Ljudi je bilo prvih pet dni, razen deževnega zaključnega dne, v mestu veliko tako dopoldne kot popoldne, zlasti pa zvečer. A kot ugotavljajo tako gostinci kot trgovci, pretiranega zapravljanja ni bilo. Zlasti gostinci izven najožjega prireditvenega prostora so potegnili »krajšo«, sploh tisti, ki so v priprave vložili več denarja. Vrvež na Krekovem trgu in okoli njega je bil prevelik magnet. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Zaupate nam že —68 let— k novice iz 33 občin VSE NAJBOLJŠE ZA JESENSKO ŠELESTENJE PF&SSS**» seP ob 18.00 in19.0< ob W30 (otrošk* svet mode) ob 10.30 v VEČ KOT85TRGOVIN 1.600 PARKIRNIH MEST OTROŠKI KOTIČEK PRILOŽNOSTNI DOGODKI www.city-center.si 4 GOSPODARSTVO Predstavniki sindikata Skei Najprej nakup, po pol leta likvidacija Pot Gorenjevega podjetja Notranja oprema, ki bo kot Vario 2000 končalo v likvidaciji V regijski sindikalni organizaciji Skei v Velenju so opozorili na nekatere nepravilnosti, ki naj bi se dogajale v zvezi z odločitvijo o likvidaciji nazarske družbe Vario 2000, nekdanjem delu podjetja Gorenje Notranja oprema. Gorenje je februarja Notranjo opremo prodalo investicijski družbi CoBe Capital. Novi lastnik je zagotavljal, da bo vsaj še leto dni obdržal vse zaposlene, vendar je pred dnevi delavcem sporočil, da je z začetkom meseca poslal podjetje v likvidacijo. Brez dela bo v nazarskem delu Notranje opreme ostalo 138 zaposlenih, mnogi med njimi pa so v dolgoletni zgodovini proizvodnje pohištva zaradi menjav lastnikov in imen podjetja preživljali že pravo agonijo. Delavci so ogorčeni, vendar ne morejo pomagati, v sindikatu pa so izrazili skrb, da bi se praksa prodaje in nato likvidacije zgodila še v kateri od Gore-njevih družb. Se lahko ponovi še kje v Gorenju? »Seveda nismo stali križem rok. Predsedniku uprave Franju Bobincu smo poslali pismo z vprašanjem, če bi lahko bil to model reševanja za Gorenje,« je povedal Žan Zeba, predsednik regijske organizacije Skei v Velenju. Sicer je podjetje imelo že nekaj časa težave s poslovanjem in čeprav so nekaj zaposlenih prezaposlili v Gorenje in iskali zdravo jedro, da bi vsaj nekaj delavcev ohranilo delo, bo očitno podjetje končalo v likvidaciji brez nadaljnje proizvodnje. Predstavniki sindikata in sveta delavcev so v ospredje postavljali predvsem nezadovoljstvo, ker niti sindikat niti zaposleni niso seznanjeni s podrobnostmi kupo-prodaj-ne pogodbe med Gorenjem in družbo CoBe Capital. »Pogodba bi lahko bila celo nična, vendar o tem ne moremo govoriti, ker je nismo videli. Niti ne vemo, kako je z delovno dobo glede zaposlitve v Notranji opremi, ali bodo odpravnino dali samo za čas, ko so bili zaposleni v podjetju Vario 2000 ... Od predstavnikov v nadzornem svetu bomo zahtevali, naj povedo, kaj je zapisano v pogodbi. Če bomo lahko sodelovali pri pogajanjih, bomo skušali kožo čim dražje prodati.« Oktobra brez dela Kot je poudaril sekretar velenjskega Skei Branko Amon, so bili sindikalisti izključeni iz dogovora. »V Sloveniji govorijo, naj bomo Kdo je CoBe Capital? CoBe Capital je globalna zasebna investicijska družba s stalno kapitalsko osnovo, specializirana za prevzeme in upravljanje poslovnih dejavnosti, ki jih vodilne globalne korporacije odprodajo zaradi večjega osredotočanja na svojo osnovno dejavnost ali zaradi slabih rezultatov. Lani je v Nemčiji kupilo podjetje za proizvodnjo kuhinjskega pohištva visokega razreda Warendorf, letos pa je prevzelo še avstrijskega proizvajalca kuhinj iz masivnega lesa Kornmüller. Pridobitev stoodstotnega lastniškega deleža v Gorenjevih družbah je bila prva naložba CoBe Capitala v Sloveniji. Kot je spomladi ob prevzemu povedal ustanovitelj in direktor družbe CoBe Capital Neal Cohen, v Gorenjevi pohištveni dejavnosti vidijo ogromen potencial za rast, saj kakovostna izdelava, oblikovanje in učinkoviti proizvodni obrati omogočajo konkurenčno strukturo stroškov. »S svojim prvim prevzemom v Sloveniji ne bi mogli biti bolj zadovoljni,« je takrat poudaril Cohen. US »Najhuje je, da smo bili ob prihodu novega lastnika polni optimizma. Obljubljeni so bili rast podjetja, novi posli in zaposlitve...« je omenil Bojan Škruba, ki je bil v Notranji opremi zaposlen 32 let. »Po teh letih se počutim kot gorenj-čan in tudi zaradi pripadnosti podjetju ne moremo razumeti tega prefinjenega načina, kako so se nas znebili. Tudi ostali delavci so ogorčeni, vse se je tako hitro zgodilo, da nismo vedeli, kako in kaj.« srečni, ker bodo delavci zaradi likvidacije vse dobili poplačano. Pa saj jim niso skoraj nič dolžni! Seveda bo plačano, ampak v tem občutljivem okolju sta ogroženi socialna varnost in preživetje ljudi. Sprašujem se, kaj je hujše zlo. Ali seliti proizvodnjo ali pustiti, da tuj kapital pokupi našo proizvodnjo? Sploh zdaj, ko vidimo, kako se lahko prefinjeno izpelje zadeve v drugo skrajnost. Preprosto je nerazumljivo, kar se je zgodilo.« Kot je pojasnil prokurist Sandi Vasle, je podjetje Vario 2000 že dlje časa poslovalo negativno. Trenutno je v podjetju redno zaposlenih 138 oseb, ki bodo v začetku oktobra prejeli odpoved o delovnem razmerju. Vasle je dodal, da če bi odlašali z odločitvijo o likvidaciji, bi podjetje lahko doletel celo stečaj, kar je za zaposlene še manj ugodno, saj stečajna masa pogosto ne zadošča za poplačilo obveznosti do NA KRATKO Tudi mednarodne tekme GORNJI GRAD - V Novi Štifti, na smučišču Slapnik, so odprli prvo FIS smučišče na travi v Sloveniji. Smučišče na travi, za katerega so se na turistični kmetiji odločili, da bi popestrili poletno dogajanje, v tem koncu ni več novost. Kot je omenil lastnik Boštjan Rihter, lahko poslej na smučišču prirejajo mednarodne tekme. Menda je za smučanje na travi kar precej zanimanja, smučarji pa si lahko pri Rihterjevih izposodijo tudi smuči in drugo potrebno opremo. US Razvoj podeželja za mestno občino CELJE - Mestna občina je prejela odločbo ministrstva za kmetijstvo in okolje o sofinanciranju obnove lokalne ceste od Ostrožnega preko Lopate in Šmartnega v Rožni dolini do Vojnika. Gre za prvi del obnove oziroma ureditev cestišča od podvoza pod avtocesto do mosta čez Sušnico. Slabo polovico denarja od 465 tisoč evrov, kolikor so ocenjena dela, bo mestna občina prejela z razpisa za razvoj podeželja. Projekt zajema obnovo obstoječe lokalne ceste na tehnično ustrezen način, ki bo omogočal varnejši promet, vključno z novim pločnikom, s kolesarsko stezo in z javno razsvetljavo. Prav tako bo zgrajeno parkirišče, obnovljen bo tudi obstoječ javni vodovod, ki je dotrajan, cevi pa so položene tik ob cesti. V mestni občini bodo zdaj z javnim naročilom izbrali izvajalca del. IS (\ energetika 4ip :elje PREKLOPITE na PLIN zaposlenih in ostalih upnikov. Kljub odločitvi o zaprtju družbe bodo izpolnili vse pogodbene obveznosti do poslovnih partnerjev, poskrbeli za izdelavo prejetih naročil in uredili razmerja z delavci. Ob tem se županja Občine Nazarje Majda Podkrižnik boji, da se bodo zaradi številnih brezposelnih povečale socialne stiske po celi Zgornji Savinjski dolini. V podjetju Vario 2000 je bilo zaposlenih kar nekaj zakonskih parov. »Preprosto ne moreš verjeti, da nekdo februarja napove, da bo povečal število delovnih mest, da bo nazarsko podjetje primerljivo s tujimi, čez nekaj mesecev pa se položaj popolnoma spremeni in nov lastnik že odpušča. Še vedno upam in želim, da bi obdržali zdravo jedro, da bi vsaj nekaj ljudi obdržalo delo. Na občini smo nemočni, mogoče bi lahko pomagali odpreti kakšna vrata.« URŠKA SELIŠNIK Pot ob Ljubnici LJUBNO - V občini urejajo poučno sprehajalno pot za Ljubnico. S projektom je občina uspešno kandidirala na razpisu LAS Zgornje Savinjske doline za Leader sredstva. V teh dneh so zaključili gramoziranje poti, sedaj pa nameščajo informativne tale, klopi in ostalo infrastrukturo. Pot bo dolga dober kilometer, speljana pa bo ob vodi, kjer nameščajo tudi osem klopi. Na informativnih tablah bodo različni zapisi, od spoznavanja »flosarskih« vsebin, informacij o drevesih, posebna pozornost bo namenjena tudi ribištvu ... Vrednost projekta, ki je prvenstveno namenjen občanom, seveda pa bo tematska pot zanimiva tudi za turiste in šolarje, je ocenjena na 40 tisoč evrov. US NE PREZRITE Če bi rekli Celjanom, naj naštejejo nekaj legendarnih direktorjev, bi na vrhu lestvice gotovo bilo ime Aleša Ilca. Celje namreč še vedno ni pozabilo Kovinotehne in njenega zadnjega celjskega direktorja. Po petnajstih letih je Aleš Ilc samo za Novi tednik spregovoril o tem, kaj se je dogajalo v ozadju prevzema Kovinotehne in kdo je eno najbolj pomembnih podjetij na Celjskem zravnal z zemljo. Portret Aleša Ilca v prihodnji številki Novega tednika Bolje likvidacija kot stečaj Možnosti za reševanje podjetij je več. Prisilno poravnavo predlaga podjetje, ko je v krizi, a vseeno pričakuje, da se bo lahko še nekako izvleklo, sploh če bi zmanjšali terjatve. V primeru, da ni več rešitve, podjetje, upniki ali lastniki podjetja predlagajo stečaj. Takrat se popiše vse premoženje, ki se ga proda in iz izkupička poplača upnike v sorazmerju z višino njihovih terjatev. Nekateri upniki imajo posebne pravice in so lahko poplačani v večjem deležu. Do likvidacije pride, ko ni več želje po opravljanju dejavnosti, dolgovi pa niso tako veliki, da se jih ne bi dalo poplačati. Postopek v večini primerov vodi podjetje, lahko pa ga tudi sodišče. V postopku se unovči vse premoženje, poplačajo se vsi dolgovi, preostanek denarja pa se razdeli med lastnike podjetja. Če je denar, so zaposleni upravičeni do odpravnine tako v primeru stečaja kot likvidacije podjetja. Zato sindikalisti zagovarjajo stališče, da za delavca nobena od različic ni najboljša, vseeno pa naj bi več denarja prejeli v primeru likvidacije podjetja. US GOSPODARSTVO Pomagala je tudi košarka Hugo Bosio sklenil največji posel v svoji karieri - Dvoizmensko delo in nove zaposlitve Podjetje Bosio je svoj prvi posel v Rusiji sklenilo leta 2004. Za livarno iz mesta Kushva na Uralu so v Štorah izdelali štiri peči za toplotno obdelavo valjev, posel je bil vreden 1,5 milijona evrov. Danes na različnih koncih Rusije, večinoma v železarski in vojaški industriji, stoji že 130 Bosievih peči. Od leta 2008 je v Moskvi tudi njegovo hčerinsko podjetje, ki zaposluje deset ljudi. Vrhunec dozdajšnje stalne prisotnosti na ruskem trgu pa je zagotovo letošnji posel, ki ga je direktor in solastnik podjetja Hugo Bosio sklenil z železarno Rdeči oktober iz Vol-gograda. Vreden je kar 12,5 milijona evrov in bo zapolnil zmogljivosti podjetja vse do konca leta 2014. Največji Bosiev tekmec za pridobitev tega velikega posla je bilo podjetje Danieli, ki velja za enega večjih svetovnih proizvajalcev metalurške opreme in ima dobre tri milijarde evrov letnega prometa. In kako je slovenskemu Davidu uspelo premagati italijan- skega Goliata? »Poleg cene in tehnologije, ki jo ponujamo, je k sklenitvi posla zagotovo pripomogel bolj prijazen odnos do naročnika, najbrž pa je pomagalo tudi to, da imava z direktorjem ruske železarne skupni konjiček. Oba sva namreč velika ljubitelja košarke,« je povedal Hugo Bosio. Dvoizmensko delo in več zaposlenih Hugo Bosio si želi, da bi v železarni Rdeči oktober, ki izdeluje posebna jekla za avtomobilsko in letalsko industrijo, postali hišni dobavitelji za vse peči. V Volgogradu namreč načrtujejo še več peči, skupna vrednost celotne naložbe znaša okrog 30 milijonov evrov. Oddali so že dve ponudbi za približno 10 milijonov evrov. Ali so dobili posel, bo znano konec leta. Hugo Bosio je prepričan, da bo konkurenca še hujša, vendar se tudi tokrat zanaša na izjemno dobre reference, ki jih ima na ruskem trgu. Pa podjetje sploh ima zmogljivosti, da sprejme še en velik posel? »S tem se v tem Hugo Bosio pravi, da je konkurenca na ruskih trgih izredno močna, vendar podjetju zaradi referenc, ki si jih v preteklih letih ustvarilo v tej državi, uspe dobiti tudi zelo velike posle. trenutku sploh ne obremenjujem. O tem bom razmišljal šele v primeru, če bomo posel res dobili,« pravi Hugo Bosio. Zaradi prve pogodbe so v podjetju že uvedli dvoizmen-sko delo in zaposlili deset novih delavcev. Še deset jih nameravajo zaposliti do konca leta, tako da bodo skupaj imeli 90 zaposlenih. Številke ne bodo povečevali, raje bodo več poslov sklenili s kooperanti. Dve izmeni in dodatne zaposlitve so bile nujne tudi zato, ker v Bosiu kljub sklenitvi največjega posla v 23-letni zgodovini podjetja niso prenehali iskati tudi drugih naročil. »Dela na trgu ne smemo prekiniti, saj bi nas navezanost na le enega naročnika lahko pokopala,« pravi Hugo Bosio, ki pričakuje, da bodo do konca leta sklenili še za 5 milijonov evrov novih pogodb. Največ posla v Rusiji in Indiji Podjetje Bosio se je v zadnjih letih razširilo na skoraj ves svet, njegovi največji kupci so v Rusiji, Indiji in Sloveniji. Ruski trg mu prinese kar polovico vseh prihodkov, indijski, kjer prav te dni končuje svoj največji projekt do zdaj, pa predstavlja že tretjino vseh poslov. Poleg Rusije ima svoja hčerinska podjetja še na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in Srbiji. Bosio je do zdaj delal izključno za metalurško industrijo, zdaj se pripravlja še na vstop v avtomobilsko industrijo, kjer deluje tudi njegov večinski lastnik, avstrijsko podjetje Aichelin. Vendar si podjetji ne bosta konkurirali, saj imata razdeljene prodajne trge. Hugo Bosio pravi, da ima s podjetjem Aichen, ki mu je lani prodal 75 odtokov svojega podjetja, le dobre izkušnje. »Avstrijci se ne mešajo v naše posle, še nobenega projekta do zdaj nismo izpeljali preko njih. Redno pa spremljajo finančno stanje našega podjetja,« pojasnjuje Bosio. V zadnjem času z novimi lastniki vse več razmišlja o tem, da bi v Štore ali v Celje prenesli kakšen njihov program. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Turški lastniki, nemška disciplina Več kot 60 odstotkov avtomobilov Mercedes ima luči tovarne Odelo iz Prebolda Odelo ima sedež v Nemčiji. Skupaj ima pet podjetij, ki se ukvarjajo z avtomobile. Njihova največja tovarna je v Preboldu. Stečaj Tekstilne tovarne Prebold je pred devetimi leti krepko zamajal občino Prebold. Stopnja brezposelnosti, ki je že sicer bila nad republiškim povprečjem, se je še povišala, med ljudmi, ki v kraju niso več videli perspektive, se je razširilo malodušje. Danes je v Preboldu povsem drugačna slika. Na pogorišču tekstilne tovarne dela že skoraj dvajset podjetij, število zaposlenih v občini se je v osmih letih več kot podvojilo. Največ je k temu prispevalo podjetje Odelo, ki je samo v zadnjem letu zaposlilo skoraj 200 ljudi. Začetki so bili bolj skromni. »Bila je samo ena proizvodna linija z osmimi zaposlenimi,« se spominja direktor Klaus Holeczek, ki je v Preboldu že od leta 2004 in ima Odelo za svojega otročička. Proizvodnjo je pravzaprav začela skupina Schefenacker, ki se je kasneje preoblikovala in razdelila na več področij. Eno od njih je proizvodnja luči, ki se je preimenovala v Odelo. V tovarni, ki se je do danes razširila na kar 60 tisoč kvadratnih metrov, delajo izključno za znane kupce. Ker so na- mi in izdelavo zadnjih luči za tančni in kakovostni, njihova dobava pa je pravočasna, jim je uspelo pridobiti projekte za znamke avtomobilov, ki so v višjem cenovnem razredu. V Odelu razvijajo projekte skupaj z naročniki za vsak avtomobil posebej. Njihove zadnje luči so na primer na mercedesih, BMW-jih, por-schejih, audijih, a tudi rolls royceih in bentleyjih. Na leto izdelajo približno 6 milijonov luči, večina proizvodnje gre v Nemčijo. Njihove luči so vgrajene v več kot 60 odstotkov avtomobilov Mercedes. Več vrednosti z manj dela Od ustanovitve do danes je Odelo v proizvodnjo in infrastrukturo vložil približno 60 milijonov evrov. Samo lani in letos znaša vrednost naložb 21 milijonov evrov. Lani, na primer, so kupili kar 17 novih strojev, vsak od njih je stal milijon evrov. Poleti je podjetje dobilo nagrado za vitko proizvodnjo »automotive lean production award«. To je že njihova tretja tovrstna nagrada, Klaus Holeczek pa želi, da bi se do leta 2015 uvrstili med najboljša proizvodna podjetja na svetu. Vitka proizvodnja pomeni nenehno izboljševanje procesa proizvodnje ter preprečevanje napak in zastojev. Ali povedano drugače, cilj takšnega koncepta, ki ga je sredi prejšnjega stoletja prva uporabila Toyota, je več vrednosti z manj dela. Letos ponovna rast V Odelu so lani prihodke povečali na 102 milijona evrov, letos načrtujejo več kot 20 odstotno rast in blizu 125 milijonov evrov prihodkov. Skupina Odelo, ki jo je pred dvema letoma od Nemcev kupil turški holding Bayraktarlal, ima pet tovarn. Največja, z letos že 900 zaposlenimi, je v Preboldu. Klaus Holeczek napoveduje, da bodo v prihodnjih letih rast nekoliko umirili. Prihodki naj bi znašali od 110 do 150 milijonov evrov, tudi število zaposlenih ne bo raslo tako skokovito kot je do zdaj. JANJA INTIHAR Foto: GrupA Le še 2.550 evrov nas loči od cilja Ko smo se 25. januarja letos lotili dobrodelne akcije Za manj bolečin, nismo niti upali pomisliti, da bomo s pomočjo zvestih bralcev in poslovnih partnerjev zbrali znesek, ki bo dosegel štirimestno številko. Doslej se je na podračunu Splošne bolnišnice Celje nabralo kar 7.450 evrov. In zdaj si upamo povedati svojo željo na glas. Do konca koledarskega leta bi radi z vašo pomočjo zbrali še 2.550 evrov in tako zagotovili protibolečinski ambulanti celjske bolnišnice dovolj visoko podlago za nakup ultrazvočnega aparata. Prav z njim bodo namreč lažje olajšali bolečine tistim bolnikom, ki so se iz različnih razlogov morali naučiti živeti z bolečino, in to iz dneva v dan. Pomagajmo jim skupaj! Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami Za manj bolečin n u n U i n i / a t C J c u i n n i U U Stanje na računu dne 11. 9. 2013 Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511 Za ultrazvok -Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice! 6 GOSPODARSTVO/IZ NAŠI KRAJEV Golte po svež denar Ne samo dokapitalizacija, za rešitev Golt bodo potrebne tudi naložbe i Predlog reševanja družbe Golte je predstavil direktor Ernest Kovač. »Če dokapitalizacija družbe Golte ne bo sprejeta, bodo sledili insolvenčni postopki, v končnem lahko tudi stečaj družbe,« je na zadnji seji velenjskega mestnega sveta napovedal direktor Ernest Kovač, ki je podrobneje pojasnil, zakaj na Golteh potrebujejo svež denar. Na Golteh v prvih šestih mesecih letošnjega leta poslujejo bolje kot lani, saj so za 15 odstotkov povečali prihodke, stroške, predvsem na račun dražjih energentov, pa samo za 2,5 odstotka. Zasedenost hotela je bila 40-od-stotna, kar je 11 odstotkov več kot lani. Za 19 odstotkov so povečali prihodke na področju hotelskih storitev, s prodajo smučarskih kart pa so zaslužili 26 odstotkov več kot lani. Do sedaj so za naslednjo sezono prodali že 320 sezonskih kart za smučanje med tednom. Dokapitalizacija kot ena od možnosti Vzroki za slabo poslovanje družbe so predvsem v splošnih gospodarskih razmerah, so pa tudi posledica velikih investicijskih vlaganj v pretekli sezoni. »Razmere v žičničarski branži so težke, kar se odraža tudi v drugih družbah. Kanin je v stečaju, mariborsko Pohorje je v prisilni poravnavi, zaradi česar sta v težavah smučišča Kope in Kranjska Gora ... Problem je, ker banke niso pripravljene sodelovati pri reprogramu kreditov in zagotavljanju obratnih sredstev,« je povedal Kovač. V družbi so že uvedli več ukrepov za boljše poslovanje, zmanjšujejo stroške, pogajajo se z bankami, radi bi pri- dobili strateškega partnerja, ki bi sodeloval na področju trženja ... »Družba pokriva stroške materiala, storitev in dela, težave pa ima s kritjem finančnih in poslovnih obveznosti. Imamo okrog 4,7 milijona zunanjih virov financiranja, od tega 3 milijone evrov kredita za hotel in 1,2 milijona evrov posojila za gradnjo apartmajev .« Zato je Kovač velenjskim svetnikom in seveda vsem drugim lastnikom predlagal dokapitalizacijo v višini 500 tisoč evrov, velenjski svetniki pa so že soglašali, da v njej sodelujejo z 50 tisoč evri. Podobno odločitev bodo sprejemali v vseh ostalih zgornjesavinjskih in šaleških občinah ter seveda drugi družbeniki. Dokončno bo o dokapitalizaciji odločila skupščina. Seveda na Golteh iščejo še druge možnosti za preživetje. Prodaja hotela za zdaj še ni izvedljiva, saj so za njegovo gradnjo (investicija je bila vredna 9 milijonov evrov) pridobili 25-odstotno sofinanciranje iz strukturnih skladov, zaradi česar hotela v obdobju petih let ne smejo prodati. »V igri« je dokončanje apartmajskega naselja, s čimer bodo število postelj povečali za 200. Tako bo lahko na Golteh prenočevalo 300 gostov. Rešitev je šestsedežnica Do konca naslednjega leta želijo dokončati tudi gradnjo šest sedežnice Kladje, ki bo lahko bistveno prispevala k povečanju obiska in števila prodanih kart za smučanje na Golteh. Tako bi pridobili sodobno žičniško napravo, hkrati pa bi pridobili 6,7 kilometra dodatnih smučarskih prog, v dveh tednih pa zasne-žili celotno smučišče. »Višinska razlika je 506 metrov, kar bi zadoščalo za smuk progo. S spodnje postaje bi Velenjčani so zahtevali, da pri dokapitalizaciji družbe Golte sodelujejo vse občine, sicer tudi sami ne bodo vložili potrebnega denarja. se na vrh pripeljali v slabih šestih minutah. Naložba je ocenjena na 8 milijonov evrov, pri čemer računamo, da bi lahko ves denar pridobili iz kohezijskih skladov.« Projektna dokumentacija je v zaključni fazi, izdeluje se študija vplivov na okolje, pogodbo pa bi morali podpisati do konca leta. Predpogoj pri črpanju tega denarja pa je, da je nosilec projekta ali občina ali njen javni zavod, zato naj bi se vključil javni zavod Rdeča dvorana. Kot je povedal direktor Marjan Klepec, ima Rdeča dvorana v registru dejavnosti zapisano možnost upravljanja z žičniškimi napravami. Kasneje bi šest sedežnico prenesli v najem družbi Golte. »Seveda je to prava rešitev, vendar morajo biti odnosi med vpletenimi popolnoma jasni,« je poudaril Klepec. Odločitev s posledicami Pred odločanjem svetnikov je velenjski župan Bojan Kontič izpostavil, da je odločitev glede dokapitali-zacije družbe Golte enostavna, ima pa hude posledice. Ne le zaradi težkega stanja družbe Golte, verjetno bi v primeru stečaja morali vrniti evropski denar. »Samo ob izglasovani dokapitalizaciji ne bi bil optimist, da bo Golte poslovalo pozitivno naslednji dve desetletji. Če ne bi bilo načrtovane naložbe Kladje, bi imel velike pomisleke, ker bi vedel, da zgodba nima srečnega konca. S to naložbo in pridobitvijo nepovratnih evropskih sredstev pa bi le lahko zagotovili boljše poslovanje družbe Golte.« URŠKA SELIŠNIK matjaž Ustvarjamo pozdrave Podjetje Matjaž je generalni zastopnik za vse vrste vrat Hörmann na slovenskem trgu Na sejmu MOS v Celju se bo predstavilo z obsežno paleto garažnih, vhodnih, krilnih vrat in pogonov Hörmann. Predstavilo bo zanimive možnosti, ki omogočajo prihranke pri energiji (sistem Thermo Frame), novo generacijo površin za garažna vrata (New Silkgrain, Duragrain), nove izvedbe vhodnih vrat (ThermoPro Plus, Carbon), ekskluz-ivne dodatke in mnogo drugega. Podjetje je pripravilo tudi številne ugodnosti za svoje kupce. Prijazni sodelavci vam bodo z veseljem svetovali in vam predstavili vrata, ki bodo ustrezala vašim potrebam in željam. vljudno VAS VABiJO NA SVOJ RAzSTAVNi prostor na sejmu MOS, hala d. Obvezne prevoznice NAZARJE - V nazarski enoti Zavoda za gozdove od začetka septembra izdajajo brezplačne prevoznice za prevoz lesa. Lastniki gozdov bodo prevoznice prejeli poleg odločbe o odkazilu poseka, število pa bo odvisno od od količine odkazanega lesa. En dokument naj bi veljal za 20 kubičnih metrov lesa, če pa bo lastnik potreboval več prevoznic, jih bo tudi dobil. Prevoznica vsebuje podatke o izdanem dovoljenju za posek dreves s strani zavoda dobavitelju, kupcu, vrsti in količini gozdno lesnih sortimentov, datumu, času in namenu prevoza. Vsak prevoznik je prevoznico dolžan imeti pri sebi in jo na zahtevo pooblaščene uradne osebe za nadzor izročiti na vpogled. Uporabo prevoznic je uzakonila novela zakona o gozdovih, z njimi pa naj bi omejili prodajo hlodovine »na črno«. US NA KRATKO Dolgoleten planinski utrip MOZIRJE - Člani planinskega društva so proslavili 120 let, ki so minila od ustanovitve Savinjske podružnice slovenskega planinskega društva. Slovensko planinsko društvo je bilo ustanovljeno v Ljubljani. Kaj kmalu so se organizirali tudi savinjski planinci, ustanovni zbor pa je bil v Mozirju. Dolgoletni predsednik je bil Fran Kocbek, med ustanovnimi člani pa je bil tudi takratni mozirski župnik Anton Aškerc. Na proslavi je predsednik mozirskih planincev Jure Marjanovič obudil spomin na ustanovitelje podružnice in gradnjo Mozirske koče. US Izlet prijateljstva ŠMARTNO OB PAKI - V občini že več let pripravljajo tradicionalno druženje občank in občanov, ki se odpravijo na enodnevni izlet prijateljstva. Izlet je že osmič zapored pripravilo turistično društvo ob pomoči Slovenskih železnic in celjskega Izletnika. S sosedi in prijatelji iz Saša regije so se udeleženci tokrat odpravili na Primorsko obiskat Trst z okolico. Med ogledom mesta so spoznali njegovo preteklost in sedanjost, živahen utrip in nekaj zanimivih ljudi. Med drugim so si ogledali Rižar-no in Narodni dom ter nastop folklorne skupine Stu ledi, ki je pred leti že gostovala tudi v Šmartnem ob Paki. US _ v m V «V Lepša in varčnejša ROGATEC - Osnovna šola je odslej energetsko varčnejša. Vsa dela so opravili med poletnimi počitnicami, prejšnji teden so obnovljeno šolo tako slovesno predali namenu. Občina je za energetsko obnovo OŠ Rogatec pridobila sofinanciranje na razpisu energetske obnove stavb javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja. Šola se tako danes ponaša z novimi okni in vrati, z novo fasado in vgrajeno toplotno črpalko. Kolikšno bo dejansko zmanjšanje izgube toplotne energije, bo znano, ko bo konec zime, zagotovo pa se bo približno pol milijona evrov vredna naložba obrestovala. AD Z obnovljenima garderobama ROGAŠKA SLATINA - Občina že več let obnavlja skoraj tri desetletja staro športno dvorano pri II. osnovni šoli. Po letošnjih počitnicah se dvorana ponaša z novima garderobama. Že pred petimi leti je dvorana med drugim dobila novo streho in del fasade, zamenjali so parket. Nujno potrebne obnove so bile tudi garderobe, za modernizacijo katerih bo občina poskrbela v več etapah. Med minulimi počitnicami je poskrbela za obnovo dveh garderob s kopalnicami. Prostore je na novo opremila ter zamenjala strojne in ele-ktro inštalacije, prav tako je sanirala fekalne vode. Projekt je stal 53 tisoč evrov. Še večja naložba se obeta prihodnje leto, ko občina načrtuje energetsko sanacijo dvorane. AD Nad ogenj tudi z vodo iz nahrbtnika LUČE - V precej dolgi razpravi so zgornjesavinjski gasilci analizirali pluse in minuse, ki so jih odkrivali med 11-dnevnim gašenjem požara na Velikem Rogatcu. Med pomanjkljivosti so izpostavljali nekatere težave zaradi pomanjkanja specialne opreme, slabših povezav s helikopterji in tudi posredovanja informacij. Kako zahtevna je bila intervencija, kaže tudi podatek, da so zaradi nedostopnega terena vodo nosili celo v nahrbtnikih in plastenkah. V gašenju je sodelovalo 408 gasilcev in 26 vozil ter pet helikopterjev s posadkami. Kot so poudarjali, je bilo na voljo dovolj domačih gasilcev. Po ceniku gasilske zveze so med posredovanjem zabeležili približno sto tisoč evrov stroškov, ki verjetno ne bodo povrnjeni. Med pozitivnimi izkušnjami so omenili nekaj pravilnih odločitev, predvsem pa izpostavili, da je bilo pametno, da so, kljub nekaterim pomislekom, pogasili požar, saj bi sicer lahko povzročil mnogo višjo gospodarsko škodo. Na splošno so ocenili, da je bila intervencija uspešna, nova spoznanja pa bodo s pridom uporabili v naslednjih intervencijah - seveda pa gasilci upajo, da bo teh čim manj. US IZ NAŠIH KRAJEV 7 Koliko se v Štorah? dolgujejo Začetek sojenja proti Stanku Zakelšku Stanko Zakelšek z odvetnikom Andrejem Fijavžem ŠTORE - Občina Štore redno odplačuje visoke dolgove, ki so nastali v obdobju nekdanjega župana Franca Jazbeca. Iz njegovega obdobja so v javnosti najbolj odmevala sporna poroštva občine v korist domačega zasebnega podjetja Hudournik, ki jih je nato po propadu podjetja morala začeti odplačevati občina. Po podatkih občinske uprave ima občina trenutno 2,2 milijona evrov starih dolgov. V občini stare dolgove, ki izvirajo iz poroštev, izvensodnih poravnav in odkupa terjatev, redno odplačujejo. V letošnjem občinskem proračunu so Štorovčani tako namenili za finančno obveznost, ki je povezana s Hudournikom, 185 tisoč evrov, še dvesto tisoč evrov so dali na stran za plačilo obroka nekaj let starega kredita državne zakladnice. Gre za kredit, ki ga je občina v času Jazbeca najela za več občinskih naložb. Banka med največjimi upniki Občina dolguje denar upnikom tako za obveznosti, ki so jo povezale s Hudournikom, kot še za druge namene. Med tako imenovanimi starimi dolgovi je tudi dolg občine Slovenskim železnicam, saj je Občina Štore tožbo za denar, ki so ga terjale od nje za plačilo vzdrževanja železniških prehodov, izgubila. Podobno je takrat ravnalo več slovenskih občin, kjer so se sklicevali na zakonske nejasnosti, vendar je sodišče dalo prav železničarjem. Obveznosti Občine Štore do Slovenskih železnic znašajo trenutno 607 tisoč evrov in bodo morale biti v celoti odplačane čez sedemnajst let. Čez enajst let bodo izplačane obveznosti do največjega upnika Občine Štore, do banke Raiffeisen, ki ji dolgujejo še 688 tisoč evrov. In ostali upniki? V državni zakladnici morajo dobiti še 276 tisoč evrov, v SKB banki 204 tisoč evrov in Grund nep 140 tisoč evrov. Občina Štore ima tako stare kot nove dolgove. Med novimi mora plačati družbi GIC Gradnje iz Rogaške Slatine še 320 tisoč evrov, ki jih dolguje za nakup poslovnih prostorov v občinski lasti. Občina jih je kupila v novem Mercatorje-vem centru, ki so ga odprli leta 2010, približno polovico je že plačala. Za različne sprotne obveznosti dolguje Občina Štore malo več kot milijon evrov. Zakelšek in njegov Hudournik na sodišču Ravno pretekli teden je bil na celjskem okrožnem sodišču tudi predobravnavni narok za Stanka Zakelška, nekdanjega direktorja družbe Hudournik. V sodnem postopku, ki se je začel, mu očitajo goljufijo, povezano ravno s primerom spornih poroštev. Poleg njega sta obtožena tudi nekdanji župan Občine Štore Franc Jazbec in nekdanja direktorica štorske občinske uprave Irenca Ocvirk. Zakel-šek in Jazbec naj bi v zmoto spravljala banke in finančne organizacije z lažnim prika- zovanjem in s prikrivanjem dejanskih okoliščin. Jazbec naj bi v imenu občine prevzemal poroštva in asignacijske zaveze za odplačilo kreditov Hudournika, kot uradna oseba naj bi zastavljal svoje izjave pri prodaji neobstoječih terjatev Zakelškovega podjetja, pogodbenih obveznosti pa Zakelšek kot direktor naj ne bi imel namena odplačati. To jima očita obtožnica. Ocvirkova naj bi kot takratna vodja občinske uprave kaznivo dejanje goljufije storila s tem, da naj bi z županom podpisala, kot navaja tožilstvo, v celoti ponarejen zapisnik izredne seje štor-ske občine. Na ta način naj bi izdelala lažno pooblastilo župano za prevzem poroštva. Tokrat je bil predobravnavni narok samo za Zakelška, za Jazbeca in Ocvirkovo pa bo oktobra. Zakelšek krivde ni priznal. V sodnem postopku naj bi zaslišali kar nekaj prič, tudi iz štorske občine ter kar nekaj nekdaj zaposlenih v Hudourniku, ki naj bi vedeli, kako neodzivni sta bili Občina Štore in Komunala Štore pri izterjavi terjatev, ki jih je imelo podjetje do njiju. Zake-lškova obramba je predlagala tudi zaslišanje gradbenega in finančnega izvedenca. BRANKO JERANKO SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Občina Štore je bila, preden je začela odplačevati dolgove iz časa župana Franca Jazbeca, dolžna 5,9 milijona evrov, od tega 2,9 milijona evrov na račun sodelovanja občine z zasebnim podjetjem Hudournik. V javnosti so najbolj odmevala poroštva občine, ki so bila Hudourniku dana brez vednosti občinskega sveta. Spominska plošča Miru Podjedu Planinsko društvo Ojstrica je od 5. do 8. septembra osvajalo vrhove jadranskih otokov. Izlet na goro sv. Ilija na otoku Pelješac je bil hkrati spominski pohod v spomin na člana društva in znanega celjskega igralca Mira Podjeda, ki je julija lani tam izgubil življenje. Miro Podjed, ki je bil ves čas svoje več kot 40-letne igralske kariere član ansambla Slovenskega ljudskega gledališča, je bil velik ljubitelj gora, izkušen planinec in član več planinskih društev. Po nesreči na najvišjem vrhu otoka Pelješac so ga hrvaški gasilci in člani gorske reševalne službe iskali pet dni. V zahvalo za njihovo požrtvovalnost sta Podjedova družina in PD Ojstrica organizirala spominski pohod, na katerem so pripravili komemoracijo z odkritjem spominske plošče, reševalcem in gasilcem pa podelili zahvale. TV Popravek V Novem tedniku, št. 40, ki je izšel 5. 9. 2013, je bilo na strani 7 v prispevku z naslovom Direktorica in svet zavoda na različnih bregovih napačno navedeno ime strokovne vodje Zdravstvenega doma Laško. Strokovna vodja ZD Laško je Nataša Knez, dr. medicine, in ne Jelka Markovič Grahek, dr. medicine, kot smo v prispevku napačno zapisali. Jelka Markovič Grahek je predsednica sveta zavoda ZD Laško. Za napako se iskreno opravičujemo. UREDNIŠTVO NA KRATKO Kolesarili s sosedi POLZELA - Občina konec septembra in v začetku oktobra praznuje občinski praznik. Ena izmed prireditev, s katerimi ga počasti, je tudi Kolesarjenje Polzelanov in Braslovčanov, ki ga polzelsko turistično društvo organizira skupaj z braslovško športno zvezo. Na pot, dolgo 40 kilometrov, so se kolesarji v soboto zjutraj podali izpred občinske stavbe na Polzeli in jo zaključili na športnem igrišču na Bregu pri Polzeli. Pot jih je najprej vodila skozi Parižlje, Topovlje, Šentrupert in Šmatevž. Od tam so kolesarji podali proti Podvrhu, Žovneku, Rakovljam in do braslovške občinske stavbe. Kolesarjenje so nadaljevali proti ribniku Presarje in Parižljam, odkoder je sledil vzpon proti Gori Oljki, v Dobrič, Sevčnik in Podsevčnik ter od tam spust mimo Grušovelj v Ločico ob Savinji. ŠO Odmev z gora REČICA OB SAVINJI - Kulturno-umetniško društvo Utrip in mozirska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti sta v atriju osnovne šole pripravila koncert Odmev z gora. Nastopile so vokalne skupine Libertas iz Zibike in Amadeus iz Šmarja pri Jelšah, ki nastopata pod taktirko Martine Ranči-gaj, ter Osti jarej iz Podčetrtka, ki jo vodi Mihaela Pihler. Ženska vokalna skupina Libertas je predstavila ljudske, umetne in zimzelene slovenske pesmi, tuje pa ji niso niti pop priredbe in dalmatinske pesmi. Moška vokalna skupina Osti jarej se je med drugim predstavila tudi z italijanskimi kanconami, komorna vokalna skupina Amadeus pa prepeva pop in džez priredbe slovenskih in tujih skladb. Pevke in pevce je na Rečici žal pozdravilo malo poslušalcev, vendar se je atrij pred OŠ izkazal kot imenitno prizorišče za nastope tovrstnih skupin. US Bodo oktobra »ozdravljeni«? VELENJE - V Šaleški dolini je bilo v poletnem času mogoče slišati več pripomb zaradi organizacije dela v zdravstvenem domu. Najbolj so se občani pritoževali zaradi predolgih čakalnih dob, tudi odnosa zaposlenih in na splošno nedostopnosti zdravnikov. Težave zaradi pomanjkanja zdravnikov, dopustov in tudi poškodb se menda vlečejo že od konca lanskega leta. Letos so se težave še stopnjevale, v zdravstvenem domu so se v zadnjih mesecih srečevali s precejšnjim kadrovskim primanjkljajem, ki je negativno vplival na dostopnost nekaterih zdravstvenih storitev. Zaradi številnih vprašanj glede delovanja Zdravstvenega doma Velenje je pred časom pojasnila zahteval tudi velenjski župan Bojan Kontič. Kot je napovedal direktor Jože Zupančič, v zdravstvenem domu računajo, da bodo najhujše težave zaradi pomanjkanja zdravnikov rešili najkasneje oktobra. US Med narodnimi nošami SOLČAVA - Na 43. dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku so v povorki narodnih noš, med katero se je skozi staro mestno jedro sprehodilo več kot dva tisoč udeležencev, sodelovali tudi predstavniki Ljubnega, Rečice ob Savinji in Solčave. Kot je povedala kostumografinja starih oblačil Zgornje Savinjske doline Helena Trobentar, so Ljubenci predstavili kmečki in trški način oblačenja, Rečičani trški način oblačenja iz druge polovice 19. stoletja in Solčavani prestižne kmečke obleke s konca 18 stoletja. Tako so pokazali, da je zgornjesavinjska oblačilna dediščina izjemno pestra. US Rekreativno obarvan konec tedna ŽALEC - Žalčani praznik občine vsako leto počastijo z različnimi prireditvami. Potem ko so v soboto pripravili Vebrov memorial, je v nedeljo sledilo še družinsko kolesarjenje. Vebrov teniški memorial sta Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in Teniška akademija Tomaža Volka letos že 28. leto zapored organizirala v spomin na umrlega športnega in kulturnega delavca Vlada Vebra. Na štirih teniških igriščih v Športnem centru Žalec se je pomerilo 31 rekreativnih igralcev tenisa. Kolesarski klub Žalec je dan kasneje v sodelovanju z žalskim zavodom pripravil še prireditev Družina kolesari. Na 17 kilometrov dolgo pot se je podalo 42 kolesarjev, najštevilčnejša pa je bila družina Nareks-Glušič s šestimi člani. ŠO PRILOGA Braslovč Namesto pošte mogoče lekarna Večnamenski poslovno-stanovanjski objekt zgrajen letos pozimi Občina Braslovče praznuje septembra v spomin na prvo pisno omembo kraja. Bra-slovčani so načrtovali, da bo letošnje praznovanje še posebej svečano, saj naj bi namenu predali večnamenski poslovno-stanovanjski objekt. Projekt se je nekoliko zavlekel, kar pomeni, da bo trgovski del končan predvidoma do konca leta. Tako bo letošnji praznik v znamenju odprtja delno obnovljenega obrambnega stolpa na gradu Žovnek. O aktualnih projektih in problematiki v občini smo se ob občinskem prazniku pogovarjali z županom Branimirjem Strojanškom, ki Občino Braslovče, ki je nastala leta 1998 po razpadu žalske občine na šest manjših spodnjesavinjskih, vodi zadnja tri leta. Eden največjih trenutnih projektov Občine Braslovče je gradnja večnamenskega poslovno-stanovanjskega objekta v središču Braslovč. Občina je lani, ko je z vlagateljem, podjetjem Jagros, postavila temeljni kamen, napovedala, da bo objekt zgrajen do letošnjega občinskega praznika. A kot kaže, ne bo tako. Kje se je zataknilo? Večnamenski objekt, ki nastaja na podlagi zasebnega vlaganja, občina pa za bodoče prostore kulturne dvorane, knjižnice in skupnih prostorov investitorju plačuje zakupnino, je začelo jeseni lani graditi gradbeno podjetje Pluton. Ker je zašlo v težave, je moral vlagatelj, podjetje Jagros, poiskati novega izvajalca del, HTZ Velenje. Prav zaradi tega se je gradnja nekoliko zavlekla. Gradbena dela do 3. faze so skoraj končana, kar pomeni, da je zgradba že pokrita. Načrtujemo, da naj bi bil objekt s celotno zunanjo ureditvijo, brez dvorane in knjižnice, končan do konca letošnjega leta. Občina je s podjetjem Jagros sklenila zakupno pogodbo, na podlagi katere Branimir Strojanšek bo podjetju v petih letih odplača nekaj več kot 1,1 milijona evrov z DDV in tako postala etažna lastnica dela zgradbe. Načrtovali ste, da bo v objektu poleg knjižnice, večnamenske dvorane, stanovanj in trgovine tudi pošta. Zaradi njene reorganizacije je prišlo do spremembe. Zakaj bo pošta ostala v starih prostorih in kaj bo v prostorih, ki so bili sprva namenjeni zanjo? Pošta ostaja v starih prostorih, ker se je logistični del braslovške pošte preselil na Polzelo. Za prostor, ki je bil prvotno namenjen njej, občina išče skupaj z investitorjem nove najemnike. Proučujemo možnosti, da bi lahko v njej odprli lekarno, za kar moramo pridobiti pozitivno mnenje slovenske lekarniške zbornice. Do občinskega praznika naj bi tudi izšla monografija občine. Kdaj bo končana? Za monografijo so že zbrana vsa besedila. Ravnokar se soočamo s sladkimi težavami, kar pomeni, da na podlagi besedil izbiramo fotografije. V zbirki imamo kar nekaj posnetkov, zato so odločitve precej težke. Monografija bo izšla v tisoč izvodih decembra. Pripravljajo jo člani Kulturno zgodovinskega društva Žovnek, ki so bili za to nalogo izbrani na javnem razpisu. Omenjeno kulturno zgodovinsko društvo ne sodeluje le pri nastajanju monografije, temveč je njegov osrednji projekt obnova žovneškega gradu. Letos je članom uspelo pokriti osrednji stolp, v katerem bodo prostori za različne kulturne prireditve. Stolp bomo uradno odprli čez teden dni, to je v četrtek, 19. septembra. Poleg tega bomo odprli še fotografsko razstavo člana Kulturno zgodovinskega društva Žovnek dr. Borisa Skalina na temo Oživljanje žovneškega gradu, ki bo do nadaljnjega ostala v zgornjih prostorih obrambnega stolpa. V vmesnem delu stolpa želimo prihodnje leto postaviti stalno razstavo o zgodovini Žovneških in v kletnih prostorih urediti avtentični grajski prostor t.i. »kevder«. Letos smo za obnovo namenili polovico manj sredstev kot lani, kar pomeni malo manj kot 50 tisoč evrov. Streha je stala 32 tisoč evrov, preostanek je bil namenjen še ostalim gradbenim delom. Stolp smo torej obnovili s pomočjo proračunskih sredstev občine, pro- stovoljcev Kulturno zgodovinskega društva Žovnek, Turističnega društva Braslovče in posameznih zanesenjakov. Za obnovo gradu je občina torej namenila že kar nekaj denarja. Kako gledate na očitke tistih občanov, ki so prepričani, da je za obnovo navdušena le peščica Braslov-čanov in da je obnavljanje zgolj potratno porabljanje občinskega denarja? Smo edina občina daleč naokoli, ki nima muzeja, razstavnega prostora ali kakšnih drugih prostorov, kamor bi lahko domačini odpeljali goste. Mislim, da z obnovo ruševin gradu, ki predstavlja rodbinski grad celjskih knezov, zamujamo desetletja. Skeptikov glede obnove praktično ni več, glasni so le tisti, ki ne znajo drugega, kot kritizirati. Vedno številčnejši pozitivni komentarji tako domačinov kot tujcev nas navdajajo še z dodatno energijo in voljo, da še intenzivneje obnavljamo grad. Pod gradom kraljuje Žovneško jezero, ki je bilo letos zaradi suše in intenzivnega namakanja napol prazno. Občina si želi, da bi bilo jezero namenjeno tako namakanju, gojenju rib kot ekološkemu turizmu. Kako bo to dosegla? Ker želimo doseči, da bi bilo dovolj vode za razvoj vseh treh dejavnosti, se bomo septembra sestali predstavniki občine, koncesionarji in Arso, ki je upravljavec jezera. Dogovorili se bomo o medsebojnem obveščanju uporabnikov jezera. Zavzemam se, da bi bilo čim bolj uporabno za različne namene, tako za ribogojnico, namakanje kot za turizem, saj si želimo, da bi se na tem območju razvijal ekološki turizem. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA SPODBUDNA ZGODBA Iz malega zraslo veliko Podjetje Termo-tehnika iz Orle vasi v novih prostorih že prihodnje leto Podjetje Termo-tehnika je s svojimi izdelki blagovne znamke Kronoterm vodilni izdelovalec toplotnih črpalk v Sloveniji. V 23-le-tnem delovanju je do zdaj prejelo kar nekaj poslovnih in strokovnih nagrad. Petkrat je bilo nominirano za gazelo Savinjsko-zasa-vske regije, trikrat od tega uvrščeno med prve tri in leta 2007 celo razglašeno za gazelo. V podjetju, ki je za finančno stabilnost in za redno poravnavanje finančnih obveznosti že drugo leto zapored prejelo A-boniteto odličnosti in s tem dokazalo, da je tudi v kriznih časih mogoče uspešno poslovati, je danes zaposlenih 50 delavcev. Ustanovitelj Termo-tehnike je Rudi Kronovšek, ki se je po končani ljubljanski fakulteti za strojništvo najprej zaposlil kot štipendist v Gorenju. V Vodenje podjetja Termo-tehnika je leta 2010 ustanovitelj Rudi Kronovšek predal sinu Bogdanu Kronovšku. času prve energetske krize v proizvodnega programa toplo-začetku 70. let je bil pobudnik tnih črpalk in je razvil prvo generacijo serijsko izdelanih sanitarnih toplotnih črpalk. Z razpadom Gorenja RR in ukinitvijo določenih oddelkov, predvsem razvojnih, se je odločil za samostojno pot in tako leta 1990 ustanovil podjetje. V manjšem gospodarskem poslopju v Orli vasi je s tremi sodelavci uredil začasno delavnico in zasnoval popolnoma novo generacijo sanitarnih toplotnih črpalk. Delovanje je kmalu razširil tudi na druge programe, kot so hladilne komore, sušilne naprave za sušenje lesa in sena, hladilne naprave za hlajenje vina in industrijske hladilne naprave. Z vse večjim zanimanjem za sanitarne toplotne črpalke je podjetje v drugi polovici 90. let razširilo program in povečalo število zaposlenih. Slednje mu je uspelo, ker so se proizvedene količine izdelkov letno povečevale od 30- do 40-odstotno. S toplotno črpalko do nižjih stroškov Izdelovanje toplotnih črpalk je v zadnjih letih čedalje bolj uspešna tržna niša. S temi črpalkami lahko gospodinjstva privarčujejo od 55 do 80 odstotkov stroškov za ogrevanje, začetna naložba pa se povrne v 6 do 7 letih oziroma ob upoštevanju subvencije Eko sklada že bistveno prej. »Toplotna črpalka deluje podobno kot hladilnik. Slednji ohlaja živila, kar pomeni, da jemlje toploto. Na njegovi zadnji strani je kondenzator, ki oddaja to toploto v prostor. Pri toplotnih črpalkah je ravno obratno. Hladijo toplotni vir, njegovo toploto pa oddajajo v ogrevalni sistem,« preprosto razloži delovanje tovrstnih črpalk direktor Bogdan Kronovšek. Katero je najbolje izbrati, je po njegovih besedah odvisno od tega, kateri toplotni vir imamo na voljo. Najbolj optimalno je, da izberemo podtalno vodo, sledita pa ji toplota zemlje in okoliškega zraka. Torej poznamo tri vrste toplotnih črpalk - voda/voda, zemlja/ voda in zrak/voda. Selitev že prihodnje leto Podjetje je v vseh teh letih gospodarsko raslo, medtem ko so poslovni prostori ostajali bolj ali manj enaki. Ker je bila ta rast letno tudi več kot 30-odstotna, so morali poleg osnovnih prostorov najeti tudi dodatne prostore v bližnji okolici. Kot sta prepričana Rudi in Bogdan Kro-novšek, tovrstna drobitev poslovnih prostorov ni dobra za poslovanje. Prav zaradi tega sta se odločila, da bo podjetje začelo graditi nove poslovne prostore v Poslovni coni Tr-nava. V njih bo lahko proizvedlo več kot 20 tisoč toplotnih črpalk in hladilnih sistemov letno. Odprtje zgradbe, ki bo zgrajena po zadnjih ekoloških standardih in bo stala od 5 do 6 milijona evrov, naj bi bilo prihodnje leto. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA BRASLOVCE PRAZNUJEJO 9 Jezerski trojček pod Dobrovljami Med Braslovškim, Žovneškim in Preserskim jezerom Občina Braslovče leži na obrobju Spodnje Savinjske doline, tik pod Dobrovljami. Poleg številnih hmeljišč, starega trškega jedra Braslovč in mogočnega Žovneškega gradu jo zaznamujejo tudi tri jezera - Braslovško, Žov-neško in Presersko. Njihovo načrtovanje in gradnjo je pred desetletji na eni strani pospešilo varstvo pred poplavami in na drugi strani pomanjkanje vode v sušnih obdobjih. Vsa tri jezera so v času Jugoslavije kmalu prerasla svoj osnovni namen in postala prizorišča najrazličnejših družabnih dogodkov in zbirališča ne samo Braslovčanov, temveč tudi ostalih Spodnjesavinjča-nov. Po tradicionalnih prireditvah in gostinski ponudbi je bilo še posebej znano Braslovško jezero, ki je poleg Žovneškega v poletnih mesecih privabljalo tudi številne kopalce. Jezera so tako približno do sredine 90. let živela z Braslovčani, nato je njihova priljubljenost počasi začela plahneti. Nekateri Braslovčani so prepričani, da je razlog za to predvsem v strukturnih spremembah družbe, zaradi katerih so se ljudje čedalje bolj začeli zapirati vase, in izginjanju kolektivnega ter udarniškega duha. Spet drugi menijo, da so bila dolga leta jezera neizkoriščena zaradi lastniških sporov in ne dovolj velikega prizadevanja domačega turističnega društva. Po desetletju, ko je gospodarska kriza dodobra zdesetkala delovna mesta in ko Slovenija Okrog Braslovškega jezera je speljana poldrugi kilometer dolga sprehajalna pot, na kateri lahko obiskovalci naberejo različne rastline in si izdelajo žepni herbarij. bolj kot kadarkoli prej vidi priložnost v razvoju turizma, občina in Turistično društvo Braslovče čedalje bolj stavita na ponoven celovit razvoj vseh treh jezer. V hladu dobroveljskih gozdov Za mnoge obiskovalce je zaradi gozdnate okolice nepo- sredno pod Dobrovljami med vsemi tremi braslovškimi jezeri najprivlačnejše Braslovško. Nastalo je leta 1961 z zajezitvijo potoka Trebnik. Jezero, veliko 4,5 hektarja, je zaradi bližine Braslovč, ki so od jezera oddaljene le kilometer, in mešanega gozda kmalu postalo pomembna turistična točka. V topli polovici leta so se ljudje množično kopali in veslali. Da je bil obisk jezera dober, priča tudi skakalni stolp, ki so ga Braslovčani zgradili, da bi obiskovalcem popestrili vodne užitke. V času mrzlih zim se je jezero prelevilo v drsališče. V zadnjih letih Braslovčani stavijo v prvi vrsti predvsem na ljubitelje sprehodov in kolesarje. Okrog jezera je speljana poldrugi kilometer dolga učna pot, neposredno ob jezeru pa so urejene jase, na katerih stojijo številne klopce in mize. Ogledalo Žovneškega gradu Največje med braslovškimi jezeri je v Podvrhu kar 49 hektarjev veliko Žovneško jezero, ki je nastalo v 70. letih z zajezitvijo potoka Trnavca. Danes je v prvi vrsti namenjeno namakanju in gojenju rib. V zadnjih sušnih poletjih se je jezero zaradi vse bolj intenzivnega namakanja vse bolj krčilo, kar ogroža razvoj ribjega življa in nenazadnje ovira razvoj ekološkega turizma, v čemer vidi občina tudi prihodnost jezera. Jezero naj bi bilo del turističnega paketa, ki bi ga predstavljalo z gradom Žovnek, ki je na vzpetini nad jezerom. Po podatkih slovenskega zavoda za varstvo narave ima na tem območju življenjski prostor 111 vrst ptic, Žovneško jezero in njegovo obvodno območje pa imata tako status ekološko pomembnega območja, kar pomeni, da pomembno prispevata k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Za ljubitelje ribištva Za razliko od Braslovškega in Žovneškega je Presersko jezero, ki je nastalo z zajezitvijo Struge, stranskega rokava Savinje, v prvi vrsti namenjeno ribolovu, zato se v njem in njegovem manjšem bratu, ki je v neposredni bližini, ni dovoljeno ne kopati in ne čolna-riti. Ribnik Preserje, ob katerem stoji dom Ribiške družine Šempeter, je znan predvsem po tem, da nudi dobre pogoje za športni ribolov. V večjem jezeru na treh hektarjih vodnih površin živijo predvsem ščuka, smuč, som, krap, podust, klen, mrena, ploščič, amur, zelenika in rdečeoka ter v manj šem ribniku, na katerem velja sistem ujemi-spusti, krap, amur, klen, rdečeoka in ploščič. ŠPELA OŽIR, foto: GrupA Žovneško jezero je trenutno razpeto med tremi različnimi interesi - namakanjem, gojenem rib in turizmom. Občina Braslovče verjame, da lahko uskladijo vse tri. (Foto: SHERPA) Presersko jezero, ob katerem je še manjši ribnik, je znano predvsem po ribolovu. Leži v naselju Preserje ob regionalni cesti Šentrupert-Mozirje. Kdo so nagrajenci? Občina Braslovče bo občinski praznik, ki ga praznuje septembra v spomin na prvo znano pisno omembo kraja leta 1140, obeležila s slavnostno sejo. Na njej bo med drugim podelila občinska priznanja. Naziv častnega občana bo prejel Rudi Se-dovšek, srebrno plaketo s srebrnim cekinom Društvo kmečkih žena Trnava-Gomilsko in bronasto plaketo z bronastim cekinom Silva Goričar, Boris Klokočovnik in Zofija Trogar. Častne znake občine bo župan podelil Damijani Sorčan, Mladinski skupini Gomilsko, Mežnarjevi domačiji in Ivu Gričarju. Trg Braslovče je bil prvič omenjen leta 1140. Trške pravice sta mu leta 1360 podelila grofa Herman I. Celjski in Viljem Celjski. Danes je trško jedro ena osrednjih zanimivosti v Spodnji Savinjski dolini. Najznamenitejši stavbi sta cerkev Marije Vnebovzete in dvorec Legant, v katerem ima med drugim prostore pošta. Če bodo zamajali še občine, bo pravi kaos Pogovor z edino zgornjesavinjsko županjo Majdo Podkrižnik, ki tretje leto vodi Občino Nazarje Septembra praznujejo tudi v Občini Nazarje, nekdanjem industrijskem središču Zgornje Savinjske doline. Da v občini vedno več pozornosti namenjajo tudi drugim dejavnostim, dokazuje pester program, s katerim bodo obeležili občinski praznik, pri čemer se podobno kot v drugih občinah ukvarjajo z različnimi projekti. V nekdanjem industrijskem središču je še vedno v ospredju lesarstvo. Da lesnopredelovalna industrija nujno potrebuje pomoč, kaže tudi likvidacija podjetja Vario 200, nekdanje Gorenjeve Notranje opreme. »Likvidacija še enega podjetja na prostoru nekdanjega giganta Glin je seveda tudi za nas izjemno boleča,« pravi županja Majda Podkrižnik. Ob lesarstvu in z njim povezanih težavah se v Nazarjah vseeno trudite za živahen utrip na vseh področjih, ki sooblikujejo življenje občine ... V šoli se trudijo, da ostaja brezplačna, torej da razen za hrano staršem ni treba plačevati drugih položnic.Žal jezaradinihanjaletos vpisanih samo 15 prvošolcev, vendar bo v prihodnje bolje. V vrtcu je naraslo število prijav, tako da smo septembra odprli šesti oddelek, saj je bistveno več novorojenčkov kot prejšnja leta. Glasbena šola, ki letos slavi jubilej, deluje na celotnem območju Zgornje Savinjske doline in navdušuje z uspehi. Društva se trudijo na kulturnem področju, v turističnem smislu dobro sodelujemo z Muzejem Vrbovec. Med drugim oživljamo dogajanje v Bohačevem toplarju, želimo obogatiti dogajanje oziroma prikazati nekdanje življenje ob gradu Vrbovec ... V športu podpiramo različne dejavnosti, vendar se pri vzdrževanju tako težko pričakovane športne dvorane, ki je sicer dobro zasedena, že pojavlja nekaj težav. Velik del proračuna namenjate ureditvi osnovne infrastrukture, ki je v mnogih občinah samoumevna. Večji projekti verjetno prinašajo več težav? Imam občutek, da se je v preteklosti veliko stvari prelagalo na prihodnje čase. Če govorimo vodovodu: pet občin izvaja pro- jekt Vodovod Letošč, za kar bi radi pridobili kohezijska sredstva. Vedeti je treba, da je polovica vodovodov v Sloveniji starejših od 40 let in mi to zastaranost zelo občutimo, saj se pogosto pojavljajo okvare. Doslej amortizacija v ceno ni bila vključena, vsako popravilo je predstavljalo strošek občine. Do večjih okvar z visokimi stroški prihaja trikrat do štirikrat na leto, drugega vira financiranja pa ni. V dolini se je v dvanajstih letih nagrmadilo nekaj težav zaradi zdravstvenega doma. Na občinskem svetu smo zdaj obravnavali Projekt DIIP, ki vključuje prizidek in obnovo obstoječih prostorov v vrednosti 2,3 milijona evrov. Vemo, kako je z denarjem, zato lahko napovem, da bomo pred dogovorom zaradi sofinanciranja imeli še veliko težav. Problem moramo urediti, če hočemo obdržati sedanjo organiziranost zdravstva. O kanalizaciji v Nazarjah niti ne razmišljamo pošteno, saj smo doslej ves denar vlagali v industrijsko cono Prihova, zdaj pa nas je udarilo mrtvilo na nepremičninskem trgu. Leto 2017 bo kmalu tu, virov ne bo, saj nimamo 2 tisoč populacijskih enot ... Res bo treba resno premisliti, na katera območja bomo napeljevali kanalizacijske vode, da se bo sploh izplačalo. V povezavi z več občinami obnavljamo in širimo tudi čistilno napravo v Mozirju, ki bi že zdavnaj morala biti obnovljena. Za nas je velika pridobitev zbirni center Podhom, saj je zbiranje in odvažanje odpadkov predstavljalo naš strošek. Od 1. avgusta tudi v naši občini veljajo novi standardi ... ... ki bodo ob slabi socialni sliki še podražili zneske na položnicah. Jasno, da tudi nam to ni všeč, vendar drugače ne gre, ker bo sicer postalo stanje neobvladljivo. Zavedamo se, da se stanje na socialnem področju nenehno slabša: vse več imamo plačil v domovih za ostarele, več družinskih pomočnikov, oskrbnin za invalide ... Pozna se slabša plačilna sposobnost ljudi, prihaja do zamikov pri plačilu najemnin in drugih stroškov. Žal že posegamo po ukrepih, ki res niso priljubljeni - izvedli smo dve delo-žaciji, ena se še obeta. Pri eni od deložacij je bilo za 16 tisoč evrov škode v stanovanju, še enkrat toliko znašajo dolgovi. Ti postopki so dolgotrajni in precej zbirokratizirani. Od nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča dobimo slabih 200 tisoč evrov. Za pluženje in vzdrževanje cest namenjamo po 300 tisoč, za socialni del po 700 tisoč, od tega 300 tisoč evrov za šolstvo, za obnovo vodovoda potrebujemo 1,6 milijona evrov ... Preprosto se ne da zagotoviti dovolj denarja. Torej so pomisleki o majhnih občinah oziroma pozivi k združevanju utemeljeni? Po moje je za ukinjanje neprimeren čas. V treh letih mojega mandata so se trikrat menjale vlade. Jasno je, da je težko delati in da prihaja do kampanjskih odločitev. Sama vidim prednosti majhnih občin, saj se je financiranje razpršilo in ljudje ostajajo na podeželju. Kaj ne bi vseh problemov z infrastrukturo lažje rešili v eni veliki občini? Glede na to, da je vsaka občina vodila svojo politiko in da ima svoje projekte, se zagotovo ne bi bilo lahko dogovoriti. Če bi projekte skupaj načrtovali, bi bilo mogoče lažje določati vsaj financiranje. Vendar ima vsaka stvar prednosti in slabosti. Po moje ni pravi čas za spremembe na občinski ravni. Mogoče bi bil, če bi bila stabilnejša državna politika. Če bodo zamajali še občine, bo pravi kaos. URŠKA SELIŠNIK »Zelo smo veseli, ker imamo v občini štiri zlate maturantke, mešano strukturo nagrajencev in seveda družino Punčoh - prejemnico zlatega grba, ki gostoljubno odpre vrata ob različnih priložnostih. S tem skušamo motivirati še druge družine, da delajo v dobro lokalne skupnosti, kajti če daješ, tudi dobivaš.« slovenski izdelek ž_AJ Tradicija. Kakovost. Inovacije. Nazarje. V podjetju BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje že od leta 1993 razvijamo in proizvajamo male gospodinjske aparate na motorni pogon, od leta 2008 pa tudi tehnološko zahtevnejše termične aparate za pripravo napitkov, ki jih skupina BSH trži po vsem svetu. Za razvoj aparatov, ki se na svetovnem trgu pojavljajo pod blagovnimi znamkami Bosch, Siemens, Ufesa in Profilo, skrbi več kot 200 usposobljenih inženirjev različnih profilov. Inovativnost, kakovost, zanesljivost in energijska učinkovitost. Za boljši jutri. Inovativnost, kakovost, zanesljivost in energijska učinkovitost so naše temeljne vrednote, ki ne odlikujejo zgolj naših izdelkov, temveč se odražajo tudi v naših delovnih procesih in vodenju. So temelj filozofije poslovanja našega podjetja in tvorijo skupaj z visoko motiviranim kadrom osnovo za uspešno poslovanje. Našo konkurenčno prednost na trgu bomo tudi v prihodnje zagotavljali z energijsko varčnimi in uporabnikom prijaznimi aparati, ki temeljijo na inovativnih in pametnih tehnologijah. Le tako bomo omogočili doseganje jutrišnjih zahtev že danes. 20 let Skupine BSH v Sloveniji BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP www.bsh-group.si NAZARJE PRAZNUJE 11 SPODBUDNA ZGODBA »Pred leti so bila med našimi kupci vsa večja gradbena podjetja, ki so v dobrem letu dni propadla. Zato se je bolje vezati na več manjših kupcev. Pri njih bolj velja kmečka logika, da če zaškriplje, se oba znajdeva v vodi.« Lesarsko podjetje, ki izdelke prodaja tudi Avstrijcem V družinskem podjetju pri Krančičih les predelujejo v manj zahtevne izdelke Aleš Krančič Podjetje Aleša Krančiča v Nazarjah, ki se ukvarja z lesarstvom in s prevozništvom, je še eno zgornjesavinj-skih podjetij, kjer obiskovalca ob vstopu v novozgrajene prostore pozdravi vonj po lesu. Nič čudnega, saj je Aleš v bistvu že četrta generacija Krančičev, ki se tako ali drugače preživljajo s tem naravnim materialom. »Že praded je bil v času čani, ki ponujajo od žlic do >flosarjev< lesni trgovec, imel je žago, mlin, gostilno ter skladišče. Očitno je v genih ostala neka zasnova,« se prešerno nasmeji Aleš. V podjetnikom ne preveč prijaznih časih je leta 1976 obrt na Trnovcu registriral oče Ivan, ki je bil avtoprevo-znik in se je z lesom ukvarjal v okviru zakonskih določil. Ko je Aleš zaključil šolanje v Škofji Loki, so v družinskem podjetju še več pozornosti namenili predelavi lesa. »Sedaj nenehno rastemo, vendar počasi,« je poudaril Krančič, ki sedaj zaposluje 32 delavcev. Sami poskrbijo za vse V podjetju so se vseskozi ukvarjali s predelavo lesa v manj zahtevne izdelke, ki jih uporabljajo krovci, mizarji, tesarji ... »Delamo samo za znane končne kupce in ne delamo nekih velikih količin na zalogo. To se je izkazala kot prava pot. Včasih kak tovornjak odpelje naložen z različnimi izdelki, kot Ribni- zibelke. Vendar ne moremo konkurirati na svetovnem trgu, zato raje delamo več izdelkov po malem - toliko, kot jih ljudje potrebujejo in so pripravljeni plačati,« pravi Krančič, ki razloži tudi osnovno filozofijo: »Lesa ne moremo kupiti ceneje, kot je na trgu, izdelka pa ne moremo prodati dražje, kot ga hoče kdo plačati. V okviru teh meja je potem treba delati.« Pri Krančičih lažje dosegajo konkurenčno ceno, saj v okviru podjetja sami poskrbijo za vse, od nakupa hlodovine in razreza lesa do prevoza izdelka h kupcu. »Hlodovino prepeljemo z našim kamionom in našim šoferjem na lastno žago, predelamo les in ga nato spet dostavljamo s svojimi kamioni. Ker ni vmesnih členov, lahko prodajamo po normalni ceni.« Veliko večino izdelkov prodajo v Sloveniji, preko dveh multinacionalk so s svojimi izdelki prisotni praktično na vseh kontinentih, del izvozijo na Hrvaško, kot zanimivost pa Krančič omeni, da so prodrli tudi v obmejni pas Avstrije. »V okolici Pliberka je več novogradenj, saj prodajajo komunalno urejene parcele po 18 evrov za kvadratni meter. Pogoj je, da mora kupec v treh letih postaviti hišo in v njej živeti z družino. No, šoferji povedo, da jih na meji kar grdo gledajo, ker prevažajo slovenske izdelke v Avstrijo - kot bi jim kaj ukradli.« Kmetje se vračajo Seveda je tudi v lesarski panogi treba slediti novostim in tehnologiji. »Letno obiščemo dva, tri večje sejme, letos smo bili tudi v Hanno-vru. Na teh dogodkih vidiš, kam gredo trendi, kaj je novega, seveda pa lahko nekaj novosti vključiš tudi v svojo proizvodnjo, da lažje delaš. S starimi stroji pač ne moreš preživeti,« trdi Krančič, ki je vesel, da je les postal znova nekoliko popularen. Pri tem omeni izolacije hiš, saj je les bolj prijazen ljudem in okolju. Pri Krančičih v teh dneh delajo s polno paro, saj so jesenski meseci višek sezone. Seveda ne moremo mimo vprašanja, kako je z nakupom surovine, torej lesa pri kmetih. Eden znanih problemov v lesarstvu je, da večina lesa iz Zgornje Savinjske doline potuje v Avstrijo. »Ko sem Norvežanom, ki so bili na obisku v našem družinskem podjetju, omenil, da imamo težave z nakupom osnovne surovine, niso razumeli, da se v deželi lesa posebej ukvarjamo z nabavo. Dejstvo je, da moraš kmetu les plačati takoj - sekajo namreč zato, ker potrebujejo denar. Za to pa je treba imeti urejene finance. Res je, da je konkurenca ubijajoča, vendar imam občutek, da je bilo pred leti še huje in da se je veliko kmetov vrnilo k domačim kupcem.« Iskanje poti Aleš Krančič je med tistimi lesarji, ki se aktivneje vključujejo v iskanje poti iz krize lesno-predelovalne industrije. Tudi sam ni navdušen, da bi lesarski center postavili na Gomilskem. »Osebno Od športa do frančiškanov Praznik občine Nazarje bodo počastili s številnimi prireditvami, osrednja slovesnost, slavnostna seja občinskega sveta, pa bo v sredo. Do takrat se bodo v Nazarjah pomerili v različnih športnih obračunih. Jutri ob 19. uri bodo v galeriji odprli razstavo del slikarja Jožeta Krambergerja. Živahna bo sobota z Lesarskim praznikom. Nedelja bo namenjena teniškim obračunom, popoldne pa bodo v Šmartnem ob Dreti pripravili nedeljsko po- poldne s pevkami ljudskih pesmi. V ponedeljek bodo predali namenu del prenovljene ceste in javne poti. V torek v Muzeju Vrbo-vec vabijo na dan odprtih vrat, dogajanje pa bodo zaključili ob 19. uri v kulturnem domu s predavanjem Matevža Lenarčiča Preko modrega planeta. Sklop prireditev bodo zaključili s sobotnim dnevom odprtih vrat na odlagališču Podhom ter nedeljskim župnijskim dnevom v frančiškanskem samostanu. zagovarjam manjše, bolj prilagodljive obrate, ki bi laže sledili povpraševanju. Če nameravajo v centru na Gomilskem letno porabiti sto tisoč kubikov hlodovine, bo brez pomoči koncesio-narja, ki ima dnevno sečnjo, izjemno težko zagotoviti zadostne količine lesa.« Sicer Krančič meni, da bi se lahko o spodbudi umirajoči lesni panogi pogovarjali tudi v drugih oblikah, od pomoči države pri nakupu boljše opreme ter spodbujanju porabe stranskih produktov in seveda uporabe izdelkov iz lesa. Pri tem kot dobrodo- šlo obliko pomoči izpostavi tudi pomoč ministrstva pri energetski sanaciji javnih zgradb. Kje bodo dobili kader? Lesarske zgodbe, ki smo jih v poletnih mesecih spoznavali v Zgornji Savinjski dolini, kažejo, da imajo podjetniki kar nekaj vizije. »V položaju, ki vlada na trgu, ko so propadle večje gradbene firme, ko je plačilni rok tri mesece, ko ne moreš investirati - v teh primerih bi potrebovali spodbude, ki bi premaknile voz z mrtve toč- ke. V našem podjetju smo dobili ponudbo iz ene od prekomorskih držav za me-galomanski posel. Vendar si ponudbe ne upam prevzeti, ker je samo na papirju.« Še na eno zagato je opozoril Krančič, in sicer, da bo treba v lesarstvu poskrbeti tudi za kadre. »Fantje iz Savinjske doline morajo videti smisel v lesu. Že tako se je v preteklosti izgubilo ogromno lesarskega znanja. Danes so šole prazne in če se to ne bo spremenilo, bomo na dolgi rok spet v novih težavah.« URŠKA SELIŠNIK Muzej Vrbovec, Muzej gozdarstva in lesarstva Savinjska cesta 4,3331 Nazarje Tel: 03/839 IB 13, gsm: 040 345 630 Občankam in občanom občine Nazarje čestitamo ob občinskem prazniku. VRBOVEC MUZEJ GOZDARSTVA nekdanjih gozdarskih nje Savinjske doline. www.muzej-vrbovec.sl ■ _ 12 NAZARJE PRAZNUJE Novo življenje kraja ob Dreti V okviru praznika Občine Nazarje smo obiskali Šmartno ob Dreti Šmartno ob Dreti je eno od naselij, ki tvorijo občino Nazarje, hkrati pa v krajevno skupnost sodi precej manjših zaselkov. Šmartno je eno od krajev, za katere se je nekdaj zdelo, da umirajo, danes pa je iz kraja ob Dreti slišati vedno več vesti o bogatem društvenem življenju in vse bolj živahnem utripu. Kot pravi predsednik KS Miro Brezovnik, v kraju preprosto ni bilo vmesne generacije, ki bi skrbela za napredek. Vmes so izgubili štiri ali pet let, zdaj pa so na površje stopili mladi, ki ob pomoči nekoliko bolj izkušenih skrbijo za razvoj. Tako v krajevni skupnosti, ki je posvetovalno telo občinskega sveta, poskušajo prodreti s svojimi predlogi. Sicer pa je tudi v Šmartnem podobno kot v drugih krajih, kjer življenje sooblikuje nekaj posameznikov oziroma vsi delajo vse. Praktično se v vse prireditve aktivneje vključi petdeset ljudi, ki jim ni škoda časa in imajo dovolj volje. »Dobro je tudi, da starejši še vedno pomagajo, nihče ne reče, da nima časa,« je dodal David Žehelj iz ŠD Lipa. Tudi za Šmartno podobno kot za podobne manjše zaselke velikokrat zmanjka denarja, vendar je KS dokaz, da se da z dobro voljo in nekaj truda marsikaj postoriti. Ena glavnih težav v kraju ostaja neurejena državna cesta, pri čemer Brezovnik pravi, da bi morali ljudje bolj pogosto misliti, kaj je potrebno za skupno dobro. Sicer na obnovo čaka še več krajših cestnih odsekov, ki imajo za posameznike precejšen pomen. Letos se v glavnem končujejo aktivnosti, ki se vlečejo še iz obnove mostu v Krašah. V imenu KS so se lotili čiščenja Bračunovega mlina, začeli so urejati kulturni spomenik Tominškova kašča ... »Mi lahko očistimo prostor, mogoče uredimo dostop, zdaj pa mora tema objektom občina dodati neko vsebino. Če nič drugega, si lahko zapuščini ogledujejo otroci, ki bi jim tako lažje vcepili občutek pripadnosti do domačega kraja.« Pogled iz zraka, ki kaže, kako lep in razvejan kraj je Šmartno ob Dreti. (Foto: arhiv Občine Nazarje) Od vrtca do pošte Eno posebnih poglavij življenja v Šmartnem je podružnična osnovna šola z 32 učenci. Zaenkrat obstoj šole še ni pod vprašajem, drugače pa je s krajevno pošto. »Pač ne prinaša dovolj dobička, dandanes pa se tako gleda samo na denar. Vendar je ne morejo ukiniti, skupaj s pošto pa iščemo kakšno drugo obliko organiziranosti,« pravi Brezovnik. »Ni pomembno, kakšna oblika organiziranosti bo, pomembno je, da bo poštna številka ostala. Veste, če kraju vzamejo pošto in šolo, to vodi samo v nazadovanje.« Da kraj živi, dokazuje tudi poln vrtec. To seveda s sabo prinaša določene zadrege, saj mora nekaj staršev otroke voziti v Nazarje. »Potreben bo premislek, kako bomo uredili prostorsko stisko. Ni smiselno, da bi otroci obiskovali vrtec v Nazarjah in potem hodili v šolo v Šmartno.« V Šmartnem je še posebej bogato dogajanje ob praznovanju krajevnega praznika. Takrat pripravijo srečanje krajanov, starejših več kot 70 let, ki jih povabijo k maši, nato učenci tamkajšnje pOš pripravijo kulturni program. V krajevnih skupnosti, ki šteje približno 540 prebivalcev, je kar 92 ljudi, starejših od 70 let. David Žehelj in Miro Brezovnik Iz Račneka Šmartno je eden od osmih slovenskih krajev, kjer je zaščitnik tamkajšnjega prostovoljnega društva sv. Martin. V PGD so ob pomoči krajanov letos prenovili dotrajano streho na gasilskem domu, za kar so, brez številnih prostovoljnih udarniških ur, porabili 15 tisoč evrov. Da so gasilci aktivni, ni dvoma, a v kraju deluje še več društev. Posebej odmevno je v zadnjem času delo Športnega društva Lipa, pri čemer člani med drugim skrbijo tudi za športni center Račnek. Center, v katerem so igrišča za nogomet, rokomet in košarko ter balinišče, je zrasel že pred davnimi leti na prostoru nekdanje gmajne. Še dandanes v Šmartnem ne pričakujejo, da bi na tem mestu zrasel večji športni center. »Dovolj bi bilo, če bi lahko preplastili igrišče, mogoče postavili hiško, potem pa bi lahko prostor tržili kot piknik prostor.« Športniki se zadnja tri leta lotevajo tudi organizacije za- Po včerajšnji lesarski konferenci bodo v soboto v Nazarjah pripravili lesarski praznik. Poleg sejma izdelkov iz lesa in drugih naravnih materialov, ponudbe domačih del, delavnic za otroke in mladino ter šaljive gozdne šole bodo pripravili še likovno kolonijo Nazarje skozi čas, prikazali bodo izdelovanje lesenih hišk in pripravili kviz osnovnošolske mladine na temo gozd in les. bav, ki jim prinašajo nekaj dodatnega denarja. Zdaj je kakovostno in vsebinsko drugače zastavljena prireditev prerasla v dvodnevno dobrodelno obarvano dogajanje, in sicer petkov Ta veseli dan, na katerem so letos ob pomoči Kluba zgor-njesavinjskih študentov zbrali tisoč evrov za socialno ogrožene študente, in sobotni dobrodelni tek, katerega izkupiček namenijo za osnovno šolo ali vrtec. Posebej so ponosni na eno redkih zgornjesavinjskih lig v malem nogometu, ki je delovala v vseh teh letih. Letos se bo v Račneku merilo deset ekip. »Žal je šport v Zgornji Savinjski dolini tako zastavljen, da se dela povsod po malo, nikjer pa za vse. Tudi tu bi se morali dogovoriti. Če bi imeli v dolini nek povezovalen organ tako na športnem kot na turističnem področju, bi bilo laže,« je omenil Žehelj, ki si želi, da bi bili športne aktivnosti, smeh, zabava in dobra volja še dolgo doma v Račneku. URŠKA SELIŠNIK V nedeljo so se kolesarski navdušenci iz Račneka odpeljali po občini. V lepem vremenu se je nedeljskega dogajanja, ki popoldne preraste v športne obračune, udeležilo več kot 90 kolesarjev. IZ NAŠIH KRAJEV 13 »Projekt je izjemno pomemben ne le za šmarsko in šentjursko občino, temveč za celotno Obsotelje in Kozjansko. Vsi poznamo izjemno hud prometni zamašek na Grobelnem, ki je mogoče tudi ovira za boljši gospodarski razvoj območja,« je na začetku del dejal šmarski župan Jože Čakš. Po izgradnji nadvoza bo železniški prehod na zelo prometni dvotirni progi Zidani Most-Šentilj ukinjen, ostala prehoda bo cesta obšla, tako da vlaki prometa na Grobelnem ne bodo več ovirali. Nova cesta bo vodila levo od obstoječe ceste, objekti v spodnjem levem kotu fotografije so že porušeni. Rok za končanje del je sicer konec avgusta leta 2015. Vlaki ne bodo več ovira Po letih čakanj vendarle začetek gradnje nadvoza na Grobelnem ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH - Po dolgih letih napovedi in priprav ter več prestavitvah začetka gradnje so na Grobelnem zdaj vendarle zabrneli stroji. Zrasel bo nadvoz čez železniško progo Ce-lje-Maribor, nova cesta pa se bo izognila tudi dvema železniškima prehodoma čez železnico Celje-Šmar-je pri Jelšah. Naložba bo predvidoma končana čez dve leti. Državna cesta med Šentjurjem in Šmarjem pri Jelšah v naselju Grobelno kar trikrat prečka železniško progo, pri čemer je eden od nivoj- skih prehodov zavarovan le s svetlobnim signalom, brez zapornic. Nova cesta se bo izognila vsem prečkanjem železnice, tako da bo vožnja varnejša, predvsem pa hitrejša. Na Grobelnem zdaj namreč nastajajo dolge kolone, saj se zapornice predvsem na glavni železniški progi Celje-Maribor spustijo vsakih nekaj minut. Obsežen projekt Šmarski župan Jože Čakš poudarja, da je prav na območju občine Šmarje pri Jelšah še nekaj odsekov v prihodnosti nujnih ureditve. V okviru naložbe na Grobel- nem bo sicer po besedah vodje projekta iz direkcije za ceste Irene Zore Willenpart obnovljene in na novo zgrajene 1.520 metrov glavne ceste, nadvoz na njej bo dolg 214 metrov. Zgrajenih bo še okoli 1.400 metrov priključnih cest, urejena bodo tri križišča, med njimi eno semaforizirano, ter kolesarske steze, pešpoti in avtobusni postajališči. Direkcija bo postavila tudi okoli 400 metrov protihrupnih zaščit, na območju železniške postaje Grobelno bo pod železnico zgradila podhod za pešce in kolesarje, zahteva pa projekt tudi regulacijo približno 600 metrov Šentviškega potoka in izgradnjo dveh novih mo-sto v. Tri ni vojska križanja ceste z železnico bodo ukinjena, ostaja le en železniški prehod za lokalni promet. Naložba je ocenjena na 17 milijonov evrov, pri čemer bo 85 odstotkov vrednosti krila Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ostalo bo zagotovila Direkcija RS za ceste. Na javnem razpisu sta bili za izvajalca del izbrani podjetji SGP Pomgrad iz Murske Sobote in avstrijski Strabag AG. ANJA DEUČMAN Foto: Direkcija RS za ceste MESTNA OBČINA CELJE Na podlagi 50., 60., 96. in 53. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP -A, 109/12, 35/13 - SKL. US) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem J A V N I M N A Z N A N I L O M obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Košnice- KO-4 I. Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Košnice KO-4, ki ga je pripravil Oddelek za okolje in prostor, Sektor za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje -Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98, 86/01). Predmet podrobnega načrta je predvidena gradnja manjših stanovanjskih objektov na zemljiščih s parcelnimi številkami 522/35-del, 522/37, 522/45, 522/46, 522/53, 522/54, 522/55, 522/56, 522/57, 522/58, 522/59, 522/65, 522/66, 522/67, 528/1, 528/2, 528/3, 528/4, 528/5, 528/6, 528/8, 528/9, 528/10, 528/11, 532/1, 532/12, 532/13, vse k.o. Košnica. II. Gradivo bo od 23.9.2013 do vključno 22.10.2013 javno razgrnjeno: - v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje ter - na sedežu Krajevne skupnosti Pod gradom, Zagrad 90, Celje. Javna obravnava bo v sredo, 9. oktobra 2013, ob 15. uri v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje. III. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 2.10.2013 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov prostor@ celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »KO 4«. Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/okolje. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani. Osebe, ki ne želijo, da se v stališčih objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot NA KRATKO Sv. Vid z novo »obleko« VITANJE - Do konca septembra naj bi na Hudinji nad Vitanjem končali obnovo podružnične cerkve sv. Vida. V vitanjski župniji so se v zadnjih letih nasploh veliko posvetili obnovi podružničnih cerkva. V cerkvi sv. Vida, ki je bila zadnjič temeljiteje obnovljena leta 1896, so letos najprej prenovili streho in jo pokrili z avtohtonim domačim skrilom. Najprej so obnovili streho zvonika, pred nekaj dnevi se je končala še obnova strehe cerkvene ladje. V tem tednu želijo končati obnovo fasade, nato bodo vstavili še nova cerkvena okna, blagoslov novih pridobitev načrtujejo za konec tega meseca, ko pričakujejo škofa. Med obnovo poznogotske cerkve sv. Vida, ki je v vitanjski občini najstarejša, so odkrili zelo staro fresko sv. Krištofa, ki so jo že restavrirali. Pri obnovi si pomagajo predvsem s prispevki vernikov, med drugim so pripravili srečelov in dobrodelni koncert. Cerkev na Hudinji je zadnja v vitanjski župniji, ki še ni obnovljena, v zadnjih letih so obnovili cerkev sv. Marjete s poševnim zvonikom in cerkev sv. Antona. BJ Iz zdravilišča brez odpovednega roka LAŠKO - Roman Matek je v teh dneh dokončno zapustil laško Thermano. Potem ko je sredi julija moral zapustiti direktorsko mesto, na katerem je bil kar osemnajst let, je do 1. septembra ostal v podjetju kot član uprave. Kot je bilo za pričakovati, je nekaj dni pred iztekom mandata nadzornemu svetu napisal odpoved, vendar je bil prepričan, da Thermane ne bo mogel takoj zapustiti. V svoji pogodbi je imel namreč zapisanih kar nekaj mesecev odpovednega roka. Kot odgovor na svojo odpoved je nato dobil sklep o prekinitvi delovnega razmerja brez odpovednega roka. Na vprašanje, ali to pomeni, da bi zgodba lahko dobila epilog celo na sodišču, Matek ne želi odgovoriti. Pravi pa, da bo med njim in bivšim podjetjem zagotovo kar nekaj dopisov. Matek prav tako še vedno ne želi razkriti, kje bo poiskal novo zaposlitev. Pravi le, da ima kar nekaj ponudb, vendar se mu trenutno nikamor ne mudi. »Pri svojem delu sem bil vedno profesionalen, zato moja nova zaposlitev ne bo le za kratek čas. Zato si bom vzel nekaj več časa za temeljit razmislek,« napoveduje Matek. JI V Pristavi čistilna naprava PODČETRTEK - V Pristavi pri Mestinju, ki je druga največja krajevna skupnost v občini, je bilo v soboto odprtje nove čistilne naprave. Za čistilno napravo so kanalizacijo zgradili pred dvema letoma in si pomagali z evropskim denarjem. Nova čistilna naprava je za tristo prebivalcev, poleg nje so med novimi pridobitvami povezovalna cesta, javna razsvetljava, parkirišča in prvi zbirni center za odpadke v občini. Vloženih je bilo šeststo tisoč evrov, pomagali so si z evropskim sofinanciranjem za razvoj obmejnih območij s Hrvaško. Na širšem območju nove čistilne naprave so sprva načrtovali še ureditev železniškega postajališča, vendar so se temu uprli občani iz sosednje občine Šmarje pri Jelšah, kjer je obstoječe postajališče Pristava. Zaradi prekratke razdalje med obema postajališčema so se namreč zbali, da bi obstoječe ukinili. Nove pridobitve je uradno predal namenu župan Peter Misja. BJ 14 IZ NAŠIH KRAJEV Delavce vse bolj pogrešajo SLOVENSKE KONJICE - Krvodajalske akcije v Ločah, ki je bila pred nekaj dnevi, se je udeležilo 113 krvodajalcev. V območnem združenju Slovenske Konjice ugotavljajo, da se del krvodajalcev vse težje udeležuje krvodajalskih akcij. To naj bi bilo posledica tega, da delodajalci delavce zaradi zagotavljanja nemotenega delovnega procesa vse težje pogrešajo. To še posebej velja za manjša podjetja, kjer delodajalci delavce težje pogrešajo kot v velikih gospodarskih družbah, v katerih je polovica zaposlenih krvodajalcev. Precej krvodajalcev je prav tako na upravni enoti, na občini in v šolah ter vrtcih. Konjiško območje je tako po številu krvodajalcev v Sloveniji med območnimi združenji na drugem mestu, takoj za velenjskim območjem. Območno združenje pripravi v Ločah po dve krvodajalski akciji na leto, prva letošnja je bila januarja, ko je darovalo kri 115 krvodajalcev. V zadnjem desetletju je bilo v Ločah največ krvodajalcev med lansko jesensko krvodajalsko akcijo, in sicer 132. Na območju Loč je krvodajalski rekorder Zvonimir Špes iz Mlač, ki je daroval kri 78-krat. BJ Razpis še letos? ŠMARJE PRI JELŠAH - Ureditev zelo prometnega in nevarnega križišča v Mestinju ima že zelo dolgo brado. Direkcija RS za ceste in lokalna skupnost sta najprej dolgo iskali soglasje, ali v križišču postaviti semaforje ali zgraditi krožišče. Čeprav je odločitev padla že pred kakšnima dvema letoma, križišče še vedno ni urejeno. Na šmarski občini so si prizadevali, da bi direkcija v Mestinju zgradila krožišče, a so jih strokovnjaki prepričali, da je zaradi bližine železniškega prehoda bolj smiselna umiritev prometa s semaforji. Po novem bo križišče trikrako, saj bo ukinjena obstoječa cesta proti Sladki Gori, namesto katere je občina že pred časom zgradila novo cesto skozi obrtno cono. Časovni načrt postavitve semaforjev so že nekajkrat premaknili, direktor Direkcije RS za ceste Gregor Ficko pa je pred dnevi zagotovil, da projekt ni na stranskem tiru. Direkcija po njegovih besedah pravkar pripravlja dokumentacijo za razpis in Ficko upa, da bo objavljen še do konca leta. To pomeni, da bi lahko semaforje postavili prihodnje leto. To sicer ne bo dolgoročna rešitev, saj načrtuje država v Mestinju vendarle gradnjo krožišča, a na povsem novi lokaciji. Kdaj, še ni mogoče napovedati. AD Vrhovski Anzek še živi ŠTORE - Na Svetini, kjer so praznovali krajevni praznik, je bilo v soboto drugo druženje pihalnih godb iz širše okolice. Pripravili so ga v spomin na Ivana Ulago, po domače Vrhovskega Anzeka, ki je med drugo svetovno vojno vodil partizansko pihalno godbo in pozneje v domačem kraju obnovil svetinsko godbo. Na Svetini so tako v soboto pripravili godbeno mašo in po njej koncert godb s Svetine, iz Štor, Laškega, Šentjurja in z Vrha nad Laškim. To so godbe, s katerimi je bil Vrhovski Anzek povezan in je sodeloval pri njihovem nastanku ali delovanju. Druženje godb so povezali s sedmim Pohodom po Anzekovih poteh iz Laškega, po katerih je v starih časih pešačil na vaje laške godbe v vsakem vremenu. Na 18 kilometrov dolgem pohodu sta bila letos med 124 pohodniki hči in sin Vrhovskega Anzeka, ki ga je nasledil na čelu sve-tinske godbe. Vse skupaj sta pozdravila župan Štor Miran Jurkošek in župan Laškega Franc Zdolšek, ob krajevnem prazniku Svetine je utrip kraja predstavil predsednik KS Leopold Vrbovšek. Glavni organizator obuditve spomina na Vrhovskega Anzeka je bil Etno odbor Jureta Krašovca pri Zvezi kulturnih društev Možnar občine Laško. BJ V dolini mlinov peli in igrali DOBRNA - V dolini, kjer je bilo nekoč sedem mlinov, je bila v nedeljo prireditev Mlinarska nedelja. Udeleženci so se zbrali pri Vovkovem mlinu v Lokovini, kjer so v starih časih mleli moko za gospodo iz bližnjega Kačjega gradu. V kulturnem programu so nastopili predstavniki različnih sekcij Kulturno umetniškega društva Dobrna, med njimi pihalna godba, folklorna skupina in ženski ter moški pevski zbor. Nastopile so prav tako skupine ljudskih pevcev iz bližnje okolice, med njimi iz Vinske Gore. Ob bližnjem starinskem perišču so predstavili nekdanje delo peric in odkrili obeležje, ki opozarja na več kot sto let staro perišče. Med prireditvijo so bile prav tako postavljene stojnice z domačimi dobrotami. Pripravilo jo je Kulturno umetniško društvo Dobrna v sodelovanju s Turističnim društvom Vinska Gora in z Vovkovo kmetijo. BJ Sadovi narave tudi v Šaleški dolini ŠOŠTANJ - V velenjski izpostavi Kmetijsko-gozdarske-ga zavoda Celje izvajajo projekt Sadovi narave Šaleške doline, ki poudarja zdrave prehranjevalne navade s poudarkom na lokalno pridelanih živilih. K projektu želijo pritegniti predvsem pridelovalce in jih spodbuditi k pridelavi sadja in jagodičevja, s čimer bi prispevali k dodajanju vrednosti kmetijskim proizvodom in tako popestriti in povečati ponudbo na trgu. Kot je povedala Andreja Žolnir, so predstavniki celjskega zavoda že izvedli delavnico, na kateri so govorili o sadjarstvu in pridelavi ja-godičevja v Šaleški dolini ter tovrstnem razvoju podjetništva. Jeseni bodo spoznavali primere dobrih praks v bližnji okolici in pripravili delavnico sajenja sadnega drevja in jagodičevja. Predelava pridelkov ponuja možnost dodatnega zaslužka na kmetiji, z domačimi izdelki pa ohranjajo pestrost podeželja, kulturno dediščino in navsezadnje tudi poseljenost podeželja. Projekt Sadovi narave Šaleške doline sofinancira EU v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. US Četrt stoletja prepevanja TABOR - Pevsko društvo Tabor, ustanovljeno leta 1989, bo jeseni praznovalo 25 let. Člani pod vodstvom zborovod-kinje mag. Špele Kasesnik vsako leto decembra pripravijo praznični koncert in nato v maju letnega, uspešno pa sodelujejo tudi na območnih revijah pevskih zborov. Njihov repertoar obsega tako narodnozabavne, partizanske, umetne in narodne pesmi ter nenazadnje zborovsko klasiko. S partizanskimi vsak prvi konec tedna v oktobru sodelujejo na proslavi ob obletnici prve frontalne bitke med partizani in Nemci na Čreti, z narodnozabavnim programom so sodelovali tudi pri snemanju videospota z Ansamblom Roberta Zupana, snemajo pa tudi novo zgoščenko, ki bo izšla ob obletnici. ŠO Jesen in zima gledališko obarvani VRANSKO - Zavod za kulturo, turizem in šport že nekaj let zapored kulturno dogajanje v občini v jesensko-zim-skem času popestri z različnimi abonmaji. Za letošnjo sezono je tako že tradicionalno pripravil otroškega in gledališkega, abonente pa bo vpisoval do začetka oktobra. V okviru otroškega abonmaja se bo od oktobra do marca zvrstilo pet predstav v izvedbi najrazličnejših dramskih in lutkovnih skupin iz vse Slovenije. V sklopu gledaliških predstav si bodo Vranšani prav tako od oktobra do marca lahko ogledali šest gledaliških iger v izvedbi amaterskih gledališčnikov. Vse predstave bodo v Kulturnem domu Vransko. ŠO Nagrada za Dojenčkov jezik RADEČE - Do konca junija je v mestu Schwanenstadt v Gorji Avstriji potekal l1. mednarodni natečaj za najboljšo otroško in mladinsko knjigo. Med 122 prispevki je bilo tudi 34 slovenskih. Učenka Urška Žonta iz Radeč je v kategoriji osnovna šola osvojila prvo mesto. Žirijo je prepričala s prispevkom Dojenčkov jezik, s katerim na zabaven in lahko berljiv način bralcem približa govorico najmlajših, nagrado pa bo prejela 21. septembra. Z natečajem želi avstrijska mestna občina pritegniti mlade ustvarjalce na literarnem in likovnem področju, da bi v poslani otroški in mladinski literaturi odkrila in nagradila nadarjene ustvarjalce. Tema letošnjega natečaja je bila raznolikost jezikov - možnosti, srečanja in odkrivanja. TV Vabili bodo z lesarstvom BRASLOVČE - Občina želi turistično ponudbo nadgraditi s projektom Razvojno tehnološkega centra za lesno predelavo Sloles s sedežem v dvorcu Štrovsenek v Šmate-vžu, kjer je bilo nekoč dolga leta prisotno žagarstvo. Vzporedno z zasebnim investitorjem LPC Gomilsko, ki bo obudil lesnopredelovalno dejavnost na območju bivšega podjetja Biva hiše v Šmatevžu, želi na sosednjem zemljišču v dvorcu Štrovsenek skupaj z ostalimi zainteresiranimi partnerji ustanovitvi lesni razvojno tehnološki center. Obnoviti namerava zapuščen objekt dvorca in v njegovem pritličju med drugim urediti lesni muzej ter v nadstropjih prostore za laboratorij in izobraževanje. ŠO Prva zebra v občini DOBJE - Da bi izboljšali varnost udeležencev v prometu, so člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pred začetkom šolskega leta pregledali progo, po kateri kombi vozi osnovnošolce. Ugotovili so, da bi bil pri avtobusnem postajališču za večjo varnost nujno potreben označen prehod za pešče. Člani SPV so ob poti, po kateri osnovnošolci potujejo v šolo in iz nje, postavili opozorilne znake ob začetku šolskega leta. Voznik šolskega kombija je izpostavil, da bi na cesti Ravno-Dobje k boljši vidljivosti pripomoglo ogledalo. SPV pa bo Direkcijo RS za ceste opozoril še na problematiko prečkanja državne ceste Planina-Šentjur pri avtobusnem postajališču v Dobju, kjer prehod za pešce ni označen. V SPV so zadovoljni, da so v prvem tednu šole udeležence cestnega prometa usmerjali štirje prostovoljci, ki so še posebej pomagali prvošolcem. TV Veselijo se novega doma KOZJE - V domu krajanov v Podsredi, ki so ga začeli graditi pred letom, so se pred nekaj dnevi končala gradbena dela. Trenutno se pripravljajo na asfaltiranje parkirišča doma krajanov in posebnega parkirišča za avtodome, kjer bodo zanje vsi potrebni priključki. Na mestu, kjer so zgradili nov dom krajanov, so po prvi svetovni vojni zgradili gasilski dom z dvorano, ki je bila v zadnjem obdobju v zelo slabem stanju. Pred gradnjo novega doma krajanov so vse to podrli, ostaja le pred desetletjem in pol zgrajen gasilski prizidek. V novem domu krajanov v Podsredi bo dvorana z dvesto sedeži, kjer bodo različne prireditve, prav tako bodo tam imela svoje prostore krajevna društva. Nov dom krajanov bo stal pol milijona evrov, od tega je dobra polovica z razpisa kmetijskega ministrstva za razvoj vasi in ostalo iz občinskega proračuna. BJ Nove pridobitve VOJNIK - V nedeljo so počastili 330-letnico vojniške podružnične cerkve Device Marije (Marije Sedmih žalosti), kot jo imenujejo Vojničani. Slovesno mašo je vodil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, ki je blagoslovil nove pridobitve cerkve. Tako je bil opravljen blagoslov novih klopi cerkve, novega vitražnega okna in daritvenega oltarja, ki je obrnjen proti vernikom. Na predvečer praznovanja je bil v cerkvi Device Marije že četrto leto koncert Marijinih pesmi, ki jih je prepevalo deset domačih zborov in vokalnih skupin. V Vojniku so pred kratkim praznovali 400-letnico župnije, letos je bila prav tako slovesna posvetitev dveh novih zvonov podružnične cerkve sv. Tomaža. BJ Niso pozabili na slavčka BISTRICA OB SOTLI - V nedeljo je bila v kulturnem domu po več kot letu ponovitev spevoigre Gorenjski slav-ček, ki jo je uprizorilo domače kulturno društvo. V njej je sodelovalo šestdeset nastopajočih. Med sodelujočimi so bili kar trije pevski zbori, bistriški mešani pevski zbor, bistriški dekliški cerkveni zbor La Vita (zmagovalec letošnjega Marijafesta na Ptujski Gori) in moški pevski zbor Terme Olimia iz Podčetrtka. Posamezni nastopajoči so bili tudi iz Rogatca in Maribora. Kot je povedala predsednica kulturnega društva in dirigentka Špela Drašler, so se za ponovitev Gorenjskega slavčka odločili zaradi želje občanov, ki so si predstavo želeli znova ogledati. Pred nedeljsko ponovitvijo v Bistrici ob Sotli so Gorenjskega slavčka prejšnji teden prav tako predstavili na odru v Pristavi pri Mestinju, v sosednji občini Podčetrtek. BJ Pot pod noge po občini ŠENTJUR - Udeleženci prvega medgeneracijskega pohoda Mi gremo pa po občini, ki se je začel v petek in je trajal pet dni, so prehodili 120 kilometrov. Ob tem so pohodniki spoznavali kulturne in naravne znamenitosti občine ter priložnosti, ki jih ponuja lokalno okolje. Pohod, speljan po skoraj vseh 13 krajevnih skupnostih, je del projekta Gremo po občini, ki ga financira Evropska komisija iz programa Mladi v akciji. Pod okriljem projekta bo nastal še pohodniški vodnik za mlade, šentjurski mladinski center pa do konca leta vabi še k udeležbi na fotografskem natečaju, katerega tema so utrinki življenja in pokrajine z območja občine. TV KULTURA 15 Plesali, peli in vriskali Folkloristi v mednarodnih tonih V nedeljo se je z obiskom kamniških Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine končal mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca, ki ga je letos že 8. leto zapored pripravilo Kulturno društvo Od Celja do Žalca. Na njem so poleg domačih folklornih skupin iz Šempetra v Savinjski dolini, Celja in Rečice pri Laškem nastopile še folklorne skupine z Nizozemske, Madžarske, s Slovaške in Hrvaške. Festivalsko dogajanje se je Letošnje festivalsko dogajanje začelo prejšnji torek na platoju žalske tržnice in doseglo vrhunec konec tedna na dveh gala koncertih v Celju in Žalcu, na katerih so skupaj nastopili prav vsi folkloristi. so organizatorji razširili tudi na Laško, kjer je bil prejšnjo sredo večerni koncert, na katerem so v sklopu festivala prvič nastopili tudi folkloristi iz Rečice pri Laškem. Veliko pozornost organizatorji vsako leto namenjajo mladini, zato so tudi letos pripravili koncerte za osnovnošolce. Najprej so folkloristi zaplesali in zapeli pred učenci iz žalske občine in v drugem delu festivala še pred celjskimi. Potem ko so lani prvič organizirali črnogorski tematski večer, ki je naletel na dobre odzive, so letos organizirali še makedonskega. Pripravili so ga v sodelovanju s celjskim makedonskim kulturnim društvom, ki združuje Makedonce v Celju in okolici. Festival se ni mogel izogniti niti košarkarskemu vzdušju. Hrvaška folklorna skupina je v petek popoldne nastopila v sklopu navijaškega dogajanja v središču Celja in tako poleg košarkarjev še dodatno ogrela naše južne sosede. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Na uvodnem nastopu so poleg domačinov FS Grifon iz Šempetra nastopili še nizozemski, madžarski in slovaški (na sliki) folkloristi. Odsev neprizanesljivih delodajalcev V SLG Celje se bo v petek začela nova gledališka sezona. Igralki Pia Zemljič in Minca Lorenci bosta ob 19.30 na Odrupo-dodrom premierno uprizorili dramo Krči avtorja Mika Bartletta in v režiji Jureta Novaka. S predstavo v SLG Celje po besedah upravnice Tine Kosi nadaljujejo dve tradiciji. Prva je ta, da si celjski gledališčniki karse-da prizadevajo na oder po- staviti predstave, ki izrazito odsevajo probleme sodobne družbe, in druga, da dajejo pri ustvarjanju priložnost mlajši generaciji režiserjev, med katere tudi sodi Jure Novak. Tokratna drama je sestavljena iz štirinajstih kratkih prizorov, ki razkrivajo odnos med nadrejeno in zaposleno v podjetju, in v ospredje postavlja problem vedno večjega vmešavanja delodajalcev v zasebno življenje zaposlenih. V predsta- vi delavka Emma, ki je šele pred kratkim začela delati v podjetju, pride na sestanek k svoji nadrejeni. Na videz nedolžen pogovor se hitro izkaže za usodnega. Skozi kratke prizore, ki so napisani v skopem, jasnem in hitrem dialogu, avtor Mike Bartlett naslika neprizanesljivo podobo krutega korporativne-ga sveta, kjer so zaposleni podvrženi vmešavanju nadrejenih v njihovo zasebno življenje in v njihovo intimo Predstavo so ustvarili prevajalec drame in režiser Jure Novak, sodelavka pri prevodu in drama-turginja Urška Brodar, scenografinja Urša Vidic, kostumografinja Mateja Benedetti, avtorja glasbe Tibor Mihelič Syed in Polona Janežič ter lektor Jože Volk. oziroma nadrejenim v strahu za svojo službo dovolijo, da brutalno posegajo v njihova življenja. Igra odkrito, drzno in provoka-tivno spregovori o odnosih in mobingu na delovnem mestu. ŠO Tudi novosti S koncertom skupine GCC jazz projekt se je prejšnji teden začela nova sezona kulturnih prireditev pod okriljem Hiše kulture Celje, ki bo pod geslom iskrenja postregla s kar 93 dogodki. Ustvarjalci, ki delujejo pod okriljem tega osrednjega celjskega kulturnega zavoda, razpetega med vrhunsko umetniško produkcijo in spodbujanjem mladih potencialov k ustvarjanju, bodo letos že peto leto zapored poskušali oblikovati program v duhu časa, iz katerega bodo jemali karseda pozitivne vidike in obenem kljubovali negativnim. Programski poudarek Hiše kulture Celje tudi letos ostaja na resni glasbi, džezu in glasbenem gledališču, ne bo pa zanemarjala niti zabavnejših glasbenih zvrsti in izobraževalne vloge umetnosti. Vsebinsko bodo člani s programskim direktorjem Simonom Dvorškom in kreativnim direktorjem Matijem Kovačem na čelu skušali zapolniti programske vrzeli v mestu, regiji in državi ter ponuditi nove vsebine, ki bodo vključevale zlasti ustvarjalce iz Celja in okolice. Dosedanji cikli ostajajo bolj ali manj enaki. Spremembe se obetajo na področju gledališča. To bo namreč aktivnosti z dramskega in s plesnega področja širilo tudi na glasbeno-gledališki podij in lutke za odrasle. Novost letošnje sezone bo tudi ustanovitev nove glasbene zasedbe - Trobilnega kvinteta Hiše kulture Celje, ki ga bodo Celjani javnosti predstavili oktobra. ŠO IT 'LilII I1 ti Jüf Princesah Prepad med dvema svetovoma Naj vas naslov knjige ne zavede, knjiga ni ljubezenski roman. Začetek, ko leta 1980 mlado dekle iz Melbourna spozna Bahrina, študenta arhitekture in malezijskega princa, je res pravljičen. Zaljubita se in odpotujeta v njegovo rojstno, islamsko deželo, da bi se poročila. Tam Jacqueline, gre namreč za avtobiografsko delo, spozna njegov pravi, tiranski obraz, kraljevski dvor pa postane njena kletka. Ko se naposled le osvobodi vseh okov in se z otrokoma vrne v Avstralijo, se leta 1992 začne nova borba. Kljub dobljenemu skrbništvu otroka ugrabi njun oče. »V vsem času, ki sem ga preživela v Terengganuju, nikoli več nisem spontano ravnala. Ni bilo vredno ponižanja in zmerjanja. Nisem bila dovolj pogumna, da bi tvegala, ali dovolj samozavestna, da bi vihala nos nad bontonom, ki me je dušil,« opisuje avtorica svoje življenje po nenapisanem protokolu, ki je določal, kako mora hoditi, govoriti, sedeti, stati, se oblačiti, obnašati in jesti. Največ bolečin ji je prizadejal tisti, ki bi ji moral biti najbližje. Pod težo moževih psovk, udarcev in najrazličnejših krutosti je vedno bolj izgubljala sebe. Bila je njegova last, ki jo je lahko trpinčil ob vednosti celega dvora. Ob njenih krikih se nihče ni niti zganil. Vse to se ni spremenilo niti po rojstvu otrok, Iddi-na in Šahire. Ker njune nege in vzgoje ni želela prepustiti služabnicam, si je nakopala večno borbo z nerazumnimi in zastarelimi dvornimi običaji. Kljub ugledu, ki ga je kraljeva družina uživala v očeh državljanov, je Jacqueline z vsakim dnem spoznavala njen drugi, resnični obraz - lažno pobožnost, nezvestobo, razsipnost, napuh. Modra kri pa je delala čudeže tudi pri policiji, sodstvu, medijih ... Kulturne, moralne in sociološke razlike med Jacqueline in Bahrinom so bile vse globlje. Ko je leta 1985 na dan prišla njegova poroka z barsko plesalko, se je Jacqueline vrnila v domovino in si izborila ločitev in skrbništvo nad sinom in hčerjo. Sedem let pozneje se je princ maščeval in ugrabil otroka. Malezijska vlada je zavrnila zahtevo avstralskega sodišča po Bahrinovi izročitvi, Iddin in Šahira pa sta postala izgubljena v diplomatski praznini, ujeta v pravnih luknjah, pri čemer sta bila žrtvi družinske ugrabitve. Ugrabitve, ko eden od staršev otroka odpelje v tujo državo in mu onemogoči stike z ljudmi in okoljem, ki ga je poznal prej. »Po vseh teh letih, odkar sem zadnjič objela Iddina in Šah, se mi še vedno zdi, da se bom ozrla in ju zagledala, kako sedita na kavču, medtem ko pišem te vrstice. Morda je to pravi odsev starševstva: bistvo in resničnost otrokove biti nista nič manj sveža in sladka kot tisti dan, ko ga je mogoče prvič objeti, ne glede na to, ali nas ločuje zemljepisna razdalja ali smrt,« je Jacqueline Pascarl zapisala v epilogu knjige, ko na svoja pisma otrokoma še vedno ni dobila odgovora in ko so njeni telefonski klici še vedno zveneli v prazno. Srečanje s svojo hčerjo je doživela po 14 letih od ugrabitve, ko je bila Šahira stara 20 let, nekaj mesecev kasneje pa je mamo obiskal takrat 23-letni Iddin. Od tedaj je z njima v rednem stiku. Njena pripoved bralca opominja, da otroci niso orodje za merjenje moči, maščevalnosti in želje po povračilu staršev, ki so preživeli razpad svojih razmerij. Kot pravi avtorica, je zahtevati od ugrabljenega otroka, naj izbriše svetlobo in sence, odtenke svoje lastne osebnosti, svoja komaj porojena mnenja in vrednote, zanj škodljivo in nečloveško. Protipraven odvzem otroka pa za sabo pušča neizmerno praznino in hude posledice tudi za zapuščenega starša. TINA VENGUST O AVTORICI Jacqueline Pascarl je humanitarna delavka in borka za človekove pravice. Po ugrabitvi otrok je javnost opozarjala o družinskih ugrabitvah in usode družin, ki so jih prizadela taka dejanja, predstavila v dokumentarnem filmu. Je ustanoviteljica organizacije Moč knjige, nedobičkonosnega programa za opismenjevanje otrok v državah tretjega sveta. Leta 1998 je postala ambasadorka mednarodne organizacije Care in je delala kot opazovalka na vojnih območjih na Kosovu. Po prvem obisku v Bosni in Hercegovini je zasnovala projekt Operacija Angel, katerega glavni poudarek je poiskati izvirne zamisli za pomoč otrokom in ženskam, ki se znajdejo sredi vojaških ali civilnih spopadov. 16 AKTUALNO Dr. Drago Ocvirk na enem od svojih predavanj v domačem Celju. Dr. Drago Ocvirk ni edini Saj ni res ... pa je! Tako odmeva novica, da se je eden najbolj znanih intelektualcev katoliške Cerkve v Sloveniji, prof. dr. Drago Ocvirk, odločil za slovo od duhovniškega poklica. Dva-inšestdesetletnega sivolasega duhovnika, ki je po duši vse življenje Celjan, že nekaj časa videvajo z otroškim vozičkom, saj je njegova hči stara že deset mesecev. Mimoidočim znancem, ki so ga spraševali, čigavega otroka vozi po Ljubljani, je odkrito povedal, da je to njegov otrok. Tega mu seveda niso verjeli, njegov odgovor so razumeli kot šalo. Odkar je o tem spregovoril javno, nejevernih Tomažev seveda ni več. Povedal je, da je doslej »hormonsko nevihto« utapljal v delu, ki mu ga med predavanjem na ljubljanski teološki fakulteti in kot misijonarju na Salamonovih otokih zagotovo ni manjkalo. Tam je v bogoslovju bodočim duhovnikom predaval religio-logijo, teologijo in antropologijo ter na podeželju preučeval domača verovanja. Bivanje na Salamonovih otokih je misijonarja tako prevzelo, da je o njih napisal kar dve knjigi. Veliko mlajšo partnerko, Slovenko, naj bi spoznal v misi-jonu na Salamonovih otokih, v Oceaniji. Dr. Drago Ocvirk je bil v duhovniški službi več kot štiri desetletja. Izhaja iz znane celjske družine, njegova mama je imela cvetličarno za kinom Union v Razlagovi ulici. Po gimnaziji v Zagrebu je diplomiral, magistriral in doktoriral na univerzi v Parizu, kjer je preživel sedem let. Njegova odločitev za družino in napovedana poroka seveda močno odmevata na Celjskem, kjer ima še vedno močne korenine in je priljubljen. S partnerko, ki ju osrečuje otroško čebljanje, že razmišljata o naslednjih otrocih. »Z laiziranimi duhovniki imamo normalne človeške odnose,« odgovarja kancler Škofije Celje Jože Kužnik. Duhovniki, ki se zaradi celibata od duhovniške službe poslovijo, postanejo krščanski laiki. To so vsi verniki, ki niso duhovniki. Pet izstopov In kako je s podobnimi primeri v Škofiji Celje, od koder je doma? Od nastanka celjske škofije leta 2006 se je za vrnitev v laiški stan odločilo pet duhovnikov, v vseh primerih zaradi celibata. V Celju in Velenju sta bila po dva takšna primera, eden je bil v Rogaški Slatini, vsi so škofijski duhovniki, med redovnicami in redovniki se ni poslovil nihče (za primerjavo: na območju celjske škofije je 95 škofijskih duhovnikov, 20 redovnic in 31 redovnikov). Takšni duhovniki in redovniki nato postanejo laiki - krščanski verniki, ki niso v duhovniškem poklicu. »Z laiziranimi duhovniki imamo normalne človeške odnose,« odgovarja škofijski kancler Jože Kužnik. Za vrnitev duhovnika v laiški stan je postopek dolgotrajen in v nekaterih primerih na območju celjske škofije še ni dokončan. Duhovnik, ki se želi posloviti, mora vložiti pisno prošnjo, ki jo za vsakega duhovnika rešujejo v Rimu v sodelovanju med vatikansko kongregacijo za duhovnike in konkretno škofijo ali redovno skupnostjo. V prošnji mora prosilec obrazložiti, čemu želi zapustiti duhovniški ali redovniški stan. Postopki so dolgotrajni, ko je prosilcu ugodeno, se lahko po veljavnih cerkvenih pravilih tudi cerkveno poroči. Ko se vrne v laiški stan, duhovniških obveznosti ne more več opravljati, tako ne more opravljati maše in niti verouka ne more več poučevati. Toda ... Duhovnik, kljub temu, da prestopi v laiški stan, po cerkvenih pravilih ostane v bistvu duhovnik vse življenje! »To je zato, ker je prejel duhovniško posvečenje, neizbrisno znamenje duhovništva,« pojasnjuje katoliško verovanje škofijski kancler. Kljub temu, da laizirani duhovnik ne more več opraviti maše ali poučevati verouka, lahko bližnjega, ki umira, še vedno pred smrtjo »Fazanira ušlo izpod Bi lahko bili starejši dijaki kaznovani cel Risanje po telesu z alkoholnimi flomastri, oponašanje kokoši, obmetavanje s koruzo in z moko so le nekatere potegavščine, s katerimi si starejši dijaki prvi šolski dan privoščijo dijake prvih letnikov. So to res samo »štosi« ali pa dogajanje na prvi šolski dan ni več šala? Spletni forumi so polni navdušenja nad takšnim krstom prvih letnikov, a tudi ogorčenja dijakov in staršev, ki včasih ne vedo, kaj naj naredijo. Nekateri starši celo otroka prvi šolski dan opravičijo zaradi različnih razlogov, a resničen vzrok je ravno »fazaniranje«. V mladi celjski škofiji doslej pet izstopov zaradi celibata - Kako poteka postopek? spove in pripravi na smrt (če ni v bližini »pravega« duhovnika). To je podobno kot v primeru, ko vernik, ki je prejel krst, izstopi iz Cerkve in kljub temu za vedno ostane krščenec. Poročeni novomašnik Na našem območju so torej vsi izstopi povezani s celibatom, zato se postavlja vprašanje, čemu ga Katoliška cerkev ne ukine. Protestantski duhovniki se lahko normalno poročajo, med pravoslavnimi velja, da se moški lahko poroči le do svoje posvetitve v duhovnika ter pozneje ne več (tudi v primeru, če poročen pravoslavni duhovnik postane vdovec, se ne sme več poročiti). V Katoliški cerkvi je drugače, saj protestanti duhovniškega posvečenja ne priznavajo kot zakrament, v katoliških krogih omenjajo še omejitve pravoslavnih, saj za pravoslavne škofe, ki izvirajo iz redov, prav tako velja celibat. Najbolj zanimivo je, da se lahko poročijo (pred posveče-njem v duhovnika) celo grško-katoliški verniki, ki za razliko od pravoslavnih priznavajo avtoriteto Vatikana, vodstvo papeža. Takšen primer gr-škokatoliškega novomašnika, poročenega duhovnika, je bil pred nekaj leti na Polzeli, ko je imel tam v katoliški cerkvi novo mašo domačin Gorazd Bastašič. Gre za kristjane vzhodnega obreda. Celibat v Katoliški cerkvi je bil namreč zapovedan šele v 11. stoletju, tisočletje po smrti Jezusa Kristusa. V Cerkvi so o morebitni ukinitvi večkrat razpravljali, vendar je vedno prevladalo mnenje v prid celibatu. Zakaj? Celibat naj bi bil duhovniku v oporo, da se lahko bolj posveti duhovniškemu delu in z njim vernikom, pravijo v današnji Katoliški cerkvi. Bo še dolgo tako? BRANE JERANKO Foto: arhiv BJ Tudi pogovori z nekaterimi dijaki prvih letnikov ali branje njihovih zapisov na spletnih forumih kažejo, da vsi takšnega krsta le ne jemljejo kot šalo. Mnogi ga dojemajo kot početje, ki je na meji med izživljanjem in nasiljem. Čeprav podobno meni večina staršev, se očitno nihče ni opogumil in na (celjsko) policijo prijavil sum kaznivega dejanja. Zato smo preverili, ali sum kaznivega dejanja v tovrstnem krstu sploh obstaja. Ni prijav, ni ukrepov Glede na predpise v Sloveniji bi se starši verjetno obrisali pod nosom, saj naša zakonodaja pri »fazaniranju« ne vidi znakov nasilja. Morda se bo sčasoma vendarle kaj spremenilo. Kazenski zakonik v 296. členu govori o nasilništvu: »Kdor z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče kaznuje .../ ... mu jemlje svobodo gibanja.. / ... ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do dveh let.« Ali bi lahko policija pri »fazaniranju« vendarle lahko opazila kakšne podobnosti? Lahko bi, so prepričani na policiji, vendar bi morali ob tem upoštevati, ali je bila »žrtev« telesno poškodovana. Če bi ji pri takšnem početju uničili ali poškodovali obleko, torbo ali osebno stvar, bi lahko šlo za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, za kar je prav tako zagrožena zaporna kazen. Toda zaenkrat ni prijav in ne ukrepov. Kršenje otrokovih pravic Zaradi »fazaniranja« se je za Novi tednik odzvala tudi Dijaki ne zaupajo vodstvom šol Zato nasilja ne prijavijo Pogovarjali smo se tudi z varuhom dijakovih pravic Gregorjem Timom Grünfeldom iz Dijaške organizacije Slovenije. »Fazaniranje« opredeljuje kot nasilje. Opozarja, da dijaki, ki vstopajo v prvi letniki, sploh ne vedo, da obstaja varuh dijakovih pravic in da se lahko obrnejo nanj. Obred »fazaniranja« dojemajo kot sprejem, zato se ne želijo izpostavljati, saj je v ozadju strah, kaj bi se zgodilo, če bi to naredili. »Obredi sprejemanja prvih letnikov niso nesmiselni, vendar so tisti, pri katerih gre za nasilje, nesprejemljivi,« razlaga Grünfeld. V dijaški organizaciji pripravljajo raziskavo med dijaki o nasilju v srednjih šolah, kjer bodo raziskali tudi področje tovrstnih obredov. Dosedanje ankete so pokazale, da dijaki sicer vedo, da bi se lahko obrnili na vodstvo šole, vendar mu ne zaupajo dovolj, da bi verjeli, da bo pravilno ukrepalo. Ob koncu raziskave bodo opredelili predloge za ukrepanje proti tistim oblikam »fazaniranja«, ki prehajajo mejo dovoljenega. Grünfeld še meni, da bi morali ravnatelji poostriti nadzor in ukrepe, v kolikor se bo takšen način »fazani-ranja« še nadaljeval. AKTUALNO 17 i nje« i nadzora lo z zaporom? varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. V uradu varuha so se o nesprejemljivosti teh obredov odzvali že leta 2007, ko so dobili pobudo staršev, da gre za nedovoljen način znašanja nad dijaki. Vsako leto sprejmejo v uradu kar nekaj klicev in tudi vprašanj dijakov, ki jih »fazaniranje« moti. Tudi letos je tako. »Dijaki so navajali, da krst poteka v času pouka in da pri tem ne smejo manjkati. Če manjkajo - in celo, če pri- pravice do dostojanstva, v primerih nekaterih šol tudi pravice do varnosti oziroma telesne nedotakljivosti. Ponekod se namreč nad prvošolci starejši dijaki prav izživljajo, vodstva šol in učitelji pa to dopuščajo, kar je obsojanja vredno.« Njena kritika leti na vodstva šol, češ da je obred nesmiseln, če ga dijaki ne sprejemajo in če ga doživljajo kot nasilje, pri čemer bi morali ravnatelji več pozornosti posvečati kakšnemu privze- Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer naj bi poslala oster dopis tudi na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in zahtevala ustrezno ukrepanje. nesejo opravičilo - po prihodu v šolo z njimi ravnajo še posebej poniževalno. Četrto-šolci naj bi še posebej trpinčili tiste, ki so manjkali, ker ne dovolijo, da bi se izognili tako »pomembni« zadevi,« nam je odgovorila Nussdorferjeva. »Fazaniranje« je nepotrebno in v ničemer ne prispeva k zrelosti, dodaja. »Menim, da gre za kršenje pravic otrok: temu običaju, če se mu že ne morejo odreči. Dogodek ni del šolskega programa in zato prisotnost na takem dogodku, kjer vedo, da bo prišlo do »fazaniranja«, ne more biti obvezna, še trdi varuhinja, zato je kakršno koli vzgojno ukrepanje zoper dijake, ki se dogodka ne udeležijo, v neskladju s predpisi. SIMONA ŠOLINIČ Pretirane gneče na predstavitvi nacionalnega programa za mladino v Celju ni bilo. Mladi, ki so se zbrali, so opozorili predvsem na zaprta vrata večine delodajalcev, češ da jim službe ne morejo ponuditi, če nimajo izkušenj. »Le kje naj jih dobimo?« so se spraševali. Da država problematiki mladine posveča veliko premalo denarja, pa so opozorili tisti, ki so vsak dan v stiku z mladimi. Mladi ne dobijo priložnosti za delo Nacionalni program za mladino podlaga za sprejem ukrepov Psihično ali fizično nasilje? »Popisali so nas z vsemi možnimi barvami. Zalili so nas z vodo in nas posuli z moko.« »Obmetavali so nas s koprivami, jih tlačili za majice. Nato smo morali po mestu hoditi z zastavo, na kateri je pisalo >fazani<.« »Pri nas ne sme biti ne psihičnega ne fizičnega nasilja, tudi nobene koruze, moke. Imeli pa bomo uradno >fazaniranje<, ko se dijaki, ravnateljica in profesorji zberejo v telovadnici in se nam smejijo ...« »Posprejali so nas s peno za britje in potem posuli z moko. Vmes so nas poškropili z vodo z WC-krtačkami.« »Sošolca so posprejali z barvnim sprejem. Ker ni imel zaprtih oči, je moral k zdravniku...« vir: spletni forumi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Urad RS za mladino sta v celjskem mladinskem centru predstavila nacionalni program za mladino. Gre za prvi strateški dokument, ki celovito obravnava problematiko mladih v Sloveniji. Kot kaže, je največja težava zaposlovalna politika, ki posledično prinaša še več drugih problemov. Nacionalni program za mladino je nastajal dobro letno, tudi v sodelovanju z mladinskimi organizacijami. Vlada ga je sprejela junija, še ta mesec pa naj bi ga obravnaval državni zbor. Dokument predstavlja težave, s katerimi se danes soočajo mladi, nakaže pa že tudi rešitve, kako se z njimi spopasti. Kot pravi državni sekretar na šolskem ministrstvu Aljuš Pertinač, to ni program, ki bi mladim pripisal večino krivde za to, da so v situaciji, kakršni so, temveč osvetljuje problematiko na nekoliko drugačen način kot doslej. Kako dobiti prvo zaposlitev? Bistvena težava mladih je prehod na trg dela. Tako je nujno treba vzpostaviti nova delovna mesta. »Prepričan sem, da imajo mladino v državnem zboru bo namreč sledil še en pomemben dokument - akcijski načrt. Šele v njem bodo natančno opredeljeni posamezni ukrepi, prav tako tudi količina denarja, ki ga »Mladim v Sloveniji nismo uspeli ustvariti pogojev, ki bi jim omogočili osamosvojitev,« pravi Aljuš Pertinač. Kot kaže, je stanje iz leta v leto hujše. Raziskave namreč kažejo, da je leta 2005 pri starših živelo 56 odstotkov mladih med 25. in 29. letom, leta 2008 je ta odstotek znašal že 64 odstotkov, dve leti kasneje 65 odstotkov. mladi dovolj znanja in sposobnosti, tudi pripravljeni so delati, ampak potrebujejo priložnost. Če jo bodo dobili, sem trdno prepričan, da jo bo večina tudi znala izkoristiti,« pravi Pertinač, ki o konkretnih ukrepih, ki se jih bo država lotila za izboljšanje stanja, še ne more govoriti. Sprejetju nacionalnega programa za bo država namenila za reševanje problematike. Koliko denarja bo rezerviranega za mladino, je po besedah Pertinača politično vprašanje, pri katerem bi morali biti mladi aktivnejši, kot so zdaj. »Pogrešam nekoliko aktivnejšo vlogo mladih, predvsem da bi kot družbena skupina bolj organizirano in bolj jasno zasto- pali svoja stališča. Proračunska sredstva so namreč omejena in denar uspejo dobiti tiste skupine, ki izvajajo večji pritisk.« Slab sistem »Težava ni v mladih, ampak v sistemu,« je prepričan direktor Urada RS za mladino Peter De-beljak. Tudi on poudarja, da je problem številka ena zaposlovanje. Kot so v uradu dokazali z analizami, je prav zaposlitev tista, ki vodi v svet odraslosti, v osamosvojitev, saj lahko mladi le tako rešijo stanovanjski problem, si ustvarijo družino in nenazadnje plačujejo davke. »Če bi imeli dobro zaposlovalno politiko, ne bi bilo treba razvijati politik na drugih področjih, kot je na primer stanovanjska politika,« pravi Debeljak in izpostavlja tudi problem segmen-tacije na slovenskem trgu dela. Mladi, če že imajo delo, so v 90 odstotkih namreč obsojeni na nestabilne oblike dela, ki jim prav tako onemogočajo osamosvojitev. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA Subjektivna in objektivna odgovornost Podali smo se tudi na celjske ulice in med naključnimi mladimi preverili, katere težave mladine so po njihovem mnenju najbolj pereče. Državi očitajo premajhno podporo, delodajalcem premalo priložnosti in izkoriščevalski odnos, nekaj težav pa, kot kaže, ima izvor tudi pri mladih. Adriana Vučkovič iz Celja: »Imam srečo, ker sem pravkar dobila službo. Je sicer bolj prehodna možnost, ampak je dober začetek poklicne poti. Ko pogledam okoli sebe, vidim, da veliko mojih prijateljev dela tudi po 10 ali celo 12 ur na dan, večinoma za majhno plačilo, zase in za življenje izven službe pa jim sploh ne ostaja več časa. Pri tem se vprašam, kaj sploh imamo od takšnega življenja.« Tadej Perčič iz Celja: »Med večjimi problemi mladih vidim zelo slab interes za dogajanje okoli sebe, pogrešam več pristnega stika med mladimi, več aktivnosti. Pri tem bi moral vsak pri sebi narediti nekaj več, je pa res, da tudi okolica ponuja vedno manj priložnosti za dokazovanje in učenje. Delovnih mest ni, izkušenj ne moremo pridobiti, če nam delodajalci ne dajo priložnosti za delo. Sam sem še dijak in sem priložnost za popoldansko delo sicer na srečo dobil, tako da v prihodnost gledam z optimizmom.« 18 EUROBASKET 2013 DEAN SUSTER KOMENTAR Še prosili bodo Slovenski košarkarji bodo danes proti Italiji začeli drugi del evropskega prvenstva. Za organizacijo se je naša država odločila iz več razlogov, tudi športnega, saj so poznavalci menili, da je slovenska selekcija sposobna osvojiti medaljo, kar naj bi bilo najlažje na domačih tleh. Če ob rahli sodniški pomoči v prelomnih trenutkih stežka premagaš Češko (Bartonu so dosodili korake, ko je bila nad njim storjena osebna napaka) in Gruzijo (Zoran Dragič je zacepetal, a koraki niso bili doso-jeni), pa ob drugačnih zapletih izgubiš s Hrvaško in Poljsko, potem se zdi, da je zmagovalni oder precej oddaljen. Veter v jadra »treh kraljev« znamo torej le delno izkoristiti. Kdaj nam gre najbolje? Ko nas opeharijo v lastni dvorani! Slovita Španija je imela takšno pomoč, da je prekipelo vsem. Na višku razburjenja, med minuto odmora, je »genialec nad genialci« na parket poslal plesalke v španskih oblačilih. Iz zvočnikov je zadonela Eviva Espana. V Celju, v Sloveniji? Tega prizora televizijski gledalci niste videli. Ko so navijači po nekaj sekundah dojeli, kaj se dogaja, so začeli žvižgi parati ušesa. Glasbe se ni slišalo, izgledalo je, da plesalke skačejo tja v en dan. Potem je bilo vse drugače. Zlomili smo Špance, ki bodo najbrž še tretjič zapored evropski prvaki. In zato smo prenesli dve točki v Ljubljano. Če bi v tistem trenutku sam imel možnost izbire, bi na parket poslal prav iste plesalke v istih oblačilih. Takšno bedasto, a izjemno učinkovito potezo bi morali ponoviti na tekmi z južnimi sosedi. Ko je Repeša »vtekel« na igrišče in ostal nekaznovan, bi v naslednji minuti odmora pri vodstvu gostov lahko naše razpoloženje popravila na primer Večeras je naša fešta od Tomislava Ivčiča ali Ruža hrvatska od Prljavega kazališta, morebiti celo Ja volim samo sebe od Psihomodo pop. Ni ironija, je pa res, da so se hrvaški navijači obnašali za devet plus. Niso prišli rokometni, kaj šele nogometni, je znal poudariti vsak dobro poučeni. Ko so se prvi dan pred dvorano med rajanjem skupaj zlili zeleni in kockasti dresi, je bila slika popolna. V Zagreb, Split ali še kam bi jo sicer težko prenesli... »Hvala bogu, da je konec,« so potarnali nekateri utrujeni možakarji, ki so na več prizoriščih (ob šankih) zdržali hud ritem. Vsakodnevno. Sprašujem se, zakaj je (pre)mnogim dovolj že pivo in glasna slovenskodalmatinska glasba, pravi »popdrek«. Toda obstajale so alternative. Kakovostne. V mestu seveda. Vanj se je bilo možno nemudoma pripeljati od dvorane, brez zastojev. Tudi tisti, ki zlepa niso zadovoljni, so hvalili »fan cono« na Krekovem trgu. V Hiši piva, kjer so se s celjsko skupino PUBeci še najbolj približali rokenrolu iz dvorane ( »To ni več košarka, to je že rokomet,« je največ povedal legendarni trener Maccabija), sem spoznal dva Hrvata. Eden navija za Dinamo, drugi (pametnejši; oprosti, Čonki) pa za Hajduk. Kaj vse bi lahko premlevali dan pred medsebojnim obračunom, toda onadva sta bila enoglasna: »Kako lepo mesto imate!« V nepozabnem septembrskem vremenu smo resnično zmagali, čeprav je lastnike dobrih lokalov motilo določilo o zgodnjem stišanju glasbe. Na tekmah, ki spominjajo bolj na cirkus kot na šport, bi morali prepovedati sirene, vuvuzele, piščali in omejiti število bobnov. Na EuroBasketu vsega tega ni bilo, torej nepotrebnega trušča. Le dlani in grla. Čudovito. Nepozabno vzdušje. Pravil ni kršil nihče. No, zastavo si lahko vihtel z rokami, ne pa obešeno na palico... Reprezentanti bi v primeru zmage nad Hrvaško prišli pred polnočjo v središče mesta. Nachbar je celo malce prehitro metal in v podaljšku je bila nedelja pokvarjena. Pred derbijem smo se spraševali, kdo bo sodil. Odličen poznavalec razmer si je zaželel Makedonca. Ta zna pomagati. Včasih tako, da ti je že kar nerodno. Takoj po tekmi je Božidar Maljkovič lovil Aleksandra Milojeviča, najbolj je naš selektor pospešil tik pred tunelom. Najbrž je »specialca«, ki je predrzno stopil na sceno, zgolj nahrulil in žalil. Šjor Božo je obenem hitro pozabil prvo tekmo, po kateri je bil iskren strokovni komentator, Celjan Zoran Martič. Kadetski državni prvak z Libelo leta 1982 je izbruhnil: »Izraelsko darilo!« Zasebna televizijska postaja je pridobila kredibilnost. Kako pogrešamo Erazma Lorbka, ki zna zadeti z razdalje, tudi Bena Udriha, ki bi nadomestil razglašenega Jako Lakovi-ča. »Beeeno Udrih, Beeeno Udrih!« je kričala skupina navijačev v že izpraznjeni dvorani po veličastni zmagi nad Španci. Ko so zaključili, so se sladko nasmejali. Simpatični ljubitelji športa nikakor ne morejo doumeti, da si nekdo drug ne želi medalje niti približno toliko kot oni. »Ne bomo plačali kotizacije. Na tak način prvenstva ne potrebujemo,« nas je »prestrašil« župan. Zveza je nato določila druga mesta. Ki bodo gradila in plačevala. »Še prosili nas bodo, da prevzamemo,« je napovedal Bojan Šrot. Potem je Celje dobilo še skupino s slovensko izbrano vrsto. Vprašanje je, če bomo še kdaj tako uživali. Goranu Dragiču je uspelo nekaj izjemnih akcij. Edo Murič je proti Hrvaški v zadnji minuti zabil za vodstvo s 65:64 ... Nepozabno s Špan ostalo v mejah pri Nesmiselno bi bilo vse skupaj ocenjevati na podlagi zadnje tekme - Lakovič: »Zmaga s Španci nas lahko tudi zavede« - Domov tudi favoriti Za Slovenijo je prvi del evropskega košarkarskega prvenstva, nadaljevanje najboljših ekip iz Ljubljane (Tivolija) in z Jesenic je sledilo že včeraj, danes pa se bodo v prvem krogu spopadle najboljše reprezentance iz Celja s tistimi iz Kopra. Organizatorji so v Celju prvenstvo v uvodnih šestih dnevih izpeljali brez večjih ali vidnih napak. Dvorana Zlatorog je nekajkrat pokala po šivih. Vzdušje je bilo večinoma peklensko, ko je igrala Slovenija. Dvorana Zlatorog je imela 4.700 sedežev in 160 mest za novinarje. V vrvežu pred dvorano se je bilo včasih težko znajti, v njej pa je bil pravi red. Slovenija - Češka 62:60 Ni veliko manjkalo, da bi se mega veselica začela klavrno. Po 32:32 je našim košarkarjem uspel delni izid 13:4 in vodstvo s 45:36 je bilo obetavno, ko v naši selekciji ni nihče izstopal. Obe mo- štvi sta tekmovali, katero bo zgrešilo več prostih metov. Poldrugo minuto pred koncem so Čehi izenačili, nakar je Nachbar od štirih zadel le en prosti met. Nekaj sekund pred koncem je pri gostih poskušal izenačiti Barton, po očitni osebni napaki pa je izraelski sodnik dosodil prekršek korakov. Selektor Božidar Maljkovič je tudi na podlagi tega izjavil: »Dejal sem igralcem, da smo očitno zelo dobri ljudje, kajti pomagali so nam bog in dobre vile. Ko je nekaj igralcev odpovedalo nastop za našo reprezentanco, smo se vprašali, zakaj sploh organiziramo prvenstvo. Potem so si moji fantje sami naložili breme na pleča z zmagami na pripravljalnih tekmah. Nihče ni igral tako briljantno kot Slovenija. Vsi so nas hvalili. In smo naleteli na Češko, po profilu za nas najbolj neugodno ekipo.« Tudi bivši član laškega Zla-toroga Nebojša Joksimovič ni ovinkaril: »Nismo preki- njali njihovih hitrih akcij z >malimi faulk Želeli smo se sprostiti, a ni šlo. Imeli smo srečo, to moramo priznati.« Balažič je dosegel 11 točk, Blažič, Nachbar in Vidmar po 9. Finska je ugnala Turčijo, Nemčija pa Francijo. Mnogi so upali na presenečenje tudi naslednji dan. »S Španci bomo dobro igrali le v primeru, če jih ne bomo prosili za avto-grame ...« je svoj repertoar šaljivih pripomb začel Maljkovič. Slovenija -Španija 78:69 Slovenija je v 2. krogu za razliko od prve tekme proti Češki, ko je bila trema skoraj močnejša od kakovosti slovenskih junakov, pustila dušo, srce in žal tudi zob (Vidmarjev) na parketu dvorane Zlatorog, ki je bila priča še eni zgodovinski zmagi, tokrat eni največjih v slovenski košarki. Evropska prvakinja Španija je padla z razliko devetih točk! Videli »Celjani ste z organizacijo rokometnih tekem pridobili izkušnje, ki ste jih s pridom uporabili kot gostitelji EuroBasketa. Menim, daje prvenstvo dobro organizirano, krasna pa je tudi publika, ki igralce ponese naprej. Take publike ni nikjer,« je dejal Marinko Dragič, ki je skupaj z ženo iz prvih vrst spremljal nastope svojih dveh sinov in občutke po prvih zmagah Slovenije opisal kot ftlmske. Družina Dragič sicer velikokrat obišče Celje, saj ima tu sorodnike, pri katerih je bivala tudi v prvem delu tekmovanja. EUROBASKET 2013 19 Gašperju Vidmarju je španski tekmec izbil zob, pa je vseeno odigral tekmo do konca. j o, čakovanj Razpored Četrtek, 12. septembra Slovenija - Italija (21.00) Sobota, 14. septembra Grčija - Slovenija (21.00) Ponedeljek, 16. septembra Finska - Slovenija (21.00) smo igro in poteze, ki jih pogrešamo v sodobni košarki. Genialni Goran Dragic je poskrbel, da se je izkazal tudi njegov brat Zoran, dvakrat pred zvokom sirene iz izjemno zahtevnega položaja: »Če ne bi šli v pravi >fajt< z njimi, bi nas >razbili<.« Najbolj preudaren v izjavi je bil Jaka Lakovič: »Zmaga nas lahko ponese, lahko pa nas zavede in bomo imeli težave. Še vedno smo ista ekipa.« Občinstvo je bilo fantastično, brez trobil. Vodja na igrišču je bil Boštjan Nachbar: »Žoga je krožila, preprečevali smo protinapade, lovili smo njihova krila 40 minut, tudi nekaj naših metov je šlo srečno skozi obroč. Upam, da to ni bil naš višek na prvenstvu.« Da nihče ne more delati več od slovenskih košarkarjev in da se nihče ne more bolj boriti, je spet ponovil Maljkovič in dodal: »Usmerili smo se na Marca Gasola, ki je kot satelitska antena, vse se odvija preko njega. Spet se je zgodilo presenečenje. Veliko jih še bo.« G. Dragič je zbral 18 točk, Nachbar 14, Z. Dragič 12. Slovenija -Gruzija 72:68 Po treh krogih EP so stoodstotni izkupiček imeli košarkarji Ukrajine, Grčije, Italije in Slovenije, ki so komaj štrli Lestvica predtekmovalne skupine C v Celju 1. Španija 4 zmage / 1 poraz 369/269 2. Hrvaška 4/1 337/341 3. Slovenija 4. Češka 5. Gruzija 6. Poljska 3/2 2/3 1/4 1/4 347/344 316/339 366/394 329/377 Lestvica skupine F v Ljubljani (Stožice) 1. Italija 2 zmagi / 0 porazov 2. Španija 1/1 3. Slovenija 4. Finska 5. Hrvaška 6. Grčija 1/1 1/1 1/1 0/2 odpor Gruzincev. Dvorana Zlatorog je znova slavila, predvsem zato, ker si je Slovenija praktično že priigrala uvrstitev v drugi del. V treh četrtinah je bila slabša, toda drugo je dobila z 31:13. Izstopal je Lorbek z 18 točkami, najbolj sta mu sledila brata Dragič, Zoran 12 (pri zadnjem slovenskem napadu so mu sodniki spregledali prekršek korakov) in Goran 11. »Najprej bi se zahvalil trenerju Igorju Kokoškovu, ki je učil Gorana Dragiča in ga spravil na to raven. Rad imam njegovo košarko,« je bil le eden od Maljkovičevih komplimentov tekmecem. Navdušenje pred nedeljsko tekmo s Hrvaško se je še stopnjevalo. Slovenija - Hrvaška 74:76 (65:65) Do 50:37 je bilo kot v transu. V obeh četrtinah so gostje zgodaj izpolnili bonus, Lorbek (skupno 16 točk) in Dragiča (Goran 23, Zoran 11) so bili neulovljivi. Ko bi morali južne sosede dotolči, pa se je kot zid pojavila conska obramba. Nekajkrat so jo »prebili«, kasneje skušali odločiti s številnimi meti od daleč. Samozavestni Hrvati so nato vselej ob povišanju zaostanka odgovorili s trojko. Po nekaj čudnih sodniških odločitvah je padla zbranost. 20 sekund je preostalo za zmagoviti met, po prekršku (šele četrtem) pa le še tri. Nachbar je imel v rokah zmago, štiri točke za Stožice in rajanje do jutranjih urah (reprezentanca je v primeru zmage obljubila prihod na Krekov trg), toda žoga ni šla skozi obroč. V podaljšku so gostje blesteli. Po prvem porazu je bil Maljkovič besen kot ris: »Mi moramo popravljati svoje napake, toda makedonski sodnik je zadnjih šest odločitev sprejel v našo škodo. Tega normalen človek ne more storiti. Murič je zabijal žogo v koš, nasprotnik pa ga je vlekel za roko. Lahko pogoltnemo eno krivico, številnih pa ne. Bogdano-vič je napravil prekršek v napadu, dosojen je bil Mu-riču. Zoran Dragič je vrgel žogo v tablo, od koder so mu jo izbili, toda koš ni bil priznan. Igramo pošteno in potrošimo veliko energije, zato je za nas vsaka odločitev zelo pomembna. Upam, da se ne bo vse skupaj izrodilo. Sploh ne vem, kdo je ta sodnik in kdo ga rine v ospredje. Je pa tudi res, da ko vodimo za 10 točk ali več, si ne smemo privoščiti zasebne zabave.« Tudi Gogi Dragič ni hranil očitkov: »Sodnikov res ne razumem. Najbolj me je začudilo, ko sem reševal žogo. Padel sem na hrvaško klop, kjer me je njihov trener Su- nara prijel oziroma potegnil. Selektor Repeša je prikorakal do polovice igrišča, nekaznovano. Proti Poljski moramo dati jajca na mizo in zmagati.« Obstajala je teorija, da bi Slovenija celo izpadla, in Maljkovič nas je nagovoril: »Ste računali? Lahko izpade-mo, če izgubimo s Poljsko, Češka pa premaga Hrvaško? Bil sem zelo slab matematik. V gimnaziji so mi pač dali dvojko, čeprav sem imel v enem letu 32 cvekov.« Slovenija - Poljska 61:71 Pred 43 leti so jugoslovanski košarkarji postali v Ljubljani svetovni prvaki po zmagi v odločilni tekmi proti ZDA, zaradi sistema vsak z vsakim pa so se nato od občinstva poslovili šele na naslednji tekmi. Utrujeni in opiti (dobesedno) so visoko izgubili s Sovjetsko zvezo. Tudi tekma Slovenije s Poljsko ni veliko odločala; zmaga bi nam prinesla drugo, pristali pa smo na tretjem mestu, kar je bistveno zgolj glede razporeda v Stožicah. Višek zadnjega dneva je bil obračun med Hrvati in Čehi, ki so stoično prenašali izvedbo očitno pripravljenega scenarija. »Poljska je imela dobro obrambo. Naša je bila slaba, imeli smo le tri razpoložene igralce. Toda za nas ta tekma ni bila pomembna,« je sklenil Maljkovič. Ni se pa vse končalo pri tem. Goran Dragič je reagiral neprimerno, ko ga je glede slabe igre pobaral eden izmed novinarjev. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA KZS 0i ' V—M \ ■I -- r »Fante lahko samo pohvalim. Igra bazira predvsem na obrambi in kadar odigrajo dobro obrambo, sledijo kontranapadi in dosegamo lahke koše. Svoje naredi še publika, ki da še dodaten zagon. Sicer pa bi si gotovo želel, da bi bil eden izmed dvanajstih igralcev na parketu, ampak na žalost se mi je že drugič zapored zgodilo, da sem med zadnjimi izpadel iz reprezentance, ampak se ne predajam, še naprej bom trdo delal in čakal svojo priložnost,« je povedal košarkar iz Šentjurja Luka Lapornik. 20 ŠPORT Deseta obletnica Arene Petrol Slavnost na sredini pokalni tekmi z Zavrčem Jutri s Slovanom, v sredo z Gorenjem Tako velenjski kot celjski rokometaši so državno prvenstvo začeli z zmagama. Gorenje je bilo že v petek boljše od Slovana v Ljubljani, ekipa Celja Pivovarne Laško pa je nato v Novem mestu premagala Krko s 27:18. Najboljša strelca sta bila Gašper Marguč s šestimi in Ivan Sliškovic s štirimi goli. Tekmo si je ogledala številna delegacija iz Zagreba. Preverila je moč tekmeca v ligi prvakov. Celjani bodo jutri gostili ekipo Slovana, veliki derbi z Gorenjem pa bo v sredo v Rdeči dvorani. DŠ Preko Oberstdorfa do Sočija? Celjska umetnostna drsalka Daša Grm se je uvrstila na zaključek kvalifikacij za nastop na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju. Boji za zapolnitev preostalih mest bodo med 25. in 28. oktobrom v nemškem Oberstdorfu. Interne kvalifikacije so bile na drsališču v celjskem mestnem parku, udeležile so se jih predstavnice desetih držav. Grmova je osvojila drugo mesto in v internem dvoboju ugnala Ljubljančanko Niko Cerič. DŠ Derbi Intercomu Dvanajsti krog letne celjske lige v malem nogometu na Skalni kleti ni postregel s presenečenji, po derbiju pa je ekipa Šargi&Kralj izgubila priključek z vodilnima moštvoma. Izidi: Bolnica Celje - Hudinja Champion pub 3:4, Amaterji Občina - Novem 5:1, Engrotuš - Maček tisk 2:2, Intercom - Šargi&Kralj 4:3. Vrstni red: Intercom, All-in (tekma manj) 28 točk, Šargi (tekma manj) 22, Engrotuš 13, Maček tisk 12 ... Razpored tekem 13. kroga v ponedeljek, 16. septembra: Šargi - Bolnica (18.00), Maček tisk - Intercom (18.50), Hudinja - Novem (19.40), All-in - Engrotuš (20.30). DŠ Že desetletje je minilo od uradne otvoritve novega celjskega nogometnega štadiona. 12. septembra leta 2003 je na tekmi 1. slovenske lige Celje premagalo Ljubljano s 3:1. Strelec prvega gola je bil Simon Sešlar. Prva tekma je bila sicer odigrana tri dni prej, ko sta se mladi reprezentanci Slovenije in Francije razšli brez zadetkov. V Areni Petrol so kasneje gostovale tudi slovite reprezentance, Nemčija, Italija, Nizozemska, Češka, Norveška, Romunija, Škotska ... V soboto bodo celjski nogometaši gostovali v Novi Gorici, zato bo slovesnost ob obletnici v sredo, ko se bosta Celje in Zavrč spopadla v osmini finala pokala Nogometne zveze Slovenije. Močič zdrav! Varovanci trenerja Miloša Rusa so med prvenstvenim premorom zaradi dveh nastopov reprezentance odigrali prijateljsko tekmo v Slovenski Bistrici. Tamkajšnjega tretjeligaša so premagali z 9:1. Po dolgotrajni rehabilitaciji se je v moštvo vrnil napadalec Marijo Močič, poškodbo pa je zacelil tudi branilec Matej Centrih. Po dva gola so dosegli Andraž Žurej, Iztok Močivnik in Gregor Bajde, po enega pa William Franklin Vicente, Igor Jugovič in Ivan Jovanovič. Manjkala sta Blaž Vrhovec in Miha Zajc. V Ajdovščini sta igrala za mlado reprezentanco, ki je v 3. krogu kvalifikacij za evropsko prvenstvo osvojila prvo točko, proti Danski (2:2). Vezist Vrhovec je igral do 79. minute, napadalec Zajc pa je stopil na zelenico v 58. minuti. Dolga zvestoba Eterovica Tudi nogometaši Rudarja so prvenstveno pavzo izkoristili za prijateljsko srečanje in Slovenj Gradec premagali s 7:0. Med strelci sta bila tudi Mate Eterovic in Denis Klinar, ki sta pogodbi podaljšala do junija 2016. Zaostala tekma 5. kroga 2. SNL med Šampionom in Aluminijem je bila v Slovenskih Konjicah, zaključila se je z remijem 2:2. Kovač in Čre-tnik sta zadela za celjsko moštvo, nakar so gostje iz Kidričevega izenačili v 79. minuti. Šampion ostaja predzadnji, Šmartno pa je včeraj imelo priložnost v Krškem, da se z zmago izenači z vodilnima Kalcerjem in Dobom. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT Panorama ROKOMET 1. SL, 1. krog: Slovan - Gorenje 30:37 (15:17); Pogačnik, Vuglač 6; K. Cehte 8, Šoštarič 7, Papež, Skube 5, Medved 4, S. Burič, Gams, Oštir, Duj-movič 2, Krka - Celje Pivovarna Laško 18:27 (9:13); Sve-telšek 5, Špende 4; Marguč 6, Sliškovic 4, Lekai, Žvižej 3, Mlakar, Žuran, Zelenovič, Žabič 2, Blagotinšek, Janc, Poteko 1. NOGOMET 2. SL, 5. krog: Šampion - Aluminij 2:2 (0:1); Kovač (55), Čretnik (59). Vrstni red: Radomlje, Dob 12, Šmartno 9, Šenčur, Aluminij, Ankaran 7, Veržej 6, Krško, Šampion 4, Bela krajina 0. 3. SL - vzhod, 3. krog: Dravinja - Ljutomer 1:0 (1:0); Naglič (38), Maleč-nik - Šentjur 3:0 (2:0), Čar-da - Šmarje 0:0. Vrstni red: Drava, Dravinja, Grad 7, Beltinci 6, Malečnik 5, Šmarje, Nafta 4, Tromejnik, Bistrica, Odranci 3, Rakičan, Čarda 2, Ljutomer, Šentjur 1. Štajerska liga, 3. krog: Kovinar - Šoštanj 1:0 (0:0); Ro-žman (55), Mons Claudius - Dravograd 1:1 (1:0); Krivec (73), Žalec - Zreče 0:4 (0:1); Boček (26, 87), Tolar (68), Obrovnik (84). Vrstni red: Fužinar 9, Dravograd 7, Zreče, Peca, Pohorje 6, Pesnica, Radlje, Slovenj Gradec, Kovinar 4, Žalec 3, Mons Claudius, Šoštanj, Marles hiše 1, Lenart 0. MNZ, MČL Celje, 3. krog: Kozje - Radeče 0:1 (0:1); Pukl (15), Vojnik - Rogaška 2:5 (0:4); Kotnik (49), So-kolovski (52); Kantolič (12, 45), Tadina (23), Kotnik (3-ag), Grošič (82), Krško B - Mozirje 0:0. Vrstni red: Rogaška 9, Krško B 7, Mozirje 5, Radeče 3, Vojnik 1, Kozje 0. (MiK) Športni koledar Petek, 13. 9. ROKOMET 1. SL, 2. krog: Celje Pivovarna Laško - Slovan (18). Sobota, 14. 9. ROKOMET 1. SL, 2. krog: Ribnica - Gorenje (19). NOGOMET 1. SL, 9. krog, Velenje: Rudar - Luka Koper (18), Gorica - Celje (20). 2. SL, 6. krog: Dob - Šam-pion (16). 3. SL - vzhod, 4. krog: Ljutomer - Šentjur, Šmarje - Grad, Dravinja - Beltinci (16.30). Štajerska liga, 4. krog: Lenart - Zreče, Pesnica - Žalec, Šoštanj - Mons Claudius, Peca - Kovinar Štore (16.30). MNZ, MČL Celje, 4. krog: Radeče - Mozirje, Rogaška - Krško B, Kozje - Vojnik (16.30). Nedelja, 15. 9. NOGOMET 2. SL, 5. krog: Šmartno 1928 - Šenčur (16). Sreda, 18. 9. NOGOMET Pokal NZS, osmina finala: Šmartno 1928 - Aluminij, Velenje: Rudar - Krka (16.20), Celje - Zavrč (17). ROKOMET 1. SL, 3. krog, Velenje: Gorenje - Celje Pivovarna Laško (19). Velika pridobitev: »Fun park« NK Celje Tekme članske ekipe NK Celje odslej ne bodo več zgolj tekme. Celjski klub se trudi, da bi bile tekme druženje družin s svojimi najmlajšimi ter posledično sprostitev oziroma zabava po napornih vsakdanih. Na obračunu Celja in Triglava so odprli »fun park«, ki je namenjen predvsem najmlajšim. Gre za veliko pridobitev, ki bo dodatno začinila vzdušje pred tekmami, potem ko otrokom ponuja veselo risanje, tekmovanje v strelih na gol, predvsem pa druženje s svojimi vrstniki. Najmlajši so otvoritev »fun parka« pospremili z navdušenjem. Z njimi bo tako eno uro pred vsako domačo tekmo zagotovo še kako zabavno. Pripeljite svoje najmlajše ter se zabavajte skupaj z Nogometnim klubom Celje. Promocijsko besedilo www.cinkarna.si CINKARNA Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje Postani obraz NK Celje V Nogometnem klubu Celje od konca avgusta vodijo nagradno akcijo Postani obraz NK Celje za sezono 2013/2014. Gre za igro deklet, ki v igri sodelujejo tako, da na facebook profilu NK Celje objavijo svojo fotografijo, s tem pa se potegujejo za številne »všečke«. Pripadnica nežnejšega spola, ki bo zbrala največ »všečkov«, bo postala obraz celjskega kluba za letošnjo sezono. Nagradna akcija bo trajala do ponedeljka, 30. septembra, ko bodo razglasili zmagovalko. Punce, objavite fotografijo na facebook profilu NK Celje ter si poleg laskavega naziva prislužite fotografiranje s klubskim fotografom in večerjo z nogometašem po izbiri. Več informacij vam je na voljo na facebook profilu NK Celje. Promocijsko besedilo Nov celjski atletski rod V Celju je bilo državno atletsko prvenstvo za pionirje in pionirke. Mladi člani celjskega Kladivarja so v konkurenci do 16 let osvojili enajst medalj. Državni prvaki so Gašper Zaveršnik v troskoku (12,64 m), Anej Zupanc v teku na 300 metrov (35,66 sek), Lina Čater v metu kladiva (42,35 m) in Zala Ahtik v teku na tisoč metrov (3:00,79 min). Podprvaki so postali Ana Intihar Marulc v hitri hoji na 1.600 m, Miha Plevčak v teku na 300 m, Zala Ahtik na 2.000 in štafeta pionirk 4x300 m v postavi Barbara Pušnik, Tija Ocvirk, Maša Žgajner in Ana Zagrušovcem. Tretja mesta pa so osvojili Jan Vukovič (1.000 m), Gašper Zaveršnik (skok v daljino) in štafeta pionirjev 4x300 m v postavi Matija Cvikl, Jan Vukovič, Miha Plevčak in Anej Zupanc. DŠ KRONIKA 21 Slatinska Prvomajska ulica dobra ali slaba varnost? Vzrok junijske smrtne nesreče naj ne bi bil povezan s stanjem na cesti Prometni poznavalci vedo, da velja občina Rogaška Slatina za območje, kjer so zelo dobro poskrbeli za kolesarske poti in varnost kolesarjev. Pri tem se v zadnjih letih jezijo stanovalci Prvomajske ulice, ki naj bi že več let opozarjali, da za splošno prometno varnost v njihovi ulici vendarle ni poskrbljeno tako, kot bi moralo biti, predvsem z vidika prevelike hitrosti voznikov. Na občino so pred leti naslovili tudi peticijo za boljšo ureditev prometa. Junija letos se je v tej ulici zgodila tudi tragična prometna nesreča, ko je vinjen voznik do smrti zbil starejšo mopedistko. tomobila je zaradi neprimerne Stanovalce je motila tudi hitrosti zapeljal na robnik ob prevelika gostota prometa, desnem robu vozišča, kjer je po nekaj metrih vožnje trčil v betonske stopnice pri stanovanjski hiši. Ob trčenju je vozilo odbilo in obrnilo, da je padlo nazaj na cesto in zdrselo naravnost v žensko, ki se je pripeljala mimo. 61-letnico, ki je pri vožnji uporabljala čelado, je v trčenju odbilo čez hodnik za pešce, kjer je z med drugim so zahtevali postavitev talnih hitrostnih ovir za umirjanje prometa in večji policijski nadzor hitrosti, saj naj bi nekateri vozniki po ulici »šibali kot nori« in s tem ogrožali stanovalce. 29. junija letos je v večernih urah ravno v Prvomajski ulici umrla 61-letna voznica kolesa z motorjem. 30-letni voznik osebnega av- Čeprav niti na občini niti na policiji vzroka letošnje junijske nesreče neposredno ne povezujejo s prometnim stanjem v Prvomajski ulici, se pojavlja vprašanje, ali bi hitrostna ovira na tej cesti ali še večja vidnost policistov morda le preprečili nesrečo. Tudi drugi vozniki bi - preden bi zapeljali v ulico - vedeli, da je policija tam večkrat navzoča, in bi že zato zmanjšali hitrost. glavo trčila v zid stanovanjske hiše. Umrla je na kraju nesreče. 30-letni povzročitelj je bil močno vinjen, saj je imel kar 1,04 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Hitrostna ovira v tej ulici zaenkrat ni predvidena, saj glede na odgovore občine tehnična specifikacija za javne ceste ne predvideva namestitev takšnih ovir na povezovalne ceste, kot je Prvomajska ulica. Policija trdi, da nadzore prometa na tej lokaciji opravlja, to naj bi storila celo dva dni pred omenjeno tragično nesrečo, vendar prometniki takrat niso zaznali nobene kršitve. Občina: »Urejali smo in še bomo.« Na občini se problema na tej ulici zavedajo in pravijo, da so bili stanovalci z njimi v zadnjih letih že večkrat v stiku. Leta 2006 je občina zgradila vzporedno prometnico, ki je promet na Prvomajski cesti sicer nekoliko razbremenila. Tri leta kasneje so v Rogaški Slatini dokončali tudi rondo in s tem spet znižali število motornih vozil v Prvomajski ulici. Leta 2010 so prenovili celotno traso obstoječe Prvomajske ulice v skupni dolžini 1761 metrov. Med drugim so obnovili konstrukcijo vozišča, cesto preplastili, uredili robnike in odvodnjavanje, dogradili Kaj vedo priče? Začetek zaslišanj prič v sojenju zaradi goljufije pri obnovi Betnave Tudi minuli petek se je v Celju nadaljevalo sojenje Mirku Krašovcu, nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije. Brani se očitkov, da je bil vpleten v goljufijo pri pridobivanju evropskega denarja pri obnovi dvorca Betnava. Na eni od preteklih obravnav je pričal Marjan Hribar, ki je bil v času projekta obnove Betnave direktor direktorata za turizem pri ministrstvu za gospodarstvo. Ta je dejal, da se s Krašovcem nikoli ni pogovarjal o zahtevku za izplačilo evropskega denarja. Kot je znano, Krašovec ves čas trdi, da je bil na podlagi pogodbe izključni nosilec projekta Vegrad in da pri goljufiji ni sodeloval. V petek je pred sodni senat, ki ga vodi sodnica Romana Gradič, stopil Andrej Skale, ki je bil pred leti zaposlen v Vegradu. V času, za katerega se Krašovcu očita kaznivo dejanje, je bil Skale vodja del na gradbišču oziroma operativnega dela. Krašovca naj bi na sestankih srečal le enkrat, a je težava na sojenju nastala, ker se ni mogel spomniti, kdaj. Ali je bilo to v začetku projekta jeseni 2009 ali pozno spomladi naslednje leto? To pa je ključno, saj Krašovec trdi, da se je iz projekta umaknil. Njegov odvetnik trdi, da je Krašovec bil na sestanku, vendar leta 2010, ko je vsa zadeva z Vegradom padla v vodo in je projekt nazaj prevzela mariborska nadškofija, ki je poskušala rešiti nastalo zadevo. Leta 2010 so bile v Vegradu namreč že tudi težave pri poslovanju. Tudi Skale je omenil, da so kar nekaj mesecev čakali na beton zaradi težav pri dobavi, tudi delavci so že stavkali. Je pa omenjal tudi večkratne sestanke glede projekta Betnava na gradbišču, na katerih naj bi bila prisotn nekdanja direktorica Betnave Dragica Marinič in Anton Ekart iz mariborske nadškofije. Kot je znano, sta zaradi spornih poslov pri tem že pogojno obsojena, saj sta krivdo priznala. Krašovec na vprašanja sodnice, tožilstva in obrambe še ni odgovarjal, to naj bi storil, ko bodo zaslišali vse priče. SIMONA ŠOLINIČ Prvomajska ulica v Rogaški Slatini 29. junija letos, ko se je zgodila najhujša nesreča doslej. Od leta 2008 do konca letošnjega avgusta se je v tej ulici (v statistiko so vštete tudi nesreče na novi vzporedni cesti) zgodilo 21 prometnih nesreč, 10 se jih je pripetilo na parkiriščih. 4 nesreče so se zgodile zaradi neprilagojene hitrosti, 3 zaradi vzroka izsiljevanja prednosti, v 2 primerih je šlo za nepravilno stran in smer vožnje. V sedmih nesrečah so se ljudje poškodovali, v 13 primerih pa je bila povzročena le gmotna škoda. javno razsvetljavo in hodnik za pešce. »Končni in bistven rezultat tega je zmanjšanje števila vozil v Prvomajski ulici. Vzporedna prometnica je po gradnji »prevzela« okoli 60 odstotkov prometa, ki je bil pred njeno gradnjo usmerjen v Prvomajsko ulico. To štejemo kot dober dosežek in rezultat na področju prometnih razmer navkljub podanim očitkom občanov,« so za Novi tednik sporočili iz Občine Rogaška Slatina. Letos naj bi občina končala gradnjo križišča Prvomajske ulice z zunanjo obvoznico. »Dogradili bomo površine za pešce in odstavne ter zavijalne prometne pasove kot najpomembnejše varne ureditve prometnih križišč. Vrednost del znaša 800 tisoč evrov,« še dodajajo. Slatinska policija: »Ta cesta ne izstopa!« Kot pravijo na slatinski policijski postaji, Prvomajska ulica po številu nesreč in posledicah nikakor ne izstopa. Dodajo še, da povprečne hitrosti voznikov na tej cesti niso visoke. Imajo pa policisti predvsem problem z laserskim merjenem hitrosti na tej lokaciji, saj pravijo, da je zaradi karakteristik ceste to skoraj nemogoče. Pred časom so se morali policisti odzvati zaradi prijave, ki so jo podali stanovalci zaradi voznikov tovornih vozil, saj je v ulici tak promet popolnoma prepovedan. Takrat so kršiteljem izdali kar nekaj kazni. Toda stanovalci, s katerimi smo se pogovarjali, tudi danes policiji svetujejo, naj vseeno še enkrat vzame pod drobnogled ravno tovorna vozila, saj se vozniki pravil ne držijo ali celo spregledajo prometni znak. Ne glede na vse policija ugotavlja, da se je zaradi vseh dosedanjih vzdrževalnih del na tej relaciji in gradnje nove vzporedne povezovalne ceste od središča mesta do Žiberni-ka in nadalje do naselja Spodnje Negonje stanje prometne varnosti v Prvomajski ulici bistveno izboljšalo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT Od 1. 1. 2008 do 31. 8. letos so v Prvomajski ulici ugotovili 253 kršitev Zakona o varnosti cestnega prometa, 48 kršitev Zakona o pravilih cestnega prometa, 3 kršitve Zakona o voznikih, 7 kršitev Zakona o motornih vozilih, 1 kršitev Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu in 4 kršitve po Zakonu o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev. V teh letih so ugotovili samo 8 kršitev hitrosti. V tej ulici je hitrost s splošnim predpisom omejena na 50 kilometrov na uro. Na dveh odsekih so hitrost s prometnim znakom omejili na 40 kilometrov na uro, pred krožnim križiščem pa celo na 30 kilometrov na uro. Iščejo pobeglega voznika Povzročil nesrečo in odpeljal Pretekli četrtek nekaj minut pred 15. uro se je na lokalni cesti v Velenju, in sicer v neposredni bližini Kinološkega društva Velenje, zgodila prometna nesreča s pobegom. Voznik neznanega manjšega osebnega vozila srebrne barve - lahko bi šlo za osebni avto znamke Peugeot - je zapeljal čez prekinjeno ločilno črto na nasprotni vozni pas. Voznik, ki je takrat pripeljal pravilno nasproti, je poskušal preprečiti čelno trčenje, zato je sunkovito zavil levo in zapeljal na travnik, trčil v drevo in se pri tem poškodoval. Neznani voznik, ki je povzročil nesrečo, je odpeljal v smeri proti Šoštanju. Zaradi razjasnitve okoliščin nesreče policisti naprošajo morebitne očividce, da pokličejo na 113. 22 INFORMACIJE Obsežne protipoplavne ureditve v Celju, Lučah in Laškem PRVE UČINKE PROTIPOPLAVNIH UKREPOV LAHKO V CELJU PRIČAKUJEMO NASLEDNJE LETO V Celju v jesenskih mesecih odpirajo nova gradbišča Prihaja jesensko obdobje, ki so ga ob Savinji v zadnjih letih vse prevečkrat zaznamovale poplave. Verjetno smo se nanje v zadnjem času spomnili äe pogosteje kot ponavadi, ko smo opazovali dela, ki na Savinji in njenih pritokih od spomladi 2012 potekajo v okviru kohezijskega projekta Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje - lokalni ukrepi. Čeprav si vsi skupaj želimo, da bi bili čimprej varni pred poplavami, pa bo potrebno na učinke ukrepov še nekoliko počakati. Gre namreč za obsežen projekt in ogromno ureditev, ki bodo v celoti končane sredi leta 2015. ZELO ZAHTEVEN IN OBSEŽEN PROJEKT Eden zahtevnejših okolj-skih projektov Po podatkih izvajalca je do sedaj izvedenih približno tretjina v okviru projekta načrtovanih del. Čeprav Številka na prvi pogled ni velika, je potrebno poudariti, da za tistim, kar lahko vidimo v živo na terenu, stoji še ogromno drugega dela. Ureditev poplavne varnosti Celja, ki je le en, a daleč najobsežnejši del kohezijskega projekta, katerega investitor je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS, je eden zahtevnejših okoljskih projektov in sploh prvi takšen v Sloveniji. Samo za Celje kar 39 gradbenih dovoljenj V Celju bodo ukrepi zajeli kar 8 vodotokov - poleg Savinje tudi njene pritoke Vo-glajno, Hudinjo, Koprivnico, Ložnico, Podsevčnico, Sušnico in Vzhodno Ložnico, Dela so razpršena tako-rekoč po celotnem območju Celja, vsak vodotok in vsaka mikrolokacija pa imata svoje specifičnosti in zahteve. Projekt ne zajema zgolj izvedbe del na terenu, pač pa tudi pripravo projektne dokumentacije in pridobitev potrebnih zemljišč, vzporedno pa zaradi obsežnosti projekta poteka več postopkov. Pri pripravi ukrepov je ključno sodelovanje s pristojnimi institucijami -zavodom za varstvo narave, zavodom za varstvo kulturne dediščine, zavodom za ribištvo in drugimi. Veliko Časa in energije vzamejo dogovori glede zemljišč, njihovega odkupa ali služnostne rabe s številnimi posamezniki in drugimi subjekti. Za kako obsežno delo gre, pove podatek, da bo za ureditve, predvidene le za območje Celja, potrebnih kar 39 gradbenih dovoljenj, pri Čemer je za pridobitev vsakega gradbenega dovoljenja potrebnih od 6 pa vse tja do 17 soglasij soglasodajalcev. Treba je doseči tudi dogovore z lastniki zemljišč, kjer so predvidena dela oz. ki jih bodo dela neposredno zadela. Ob dejstvu, da je za de) ukrepov oz. območij, kjer se le-1 i izvajajo, potrebna tudi presoja vplivov na okolje oz. pridobitev okolje varstvenega soglasja, za katerega se na ravni države vodi še dodaten zahteven postopek, je lažje razumeti obsežnost in trajanje projekta. PROTIPOPLAVNE UREDITVE POLEG CELJA TUDI V LAŠKEM IN LUČAH Dela v Laškem zaključena. v Lučah končana prva faza, v Celju po pridobitvi okoljevai stvenega soglasja dela v prihodnjih mesecih ie intenzivnejša Na območju Celja je trenutno odprtih več gradbišč. Nekatera med njimi bodo v jesenskih mesecih zaključena, po pridobitvi pravnomočnega okoljevarstvene-ga soglasja, ki sicer zamuja več mesecev, pa bodo v naslednjih mesecih gradbene aktivnosti v Celju še okrepili in prilagojeno vremenskim razmeram bodo delali tudi v zimskih mesecih. V Laškem, kjer so gradbeni stroji svoje delo končali že konec lanskega leta, čakajo le še na izdajo uporabnega dovoljenja, v Lučah pa so končali prvo fazo predvidenih ureditev, dela pa bodo nadaljevali predvidoma v začetku naslednjega leta. V CELJU TRENUTNO TEŽIŠČE AKTIVNOSTI 08 SAVINJI Nova Spiavarska brv za večjo poplavno varnost Celjani lahko že vse od konca pomladi opazujejo dogajanje na območju Splavar- ske brvi. Morda nekateri niti ne vejo, da je njena zamenjava predvidena prav v sklopu proti p op lavni h ureditev. Verjetno pa vedo, da obstoječa brv ob visokih vodah povzroča zajezbo, ob njo se lovijo naplavine in tako še dodatno poslabšujejo pretok vode, A nova Splava rska brv ne bo le hidravlično bolj ustrezna, z izjemno arhitekturo bo temu delu mesta dala tudi novo kakovost in deloma spremenila njegovo podobo. Nova brv, ki bo s spodnjo ploskvijo segala nad višine stoletnih voda, bo nad Savinjo na levem bregu vstopila s ploščadi pred knjižnico, na desni breg pa se bo v zanimivi zanki spustila neposredno v mestni park oz. na drevoredno promena-dno pot, ki poteka v njem. Konstrukcija za novo brv je že v izdelavi, sestavljali pa jo bodo večmetrski kosi, ki jih bodo sestavili na terenu in jo s stare Splavarske brvi predvidoma v drugi po-iovici novembra namestili na pripravljene nosilce oz. temelje. Šele potem, ko bo nova konstrukcija nameščena, bodo začeli odstranjeva- ti staro brv. Predvidoma bodo Celjani prehod čez Savinjo preko nove elegantne brvi dobili nekje na prelomu v leto 2014. Spremembe tudi na Partizanski cesti Velike spremembe bo zaradi nove brvi doživela tudi Partizanska cesta. Dela so z arheološkimi raziskavami začeli že v maju, od začetka junija pa je Partizanska cesta zaprta. Da jo bo lahko nova brv prečkala, bodo cesto poglobili. Ponovno odprtje Partizanske ceste je vezano na dela na Splavar-ski brvi, zato se bo moč po njej predvidoma zapeljati prav tako konec leta. Protipoplavne ureditve tudi na levem bregu Savinje ob mestu vse do Špice Za zagotovitev poplavne varnosti mestnega dela ob Savinji bodo protipoplavne ureditve izvedli po celotnem levem bregu vse do Špice, nadaljevali pa jih bodo tudi gorvodno od čolnarne. Prva dela na Savinjskem nabrežju z začasno odstranitvijo urbane opreme začenjajo prav v teh dneh. V ^ REPUBLIKA SLOVENIJA j^HNaložba V ftgt VnlmitlOSl V? MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE PoreČjiTSavinje «trot™« E™., un» 2A VEC»0 POPLAVNO VARNOST LOKALNE PROTIPOPLAVNE UREDITVE SE IZVAJAJO V OKVIRU KOHEZIJSKEGA PROJEKTA »ZAGOTOVITEV POPLAVNE VARNOSTI NA POREČJU SAVINJE - LOKALNI UKREPI« Protipoplavni ukrepi, ki jih je v zadnjem času v Celju zares težko spregledati, saj dela potekajo na več lokacijah, se izvajajo v okviru projekta celovitega urejanja poplavne problematike na porečju Savinje. Gre za prvo fazo projekta, v kateri bodo izvedeni predvsem lokalni protipoplavni ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti nekaterih najbolj ogroženih urbanih območij ob Savinji. LOKALNE PROTIPOPLAVNE UREDITVE ZA CELJE, LAŠKO (N LUČE V projekt so bila v tej fazi vključena tri območja - Celje. Laško in Luče. Glavnina ukrepov bo na Savinji in njenih pritokih izvedena v Celju. V Laškem so dela, v okviru katerih so uredili oz. hidravlično izboljšali razvpiti Marijagraški ovinek, že zaključen, za poplavno zaščito mesta pa bodo poleg suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini potrebne še druge lokalne ureditve na območju mesta. Zaključena je tudi prva faza ureditev v Lučah, dela druge Faze pa se bodo predvidoma nadaljevala v naslednjem letu. VEČINO SREDSTEV PRISPEVALA EVROPSKA UNIJA Investitor projekta urejanja poplavne varnosti je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Za projekt, ki se uradno imenuje »Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje - lo- kalni ukrepi', bo poleg države večino denarja iz Kohezijskega sklada prispevala Evropska unija. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja o kol j s ke in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Varstvo okolja - področje voda; prednostne usmeritve: Zmanjšanje škodljivega delovanja voda. Skupna investicijska vrednost projekta znaša 45,5 milijonov sredstev, od tega je 45,0 mio evrov upravičenih stroškov. Večji del, to je 85 % oz. 38,3 milijonov EUR, bo prispevala Evropska unija, preostalo pa bo zagotovila država. DELA MORAJO BITI ZAKLJUČENA V LETU 2015 Prva gradbena dela so se sicer začela spomladi 2012, a aktivnosti, ki so pripeljale do končne potrditve projekta, potekajo že vrsto let. v njih pa je bilo vloženo tudi na terenu, ogromno truda posameznikov in ustanov. Veliko vlogo so odigrala prizadevanja Mestne občine Celje. Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pa je kot upravičencu do kohezijskih sredstev prednostne usmeritve zmanjšanja škodljivega delovanja voda aprila 2012 uspelo pridobiti kohezijska sredstva za celovit projekt poplavne varnosti na porečju Savinje. Takoj po pridobitvi odločbe je bil z javnim razpisom izbran izvajalec del in prva dela so se lahko pričela. Gradbeni stroji so najprej zahrumeli v Laškem, za celjski in luški del projekta pa so bile aktivnosti v letu 2012 usmerjene predvsem v pripravo projektne dokumentacije, pridobivanje potrebnih dovoljenj In soglasij ter dogovori z lastniki zemljišč. Intenzivnejša dela na terenu so se v Celju začela spomladi 2013 in poleti zajela tudi odsek Savinje ob mestnem jedru, Še bolj pa se bodo intenzivirala po pridobitvi okoljevarstvenega soglasja letos jeseni. Zelo delovno bo tudi v letu 2014, skladno z odločbo o dodelitvi kohezijskih sredstev pa morajo biti gradbena deta zaključena do konca avgusta 2015. DO VEČJE POPLAVNE VARNOSTI S KOMBINACIJO LOKALNIH PROTIPOPLAVNIH UKREPOV Protipoplavni ukrepi, za katere so bila pridobljena evropska sredstva, so predvsem lokalnega značaja, njihov cilj pa je zaščita najbolj ogroženih urbanih območij pred poplavnimi vodami s 100-letno povratno dobo. Gre v pretežni meri za t.i. pasivne ukrepe, s katerimi Ščitimo ogrožene prebivalce, premoženje, gospodarstvo in naravno ter kulturno dediščino, ne moremo pa z njimi - z izjemo predvidenih petih manjših suhih zadrževalnikov - aktivno vplivati na poplavni val. Za kako velik In zahteven projekt gre, kažejo tudi naslednji podatki o ukrepih, ki bodo izvedeni v dobrih treh le- tih trajanja projekta: v skupni dolžini skoraj 30 km bodo podaljšani in rradvišani ali na novo zgrajeni protipoplavni nasipi in protipoplavni zidovi, zamenjanih bo 5 mostnih konstrukcij, nadvišanih približno 2 km cest, urejenih in očiščenih več kot 7 km rečnih strug, na pritokih Savinje bo zgrajenih 5 suhih zadrževalnikov, izvedeni pa bodo tudi ukrepi za zaledne vode. Z IZVEDENIMI UKREPI BOLJ VARNI. A POPOLNE POPLAVNE VARNOSTI N! Ker gre pri trenutnih delih šete za prvo fazo projekta in izvedene predvsem lokalne varovalne ukrepe, bo poplavna varnost urbanih območij ob Savinji dosežena šele z izvedbo celovitih ukrepov oz. z izgradnjo suhih zadrževalnikov na Savinji in Bolski, A predvsem v Celju, kjer so lokalne ureditve tudi najbolj obsežne, bodo meščani po končani izvedbi ukrepov oz. predvidoma že naslednjo jesen pred poplavnimi vodami, tudi tistimi s 100-letno povratno dobo. precej bolj varni kot so bili v zadnjih letih. Vendar pa pri tem ne smemo pozabiti, da popolne poplavne varnosti ne bomo mogli nikoli doseči, saj so poplave naravni pojav, narava pa se ne nikoli ne pusti povsem ukrotiti. Naučimo se torej živeti v sožitju z reko, ki nam večji del leta prinaša predvsem veliko veselja! www.porecje-savinje.si INFORMACIJE 23 času del bodo premestili in ustrezno shranili tudi znameniti kip splavarja, ki pa ga bodo po namestitvi nove brvi vrnili ob Savinjo oz. k vstopu na brv, ki bo po novem nekoliko višje, na vstopni ploščadi pred knjižnico. Nadvišanje nasipa z ohranitvijo priljubljene sprehajalne poti gorvodno od Špice je že zaključeno - preostane le še zaključno oblikovanje kroženj piatan ob sprehajalni poti, kar bodo opravile pristojne občinske službe, in zasaditev na suhi strani nasipa. V naslednjih dveh mesecih pa bodo uredili še del od parka na Okopih do Špice. Na tem delu bodo ob obstoječi sprehajalni poti gorvodno od knjižnice naredili približno 40 cm visok in 2 m širok nasip, ki ga bodo na nekaterih mesti, kjer so prostorske možnosti omejene, prekinili posebni urbani elementi - korita oz. klopi, ki imajo tudi protipoplav-no funkcijo. Na območju la-pidarija bodo dvignili pro-tipoplavni zid, v nadaljevanju pa bo nasip, ki bo v prostoru komaj opazen, z rahlo brežino izveden ob mestnem obzidju. Pri načrtovanju ureditev je bila tudi sicer v največji možni meri upoštevana specifična lokacija območja, zato so vse ureditve na tem za mesto posebnem območju krajinsko umeščene v prostor in mu tako dajejo novo dodatno vrednost. Čeprav bodo deta zaključena še v tem letu, pa bo prostor z zasaditvami, ki bodo lahko urejene šele spomladi, končno podobo dobil v naslednjem letu. Prikaz ureditev si lahko od začetka septembra ogledate tudi na posebni predstavitveni tabli, ki jo je investitor projekta namestil ob gradbišču na Savinjskem nabrežju. V naslednjih mesecih nekaj motenj, a sprehod ob Savinji bo äe vedno mogoč Zaradi del, ki jih bodo v naslednjih mesecih izvajali na Savinjskem nabrežju, bo sicer nekoliko moteno vsakdanje življenje, vendar pa priljubljena sprehajalna pot ob Savinji ne bo v popolnosti zaprta, bo pa zaradi del začasno nekoliko zožena. Prekinjena bo le na območju Splavarske brvi, kjer jo bodo morali sprehajalci za kratek Čas zapustiti in se nanjo vrniti skozi pasažo in okoli knjižnice, ter za nekaj čas tudi na območju čolnarne na Špici. Končujejo se tudi dela ob cesti Celje- Laäkn Dela na Savinji, ki so sicer razdeljena na tri odseke, so se najprej začela na delu dolvodno od mostu ceste Celje-Laško. Na tem delu so najprej iz struge Savinje odstranili naplavine, ob desnem bregu pa končujejo gradbena dela protipoplavnih ureditev. Ob cesti proti Polulam so zaradi pomanjkanja prostora naredili protipop lavni betonski zid, ki ga na nekaterih širših mestih prekinja nasip, ob stiku s Polulskim mostom pa bodo namestili nosilce za mobilne zagat ne stene, ki bodo ob grozečih vodah omogočili namestitev le-teh. Gre za alternativo protipoplav-nim vrečam, ki jo v tujini vse bolj uporabljajo in je povsem učinkovita, po novem pa jo bodo uporabili Še na nekaterih drugih kritičnih območjih. Na območju Polul bodo hkrati izvedli tudi ukrepe za odvajanje zalednih in meteornih voda, ki jim protipo-plavni zidovi oz. nasipi preprečujejo odtekanje v strugo Savinje, s čimer bodo preprečili poplavljanje preko kanalizacijskih sistemov. Dela na tem odseku bodo končali konec oktobra. DELA OB LOŽNICI ZAKLJUČENA, GRADIJO ŽE PRVI SUHI ZADRŽEVALNIK Začasna rešitev tudi za Spi co Eno od poplavno najbolj prizadetih območij v Celju je območje Špice na sotočju Ložnice in Savinje. Za zaščito tamkajšnjih prebivalcev so na celotnem odseku Ložnice med Butejevim mostom in mostom, čez katerega poteka sprehajalna pot, zgradili protipop lavne zidove, gorvodno od Buteje-vega do železniškega mosta pa uredili nasipe. Izvedeni varovalni ukrepi bodo zagotovili, da se zaradi narasle Savinja zajezena Lo-žnica ne razlije in poplavi tamkajšnjih hiš. Vendar pa ukrepi, ki bodo na območju Špice izvedeni v okviru projekta, še ne bodo zagotovili želene varnosti tamkajšnjih prebivalcev. Ob visokih vodah namreč na to območje vdre vzporedni tok Savinje, kar pa bo moč v celoti preprečiti Sele z izgradnjo suhih zadrževalnikov v Levcu. Da bi vodam, ki bodo do takrat preko vzporednega toka Savinje Še vedno lahko vdrle na Špico, omogočili, da se po znižanju gladin preko Ložnice iztečejo nazaj v Savinjo, bodo na delu protipoplavnega zidu namestili mobilne zagatne stene, ki jih bo moč odstraniti in vodam utreti pot nazaj v strugo. Začela so se tudi dela na prvem od petih suhih zadrževalnikov V avgustu so se začela gradbena dela tudi na prvem od predvidenih petih suhih zadrževalnikov, in sicer na Podsevčnici. Za zadrževanje naraslih voda Pod- PREDVIDENIH TUDI PET SUHIH ZADRŽEVALNIKOV V okviru projekta je na območju Celja predvidenih tudi pet suhih zadrževalnikov na pritokih Savinje. Naloga suhih zadrževalnikov je zadrževanje konice poplavnega vala, z njihovo izgradnjo pa bosta dosežena še dva pomembna učinka. Ker zadržujejo konico poplavnega vala, se pretoki dolvodno od zadrževalnika znižajo, zaradi tega pa so posledično nižji in zato tako prostorsko kot finančno manj obremenjujoči ali celo nepotrebni ostali varovalni ukrepi - nasipi in protipoplavni zidovi - dolvodno od zadrževalnika. Pomembna vloga zadrževalnikov na pritokih Savinje pa je tudi v tem, da bodo z zadrževanjem konice poplavnih voda na Celjskem zagotavljali, da se pretočne razmere dolvodno od izvedenih lokalnih ureditev ne bodo poslabšale. Seveda pa je potrebno še enkrat poudariti, da je za zagotovitev poplavne varnosti naselji ob Savinji dolvodno od Celja kljub temu še vedno nujna izgradnja suhih zadrževalnikov na Savinji in Bolski v Spodnji Savinjski dolini. sevčnice je pri naselju Lopata prečno na Podsevčni-co predvidena izgradnja približno 28 m široke pregrade z za pomični m objektom ter nasip, ki je prilagojen obstoječi pozidavi in terenskim razmeram. V območju mostu je predviden tudi nadomestni most z nad-višanjem ceste. Predvidena kapaciteta zadrževalnika, ki bo predvidoma zaključen do konca leta, znaša 39.000 m3, že v kratkem pa bodo začeli tudi delati na suhem zadrževalniku Sušnlca-jug. JESENI V CELJU ODPIRAJO NOVA GRADBIŠČA Čeprav je že sedaj na terenu kar nekaj aktivnosti - med njimi bodo največ pozornosti v naslednjih tednih gotovo deležne Splavarska brv in ureditve na Savinjskem nabrežju - se bodo te po pravnomočnosti o kolje varstvenega soglasja v jesenskih mesecih leta še okrepile. Do konca leta lahko tako pričakujemo odprtje še nekaj novih gradbišč. 2e v oktobru bodo začeli izvajati pripravljalna dela za zamenjavo mostu na cesti Me-dlog-Lopata ter dela na suhem zadrževalniku Sušni-ca-jug, v novembru pa se bodo gradbeni stroji zagnali tudi ob Vzhodni Ložnici. Dela tako potekajo skladno z zastavljenimi cilji in projektno dokumentacijo, izvajalec del - NIVO EKO, d.o.o. - pa ob tem prosi občane za strpnost v času izvajanja del in z željo, da včasih moteče aktivnosti spremljajo z mislijo, da bo Celje po končanju del poplavno bolj varno, ob upoštevanju ostalih območij, ki jih projekt zajema (Luče in Laško), pa bo neposredno korist od projekta imelo več kot 12.000 prebivalcev ob Savinji, poplavna ogroženost pa se bo zmanjšala kar na 1.500 ha poseljenih površin. To pa so vsekakor številke, zaradi katerih je vredno tudi malce potrpeti. ZA VEČJO POPLAVNO VARNOST TUDI PET NADOMESTNIH MOSTOV IN INUNDACUA V NASELJU ARCL1N Eden od pomembnih protipoplavni h ukrepov lokalnega značaja, ki se bodo v Celju izvedli v okviru projekta, je tudi zamenjava hidravlično neustreznih mostov. Prvi od predvidenih petih novih oz. nadomestnih mostov - most Čez Koprivnico ob gostilni Ljubica na Ostrožnem - je bil končan že spomladi. Nov most, ki je po novem namenjen le kolesarjem in pešcem, ne prispeva le k večji poplavni varnosti, pač pa s svojo prijetno podobo ter diskretno nočno osvetlitvijo v prostor vnaša novo kvaliteto. Očitno pa so ga za svojega vzeli tudi domačini, saj se na jeklenicah njegove ograje že pojavljajo v zadnjem času zelo popularne ključavnice, s katerimi menda zaljubljenci ovekoveči-jo svojo ljubezen, ključ pa nato vržejo v reko. No, tega zadnjega ob našem obisku sicer nismo opazili, vsekakor pa je most lepa pridobitev tega dela mesta. V nadaljevanju je poleg Splavarske brvi in mostu čez Koprivnico na Cesti na Ostrožno predvidena zamenjava še treh mostov: most čez Podsevčnico na cesti Medlog-Lopa-ta, čez Zadobrovški potok na cesti v Gaje ter most čez Vzhodno Ložnico na cesti Tehar-je-Ljubečna. NOVA SPLAVARSKA BRV Nova splavarska brv bo stala z rahlim vzporednim odmikom dolvodno po reki, tako da bo moč graditi novo konstrukcijo iz stare brvi, ki jo bodo kasneje odstranili. Vpeli jo bodo v obstoječe prostorske konstante (ploščad pri knjižnici, promena-dna pot v mestnem parku). Na levem bregu bodo niveleto sprehajališča dvignili po blagi klančini na nivo knjižnice in nove brvi. Na desnem bregu bodo Partizansko cesto, ki jo nova brv prečka v višini 4,5 m, poglobili za približno 2 m. V parku se bo brv ovila okoli skupine obstoječih dreves in se v Široki zanki spustila do promenade v parku. PROTIPOPLAVNE UREDITVE NA SAVINJSKEM NABREŽJU BODO TUDI KRAJINSKO UMEŠČENE V PROSTOR Ureditev nastopne ploščadi pri igrišču in protipoplavnega nasipa pred Nadvišanje obstoječe pešpoti do Splavarja in ureditev pri Lapidariju Ureditev okrasnih gredic in drevoreda pred knjižnico mestnim ozidjem 24 RADIO, KI GA BEREMO 90.6 95.1 95.9 100.3 Po slovensko s Katrco PREDLOGI 1. MLADI GAMSI: Pa mi je enega dala 2. ANS. BRATOV AVBREHT: Čez Graško goro 3. TRIO ŠPICA: Nikoli več 4. VIKEND: Za lepši spomin 5. ANS. ŠTRAJK: Zapleši 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. COUNTING STARS -ONEREPUBLIC (6) 2. I NEED YOUR LOVE - CALVIN HARRIS FEAT ELLIE GOULDING (2) 3. APPLAUSE - LADY GAGA (3) 4. WAIT FOR ME - KINGS OF LEON(2) 5. BIG WHEN I WAS LITTLE -ELIZA DOOLITTLE 6. LIFTED - NAUGHTY BOY FEAT. EMELI SANDE 7. TAKE BACK THE NIGHT -JUSTIN TIMBERLAKE 8. COMME CI, COMME cA - ZAZ 9. BURN - ELLIE GOULDING 10. AFTER ALL - MICHAEL BUBLE FEAT. BRYAN ADAMS (3) (5) (4) (5) (1) DOMAČA LESTVICA 1. FANI - GAL GJURIN 2. PAŠE MI - APRIL 3. POJDI V STILU - I. C. E. 4. RDEČA NIT - IVANA HONSIČ (1) (6) (3) (2) (5) 5. PRAVLJICA - PREPROSTO ČRNI (4) (1) (3) (2) (5) (1) 6. GREM - FLIRRT 7. SIMFONIJA - NINO 8. NAZAJ K MAMI - EVA BEUS 9. SPOLNA PRJATLA -SAUSAGES 10. KO VIDŠ SVOJ OBRAZ -FLAMIE PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: LET THERE BE LOVE -CHRISTINA AGUILERA FROM HERE ON OUT - THE KILLERS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: BOJNA ČRTA - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV NOVA DVAJSETA - GUŠTI Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Zaljubljen v fotografijo Igor Rosina je že kot otrok na življenje okrog sebe velikokrat pogledal skozi fotografski objektiv. Kot najstnik se je zatem zapisal kemiji in tej stroki ostal zvest kar nekaj let - a zdaj je spet že dolga leta v ospredju fotografija. Še ko je bil zdaj 47-letni Celjan zaposlen v Aeru, se je v svoji popoldanski obrti spogledoval s fotografijo. Ko je kot tehnološki višek konec 80. let izgubil zaposlitev, je bila nadaljnja pot nekako samoumevna - v studiu za industrijsko fotografijo in oblikovanje je lepo šlo vse do takrat, ko se je začela uveljavljati digitalna fotografija, v katero Igor Rosina ni verjel. Kako človek obrača, življenje pa obrne, kaže njegovo današnje delo. Po vmesnem dodatnem izobraževanju in usposabljanju, pridobivanju različnih certifikatov in udejstvovanju na različnih fotografskih področjih, je zdaj od začetka leta urednik revije Digitalna kamera. Kaj je ob fotografiji še tista strast, ki se ji je naš tokratni Znanec pred mikrofonom tudi zapisal že kot otrok, pa boste izvedeli v programu Radia Celje v nedeljo po 10. uri. Is Se bomo od evropskega dneva brez avtomobila kaj naučili? V tokratnem Odmevu Radia Celje bomo pozornost namenili evropskemu tednu mobilnosti, ki bo letos med 16. in 22. septembrom. Tokrat nosi slogan Vaš korak za čistejši zrak. Mesta naj bi se aktivno vključila v akcijo ozaveščanja ljudi o tem, da uporaba avtomobilov okolju dolgoročno škodi. Mestna središča naj bi vsaj za en dan, 22. septembra, zadihala brez motornega prometa. Na Celjskem naj bi bilo takrat aktivno v Celju, Vojniku, Slovenskih Konjicah in Velenju. Nekatera mesta so pri udejstvovanju v akciji bolj aktivna, nekatera manj. V nekaterih so prireditve, kot so prikazi ekološko sprejemljivih vozil, ozaveščanje ljudi o varni uporabi koles ali pešpoti, predavanja o nevarnosti motornega prometa bolj obiskane, v nekaterih mestih manj. So mesta dejansko zainteresirana za takšne prireditve in koliko zanimanja zanje pokažemo občani? Ali po obisku takšne prireditve sedemo nazaj v vozilo in se odpeljemo ali razmislimo in naslednjič raje uporabimo kolo? Bo evropski dan brez avtomobila spet sam sebi namen ali se bomo česa naučili? Preverili bomo tudi, kako si mesta na Celjskem sicer (skozi vse leto) prizadevajo za manj avtomobilov v mestnih središčih. I VSAK ČETRTEK ob 12.1 5 Cl 111 OV'f81 r ^ radjoče I je POGLED! |Uej)S www.radiocelje.com 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 12. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 13. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Celje) SOBOTA, 14. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 15. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Igor Rosina, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PONEDELJEK, 16. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Igor Rosina, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) TOREK, 17. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SREDA, 18. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) MALI OGLASI / INFORMACIJE 25 kozarci mesta slovenske konjice Otvoritev razstave bo v torek, 17. septembra 2013 ob 18.00 v Knežjem dvoru na Trgu Cekljskih knezov 8 v Celju. i a r Pokrajinski muzej Celje in Občina Slovenske Konjice MOTORNA VOZILA PRODAM GOLF V 1,9 tdi, 105 KM, letnik 9/2004, prvi lastnik, garažiran, temno sive me-talik barve, tri vrata, odlična ohranjen, prodam. Telefon 040 785-556.2936 KUPIM /^UGODNO \ /JEKLENA STREŠNA KRITIN Al I OD 6,60 EUR z ddv I GSM: 040 349 992 J V www.lindap.si i > Telefon 041 708-497. 2834 1 ORAČO, 12 col, tridelno brano in frezo, vse za manjši traktor, prodam. Telefon (03) 5733-133. 3015 mila: .000 EUR j Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojniie 1 KUPIM PE CELJE, Ul. XIV. dnriiije 14, 03/4257000 02/2341000 Staneta Rozman« 16,02/521-3000 BONAFIN PLUS d.o.o. Slovanska 27,1000 LjiAljaiu PRODAM STROJI PRODAM TRAKTOR Hanomag, 28 KM, letnik 1952, prešo, 150 l in rabljene traktorske gume, 16-9.30, prodam. Telefon 041 233-189. 2833 ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje IMT Ferguson 558, letnik 1980, dobro ohranjen, delujoč, prodam. Telefon (03) 5795-730. 2929 SADNO stiskalnico na sleme, 50 l, prodam. Telefon 5442-817. 2960 KROŽNE brane Olt, dvobrazdni plug Slavonec in tračni obračalnik Sip 200 prodam. Telefon 041 261-676. 2966 Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031508 326 delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja DELOVNI ČAS pon.-pet.7.19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772 veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si STAREJŠO pritlično hišo in novejšo hišo, na parceli 830 m2, z vsemi priključki, 10 km iz Celja, ugodno prodam. Telefon (03) 577-4169. 2977 CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 13.000 do 29.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Teharje, Slance. Prodamo starejšo stanovanjsko hišo, Slance 12, približno 1.300 m2 delno stavbnega in delno kmetijskega zemljišča, za 72.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE (Lopata - Galicija). Prodam stanovanjsko hišo z gospodarskim delom delom, 147,20 m2 stanovanjskih površin ter 162,50 m2 gospodarske površine in pomožne objekte 93,50 m2, 1.597 m2 stavbnega zemljišča ter 1.676 m2 kmetijskih zemljišč, za 130.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, za 110.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708- 198. n 60-litrsko prešo za grozdje prodam. Telefon 040 466-534. 2975 NOV hidravlični cepilec, 10 ton, 380 V, elektro motor, 7,5 Kw, 4 Kw in 3 Kw, 380 V, ugodno prodam. Telefon 041 271-340. 3009 ODDAM PRODAM TRAKTOR Deutz, Zetor, Ursus, Imt, Štore, Tomo Vinkovič, Univerzal ter ostale priključke, lahko v slabem stanju, kupim. Telefon 041 678-130. p POSEST V OKOLICI Vojnika prodamo manjšo dvostanovanjsko starejšo hišo, dostop do trgovine in glavne ceste, potrebno adaptacije, z zelenico z vrtom. Telefon 031 715-418. 2826 MANJŠO kmetijo na Teharjah, blizu centra, na ravni, sončni legi, starejšo hišo, obnovljeno gospodarsko poslopje, primerno za obrtnike, prodam. Telefon 041 323-518. 2959 DVOSOBNO stanovanje oddam družini ali študentom. Telefon 051 399-703. 2984 V CELJU oddam v najem garsonjero. Telefon 041 516-811. 2967 CELJE, Šaranovičeva. Dvosobno stanovanje v Šaranovičevi ulici 2, v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, v celoti opremljeno stanovanje, neto tlorisne površine 39,00 m2 + klet 10 m2, enim parkirnim mestom ter delom pripadajočega zemljišča, priključki: elektrika, voda, plin. Stanovanje dam v najem za mesečno najemnino 290 EUR + stroški. Informacije po telefonu 041 708-198. n CENTER. Oddamo enoinpolsobno opremljeno stanovanje, primerno za par, novejši blok. Telefon (03) 548-4007. 3008 MENJAM GARSONJERO, 31 m2, v Celju, menjamo za večje stanovanje, 60 do 80 m2. Telefon 051 648-478, Urška. 2742 PRODAM TRI omare starejšega tipa in novejšo kredenco prodam za simbolično ceno. Telefon 5824-611, 030 252-407. 2996 STAREJŠO hišo, Mestinje, prednost imajo upokojenci, oddam v najem. Telefon (03) 5824-611, 030 252-407. 2954 STANOVANJE PRODAM OPREMLJENO stanovanje, 61 m2, v Nazarjah, prodam za 57.000 EUR. Telefon 070 708-154. 2763 ŠTORE, Lipa. Trisobno stanovanje z garažo, v bloku, takoj vseljivo, prodamo. Telefon 041 847-093. 2956 OPREMLJENO stanovanje, 49,7 m2, visoko pritlično, v Celju, Iršičeva ulica 14, zelo mirna lokacija, bližina trgovine, pošte, 100 m, primerno za starejši par, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 697-247 ali 041 329-366. 2970 ADAPTIRANO in opremljeno garsonjero na Hudinji, pritličje z atrijem, prodam. Telefon 051 399-703. 2984 ROGAŠKA Slatina. Prodam dvosobno opremljeno stanovanje na Celjski cesti v Rogaški Slatini, 50,60 m2, z balkonom 4,30 m2 in kletno shrambo 4,80 m2 v III. nadstropju večstanovanjske stavbe, prenovljeno 2012, centralno ogrevanje, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, cena 55.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. ODDAM 60 m2 veliko stanovanje, na obrobju mesta Celje, stanovanje je v hiši, oddam v najem. Vse ostale informacije po telefonu 041 359-309 ali 041 293-159. 2768 CELJE, Nova vas. Za dalj časa oddam lepo opremljeno in funkcionalno enoinpol-sobno stanovanje z nizkimi stroški. Telefon 041 690-680. p DVOSOBNO stanovanje, 53 m2, v Vojkovi ulici 12, Celje, oddam v najem. Cena najema po dogovoru. Telefon 051 253960. 2957 DVOSOBNO stanovanje, velikost 56 m2, v Badovinčevi ulici 10 v Laškem, oddam v najem. Stanovanje je delno opremljeno in vseljivo takoj. Za več informacij pokličite 031 868-201. 2964 PRAŠIČE, težke od 30 do 80 kg, za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodam. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 524-147. 30 2 4 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana, dostava, prodamo. Telefon 031 311476. p BURSKE kozle za pleme in mladice z rodovnikom prodam. Telefon 041 649414. Š 188 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461798, (03 ) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p 14 dni staro teličko, mlado kravo, mirno, pašno, na novo »pripuščeno« simen-talko, prodam. Telefon 070 250-441. 2856 KOKOŠI nesnice, jarkice, v 20 tednu, tik pred nesnostjo, rjave, črne, grahaste, prodam. Telefon 070 545-481. p KRAVO simentalko, težko približno 650 kg, pregledano, brejo petega teleta, prodam ali menjam za drva. Telefon 031 327-065. 2905 i CINKARNA Metalurško-kemična industrija Celje, d.d. Kidričeva 26,3001 Celje, T: 03 427 60 OO Ugledno mednarodno kemično podjetje s 140-letno tradicijo, ki sodi med največja slovenska kemično-predelovalna podjetja, kot enovita delniška družba zaposluje več kot 1000 ljudi in realizira več kot osemdeset odstotkov svoje celotne prodaje na zahtevnih globalnih trgih, zaradi zahtev na področju komerciale oz. prodaje na domačem in tujih trgih ZAPOSLI SODELAVCA/SODELAVKO na delovnem mestu: VODJA PRODAJE GRADBENIH MAS(m/ž) Od kandidatov/kandidatk pričakujemo: - da imajo univerzitetno izobrazbo ekonomske, gradbene oz. druge ustrezne smeri, - znanje angleškega jezika (aktivno), zaželeno znanje nemškega jezika, - odgovornost, zanesljivost, samoiniciativnost, prodornost, komunikacijska sposobnost ter vztrajnost pri doseganju ciljev, - usmerjenost k timskemu delu in močne pogajalske sposobnosti, - poznavanje računalniškega orodja (Ms Word, excel, outlook), - 4 leta delovnih izkušenj, - vozniški izpit B-kategorije. z izbranim kandidatom/kandidatko bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 12 mesecev (z možnostjo sklenitve pogodbe za nedoločen čas). vabimo vas, da ponudbe za zaposlitev z življenjepisom in dokazili o končani izobrazbi pošljete v roku 8 dni po objavi na naslov: Cinkarna Celje, d. d., Kidričeva 26 Kadrovsko splošna služba, 3000 Celje. BIKCA simentalca, starega 7 mesecev, prodam. Telefon 041 866-612. 2950 DVA bikca in dve telički, težke okoli 200 kg, prodam. Telefon 031 587-736. 2962 BIKCA simentalca, 150 kg, prodam za 600 EUR. Telefon 031 616-154. 2965 PET mesecev brejo telico simentalko, 450 kg, bikca, 290 kg, prodam ali menjam za telico za zakol. Telefon 031 807745. 2974 BIKCA sivo rjavega, 10 dni, prodam. Telefon 041 251-675. 2986 TRI teličke, 150 kg, limuzin in dve jagnjeti za zakol, prodam. Telefon 041 726806. 2995 BIKCA simentalca, starega 11 tednov, prodam. Telefon 5771-387. 2992 BIKCE, težke približno 220 kg, prodam, Vrbno pri Šentjurju, telefon 041 818894. 2997 DVA mlada kozliča, burske pasme, od staršev z rodovnikom, stara 4 mesece, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5793-099. 2993 TELICO simentalko, staro 12 mesecev, prodam. Telefon 070 267-032. 3002 BIKCA sivega, starega 12 dni, prodam. Telefon 070 267-032. 3002 PAŠNO telico, brejo 4 mesece, težko 600 kg, prodam. Telefon 031 464-629. 3005 TELIČKO limuzin, težko 180 kg, prodam. Telefon 041 588-277. 3007 PAŠNO brejo telico in bikca, težkega 200 kg, prodam. Informacije po telefonu 031 408-157. 3006 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 763-761. l 136 DVE telički simentalki, stari 3 mesece, prodam. Telefon 041 793-834. 3026 KUPIM DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 VSE vrste krav in telic za zakol kupimo. Telefon 031 832-520. 2821 TELICO, težko od 400 do 500 kg, kupim. Telefon (03) 5733-081. 3004 VRTNI RASTLINJAKI RASTLINJAK 3X4m S I M PR IX > NI RAN I VII LESENIMI IN VEZNIMI ELEMENTI NAREDI S^ Trz MMQ5-50-57 ; 070 $10-200 „J^edsSm.eii ™ ^ $ 920; 070169-582 n 18003391 26 MALI OGLASI / INFORMACIJE ZAHVALA V 87. letu se je od nas za vedno poslovila naša draga mama, babica in prababica LJUDMILA WINTER iz Dola pri Hrastniku Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za sočutne besede tolažbe, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoče hčerke z družinami PRODAM MEŠANO belo vino ugodno prodam. Telefon Telefon 031 272-717. 2870 BUČKE prodajamo na kmetiji Stanislava Vebra, Galicija 66. Cele buče 1 EUR, sveže buče 7 EUR, suhe buče 14 EUR. Telefon 041 878-010. 2886 GROZDJE, belo in rdeče, v šmarsko-vir-štanjskem okolišu, prodam. Telefon 031 575-777. 2873 VZGOJA IN PRODAJA CIPRES SMARAGD - zelo ugodne cene cipres Smaragd različnih velikosti -letna ireko 20000 cipres za 2l«e meje_ - vzgoja ostalih rastlin za žive meje - smreke omorike, tise. lovorikovec, češmin, pušpan, liguster... Drevesnica Zlatico Novak Sentrupert 35,33G3 Gamilsko Tel.: 03 5726113,083 835 534,031585 848 DOMAČI pravi kis prodam. Telefon 031 524-387. 2906 BRAJDO, grozdje jurka, koprsko izabelo prodam. Telefon 041 559-390.2927 PIJAČO iz jabolčnika in vinskih mošnic ter žganje sadjevec prodam. Vrh nad Laškim, telefon 5739-351. 2928 MALINE na domu, cena 8 EUR/kg, prodam. Telefon 041 893-109. 2931 KORUZO za silažo prodam. Telefon 041 759-681. 2951 DOMAČE grozdje prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 237-686, 051 262414. 2947 VINSKO žganje in slivovko prodam. Telefon 031 309-644. 2958 GROZDJE laški rizling, šipon, zeleni sil-vanec, žametna črnina in modra fran-kinja, prodam. Telefon 041 793-834. 2972 KORUZNO silažno na njivi prodamo. Telefon 041 262-763. Š 224 KORUZO za zrnje ali silažo, 32 ali 38 a, okolica Šentjurja (Botričnica) prodam. Telefon (03) 5743-054, 070 724-162. 2973 GROZDJE, mlado vino, mošt, belo in rdeče vino, žlahtnih kakovostnih sort, virštanjski okoliš, prodam. Možna dostava. Telefon 041 407-130. 2978 CIPRESE, navadne in smaragd ter kmečki pušpan ugodno prodam. Telefon 041 573-863. 2982 SILAŽNO koruzo prodam. Telefon 031 723-882. 2981 NA Tinskem prodam črno in belo mešano grozdje. Telefon 041 879-868. 2983 NA Tinskem prodamo mešano in sortno belo grozdje. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 5795-535 ali 070 897-014. 3016 SLIVE prodamo. Telefon 031 290-956. 2991 KORUZO na njivi, 0,80 a, za silažo ali zrnje, prodam. Telefon 031 776-591. 2989 Mnogo si ustvarila, zdaj vsak korak spomin je nate in hvaležna misel luč je, ki ne ugasne.. ZAHVALA Ob boleči izgubi ALOJZIJE RAZGORSEK iz Jezerc pri Šmartnem 4, Šmartno v Rožni dolini (3. 6. 1922 - 27. 8. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovane sveče in cvetje. Posebna zahvala ginekološkemu oddelku bolnišnice Celje in osebni zdravnici dr. Nataliji Koren. Zahvala tudi g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, ge. Darji za lepo brani govor ob grobu in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči vsi njeni VEČJO količino hrušk tepk za stiskanje ali žganje prodam. Telefon (03) 5736621, 051 457-542. 3003 STARE sorte jabolk, lepo obrana, za ozimnico ali stiskanje, prodam. Telefon 031 747-930. 3012 iGIMRE astrologinja 0906430 cena pogovora za mir utaje 1,5 OSTALO ŠTIRI nove gume z novimi platišči, 185 55 R15 in kio wagon 1300, registriran do 3. junija 2014, prodam. Telefon (03) 5728-319. 2924 SUHA bukova drva, več klafter, z možnostjo dostave, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 070 724-188. 2926 V OKOLICI Laškega prodam suha bukova in mešana drva, možen tudi razrez in dostava. Telefon 031 725-672. 2935 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev in te-lico simentalko, težko 200 kg, obe sta navajeni paše ter metrska suha bukova drva, prodam. Telefon 041 519-924. 2860 PRODAM BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n METRSKA bukova drva, možna dostava in razrez, ugodno prodam. Telefon 070 376-076. p BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 2843 DVA kovinska soda, 140 in 100 l, dve kuhinjski jeklenki in barvni televizor, vse rabljeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 541-263, 5717-752. 2862 SMREKOVA garažna vrata, brez podbojev, velikost 200 * 230 cm, prodam. Telefon 041 219-089. 2893 IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36 Znider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigheija 5. Maribor PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, izločene svinje, breje in nebre-je mladice linije 12, domača hrana, možna dostava, prodamo. Prodamo tudi silažne bale. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. r Kimm astrologinja BI0TERAPQEI cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja 6SH041404935 NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA I NAROČILNICA |NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Zaupate nam že 68 let- PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. novi tednik ZARADI rušenja hiše prodam kompletno rabljeno leseno ostrešje: lege, špirovci, late, strešno opeko Vinkovci za streho, 132 m2, vse staro 20 let, vendar zelo dobro ohranjeno. Kupec sam demontira streho na hiši v Preboldu. Cena po dogovoru. Telefon 041 754 865. 2961 SUHA bukova drva prodam. Telefon 051 666-908. 2963 LES za streho, obloge in špirovce prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5461-615. 2968 JARKICE, rjave, beli leghorn, črne, na začetku nesnosti ter peteline in enoletne rjave in bele kokoši za nesnost ali zakol (po naročilu tudi očiščene) prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in 6-tedenske piščance za dopitanje. Nudimo vse vrste visoko kakovostne perutninske krme. Telefon (03) 700-1446. 2999 KUPIM Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold AGM NEMEC, d. o. o. Sedraž 3, 3270 Laško Zaposli:- voznika kamiona - strojnika gradbene mehanizacije - zidarja, tesarja, pomožnega delavca Za informacije pokličite: 03 56 48 841« 041 322 889 ZA delo v gostišču Štorman sprejmemo v redno delovno razmerje kuharja ali kuharico z vsaj nekaj delovne prakse. Vse ostalo po dogovoru. Javrte se v tajništvo gostišča Štorman v Šempetru, telefon (03) 703-8300. 2976 AGM NEMEC, d. o. o., Sedraž 3, 3270 Laško ZAPOSLI: - mehanika tovornih vozil in gradbene mehanizacije z izkušnjami - strojnika gradbene mehanizacije z izkušnjami -zidarja, gradbenega delavca Za informacije pokličite: 081 601 014 • 03 56 48 043 RA ZNO TRAKTOR, kmetijski stroj, motokultivator in tovorno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 2526 ZAPOSLITEV IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pomoč starejšim na njihovem domu, čiščenje pisarn, pomoč v kuhinji. Telefon 041 857-309. 2779 ČE ima kdo veselje in smisel za pomoč pri pospravljanju kmetijskih pridelkov, prosim, pokličite 031 433-327. 3013 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n UPOKOJENCI! Če si želite rekreacije, plavanja v bazenih Rogaške riviere, se pridružite nam, kopalcem, vsak četrtek v tednu. Telefon (03) 5414-753, od 16. do 19. ure. 2739 PREMOG lignit in visoko kalorični premog, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n POIZVEDBA. Nekdanje sošolce iz 1., 2. in 3. razreda I. OŠ v Celju, v letih 1959/60/61, razredničark Horvat, Gregorčič in Planinc, prosim, če mi lahko posredujejo skupinske fotografije. Mirko Štuhec, Laško, telefon 041 275-467. L 134 IZDELAVA - montaža komarnikov in rolet, dobava - montaža oken in vrat. David Pisanec, s. p., Bezovje 14 a, Šentjur, telefon 040 236-156. p www.radiocelje.coin INFORMACIJE 27 Misel ihti, počasi kot vosek na sveči solza polzi. Ugaša hotenje, želje, življenje. Ogenj ugasne. Srcezadrhti, solza drsi, drsi... V neskončne daljave se je zasanjal moj ljubi brat VIKI ROVŠNIK zobotehnik iz Maribora Zadnjič bo med nami v petek, 13. septembra 2013, ob 13.45 na mariborskem pokopališču Pobrežje. Prežalostni: sestra Marjana Kovačič z družino, Romana in Katja z Urško in Saško Celje, Maribor Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta in brata BOGOMIRJA KRAJNCA iz Zagorja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, tople stiske rok, besede tolažbe ter podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala velja osebju ZD Kozje, še posebej dr. Aliju Nassibu. Hvala gospodu župniku Niku Marovtu za lepo opravljen cerkveni obred, gospodu županu Andreju Kocmanu za besede slovesa ob odprtem grobu, članom PGD Lesično - Pilštanj - Zagorje in cerkvenemu pevskemu zboru Zagorje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tete, botre in sestrične ANTONIJE OBREZ rojene Šmerc iz Male Breze nad Laškim (10. 1. 1927 - 28. 8. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje ter se poslovili od nje z žalostjo in bolečino v srcu. Hvala tudi gospodu župniku Iztoku Hanžiču za opravljen obred, govorniku gospodu Jožetu Kaplu in pevcem iz Šentruperta za odpete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hči Cilka z možem Francem, sinova Jože in Miran ter vnukinja Simona z družino L 131 Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi oče, dedek, brat, stric VIKTOR ROŽANC mi. - MUČO (rojen 6. 12. 1951 v Celju) Od njega se bomo poslovili v petek, 13. septembra 2013, ob 16. na pokopališču Dobrna. Žalujoči vsi njegovi p Kjerkoli si zdaj -naj te sreča poišče. V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče. Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno bo v naših srcih ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice JULIJANE ŠUSTER iz Osredka (6. 2. 1919 - 31. 8. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter sveče, svete maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi pogrebni službi Žalujka, gospodu župniku za opravljen obred, govornici za poslovilne besede in cerkvenim pevcem za odpete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni 2987 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza žalosti in bolečine te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi drage mame, stare mame, prababice in sestre ŠTEFKE BALIŠ (8. 9. 1932 - 3. 9. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala govorniku gospodu Dušanu Pungartniku za ganljive poslovilne besede, gospodu župniku Viktorju Arhu za opravljen obred in pogrebnemu kolektivu Morana. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči hčerki Majda in Zdenka z družinama 2998 Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. V SPOMIN 10. septembra je minilo deset let, kar nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat in stric JANEZ VERBOVŠEK iz Olešč 44 (20. 8. 1926 - 10. 9. 2003) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu v spomin prižgete sveče. Žalujoči vsi njegovi najdražji in ostali sorodniki L 133 Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedi-ja, pradedka, brata, strica in svaka MEDVEDA iz Tevč 3, Laško (25. 11. 1928 - 31. 8. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vsa ustna in pisna sožalja, tolažilne besede, cvetje, sveče, svete maše in darove. Posebna zahvala vsem, ki ste ga v času njegove bolezni redno obiskovali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku, pevcem in godbenikom ter pogrebni službi Komunale Laško. Žalujoči: žena Slavica, sinovi Dani, Ferdo in Janko z družinami ter ostalo sorodstvo L 135 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljube žene, mame, tašče in stare mame ROZINE KOREZ iz Planince 8 pod Kalobjem (28. 12. 1935 - 4. 9. 2013) se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za darovane sveče in svete maše ter pisno in ustno sožalje. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru s Kalobja in Saški Teržan Ocvirk za lepe besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Janez, sin Janez z družino, sin Milan z družino, hči Milica z družino in sin Roman z družino 2985 ^ iS» FRANCA Poroke Laško Poročili so se: Alja BO-ŠNAK iz Ločice ob Savinji in Nejc MRAMOR s Polzele, Maja ROT in Žiga GOŠLER, oba iz Hrastnika. Žalec Poročili so se: Mateja DO-BERŠEK in Peter MATKO, oba iz Lutrja, Darja DOBER-ŠEK iz Žalca in Bojan KARBA iz Ljutomera. Mozirje Poročili so se: Jasmina ROTER iz Rakovelj in Rok JAGER iz Letuša, Maja KRIVEC iz Jelovca in Uroš BRO-DNJAK iz Hotinje vasi, Branka KLADNIK iz Tera in Peter KOMPAN iz Trnovca. Smrti Celje Umrli so: Rozalika KOŽELJ iz Velenja, 92 let, An- gela VALENČAK iz Kozja, 75 let, Bogomir KRAJNC iz Zagorja, 77 let, Hilda ČERNI-LOGAR iz Migojnic, 71 let, Ljudmila WINTER iz Sla-tnega, 87 let, Janez PINTER iz Pečovnika, 84 let, Marija CVIKL iz Vizor, 83 let, Blaž POTOČNIK iz Celja, 83 let, Slavica DOBRAJC iz Celja, 80 let, Drago PIŠEK iz Celja, 90 let, Pavla TKAVC iz Zabu-kovice, 90 let. Laško: Umrli so: Kristina VIDEC iz Olešč, 85 let, Dragica SI-LJAN iz Laškega, 87 let, Janez SKALE iz Šmihela, 75 let. Šentjur pri Celju Umrla sta: Filip ZAGORIČ-NIK iz Šempetra, 82 let, Julijana ŠUSTER iz Osredka, 94 let. Žalec Umrli so: Franc TRATNIK iz Petrovč, 77 let, Alojzij CIMPERMAN s Polzele, 77 let, Franc ŠOSTER iz Šempetra, 87 let, Rudolf JELEN iz Šentruperta, 74 let. Mozirje Umrl je: Jožef ATELŠEK iz Šmihela nad Mozirjem, 94 let. Velenje Umrli so: Roza MA-STNJAK iz Vojnika, 83 let, Jožef VAČOVNIK iz Mozirja, 83 let, Frančiška JEZERNIK iz Luč, 92 let. v trenutkih žalosti i POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ VOJNIK in CELJE 051 649 780 www.primozic.si I 24 UR OBISK NA DOMU | 28 BORZA DELA / VODNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ZIDAR, FASADER, ŽELEZOKRIVEC, TESAR - M/Ž; ZIDANJE, TESARJENJE, FASADIRANJE, ŽELEZOKRIVLJENJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.10.2013; ENGIRIA, PODJETJE ZA ENERGETSKE IN GRADBENE REŠITVE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 24 B, 3000 CELJE DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOŽNJA PO SLOVENIJI, TEKOČE OBVLADANJE SLOVENSKEGA JEZIKA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV OZ. MOŽNOSTI PODALJŠANJA, 18.9.2013; PREVOZI, STORITVE ŽUŽEK, TOMAŽ ŽUŽEK S.P., VRH PRI BOŠTANJU 15, 8294BOŠTANJ GRADBENI DELAVEC GRADBENI DELAVEC PK - M/Ž; GRADBENA DELA IN POMOŽNA DELA., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.9.2013; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE TESAR TESAR - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI -M/Ž; VSA TESARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 9.10.2013; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETO-VA ULICA 18, 3000 CELJE ZIDAR ZIDAR - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; VSA DELA ZIDARJA, NEDOLOČEN ČAS, 9.10.2013; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETO-VA ULICA 18, 3000 CELJE GRADBENI DELAVEC KV ZIDAR-TESAR - M/Ž; GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.9.2013; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE VOZNIK VOZNIK-STROJNIK - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA IN TGM-UPRAVLJALENJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO TER POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU., VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.9.2013; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE ZA ZEMELJSKA DELA STROJNIK TGM - M/Ž; UPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO IN POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.9.2013; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE MONTER VODOVODNIH NAPRAV MONTAŽER VODOVODNIH IN PLINSKIH NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA, VARJENJE VODOVODNIH IN PLINSKIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.9.2013; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE AVTOELEKTRIKAR TEHNIK V DELAVNICI ZA TAHOGRAFE - M/Ž; KONTROLA TAHOGRAFOV IN OMEJILNIKOV HITROSTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.9.2013; TAHO CENTER, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO MOTORNIH VOZIL, ANDREJ VODE-NIK S.P., KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA SAMOSTOJNI KLJUČAVNIČAR - M/Ž; IZDELAVA LAHKIH KOVINSKIH KONSTRUKCIJ Z MONTAŽO PO SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 18.9.2013; IZDELAVA, MONTAŽA IN POSREDNIŠTVO PRI PRODAJI KOVINSKIH IZDELKOV, FRANC OFENTAVŠEK, S.P., OFENTAU, ŠMIKLAVŽ PRI ŠKOFJI VASI 17, 3202 LJUBEČNA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž; SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ, VODENJE STATISTIKE, SAMOSTOJNO PRIDOBIVANJE STRANK, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.9.2013; AKVIZI-TOR ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O., VIŠNJA VAS 10 D, 3212 VOJNIK SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA DELOVODJA - VODJA MONTAŽE - M/Ž; SODELOVANJE PRI IZVAJANJU MONTAŽE, NADZOR PROCESA V PROIZVODNJI, NEDOLOČEN ČAS, 18.9.2013; IZDELAVA, MONTAŽA IN POSREDNIŠTVO PRI PRODAJI KOVINSKIH IZDELKOV, FRANC OFENTAVŠEK, S.P., OFENTAU, ŠMIKLAVŽ PRI ŠKOFJI VASI 17, 3202 LJUBEČNA MIZAR MIZAR - M/Ž; MONTAŽA MIZARSKIH IZDELKOV, DELO V MIZARSKI PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.9.2013; HOBY LES, PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O., ŠKOFJA VAS 3 B, 3211 ŠKOFJA VAS BOLNIČAR-NEGOVALEC BOLNIČAR NEGOALEC - PRIPRAVNIK - M/Ž; KOMUNIKATIVNOST, PRIJAZNOST, TOLERANTNOST, ČUSTVENA STABILNOST, STRPNOST, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.9.2013; DOM OB SAVINJI CELJE, JURČIČEVA ULICA 6, 3000 CELJE ELEKTROTEHNIK ELEKTRIKAR - M/Ž; DELO NA TERENU, IZDELAVA ELEKTRIČNIH NAPELJAV (GROBA, FINA, MONTAŽNA DEL), SVETOVANJE O TEHNIČNIH REŠITVAH STRANKAM, ODPRAVA REKLAMACIJ ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 13.9.2013; ELEKTRO KOVAČIČ, ELEKTRO INŠTALACIJE IN STORITVE, D.O.O., KAŠOVA ULICA 2, 3212 VOJNIK ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK ELEKTRIKAR - M/Ž; 1. VEZAVA ELEKTRO OMAR V DELAVNICI, NA TERENU IN V TUJINI 2. ELEKTRO DELA NA KONČNEM IZDELKU (VEZAVA, KABLIRANJE) 3.VODENJE ELEKTRO MONTAŽE NA TERENU 4. TERENSKO DELO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.9.2013; BOSIO PROIZVODNO - TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., OBRTNIŠKA CESTA 3, 3220 ŠTORE GRADBENI TEHNIK GRADBENI DELOVODJA - M/Ž; VODENJE TER NADZOR GRABIŠČA V NEMČIJI, NEDOLOČEN ČAS, 9.10.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE INŽENIR STROJNIŠTVA TEHNOLOG V PROIZVODNJI - M/Ž; IZDELAVA DELOVNIH NALOGOV, DXF, VODENJE PROIZVODNJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV OZ. 3, 18.9.2013; PALMONT, PROIZVODNJA, POSREDNIŠTVO, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., KUKOVČEVA ULICA 1, 3000 CELJE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA PROGRAMER - M/Ž; PROGRAMIRANJE - OSNOVNO ZNANJE PROGRAMSKEGA JEZIKA JAVA, SPLETNE TEHNOLOGIJE, NEDOLOČEN ČAS, 27.9.2013; BILUMINA, INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE INFORMATIK - M/Ž; INFORMATIK: DELO S PODATKOVNIMI BAZAMI, POSLOVNIMI PROCESI, DELO Z UPORABNIKI, NEDOLOČEN ČAS, 27.9.2013; BILUMINA, INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE UE LAŠKO NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE MOZIRJE BOLNIČAR-NEGOVALEC BOLNIČAR NEGOVALEC - M/Ž; SODELOVANJE PRI IZVAJANJU OSNOVNE OSKRBE IN ZDRAVSTVENE NEGE PO STANDARDIH STROKE, IZVAJANJE OSNOVNE NEGE (UMIVANJE, KOPANJE, POMOČ PRI OBLAČENJU, POMOČ PRI GIBANJU IN TRANSFER, SPREMSTVO IN PODOBNO), UREJANJE STANOVALČEVE POSTELJE IN OKOLICE (PREOBLAČENJE IN POSTI-LJANJE), ČIŠČENJE NEGOVALNIH VOZIČKOV, OBPOSTELJNIH MIZIC, POSTELJ, NAMEŠČANJE NEPOMIČNIH STANOVALCEV V USTREZEN POSTELJNI POLOŽAJ, NA VOZIČEK PO NAVODILIH FIZIOTERAPEVTA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.9.2013; DEOS, D.D.; PE CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD, TLAKA 28, 3342 GORNJI GRAD NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA, POMIVANJE POSODE ... , DOLOČEN ČAS, 13.9.2013; ŠPORT CENTER PRODNIK, JURJEVEC EDVARD S.P., JUVANJE 1, 3333 LJUBNO OB SAVINJI UE SLOVENSKE KONJICE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOČNIK NA KMETIJI - M/Ž; POMOČ PRI DELU NA KMETIJI-DELO V HLEVU, DELO V GOZDU, DOLOČEN ČAS, 18 MESECEV, 13.9.2013; KARACHUN, NEPREMIČNINE IN KMETIJSTVO, D.O.O., LIPOGLAV 1, 3215 LOČE DELAVEC NA KMETIJI - M/Ž; DELO NA KMETIJI V HLEVU, GOZDU NA TRAVNIKU IN DRUGJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.9.2013; KARA-CHUN, NEPREMIČNINE IN KMETIJSTVO, D.O.O., LIPOGLAV 1, 3215 LOČE STROJNI TEHNIK STROJNI TEHNIK - M/Ž; SESTAVA PROIZVODOV PO NAČRTIH, SPREMLJANJE IZDELAVE SEGMENTOV ZA SESTAVO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.9.2013; DBR - KLJUČAVNIČARSTVO IN TRGOVINA RUDI KOVAČ, BORUT KOVAČ S.P., DOBRAVA 50, 3214 ZREČE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST KOMERCIALIST - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVRŠEVANJE ZELO ZAHTEVNIH DEL S PODROČJA KOMERCIALNIH ZADEV, PRPRAVA PONUDB, NEDOLOČEN ČAS, 14.9.2013; ECOPACK PREDELAVA BIOPLASTIKE D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 5, 3214 ZREČE UE ŠENTJUR PRI CELJU OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; NAKA-DANJE, RAZKLADANJE V MEDNARODNEM PROMETU, AVSTRIJA, ITALIJA, MADŽARSKA FRANCIJA IN ROMUNIJA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.9.2013; AVTOPREVOZNIŠTVO JELOVŠEK ZDRAVKO S.P., CEROVEC 29, 3230 ŠENTJUR ZIDAR POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA DELA PRI HIDROGRADNJAH, ASFALTIRANJU, POLAGANJU ROBNIKOV IN DRUGIH BETONSKIH IZDELKOV,VRTANJU IN KOPANJU JAŠKOV, GRADNJI VODNJAKOV IN DRUGIH GRADBENIH DELIH PRI NIZKIH GRADNJAH POMOŽNA ZIDARSKA IN DRUGA GRADBENA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A,3230 ŠENTJUR VOZNIK VOZNIK IN UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; UPRAVLJANJE TEŽKIH TOVORNIH VOZIL IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST V SKLADU S PREDPISI, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, PREVZEM IN PREDAJA PREVOZNIH LISTIN V SKLADU S PREDPISI, DELO NA GRADBIŠČU, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A,3230 ŠENTJUR SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV(KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR ITD.), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, DELO NA GRADBIŠČU, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEVM, DRUGE NALOGE PO ODREDBI VODJE DEL IN DIREKTORJA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK PRODUKTNI SPECIALIST V PRODAJI - M/Ž; PRODAJA MEDICINSKEGA BLAGA PO BOLNIŠNICAH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.9.2013; AMS MEDING D.O.O., TRGOVINA-INŽENIRING, TRNOVEC PRI DRAMLJAH 54 A, 3222 DRA-MLJE GRADBENI TEHNIK DELOVODJA - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE SKUPINE DELAVCEV, SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE NALOG STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE ALI KATERIH DRUGIH NALOG, SKRB ZA IZVAJANJE VARNOSTNIH UKREPOV IN NADZIRANJE UPORABE ZAŠČITNIH SREDSTEV, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR STROJNI TEHNIK STROJNIK KOTLA - ŠENTJUR PRI CELJU - M/Ž; VZDRŽEVANJE POSTROJENJA, PRIPRAVA SUROVINE, NADZOR DELOVANJA KOTLOVNICE V PODJETJU ENERGOLES BOHOR D.O.O. ŠENTJUR, NEDOLOČEN ČAS, 14.9.2013; TI & MI TRGOVINA IN STORITVE D.O.O. DOBRUNJE, ZAGRADIŠČE 12 A, 1261 LJUBLJANA - DOBRUNJE INŽENIR ELEKTRONIKE (VSŠ) SERVISER ZDRAVSTVENIH PRIPOMOČKOV - M/Ž; POPRAVILA MEDICINSKIH APARATOV, PRIPRAVA PONUDB ZA POPRAVILA, NABAVA REZERVNIH DELOV, INSTALIRANJE APARATOV PRI STRANKAH. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.9.2013; AMS MEDING D.O.O., TRGOVINA-INŽENIRING, TRNOVEC PRI DRAMLJAH 54 A, 3222 DRAMLJE DIPLOMIRANI INŽENIR LABORATORIJSKE BIOMEDICINE (VS) INŽENIR LABORATORIJSKE BIOMEDICINE - M/Ž; ORGANIZACIJA IN IZVAJANJE VSEH PROCESOV IN POSTOPKOV V MEDICINSKEM LABORATORIJU, ORGANIZACIJA, IZVAJANJE IN NADZOR NAD SISTEMOM ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI V LABORATORIJU TER SODELOVANJE PRI IZOBRAŽEVANJU SODELAVCEV, PREGLED IN INTERPRETACIJA LABORATORIJSKIH IZVIDOV TER SVETOVANJE V ZVEZI S PREISKAVAMI, ROKOVANJE Z RAZLIČNIMI ANALITSKIMI SISTEMI PO PREDPISANIH POSTOPKIH, SAMOSTOJNO IZVAJANJE ZAHTEVNEJŠIH LABORATORIJSKIH PREISKAV IN KALIBRACIJ PO PREDPISANIH POSTOPKIH, ORGANIZACIJA IN NADZOR POTEKA SPREJEMA BOLNIKOV, ODVZEMA, SORTIRANJA, EVIDENTIRANJA, KONZERVIRANJA IN SHRANJEVANJA BIOLOŠKEGA MATERIALA (VZORCEV). DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.9.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH KLJUČAVNIČAR MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, VARILEC - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, VARILSKA DELA, TRANSPORT, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.10.2013; MIG, MONTAŽA IN GRAD- BENIŠTVO, ŽANNA HREPEVNIK, S.P., CEROVEC POD BOČEM 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA ZIDAR ZIDARJI-DELO SE OPRAVLJA V TUJINI - M/Ž; VSA ZIDARSKA DELA (ZIDANJE, VGRADNJA, TESARSKA DELA, ITD.., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.10.2013; MIG, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, ŽANNA HREPEVNIK, S.P., CEROVEC POD BOČEM 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA STROJNE INSTALACIJE - M/Ž; VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 12.9.2013; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTA-LACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA NATAKAR NATAKAR-ICA - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE V GOSTINSKEM LOKALU, NEDOLOČEN ČAS, 14.9.2013; GASTCOM, PODJETJE ZA PRIPRAVO HRANE D.O.O., CESTE 54, 3252 ROGATEC DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 19.9.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH UE VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž; DELO ZA ŠANKOM IN STREŽBA, DOLOČEN ČAS, 20.9.2013; PITIS, D.O.O.; PITIS, D.O.O., PE MUSIC CAFE, KIDRIČEVA CESTA 2 B, 3320 VELENJE PRODAJALEC PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA OD VRAT DO VRAT PO SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 21.9.2013; TORRO TRGOVINSKE STORITVE LJUBO SRNOVRŠNIK, S.P., SELO 7, 3320 VELENJE ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, ELEKTRO MONTER, MONTA-ŽER - M/Ž; MONTIRA, KABLIRA IN PRIKLAPLJA PO ELEKTRO DOKUMENTACIJI. PRIJAVLJA IN ODJAVLJA NAPAKE, KI SE POKAŽEJO PRI MONTAŽI. VODI ZAPISKE O IZVAJANJU DEL IN SPREMEMBAH. PRAVOČASNO NAROČA MATERIAL, VAROVALNA SREDSTVA IN ORODJA. OPRAVLJA DELO NA OBDELOVALNIH STROJIH PO POTREBI PROIZVODNJE. PO DOKUMENTACIJI VARI, ZARISUJE, KRIVI, VRTA IN IZVAJA DRUGA PODOBNA DELA. NEDOLOČEN ČAS, 19.9.2013; PROMEL, PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ, D.O.O. VELENJE, KOROŠKA CESTA 48 A, 3320 VELENJE ELEKTROTEHNIK ENERGETIK ELEKTROMONTER - M/Ž; DEMONTAŽA IN MONTAŽA MERILNO REGULACIJSKE OPREME, ELEKTROINSTALACIJSKA DELA, VZDRŽEVALNA DELA, DELO NA VIŠINI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.9.2013; MAT.SL, MONTAŽA AVTOMATIKE IN TEHNIKE D.O.O., CESTA BORISA KRAIGHERJA 1, 3320 VELENJE DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS) ODGOVORNI VODJA DEL - M/Ž; POZNAVANJE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE, SEZNANJENOST S PREDPISI S TEHNIČNEGA PODROČJA, KOORDINIRA DELO Z INVESTITORJEM, NAROČNIKOM IN IZVAJALCEM DEL, ODGOVOREN ZA NEMOTEN POTEK DELA, IZDELAVA PONUDB, ODGOVOREN ZA REALIZACIJO PLANA, KI MU JE DODELJEN, ODGOVOREN ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU NA GRADBIŠČU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.9.2013; MAT.SL, MONTAŽA AVTOMATIKE IN TEHNIKE D.O.O., CESTA BORISA KRAIGHERJA 1, 3320 VELENJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, SKRB ZA UREJENOST LOKALA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.9.2013; BAR MAJA IN UPRAVLJANJE TRŽNIC, ZDENKA MARIN S.P., ŠEŠČEPRI PREBOLDU 70,3312 PREBOLD SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MONTER MONTAŽNE GRADNJE - M/Ž; MONTAŽA MONTAŽNIH HIŠ, NEDOLOČEN ČAS, 21.9.2013; HABITAT MONT D.O.O., TESARSTVO, MONTAŽA IN KLASIČNA GRADNJA, MONTAŽA, TRGOVINA IN PODJETNIŠKO SVETOVANJE., PETROVČE 115, 3301 PETROVČE VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOŽNJA TEŽKEGA TOVORNEGA VOZILA PO SLOVENIJI IN DRŽAVAH EU; SKRB ZA UREJENOST VOZILA, SKRB ZA TOVOR, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.9.2013; AVTOPREVOZNIK BORISLAV STOJA-KOVIČ S.P., LIBOJE 42, 3301 PETROVČE MONTER MONTAŽNE GRADNJE - M/Ž; MONTAŽA MONTAŽNIH HIŠ, NEDOLOČEN ČAS, 24.9.2013; HABITAT MONT D.O.O., TESARSTVO, MONTAŽA IN KLASIČNA GRADNJA, MONTAŽA, TRGOVINA IN PODJETNIŠKO SVETOVANJE., PETROVČE 115, 3301 PETROVČE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) VODJA PRODAJE - M/Ž; VODENJE PRODAJE, VODENJE MANJŠE POSLOVNE ENOTE, VODENJE PRODAJNE POLITIKE IN MANJŠE PRODAJNE SKUPINE, NEDOLOČEN ČAS, 12.9.2013; INVITA POSLOVNO SVETOVANJE LILIJANA MANDELJ S.P., USTJE 15, 1275 ŠMARTNO PRI LITIJI Spored od 12. 9.-18. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. 2 na muhi - akcijski triler četrtek: 15.30, 18.00, 20.00 petek, sobota: 15.30, 18.20, 20.30, 21.50 nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 18.20, 20.30 Adria Blues - drama od četrtka do srede: 18.00 Avioni - komedija nedelja: 13.00, 15.15 Avioni - komedija, 3D nedelja: 11.30, 13.30, 15.45 Elizij - akcijski triler, znanstvena fantastika od četrtka do srede: 21.20 Jobs - dokumentacija od četrtka do srede: 17.45, 19.00, 20.40 Kick-Ass 2 - akcijska komedija petek, sobota: 23.10 Kronike podzemlja: Mesto kosti - akcijski, fantazijski, avant. četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.15 sobota: 13.10, 20.15 Mi smo Millerjevi - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.30 petek, sobota: 20.30, 22.50 Odrasli 2 - komedija od četrtka do srede: 15.45 One Direction: To smo mi - dokumentarni, glasbeni film, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.40, 19.45 sobota: 13.30, 17.40, 19.45 nedelja: 19.00, 21.00 Pred polnočjo - drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.00 petek, sobota: 18.20, 20.00, 22.45 R. I. P. D. - Urad za pokojnike - akcijska komedija, triler petek, sobota: 22.55 Razredni sovražnik - drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.45, 20.10 sobota, nedelja: 13.15, 17.45, 20.10 Smrkci 2 - animirana komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.15, 16.10 sobota: 13.00, 14.00, 15.15, 16.10 nedelja: 11.45, 14.00, 16.10 Smrkci 2 - animirana komedija, 3D četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 18.20 nedelja: 12.00, 14.30, 16.45, 18.20 Smrt v ledu - triler petek, sobota: 22.50 Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta - animirani nedelja: 12.15, 13.15 Turbo - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.00, 17.00 sobota, nedelja: 13.00, 15.00, 17.00 Turbo - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 16.20 sobota: 14.10, 15.30, 16.20 nedelja: 14.10, 16.20 metropol ČETRTEK 20.00 Adria Blues - komična drama PETEK in NEDELJA 19.00 in 21.00 Adria Blues - komična drama SREDA 20.00 Dej mi, no! - komedija KINO VELENJE PETEK 19.00 Drzni par - komedija 20.00 Balkanska bojevnica - komedija 20.30 Smrt v ledu - triler SOBOTA 16.00 Avioni - animirana avantura, sinh. 18.00 Balkanska bojevnica - komedija PRIREDITVE ČETRTEK, 12. 9. 18.00 Osrednja knjižnica Celje Rak na duši predstavitev knjige avtorice Nele Sršen 18.00 Knjižnica Velenje Z Lilo in Piko po Kekčevih poteh, Lila Prap, V krogu življenja odprtje treh Pikinih razstav 19.00 Savinov likovni salon Žalec Likovna dela članov likovne sekcije KUD Žalec odprtje skupinske razstave 19.19 Knjižnica Velenje Skriti kotički Tunizije potopisno predavanje Milana Brezovnika PETEK, 13. 9. 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec 100 let prve razstave hmelja v Žalcu odprtje razstave v počastitev praznika Občine Žalec 19.00 Osnova šola Rečica ob Savinji Breda Pugelj - Otrin z gostjo se bo pogovarjal Bert Savodnik 19.30 SLG Celje, Oderpododrom Mike Bartlett: Krči drama, prva slovenska uprizoritev; premiera 20.00 Dom sv. Jožefa Celje Slehernik ponovitev srednjeveškega misterija 20.00 Zdraviliški dom Dobrna Alenka Godec zaključek glasbenega poletja SOBOTA, 14. 9. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Glasbene sobotnice velika glasba za male otroke; gostuje Godalni kvartet Maxima 10.30 Muzej premogovništva Slovenije Velenje Rudarski oktet Velenje in Nonet Primorsko podzemni koncert 10.30 Pred knjigarno Kulturnica Velenje Lipko in KošoRok knjigo bo predstavila Urška Ojsteršek 10.00 do 12.00 Branibor club Celje_ Brezplačne otroške ustvarjalne delavnice 19.00 Mestni kino Metropol Vokalne igre '13 mednarodni festival vokal play in a capella glasbe 19.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Kulturni prepih predstavitev treh kratkih avtorskih predstav 19.30 SLG Celje, Oderpododrom Mike Bartlett: Krči abonma po posebnem razporedu in izven 19.00 Smrt v ledu - triler 20.00 Drzni par - komedija NEDELJA 10.30 Pikin kino: Kauwboy - mladinski film 15.30 Varne točke v Velenju -kratek izobraževalni igrani film 16.00 Pikin kino: Avioni - animirana avantura, sinh. 18.00 Smrt v ledu - triler 19.00 Balkanska bojevnica - komedija 20.15 Drzni par - komedija PONEDELJEK 20.00 Dvojina - drama VODNIK 29 Vabljeni k vpisu gledališkega abonmaja ZKŠT Žalec! • 5 komedij • cena že od 50 EUR • obročno odplačilo, gotovinski popust • popusti za upokojence in za mlajše od 30 let WWF&!W Prodaja: TIC Žalec, tel. 710 04 34 TT rT =c Program na: www.zkst-zalec.si Dobrodelne prireditve SPOZNAJTE MARIBOR UGODNEJE Nova turistična kartica mesta Maribor www.mariborcitycard.si Maribor Pohorje MARIBORCITYCARD Naložba v vašo prihodnost 9 REPUBLIKA SLOVENUA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO Obisk štajerske prestolnice in odkrivanje njenih skritih kotičkov bosta sedaj še bolj zanimiva in privlačna, saj je Zavod za turizem Maribor - Pohorje v sodelovanju z Občino Maribor in turističnimi ponudniki, kulturnimi institucijami, športnimi objekti, javnim transportom in še nekaterimi pripravil posebno kartico ugodnosti. Z njo lahko gostje mesta številne znamenitosti obiščejo brezplačno ali pa so deležni popustov in tako prihranijo tudi do 64 evrov na osebo. Doživetja za vsakogar Maribor je prijetno mesto, vpeto v čudovito naravo vinorodnih gričev. Značilno podobo mu dajejo zeleno Pohorje in Kozjak ter reka Drava. Iz njegove lege ter bogate naravne in kulturne dediščine izhajajo številne kulturne znamenitosti in prireditve, vrhunska kulinarična doživetja, raznolike možnosti za aktiven odmor, za sprostitev, šport, zabavo ipd. Maribor, ki je leta 2012 nosil laskav naziv Evropska prestolnica kulture, je tudi mesto edinstvene stare trte - najstarejše trte na svetu, vpisane v Guinnessovo knjigo rekordov. Turistična kartica Maribor CityCard Namen turistične kartice je obiskovalcem štajerske prestolnice omogočiti čim bolj preprosto in cenovno ugodno raziskovanje in spoznavanje Maribora. Na njej so zapisane storitve, popusti in ugodnosti, ki jih lahko obiskovalci koristijo pri izbranih ponudnikih. Ponudnike ugodnosti najdete na spletni strani www.mariborcitycard.si. Kje in kako dobite kartico? Turistično kartico Maribor CityCard je mogoče kupiti v TIC Maribor ali na spletni strani www.mariborcitycard.si. Na voljo so 24-, 48- in 72-urne kartice, ki se med seboj razlikujejo po časovni veljavnosti ter obsegu ponudbe in ugodnosti. Pri nakupu lahko izbirate med klasično brezkontaktno plastično kartico ali mobilno različico. Kartica začne veljati v trenutku, ko je prvič uporabljena oz. odčitana na čitalniku (velja za plastične kartice) ali ko jo aktivirate s kodo na mobilnem telefonu (velja za mobilno kartico). Ob vračilu plastične kartice prinesitelju vrnejo varščino v višini 2 evrov. Cene kartic so od 7 do 13 evrov za odrasle in od 5 do 10 evrov za otroke. Mobilna kartica Maribor CityCard Mobilna kartica je prijazna do narave in enostavna za uporabo. Po funkcionalnostih je enakovredna plastični kartici, saj omogoča enake brezplačne storitve in popuste. Uporabnik si na mobilni telefon preprosto prenese brezplačno aplikacijo in jo aktivira s kodo, ki jo prejme ob nakupu mobilne kartice. Uporaba mobilne kartice je preprosta, uporabnik aktivira aplikacijo in mobilni aparat prisloni k čitalniku kartic. Pred nakupom si oglejte ponudbo na www.mariborcitycard.si. Dobrodošli! Zavod za turizem Maribor - Pohorje Partizanska 47, 2000 Maribor Informacije: TIC Maribor, Partizanska 6a, 2000 Maribor, tel.: 00386 2 234 66 1 0/11; fax.: 00386 2 234 66 13. Email: tic@maribor.si, www.maribor-pohorje.si;www.visitmaribor.si Društva vabijo PETEK, 13. 9. 22.00 Mladinski center Bistrica ob Sotli Gatos del Mundo koncert NEDELJA, 15. 9. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki_ Hmelj, nekoč zeleno zlato; kaj pa danes? razstava o hmeljarstvu v Šaleški dolini 18.00 KS Galicija Glasbena skupina M. J. A. V. dalmatinski večer 18.00 Krščanska adventistična cerkev Velenje Čas, v katerem živimo predavanje 20.00 Mladinski center Bistrica ob Sotli Swedenborg Raum koncertni cikel PONEDELJEK, 16. 9. 16.00 Mladinski center Velenje Inkubus popoldanski mladinski center TOREK, 17. 9. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje živeti v Celju predstavitev obrtnika čevljarja Antona Mužiča 17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturno in umetnostno-zgodovinska zbirka javno vodstvo 18.00 Pokrajinski muzej Celje Predstavitev kozarcev mesta Slovenske Konjice avtorski projekt Zlatka Magdiča 18.00 Pred knjigarno Kulturnica Velenje 100 let Borisa Pahorja branje odlomkov iz knjige: Knjiga o Radi 18.00 Velenjski grad Oton Naglost: Fotografije narave odprtje fotografske razstave 18.00 Dom kulture Velenje Plesni dvoboj plesni spektakel SREDA, 18. 9. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Mojco 19.00 Vila Bianca Velenje Iz zakladnice velenjskega športa odprtje fotografske razstave 17.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev SOBOTA, 14. 9. 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem 9.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica žalec NEDELJA, 15. 9 16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške delavnice PONEDELJEK, 16. 9. 17.00 Slovensko društvo hospic Celje Razumevanje oseb z demenco in odnos do njih predava Beti Prtenjak 18.00 Prostori RC Celje Ustvarimo si srečno življenje sami komunikacijsko srečanje društva Vedež radiocelje ■ C 95-1 95.9 100.3 90.6 MHz PETEK, 13. 9. 16.00 Pred Domom kulture Velenje Z Mojčinim lepim svetom dobrodelna prireditev; pomagajmo velenjski družini Razstave Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvor: Kelti na Celjskem. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Puške in pisma, do 31. 12. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 15. 9.; razstava Moj portret za muzej, do 22. 10. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica. Galerija Volk Celje: razstava likovnih del (slike v različnih tehnikah s celjskimi motivi), ustvarjenih na XIV poletnem slikarskem Ex-temporu: Celjske poletne vedute 2012, do 30. 9. Kvartirna hiša Celje: kiparska razstava skulpture Ljubomir-ja Melanška, do 4. 10. Citycenter Celje: razstava znamk, do 15. 9. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Maraton Satirikon 1967-2012, akademskega slikarja Staneta Jagodiča, do 8. 9. Kulturni dom Dobrna: razstava slikarke Suzane Švent, do 15. 12. Galerija Velenje: razstava kiparja in oblikovalca Cirila Cesarja, do 14. 9. Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Idrija - zibelka naravoslovja, do 4. 10. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti. Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice. Planina pri Sevnici: Kozjansko žari. Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša. Cerkev sv. Leopolda Loka pri žusmu: Glažute na območju Žusma. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti zvočne slike kulture Ä VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 .radiocelje. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški posta- ji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, tax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič _ Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Sajka T. Ocvirk,_ Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Nina Pader Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 VSI NAŠI MOJSTRI » Preberite aktualno ponudbo! m i OKNA - VRATA - STEKLO ElEAUHilAS OD PROIZVODNJE, DOBAVE DO KVALITETNE MONTAŽE Odločite se za Termoglas, ker jamčimo za: Energetsko varčna okna lastne proizvodnje Energetsko varčna stekla lastne proizvodnje Kvalitetno lastno montažo Certlfkirano kvaliteto in garancijo JlSij POLICISTI NAM TOKRAT NIČ NE PRIKRIVAJO! Letna policijska poročila razkrivajo zaskrbljajoča dejstva o strmo naraščajočih kaznivih dejanjih. Saj lahko tudi sami vsak dan zasledimo številne vlome, kraje in poškodovanje tuje lastnine V teh časih so vlomilci čedalje bolj predrzni in ne ogrožajo samo lastnine, temveč tudi ljudi. KOLIKO PA STE VI PRIPRAVLJENI NAMENITI VARNOSTI SVOJEGA PREMOŽENJA IN VARNOSTI SVOJIH NAJBLIŽNJIH? Statistika nam dokazuje, da se največ vlomov zgodi skozi okna in skozi steklene površine. S pravilno preventivo lahko že sami zmanjšamo ali onemogočimo tatovom, da bi vstopiti v naše domove. S Termoglas okni vas do konec septembra zaščita s protivlomnim okovjem nič.ne stane. Se še spomnite vrat na starih katrcah in hroščih? Panti so bili vidni. Vrata so se sicer odpirala in zapirala, lepi pa takšni panti nlsobiii. In ob nje seje človek lahko tudi zataknil. Sedaj znamo v Termoglasu vgraditi tudi skrita okovja za okna. Glavna prednost takšnega okovja je lepši izgled in tudi čiščenje je lažje. Ampak to še ni vse. Takšna okovja imajo daljšo življenjsko dobo, nosilnost je večja, do povešanja oken pa ne prihaja. Skrito okovje s protivlomnim zaptrnikom je tudi garancija, da bodo Imeli tatovi pri vas zelo težko delo. Če se bodo sploh lotili takšnih oken, Z našim skritim okovjem boste zadovoljni - lepši izgled, lažje čiščenje, povečana nosilnost in zaščita proti vlomom so njegove odlike. POVEČAJTE VARNOST VAŠEGA DOMA! 'SKRITO in VARNOSTNO OKOVJA GKATisnr IZKORISTITE UGODNOSTI DO 30.9.2013 GENERALNI SEJEMSKI POPUST 25% D0DATS0 POVEČAJTE VARNOST VAŠEGA DOHA! ■"SKRITO ta VARNOSTNO OKOVJE" GRATISÜI : v S^iSM s m söim IM ^rattMfe, i.'iTI? .^TäfLIy: ' M i ajjaifri " . 'v ,VfgpfflH ß Če želite oglaševati v rubriki Vsi naši mojstri pokličite: 031 692-860 «O -K. VSE NA ENEM MESTU rfr ZDRAVILIŠČI; LAŠKO M TIIURMANA iniifij MANUALNA TERAPIJA Izvaja: Dr. A. VERŠ1N1N ortoped revmatolog F1TEX d.o.o.. Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana to.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.Ftrtx.sl; e-tosra: Fmx®T-2.net HITRI SERVIS OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL 03/749 1710 MULEJ DEJAN s.p. Ul. Točke Čečeve 17. 3230 ŠENTJUR n f Jh v Anika > Iffl/n f*fi M.€M Martinercs.p. | Sta neto va 1 | 3000 Celje Prodajalna z oblačili za vse generacije, od športnih do visoke elegance blagovne znamke Luna NOVO VPELJUJ Akcijski popust do-50% na izbrane artikle prašno barvanje vseh vrst kovin HITRO, KVALITETNO IH UGODNO! C"« ., f „, ™ra ]n na vrsto materiala ^ WI7410M ■ barvanje po RAL- lestvici-POSE BN I EFEKTI! ufuiui ctrnionlactilra d " 'zdelava v enem dnevu- predhodno naročilo! www.sirojepiasma.si .ugodnos,izas,ranke BREZPLAČNO SVET0MNJE Lepotni center Ba Mercator center Store - t! Vstopite v snega najlepše opremljenih frizerskih salonov, kjer so mm na valja številne kozmetične storitve! in novosti po ugodni ceni 041/675-556 amiamB/mm mmfußssp; mmSm tms.zzošm STRIŽENJE BREZPLAČNO, pri barvanju las vseh dolžin. r CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK 1 mfišA * Nataša HriWriikYp. Poslovne enote: Katobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 Pflf UREÜfTl/1 GflOßOl/, DELO BREZPUČNO! JCWÖ KIA MOTORS avt()hišaškorjanec j The Power ro Surprise" ' j/ Mariborska 115, Celje. 03/426 08 84,031 609 416 Posebna ponudba: Kontrolni pregled vašega vozila pred dopustom: j.d€ . * Pregled zajema 12 kontrolnih točk. Pred dopustom opremite vaše vozilo z nosilci in kovčki ' IgorGOMINSEKs.p. Ložnica pri Žalcu 11B, 33io Žalec GSM: 031 592 573; E-MAIL: IGQR.SKG@GMAtL.COM flKCIJ/l! Do-35% popusta na vso kritino VSI NAŠI MOJSTRI 31 d o m o f i n a I GSM: 041 756 668 ------- ■tesarstvo - krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK ^o OLNl fEWKTBcrriLN IN usnjenih OSACIL IH . - pet;. odS.dxr m ure; 'Mi od tdff^.ure Šiviljski servis 3 .flikca" tel.: 031 »43 02 Celi«. N0"3* If1 1 ŽLEBOVI GRIČ ■ illl/14/ k 1 /" "T ^am ---■-^ PROIZVODNJA IN PRODAJA VSEH VRST UNIKATNIH IN STANDARDNIH KROVSKO KLEPARSKIH IZDELKOV www.gric-z.com ŽLEBOVI GRIČ d.o.o., trgovina - proizvodnja IJiikiarfifeva ulr 2$, Šempeter prt ßorici. tel: 05/ 33 TI 740, e-mail: zfet Hw@5iol.ner ŽLEBOVI, OBROBE, CEVI, KOVINSKE STREHE, VIJAKI, KOVICE, SILIKONi, ORODJE,. M izbirate lahko med itevilniml materiali '/ {alumtolj, baker. dnfcotU irwx, . f (»cinkana ptoievina, poslovalnica t barvana pločevina! /"CI 1C / ter različnimi L L Li t L I barvami in vzorci. h Gaji 42/b F/J tel: 08/20 57 210 ' fax: 08/2057 211 f | e-mai t: žlebov i.gric.trgovina@siol.net J Proži nska vas 57 3220 Store Okrasni strešni elementi Internet: www.streha-metalko.si GSM: +386 (0)41331613 Pri nakupu strehe A1ET/UKÜ prejmete lepo darilo! AAAAAAAAA/V Iščete mojstra, pa ga še niste našli? Dovolite, da ga namesto vas poiščemo mi! Pokličite nas! 031 692-860 32 ZANIMIVOSTI NAJINA POROKA V dobrem in slabem Še fotografija v dokaz, da je bila torbica ne samo lepa, pač pa tudi zelo okusna. (Foto: SK) Okusna torbica Pred tednom smo na tej strani objavili fotografijo torbice in vas spraševali, iz česa je narejena. Čeprav smo domnevali, da boste imeli težave pri ugibanju, ste pravilno ugotovili, da gre za slastno torto, ki jo je v obliki torbice mojstrsko oblikovala Katja Šlogar. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali Vero Lilija s Frankolove-ga, ki bo prejela bon za pico v gostišču Hochkraut. »Iskrica ni preskočila takoj, malo vode je moralo preteči,« pravita Saša in Zoran Gaber, mladoporočenca, ki sta se z roko v roki naučila sklepati kompromise, se prilagajati in prisluhniti drug drugemu. Poročni dan sta izkusila tako med plesom snežink kot pod žgočim soncem in z medsebojno naklonjenostjo dokazala, da ljubezen premaga tudi težke življenjske preizkušnje. Saša in Zoran sta se spoznala v Študentskem klubu mladih Šentjur in se že v času, ko je bila njuna ljubezen še sveža, naučila pomembne zakonitosti, ki jo upoštevata še danes - da se ne smeš nikoli nehati truditi za drugega. Datum poroke, 3. avgust 2013, sta izbrala s pomočjo seštevka števil njunih rojstnih datumov. Da mislita resno, sta potrdila z zaroko na božič pred dvema letoma, ko sta določila tudi temo - z izbiro oblačil, glasbe, plesa in dekoracije sta želela svate popeljati v 50. leta. Lani ju je pretresla žalostna novica o težki bole- zni, ki je na glavo obrnila življenje vsej družini. Da bi osrečila očeta, ki je prestajal bolečine in težke trenutke, sta poročni dan »raztegnila« v dva dneva in pohitela s civilno poroko, kjer so ju spremljali priči in najožji člani družine. »Čustven obred ob sladkih krofih in slastni poročni torti si bom zapomni- la za vedno. Predvsem sem srečna, da sva s tem osrečila očeta, ki je na ta dan še bil z nami,« pravi Saša. Njun dan najlepših sanj se je zgodil 3. avgusta, ko sta se poročila tudi cerkveno. S svojimi domislicami sta poskrbela za vse drobne pozornosti, Saša je izbrala in pripravila tudi berila pri poročni sveti maši in pesmi, ki so jih zapeli pevci na koru. Obred so vodili odrasli skavti iz Šentjurja, poročno sveto mašo pa je daroval župnik Vinko Čonč, ki je s pridigo obredu vtisnil osebno noto. »Najina dneva sta bila vsak posebej lepa, seveda pa sva oba najbolj uživala v cerkvenem delu poroke,« pravita Saša in Zoran, ki sta slavje priredila v gostišču Pri Kmetec. Svatje so si pete obrusili ob glasbi skupine Selecto, se sladkali s torto, uživali ob lovljenju šopka in podvezice ter se nastavljali fotografskemu objektivu. Kot pravita mladoporočenca, je vsak od njih na svoj način pripomogel, da je bil poročni dan čudovit. V naslednjih mesecih bosta »pobegnila« na poročno potovanje, z veseljem pa pričakujeta obnovo skupnega gnezdeca in čakata na dan, ko ju bo razveselil tudi kakšen mali razgrajač, ki bo s svojim smehom in jokom napolnil domačo hišo. TINA VENGUST Foto: MK Photography FOTO TEDNA Sestra Grazyna: »Molim za vse ekipe, najbolj goreče pa za ekipo Slovenije.« Foto: SHERPA Gledališče deli usodo družbe stran 40 NOVI TEDNIK Zgodbe s Celjskega Št. 41 <2f 12.9. 2013 O lažni prijavi spolne zlorabe otrok stran 37 POTOPIS PO IZBIRI BRALCEV Po vsakem potovanju bogatejša Zmagovalka naše poletne akcije razkrila svoj pogled na popotništvo Tanja Koštomaj iz Kozjega je zmagovalka ene od treh naših akcij v okviru Poletja v Novem tedniku. Naše bralce je namreč navdušila s potopisom o Gani. Študentka mikrobiologije je sicer, kot pravi, zasvojena s potovanji, je tip človeka, ki ne more biti dolgo na enem mestu in neizmerno uživa ob spoznavanju različnih kultur in življenja ljudi ter v odkrivanju skritih kotičkov. Sprva je Tanja Koštomaj spoznavala predvsem evropske države, najdlje jo je pot vodila do Turčije, še posebej pa se ji je v spomin vtisnilo popotovanje z avtomobilom po državah bivše Jugoslavije. Že dvakrat je imela v žepu tudi letalsko karto do Maroka, a v službi - kruh si študentka, ki je tik pred diplomo, zaenkrat služi z delom v enem od podjetij, ki izdeluje spletne strani - ni dobila prostih dni. Tako ta destinacija še ostaja na spisku želja. Pri potovanju v Gano pa se je na srečo vse lepo »poklo-pilo«. Prepusti se toku Tanja se še dobro spominja, kako je zadnji dan pred odhodom na črno celino trepetala, ali ji bo veleposlaništvo v Beogradu izdalo vizo. Seveda se je tudi cepila, uredila si je zdravstveno zavarovanje, priskrbela vodiča in napolnila na- hrbtnik. Sledila je le še pot na letališče. Rezervirala si je tudi prenočišče v Gani za prva dva dneva, potem se je prepustila toku. »Nikoli si vnaprej ne naredim natančnega načrta potovanja, saj se v tem primeru načrti verjetno podrejo že čez nekaj dni. Najbolje pri potovanju na lastno pest je namreč prav to, da lahko ostaneš nekje, kjer ti je všeč, tudi več dni, od drugod pa pobegneš po pol ure,« razlaga. Izdajala se je za poročeno žensko Številni bralci, ki so glasovali za potopis o Gani, so občudovali prav Tanjin pogum, da se je v tako oddaljeno in malo znano državo odpravila sama. »Sicer raje potujem v dvoje, ampak tako je pač naneslo,« pravi in dodaja, da je prednost samostojnega potovanja zagotovo v tem, da se ni treba prilagajati. Greš, kamor in kadar te je volja. Priznava pa, da je prijetno, če imaš nekoga ob sebi, saj se počutiš varneje. V Afriki bi ji na primer še kako prav prišel moški sopotnik, saj so domačini ne žvižgali, temveč neprestano sikali za mlado belko. Številne ženitne ponudbe bi prejela, če si ne bi nataknila prstana in razlagala, da njen mož počiva v bližnjem hotelu. Sicer pa je skrbno pazila, da se je na ulicah zadrževala v svetlem delu dneva. Tik pred šesto uro popoldne, ko v bližini ekvatorja pade tema, je smuknila v hotel. Za širjenje obzorja Številne podrobnosti s potovanja po Gani ste lahko prebrali v Tanjinem potopisu, iz katerega je razvidno, da je kljub posameznim neprijetnostim potovanje na študentko napravilo izjemen vtis. In tako je, kot pravi, v prav vsaki državi, saj je vsak kotiček sveta nekaj posebnega in človek se od povsod vrne ne le poln doživetij, temveč tudi z nekoliko drugačnim pogledom na svet. »Največ se o življenju po mojem mnenju naučiš prav na potovanjih, razširiš si obzorja. Naj se sliši še tako klišejsko, ampak sploh po obisku revnejših in manj razvitih držav začneš ceniti to, kar imaš doma. Ne morete si predstavljati, kako vesela sem bila ob prihodu domov >normalnega< stranišča in tuša,« v smehu pove popotnica. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA Poleg obiska Maroka se Tanja želi podati po znameniti romarski poti od Camina do Santiaga de Compostele. »To je posebna preizkušnja, tako telesna kot duhovna, ki si jo močno želim že od začetka študija, in prepričana sem, da mi bo prihodnje leto uspelo.« Ker je do prihodnjega leta še daleč, Tanja do takrat ne bo zdržala na domačih tleh. Že čez nekaj tednov se bo tako odpravila odkrivat Azijo, najverjetneje Tajsko in Kambodžo. OPTimiST .i e> h * wJL£ KOVČKI 1 DODATKI I TOR8E I DENARNICE k» ^ A.* iste ■ss m Wmmm »Ne vem, zakaj bi morala biti neprestano na enem mestu. Nisem tip za desetdnevno poležavanje ob morju, neprestano se mi mora nekaj dogajati. In v današnjem svetu res ni nemogoče potovati. Res je ovira denar, a tudi z malo denarja se lahko veliko doživi. Sama pač denar raje namenim potovanjem in novim doživetjem kot nakupu na primer avtomobila. Vsak ima svoje prioritete« pravi Tanja Koštomaj. ^ "im Ü Tanja Koštomaj je kot zmagovalka akcije prejela potovalni kovček, ki ji ga je podarila pokroviteljica naše poletne akcije, trgovina Optimist. Zelo se ga je razveselila, saj bo, kot je povedala, z njim izpopolnila svojo že precej bogato zbirko potovalnih pripomočkov. Bo pa kovček uporabljala predvsem za potovanja v bližnje države, saj je za potovanja na druge celine bolj primeren nahrbtnik. Ne le avtorico zmagovalnega potopisa, nagradili smo tudi enega od bralcev, ki so glasovali za po njihovem mnenju najboljši potopis. V žrebu je imel največ sreče Tone Motoh iz Gorice pri Slivnici, ki je za trud ob glasovanju prejel nepremočljivo denarnico trgovine Optimist. Tonetu bo zelo prav prišla, saj tudi sam rad potuje. Kolikor pač denar dopušča. Pravkar se je vrni] z morskega oddiha, med potovanji pa ga je doslej najbolj navdušila Španija, kjer je bil že dvakrat. »Res je lepa dežela,« pravi. Sam je sicer glasoval za potopis o potepanju po Islandiji, saj bi to deželo nekoč zelo rad obiskal tudi sam. Smejalo se je tudi naši vodji marketinga Nini Pader, ki se je potrudila za nagradi in v sodelovanju z Optimistom razveselila naša zvesta bralca, ki sta se odzvala na povsem novo akcijo uredništva Novega tednika: Potopis po izboru bralcev. Nasvidenje do novih zanimivih potopisov, branja, glasovanja, žrebanja in seveda nagrajevanja spet prihodnje poletje. 34 REPORTAŽA Tik pred tekmami slovenske reprezentance je organizator v prodajo dal še zadnje vstopnice. Pred okencem se je nabrala precejšnja gneča, prvi so v vrsti stali že od dopoldneva. Peter Rebec, ki je v Celje prišel iz Pivke, je po sedmi uri zvečer povedal, da še komaj čuti noge, a zagotovila, da bo vstopnico lahko kupil, ni imel. Je pa bilo v več kotičkih mogoče slišati ponudbe za prodajo vstopnic, a za precej višje cene od uradnih. Želite tatu ali poslikavo? Tudi za to so poskrbela dekleta pred dvorano. Košarkarjem so sporočala, naj se ne »šparajo«. EuroBasketa ne bi bilo brez prostovoljcev. Tina Berglez iz Ruš se jim je pridružila zato, ker je to edinstven dogodek v Sloveniji. Izkušnjo vidi kot dobro priložnost, saj spoznava tudi zaodrje tega velikega tekmovanja, ki je gledalcem pred televizijskimi ekrani skrito. Zvesti navijači spodbuda igralcem Celje je dihalo za košarko Uradna navijaška cona v središču mesta je bila sploh ob večerih dobro obiskana, lokali so goste vabili s predvajanjem tekem na večjih in manjših platnih, trgovci so obisk tujcev bolj ali manj uspešno izkoristili za prodajo spominkov. Da o dvorani Zlatorog, ki se je v času prvenstva preimenovala v Areno Celje, ne govorimo. V njej je vrelo, sploh ob zmagah slovenske reprezentance. A nič manj prešerno in pestro vzdušje ni bilo pred dvorano. Prav od tam vam ponujamo nekaj utrinkov. Pred dvorano se je ob popol- večinoma »zeleni« Slovenci, dnevih, predvsem pa ob večerih, ko se je za vstop v drugi del evropskega prvenstva borila slovenska reprezentanca, zbiralo mlado in staro, tako moški kot ženske, bolj in manj strastni košarkarski navdušenci, med katerimi je bilo pomešanih nekaj tujcev. Tudi ko so se odprla vrata in so srečneži, ki so si uspeli priboriti vstopnico, drenjajoč se kapljali v dvorano, je bilo v okolici živahno kot v mravljišču. Kdor ne skače, ni Sloven'c Vrhunec so bile seveda tekme, ki si jih je bilo v šotorih pred dvorano mogoče ogledali na treh platnih. Res je, da je bilo treba, če si želel kaj videti, pošteno stegovati vrat, a pretiranega razburjenja zaradi tega ni bilo. Pomembno je bilo le, da so padali koši. In vsakemu zadetku, ukradeni žogi ali uspešni blokadi slovenske izbrane vrste so sledili veliko navdušenje, glasno navijanje in skakanje v ritmu »Kdor ne skače, ni Sloven'c«. Tudi tisti, ki o košarki ne vedo prav dosti, so slej ko prej glasno vzklikali. Tako kot Celjanka Simona Stropnik, ki je pred dvorano večkrat prišla zaradi izjemnega vzdušja, prijetnega druženja in priložnosti za poplesavanje ob takšni in drugačni glasbi. »Odlično je, da je ta dogodek v Celju, res je fantastično vzdušje,« je povedala. Pestro zabavno dogajanje Številne so med čakanjem na tekmo zaposlovale nagradne igre. Zadeti prosti met res ni tako enostavno, sploh če je koš visok šest metrov. Prav tako ni mačji kašelj zadeti čim večkrat, čeprav skoraj čisto od blizu, ali žogo spraviti v miniaturni koš, nad katerim se odštevajo sekunde. »Zelo mi je všeč, ker je tudi pred dvorano vse povezano s košarko,« je dejal Kranjčan Medard Bogataj, ki že osem let trenira košarko, tik preden se je odpravil v dvorano na ogled svoje prve tekme na prvenstvu, in sicer med Slovenijo in Hrvaško. Košarkarska vročica je navdušila tudi nogometaše po srcu. »Imeli smo nogometno tekmo, a smo se odločili, da si pridemo še malo pogledat dogajanje v Celje. Super je, nisem si mislil, da bo vse tako dobro pripravljeno,« je povedal trinajstletni Matevž Križnik z Vranskega, ki močno drži pesti za našo reprezentanco. Zasoljene cene Se pa po več urah zabava-nja in navijanja še kako pri-leže okrepčilo. Priložnosti je bilo veliko, a so se obrazi nekoliko skremžili ob pogledu na cene. Sedem evrov za čevapčiče v teh kriznih časih pač ni malo. Tudi pijača je bila nekoliko dražja kot v navijaški coni v mestnem središču, a kljub temu so nekateri pregloboko pogledali v kozarec. Kot je povedal varnostnik pri Sintalu Matjaž Cestnik, oseb pod pretiranim vplivom alkohola niso spustili v dvorano, a na srečo je bilo takšnih primerov malo. Dobra novica je tudi, da policisti niso imeli dela z nasiljem in izgredi. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA ANKETA Edinstven dogodek, ki ga ne smete zamuditi Denis Povijač, Hrvaška: »Doslej sem si ogledal prenose vseh tekem naše reprezentance in še nekatere druge dvoboje, v živo pa le spopad med Slovenijo in Hrvaško. Prav vzdušje je tisto, ki me je privabilo v Slovenijo. Iz Zagreba sem se v Celje pripeljal z lastnim prevozom, ker je tekma v nedeljo in bom ostal le en dan, nisem potreboval dopusta in ne hotela. Čas do začetka srečanja bom izkoristil za ogled mesta. Celje je nalogo gostitelja po mojem mnenju dobro opravilo, doslej nisem imel prav nobenih težav. Koliko denarja bom potrošil ob današnjem ogledu, je v prvi vrsti odvisno od rezultata hrvaških košarkarjev, nisem pa si določil točno določenega zneska. Ob zmagi bom najverjetneje nazdravil z laškim pivom.« Laus Viela (desno), Češka: »Ogledal sem si tri tekme naše reprezentance, v Sloveniji pa bom ostal štiri dni. Iz Prage sem prišel z avtom, prvi dan sem bival v Ankaranu, zadnje dni pa v Rimskih Toplicah. V lastni režiji sem obiskal Portorož, Celje in seveda Rimske Toplice, kjer sem se razvajal v termah. Počutim se odlično, Celjani ste dobri gostitelji, poskrbeli ste za dobro ponudbo jedi in pijač, še posebej mi je bil všeč borovničevec. Mislim, da bom za vse skupaj odštel približno 400 evrov.« Igor Veber (desno), Ptuj: »V živo sem si ogledal štiri tekme naših košarkarjev, ogled tekem preostalih reprezentanc pa bi bil prevelik finančni zalogaj. Želel sem si ogledati tudi srečanje Slovenije z Gruzijo, vendar so bile vstopnice razprodane v petih minutah. V Celje sem prispel že zgodaj popoldne in si ogledal stari del mesta, ki mi je všeč, Celjani pa ste dobri gostitelji. Tudi za želodce je super poskrbljeno, vsak dan si privoščim malico, cene so dostopne, primerne glede na moje izkušnje z obiskom prvenstev v Litvi in Turčiji. S kartami vred sva s sinom zapravila več kot 400 evrov, tako da bova počasi nehala seštevati. Zadovoljen sem z vzdušjem v dvorani, tudi sam košarkarje podpiram z vzkliki in navijanjem.« REPORTAŽA 35 gm \S » Bili so tudi napeti trenutki. VI « Tekme si je na platnih pred dvorano ogledalo veliko navijačev. Ob prav vsakem slovenskem košu je bilo veselje neizmerno, medtem ko so bile roke dvignjene visoko v zrak. Najstrastnejši navijači so vidni že od daleč. Ne le z majicami in zastavami, številni so se opremili tudi z lasuljami, s klobuki in z očali. Če kdo od mimoidočih ne bi vedel, da je sredi vrveža ob evropskem prvenstvu, bi morda pomislil na pust. Pri tem so varnostniki povedali, da so številni prinesli tudi rekvizite, kot so trobila in raglje, a so jih morali pustiti pred dvorano. Nežnejši spol se lahko pri navijanju povsem postavi ob bok moškim. Glasovi številnih so bili po tekmah nekoliko hripavi. Minulo nedeljo je prizorišče pred dvorano Zlatorog preplavila zelena barva, v katero so se odeli domači navijači. Z zastavami, s šali, klobuki in z drugimi rekviziti v barvah svojih držav so nase opozorili Hrvati, Čehi in Gruzijci, ki so uživali v športni mrzlici in stiskali pesti za svoje favorite. Košarkarske navdušence smo povprašali o počutju v Celju in njihovih izkušnjah z obiskom EuroBasketa. Zurab Sanaba (desno), Gruzija »Potovanje v Slovenijo je bilo zame odlična izkušnja, ki jo je nekoliko pokvarila le slaba igra naše reprezentance. V službi sem si vzel prosto, saj sem želel prvenstvo spremljati vse do finala, a ker se Gruzija do tja ne bo uvrstila, bom ostal le osem dni. V živo sem spremljal vse tekme gruzijske reprezentance, ostale pa na velikem ekranu sredi mesta. Potoval sem z letalom, bivam v hotelu, s turistično agencijo pa sem obiskal številne znamenitosti in mesta, kot so Bled, Ljubljana, Maribor in Celje. Navdušen sem nad vodenjem turistične agencije, prav tako nad gostoljubjem domačinov. S stroški letalskega prevoza in hotela sem porabil približno 500 evrov, a bo ta znesek po današnjem večeru še nekoliko višji, ker Gruzijci radi dobro jemo in pijemo. A nič zato, vzdušje je fantastično.« Igor Dolenc (desno), Ljubjana: »V Celju se počutim fenomenalno, ogledal si bom vse tekme do polfinala. Za karte sem stal v prvi vrsti (smeh). Dobil sem jih predvsem po zaslugi sreče, saj so bile hitro razprodane in so se tisti za mano obrisali pod nosom. Vzdušje v dvorani je peklensko, napeto, vroče, navijači dihamo z reprezentanco. Sem velik košarkarski navdušenec in naše fante podpiram zadnjih devet let, obiskal sem tudi prvenstva v Beogradu, Litvi, na Poljskem, v Istanbulu, kjerkoli igrajo, grem z njimi. Ker imam v Celju službo, obiska evropskega prvenstva nisem izkoristil za ogled mesta, saj ga že dobro poznam. Za samo organizacijo pa je odlično poskrbljeno, parkirišč je dovolj, če se le od doma odpraviš pravi čas, tudi v vrsti pred vhodom v dvorano mi doslej ni bilo treba čakati predolgo.« Ana Hribar (desno), Celje: »Prišla sem zaradi košarke in zaradi vzdušja, ki je prekrasno. V živo sem si ogledala tri tekme, in sicer srečanje med Španijo in Slovenijo, Španijo in Češko ter Hrvaško in Slovenijo. Na vstopnice sem v vrsti čakala kar pet ur, ampak se splača. Vzdušje v dvorani težko opišem z besedami, je kot magnet, ki nas vse povleče za noge, da skupaj navijamo. Dobra je tudi ponudba hrane, pijače, prav ničesar ne pogrešam.« TINA VENGUST, foto: SHERPA 36 PORTRET O nevsakdanji veliki družini Med osmimi Krašovčevimi otroki so štirje duhovniki, najprej jih je bilo pet - Včasih je bil najbolj znan akademik Jože, danes največkrat omenjajo Mirka V zadnjem času se v javnosti veliko omenja Mirko Krašovec, nekdanji ekonom mariborske nadško-fije, ki se je znašla v hudih finančnih težavah. Po drugi plati se je v finančnih težavah znašel njegov brat, trgovec Erih Krašovec iz Rogaške Slatine, saj je sodišče za ta teden razpisalo rok za prodajo njegove družinske hiše na javni dražbi. Izvirata iz družine z osmimi otroki, s Kozjanskega, med njimi jih je bilo pet posvečenih za duhovnike. Kdo so Krašovčevi? Krašovčevi so vsekakor zanimiva družina, doma na kmetiji na Mali Rudnici nad Sodno vasjo. V njihovi župnijski cerkvi v Sveti Emi nad Pristavo pri Mestinju so se nove maše mladih Kra-šovčevih fantov kar vrstile, veliko zanimanje so tako vzbujali že v mladih letih. Dva od Krašovčevih fantov, duhovnik Mirko in Erih, sta kmalu pokazala talent na gospodarskem področju, duhovnik Mirko med drugim med vodenjem župnij v Podčetrtku in sosednjem Olimju. Tam je bilo treba po gospodarski plati marsikaj postoriti in mlad duhovnik Mirko se je izkazal za zelo uspešnega. Za tako uspešnega, da so ga povabili v Maribor. Danes ga krivijo in mu sodijo za hud gospodarski po- lom mariborske nad-škofije, znašel se je v izgnanstvu v tujini, v Šentpavlu v Labot-ski dolini (St. Paul in Lavantal), ki je blizu Dravograda. V tamkajšnjem benediktinskem samostanu naj bi preživel eno tako imenovano sobotno leto. Izjemen samostan imenujejo »zakladnica Koroške«, saj so v njegovih umetniških zbirkah med drugim dela Leonarda da Vinci-ja, Rubensa in Van Dyc-ka, v knjižnici je štiri tisoč starih rokopisov, samostanska gimnazija | (s 750 učenci) je med največjimi zasebnimi šolami Avstrije ... Pred odhodom na avstrijsko Koroško je bil župnik v odmaknjenih župnijah Remšnik in Brezen, kjer se je znašel po izbruhu nadškofijskega gospodarskega škandala. Erih je bil uspesen Njegov brat Erih Krašovec iz Rogaške Slatine se ni odločil za duhovništvo in se je poročil. Takoj po začetku gospodarske svobode leta 1990 je odprl svojo prvo trgovino v Rogaški Slatini in postal solastnik in direktor podjetja Keros. V Kerosovem trgovskem 5. 6. - 31. 12. 2013 Osrednja razstava ob petdesetletnici MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE PUŠKE & Pisma Razstava izpostavlja muzejski zbirki Orožje in Poslovilna pisma, opozarja na vlogo muzeja nekoč in danes, dopolnjuje pa jo šestnajst aktualnih razmišljanj. Več informacij na www.muzej-nz-ce.si Starejša slika Krašovčeve družine z mamo in očetom. Na fotografiji so z nekdanjim župnikom Friderikom Strnadom iz Podčetrtka, »očetom Atomskih toplic«, in nekdanjim župnikom iz Zibike Ivanom Vovkom. Od Krašovčevih sinov je bil v javnosti dolgo najbolj znan dr. Jože Krašovec, slovenski in evropski akademik, ki je biblicist mednarodnega slovesa. Zaupate nam že —68 let— Velika Krašovčeva družina. Za 90. rojstni dan Krašovčeve mame Marije je bilo zbranih vseh osem otrok. Mama in eden od sinov, ki je živel v Franciji, sta umrla. 0M centru v Rogaški Slatini so začeli prodajati živila, gradbeni in tehnični material, tekstil, prav tako sta bili urejeni restavracija in pivovarna. Podjetje, ki se je širilo v Šentjur, Majšperk, Ljubljano in Slovenske Konjice, je pozneje zašlo v resne težave. Na družinski hiši v Rogaški Slatini, za katero je sodišče v Šmarju pri Jelšah izdalo sklep o izvršbi, se je lani pojavila več kot dva milijona evrov vredna hipoteka banke BKS, pred tem so vknjižili hipoteke družbe Merkur, Abanke Vipe, letos se jim je pridružila še SKB banka. Erihu Krašovcu in njegovim najbližjim v takšnem položaju zagotovo ni lahko. »V tej državi pošteno delo ni cenjeno,« je na novinarsko vprašanje, kako komentira izvršbo za družinsko hišo, odgovoril Erih Krašovec. O podrobnostih, vsaj zaenkrat, ne govori. Nekoč so ga kot kaže bolj cenili, leta 2002 je Erih Krašovec ob občinskem prazniku Rogaške Slatine prejel plaketo občine. Leto pozneje je zagorelo v velikem Kerosovem trgovskem centru v Rogaški Slatini, požar je povzročil veliko škodo. S štirimi doktorati Danes so duhovniki štirje od bratov Krašovec, eden od bratov, ki je živel v Franciji, se je od duhovniške službe kmalu poslovil in si ustvaril družino. Pred Mirkom Kra-šovcem je bil v najširši slo- venski javnosti najbolj znan znanstvenik prof. dr. Jože Krašovec, ki ima štiri doktorate in ga štejejo za enega najbolj izobraženih Slovencev. Duhovnik Jože Krašo-vec, ki živi kot strokovnjak za biblijo v Ljubljani, je med drugim član Evropske akademije znanosti in umetnosti in Slovenske akademije znanosti in umetnosti, med njegovimi priznanji je slovensko državno odlikovanje častni znak svobode. Med študenti teološke fakultete v Ljubljani je zelo priljubljen. In Jožetovi bratje? Brat Janez Krašovec je bil na začetku kaplan v osrednji celjski župniji, nato pozneje dekan v Rogaški Slatini, danes deluje kot duhovni po- močnik v župniji v Ponikvi pri Žalcu (v Vinski Gori je župnik njegov nečak Tone Krašovec). V Obsotelju, v Podčetrtku, kamor so bratje Krašovec hodili v šolo, je bil za bratom Mirkom župnik še Alojz Krašovec, eden od petih štajerskih duhovnikov, ki so prevzeli lastništvo mariborskega podjetja Betnava. Alojz Krašovec je bil nato župnik v župniji sv. Jerneja v Ločah, danes deluje kot župnik v mariborski župniji v Radvanju. 60-letni Alojz, ki je težko bolan, je bil nekaj časa celo misijonar v Ekvadorju. Krašovčevi imajo dve sestri, ki v javnosti ne nastopata, poročili sta se na obsoteljski kmetiji. BRANE JERANKO Foto: OSEBNI ARHIV INTERVJU 37 Nesprejemljiva manipulacija staršev z otroki Policija zasuta tudi z lažnimi prijavami zlorab otrok »Najhuje je, če je otrok nesrečen,« pravi kriminalistična inšpektorica in dosedanja vodja skupine za mladoletniško kriminaliteto na celjski policijski upravi Zdenka Jan. Ampak v to nesrečo otroka ne spravijo samo in le storilci najhujših kaznivih dejanj, kot so zlorabe in nasilje. Janova po več kot 30 letih zaključuje kariero na najbolj občutljivem področju policijskega dela in ob tem za Novi tednik izpostavlja tisto obliko zlorabe otrok, o kateri se v javnosti veliko šušlja, medtem ko na glas o tem skoraj nihče ne spregovori. Pogosto so vzrok otrokove nesreče starši. V razvezah in ločitvenih sporih bijejo bitko ravno na ramenih otrok. Tudi z lažnimi prijavami, da je eden izmed partnerjev otroka spolno zlorabil. Takrat je otrok žrtev lastnih staršev. Zanj je to največji udarec v življenju. »Ogromno je primerov, kjer smo se lotili preiskovanja, vendar utemeljenega suma spolne zlorabe nismo ugotovili. Policija je s takšnimi primeri dobesedno zasuta. To nikakor ne pomeni, da je resničnih prijav spolne zlorab otrok malo ali da se policija preiskave prijav ne loti z vso resnostjo. Ampak starši se velikokrat poslužujejo lažnih prijav. So primeri, kjer mati izjavi, da ji je otrok povedal, da ga je oče zlorabljal, kasneje pa se izkaže, da je izjava neosnovana. Eden od staršev, ki obtoži drugega, se tako na nek način zavaruje, češ >otrok je rekel<, da ga je drugi starš na čuden način poljubljal ali da je storil nekaj, kar pomeni zlorabo. Včasih je že iz prvega pogovora mogoče razbrati, da neka situacija nima znakov kaznivega dejanja ... ... vendar jo je policija dolžna preiskati. Tako je. In tu nastane problem. Vendar se, da ne bo kdo razumel narobe, policija vedno odzove in tudi prepozna prave znake zlorabe. Problem, ki ga izpostavljam, je, da na osnovi lažne prijave starši močno izpostavijo otroka. Govorim torej o lažnih prijavah. Četudi je ves predkazenski postopek v primerih zlorab otroku prilagojen, korekten in primeren, je to za otroka izjemno stresno. Ves čas opozarjamo starše na to, kaj vse mora otrok prestati. Pripeljati ga morajo na policijsko upravo, tam mora večkrat podati izjave, ki so zanj mučne. Ko se izkaže, da ni utemeljenega suma zlorabe, je že prepozno, saj je otrok že izpostavljen. Seveda. To je za otroka zelo težko. Hudo je, ko otroka zmanipulirajo tako, da o nekem dogodku naučeno poroča. Otrok pove, kaj se mu je dogajalo, preiskovalci pa potem razberejo, da to sploh niso njegove besede. Ko ga vprašajo nekoliko drugače, tudi drugače razloži, in takrat se vidi, da so ga zmanipulirali. Otrok ni več zbran, ne govori povezano in pove popolnoma drugo zgodbo. To so grozljive stvari. In za otroke travmatične. Ima policija zvezane roke? Ali ne more staršev zaradi lažne prijave ovaditi za krivo ovadbo? Kaznivo dejanje krive ovadbe je zelo težko dokazati. Ravno zato, ker starši izjavijo, da jim je >otrok povedal<, da se je nekaj zgodilo. Takrat policija tožilstvo zaprosi za usmeritve in preučitev, ali je sploh dovolj dokazov, da nekoga ovadi zaradi krive ovadbe. Potem v postopek - čeprav je preiskano, da zlorabe ni bilo - vstopijo sodni izvedenci, ki presodijo, ali je nek otrok sam sposoben povedati kaj takšnega ali ne. Torej je v vsakem primeru otrok zlorabljen, četudi ne gre za spolno zlorabo? Da. Na žalost. Zlorabljen zaradi manipulacije. Otrok je tudi v tem primeru žrtev. Starši žrtvujejo otroka. Najbolj ogorčena sem bila vedno nad tem, da otroka zmanipulirajo ljudje, ki so se včasih ljubili. Ko pride do spora, do razpada zveze pa se obtožujejo na najbolj krut način. Kadar sem naletela na takšne situacije, sem starše vedno vprašala, ali niso v času trajanja zveze nič zaznali. Kako lahko človek kar naenkrat zlorabi svojega otroka? Ne potrebuješ strokovnega znanja, da se vprašaš, ali je nekdo sposoben narediti nekaj takega. Naenkrat oče ne sme Zdenka Jan je začela v policiji delati leta 1979 kot takratna miličnica na PP Slovenske Konjice. Dve leti pozneje se je zaposlila na Policijski upravi Celje, kjer je delala tudi kot pomočnica vodja izmene v OKC in mobilni kriminalistični policiji. Več kot 20 let je bila zvesta preiskovanju najhujših kaznivih dejanj s področja nasilja in zlorab v družini. Zadnja leta je bila vodja skupine za mladoletniško kriminaliteto v sektorju kriminalistične policije. Za seboj je pustila močno sled pri odkrivanju nasilnežev, ki jim brez dlake na jeziku reče, da so »fakini<. Videla je preveč bolečine in travm, ki so zaznamovale žrtve in jim uničile del življenja. več tuširati deklice, prej pa je to redno počel. Takrat zaznaš, da so posredi neurejeni stiki, nerazčiščeni odnosi, morda nove partnerske zveze, ki jih nekdanji partner ali partnerica ne odobravata in otroka ne pustita v novo sredino. Žalostno je, da ljudem v ločitvenih postopkih kakšni »strokovnjaki« takšne lažne prijave celo svetujejo! Zavedati se je treba, da mora, ko do takšne prijave pride, policija opraviti vse razgovore z otrokom. Spraševati ga mora o neprijetnih in bolečih stvareh. Kako dolgo traja pogovor z otrokom, v katerem policija ugotavlja, ali držijo navedbe staršev? Različno. Tudi po nekaj ur. V eni uri ni nikoli nič končano in pojasnjeno. Čas razgovora je odvisen tudi od sposobnosti otrokove zbranosti, včasih se pogovori prekinejo z odmori. Če je sum utemeljen, so pogovori daljši in temeljitejši. Še enkrat bi poudarila, vsaka prijava in vsak sum se morata preiskati, vendar starši, ki vedo, da spolne zlorabe ni bilo, otroka z lažno prijavo partnerja o tem nikoli ne bi smeli postaviti v tako mučno situacijo. Kaj pa na sodišču, se tam postopki po vašem mnenju zelo vlečejo? Ko sem videla sestavljene obtožnice za zadeve, ki smo jih preiskovali, sem imela občutek, da so postopki kar hitri. Kadar pa v roke dobim sodni epilog zgodbe, ki sem jo obravnavala, ko je imela žrtev 11 let, zdaj pa je sama mati 11-letnega otroka, se zgrozim in takrat ne morem reči, da so sodni postopki učinkoviti. Spomnim se dogodkov pred leti, ko so zadeve na sodišču dobesedno »padale«, ker žrtve tudi zaradi dolgotrajnosti postopkov niso več želele govoriti, storilci pa so se prosto sprehajali. »Policija izreče storilcu kaznivega dejanja v družini prepoved približevanja - enkrat, dvakrat, tudi štirikrat. Kakšna prepoved približevanja? Če ni nič bolje in če storilec nadaljuje kazniva dejanja, je treba poseči po ostrejšem ukrepu - priporu.« Morda so drugi mislili, da niso bili obsojeni, ker niso bili krivi, niso pa vedeli, da niso bili obsojeni, ker je prišlo do zastojev ali napak v sodnih postopkih. Menim, da so ti postopki v zadnjem času hitrejši. Kaj bi bilo treba spremeniti, da bi bilo zlorab manj in da bi bila odkrivanje in kaznovanje storilcev učinkovitejša? Žrtvam bi bilo treba dati še več podpore, jih pravočasno prepoznati. Ker samo preiskovanje je zelo hitro. Ko policija izve za kaznivo dejanje, ga mora preiskati v mesecu dni. Če tega ne stori, mora poročati, zakaj se je preiskovanje zavleklo. Ustavi se na sodišču. Ne bi rekla, da slabo delajo, ampak da je veliko manipulacije tudi tam. Postopke ovirajo posamezni »nabriti odvetniki«, storilci se izogibajo postopkom, ti se nato vlečejo leta in leta. Morda sodišča nimajo dovolj močnih mehanizmov. Toda če se storilec izogiba, bi ga morali prisilno privesti ali mu soditi v odsotnosti. V dogajanje v družini, ko vanjo poseže policija, so vpeti centri za socialno delo. Je bilo vaše sodelovanje z njimi dobro? Solidno. Kriminalisti smo z njimi dobro sodelovali, so pa s terena včasih prihajale pripombe predvsem glede neodzivnosti centrov za socialno delo, res pa je, da smo te težave sprotno reševali. Tudi z novo zakonodajo na področju preprečevanja nasilja v družini je prišlo do nekaterih nejasnosti, ki so vplivale na to sodelovanje. V zakonu namreč piše, da so centri za socialno delo dolžni obvestiti policijo o kaznivem dejanju nasilja in obratno. Dogajalo pa se je, da so nam centri množično pošiljali prijave o primerih, kjer je bilo že na prvi pogled mogoče videti, da ne gre za kaznivo dejanje. Ampak zdaj ne govorite o lažnih prijavah? Ne. Ko policija prijavo dobi, se začne postopek, v katerega je vključen tudi pogovor z otrokom. V primerih, ko nekdo enkrat udari otroka po zadnjici, ker se nikakor ni umiril ali je celo ogrožal svojo varnost, ne gre za surovo ravnanje ali zanemarjanje, o katerem govori kazenski zakonik. Gre za nesprejemljivo dejanje, ki ni za policijsko preiskavo. To je primer za centre za socialno delo, ki imajo strokovnjake, ki morajo, vsaj tako menim, starše naučiti, kako pravilno vzgajati otroke. Želela bi, da bi bile prijave centrov za socialno delo večkrat dopolnjene z njihovimi ugotovitvami, kaj so v nekem primeru, kjer je prišlo do neprimernega ravnanja staršev, že naredili. Morda so starše že kdaj prej seznanili, da jih bodo - če bodo otroka vzgajali na tak način - prijavili. Prihaja pa do prijav neprimernega ravnanja, ki še nima znakov kaznivega dejanja. Policija se nikoli ne brani dela, ampak resnično si želim, da bi bilo manj takšnih situacij, v katerih so otroci izpostavljeni na tak način. Otrok, s katerim moramo opraviti razgovor, pade v kolesje sistema, ki iz njega naredi žrtev, četudi ne gre za kaznivo dejanje. Gotovo je na nek način stigmatiziran. Mora govoriti s policijo o starših, h katerim se, ko se ugotovi, da ni podlage za kazensko ovadbo, vrne. Kadar tožilec zavrže ovadbo, torej ko presodi, da ni dovolj dokazov za sum kaznivega dejanja, zapiše, »da so starši ravnali v okviru sprejemljivih vzgojnih metod«. Kar pa ne drži! Če se vrnem k temu, da je nekdo svojega otroka kaznoval z udarcem po zadnjici: pri tem ne gre za znake kaznivega dejanja, ampak starš ni ravnal primerno. Naredil je nekaj, kar kaže, da je starš potreben prevzgoje, svetovanja, kako ravnati pravilno. Se v primeru, da je ovadba zavržena, postopek zoper starše s tem ustavi, oziroma ali se s starši sploh še kdo ukvarja? Verjamem, da se z njimi ukvarjajo centri za socialno delo. Kjer spet trčijo v zid, saj nimajo mehanizmov, da bi takšne starše prisilili k sodelovanju. Toda kadar starši odklonijo svetovanje, otrok pa še naprej kaže znake nemirnosti ali strahu ali celo poroča o novem kaznovanju, je jasno, da bomo starša ovadili. Prišli sva torej do zaključka, da ima sistem luknje, a je vendar pozoren na dogajanje v družinah. Lahko rečeva tako, da. Pogrešam morda še več skupnih sestankov strokovnjakov, ki delajo na področju odkrivanja in preprečevanja nasilja in zlorab. Včasih je bilo teh seminarjev in usposabljanj več. Pomembni so timski sestanki, kjer prihaja do razprav in rešitev ter medsebojnih svetovanj. Tudi starši morajo biti dovzetni za pogovore s strokovnimi sodelavci. Mnogi starši pravijo, da so tudi njih strožje vzgajali, a morda ne vedo, da poznamo tudi primernejše vzgojne metode, kot so spodbude in dober zgled. Na srečo ni veliko primerov, ko se nekdo naklepno izživlja nad svojim otrokom. Naklepno? Da. Tam ni nobenega vprašanja, kako se odzvati. Ko mama odide na dopust in otroka pusti samega več dni, je jasno, da gre za hudo opustitev potrebne skrbi za otroka. Ali ko se zgodi, da ima otrok večkrat modrice po telesu in se pri njem že kažejo posledice pri vedenju - vsem je takrat jasno, da je posredi hudo kaznivo dejanje in da je otroka treba nemudoma zaščititi. V takih trenutkih smo bile vse ustanove na pravem mestu in je sodelovanje dobro. Včasih so na pravem mestu tudi mediji. Ste kdaj v svoji karieri razmišljali, da je kakšen primer preiskave zrel za objavo v medijih? Priznam, da sem to komu tudi sama svetovala. In nekateri primeri so nato tudi prišli v medije. To se zgodi takrat, ko vidiš, da ima žrtev prav in da se ji godi krivica. Gre za male ljudi, za ljudi na obrobju družbe. Ki ne morejo »groziti« z dragimi odvetniki, pred katerimi nekatere strokovne službe kar pokleknejo. Nekdo išče pravico leta in leta, vendar je ne najde. Kam naj gre? K medijem. Tudi to je lahko rešitev, da. SIMONA ŠOLINIČ, foto: GrupA 38 ZGOCBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE Na tujem Slovenci bolj zavedni kot doma Najlepše je bilo v Sloveniji takoj po osamosvojitvi v začetku 90. let - »Takrat so našo domovino primerjali s Švico,« pravi 75-letna Frančiška Brečko »Le zakaj ljudje zdaj postajajo takšni materialisti?« se sprašuje 75-letna Frančiška Brečko, ki jo žalosti, ko gleda, kako se njej tako ljuba domovina spreminja. Že res, da življenje v njej spremlja od daleč, saj le na vsaki dve leti v Celju preživi malo dlje časa. Letos je v mesto ob Savinji pripotovala prav v dneh pred začetkom EuroBasketa 2013 in kar verjeti ni mogla, kako drugačno je Celje. »V dobrem, a žal tudi v slabem smislu,« je s solzami v kotičkih oči spraševala, ali je pri nas vsepovsod tako, da v gostilnici ob kavi ne moreš posedeti tako dolgo, kot bi sam želel, ampak le dokler imaš v skodelici še kaj črne tekočine. Kje se je izgubila prijaznost? Frančiška je v dolgih desetletjih izseljenstva postala prava svetovljanka. A več sveta kot je spoznala, bolj jo je srce vleklo nazaj v domovino. »V Celju bi rada preživela stara leta, tu bi bila rada pokopana,« pravi in takoj doda, da je prav zaradi svoje navezanosti na domače kraje tudi bolj občutljiva. Tako se je opazka natakarice, ali bo vendarle še kaj naročila, kje drugje sploh ne bi dotaknila, v Celju pa jo je spravila v jok. »Saj vem, da sem ob kavici sedela več kot uro, ampak zagledala sem se v vrvež na ulici, po- slušala fanta, ki je v bližini igral harmoniko ... Sploh ne vem, kdaj je minil čas. Šele ko me je natakarica ogovorila, sem kar sama vprašala, ali naj grem,« je Frančiška opisovala dogodek pred ka-varnico Espresso v Stane-tovi ulici. Če je do ljudi in razmer v svojem domačem mestu bolj občutljiva, pa je Frančiška prepričana, da so izseljenci izjemno naklonjeni svoji matični domovini. »Bolj zavedni smo kot vi, ki živite doma. Bolj opazimo vse dobro, kar se zgodi v domovini,« pravi in dodaja, da zato, ker stvari opazujejo od daleč in jim je prihranjeno dnevno prerekanje politikov. Težko pa razumejo, zakaj Slovenija ni izkoristila priložnosti, ki jih je dobila kot novorojena država. S slovarjem v rokah Prihodnje leto bo za Fran-čiško petdeset let življenja v Torontu. V Kanado se je odpravila, ker je preprosto »morala v svet, videti druge dežele in spoznati, kako ljudje drugod živijo«. Ob silni želji po spoznavanju sveta je bila za dekle s Svetega Štefana, ki je raslo v družini s še šestimi brati in sestrami, to tudi pot do boljšega življenja. »Na tisto, da Slovenke v Kanadi kar po vrsti dobijo bogate može, že takrat nisem kaj veliko dala,« se zdaj »Izseljenci smo bolj zavedni kot vi, ki živite doma. Bolj opazimo vse dobro, kar se zgodi v domovini,« pravi Frančiška Brečko in dodaja, da zato, ker stvari opazujejo od daleč in jim je prihranjeno dnevno prerekanje politikov. Pri tem tudi težko razumejo, zakaj Slovenija ni izkoristila priložnosti, ki jih je dobila kot novorojena država. želi, da bi Slovenija nekako našla tisto pot, ki so si jo ljudje zastavili ob osamosvojitvi. »Takrat so nas primerjali s Švico, a poglejte, kje smo zdaj,« je kritična do vključitve Slovenije v Evropsko unijo. A ne zaradi tega, ker bi bilo s povezovanjem Evrope kaj narobe, temveč zato, ker je zdaj treba spoštovati enotne predpise in Slovenci ne smejo več »misliti s svojo glavo«. Najlepše spomine na domovino ima namreč prav iz let tik po osamosvojitvi, ko država »še valute ni imela svoje, temveč smo plačevali z boni«. Kot pravi, je v Celju in drugod po Sloveniji ob takratnih obiskih srečevala zadovoljne, optimistične in prijazne ljudi. »Kaj se je potem dogajalo, da se je večina spremenila v tako velike materialiste? Ljudje se le še bolj razslojujejo in peščica bogatih še bolj bogati, večina revnih pa tone še v globljo revščino.« nagajivo spominja začetkov življenja na tujih tleh. A da bo vsaj prva leta tako težko, kot je potem tudi res bilo, vseeno ni pričakovala. Prvi tedni in meseci so bili najhujši. V Torontu ni poznala prav nikogar, v skromni sobici je ure in ure preživela ob knjigah, po ulicah in uradih je bil še dolgo njen najzvestejši spremljevalec slovar. Ko se je odselila v Kanado, namreč ni znala angleško, zdaj po skoraj petih desetletjih se ji v slovensko govorico samodejno tu in tam vplete kakšna angleška tarko. »Potem sem delala in delala. Brez vseh tistih nadur mi tudi nikoli ne bi uspelo kupiti hišice,« pravi in dodaja, da je z leti postajala tudi vedno bolj aktivna v slovenskem društvu izseljencev. »Spremljali smo, kaj se dogaja doma. Ob osamosvajanju Slovenije smo tudi pomagali, kolikor se je le dalo. Samo v Torontu smo zbrali sto tisoč dolarjev pomoči za domače kraje,« pravi in dodaja, da so veseli tudi vsakega obiska iz domovine. »Ko so bili proti koncu poletja v naših koncih »Samo denar in pehanje za njim ne prinašata nič dobrega ne v Sloveniji ne drugod po svetu.« »Od predlani se je Celje tako spremenilo, da kar verjeti ne morem svojim očem. V dobrem, a žal tudi v slabem smislu,« pravi Frančiška Brečko. beseda. Da ji je angleščina že dve tretjini življenja glavni jezik, zdaj kaže tudi melodija njenega govora. Delo od jutra do večera Kljub temu, da je bilo težko, se je Frančiška znašla. Delo je našla v eni od mestnih bolnišnic, kjer se je priučila za inštrumen- mladi slovenski športniki, v ekipi jih je bilo tudi veliko s Celjskega, sem spremljala tekmovanja. Joj, kako sem navijala! In štiri ure vožnje v eno smer so bile pozabljene v tistem trenutku, ko je padla prva celjska in potem še velenjska medalja.« Ko Frančiška ni delala v bolnišnici ali društvu, si je vzela čas za potovanja. Obredla je praktično ves svet in kot danes v šali pravi, ji je tudi zaradi tega zmanjkalo časa, da bi se poročila in si ustvarila družino. »Ko so bila prava leta, ni bilo časa. Zdaj na starost pa me ne mika več,« se nasmeje in doda, da so priložnosti seveda bile, a je bila precej izbirčna. Nazaj domov »Z vsakim letom si bolj želim nazaj domov,« pravi Frančiška in dodaja, da se je prav ob tokratnem obisku pozanimala, kako ji kaj kaže za najem varovanega stanovanja v Celju. »Žal še ne bo tako kmalu, šele na 66. mestu sem.« V Celje se vrača vsaki dve leti, odkar je upokojena, pa v mestu ob Savinji preživi po tri mesece. »Do predlani sem imela tu svoje stanovanje, a sem ocenila, da je bolje, da ga prodam, saj prihajam v leta, ko bom potrebovala pomoč drugih.« Ker jo na stara leta srce vse bolj vleče nazaj domov, si Podjetnost naj bo zgled Letošnji obisk domačega mesta bo izjemoma krajši, saj se bo Frančiška zaradi obveznosti v Kanado vrnila že konec prihodnjega tedna. »A zato se bom te dni Celja še bolj naužila.« Najeto sobico zato zapušča že zjutraj in se vanjo vrača k počitku šele zvečer. Vmes se sreča s starimi znanci, zlasti pa bo v teh dneh veliko zunaj, na mestih ulicah. »Če te dni gledam ponudbo po lokalih in trgovinah, zlasti pa na prostem, potem moram reči, da so Celjani zelo podjetni.« Ne sicer vsi, a tisti, ki so veliki športni dogodek v mestu zaslutili kot poslovno priložnost, se po Frančiškinih besedah trudijo enako, kot bi se kjerkoli drugod po razvitem svetu. »Podjetnost je zdrava in pravilna,« pravi in dodaja, da če je pospremlje-na še z nasmehom in s prijaznostjo, slej kot prej prinese tudi dobiček. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Mestni kino Metropol na sporedu samo do 15. septembra 2013 -4. a." V* VSAK ČETRTEK ob 12.15 95.1 | 96.9 I I 00 i www. rad i OC t In B POGLEDI IUB N EUROBASKET 2013 39 Dogodek, ki naj se ponavlja Šport še poenoti Slovence, ki so zadnje dni v Celju uživali v druženju - Nad dodatnim delom se niso pritoževali niti tisti, ki so šest dni preživeli na nogah Preveč naenkrat? Ne, Celjani so uživali minule dni, ko se je predtekmovalni del evropskega košarkarskega prvenstva prekrival s folklornim festivalom in tridnevnim glasbenim druženjem ob Šmartinskem jezeru. Zato ne preseneča večkrat slišana želja, naj v mestu tako živahno ostane tudi naprej. (Foto: GrupA) V zadnjih dneh sem v Celju zagotovo največkrat slišala: »Samo še šport nas zna združiti ... V Celju je te dni tako živahno, naj ostane še naprej.« Da bo v času predtekmovalnega dela evropskega košarkarskega prvenstva v knežjem mestu prometni kaos, da se bodo meščani pritoževali, ker zaradi živahnega mestnega utripa ne morejo spati, da bo . skratka vse narobe - je bila na srečo nepotrebna bojazen. Saj ne, da bi mesto, zadnja leta vajeno mrtvila, delovalo kot utečen stroj, a odrezalo se je dobro. Še najbolj nestrpni vozniki so vožnjo med severnim in južnim delom mesta komentirali, češ, pa kaj, namesto enega intervala pred semaforjem pač počakaš dva. Čeprav je bilo pred začetkom prvenstva tudi parkiranje eno tistih področij, ki je vlivalo strah v kosti Celjanom, se je izkazalo, da so brezplačna javna parkirišča z nekaj dodatne zasebne pobude (s cenovnim razponom od 1 do 3 evrov) zadoščala. Domačini bi se že res radi pripeljali povsem do vrat dvorane, a tujci so bili zadovoljni tudi, če je avto ostal v Novi vasi, pri vojašnici ali pred katerim od nakupovalnih središč v severnem delu mesta. Priložnost za druženje V mesto so prihajali ljudje, morda je bila celo večina ta- kšnih, ki jim je bilo bolj kot košarka v ospredju druženje. Da se znamo Slovenci resnično poenotiti ob špor- tu in da nam je navijanje za »naše« blizu, so dokazovale slovenske zastave na vozilih, v zastave preoblečena vzvra- tna ogledala na njih, kakšna je vihrala tudi na posameznih hišah in stanovanjskih blokih. Ter seveda v značilne zelene navijaške majice oblečeni ljudje. Tudi tisti, ki za jezik košarke potrebujemo podnapise. Resda je bilo mestno središče proti jutru »tlakovano« s plastenkami in pločevinkami, a zjutraj so rokave zavihali »komunalci«, le kakšen kot je ostal neočiščen še dopoldne. Škoda, da so bila ponekod vrata zaprta, a morda ob naslednji priložnosti ne bodo več ... Kako so torej košarkarsko navdušenje preživeli tisti, brez katerih bi navijaško vzdušje v mestu le težko uspelo tako, kot je? Kakšne težave so imeli? Bi tokratno izkušnjo še ponovili? Prav vsi sogovorniki iz središča mesta so zatrjevali, da z veseljem, čeprav izkupiček povsod ni bil takšen, kot so ga pričakovali. In tudi nad poostrenim inšpekcijskim nadzorom se niso pritoževali - morda le v toliko, da je bilo njihovo delo v času pregleda vsaj za nekaj časa povsem ohromljeno. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Prebujeno mesto? Zoran Podkoritnik, direktor podjetja Eurotas, ki upravlja s hotelom Evropa in špageterijo in picerijo Koper: »Tujih turistov ni bilo toliko, kot smo pričakovali, verjetno jih bo zdaj v drugem delu v Ljubljani več, zato pa je bil odziv domačih obiskovalcev toliko večji. Tega sem še posebej vesel, saj sem prepričan, da je to začetek ponovnega življenja v mestu, a samo od sebe mesto ne bo živelo, če ponudniki v njem ne bomo kar naprej aktivni. Lepo je bilo poslušati pozitivne komentarje ljudi, češ tako mora biti, tako naj bo vsak dan, a zato Celje potrebuje nove vsebine, novo ponudbo v lokalih. Hotel je bil ves čas povsem zaseden, za goste smo pripravili posebno kulinarično ponudbo in siceršnji jedilnik obogatili z značilnimi jedmi vseh šestih držav. Nasprotno smo v špageteriji in piceriji zožili siceršnjo ponudbo, saj kuhinja enostavno ne bi zmogla. Obdržali smo nekaj preizkušenih jedi ter zaradi promocije dodali še nekaj tipično slovenskih. Ob slovenščini smo jedilnik v Kopru natisnili še v angleščini, italijanščini in nemščini, v Evropi pa tudi v ruščini. Kot uradni gostinec v navijaški coni smo našo ekipo, ki se je odlično odrezala, okrepili. Pomagali so nam dijaki srednje šole za gostinstvo in turizem, s katerimi tudi sicer sodelujemo. Naporno je bilo in z izkupičkom prvega polčasa smo zadovoljni zato, ker smo si zastavili realne cilje. Večina je sicer razočaranih, a prepričan sem, da zato, ker so pričakovali preveč. Recept za uspeh je bil dober program s koncerti v navijaški coni, veliko obiskovalcev, za podlago pa še prenovljen trg. Tudi v sanjah nisem pričakoval takšnega obiska. Naša največja težava je bila logistika, kako v takšni množici ljudi oskrbovati zunanja točilna mesta - pijače nam sicer nikoli ni zmanjkalo, a prerazporejanje iz notranjosti na trg ter med hladilniki je bilo res zahtevno. Ponosen sem na svoje ljudi in se jim še enkrat zahvaljujem, da smo zmogli. Zdaj pa s polno paro naprej, pričakujem namreč, da bo navijaška cona tudi v nadaljevanju pritegnila veliko ljudi. Ob dvorani Zlato-rog dogajanja ne bo več, zato jih bo toliko več v mestu. Veliko bo seveda odvisno od igre naših košarkarjev, pa tudi vreme ne bo ves čas slabo.« Največ prodanih plastenk vode Dragica Jelačič, izmeno-vodja v Riu: »Bilo je super, z ogromno dela tako zadaj v trgovini kot na ulični stojnici. V prodaji so izstopale zlasti plastenke vode, prav V severni vezni cesti, vsak dan od 13. ure do 3. ure naslednjega dne. V času prvenstva je bila popoldne in ponoči do 1. ure cesta enosmerna v smeri s Hudinje proti Novi vas. En vozni pas je bil do 1. ure namenjen za parkiranje, za kakšnih 200 avtomobilov je bilo tu prostora, potem je bilo treba cesto spet odpreti za dvosmeren promet. V vseh šestih dneh smo morali samo kakšnih šest avtomobilov s pajkom umakniti s cestišča, za severno vezno cesto in območje pri dvorani nas je skrbelo deset redarjev. Parkiranje je bilo brezplačno za vse, razlika med domačini tako pa tudi rogljiči, ki smo jih pekli sproti. Čez dan še sokovi in zvečer do 21. ure, kolikor smo imeli odprto, še pivo. Glede na to, da nas je v mestnih trgovinah malo zaposlenih, smo se okrepili s študentko in sodelavkami iz Šoštanja. Navijaška cona sicer ostaja, a pri nas smo se odločili za podaljšanje obratovalnega časa le za prvih šest dni. Kupci so bili zadovoljni s ponudbo, najbolj pa so nas hvalili zaradi teh zastav vseh šestih držav. Naša stojnica je bila tudi v nedeljo po 12. uri dobro obiskana in z veseljem bi šli na ulico še kdaj, če bo le kaj podobnega v Celju. Med sodelavkami ni bilo prav nobene slabe volje.« Koristne rokometne izkušnje Milan Kroflič, redar ZŠAM: »Ves čas sem bil na Iskani športni in šolski copati Irena Voga, prodajalka v trgovini z obutvijo Pami: »Za podaljšanje obratovalnega časa smo se odločili seveda zaradi prvenstva. Pa ne misli- in tujci, zlasti Hrvati, ki so se v Celje množično pripeljali z avtomobili, pa je bila v tem, da so bili domači veliko bolj >sitni<. Vajeni so rokometnih tekem, ko lahko parkirajo neposredno ob dvorani, zdaj pa so tam stali šotori. Ne razumem, zakaj, saj je bilo sicer bolj oddaljenih parkirišč dovolj, do dvorane pa je vozil brezplačen vlakec.« program spominkov niso bila izpolnjena naša pričakovanja. Dobro so se prodajali navijaški rekviziti, manj pa spominki - očitno smo se ušteli glede pričakovanja o velikem obisku tujcev. Je pa bilo lepo gledati naše izseljence, tudi iz Avstralije so nekateri prišli, kako se za spomin na domovino fotografirajo ob naši lutki, oblečeni v narodno nošo. Pa še to - kriza se pozna povsod. Če bi še pred petimi, šestimi leti na primer španski navijači pri nas na veliko zapravljali, tokrat ni bilo tako, po ulicah so hodili s sendviči v rokah. Varčujemo očitno vsi, nam pa se je to poznalo na izkupičku. Je pa res, te, da je bilo v trgovini tako malo ljudi. Res so do 21. ure podaljšan čas izkoristili zlasti domačini, ki so kupovali še zadnje stvari otrokom za šolo, od šolskih do športnih copat, na primer, ta so šla najbolj v promet. Sama sem sicer bila prvih pet dni na dopustu, a sodelavke so mi povedale, da je bilo prav živahno. Pa tudi nobene slabe volje ni bilo med njimi. Tista, ki je delala popoldne, je v službo prišla pozneje, potem pa potegnila do 21. ure.« Tudi navijači varčujejo Andrej Štrk, Bonbonjera idej: »V šestih dneh sta bila dva dobra - uvodna sreda in sobota. Zlasti sobota je prinesla tudi izkupiček, sicer pa glede na vložek v zaloge in da je ulica v tem času oživela. Upam, da bo tako ostalo, da se bo na trgu kaj dogajalo tudi sicer. Sami zdaj spet lahko računamo na december, a se z najemniki in lastniki sosednjih trgovin pogovarjamo o tem, da bi sami pripravili kak dogodek, morda koncert ali kaj podobnega. Se mi zdi, da se moramo čimbolj potruditi sami, nič ne prileti z neba.« 40 INTERVJU Gledališče deli usodo družbe Eden vidnejših igralcev SLG Celje Renato Jenček letos jeseni v vlogi samohranilca Renato Jenček je do sedaj prejel številna gledališka in filmska priznanja ter nagrade. V času študija je prejel študentsko Prešernovo nagrado, v sezoni 1999/2000 nagrado ZDUS za vlogi Richarda Richa v predstavi Človek za vse čase in Pierrota v predstavi Don Juan ali Kamnita gostija, v sezoni 2007/2008 srebrni celjski grb za igralske dosežke v preteklih sezonah, v sezoni 2008/2009 je postal Stopov igralec leta 2008 za vlogo Očeta v filmu Lajf režiserja Vita Tauferja, v sezoni 2010/2011 dobitnik Severjeve nagrade in 2011/2012 prejemnik Večerove nagrada za igralske dosežke v aktualni sezoni. Celjskega igralca Renata Jenčka boste lahko v letošnji gledališki sezoni, ki je tik pred vrati, poleg v predstavah v njegovi matični gledališki hiši SLG Celje spremljali tudi v monodrami Samohranilec. Gre za gledališki projekt, ki ga je konec avgusta premierno uprizoril na ljubljanskem gledališkem festivalu Komedija pod zvezdami in v katerem sodeluje z avtorjem in režiserjem Rokom Vilčnikom. Z Renatom Jenčkom smo se pogovarjali o njegovi zadnji vlogi, igralskih izkušnjah, gledališču in nenazadnje njegovemu spreminjanju. Monodrame postajajo na slovenskih odrih vedno bolj priljubljene. Kaj vas je prepričalo, da ste se lotili zadnjega projekta, monokomedije Samohranilec? V prvi vrsti sta me prepričala besedilo in povabilo slovenskega režiserja Roka Vilčni-ka. V svojem repertoarju sem do zdaj preigral veliko del slovenskih avtorjev in se pri tem vedno dobro počutil. Slednji živijo v našem prostoru in so seznanjeni z našo problematiko, poznajo duše slovenskih ljudi in jih obenem znajo tudi nasmejati. Letošnja sezona se zame začne nekoliko kasneje, zato sem imel občutek, da imam dovolj časa, da se lahko lotim še kakšnega projekta izven SLG Celje. Želel sem delati brez pritiskov ekipe in postavljenih rokov. Tokrat sodelujem le z režiserjem, zato sva si lahko delo organizirala povsem v svojem ritmu. Omenili ste, da se še posebej dobro počutite pri igranju del slovenskih avtorjev. Kako je z občinstvom? Tudi gledalci bolje sprejmejo takšne predstave? Tega si ne bi upal reči. Predvsem je odvisno od tega, kakšno besedilo je na repertoarju. Če je avtor znan komediograf, kot je na primer Tone Partljič, je zanimanje za predstavo večje. Sicer pa menim, da ni razlike med tujimi in domačimi avtorji. Do zdaj ste sodelovali pri veliko različnih projektih. V monodrami ste se prvič preizkusili na začetku kariere konec 80. let v SNG Maribor, kjer se je tudi začela vaša gledališka pot. Monodrama Samohranilec je zdaj vaša druga. Je bila mogoče za vas zaradi tega poseben izziv? Izziv je bila zato, ker je bilo treba preštudirati in predelati ogromno materiala. V nekem trenutku se igralec preprosto počuti sposobnega izpeljati tudi takšen projekt. Zavedati se moramo namreč razlike med stand up komedijo in monodramo oziroma monokomedijo. Stand up ne spada med tipične gledališke zvrsti. Mononastopov preprosto ne moremo pomesti v skupen koš. Monokomedija je narejena po gledaliških zakonitostih, brez koketiranja z občinstvom, z elementi scene in dramskimi elementi, ki - kolikor sem do zdaj uspel opaziti - ljudi tudi pretresejo. Ljudje radi gledajo klasične gledališke projekte z bogato sceno in s številnimi igralci. So monodrame odraz varčevalnih ukrepov v gledališčih? Posledice varčevanja so krčenje ekip in nenazadnje tudi monodrame. Slednje so v glav- nem produkcija izven gledaliških ustanov. To so samostojni projekti, ki za igralca pomenijo ohranjanje igralske vitalnosti, kondicije, pa tudi nekaj žepnine. Zadnja monodrama ni vaše edino delo izven matične gledališke hiše ... V zadnjih nekaj letih sem sodeloval z gledališčema iz Nove Gorice in Kopra v predstavi Iztoka Mlakarja Duohtar pod mus v režiji Vita Tauferja. Vskočil sem namesto Borisa Cavazze in imel lepo izkušnjo zaradi 150 ponovitev. Prijetno poletno sodelovanje je bilo tudi z gledališčem Koper v drami Chicchi-gnola. Primorska gledališča so mi še posebej blizu zaradi mojih korenin, izhajam namreč iz Postojne. Vsake toliko časa si zaželim nekaj primorskega duha, da se napolnim s primorsko energijo. Sicer pa trenutno sodelujem tudi z Mojco Partljič v Partljičevi predstavi Aldo in Micika, ki jo je režiral Vinko Möderndorfer. Z njim pa sem pozimi snemal tudi nov celovečerec Inferno. Na kakšen način se razlikuje energija v primorskih gledališčih od tiste v SLG Celje? V primorskih gledališčih je zaznaven pridih Sredozemlja in s tem drugačne mentalitete, ki je mogoče tudi nekoliko bolj odprta. Za igralca je zelo pomembno, da menja okolje in s tem vidi, kako delujejo druge gledališke ekipe. V svojem ansamblu dobim stalnost, soigralce dobro poznam, ustvarjanje je zato lažje in hitrejše, v drugih ekipah pa se energije drugače pretakajo. Nadgradnja gledališkega ustvarjanja je tudi igranje v filmih. V zadnjem času ste sodelovali pri filmih Predmestje, Lajf, za katerega ste prejeli nagrado Stopov igralec leta 2008, pri televizijskih projektih Vaja zbora ter Kandidatka in šofer ter nazadnje še Inferno. Kako gledate na sodelovanje pri filmskih projektih? Slovenki filmski prostor je specifičen. Zaradi majhnosti filmske produkcije igralec ne more preživeti v filmskem svetu, zato je nujno, da večina igralcev ustvarja v gledališču. Kakšna so ta razmerja, pa je odvisno od posameznikov, povpraševanja in projektov. Omenili ste, da vam osnovno varnost nudi SLG Celje, v katerem ste zaposleni vse od leta 1991. V teh letih se je nabralo že kar nekaj vlog. Se spominjate vseh? Ne. Človek mora namreč iz spomina brisati podatke tako kot računalnik. Seveda je to odvisno od igralca do igralca. Imam starejše kolege, ki mi recitirajo stavke iz začetnih vlog. Sam starejše vloge preprosto potisnem v ozadje oziroma v pasivni spomin, zato jih počasi tudi pozabim. Gledališče je tako kot ostale ustanove živ organizem, zato se spreminja. Kako se je spreminjalo v zadnjih tridesetih letih? Nekoč je bilo veliko več svobode. Danes je vse normirano in določeno. Pojavile so se konkurenčne klavzule in omejitve na vseh področjih, kar ni nič nenavadnega, saj gledališče deli usodo družbe. Kako kot igralec konkretno občutite varčevanje pri ustvarjanju predstave? Najbolj občutim varčevanje pri zniževanju osebnega dohodka. Pri predstavah se to opazi na ta način, da se znižuje kakovost kostumografije, scenografije, manj je zunanjih sodelavcev. Gledališče tako na žalost postaja neka zaprta ustanova, kar se morda tudi pozna na samih predstavah. Torej lahko rečemo, da so predstave danes manj kakovostne, kot so bile v času debelih krav? Tega ne morem z gotovostjo trditi, a so predstave vsekakor drugačne. V času gospodarske rasti so bile razmere v družbi vsaj navidezno jasne, zato ni bilo toliko izpraševanja, kot ga je danes. Sam pri gledališču pogrešam prepoznavanje in poseganje v aktualne probleme družbe. Da človek poseže v prostor in pove svoje mnenje ter je pri tem še toliko vizionarski, da si upa povedati, kaj je dobro za neko družbo, je treba veliko poguma in znanja. Teater bi tako moral govoriti o lastnostih sodobne družbe, v kateri so razmerja vedno bolj sprevržena, in ne samo o intimah. Kaj pa smisel za humor? Se ljudje v zadnjih treh desetletjih smejijo različnim stvarem? Okus občinstva se spreminja z vzgojo in s stanjem v družbi. Svet se spreminja, zato se ljudje smejijo drugim stvarem. Danes so drugi paradoksi, drugi nesmisli in drugi zabavni slučaji, ki zanimajo ljudi. Opažam, da so obiskovalci gledališča željni smeha. Svet je postal tako krut, da je dandanes več črnega humorja, cinizma in sarkazma. Nova sezona je tako rekoč pred vrati. V katerih gledaliških predstavi vas bomo lahko spremljali najprej? Prvi projekt je Pika Nogavička, v katerem bom igral njenega očeta. Vloga mi je ljuba in se je veselim, saj imam doma štiri Pike Nogavičke. Prav tako že dolgo nisem sodeloval v otroških predstavah. Nato najbrž sledi sodelovanje z Matjažem Zupančičem v predstavi Thorntona Wilderja Naše mesto. Kadar niste v vlogi igralca, se verjetno posvečate svojim Pikam Nogavičkam. Na kakšen način si polnite baterije? Zadnje čase zaradi dodatnih obremenitev in skrajševanja rokov za pripravo na predstavo veliko več delam tudi doma. Prav zaradi tega mi ostane zelo malo časa za družino. Večkrat se ujamem pri tem, da pogrešam čas za fizično aktivnost. Enostavno nimam časa za košarko, sprehod. Zato so skupni trenutki z družino toliko dragocenejši. ŠPELA OŽIR, foto: GrupA Za ultrazvok Ko smo se 25. januarja letos lotili dobrodelne akcije Za manj bolečin, nismo niti upali pomisliti, da bomo s pomočjo zvestih bralcev in poslovnih partnerjev zbrali znesek, ki bo dosegel štirimestno številko. Doslej se je na podračunu Splošne bolnišnice Celje nabralo kar 7.450 evrov. In zdaj si upamo povedati svojo željo na glas. Do konca koledarskega leta bi radi z vašo pomočjo zbrali še 2.550 evrov in tako zagotovili protibolečinski ambulanti celjske bolnišnice dovolj visoko podlago za nakup ultrazvočnega aparata. Prav z njim bodo namreč lažje olajšali bolečine tistim bolnikom, ki so se iz različnih razlogov morali naučiti živeti z bolečino, in to iz dneva v dan. Pridružite se nam pri dobri misiji. Vsak evro šteje. Vaš tudi. Movi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami 2 m ^a manj bolečin ___¥ n r U U n a r a n n 1 / t j U U U Stanje na računu dne 11. 9. 2013 Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511 Za ultrazvok -Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice! PORTRET 41 Za vsako se skriva zgod 90-letna Ksenija Grabusin, mojstrica izdelovanja ikeban, po štiridesetih letih ponovno razstavljala v Žalc Ikebano z lesom je Grabusinova poimenovala Poslušaj tišino. Pri izdelovanju si je namreč predstavljala sedenje sredi gozda in poslušanje spokojne tišine. Za to kompozicijo je Grabusinovo navdušilo Tolstojevo literarno delo Vojna in mir. Rdeča vejica predstavlja ogenj, sivi dim in zelene vejice upanje. Da je Ksenija Grabusin pri izdelovanju tudi duhovita, dokazuje tista, ki jo je poimenovala Bodočnost. V vazo, podobno moškemu spolnemu udu, je posadila rastline s semeni in tako ponazorila razmnoževanje človeške vrste. Ikebano iz zelenjave je Grabusinova poimenovala Morimono. Idejo zanjo je dobila med kuhanjem. Gospodinje, potem ko ne potrebujejo več zelenjave, to shranijo v vrečko in spravijo v shrambo. Grabusinova želi z Morimono pokazati, da lahko iz zelenjave, ki jo bomo potrebovali pri naslednjem pripravljanju obroka, izdelamo kar pravo malo umetniško delo in na ta način popestrimo kuhinjo. Sicer pa Morimono po japonsko pomeni vazo z zelenjavo. Večina ljudi, ko zasliši besedo ikebana, najprej pomisli na bujen cvetlični aranžma, sestavljen iz najrazličnejšega cvetja, s katerim Slovenci radi krasimo grobove ob dnevu spomina na mrtve. Zanimivo je, da po besedah mojstrice izdelovanja Ksenije Grabusin v tem primeru sploh ne moremo govoriti o ikebanah, temveč zgolj o cvetličnih šopkih. Ikebana, ki sicer v prevodu pomeni oživljanje cvetja, je namreč japonska umetnost, sestavljena pa je zgolj iz nekaj skopih vejic rastlinja. In prav s takšnimi na prvi pogled »skopimi umetniški deli« se je pretekli teden v Savinovem likovnem salonu predstavljala Grabusinova. Ljubezen do cvetja jo spre- profesionalno, potem ko se je mlja že od otroštva, ki ga je preživela v Dobriši vasi pri Žalcu v premožni družini Krašovec. Še danes se dobro spominja prvega stika s cvetlicami in z aranžmaji. Na vrtu na družinskem posestvu so rastle spominčice, ki jih je Grabusinova že kot majhna deklica rada nabirala. Nekoč jih je postavila v majhen kozarec. Ker so se čez noč razbohotile, jih je naslednje jutro na mamino pobudo prestavila v stekleno posodo. »Podoba prepletajočih cvetlic me je popolnoma prevzela. Začutila sem njihovo energijo. Morda tudi zato, ker spominčice niso stale v ravni vrsti, temveč so bile nesimetrično razporejene sem in tja, kar je tudi ena bistvenih lastnosti ikeban.« Grabusinova, sicer po poklicu upokojena učiteljica, se je z njimi začela ukvarjati pred več kot štiridesetimi leti poročila na Reko, kjer je začela obiskovati šolo Ohara in po štirih letih pridobila naziv mojstrice izdelovanja. Danes jih poleg tega, da jih izdeluje za svojo dušo, tudi razstavlja in poučuje njihovo izdelovanje. Pri nas manj razvite V Sloveniji je izdelovanje slabo razvito, saj se s t. i. pravimi japonskimi srečujemo le redko. »Ne moremo govoriti o njih, če cvetličarka v gobico zapiči deset vrtnic. V tem primeru gre zgolj za cvetličarske šopke in nič drugega,« pojasnjuje Grabusinova, ki jo še posebej zmoti, če branjevke na tržnici kričijo za njo in ji ponujajo ikebane, ki so v bistvu le navadni cvetlični aranžmaji. Prav na to temo je Gra-businova do zdaj napisala že veliko člankov v različnih strokovnih revijah, a kljub temu zmotno prepričanje pri ljudeh še vedno živi. Prava tovrstna japonska umetnost je namreč sestavljena iz največ treh cvetlic oziroma predmetov in ne iz gore cvetja, ki ga ponavadi zberejo cvetličarji, da lahko aranžmaje prodajajo dražje. In prav to je razlog, da so vse ikebane, ki nastajajo izpod rok Ksenije Grabusin, tako minimalistične. »Pomembno je, da so enostrane oziroma brez ozadja. Pod katerimkoli kotom jo namreč pogledamo, moramo videti njeno osrednjo podobo,« pravi in dodaja, da imajo Japonci prav zaradi tega v stenah odprtine, imenovane tokonoma. Od »Štikle« do Idile Grabusinova jih izdeluje iz najrazličnejših naravnih materialov. Med njimi najdemo različne vrste sadja, zelenjave, cvetja, popkov, trav, mahov, semen in suhega rastlinja. Kako se loti izdelovanja, je povsem odvisno od trenutnega navdiha. »Včasih najprej izberem vazo, spet drugič material. Nato sedem in preprosto prisluhnem tišini. Iz nje se porodita ime in kompozicija,« pravi mojstrica te tradicionalne japonske umetnosti, ki prav vsako ikebano tudi poimenuje. Na zadnji razstavi v Savinovem salonu je tako med drugim razstavljala Štiklo, Prihodnost, Dežne kapljice, Sanjarjenje, Mažoretke ... Prav za vsako se namreč skriva zgodba, ki jo Grabusinova pripoveduje skozi rastlinje in kompozicijo. Na zadnji razstavi je še posebno izstopala Tudi jaz sem bila cvet. Na prvi pogled je biloa nezanimiva, saj je bila sestavljena zgolj iz velike buče, a se je zato za njo skrivala toliko bolj zanimiva razlaga. Vrtnice so ene najbolj priljubljenih cvetlic, ki jih podarjamo ob različnih priložnostih. V njihovi senci so buče, ki jih kmetje odvr-žejo ob svinjak, razkosajo in z njimi nahranijo svinje. Ker se Grabusinovi zdijo buče po krivci zapostavljene, je tokrat namesto vrtnice razstavila kar bučo in ji pripisala ime Tudi jaz sem bila cvet. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA 42 AKCIJA Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami D0BR< Za rr 3 D El ian i 4M _ Ni IfAl j bolečin Stanje na računu dne 11. 9. 2013 n U n U Arn t J U n n U U Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami - Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice! Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511 Pomagajte nam pri nakupu ultrazvočnega aparata Še 2.550 evrov nas loči do cilja Ob začetku celoletne akcije Za manj bolečin smo si 25. januarja letos v uredništvu Novega tednika zadali cilj, da do konca koledarskega leta za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice zberemo s pomočjo bralcev in poslovnih partnerjev čim več denarja za nakup prepotrebnega ultrazvoka. To, da bi utegnila zbrana vsota ob koncu akcije doseči štirimestno ali celo petmestno številko, smo si le tiho želeli. Z natančnim vnašanjem protibolečinskih sredstev bomo tako skupaj z vami olajšali bolečine številnim posameznikom, ki so se iz različnih razlogov mo- rali naučiti živeti z vsakodnevno bolečino. Do konca avgusta 2013 smo nekako dosegli visoko vsoto, 7.450 evrov, ki je bila na začetku akcije nepredstavljiva. Poleti je duh dobrodelnosti nekako ugasnil. Saj veste, dopusti, oddih, trenutki, ki smo jih namenili sebi ... Pridružite se nam pri dobri misiji Zdaj, na jesen, v zadnjem trimesečju akcije bi vas radi ponovno povabili, da po svojih močeh sodelujete v dobrodelni akciji uredništva Novega tednika. Naš cilj je, da bi do izteka koledarskega leta z vami zbrali deset tisoč evrov in tako dosegli tisto magično mejo, o kateri smo na začetku lahko le sanjali. To je tudi vsota, ki bo ambulanti za diagnostiko in terapijo bolečin zagotovo pomagala pri nakupu kakovostnega aparata. Seveda bo celjska bolnišnica dobršno mero sredstev prispevala tudi sama, pot do cilja pa bomo vsem njenim bolnikom - morda ste med njimi tudi vi - s skupnimi močmi zvestih bralcev Novega tednika le olajšali. Naj zgled spregovori Doslej ste nam prizadevanja za dobro bolnikov, ki trpijo zaradi neznosnih bolečin iz dneva v dan, po- magali uresničevati. In to mnogi. Prav je, da vas omenimo vsaj še enkrat. Seveda le tiste, ki niste želeli ostati anonimni in ste nam objavo svojih podatkov dovolili. Tudi zato, da spodbudimo vse tiste, ki se za nakazilo na račun, v ta namen posebej odprt pri Splošni bolnišnici Celje, še niste odločili. Vsota ni pomembna. Vsak evro šteje. Pač po vaših močeh. Prijetno nas je presenetilo podjetje Fir-št Rototehnika iz Mozirja, ki je za nakup ultrazvoka že februarja letos nakazalo 5.555 evrov, medtem ko so se šentjurski skavti maja pridružili naši akciji na zelo ustvarjalen način. Izdelali so papirnate rožice in z njihovo prodajo zbrali za ultrazvok 1.050 evrov. In med mnogimi, ki ste prispevali po svojih močeh, sta bili tudi Mija Kržišnik iz Žalca in Romana Janjič iz Celja. O naraščanju zneska za plemenit cilj vas bomo obveščali še naprej. Z veseljem bomo objavili tiste posame- znike, podjetja in ustanove, ki boste prispevali težko pri-služene evre. Vendar nam morate v skladu s slovensko zakonodajo objavo v časopisu dovoliti. To storite tako, da nam kopijo nakazila s svojimi podatki posredujete na e-naslov tednik@nt-rc.si ali nam kopijo odrezka pošljete po pošti na Novi tednik, akcija Za manj bolečin, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Hvala seveda tudi vsem, ki ste že donirali, a ste želeli ostati anonimni. UREDNIŠTVO V prihodnjih številkah nam bo novinarka Anja Deučman, tudi pobudnica naše dobrodelne akcije, predstavila različne ultrazvočne aparate, ki jih preizkušajo tudi v protibolečinski ambulanti. Da boste imeli cilj pred očmi ... Samo še do 31. septembra bomo zbirali vaše kupone za naj knjigo Bukvarne Novega tednika. ZAP. ŠT. AVTOR NASLOV PRIPOROČA 1. Alma M. Karlin Urok Južnega morja Biserka Povše Tašic 2. Arto Pasasilinna Prikupna struparka Saška T. Ocvirk 3. Berta Bojetu Filio ni doma Tatjana Cvirn 4. Dan Ariely Predvidljivo nerazumni Anja Deučman 5. Dr. Miro Cerar Pamet v krizi Ivana Stamejčič 6. Drago Jančar Severni sij Brane Jeranko 7. Florjan Lipuš Zmote dijaka Tjaža Branko Jeranko 8. Franc Saleški Finžgar Sama Šplea Ožir 9. Frank B. Gilbert ml., Ernestine G. Carey Za ducat ceneje Anja Deučman 10. Gari Kasparov Kako življenje oponaša šah Urška Selišnik 11. Hans Hellmut Kirst Noč dolgih nožev Biserka Povše Tašic 12. Ivan Cankar Na klancu Simona Šolinič 13. Ivan Minatti Nekoga moraš imeti rad Urška Selišnik 14. Kathryn Stockett Služkinje Tatjana Cvirn 15. Kerstin Gier Klub vražjih mamic Saška T. Ocvirk 16. Lee Carroll The Yourney Home (Potovanje domov) Simone Šolinič 17. Maruša Krese Vsi moji božiči Urška Selišnik 18. Mila Kočevar Bel oblak Saška T. Ocvirk 19. Nada Gaborovič Objokuj jutro Biserka Povše Tašic 20. Stephan S. Stepsky-Doliwa Sai Baba govori zahodu Biserka Povše Tašic 21. Zora Tavčar, H. Glušič, M. Jevnikar Pod južnim križem Branko Jeranko 22. Zorko Simčič Poslednji deseti bratje Urška Selišnik 23. Žarko Lauševic Leto mine, dan nikoli Tatjana Cvirn REPORTAŽA 43 ....... t*» Do Radeč so Savinjčani pripeljali de-vetmetrske splave, ki so jih zvezali v večje enote. Prvič so kaj toplega pojedli v gostilni in naslednji dan nadaljevali pot. V Krškem so splavarji kupili rdeče bizeljsko vino in meso. Čeprav so bili na splavu sami moški, so sami kuhali, pekli in prali. »Če bi bila na splavu ena ženska, bi se zanjo skregali, če bi jih bilo več, pa ne bi znali več veslati,« nam je zaupal »kormoniš«. »Kormoniš« je beseda madžarskega porekla in označuje krmarja oziroma vodjo splava, ki skrbi za posadko in les. Gre za najvišji čin splavarja, ki so mu bili zaradi bogatih izkušenj z opravili, s poznavanjem vode in častitljive starosti poslušni vsi, tudi lastniki splava. Na splavu v Radečah se lahko s tem nazivom pohvali Brane Kerinčič (drugi z leve), ki ga zelo ceni tudi direktorica KTRC Radeče Marija Imperl (v sredini). Nepogrešljivi sopotniki splavarjev so člani Folklornega društva Brusači, ki letos praznuje peto obletnico delovanja. Ko raztegnejo meh harmonike, obiskovalce nalezejo z dobro voljo. »Čeprav je parket bolj slabo položen, se na splavu veliko pleše,« so nam povedali. Zgodovino splavarjenja je prišel Radečanom in obiskovalcem predstavit sam Janez Vajkard Valvasor. Med drugim je povedal, da splavarji, čeprav so večino časa preživeli na vodi, niso znali plavati. Tako so si gospodarji zagotovili, da bi v primeru težav delavci res storili vse, da bi rešili dragoceni tovor in hkrati svojo kožo. S »kormonišem« na pot Nekoč za ljubi kruhek, danes za ohranjanje dediščine in obujanje turizma Na vsako »rajžo« je s splavarji odšel eden od »ta frišnih«, ki se je splavarjenja šele učil. Zelenca so si izkušenejši splavarji močno privoščili. Po ušesih jih je dobil za vse, kar je bilo narobe na splavu, tudi če je bila voda nemirna ali če ni prav veslal. Nemalokrat jih je dobil z lato čez hrbet, da so mu znanje zabijali v glavo. Zelenca je »kormoniš« nekaj kilometrov nižje od Zagreba temeljito izprašal. Če je pravilno odgovarjal, so ga polili s škafom vode in tako je postal enakovreden član posadke. Radeče so s splavarjenjem povezane zadnjih petsto let. Sava je bila včasih namreč pomembna prevozna pot, po kateri so spravljali predvsem les iz Savinjske in Savske doline, ki je naprej po Donavi potoval vse do Beograda in - kot pravijo ohranjeni zapisi - celo do Črnega morja. Garaško življenje splavarjev v Radečah že 16. leto obujajo s prireditvijo Dnevi splavarjenja. Sotočje Save in Savinje v bližnjem Zidanem Mostu je Radečam v starih časih dajalo vlogo osrednjega splavarske-ga pristanišča, kjer so manjše splave vezali v večje kompozicije, ki so nato potovale do svojega cilja. V Radečah so splavarji cesarju dali, kar je bilo njegovega, tam je bila namreč mitnica, kjer se je plačevala pristojbina za prehod s Štajerske na Kranjsko stran, kraj pa je bil znan tudi po številnih gostilnah, kjer so splavarji jedli in prenočevali. Njihovo življenje je bilo težko, saj niso bili gospodarji gozda. Les, ki so ga vozili, ni bil njihov. Bili so najeti delavci, ki so se spomladi, ko se je sneg topil in so bile vode dovolj visoke, da je bilo splavarjenje možno, odpravili v gozd, kjer so posekali drevesa, les naložili na splave in z njimi odpluli. Tudi po dva tedna je trajala njihova Pristanišče na Savi pod vodo skriva zaklad. Gre za tristo steklenic penine, ki bo v Savi zorela do pomladi, ko jo bodo dvignili in prodali kot prvo penino, ki je zorela v reki. pot, ves ta čas pa so živeli v nevarnosti. Zaradi nepredvidljivih voda, brzic, skal, megle in drugih razlogov so se jim pogosto pripetile nesreče. Marsikateri splavar, ki je svojo družino zapustil zaradi boljšega zaslužka, se nikoli ni vrnil domov. Ko zaživijo zgodbe preteklosti Splavarjenje je v Radečah živelo do druge svetovne vojne. Kot je dejala direktorica Kulturno turističnega rekreacijskega centra Radeče Marija Imperl, ta dejavnost v zadnjih letih postaja pomemben turistični produkt. Odkar je na Savi Hidroelektrarna Vrhovo, je reka postala akumulacijsko jezero, kar pomeni veliko in največkrat mirno vodno površino. »Ko smo se zazrli v prihodnost in razvoj svojega kraja, smo v splavarjenju prepoznali turistično priložnost. Splav, ki vozi organizirane skupine obiskovalcev do Zidanega Mosta in nazaj, je postal znan in priljubljen predvsem zato, ker splavarji obiskovalcem med potjo poleg hrane in pijače postrežejo še s številnimi zgodbami iz zgodovine.« Vode povezale splavarje štirih rek Na pobudo tamkajšnjega turističnega društva se je prvi turistični splav na plovbo podal leta 1998. Z odprtjem turistično rekreacijskega centra Savus minuli petek pa so splavarji dobili nove pomole in prvo pristanišče na Savi. To je na letošnjih osrednji zgodovinsko-etnološki prireditvi ob Dnevih splavarjenja gostilo splavarje štirih rek, poleg Save še Savinje, Drave in Krke, ki so tudi člani mednarodne splavarske organizacije. Slednji so se pridružili na pobudo ljubenskih »flosarjev«, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo z namenom obujanja kulturne dediščine. Splavarji na preostalih treh rekah pa se z njo ukvarjajo tudi komercialno. TINA VENGUST Foto: GrupA 44 REPORTAŽA Robnikova je štiri ure čakala na podelitev, nato pa se je še enkrat veselila svojega dosežka »Naša članica Nataša Robnik je zmagala z izvrstnim časom in ji čestitam, saj se je morala zelo truditi,« je dejal predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Simonič. Ko gre prav vse tako, kot si zamisliš Celjanka Robnikova do tako želenega slavja - Nemec Stegner kot četrti ubranil zmago - Hrovat večinoma »prosto po Prešernu« Kasnejši termin ni možen, letos je pač naneslo, da je prva sobota v septembru šele sedmi dan v mesecu. Verjetnost, da bo vreme hladno in deževno, je bila večja, toda vse se je postavilo na glavo. Napoved je bila obetavna in deževale so le - prijave. Ne le zadnje dni, še uro pred pokom pištole na Trgu celjskih knezov. »Kje plačamo štartnino?« je pet minut pred štartom spraševala gospa, za njo pa je stal sin. Jasno nebo je botrovalo kar 252 prijavljenim na kraljevski razdalji. Kaj kmalu se je zdanilo in športno-rekreativni praznik se je začel. V Mozirju so bile 104 prijave, na Ljubnem jih je bilo 126 in v Lučah 470. Še nedokončan ep Tudi 29. izvedba ni minila brez Franca Smodiša, ki je leta 1985 s še tremi prijatelji prvič prepešačil dolgo pot. Od takrat je bil vselej na cilju. Točno tri mesece pred letošnjim pohodom so mu operirali srčno zaklopko. Celjski »kerlc« ni hotel izpustiti »svoje prireditve« in je tokrat zakorakal iz Luč v spremstvu zeta. Vse je minilo brez težav, 80-letni Smodiš se je odlično počutil in zato za 30. obletnico napovedal: »Morda bom tako pripravljen, da bom prehodil vseh 73 kilometrov.« To bi bil sijajen podvig začetnika zdaj že daleč naokoli znane preizkušnje. Junak nad junaki Težko pa je opredeliti podvige Celjana Ivana Hrovata, ki že dolgo ne vidi. Šestkrat je s pomočjo spremljevalcev prehodil celotno pot, enkrat je začel na Ljubnem, letos je šestič prepe-šačil 17 kilometrov. Toda kako? »Pot imam v spominu. Veliko je namreč ravnih odsekov. V Lučah je bila gneča, nato pa >prosto po Prešernu. No, prvih pet kilometrov sem hodil sam, potem so me tu in tam usmerjali.« Skoraj neverjetno. Recept: tudi s taščo Kot četrti tekač doslej je zmago na najdaljši razdalji ubranil Nemec Carsten Stegner. Naj vas spomnimo. Lani je bil v Logarski dolini in je zagledal plakat, ki je napove- Milan Vidmar je zmago ubranil leta 1989, Stanko Barber 1994, 2000 in 2001 ter Stanislav Ilar 2006, 2007 in 2008. doval ultramaraton. Žena Nicole, mama Elsbeth in tašča Renate so ga odpeljale v Celje in ga spremljale vse do zmage. Letos so vse skupaj enostavno ponovili, dodali so le še čivavo Paula. Stegner je imel že v Lu-čah ogromno, skoraj nedosegljivo prednost (25 minut) in je rutinirano odtekel zadnjih 17 kilometrov, kajti le poškodba bi mu lahko preprečila zmago: »Vreme je bilo tokrat lepše, toda lani je bilo zame bolj ugodno. Proga je krasna, ljudje ob njej so zelo prijazni. Spodbujali so me in mi vlivali dodatno energijo.« Na internetu je objavil fotografijo, na kateri v Logarski dolini s prstom kaže na cilj, pod njo pa je napisal, da bo tam opoldne. Pritekel je veliko prej. »Nisem pričakoval, da bom preizkušnjo opravil tako hitro, kajti letos sem se manj posvečal vadbi, obenem je bila temperatura zraka relativno visoka. Čeprav je čas boljši od lanskega, sem objektivno tekel počasneje, saj je bila razdalja za dva kilometra krajša,« je dejal policist iz Nürnberga. Zahvalil se je še svojim trem ženskam in obljubil, da se bo skušal dokopati še do tretje zmage. 29. ultramaraton od Celja do Logarske doline | Medijskapokrovitelja | □ 1 L V.l VI frWlfrf M mJCQJWD Rezultati Celje-Logarska dolina (73 km) Moški -1. Carsten Stegner f(Nürnberg) 5:13:55, 2. Vid Senica (Moravče) 5:39:41, 3. Alen Božič (Poljane nad Škof j o Loko) 5:41:43 ... 8. Grega Slapšak (Laško), 12. Izidor Lamot (Dobrna), 21. Sašo Nikolič (Celje). Ženske - 1. Nataša Robnik (Celje) 6:09:51, 2. Mojca Kermavnar (Logatec) 6:32:21, 3. Neda Tokalič (Ptuj) 7:06:02 ... 8. Helena Fric Križanec (Rogaška Slatina), 23. Taja Žaberl (Celje), 24. Katarina Pra-žnikar (Laško). Mozirje- Logarska dolina (42 km) 1. Aleš Žontar in Božica Selinšek (Starše) Ljubno-Logarska dolina (27 km) 1. Marko Rems (Ljubljana) in Majda Trček (Gorenja vas) Luče-Logarska dolina (17 km) 1. Arif Durakovič (Slovenske Konjice) in Mateja Mlinar (Rečica ob Savinji) Sedmič pravljično Manj kot uro za Stegner-jem je bila na cilju Celjanka Nataša Robnik, presrečna po svoji prvi zmagi. Zmogla je krik radosti in zadovoljstva. Sedem let vztrajanja se ji je obrestovalo: »Bilo je težko in obenem odlično. Moj čas je fantastičen. Česa takega nisem pričakovala, čeprav sem bila letos resnično zelo pridna na treningih. Še nikoli nisem tako intenzivno vadila. Izplačalo se je. Obenem se je izkazalo, da je sedmica pravljična tudi zame.« Robnikova je bila doslej po trikrat druga in tretja. Motiva ji ni manjkalo, čeprav je višek načrtovala drugod. »Usmerila sem se na UltraBalaton. Okoli Blatnega jezera na Madžarskem sem REPORTAŽA 45 Stegnerjeve ženske: ob njem je žena, pod njim tašča, levo pa sedi mama. Ivan Hrovat in njegova neomajna volja. 59-letni Iztok Možina je najdaljšo razdaljo pretekel v manj kot devetih urah! In? To je storil bos ... Odon Simonič, predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje, je pred tedni pretekel in obenem pregledal progo, tokrat pa se je veselil prihoda v cilj svoje žene. Že zaradi masaže se splača priteči v prelepo dolino. Predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Simonič: »Lani smo zaradi visokega vodostaja Savinje morali spremeniti progo, tokrat je bilo povsem drugače. Sledila je rekordna udeležba zadnjih let. Vrhunsko sodelujemo s Slovensko vojsko, z zdravniško službo in domačini, ki organizirajo okrepčevalnice. Naša ekipa je zelo uigrana. Predvidene dogodke obvladujemo, na srečo tudi nepredvidene. Naš temeljni cilj je izpolnjen. Lani je celotno progo obvladalo okoli 130 tekmovalcev, letos pa malo manj kot 200. Izkupiček od štartnin pomeni preživetje za društvo do naslednjega leta, toda stroški za izvedbo ultramaratona so obenem ogromni.« tekla prvega junija. Logarska dolina je bila v ozadju. Toda uspela sem obnoviti moči in zato sem lahko vrhunsko trenirala zadnja dva meseca.« Spremljal jo je mož Bogdan, tudi ultramaratonec. »Vodila sem od sedmega kilometra. Kasneje sem približno vedela, koliko prednosti imam pred prvo zasledovalko.« Ko enkrat zmagaš, preostane le še en motiv - naslednje leto ubraniti zmago. »To bo zahtevno, predvsem bo težko izboljšati čas, kar je moj prednostni cilj. Če ne bo pomembnejše tekme, se bom seveda pojavila na štartu in skušala ponovno zmagati,« je zaključila prikupna Ce-ljanka. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Najboljšim tekmovalcem Slovenske vojske je priznanja podeljeval podpolkovnik Aleksander Murko. 46 PODLISTEK St. 41, 12. september 2013 Je kmetijskih suš vedno več? Suša postaja del ekstremnih vremenskih dogodkov, ki povzročajo težave slovenski ekonomiji. Povprečna poletna temperatura zraka v obdobju 1961-2013, Celje-Medlog 24 Slovenija je bogata z vodnimi viri, k čemur pripomore predvsem velika količina padavin - v Sloveniji jih pade v povprečju 800 mm na leto na skrajnem severovzhodu do več kot 3000 mm na zahodu. Količina padavin se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu in jugozahodu. V celjski regiji na leto beležimo 1122 mm dežja. Podatki kažejo, da je zaradi pomanjkanja padavin in njihove neugodne časovne razporeditve suša problem in predstavlja vedno večje tveganje tudi v Sloveniji. Pri kmetijski pridelavi, ki je tako rekoč tovarna na prostem, je tveganje zaradi pogostejših težav pri oskrbi z vodo zelo veliko. Vodno požrešna koruza Vzrok pogostejšega pojava kmetijskih suš je v spreminjanju podnebnih spremenljivk - gre predvsem za spremembe razporeditve padavin, višje temperature zraka oziroma vročino v poletnem času, s čimer je povezano večje izhlapevanje. A te spremembe Mag. Andreja Sušnik se ukvarja z agrome-teorologijo, in sicer s posebnim poudarkom na sušah, in je vodja Oddelka za agromete-orlogijo v Uradu za meteorologijo pri Arsu. niso edini krivec za večjo ranljivost kmetijskega sistema ob sušah. Dodatno poškodova-nost kmetijskih rastlin zaradi suše poslabšuje še marsikje neprimerno gojenje »vodno požrešnih« rastlin, ki jim že ob krajšem intervalu suše na tleh z majhno kapaciteto za vodo in v regijah s skromno padavinsko sliko zmanjka vode v najbolj ključnih razvojnih obdobjih. Tak primer je zagotovo koruza, ki ima največje potrebe po vodi v obdobju od cvetenja do mlečne zrelosti. Za pridelek desetih ton zrnja na hektar koruza porabi vsaj 700 litrov vode na kvadratni meter. Razlaga, zakaj je vedno znova koruza predmet razprav, sta dva. Prvi tiči v tem, da je pridelovanje koruze tako razširjeno zaradi velikega potenciala za pridelavo hranilnih snovi in energije za krmo, drugi pa v cenenosti njene pridelave. Zadnja leta, tudi letos, je poleg suše veliko težav dodatno sprožala tudi vročina. Letošnje poletje se po vročini, suši in trajanju sončnega obsevanja uvršča med prve tri v več kot sto letih. Tudi o prilagoditvah na vročino in sončne ožige bi bilo pametno razmisliti. Spremenjen padavinski režim Še slabšo sliko nam v povezavi s sušo kažejo scenariji podnebnih sprememb, ki nakazujejo še večje težave s sušo in povišano temperaturo v prihodnosti. Povprečna letna temperatura zraka narašča na vseh podnebnih območjih Slovenije, na celjskem območju za 0,4 stopinje Celzija na deset let. Zanimivo je, da je hitrost ogrevanja od zime do poletja podobna. Za meteorološko postajo Celje je bil v obdobju od leta 1950 do 2013 trend ogrevanja za poletje 0,5 stopinj Celzija na deset let, najmanjši pa je porast temperature jeseni. Spremembe v letni količini padavin večinoma niso velike. Trendi po sezonah pa nakazujejo, da se je spremenil padavinski režim. V večjem delu Slovenije se je poleti količina padavin nekoliko zmanjšala, jesenski višek padavin pa povečal, kar sproža ponovno težavo pri upravljanju z vodo, tokrat s poplavami. Dejavniki vpliva na moč kmetijske suše Posledice suše se največkrat odražajo v nenamakanem kmetijstvu, v zadnjih letih pa tudi v razpoložljivih količinah površinskih in podzemnih voda. Tako je bilo leto 2012, ko vse od jeseni 2011 ni bilo zadovoljivih vodnih zalog na Primorskem. Vladala je izjemna hidrološka suša. Ob intenzivnejših sušah so posledice suše opazne na vseh področjih gospodarstva. Tudi v letih, kot je bilo letošnje, dobra spomladanska namo-čenost ni zmanjšala tveganja poletne kmetijske suše. Poleg meteoroloških razmer na moč kmetijske suše vplivajo tudi vrsta tal, tip kmetijske pridelave in tehnologije. Poletni primanjkljaj vode v glavnih kmetijskih regijah Slovenije je v zadnjih petdesetih letih povzročil kar 18-krat kmetijske suše lokalnih, regionalnih ali izrazitih nacionalnih razsežnosti. Primanjkljaj vode se je največkrat pojavil na Primorskem, kjer je suša že podnebna stalnica, 15-krat se je pojavil v tem obdobju v Prekmurju, 11-krat v Podrav-ju, v ostalih regijah, kamor sodi tudi celjska, pa od 6- do 9-krat. Vprašljiva prihodnost obstoječega kmetijstva Kmetijska škoda povzroča veliko gospodarsko škodo, velika škoda v Sloveniji se je pojavila dvanajstkrat po letu 1990, od tega kar devetkrat po letu 2000. Suše dosežejo razsežnosti naravne nesreče, ko ocenjena neposredna škoda preseže 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, kar predstavlja mejo za pomoč v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih ne- sreč. Pojavnost suše je tako časovno kot tudi regijsko od leta do leta raznolika. Tveganje bo treba vključiti v obstoječe prakse in narediti izračune, ali obstoječi načini kmetovanja še imajo prihodnost. Dodajanje vode ob suši je nujen ukrep, vendar vseh težav, ki jih vroča in sušna poletja prinesejo, le deloma lahko rešimo z namakanjem. Ob izjemno suhih letih, ko vlada hidrološka suša, lahko nastopijo težave pri viru namakanja, če ne znamo zadržati padavinske vode, ki jo dobimo v bolj namočenih obdobjih leta. Veliko težav bi odpravili vzpostavitev učinkovitega upravljanja z namakalno vodo in namakalnimi sistemi in večja vpetost znanj o namakanju v kmetijsko prakso. Tradicija namakanja je na splošno premalo razširjena. Celjsko območje je do neke mere svetla izjema, saj so se s tehnologijo namakanja preizkušali že konec osemdesetih let. Agrometeorologinja mag. Andreja Sušnik svetuje: »O suši razpravljajmo tudi, ko je vode dovolj.« Poletna meteorološka vodna bilanca v obdobju 1961-2013, Celje-Medlog 100 -i- 300 200 NE PREZRITE Vročina tudi izčrpava rastline v prihodnji številki Novega tednika Za ultrazvok Ko smo se 25. januarja letos lotili dobrodelne akcije Za manj bolečin, nismo niti upali pomisliti, da bomo s pomočjo zvestih bralcev in poslovnih partnerjev zbrali znesek, ki bo dosegel štirimestno številko. Doslej se je na podračunu Splošne bolnišnice Celje nabralo kar 7.450 evrov. In zdaj si upamo povedati svojo željo na glas. Do konca koledarskega leta bi radi z vašo pomočjo zbrali še 2.550 evrov in tako zagotovili protibolečinski ambulanti celjske bolnišnice dovolj visoko podlago za nakup ultrazvočnega aparata. Prav z njim bodo namreč lažje olajšali bolečine tistim bolnikom, ki so se iz različnih razlogov morali naučiti živeti z bolečino, in to iz dneva v dan. Pridružite se nam pri dobri misiji. Vsak evro šteje. Vaš tudi. Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami Za manj bolečin n u n U i n i / a t C j c U i l n n U U Stanje na računu dne 11. 9. 2013 Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511 Za ultrazvok -Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice! PODLISTEK / PISMA BRALCEV 47 ZGODBE IZ KAMRE <1Q w amra www.kamra.si Vir: Vladimir Šlibar: Kuharca ali kako so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, Pokrajinski muzej Celje, Celje 2003. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Kako so kuhale gospodinje na Celjskem (19) Prikuhe in priloge Med prikuhami zavzema zagotovo najpomembnejše mesto zelenjava. V prvi polovici 19. stoletja je meščanska družba zaradi velike porabe mesa potrebovala novo vrednoto in to vlogo je v prehrani prevzela zelenjava. Prvo vegetarijansko društvo je tako že v 18. stoletju nastalo v Manche-stru in pod vplivom novih teženj je zelenjava počasi pridobivala pomen v prehrani, kljub temu, da za vse sloje ni bila enako dostopna. Medtem ko so celjske meščanke na svojih vrtovih pridelovale raznovrstno zelenjavo, ki jo je že sredi osemdesetih let 19. stoletja začelo priporočati tudi takratno strokovno časopisje, so bile gospodinje na podeželju nekoliko odrinjene od teh smernic. Še vedno je tam prevladovalo sveže ali kislo zelje. Vsaj v Savinjski dolini je bila skoraj enako pomembna tudi repa, ki je ponekod zelje celo nadomeščala. Že po letu 1850 se je v podeželski prehrani udomačila tudi rdeča pesa, katere koren so gospodinje ob pomanjkanju drugih možnosti uporabljale predvsem za solato. Uporabna je bila od zgodnje jeseni in je celo zimo bogatila zelenjavni jedilnik, na katerem je sicer prevladovalo le kislo zelje. Ko je Slovenski gospodar leta 1876 priporočal sajenje različnih solat - graha, korenja, repe in drugega - je že leto kasneje prvi celjski vrtnar Ivan Rožan priporočal sveže sočivje iz svoje vrtnarije. Slabo znanje Na začetku 20. stoletja je bilo povprečno znanje trških gospodinj o prikuhah še dokaj skromno, saj so pripravljale le malo zelenjave; na primer fižol, kislico, kumarice, hren, gobe, peteršilj, korenje, zeleno, čebulo, česen in vkuhan paradižnik. Znanje kmečkih gospodinj je bilo še manjše. Priprava zelenjave in njena uporaba pa sta se povečali, ko so se nekatere gospodinje začele udeleževati kuharskih tečajev. Gospodinje so tako spoznale pripravo cele pa- lete zelenjave za prikuhe, vendar je vprašanje, koliko so to vedenje uporabljale v praksi. Med vsemi prikuha-mi je bil zagotovo najbolj razširjen krompir, saj je v času med obema vojnama na podeželju pogosto vsaj pri enem obroku nadomeščal kislo ali presno zelje, v Savinjski dolini pa je bil del vsakdanje prehrane. Jedli so ga v juhi, kot prikuho ali celo kot glavno jed. Mestne gospodinje so med obema vojnama v primerjavi s podeželskimi poznale mnogo širšo paleto prikuh, toda tudi na podeželju se je s kuharskimi tečaji to stanje polagoma izboljševalo. Nekaj receptov Kislo zelje - za bolnike s sladkorno boleznijo: Kislo zelje operemo, na mast damo nekaj sesekljane čebule, jo zarumenimo, dodamo kislo zelje in še kos prekaje-ne slanine, dolijemo vodo do polovice posode in kuhamo tri ure. Preden postavimo na mizo, dodamo zelju dve do tri surove olupljene debele krompirje in četrt litra belega vina. (Terezija Čede, Petrovče) »Tenstan« krompir: Surov krompir narežemo na rezine in ga damo kuhat v slano vodo, ki ji dodamo vroče maslo ali že kuhano juho. Pokrijemo ga in pustimo vreti pol ure. Ko je kuhan, ga lahko narežemo na daljše koščke in ga damo »tenstat« v maščobo s fino narezanim peteršiljem in z malo česna. (Magdalena Grilj, Celje) Pečen krompir: Olupimo deset do dvanajst krompirjev, razrežemo jih na večje kocke in operemo v mrzli vodi in potresemo s soljo. V prostrano kozico damo tri žlice masti in ko je zadosti vroča, dodamo na tanke lističe narezano čebulo. Ko zarume-ni, jo vzamemo iz sklede. S krompirja odlijemo vodo, ki se je medtem natekla, in ga vržemo v vročo mast. Krompir pečemo na precej vroči masti. Večkrat ga obrnemo, da se lepo zapeče in porumeni. Potresemo ga s čebulo in serviramo. V kozico damo le toliko krompirja, da je dno pokrito. (Magdalena Grilj, Celje) Modeli za peko peciva Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Prejeli smo Nevarna opojnost Začelo se je novo šolsko leto. Sodelujmo z mladimi, da bodo imeli občutek, da se zanimamo za njihov trud pri učenju. Pomagajmo jim takoj, če zabredejo v težave v šoli ali izven nje. Občutiti morajo, da jih imamo radi in jim stojimo ob strani, ko so v stiski. Ko zaideš na stranpot, se je težko vrniti na pravo brez razumevanja in pomoči. Bolje preprečiti kot zdraviti. To je staro in preizkušeno reklo. Na žalost je pri nas vse več mladih, ki posegajo po škodljivih drogah. Kako preprečiti, da ne pride do zasvojenosti, je v prvi vrsti dolžnost staršev in seveda družbe. Ne morem verjeti, da si lahko mladi nabavijo mari-huano ali tablete že v nekaterih lokalih. Kdo odgovarja za preprodajo? Ali imamo res premalo varnostnih ukrepov? Saj je marihuana že prva stopnička k zasvojenosti. Če se bo družba do mladih odzivala indiferen-tno, potem bomo kot majhen narod drveli v propad samouničenja. Nekateri starši se ne zavedajo hudih posledic, zato se premalo posvečajo svojim otrokom. Starši se premalo pogovarjajo z njimi. Le v prijetnem pogovoru otroci in najstniki zaupajo svoje težave pa tudi stiske, ki jih ima vsak najstnik - puber-tetnik. Dogaja se, da redko sedejo skupaj pri dnevnih obrokih hrane. Vsak zase na hitro zmeče vase hrano, potem pa že hiti k televizorju ali računalniku. Razvoj računalništva je vsestransko pripomogel k razgledanosti in je nuja sodobnega človeka. Po drugi strani pa je pretirana uporaba tudi škodljiva. Gledanje TV-programov pozno v noč, kot so akcijski filmi, povezani z nasiljem in mamili, mladim škodi. Potem pa se čudimo že osmo-šolcem, ki grozijo mlajšim, jih pretepajo, žalijo, jim odvzemajo žepnino ali razne predmete. Tu krivim tudi odgovorne za TV-programe. Zakaj toliko vzgojno neprimernih filmov? Divje vožnje voznikov avtomobilov so mladim všeč, zato jih radi posnemajo. Tudi tu je vzrok za ogromno nesreč, ki jih povzročajo mladi. Posledice pa so zastrašujoče. Naša domovina je izredno slikovita. Imamo ogromno kulturnih spomenikov, čudovitih gora in planin, gozdov, rek, kraških jam in še košček morja. Premalo se te lepote predvaja na TV. Na srečo imamo nekaj slovenskih filmov, kjer je veliko dobrega tudi iz naše preteklosti. Dober film vzgaja mlade, jim širi obzorja, jih plemeniti v dobre in poštene ljudi. Zato predvajajte filme, kjer je veliko dobrote do sočloveka in ljubezni. Veličina človeka je v njegovem znanju in plemenitosti. To naj bo moto pri vzgoji naše mlade generacije BOŽENA SOTLAR, Šentjur Končno postajališče V zadnjih dneh se končujejo dela pri gradnji postajališča pri gostišču Medved v Škofji vasi. Tu avtobusnega postajališča ni bilo več let in je bil edini kraj od Slovenskih Konjic do Celja, kjer je avtobus počakal v smeri Celja, kar na cesti. Avtomobili, ki so bili parkirani pred gostiščem, so z vzvratnim obračanjem na glavno cesto pov- radiocelje . 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz zročali nevarnost. Tega zdaj ne bo več, ker je prostor pred gostiščem urejen tako, da ni več možno parkirati. Vesel sem, da je do postajališča končno prišel moj nekdanji kraj bivanja, saj sem se vrsto let preko medijev, občine in KS Škofja vas zavzemal za to postajališče. Zdaj se bodo do gostišča varno pripeljali tudi uporabniki javnega prevoza, da o varnosti šolarjev niti ne govorim. JOŽE JURC, Slovenske Konjice Modri telefon Brez privolitve Bralec Robert Majcen z Dobrne je solastnik kmetije v tej občini (do ene polovice), trenutno živi v tujini. Pritožuje se, ker naj bi občina posegla v njegovo lastnino brez njegove privolitve. Na Dobrni je bila namreč konec junija prireditev, za katero naj bi občina po njegovih navedbah utrdila tla pod kozolcem (katerega solastnik je) brez njegove privolitve. Omenja, da naj bi tla pod kozolcem utrdili s peskom. Župan Dobrne Martin Bre-cl odgovarja, da so sodelavci občinskega režijskega obrata urejali javno pot, ki je bila v slabem stanju. Ta je povezava do več gospodinjstev na tem območju, med drugim do hiše, »marofa« in kozolca, ki so v lasti Roberta Majcna in Brigite Štimulak. »Javna pot poteka neposredno ob kozolcu in se konča že skoraj v »marofu«. Po izjavah sodelavcev režijskega obra- ta so na prošnjo solastnice navedenih nepremičnin med cesto in kozolcem dodali približno dve samokolnici gramoza. Dodali so ju zato, da je imelo na koncu vse skupaj bolj urejen videz,« odgovarja župan. Želi v večje stanovanje Bralko zanima višina davka na promet z nepremičninami v primeru, če je lastnica stanovanja manj kot tri leta. Živi v manjšem stanovanju, ki ga želi prodati ter kupiti večje. Iz službe za odnose z javnostmi v Generalnem davčnem uradu odgovarjajo: Pri prodaji nepremičnine je prodajalec zavezanec za plačilo davka na promet nepremičnin, v določenih primerih pa tudi za dohodnino od dobička iz kapitala. Davek na promet nepremičnin: prodajalec vloži obrazec, ki se imenuje Napoved za odmero davka na promet nepremičnin v 15 dneh po sklenitvi pogodbe pri davčnem organu, na območju katerega leži nepremičnina. Napovedi mora priložiti originalno kupoprodajno pogodbo in dokazilo o lastništvu, če to iz zemljiške knjige ni razvidno. Po prejemu napovedi in prilog k napovedi davčni organ zavezancu odmeri davek na promet nepremičnin - to je 2 odstotka od vrednosti nepremičnine. Dohodnina od dobička iz kapitala: davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi (npr. prodaji) in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Stopnja davka, določena v višini 25 odstotkov, se na vsakih dopolnjenih pet let imetništva nepremičnine zmanjšuje (po petih letih bo stopnja 15 odstotkov, po desetih letih 10, po petnajstih letih 5 odstotkov), po 20 letih imetništva nepremičnine tega davka ni več. Davčna osnova se zniža za 1 odstotek normiranih stroškov, za plačan davek na promet nepremičnin ali davek na dediščine in darila ter za dejanske stroške, ki jih je zavezanec imel zaradi vlaganja v obnovo nepremičnine. To mora dokazovati z računi (tudi zato je potrebno vedno vzeti račun). V vašem primeru je stopnja davka 25 odstotkov, saj je zavezanec lastnik stanovanja le 3 leta. Primer izračuna (če je posameznik kupil stanovanje leta 2010 za 100.000 EUR in ga je leta 2013 prodal za 120.000 EUR): davek na promet nepremičnin znaša 2.400 EUR ter davek od dobička kapitala 3.850 EUR, to je skupaj 6.250 EUR. BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. 48 BRALCI POROČEVALCI BRALCI FOTOGRAFIRAJO Iztok Skok iz Celja nam je poslal fotografijo z Maistrove ulice v Celju, kjer so zaradi del postavili prometno signalizacijo. »Komentar ni potreben, očitno je bila prej omejitev 90 km na uro,« je zapisal. Praznik Dobovca Krajani Dobovca smo v nedeljo, 18. avgusta, praznovali 6. krajevni praznik. Imeli smo turnir v namiznem tenisu v treh kategorijah: ženski, moški in otroci. Zmagovalec je bil Danijel goriji zmagal Vid Polajžer. V Ljuljdjuraj, zmagovalka je nadaljevanju je sledil kultur-postala Aleksandra Tudja, ni program. Nastopili so ročni medtem ko je v otroški kate- možnaristi s šestimi poki, nato tamburaši iz Rogatca in Dolores Pušaver, ki je jodlala. V nadaljevanju je predsednica KS Vida Antolinc povedala, da so asfaltirali nekatere cestne odseke in gramozirali nekateri odcepe. Delno so obnovili cesto Dobovec-Sta-ra ledina. Asfalt so uredil tudi na Belincu od strelišča Setveni koledar Čas za presajanje je 12. septembra do 18. ure. list list do 8. ure, od 9. do 13. ure plod 12. čE 13. PE 14. so 15. NE 16. PO 17. TO 18. SR t korenina korenina do 9. ure, od 10. ure cvet cvet Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 0l/754 07 43. • ** % r i do Koserjeve koče. Župan Martin Mikolič je povedal nekaj o načrtih. Energetsko naj bi obnovili osnovno šolo Dobovec. Uredili naj bi tudi pločnik od Artičev do Fricove kapele in dve avtobusni postaji. Ob zvokih dua Papeži smo se družili pozno v noč. VA vedeževanje in astrologija pogovor 090 77 zakup minut 080 35 9 www.astrocente Uspešni v težkih preizkušnjah Z leve: Gregor Langeršek, Jaka Kopitar, Milan Horvat, Marjan Jesenek, Petra Kristan, Gašper Trotovšek in Benjamin Kopitar Gasilsko tekmovanje Firefighter Combat Challenge z mednarodno licenco je bilo na Bledu 24. in 25. avgusta. Na tekmovanju se je pomerilo skoraj 300 gasilcev iz Slovenije, Hrvaške, Francije, Kanade, Madžarske, Nemčije, Poljske in Združenih držav Amerike. Med udeleženci so bili tudi gasilci z Ljubečne, ki so se odlično odrezali. Tekmovanje je namenjeno tako prostovoljcem kot poklicnim gasilcem. Ne le da je tekmovanje težko in zanimivo, je tudi dokaz, koliko moči, fizične in psihične, morajo imeti dekleta in fantje, da lahko uspešno opravljajo svoje delo. Iz PGD Ljubečna so se tega tekmovanja udeležili: Jaka Kopitar, Marjan Jesenek, Gregor Langeršek, Benjamin Kopitar, Gašper Trotovšek, Milan Horvat in Petra Kristan. Nekateri od njih so letos nastopili prvič in so v vseh kategorijah dosegli zelo dobre rezultate, saj so se v kategoriji posameznikov uvrstili v zlato sredino, v dvojicah so te uvrstitve izboljšali, saj so od 68 dvojic dosegli 28., 37., 52. mesto. V kategoriji mešane dvojice sta Benjamin Kopitar in Petra Kristan dosegla 12. mesto. V nastopu za pokal masters (tekmovanje dvojic poveljnikov in predsednikov) sta Jaka Kopitar (namestnik poveljnika PGD Ljubečna) in Marjan Jesenek (poveljnik sektorja GZ Celje) dosegla odlično 2. mesto. Nastopili so tudi ekipno za PGD Ljubečna in se z nekaj smole uvrstili na 19. mesto. Glede na to, da je tekmovanje zelo zahtevno, so gasilci iz PGD Ljubečna s svojimi rezultati zelo zadovoljni. JK Humanitarna akcija za šolarje Članice ženskega odbora SDS Šentjur so prvo večjo aktivnost organizirale zadnji dan počitnic. V humanitarni akciji Pozdrav šoli je enaindvajset otrok iz socialno ogroženih družin potovalo na športno popoldne na Celjsko kočo. S pomočjo animatork Ajde in Lucije so se pomerili v štafetnih igrah in bili vsi zmagovalci. Najbolj privlačen je bil vsekakor znameniti bobkart. Tudi največji nejeverneži so se hitro pridružili najpogumnejšim in vožnje so se kar vrstile. Že malo utrujeni so se okrepčali v restavraciji. Veselju pa še ni bilo konca. Iz rok podpredsednice SDS Šentjur Jelke Godec je vsak od otrok dobil paket šolskih potrebščin. Vožnja proti Šentjurju je minila v prijetno utrujenem in veselem vzdušju. To ni prva humanitarna akcija SDS Šentjur. Zdaj ko je uradno ustanovljen ženski odbor s predsednico Aleksando Šuster Močnik, bodo te akcije tudi pogostejše. JG BRALCI POROČEVALCI 49 M v V ■ Pomoč v nesreči Letošnje poletje so ognjeni zublji najprej prizadeli strojno lopo na kmetiji Turk na Klakah pri Pilštanju, v začetku julija pa je strela povsem uničila hlev pri Geršakovih v Brezovcu pri Polju. Geršakovim je zgorela tudi vsa krma. Prva akcija, ki jo je v začetku avgusta organiziral Miha Jazbec iz Dren-skega Rebra in o kateri je pisal tudi Novi tednik, je pokazala, da sta med ljudmi še vedno želja in volja pomagati človeku. Zaradi odziva ljudi smo organizirali širšo akcijo. Z njo smo družini pomagali, da ji ni bilo treba prodati živine. Konec avgusta je kolona 36 traktorjev s prikolicami ali hidravličnimi vilami zapeljala v hrib proti Brezovcu in domačiji Geršak. Tokrat je krmo - 71 bal - prispevalo 43 kmetij iz več okoliških vasi. Nekateri se niso mogli udeležiti akcije, a so darežljivost pokazali v naslednjih tednih. Ljudje so tako prispevali več kot 120 bal krme. Tisti, ki se želijo akciji še pridružiti, lahko pokličejo gospodarja Zvonka na GSM 03l-553-032. Čeprav je domačijo prizadela nesreča, je sreča tudi v tem, da je družini ob vsej pomoči v mesecu in pol uspelo ponovno zgraditi hlev in pripraviti prostor za skladiščenje krme. To je bil tudi razlog, da je za dobro voljo poskrbel harmonikar Marko Mramor. JANEZ - ŽAN ILEK Desetletja prijateljstva Bivši aktivni športniki (v glavnem košarkarji) smo začeli igrati »basket« (trojke na en koš) pred približno štiridesetimi leti. Igrali smo redno vsak teden in po tekmah »strokovno« komentirali vse mogoče športe in uživali v prijetnih druženjih. Z leti je prihajalo do vedno zato odločili košarko zamenjati pogostej ših poškodb in smo se s športom, pri katerem ni nepo- srednih stikov - in izbrali tenis. Kot samouki v zrelih letih smo si nadeli ime Oldbegginnersi. Redno igramo že več kot dvajset let in vsako zadnjo soboto v avgustu priredimo turnir dvojic (letos že 20. turnir), po katerih se družimo ob primerni kulinariki s svojimi ženami in prijatelji pozno v večer. Z željo, da bo še dolga leta tako prijetno in prijateljstva polno, komaj čakamo 21. turnir. OTMAR KOŠTOMAJ Jubilej PGD Lemberg Gasilci prostovoljnega društva Lemberg delujejo na obrobju občine Vojnik. Društvo je ustanovni član Gasilske zveze Vojnik-Dobrna in je najmlajši in najmanjši član zveze. Letos praznuje petinšestdeset let. Društvo je edina organizirana skupina, ki deluje v zaselkih Vine, Zgornja Hrenova in Lemberg. Tako ima poleg osnovne dejavnosti tudi vlogo povezovalca med krajani. Petinšestdese-tletnica res ni okrogel in visok jubilej, je pa nekakšen mejnik v delovanju društva. Odločili smo se, da bomo ta jubilej obeležili s sv. mašo za vse pokojne gasilce, ki so delovali v PGD Lemberg od ustanovitve. Maša je bila v podružnični cerkvi sv. Katarine v Lembergu, daroval pa jo je celjski škof Stanislav Lipovšek ob asistenci dr. Vinka Kraljiča in ostalega cerkvenega spremstva. Gasilci smo izkoristili priložnost in poprosili škofa za blagoslov kapelice sv. Florjana, ki smo jo vgradili v vzhodno steno gasilskega doma. Blagoslov kapelice je opravil po sveti maši. Društvo je pripravilo tudi skromen piknik za vse udeležence. Z njim se je oddolžilo vsem, ki so v zadnjih letih nosili organizacijsko in operativno breme pri pripravi in izvedbi vsakoletnega gasilskega tekmovanja in veselice. Tako Občina Vojnik kot Krajevna skupnost Nova Cerkev sta vso pozornost posvetili temu dogodku. Društvo je prejelo spominsko plaketo. Gasilska zveza Vojnik-Dobrna pa ga je obdarila z akvarelom cerkve sv. Katarine Aleksandrijske. Na tej prireditvi se je ponovno pokazalo, da ljudje zaupajo gasilcem. Verjetno ni bilo hiše, iz katere se slovesnosti ne bi udeležil vsaj en član. FM, foto: JV Učenje angleščine po metodi Helen Doron odslej tudi v Celju d e s e b o k Angležinja Helen Doron je 28 let nazaj ustvarila metodo učenja angleščine, ki temelji na naravnem pristopu, ki ga dojenčki in otroci uporabljajo za učenje maternega jezika. Kot namreč kažejo raziskave, se lahko dojenčki vzporedno naučijo enako količino enega, dveh ali več jezikov - vendar le v primeru da so mu izpostavljeni pravilno in sistematično, kot je to pri metodi Helen Doron ali v večjezičnih družinah. Po tej metodi se je naučilo tekoče angleščine več kot milijon otrok po vsem svetu, vse bolj pa se uveljavlja tudi v Sloveniji. Od septembra dalje je ta metoda poleg Ljubljane, Kopra, Sežane in Maribora na voljo tudi v Celju. Skupine tečajnikov so zelo majhne, od 4 do 8 otrok, tako da se lahko učitelj, ki mora imeti mednarodno licenco za poučevanje po tej metodi, individualno posveča otrokom in tako res poskrbi za njihovo dobro počutje. Tečaj poteka enkrat tedensko. Otroci se skozi igro, zabavo, glasbo in veliko gibanja učijo ustvarjalnosti, krepijo samozavest in pridobivajo iz- jemno veselje do učenja. Rezultat vsega tega pa je brezhibno znanje angleščine. Programi so prilagojeni starosti vašega otroka; Baby's best start - BBS (3 mesece do 2 leti), Fun with Flupe - FWF (od 2 do 5 let), English for all children - EFAC (od 6 do 9 let). Kot pravi Klemen Mlaker, ustanovitelj celjskega Helen Doron English centra, po končani urici starši delo nadaljujejo doma, in sicer tako, da otrokom dvakrat dnevno predvajajo zvočne zapise (lahko na poti v vrtec, pri popoldanskem počitku, igri ...). Tako se ustvari jezikovna zvočna kopel (angleško okolje), kije pri tej metodi ključna.Tečaji v celoti potekajo v angleščini, pomembno pa je tudi to, da se otroci ves čas učijo celih stavkov in ne zgolj posameznih besed. Starši se lahko udeležijo brezplačne predstavitvene urice, ki jo rezervirajo po telefonu 070 600 100. V ponedeljek, 16. septembra, pa se začenjajo že redni tečaji po skupinah. Vpisi so možni na sedežu centra na Ljubljanski cesti 6 ali po telefonu 070 600 100. ANGLEŠČINA ZA OTROKE od 3 mesecev do 14 let ^ učenje po naravni metodi NOVO www.nelendoron.si celie@helendoron.com ■SSSJ£?Sg. &70 600 100 J sVemKUPONOMl 10% POPUST pri nakupu celoletnega »eccja Helen Doron v Cel,u. 1 Na voljo so naslednji termini: BBS (otroci od 3 mesece do 2 leti): ponedeljki ob 16. uri, torki ob 17. uri FWF (otroci od 2 do 5 let): ponedeljki ob 18. uri, torki ob 16. in 18. uri, srede ob 17. uri EFAC (otroci od 6 do 9 let): četrtki ob 16. in 18. uri 50 POČITNIŠKE DOGODIVŠČINE Na morje namesto v šolo^: V poletnih mesecih so zapise o šolskih prireditvah in dosežkih zamenjali utrinki s počitniškega dogajanja. Pišite nam, kaj se vam zanimivega dogaja. Vaše prispevke bomo objavili ikLPočitniške dogodivš Letošnja šola v naravi v Ba-ški med 2. in 6. septembrom je bila pozitivna izkušnja za otroke in tudi za spremljevalce. Na srečo smo imeli zelo lepo vreme s poletnimi temperaturami. Za nemoten potek dela so poskrbeli plavalni učitelji, ki so pripravili obilico dejavnosti na plaži, v domu in na zelenici ob njem. Prav tako smo obiskali mesto Baška, akvarij, vozili smo se z ladjo in opazovali morsko dno. Šolo v naravi smo popestrili s kolesarjenjem in kanuji, kar so otroci odlično sprejeli. O kuhinji v celjskem domu smo že veliko slišali in prepričali smo se, da je sloves upravičen. Kuharice poskrbijo, da otroci res uživajo v hrani, jedilniki so premišljeno sestavljeni, da ugajajo okusu otrok. Všeč nam je tudi to, da otroci sami pripravljajo in pospravljajo mize. Medicinska sestra Ruža ima rešitev za vsako težavo, ki pesti naše otroke. Na srečo ni imela veliko dela. Hvaležni smo ji za vse tople besede in skrb. Celjski dom v Baški zares diha z otroki, ki so vedno veseli novih pridobitev. Knjižnica je bogato založena, sobe so velike in otroci uživajo v družbi. Jedilni co krasi velik plazma zaslon, ki ga skoraj nismo imeli časa uporabiti. Na njem so si otroci lahko ogledali prvi del tekme EuroBasketa med Češko in Slovenijo. Verjamemo, da bo naslednja generacija učencev OŠ Lava in III. OŠ prav tako uživala v Baški, kot so ta in mnoge generacije pred njo. Učiteljice III. OŠ in OŠ Lava S ^ Pišite, priložite tudi kakšno " fotografijo in vse to pošljite na tednik@nt-rc ali na Novi tednik, Prešernova 3000 Celje. Vtisi otrok Bili smo na veliki ladji. Spodaj je bila kabina, v kateri smo si lahko ogledali ribe. Hrana je bila zelo dobra. Zadnji dan smo šli še v akvarij; tam smo videli ribe, rake, morske mačke ... (Živa, OŠ Lava) V Baški mi je bilo všeč, ko smo plavali in skakali s skakalnice. Všeč sta mi bila tudi vožnja s kanujem in ogled akvarija. V akvariju smo videli morske pse, morske zvezde, školjke, ježke in morske konjičke. V Baški je bilo zelo zanimivo. (Eva Nina, OŠ Lava) Najbolj so nam bili všeč učitelji. Všeč pa nam je bila tudi hrana. Voda je bila hladna, ampak smo se navadili. Vsem so dnevi v Ba-ški ostali v najlepšem spominu. (Nika in Iza, III. OŠ) Septembrsko plavanje v morju Prvi termin septembrske šole v naravi nam je postregel s čudovitim vremenom in za ta čas toplim morjem. Zadani program smo v celoti izpeljali, nismo imeli težav s poškodbami in z boleznimi, največja težava je bila občasno domotožje. Ampak to je pri otrocih nekaj normalnega in pričakovanega. Plavali smo večinoma v morju, izkoristili pa smo tudi priložnost plavanja v bazenu bližnjega hotela. Pohvalil bi rad plavalne učitelje in reševalce iz vode, ki so požrtvovalno skrbeli, da je šola v naravi potekala, tako kot smo si začrtali. Naš namen je, da otroci delujejo kot celota in se naučijo samostojnosti pri vsakdanjih opravilih - mnogim je šola v naravi prva celotedenska izkušnja brez prisotnosti staršev. Otroke usmerjamo in spodbujamo, da bi se v času šole v naravi čim več naučili o morju in kraju in da bi izpopolnili znanje plavanja. KLEMEN PLAUSTEINER, koordinator šole v naravi ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE 51 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter vse tri zasavske občine V oddaji Pojdi z menoj smo šli v tri krasne zasavske doline, kamor vas vabijo na raziskovanje z različnimi programi. Industrijsko Zasavje vabi v Perkmadeljčevo kraljestvo ali po steklarski poti, lahko se odločimo za pustolovsko Zasavje in se spustimo po savskih brzicah, si ogledamo okolico s konjskega hrbta, stopamo po skalah, morda se na razgibanih površinah pomerimo v airsoftu ali panitballu. Poučno Zasavje nudi programe, kot so Z odprtimi očmi po Kumljanskem, Medeno Zasavje, Neokrnjena narava, Kruh in košare, Etnološka pot, Izkopavanje preteklosti in Brodarski Prusnik. Čem-šeniška planina, Gore, Kal, Kopitnik, Kum, Mrzlica, Sveta Planina in Zasavska Sveta gora so točke, ki jih ponuja program pohodniško Zasavje. »Knapovsko« sonce Društvo Rast iz Hrastnika pri delovanju daje poudarek družbenim aktivnostim. Njegovi člani prihajajo iz različnih zasavskih krajev. Po besedah predsednice Mateje Jecl jih poganja kombinacija mladosti, energije in izkušenj z različnimi projekti. Uspešno organizirajo festival zasavske kulinarike, imenovan Funšterc, ki bo letos že tretjič in se bo 14. septembra ob 15. uri začel na hrastniški tržnici. Poleg »krumpntoča« je »funšterc« tipična zasavska jed, rečejo ji tudi tudi »knapovsko« sonce, na kar spominja na krožniku, in v pripravi tega se med seboj pomerijo tričlanske ekipe. Jajca, moka, voda in sol so sestavine, iz katerih ga pripravijo, poudarek tekmovanja pa je na pripravi na sodoben način, pri čemer ohranjajo izročilo. Na koncu ocenjujejo izdelke tako strokovna komisija kot obiskovalci ter tako izberejo zmagovalca. Spremljevalni program festivala bo predstavljal prikaz domačih obrti, prisotni bodo prodajalci s svojimi domačimi izdelki, Mladinski center Hrastnik bo pomagal pri ustvarjalnih delavnicah za najmlajše, prišli bodo laj-narji in za obiskovalce bodo pripravili bogat srečelov. Na zasavski Triglav Že hoja na Kum zahteva kondicijo, kaj šele, da tja pri-kolesarimo. V Kolesarskem društvu Partizan Trbovlje so aktivni, v njihovi organizaciji je Auf-zic Podmeja, ki pred- stavlja rekreacijsko kolesarjenje iz različnih predpisanih smeri do Podmeje od 14. aprila. 15. septembra se bo končalo štetje vzponov in vsak, ki jih bo opravil vsaj 20, bo prejel nagrado, ki je različna glede na število vzponov. Na podoben način beležijo in nagrajujejo vzpone (vsaj 10 jih je treba opraviti) Ci-clomega Mrzlica, kjer se po različnih predpisanih poteh prikolesari na Mrzlico. Minulo nedeljo so v društvu organizirali že 23. kolesarski vzpon na Kum. Predsednik društva Marjan Meserko je poudaril tradicijo rekreativne prireditve, kjer tudi merijo čas. Do Kuma, ki je na višini 1.219 metrov, so premagali poleg 9,5 kilometra poti kar nekaj višinskih metrov; štart je bil v Trbovljah, ki ležijo na 219 metrih nadmorske višine. Povprečen vzpon je tako nekaj več kot 10-odstoten, kar predstavlja enega najtežjih vzponov v Sloveniji. Tekmovalci so vedno razdeljeni v skupine po starosti zaradi bolj primerljivih končnih rezultatov. Njihova starost je med dvajset in dobrih sedemdeset let, njihovi rezultati so vsako leto boljši. Čas prvega vzpona je bil 58,32 minute. Pred 23 leti ga je dosegel tekmovalec iz Ljubljane, najboljši rezultat pa ima Hrastničan Miran Cvet, in sicer 37,19 minute - dosegel ga je pred petimi leti. Ohranitev rudarske dediščine Zunanji sodelavec projekta Regionalna destinacijska organizacija Zasavje Vlado Poredoš skrbi za promocijo, kulturni turizem in ohranjanje tehnične dediščine. Vse tri doline imajo rudnike, ki jih zapirajo, zato je pomembno, da ta tehnična dediščina o stane. Zaradi tega zbirajo snovno in nesnovno dediščino za naslednje rodove, pri čemer ljudje radi pomagajo. Veliko je »knapovskih« zgodb, ki jih povezuje svojevrsten malce obešenjaški humor. Ob tem je pri roki vedno škrat Perkmandeljc, ki je kriv za vse. V načrtu je še posodobitev muzeja v Kisovcu, zori ideja o virtualnem muzeju v jamah, v Trbovljah na Gujdi se snujejo stvari, povezane z rudarstvom, prav tako v Hrastniku. Z dobrimi zgodbami in projekti bodo s programi črpali evropska sredstva. NENA LUŽAR Z leve: Marjan Meserko, predsednik Kolesarskega društva Partizan Trbovlje, Nataša Jerman Rajh, direktorica Zasavske turistične organizacije, Mateja Jecl, predsednica društva Rast Hrastnik, Vlado Poredoš, zunanji sodelavec projekta Regionalna »Knapovsko« sonce - »funšterc« destinacijska organizacija Zasavje in Andraž Malovrh, svetovalec za razvoj turizma na Zasavski turistični organizaciji. (Foto: Robert Balen) Na Kum peš ... (Foto: arhiv RCR) ... ali s kolesom (Foto: arhiv RCR) 52 ZA ZDRAVJE M V V ■ vi I ■ ■ Prva pomoč rešuje življenja Znanje z leti zbledi, zato bi ga bilo nujno treba redno obnavljati Enajsti september je svetovni dan prve pomoči. Obeležujemo ga od leta 2000, njegov glavni namen pa je širšo javnost opozoriti, da je poznavanje osnov prve pomoči del splošne izobrazbe in razgledanosti posameznika. S prvo pomočjo lahko namreč sočloveku rešimo življenje. Vsak seveda upa, da ne bo nikoli v situaciji, ko bi moral nuditi prvo pomoč. A bodisi popoln neznanec ali kdo od naših bližnjih bo našo pomoč morda potreboval že danes. Prometne nesreče se kar vrstijo, tudi druge poškodbe niso redke, takojšnja prva pomoč je še kako pomembna pri zastojih srca ... Brez prve pomoči ni vozniškega izpita V Sloveniji ima javno pooblastilo za organizacijo tečajev in izpitov iz prve pomoči Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca je ob letošnjem svetovnem dnevu prve pomoči poseben poudarek namenila prvi pomoči in varnosti v cestnem prometu. Po podatkih Rdečega križa Slovenije so prometne nesreče namreč postale največji svetovni morilec. Vsakih 30 sekund se zgodi prometna nesreča s smrtnim izidom, več kot 50 odstotkov ponesrečenih pa umre v prvih minutah po nesreči. S takojšnjo in pravilno prvo pomočjo bi bilo mogoče rešiti veliko življenj. -a ai CA ai a Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si Rdeči križ. Območne organizacije poleg tečajev za delovne organizacije in za bolničarje pripravljajo tudi tečaje za bodoče voznike motornih vozil. Vsak, ki ima vozniški izpit, se je torej že pobliže srečal s prvo pomočjo in je moral svoje znanje, tako teoretično kot praktično, pokazati pred izpitno komisijo. Pod okriljem Območnega združenja Rdečega križa Žalec za bodoče voznike mesečno praviloma pripravijo en tečaj, ki se ga udeleži od 25 do 30 kandidatov. Po besedah sekretarja združenja Matjaža Črešnovarja se večina na izpitu zelo dobro izkaže. Znanja torej ne manjka, a težava je, kot ugotavljajo strokovnjaki, ker ljudje tega znanja kasneje v življenju ne obnavljajo. Pred izpitno komisijo vsakih pet let »Znanje iz prve pomoči bi bilo treba obnavljati vsakih pet let, saj je logično, da človek, če se z nečim ne srečuje redno, določene stvari pozabi, da znanje nekoliko zbledi,« razlaga ena od predavateljic na tečaju prve pomoči žalskega Rdečega križa, medicinska sestra Cvetka Grm. Pri prvi pomoči, ki rešuje življenja, je treba natančno vedeti, kaj je treba storiti, če je nekdo na primer nezavesten ali če hudo krvavi. Rdeči križ Slovenije ob Prva pomoč bo v središču pozornosti tudi 5. oktobra, ko bo v Velenju 19. državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa. Na sedmih delovnih točkah v mestnem središču bodo namreč člani štirinajstih najbolje uvrščenih ekip iz regijskih preverjanj pokazali svoje znanje nudenja prve pomoči na simulacijah različnih nesreč in ponesrečencev. letošnjem svetovnem dnevu prve pomoči tako državo poziva, naj zakonsko uredi, da bodo morali vsi državljani, ki opravijo izpit prve pomoči, znanje redno obnavljati. Prav tako si prizadeva vsebine prve pomoči vnesti v obvezen učni program osnovnih in srednjih šol. Nezahtevni, a še kako pomembni prijemi Kadar je v naši bližini kdorkoli, ki potrebuje prvo pomoč, je treba poklicati reševalce, ki ponesrečenca strokovno oskr-bijo, do njihovega prihoda pa smo prvo pomoč zakonsko dolžni nuditi sami. Kot ugotavlja Cvetka Grm, v praksi ni tako. Marsikdo si namreč ne upa pomagati, bodisi ker ne ve, kaj mora storiti, bodisi ker Prenovljen Hotel Slovenija odprl svoja vrata Minuli petek je bilo v Rogaški Slatini še posebej slovesno. Vrata je namreč odprl prenovljeni Hotel Slovenija, ki izstopa zaradi svojega videza. Hotel, zgrajen v letih 1936 do 1938, je delo Vinka Glanza, ki je bil Plečnikov učenec. Prenovljen zdaj pod eno streho nudi vse potrebno za sproščen oddih: restavracijo, Kristal cafe s čudovito Plečnikovo teraso, Kristal spa, 64 sob, nov bazen s termalno mineralno vodo, whirlpool, savne, fitnes studio in konfe- renčno sobo. Prednost hotela je med drugim tudi to, da je ločen od ostalih hotelov v kraju. Zato je mogoče zakupiti celoten hotel in ga popolnoma prilagoditev večjim skupinam. Na odprtju so se ekipi hotela pridružili turistični agenti, dobavitelji, poslovni partnerji, predstavniki lokalne skupnosti in nekatere znane osebnosti. Program se je končal tako, da so razrezali torto hotelskih mojstrov in pripravili čudovit ognjemet, ki je razsvetlil celoten park. Z osnovami prve pomoči je treba seznanjati že najmlajše, kasneje pa znanje nadgrajevati in obnavljati. Tako radovedni so bili otroci ob lanskem dnevu zdravja v Celju. (Foto: arhiv NT, SHERPA) ga je strah. Na tečaju prve pomoči udeležence sicer naučijo prijemov, ki jih lahko izvede vsakdo in tako ponesrečenca oskrbi do prihoda reševalcev. Med drugim jih naučijo, kako ustaviti krvavitev, kako oskrbeti rane in opekline, kako poskrbeti za nekoga, ki je v nezavesti, ter v zadnjem času tudi, kako v primeru zastoja srca uporabiti defibrilator, ki ga najdemo na vedno več javnih mestih. Rdeči križ pripravlja tudi posebna predavanja o defibrilatorju, ki je enostaven za uporabo, saj ga je le treba vklopiti, potem pa slediti navodilom, a Matjaž Črešnovar ugotavlja, da so ta predavanja slabo obiskana. »Ljudje se na povabila ne odzovejo, pristopijo pa, kadar prikaz pripravimo v sklopu katere druge Ste vedeli? prireditve. Zato prikaze vedno pogosteje vključujemo v različne dogodke.« HUJSANJE 8—12 kg mesečno Dr. PIRNAT 32/252 32 55,01/519 35 5a www.pirnat.si Dr. Prnat d a j- Razlagava 29, Maribor Nezavestno osebo je treba premakniti v bočni položaj. Bočni položaj zagotavlja, da jezik ne zapira vhoda v grlo. In kako poskrbimo za pravilen položaj? Po navodilih Rdečega križa pokleknemo na desno stran nezavestnega človeka in mu poravnamo obe nogi. Njegovo desno roko odročimo v ramenskem in upognemo v komolčnem sklepu, tako da roka leži ob njem z dlanjo obrnjena navzgor. Levo roko mu položimo čez prsni koš, dlan leve roke položimo na njegovo desno lice. Levo nogo upognemo v kolenu, stopalo je položeno na tla. Hkrati z levo roko primemo levo ramo nezavestnega, ga prevalimo proti sebi in ga tako obrnemo na njegov desni bok. Glavo rahlo upognemo nazaj, tako da je omogočena odprtost dihalnih poti in možnost odtoka morebitnih izbruh-kov. Ker je treba preprečiti podhladitev, je nezavestnega priporočljivo tudi pokriti z odejo. Krvavitev je treba ustaviti. Krvavitev zaustavimo tako, da s pomočjo sterilnega povoja, čistega kosa blaga ali kosa oblačila močno pritisnemo neposredno na mesto krvavitve. Če je mogoče, poškodovani del telesa dvignemo nad raven srca. Vzdržujemo pritisk in napravimo kompresijsko obvezo. Pri tem opazujemo barvo uda, saj je treba paziti, da obveze ne namestimo pretesno in da ne povzročimo obtočne motnje v predelu pod rano. Kom-presijsko obvezo je treba preveriti vsakih 5 do 10 minut. Če je v rano zapičen kakšen predmet, ga ne odstranjujemo, ampak rano povijemo skupaj z njim. V primeru obsežnejših krvavitev je treba do prihoda reševalcev zaustavljati krvavitev z neposrednim močnim pritiskom na rano in poškodovanca, če je mogoče, namestiti v ležeči položaj z dvignjenimi nogami. Pokrijemo ga z odejo, ne smemo pa mu dajati hrane ali pijače, piše na spletni strani Prva pomoč, pomagam prvi. NA KOLESIH 53 Na celjski policiji pričakujejo, da se bo v prihodnjih tednih strmo povišalo število zaseženih avtomobilov. Samo od 1. septembra, ko so začeli novosti zakona uporabljati, do 9. septembra so na območju policijske uprave (kamor spada tudi območje Koroške) zasegli kar 23 motornih vozil. Za primerjavo: v enakem obdobju leta 2012 so zasegli le eno. WIOMMfMifMOV® ®QDIILI Gffisffll® WGM v d.o.o. lEHTIURcicon. Dobratin/ka 17 smniuc Roga/ka cv/to 16 Več kotSOletz vami. Avtomobili s ceste tudi v razrez Tako lahko odloči sodišče Policisti imajo od 1. septembra v rokah še eno »orožje« zoper najhujše kršitelje v cestnem prometu. Gre za dopolnjen 23. člen Zakona RS o pravilih cestnega prometa, ki govori o zasegu motornega vozila. Podoben ukrep je sicer že veljal med 1. julijem 2011 in 1. septembrom lani, zdaj so ga le nekoliko dorekli in jasno začrtali kazen za tiste, ki zaradi kršenja prometnih predpisov ogrožajo prometno varnost na slovenskih cestah. Novela zakona je namreč nekoliko spremenila pogoje, ob katerih policist vozniku zaseže vozilo - ne glede na to, ali je vozilo njegovo ali si ga je za vožnjo morda izposodil od koga drugega. Tisti, ki ga zalotijo pri prekršku, lahko ostane brez avtomobila, če je bil kot voznik v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan, ker je prekoračil hitrost v območju za pešce ali območju umirjenega prometa za več kot 20 kilometrov na uro oziroma če je v naselju omejeno hitrost prekoračil za več kot 30 kilometrov na uro. Enako velja, če je bil v zadnjih dveh letih trikrat pravnomočno kaznovan za prekoračitev dovoljene hitrosti na cesti zunaj naselja za več kot 40 kilometrov na uro in na avtocesti ali hitri cesti za več kot 50 kilometrov na uro. Odvzem grozi tudi tistim, ki so jim trikrat izrekli pravnomočne kazni zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi ali odklonitve odrejenega preverjanja psihofizičnega stanja. Brez dovoljenja -brez avta Brez avta zdaj lahko ostanejo tudi vozniki, ki so jim v preteklem obdobju zaradi kršitve cestnih predpisov začasno odvzeli vozniško dovoljenje ali so v postopku varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja oziroma so jim izrekli pre- Če ne bo manj hudih kršiteljev, pa bo zaradi zakonodaje na cesti zagotovo manj avtomobilov. poved uporabe vozniškega dovoljena. Vozilo zasežejo tudi tistemu, ki vožnjo nadaljuje ali ponovi prekršek, zaradi katerega so mu tik pred tem prepovedali nadaljnjo vožnjo. Takšnih primerov je na terenu kar nekaj. 23. člen Zakona o pravilih cestnega prometa s takšnim ukrepom žuga tudi voznikom, ki vozijo brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Slednjih je menda na celjskih cestah največ. Samo hudi prekrški Ob ukrepu odvzema vozila je treba vedeti, da ga lahko policisti izrečejo ob navedenih pogojih tistim voznikom, ki jih zalotijo pri storitvi hujšega prekrška. Kot vemo, hujši prekršek v prometu ni vsaka kršitev, ampak je v zakonu točno določeno, kdaj takšen člen velja. Za hujši prekršek se namreč šteje ti- sti, za katerega je predpisan stranski ukrep najmanj treh kazenskih točk ali stranski ukrep prepovedi vožnje motornega vozila. Tako v okvir hujših prekrškov - glede na tri kazenske točke - spadajo med drugim neustrezna zimska oprema vozil v času zimske sezone, vožnja po napačnem voznem pasu, vožnja čez železniški prehod, čeprav se zapornice že spuščajo, nenaden premik na cestišču brez utripajočega smernika, nevarna vzvratna vožnja na cesti ali neupoštevanje varnostne razdalje in nepravilno vključevanje v promet. To so torej kršitve, ki jih stalni kršitelji ne smejo storiti, če ne želijo ostati brez avtomobila. Sodišče odloči o usodi vozila Ko policist na terenu kršitelja ustavi in mu na podlagi hudega prekrška in upošte- vanja zakonskih pogojev o odvzemu vozila le-to zaseže, vozilo odda sodišču. To je namreč pristojno za vodenje nadaljnjega postopka o prekršku. Lahko pa policija do izdaje sodbe o prekršku zasežen avtomobil zadrži v svojih prostorih oziroma v prostorih službe, s katero je o skladiščenju takšnih vozil sklenjen dogovor. Vozila, za katera je izrečen ukrep odvzema, seveda ostanejo brez registrskih tablic, te policisti pošljejo upravni enoti, ki je na območju, kjer živi kršitelj. Upravna enota podatek o za- segu vozila vnese v evidenco registriranih vozil, tako da je to vidno ob vsakem preverjanju, v primeru, če bi voznika ponovno dobili za volanom drugega avtomobila. Se pa tak zapis iz evidence izbriše, v kolikor sodišče po končanem postopku vozilo lastniku vrne. To možnost voznik ima, vendar je to odvisno od sodišča, ko s policije dobi obdolžilni predlog zoper kršitelja. V tem postopku mora voznik z utemeljitvijo prepričati sodišče o razlogih, zakaj je prav, da se mu avtomobil vrne. V nasprotnem primeru VARNA VOŽNJA LJUBEČNA CPP: 16. in 23. september ob 15. uri Varna vožnja za voznike začetnike: 18., 21., 27., 29. september in 2. oktober ob 8. uri Varna vožnja za izbris točk, ponovno prido'biteVjin odložitev veljavnosti vozniškega dovoljenje: 19. september ob 16. uri se na sodišču lahko odločijo, da pošljejo vozilo v prodajo oziroma v razrez, kar pomeni uničenje. Priložnost za odvetnike? Takšne novosti in strmo povečanje števila zaseženih vozil pomenijo tudi več dela za sodišča, ki se bodo poleg ostalih postopkov, ki se kopičijo, zdaj ukvarjala še s tem. Zato je s sodnih hodnikov že slišati jezne pripombe, češ da bo zaradi teh primerov spet prihajalo do zaostankov na drugih področjih dela. So pa zato na preži že številne odvetniške službe, ki svojim strankam ponujajo sestavo predloga za vrnitev zaseženega vozila. Pri pripravi novosti Zakona o pravilih cestnega prometa, ki zdaj veljajo, so njegovi snovalci optimistično napovedali, da bodo prenovljeni ukrepi učinkoviti predvsem pri izločitvi nevarnega voznika iz prometa, s čimer se bosta zmanjšala tveganje in možnost nadaljnje vožnje takega voznika. Vendar je znano, da danes na trgu ni težko dobiti nizkocenovnega vozila, ki ob tem še ni niti tehnično brezhibno ali registrirano. Že dosedanja praksa je pokazala, da je med najhujšimi kršitelji največ takšnih, ki vozijo avtomobile, ki niti slučajno ne bi smeli biti na cestah. Bo pa zanimivo čez leto preveriti statistiko, predvsem tisto, ki bo pokazala, koliko vozil dražjega cenovnega razreda je sodišče na podlagi hudih prekrškov in večkratnih prekrškarjev poslalo v razrez ... SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA (arhiv NT) CENTER www.zsam-celje.si • 031618 926 VOŽNJE VARNE ISIS VOŽNJE V 54 RAZVEDRILO novi tednik Št. 41, 12. avgust 2013 ANEKDOTE Znan pianist Vladimir de Pachmann (1848-1933), ki je izhajal iz Odese, je bil znan tudi po obnašanju na koncertih. Ni bilo redko, da je po navdušenem aplavzu nadrl občinstvo: »Ne, ne ploskajte! Ničesar ne razumete. Igral sem zelo slabo. Zdaj bom to odigral še enkrat in upam, da bo tokrat bolje.« SUSUASE ... da so si nekateri zaposleni v tistih podjetjih, ki so kot sponzorji dobili karte za EuroBasket, te dni pošteno finančno opomogli. Na črnem trgu so šle karte, ki so jih menda imeli v izobilju, za med, za ceno marsikdo sploh ni vprašal. Cene so se gibale od 40 evrov navzgor. Škoda, da je tovrstnih tekmovanj tako malo, zdaj ko so eni odkrili svoj podjetniški talent ... Biti gasilec ... Ker se minister za obrambo Roman Jakič ni mogel udeležiti analize intervencije ob požaru na Velikem Rogatcu, je preko generalnega direktorja URSZR Darka Buta zgorenjesavinjskim gasilcem poslal nekaj kart za EuroBasket. Menda so bile karte za tekme v Celju mišljene kot zahvala za trud in požrtvovalnost v gasilskih vrstah. Roko na srce, kakšnega posebnega navala na brezplačne karte še med gasilci nismo opazili. M0DR0STI Ni čudež, če letaš po zraku ali hodiš po vodi. Čudež je, če hodiš po zemlji. (Kitajski pregovor) Spraševali smo vas, kateri dve veliki prireditvi gosti Celje te dni. Pravilen odgovor se glasi: EuroBasket in Mos. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela: Ana Simončič, Ob strugi 22, Šempeter. NAGRADNO VPRA7ANJE Rubriko za mlade smo v teh dneh preimenovali. Kako se bo imenovala? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 17. septembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Pravi moški Pravega moškega žena nikoli ne vidi pospravljati, likati ali prati! On vse to naredi, ko ona še spi . Stres Blagajnik mariborske nadškofije je v svoj bran povedal: »Vse napake so se zgodile, ker sem bil pod Stresom!« Drva Včeraj zvečer sem dobil SMS-sporočilo: »Oprostite, ker motim. Ali morda potrebujete drva?« Odgovoril sem: »Ne!« Zjutraj, ko sem vstal in šel v drvarnico, drv ni bilo več. Šalo nam je poslala bralka Martina Žužek z Dobrne. Vroče kot v peklu V istem bloku sta živela dva Petra Novaka. Skoraj istočasno je eden umrl, drugi pa odpotoval v Afriko. Čez nekaj dni je dobila vdova telegram: »Srečno prispeli, prava peklenska vročina.« Šalo nam je poslal naš bralec Jože Jurc. Draga zabava Oče, mama in petletni sin živijo v eni sobici, da pa se lahko starša malo poveselita v postelji, mora sinko gledati ta čas skozi okno in šteti klobuke na glavah mimoidočih moških in za vsak prešteti klobuk dobi od očeta en evro. Ko se neko popoldne starša spet spravita v posteljo, mora sinko spet šteti klobuke. Mimo pride velik pogrebni sprevod in sinko reče: »Ati, tale seks bo pa danes zate drag.« V nebesih Mati Tereza umre in pride v nebesa. Bog jo sprejme z odprtimi rokami in jo vpraša, ali je lačna. Mati Tereza odgovori, da bi z veseljem nekaj pojedla. Bog vzame pločevinko tune in kos rženega kruha ter ga začne deliti. Medtem ko jesta svoj skromni obrok, mati Tereza pogleda v pekel in vidi, da tam jedo zrezke, jastoge, pecivo ... Radovedna, vendar spoštljiva do Boga, ostane tiho. Naslednji dan jo Bog ponovno povabi h kosilu. Spet sta jedla tuno in ržen kruh. Mati Tereza ni mogla skriti svoje radovednosti in je spet pogledala v pekel. Videla je, kako se mastijo z jagnjetino, puranom, divjačino in okusnimi sladicami. Spet se je zadržala in ni nič omenila. Tretji dan je bila ponovno na vrsti tuna. Mati Tereza je ubogljivo rekla: »Bog, zelo sem ti hvaležna, da si me sprejel v nebesa in da sem tukaj s teboj, ampak že tri dni žvečiva tuno in kos rženega kruha, medtem ko v peklu jedo kot kralji. Ne razumem.« Bog zavzdihne in reče: »Rezka, bodiva iskrena, ali se za dva splača kuhati?« 1 7 5 2 9 8 5 4 6 6 1 8 8 4 7 7 6 4 1 4 9 1 2 3 8 9 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Popotovanje od Vodnikove do Aškerčeve Najprej vprašanje za Celjane, pa tudi tiste, ki se v našem ljubem mestu dobro znajdejo in vejo, kje je kaj: koliko časa bi porabili od križišča Vodnikove in Stanetove ulice do križišča Aškerčeve in Cankarjeve ulice? Nič ne tuhtajte, vam bom kar sama povedala. S prav nič divjanja bi pot prehodili v slabih petih minutah. In zdaj še eno vprašanje: koliko časa za taisto pot potrebuje bančna kartica? Dva tedna! Zwei wochen, due settimane, two weeks! Vse se je začelo čisto brez zveze in povsem običajno. Konec službe, banda doma brez kosila, denarnica pa prazna. Vendar vse le ni bilo tako kot ponavadi. Bil je namreč eden od tistih pasje vročih dni. Tako vročih, da se nisem mogla odvleči do bankomata moje banke prijaznih ljudi, ampak sem se ustavila že pri bankomatu banke z dolgoletno tradicijo. Ravno ko sem vstavljala kartico v režo, mi je zazvonil telefon. Kolegica, ki je nisem videla že sto let. Seveda sva takoj udarili čvek, kartica je bila v hipu pozabljena. Ko pa sem mobitel vrnila v torbico in opazila, da sem se oddaljila od bankomata, me je oblil mrtvaški pot. Kam sem dala bančno kartico? V bankomatu je ni več! Sem kartico samo vstavila ali sem odtipkala tudi kodo? Sem odtipkala tudi kodo in nato vpisala še vsoto, ki jo želim dvigniti? Nenadoma se ničesar več nisem spomnila. Totalna blokada. Počasi sem se le spomnila, da sem med čvekanjem s kotičkom očesa opazila, da je nekdo stal ob taistem bankomatu. Ljubi Jezus in vsi svetniki! Po glavi so se mi začeli poditi najhujši scenariji. Seveda, takole je bilo: tip mi je z bančnega računa pobral še tisto malo srovščine, kartico pa najbrž odnesel. Panika!!! Po nekaj minutah globokega dihanja se mi je končno začel vračati tudi zdrav razum. Pa saj sploh nisem odtipkala nobenih številk! Denar je torej rešen. Kaj pa kartica? Najbrž mi jo je požrl bankomat. Domovina je torej rešena. Samo REŠITEV SUDOKU 66 2 8 3 1 4 7 9 5 6 5 1 9 6 8 3 4 2 7 6 4 7 9 2 5 3 8 1 3 2 6 8 1 9 7 4 5 4 7 1 5 3 2 8 6 9 8 9 5 4 7 6 1 3 2 1 3 2 7 6 8 5 9 4 7 5 8 2 9 4 6 1 3 9 6 4 3 5 1 2 7 8 v banko, ki se skriva za bankomatom, skočim, vzamem kartico, odhitim v trgovino, nato pa čim prej domov k mojim lačnim ptičkom. Malo morgen! V banki s tradicijo so mi sicer prijazno potrdili, da je kartico res požrl njihov ban-komat, vendar mi je niso smeli vrniti, ker nisem njihov komitent. Zato jo morajo po uradni poti vrniti moji banki. Dobro, sem si rekla. Kakšen dan ali dva bom že počakala, čeprav mi ni bilo jasno, kaj za vraga si že tako obubožane banke delajo dodatne stroške. Komot bi jo lahko kakšen njihov kurir mimogrede odnesel na mojo banko. Saj veste, evro na evro ... In tako sem čez nekaj dni poklicala svojo banko prijaznih ljudi. »Dober dan, tukaj ta pa ta. Je morda moja kartica že pri vas?« »Žal še ne. Stvari gredo tako, da mora kartica najprej v Ljubljano. Pokličite čez nekaj dni.« Čez nekaj dni: »Dober dan, tukaj ta pa ta. Za kartico sprašujem.« »Je še ni. Pokličite jutri.« Jutri: »Doberdan, tukaj ...« »A, vi ste. Kartice še ni.« Čez en teden: »Doberdan...« »Žal mi je, potrpite še malo.« In sem trpela naslednji dan, pa še naslednji in še naslednji... Potem pa, štirinajsti dan, končno: »Ja, kartica je pri nas.« Od veselja, da je kartica končno doma, sem se pražnje oblekla in odhitela po štirioglato revico. Odločena, da banka prijaznih ljudi ne bo več moja banka. Bančna uslužbenka, sicer res prijazna, mi ni privoščila niti besedice opravičila. Le skopo pojasnilo, da je bilo treba preveriti, ali je bila morda kartica zlorabljena. Halo! Me res zanima, koliko časa so v banki porabili, preden so odobrili vse tiste silne taj-kunske kredite! Banko sem zapustila že po kakšnih desetih minutah. Za vedno?Ne. Hudiči bankirski, ki so bolj zviti od vsakega trgovca, so me čisto zmešali in na koncu prepričali, da sem naročila še eno kartico. Za vsak slučaj, če me zopet doleti takšna nesreča. Od takrat je minilo že več kot en mesec. Rezervne kartice še vedno nimam. Morda kje na Karibih pleše sambo. Ja, naše ljube banke res ubirajo nenavadne poti. MATILDA P. S. Sebi sem že obljubila, zdaj bom še vam. Torej, svečano obljubljam, da ne bom nikoli več dvigovala denarja v »tuji« banki in da ne bom nikoli, ampak res nikoli več odgovarjala na klice v bližini bankomata. RAZVEDRILO 55 Nagradna križanka Križam Ke & ubamKe MORSKI OZI GALKARJI DRAG KAMEN KMEČKO VOZILO ZVEZNI KRIMIN. URAD ZDA Gospa Dolinar, jaz ne zaupam ... Povsod zvami SREDSTVO ZASPORA-ZUMEVANJE STIKMED DELOMA STROJA STVAR, KI KOGA OPOZARJA NAKAJ GLAS VODE PRI VRETJU 4. IN 10. ČRKA UUDSTVOV ZAMBIJI PODOLGOVAT KOS LESA POJAV PRI GORENJU NASVET TIPIČNE (EKSPR.) STVARI - GESLO 8 OZNAKA IZRAELA SLOVENSKI IGRALEC SAMOBOR DVOJNIK PRI SNEMANJU NEVARNIH SCEN SOFOKLE- JEVA TRAGEDIJA VELETOK V SIBIRIJI NEKD.CES. TENISAČ (IVAN) GL. MESTO GRČIJE PREIZKUS ZNANJA POVABLJENEC IGOR BAVČAR OTOŽEN TONOVSKI NAČIN "VEČNO MESTO' HRVAŠKA IGRALKA BEGOVIČ ANGLEŠKI NOGOMETAŠ (BARTON) PREBIVALCI TURČIJE SOLSOLNE KISLINE ROMAN UMBERTA ECA ANGLEŠKI PEVEC ANT OMALOVAŽEVANJE DEL CELOTE SLOVENSKO OBALNO MESTO VPRA-ŠALNICA DEL LJUBLJANE 23 ZG.DEL GLAVE AVSTRALSKA IGRALKA (NICOLE) KRAJ NA MURSKEM POLJU BREZBARVEN OGUIKO VODIK VEČJE LETALIŠČE KAR ROPOTA MATEVŽ LANGUS NASEUEPRI JURIŠINCIH CAD. POLIT. (IDRISS) STARO-AVSTRIJSKI DENAR PISATELJICA TAVČAR RDEČI KRIŽ OZNAKA KENIJE POGOJI ZABIVANJE PROSTOR ZAOBRT 6. DAN VTEDNU RIM. BOG LJUBEZNI GLAVNO RUSKA MESTO POČITNIŠKA ALBANIJE HIŠICA ZDRAVILNA __RASTLINA NASPROTJE ODDOL SEDEŽ GRŠKIH BOGOV PORTUGALSKO OTOČJE V ATLANTIKU NEKDANJA SLOVENSKA SMUČARKA (ŠPELA) PLANINSKA UJEDA NABIRALEC GOB NEZMOŽNOST VIDENJA 22 KDORJE SKUPAJ S KOM VLADAR 14 VLADE DIVAC AMERIŠKA IGRALKA RYAN DIRIGENT KUNEJ 24 PERNATE ŽIVALI VOLNENA TKANINA VZEDEVEK KREATORKE CHANEL ATLETSKI, TENIŠKI PAS PRI KIMONU DEL TRUPA NASILJE, STRAHO-VLAPA NEVARNA BOLEZEN IGRAZŽOGO (ANG.; 18 19 TALISOVA PIJAČA ŽIGA TURK JEKLENKA ZAPLIN JOHN LENNON MAGNEZIJ AMERIŠKA IGRALKA (GENA LEE) 20 ŽUŽELKA TOPLIH KRAJEV RASTLINA, IZ KATERESE PRIDOBIVA OLJE CESKI DIRIGENT (STANISLAV) INDIJSKI VERSKI SPISI OKROGLO PECIVO (REDKO) KDOR KOPLJE GROBOVE 17 Nagradni razpis 1. nagrada: bon za gostišče Bohorč v Šentjurju 2. nagrada: bon za gostišče Gušt v Žalcu 3. nagrada: bon za pico v gostišču Hochkraut v Tremerju Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 17. septembra. Rešitev nagradne križanke iz št. 40 Vodoravno: ONAN, LAK, KOMUNALA, URI, ODER, LT, AVARI, BAHAMI, GE, BR, MASKER, PRAŠILEC, MIZARNA, SELITEV, JAGODE, IŠTVAN, DELON, DID, ČE, ALADIN, KRI-PA, ETON, ROKA, EOCEN, KOZJE, EDITH, GARI, NEGOVA, ARA, IC, ADA, ONO, ŠARLOTA, LOČINA, PRESKOK, ISBN, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 M * i 160 »N Jt « * 3K ^ Ona: Zaradi nekaj neprevidno izgovorjenih besed se boste lahko znašli v prav neprijetni situaciji. Razgovorite se raje v varnejšem okolju, kjer bo manj ušes, ki samo čakajo na vašo napako. Razmislite malo o morebitnem dopustu... On: Nikar se preveč ne izpostavljajte, saj ste v tem trenutku izredno ranljivi. In nekateri samo čakajo na vašo napako. Nikar si ne dopustite, da bi vas prehiteli tisti, ki vam ne sežejo niti do kolen. Ona: Izgovarjali se boste zaradi preobilice dela, vendar zelo dobro veste, da so resnični vzroki povsem drugje. Avantura, v katero ste se zapletli, vam bo vzela veliko več časa, kot si lahko privoščite. On: Pričakujete lahko izboljšanje zdravstvenega stanja. Niso več daleč dnevi, ko se boste ponovno počutili kot nekdaj. Seveda to še ni znak, da se lahko ponovno brezskrbno podate na brezkončne zabave in ponočevanja. I.,'..1 'J».w,J Ona: Če se boste preveč sukali okoli sumljivih stvari, se vam lahko zgodi, da boste na koncu potegnili najkrajši konec. Nikar se ne zapletajte s popolnimi neznanci, ki sicer lepo govorijo, a ponavadi kaj malo storijo. On: Mnogim se sicer zdite precej domišljavi in vzvišeni, vendar je to le maska, ki prikriva vaše resnične namene. Prijatelj bo zahteval popolno predanost in zanesljivost, od vas pa bo odvisno, ali mu boste ustregli. Toda pazite se. EHEZZZ Ona: Dobili boste mamljivo ponudbo, ki se ji boste le stežka uprli, čeprav bo povsem jasno, da se bo treba zaradi tega tudi marsičemu odreči, še posebej na zasebnem področju življenja. On: Ljubezen ima veliko pasti, zato si ne predstavljajte, da bo pri vas šlo vse kot po maslu. Treba se bo malce potruditi, vendar bo potem zadovoljstvo toliko večje. Izkoristite priložnost, ki se vam bo nepričakovano ponudila. DVOJČKA ftft ■ STRELEC ^ Ona: Malce se bo zatikalo prav tam, kjer ste bili prepričani, da vas ne more nič več ustaviti. Treba se bo malo pogajati, drugače bodo šli sicer zanesljivi zaslužki po vodi. Tudi kompromis ne bo slaba rešitev. On: Namesto da bi se posvetili partnerki, boste čustva razdajali na vse strani. To bo sicer prijetno in zabavno, vendar se boste slej kot prej ujeli v nastavljeno past. Raje poskrbite malo tudi za finančno plat. Ona: Že dlje časa ste zelo napeti, kar vam je precej zrahljalo živce. Zato si dobro od-počijte, sprostite se in uživajte v mirnem koncu tedna, ki je pred vami. Za delo bo še dovolj priložnosti. On: Vse bo odvisno predvsem od vas, zato se nikar ne obirajte, ampak naredite korak na ljubezenskem področju, ki ste ga toliko časa tako skrbno načrtovali. Začetek bo sicer težek, nato bodo stvari stekle. Ona: Pred vami je uspešen teden, ki ga boste kronali s precejšnjim poslovnim uspehom. Obeta se vam tudi prijeten konec tedna v dvoje, ki ste si ga že dolgo želeli. On: Karkoli boste že storili, vse se bo obrnilo v vaš prid. To boste izkoristili predvsem na ljubezenskem področju pri osebi, ki vas je pred kratkim zavrnila. Tokrat bo povsem druga pesem. KOZOROG jj^ Ona: Zdravje je neprecenljivo, zato mu namenite dolžno spoštovanje. Nekdo vam bo sicer predlagal prav noro idejo, vendar jo boste prav zaradi slednjega odklonili. Pa saj je že čas, da se vsaj malo umirite. On: Prijateljski nasvet vam bo pomagal rešiti težave, ki vam že dlje ne dajo miru, in spoznali boste, da ni vse tako črno, kot se vam je zdelo. Star pregovor pravi, da je dober prijatelj zlata vreden. Upoštevajte ga. DORA, TATARI, TAT, VREČA, DOMEK, TA, ELA, VADBA, NDR, IVERI, KANAL, MIKI, SEMESTER, MUČENEC, AKUSTIKA, SESTAVA. Geslo: Uspešno v novem šolskem letu Izid žrebanja 1. nagrado, bon za gostišče Bohorč v Šentjurju, prejme: Jožica Zalokar, Krivica 42, Prevorje. 2. nagrado, bon za gostišče Gušt v Žalcu, prejme: Karolina Babič, Kale 8c, Šempeter. 3. nagrado, bon za pico v gostišču Hochkraut v Tremerju: Milka Knez, Kersnikova 15, Velenje. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. žepne TEMATSKE * slikovne v ■mMm KRIŽANKE—k Ona: Prepirali se boste zaradi neke malenkosti, a se boste že naslednji trenutek vsemu skupaj samo še smejali. Ne zapravljajte dragocenega časa za takšne nepomembnosti, ampak se raje posvetite ljubimkanju s partnerjem. On: Sprva boste precej črnogledi, nato se bo izkazalo, da se vam obeta kar precejšen uspeh na ljubezenskem področju, kar vas bo spravilo v izredno dobro voljo. Sicer pa si to tudi zaslužite. DEVICA Ona: Doživeli boste precejšen poslovni šok, vendar ni razloga za panično obnašanje. Situacija se bo slej kot prej umirila. Povsem drugače bo na ljubezenskem področju, kjer se vam obeta prava avantura. On: Še vedno se ne morete sprijazniti z nastalo situacijo. Res je, da vse skupaj ni ravno rožnato, vendar ste krivi predvsem sami. Torej nikar ne dol-žite drugih za svoje napake, ampak poglejte resnici v oči. VODNAR Ona: Obiskali boste nekoga, ki vas že pošteno pogreša in se vas bo več kot odkrito razveselil. Pogovor bo nanesel na prijatelja, ki vam je nekoč veliko pomenil in se bo kaj hitro ponovno pojavil v vašem življenju. On: S partnerko si bosta povedala tudi tisto, kar sta zadnje čase na nek način skrivala drug pred drugim. Tako se bo razrešilo marsikatero nesoglasje, ki je zadnje čase že kar pošteno načenjalo vajin odnos. Ona: Znanec vam bo ponudil priložnost, da se srečate z nekom, ki ga že dolgo opazujete. Toda nikar se ne prenaglite, saj se vam lahko zgodi prava katastrofa. Predvsem pazite, da tega ne bo izvedel vaš partner. On: Sklenili boste poslovno zavezništvo, ki vam bo lahko že v naslednjih dnevih prineslo marsikatero korist. Izkoristili boste poslovne povezave in si ustvarili odločilno prednost pred konkurenti. 2 3 4 5 6 21 7 16 15 11 10 9 13 12 56 RUMENA STRAN »Štimung« za vse Če je še spomladi kazalo, da Štimung festa letos ne bo, pa je tridnevna, bolj natančno trinočna prireditev prvi konec tedna v septembru rušila rekorde ter na travnik ob Šmartinskem jezeru privabila več kot 20 tisoč ljudi. V pričakovanju ... ... zvezde večera, seveda, Severine. Zaključna sobota je ostala v znamenju narodnozabav-nih zvokov. Lanski novosti Štimung žuru za mlade, ki je v četrtek spet dosegel nekaj tisočglavo ciljno publiko, pa so letos dodali še Večer za vse generacije - od Obvezne smeri in Čudežnih polj, preko Wernerja do Da-vorja Radolfija in zvezde večera, Severine. Letos ni bilo popoldanskega dogajanja in prireditve tudi niso spremljale različne ustvarjalne delavnice ter predstavitve društev, vključno s stojnično ponudbo domačih izdelkov in pridelkov. Natančne številke obiskovalcev sicer ni, saj je bila tridnevna prireditev brezplačna, a pri »štetju« so si malo pomagali z oceno zasedenosti prizorišča. In če je bilo v petek še pozno v noč na travniku ob Šmartinskem jezeru okrog 4 ali 5 tisoč ljudi, se je prizorišče skoraj v trenutku napolnilo do okrog 10, po nekaterih ocenah tudi 12 tisoč ljudi, tik preden je nastopila Se-verina. IS Foto: GrupA V svojem znanem zabavljaškem slogu so se čudežniki prelevili v kotaleče se kamne. Le kaj bi sameval na odru, ko pa je med ljudmi lepše - Wernerja so oboževalci hitro obkrožili. Poletje v znamenju prireditev V Šentjurju se bo v prihodnjih dneh končal niz prireditev Šentjursko poletje 2013. Šentjurčani so vse od začetka junija uživali v razstavah, koncertih, potopisih, gledaliških predstavah in drugih prireditvah. Živahno dogajanje je bilo pred tednom tudi na Planini, ne samo v Šentjurju. TV, foto: GrupA, MN, MK t , i. m Vajeti organizacije tradicionalne turistične prireditev Angelska nedelja na Planini pri Sevnici zadnja leta v rokah drži tamkajšnje gasilsko društvo. Predsednik društva Andraž Hladin si je povorko s prikazom kmečkih opravil ogledal v družbi občanskega svetnika Antona Špana, šentjurskega župana Marka Diacija in direktorja podjetja Tajfun Iztoka Špana (z leve). Dare Hering (levo) je del svoje mladosti preživel v Šentjurju, kjer je v tako imenovanem šentjurskem »spodnjem bloku« nastal znameniti vokalni sestav New Swing Quartet. Po upokojitvi se z vso predanostjo posveča likovni umetnosti. Na odprtju njegove razstave v Galeriji Zgornji trg se je zbrala celotna ekipa prvotne zasedbe newswingowcev. Ob Daretu stojijo še Grega Bezenšek, Tone Kozlevčar, Rado Razdevšek in Marjan Petan. Mia Žnidarič letos praznuje 20 let glasbenega ustvarjanja. Zaradi bolezni je pred časom odpovedala koncert v Celju, konec avgusta pa je po 11 letih ponovno zapela v Šentjurju. Na fotografiji se ji je pridružila Anita Koleša, vodja šentjurske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti.