
/

0 :


MATI BOŽJA.

Francoski spisal

Henrik Lasserre,

ki je zavoljo te knjige dobil polivalo in blagoslov
od svetega očeta papeža Pija IX.

Poslovenil

Franjo IMZarešič.

Z dovoljenjem visoJcočastitega Ljubljanskega knezoškofijstva.

V LJUBLJANI.

Samozaložba. — Tiaek Klein in Kovačev.

3 / 1 , s M £4f

Saotifomn

GOSPODU

PAVLO VARAVNU,

ve{-ci>(avnewu zdzavniiiu š-kocijansii&mu, pz-ijaletju
in dofazotnUiu yvoiemn

poive-cuje-

j^RELAGATELJ.

BREYE

K JIH SVETOSTI PAPEŽA PIJA IX.

DO PISATELJA KNJIGE

LURŠKA MATI BOŽJA.

LJUBEMU SINU HENRIKU LASSERREJU,

PIJ IX.

Ljubi sin, pozdrav in apostoljski blagoslov!

Častitamo Vam, ljubi sin, da ste z veliko pridnostjo
izpolnili svojo obljubo, ki ste jo storili vsled posebne pre¬
jete milosti: novo prikazovanje matere Božje ste skazali
tako, da sam boj, ki ga je človeška hudobija bojevala z
nebeškim usmiljenjem, še bolj razjasnjuje in potrjuje dogodke.

Vsi pač lahko izprevidijo iz dogodkov, ki ste jih po¬
pisali, da se naša sveta vera obrača na pravo korist na¬
rodov, da vse, ki se k nji zatekajo, obsipava z nebeškimi
in ob enem tudi z pozemeljskimi dobrotami; da zna prav
dobro ohranjevati mir, tudi brez vsake sile; da tolaži in
miri množice, ki so po pravici razburjene; da k vsemu
temu pridno pomaga duhovščina, in da le-ta kratkonikar
ne podpira prazne vere, temuč da je počasnejša in ostrejša
od vseh drugih ljudi, kadar je treba izreči sodbo o dogod¬
kih, ki bi utegnili biti nadnaturni.

VI

Ravno tako se razvidi, da je brezbožnost zastonj na¬
povedala boj sveti veri, in da se človeške zvijače brez
uspeha upirajo sklepom Božje previdnosti; tudi se razvidi,
da Božja previdnost obrača celo krivice in predrzno pod¬
jetje hudobnežev v to, da pridobi svojim delom večji blišč
in večjo moč.

Zato smo sprejeli z velikim veseljem Vaše bukve, ki
imajo naslov: BURSKA MATI BOŽJA; zakaj upamo,
da bode mati Božja, ki sklicuje od vseh krajev sila veliko
romarjev s čudovitimi znamenji svoje mogočnosti in do¬
brotljivosti, tudi Vaš spis rabila v to, da razširi in poživi
pobožnost in zaupanje, ki ga imajo ljudje do nje, da bodo
mogli vsi zajemati iz polnosti njenih milosti. Kot poroštvo
za ta uspeh, ki ga napovedujemo Vašemu delu, sprejmite
apostoljski blagoslov, ki Vam ga prav radi damo v zna¬
menje naše zalivalnosti in naše očetovske dobrohotnosti.

Dano v Rimu, pri sv. Petru, 4. septembra 1869,
v XXIV. letu Našega papeževanja.

PIJ IX.

DILECTO F1LIO HENRICO LASSERRE.
PIUS P. P. IX.

Dilecte Fili, salutem et Apostolicam Benedictionem.

Gratulamur tibi, Dilecte Fili, quod insigni auctus
beneficio, votlim tumn accuratissimo studio diligentiaque
exsolveris; et novam clementissimae Dei Matris appari-
tionem ita testatam facere curaveris, ut e conflictu ipso
humanae malitiae emu coelesti misericordia claritas eventus
firmior ac luculentior appareret.

Omnes certe in proposita a te rerum serie perspicere
poterunt, Religionem nostram sanctisimam vergere in veram
populorum utilitatem; confluentes ad se omnes supernis
juxta et terrenis cumulare beneficiis • aptissimam esse ordini
servando, vi etiam submota; concitatos in turbis animorum
motus, licet justos, compescere, iisque rebus sedulo adlabo-
rare Clerum, eumque adeo abesse a superstitione fovenda,
ut imo segniorem se praebeat ac severiorem aliis omnibus
in judicio edendo de faetis, quae naturae vires excedere
videntur.

Nec minus aperte patebit, impietatem incassum in-
dixisse Religioni bellum, et frustra macliinationes hominum
divinae Providentme consiliis obstare • quae imo nequitia
eorum et ausu sic uti consuevit, ut majorem inde qaaerat
operibus suis splendorem et virtutem.

VIII

Libentissime propterea excepimus volumen tuum, cui
titulus N O TRE - DAME DE LOURDES; fore jidentes,
ut quae per mira potentiae ac benignitatis suae signa un-
dique frequentissimos advenas accersit, scripto etiam tuo
uti velit ad propagandam latius fovendamque in se pie-
tatem hominum ac fiduciarni, ut de plenitudine gratiae
ejus omnes accipere possint. Hujus, quem ominamur,
exitus Tabori tuo auspicem accipe Benedictionem Aposto-
licam, quam tibi grati animi Nostri et paternae bene-
volentiae testem peramanter impertimur.

Datum Romae, apud S. Petrum, die 4. septembris 1869,
Pontificatus Nostri anno XXIV.

PIUS P. P. IX.

sled čudovitega ozdravljenja, o kterem bode obširno govorjeno
v le-tej knjigi, obljubil sem pred nekoliko leti, popisati
zgodovino nenavadnih dogodkov, zavoljo kterih so začeli
ljudje romati v Lurd. Če je tudi bilo jako napačno, da sem dolgo
odlašal z izpolnjenjem svoje obljube, pa sem vsaj vestno preiskal
stvar, ki sem jo hotel obravnavati.

Ko sem videl nepretrgane procesije obiskovalcev, romarjev,
moških, žensk, celih ljudstev, ki hodijo današnje dni od vseh
vetrov poklekovat pred pusto Jamo, za ktero se pred desetimi leti
še ni nihče zmenil, ki je pa na besedo neke deklice hipoma za¬
slovela kot Božje svetišče; ko sem videl velikansko hišo Božjo,
ki jo ondi zidajo verniki in ki bode stala skoro dva milijona, za¬
čutil sem potrebo, ne le zbrati dokazov za nadnaturne dogodke,
ampak tudi preiskovati, na kak način, po kakem logičnem vezilu
reči in nazorov se je vera na nje povsod razširila.

Kako se je to zgodilo ? Kako so se le taki dogodki izvršili
sredi devetnajstega stoletja? Kako so mogli ljudje verjeti mali
nevedni deklici, ki je pričala o tako nenavadnem dogodku, o Pri¬
kazni, ktere ni noben drug videl, in kako je to dekletovo priče¬
vanje moglo imeti tako čudovite nasledke ?

X

So ljudje, ki odgovarjajo s kratko besedo na taka vprašanja,
in beseda „praznoverstvo“ je prav pripravna za to. Jaz pa nisem
tako nagel; in hotel sem natančneje pregledati dogodek, ki sega
tako daleč čez naturne meje in ki je tako vreden naše pozornosti,
bodimo že na kteremkoli stališču. Naj je že Prikazen resnična
ali lažnjiva; naj je že uzrok tega velikanskega romanja iskati v
Božji volji ali v človeški zmoti, takšno preiskovanje daje vedno
prav veliko koristi. Opazujem, da se privrženci svobodnega pre¬
iskovanja boje preiskovati. Rajše taje kar vse. To je laglje in
ob enem previdnejše.

Vestno iskanje resnice je pri meni vse kaj druzega, kakor
pri njih. Oe se njim najboljše vidi, vse kar tako tajiti, zdelo bi
se meni predrzno, vse kar tako trditi.

Videl sem, kako so učenjaki hodili težko po strmih hribov¬
skih stezah, da bi pretuhtali, zakaj se kak žužek dobiva po leti
na vrhuncih gor, po zimi pa v dolinah. To je prav pametno in
hvale vredno. Velika človeška gibanja in uzroki, ki zazibljejo
neizmerne množice, zaslužijo po mojih mislih ravno tako, da jih
natanko preiskujemo. Zgodovina, vera, veda, modroslovje, zdravil¬
stvo, razlaganje raznih strank človeške nature, dobiva enako korist
iz tega preiskovanja.

Prav tako natanko sem hotel tudi jaz preiskovati.

Zato nisem bil zadovoljen ne z uradnimi dokumenti, ne s
pismi, ne s protokoli, ne s pisanim pričevanjem. Hotel sem, kar
bi se le dalo, vse sam poznati, vse sam videti, vse oživiti pred
svojimi očmi po spominu in pripovedovanju tistih, ki so videli.
Storil sem daljna pota po Francoskem, da bi izpraševal vse tiste,
ki so imeli kaj opraviti pri dogodkih naše zgodovine, bodi že kot
glavne osebe, bodi že kot priče, in to zato, da bi primerjal njih
izjave ene z drugimi ter tako prišel do cele in jasne resnice.

XI

Ob kratkem, pri svojem preiskovanju sem hotel posnemati
in bolj ko bolj razviti jako izvrstno metodo, ki jo je g. Thiers
rabil s tolikim uspehom pri dolgotrajnih delih in bistrih preiska¬
vah, za kterimi je prišlo na svetlo njegovo slavno delo o konzu¬
latu in cesarstvu.

Upam, da moje prizadevanje ni bilo popolnoma zastonj.

Kedar sem zapazil resnico, zapisal sem jo tako odkritosrčno,
kakor da bi bil pisal zgodovino, ki bi imela priti na svetlo še le
čez sto let. Hotel sem vse povedati, kar sem zvedel od prič, ki še
žive; hotel sem naznaniti njih imena in stanovanje, da bi tako
vsak lahko preiskoval dogodke ter primerjal mojo preiskavo. Hotel
sem, da bi mogel vsak bralec sam preiskovati moje trditve in dati
pričevanje resnici, če sem bil odkritosrčen; hotel sem, da bi me
lahko vsak postavil na laž in osramotil, če sem se lagal.

Natančna preiskava, ki sem jo napravil, dokumenti, ki sem
jih porabil, številne priče, ki sem jih zaslišal, storile so mi mo¬
goče, da sem lahko napisal najmanjše podrobnosti, kakeršnih ni
mogel imeti splošni popis, ki je bil sprvega dan na svetlo; tako
sem tudi lahko nekaj napak odstranil s tem, da sem dogodke
uvrstil tako, kakor so se vršili drug za drugim. Zdaj so dogodki
prav uvrščeni. To je bilo potrebno, da dobro razvidimo, kako so
se logično vršili drug za drugim, in da lahko pregledamo njih
notranje bistvo.

Tako sem bil predrzen, da sem sklenil preiskati dogodke, ne
le po zunanji podobi, ampak tudi v njih podrobnostih in skritem
življenju; poiskati z veliko skrbjo vez, ki jih veže, in ktero je
treba časih daleč iskati, časih se pa od kraja še ne zapazi; iz-
poznati in jasno razložiti njih uzrok, njih začetek, njih nasledke;
zaslediti večne postave in čudovito ubranost čudežnega reda v
njih skrivnostnem delovanju.

XII

Tedaj sem pa tudi moral porabiti vsako, ge tako majhno
okolnost. Najmanjša podrobnost je lahko razsvetljevala dogodke
in pokazala skrivnostno roko Božjo.

Zato sem preiskoval; zato je v moj spis prišla sama od sebe
oblika, ki se prav močno loči od navadne pisave oficijalne zgodo¬
vine; zato so pri popisu prikazovanj in čudovitih ozdravljenj tiste
slike, tisti pogovori, tiste pokrajine, tiste natančnosti glede časa,
kraja in vremena; zato sem nagromadil sila veliko podrobnosti,
ktere sem nabiral z velikim trudom, ki so mi pa tudi zato na¬
klonile obilno veselje, da sem osebno videl, pokusil in čutil veliko
ubranost Božjih del.

To veselje poskušam napraviti svojim bralcem, svojim pri¬
jateljem in tistim, ki se zanimajo za nebeške skrivnosti. Nektere
podrobnosti se zadenejo časih po tako čudovitem naključju, da bi
bralec, ki je vajen neubranosti tega sveta, mogel sumnjičiti, da
jih je pisatelj iz postrežljivost postavil v svoj spis. Pa Bog je
umetnik, ki ne potrebuje, da bi se kdo zanj izmišljeval. Nadna-
turna dela, ki jih blagovoli izvrševati tukaj na zemlji, so popol¬
noma, in kdor jih posnema zvesto, prikazuje vzor.

Pa kdo jih more tako posnemati ? Kdo more izpregledati
vso njih lepoto in ubranost? Kdo nima skaljenih oči? Kdo more
preiskati vse skrivnosti ponižnih in velikih dejanj ? Nihče žalibog !
Skoro vse nam uide, in gledamo le kakor v megli.

Predrznil sem se povedati, kar sem hotel storiti. Bralec naj
vidi, kar sem storil.

^AA7W\AA^ -

Uvod prelagateljev.

e bodem hvalil vsebine Henrik Lasserrejevih bukev, zakaj
kjer papež govore, ondi naj jaz molčim. Bodi mi le dovoljeno
opomniti, da morebiti ni bilo dosle v krščanskem in novopa-
ganskem svetu ne enih bukev, ki bi se mogle ponašati s
takim uspehom, kakor Henrik Lasserrejeve. Sedem let pač naglo
preteče! In strmeti moramo, da so bile v kratkem času sedmih
let Lasserrejeve bukve izdane na Francoskem 142 krat. In zunaj
francoskih mej, kako navdušeno so bile sprejete! Narodi so jih
prevajali na vse pretege. Na Angleškem, na Nemškem, v Belgiji,
v Bretaniji, na Španjskem, v Hollandiji, na Madjarskem, na Laškem,
na Poljskem, na Portugalskem, v Chili, v Braziliji, v Novi Gra¬
nadi, v Zedinjenih Državah so imeli svoje prevode, predno je pre¬
teklo osem let. — Med drugimi Slovani imajo dosle samo Poljaki
v svojem jeziku popis Lurških dogodkov; Čehi ga pa dobodo
kmalu, kakor se vidi iz besedi, ki jih je napisal dr. Antonin Lenz
v svoji Mariologie, na strani 259, v opomnji: „Jedna vvsokorodi
dima, zbožni nemenč jako vroucf ctitclkvnč Bohorodičky chysti
do tisku spisek „o Marii Parme Lourdske“; a ja nam nadčji, že
vznešeneho jmena sveho nezamlčf, aby i tim Svatou Rodičku
oslavila.“

Ktere bukve so doživele v sedmih letih toliko izdaj in to¬
liko prevodov! ?

XIV

Slovenski prevod ni tak, kakeršen bi imel biti; to čutim
sam; uzrokov mi ni treba praviti, le omenim naj, da se prav nič
nisem ravnal po Gibbonu, ki je svoje Memoires devetkrat prepi¬
sal, predno jih je dal na svetlo. Vender sem trpel veliko, če tudi
ne morem reči o sebi, kar je rekel Montesquieu, ko je dajal svo¬
jemu prijatelju nekaj svojih spisov: „Preberete jih lahko v neko¬
liko urah; pa zagotovim vas, da sem imel z njimi toliko dela,
da sem osivel. “

Konečno naj še izrečem javno zahvalo g. Antonu Kržiču,
kateketu pri nunah v Ljubljani, ki je v svoji veliki postrežljivosti
blagovolil primeriti prevod z izvirnikom in ga popraviti na ne-
kterih krajih.

V Šentvidu nad Ljubljano, 13. junija 1881.

JPrelagatelj.

KZsuzslLo,

Breve sv. očeta Pija IX. do pisatelja knjige: Lurška mati
Božja...

Uvod pisateljev.

Uvod prelagateljev .

Prva knjiga.

Lurd. — Lurški grad. — Bratovščine. — Massabiellsko
skalovje. — Soubirousova rodovina. — Bernardka. — Prva in
druga prikazen. — Ljudje se razburijo. — Tretja prikazen . .

Druga knjiga.

Dva tedna. — Splošna razburjenost. — Prostomaltarji. —
Duhovščina. — Župnik Peyramale. — Uradniki. — Policija. —
G. Jacomet. — Prikazen 21. februarja. — Jacomet izprašuje
Bernardko. — Množice. — Prikazen se ni hotela pokazati. —
Prikazen 23. februarja; skrivnost; naročilo.

Tretja knjiga.

Bernardka in Lurški župnik. — Zahtevani dokaz. — Pri¬
kazen 24. februarja. — Pripovedovanje g. Estradejevo. — Nese¬
bičnost Soubirousovih. — Prikazen 25. februarja: studenec začne
izvirati. — Preroški slučaji. — Ludovik Bourriette; Marija Daube;
Bernarda Soubie; Fabijan Baron; Ivana Crassus. — Zbeganost
prostomišljakov...

Četrta knjiga.

Duhovščina in gosposka. — Škof Lavrenc. — G. baron
Massy. — Skušajo preplašiti množice. — Zadnji dan dveh tednov.
— Neštevilne množice. — Krescencija in Justin Bouhohorts. —
Ozdravljenja. — Vedenje modrijanov. — Benedikta Caseaux;
Blaža Soupenne. — Prikazen 25. marca: Brezmadežno spočetje .

Peta knjiga.

Minister Rouland. — Škofova previdnost. —- Prikazen na
velikonočni ponedeljek. — Sveča. — Prikazni ali sleparstva. —
Obljubne podobe. — Sodbe v dveh četrtletjih. — Bernardka in
obiskovalci. — Henrik Busquet. — Prefektove konjarnice. —
Bernardka na skušnji. — Postava od 30. junija 1838. — Nova¬
čenje : prefektov govor. — Skušajo zapreti deklico. — Jamo oropajo.

Stran.

V do Vlil
IX „ XII
XIII „ XIV

1 „ 26

27 „ 59

60 „ 86

87 „ 115

116 „ 142

XVI

Stran.

Šesta knjiga.

Novo vedenje nejevernikov. — Otrok Lasbareilles; Dionizij
Bouchet, itd. — Zdravniške razlage. — Razkroj g. Latour-ja de
Trie. — Katarina Latapie-Chonat. — Marijana Garrot. — Marija
Lanoue-Domenge. — Množice imajo trdno vero in mirujejo. —

Razkroju Latour-jevemu ugovarjajo. — Lurško mesto se obrne
na g. Filhol. — Prvo Bernardkino obhajilo. — Dogodki se ne
dado ustaviti. — Gosposka dela silo. — Ukaz 8. junija: prepove¬
dano je piti na studencu in hoditi k Jami. — Župan Lacadč. —

Sodnik Duprat.143 do 167

Sedma knjiga.

Škof se ne gane. — Množice mrmrajo. — Tožba, obsojenje
in oproščenje. — Med ljudmi vre. — Po toplicah. — Vsa Evropa.

— Zadnja prikazen. — Čudni dogodki. — Imenitni obiskovalci.

— Končni razkroj profesorja Filhol. — Škofov pastirski list usta¬
navlja komisijo. — Minister za bogočastje piše Tarbskemu škofu.

— Škof mu odgovori.168 „ 190

Osma knjiga.

Časniki po Francoskem in drugod. — Prepir. •— Cesar. —

Janez-Marija Tambourne; Marija Massot-Bordenave ; Marija Cap-
deviele. — Poslanstvo v Biarritz. — Cesarjev ukaz, — Prepoved
8. junija je odpravljena.191 „ 207

Deveta knjiga.

Prefekt Massy in komisar Jacomet sta prestavljena. —

Preiskovalna komisija. — Njen način. — Gospa vdova Magdalena
Rizan. — Gospodična Marija Moreau de Sazenay. — Poročilo
zdravnikov. — Poročilo preiskovalne komisije. — Škofov pastirski

list. — Zidanje cerkve na Massabiellskem skalovju. 208 „ 234

Deseta knjiga.

Dve zgodbi.. 235 „ 253

Gnajsta knjiga.

Jama se spremeni. — Župnik Peyramale. — Kip matere
Božje, cerkev in podzemeljska kripta. — Blagoslovljonje. — Lurd

dan danes. — Procesije, romanje, ozdravljenja. — Mrtvi in živi.
— Sestra Marija-Bernarda. — Bernardkina smrt. — Čudež, ki se
je zgodil 20. maja 1. 1881.

*

254 „ 271 '

PRVA KNJIGA.

I.

ce Lurd (Lourdes) stoji v departementu Visokih
na koncu sedmih Lavedauskih dolin, med zad-
;i, ki segajo valovito do Tarbske planine, in prvimi
i, s kterimi se začenja Velika gora. Hiše so po¬
stavljene skoro brez reda, na gričkovitem svetu, v znožju ve¬
likanske skale, ki stoji na samem, in vrhu ktere čepi, kakor
orlje gnjezdo, silno utrjen grad. Na eni strani te skale stoji mesto,
na drugi teče šumeč Gav, po senci med jelšami, jeseni in topoli,
razbijajoč peneče valove ob kremenit jez in goneč ob bregu glasna
kolesa treh ali štirih mlinov. Ropotanje mlinov in šumljanje vetra
med vejami dreves se druži šumenju ubežnih valov.

V Gav se stekajo razni potoki, ki pridejo iz gorenjih dolin
od večnih lednikov in od snega, ki pokriva, po globeljih gorovja,
gole strani Visoke gore. Najimenitnejši izmed teh pritokov pride
od Gavarnijskega slapa, ki pada, kakor ve vsak, z ene tistih redkih
skalnatih visočin, kamor še ni mogla stopiti človeška noga.

Gav pušča na svoji desni strani mesto, grad in vse Lurške
mline razen enega, ki je na njegovem levem bregu, dere proti
mestu Pau, hiti mimo njega, da se zliva v Adour, in od tod v
veliki ocean.

V Lurški okolici je svet ob Gavu divji in pust v nekterih
krajih, v drugih pa prijeten. Zeleni travniki, obdelano polje, za¬
raščeni gozdi in strme skale se gledajo po vrsti v njegovih vodah.
Ondi smehljajoča in rodovitna zemlja, lepi razgledi; velika cesta v
Pau, na kteri so vedno vozovi, jezdeci in pešci; tukaj pa divje
gore in njih strašna samota.

Lurški grad, skoro nepremagljiv pred iznajdenjem topništva,
je bil nekdaj ključ do Pyrenej.

Lurška Mati Božja.

1

2

Govorica pripoveduje, da ga Karel Veliki, v boju z neverniki,
ni mogel premagati. Ko je ravno hotel popustiti obleganje, letel
je orel nad najvišjim stolpom obleganega grada in je izpustil krasno
ribo, ki jo je ujel v bližnjem jezeru.

Saracenski glavar Mirat, ki je imel grad v oblasti, videl je
v tem čudež, bodiže zato, ker je bilo tisti dan prepovedano po
Cerkveni postavi meso jesti, bodiže zato, ker je bila riba takrat še
kristijanski simbol, ter se je spreobrnil k pravi veri. To čudovito
Miratovo spreobrnenje je bilo potrebno, da je ta grad prišel zopet
v kristijansko oblast. Saracen je postal, kakor kronika pripoveduje,
vitez Matere Božje ter si je izgovoril za se in za svoje naslednike,
da naj bo njegova grofovina prosta vsega pozemeljskega fevda ter
odvisna samo od nebeške Kraljice.

Govoreč mestni grb pričuje o nenavadnem dogodku z orlom
in ribo. Mesto nosi na rdečem polju troje zlatih stolpov, ki
stoje na srebrni skali in imajo črne poteze po zidovju; srednji je
višji od drugih dveh in vrhu njega je črni orel z razprostrtimi pe¬
rutnicami, z zlatimi nogami, držeč v kljunu srebrno postrv.

Ves srednji vek je bil Lurški grad središče strahu za okolico.
Imeli so ga v oblasti, časih v imenu Angležev, časih v imenu
Bigorskih grofov, nekovi tolovajski glavarji, ki so bili odvisni prav
za prav edino le od sebe in so stiskali ravance štirideset ali pet¬
deset milj na okrog. Bili so boje tako neverjetno predrzni, da so
celd do Montpellierskih vrat hodili ropat blago in ljudi; potem
so se, kot pravi ropni ptiči, vračali v svoje nedostopno gnjezdo.

V osemnajstem stoletju je postal Lurški grad državna ječa.
To je bila Pirenejska bastila. Revolucija je odprla vrata trojim
ali čveterim jetnikom, ki so tje prišli po samovoljnosti despotov,
ter jo je napolnila za maščevanje z nekoliko stotinami hudob¬
nežev, ki so bili pač vse drugače krivi. Neki tedanji pisatelj je
popisal po jetniških bukvah hudobije teh jetnikov. Poleg imena
vsakega jetnika pravi: Tako-le je zaznamovana njegova hudobija:
Manjka mu svobodoljubnega duha.  — Pred oltarjem domovine ni hotel
dati poljuba miru meščanu N....  — Podpihovalec.  — Pijanec.  —
Mrzel za revolucijo.  — Svetohlinec, tiha voda. — Laže kakor tak,
ki zobe dere.  — Miren skopuh, ne zmeni se za revolucijo i. t. d.  *)

Midi se, da se je revolucija po pravici pritoževala o samo¬
voljnosti kraljev in da je, po strašnem despotizmu samovladarstva,
uvedla vlado sladke strpnosti in popolne svobode.

*) Bascle de Lagreze, svetovalec cesarske Pauslce sodnije. Kronika
Lurš/cega mesta in gra&u.

3

Cesarstvo je pridržalo Lurški grad za državno ječo, kar je
ostal do vrnitve Bonrbonov. Potem je srednjeveški strašni grad
postal po raznih slučajih mesto četrte ali pete vrste, in zdaj ga
mirno straži sto pešcev.

n.

Vender je mesto ostalo ključ do Pvrenej, pa v drugem oziru
kakor nekdaj. Skozi Lurd peljejo ceste do toplic. Oe greš v
Barreges, v Saint - Sauveur, v Cauterets, v Bagneres de Bigorre;
če hočeš iz Cauterets ali Pau v Luchon, vselej moraš iti skozi
Lurd. *) Odkar zahajajo v Pyrenejske toplice, je po leti veliko
poštnih voz, ki služijo toplicam in se ustavljajo pri krčmi „Pošta“.
Pred odhodom je dano popotnikom navadno dovolj časa za obedo¬
vanje, za obiskovanje grada in za ogledovanje prelepe okolice.

Že eno ali dve stoletji hodijo skozi to mestice topličarji in
touristi iz vseh kotov Evrope. Od tod tudi prihaja, da je ondi
ljudstvo dovolj napredovalo v omiki.

Že zdavnaj pred letom 1858, ko se je začela naša povest,
prebirali so v Lurdu večino Pariških časnikov. Mnogo jih je bilo
naročenih na Perne des Deux-Mondes.  Kakor povsod, imeli so
gosti po krčmah in kavarnah troje „Siecle“-jevih številk, od ti¬
stega dne in od dveh prejšnjih dni. Meščani in duhovni so pre¬
birali Journals des Debats, Presse, Moniteur, Univers  in Union.

V Lurdu je bila kresija, tiskarna in časnik. Podprefekt je
prebival v Argeles; pa Lurjani so nekoliko laglje pogrešali tega
uradnika, ker so imeli sodnijo prve stopnje, to je, troje sodnikov,
predstojnika, cesarskega prokuratorja in namestnika. Okoio tega
svetlega središča so se sukali kot neenaki trabantje: mirovni
sodnik, policijski komisar, šest biričev, sedem žandarjev, med
njimi vodja. V mestu je Spital in ječa; in kakor bodemo imeli
nemara priliko dokazati, prišle so okoliščine, ko so krepki duhovi,
paseni z zdravimi in ljudoljubnimi Siecle-jevimi nauki, gobezdali,
da je treba pošiljati obsojence v spital, bolnike pa v ječo.

Pa tu ni bilo samo teh mogočnih jezičnikov, med Lurškimi
sodniki in zdravniki so se dobivali jako učeni in zaslužni možje,
imenitne glave, nepristranski opazovalci, kakeršnih še po imenit-
nejših mestih zmiraj ne nahajamo.

*) Opomniti moram, da francoskih imen ne sklanjam in da jih pišem
tako, kakor jih pišejo sami Francozje; to pa zato, da ni preveliko zmešnjav.
Izjem je le malo. (Opomnja prelagateljeva).

1 *

4

Hribovci so sploh prav jasne in zdrave pameti. Ljudstvo, ki
je bilo le malo zmešano s tujo krvjo, bilo je izvrstno. Na Fran¬
coskem bi našli malo krajev, kjer bi bile šole bolj obiskovane,
kakor v Lurdu. Ni ga ondi dečka, ki ne bi po več let hodil k
svetovnim učiteljem ali pa k šolskim bratom; ni je male deklice,
ki ne bi hodila do svoje popolne vzgoje v šolo Neverskih sester,
če so Lurjani tudi bolj izobraženi kakor delavci večine naših mest,
vender žive priprosto. Imajo vročo kri in odkrito srce. Žive
pobožno, popolnoma nravno in pošteno. Najrajše se drže starih navad.

Neke tamošnje naprave, ki imajo svoj izvirek v starodavnih
časih, pomagajo vzdrževati tako srečno stanje. Ljudstvo teh krajev
je že pred namišljenimi izumki novega napredka razumelo in pod
Cerkvenim zavetjem izvrševalo nazore pobratimstva in previdnosti:
rodile so se družbe vzajemne podpore. Take družbe so v Lurdu
in poslujejo že stoletja: rodile so se v srednjem veku; zmagovito
so preživele revolucijo, in ljudoljubi bi jih bili že zdavnaj pre¬
stavljali, ko se ne bi bile izcimile iz verskega načela in ko se ne
bi še vedno, kakor v petnajstem stoletju, imenovale „ bratovščine“.

G. Lagreze pravi, da so malone vsi vpisani v te Ijudo-
ljubne in pobožne družbe. Delavci, ktere veže pobratimstvo, stav-
ljajo svoje delo pod nebeško varstvo in se podpirajo vzajemno po
kristijansko. Zdravi in trdni delavec prinaša tedenski donesek v
skupno blagajnico, da se nekega dne pomore bolnemu in siromaš¬
nemu delavcu, da se poplačajo pogrebni stroški za mrtvim udom,
kterega družba spremi na pokopališče. Vsaka bratovščina, razen
dveh, ki oskrbujete veliki altar, ima svojo lastno kapelico, po
kteri se imenuje in ktero vzdržuje z nedeljskimi zbirkami. Bra¬
tovščina milostne Marije je sestavljena iz kmetov; bratovščina
Karmeljske Marije iz skaličarjev; bratovščina Monsarratske Marije iz
zidarjev; bratovščina sv. Ane iz mizarjev; bratovščina sv. Lucije iz kro¬
jačev in šivilj; bratovščina vnebohoda iz kamenolomcev; bratovščina
sv.rešnjega Telesa iz ključarjev; bratovščina sv. Janeza in sv. Jakoba
iz vseh tistih, ki so bili krščeni na eno ali drugo ime teh dveh svetnikov.

Tudi ženske imajo enake pobožne družbe. Ena izmed njih,
„bratovščina Marijnih otrok,“ ima poseben značaj. To je tudi pod¬
porna družba, pa v duševnih rečeh. Ktera hoče biti sprejeta v
to bratovščino, ki je zgoli svetovna, mora biti že skazane modrosti.
Otroci mislijo nd-njo, ko jim še veliko manjka do dekliških let.
Družbenice se zavežejo, da ne bodo obiskovale posvetnih veselic,
kjer se zgublja pobožnost, da se ne bodo nespodobno oblačile, da
bodo vselej pri nedeljskih shodih in poučevanjih. Čast je, priti v

5

to družbo; sramota je, če je ktera iz nje pahnena. Ne dd se do¬
povedati, koliko je ta družba dobrega storila, kako je ondi vzdrže¬
vala nravnost, koliko dobrih mater je dala. V mnogo drugih škofijah
je ustanovljeno veliko bratovščin po zgledu te mater-bratovščine.

Ljudje časte posebno mater Božjo. Veliko svetišč je zidanih
na njeno čast v Pyrenejah, od Pietat ali Garaison do Betharram.
Vsi altarji Lurške cerkve so posvečeni Mariji Devici.

III.

Tako je bilo v Lurdu pred desetimi leti.

Železne ceste še ni bilo ondi in se tudi ni govorilo, da bi
kedaj bila; zakaj za Pjrenejsko železnico bi se bila lahko dobila
kje drugje veliko krajša proga.

Vse mesto in grad stojita, kakor smo rekli, na desnem
bregu Gava, ki se pridši od severa, zadevlje ob velikansko skalo,
na kteri stoji močni grad, ter naredi nanagloma pravokotni ovinek
in se hitro zavije proti zahodu.

Stari most je postavljen nad mestom blizu prvih hiš; po
njem se pride na polje, travnike, gozde in hribe, ki so na levem bregu.

Na tem zadnjem bregu, nekoliko spodaj od mesta in gradu
nasproti, je iz Gava izpeljan jako močen kanal. Ta kanal je ki¬
lometer dolg, teče le nekoliko metrov naprej od Massabiellskih skal,
kterim umiva znožje, ter se zopet izliva v Gav.

Precej podolgovat otok, ki ga delata ta kanal in Gav, je
velik in zeleneč travnik. V tistem kraju ga imenujejo Otok Chalet
ali ob kratkem Chalet.

Mlin Shvv, edini na levem bregu, je postavljen čez kanal,
in je za most med travnikom in drugim svetom. Ta mlin je s
Chaletom  vred last nekega Lurjana, ki se imenuje gosp. Laffite.

V okolici malega, jako živahnega mesta, kterega smo ravno
opisali, ni bilo leta 1858 bolj samotnega, bolj puščobnega in bolj
zapuščenega kraja od Massabiellskih skal, pod kterimi se izliva
kanal v Gav.

Nekoliko stopinj nad tem izlivom, na bregu kanala, bile so
v znožju strmega skalovja tri nepravilne, dosti čudno postavljene
dupline, ki so bile med seboj v zvezi, kakor luknje v velikanski gobi.

Posebnost teh duplin je taka, da jih je dosti težko popisati.

Prva in največja je bila tik zemlje. Podobna je bila do
malega štacunarski uti ali jako nerodni in jako visoki peči, ki bi

6

bila po sredi navpik preklana, in ki ne bi delala oboka popolnoma,
ampak le na pol.

Jako kr e vij as to obokani vhod je bil na najvišjem kraju visok
kake štiri metre. Jama je imela na širokost od dvanajst do pet¬
najst metrov, skoraj toliko, kakor na dolgost.

Od tega vhoda se je skala poniževala navzdol kakor streha
in se je ožila na obeh straneh.

Vrhu te Jame na desni strani ste bili v skalovju drugi dve
duplini, ki ste kot podružnici le one prve.

Kakor se vidi od zunaj, ima večja teh dveh duplin podol¬
govato podobo; visoka in široka je kakor hišno okno ali cerkvena
niša. Le-ta se razprostira od zdolaj na vzgor v skalo; ko se
razprostre v dolgost kakih dveh metrov, razpolovi se v dva od¬
delka; eden njiju prodira v spodnjo Jamo, drugi se pa spenja
kvišku in predere skalo; ta predor je tista druga, gorenja duplina,
o kteri smo govorili in ki ni za drugo, kakor da popolnoma in po
vseh kotih razsvetljuje srednjo duplino.

Divja roža, ki je pognala v skalni razpoki, raztezuje svoje
dolge veje do podolgovate dupline.

V znožju teh jam, ki se prav lahko ogledajo, pa prav težko
opišejo, teče nagli kanal, na kterem je mlin, med velikimi kameni,
ki so se odtrgali s hriba. Cez kakih pet ali šest stopinj se
kanal izliva v Gav.

Jama se tedaj nahaja ravno nasproti dolenjemu koncu otoka
Chalet,  ki ga delata, kakor smo rekli, Gav in kanal.

Tem duplinam so po skalovju prideli ime „Massabiellska
Jama“.  Massabielle se po govorici tistega kraja pravi „staro
skalovje".

Nižje na Gavskem bregu je bil neobdelan in strm svet, ki
je bil, kakor vse drugo, last Lurške srenje, in kamor so tamošnji
svinjarji gonili časih svoje umazane črede na pašo.

Kadar je prišla nevihta, iskali so ti reveži zavetja v Jami,
kakor tudi peščica ribičev, ki so ondi metali svoje mreže v Gav.

Kakor pri vseh takih duplinah, bila je skala suha ob na¬
vadnem vremenu, ob deževju pa nekoliko vlažna. Ta redka vlažnost
in ta neznatna mokrota ob deževnem vremenu se je pa zapazo-
vala le na eni strani, in to na desni pri vhodu. Ta stran je ravno
tista, od ktere prihaja navadno dež, ki ga goni zahodni veter;
čisto naravno je, da se je skali, ki je bila ondi jako tenka in
polna razpok, godilo to, kar se dogaja hišnemu zidovju, ki ima
tako lego in ki je zidano s slabo malto.

7

Leva stran in tla, ki niso imela take lege, bila so vedno
suha, kakor sobna tla. Zarad nekterikratne vlažnosti na zahodni
steni je bila velika suhota severne, vzhodne in južne strani bolj očitna.

Vrhu trojne dupline se vzdiguje skoro navpik velikansko
Massabiellsko skalovje, na kterem tam ter tam raste bršljan,
pušpan, resa in mah. Leščevje, divje rože, nekaj dreves, kterim
je veter trgal pogostoma veje, in zaraščeni malinjaki so pognali
korenine v skalnih razpoklinah povsod, kamor je plaz ali veter
zanesel trohico zemlje. Večni Sejavec, Tisti, ki je napolnil ne¬
izmerne prostore z zvezdami iu solnci, Tisti, ki je iz nič naredil
zemljo, po kteri hodimo, rastline in živali, Stvarnik toliko milijonov
ljudi, ki prebivajo na zemlji, in toliko milijonov angeljev, ta Bog,
kterega bogastvo je neizmerno in moč neskončna, skrbi, da se no¬
bena stvarca ne zgubi v neskončnih prostorih njegovega dela.
Zato tudi ne pušča nič brez rasti, kar bi moglo roditi; zato tudi
plava v zraku nad vso zemljo brez števila semen, ki pokrivajo
rodno zemljo povsod, kjer se pokaže, če tudi ni več prostora,
kakor za življenje malega zelišča ali mahka. Božji Sejavec! tako
tudi Tvoje milosti, kakor nevidljiva rodovitna zrnica, obletavajo
naše duše, iskaje dobre zemlje. In če mi nismo tako rodovitni,
je to uzrok, ker Ti časih nastavljamo srca bolj trda in suha od
skale, časih shojena pota, kjer neprenehoma stopa noga popotnikov,
časih trnje, kjer malopridna rastlina vse prevladuje in zadušuje
dobro seme.

IV.

Treba je bilo popisati kraj, kjer so se imeli vršiti razni
dogodki, ki jih bodemo popisovali. Pa ravno tako važno je, že
zdaj omeniti, ktera luč, hočemo reči, ktera imenitna moralna
resnica razsvetljuje začetek te povesti, v kteri se je, kakor bodemo
videli, očitno prikazala Božja roka. Saj se pri tem premišljevanju
pomudimo le za trenotek; potem začnemo takoj povest.

Odveč se mi zdi opomniti, kako je samo nasprotje na zemlji,
kjer skupaj prebivajo hudobni in dobri, bogati in revni, in kjer
časih samo zid loči reveževo kočo od bogatinovega stanovanja.
Na eni strani je vse veselje brezskrbnega življenja, ki teče pri¬
jetno sredi izbrane zložnosti in gizdave krasote; na drugi pa je
strahota revščine, mraz, lakota, bolezni, žalostno spremstvo člo¬
veškega trpljenja. Okolo prvih je prilizovanje, pridno obiskovanje
in šumeče prijateljstvo; okolo drugih ni prilizovanja, ampak sa-

8

mota in zapuščenost. Bogatin neče reveža v svoji družbi, ampak
se ga ogiblje, bodi si, da se boji nepriličnosti njegovih ustnih ali
nemih prošenj, bodi si, da se boji pogledati na to strašno pomanj¬
kanje, kakor da bi mu tak pogled kaj očital. Bogatini se shajajo
v svoje družbe, ktere v svojem napuhu imenujejo „dobre druščine 1 ';
vse razen sebe, vse, ki niso njih vrste, ki niso „mi smo mi",
imajo za podložne, ki niso vredni, da bi jih kdo pogledal. Kadar
dajejo delavcu kaj dela, še celo takrat, kadar so dobri in poma¬
gajo revežu, ravnajo z njim kakor z varovancem, kakor s pod¬
ložnim ; proti njemu se ne vedejo tako priprosto in prisrčno, kakor
proti kteremu svojih. Kazen nekoliko redkih kristijanov nima
reveža nihče za brata, za sebi enakega, če izvzamemo svetnike —
in ti so, žalibog! prav redko posejani za naših dni — komu bi prišlo
na misel, revežu skazovati tako čast, kakor vikšemu ? Med svetom,
ki se prav za prav imenuje veliki svet, je revež popolnoma za¬
puščen. Zdelan od težavnega dela, oslabljen od pomanjkanja,
zaničevan in osamljen, ni li kakor bi bil preklet od Stvarnika
sveta? Kaj še! ravno nasprotno je: njega ljubi močno vesoljni
Oče. Medtem, ko je nezmotljiva Kristusova beseda za zmiraj
zavrgla posvetne ljudi, so reveži, trpini, ponižni in mali za Boga
dobra druščina, izbrana družba, kjer se razveseljuje njegovo srce.
— „Vi ste moji prijatelji", govori v svojem evangeliju. Še več,
on jih postavlja za svoje namestnike, ter ne odpira nebes boga¬
tinom, če niso dobrot skazovali revežem: „Kar ste storili zadnjemu
zapuščenih, storili ste meni."

Ko je Božji sin prišel na svet, hotel je tudi on roditi se,
živeti in umreti med reveži in biti sam revež. Izmed revežev si
je izbral svoje apostelje, svoje glavne učence, prvorojene svoje
Cerkve. Precej dolga zgodovina te Cerkve kaže, da je sploh nad
reveži razlival svoje največje duševne milosti. Ob vseh časih,
izjem je malo, so le reveži in od sveta zaničevani imeli prikazni,
videnja, razodenja in posebne milosti.

Kadar Bog v svoji modrosti spozna za dobro, razodeti se
vidljivo ljudem po svojih skrivnostnih prikaznih, prihaja, kakor
popoten kralj, v hišo svojih služabnikov ali svojih posebnih prija¬
teljev. Zato navadno izbira stanovanje revežev in neimenitnih.

Že skoro dve tisočletji se potrjujejo aposteljeve besede:
„Bog je izbral, kar je pred svetom slabotno, da bi osramotil, kar
je mogočnega."

Nemara poda sledeča povest nekoliko dokazov za te jako
imenitne resnice,

9

V.

Leta 1858 se je z enajstim februarjem začel teden posvetnih
veselic, ki se po starodavni navadi vrše pred ostrim postom. Ta
dan je bil debeli četrtek. Bilo je mrzlo, nekoliko oblačno, pa brez
vetra. V zračnih višavah so stali oblaki nepremakljivo. Ni ga
bilo piša, ki bi jih bil podil ene proti drugim, in zrak je bil
popolnoma miren. Zdaj pa zdaj je padlo izpod neba nekaj malega
deževnih kapljic.

Ta dan je Tarbska škofija, po svoji Cerkveni pratiki, obhajala
spomin in praznik imenitne Francoske pastarice, sv. Genovefe. *)

Enajst do poldne je že odbilo v zvoniku Lurške cerkve.

Skoro povsod so pripravljali vesele shode in pojedine, medtem
ko neka uboga družina, ki je gostovala v revni hiši ulice Petits-
Fossčske, še drv ni imela, da bi si skuhala revno kosilce.

Oče, še mlad mož, je bil mlinar. Imel je nekaj časa v na¬
jemu mal mlin, ki stoji na severni strani mesta, na enem izmed
potokov, ki se zlivajo v Gav. Pa mlinarstvo zahteva zaloge, ker
ima ljudstvo navado, da daje mleti na up; zato je bil revni mlinar
tudi prisiljen, odpovedati se najemu malega mlina, ker mu nje¬
govo delo kratkomalo ni pripomoglo k premoženju, marveč k temu,
da je zabredel v še večjo siroščino. Pričakujoč boljših dni je
delal — ne na svojem, ker ni pod milim Bogom nič imel, še
vrtička ne — ampak po raznih krajih, pri nekterih sosedih, ki so
ga čas ter čas vzeli na delo.

Imenoval se je Franc Soubirous, in je bil oženjen z Ludo-
viko Casterotovo, ki je bila prav poštena ženska in dobra kristijana.
Ona mu je dajala pogum.

Dobila sta čvetero otrok: dve hčerki, starejša je imela kakih
štirinajst let, in dva veliko mlajša dečka; zadnji je imel kaka
tri leta.

Še le štirnajst dni je bila doma najstarša hči, slabotna revica.
To je bila tista mala deklica, ki je tako imenitna v naši povesti;
njeno življenje smo skrbno preiskovali počez in poprek.

Ko je prišla na svet, ni je mogla dojiti njena mati, ki je
bila tačas bolna, zato jo je poslala na rejo v bližnjo vas, ki se
imenuje Bartres, kjer je dekletce ostalo še potem, ko je bilo že
odstavljeno. Ludovika Soubirousova je postala mati drugič; ko

*) Red  Tarbske škofije za leto 1858. 11. februar. Sanda«, Oemmfae.
(Proprium Tarbense).

10

bi bila dvoje otročičev oskrbovala hkrati, morala bi bila vedno
čepeti doma, in ne bi bila mogla dninariti ali hoditi na polje ;
vse to pa je lahko delala z enim samim dojencem. Zato so starši
pustili svojo prvorojeno hčerko v Bartres. Za njeno hrano so na
mesec plačevali po pet frankov, časih v denarju in še večkrat v
pridelkih.

Ko je mala hčerka toliko zrasla, da je bila za rabo, in ko
je bilo rečeno, da se ima vrniti domov, zapazili so dobri ljudje,
ki so jo imeli v reji, da so se ji močno privadili in da sojo imeli
skoro kakor za svojo. Od tačas so jo pri sebi ohranili zastonj,
da je le ovce pasla. Tako je rasla sredi te družine, ki jo je kakor
za svojo vzela. Živela je vse svoje žive dni v samoti, na pustih
brdih, kjer je pasla svpjo ponižno čredo.

Molitve pod milim Bogom ni poznala druge, kakor rožni
venec. Bodi si, da ga ji je rednica priporočevala, bodi si, da je
bil naturna potreba za to nedolžno dušo: povsod in vsako uro je
molila na paši to molitev priprostih ljudi. Potem se je tudi čisto
sama kratkočasila s tistimi naturnimi igračami, ktere Božja previdnost
ponuja revnim otrokom, ki so v tem, kakor v vsem drugem, ve¬
liko prej zadovoljni, kakor bogatinovi otroci. Igrala se je s ka¬
menčki, iz kterih je delala otročje hišice, z rastlinami in cvetlicami,
ktere je tam ter tam trgala, z vodo potokov, kamor je metala
zeliščne bilke, za kterimi je dolgo gledala; igrala seje z jagnjetom,
ki ji je bilo najbolj priljubljeno izmed njene črede. „Med vsemi
mojimi jagnjeti/' dejala je neki dan, „je eno, ktero ljubim bolj kakor
vsa druga." — In ktero? jo vprašajo. — „Tisto, ktero ljubim, je
najmanjše." Imela je veselje božati ga in se z njim igrati.

Ona sama je bila med otroci slabotna in majhna, kakor tisti
revni janjček, ki ga je rada imela. Daši je imela že štirnajst let,
vender bi jih ji človek bil prisodil k večjemu enajst ali dvanajst.
Bolna pa sicer ni bila, le naduha jo je časih močno zdelavala.
Potrpežljivo je prenašala svojo bolest, in trpela je telesne bolečine
s tisto mirno vdanostjo, bi se zdi tako težavna bogatinom, ktera
se pa revežem vidi čisto naturna.

V tej samotni in nedolžni šoli se je morebiti revna pastarica
naučila tega, česar svet ne pozna: priprostosti, ki je Bogu toliko
všeč. Oddaljena od vsakeršne slabe druščine, kratkočasila se je z
Marijo Devico; čas in ure je obračala v to, da jo je venčala z
molitvami, prebirajo jagode rožnega venca: in tako je ohranila
tisto popolno beloto, tisto krstno čistost, ki jo posvetni dihljaj
tako hitro otemni, tudi pri najboljših.

11

Takšna je bila duša tega otroka, čista in mirna, kakor tista
nepoznana jezera, ki so porazgubljena po visokih gorah, in v kterih
se molče ogledujejo vse nebeške krasote. ,.Blagor jim, ki so či¬
stega srca/* pravi evangelij, „Boga bodo gledali.“

Ti veliki darovi so skriti darovi, in ponižnost, ki jih ima, še
dostikrat sama za nje ne ve. Ta mala deklica sama ni vedela,
da se je prikupila in priljubila vsem, ki so se slučajno kedaj
z njo sešli. Imela se je za zadnjo in najnevednejšo med svojimi
vrstnicami. In res, ni znala ne brati ne pisati, še cel6 fran¬
coskega jezika ni čisto nič znala, govorila je le svoje revno Pyre-
nejsko narečje. Katekizma je niso nikdar učili. V tem je bila
tudi jako jako nevedna; iz krščanskega nauka je znala le to, kar se
moli v rožnem vencu: „Očenaš“, „češčenamarijo“, „Vero“, „čast
bodi Bogu". *

Po tem natančnem popisu pač ni treba opominati, da še ni
bila pri sv. obhajilu. Da bi dostala nauk za prvo sv. obhajilo,-
ravno to je bilo uzrok, da so jo njeni starši, kakor so bili revni,
vender-le domov vzeli iz daljne vasi, kjer so prebivali njeni redniki.

Bila je že dva tedna doma. Njena mati jo je močno va¬
rovala ; bila je v skrbeh zavoljo njene naduhe in njenega slabotnega
telesa. Ko so drugi otroci te rodovine bili obuti v cokle z golimi
nogami, imela je ona nogovice; njena sestra in njena brata so
svobodno zunaj tekali, ona pa je morala skoro brez prenehanja
doma kaj delati. Deklica, vajena čistega zraka, bi bila šla rada
pod milo nebo.

Tako tedaj, tisti dan je bil debeli četrtek: enajst je odbila,
in ta revna družina še drv ni imela, da bi si skuhala kosilo.

— Pojdi po drv na G-avski breg ali na soseskino, reče mati
svoji drugi hčerki, Marijici.

Kakor v mnogo krajih, imeli so reveži tudi v Lurški soseski
malo pravico, pobirati suhe veje, ki jih je veter lomil z dreves,
in dračje, ki je priplavalo po vodi in obtičalo med kamenjem na
bregu.

Marijica se obuje.

Starejša, o kteri smo ravno govorili, mala Bartreska pastarica,
jo je gledala zavistno.

— Naj grem ž njo, reče naposled svoji materi, da tudi jaz
prinesem butarico drv.

— Ne pojdeš, odgovori jej Ludovika Soubirousova: pokaš-
ljuješ, še obolela bi,

12

Na to pride mala deklica iz sosedne hiše, Ivanka Abadie,
stara kakih petnajst let; tudi ta se napravi po drv. Vse skup
so prosile, in mati se je dala pregovoriti.

Takrat je deklica, kakor je navada med kmeti na jugu, imela
na glavi ruto, zavezano na strani.

To se je zdelo materi premalo, zato reče: Vzemi kapulet.

Kapulet je prav zala obleka, v navadi pri Pyrenejcih, in je
ob enem pokrivalo in mali plašček. Podoben je kapuci, in narejen
je iz jako močnega sukna, ki je belo kakor strižna volna ovac,
ali pa prav rdeče; pokriva glavo in visi od zadaj čez rame dol
do ledij. Kadar je močno mrzlo ali kadar piše, potegnejo ženske
kapulet pred se in si z njim ovijajo vrat in rame; kadar se jim
pa ta obleka zdi prevroča, zlože jo na štiri ogle in jo nosijo na
glavi kakor kaki četverooglati beret.

Kapulet le-te Bartreske pastarice je bil bel.

VI.

Deklice stopijo iz mesta in, pridši čez most, dospe kmalo
na levi Gavski breg. Skozi Laffittejev mlin pridejo na otok Chalet,
kjer so tam ter tam dobile kaj dračja za malo butarico.

Šle so po travniku navzdol za Gavskim tekom. Slabotna
deklica, ki jo je bila mati nerada pustila, je nekoliko zaostajala.
Manj srečna od svojih dveh tovarišic, ni še nič našla, in njen
predpasnik je bil prazen, medtem ko sta se predpasnika njene
sestre in Ivanke začela polniti z malimi vejicami in trskami.

Imela je na sebi črno obleko, ki je bila vsa ponošena; njen
obraz je bil obdan z belim kapuletom, ki ji je pokrival glavo in
visel čez rame; njene noge so bile obute v robate cokle; vse
to ji je dajalo neko nedolžno in priprosto milino, ki še bolj mika
srce, kakor oči.

Za svoja leta je bila majhna. Da-si je njen otročji obraz
nekoliko ogorel od solnca, vender ni zgubil čisto nič svoje pri¬
rojene nježnosti. Njeni črni in fini lasje so se le malo videli
izpod rute. Njeno precej odkrito čelo je bilo na vso moč pravilno.
Njene lepo zaokrožene obrvi, njene rjave oči, ki so bile za njo
milejše kakor višnjave, imele so neko mirno in skrivnostno lepoto,
na kteri ni nikoli nikakeršna slaba strast kalila veličastne čistosti.
Bilo je to tisto priprosto oko, o kterem govori evangelij. Usta,

13

čudovito pomenljiva, so kazala, da v njeni duši prebiva vedno
dobrotljivost in pomilovanje za vsako trpljenje.

Njen mil in razumen obraz je bil mikaven; in vse to je
imelo neko nenavadno čarobnost, ki je vzbujala najplemenifcnejša
čutila Človeške duše. Kaj je tista čarobnost, rekel bi, tista moč
in tista skrivna oblast v tem revnem, nevednem, v cunje oblečenem
otroku ? To je bila največja in najredkejša reč, ki je na svetu:
veličastnost nedolžnosti.

Nismo še povedali njenega imena. Za patrona je imela ve¬
likega Cerkvenega učenika, čudovitega svetega Bernarda, ki je, s
svojim velikanskim duhom, iskal zavetja posebno pri materi Božji,
in ki je zložil „Memorare“,  „Spomni se, o presveta Marija Devica 1 '.
Vender je to veliko ime, dano tej ponižni deklici, sprejelo lju-
beznjivo in domačo obliko, vsled navade, ki ima tudi svojo milino.
Mala deklica je imela ljubeznjivo in prijetno ime, kakor je bila
ona sama: imenovala se je Bernardka.

Hodila je za sestro in za tovaršico po travniku, in je iskala
med zeliščem dračja za domače ognjišče, pa brez uspeha.

Taka je morala biti Rut ali Noemi, paperkovaje po Boozovem

polju.

VIL

Tako so male deklice hodile in prišle na konec Chaleškega
otoka, ravno nasproti trojni duplini, ktera kaže očem tisto Massa-
biellsko Jamo, ki smo jo poprej skušali popisati. Od le-te jih je
ločila samo voda z mlinom, ki je navadno prav močna in ki umiva
znožje skalovja.

Ta dan so Savyski mlin popravljali, in vodo od zgoraj za¬
jezili, kolikor se je dalo; če tudi kanal ni bil popolnoma suh,
vender ga je bilo moči prav lehko prekoračiti: po njem je tekla
le majhna vodica.

Od raznega grmovja, rastočega po skalnih razpoklinah, so
popadale suhe veje in pokrivale ta puščoben kraj, kamor je bilo
zdaj laglje priti, kakor drugekrati, ker je bil kanal ravno suh.

Ivanka in Marijica, pridni in delavni kakor evangelijska Marta,
se razveselite, ko zagledate toliko drv. Prav naglo sezujete lesene
cokle in prebredete potok.

— Voda je močno mrzla, rečete, ko ste prišli na drugi breg
in se obuvali.

14

Bilo je meseca februarja, in tisti potoki iz Gorovja so navadno mrzli
kakor led, ker ravnokar pridejo od večnih snežnikov, iz kterih izvirajo.

Manj živahna ali manj urna, sicer tudi slabotna Bernardka
je bila še takraj male vodice. Bila je v velikih zadregah, kako
bi prebredla plitvi potoček. Bila je v nogovicah, Marijica in Ivanka
ste pa imeli gole noge v coklah. Morala se je sezuti.

Govor njenih tovarišic jo preplaši, da se zboji mrzle vode.

— Vrzite dva ali tri debele kamene v sredo potoka, reče
jima, da suhih nog pridem čez vodo.

Oni dve pobiralki drv ste že napravljali svojo malo butarico.
Niste se dali motiti, ker niste hoteli zgubljati časa.

— Stori, kakor sve me dve, odgovori Ivanka: sezuj se.

Bernardka se vda, nasloni se na velik kamen, ki je bil ondi,
in se začne sezuvati.

Ura je šla na dvanajst. Vsak čas je imelo poldan zazvoniti
po vseh cerkvah, ki so razkropljene po Pyrenejskih vaseh.

m

Ravno je vlekla z noge prvo nogovico, ko zasliši okolo sebe,
kakor da je zašumel veter, ki se je na travniku vzdignil z neko
neustavljivo močjo.

Mislila je, da se je vihar nagloma vzdignil, ter se ozre ne¬
hote. V veliko njeno začudenje so stali topoli poleg Gava po¬
polnoma nepremakljivo. Ne najmanjši piš ni zibal njih mirnih vej.

— Bržkone sem se goljufala-, reče sama pri sebi.

Se je mislila o tem šumu, pa ni vedela, kaj bi to bilo.

Začne se zopet sezuvati.

Ta hip zasliši vnovič silno šumenje nepoznanega piša.

Bernardka povzdigne glavo, pogleda pred se in zdajci zažene,
ali ne, hotela je zagnati veliko vpitje, ki je pa obtičalo v grlu.
Po vsem životu se trese, nekako onemi, oslepi in omedli pred
prizorom, ki ga je zagledala. Zgrudi se in pade na obe koleni.

Neslišan prizor se ji pokaže. Dekličino pripovedovanje, ne-
številna vprašanja, ktera so ji od tistega časa dajali mnogi bi¬
stroumni preiskovalci, natančne in malostne poedinosti, ki jih je
bila primorana pripovedovati toliko navihanim ljudem: — vse to
dela mogoče, da z varno roko, v poedinih in splošnih potezah, na¬
rišemo pretresujočo sliko čudovite Prikazni, ki se je ta trenotek
prikazala prestrašeni in razveseljeni Bernardki.

15

IX.

Vrhu Jame, pred ktero ste pripognem Marijica in Ivanka
pridno kupičili dračje; v tisti duplini, ki jo neumetno dela skala,
je stala v nadčloveški svetlobi neka ženska nepopisljive lepote.

Nepopisljivi blišč, ki je plaval okolo nje, ni ne motil ne
kvaril oči kakor solnčna svetloba. Ravno narobe, ta blišč, ki je
bil živ kakor žarki in miren kakor temna senca, je vlekel na-se-
nepremagljivo oči, ki so na njem z veseljem počivale in se v njem
kopale. Na Prikazni sami ni bilo nič meglenega ali nedoločnega.
Ni imela mračnih obrisov kake sanjaške podobe; to je bila živeča
resničnost, človeško telo, ki so ga oči imele za potipljivo, kakor
meso nas vseh, in ki se ni ločilo od navadne osebe, kakor po
svetlobi in po nebeški lepoti.

Rasti je bila srednje. Videla se je čisto mlada in bila je
čarobna, kakor da bi štela dvajset let; pa ta ubežna krasota ni
pri nji nič zgubila svoje rahle nježnosti, ampak je imela večni
značaj. Še več, v njenih Božjih potezah so se nekako družile,
pa ne v škodo lepoglasja, vse zaporedne in osamljene lepote štirih
letnih časov človeškega življenja. Nedolžna otroška odkritosrčnost,
popolna deviška čistost nježna častitljivost najvišjega materstva,
modrost, ki presega modrost vseh minolih vekov: vse to se je
družilo in strinjalo v čudovitem obličju mlade device, ne da bi
bilo eno v škodo drugemu. Komu bi jo primerjali na tem po-
kaženem svetu, kjer so žarki lepote raztreseni, razbiti in skaljeni,
ter se nam nikoli ne prikažejo brez nečiste primesi? Vsaka slika,
vsaka prispodoba bi le kazila nepopisljivi vzor. Ni je veličast¬
nosti v vesoljstvu, ni je vzvišenosti na tem svetu, ni je priprostosti
na zemlji, ki bi nam mogla dati pojem o Prikazni, in ki bi nam
pomagala, da bi jo bolje opisali. S pozemeljskimi lučicami ni¬
kakor ne moremo skazovati in razsvetljevati nebeških zvezd.

Pravilnost sama in vzorna čistost njenih potez, kjer ni bilo
nič neprimernega, nam zabranjuje, da jih nikakor ne moremo po¬
pisati. Je mari treba opomniti, da je bilo njeno okroglasto obličje
na vso moč čarobno, da so bile njene oči višnjave in ljubeznjive,
da bi skoprnelo srce vsacega, kdor bi va-nje pogledal? Ustnice
so dihale dobrotljivost in nebeško pohlevnost, čelo je razodevalo
najvišjo modrost, tako rekoč vednost vseh reči, združeno z ne¬
izmerno čednostjo.

16

Njeno oblačilo, narejeno iz nepoznanega blaga in tkano brez
dvombe v skrivnostni delavnici, kjer se oblači dolinska lilija, bilo
je belo kakor brezmadežni gorski sneg, in veličastnejše v svoji
priprostosti, kakor krasna Salamonova oprava v svoji slavi. Izpod
dolge obleke, ki se je v sramežljivih gubah tal dotikala, bile so
videti bose noge, ki so počivale na skali in lahno stale na veji
rožnega grma. Na vsaki teh deviških nog se je razcvetala skriv¬
nostna zlato-barvena cvetlica.

Okolo ledij je imela pas, višnjav kakor nebo, ki je od spredaj
visel v dveh dolgih trakovih, ktera sta se skoro prstov na nogah
dotikala. Okolo glave je imela bel pajčolan, ki je pokrival pleča in
gornji del ram, in od zadaj visel dol do roba obleke.

Na nji ni bilo videti ne prstanov, ne ovratnice, ne diadema,
ne dragih kamenov: ne ene tistih lepotij, s kterimi se človeška
ničemurnost vedno lišpa. Y pobožno sklenenih rokah je držala
molek, ki je imel jagode bele kakor sneg, verižico pa rumeno
kakor zlato klasovje. Jagode na molku so druga za drugo drsele
med prsti. Vender se pa ustnice te nebeške Kraljice niso gibale.
Ni molila rožnega venca, morebiti je le poslušala v svojem srcu
večni odmev angeljevega pozdravljenja in neskončnih prošenj po-
zemeljskih prebivalcev. Vsaka jagoda, ktere se je dotaknila, bila
je brez dvombe dež nebeških milosti, ki so padale na duše, kakor
rosne kaplje v cvetlično čašo.

Molčala je; pa njene lastne besede in čudovita dela, ktera
bodemo naštevali, morala so kasneje dokazati, da je ona bila brez¬
madežna Devica, prevzvišena in presveta Marija, mati Božja.

To Prikazen je videla Bernardka, ki se je, kakor smo že
povedali, zgrudila in naglo vrgla na kolena, ne da bi vedela, zakaj.

X.

V prvem strahu je deklica nehote prijela za molek; in drže
ga med prsti, hotela je roko prinesti do čela in se prekrižati. Pa
tako se je tresla, da ni mogla vzdigniti roke, ki je omahnila na
pripognena kolena.

Nolite timere,  „ne bojte se“, rekel je Jezus svojim učencem,
ko je prišel k njim po valovih Tiberijaškega jezera.

Pogled in smehljanje nepopisljive Device je menda ravno to
govoril mali prestrašeni pastarici.

17

Kakor da bi osrčevala deklico, prekrižala se je sama častit¬
ljivo in ljubeznjivo, kakor da vsemogočno blagoslavlja zemljo in
nebo. In Bernardkina roka se je počasi vzdigovala, kakor da bi
bila nevidljivo vzdigovana od Tiste, ki jo imenujemo pomoč kri-
stijanov, ter je ravno tisti čas naredila znamenje svetega križa.

Ego sum: nolite timere.  „Jaz sem, ne bojte se!“ rekel je
Jezus svojim učencem.

Deklica se ni nič več bala. Omamljena in oveseljena je bila,
vender je nekoliko trenotkov dvomila sama o sebi ter si je mela
oči; neprenehoma je zrla v tisto nebeško Prikazen; in ker ni
vedela, kaj bi mislila, molila je ponižno rožni venec: „Verujem v
Boga Očeta; Češčena Marija, milosti polna . . . .“

Ko skonča rožni venec z besedami: „Čast bodi Bogu Očetu
in Sinu in svetemu Duhu, od vekomaj do vekomaj,“ izgine svetla
Devica, kakor bi trenil; gotovo je odišla v večna nebesa, kjer
prebiva sveta Trojica.

Bernardki je bilo tako, kakor takemu, ki se z višave vrne
ali prekucne. Gav je še vedno tekel, grmeč med kremenjem in
razbitim skalovjem; pa to grmenje se ji je zdelo trje kakor poprej,
voda se ji je videla temnejša, okolica otožnejša, solnčna luč manj
svetla. Pred njo so Se spenjale Massabiellske skale, pod kterimi
ste njeni tovarišici iskali dračja. Vrhu Jame je bila še vedno
odprta duplina, kjer je počivala veja divje rože; pa nič nenavad¬
nega se ni ondi videlo, ne sledu ne tiru ni bilo po nebeškem ob¬
iskovanju: duplina ni bila nič več nebeška vrata.

XI.

K oliko časa je trajal prizor, ki smo ga ravnokar opisali,
Bernardka ni vedela, pa trajati je moral kake četrt ure, kakor se
d£ presoditi po tem, da je mogla premoliti en del rožnega venca.

Ko se Bernardka popolnoma zave, se sezuje, prebrede malo
vodo in dospe k svojima tovarišicama. Zamišljena je bila v to,
kar je videla, in ni se nič več bala mrzle vode. Vse otroške moči
ponižne deklice so delale na to, da bi jej še priklicale v spomin
nebeško prikazen.

Ivanka in Marijica ste pač videli, da je padla na kolena in
začela moliti; pa, hvala Bogu, to ni nič redkega med hribovskimi
otroci, in zaverovani v svoje delo se niste nič za to zmenili.

Bernardka se kar začudi nad popolno mirnostjo svoje sestre
in Ivanke, ki ste ravno tačas dokončali svoje majhno delo, in

LurSka Mat! Božja. 2

18

pridši pred Jamo začeli se igrati, kakor da se ni nič nenavad¬
nega zgodilo.

— Ali ve dve niste nič videli? vpraša ju deklica.

Še le zdaj zapazite, kako je vsa razburjena.

— Nič ne, ji odgovorite. Ali si ti kaj videla?

Ali se je zamaknenka bala govoriti o Prikazni, da ne bi
omadeževala tega, kar je napolnjevalo njeno dušo? ali je hotela
s tem razveseljevati se na skrivaj ? ali ji je branila kaka bojazljiva
boječnost? vsekako je bilo to, da se je ravnala po oni prirojeni
potrebi ponižnih duš, kakor zaklad skrivati posebne milosti, ki jih
jim Bog podeljuje.

- Če ve dve niste nič videli, odgovori, nimam vama nič
povedati.

Mali butarici ste bili narejeni. Deklice se vrnejo v Lurd.

Pa Brnardka ni mogla skriti svoje zbeganosti. Marijica in
Ivanka ste jej medpotoma prigovarjali, da bi povedala, kaj je vi¬
dela. Mala pastarica se da naposled preprositi, ko jej obljubite,
da ne boste skrivnosti izdali.

— Videla sem, reče, nekaj v belo oblečenega.

In jima po svoje popiše čudovito Prikazen.

— Glejte, to sem videla, reče h koncu; pa prosim vaju, ne
pravite tega nikomur.

Marijica in Ivanka ste verjeli. Duša je v svoji čistosti in
prvi nedolžnosti sama na sebi verna, nejevera ni zlo priprostih
otroških let. Sicer ste pa morali verjeti živi in odkritosrčni, besedi
Bernardke, ki je bila še vsa ginena in polna tega, kar je videla.
Marijica in Ivanka nikakor niste dvomili, ali ustrašili ste se.
Otroci revežev so vedno boječi. To se pač lahko razlaga: trpljenje
leti na-nje od vseh strani.

— To bi nam morebiti še kaj škodovalo, rečete. Bernardka,
ne hodimo več tjekaj.

Toliko da so prišle domov, niste mogli zaupnici male pa-
starice dolgo ohraniti skrivnosti. Marijica pove vse materi.

— To so otročarije, reče le-ta . . . Kaj mi pač pripoveduje ‘
tvoja sestra? vpraša Bernardko.

Mala deklica začne zopet pripovedovati.

Mati Soubirousova je skomolcevala. *)

*) Beseda skomolcevati se rabi v Kostanjevici na Dolenjskem v po¬
menu „z ramami zmajevati 1 *; Francoz pravi: hausser, lever les epaules, Nemec
pa: Die Achseln zucken. Opomnja prelagateljeva.

19

— Zmotila si se. To ni bilo vse vkup nič. Menila si nekaj
videti, pa nisi nič. To so bedarije in otročarije.

Bernardka je trdila svojo.

— Naj bo že karkoli, reče mati, nič več ne hodi tjekaj;
prepovem ti.

Ta prepoved zdrhne Bernardki srce.- zakaj, odkar je Prikazen
izginila, bila je njena največja želja, zopet jo videti.

Pa vda se in nič ne odgovori.

xn.

Pretečeta dva dneva, petek in sobota. Ta nenavaden do¬
godek je bil Bernardki vedno v mislih in vedno se je o njem po¬
govarjala z Marijico, z Ivanko in drugimi otroci. Bernardka je
še imela na dnu svoje duše presladki spomin na nebeško prikazen.
Strast, če smemo s to posvetno besedo zaznamovati tako čisto
čutilo, se je rodila v nedolžnem srcu majhne deklice: goreča želja,
zopet videti nepopisljivo „Gospo,“ kakor jo je ona imenovala v
svoji priprosti govorici. Kadar so jo povpraševali, če je bila ta
Prikazen podobna kteri izmed gospa, ki jih je na potu ali v cerkvi
videla, ali kteri izmed žensk, ki so bile v okolici imenitne zavoljo
svoje velike lepote, zmajevala je z glavo in se prijazno smehljala.

— Vse te niso še senca proti nji, je pravila. Ona je tako
lepa, da ni moči dopovedati, kako.

Želela jo je tedaj zopet videti. Drugi otroci bi jo bili tudi
radi videli, pa so se je bali.

XIII.

Nedeljo je solnce vzhajalo žarno in bilo je krasno vreme.
V Pyrenejskih dolinah so dostikrat nekaki spomladanjski, topli in
prijazni dnevi, ki tako rekoč zaidejo v zimo.

Ko pride Bernardka od svete maše, naprosi svojo sestro Ma¬
rijico, Ivanko in dve ali tri druge deklice, naj bi njeno mater
pregovorile, da bi nič več ne branila ter jim privolila, zopet iti k
skalam Massabiellskim.

— Morebiti je tista Prikazen kaka huda stvar, jo zavrnejo
deklice.

Bernardka odgovori, da tega ne verjame, ker še nikdar ni¬
koli ni videla tako čudovito dobrega obraza.

2 *

20

— Na vsak način, povzamejo male prijateljice, ki so bolj
znale krščanski nauk kakor revna Bartreska pastarica; na vsak
način jo je treba poškropiti z blagoslovljeno vodo. Če je hudobni
duh, bode bežal. Porečeš ji: „Če si od Boga, približaj se; če si
od hudobe, poberi se“.

To sicer niso ravno tiste besede, s kterimi se hudobni duh
izganja; pa male Lurške bogoslovke so o tem slučaju zares tako
modro in pravično sklepale, kakor bi mogel storiti le kaki Sor-
bonski doktor.

V tem otročjem zboru je bilo tedaj skleneno, da seboj po¬
nesti blagoslovljene vode. Vsled tega ugibanja je nekaki strah
spreletaval Bernardko samo.

Treba je bilo dobiti le še privoljenja.

Po obedu so ga otroci skupaj prosili. Soubirousova mati od
kraja ni hotela privoliti, rekoč, da bi ondi nemara bila nevarnost,
ker Gav teče mimo Massabiellskih skal; da bode kmalu čas iti
k večernicam, kterih ne smejo zamuditi; da šoto  otročarije i. t. d.
Pa znano je, kako nadležno in silno zna prositi kopa otrok. Yse
so obljubile, da bodo previdne in pametne, da se vrnejo o pravem
času, in mati je naposled dovolila.

Malo krdelo gre v cerkev in ondi nekoliko pomoli. Ena
Bernardkinih tovarišic je prinesla saboj pol litra, in so ga na¬
polnile z blagoslovljeno vodo.

Pridejo k Jami, pa se jim izpočetka nič ne prikaže.

— Molimo rožni venec, reče Bernardka.

Zdaj otroci pokleknejo in začno, vsak za-se, moliti.

Mahoma je bil Bernardkin obraz videti, kakor da bi se
spremenil, in se je tudi res. Nenavadna ginenost se ji je raz¬
odevala na vseh potezah; oči so se ji še bolj svetile in, kakor je
bilo videti, pile so nebeško svetlobo.

čudovita Prikazen se ji je prikazala, stoje na skali, oblečena
kakor prvikrat.

— Glejte jo, glejte! reče.

Pa žalibog! mesno zagrinjalo, ki brani videti duševna telesa,
bilo je čudovito potegneno le z njenih oči. Druge deklice so vi¬
dele samo pusto skalo in veje divje rože, ki so se zvijale in pre¬
pletale v premnogih različnih podobah ter segale do znožja tiste
skrivnostne dupline, kjer je Bernardka opazovala nepoznano Bitje.

Bernardkin obraz je bil vender tak, da ni bilo moči dvomiti
o prikazni. Ena izmed deklic potisne steklenico blagoslovljene
vode Bernardki v roke.

21

Potem se le-ta spomni, kaj je obljubila, vstane, večkrat in
krepko potrese malo steklenico ter poškropi čudovito Gospo, ki
je prav ljubeznjivo stala nekoliko korakov pred njo v duplini.

„Če si od Boga, približaj se,“ nagovori jo Bernardka.

Pri teh besedah in pri tem početju dekletovem se je Devica
večkrat pripognila in je naprej stopila skoro na skalni rob. Kazno
je bilo, da se je smehljala Bernardkini previdnosti in njenemu
bojnemu orožju; in pri imenovanju Božjega imena je njen obraz
zažarel.

„Ce si od Boga, približaj se,“ ponovi Bernardka.

Pa ko jo je videla tako lepo, tako veličastno, tako nebeško

dobrotljivo, upadlo ji je srce, da ni mogla dodati: „Poberi se, če

si od hudobe. “ Te besede, ki so ji bile nasvetovane, zdele so se

ji vpričo nepopisljivega Bitja grde, in zbežale so ji iz misli za

vselej, ne da bi ji bile prišle do ustnic.

Na novo je pokleknila in nadaljevala rožni venec; bilo je
videti, da jo je Devica poslušala, izpuščaje na molku jagodo za jagodo.

Molitev je končana, Prikazen izgine.

XIV.

V Lurd grede je bila Bernardka vsa vesela. Na dnu svoje
duše je premišljevala te tako nenavadne reči. Njene tovarišice je
obhajal nekaki strah. Spremenjenje Bernardkinega obraza jim je
bilo dokaz, da se je res razodela nadnaturna Prikazen. Vse, kar
prestopa naturo, vzbuja strah. „Umakni se od nas Gospod, da ne
umremo,“ rekli so Judje starega zakona.

— Bernardka, strah nas je. Ne hodimo več tjekaj. To,
kar si videla, utegnilo bi nam škodovati, reko mladi zamaknenki
njene boječe tovarišice.

Kakor so obljubile, prišle so deklice nazaj k večernicam.
Po Božji službi je lepi dan izvabil nekoliko ljudi na sprehod, da
so se, gredoč sem ter tje, pomenkovali pri zadnjih solnčnih žarkih,
ki so tako prijazni ob lepih zimskih dneh. Pripovedovanje malih
deklic je tam ter tam krožilo v nekterih gručah sprehajalcev.
Tako se je glas o teh čudnih rečeh začel širiti po mestu. Govo¬
rica, ki je od kraja razburila le malo druščino otrok, rasla je kakor
kipeče valovje in prodirala je zapored med različne vrste pripro-
stih ljudi. Tamošnji jako številni delavci po kamenolomih, šivilje,
rokodelci, kmetje, dekle, stare ženice in revni ljudje so se o tem

22

pomenkovali; eni so verjeli, drugi ne, tretji so se smejali, več jih
pa pretiravalo in s pravljicami olepšavalo dozdevno prikazen.
Meščanom, razen nekterih, se še vredno ni zdelo, da bi se bili s
svojo mislijo pomudili pri teh otročarijah.

čudno! Bernardkini starši so bili prepričani o popolni de¬
kletovi odkritosrčnosti, vender so imeli Prikazen za prevaro.

— Otrok je, govorili so. Mislila je nekaj videti, pa ni. To
je domišljija malega otroka.

Vender jih je motilo, in bili so časih omajani v nejeveri, ko
jim je Bernardka tako natanko in s takim prepričanjem pripove¬
dovala o prikazni. Želeli so, da ne bi več hodila k Jami, pa se
ji niso upali prepovedovati.

Vender ni tjekaj šla do četrtka.

XV.

Prve dni tedna je prišlo več priprostih ljudi k Soubirousovim
izpraševat Bernardko. Deklica je odgovarjala naravnost in na¬
tančno. Mogoče, da je bila v zmoti; pa če si jo videl in slišal,
bilo je zadosti, da si bil prepričan o njeni poštenosti. Njena po¬
polna priprostost, njena nedolžna starost, njeno živo prepričanje,
vse to skupaj je imelo na sebi nekako čudovito moč, da so ji
ljudje zaupali in večjidel verjeli. Vsi tisti, ki so jo videli in sli¬
šali, bili so popolnoma preverjeni, da ne laže, in prepričani, da se
je nekaj nenavadnega zgodilo v skalah Massabiellskih.

Vender je imela mala, nevedna deklica premalo veljave, da
bi ji bili verjeli, kar je pripovedovala zastran prikazni. Otročja
beseda ni zadoščevala, treba je bilo drugih dokazov.

Pa recimo, da se je tista Prikazen res pokazala, kdo pa
je bila? ali angelj svitlobe, ali duh teme? Je mari bila duša iz
vic, ki se potika po svetu in prosi molitve ? ali ktera oseba, ki je
v tistem kraju pred kratkim umrla v glasu svetosti in se zdaj
prikazuje v svoji slavi? — Vera je sodila po svoje, prazna vera
po svoje.

Ne vemo, ali so žalostni obredi pepelnične srede nagnili neko
mlado deklico in neko Lurško gospo k eni teh sodeb; ali je te
dve osebi nemara bela obleka Prikazni spravila na misel o mrt¬
vaškem prtu ali strašilu. Mala deklica se je imenovala Tončka

23

Peyret in je bila v bratovščini Marijinih otrok; druga pa je bila
gospa Millet. *)

— To je gotovo kaka duša iz vic, ki prosi maš, mislili ste.

Šli ste k Bernardki.

— Vprašaj tisto Gospo, kdo je in kaj hoče, rečete ji. Naj
ti pove; ali še bolje, ker je morebiti ne bi mogla razumeti, naj
ti rajše napiše.

Bernardka, ki jo je neka notranja moč silno vlekla k Jami,
dobi od staršev vnovič privoljenje; in drugi dan, 18. februarja,
petek, gre k polšesti maši in ob šestih, za svitanja, se napoti k
Jami. Z njo ste šli Peyretova Tončka in Milletova gospa.

XVI.

Gospod Laffittejev mlin je bil že popravljen, in kanal, ki
ga je gonil, odprt; zatorej ni bilo mogoče na namenjeni kraj do¬
speti po Chaleškem otoku, kakor poprej. Treba je bilo vbreg iti
na Espeluge po jako slabem potu, ki pelje v Lurško šumo, potem
zopet navzdol stopati k Jami, po nevarnih potih, med skalovjem
in strmim, peščenim Massabiellskim gričem.

Bernardkini tovarišici se nekoliko prestrašite teh nepričako¬
vanih težav. Nasproti se je pa zamaknenka, pridši na tisti kraj,
nekako tresla samega hrepenenja, naglo priti k Jami. Zdelo se
ji je, da jo nekaj nevidJjivega vzdiguje in nenavadno osrčuje.
Da-si je bila sicer slabotna, čutila se je ta trenotek močno. Za¬
čela je tako naglo stopati v klanjec, da ste jo Tončka in Milletovka
težko dohajali, če ste tudi bili v najboljših letih. Videti je bilo,
kakor da je nanagloma izginila njena naduha, ki ji je branila
naglo hoditi. Pridši na vrh ni bila ne utrujena, ne zasopena.
Medtem ko je pot lil z njenih tovarišic, bil je njen obraz miren
in brez potu. Po skalovju je šla navzdol, da-si vprvič, tudi ravno
tako lahko in urno, v svesti si, da jo neka nevidljiva moč drži in
vodi. Po tistih jako strmih krajih, v sredi valečih se kamenov,
nad prepadom, je hodila tako varno in tako brezskrbno, kakor po
prostorni in ravni veliki cesti. Milletovka in Tončka niste mogli
tako hoditi. Po tako nevarnem potu ste šli navzdol, kakor je bilo
treba, zložno in previdno.

*) Te dve osebi še živite.

Vse osebe, ki so imenovane v teh bukvah, žive še; razen, če o kteri
nasprotno povemo. Bralci jih potemtakem lahko povprašajo in se prepričajo
o resničnosti naših besedi. (Opazka pri pni izdaji).

24

Zato je tudi Bernardka nekoliko minut prej prišla k Jami.
Poklekne in začne moliti rožni venec, gledaje duplino, ki je bila
še prazna, in ktero so lepšale veje divje rože.

Kar zavpije. Že dobro znana nebeška svetloba zažari zadaj
v duplini. Zasliši glas, ki jo kliče. Čudovita Prikazen je zopet
stala nekoliko korakov nad njo. Prekrasna Devica nagne proti
otroku svoj obraz, ki se je ves svetil v večni jasnosti. Migne ji
z roko, da naj se približa.

Ta trenotek pridete po velikih težavah njeni tovarišici. Za¬
pazite, da je dekletov obraz spremenjen.

Zamaknenka ju je slišala in videla.

— Je že tukaj, reče. Miga mi, naj stopim bliže.

— Vprašaj jo, če je huda, da sve tukaj s teboj; če je huda,
odideve.

Bernardka pogleda Devico, le nji vidljivo, posluša nekaj časa
in se obrne k tovarišicama.

— Lahko ostanete, odgovori jima.

Obe ženski pokleknete poleg deklice in prižgete blagoslovljeno
voščeno svečo, ki ste jo prinesli saboj.

Gotovo je bilo prvikrat od stvarjenja sveta, da je taka luč
gorela v tem divjem kraju. To tako priprosto dejanje je nekako
posvečevalo svetišče, ter je imelo na sebi nekaj skrivnostno slo¬
vesnega.

če je to bila Prikazen od Boga, ne ugasne nič več tisto
znamenje vidljive molitve, tisti ponižen plamenček, ki ste' ga na¬
pravili dve revni ženski iz dežele; marveč dan na dan se bode
večal v dolgi vrsti stoletij. Naj se piš nejevere še tako upira in
usaja, naj se vihar preganjanja še tako vzdiguje; ta plamen, ki
ga vžiga vera ljudstva, se bode vedno, naravnost in neugasljivo
vzdigoval k Božjemu tronu. Ko so te priproste roke, gotovo ne
vedoč zakaj, prvikrat nažgale luč pri tej nepoznani Jami, kjer je
molila deklica, takrat je pokala zarija, od kraja bleda, a polagoma
v blišču zlata in škrlata; in izza hribov je začelo vzhajati solnce,
ki je imelo nemudoma, skozi megle, razliti svojo luč po zemlji.

Bernardka je zamakneno gledala brezmadežno Lepoto. Tota
pulchra es amica mea, et macula non est in te.  „Vsa si lepa, pri¬
jateljica moja, in madeža ni na tebi.“

Njeni tovarišici ji rečete na novo:

— Stopi bliže k nji, kadar te kliče in ti miga. Približaj se
ji. Vprašaj jo, kdo je, zakaj semkaj hodi? ....  Ali je duša iz
vic, ki potrebuje molitev in želi, da bi se za-njo maševalo ? . . . .

25

Prosi jo, naj na ta papir zapiše, kaj želi. Pripravljene smo storiti
vse, karkoli hoče, vse, kar je potrebno za njen mir.

Deklica vzame od njiju papir, črnilo in pero pa gre proti
Jami. Prikazen jo je osrčevala z materinskim pogledom, da naj
le bližje pride.

Toda pri vsakem koraku, ki ga je storila deklica, umakne
se Prikazen nekoliko not v duplino. Bernardka jo za trenotek
zgubi iz oči in pride pod obok spodnje Jame. Tukaj zopet zagleda
žarečo Devico v duplini, tudi nad saboj, pa veliko bližje.

Bernardka stopi na prste, spne se in steza male ročice in
majhno telo, da bi nadnaturnemu Bitju podala pisalno orodje.

Tudi njeni dve tovarišici pristopite, da bi poslušali razgovor,
ki se je imel začeti. Pa Bernardka, ne da bi se ozrla, in kakor
na povelje Prikazni, d& jima znamenje z roko, da naj se nikar
ne bližate. ,

Vsi zbegani se nekoliko v stran umaknete.

— Gospa, reče deklica, če mi imate kaj povedati, bodite
tako dobri in zapišite, kdo ste in kaj želite.

Božja Devica se nasmehne na to priprosto prošnjo. Odpre
ustnice in spregovori:

— Ni treba pisati tega, kar ti imam povedati, pravi. Bodi
le tako dobra in hodi semkaj štirnajst dni.

— Obljubim, reče Bernardka.

Devica se zopet nasmehlja in pokaže z znamenjem, da je
zadovoljna, da se popolnoma zanese na besedo štirnajstletne revne
kmetiške deklice.

Vedela je, da je mala Bartreska pastarica taka, kakor tisti
nedolžni otroci, ki jih je Jezus rad božal po plavolasih glavah,
rekoč: „Nebeško kraljestvo je za tiste, ki so tem podobni / 1

Na Bernardkino besedo je tudi ona slovesno obljubila:

— In jaz ti rečem, da te storim srečno, ne na tem svetu,
ampak na onem.

Deklici, ktera ji je obljubila nekaj dni, zagotovi ona, v
plačo, večnost.

Bernardka se vrne k tovarišicama, pa tako, da ni izpustila
Prikazni iz oči.

Vanjo gledaje zapazi, da Devica dolgo in dobrohotno gleda
Peyrotovo Tončko, ki je bila še neomožena in v bratovščini Ma¬
rijinih otrok.

Pove jima, kaj se je ravnokar godilo.

— Zdaj ravno tebe gleda, reče zamaknenka Tončki.

Le-to so te besede, močno pretresle; in od tistega časa živi
tako rekoč ob tem spominu.

— Vprašaj jo, rečete ji. če dovoljuje, da bi te me dve, ta
dva tedna, spremljali semkaj vse dni.

Bernardka se obrne k Prikazni.

— Lahko pridete s teboj, odgovori Devica, in še drugi z
njima. Želim tukaj videti več sveta.

Te besede izreče in izgine, pustivši za saboj tisto jasno
svetlobo, od ktere je bila obdana in ki se je polagoma razgubila.

Ta pot, kakor tudi drugekrati, zapazila je deklica nekaj po¬
sebnega, kar se ji je zdelo kakor postava za tisto nebeško svetlobo,
ki je obdajala Devico:

— Kadar imam prikazen, pravila je v svoji govorici, za¬
gledam najnaprvo luč in potem šele „ Gospo ; 11  kadar prikazen
neha, izgine pa najnaprvo „Gospa“ in potem šele svetloba.

-=>£>-$<8kš-<3<=-

DRUGA KNJIGA.

L

Lurd pridši je morala Bernardka povedati svojim staršem,
kaj da je obljubila skrivnostnij Gospej, da mora hoditi k
rv'/  Jami štirnajst dni zapored. Tončka in Milletovka ste od
* T 1  svoje strani pripovedovali, kaj da se je zgodilo, da se je de¬
klica čudovito spremenila pri zamaknenju; pravili ste, kaj je Pri¬
kazen govorila, in kako jih je vabila, naj tjekaj hodijo dva tedna.
Glas o teh čudnih rečeh se je precej razletel na vse strani, razširil
se je prav naglo med priprostim ljudstvom ter je tamošnje pre¬
bivalce jako jako vznemiril, bodiže v tem ali drugem smislu.
Tisti petek, 18. februarja leta 1858, je bil ravno semanji dan v
Lurdu. Prišlo je, kakor po navadi, mnogo sejmarjev; tako se je,
še tisti večer, novica o Bernardkinih prikaznih, naj so bile res ali
ne, razširila po hribih in dolinah, v Bagneres, v Tarbes, v Cauterets,
v Saint-Pe, v Nav, na vse kraje departementa in po mestih, ki
stoje prav blizu Bearna. Drugi dan jih je bilo že kakih sto oseb
pri Jami, ko je Bernardka tje prišla. Tretji dan jih je bilo kakih
štiri ali pet sto. Nedeljo zjutraj jih je prišlo več tisoč.

Pa kaj so videli? kaj so slišali pod tistimi divjimi skalami?
Nič, prav nič, kakor revno deklico v molitvi, ki je rekla, da nekaj
vidi in sliši. Cern neznatnejši je bil na videz uzrok, tem težav¬
nejše je bilo, po človeško razlagati učinek.

Terni ljudje so ugibali: nekaj mora biti, ali se nebeški
odsvit zares vidi nad deklico, ali- je pa nad množice prišel duh
Božji, ki nagiblje srca, kamor hoče. Spiritus ubi vult spiral.

Bilo je kazno, da je te ljudi, na besedo nevedne pastarice,
vzdignil neki električni tok, neka nepremagljiva moč, ki se ji nihče
ni mogel ustaviti. Edino le o tem se je govorilo: po zidališčih
in delavnicah, v družinah in shajališčih, med svetovnimi in duhovni,

28

pri revežih in bogatinih, po družbah, po kavarnah in gostilnah,
po trgih in cestah, zvečer in zjutraj, očitno in neočitno. Ali je
bil kdo tej govorici prijazen ali sovražen, ali ne eno ne drugo,
ampak samo radoveden ali željan izvedeti resnico: ni ga bilo v
okolici človeka, ki se ne bi bil tačas jako, rekel bi, edino pečal
in zanimal za te nenavadne dogodke.

Ljudje niso čakali, da bi bila Prikazen sama povedala svoje
ime. — Gotovo je to presveta Devica, govorila je množica na
vseh straneh.

Jako majhna je bila sama na sebi veljavnost trinajst- ali
štirnajstletne deklice, ki je trdila, da vidi in sliši, kar nihče drugi
ni ne videl ne slišal; zato so tudi tamošnji modrijani, ki žive ob
širokoustnih člankih časnikov, lahko napadali prazno vero:

— Ta deklica še nima dosti let za prisego; sodnija bi jo še
težko sprejela za pričo v malostni reči: in zdaj ji hote verjeti, ko
govori o nemogočem dogodku, o prikazni! ... Ali ni jasno, da
je to sleparija, ki so jo napravili' njeni starši ali pa strankarski
duhovni, da bi kovali denar? Dvoje zdravih oči je zadosti, da se
jasno pregleda ta puhla sleparija.

Nekteri izmed tistih, ki so tako besedičili, hoteli so videti
Bernardko, izpraševati jo in biti pri njenih zamaknenjih. Deklica
je odgovarjala priprosto, odkritosrčno in si ni nič nasproti govorila.
Njeni odgovori so imeli na sebi toliko resničnosti, da se ni mogel
nobeden motiti; zato so bili o njeni popolni odkritosrčnosti pre¬
pričani tudi taki ljudje, ki so bili polni predsodkov. Kar se tiče
zamaknenj, povedali so tisti, ki so videli v Parizu najimenitnejše
glediščne igralke naših časov, da umetnost ne zmore kaj takega.
Trditev, da je to bila sleparija, se ni vzdržala štiri in dvajset ur.

Zdaj so pa usta odprli zdravniki, ki so pustili od kraja mo¬
drijane govoriti.

— Popolnoma poznamo to stanje, rekali. so. To ni nič po¬
sebnega. Ta mala deklica odgovarja odkritosrčno, prav odkrito¬
srčno; ali moti se: misli videti, pa ne vidi, misli slišati, pa ne
sliši. Kar se tiče njenih zamaknenj, so enako resnična, in kaj ta-
cega ne more delati ne sleparija ne umetnost; to razlaga zdra¬
vilstvo. Soubirousova deklica je bolna: ima krč. Možgani so se
ji zmešali, mišice in čutnice so se ji pokazile; tako se razlagajo
prikazni, zavoljo kterih dela ljudstvo toliko hrupa. Nič se ne da
laglje razložiti.

Mali ondotni tednik, Lavedan,  napredni časnik, ki je na¬
vadno izhajal prekasno, odložil je svoj tisk za en ali dva dni, da

29

bi govoril o tem dogodku, in je v jako sovražnem članku povzel
visoka modrovanja, ki so se izlegla v krepkih glavah tamošnjih
modrijanov in zdravnikov. Takrat, petek večer ali soboto, je bila
stvar že jasna in nihče ni več mislil, da bi deklica sleparila; tudi
gospodje prostomaltarji niso nič več tega trdili, kar se d& dokazati
iz vseh takratnih Časnikov.

Kakor ima visoka kritika sploh navado v verskih rečeh, začel
je dobri Lavedanov  urednik nekoliko obrekovati in dopovedovati,
da so Bernardka in njeni tovarišici tatice:

— Tri mlade deklice so šle nabirat vej, ki so ostale od
dreves, posekanih pred mestnimi vrati. Ko so zapazile, da jih je
lastnik zasačil zbežale so in tekle na vso moč v Jamo, ki je blizu
pota, po kterem se gre v Lurško šumo. *)

Prostomaltarji so zmirom pisali zgodovino na tak način. Po
tem poštenem uvodu, ki priča jasno o dobri volji in čudoviti pra¬
vičnosti, opisal je Lavedanov  urednik še dosti natanko dogodke
same, ki so se vršili pri Massabiellskih skalah.

Pristavil je: „Ne bomo naštevali premnogih govoric, ki kro¬
žijo o tej reči; povemo samo to, da hodi mlada deklica vsak dan
molit k Janinemu vhodu, z voščeno svečo v roki, spremljana od
več kakor pet sto oseb. Ondi je videti, da od največe zbranosti
preide k sladkemu smehljanju, in da se potem prav res zamakne;
solze se ji udirajo iz oči, ki so nepremakljivo in neprenehoma
uprte v tisti kraj Jame, kjer misli videti sveto Devico. — Svojim
bralcem bodemo dajali vedeti, kako se bodo razvijale te reči, ki
dobivajo vsak dan novih privržencev."

O sleparstvu ni nič več besede. Lavedan  je pač čutil, da
kaj takega ne bi nobeden verjel, kdor se je le enkrat razgovarjal
z deklico, kdor je Bernardko le enkrat videl v zamaknenju, kdor
je le enkrat videl solze, ki so se čas ter čas udrle po njenih licih.
Da bi mu ljudje rajše verjeli, delal se je izvrstni urednik, kakor
da pomiluje deklico zavoljo njene bolezni. V sladkem pomilovanju
je ni drugače imenoval, kakor: „revno zamaknenko . 11  „Vse kaže,“
je rekel, „da krč zvija mlado deklico . 11

„Goljufana je, krč jo napada, “ to so bile velike besede
Lurških učenjakov. — „Dobro vedite , 11  ponavljali so pogostoma,
„da ni nič nadnaturnega, česar ne bi veda obsodila. Veda razlaga
vse; le kar ona reče, je res. Ona primerja, ona sodi, ona vidi le

*) Tako Lavedan,  18. februarja 1858. Ge je tudi ta dan zapisan, izišla
je ta številka v resnici šele 19. zvečer ali pa 20., kar pričajo v tekstu do¬
godki sami, in pri naznanilih, izpisek sodbe, ki še ni bila storjena 18. februarja.

30

dogodke. Nadnaturne reči so bile dobre v tistih stoletjih neved¬
nosti. ko je svet tičal v praznih verah in še ni znal opazovati in
preiskovati; zdaj jih pa kličemo na korajžo: tukaj smo. — Glejte
neumnost ljudi! Ker je neka mala deklica bolna, ker v mrzlici
počenja bedarije, vpijejo prazne glave: čudež je, čudež! Mera člo¬
veške neumnosti mora biti res zvrhana, da vidi Prikazen, kjer je
ni, da sliši glas, kterega nihče ne sliši. Naj dozdevna Prikazen
ustavi solnce kakor Jozua; naj udari po skali kakor Mojzes, da
začne voda iz nje teči; naj ozdravlja neozdravljive bolnike; naj
zapoveduje naturi kakorkoli: no, potem bodemo verjeli. Pa kdo
ne ve, da se takšne reči nikoli ne zgode in se tudi nikoli niso
godile ?“

Tako, s temi in enakimi besedami so modre glavice Lurških
zdravnikov in modrijanov od jutra do večera razlagale Bernardkino
zamaknenje.

Večina teh ljudi je že dovolj videla Bernardko, da je morala
priznati: deklica ne slepari. To je bilo zadosti njih preiskovalnemu
duhu. Ker je Bernardka sama verjela, da se jej prikazen prikazuje,
sklepali so, da mora biti nora ali pa da ima krč. Da bi bilo le
mogoče, to še kako drugače razlagati, ni pripustila njih krepka
učenost. Če si jim rekel, preiskovati dogodke, še nadalje opazo¬
vati deklico, hoditi k Jami, ogledovati vse poedinosti teh čudovitih
prikazni, tedaj so skomolcevali in se modrijansko smehljali, rekoč:
„Mi vse to vemo iz glave. To so znani slučaji. Predno mine
mesec dni, bode ta deklica popolnoma nora, in najbrže tudi
mrtvoudna. “

Vender so pa nekteri modrovali tudi nekoliko drugače.

— „Take prikazni so redke“, rekel je eden najimenitnejših
mestnih zdravnikov, doktor Dozous; „in kar se mene tiče, nečem
zamuditi prilike, da jih ne bi skrbno opazoval. Privrženci nad-
naturnih reči kažejo zdravnikom nd-nje prepogosto, da me ne bi
radovednost gnala, natanko in do dna, na lastne oči in po skušnji
preiskovati te prikazni, ki se mi danes gode pred očmi.“

Gospod advokat Dufo in več udov sodnije, gospod sodnijski
predsednik Pougat in še veliko drugih je sklenilo, napovedanih
štirnajst dni, jako natančno opazovati reči in biti na vso moč
blizu zamaknene deklice, čem bolj so se reči razvijale, tem več
so dobivale opazovalcev.

Nekaj zdravnikov, nekaj domačih Sokratov, nekaj tamošnjih
modrijanov, ki so se imenovali Voltairjevci, da bi jim svet verjel,
da so brali Voltairja, ustavljalo se je svoji lastni radovednosti in

31

si je štelo v čast, da jih ni bilo videti med neumno množico, ki
je vsak dan naraščala. Kakor se skoro zmiraj godi, imeli so ti
strastni zagovorniki svobodnega preiskovanja načelo, nič ne pre¬
iskovati. Pri njih ni bila nobena reč vredna opazovanja, ktera je
hodila navskriž z njih nespremenljivimi verskimi članki, ki so jih
zajemali iz katekizma svojih časnikov. Z visočine svoje nezmot¬
ljive modrosti, od vrat svojih štacun, izpred kavaren, iz oken kre¬
sije so ti duhovi prve vrste prav zaničljivo ogledovali neštevilno
množico ljudi, ktere je neka vrtoglavost nesla k Jami.

n.

Vsi ti dogodki so, kar se lahko razume, močno pretresli du¬
hovščino, ki se pa vender ni nič vmes vtikala, kar je bilo prav
pametno.

Kakor ves svet, zavzela se je tudi duhovščina nad nena¬
vadnimi dogodki, ki so hitro obrnili nd-se očitno pozornost, in se
je močno prizadevala, izpoznati njih naturo. Tamošnji Voltairjevci
so videli v obilnosti svojih nazorov le en pot, po kterem bi se
dale reči razložiti; duhovščina jih je pa videla več. Dogodki so
bili lahko naturni; in v tem slučaju je bila lahko jako zvita sle¬
parija ali prav nenavadna bolezen: pa mogli so biti tudi nadna-
turni; in tedaj je bilo preiskovati, če so bili od hudobnega duha
ali od Boga. Bog ima svoje čudeže, hudič pa svoja sleparstva. —
Duhovščina je vedela vse to, zato je tudi sklenila, jako skrbno
preiskovati najmanjše okolnosti dogodkov, ki so se vršili. Sicer
je pa že od prvega začetka prav nezaupljivo sprejemala govorico
o tako nenavadnih dogodkih. Pa ker so bili le-ti lahko od Boga,
m hotela nepremišljeno izreči svoje sodbe.

Deklica, ki je tako naglo zaslovela v tistem kraju, bila je
popolnoma neznana mestni duhovščini. Dva tedna sem, odkar se
je vrnila v Lurd k svojim staršem, hodila je sicer k nauku; pa
gospod Pomian, ki je tisto leto učil otroke, je ni poznal. Mogoče,
da jo je vprašal enkrat ali dvakrat, ne da bi bil vedel za njeno
ime in ne da bi se bil posebno zmenil za njo: zgubila se je med
množico otrok ter je bila še nepoznana, kakor sploh tisti, ki pri¬
dejo zadnji v šolo. Ko so že množice drle k Jami, tretji dan
tistih dveh tednov, ki si ju je izgovorila skrivnostna Prikazen,
pokliče jo gospod Pomian po imenu, kakor je imel navado, kadar
je hotel izpraševati; želel je poznati nenavadno deklico, o kteri se

32

je govorilo vse povsod. Na ime „Bernardka Soubirousova" je po¬
nižno vstala majhna, dosti slabotna in revno oblečena deklica.
Duhoven ni zapazil na nji druzega, kakor njeno priprostost in
njeno neznansko nevednost v verskih rečeh.

Tačas je v fari župnikoval duhoven, ki ga moramo opisati.

Gospod Pevramale, takrat star kakih petdeset let, je bil že
dve leti župnik pa dekan mesta in Lurškega okraja. Ta mož
je bil po naturi osoren in morebiti silen v ljubezni do dobrega. Milost
Božja ga je ukrotila; vender je čas ter čas pokazal svojo prvotno
robatost; pa bil je dobra duša. Nježna in vsemogočna roka Božja
ga je naredila kristijana in duhovna. Njegova prirojena razdraž¬
ljivost se je sprevrgla v čisto vnetost do hiše Božje; popolnoma
se je pa polegla v vsem, kar se je tikalo njega samega.

Na prižnici je bila njegova vedno apostoljska beseda časih
ostra; pobijal je vse, kar je bilo napačno, in se je odločno in po¬
gumno boril proti razvadam in nerodnostim, naj so prihajale od
koderkoli. Imenitni meščani, ki so bili od vnetega dušnega pa¬
stirja bičani večkrat zavoljo kake pregrehe ali nerodnosti, zagnali
so pogostoma krik nejevolje. Pa on se ni zbal in je z Božjo po¬
močjo zmagal skoro vselej.

Natančni ljudje so nadležni, in redkokedaj se jim prizanese
brezobzirnost in odkritosrčnost, ki jo kažejo v besedi. Njemu pa
niso nič zamerili: zakaj, kadar so ga videli korakati s pozašito in
popravljeno duhovsko suknjo, z zakrpanimi škornji, s ponošenim
tri oglatim pokrivalom, vedeli so, da je denar porabil za reveže,
ne za obleko. Ta duhoven, tako oster v nravnosti in naukih, je
bil neznansko dobrega srca, in je svoj dedinski del razdelil med
reveže, kar je mogel najbolj na skrivnem. Pa njegova ponižnost
ni mogla skriti njegove dobrotljivosti, kakor je hotel: zahvalnost
revnih je govorila: zasebno življenje se prav naglo in jasno presodi
po malih mestih; in častilo ga je vse. Kdor je le videl, kako so
se mu ljudje odkrivali, kadar je mimo šel po cesti; kdor je le
slišal, kako so ga reveži, sede na pragih, po domače, prisrčno in
zadovoljno pozdravljali: „dobro jutro, gospod župnik 1 ', moral je
uganiti, da neka sveta vez, vez ponižne dobrotljivosti, druži pa¬
stirja in ovce. Prostomišljaki so govorili o njem; „ Časih je siten,
pa je dobrih rok in ni volčjak na denar. To je najboljši človek,
če ima tudi duhovsko suknjo. “

V zasebnem življenju je bil na vso moč zaupljiv in dober,
da ni nikoli nič slabega mislil, in se je celo časih dal goljufati
ljudem, ki so zlorabili njegovo dobrotljivost; kot duhoven je bil

33

previden, celo nezaupljiv v vsem, kar se je tikalo njegove službe
in večne koristi svete vere. Kot človek je bil časih lahko osle¬
parjen, kot duhoven nikoli. Vsak stan ima svoje milosti.

Ta izvrsten duhoven je imel poleg apostoljskega srca trdno
stanovitnost in značaj, ki se kratkomalo ni dal omajati, kadar se
je pletlo za resnico. Dogodki so imeli kmalu pokazati te pre-
imenitne lastnosti. Božja previdnost je imela svoje namene, da
ga je tačas dejala v Lurško mesto. *)

Gospod Peyramale je zastran Jamskih dogodkov krotil svojo
nepočakno naturo ter je prepovedal svoji duhovščini, le en korak
narediti in se pokazati pri Jami; tudi sam ni hotel tjekaj iti;
sklenil je čakati, da se dogodki določno razvijejo, da se razodenejo
dokazi v tem ali drugem smislu, in da duhovska gosposka izreče
svojo sodbo.

Nekterim izvedenim in zanesljivim svetovnikom je naložil, da
naj gredo k skalam Massabiellskim vselej, kadar pojde tjekaj
Bernardka in množica, in da mu naj, dan na dan in od ure do
ure, sporočajo vse, kar se vrši. To je storil zato, da bi vse iz¬
vedel, in ob enem, da ne bi duhovščine v ničemer osramotil pri
teh rečeh, ki so bile še dvomljivega značaja.

„Pustimo vse pri miru,“ rekel je nepotrpežljivim. „Ce smo
po eni strani na vso moč dolžni, jako skrbno preiskovati dogodke,
ki se gode ta trenotek, brani nam po drugi strani najnavadnejša
previdnost, osebno iti med množico, ki k Jami dere, prepevaje
pesmi. Nikar ne hodimo tjekaj, in varujmo se, da s svojo pri-
čujočnostjo ne potrdimo sleparstva ali zmote, ali pa tudi, da pre¬
zgodaj ne obsodimo in pobijamo dela, ki je morebiti od Boga.

„Da bi tjekaj hodili kot navadni gledalci, to ni mogoče v
obleki, ktero nosimo. Ko bi videli ljudje duhovna v svoji sredi,
zbirali bi se sami od sebe okolo njega, da bi jih vodil in da bi
z njimi začel moliti. No, če bi se vdal očitni nadležnosti ali
lastni nepremišljeni vnetosti, in bi se kasneje pokazalo, da so te

*) Iz globočine srca prosim, naj mi gospod Peyramale ne zameri, da
sem ga tukaj hvalil; vem, da ga hode to grozno bolelo. Moral sem mučiti
njegovo ponižnost, ker to zahteva korist resnice; poleg tega sem pa tudi kot
pisec te zgodovine dolžan, povedati vse, da se razvidijo skrivni Božji poti in
očitno delovanje Njegove roke.

Kot zgodovinar pišem brez osebnega sovraštva in prijateljstva. Imam
za dolžnost, in sem trdno sklenil, razložiti resnico, kakor mi jo Bog pripušča
videti in slišati, naj že ranim ponižnost dobrih ali ošabnost hudobnih.

Opazka v prvi izdaji.

3

Lurska Mati Božja.

34

prikazni zmota ali laž, kdo ne izprevidi, kako močno bi bila vera
osramotena po duhovščini? Ko bi se pa uprl, in bi kasneje Božje
delo postalo očito, ali ne bi ta upor imel ravno tistih slabih
nasledkov ?

„Ce bi se vtikali v te reči, dajali bi le priliko, da bi se
Bog zaničeval, bodiže v delu, ki ga misli izvršiti, bodiže v sveti
službi, ki jo je blagovolil nam izročiti. Torej mirujmo . 11

Nekteri so v ognju svoje vnetosti tiščali, naj bi se kaj storilo.

— „Prav nič , 11  odgovarjal je stanovitno, „prav nič se ne
smemo vmes vtikati, če se zraven ne prikaže kaka očitna krivo-
vera, kaka prazna vera, kaka nerodnost. Če bi pa to bilo, potem
še le bi nam dogodki sami jasno pokazali našo dolžnost. Po
slabem sadju bi izpoznali slabo drevo, in bi morali na prvo slabo
znamenje prihiteti, da bi obvarovali svojo čredo.

„Pa dosle se ni še nič takega zgodilo: ravno narobe. Mno¬
žice le prosijo Marijo v največji zbranosti, in pobožnost ljudi rase,
kakor je videti.

„Mi tedaj od svoje strani samo preiskujmo, kakor je treba,
in pričakujmo najvišje določbe, ki jo ima škofovska modrost izreči
o teh dogodkih.

„če so ti dogodki od Boga, ne potrebujejo nas nič, in vse¬
mogočni Bog bode dobro vedel, brez naše slabe pomoči, premagati
vse ovire in izvesti svoj namen.

„Če pa ti dogodki niso od Boga, pokazal nam bode sam,
kedaj imamo vmes stopiti, da jih pobijamo v Njegovem imenu.

„Ob kratkem: — Pustimo Božjo previdnost delati . 11

Taki so bili pametni uzroki, pomisleki velike modrosti, ki so
v teh okolnostih nagnili gospoda župnika Peyramale, da je vsem
svojim podložnim duhovnom naravnost prepovedal, hoditi k skalam
Massabiellskim, in da tudi sam ni šel tjekaj.

Tarbski škof, milostljivi gospod Laurenc, je potrdil to pre¬
vidno prepoved in jo je raztegnil celo na vse duhovne svoje ško¬
fije, rekši, da se naj nikakor ne vtikajo v Lurške dogodke. Kadar
je bil kak duhoven, v spovednici ali kje drugje, vprašan zastran
romanja k Jami, imel je odgovor že pripravljen:

— „Mi sami ne hodimo tjekaj, zato tudi ne moremo izreči
sodbe o dogodkih, kterih dovolj ne poznamo. Sicer je pa vsakemu
verniku dovoljeno, tjekaj hoditi, če se mu hoče, iu preiskavati
dogodke, o kterih Cerkev dosle ni še nič določila. Hodite tjekaj
ali ne: mi vam ne svetujemo, pa tudi ne branimo, — mi vam ne
dovoljujemo, pa tudi ne prepovedujemo . 11

35

Povedati moramo, da je Mio za duhovščino jako sitno, ker
ni smela k Jami: zakaj, vsak duhoven se je moral v tem slučaju
boriti ne le proti nadležnemu pritiskanju ljudi, ampak tudi proti
samemu sebi, ker je vsak, gotovo po pravici, želel biti osebno pri
nenavadnih rečeh, ki so se morda imele zvršiti.

Da-si tudi je vleklo duhovščino k Jami, vender je ostala
doma. Ne en duhoven se ni prikazal med množicami, ki so bile,
kakor morje, nanagloma vzdignene od neznane moči in gnane k
skrivnostni skali, kjer se je nadnaturna Prikazen pomenkovala z
otrokom. Bog, ki je nevidljivo vodil vse reči, dal je svojim du¬
hovnom moči, da niso odnehali neslišani deročini in da so ne¬
premakljivi ostali sredi čudovitega gibanja. Ta velika vzdržnost
duhovščine je morala pokazati očitno, da roka in delovanje ljudi
ni imelo nič opraviti pri teh dogodkih, in da je treba tem pri¬
kaznim uzroka iskati drugje, to je, v nebesih.

m.

Vender to še ni zadostovalo. Resnica potrebuje še druge
poskušnje. Treba je, da brez kake zaslombe, čisto sama in z
lastno močjo, premaga velike človeške moči, ki proti nji zdivjajo.
Zatorej mora imeti preganjavce, divje sovražnike, protivnike, ki
znajo prav dobro stavljati zadrge. Kadar gre resnica skozi to
poskušnjo, tresejo se maloverni in se boje, da ne bi bilo Božje
delo uničeno. Quid timetis modicae fideif  „Kaj se bojite malo¬
verni ?“ Ti ljudje, ki zdaj groze resnici, bodo ji v prihodnjosti
podpora.

Ti strastni sovražniki pričajo pred očmi stoletij, da tako delo
ni bilo ustanovljeno na skrivaj in v temi, ampak pred očmi so¬
vražnikov, kterim je bilo mari, vse videti in vse nadzorovati; pri¬
čajo, da ima tako delo podlago krepko, ker ga toliko združenih
moči ni moglo omajati, še takrat ne, ko se je vzdigovalo v svoji
začetni slabosti; pričajo, da ima podlago čisto, ker niso mogli na
njem zapaziti ne napake ne madeža, dasi tudi so vsako reč pre¬
iskovali s povekševalnikom zlobe in sovraštva. Sovražniki so za¬
nesljive priče, ki prihodnjim rodovom pričajo nehote na korist
tega, kar so hoteli ovreti ali ugonobiti. Ce so bile prikazni na
skalah Massabiellskih začetek Božjega dela, bila je po tem takem
potrebna ne le zdržnost duhovščine, ampak tudi sovražnost mo¬
gočnežev sveta.

3 *

36

Bog je tudi za to poskrbel.

Ko je duhovska gosposka ravnala previdno, kakor je nasvetoval
Lurški župnik, pečala se je tudi deželska gosposka za nenavadno gi¬
banje, ki je polagoma vzburilo ves departement in prestopilo že
meje Bearnske.

Če se tudi ni nič nerodnega zgodilo, vender so te pobožne
množice romarjev delale preglavico nezaupljivi gosposki.

Ali ni posredka v imenu svobode vesti, da bi se branilo
tem ljudem moliti, in zlasti moliti ondi, kjer se jim je prav zdelo ?
To je bilo vprašanje, ki si ga je stavil uradni liberalizem.

Različni uradniki: g. Dutour, cesarski prokurator; g. Duprat,
mirovni sodnik; župan, namestnik, policijski komisar, in še veliko
drugih je bilo, ki so se ustrašili ali ki so bili plat-zvona. V sredi
devetnajstega stoletja se je nanagloma pokazal čudež, ne da bi
bil prej prosil dovoljenja in odobrenja; to se je nekterim zdelo
neprenosno zaničevanje omike, napad na državno varnost. Da bi
se rešila čast našega razsvetljenega veka, bilo je potreba napraviti
red. Večina teh gospodov sicer ni verovala, da bi bile nadna-
turne prikazni mogoče, in v teh ni druzega videla, kakor sle¬
parstvo ali bolezen. Vsekako se jih je mnogo upiralo instinktivno
vsakemu dogodku, ki je mogel, naravnost ali nenaravnost, po¬
množiti veljavo vere, proti kteri so imeli skrivne presodke ali
očitno sovraštvo.

Ne da bi ponavljali, kar smo ravnokar povedali, čudno je
zares videti, da nadnaturne reči, kadarkoli se prikažejo na svetu,
najdejo vselej, pod različnimi imeni in oziri, ravno tisto naspro¬
tovanje, ravno tisto malomarnost in ravno tisto vernost. Ob vsakem
času se dobivajo v raznih slikah in oblikah: Herod, Kajfa, Pilat,
Jožef Arimatejski, Peter, Tomaž, pobožne žene, očitni sovražniki,
malomarni, slabi, vdani, dvomljivci, boječi, junaki.

Nadnaturne reči ne odidejo nikoli sovraštvu; zlasti jih pa
sovraži večji ali manjši del vladnih ljudi. Samo da to sovraštvo
prihaja časih od gospodov, časih pa od služabnikov.

V malem krdelu Turških uradnikov je bil tačas gotovo naj¬
bolj prebrisan g. Jacomet, dasi je bil, kar se tiče službe, zadnji
izmed vseh; opravljal je ponižni posel policijskega komisarja. Bil
je mlad, jako zvit v nekterih okolnostih, in znal je govoriti, kakor
malokteri njegovih tovarišev. Njegova pretkanost je bila prav
velika. Nihče ni lupežev bolj umel kakor on. Jako dobro je
znal pokaziti njih zvijače; in v tem oziru se o njem pripoveduje
mnogo čudnih prigodkov. Veliko manj je umel poštene ljudi. Ta

37

človek je bil izurjen v zamotanih rečeh, v priprostih pa zbegan.
Eesnica ga je begala in se mu je videla sumna; nesebičnost je v
njem vzbujala nezaupnost; odkritosrčnost je mučila njegovega duha,
ki je hotel povsod zaslediti navihanost in zvijačo. Ker je bil tako
čudnih misli, gotovo bi se mu bila svetost zdela najgnjusnejša
sleparija, s ktero bi se mu ne bilo moči sprijazniti. Tako krivo so¬
dijo pogostoma ljudje njegove vrste, ki so že po svoji službi na¬
vajeni, iskati hudobije in hudodelstva. Nemiren in sumnjičav
postane sčasoma njih duh, ki jih dela duhovite, kadar imajo opraviti
s sleparji, in jako neumne, kadar imajo opraviti s poštenimi ljudmi.
Daši tudi je bil g. Jacomet mlad, vender se je že nalezel bolezni
ostarelih policijskih uradnikov. Bil je po tem takem kakor Py-
renejski konji, ki stopajo varno po grudastih in kamenitih hri¬
bovskih stezah, vsakih dvesto korakov se pa spotaknejo na pro¬
stornih in gladkih cestah; bil je kakor ponočni ptiči, ki le v temi
vidijo, o belem dnevi se pa zadevljejo ob drevje in zidovje.

Zadovoljen je bil sam s saboj, ni pa bil zadovoljen s svojo
službo, ki mu je bila prenizka za njegovo prebrisano glavo. Od
tod neki nemiren duh in ognjena želja izkazati se. Mnogo je
veljal pri svojih vikših; s cesarskim prokuratorjem in z vsemi
drugimi uradniki je občeval kakor s takimi, ki so mu enaki.
Vtaknil se je v vsako reč, gospodoval je malone z vsemi ljudmi
in vodil je skoro mestna opravila. Predsednik departementa,
g. baron Massy, je le z Jacometovimi očmi gledal vse zadeve
Turškega okraja.

Takšen je bil policijski komisar, takšna je bila imenitna
Lurška oseba, ko so bile prikazni v Jami Massabiellski.

IV.

Bil je tretji dan odločenih dveh tednov, 21. februar, prva
postna nedelja.

Še predno je vzhajalo solnce, bilo je že več tisoč ljudi
zbranih pred Jamo in okolo nje, na Gavskih bregovih in na trav¬
niku. Ob takem času je navadno prišla Bernardka, zavita v beli
kapulet, spremljana od enega domačih, od matere ali sestre. Dan
ali dva dni poprej so bili njeni starši zraven, ko se je zamaknila;
videli so jo spremenjeno, in zdaj so verjeli.

Brez mogočne domišljavosti, kakor tudi brez zbeganosti je
šla priprosto skozi množico, ki se ji je spoštljivo umikala in ji

pot delala. Kakor da ne bi zapazila splošne pozornosti in kakor
da bi delala kako navadno delo, pokleknila je in molila pod du¬
plino, kjer se je razprostiral rožni grm.

Kmalu potem so videli, da se ji je čelo zasvetilo in zažarilo.
Vender ji kri ni stopila v glavo; ravno narobe, lahno je obledela,
kakor da bi se natura nekoliko uklonila pred Prikaznijo, ki se ji je
prikazala. Njen obraz se je spreminjal in spreminjal, kakor bi
šel više in više ter prišel v neko deželo nadzemeljske slave, raz-
odevaje občutke in reči, ki niso od tega sveta. Samega čudenja
se ji usta nekoliko odpro, in videti je, kakor da bi pila nebeško
slast. Blažene oči ji gledajo nepremakljivo v nevidljivo Lepoto,
ktere nihče ne vidi, dasi njeno pričujočnost čutijo vsi, in dasi
vidijo vsi tako rekoč njen odsvit na dekletovem obličju. To revno
majhno kmetiško dekle, tako priprosto v navadnem stanu, se je
videlo, kakor da ni nič več pozemeljsko.

To je angelj nedolžnosti, ki je za nekaj časa pustil svet za
saboj in v molitvi pokleknil tisti hip, ko je nekoliko odprl večne
duri ter skozi nje zagledal raj.

Vsi tisti, ki so videli Bernardko v zamaknenju, govore o tem
prizoru kakor o reči, ki kratkomalo nima primere na zemlji. Njih
vtisi so čez deset let tako živi, kakor so bili prvi dan.

Čudno! če tudi je bila njena pozornost popolnoma obrnena
na Devico milosti polno, vender je nekoliko vedela, kaj se je
godilo okolo nje.

Ko ji je ugasnila sveča, stegnila je roko, da bi jo ji zopet
prižgala najbližja oseba,

Ko se je nekdo hotel s palico dotakniti rožnega grma, dala
je naglo znamenje, da nikar, in strah se je razodeval na njenem
obrazu. — Bala sem se, rekla je potem priprosto, da se ne bi
bil dotaknil „Gospe“ in da ji ne bi bil storil kaj žalega.

Eden opazovalcev, kterega ime smo že navedli, gospod doktor
Dozous, je stal poleg nje.

— To ni ne okorni krč, mislil je, ne nezavedno zamaknenje
takih, ki trpe na halucinaciji; to je nekaj nenavadnega, kar zdrav¬
niki prav nič ne poznajo.

Pr im e deklico za roko in ji potiplje žilo. Videlo se je,
kakor da ni tega zapazila. Žila je bila popolnoma mirna in pra¬
vilna, kakor v navadnem stanu.

— Tedaj ni nikakeršne bolezenske razburjenosti, rekel je
modri doktor, ki je bil čedalje bolj zbegan.

89

Ta trenotek se Bernardka pomakne po kolenih nekoliko naprej
v Jamo. Prikazen stopi nazaj, in zdaj jo je deklica mogla videti
skozi notranjo duplino.

Videlo se je, kakor da je sveta Devica pregledala v trenotku
ves svet, potem je pa oči, polne britkosti, obrnila na klečečo
Bernardko.

— Kaj vam je? kaj je storiti? šepeče deklica.

— Moli za grešnike, odgovori Mati človeškega rodil.

Ko je revna pastarica videla, da je britkost, kakor oblak,
zakrila večno jasnost preblažene Device, občutilo je njeno srce
naenkrat hudo bolečino. Nepopisljiva žalost se ji razlije po obrazu.
Iz oči, ki so bile zmiraj močno odprte in v Prikazen uprte, pri-
tečete ji dve solzi, ki obvisite ua licih.

Naposled jej zasije žarek veselja na obrazu: zakaj, gotovo je
tudi Devica sama obrnila svoje oči na upanje in opazovala, v srcu
nebeškega Očeta, neusahljivi vir neskončnega usmiljenja, ki teče
na zemljo v Jezusovem imenu in po Cerkvenih rokah.

To je bilo ravno tisti hip, ko je Prikazen izginila. Nebeška
Kraljica se je vrnila v svoje kraljestvo.

Svetloba je ostala, kakor po navadi, še nekoliko trenotkov,
potem pa je polagoma izginila, kakor svetla megla, ki se razkadi
in razpraši v zraku.

Bernardkin obraz je dobil polagoma zopet svojo navadno
podobo. Bilo je videti, kakor da je deklica prišla iz solnčnih
krajev v senčne. Pozemeljska navadnost je vzela zopet v last
obraz, ki je bil ravnokar spremenjen. To je bila samo še ponižna
pastarica, mala kmetiška deklica, ki se po zunanjem ni nič ločila
od drugih otrok.

Okolo nje se je gnetla strmeča in preplašena, ginena in po¬
božna množica. — Drugje bodemo imeli priliko, opisati vedenje ljudi.

V.

Celo jutro, po maši in do večernic, je bilo v Lurdu govor¬
jenje le o teh čudnih dogodkih, ki so jih razlagali, sevada, na
prerazne načine. — Tisti, ki so videli Bernadko v zamaknenju,
so trdili, da je reč neovrgljivo skazana. Nekteri so izrekli svojo
misel v dobri primeri: „V naše doline se solnce prikaže kasno,
ker ga na vzhodu zakriva Pik in Gerska gora. Pa predno ga za¬
gledamo, vidimo na zahodu odsvit njegovih žarkov na strminah

40

Bastsurguereskih hribov, ki se zasvetijo, ko smo mi še v senci-
in tedaj, če tudi ne vidimo solnca samega, ampak le njegov odsvit
na strminah, vender trdimo, da je solnce za velikanskim hrbtom
Gerske gore.“ „Bastsurguereske gore vidijo solnce,“ pravimo;
„in ko hi bili mi vrhu njih, videli hi ga tudi mi.“ No, ravno
taka je tudi, kadar pogledamo Bernardko, ko je razsvetljena od
nevidljive Prikazni: prepričanje je ravno tisto, dokaz na vsem
svetu tak. Dekletov obraz postane nanagloma tako jasen, tako
spremenjen, tako svetal, tako navzet nebeških žarkov, da nam ta
čudovit odsvit, ki ga vidimo, daje popolnoma gotovost o svetlem
središču, ki ga ne vidimo. Ko ga pa ne bi nam zakrivala cela
gora napak, rev, časnih skrbi in mesene teme; ko bi bili tudi mi
v visočini tisti otroške nedolžnosti, tistega večnega snega, ki ga
še ni gazila človeška noga: bi tudi mi, ne le po odsvitu ampak
naravnost, videli tisto, kar vidi zamaknena Bernardka, tisto, kar
žari na njenem spremenjenem obrazu. “

Takšno sklepanje je bilo samo na sebi morebiti izvrstno in
prepričevalno za tiste, ki so sami videli čudoviti prizor, ni pa bilo
dovolj krepko za tiste, ki niso nič videli. Če je bila previdnost
Božja res pri vsem tem, morala je, kakor se nam vidi, svoje de¬
lovanje potrditi z dokazi, ki bi bili, če ne boljši (zakaj le-tem se
ni ustavljal skoro nobeden, kdor jih je le videl), vender vsaj teles-
nejši, stanovitnejši, nekako bolj potipljivi. Nemara je to bil
skrivni namen Božji, ki je take množice skliceval edino zato, da
bi o določeni uri imel brez števila neovrgljivih prič.

Po končanih večernicah je šla Bernardka iz cerkve z drugimi
verniki. Kakor si lehko mislimo, ogledovalo jo je vse. Kevna
deklica, ki je bila zadrževana od take gneče, odgovarjala je kratko
in skušala preriti množico, da bi prišla domov.

V tem trenotku stopi k nji človek, ki je imel na sebi zna¬
menja javne oblasti, mestni policaj, in se dotakne njene rame.

— V imenu postave, reče.

— Kaj mi hočete? vpraša deklica.

— Imam ukaz, te prijeti in odvesti.

— In kam?

— K policijskemu komisarju. Za menoj!

41

VI.

Grozeče mrmranje se zasliši med množico. Veliko izmed
tistih, ki so bili ondi, videli so zjutraj ponižno deklico spreme¬
njeno v nebeškem zamaknenju in razsvetljeno od nebeških žarkov.
Za le-te je bila ta mala, od Boga blagoslovljena deklica nekako
sveta oseba. Ko so videli, da je služabnik javne oblasti položil
na njo roko, tresli so se same nejevolje in hoteli so mu ubraniti.
Pa duhoven, ki je prišel ravno iz cerkve, dd množici znamenje,
da naj se pomiri. — Ne ovirajte gosposke, je rekel.

Po nekem čudovitem naključju, na kakeršnega večkrat na¬
letimo v zgodovini, nadnaturnih dogodkov, kadar si dajemo trud
ali velikoveč veselje, preiskovati jih, pela je vsa Cerkev tisti dan,
prvo postno nedeljo, neminljive besede, ki imajo tolažiti in osrčevati
nedolžne in slabe ob času preganjanja: „Bog te je izročil v skrb
svojim angeljem, da te varujejo na vseh tvojih potih. Nosili te
bodo na svojih rokah, da se z nogami ne zadeneš in ne udariš
ob kamenje na potu ....  Zaupaj vanj: varoval te bode v senci
svojih porotnic. Njegova vsemogočnost te bode nekako obdajala,
kakor nepremagljiv škit. Hodi popolnoma brez skrbi! s svojimi
nogami pomendraš gada in kačo; leva in zmaja pobiješ ....
Ker je zaupal v me, pravi Gospod, bodem ga rešil. Branil ga
bodem, ker je spoznal moje ime. Klical me bode, in jaz ga bom
uslišal. V britkosti sem z njim.“  *)

Evangelij tega dne pripoveduje, kako je bil Zveličar sveta,
večni vzor pravičnih na zemlji, skušan v začetku svojega poslanstva;
in popisuje na drobno, kako se je slavno boril in kako je premagal
hudobnega duha v samotni puščavi: Ductus est Jezus in desertum,
ut tentaretur a diabolo.  „Jezus je bil veden v puščavo, da bi bil
skušan od hudobnega duha.“ **)

Take so bile besede, ki jih je Cerkev pela, tako tolaživne za
nedolžno in preganjano slabost; taki so bili veliki spomini, ki jih
je vzbudila in obhajala ta dan, ko je, v neznatnem hribovskem
mestu, služabnik javne moči zgrabil, v imenu postave, majhno in
nevedno deklico, da bi jo odvedel k najizurjenejšemu in najzvi-
tejšemu zastopniku gosposke.

*) Rimski missal. Prva postna nedelja.  Introit, graduale in trakt pri
maši, odgovor pri večernicah.

**) Rimski missal, Prva postna nedeljo .,

42

Ginena in vzburjena množica je šla za Bernardko, ki jo je
saboj vzel uradni služabnik. Policijska komisija ni bila daleč.
Policaj stopi z deklico v hišo, pusti jo samo na mostovžu, in se
vrne, da zapre vrata s ključem in zapahom.

Trenotek potem je Bernardka stala pred gospodom Jacometom.

Neizmerna množica se nabere zunaj hiše.

VIL

Jako izvedeni človek, ki je imel izpraševati Bernardko, bil
si je svest lahke zmage, in se je na to že srčno veselil.

Bil je eden tistih, ki so trdovratno zametavali razlaganje ta-
mošnjih zdravnikov. On ni verjel, da bi to bil krč ali haluci¬
nacija ali kaka prevara bolehnega zamaknenja. Natančnost v
govorjenju, ki so jo priznavali deklici, opazke, ki jih je storil
doktor Dozous in veliko druzih prič Jamskih dogodkov, zdele so
se mu take, da ni mogel verjeti na kako bolezen. Kar se tiče
prikazni samih, bojeda ni veroval, da bi bile mogoče; in njegova
policijska prebrisanost, ki je znala prav dobro izvohati lupeže za
nepostavnim dejanjem, ni morebiti segala tako daleč, da bi bila
našla Boga za nadnaturnim dejanjem. Prepričan je bil sam pri
sebi, da so vse prikazni le sleparske, zato je tudi sklenil, s silo
ali zvijačo najti pomoto ter nadnaturno Prikazen, vero ljudi, za¬
sačiti v sleparstvu; s tem je hotel močno ustreči vladnim in
drugim prostomišljakom. Tu je imel prelepo priliko, podreti do¬
zdevno veljavo prikaznim minolih časov, zlasti če bi mogel od¬
kriti in pokazati, da duhovni na skrivaj vodijo in zlorabijo te
dogodke, kterih se tako skrbno ogibljejo v javnosti.

Oe Bog ni imel nič opraviti pri teh rečeh, ampak le ljudje,
bilo je Jacometovo sklepanje izvrstno.

Nasproti pa, če je vse to delal Bog in ne ljudje, tedaj je
nesrečni policijski komisar zašel na jako žalosten pot.

V teh mislih je dal g. Jacomet že prve dni skrbno opazo¬
vati vsa Bernadkina pota, da bi videl, ali ni kake skrivne zveze
med zamaknenko in kakim duhovnom iz mesta ali okolice. Službena
gorečnost ga je, kakor se vidi, gnala celč tako daleč, da je v cerkev
postavil neko svoje človeče, naj bi pazilo na izpovednico. Pa otroci,
ki so se učili krščanskega nauka, hodili so po vrsti k spovedi vsak
drugi teden ali vsak mesec, in tiste dni še ni prišla vrsta na
Bernardko. Ves ta skrben trud ga ni privedel na sled kake zveze

43

v tem sleparstvu, ki ga je prisojal Bernardki. Iz tega je sklepal,
da dela bržkone sama, pa je vender še nekoliko sumnjičil: zakaj,
pravi policaj sumnjiči vedno, če tudi nima dokazov; ravno to je
njegova posebna lastnost in njegova prava prebrisanost.

Ko je Bernardka stopila predenj, pogledal jo je ostro in
bistro, pa precej se je prikazala v njegovih očeh dobrosrčnost in
zaupnost. On, ki je navadno govoril mogočno z vsemi ljudmi,
bil je proti revni hčerki mlinarja Soubirousa še več kakor omikan;
bil je sladak in sila priljuden. Bekel ji je sesti, in je bil pri
izpraševanju dobrosrčen, kakor zaresen prijatelj. *)

— Ti boje vidiš lepo Gospo v Jami Massabiellski, mila
deklica moja. Povej mi vse.

Ko je izrekel te besede, odpro se nalahko vrata in nekdo
stopi v sobo. To je gospod Estrade, pobiralec nepravih davkov,
eden najimenitnejših in najizobraženejših v Lurdu. Ta uradnik je
prebival v enem koncu hiše, kjer je stanoval gospod Jacomet;
godrnjanje množice mu je povedalo, da je prišla Bernardka, in
radovednost ga je gnala k njenemu spraševanju. Glede prikazni
je bil tistih misli, kakor Jacomet, in je, kakor ta, mislil, da de¬
klica slepari. Skomolceval je, kadar mu je kdo te dogodke raz¬
lagal kako drugače. Imel je te reči za tako neumne, da se mu
še vredno ni zdelo, iti k Jami in opazovati nenavadne prizore, ki
so nru jih pripovedovali. Ta modrijan je mignil komisarju, naj
se ne da motiti, potem pa sede nekoliko v stran. Za vse to se
Bernardka ni veliko zmenila.

Prizor in dvogovor je tako dobil pričo. **)

*) Ker je že deset let preteklo nad spominom prič te povesti, je raz¬
vidno, da ne moremo biti porok za poedine besede tega dvogovora in ne¬
koliko drugih, ki se nahajajo v tej knjigi. Njih smisel in splošno podobo
podajamo, vender poskušamo, spraviti na dan bolj ko bolj obliko samo,
prvotno izvirnost in živost; k temu nam pomagajo neštevilne listine, ki jih
imamo v rokah, tiskani ali pisani dokumenti, razna takrat pisana poročila,
uradni spisi in zasebna pisma.

**) Ta poštena priča, ki smo jo sami šli spraševat v Bordeaux, kjer sedaj
službuje, je blagovolila zbrati za nas spomine, ki jih je zapisala takrat, ko so
se dogodki vršili; tako nam je bilo mogoče, dopolniti in primeriti Bernard-
kine besede.

Kar se tiče poročila, ki ga je policijski komisar spisal vsled tega za¬
slišanja, prosili smo zastonj Visoko - Pyrenejsko predstojništvo za ta dragoceni
dokument. Ni nam bilo mogoče, dobiti ga. Predstojnik nam je na kratko
odrekel na našo nadležno prošnjo, rekoč, da so se dotični spisi zgubili, bo-
diže po zanikarnosti, ali po naključju, bodiže da jih je kak človek iz po*
sebnega namena izmaknil in uničil.

44

Na gospod Jacometovo vprašanje povzdigne deklica svoje lepe,
nedolžne oči na policijskega komisarja in začne pripovedovati ne¬
navadne dogodke, ki so njeno življenje napolnjevali nekoliko dni sem.
Govorila je v svojem narečju, z nekako boječnostjo, ki je še bolj
potrjevala resničnost njenih besedi.

G. Jacomet jo je poslušal z ušesi in ustmi, in se je še
vedno delal blagodušnega in dobrohotnega. Čas ter čas je napisal
kako opazko na papir, ki ga je imel pred saboj.

Deklica je to zapazila, pa se ni nič za to zmenila.

Ko je dokončala svoje pripovedovanje, stavil ji je komisar,
ki je bil čedalje slajši in vnetejši, sila veliko vprašanj, kakor da
bi se njegova navdušena pobožnost zanimala čez mero za takšna
Božja čuda. Urno je dajal vprašanje za vprašanjem, brez vsakega
reda, v kratkih in naglih stavkih, da ne bi deklica utegnila pre¬
mišljati.

Na razna ta vprašanja je Bernardka odgovarjala brez zmo-
tenosti, brez najmanjšega omecevanja, z mirno gotovostjo, kakor
kdo, ki je vprašan, kakšen se mu vidi kraj ali slika, ki mu je
pred očmi. Da bi bolje dopovedala, ponašala je časih z rokami
in obrazom, kakor da bi nadomestila, kar ni mogla izraziti z besedo.

Medtem je g. Jacomet z urnim peresom zapisal vse odgovore,
ki jih je dobil.

Tako je poskušal dekletovega duha utruditi z množico ma¬
lenkostnih natančnosti; potem pa je strašni policijski uradnik,

Enako smo prosili cesarsko Pausko sodnijo za poročilo, ki ga je gospod
Dutour, takratni cesarski prokurator v Lurdu, o tej stvari poslal generalnemu
prokuratorju. G. generalni prokurator nam že iz principa ni hotel postreči.
Dokler nismo dobili te odpovedi, ki nam je bila sicer dana s spodobnimi be¬
sedami, bili smo teh misli, da sodnija ni in ne more biti drugo, kakor va¬
ruhinja takih dokumentov, in da je njena dolžnost, izročiti jih vsakemu,
kdor jih zahteva v imenu zgodovine.

Minister bogočastja, na kterega smo se večkrat obrnili, pa zastonj,
delal je kakor sodnija, vsaj z enako olikanostjo. Kakšen strah imajo pač te
imenitne osebe pred resnico, da se tolikanj prizadevajo, skriti jo pod mernik,
pa k sreči čisto brez uspeha!

Tedaj, če se naše pripovedovanje ne ujema popolnoma s sodnijskimi
spisi, kriv je uradni svet sam, ker je pustil, da so se razni tisti dokumenti
zgubili, ali pa, ker jih nam ni hotel dati. Neštevilne izjave, ki smo jih od
drugod dobili, in lastne preiskave so nam storile k sreči mogoče, nadomestiti
jih skoro popolnoma. Nekoliko truda smo imeli več, to je vse.

če ima pri vsem našem prizadevanju naš spis kake napake, pripravljeni
smo, popraviti jih po uradnih dokumentih. Mislimo, da tega ravno ne bo treba.

Opazka v prvi izdaji 1869.

45

kakor bi trenil, napravil grozno hud obraz in naglo spremenil
svoj glas.

— Lažeš, zavpije na vso moč, kakor da bi bil premagan od
nagle jeze; goljufaš cel svet; in če precej ne poveš resnice, izročim
te žandarjem.

Ko je videla uboga Bernardka to naglo in strašno spremembo,
ostrmela je tako, kakor kdo, ki bi mislil, da drži v rokah nedolžno
vejico, pa bi naenkrat začutil, kako se mu med prsti zvija in obrača
mrzla kača. Ostrmela je samega strahu; pa zbegana ni bila prav
nič; proti Jacometovemu pričakovanju ostala je mirna, kakor da
bi nevidljiva moč podpirala njeno dušo pred tem nepričakovanim
udarcem.

Komisar vstane in pogleda proti vratom, kakor češ, le mig¬
niti mi je treba, in bi poklical žandarje, da bi zamaknenko od¬
vedli v ječo.

— Gospod, odgovori Bernardka z mirno in ljubeznjivo go¬
tovostjo, ki je dajala revni kmetiški deklici neprimerljivo in pri-
prosto častitljivost; gospod, lahko me izročite žandarjem, pa ne
morem druzega povedati, kakor kar sem. To je resnica.

— To hočem videti, odgovori komisar in sede. Precej je
izpoznal z izurjenimi očmi, da z grožnjo nič ne opravi pri tej
nenavadni deklici.

Gospod Estrade, molčeča in nepristranska priča, ni vedel,
ali bi se bolj čudil prepričanju, s kterim je govorila Bernardka,
ali pa g. Jacometovi prebrisanosti, ktero je popolnoma razumel.

Boj med silno zvitim komisarjem in priprosto deklico je
dobil nanagloma nepričakovano podobo.

Jacomet, oborožen z opazkami, ki jih je nabiral tri četrt ure,
začel je na novo izpraševati, pa vse v drugi vrsti; stavil je sila
veliko zvitih vprašanj, pa nanagloma, kakor je že bila njegova
navada, in odgovor je zahteval precej. Bil je prepričan, da bo
tako sama sebi naproti govorila, vsaj v kaki majhni reči. Ko bi
se to zgodilo, bila bi sleparija dokazana, in on bi zmagal. Pa
zastonj je napenjal spretnost svojega duha v mnogo zvitih za-
obračajih. Deklica si ni nič protigovorila, ne v najmanjši stvarci.
Na tista vprašanja, naj so bila dana kakorkoli, odgovarjala je
vedno, če ne s tistimi besedami, pa vsaj v tistem smislu in s tisto
natančnostjo. G. Jacomet je le silil va-njo, in to zato, da bi vsa
zbegana govorila sama sebi nasproti. Pripovest o prikaznih je
obračal in obračal na vse načine, pa ji ni mogel priti do živega.
Bil je kakor živina, ki bi hotela gristi dijamant.


46

— Dobro, reče naposled Bernardki; vse to hočem dejati na
protokol in ti prebrati.

Dve ali tri strani je hitro popisal s pomočjo svojih opazek.
Pri malostnih rečeh je nalašč kaj malega drugače naredil, na
primer, o podobi obleke, o dolgosti in legi Devičinega pajčolana.
To je bila nova past, pa brez uspeha, kakor vse drugo. Ko je
prebiral in čas ter čas rekel: „Saj je tako, ali ni res?“ je Ber¬
nardka pri vseh tistih malostnih spremembah odgovarjala ponižno,
pa z gotovostjo, ki je bila tako priprosta in prijazna, kakor ne-
omahljiva:

— Ne, nisem tako rekla, ampak tako.

In popravila je napako, ter povedala je resnico, kakor je bila.

Večjidel ji je Jacomet ugovarjal:

— Saj si tako rekla!... Zapisal sem v tistem hipu, ko si izgovo¬
rila !...  Tako si pripovedovala tudi več osebam po mestu — i. t. d.

Bernardka je odgovarjala:

— Ne, nisem tako govorila, in tudi nisem mogla govoriti,
ker to res ni.

In komisar je bil vselej primoran popraviti, kakor mu je
deklica rekla.

Kako nenavadna je bila pohlevna in nepremagljiva gotovost
te male deklice! G. Estrade jo je čedalje bolj občudoval. Po na¬
turi je bila Bernardka silno boječa, kar se je tudi videlo; njeno
vedenje je bilo ponižno, cel6 nekoliko zbegano vpričo neznanih
ljudi. In vender, kar se je tikalo resničnosti prikazni, razodevala
je dušno moč in pogumnost pri trditvah, kakor malokdo. Kadar
je bilo treba pričevati o tem, kar je videla, odgovarjala je ne¬
ustrašeno, z nekako hladno gotovostjo. Vender je bilo tudi takrat
lahko videti tisto deviško sramožljivost duše, ki bi se bila rajše
skrila vsem pogledom. Jasno se je videlo, da je prirojeno bo-
ječnost premagovala edino le iz spoštovanja do resnice, ki jo je
imela poročati ljudem, in pa iz ljubezni do „Gospe,“ ki se je pri¬
kazovala v Jami. Edino le prepričanje o dolžnosti je premagalo
veliko nagnenost njene nature, ki je bila boječa pri vsaki drugi
reči in sovražna hrušču in trušču.

Komisar je začel zopet groziti:

— Oe boš zahajala k Jami, dam te zapreti, in te ne iz¬
pustim, dokler ne obljubiš, da ne pojdeš več tje.

— Obljubila sem Prikazni, hoditi tje, odgovori deklica. In
potem, kadar pride tisti čas, žene me neka reč, ki pride v me
in me kliče.

47

Kakor se vidi, izpraševanje je končano. Trajalo je dolgo,
debelo uro. Nemirno in nepotrpežljivo je zunaj množica čakala
deklice, ktero je zjutraj videla v svetlobi nebeške zamaknenosti.
V sobano, kjer se je vršilo izpraševanje, bilo je slišati vse navskriž
vpitje, besede, vpraševanja, razno vreščanje množice. Hrušč je
naraščal in je postajal nevaren. Kar je množico prešinilo nekaj
posebnega, kakor da je med njo prišel človek, ki je bil težko pri¬
čakovan in zaželen.

Skoro ob enem je več udarcev padlo na hišna vrata.

Kakor je bilo kazno, se komisar ni zmenil za to.

Udarci so postajali čedalje silnejši. Tisti, ki je tolkel, majal
je hkrati vrata in jih je poskušal podreti. Jacomet jezno vstane
in jih gre sam odpirat.

— Not se ne sme, reče raztogoten. Kaj hočete?

— Svojo hčer hočem! odgovori mlinar Soubirous in gre s
silo za komisarjem v sobo, kjer je bila Bernardka.

Mirno obličje njegove hčere pomiri boječo razburjenost očeta,
in ta je bil zopet navaden človek. Bal se je in tresel pred člo¬
vekom, ki je bil po svoji delavnosti in prebrisanosti eden naj¬
imenitnejših in najgroznejših v tistem malem kraju, če je tudi
imel nizko službo.

Franc Soubirous se odkrije in suče pokrivalo v rokah. Ja¬
comet, ki mu ni nič ušlo, je uganil, da se mlinar boji.

Na obličju se mu zopet prikaže dobrosrčnost in pomilovanje.
Prijateljsko ga potalklja na rame:

—■ Oče Soubirousov, reče, pazite! pazite! pazite! Vaša hči se
zapleta v slabe homatije, naravnost gre na pot proti ječi. Za
zdaj je nečem zapreti, pa pod tem pogojem, da ji prepoveste, ho¬
diti v Jamo, kjer uganja burke. Če se to še enkrat zgodi, bodem
nepreprosljiv; sicer pa veste, da cesarski prokurator ne razume šale.

— Ker to hočete, g. Jacomet, odgovori prestrašeni oče,
bodeva ji prepovedala z materjo; in kakor je vedno naju ubogala,
gotovo ne pojde več tjekaj.

— Vsekako, če pojde tje, če bo nadaljevala to pohujšanje,
bodem prijel ne le njo, ampak tudi vas, zagrozil se je zopet
strašni komisar in jima je mignil oditi.

Ko stopi Bernardka z očetom iz hiše, dala je množica svojo
zadovoljnost na znanje z velikim vpitjem. Deklica odide domov,
in množica se razkropi po mestu.

Policijski komisar in davkar ostaneta sama in si pripovedujeta
svoje misli o tem čudnem zaslišanju.

48

— Kakšna nepremakljiva stanovitnost v njenih trditvah!
vikne g. Estrade, ki se je močno čudil.

— Kakšna nepremagljiva trdovratnost v lažeh! odgovori Ja-
comet, nejevoljen, da je bil premagan.

— Kakšna verjetnost! nadaljuje davkar. Ne enkrat si ni
navskriž prišla, ne v govorjenju ne v vedenju. Po vsem tem
soditi, verjame ona, da je res kaj videla.

— Kakšna navihanost! povzame komisar. Če sem si tudi
prizadeval, vender je nisem ujel. Prav dobro zna svojo pravlico.

Oba, komisar in g. Estrade, sta sicer ostala neverjetna To¬
maža glede prikazni same. Pa bil je že med njima velik prepad.
Eden je imel Bernardko za izurjeno v lažeh, drugi pa za pošteno
v zmoti.

— Zvita je, rekel je prvi.

— Odkritosrčna je, rekel je drugi.

vin.

v

Ce tudi ni nič opravil nasproti priprostim, natančnim, ujema¬
jočim se odgovorom Bernardkinim, vender je g. Jacomet dosegel
velik dobiček na koncu tega dolgega borenja. Močno je ostrašil
očeta dekletovega, in izprevidel je, da je na tej strani premagal,
vsaj za zdaj.

Franc Soubirous je bil poštena duša, ali junak ni bil. Pred
gosposko je bil boječ, kakor so navadno siromaki in ljudje nižje
vrste, ki čutijo vso svojo slabost nasproti svojevoljnosti in pre¬
ganjanju, in za ktere je najmanjše nasprotovanje že velika nesreča.
To je res, da je verjel v prikazni; ker pa ni razumel, kaj je to,
in ker ni izprevidel, kako imenitno da je to, in ker se je celo ne¬
kako bal teh nenavadnih reči, zato je mislil, da ni zelo napačno, če
Bernardki prepove, hoditi k  Jami. Morebiti je pač imel nekoliko
strahu, da se ne bi zameril nevidljivi „Gospe,“ ki seje prikazovala
njegovi hčerki; pa še večji je bil strah, ki je še bolj vznemirjal
njegovega duha, da ne bi razjezil človeka v mesu in kosti, da ne
bi navskriž prišel s tako strašno osebo, kakor je komisar.

— Vidiš, da so vsi tukajšni gospodje zoper nas, reče Ber¬
nardki, in če pojdeš k Jami, d& g. Jacomet, ki premore vse, za¬
preti tebe in nas. Ne hodi več tjekaj!

— Oče, reče Bernardka, kadar grem tje, ne grem popolnoma
prostovoljno, sama ob sebi. Pride trenotek, ko je nekaj v meni,
kar me tje kliče in vleče.

49

— Naj bo že kakor boče, povzame oče, naravnost ti pre¬
povem, še iti tjekaj. Gotovo mi ne odrečeš pokorščine prvikrat
v svojem življenju.

Tako je uboga deklica prišla v veliko zadrego: Prikazni je
storila obljubo, ki je pa zdaj na odločno očetovo prepoved ne sme
izpolniti; zato odgovori:

— Na vso moč se bom branila iti tje; na vso moč se bom
ustavljala sili, ki me tje kliče.

Tako žalostno je minil večer tiste nedelje, ki se je začela v
častni in presrečni svetlobi zamaknenosti.

IX.

Drugo jutro, 22. februarja, še predno je solnce vzišlo, pri¬
čakovala je množica zamaknenke ob bregovih Gavskih, pa zastonj.
Ob solnčnem vzhodu so jo starši poslali v šolo; in Bernardka, ki
je znala samo ubogati, je šla tje s krvavečim srcem.

Redovnice, ki so bile v špitalu ali v šoli zadrževane po opra¬
vilih ljubezni in poučevanja, nemara tudi po nasvetu Turškega
g. župnika, niso nikoli videle Bernardkinih zamaknenj in niso
verjele v Prikazen. Ko ljudstvo v takih rečeh časih verjame pre-
rado, vidimo neutajljivo resnico, kteri se moramo od kraja čuditi,
da so duhovni, mnihi in redovnice silno nejeverni in Silno počasni
v verovanju. Ce tudi priznavajo, da je mogoče tako Božje razo-
denje, tirjajo z ostrostjo, ki je dostikrat prevelika, naj bi bilo do¬
kazano desetkrat. Redovnice so očetovi prepovedi pridejale še svojo,
rekoč Bernardki, da na vseh njenih prikaznih ni nič resnice, da v
njenih možganih ni vse čisto prav, ali da laže. Ena izmed njih,
ki je menila, da deklica slepari v tako imenitnih in svetih rečeh,
kazala je dosti očitno svojo veliko nejevoljo.

— Hudobni otrok, reče ji, nespodobne burke uganjaš v
svetem postnem času.

Druge osebe, ki so jo videle o prostem času, očitale so ji,
da se hoče delati svetnico in da se pregrešno igra s svetimi rečmi.
Grenkemu očitanju in poniževanju, s kterim je bila obsipavana,
pridružilo se je zasmehovanje nekterih sošolaric.

Bog je hotel izkušati Bernardko. Ko jo je prejšnje dni ob¬
sipaval s tolažbami, sklenil je zdaj v svoji modrosti, pustiti jo
nekaj časa v popolni zapuščenosti, izpostaviti jo zasmehovanju in
krivicam, naj bi se, sama in zapuščena, bojevala s sovražnostjo
vseh tistih, ki so bili okolo nje.

LurSka Mati Božja.

4

50

Strašno je nesrečna deklica trpela, ne le zavoljo zunanjega
nasprotovanja, ampak nemara še bolj zavoljo notranjih stisk
svoje duše.

Mala pastarica, ki v svojem kratkem življenju še ni poznala
drugih bolečin, kakor telesne, nastopila je višja pota, in začela je
čutiti drugačne muke in drugačne težave. Po eni strani se ni hotela
po robu postaviti ne očetu, ne redovnicam; in po drugi strani
ni mogla prenašati misli, da ne bi spolnila obljube, ki jo je dala
nebeški Prikazni v Jami. Krvav boj se je začel v tej mladi duši,
ki je bila dosle tako mirna. Videlo se ji je, da se ziblje med
dvema prepadoma, ki enako grozita s smrtjo, pa si ne more po¬
magati: če gre k Jami, greši proti očetu; če ne gre, greši proti
Prikazni, ki je prišla iz višav. Jasno ji je bilo, da greši zoper
Boga, naj stori to ali ono. In vender je morala nekaj izbrati; ni
bilo druge pomoči; morala je voliti težavno volitev. Sicer je res,
kar pravi sv. evangelij, da je Bogu mogoče, kar je nemogoče ljudem.

Jutro je minilo v hudih težavah, ki so bile toliko hujše, ker
so prišle v popolnoma neizkušeno dušo, v mlado srce, ki je na¬
vadno mirno in čisto, in tako živo čuti. M bila še vajena člo¬
veških britkosti, ki zamore srce in zaduše v njem občutljivost.

Proti poldnevi so šle deklice malo domov kosit.

Bernardka je šla žalostna proti domu. Bila je v dvojnati
zadregi, iz ktere se ni vedela rešiti. Zvon Lurške cerkve je od¬
zvonil poldan.

Ta trenotek jo kar nanagloma neka čudna moč zgrabi, ne
na duhu, ampak na telesu, kakor more storiti nevidljiva roka;
potegne jo s ceste, po kteri je šla, in jo nese nepremagljivo proti
stezi, ki je bila na desno. Ta moč je bila za njo to, kar je močan
piš za perje, ki leži na zemlji. Ni se mogla ubraniti, da ne bi
šla naprej, kakor da bi bila naglo postavljena na jako strmi kraj.
Njeno telo je bilo urno vlečeno proti Jami, kamor je steza peljala.
Morala je iti, morala je teči.

Moč pa, ki jo je vlekla, ni bila ne osorna, ne silna. Bila
je nepremagljiva, pa ni bila ne huda ne trda; ravno narobe, bila
je jako prijazna. Vsemogočna roka je bila materinska in ljubez-
njiva, kakor da bi se bila bala, raniti to slabotno dete.

Tako je tedaj previdnost Božja, ki vlada z vsemi stvarmi,
rešila težko nalogo. Deklica, pokorna očetu, ni šla k Jami, kamor
jo je vleklo srce; in glejte! s silo je bila vlečena od angelja Go¬
spodovega. Tako je vender le tje prišla in spolnila obljubo Devici,
ne da bi se bila njena volja uprla očetu.

51

Taki čudeži so se večkrat prigodili v življenji nekterih duš,
ki so bile zavolj velike čistosti priljubljene Bogu. Sv. Filip Nerij,
sv. Ida Lovanijska, sv. Jožef Kopertinski, sv. Roza Limska so
skusili take reči ali pa tem podobne.

Čem bolj se je ponižna Bernardka bližala Jami, tem bolj je
upanje oživljalo njeno mučeno in zapuščeno srce.

— Ondi, govorila je sama pri sebi, bom zopet videla pre-
Ijubljeno Prikazen, ondi bom potolažena popolnoma; ondi bom
gledala tisto lepo obličje, ki me napolnjuje s srečo. Za tem gro¬
zovitim trpljenjem pride neizmerno veselje; zakaj „ Gospa 11  me
ne bo zapustila.

V svoji neizkušenosti ni vedela, da duh Božji vleče, kjer hoče.

X.

Ko je bila deklica že prav blizu Jame, bilo je videti, da je
skrivnostna moč, ki jo je vlekla, prenehala ali se pa vsaj zmanjšala.
Bernardka je šla bolj počasi in bila je trudna zoper svojo navado.
Ravno na tem kraju je bilo videti druge dni, da jo nevidljiva
moč vleče k Jami in ob enem podpira v hoji. Ta dan ni skusila
ne tistega skrivnostnega potegljaja, ne tiste skrivnostne podpore.
Bila je gnana  k Jami, ne pa vlečena.  Moč, ki jo je prijela, za¬
znamovala jej je pot dolžnosti, in pokazala, daje pred vsem treba
ubogati in izpolniti obljubo, dano Prikazni; pa deklica ni več sli¬
šala notranjega glasu in ni več občutila vsemogočnega potegljaja,
kakor drugekrati. Kdor ima navado preiskavati, zapazi te drobne
razločke, ki jih je ložje razumeti, kakor opisati.

če se je tudi razkropila silno velika množica, ki je Bernardke
zastonj čakala vse jutro, vender je bilo takrat precej ljudi pred
skalami Massabiellskimi. Nekteri so prišli tje molit, drugi pa iz
same radovednosti. Mnogi so od daleč videli, da gre Bernardka k
Jami, pa so pritekli in prispeli tjekaj ravno takrat, kakor ona.

Deklica poklekne ponižno, kakor po navadi, in začne moliti
rožni venec, gledaje duplino, obrobljeno z mahom in divjim ve¬
jevjem, kjer se ji je nebeška Prikazen že šestkrat prikazala.

Radovedna in pobožna množica se še dihati ni upala. Pri¬
čakovala je, da se vsakčas zasveti otrokovo obličje ter naznani po
svojem blišču, da ima pred saboj nadčloveško Bitje.

To je trajalo precej časa.

Bernardka je molila iskreno, pa njeno mirno obličje se ne
zasveti v nebeški svetlobi. Čudovita Prikazen se jej ne prikaže,

4 *

52

in deklica prosi brez uspeta, naj bi se jej izpolnilo upanje. Bilo
je videti, da je ni zapustila le' zemlja, ampak tudi nebo, ki je
postalo tako trdo za njene prošnje in solze, kakor marmorne skale,
pred kterimi je klečala.

Izmed vseh skušenj, ki jih je imela prebiti od včeraj, bila je
ta najhujša, bila je britkost vseh bridkosti.

— Zakaj ste izginila ? kliče deklica. Zakaj me zapuščate ?

Tudi čudovito Bitje jo je, kakor je bilo videti, sunilo od sebe,
in ker se ni več prikazalo, dalo je prav svojim nasprotnikom in
olajšalo boj svojim sovražnikom.

Vznemirjena množica je izpraševala Bernardko. Tisti, ki so
bili okolo nje, stavljali so ji sila veliko vprašanj.

— Danas se mi ni prikazala „Gospa“, odgovarja deklica vsa
objokana. Nisem je videla.

— Zdaj moraš, ubožica, izprevideti, da je bilo to sama do¬
mišljija in da nisi nikoli nič videla; imela si neumne misli, go¬
vorili so nekteri.

— Zares, pristavljali so drugi, če se je „Gospa 11  prikazala
včeraj, zakaj se ne bi danas?

— Druge dni sem jo videla kakor vidim vas, reče deklica;
in govorili sve. Ali danas je ni več tukaj, in ne vem, zakaj.

— Ovbe! povzame neki neverjetnež, policijski komisar je
dobro opravil, in videli boste, da je vse pri kraju, zakaj:

Prepovedal je kralj Bogu,

Kakšne čudeže delati tu.

Verni, ki so bili pričujoči, bili so zbegani in niso vedeli,
kaj reči.

Kar se tiče Bernardke, bila je ona sama za se prepričana,
da je prejšnje dni imela prikazni, in o tem ni nič dvomila. Pa
bila je silno žalostna, in je domov grede pretakala solze in molila.

Mislila je, da „Gospe“ ni bilo, ker ji kaj ni prav. „Sem li
naredila kaj napačnega ? 11  se vpraša. Pa vest ji nič ne očita.
Njena navdušenost za nebeško Prikazen, ki jo je hrepenela zopet
videti, postala je še večja. Iskala je po svoji nedolžni duši, kaj
bi storila, da bi jo še videla; pa ni vedela kaj. čutila se je
preslabo, priklicati tisto Lepoto brez madeža, ki se ji je prikazovala.
Povzdigovala je srce v višave ter jokala.

Na dnu, prav na dnu njene užaljene duše je vender le ostalo
neko skrivno upanje. Nekaj žarkov veselja, ki so tam ter tam
predrli vse te temne oblake, priletelo je časih v njeno srce, ter
utrjevalo njeno vero v nebeško Prikazen, ktero je ljubila vedno in

53

v ktero je verovala, če je tudi ni več videla. In vender uboga in
nevedna deklica prav gotovo ni vedela in tudi ni mogla vedeti
pomena besedi, ki so jih tisti dan peli duhovni pri berilu sv. maše:
„V Bogu se boste veselili, če morate zdaj malo žalovati v mno¬
goterih skušnjavah, da se skušnja vaše vere, ki je veliko dražja
od zlata (ki se skuša v ognju), pokaže v hvalo in slavo in čast v
razodenju Jezusa Kristusa: ki ga ljubite, dasi ga niste videli, v
kterega tudi zdaj verujete, dasi ga ne videte, verujoči pa se boste
veselili z neizrdtljivim in častitljivim veseljem.“  *)

Kavno tako ni slutila dogodka, ki se je imel kmalu zgoditi.
To ponižno kmetiško dekle ni moglo vedeti in na skale Massa-
biellske obrniti besed, ki so jih ravno tisti dan duhovni po vsem
svetu izgovarjali pri mašnem evangeliju: Super hanc petram aedi-
ficabo Ecclesiam meam.  „Na to skalo bom zidal svojo Cerkev.“ **)
M mogla uganiti, da bo kmalu po teh žalostnih urah, precej drugi
dan, kakor prerokinja oznanjevala in v imenu Prikazni zahtevala,
da se cerkev zida na tem pustem skalovju.

Vse te reči so bile zakrite v črno temo prihodnjosti.

— Kje si bila ? vpraša oče, ko Bernardka pride domov.

Deklica pove, kar se je zgodilo.

— Praviš, povzeli so starši, da te je neka moč vlekla proti
tvoji volji?

— Vlekla, odgovori Bernardka.

„Mora biti že res, mislili so starši, zakaj dekle še ni ni¬
koli lagalo. “

Soubirousov oče je premišljeval dolgo časa. Videlo se je,
kakor da se v njem vojskuje notranja vojska. Naposled vzdigne
glavo in kazno je, da se je za nekaj odločil.

— Dobro, pravi, če je temu tako, če te je neka višja moč
vlekla, ne prepovedujem ti nič več, hoditi k Jami; stori, kar hočeš.

Veselje, živo in čisto veselje se razlije po obrazu Bernardkinem.

*) In quo (Deo) exultabitis, modicum nune si oportet contristari in
variis tentationibus: ut probatio vestrae fldei, multo pretiosior auro (quod
per ignem probatur), inveniatur in laudem, et gloriam, et honorem, in reve-
latione Jesu Christi Domini nostri: quem, quum non videritis, diligitis; in
quem, nune quoque non videntes, creditis; credentes autem exultabitis laetitia
vnenarrabili et glorijicata.

Misal rimski.  22. februar. Sv. Petra stol v Antiohiji. Dupl. maj. List
pri sv. maši. Zadnje besede z ležečimi črkami končajo v prvem listu sv. Petra
stavek, ki je čez sredo preklan v odlomku dotične maše.

**) Kavno ondi. Misal rimski.  22. februar. Sv, Petra stol v Antiohiji.
Evangelij mašni.

54

Ne mlinar ne njegova žena nista ugovarjala, češ, da se Pri¬
kazen ta dan ni prikazala. Morda sta na dnu svojega srca temu
videla ta uzrok, ker sta se nadčloveškim poveljem ustavljala iz
strahu pred gosposko.

XI.

To, kar smo ravnokar povedali, se je zgodilo popoldne, in
glas o tem se je naglo razletel po mestu.

Jako protivno so razlagali, zakaj se pač Prikazen ni pri¬
kazala: nekteri so iz tega sklepali, da ni vse nič bilo s prejšnjimi
prikaznimi; nasproti so pa drugi videli v tem nov dokaz, da je
dekle odkritosrčno.

Tamošnji modrijani so se zaničljivo smehljali, ko so slišali
govoriti, da neka nepremagljiva moč vleče Bernardko k Jami;
zdravniki pa, ki so imeli o tej reči učene prepire, razlagali so vse
to s tem, da je deklica bolna na čutnicah.

Ko je komisar videl, da se ni ravnalo po njegovih ukazih,
in ko je zraven še zvedel, da je Franc Soubirous dovolil deklici
hoditi k Jami, poklical je oba k sebi, kakor tudi mater, in je po¬
novil svoje grožnje. Zopet se mu je posrečilo, oplašiti jih; pa
dasi jih je oplašil, videl je v svoje veliko začudenje, da Franc
Soubirous ni voljan in boječ, kakor včeraj.

— G. Jacomet, reče revni mož, Bernardka ni nikoli lagala;
in če jo kliče dobri Bog, Mati Božja ali kaka druga svetnica, ne
moremo se temu ustavljati. Mislite se vi na naše mesto, g. ko¬
misar : ljubi Bog bi nas kaznjeval!

— Saj sama praviš, da ni več Prikazni, dokazuje Jacomet
deklici. Kaj hočeš ondi delati!

— Obljubila sem, hoditi tje dva tedna vsak dan, reče Ber¬
nardka.

— Yse to je sama pravlica! zavpije komisar razkačen, in
dam vas vse zapreti, če bo še deklica ljudi vznemirjala s svo¬
jimi bedarijami.

— Moj Bog! reče Bernardka, sama hodim tjekaj molit, no¬
benega ne kličem; in če jih toliko pride pred manoj in za manoj,
nisem jaz kriva. Hodijo zato, ker pravijo, da je Mati Božja; jaz
pa ne vem, kdo je.

Policijski komisar, ki je bil vajen zvijač in ovinkov sleparskih
ljudi, bil je zbegan po tej veliki odkritosrčnosti. Njegova pre-
kanenost, njegova čudovita spretnost, njegova zavita vprašanja,

55

njegova žuganja, vse Ijubeznjive ali grozne zvijače njegove službe
niso mu nič pomagale nasproti tisti, ki jo je imel že takoj od
začetka in jo še zdaj ima za zgoli slabost. Kratkomalo ni mislil,
da bi bil sam v zmoti, zato ni mogel razumeti, zakaj da čisto
nič ne opravi. Hoteč ustaviti razvijanje teh reči, je sklenil, na
pomoč poklicati druge moči.

— Zares, zavpije in udari z nogo ob tla, to je neumna oslarija!

Soubirousovim reče domov, sam pa hiti k cesarskemu pro¬
kuratorju.

Ce je tudi g. Dutour črtil prazno vero, vender ni mogel
najti paragrafa v skladanici naših postav, da bi mogel obsoditi
zamaknenko. Nobenega ni klicala; iz vseh teh stvari ni imela
dobička; hodila je molit na soseskin svet, kamor sme vsak in
kjer postava nikomur ne prepoveduje poklekniti; s Prikaznijo ni
imela puntarskih ali vladi protivnih pogovorov; ljudstvo ni po¬
čenjalo nerodnosti: ni ga bilo uzroka, ostro poseči vmes.

Tudi ni bilo moči, Bernardke preganjati zavoljo raznašanja
„Iažnjivih govoric", ker je skušnja učila, da si ni nikoli protigo-
vorila; in dokler ni popolnoma dokazano, da si govori navskriž,
tako dolgo niso mogli izpričati, da laže, če niso hoteli pobijati
vere v nadnaturne prikazni, vere, ki jo je vedno verovala katoliška
Cerkev. Brez dovoljenja mestne in cesarske vikše gosposke pa
navaden cesarski prokurator ni mogel na svojo odgovornost začeti
takega prepira.

Da bi jo mogli preganjati, bilo bi potrebno vsaj to, da bi si
Bernardka kterikrat protigovorila, da bi ona ali njeni stariši imeli
kak dobiček od teh reči, da bi množica delala kake nerodnosti.

To vse se je moglo še zgoditi.

Navadni ljudje, ki žive pod oficijalnim svetom, bi bili ne¬
mara želeli, da bi se bilo kaj takega tudi res zgodilo; in nasprot¬
niki ljudskega fanatizma, kterim so bile stvari čisto jasne, bi bili
nemara hrepeneli stavljati zanke množici ali deklici. Pa g. Ja-
comet je bil uradnik, in policijska poštenost je bila v zavetju
pred takim sumnjičenjem. Le črnogledi ljudje morejo verjeti, da
bi se dobivali tudi taki hudobneži, ki imajo nalog, zvajati druge
k prepovedanemu dejanju.

xn.

Drugo jutro, 23. februarja, se je množica zbrala predJamo,
predno je solnce vzišlo. Bernardka prispe s tisto mirno priprostostjo,

56

ki se ni dala motiti ne po grozeči sovražnosti enih, ne po na¬
vdušenem češčenju drugih. Žalost in stiska prejšnjega dne je za¬
pustila nekoliko sledu na njenem obrazu. Še se je bala, da ne
bo več videla Prikazni, in kakor je tudi upala, vender se ni za¬
nesla popolnoma.

Ponižno poklekne, eno roko opre na blagoslovljeno svečo, ki
jo je prinesla saboj ali dobila v dar, v drugi pa drži molek.

Zrak je bil miren, in svečni plamen ni šel bolj naravnost
proti nebu, kakor molitev te duše proti nevidljivim krajem, od
koder je že večkrat prišla presrečna Prikazen. Gotovo je bilo to
tudi tako: zakaj, toliko da je pokleknila deklica, kar se jej pri¬
kaže nedopovedljiva Lepota, ktero je klicala tako prisrčno. Ber¬
nardka se zamakne. Veličastna vladarica nebes upre na deklico
tega sveta pogled, polni neizrekljive milobe, kakor da bi jo
še bolj ljubila, odkar je trpela. Ona, največja, najveličastnejša,
najmogočnejša vseh stvari; Ona, ktere slava traja vse čase in
napolnjuje večnost, tako, da pred njeno slavo obledi ali bolj prav,
izgine vsaka druga slava; Ona, hči, nevesta in mati Božja, Ona
je hotela, kakor je bilo videti, popolnoma se sprijazniti z nepo¬
znanim in nevednim dekletcem, s ponižno pastarico. Pokliče jo
po imenu s tistim ubranim glasom, ki s svojo veliko lepoto raz¬
veseljuje angeljska ušesa.

— Bernardka! izpregovori mati Božja.

— Tu sem, odgovori dekle.

— Imam ti povedati neko skrivnost, ki se tiče samo tebe.
Ali mi obljubiš, da je ne razodeneš nobenemu človeku?

— Obljubim, reče Bernardka.

Pogovarjali ste se o veliki skrivnosti, ki je ne moremo in
ne smemo preiskovati.

Ko ste se tako prijateljsko pogovorili, pogleda nebeška Kra¬
ljica to malo deklico, ki je še prejšnji dan trpela in ki bo imela
še trpeti iz ljubeznji do nje, in jo izbere za oznanjevalko svoje
volje med ljudmi.

— „In zdaj, moja hčerka, reče Bernardki, pojdi in povej du¬
hovnom, da hočem, naj se tu postavi kapelica." — To izreče, in
videlo se je, kakor da bi njen obraz, njene oči in njene roke
obetale, v tej kapelici deliti brezštevilne milosti.

Po teh besedah izgine; in obličje Bernardkino se zopet za¬
grne s senco, kakor zvečer zemlja, ko solnce počasi zaide.

Množica se gnete okolo deklice, ki je bila še pred kratkim
spremenjena v zamaknenosti. Srca vseh so ginena. Od vseh

57

strani jo povprašujejo. Pa je ne vprašajo, če je prišla Prikazen:
zakaj, kakor hitro se je zamaknila, izpoznali in vedeli so vsi, da
se je prikazala Prikazen; le hoteli so vedeti besede, M jih je go¬
vorila. Ysak se je prizadeval, približati se deklici in jo slišati.

— Kaj ti je povedala? kaj ti je rekla Prikazen? povpra¬
ševali so jo od vseh strani.

— Povedala mi je dvoje reči, eno le za me, drugo pa za
duhovne, in precej grem k gospodom, reče Bernardka, in se hitro
napoti v Lurd, da izvrši naročilo.

čudila se je ta dan, kakor drugekrati, da živa duša ni sli¬
šala razgovora in ne videla „Gospe“. „Prikazen govori dosti na
glas, da se lahko sliši, reče; in jaz govorim tudi kakor navadno. 1 '
Zapazili so pač, da so se ustnice dekletove gibale med zamak-
nenjem, pa nič druzega: razločili pa niso nobene besede. V za-
maknenosti postanejo počutki nekako duševni, in čutijo stvari,
kterih kratkomalo zapaziti ne morejo topi počutki popačene nature.
Bernardka je videla in slišala, tudi govorila je; in vender ni no¬
beden drug ne glasu slišal ne Prikazni videl. Ali se je Bernardka
motila? Ne: ona sama je vedela resnico. Kakor zagleda zvezdo¬
gled, z materijalno pomočjo daljnovida, v daljavi na nebu velikansko
zvezdo, ktere oko navadnih ljudi ne more zagledati: ravno tako je
tudi Bernardka s pomočjo milosti, ki jo je dobivala v zamaknenju,
nagloma zagledala to, kar se je skrivalo očem vseh drugih. In
kakor zvezdogled ne more najti skrite zvezde, kadar nima mogočnega
optičnega orodja, ki postoteri očesno moč: ravno tako tudi ona
ni nič videla, kadar ni bila zamaknena.

im.

Kakšen je bil vender tisti poseben in zaupen razgovor, tista
posebna skrivnost, o kteri je Bernardka govorila, pa je ni hotela
razodeti? Kakšna skrivnost bi mogla biti med materjo vsemo¬
gočnega stvarnika nebes in zemlje in ponižno hčerjo mlinarja
Soubirousa; med bliščečim veličastvom, ki je najvišje za veličastvom
Božjim; med najvišjo Kraljico neskončnih kraljestev in majhno pa-
starico Bartreskih gričev? Nikakor ne bomo poskušali uganiti
tiste skrivnosti, in imeli bi za Božji rop, ko bi kdo poslušal pri
nebeških vratih.

Vender nam je pa dovoljeno opomniti, kako je pač nebeška
Kraljica dobro poznala človeško srce in modro ravnala, da je po-

58

vedala Bernardki nekaj popolnoma skrivnostnih besedi, predno ji
je izročila očitno poslanstvo. Čislana od vseh zavoljo čudovitih
prikazovanj, poslana k duhovnom pravega Boga z ukazom iz onega
sveta, bila je deklica, ki je dosle živela mirno in samotno, na¬
enkrat potisnena v sredo brezštevilne množice in neskončne raz¬
burjenosti. Eni so ji ugovarjali, drugi grozili, večina jo je za¬
smehovala, in kar je bilo najnevarnejše za njo, velika množica
ljudi jo je navdušeno slavila. Bližali so se dnevi, da jo bodo
krdela z vriskom pozdravljala, in da se bodo za cunje njene obleke
prepirali, kakor za svetinje; da bodo imenitne in slavne osebe
poklekovale pred njo in jo prosile blagoslova; da se veličastna
hiša Božja sezida in da bodo celi narodi v nepretrganih procesijah
romali, verujoč na njeno besedo. Tako je imela ta revna deklica
prebiti jako hudo skušnjo, ki bi bila lahko spodkopala njeno ponižnost,
skušnjo, pri kteri je mogla za zmeraj zgubiti priprostost in čistoto,
vse te pohlevne in mile čednosti, ki so pognale in vzcvetele v
naročju samote. Same milosti, ki jih je prejela, postale so tako
za njo velikanska nevarnost, nevarnost, ki je že večkrat podrla
duše, od Boga izvoljene in s posebnimi milostimi obdarovane.
Sv. Pavel sam je bil po svojem zamaknenju skušan od napuha,
in moral ga je hudobni duh poželjivosti nadlegovati, da se ni
prevzel v svojem srcu.

Sv. Devica pa je hotela obvarovati to malo deklico, ktero je
ljubila, ter ni pripustila hudobnemu duhu, približati se tej liliji
čistosti in nedolžnosti, ki se je razvila v žarkih njene milosti. No,
kaj stori mati, kadar nevarnost grozi njenemu otroku? Stisne ga
še bolj in nežnejše k sebi ter mu prav tiho in ljubeznjivo šepeče na
uho: „Ne boj se, tukaj sem.“ In če mora iti od njega za tre-
notek in pustiti ga samega, pristavi: „Ne grem daleč, sem dva
koraka od tebe, prav tukaj, in ni ti treba druzega, kakor stegniti
roko, da primes mojo.“ Tako je z Bernardko delala Mati nas
vseh. Ko se je svet z raznimi skušnjavami in hudobni duh s
pretkanimi zankami prizadeval, iztrgati jej deklico, hotela je Ona
še bolj sprijazniti se z njo; objela in stiskala jo je še bolj na srce.
S tem, da je, — Ona, nebeška Kraljica! — skrivnost povedala
zemeljski deklici, povzdignila je Bernardko prav do svojih ustnic,
ki so govorile tiho, in postavila je v njenem spominu nepristopno
pribežališče, kraj miru in prijateljstva, ki ga nikdar nikoli ni smel
nobeden motiti.

Skrivnost, ki jse zaupa in sliši, zveže dvoje duš na vso moč
trdno. Skrivnost povedati, se pravi, dati varno zagotovilo prisrčne

59

zaupnosti in zvestobe; se pravi, postaviti trdno svetišče in nekako
sveto shajališče dveh src. Kadar nam je svojo skrivnost razodel
kaki imeniten mož, kaki človek, ki je prav visoko nad nami, ne
moremo o njem dvomiti. Njegovo prijateljstvo se je po tej pri¬
jazni zaupnosti nekako preselilo v nas; in on ostane stanoviten
gost, rekel bi natančnejše, prebivalec naše duše. Če pomisliš na
tako skrivnost, mora ti biti nekako tako, kakor da bi skrivnostno
stisnil njegovo roko in ga čutil pričujočega.

Skrivnost, zaupana od Device, postala je za mlinarjevo hči
najboljša hramba. Znanje človeškega srca nam to razjasnjuje.

—-—-

TRETJA KNJIGA

I.

S  udje so prišli v mesto prej kakor Bernardka. Prehiteli so
o zato, da bi videli, kaj bo storila.
sjSfjS Deklica zavije na veliko cesto, ki gre čez Lurd; ustavi
T se na spodnjem koncu mesta, pred zidano ograjo priprostega
vrta, odpre zelene rešetaste duri, in jo krene proti hiši, ki je na
tistem vrtu.

Iz spoštovanja in spodobnosti ni šla množica za Bernardko,
ampak je ostala na cesti.

Deklica je oblečena v revno in tam ter tam zakrpano obleko;
na glavi in po ramah je pokrita z malim belim kapuletom iz
slabega blaga. Na sebi nima ne enega zunanjega znamenja ne¬
beškega poslanstva, razen morebiti tisti kraljev plašč pomanjkanja,
ki gaje nosil Jezus Kristus. Ponižna in priprosta poslanka Jamske
matere Božje stopi pred častitega moža, ki je v tistem kotu zemlje
in za tisto deklico zastopal neprenehljivo veljavo katoliške Cerkve.

če je še tudi bilo močno zgodaj, vender je že odmaševal
Lurški gospod župnik.

Ko je prvikrat zaslišal revno pastarico, tako majhno v očeh
mesa in sveta, tako veliko nemara pred Bogom, ne vemo, ali se
je takrat spomnil raznih besedi, ki jih je ravno tisti dan izgovoril
pri introitu in gradualu sv. maše: In medio Ecclesiae aperuit os
ejus  ....  Lingua ejus loquetur judicium. Lex Dei in corde
ipsius.  „V sredi Cerkve je odprl njegova usta ....  Njegov jezik
bo govoril pravico. Postava Božja je v njegovem srcu“. *)

Če tudi je bil župnik Peyramale, kot zvest in pobožen sin
katoliške Cerkve, popolnoma prepričan, da so sploh prikazovanja

*) Misal rimski.  23. februarja. Praznik sv. Petra Dam. Introit in
gradual sv. maše.

61

mogoča, vender mu je bilo nekako težko verjeti deklici, ki je
pravila, da ima nenavadno prikazen ob bregovih Gavskih, v
Jami Massabiellskega skalovja. Ko bi bil zamaknenje sam videl,
bil bi gotovo prepričan; vseh teh stvari pa sam ni videl, le drugi
so mu pravili, zato je od kraja močno dvomil, ali se Prikazen res
prikazuje, in potem, ali je res od Boga. Hudobni duh se časih
spremeni v angelja svetlobe, in nekakšna previdnost je opravičena
v takih rečeh. Sicer se mu je zdelo potrebno, da sam poskusi
odkritosrčnost dekletovo. Zato je Bernardko sprejel nekako ne-
zaupno, z osornimi in celo ostrimi besedami.

Basi ni šel k Jami, kakor smo že prej povedali; dasi tudi
še ni nikoli govoril z Bernardko, ki je še le prišla v njegovo faro,
vender jo je poznal. Pokazali so mu jo pred enim ali dvema
dnevoma, ko je šla po cesti.

— Ali nisi ti Bernardka? hči Soubirousova, mlinarjeva?
vpraša deklico, ki pride po vrtu in se ustopi predenj.

Izvrstni duhoven, ki smo ga že popisali natanko, je bil s
svojimi farani domač kakor oče, in tako je imel navado, tikati vse
otroke svoje fare. Samo ta dan je bil glas očetov oster.

— Sem, gospod župnik, odgovori ponižna poslanka svete Device.

— No, Bernardka, kaj mi pa hočeš ? . . . Kakšno opravilo
te je prineslo sem ? povpraša nekako trdo, in upre v deklico oči
tako mrzlo nezaupljivo, tako ostro preiskujoče, da bi bil lahko
zbegal dušo, ki bi bila manj prepričana o svoji stvari.

— Gospod župnik, pridem od „Gospe“, ki se mi prikazuje
v Jami Massabiellski ....

— Aha! poseže duhovni gospod v besedo, ti praviš, da vidiš
Prikazen, in ti vso okrajino napolnjuješ s svojimi storicami. Kaj
je na vsem tem? Kaj ti je nekaj dni sem? Kaj je s tistimi ne¬
navadnimi rečmi, ki jih trdiš, pa brez dokazov ?

Bernardki je bilo hudo, in v svoji nedolžnosti je nemara
obstrmela nad ostrim vedenjem in malone trdim glasom, s kterim
jo je sprejel gospod župnik Peyramale, ki je bil navadno tako
dober, tako očetovsk in tako prijazen s svojimi farani, in posebno
s priprostimi in malimi.

Bernardki se je srce nekoliko skrčilo. Zbegana pa ni bila.
Z mirnim prepričanjem o resnici in priprosto je povedala to, kar
je bralcu že znano.

Božji namestnik je znal premagovati svoje osebne predsodke.
On, ki je bil po dolgi skušnji privajen, brati na dnu srca, on je
sam pri sebi občudoval čudovito resničnost, ki se je razodevala na

62

tej majhni deklici, ko je v svojem kmetiškem narečju pripovedovala
tako čudne dogodke. V njenih čistih očeh, na njenem odkrito¬
srčnem obrazu je zapazil njeno veliko nedolžnost. On, plemenita
in poštena duša, nikakor ni mogel poslušati njenega odkritosrčnega
pripovedovanja ter gledati njenega milega in čistega obličja, na
kterem je bilo vse dobro, da gane bi bilo nekaj priganjalo, verjeti
njenim besedam.

Že prej smo povedali, da še nejeverniki niso nič več sumnjali
o odkritosrčnosti dekličini. Kadar je bila zamaknena, bilo je videti,
kakor da bi nebeška resnica šla v njo in jo vso razsvetljevala.
Kadar je pripovedovala, bilo je pa videti, kakor da bi resnica šla
iz nje in žarela, da greje srca in razganja zmotene ugovore duhov
kakor prazno meglo. Ob kratkem, ta nenavaden otrok je imel
okolo čela nekaki blišč odkritosrčnosti, vidljiv očem čistih in cel6
nečistih duš. Njena beseda je imela moč, odganjati dvom.

Kakor je bil gospod Peyramale nepremakljivega in trdnega
značaja, kakor je bil krepke duše in krepkega duha, kakor je bil močno
nezaupljiv, zgodilo se je vender le nekaj nenavadnega, da je bilo nje¬
govo srce čudno gineno pri govoru Bernardke, o kteri so govorili
toliko, in ktero je slišal prvikrat. Ta močan človek se je čutil pre¬
maganega od te vsemogočne slabosti. Pa znal se je preveč premago¬
vati, bil je premoder, da bi se bil vdal vtisu, ki bi ga bil utegnil
slednjič vender le goljufati. Kot navaden zasebnik bi bil nemara
rekel deklici: „Verjamem ti.“ Kot župnik velike fare, kot varuh
resnice je pa sklenil, vdati se le potipljivim in vidljivim dokazom.
Ne ena mišica njegovega obraza ni izdala notranje ginenosti. Bil je
dosti močen, da je nasproti deklici ohranil osorno in ostro obličje:

— In ne veš, kako se imenuje tista Gospa?

— Ne, odgovori Bernardka. Ni mi povedala, kdo da je.

— Tisti, ki ti verjamejo, povzame duhovnik, si domišljavajo,
da je mati Božja. Ali pa tudi veš, pristavi z resnim in nekako
grozečim glasom, da je ne boš nikoli gledala v nebesih, če se
lažeš, da jo vidiš v tisti Jami? Praviš, da jo tukaj sama vidiš.-
Če lažeš na zemlji, bodo jo v nebesih videli drugi; ti pa boš za¬
voljo svojega sleparstva vekomaj daleč od nje, vekomaj v peklu.

— Ne vem, če je mati Božja, gospod župnik, odgovori de¬
klica ; pa Prikazen vidim kakor vas, in z manoj govori, kakor vi.
In ona me je poslala vam povedat, da hoče, naj se ji postavi ka¬
pelicama skalovju Massabiellskem, kjer se mi prikazuje.

Župnik pogleda malo deklico, ki mu z vso gotovostjo sporoča
prav pravo povelje; in kakor je bil prej ginen, ni si mogel kaj,

63

da se ne bi bil nasmehnil nenavadnemu ukazu, ko je imel pred
saboj ponižno in majhno nebeško poslanko. Nič več ni bil ginen;
mislil je, da je deklica v zmoti, iu začel je dvomiti.

Veleva Bernardki ponoviti tiste besede, ki jih je rabila
Jamska Gospa.

— Ko mi je zaupala skrivnost, ki se tiče mene, in je ne
morem povedati, dodala je: „In zdaj pojdi povedat duhovnom, da
hočem, naj se mi tukaj postavi kapelica. “

Duhovnik omolkne za nekaj časa. „Mogoče, si je mislil, je
vender le!“ In močno ga je pretresla in zbegala misel, daje  mati
Božja njemu, revnemu in nepoznanemu duhovnu, naravnost po¬
slala ukaz. Potem pogleda deklico in se vpraša: ,,Kakšno po¬
roštvo imam pač od tega otroka, in kdo mi dokaže, da ona ni
v zmoti ?“

— Če je „Gospa“, o kteri govoriš, res nebeška Kraljica, od¬
govori, bom srečen, če po svoji moči pripomorem, da se ji zida
kapelica; ali tvoja beseda ni zanesljiva. Nisem dolžan, ti verjeti.
Ne vem, kdo je tista „Gospa“, in predno se bom pečal z njeno
željo, hočem vedeti, ali ima do tega pravico. Prosi jo torej, naj
d& kaki dokaz za svojo moč.

Okno je bilo odprto, in oči duhovnikove splavajo na vrt ter
zagledajo, kako so rastline za nekaj časa zamrle vsled zimskih
mrazov.

— Prikazen, praviš, ima pod nogami divjo rožo, ki rase iz
skalovja. Zdaj imamo mesec februar. Reci ji od moje strani, če
hoče kapelico, naj naredi, da se roža razcveti.

In poslovi deklico.

Kmalu se je natanko razvedelo, kakšen razgovor je bil med
Bernardko in Burskim župnikom.

— Slabo jo je sprejel, govorili so veselo modrijani in zdrav¬
niki: ima preveč možgan, da bi verjel sanjarijam otroka, ki se
mu le zdi, da vidi in sliši; iz težavnega položaja se je rešil prav
duhovito. Za moža, ki je učen in razumen kakor on, bilo je po
eni strani nemogoče, pritrditi takim bedarijam; po drugi strani pa,
ko bi se bil vsemu temu popolnoma ustavljal, bil bi si na glavo
nakopal vso tisto navdušeno množico.

Ni se ujel v dvojno past, ni se zadrgnil v zadrgo, in mirno
se je izvil težavi. Ne da bi bil naravnost pobijal prazno vero,
zahteval je od Prikazni prav prebrisano vidljiv, potipljiv, gotov
dokaz, ob kratkem čudež, tako rekoč, nemogočo reč. Obsodil je

64

laž ali zmoto, naj se sama sebe nje, in s trnom divje rože je raz¬
trgal pajčevino debele neumnosti. Prav dobro jo je uganil!

Jacomet, Dutour in njiju prijatelji so se veselili, da je kaj
takega zahtevano od nevidljivega Jamskega Bitja. „Prikazen je
prisiljena, pokazati svoj pos,“ govorili so smehljaje uradni ljudje.

— Roža bo cvetela, govorili so tisti, ki so bili najtrdnejše
vere, ki so bili še gineni nad prizorom Bernardkinega zamaknenja.

Veliko je bilo takih, ki so se bali, da ne bo dokaza, dasi
tudi so verovali v Prikazen. Človeško srce je že tako ustvarjeno,
in evangelski stotnik je govoril za večino izmed nas, ko je dejal:
Čredo, domine: adjuva incredulitatem meam.  „Verujem Gospod:
pridi na pomoč moji nejeveri!“

Eni in drugi so nepotrpežljivo pričakovali druzega dne.

II.

Dosle so nekteri tako črtili prazno vero, da se niso hoteli
pridružiti ljudem, ki so hodili gledat zamakneno deklico. Zdaj jih
je pa več izmed teh nejevernikov sklenilo, zanaprej hoditi k Jami,
da bi videli, kako se da ljudstvo goljufati. Teh eden je bil gospod
Estrade, tisti pobiralec indirektnih davkov, o kterem smo povedali,
da je bil zraven, ko je g. Jacomet izpraševal zamaknenko. Takrat
ga je, kakor se spominate, živo pretresla nenavadna odkritosrčnost
Bernardkina; ni mogel dvomiti o poštenosti dekletovi, in sodil je,
da je bolna na halucinaciji. Časih je vender popustil to prvo
misel, in nagibal se je k razlaganju g. Jacometa, ki je v tem vedno
videl le jako pretkano sleparijo in čudež goljufije. Njegovo mo¬
drovanje, ki je sicer bilo v načelih silno trdno, omahovalo je med
tema dvema razlagama, ki ste bili po njegovem edino mogoči.
Take mistične prifrknenosti in taka sleparstva je tolikanj zaničeval,
da je dosle, kakor je bil tudi na skrivaj radoveden, imel za sra¬
moto, hoditi k skalam Massabiellskim. Odločil se je vender, ta
dan iti tje, — nekaj, da bi videl čudni spektakelj, — nekaj, da
bi opazoval, — nekaj tudi iz postrežljivosti, da bi spremil nekoliko
sosed in svojo sestro, ktero je močno pretresla ta govorica. On
sam nam je povedal, kar je občutil, in smemo mu verjeti.

„Prišel sem,“ reče mi, „močno pripravljen, preiskovat, in,
da priznam vse, močno se razveseljevat in smejat, pričakovaje
burko ali nenavadne smešne reči. Neznansko veliko ljudi se je
nabralo počasi okolo divjih skal. Občudoval sem priprostost toliko

65

bedakov, in sam pri sebi sem se smejal lahkovernosti celega
krdela pobožnih žensk, ki so svetostno klečale pred skalovjem.
Prispeli smo na vse zgodaj, in, hvala mojim komolcem, lahko sem
se priril med prve. Ob navadni uri, nekako ob solnčnem vzhodu,
pride Bernardka. Stal sem pri nji. Zapazil sem na otročjem
obličju tisto milino, tisto nedolžnost in tisti velik mir, ki me je
pri komisarju prevzel pred nekoliko dnevi. Poklekne prav po
domače, nič se ni skazovala, nič ni bila v zadregi, nič ni bila
zbegana, nič se ni zmenila za krdela, ki so bila okolo nje, prav tako,
kakor da bi bila sama v cerkvi ali v samotnem gozdu, daleč od
ljudi. Izvleče molek in začne moliti. Kar naenkrat se je videlo,
da njene oči prijemljejo in odbijajo nepoznano svetlobo: obvisele
in obstale so na skalni duplini, vse strmeče, zamaknene in žareče
samega veselja. Tudi jaz sem precej pogledal tje, pa nisem videl
čisto nič, prav nič drugega, kakor veje divje rože brez perja. In
vender kaj vam povem ? ko zagledam zamaknenega otroka, hipoma
se poderejo vsi moji notranji predsodki, vsi moji modrijanski ugo¬
vori, vse moje prenagljeno tajenje, ter se umaknejo nenavadnemu
čutilu, ki se me polasti zoper mojo voljo. Bil sem prepričan, za
gotovo sem izpoznal, da je ondi bilo skrivnostno Bitje. Moje oči
ga niso videle; ali moja duša in duše brezštevilnih gledalcev so
ga tisto slovesno uro gledale, kakor jaz, z notranjo svetlobo pre¬
pričanja. Da, spričujem, nebeško Bitje je bilo ondi. Naglo in
popolnoma spremenjena Bernardka ni bila več Bernardka. To je
bil nebeški angelj, plavajoč v neizrekljivi slasti. Nič več ni imela
prejšnjega obličja: drug razum, drugo življenje, in rekel bi, druga
duša se je razodevala na njem. Nič več ni bila podobna sama
sebi, in kazno je bilo, da je to druga oseba. Njena postava, njeno
najmanjše premikanje, način, na primer, kako se je prekriževala,
imelo je na sebi neko žlahtnost, neko častitljivost, neko nadčlo¬
veško veličastnost. Široko je odprla svoje velike in skoro nepre¬
makljive oči, ki se niso mogle nagledati; bala se je, kakor je bilo
videti, trepalnice pobesiti in za en sam hip izgubiti iz oči čudež,
ki ga je zamakneno gledala. Smehljala se je nevidljivemu Bitju,
in vse to nam je dalo pojem o zamaknenju in blaženosti. Bil sem
ginen, kakor drugi gledalci. Kakor le-ti, tako se tudi jaz nisem
upal dihati, da bi mogel slišati govor, ki se je vršil med Prikaz¬
nijo in deklico. Ta je poslušala z največjim spoštovanjem, ali da
boljše povem, z najpokornejšim češčenjem, ki je strinjalo v sebi
brezkončno ljubezen in najslajšo radost. Vender je časih senca
žalosti preletela čez njeno obličje, ki je navadno razodevalo veliko

Lurška Mati Božja. Q

66

veselje. Zapazil sem, da časih ni nič več dihala. Ves ta čas je
imela v roki molek, ki se je med njenimi prsti kterikrat pomikal
bolj ali manj pravilno. Kterikrat je pa kar obstal. Najbrže je
nanj pozabila, da bi se bolj zagledala v nebeško Bitje. Vsako
njeno premikanje se je popolnoma ujemalo z njenim obličjem, ki
je po čredi kazalo čudenje, molitev, veselje. Kakor smo prej pra¬
vili, prekrižala se je čas ter čas jako pobožno, jako plemenito,
jako oblastno. Če se v nebesih prekrižujejo, prekrižujejo se gotovo
nekako tako, kakor Bernardka v zamakneDju. Videlo se je, kako
da to dekletovo premikanje, naj je bilo tudi prav malostno, nekako
objemlje neskončnost.

„čez nekaj časa gre Bernardka po kolenih naprej z mesta,
kjer je molila, to je, od Gavskih bregov not v Jamo. To je bilo
kakih petnajst metrov daleč. Ko je šla po tem nekoliko strmem
bregu, slišale so jo osebe, memo kterih je šla, prav razločno iz¬
govarjati te besede: „Pokora! pokora! pokora!“

„Potem vstane in jo ukrene proti mestu, obdana od brez¬
številnih ljudi. To je bila revna deklica v cunjah, na kteri ni
bilo videti, da bi bila imela pri tem čudovitem prizoru kaj več
deleža, kakor kdo drugi.“ *)

Ves ta čas ni divja roža razcvetela. Njene gole in puste
veje so neganljivo štrlele navzdol po skali, in ljudje so zastonj
pričakovali lepo dišečega in cvetečega čudeža, ki ga je zahteval
prvi duhovni gospod v mestu.

Pa čudno! vera vernikov ni kaj omahnila; in pri vsem tem,
da se je, kakor je bilo videti, mrtva priroda ustavljala nadnaravni
vsemogočnosti, pri vsem tem je veliko imenitnih ljudi, med njimi
tudi tisti, kterega pripovedovanje smo ravnokar navedli, začelo
verovati, ko so videli dekleta čudovito zamaknenega.

Po zamaknenju in po odhodu dekletovem so ljudje, kakor
vselej, stikali po Jami na vse strani. G. Estrade jo je z največjo
skrbnostjo preiskoval tako, kakor vsi drugi. Ysak je mislil v njej
zagledati kako nenavadno stvar; pa ni bilo nič takega videti. To
je bila navadna duplina v trdi skali, in vsa suha v lepem vremenu;
le pri vhodu in na zapadni strani je bila vlažna ob deževnem
vremenu, kadar je veter tjekaj zaganjal mokroto.

*) G. Ludovik Veuillot je dosti obširno, pa z manjšo natančnostjo, v
Universu  dne 28. julija 1. 1858. obelodanil pripovedovanje, ki smo ga sami
kasneje slišali od g. Estrade.

67

m.

— No, ali si jo danes še videla, in kaj ti je rekla? vpraša
Lurški župnik, ko Bernardka stopi predenj, prišedši iz Jame.

— Videla sem Prikazen, odgovori dekle, in rekla sem ji:
„Gospod župnik vas prosi, da daste kaj dokazov za svojo moč,
na primer, da spravite v cvetje rožo, ki je pod vašimi nogami,
ker se duhovni nehte zanesti na me in jim moja beseda ne zado-
ščuje“. Potem se je Prikazen nasmehnila, pa ni nič rekla. Nato
mi je velevala moliti za grešnike in priti v Jamo. Trikrat je
viknila: „Pokora! pokora! pokora!“ kar sem ponavljala, plaze se
po kolenih v Jamo. Ondi mi je razodela še drugo skrivnost, ki
je le za me. Potem je izginila.

— In kaj si našla v Jami?

— Gledala sem, ko je izginila (zakaj, dokler je ona ondi,
pazim le na njo, iti za vse drugo sem mrtva), pa videla nisem
nič kakor skalo, in po tleh nekaj trave, ki poganja sredi praha.

Župnik se zamisli.

— Počakajmo, pravi sam pri sebi.

Zvečer je gospod župnik Peyramale povedal Turškim kaplanom
in nekterim duhovnom iz okolice, kakšen razgovor je imel z Ber¬
nardko. Nagajali so svojemu dekanu, da je njegova prošnja imela
malo uspeha.

— Če je to sveta Devica, preljubi gospod, rekali so mu,
vidi se nam, da je za vas slabo znamenje, če se je nasmehnila,
ko je zaslišala vašo prošnjo; in nam se zdi, da je sitna reč, če
zbada tako imenitna oseba.

Župnik jih je zavračeval brez zbeganosti, kakor je imel navado:

— Ta nasmeh je za me dobro znamenje, odgovori. Mati
Božja se ne norčuje. Ko bi bil slabo govoril, ne bi se bila na¬
smehnila; pomilovala bi bila moje razloge. Nasmehnila se je:
torej mi pritrjuje.

IV.

Gotovo je bilo nekaj resničnega v dobrem odgovoru župnika
Peyramale, pa morebiti nekoliko manj, kakor si je mislil. Ko bi
bil takrat z veliko svojo prebrisanostjo in duhovitostjo dobro pre¬
mislil besede, ki jih je nebeška Prikazen izgovorila kmalu potem,
ko ge je nasmehnila, gotovo bi bil razumel pomen tega nasmeha,

5 *

68

ki ga ni mogla razložiti uboga deklica, osrečevana s takim
gledanjem.

„Moliti za grešnike; delati pokoro; po kolenih priti po strmem
in težavnem klanjcu, ki se vzdiguje od urnih in bučečih valov
reke k nepremakljivi skali, na ktero se ima postaviti cerkev, “
takšna so bila povelja Prikaznina vsled dekletove prošnje, takšen
je bil njen odgovor na prošnjo, naj stori, da se razcvete divja roža,
takšno je bilo, iz samih njenih ust, prav jasno razlaganje njenega
nasmehljaja. Kdor to premišljuje, zapazi čudovitni pomen v tem
simboličnem odgovoru.

— „Kaj! če sem mati Zveličarjeva, mati tistega Jezusa, ki
je okrog hodil, da je delal dobro in tolažil žalostne, ali ne morejo
za dokaz moje moči od mene zahtevati nič druzega, kakor nepo¬
trebni in minljivi čudež, ki ga bodo tukaj čez nekaj dni sami od
sebe delali žarki mojega služabnika, solnca? Kadar je na zemlji
vse polno grešnikov, ki se ne zmenijo za Božjo zapoved ali jo pa
sovražijo; kadar se narodi iz hudobije ali iz zmote napajajo iz
ostrupljenih rek tega sveta, iz tistih kalnih deročin, ki der6 v
propasti; kadar je najbolj potreba, po kolenih iti po trdem potu,
ki loči ubežno in burno življenje mesa od nepremakljivega življenja
duha; kadar skrbi moje materinsko srce neprenehoma za srečo
toliko nesrečnih in za zdravje toliko bolnih: ali nimam dati boljših
dokazov za svojo moč in dobrotljivost, kakor da ukažem rožam
cvesti v trdi zimi? ali se naj za prazno veselje prikazujem mladi
pozemeljski deklici, in pred njo odpiram svoje roke, polne milosti ?“

Tak je bil, po mojih mislih, — kolikor je pripuščeno boremu
človeku pretuhtati in razložiti tako imenitne reči, — globok pomen
tistega nasmehljaja in tistih ukazov, s kterimi je mati človeškega
rodu odgovorila na prošnjo Lurškega župnika. Bogu se ne vidi
vredno, zlasti v revnih in slabih časih, nekako razmetavati svoje
vsemogočnosti z jalovimi čudeži, ki razveseljujejo le oči, z minljivimi,
znamenji, ki bi zvenela od jutra do večera, in ki bi jih odnesel
prvi piš: Bog hoče delati koristne in dobre reči, in njegovi ču¬
deži so vedno dobrote. Kadar hoče ustanoviti kako večno reč,
podpre jo precej od kraja z večnim dokazom, ki ga stoletja ne
bodo mogla podreti.

Kaj je pač pomenilo, da je bilo ukazano Bernardki, naj gre
po kolenih v Jamo tako daleč, dokler ne bo ustavljena od strme
razrušene skale? Tega ni nihče vedel; in pred to suho skalo ni
nobenemu prišlo na mari, da so kristijanje podedovali Mojzesovo pa¬
lico, potem ko so Judje umorili sami sebe, misle, da so umorili Jezusa.

69

Lurški gospod župnik pri vsi svoji veliki razumnosti ni iz
početka izprevidel stvari, ki jih je prihodnjost imela razjasniti. Na
dnu svoje duše je močno dvomil o resničnosti Prikazni, in to mu
je hranilo pazno pretuhtavati tiste razne okolnosti Jamskega pri¬
zora in jih dobro ogledati, kakor je imel navado pri Božjih rečeh.

Kakor so tudi bili tamošnji prostomaltarji nekoliko zbegani,
ker so se tisti dan pri pečevju Massabiellskem ljudje spreobračevali
zavoljo nenavadnega blišča spremenjene Bernardke, vender jih je
veselilo posebno to, da so bili verniki goljufani glede ponižnega in
ljubeznjivega dokaza, ki ga je zahteval gospod župnik Pevramale.
Zdaj so župnika hvalili še bolj, kakor prejšnji dan, da je zahteval
čudež. Rekali so: „Jacomet je bil neroden, ker je hotel udušiti
Prikazen; župnik pa, ki je veliko zvitejši, jo sili udušiti samo
sebe.“ Niso bili zmožni, razumeti poštene priprostosti tiste ne¬
pristranske modrosti, ki je gotovo hotela dokazov, predno veruje
ali taji; zato so zvijačo imenovali tisto, kar je bilo previdnost, in
za past so imeli priprosto prošnjo odkritosrčne duše, ki išče resnice.
Kakor je videti, malo je manjkalo, da pri tej priliki niso tisti go¬
spodje častitemu Burskemu gospod župniku izkazovali nemara prav
velike, pa gotovo prav nezaslužene časti, da bi ga bili imeli za
svojega privrženca.

V.

Vender pa je bil častni g. Jacomet, kakor se je videlo, ne¬
jevoljen, da ni sleparstva zasačil pri samem dejanju, in da ni čisto
sam zatrl vzhajajoče prazne vere. Ubijal si je glavo, da bi si bil
razložil Bernardkine prikazni: zakaj, iz povelja Lurškega župnika
je jasno izprevidel, da duhovščina nima nič opraviti pri teh rečeh.
Torej se je moral vojskovati le z majhno deklico in z njenimi
starši. Bil je prepričan, da vsemu temu pride na konec kakor tako.

Kadar je prišla Bernardka slučajno na ulico, obstopila jo je
množica in ustavljala pri vsakem koraku; sleharen je želel iz njenih
ust slišati vse natančnosti prikazovanja. Več ljudi, med njimi
advokat g. Dufo, imeniten človek v tistem kraju, poklicalo jo je
k sebi in izpraševalo. Niso se mogli ustaviti skrivni moči, ki jo
je Bog dajal njenim besedam.

Po dnevi so ljudje močno zahajali k Soubirousovim, da bi
slišali Bernardkino pripovedovanje. Odkritosrčno in rada je deklica
odgovarjala na nepretrgana vprašanja. Bilo je videti, da je za njo

70

postalo prihodnje opravilo in posebna dolžnost, pričevati o tem,
kar je videla in slišala.

Pri Soubirousovih so imeli v kotu sobe altarček matere Božje,
okinčan s cvetlicami, s svetinjami in svetimi podobami; to je bil
nekaki lišp, ki je pričal o pobožnosti te rodovine. Vse drugo, kar
je bilo v sobi, kazalo je silno žalostno pomanjkanje. Revna po¬
stelja, nekaj slabih stolov, krevljasta miza, to je bilo vse pohištvo
tiste sobe, kamor so ljudje hodili poizvedavat o sijajnih nebeških
skrivnostih. Večini obiskovalcev se je inako storilo, ko so videli
to neznansko siromaščino, ki se je kazala pri vseh stvareh, in niso
se mogli ustaviti sladki skušnjavi, da ne bi bili tem revnim ljudem
ponudili kakega spomina, kakega daru. Pa deklica in starši so se
branili vedno, in sicer tako, da jim ni bilo moči nič usiliti.

Med obiskovalci je bilo več takih, ki niso bili iz Lurda. Teh
tujcev eden pride neki večer k Soubirousovim, ko je že ponehavalo
dnevno prihajanje in odhajanje ljudi in že ni bilo nobenega obisko¬
valca, le neka soseda ali sorodnica je še sedela na ognjišču. Skrbno
je povpraševal Bernardko, hoteč od nje izvedeti vse natanko, in
delal se je, kakor da bi ga dekletovo pripovedovanje posebno za¬
nimalo. Njegova navdušenost in vera se je vsak trenotek razodela
s klici, ki so kazali njegovo veliko ginenost. Blagoroval je Ber¬
nardko, da je dobila iz nebes tako veliko milost, potem jo je pa
pomiloval zavoljo siroščine, v kteri jo je videl.

— Bogat sem, reče, dovoli mi, da ti pomagam.

In položi na mizo mošnjo, ki jo je nekoliko odprl, da je bila
videti polna zlata.

Rdečica nejevolje spreleti Bernardko.

— Nič nečem, gospod, zavrne ga naglo. Nazaj vzemite.

In porine proti tujcu mošnjo, ki je bila položena na mizo.

— To ni za te, ljuba moja, to je za tvoje starše, ki so ubogi,
in mi vender ne boš branila, pomagati jim.

— Ne Bernardka ne mi nečemo nič, odgovorita oče in mati.

— Revni ste, nadaljuje tujec nadlegovaje. Motil sem vas,
pri srcu ste mi. Iz napuha se tedaj branite?

— Ne, gospod; pa čisto nič nečemo vzeti. Le vzemite
svoj denar.

Tujec zgrabi svojo mošnjo in odide. Ni mogel skriti velike
svoje jeze.

Od kod je prišel ta človek, in kdo je bil? Ali je bil kak
usmiljen dobrotnik? ali je bil kak navihan skušnjavec? Tega ne
vemo. — Lurška policija je bila tako dobro uredjena, da je g. Ja-

71

comet, srečnejši od nas, nemara vedel za to skrivnost, in znal,
lbolj kakor kdo drugi, razrešiti to zastavico.

Če je jako prebrisani komisar po kakem naključju (kar se
časih zgodi pri policijskih poslih) izvedel tisti večer natančnosti
prizora med Bernardko in tem skrivnostnim tujcem, moral si je
priznati, da so pri tej nenavadni deklici pasti in skušnjave ravno
tako zastonj, kakor zavite besede in silne grožnje. Kakor je bil
izurjen in izkušen v čisto človeških rečeh, vender se mu je ožel
v tem položaju čedalje bolj zaozlaval. če se je že čudil, ker ni
mogel Bernardke zaplesti, da bi se bila zarekla v najmanjši stvari;
moral je zdaj kar strmeti nad njeno veliko nesebičnostjo in sta¬
novitnostjo, s ktero se je branila denarne mošnje.

Policijska modrost bi še kakor tako razložila takšno vedenje,
ko župnik ne bi bil zahteval vidljivega dokaza, čudeža, nemogočega
razcvetenja divje rože; ali to zahtevanje je čisto jasno kazalo, da
duhovščina ni skrita za zamaknenko. Nikakor se pa ni dalo raz¬
ložiti, zakaj da Bernardka in njeni starši niso hoteli vleči dobička
iz navdušenosti in lahkovernosti ljudi, ko so bili vender tako ubogi,
da jim je primanjkovalo kruha.

Je li deklica izkovala svoje sleparstvo, da bi nabirala puhlo
čast? Ni verjetno, da bi bila kmetiška pastarica tako častilakomna.
Pa tudi, ko bi to bilo: kako bi se pa dala razkladati nerazrušljiva
edinost v njenem pripovedovanju? kako bi se dalo razkladati, da
je njena nesebičnost segala do udov njene rodbine, ki so bili vsi
močno revni, in jih je tedaj gotovo jako mikalo, denar kovati iz
slepe vere ljudi?

G. Jacomet ni bil človek, ki bi se zbal nekoliko nerazložnih
nasprotij. Zaupno je čakal, kako se bo vse to vršilo. Bil je pre¬
pričan, da bo obhajal zmago, ki bo toliko slavnejša, kolikor več
težav in zaprek je imel od začetka prebiti.

VI.

Noč je naredila konec razburjenosti tako različnih duhov;
eni so verovali v resničnost Prikazni, drugi so dvomili, in tretji
so čisto tajili. Zora je pokala, in vesoljna Cerkev, na vsem ze¬
meljskem površju, je šepetala v hišah Božjih, v tihoti samotnih
farovžev, v obljudeni senci samostanskih prekrižanih hodnikov, pod
obokom opatij in samostanov, te besede psalmistove pri jutranjicah :
Tu es Deus, gui facis mirabilia. Notam fecisti in 'populiš virtutem

72

tuam . .  . Viderunt te aquae. Deus, viderunt te aquae, et timuerunt,
et turbatae sunt abyssi.  „Ti si Bog, ki delaš čuda. Med narodi
si pokazal svojo moč . . . Videle so te vode. Bog, videle so te
vode,  in bale so se, in preplašili so se prepadi. *)

Bernardka pride pred skale Massabiellske in poklekne.

Neštevilna množica je pred njo prišla k Jami in se gnetla
okolo nje. Če tudi je bilo ondi veliko dvomivcev, nevernikov in
navadnih radovednežev, vender je precej vse utihnilo, ko je prišla
deklica. Nekaj je streslo in čudno ganilo množico. Vsi, nejever-
niki in verniki, so se nekako nehote odkrili. Več jih je pokleknilo
tisti hip, kakor mlinarjeva hči.

To trenotje se Božja Prikazen pokaže Bernardki, ki se precej
čudovito zamakne. Kakor vselej, stala je svetla Devica v podol¬
govati skalni duplini, in noge je imela na divji roži.

Bernardka jo je gledala z občutkom neizmerne ljubezni, s
sladkim in velikim občutkom, ki je napolnjeval njeno dušo z ve¬
seljem; pa njen duh vender ni bil nič zbegan, in ni pozabila, da
je še na zemlji.

Mati Božja je ljubila to nedolžno deklico. Hotela ji je še
nekaj zaupati ter jo tako še bolj pritisniti na svoje prsi; hotela je
še bolj utrditi vez, ki jo je vezala s ponižno pastarico, da bi ubo-
žica vedno čutila v viharju tega sveta, kako jo nevidljivo drži za
roko nebeška Kraljica.

— Ljuba moja, reče ji, hočem ti zaupati zadnjo skrivnost,
ki je le za te in se tiče le tebe, in ki je, kakor onih dveh, ne
smeš razodeti nikomur.

Že prej smo razložili, kako so razodete skrivnosti imele dajati
Bernardki zaslombo v dušnih nevarnostih, v ktere so jo gotovo
imeli potisniti nenavadni častilci, ki so jo povzdigovali. S to trojno
skrivnostjo je mati Božja oborožila svojo poslanko kakor s trojnim
orožjem v nevarnostih in skušnjavah življenja.

Bernardka je veselega srca poslušala prelepo godbo tiste tako
sladke, tako materinske in tako nežne besede, ki je pred osem-
najststo leti razveseljevala sinovska ušesa Božjega sina.

— In zdaj, povzame Devica po kratkem molčanju, pojdi, pij
in umij se na studencu, in jej rastlino, ki poleg njega poganja.

Pri besedi „studenec“ pogleda Bernardka okolo sebe. No¬
benega studenca ni in ga tudi nikoli ni bilo v tistem kraju. Vedno

*) Ordo  leta 1858, 25. februarja. Četrtek prvega postnega tedna. Ju¬
tranjke. Psalm LXXVI,

73

v devico gledaje pomikalo se je dekle proti Gavu, ki je podil
hrumečo vodo čez kremenje in odtrgane skale.

Migljaj in heseda bliščeče Device jo ustavi v hoji:

— ISfe hodi tje, reče Prikazen; nisem ti rekla piti iz Gava;
pojdi pit iz studenca, ki je tukaj.

In stegne svojo roko, tisto krasno in mogočno roko, kteri je
podložna priroda, in deklici pokaže s prstom na desno stran Jame,
na ravno tisto suho stran, kamor jej je že prejšnje jutro velevala
priti po kolenih.

Oe tudi na rečenem kraju ni bilo nič videti, kar bi se dalo
spraviti v zvezo z besedami nebeškega Bitja, vender je Bernardka
ubogala Božjo Prikazen. Jamni obok se je pobešal na tisti strani,
in majhno dekle se je po kolenih plazilo na mesto, kamor je
imelo priti.

Prispe tjekaj. Pa ne najde nikakeršnega studenca. Prav pri
skalovju je tam ter tam raslo nekoliko tiste rastline, ki je iz vrste
kamenoteric in se imenuje dorina.

Bernardka se, na novo znamenje Prikazni ali po notranjem
nagibu svoje duše, pripogne s tisto priprosto vero, ki je Bogu
tako po godu, in dolbe v zemljo z malimi rokami, ter začne
kopati jamico.

Brezštevilni gledalci tega prizora, ki niso ne slišali ne videli
Prikazni, niso vedeli, kaj bi mislili o nenavadnem početju dekle¬
tovem. Več se jih je že začelo smejati in verovati, da ni vse čisto
prav v glavi uboge pastarice. Kako malo je pač treba, da se
omaja vera!

Kar se zmoči dno tiste male jamice, ki jo je izkopalo dekle.
Skrivnostna voda je prihajala iz nepoznanih globočin, po marmorju
in skozi goste zemeljne plasti, in je začela po kapljicah izvirati
pod Bernardkinimi rokami ter polniti otlino, veliko kakor čaša,
ki jo je izgrebla.

Ta na novo izvirajoča voda se je mešala z zemljo, ki je bila
kopana od Bernardkinih rok, ter je od početka delala le blato.
Bernardka je trikrat poskusila, k ustom prinesti to blatuato vodo;
pa vse trikrat se jej je zgnjusilo tako močno, da jo je proč vrgla,
ker je ni mogla zaužiti. Hotela je pa, naj bo že kar hoče, ubogati
bliščečo Prikazen, ki je vodila ta čuden prizor; in včetrtič je pre¬
magala gnjus z največjim trudom. Pila je, umila se je in snedla
je nekoliko rastline, ki je poganjala izpod skale.

V tem hipu prestopi izvirkova voda brežičke male jamice,
izkopane od dekleta, in začne kot mali curek, ki je bil nemara

74

drobnejši kakor slamna bilka, teči proti množici, ki se je gnetla
pred Jamo.

Dolgo časa, to je, do konca tistega dne, je bil ta curek tako
droban, da je bil med potom ves popit od suhe zemlje, in da se
je njegov daljni tek poznal le po vlažni črti, ki se je naredila po
zemlji; prav po malem se je pomikal in prav počasi je lezel
proti Gavu.

Ko je Bernardka tako izpolnila vse ukaze, ki jih je dobila,
uprla je Devica na njo pogled zadovoljnosti, in precej potem je
izginila izpred njenih oči.

Množica je bila močno ginena, ko je videla ta čudež. Kadar
je bilo končano Bernadkino zamaknenje, drli so k Jami. Vsak je
hotel na lastne oči videti jamico, kjer je voda pritekla izpod de¬
kletove roke. Vsak si je hotel ondi namočiti ruto in nesti kapljo
k ustom. Tako je ta mlad izvirek, ki je polagoma večal svojo
jamico, kmalu postal podoben mlaki ali blatnati vodi. Čem bolj
so zajemali iz izvirka, tem bolj je naraščal. Luknjica, kjer je
kipel iz globočin, širila se je počasi.

Lurški učenjaki so modrovali tako: „To je voda, ki je ob
deževju po naključju prilezla po skalah, ki se je, tudi po naključju
nabrala pod zemljo, in ki jo je deklica našla, zopet po naključju,
ko je kopala zemljo. 11

In modrijani so bili zadovoljni s tem razlaganjem.

Drugo jutro se je vidno večal curek, ki ga je neka nepoznana
moč gnala iz skrivnostnih globočin. Bil je že kakor prst debel.
Pa bil je še blaten, ker si je pod zemljo moral delati svoj prvi
pot. Nekaj dni je rasel nekako od ure do ure; potem je pa nehal
rasti in se je popolnoma učistil. Izviral je iz zemlje prav mogočno.
Bil je skoro tako debel kakor otročja roka. — Pa ne bomo pre¬
hitevali dogodkov, ampak naštevali jih bomo dan za dnevom, kakor
smo delali dosle.

Začnimo tedaj pripovedovati dogodke, kjer smo nehali, to je,
četrtek zjutraj, 25. februarja, nekako ob sedmih.

m

Ravno tisto uro, tisti hip, ko je studenec kot prva Božja
priča prilezel pohlevno pa neustavljivo izpod roke dekletove, raz¬
glasili so Lurški modrijani o dogodkih Jamskih nov članek v
tamošnjem prostomaltarskem časniku.

75

Lavedan,  ki smo ga že navedli, bil je tiskan in razdeljen po
mestu ravno tisti čas, ko je strmeča množica prišla od skalovja
Massabiellskega.

Da bi bil v Jami kak studenec, ni bilo povedano ne v tem
članku, ne v kakem prejšnjem, ne v kakem drugem popisu iz
tistega časa. Zato tudi nejeverniki potem niso mogli trditi, da je
ondi že prej izviral studenec. Previdnost Božja je hotela, da so
se verniki lahko sklicevali ne le na svoje pričevanje, ampak tudi
na njih lastne članke, njih lastne tiskane, prave, nepreklicljive
izjave, ki so imele napisane dan in letnico. Ko bi bil pred 25. fe¬
bruarjem, pred prizorom, ki smo ga opisali, pred ukazom in zna¬
menjem, ki ga je mati Božja dala zamakneni Bernardki, ondi izviral
čisti studenec, ki izvira zdaj, kako pa da tistega mogočnega stu¬
denca niso videli in nikoli omenili vaši časniki, ki imajo oči tako
odprte, ki časih prav na drobno opisujejo tako malostne reči? Od
prostomaltarjev zahtevamo, naj nam pokažejo en sam spominek, —
pravimo en sam, — ki bi govoril o studencu ali o vodi, predno
je mati Božja ukazala in priroda ubogala.

Vlil.

Navdušenost ljudi je postala velika. Bernardki so radostno
privriskavali, kadar se je prikazala, in revno dekle se je vselej
prav naglo umaknilo domov, da bi ušlo češčenju. Ta ponižna
duša, ki je živela dosle nepoznana, v tihoti in samoti, bila je hi¬
poma potisnena v veliko svetlobo, v sredo hruma in množice, v
čast in slavo. Ta slava, ki jo toliko drugih išče, bila je za njo
najgroznejša muka. Njene najmanjše besedice bile so razlagovane,
prerešetovane, občudovane, pobijane, zaničevane, ob kratkem, bile
so izpostavljene raznim vetrovom človeškega pričkanja. In takrat
je bila na vso moč vesela, da ji ni bilo treba povedati vsega, in
da je v treh skrivnostih, ki so ji bile razodete od matere Božje,
našla skrito svetišče, kamor je mogla v najlepšem miru umakniti
svoje srce in ga okrepčati v senci tistih skrivnosti in v blaženem
prijateljstvu z nebeško Kraljico. Bližali so se dnevi, ko se je
imela še bolj izkazovati njena priljubljenost.

Kakor smo povedali, začel je studenec izvirati ob solnčnem
vzhodu vpričo mnogo ljudi. To je bilo 25. februarja, tretji četrtek
meseca, semanji dan v Tarbes. Novica o čudovitem dogodku, ki
se je zjutraj zgodil pri skalah Massabiellskih, bila je v glavno

76

mesto prinesena po mnogo ljudeh, ki so videli na lastne oži, kako
je začel studenec izvirati; razvedela se je še tisti večer po vsem
departementn in še celo po najbližjih mestih sosednih departementov.
Nenavadna govorica, ki je zadnje dni privlekla v Lurd toliko tujcev
in radovednih, razširila se je zdaj neznansko.

Veliko obiskovalcev je prišlo prenočevat v Lurd, da bi šli
drugo jutro k Jami; nekteri so hodili vso noč: in za svitanja, ob
uri, ko je Bernardka navadno prišla, gnetlo se je kakih pet ali
šest tisoč ljudi pred Jamo, ob Gavu, po gričih in skalah. Studenec,
obilnejši kakor včeraj, bil je že precej velik.

Ko se ponižna, mirna in priprosta deklica pokaže med na¬
vdušeno množico, vpili so ljudje: „Glejte svetnico! glejte svetnico!"
Mnogo jih je gledalo, dotakniti se njene obleke; imeli so kakor za
sveto vse, kar je bilo na tej ljubljenki Gospodovi.

Vender pa Mati ponižnih in malih ni hotela, da bi bilo to
nedolžno srce premagano od skušnjave jalove časti, in da bi se
mogla Bernardka za trenotje prevzeti zavoljo nenavadnih milosti,
ki jih je dobila. Bilo je dobro, da je deklica, v sredi tega če-
ščenja, občutila, da ni nič, in da je še enkrat izpoznala, kako
Božje Prikazni ne more priklicati s svojo močjo. Zastonj je molila.
Ni bilo videti, da bi se razlil po njenem obličju nadčloveški žar
zamaknenosti; in ko je po dolgi molitvi vstala, odgovarjala je ža¬
lostno na mnoga vprašanja, da nebeška Prikazen ni prišla.

IX.

Mati Božja se gotovo zato ni prikazala, da bi ohranila Ber¬
nardko v ponižnosti in v spoznanju svoje slabosti; in nemara tudi
zato ne, da bi krščanskemu ljudstvu dala lep in skrivnosten nauk,
kterega razumejo duše, ki so navajene, premišljevati in občudovati
skrivno zvezo v Božjih delih.

Če je bilo ta dan nebo zaprto očem Bernardkinim, če je bilo
videti, da je za trenotek izginila nebeška stvar, ki se jej je pri¬
kazovala v vidljivem mesu: dokaz o resničnosti in moči tistega
nadčloveškega Bitja, studenec, ki je začel izvirati prejšnjega dne,
bil je vidljiv vsem očem in je tekel po visečih Jamnih tleh pred
očmi strmeče množice.

Mati Božja je odstopila, naj bi nekako govorilo njeno delo.
Mati Božja je odstopila in molčala, naj bi govorila ondotna Cerkev,
ktera je mogla iz besedi, pri mašnem introitu in pri odgovorih v

77

jutranjicah, uganiti pomen tega čudovitega izvirka, ki je nagloma
pritekel izpod rok zamaknene Bernardke.

Ko se je to godilo v Jami pred čudovitim studencem, ki je
izviral na desni strani suhe skale, obhajali so v Tarbski škofiji in
po več drugih francoskih škofijah spomin na drugi studenec, ki je
najslavnejši in najbolj oživljajoč izmed vseh tistih, ki so že šest
tisoč let namakali dedino Adamovih otrok. Tisti dan, 26. fe¬
bruarja L 1858, petek prvega postnega tedna, je bil praznik
sv. Sulice in sv. Žrebljev našega Gospoda. *) In studenec, o kterem
govorimo, in ki ga je obhajal posebni škofijski oficij, bil je veliki
Božji studenec, ki ga je sulica rimskega stotnika, prebodši desno
stran mrtvega Jezusa, odprla kot reko življenja za prerojenje sveta
in odrešenje človeškega rodu. Vidi aguam egredientem de templo,
a latere destro; et omnes, ad quos pervenit aqua ista ;  salvi facti
sunt.  „Videl sem vodo izvirati iz hiše Božje, na desni strani; in
ozdraveli so vsi, do kterih je prišla tista voda, <£  viknil je prerok,
premišljevaje čuda Božjega usmiljenja, ki so se godila v stoletjih.
Duhovni so pri jutranjicah molili: „Tisti dan se Uši Davidovi in
prebivalcem Jeruzalemskim odpre studenec v očiščevanje grešnika
in krvoločne.  **)

Zares čudno je, da se je to tako naključilo, in lepo prosimo
bralca, naj se sam prepriča o resnici na mestih, ki smo jih za¬
znamovali v opazkah. S tem, da se je to tako naključilo, odgo¬
varjala je tamošnja Cerkev popolnoma jasno na neštevilna vpra¬
šanja, ki so se dajala zastran čudovitega studenca, izvirajočega na
desni strani Jame. Studenec, ki je začel izvirati v znožju Pyrenej,
bil je, po skrivnostnem pritoku, v zvezi s tisto neskončno reko
Božjih milosti, ki je, pod žreblji vojakov in sulico stotnikovo,
začela teči pred osemnajst sto leti, vrhu gore Golgate.

K tej skrivnostni reki je treba iti, da se najde skriti začetek
čudovitega studenca. In dobro je bilo, da so že duhovne molitve
takrat, ko je začel teči, in ondi, kjer je predrl zemljo, povzdigovale
duha do teh skrivnostnih višin. Kar se pa tiče dobrih nasledkov
in zunanjih uspehov, ki jih je imel doseči ta Prikaznin studenec,

*) Ordo škofije Tarbske  za leto 1858, 26. februar. Petek prvega postnega
tedna. Praznik sv. Sulice in sv. Žrebljev. Introit pri maši. (Glej tisto mašo
V rimskem misalu, v prilogi: Missae celebrcmdae in aliquibus locis ex In-
dulto Apostolico.)

**) „In die illa erit fons patens domui David, et habitantibus Jerusalem,
in ablutionem peccatoris et menstruatae.“ (Cah. 13, 1.)

Ordo Tarbske škofije,  jutranjice, responzorij pri III. berilu, v II. nokturnu.

78

ne smemo nič več iskati njih razlaganja in skrivnosti v središču
in pri izvirku, tudi ne v ozkem okrogu in pri lastnem prazniku
posamne škofije, temuč pri vesoljnih oficijih, ki jih je katoliška,
apostoljska in rimska Cerkev tisto uro obhajala povsod po krščanskem
svetu. Tedaj tisti dan, 26. februarja 1858, petek prvega postnega
tedna, so se pri maši brale tiste besede, ki ne potrebujejo po¬
sebnega tuhtanja: „Je pa v Jeruzalemu ovčja kčpel, ktera se po
hebrejsko Betzajda imenuje, in je imela pet 16p. V teh je ležala
velika množica bolnih, slepih, kruljevih, suhoudnih, kteri so čakali
pljivkanja vode.  Zakaj angelj Gospodov je ob časih prišel v kopel
in voda je pljivkala. In kdor je po pljivkanji vode prvi v kopel
stopil, je ozdravel, ktero bolezen je koli imel.  *)

X.

Ce je tudi prav malo ljudi izmed množice zapazilo to skrivno
zvezo, vender je moralo vsem na misel priti samo od sebe, da bi
mogel Jamski studenec ozdravljati bolnike. Jutro tistega dne se
je začel glas o več čudežnih ozdravljenjih razletavati na vse strani.
Krožila so pripovedovanja, ki so si bila čisto navskriž. Eni so
odkritosrčno izpoznavali resnico, drugi so, nalašč ali nenalašč, pretira¬
vali,več jih ni nič verjelo, veliko jih je bilo zbeganih, vsi pa so bili
razburjeni. Bilo je na prvi hip težko ločiti resnične čudeže od
zlaganih. Čudovite reči so pripovedovali na vseh straneh, pa na
razne načine: pačili so imena, zamenjavali osebe, mešali so oko¬
liščine več dogodkov, ki so bili različni in ločeni eden od drugega.

Ali ste kedaj, sprehajaje se na deželi, vrgli pest žita v mrav¬
ljišče ? Prestrašene mravlje tekajo sem ter tje v neznanski zbega¬
nosti: odhajajo, prihajajo, srečavajo se, zadevljejo se, ustavljajo se,
hite zopet naprej, vračajo se, hipoma zapuste kraj, kamor je bilo
videti, da teko, zgrabijo zrno, potem ga ondi puste, po vseh straneh
blodijo v neznanskem neredu, premagane od neizrekljive zmotenosti.

*) „Est autem Jerosolymis Probatica piscina, quae cognominatur he-
braice Bethsaida, quinque porticus habens. In his jacebat multitudo magna
languentium, caecorum, claudorum, aridorum, expectantium aquae motum.
Angelus autem Domini descendebat secundum tempus in piscinam; et mo-
vebatur aqua. Et qui prior descendisset in piscinam post motionem aquae,
sanus fiebat a quacumque detinebatur infirmitate.“

Ordo in misal rimski.  1858, 26. februar. Petek prvega postnega tedna.
Evangelij pri maši.

79

V Lurdu so množice domačinov in tujcev ravno tako ostrmele,
ko so nadčloveška čuda prihajala iz nebes. Ljudje so vedno taki,
kadar jih obišče naglo kako dejanje iz nadnaturnega sveta.

Počasi se uredi mravljišče, ki je bilo za hip zbegano.

Bil je v mestu ubog delavec, vsem znan, ki je že več let
živel prav prav revno. Imenoval se je Ludovik Bourriette. Pred
kakimi dvajsetimi leti ga je zadela velika nesreča. Ko je v Lurški
okolici kamen lomil s svojim bratom Jožetom, ki je bil tudi ka-
menolomec, razletel se je poleg njiju spodkop, ki je bil slabo
veden. Jože je bil pri tej priči mrtev. Ludovik, o kterem go¬
vorimo, je imel obličje razpraskano od šiber in desno oko na pol
uničeno. Na vso moč so si prizadevali rešiti ga. Bolečine, ki so
prišle po tej nesreči, bile so tako grozovite, da se je prikazala
huda mrzlica, in treba je bilo prve dni privezovati ga na posteljo.
Počasi je okreval, ker so mu izvedeno in skrbno lečili. Vender
pa zdravniki niso mogli nič opraviti pri desnem očesu, ki je bilo
po nesreči zadeto na nevarnem kraju; brez uspeha so ga jako
umetalno opero vali in jako izurjeno zdravili. Ta mož se je zopet
poprijel kamenolomstva, pa je mogel opravljati le okorna dela;
njegovo ranjeno Oko mu ni nič več rabilo, in videl je stvari le v
debeli megli. Kadar je bilo treba delati delo, ki je potrebovalo
nekoliko skrbi, bil je ubogi delavec prisiljen, zateči se h komu
drugemu.

Čas ga ni nič ozdravil: ravno narobe. Pogled Bourriettejev
je slabel od leta do leta. To rastoče slabljenje se je čutilo še
bolj zadnja leta; in takrat, ko je imela Bernardka prikazni, shuj¬
šala se je bolezen tako, da je bilo desno oko skoro popolnoma zgub¬
ljeno. Kadar je Bourriette zatisnil levo oko, ni nič več ločil člo¬
veka od drevesa; drevo in človek sta bila zanj le črna stvar in
medlo sta se videla v temni noči.

Večina Lurških prebivalcev je Bourrietteja vzela kterikrat na
delo. Bil je pomilovan in jako priljubljen v bratovščini kameno-
lomcev in kamenosekov, ki jih je bilo prav mnogo v tistem kraju.

Ko je ta revež slišal govoriti o studencu, ki je začel ču¬
dovito izvirati v Jami, pokliče svojo hčer:

— Pojdi mi po tiste vode, reče. Če je ona presveta Devica,
ne potrebuje kakor le hoteti, in me ozdravi.

čez pol ure prinese dekle v posodi nekoliko tiste vode, ki je
bila še kalna in blatnata, kakor smo že povedali.

— Oče, reče dekle, to je sama kaluža.

— Nič ne de! reče oče, ki začne moliti.

80

S tisto vodo umiva bolno svoje oko, o kterem je še malo
poprej mislil, da je izgubljeno za vselej.

Skoro precej potem zavpije močno in se začne tresti, tako
silno je bil ginen. Nagel čudež se je zgodil na njegovem po¬
gledu. Okolo njega se je zrak zopet že sčistil in razsvetlil. Vender
so se mu še vse stvari videle megleno, tako da jih ni mogel prav
natanko razločevati.

Še so bile meglice, pa nič več tako črne, kakor pred dvaj¬
setimi leti; solnce jih je prediralo, in pred bolnikovim očesom ni
bila nič več temna noč, ampak le prvi svit mladega jutra.

Bourriette ni nehal moliti in desnega očesa umivati z do¬
brodejno vodo. Dan je počasi naraščal pred njegovim pogledom,
in stvari je ločil čisto.

Drugi ali tretji dan je srečal na očitnem Lurškem trgu gospod
doktorja Dozousa, ki ga ni nehal zdraviti, odkar je zbolel. Steče
k njemu:

— Ozdravel sem, reče mu.

— Ni mogoče! vikne zdravnik. Organsko rano imate, ki
dela vašo bolezen popolnoma neozdravljivo. Zdravim vas, da vam
lajšam bolečine, ne pa da bi vam vrnil pogled.

— Saj me niste ozdravili vi, odgovori gineno kamenolomec;
Jamska mati Božja me je.

Mož človeške učenosti je skomolceval:

— Da ima Bernardka nerazložljiva zamaknenja, je res; zakaj,
o tem sem se prepričal z neutrudljivim opazovanjem. Nikakor pa
ni mogoče, da bi neozdravljive bolezni nagloma ozdravljala ona
voda, ki je začela v Jami izvirati iz nekega nepoznanega uzroka.

To rekši izvleče iz žepa dnevni zapisnik in s svinčnikom na¬
piše nekoliko besedi.

Potem z eno roko zakrije levo oko Bourriettejevo, ki je bilo
zdravo in s kterim je mogel videti, in pomoli pred desno oko, o
kterem je vedel, da je popolnoma oslepelo, mali stavek, ki ga je
ravnokar napisal.

— Oe morete to brati, bodem verjel, reče zmagovito izvrstni
doktor, ki je bil ponosen na veliko svojo učenost in na veliko
zdravniško skušenost.

Obstopijo ju ljudje, ki so se sprehajali po trgu.

Bourriette pogleda tisti papir z očesom, ki je bilo pred malo
dnevi mrtvo, in je bral precej, na glas in brez najmanjšega ustavljanja:

„Bourriette ima neozdravljivo črno slepoto, in ne bo ni¬
koli zdrav. “

81

Ko bi bila strela udarila pred noge učenega zdravnika, ne
bi ga bila bolj prevzela, kakor glas srečnega Bouriette, ki je tako,
mirno in brez truda, bral vrsto drobnega pisanja, ki je bilo s
svinčnikom napisano zanikamo na list dnevnega zapisnika.

Gospod doktor Dozous ni bil le učen človek, ampak tudi
vesten. Odkritosrčno je priznal in brez obotavljanja razglašal, da
je višja moč nagloma ozdravila neozdravljivo bolezen.

— Ne morem tajiti, je rekel, to je čudež, zaresni čudež, če
tudi ni po volji meni in drugim zdravnikom. To me sicer bega,
pa vender moram priznati, da je neka višja moč delovala pri do¬
godku, ki je tako očiten in tako presega vso revno človeško učenost.

Gospod doktor Vergez iz Tarbes, izvenredni profesor Mont-
pellierske univerze, zdravnik Baregeskih toplic, bil je pozvan, naj
pove svojo misel o tem dogodku. Pa tudi ta ni mogel tajiti,
ampak moral je priznati, da je to prav pravi čudež. *)

Kekli smo, stan Bourriettejev je bil že znan dvajset let, in
skoro ves svet je poznal tega revnega človeka. Čudovito ozdrav¬
ljenje ni zbrisalo obrunkov, globokih sledi po njegovi strašni ne¬
sreči : zato se je vsak lahko prepričal o čudežu, ki se je zgodil.
Kamenolomec je skoro norel samega veselja in to pripovedoval na
drobno tistemu, ki je hotel slišati.

Pa ni samo on tako pričeval o nepričakovani dobroti in ska-
zoval hvaležnosti. Enaki dogodki so se zvršili v drugih hišah po
mestu. Več oseb je bilo v Lurdu ozdravljenih. Marija Daube,
Bernarda Soubie in Fabijan Baron so hipoma zapustili posteljo,
kjer so več let ležali za raznimi boleznimi, ki so bile razglašene kot
neozdravljive, in so javno oznanjevali, da jih je ozdravila Jamska
voda. Koka Ivanke Crassusove, ki je bila mrtvoudna že deset let,
je ozdravela in popolnoma oživela v čudodelni vodi. **)

Prvi hip se je o teh dogodkih govorilo nekako zmeteno,
kasneje pa natančno in določno. Navdušenost ljudi je bila na
vso moč velika: navdušenost ginljiva in dobra, ki se je v cerkvi
razodevala po gorečih molitvah, okolo Jame pa po zahvalnih pesmih,
ki so jih prepevali veseli romarji.

*) Ta dva zdravnika, ki še živita, kakor tudi Ludovik Bourriette, na¬
pisala sta natančno v svojih poročilih, kaj da sodita o tem ozdravljenju.
Kasneje sta poslala svoji poročili škofijski komisiji, ki je za nju prosila, ko je
preiskovala Lurške dogodke.

**) Značaj raznih teh ozdravljenj je bil uradno potrjen v zdravniških
poročilih, ki so bila poslana škofijski komisiji.

Lurška Mati Božja.

6

82

Pod večer je prišlo k skalam Massabiellskim veliko delavcev
kamenolomske bratovščine, pri kteri je bil tudi Bourriette, in na¬
redili so na strmem griču, ki stoji nasproti Jame, stezo za obisko¬
valce. Pred luknjo, kjer je izviral že precej obilni studenec,
postavili so lesen žleb, in na spodnjem koncu žleba so izkopali
majhno podolgovato kotijo, ki je bila globoka kakega pol metra,
podobo in dolgost je pa imela skoro tako, kakor otročja zibelka.

Navdušenost je naraščala od hipa do hipa. Po potu, ki je
peljal k čudežnemu studencu, so prihajale in odhajale množice.
Po solnčnem zahodu, ko se je delal prvi somrak, videlo se je, da
je ena in ista misel prišla v glavo brezštevilnim vernikom, in
Jama se v hipu razsvetli s tisoč lučimi. Reveži, bogatini, otroci,
žene, možje so prostovoljno prinesli voščenih sveč. Vso noč se je
od drugega Gavskega brega lahko videlo, kako se je bliščala jasna
in mila svetloba tistih neštevilnih malih sveč, ki so bile postavljene
tje in tje, brez vidljivega reda; in bilo je na zemlji, kakor na
obnebju, kjer je ljubko migljalo na milijone zvezd.

Kakor hitro se je Jama in skalovje zasvetilo v svetlobi, ki
se je vsa tresoč odbijala od male studenčne kotlje, zaslišali in zlili
so se vsi glasovi v lepo petje, če tudi ni bilo med ljudmi ne
duhovna, ne škofa, ne kakega drugega vodnika, ki bi jim bil dal
kako znamenje. Zaslišale so se litanije matere Božje, ki so dra¬
mile večerno tihoto, da bi slavile čudovito Mater pred tistim pri-
prostim tronom, kjer se je njena modrost blagovolila prikazovati,
da bi z veseljem napolnjevala vsa kristijanska srca. Mater admi-
rabilis, Sedeš Sapientiae, Causa nostrae laetitiae, ora pro nobis.

XI.

Bila je to ura, ko je zbral večerni delopust sovražnike prazne
vere pri shodih in okolo miz kavarniških. Velika je bila zbeganost
v tem visokem svčtu.

— Nikdar nikoli ni bilo ondi studenca, zavpije ena najpre-
brisanejših glav. To je mlaka, ki se je, ne vem kako, naredila
iz slučajnega nabiranja vode, in ki je bila najdena po največjem
naključju, ko je Bernardka kopala zemljo. To ni nič posebnega.

— Kaj pa da ne! pritrjevali so od vseh strani.

— Pa pravijo, da voda teče, predrznil se je nekdo ugovarjati.

— Nikakor ni res, zavpije več glasov. Šli smo tje: to je
čisto navadna mlaka. Ljudstvo v svoji pretiranosti zdaj trdi, da

83

voda teče, pa to ni res; stvar smo preiskavah včeraj, kakor hitro
so ljudje zagnali hrup, in ni nič drugega, kakor blatnata kaluža.

Ta izjava je zadostovala modrijanom. Učeni in vladni svet
ni mogel misliti, da hi bilo to mogoče tudi kako drugače. Čudno!
Pri nevernikih je takšna lahkovernost glede vsega, kar bi utegnilo
podpirati njih nazore; pri privržencih prostega preiskovanja je v
takih rečeh takšno pomanjkanje preiskovanja in takšna trdovratnost
predsodkov proti najjasnejšim dogodkom, da so tajili studenec, ki
ga nikakor ni bilo moči utajiti. Studenec, ki daje, kakor se vsak
lahko prepriča,  na dan več kakor sto tisoč litrov  vode, tekel je že
poldrugi mesec, in vender so še vedno po časnikih neodvisnega
mišljenja predrzno pisarili, da ni nikakeršnega studenca, in ne¬
sramno trobuzljali o „ mlaki." Tega ne bi nobeden verjel, ko ne
bi dali slučajno v opomnji, na spodnjem koncu strani, dokaza, ki
je vzet iz Tarbskega vladnega časnika. *)

Kar se tiče ozdravljenj, tajili so jih za zdaj, kakor so tajili
studenec. Vsa, brez izjeme, so odločno zametavali s skomolcevanjem
in glasnim smehom, tudi Bourriettejevo.

— Bourriette ni ozdravljen, reče eden.

— On ni bil nikoli bolan, reče drugi.

— Domišljuje si, da je ozdravljen, verjame da vidi, opomne
mlad človek Renanove šole.

— Domišljija ima časih neznansko moč do živcev, odgovori
neki fiziolog.

— Bourrietteja ni na svetu še, zadere se neki nov prišlec,
ki je bil še hujši.

Na teh čvetero ali petero načinov so razlagali modrijani ne¬
navadna ozdravljenja, zavoljo kterih je bedasta množica delala
toliko hrupa.

čudom se je čudil nejeverni svet, da so se dali po teh do¬
godkih ogoljufati tudi resni in učeni možje, kot: g. Dufo, ki je bil

*) Ere imperiale  je v številki 10. aprila, t. j. Sest tednov potem, ko je
studenec začel izvirati,  to le pisala glede kapelice, ki se je imela zidati na
skalovju Massabiellskem:

„Da bi se zidala hiša Božja, mogli bi izbrati kak drugi razlog, kakor
besede zmešane deklice, in kak drugi kraj, kakor mlaka,  kjer se ona umiva.“

Pisatelj te knjige je hotel natančno izvedeti, kako obilen je, tisti ču¬
dodelni studenec. Dal je sam, pred lastnimi očmi, zmeriti, koliko vode se
odteče v določenem času. Po svojih treh ceveh in po kanalu, ki pelje k rib¬
niku, daje 85 litrov na minuto, kar da na uro 5100 litrov, in na dan 122.400
litrov. Glejte, to so v nesramni nejeveri imenovali mlako!

6 *

84

takrat predstojnik advokatov, doktor Dozoriš, g. Estrade, posadni
poveljnik, vojaški nadzornik v pokoju, g. Laffitte.

Ta imeniten dan je Mia Bernardka, pred ali po seji, pozvana
pred sodišče. Cesarski prokurator, namestnik in sodniki so jo
hoteli ujeti v besedi. Pa vsa njih izvedena zvitost je bila tako
hrez uspeha, kakor policijska prebrisanost g. Jacometova. Deklica
si ni nič prišla navskriž v svojih trditvah.

Cesarski prokurator je izrekel svojo misel o teh rečeh že
pred več dnevi, in nič ni moglo omajati njegovega prepričanja.
Obžaloval je, da se je ljudi polastil fanatizem, in sklenil je po¬
gumno storiti svojo dolžnost. Ne vem, kako je to, pa čudno je,
da se pri tem navalu ljudi niso godile nerodnosti. Kakor je bil
cesarski prokurator skrban, vender se ni mogel čisto nič vtikati v
te reči. Moral je čakati. Sredi velikanskega romanja in navdu¬
šenja ljudi, ki je razburjalo vso okrajino, bilo je videti, kakor da
bi nevidljiva roka varovala brezštevilne množice, da niso gosposki
dale ne najmanjšega uzroka za strahovanje. Sodniki in policaji so
imeli hote ali nehote za nekaj časa roke zvezane, ki so imele biti
razvezane še le tisto trenotje, ko je dovršila skrivnostna Jamska
Prikazen svoje delo. Tedaj so čisto brez skrbi prihajale tiste
množice, tako velike za telesno oko, ki jih je videlo hiteti od vseh
vetrov, pa tako majhne za duševno oko, ki jih primerja z milijoni
romarjev, ki jih je imela prihodnjost pripeljavati k Jami. Nevidljiv
škit je varoval vseh nevarnosti tiste prve priče, ki so bile poklicane
od matere Božje: Nolite timere, pusillus grex.

Sovražniki prazne vere so silno nadlegovali Turškega župana,
naj bi prepovedal hoditi k skalam Massabiellskim, ki so na so-
seskinem svetu. Mislili so: za tako prepoved se navdušeni ljudje
ne bodo nič zmenili, treba jih bode jemati v protokol; ustavljali
se bodo, treba jih bo zapirati; in če se enkrat te stvari poprimejo
sodnijski, policijski in mestni uradniki, ki imajo v rokah vso državno
moč, bode dirindeja kmalu konec.

Gl. Lacade, Lurški župan, je bil jako pošten in izvrsten človek,
ki je užival in tudi zaslužil splošno spoštovanje. V Lurdu je pri-
poznaval vsak njegove redke osebne lastnosti; in njegovi sovražniki
ali zavidniki so mu v svojem najhujšem zabavljanju očitali le to,
da se rfekako boji odločno postaviti med nasprotni stranki, in da
je nekoliko preveč navezan na župansko službo, ki jo je sicer,
kakor govore vsi, opravljal res izvrstno.

Ni hotel dati prepovedi, ki so jo prosili od njega.

85

— Ker kroži toliko govoric, ne vem, kje je resnica, odgovori
jim, in ne morem reči ne tako ne tako. Miroval bom, dokler se
ne zgodi kaka nerodnost. Škof je za to, da razpravlja verska
vprašanja; prefekt je za to, da določuje, kaj ima storiti župan.
Kar se mene tiče, bom se kot župan manj ko manj vtikal v te
stvari, dokler mi prefekt kaj naravnost ne ukaže.

Tak je bil, če ne po besedah, vsaj po smislu njegov odgovor
na nadležne prošnje tamošnjih dobrih modrijanov, ki so bili v tem,
kar se tiče kristijanske vere, enaki modrijanom vseh časov in vseh
dežel. Prostost mišljenja, o kteri trobijo, navadno ne trpi pro¬
stosti verovanja.

Odkar je začel izvirati studenec, ni Prikazen nič več velevala
Bernardki zahtevati od duhovnov, da naj postavijo kapelico. Drugi
dan, kakor smo že povedali, ni prišla Prikazen, tako, da od tega
časa Bernardka ni nič več stopila v farovž. Kakor je tudi mo¬
gočno naraščala vera ljudi, kakor so tudi množice govorile o ču¬
dežih, vender duhovščina ni šla k navdušenim prizorom, ki so se
godili okolo Jame.

— Počakajmo! rekala je. V človeških rečeh je že zadosti,
da smo previdni; treba je pa, da smo silno previdni in nezaupljivi
v Božjih rečeh.

Po tem takem ni bilo ne enega duhovna videti v nepretrgani
procesiji, ki je šla k čudovitemu studencu.

Ker se duhovščina ni vtikala v Jamske dogodke, in ker žu¬
panstvo ni hotelo dati svoje prepovedi, zato se je romanje razvijalo
svobodno in je naraščalo kakor reke tistih krajev, kadar se topi
sneg. Od vseh strani so množice prihajale za množicami, in ro¬
marjev je vse mrgolelo. Protivniki so začeli čutiti svojo slabost
nasproti tako strahovitemu nalivu in jasno izprevidevati, da bi bil
ves upor prevržen kakor slamnati jez od tega naglega in močnega
navala. Morali so mirovati in pustiti, da so svobodno dohajale tiste
množice, ki jih je duh Božji vzdigoval iu pošiljal na pot.

xn.

Oe se je tudi vse trlo pri Jami, vender se ni zgodila ni-
kakeršna nerodnost. Zajemali so iz studenca, prepevali in molili.

Posadni vojaki, gineni, kakor vsi ljudje tistega kraja, so
prosili grajskega poveljnika, naj bi jim dovolil, hoditi k skalam
Massabiellskim. Navajeni na red, kakeršnemu so se priučili v

86

vojaški službi, skrbeli so sami od sebe, da ni bilo gneče, da so
bili prosti nekteri poti, da se množica, ni preveč približala nevarnim
Gavskim bregovom; skrbeli so za red zdaj tu zdaj ondi in pri¬
lastili so si sami od sebe nekako oblast. Nobenemu ni prišlo na
mari, ustavljati se jim.

Tako je minolo nekaj dni, v kterib se je Prikazen prikazovala
brez kake nove posebnosti, razen da je studenec vedno naraščal
in da so se čudežna ozdravljenja množila bolj in bolj. V taboru
prostomišljakov so močno strmeli. Dogodki so postajali tako šte¬
vilni, tako dokazani, tako očitni, da jih. je vsak bip nekoliko od¬
stopilo od nejevere. Najboljši in najpoštenejši so se dali premagati
od dokazanih čudežev. Vender je ostalo neugonobljivo jedro tako
zvanih močnih duhov, ki so močni v tem, da se trdovratno upirajo
dokazom in ustavljajo resnici. To bi se videlo nemogoče, ko ne
bi ves svet vedel, da se je velik del judovskega ljudstva uprl celč
Jezusovim čudežem, in da so bili čudeži potrebni štiri stoletja, da
so se paganskemu svetu oči popolnoma odprle.

-—

ČETRTA KNJIGA.

I.

rugega marca je šla Bernardka vnovič k Burskemu gospod
župniku in mu je zopet govorila v imenu Prikazni.

— Ona hoče, da se jej postavi kapelica in da se hodi
7  v procesijah k Jami, reče deklica.

Dogodki so se že razvili: studenec je začel izvirati, ozdrav¬
ljenja so se godila, čudeži so prišli pričat v Božjem imenu o res¬
ničnosti Bernardkinih besedi. Duhovnemu gospodu ni bilo nič
več treba zahtevati dokazov, in jih tudi ni zahteval. Bil je pre¬
pričan. Dvom ni nič več mogel izpodbijati njegove vere.

Nevidljiva Jamska „GTospa“ še ni povedala svojega imena.
Pa Božji mož jo je že izpoznal po njenih materinskih dobrotah, in
morebiti je že pristavljal svojim litanijam in molitvam: „Lurška
mati Božja, prosi za nas.“

Kakor je tudi skrita navdušenost napolnjevala njegovo goreče
srce, vender ni hotel, po neki redki modrosti, prezgodaj razodeti
svojih močnih in sladkih čutil, ki so ga obhajala pri misli, da je
stopila nebeška Kraljica med ponižno krdelo njegovih faranov.
Svojim duhovnom še zdaj ni dovolil hoditi k Jami.

— Verjamem ti, reče Bernardki, ko stopi na novo predenj.
Pa to, kar zahtevaš v imenu Prikazni, ni v moji oblasti. To more
le škof, ki je že izvedel od mene vse, kar se godi v Jami. K
njemu pojdem in mu oznanim to novo povelje. Le on mora in
more tu delati.

n.

Gospod Bertrand - Severe Lavrenc, Tarbski škof, je bil, po
svoji osebi in časti, mož škofije. V nji je bil rojen, v nji vzgojen
in v nji je dorasel vrha. Zavoljo svojih zaslug je bil naglo po-

88

vzdigovan k veljavnim Cerkvenim službam. Bil je zaporedoma prednjik
malega semenišča v Saint-Pe, ki ga je sam ustanovil, prednjik ve¬
likega semenišča in general-vikar.

Skoro vsi duhovni v škofiji so bili njegovi gojenci. Bil je
njih učitelj, predno je postal njih škof, in z enim ali z drugim
teh naslovov jih je vodil skoro štirideset let.

Živa sloga, krepka edinost duše in duha, ki je vsled tega
vladala med nekdanjim prednjikom seminišč in duhovščino, ki jo
je sam vzgojil za duhovsko življenje, bila je tudi uzrok, da je postal
škof. Ko je bila pred dvanajstimi leti Tarbska škofija izpraznena
po smrti škofa Double, bil je gospod Lavrenc imenovan od
vseh. Veliko jih je imelo taisto željo in taisto upanje, in sestavili
so prošnjo, naj bi bil gospod Lavrenc postavljen za Tarbskega
škofa. Kakor se je dostikrat zgodilo v prvih časih kristijanstva,
tako je bil tudi on povzdignen k tej imenitni časti po splošni želji
ljudi. S tem je tudi rečeno, da so bili škof Lavrenc in njih du¬
hovni velika kristijanska družina, kakor bi povsod in vselej imelo biti.

Škof je imel očetovsko in izvrstno srce, ki je bilo vse vsem.
Pa vender je bil hladna glava in hladnokrvno je preudaril vse reči.
Vednost škofova, ki se je raztegovala na vse mogoče vede, ozirala
se je najbolj na dejanjske potrebe. Vsak bi se bil dal lože, kakor
on, zmotiti po domišljiji in po nepremišljeni navdušenosti. Ognjenim
in pretiranim ljudem ni zaupal. Strastni dokazi ga niso mogli
prepričati. Če je občutljivost vodila njegovo srce, bil je le um
vodnik njegovega delovanja.

Škof je prav skrbno pretehtal vsako svoje dejanje, kakšno je
samo na sebi in kakšne nasledke bi moglo imeti. Časih dolgo ni
razsodil kake važne stvari; pa ta njegova počasnost ni izvirala iz
omahljivosti, ampak iz modrosti. Predno se je odločil za kako
reč, hotel je vse natanko presoditi in pregledati. Vedoč, da je
resnica večna in da mora prav gotovo zmagati, imel je čednost,
ki se prav redko dobiva na svetu: potrpežljivost. Znal je čakati.

Škof Lavrenc je bil prav bistre glave za opazovanje. Poznal
je ljudi in prav dobro je umel težavno delo, vladati in voditi jih.
Če ni bila vera v nevarnosti in če ni kaka posebna reč zahtevala
odločnega postopanja, ogibal se je skrbno prepirov in razprtij:
zakaj vedel je, da sovražniki škofovi, po navadni slabosti človeškega
srca, postajajo sovražniki duhovščine in vere. Bil je silno previden.
Kot glavar Petrove ladije v škofiji je popolnoma čutil svojo od¬
govornost. Pazil je, kakšno je morje in kako vleče piš; pogledoval
je na dno vode in skrbel, da se ogne skalam.

89

Bil je izvrsten vodnik svoje škofije, mož reda in natančnosti,
ki je v sebi združeval priprostost apostolja in previdnost državnika.
Ves čas od vlade Ludovik-Filipove do drugega cesarstva bil je
prav močno spoštovan od raznih vlad, ki so si sledile. Kadar je
škof Lavrenc zahteval kako stvar, vedela je deželska gosposka že
naprej, da je tista stvar gotovo pravična in najbrže potrebna, in
nikoli mu niso odrekli.

Tako je prišlo, da je živela duhovska in deželska gosposka
v Tarbski škofiji že dalje časa v najlepši slogi, ko se v Lurdu
prikažejo čudeži, o kterih govore te bukve.

ra.

Grospod župnik Pejramale je razložil škofu čudovite dogodke,
ki so se že skoro tri tedne vršili v Jami Massabiellski in v Lurdu.
Opisal je zamaknenja in videnja Bernardkina, besede Prikaznine,
začetek studenca, nagla ozdravljenja, splošno razburjenost.

Njegovo poročilo, ki je bilo gotovo prav živo in lepo in ki
bi ga radi imeli po besedah, moralo je osupniti škofa, ni pa moglo
precej prepričati ga.

Gospod škof Lavrenc, ki je bil vajen gledati, da se resnica
oznanuje po Cerkvenem redu iz Vatikanskih visočin, bil je malo
voljan, brez natančnega preiskovanja sprejeti nebeško poročilo, ki
ga je nenadoma, proti navadnim pravilom, prinesla nevedna kmečka
deklica.

Vender je bil preveč izveden v vsem, kar se tiče Cerkvene
zgodovine, da bi bil odločno tajil dogodek, kakeršnih je bilo prav
za prav že več v katoliški Cerkvi; pa imel je ob enem že toliko
skušenj, da se ni dal lahko prepričati. Škoije so naslednjiki apo-
stoljev. Škof Lavrenc je bil apostolj in svet apostolj: bil je
sv. Tomaž. Hotel je videti, predno je verjel; in to je bilo prav:
zakaj, kadar veruje škof, vedo vsi ljudje, da morejo z njim vero¬
vati čisto brez skrbi, in da je bila gotovo stvar dokazana prav jasno.

Pri večini dogodkov ni mogel Lurški gospod župnik samega
sebe navesti za pričo; in ker je prepovedal duhovnom hoditi k
Jami, mogel se je pred škofom sklicavati le bolj na pripovedo¬
vanja tretjih oseb, svetovnih ljudi, izmed kterih nekteri, dvomivci
in mlačni v verskih rečeh, niso živeli po zapovedih svete vere.

Slišal je toliko pripovedovanja, toliko zapletenih in zmešanih
okoliščin, toliko govoric, ki so krožile, da njemu samemu ni bilo
mogoče zapaziti, kako logično in previdno so se razvijali dogodki.

90

Nam je to danas mogoče. Kakor pri nekterih fizičnih stvareh,
tako je treba tudi pri nravnih dogodkih odmakniti se, da se morejo
dobro videti. Gospod župnik Peyramale je sicer mogel razložiti
več drobnih okoliščin tistega, kar se je zgodilo pred njegovimi
očmi; pa takrat ni bilo dano ne škofu ne njemu, vsega pregledati
in čudovite zveze zapaziti: bila sta preblizu dogodkov.

Škof Lavrenc ni povedal svoje misli. V tem je bil modrejši
od Tomaža. Varoval se je tajiti: zakaj vedel je, da so enake
stvari, če tudi silno redke, vender le mogoče. Dosti mu je bilo,
da ni verjel, ali, drugače rečeno, da ni rekel ne belo ne črno, in
ostal je v tistem metodičnem dvomu, ki ga Descartes ima za naj¬
boljši pogoj, da se od iskanja pride do resnice. Kot škof je moral
zahtevati dokaznih pisem in pričevanj neovrgljive veljavnosti; do¬
kazi iz druge roke, ki jih je prejel od Turškega gospod župnika,
mu niso zadostovali. Ali ni mogla biti kaka zmota v dekličinem
duhu ? kaka pretiranost v pripovedovanju ljudi ? Ali se niso dale
časih kake dobre duše goljufati po lažnjivih čudežih, ki jih je de¬
lala sleparija, zmota, ali zvijača hudobnega duha? Vsa ta vpra¬
šanja so se stavljala sama od sebe in nalagala so mu dolžnost,
ravnati prav previdno.

Prišlo mu je sicer na misel, da bi se uradno preiskovalo, in
javno mnenje ga je priganjalo, naj bi preiskal te stvari in izrekel
sodbo, Pa škof je zapazil s čudovito bistrostjo, da se že zavoljo
navdušenosti ljudi ne bi dalo popolnoma in natančno preiskovati.
Imel je težavno modrost, ustavljati se splošnemu pritiskanju, Sklenil
je .tedaj pustiti, naj se stvari razvijajo, naj se novi čudeži gode, in
naj se resnica sama od sebe popolnoma izkaže, bodi že kakeršna koli.

— „Ura še ni prišla, da bi se s to stvarjo pečala škofovska
oblast. Ničkaj ne smemo zaupati navdušenosti prvih dni, počasi
moramo preiskovati, dolgo premišljevati in prositi Boga za zvesto
in natančno opazovanje: potem še le nam bo mogoče izreči sodbo,
ktere od nas pričakujejo. “ *)

Takšno je bilo njegovo govorjenje.

Zato tudi duhovnom še zdaj ni dovolil hoditi k skalam
Massabiellskim. Pa ob enem je ukrenil, sporazumljen z Lurškim
župnikom, vsakovrstne naredbe, da bi si dal po pričah, ki so bile
dokazane poštenosti in pripoznane učenosti, poročati vsak dan vse
tisto, kar bi se godilo pri skalah Massabiellskih, in vsa ozdrav¬
ljenja, ki bi se še utegnila zgoditi.

*) Besede iz določbe, ki je bila kasneje dana od Tarbskega škofa.

91

Ker se škof ni čisto nič mešal v te reči, vršilo se je pre¬
iskovanje tako rekoč samo od sebe, očitno in po dveh nasprotnih
strankah, ne po komisiji nekoliko ljudi, ampak po učenosti vseh
in po moči dogodkov samih. Če je v teh stvareh kaka zmota
ali sleparija, jo bodo že nejeverniki, ki so taki nasprotniki prazne
vere, nemudoma zasledili in razglasili. Nasproti pa, če so dogodki
od Boga, bodo že sami, brez kake pomoči, premagali ovire in po¬
kazali svojo notranjo žilavost. V tem slučaju bi še večjo veljav¬
nost imeli v očeh vseh poštenih ljudi.

Tako je škof sklenil, naj že pride kar koli, opazovati in ča¬
kati na vso moč dolgo, vsaj nekaj mesecev, da bi se lotil stvari,
kadar bi ga že sami dogodki k temu prisilili.

IV.

Medtem, ko se je škof poprijel te prav velike previdnosti
glede Lurških dogodkov, ni deželska gosposka čisto nič vedela,
kaj bi. Tarbski prefekt je bil gospod Massy; minister bogočastja
pa gospod Rouland.

Gospod baron Massy, prefekt Višjih-Pyrenej, je bil odkrito¬
srčen katoličan, pa liberalen in sovražnik prazne vere. Priznal je,
da kot prav dober kristijan veruje v čudeže, ki jih poročajo evan¬
geliji in dejanja apostoljev; pa razen teh nekako uradnih čudežev
je tajil vse nadnaturne reči. Svetopisemske čudeže je potrdil, ker
so bili potrebni, da se je Cerkev ustanovila in da je dobila ve¬
ljavo. Pa po njegovem bi bil Bog moral obstati in biti zadovoljen
s tisto peščico čudežev, ki so bili tako postavno dovoljeni. Po
mislih tega uradnika je bila Božja oblast določena in uredjena po
apostoljski „Veri“ in po Cerkvenih konkordatih. Bila je ustanov¬
ljena, postavljena v zakonik, razdeljena v verske resnice in državne
paragrafe. Verniki so spoštovali svetopisemske čudeže, vlade pa
tudi niso nič imele zoper te nadnaturne dogodke, ki so se vršili
v davni preteklosti. Torej bi bil moral Bog lepo mirovati, da ne
bi motil ustanovljenih razmer po nepotrebnem posredovanju, po
osebnih delih svoje moči. Naj bi le pustil, da delajo vlade, —
per me reges regnant,  — in naj bi za prihodnje ostal v nevidljivih
višinah neskončnosti. Gospod prefekt, ki je pripognil svojo učeno
glavo pred vero v evangelijske čudeže, bil je kakor tisti imenitni
ljudje, ki v državnih proračunih darujejo za dela usmiljenja kako
gotovo vsoto denarja, ob enem pa sklepajo, da ne bodo nič pri-

92

maknili. Kadar je zagledal kaki čudež, bi mu bil prav rad rekel:
„Ljubi moj čudež, le pojdi, dar si že dobil . 11

Gospod Massy je bil tedaj čisto pravoveren; pa bal se je, da
se ne bi godili čudeži. Bil je prav pobožen; pa bal se je, da se
ne bi duhovščina prevzela. „Kar je preveč, še s kruhom ni dobro, 1 '
bilo je njegovo gaslo. To bi bilo čisto prav; pa tisti, ki vedno
ponavljajo: „kar je preveč, še s kruhom ni dobro , 11  dajejo navadno
premajhno mero, ki ne zadostuje. Summum jus,  gola pravica ni
daleč od največje krivice, summa injuria.  PreudarČni Rimci so
trdili, da je to prav vse eno.

Kot vladni, čisto uradni mož je bil za to, kar je bilo usta¬
novljeno, pa le iz tega uzroka, ker je bilo ustanovljeno. To, kar

je bilo, moralo je biti. Kakor so bile stvari, bile so zanj princip,

justificatus in semetipsum.  Kar je bilo po postavi, bilo je prav.
Zastonj so mu govorili: Dura lex (trda postava); odgovarjal je:
Sed les (pa vender postava). Šel je še dalje. Kakor veliko ljudi,
ki so se postarali v državni službi, nagibal se je tudi on k tej
veri, da se večna resnica napada z vsem, kar ne pride po navadnem
tiru. M ločil naredbe od reda, in imel je določbo za zapoved.

Razumnost gospod Massyjeva bila je sicer znamenita. Prav
previdno je vladal z departementom, ki mu je bil zaupan. Na
vso moč naglo je spregledaval stvari in hitro presojeval položaj;
pa, žalibog, na tem svetu se velikokrat zgodi, da velike zmožnosti
zvodijo v slabo, in tista imenitna zmožnost naglega spregledavanja

in presojevanja je časih tudi njega zvodila v zmoto. Ker je mo¬

rebiti nekoliko preveč zaupal na pravičnost svoje prve sodbe, prigajalo
se mu je, da je delal prenaglo. Potem pa je imel veliko slabost,
da ni spoznal svoje zmote; in če se je tudi prenaglil v mislih
ali v dejanju, vender ni nikoli popravil svojega prenagljenja. V
teh slučajih, ki so bili dosti redki, bival je trdovraten in je ho-
teval premagati ovire, ki mu jih je delala sama lastnost stvari.
Da se človek ne ustraši ovir, je gotovo lepa lastnost, pa le tedaj,,
če se nikoli ne zmoti in če je vedno na pravem potu. Kadar ima
človek nesrečo, da lahkomišljeno zaide in ne more naprej, pa
vender naprej rije, takrat ta lastnost postane napaka, in človek si
naposled razbije glavo ob zidovju.

Do tega časa sta živela prefekt in škof v najlepši slogi.
Gospod Massy je bil katoličan, ne le po veri, ampak tudi po živ¬
ljenju. Ves svet je pripoznaval poštenost njegovega vedenja, nje¬
gove domače čednosti, in škof ga je čislal. Prefekt se od svoje
strani ni mogel ubraniti, da ne bi bil občudoval in ljubil izvrstnih

93

lastnosti škofa Lavrenca. Škof je po svoji previdnosti, ki je bila
združena s poznanjem ljudi, zasukal vsako stvar tako, da se ni
mogel narediti prepir med dnliovsko in deželsko gosposko. Zatorej
med glavarjem škofije in glavarjem departementa ni vladal le mir,
ampak celč najprisrčnejša sloga.

V.

Gospod Massy, ki je dobival poročila o Lurških dogodkih
od g. Jacometa, na kterega se je popolnoma zanesel, ni škofa po¬
snemal v modri previdnosti. Dal se je zvoditi svojemu prvemu
vtisu. Ni veroval v takšne prikazni in v takšna čuda. Domišljeval
si je, da bi mogel ustaviti velikanski naval romarjev, kakor hitro
bi se mu zljubilo. Zato je sklenil in očitno rekel, da hoče nemu¬
doma zadušiti novo prazno vero, ki se je precej po svojem rojstvu
začela tako naglo širiti.

— Ko bi bil jaz Isereski prefekt ob času namišljenih prikazovanj
vSalette, govoril je pogostoma, naglo bi bil vrat zavil tisti pravlici,
kakor ga bom Lurški pripovedki. Kmalu bo ugnana vsa ta sleparija.

Gospod prefekt je že rešil vprašanje v smislu svojih proti-
nadnaturnih predsodkov. Ni čakal, da bi duhovska gosposka, ki
ima edina za to oblast, spoznala za dobro, vzeti v roke preiskovanje
tistih nenavadnih dogodkov. Škof si je v svoji potrpežljivosti vzel
čas, da bi razozlal gordijski ožel; g. Massy je v svoji nepočaknosti
izpoznal za boljše, da ga preseka nagloma. Posilni mahljaji so se
časih posrečili meču Aleksandrovemu; ali paradni meč prefektovski
je bil v nevarnosti, da ne bi naletel. Pri takem delu se je Massyjev
meč moral izprvega okrhati in potem razleteti.

Ce je tudi v svojem duhu naredil sklepe o tej stvari, moral
je vender izprevideti, da ima o samem jedru tega vprašanja go¬
voriti škof, nikakor pa ne deželska oblast; tudi ni hotel žaliti
češčenega škofa, ki je svojo škofijo vodil modro, kakor so vsi pri¬
znali. Ce je tudi nekoliko pokazal svoja sovražna čutila proti Jam¬
skim čudežem, ki jih je dal preiskovati po svojih uradnikih, vender
je ukrenil očitno samo nekaj naredeb, ki so se pa tudi dale ne¬
koliko razlagati zavoljo neizmernega navala romarjev, ki so vreli v Lurd.

Najnaprvo je dal Jamo stražiti noč in dan, ko dejal da bi
bila kakšna človeška zvijača pripomogla k temu, da je začel čudoviti
studenec izvirati in polagoma naraščati. *)

*) Arhiv LurSke županije.  Županovo pismo na prefekta. Št. 61. — „Ko
(hi) dejal da“ se rabi v Kostanjevici na Dolenjskem v pomenu: ko da, als
ob, cornme si.

94

Na prefektovo povelje je Lurški župan, g. Lacade, 3. marca,
pisal grajskemu poveljniku, naj bi mu dal na razpolaganje posadne
vojake, ki naj bodo pripravljeni za vsak dogodek. *) Vojaki so
morali, z orožjem v roki, zastaviti vsa pota k Jami. Tamošnja
žandarmarija in vsi policijski uradniki so dobili enake ukaze.

Ali je pa bilo treba, da so vojaki skrbeli za javni mir? Tega
ne moremo prav razumeti. Ali se ni bilo bati, da se ne bi po
teh sovražnih ali vsaj nepotrebnih naredbah razsrdila množica, ki
je bila dosle mirna, pa seveda vsa navdušena in na vso moč ginena
po čudežih, ki smo jih našteli? Ali ni bilo nevarnosti, da ne bi
duše, ki so bile tako močno razvnete v verskem čutilu, začele
jeziti se, rogoviliti in razgrajati? Veliko se jih je tega balo; drugi
so pa nemara želeli in pričakovali, da bode množica dajala vojakom
kako priliko, rabiti silo in orožje. Vsak bi bil lahko stavil, da
se bo to tudi zgodilo.

VI.

Vkljub nemirnemu in nezaupnemu počenjanju deželske go¬
sposke seje glas o čudežih kakor blisk raznesel po vseh okolnih krajih.

Po vsi Bigorre in po vsem Bearn so bili ljudje, ki jih je
pretresel že prvi glas o Prikazni, na vso moč gineni pri novici, da
je studenec začel izvirati in da se gode čudežna ozdravljenja. Po
vseh departementnih cestah so mrgoleli popotniki, ki so hiteli, kar
se je dalo. Vsako trenotje, od vseh strani, po vseh potih, po vseh
stezah, ki peljejo v Lurd, prihajali so ljudje v množicah, na konjih
in peš, na raznih vozovih, na koleseljih, na lojtrenicah.

Samo noč je le nekoliko ovirala romanje. Zvezde so ljubko
migljale, ko so stopali hribovci v nižavo, da bi bili zjutraj pri Jami.

Popotniki, ki so prej prišli, ostajali so večinoma v Lurdu,
ker so hoteli videti čisto vse pri nenavadnih prizorih, kakeršnih
že gotovo ni bilo več stoletij. Po hotelih, po prenočevališčih, po
zasebnih hišah je bilo vse natlačeno ljudi. Skoro ni bilo nič več
mogoče prenočevati novih množic, bi so dohajale. Mnogo jih je
vso noč premolilo pred razsvetljeno Jamo, da bi mogli biti drugo
jutro prav blizu deklice.

Četrtek, 4. marca, bil je zadnji dan določenih dveh tednov.

Ko je začela zarja pokati, privrela je pred Jamo množica,
ki je bila še veliko večja, kakor prejšnje dni.

*) Ravno ondi.  Županovo pismo na grajskega poveljnika. St. 60.

95

Slikar, kakor Rafael ali Mihel - Angelo, bi bil lahko porabil
ta pisan prizor za krasno sliko.

Postaren hribovec, od let sključen in častitljiv kakor očak, se
je tukaj s svojimi tresočimi rokami oprl na zamašno in okovano
palico, ki je s svojo težo in s svojim premikanjem delala ropot po
kremennem pesku. Okolo njega se gnete vsa njegova rodovina,
od stare matere, starinske žene oglatih potez, ogorelega in zgu-
bančenega obličja, ki je zavito v velik, črn, rdeče podložen plašč,
do zadnjega sina, ki se postavlja na prste, da bi bolje videl. Pla¬
ninska dekleta, lepa, mirna in postavna, kakor krasne device rimske
dežele, so roke sklenila in pobožno molila poedino ali v korušljih.
Večim izmed njih je drsela jagoda za jagodo na priprostem molku.
Nekaj jih je tudi bralo natihoma iz molitvenih bukvic. Zopet druge
device so imele v roki ali celo na glavi vrč, da bi ga napolnile s
čudodelno vodo, in spominale so na svetopisemsko Rebeko ali Rahel.

Tu stoji Gerski kmet, ki je v glavo debel, v vrat kakor vol,
v obličje zabuhel in silen kakor Vitelij. Zraven njega kaže svoje
obrise fina Bearnjanova glava, ki je tako poznana po neštevilnih
slikah Henrika IV.

Kakor da bi bili v zemljo vsajeni, stali so Baski nepremak¬
ljivo, in zrli pred Jamo. Ti ljudje so mogočnih prs, nekoliko vi¬
sokih ram in zgibčnih udov. če so tudi le srednje rasti, vender
so videti veliki, ker stoje ravno, kakor sveča. Njih široko čelo,
njih ozka in naprej stoječa brada, njih suho obličje v podobi V,
njih karakteristične poteze, lepota njih tipa, vse to je kazalo prvotno
čistost tistega plemena, ki je nemara v Galski deželi najstarejše.

Med to množico so pomešani v obilnem številu ljudje, ki
niso tako robate in posebnostne podobe, ampak bolj izbrušene ali
izolikane, bolj plemenite po mnenju enih, bolj navadne po mnenju
drugih. To so ljudje raznega rokodelstva, mestna gosposka, kupci,
notarji, advokati, uradniki in zdravniki.

Gospe, s klobuki in pajčolani, so imele roke vtaknene v
rokavke, vender jih je zeblo, ker je bilo tisto jutro prav mrzlo.
Vedno so se prestopale in premikale, da bi se ogrele.

Nekoliko španjcev stoji tu in tam hladnokrvno, častitljivo in
po konci. Zaviti so od vrha do tal v velike plašče z obilnimi gu¬
bami, in čakajo mirno, kakor da bi bili iz lesa. Gledajo Jamo in
molijo. Če jih je kak dogodek, premikanje množice s silo vzbudilo
iz premišljevanja, toliko da so se ozrli; pogledali so po množici
za hip s svojimi črnoognjenimi očmi, in zopet so začeli moliti.

96

Na več krajih so se romarji posedli po zemlji. Bili so utru¬
jeni od hoje in bdenja. Nekteri so prinesli seboj živeža v krnirjih.
Drugim je čez rame visela buča, polna vina. Več otrok je poza-
spalo po tleh. Matere so vzele kapulete s sebe, in so jih skrbno pokrile.

Nekoliko vojakov Tarbskega konjiškega polka ali Lurške po¬
sadke je prijezdilo in se ustopilo v reko Gav, da ne bi bili v gneči.

Veliko romarjev ali radovednih je splezalo visoko na drevje,
da so videli drugim čez glave. Okolo pod njimi so bile vse njive,
vsi travniki, vsa pota, vse gorice, vsa brda, vse skale, odkoder se
je mogla videti Jama, pokrite z brezštevilno množico mož, žensk,
otrok, starčkov, svetovnih ljudi, delavcev, kmetov, vojakov, ki so
se premikali, gnetli in zibali kakor zrelo klasovje. Pisane noše
tistih krajev so še razločile v svojih živih barvah, ko so se zasve¬
tili prvi žarki solnca, ki je vzhajalo izza Gerskih vrhov. Ženski
kapuleti, ki so bili beli kakor sneg, ali pa rdeči kakor plamen,
in velike višnjave kape bearnskih kmetov so se videle od daleč,
na primer od gričev Vizenskih, kakor marjetice, divji mak in pla-
vice, sredi tistega človeškega polja. Šlemi konjikov, ki so se po¬
stavili v Gav, migljali so v mladi svetlobi, ki je prihajala od vzhoda.

Več kakor dvajset tisoč ljudi je bilo ob Gavskih bregovih, in
ta množica je neprenehoma naraščala po prihajanju novih romarjev,
ki so vreli od vseh strani. *)

Na obličjih se je razodevala vera, molitev, radovednost, dvom.
Vsi stanovi, vse misli, vsa čutila so bila zastopana v tej nezmerni
množici. Tu je trd kristijan prvih časov, ki ve, da pri Bogu ni
nič nemogoče. Tu je kristijan, ki ga mučijo dvomi, in prišel je
pred tiste divje skale iskat dokazov za svojo vero. Tu je verna
žena, ki prosi mater Božjo, naj bi ozdravila kakega ljubega bolnika,
naj bi spreobernila kako preljubljeno dušo. Tudi je tu nejevernik,
ki ima oči, da ne vidi, in ušesa, da ne sliši. Tu je lahkomišljeni
človek, ki pred nebom, na pol odprtim, išče le nenavadnega krat-
kočasa in praznega prizora.

*) Da jih je toliko hilo, sodijo razne priče, ki smo jih vprašali. Kar
se tiče podrobnosti popisa, ki ga dajemo o tem prizoru in o splošni ginenosti
vse okolice, vzete so večjidel po črki iz časnika, ki je jako sovraž čudežem,
iz Tarbske Etre imperiale,  številke 26. marca.

Štiri ali pet tednov potem, meseca aprila, ko sta dva tedna, zahtevana
od Prikazni, že minila pred mesecem dni in ko Bernardka ni več redno ho¬
dila k Jami, dal je župan prešteti množico. Tedaj tisti navadni dan, ko se
ni za naprej vedelo, če deklica za gotovo pride, jih je vender še prišlo devet
tisoč in šestdeset oseb. (Pismo županovo na prefekta, 7. aprila. Arhiv LurS/ce
županije.  Št. 86.)

97

Okolo te množice in po potu so policaji in žandarji nekako
oplašeno tekali, odhajali, prihajali in vpili. Adjunkt, ki je imel
na sehi prepas, je stal nepremakljivo.

Na malem brežičku je bilo videti Jacometa in cesarskega
prokuratorja, ki sta pazila na vse stvari in bila pripravljena, od-
duškati jezo pri najmanjši nerodnosti.

Po tej množici je vršelo močno šumenje, nerazločno, nepo-
pisljivo žuborenje, ki se je narejalo iz tisočero raznih glasov, iz
besed, iz razgovarjanja, iz molitve in vpitja. Bilo je, kakor kadar
valovi nepomirljivo šume.

Kar zaženo glas vsi ljudje. »Svetnica že gre! svetnica že gre!“
vpijejo na vseh straneh in nenavadni čut spreleti množico. Vsa srca,
tudi najmrzlejša, so ginena; vse glave se povzdignejo, vse oči se
upro na taisti kraj; po nekem notranjem nagonu se odkrijejo vsi.

Bernardka se, spremljana od matere, prikaže po stezi, ki jo
je prejšnje dni napravila kamenolomska bratovščina, in gre mirno
proti množici. Če je tudi imela pred očmi neznansko veliko ljudi,
in če je tudi gotovo bila srečna, ko je videla, kako časte čudovito
,,Gospo“, vender je mislila le na to, da bo zopet videla tisto ne¬
primerljivo Lepoto. Ko se ima kmalu nebo odpreti, kdo bi takrat
gledal zemljo! Veselo upanje, kije  napolnjevalo njeno srce, prevzelo
jo je tolikanj, da se ni zmenila za besede: »svetnica gre!“ in za
splošno češčenje, kakor bi ne veljalo njej. Bila je tako močno
zamišljena v podobo Prikazni, bila je tako ponižna, da je še zbegalo
ni, da je še rdečica obletela ni.

Medtem so žandarji prihiteli, razrivali so množico pred Ber¬
nardko, bili so njeni spremljevalci, in delali so jej pot do Jame.

Ti dobri ljudje, kakor tudi vojaki, so imeli vero. Njih so¬
čutno, gineno in pobožno vedenje je ubranilo množici, da se ni
razsrdila nad pošiljanjem oborožene moči: tako so bili nejeverni
lisjaki goljufani v svojem pričakovanju.

Tisočerno šepetanje množice je počasi utihnilo in naredila se
je velika tihota. V kristijanskih cerkvah niso ljudje nič bolj zbrani
ne pri sv. maši, ne pri posvečevanju mašnikov, ne pri sv. obhajilu.
Še tisti, ki niso verovali, bili so prevzeti od spoštovanja. Vsak je
nekako tiščal sapo v sebi. Ko bi bil kdo zatisnil oči, nikoli ne bi
bil uganil, da je ondi brezštevilna množica, in sredi splošnega,
molčanja ne bi bil slišal nič druzega, kakor Gavovo šumenje.
Tisti, ki so bili blizu Jame, slišali so mrmranje čudežnega studenca,
ki se je po lesenem žlebu izlival v malo kotijo.

Ko Bernardka poklekne, pokleknili so ob enem vsi ljudje.

Luržka Mati Božja. 7

98

Skoro precej potem razsvetlijo nadčloveški žarki zamaknenosti
spremenjeno obličje dekletovo. Nič več ne bomo opisovali čudo¬
vitega prizora, ki smo ga že večkrat skušali bralcu opisati. Ta
prizor je bil vedno nov, kakor vsako jutro pokanje zore. Moč, ki
dela tak blišč, je neskončna, in to neskončnost rabi v to, da ne¬
prenehoma spreminja zunanjo obliko svoje večne edinosti; pero
revnega pisatelja ima pa le malo pomočkov in slabe barve. če
se je Jakob, Izakov sin, boril z angeljem, umetnik se v svoji sla¬
bosti ne more boriti z Bogom; in pride trenotje, ko čuti, da ne
more posneti vseh nežnih natančnosti Božjega dela, tedaj omolkne
in le moli. To storim tudi jaz. Duše, ki bero moje bukve, naj
si same predstavijo v mislih vse zaporedne radosti, vse blaženosti,
vse milosti in vse nebeške sladkosti, ki so se razodevale na ne¬
dolžnem čelu zamaknene Bernardke, ko je gledala presrečno pri¬
kazen brezmadežne Device, prečudne Lepote, ki razveseljuje Boga
samega. Vsak naj tedaj ugane, česar ne morem povedati, in vsak
naj poskusi v mislih in v srcu, brez moje pomoči, naslikati, česar
moje revno pero De more opisati.

Prikazen je velevala deklici, kakor prejšnje dni, piti in umiti
se na studencu, ter jesti tisto zelišče, o kterem smo govorili; potem
jej je na novo ukazala, iti k duhovnom in jim povedati, da hoče
kapelico, kamor naj hodijo procesije.

Deklica je poprosila Prikazen, naj jej pove, kdo da je. Pa
bliščeča „Gospa 1 ' je ni uslišala. Čas za to še ni prišel' Njeno
ime se je moralo prej zapisati na zemljo in zarezati v srca po
brezštevilnih delih usmiljenja. Nebeška Kraljica je hotela, da bi
jo uganili po njenih dobrotah; hotela je, da bi jo imenoval in
slavil zahvalni glas vseh ljudi, predno odgovori in reče: „Vaše
srce vas ni motilo; res sem jaz.“

VIL

Bernardka se vrne v Lurd. Množica, ki smo jo opisali in
ki je počasi šla vsaksebi, razlagala je na tisoč načinov, kaj bi
mogel pomeniti nenavadni in skrivnostni ukaz, ki ga je dala Pri¬
kazen deklici pred tednom dni, ukaz, ki ga je ponovila večkrat
in kakor znano tudi ta dan. Pretuhtavali so vse njegove podrob¬
nosti, pretehtavali so vse njegove okoliščine.

Presveta Devica je nemara nam vsem govorila takrat, ko je
velevala Bernardki, oditi od Gava, navkreber priti proti skali tje

99

do najoddaljenejšega kota Jame, piti, jesti zelišče in se umiti na
studencu, ki ga takrat še nobeden ni videl. Deklica je storila, kar
je rekel nebeški glas. Prišla je na strmi klanjec. Jedla je ze¬
lišče. Kopala je v zemljo. In voda je začela izvirati, odkraja sla¬
botna in blatnata, potem obilnejša in čistejša; in kolikor bolj so
jo zajemali, toliko bolj se je množila, in čez nekoliko dni je po¬
stala močen in veličasten studenec, čist kakor kristal, reka živ¬
ljenja za bolne in slabotne.

M ravno treba posebne izvedenosti v simboliki, da bi človek
razumel globoki pomen, tako čudovito dejanjski pomen tistega
ukaza, v kterem zaničasto modrijanstvo ni videlo drugega, kakor
prazno burko.

Ktero je zlo sedanjih družb? Ali ni ošabnost pri nazorih?
Živimo v času, ko se človek ima za Boga. Ali ni pri nravih naj-
razuzdanejša poželjivost, ljubezen do vsega tistega, kar je minljivo?
Kteri je uzrok in kteri je namen tiste prevelike delavnosti, tistega
velikanskega obrta, ki prekucuje svet? Človek hoče uživati. S to¬
likim trudom išče časne sreče, išče veselja, išče, kako bi stregel
svojim najtelesnejšim in najsebičnejšim nagnenjem. Skrbi le za
ta svet, ko dejal da bo živel večno. Kavno zato mu ne pride na
mari, da bi šel k Cerkvi; ne sluti, da ima samo ona skrivnost
zarešnega življenja in neskončne sreče.

— Nespametni ljudje! kliče Mati človeškega rodu, ne gasite
si žeje s hitečim Gavom; z ubežnimi strastmi, ki vam lažejo,
rekoč: „Yedno!“ z navideznim življenjem poželjivosti, ki ni drugo
kakor smrt; s tistim telesnim veseljem, ki mori duha; s tisto vodo,
ki dela žejo, ne pa gasi; s tisto slabotno vodo, ki daje le lažnjivo
veselje za en trenotek in ki vam pušča vsa vaša zla, vse vaše bo¬
lečine, vse vaše reve! Zapustite tiste bučeče in divje valove, za¬
pustite tiste tekočine, ki zbeže, tisto reko, ki se preklicuje v brezno.
Pridite pit k studencu, ki žejo gasi in miri, ki ozdravlja in oživlja.
Pridite pit iz studenca zarešnega veselja in zarešnega življenja, iz
tistega studenca, ki izvira iz nepremakljive skale, ki je na njo
Cerkev zidana za večno. Pridite pit in se umit na kipečem stu¬
dencu ....

— Pijte iz studenca! Kje pa je? kje je v skali Cerkve tisti
studenec neslišanih milosti? Žalibog! minili so časi, ko je Cerkev
ozdravljala mrtvoudne in slepe! Naše oči iščejo zastonj nepremak¬
ljive skale; naše oči ne vidijo tistega čudežnega studenca, kjer
so bolniki bili ozdravljevani. Ali ga nikoli ni bilo, ali se je pa
posušil pred osemnajst sto leti.“

7 *

100

Tako govori svet.

— Prosite in prejmete, pravi Odrešnik. če se čudeži ne
gode v vaši sredi, kakor za časa aposteljev, je to zato, ker po¬
željivo živite in nečete druzega verjeti, kakor kar vidite s telesnimi
očmi, in ker čudovitega studenca ne iščete v skrivnostih Božje
dobrotljivosti. Pravite, da ne vidite vode izvirati iz skrivnostnega
svetiščnega kota? Bernardka, človeštvo, verujte vender! Pridite in
zajemajte z vso tisto vero, ki jo ima dojenček, ko pritisne svoje
ustnice na materine prsi. Previdnost je mati. Glejte studenec,
ki izvira, in glejte ga, čem bolj zajemajo iz njega, tem bolj na¬
rašča, na vsem svetu tako, kakor mleko, ki prihaja do otrokovih ustnic.

— Piti? Pa ta voda, ki izvira iz skalovja, teče po umazanih
stvareh! Duhovščina ima prav veliko človeških slabosti, ima po¬
sebne misli, ki niso iz nebes. Mešala je zemljo z Božjim stu¬
dencem. Da bi se jaz umival? Saj sem učenejši, čistejši in boljši
od tistega duhovna!

— Ošabnež, ali nisi tudi ti narejen iz zemeljskega blata?
Memento, guia pulvis es  jej zelišče, ponižaj se in spomni

se svojega začetka. Ali vse to, ki te živi, ne gre po zemlji, in
ali vsakdanjega življenja ne dobivaš vedno iz tistega blata, iz
kterega si narejen?

Ali se je posušil studenec? Ponižna vera bo naredila, da začne
zopet izvirati. Ali je blaten? ali je kalen? Pijte, pijte v dolgih
duških, in postane čist, prozoren, bister; in bo ozdravljal severne *)
in bolne. To je jasno razlaganje, ki je dano vsem vernim. Hočete
li zboljšati duhovščino? hočete li jo privesti k apostoljskim čed¬
nostim? hočete li posvetiti, kar je človeškega v Cerkvi? Prejemajte
zakramente, ki jih deli duhovenstvo. Bodite ovce, in imeli boste
pastirje. Umivajte se po duhovnu, in ta se očisti, ko bo vas
čistil. Pustili ste, da se je zgubil čudežni studenec, ko niste iz
njega zajemali. Najti ga morete, če se vrnete, če iz njega pijete.
Quaerite et invenietis..  Da se vam odpre, morate trkati. Če hočete
prejeti, morate prositi.

VIII.

Ce je bila tudi množica, kakor smo rekli, posebno velika
zjutraj o Bernardkinem prihodu, ni treba misliti, da bi bila čez
dan samota pri skalah Massabiellskih. Ves popoldan so ljudje vedno

*) „Severen“ pomeni pri Svetem Duhu na Dolenjskem: slaboten.

101

odhajali in prihajali po potu do tiste Jame, ki je zdaj zaslovela;
vsak jo je preiskaval na vse strani; pred njo so molili; nekteri
so odkrušili od nje nekoliko šiber za pobožni spomin.

Tisti dan, proti štirim, je bilo še pet ali šest sto ljudi v
tem poslu ob Gavskih bregovih.

Ravno ta čas se je žalosten prizor vršil okolo zibke v revni
hiši Turškega mesta, kjer je prebivala dninarska družina, Janez
Bouhohorts in Erescencija JDueouts, njegova žena.

V zibki leži fantič, star kake dve leti, bolehen in slaboten.
Odkar je prišel na svet, je vedno bolehal in hiral na počasni su-
šici, ki se nikakor ni dala odpraviti. Še nikoli ni hodil. Ge ga
je tudi tamošnji zdravnik, g. Peyrus, oskrboval prav dobro, bližala
se mu je vender le zadnja ura. Smrt mu je razprostirala svojo bledo
barvo po obrazu, ki je bil strašansko sčimžan od tako dolgega
trpljenja.

Oče, miren v svoji žalosti, in obupana mati sta gledala,
kako umira.

Soseda, Frančiška Gozos, je že pripravljala mrtvaško obleko,
in ob enem je skušala potolažiti mater.

Ta je bila same žalosti čisto potrta. Vsa žalostna je opa¬
zovala umiranje.

Oko je odrevenelo, udje so čisto otrpneli, dihanja ni bilo več
zapaziti.

— Mrtev je, reče oče.

— Ge še ni mrtev, reče soseda, pa bo kmalu, uboga moja
prijateljica. Pojdi se izjokat k ognjišču, medtem ga precej zavijem
v mrtvaški prt.

Videti je bilo, kakor da mati ni nič slišala. Kar se nagloma
neka misel polasti njene duše, in solze se jej ustavijo:

— Ni še umrl! vikne, in Jamska mati Božja mi ga ozdravi.

— Same žalosti je vsa zmešana! reče žalostno Bouhohorts.

Soseda in on sta se zastonj prizadevala, mater razgovoriti.
Ta potegne iz zibke otrokovo telo, ki je bilo že trdo, in ga za¬
vije v predpasnik.

— Pohitim k materi Božji, reče in se obrne k vratom.

— Pa ljuba moja, govorila sta jej mož in Frančiška, če naš
Justin še ni čisto mrtev, umorila ga bbš popolnoma.

Mati, ki je bila vsa zmešana, ni hotela nič slišati.

— Kaj je na tem ležeče, ali umrje doma ali v Jami! Pu¬
stite me poprositi mater Božjo.

In odide z otrokom.

102

Kakor je rekla, hitela je k materi Božji. Dirjala je, na glas
moleč in proseč Marijo, in tistim, ki so jo videli, se je zdela nora.

Bilo je že skoro pet ura. Nekoliko sto ljudi je bilo pred
skalovjem Massabiellskim.

Noseč milo butaro, dere mati skozi množico. Pred Jamnim
vhodom poklekne in moli. Potem se po kolenih vleče k čudodel¬
nemu studencu. Njen obraz je gorel, njene oči so žarele in pla¬
vale v solzah, vsa njena podoba je bila v nekakem neredu zavoljo
neznanske žalosti.

Pride h kotlji, ki so jo izkopali kamenolomci. Mraz je bil
strupensk.

— Kaj hoče narediti? se povprašujejo.

Krescencija vzame iz predpasnika čisto nago telo svojega
otroka, ki je umiral. Prekriža sebe in njega. In potem ga brez
obotavljanja, naglo in odločno, vsega do glave potisne v studenčnico,
ki je bila mrzla kakor led.

Množica se prestraši in zagodrnja.

—- Ta žena nori! zavpijejo od vseh strani. Gnetejo se okolo
nje, da bi jej branili.

— Hočete li umoriti svojega otroka? vprašajo nekdo osorno.

Bilo je videti, kakor da bi bila gluha. Obstoji kakor kip,
kip žalosti, molitve in vere.

Nekdo pričujočih jo prime za ramo. Zdaj se mati ozre, pa
še vedno drži otroka v vodi.

— Pustite me, pustite! reče z glasom, ki je bil pogumen in
ob enem proseč. Storiti hočem, kar morem; drugo bosta storila
ljubi Bog in sveta mati Božja.

Več jih je zapazilo, da je otrok čisto trd in da je njegov
obraz mrtvašk.

— Otrok je že mrtev, so rekli. Pustimo jo: to je mati,
ki jo žalost meša.

Ne! žalost je ni mešala. Eavno narobe, privedla jo je na
pot najvikše, brezobzirne vere, vere brez obotavljanja in omaho¬
vanja, in Bog je slovesno obljubil, takšno vero uslišati, vselej.
Pozemeljska mati je čutila na dnu svojega srca, da se obrača k
srcu matere, ki je v nebesih. Od tod tisto zaupanje brez konca
in kraja, ki se ni zmenilo za žalostno resnico, da drži v rokah
umirajoče telo. Kakor množica, izprevidela je gotovo tudi ona,
da mora mrzla voda, kakeršna je bila tista, v kteri je kopala svo¬
jega otroka, po navadnih postavah gotovo umoriti ubogo preljub-
ljeno dete in mahoma končati umiranje. Nič ne de! njena roka

103

je ostala trdna, in njena vera ni omahovala. Okolo nje je strmeča
množica ven in ven vpila, kregala jo in zmerjala, mati pa je de¬
belo četrt ure držala otroka v skrivnostni vodi, ki je pred malo
tedni začela izvirati na migljaj vsemogočne matere umorjenega in
oživljenega Boga.

Veličasten prizor katoliške vere! Ta mati vrže svojega umi¬
rajočega sina v največjo nevarnost, da bi ondi, v imenu matere
Božje, našla ozdravljenje, ki pride iz nebes. Potisnila ga je po na-
turnih postavah v smrt, da bi ga po nadnaturnem čudežu privedla
k življenju! — Jezus je pohvalil stotnikovo vero. Zares, vidi se
nam, da je vera te matere še bolj občudovanja vredna.

To priprosto in tako imenitno dejanje vere je moralo ganiti
srce Božje. Naš oče, ki je tako nevidljiv in ob enem tako očiten,
gledal je gotovo z materjo Božjo ta ganljiv in pobožen prizor, in
blagoslavljal le-to kristijano, to vernico prvih časov.

Dolgo je bil otrok v vodi, pa ves čas je bil trd kakor mrlič.
Mati ga zavije v predpasnik in odide naglo domov.

Telo je bilo zmrzlo.

— Vidiš, da je mrtev! reče oče.

— Ni še mrtev, reče Krescencija. Mati Božja ga bo ozdravila.

In uboga žena položi otročiča v zibko.

Kmalu potem se nagne mati nad otroka in nastavi pazljivo uho:

— Diha! zavpije vsa vesela.

Bouhohorts prihiti in tudi posluša. Mali Justin je res dihal.
Njegove oči so zaprte, in spi trdo in mirno spanje.

Mati pa ni spala. Zvečer in po noči je hodila vedno po¬
slušat, kako mali bolnik diha. Dihanje je bilo skozi močnejše in
pravilnejše. Vsa v skrbeh je čakala, da se zbudi.

Zbudil se je, ko se je danilo.

Otrok je bil še suh, pa barva njegovega obraza je bila zdrava
in rdeča. V očeh, ki so se smehljale in obračale k materi, iskrali
so se prijazni žarki življenja.

Med tem spanjem, ki je bilo trdo, kakor ono, ktero je Bog
poslal Adamu, je skrivnostna in vsemogoča roka Božja ozdravila (ne
upamo si reči oživila) telo, ki je bilo še dan poprej trdo in mrzlo.

Otrok je zaželel hrane, in pil je v dolgih duških.

On, ki še nikoli ni hodil, hotel je vstati in hoditi po sobi.
Pa Krescencija, ki je bila prejšnji dan tako srčna in trdne vere,
ni se upala verjeti na ozdravljenje in tresla se je, ko se je spom¬
nila minole nevarnosti. Ustavljala se je večkratnim prošnjam otro¬
kovim, in ni ga hotela vzeti iz zibke.

104

Tako mine dan. Otrok se je kotel oživljati ven in ven na
materinih prsih. Pride noč, ki je kila mirna, kakor poprejšnja.

Za svitanja odideta oče in mati zdom, na delo. Justin je še
spal v zibki.

Ko se mati vrne in odpre vrata, zagleda prizor, da je malone
omedlela.

Zibka je prazna. Justin se je sam vzdignil iz ležišča: stoji
po konci, hodi sem ter tje ob mizi in prestavlja stolove.

Mali mrtvoudnik je shodil!

Kako je Krescencija zavpila samega veselja, more uganiti le
materinsko srce. Hotela je steči, pa ni mogla, tako jo je pre¬
magalo. V kolenih se je tresla. Ni mogla k sinčku, naslonila se
je na vrata.

Vender je nekov strah spreletaval njeno na vso moč ve¬
selo srce.

— Varuj se! padel boš! svarila ga je v skrbeh.

Pa ni padel; njegova hoja je bila varna. Naglo je stekel v
naročje svoje matere, ki ga je objemala vsa vesela. Imela je
solze v očeh.

„Že od včeraj je zdrav,“ mislila je, „zato je hotel vstati in
hoditi; pa mu nisem dovolila, ker sem imela premalo vere. “

— Vidiš, da ni bil mrtev in da ga je ozdravila mati Božja,
reče veselo, ko pride mož domov.

Tako je govorila presrečna mati.

Prančiška Gozos, to je tista, ki je bila pred dvema dnevoma
pri umiranju in je pripravljala mrtvaški prt za pogreb malega
Justina, prišla je na to in ni prav verjela svojim očem. Kar gle¬
dala je otroka, kakor da bi se hotela prepričati, ali je res pravi.

— On je! zavpije. Vender je on! ubogi mali Justin!

Pokleknejo.

Mati sklene proti nebesom obe ročki otrokovi; in vsi vkup
so se zahvalili Materi usmiljenja.

Bolezen se ni povrnila. Justin raste in ni več obolel. Temu
je deset let. Pisec teh vrst ga je hotel zadnje dni videti. Krepak
je in zdrav; samo njegova mati je žalostna, da se časih potepe,
in mu očita, da prerad teka.

G. Peyrus, zdravnik, ki je zdravil otroka, pripoznaval je prav
prav odkritosrčno, da zdravniki čisto nič ne morejo razložiti ne¬
navadnega dogodka, ki se je izvršil.

Gospoda doktorja Vergez in Dozous sta vsak za se preiska-
vala ta dogodek, ki je tako močno imeniten za vedo in resnico,

105

pa sta oba, kakor tudi g. Peyrus, v tem ozdravljenju zagledala
roko vsemogočnega Boga. Oba sta priznala troje imenitnih okoliščin,
ki kažejo prav očitno, da se je zvršilo to ozdravljenje po nadna-
turnem potu: — trajanje kopeli, — naglo ozdravljenje, — in zmož¬
nost hoditi, ki se je razodela, kakor hitro je stopil otrok iz zibke.

G. Vergez je razložil v svojem poročilu, kaj sodi o tem
ozdravljenju:

Kopanje ščimžanega in umirajočega otroka v mrzli vodi me¬
seca februarja, ki je trajalo četrt ure , moralo bi, po njegovih
mislih in po vseh naukih in skušnjah zdravilstva, prouzročiti naglo
smrt. „Zakaj,“ pristavil je izvedeni zdravnik, „oblivanje z mrzlo
vodo, zlasti če se ponavlja, pomaga res kterikrat pri hudih napadih
počasne mrzlice; če se pa predolgo obliva, je življenje vedno v
nevarnosti. Splošno je mnenje, da se z mrzlo vodo ne sme kopati
veliko minut, ker bi sicer stiskanje, napravljeno od mraza, uničilo
v organizmu vso odbojno moč.“

„No, ženaDucouts je dejala otroka v studenčnico in ga ondi
držala debelo četrt ure. Svojega sina je hotela ozdraviti z rav¬
nanjem, kakeršno je popolnoma zavrženo od skušnje in od zdrav¬
niškega uma, in vender ga je precej ozdravila: zakaj, kmalu potem
je mirno in trdo zaspal, in se je zbudil še le čez kakih dvanajst ur.‘ c

„Da bi se ta dogodek prav popolnoma razjasnil, da se ne
bi moglo nič dvomiti o resničnosti in naglosti ozdravljenja, stopi
iz zibke otrok, ki še ni nikoli hodil,  in začne korakati varno, kakor
more le tisti, ki je vajen, tako je pokazal, da se je njegovo ozdrav¬
ljenje vršilo naglo, brez počasnega okrevanja, po prav nadnaturnem,
votu.“  *)

IX.

Se druga ozdravljenja so se vršila na vseh straneh. Nemo¬
goče bi bilo, na drobno jih opisati, nekaj za to, ker jih je preveč,
nekaj zato, ker je pisatelj teh bukev trdno sklenil, naštevati le
tiste čudeže, o kterih se je sam prepričal, ne le po izjavah prič
samovidcev, ampak tudi po besedah oseb, ki so bile tako čudovito
ozdravljene. Kakor bi bilo tudi dobro, ko bi opisali vse nadnaturue
dogodke, vender nismo mogli tega storiti. Veliko čudežev, ki so
popolnoma dokazani, morali smo izpustiti iz svojega popisa, in to
zato, da bi mogli obširneje opisati le najimenitnejše čudeže.

*) Poročilo gospod doktorja Vergeza, izvenrednega profesorja naMont-
pellierski univerzi, ki je bilo poslano preiskovalni komisiji, postavljeni od
Tarbskega škofa.

106

Vender hočemo iz protokola komisije, ki je bila kasneje po¬
stavljena za preiskovanje čudežev, omeniti nekoliko ozdravljenj, ki
so se tačas izvršila; popolnoma so skazana in glas o njih se je
precej raznesel po vsem kraju.

Krčmar Blaž Maumus je vtaknil roko v studenec, in veli¬
kanska oteklina, ki jo je imel na zgibu za pestjo, mu je uplahnila
in se izgubila. Vdova Crozat, ki je bila gluha dvajset let, spre-
slišala je precej, ko je rabila Jamsko vodo. Avgust Bordes, ki je
bil vsled neke nesreče kruljav že dalje časa, bil je enako ozdrav¬
ljen: njegova bolna noga je naenkrat ozdravela v čudežni vodi
ter dobila svojo prejšnjo moč in podobo. Vsi ti ljudje, ki smo
jih tu imenovali, so iz Lurda, in vsak se lahko prepriča o nave¬
denih nenavadnih dogodkih.

X.

Ko bi bila na pravem potu sodnija, ki je črtila prazno vero,
bila bi očitno spričevane in razglaševane čudeže prav lahko pora¬
bila v to, da bi bila ostro preiskovala in preganjala začetnike in
razširjalce takih novic; zakaj te novice so bile očitno take, da so
mogle begati javno mnenje in motiti duhove. Ni bilo ložje stvari,
kakor v teh rečeh sleparijo zasačiti pri sleparjenju. Zares, ozdrav¬
ljenja je megel vsak preiskovati, prikazovanj pa ne, ker jih je vi¬
dela sama Bernardka. Ti dogodki so se dali videti. Bilo jih je
že veliko, petindvajset do trideset. Vsak jih je lahko opazoval,
preiskoval, presojeval, razpravljal, pripoznaval kot resnične ali pa
dokazoval o njih, da niso drugo, kakor goljufija.

Delo Božje ni bilo nič več nevidljivo: postalo je vidljivo in
potipljivo. Bolniki, ki so ozdraveli, mrtvoudni, ki so hodili in se
premikali, govorili so vsem, kakor Jezus Kristus apostolju Tomažu:

„Grlejte moje noge, glejte moje roke. Glejte oči, ki so ugasnile,
pa zopet dobile luč. Poglejte umirajoče, ki so oživeli, gluhe, ki
slišijo, kruljave, ki hodijo naglo in krepko.“ Delo Božje se je tako
rekoč vtelesilo v vseh teh neozdravljivih bolnikih, ki so nagloma
ozdraveli; pričevalo je očitno samo o sebi in zahtevalo, da se pre¬
iskuje. Zdaj je bilo mogoče, — naj nam bode dovoljeno tako se
izraziti, — zgrabiti Čudež z roko in ga vreči ob tla.

Ravno to je bilo, kakor je vsak izprevidel, jedro vprašanja.
Treba je bilo zatreti nerazumljive dogodke, ki so hodili tako
navskriž nejevernim glavam. Vsak je skušal uganiti one primerne
in stroge pripomočke, ktere so imeli rabiti tisti uradniki, ki so

107

kazali dosle tako krepak sklep, brez usmiljenja preganjati in za¬
dušiti fanatizem.

Kakšna izpraševanja misli policija začeti? kakšno sodnijsko
preiskavo misli napraviti sodnija ? kaj ostrega misli ukreniti mestna
gosposka? — Mestni, sodnijski in policijski uradniki niso storili
nič, ker so se premislili; spoznali so, da bi naleteli, če bi očitno
preiskovali tako znane dogodke, o kterih je govorila vsa okolica.

Čudeži se gode in uradniki nič ne store, kaj pomeni to? To
pomeni, da je nejevera previdna.

Če so stranke tudi razkačene in strastne, imajo vender le
časih v sebi nekov nagon ohranjenja samega sebe, ki jih opomina,
da je nevarnost, v ktero se mislijo zaleteti, velika, in da je treba
odnehati. Nanagloma obstanejo na potu, ki so ga nastopili, in ne
upajo se sovražnika zgrabiti na odločnem kraju, proti kteremu so
se nepremišljeno zagnali, bahaje se že naprej, da bo zmaga njihova.
Hitro izprevidijo, da bi bili premagani čisto, naglo in brez usmi¬
ljenja, in da bi to bila njih smrt. Kaj store? Naglo se vrnejo,
da bi v malih krdelcih napadali na manj nevarnih krajih.

To je prav dobro v vojskah, kjer se vojskujejo s puškami;
v duševnih bojih se pa taka previdnost ne more lahko združiti s
popolno poštenostjo. Kdor ravna tako previdno, kaže, da še sam
ni prepričan o svojih trditvah, še več, da nekako čuti resničnost
tistih stvari, ki jih taji in pobija, če se kdo ne upa preiskovati
dogodka, ki spodbija noge kakpmu njegovemu nauku, pokaže sam
v dejanju, da v srcu dvomi o tem, kar trdi s tako gotovostjo;
pokaže, da ima strah pred resnico; pokaže, da se trese pred svet¬
lobo. Tak človek beži, ne da bi se poskusil v vojskovanju.

Tako so premišljevali najboljši tamošnji ljudje, ko so videli, kako
se sovražne moči umikajo in skrivajo pred dogodki, ki so se vršili.

Nejevera bi se bila morala spreobrniti: pa se ni. Bila je le
zbegana in potlačena po močnih dogodkih, po jasnih resnicah, po
naglem prihodu čudežev. Pač slabo bi poznal človeško srce, kdor
bi mislil, da morejo najjasnejši in najgotovejši dokazi privesti ljudi,
polne predsodkov, k ponižnemu spoznanju svoje zmote. Človeška
prostost ima strašansko zmožnost, ustavljati se vsemu, celč Bogu.
Naj tudi solnce razsvetljuje svet in prostore, kjer se gibljejo zvezde
nebeške: vender človeku druzega ni treba, kakor oči zatisniti, da
se ustavi njegovi vsemogočnosti, da ga ugasne samemu sebi.
Kakor telo, ravno tako se more tudi duša umakniti svetlobi
resnice. Dušna tema ne izvira iz slabega uma, ampak iz proste
volje. Nejeverni človek hoče na duši oslepeti, in je vesel, da je slep.

108

Vender ima človek v takih slučajih potrebo, goljufati samega
sebe in tolažiti svojo vest z nekakim videzom poštenosti. M dovolj
srčen, da bi določno in očitno tajil ali pobijal popolnoma znano
in skazano resnico. Kaj stori potem? Prizadeva se skriti v neko
temo, ki mu pripušča, vojskovati se proti resnici, ne da bi jo

videl, in ta tema mu je nekako v izgovor. Pozabi, da ga pro¬

stovoljna nevednost ne reši odgovornosti, ter se zanaša na izgovor:
„Pa, Bog, nisem vedel!“ Zato le taji s svojega stališča, zato le
skomolcuje; neče se pa potruditi, da bi stvari natanko preiskal.
Ima neki skrivni strah, da ga dogodki ne bi osramotili, zato se

jih že od daleč ogiblje. Zaničevanje, ki ga kaže po zunanjem, ni

drugo kakor prihuljen strah, ki ga stresa znotraj.

To je bil uzrok, zakaj niso marali nejeverniki preiskovati nad-
naturnih ozdravljenj, ki so se godila na vseh straneh. Kakor so
tudi bili zasmehovani od vernikov, vender še slišati niso hoteli,
da bi se napravila očitna preiskava čudežnih dogodkov. Delali so
se, kakor da se ne zmenijo za imenitna in Božja dela, ki so bila
nenavadna in očitna, ki so vzbudila splošno pozornost, in ki jih je
bilo lahko preiskovati. Vedno so razlagali nauk o halucinaciji, in
na tem nedoločnem in meglenem polju so lahko govorili in mo¬
drovali brez konca in kraja, ne da bi bili ob tla vrženi po nepre¬
magljivi moči vidljivega, potipljivega in očitnega dogodka.

Tako so čudeži klicali na veliki in odločilni boj. Prosto-
mišljaki ga niso hoteli sprejeti. Umaknili so se. Pa to je bil
njih propad in njih obsodba.

XI.

Nejeverni modrijani so bili razkačeni zavoljo dogodkov, ki
so jih na videz zaničevali, pa se jih niso upali očitno preiskovati.
Iskali so druga pota, da bi se rešili strašnih čudežev. Zatekli so
se k silno škodljivi in malopridni zvijači, ki kaže vse duševne po-
močke, ki jih je sovraštvo do čudežev razodelo prostomišljakom.
Ne da bi preiskovali resnične čudeže, izmišljavali so si neresnične,
in so zraven obljubljevali, da hočejo kasneje razkriti njih sleparstvo.
Njih časniki niso črhnili ne o Ludoviku Bourriette, ne o otroku
Krescencije Ducouts, ne o Blažu Maumus, ne o vdovi Crozat, ne
o Mariji Daube, ne o Bernardi Soubie, ne o Fabijanu Baron, ne
o Ivani Crassus, ne o Avgustu Bordes, ne o veliko drugih. Hu¬
dobno so pa kovali nemogoče pripovedke, razširjali so jih po čas¬
nikih in potem pobijali, kakor se jim je zljubilo.

109

Taka trditev bi se videla komu neverjetna, pa mi trdimo
to, za kar imamo dokaze v rokah.

„Ne čudite se,“ pisal je časnik prefekture, Ere imp&riale,
„če se dobivajo Se ljudje, ki trdovratno trdijo, da je mlada deklica
izvoljena od Boga, in da ima nadnaturno moč. Ti ljudje verjamejo:

1. da se je golob zibal predvčerajšnjim nad Bernardkino glavo
ves čas, kar je bila zamaknena;

2. da je mlada deklica dihnila v oči slepega dekletca, in to
je spregledalo;

8. da je ozdravila nekega drugega otroka, ki je imel mrtvo-
udno roko;

4. da je kaznjevala nekega kmeta iz doline Campan z grozno
smrtjo. Ta človek je trdil, da se ne d& goljufati po lažnjivih ču¬
dežih, in mala deklica je dosegla še tisti večer, da so se grehi
tega kmeta spremenili v kače, in da so te kače hudobneža požrle,
ne da bi bilo ostalo kaj sledu ali teru po njegovih udih. 11 *)

Kar se tiče resničnih ozdravljenj, kar se tiče čudežev, ki so
bili res skazani, kar se tiče tega, kako je začel studenec izvirati,
varoval se je premeteni urednik govoriti. Ravno tako je bil pa¬
meten, da ni imenoval nobenega imena, in ni mu bilo treba pre¬
klicevati.

„ Glejte, kje smo, in kjer ne bi bili v Lurdu, ko bi se bili
ravnali starši mlade deklice po nasvetu zdravnikov, ki so jim pri¬
govarjali, poslati bolnico v spital. “**)

Treba je opomniti, da še noben zdravnik ni dal dosle takega
nasveta. To je bil le prvi poskus, storjen od vladnega lista.

Po teh izmišljenih pravlicah klical je pobožni in presodni
pisec na pomaganje v imenu uma in vere:

„To je,“ pisal je dalje, „misel vseh razumnih  ljudi, bi so
resnibno pobožni,  ki spoštujejo in odkritosrčno ljubijo sveto vero,  ki
menijo, da je hrepenenje po prazni veri sila nevarno, in da se
noben dogodek ne sme imeti za čudež, dokler ni Cerkev razsodila

To spoštovanje do svete vere, ki ga hlini pisatelj v zadnjih
vrsticah, venča prav dobro vso veliko zvijačo, ki je narekovala na¬
vedeni članek. To so navadne besede vseh tistih, ki bi radi stisnili
na ozki prostorček svojih malih zistemov ves tisti prostor, ki
ga hoče Bog na tem svetu za-se. Kar se tiče zadnje trditve, ki
uči, kaj se sme imeti za čudež, treba je povedati, da čudeži

*) Ere impčriale,  štv. 6. marca.

**) Ravno ondi.

110

sami o sebi pričajo, kakor vsak drugi dogodek, in da svojega zna¬
čaja ne dobivajo od Cerkve, ki jih le presoja, ampak od Boga
samega, ki jih dela po svoji mogočnosti. Cerkvena določba ne
dela čudežev, ampak jih le sodnijsko razsojuje za take; in verniki
verjamejo na njeno preiskovanje in na njeno besedo. Kristijanom,
ki so priče očitno nadnaturnega dogodka, ne brani ne vera ne
pamet, imeti ga za čudež. Cerkev ni nikoli zahtevala od vernikov,
naj se odpovedo svojemu umu in svoji zdravi pameti; pridržuje
si le pravico, razsojevati kot najvišja sodnija: to je vse.

„Dosle še ni bilo videti,“ pravi članek h koncu, „da bi
bila Cerkvena gosposka za vredno imela, resno preiskovati vse te
dogodke . 11

Urednik vladnega časnika se je motil v zadnji stvari, kakor
bralec že ve iz dozdanjega pripovedovanja. Vender je njegova
opomnja imenitna vsaj v tem, da pričuje za prihodnjost in zgo¬
dovino, kako duhovščina ni imela čisto nič opraviti pri dogodkih,
ki so se dosle zvršili, in da so se dogodki naprej vršili popolnoma
brez nje.

Lurški časnik, ubogi Lavedan,  ki je bil v sredi samih do¬
godkov, čutil se je razbitega po čudežih, in se je nagloma potuhnil.
Njegovo molčanje je trajalo več tednov. Ne zinil ni ne o nesli-
šanih rečeh, ne o množicah romarjev. Lahko bi se bilo dalo mi¬
sliti, da je uredovan na drugem koncu sveta, ko ne bi bil polnil
svojih strani s članki, ki so jih drugi časniki prinašali zoper'prazno
vero v obče.

XII.

Kar časa so se vršila prikazovanja, imeli so romarji pre¬
krasno vreme. Bila je nepretrgana vrsta lepih dni, kakeršnih že
več let ni bilo videti. Petega marca se je vreme spremenilo, in
padel je debel sneg, ki je nekoliko dni oviral romanje k Jami.

Čudežna ozdravljenja so se godila vedno.

V Lurdu je Benedikta Cazeaux ležala že tri leta za počasno
mrzlico. Zdelavali so jo bodljaji in druge bolečine. Zdravniki ji
niso mogli nič pomagati. Vse je bilo zastonj. Toplice Gazost,
kamor se je šla slednjič kopat, niso nič pomogle.

Zdravnikom je izpodletelo že tolikokrat, da niso več vedeli,
kaj bi; rekli so, da je bolnica neozdravljiva, in nehali so jo zdra¬
viti. V tem žalostnem stanu se je zatekla revna žena k Lurški
materi Božji, in glejte! ko je izpila eno ali dve čaši Jamske vode,

111

in ko se je nekolikokrat z njo umila, izginila je naenkrat neozdrav¬
ljiva bolezen. *)

Neka druga žena, Blaža Soupenne, iz Lurda, stara kakih pet¬
deset let, je imela že več let neko kronično bolezen na očeh, in
njen stan je bil silno nevaren. Bolezen se je imenovala trepal-
nična vnetica. Vedno ji je teklo iz oči, in časih jo je še zraven
močno zbadalo; trepalnice so bile zaobrnene, popolnoma prevržene
na venkaj in oropane vejic, in na spodnjih dveh je bilo prav ve¬
liko mesnatih izrastkov: taka je bila bolezen te nesrečnice. Zastonj
si je oči večkrat na dan umivala z mrzlo vodo, zastonj je rabila
zdravila, predpisana od zdravnikov, zastonj je iskala polajšanja po
toplicah v Bareges, Cauterets in Gazost: nič ni pomagalo. Za¬
puščena od ljudi, obrnila se je k Božji dobrotljivosti, ki se je ra¬
zodevala v Jami. Od zdravnikov razglašena za neozdravljivo, obrnila
se je na vero, in prosila je čudodelno Gospo, naj jo ozdravi bo¬
lezni, ki je ne more odpraviti ne vednost človeška ne moč naturna.
Pri prvem umivanju je čutila veliko polajšanje; pri drugem, ki je
bilo precej drugi dan, ozdravela je popolnoma: oči so nehale sol¬
ziti se, trepalnice so se vrnile v pravi stan, mesnati izrastki so
izginili; od tega dne so začele vejice zopet rasti.

Po mnenju zdravnikov, ki so bili poklicani preiskava! ta do¬
godek, bil je nadnaturni učinek toliko očitnejši pri tem čudežnem
ozdravljenju, „kolikor očitnejša je bila telesna bolezen, in ker niso
naglo ozdraveli samo organski in pravi življenjski deli, ampak so
tudi trepalnice prišle v pravi stan. Imenitnost tega dogodka je
toliko večja, ker je ta bolezen ena najtrdovratnejših, in ker se je
že tako razvila pri gospe Soupenne, da je bil že silno potreben
ranocelnik, ki bi bil na trepalnicah odrezal žlezno kožo, ali vsaj
brez usmiljenja izžgal otekline in mesnate izrastke.“ **)

Čudoviti dogodki so se množili. Bog je delal svoje delo.
Mati Božja je kazala svojo vsemogočnost.

xni.

Od zadnjega dne onih dveh tednov je šla Bernardka večkrat
k Jami, pa tako, kakor drugi ljudje, to je, da ni slišala v sebi

*) Protokoli preiskovalne komisije, ki je bila postavljena od škofa,
dvaindvajseti protokol. Vse take trditve, ki jih je sprejela komisija, bile so
storjene pod prisego in pa potrjene od zdravnikov.

**) Izpisek iz sporočila, ki ga je škofijski komisiji poslal doktor Vergez,
izvenredni profesor na univerzi Montpellierski.

112

tistega notranjega glasu, ki jo je drugekrati klical in vlekel s tako
silo, da se mu ni mogla ustavljati.

Ta glas je slišala vnovič 25. marca zjutraj, in precej se na¬
poti k skalam Massabiellskim. Njen obraz se je svetil upanja.
Nekaj ji je pravilo, da zopet ugleda Prikazen, in da pred njenimi
zamaknenimi očmi odpro nekoliko nebesa večne svoje duri za hip.

Kakor si lahko mislimo, postala je mlada deklica v Lurdu
imenitna oseba, in ni mogla storiti stopinje, da ne bi bilo vse
gledalo v njo.

Ko so jo videli iti, klical je drug drugemu:

— Bernardka gre k Jami!

Precej potem so ljudje hiteli iz vseh hiš, tekli po vseh
cestah, drli k Jami in so prišli tje ravno tačas, kakor deklica.

V dolini je sneg skopnel pred dvema ali tremi dnevi, pa
venčal je še vrhove okolnih gor. Vreme je bilo lepo in jasno.
Ne enega oblaka ni bilo na mirno-višnjavem obnebju. V tem hipu
se je solnce rodilo, kakor je bilo videti, v naročju belih gor in je
razsvetljevalo svojo sneženo zibko.

Bila je obletnica dne, ko je angelj Gabrijel prišel k najči¬
stejši Devici v Nazaret in jo je pozdravil v Gospodovem imenu:
Cerkev je obhajala spomin Marijinega oznanjenja.

Med množico, ki je tekla k Jami, bili so tudi videti do ma¬
lega vsi tisti, ki so ozdraveli po Jamski vodi, kot: Ludovik Bour-
riette, vdova Crozat, Blaža Soupenne, Benedikta Cazeaux, Avgust
Bordes in precej drugih. In ravno tačas, ko so tudi ti ozdravljenci
drli k skalam Massabiellskim, prepevala je katoliška Cerkev na
koncu jutranjie te čudopolne besede: „Tedaj se odpro oči slepih,
in ušesa gluhih bodo odprta. Takrat bo skakal kruljav kakor
jelen, ker so vode začele teči v puščavi,  in deročine v samoti. *)

Bernardke ni ogoljufala vesela nada, ki jo je imela: glas, ki
jo je klical, bil je glas zveste matere Božje.

Toliko da poklekne deklica, že pride Prikazen. Kakor vselej,
žarel je okolo nje nepopisljiv blišč, ki je bil neznansko svetal in
neskončno prijazen: bil je kakor večna slava najvikšega miru.
Kakor vselej, bila sta njen pajčolan in njena sramežljivo nabrana
obleka bela, kakor novi sneg. Boži, ki ste cveteli na njenih nogah,

*) „Tunc aperientur oculi caecorum, et aures surdorurePpatebunt, Tune
saliet sicut cervus olaudus: — quia scissae sunt in deserto aquae, et torrentes
in solitudine.“

Rimski brevir.  25. marec. Praznik Marijinega oznanjenja. Prvi nokturen,
tretje berilo.

118

Mi ste rumeni kakor nebo, ki se zasveti na vzhodu v prvem blišču
deviške zarje. Njen pas je bil višnjav kakor nebo.

Bernardka, zamaknena v brezmadežno Lepoto, je pozabila
na zemljo.

— Ljuba G-ospa, reče ji, bodite tako dobri in povejte mi,
kdo ste in kako je vam ime.

Veličastna Prikazen se nasmehne in nič ne odgovori. Pa ravno
tačas je vesoljna Cerkev, nadaljevaje slovesne jutranjice, zaklicala:

„Sladko in brezmadežnoDevištvo, kako bi te slavil, nevem; zakaj,
v svojem naročju si nosilo tistega, ki ga nebesa niso mogla obseči. 1 ' *)

Bernardka ni slišala teh daljnih glasov, in tudi ni mogla
slutiti te čudovite zveze. Ker je Prikazen molčala, povpraša jo vnovič:

— Ljuba Gospa, bodite tako dobri in povejte mi, kdo ste
in kako je vam ime.

Bilo je videti, da je Prikazen še bolj zažarela, kakor da bi
se bilo množilo njeno veselje, pa še ni nič odgovorila na dekletovo
vprašanje. Ali Cerkev je, po vsem kristijanstvu, nadaljevala svoje
molitve in pesmi, in prišla do teh besedi: „Veselite se z manoj
vsi, ki ljubite Gospoda, ker sem za mladosti bila po volji Naj-
vikšemu: In v svojem naročju sem porodila Boga in človeka.
Blagorovali me bodo vsi rodovi, ker se je Bog ozrl na ponižno
deklo: In v svojem naročju sem porodila Boga in človeka. 1 ' **)

Bernardka pomnoži svojo nadležnost in povpraša vtretjič:

— Ljuba Gospa, bodite tako dobri in povejte mi, kdo ste in
kako je vam ime.

Bilo je videti, da se Prikazen čedalje bolj obdaja s presrečno slavo;
pa je, kakor zamaknena v svojo blaženost, še vedno molčala. Ali po
nekem neslišanem naključju je zapela vesoljna Cerkev tisto uro pesem
veselja in izgovorila zemeljsko ime čudovite Prikazni: „Pozdravljena
Marija, milosti polna, Gospodje s taboj: blažena si medženami." ***)

*) „Sancta et immaculata Virginitas, quibus te laudibus efferam nescio :
Quia quem coeli capere non poterant, tuo gremio contulisti.“

Rimski brevir.  25. marec. Praznik Marijinega oznanjenja, drugi nokturen,
responzorij pri šestem berilu.

**) „Congratulamini mihi, omnes qui diligitis Dominum, quia, cum
essem parvula, placui Altissimo: Et de meis visceribus genui Deum et ho-
rninem. Beatam me dicent omnes generationes, quia ancillam humilem respexit
Deus: Et de meis visceribus genui Deum et hominem.“ Rimski brevir.  25. marec.
Praznik Marijinega oznanjenja, drugi nokturen, responzorij pri sedmem berilu.

***) „Ave MARIA, gratia plena, Dominus tecum: benedicta tu in
mulieribus." Rimski brevir.  25. marec. Praznik Marijinega oznanjenja, druga
antifona pri hvalnicah.

LurSka Mati Božja.

8

114

Bernardka ponovi še enkrat svojo prošnjo:

— Ljuba Gospa, prosim vas, bodite tako dobri in povejte
mi, kdo ste in kako je vam ime.

Prikazen je imela roke pobožno sklenene in njen obraz je bil
v bliščeči svetlobi neskončne blaženosti. Bila je to ponižnost v
slavi. Kakor je Bernardka gledala Prikazen, tako je gotovo tudi
Prikazen gledala, v naročju Božje Trojice, Boga Očeta, ki mu je
bila Hči, Boga svetega Duha, ki mu je bila Nevesta, Boga Sina,
ki mu je bila Mati.

Na zadnje dekletovo vprašanje razklene Prikazen roke in
spusti na desnico molek, ki je imel alabastrove jagode na zlati niti.
Potem razpne obe roki in jih pobesi proti tlom, kakor da bi kazala
zemlji svoje deviške roke, polne blagoslova. Nato jih povzdigne
proti nebeškim višavam, od koder je, tak dan, prišel Božji po¬
slanec oznanjenja; zopet jih pobožno sklene, in gledaje nebesa s
čutilom neizrekljive zahvalnosti, izreče besede:

— BREZMADEŽNO SPOČETJE SEM.

To izreče in izgine, deklica je pa bila, kakor drugi ljudje,
pred divjim skalovjem.

Poleg nje je tekel čudežni studenec po lesenem žlebu. Mirno
je šumljal s svojimi valčki, padaje v priprosto kotijo.

To je bil dan in to je bila ura, ko je zapela sveta Cerkev
v svojih molitvah veličastno himno: „0 preslavna Devica . . .“

„0 Gloriosa Virginum,

Sublimis inter sidera.“ *)

XIV.

Mati našega gospoda Jezusa Kristusa ni rekla: „Marija sem,
brez madeža spočeta/' Eeklaje: »Brezmadežno Spočetje sem",
kakor da bi zaznamovala brezpogojni značaj, nekako bistven značaj
Božjega privilegija, ki ga je imela sama, odkar sta bila Adam in
Eva ustvarjena od Boga. To je, kakor da bi bila rekla, ne: „čista
sem," ampak: »Čistost sama sem;“ ne: »Devica sem," ampak:
„Vtelešeno in živo Devištvo sem;“ ne: »Bela sem," ampak:
„Belost sem."

Bela stvar lahko neha biti bela; belost pa je vedno bela.
To je njeno bistvo samo, ne pa njena lastnost.

*) Rimski brevir.  25. marec. Praznik oznanjenja, himna v hvalnicah.
Hvalnice se, kakor vsak ve, molijo prvo jutranjo uro.

115

Marija je več kakor brez greha spočeta: ona je brezmadežno
spočetje samo, to je bistvena in najvišja podoba, prvotna podoba
človeštva brez madeža, človeštva, kakeršno je prišlo iz Božjih rok,
ko še ni bilo oskrunjeno po izvirnem grehu, po nečistem življu,
ki ga je prestopek naših prvih staršev primešal samemu izvirku
tiste neizmerne reke rodov, ki teče že šest tisoč let, in v kteri je
vsak izmed nas ubežen val.

Kadar hočete iz blatnega studenca dobiti čiste vode, kaj sto-
- rite ? Cedilo vzamete, in voda se znebi največje nesnage. Precedite
jo na drugem cedilu, potem na tretjem, in tako naprej. Naposled
doboste popolnoma lepo in čisto vodo, tekoči dijamant. Tako je
delal Bog, ko je bil prvotni studenec skaljen. Izbral je rodovino,
in vodil jo je na tem svetu, od stoletja do stoletja, od Seta do
Noeta, od Šema do Davida, od Davida do Joahima in Ane, staršev
matere Božje. In kadar je človeška kri bila tako precejana, da ra¬
bimo ta izraz, po malone petdeset rodovih očakov in pravičnih,
— če je tudi bilo med njimi nekoliko grešnikov, — prišla je na
svet popolnoma čista stvar, stvar brez madeža, popolnoma brez¬
madežna hči Adamova. Imenuje se Marija, in njeno rodovitno
devištvo je porodilo Jezusa Kristusa,

Takrat je hotela mati Božja potrditi po svoji pričujočnosti
in po svojih čudežih zadnji verski članek, ki ga je določila Cerkev
in ki ga je razglasil sv. Peter po Piju IX?

Mala pastarica, ki se jej je mati Božja prikazovala, slišala
je vprvič te besedi: „Brezmadežno spočetje . 11  In ker ju ni ra¬
zumela, se je, domov grede, na vso moč prizadevala, obdržati ju
v spominu. »Ponavljala sem ju vso dolgo pot, da ju ne bi po¬
zabila , 11  pripovedovala nam je neki dan; „pri vsaki stopinji, ki sem
jo storila do farovža, kamor sem šla, govorila sem: Brezmadežno
spočetje, brezmadežno spočetje;  zakaj, hotela sem gospod župniku
prinesti besede Prikaznine, da bi se zidala kapelica . 11

-=>£>-S>#S<3<=^

8 *

PETA KNJIGA.

L

prašanje, ki ga je poslal gospod Jacomet prefektu, šlo je
višje in višje, in je prišlo do ministra.

Gospod prefekt je 12. in 23. marca poslal svoji poročili
Y ministru, in dokler ni dobil odgovora, vedel se je naproti
Jamskim dogodkom tako pohlevno, kakor smo že povedali.

Ministerstvo za bogočastje ni bilo takrat, kakor denašnje dni,
združeno s pravosodnim ministerstvom, ampak z naučnim. G. Bouland
je bil naučni minister.

Kot nekdanji generalni prokurator in sedanji naučni minister,
imel je g. Bouland gle$e verskih reči neki podedovani in nezaupni
formalizem starih poslancev, in ob enem misli in čutila, ki so v
navadi po univerzah. Sam sebi se je zdel nezmotljiv, in prepričan je
bil o svoji veljavi: v modroslovju je bil pristransk, za lastno mo¬
drost strasten; zato se je pa tudi jezil nad vsem, kar se ni uje¬
malo z njegovimi sostavnimi mislimi. Ne za trenotek ni mogel
verjeti, da bi se bila res prikazovala kaka prikazen v Lurdu in
da bi se ondi godili čudeži. Od dogodkov je bil oddaljen dvesto
petdeset milj, drugih listin ni imel kakor prefektovi pismi, in
vender je vprašanje rešil s tistim določnim glasom, ki obsojuje
stvari, ne da bi jih prej preiskoval. Ce je tudi prefektu svetoval pre¬
vidnost, vender je dal spoznati, da ne trpi prikazovanj in Čudežev.
Kakor vedno v takih okoliščinah, postavljal se je sicer minister
kot brambovec vere. To-le je pismo, ki ga je pisal 12. aprila
g. Massyju:

„Gospod prefekt, preiskoval sem obe poročili, ki ste mi ju
blagovolili poslati 12. in 26. marca, o lažnjivem prikazovanju ma¬
tere Božje, ki se je baje godilo v Jami, blizu Lurda. Po mojih mislih
je treba narediti konec dogodkom, ki bi naposled še oškodovali
resnične koristi katoliške vere in oslabili med ljudmi pobožno čutilo.

117

„Po postavali ne more nihče postaviti molivnice ali očitne ka¬
pelice, če ni prej dobil dvojnatega privoljenja: od deželske in du-
hovske gosposke.  Če se postave vzemo prav natanko, imate pravico,
precej zapreti Jamo, ki se je spremenila v nekako kapelico.

„Pa bržkone bi imeli velike sitnosti, ko bi se hoteli strogo
ravnati po tej postavi. Svetoval bi vam, da mladi zamaknenki
samo branite hoditi k Jami, in da se poprimete naredeb, ki bi
mogle število romarjev manjšati od dne do dne ter polagoma od¬
vrniti pozornost ljudi od teh zmešnjav. Gospod prefekt, ta hip
vam sicer ne bi mogel dati natančnejših vodil: tu je najbolj po¬
treba pameti, previdnosti in odločnosti; in v tem oziru bi bila
moja priporočila odveč.

„Neobhodno bode potreba, da se dogovorite z duhovščino;
ne morem vam pa dovolj priporočiti, da se te sitne stvari popri¬
mete naravnost s Tarbskim škofom; in dam vam oblast, v mojem
imenu povedati škofu mojo misel, da je treba ovirati stvari, ki bi
utegnile postati pretveza za nove napade proti duhovščini in veri.“

II.

Ko dobi g. Massy to pismo, obrne se res do škofa s prošnjo,
naj bi Bernardki naravnost prepovedal hoditi k Jami. Posebno
ga skrbi, kaj pak da, korist svete vere, ki je oškojevana po halu¬
cinaciji ali po sleparstvu; in boji se žalostnega nasledka, kakeršnega
so imele enake stvari pri vseh resnih duhovih, ki so pošteno iskali
združiti katoliško vero z zdravim modroslovjem in z novovekimi
mislimi. Kakor g. Rouland, tako tudi g. Massy ni za vredno
spoznal preiskovati, če so prikazovanja resnična ali ne. Oba,
prefekt in minister, sta enako zaničevala takšne prazne vere.

Prefekt je bil zvit, škof pa prebrisan, in nobeden mu ni
lahko skril jedra pod obliko. Škof Lavrenc je lepo uganil dvoje reči:

Prva je ta, da bi bila gosposka (in v tej besedi razumemo
samo dotičnega prefekta in slučajnega ministra) prav rada naprej
potisnila duhovščino, narekovaje ji svoje določbe, kako naj stopi
v boj zoper Lurške dogodke. No, škof Lavrenc je nekoliko preveč
poznal svoje škofovske dolžnosti, da bi se bil dal rabiti za voljno orodje.

Druga je ta, da imata minister in prefekt (prvi nemara,
drugi prav gotovo) skomine, zateči se k sili, to je, duhu proti-
postaviti silo. Pa gospod Lavrenc je bil premoder, da ne bi bil
z vsemi močmi odrival take nesreče.

118

Po eni strani je bilo treba, pogumno se upreti pritiskanju
deželske gosposke, po drugi pa, ne je razjeziti; — odbiti nepri-
pustljive njene terjatve, in ob enem obraniti lepo slogo.

V teh raznih stiskah je škof Lavrenc ravnal modro.

Kakor se je uprl navdušenim ljudem, ki so zahtevali, da naj

se čudeži uradno potrdijo, tako se je tudi uprl ministru in pre¬
fektu, ki sta od njega zahtevala, da naj jih obsodi brez preisko¬
vanja. Ni se zmenil ne za navdušenost množice ne za predsodke
gosposke; sklenil je, ne povedati svoje misli, dokler popolnoma
ne spozna stvari, varovati se vsake prenagljene določbe in čakati.
Ker je pa vedel, da je gosposka očitno sovražna, izprevidel je
tudi precej, da mora storiti vse, kar je mogoče in pripuščeno, da
bi jo odvrnil od nesrečne sile. Treba je bilo odpraviti vsako pre¬
tvezo. Ker se je deželska gosposka nagibala k nepremišljenemu
postopanju, morala je duhovska gosposka imeti zmernosti za obe
dve. Ker prefekt ni imel dovolj previdnosti, moral je je škof imeti
veliko: le takoje bilo, po škofovem mnenju, mogoče, imeti je dovolj.

m.

Kakor smo že povedali, škof Lavrenc še sam ni vedel, kako
bi sodil o Lurških dogodkih. Ker sam ni videl čudežev, ki so se
godili, ampak je o njih dobival le poročila od duhovnov, ki jih
pa tudi sami niso videli, zato ni mogel izreči o njih nikakeršne sodbe.
Oakal je.

V takih okolščinah naravnost prepovedovati Bernardki, da ne
sme hoditi k Jami, kadar se čuti tje klicano po nebeškem glasu,
to bi bilo lotiti se najsvetejše dušne prostosti, in Cerkveni ljudje
jo znajo spoštovati, celč pri deklici. Škof je za pametno spoznal,
ukazati Lurškemu župniku, naj napoti Bernardko, da bode k skalam
Massabiellskim hodila le takrat, kadar jo bode vlekla tista nepre¬
magljiva moč. S tem je hotel, kar bi bilo v njegovi moči, ubra¬
niti posvetni gosposki, da ne bi stopila na nevarni pot preganjanja,
kamor se je nagibala, kakor je zapazil s silno bistrim očesom.

Prefekt je res odnehal, pa manj iz prepričanja, kakor iz
osebnega spoštovanja. Ko je imel pred seboj škofa, ki je bil od
vseh močno spoštovan in s kterim je živel dosle v najlepši slogi,
moral je dvakrat premisliti, ali bi drzno posegel v Cerkvene reči
ali ne. Baron Massy je bil preveč izveden v uradnih rečeh, da se
ne bi bil obotavljal, razbiti prisrčne sloge in po sili ulomiti na
posestvo, ki je bilo škofova last, edino škofova.

119

IV.

Pride velikonočna nedelja. Kljubu pobožnemu strahu mi¬
nistra za bogočastje niso Lurški čudeži nič „oslabi!i pobožnega
čuta med ljudmi.“ Grešnikov se je brez števila spreobrnilo: spo¬
vednice so bile kar oblegane od spovedancev. Oderuhi ali tatovi
so vračevali; veliko pohujšanja je prenehalo. Verniki so se gnetli
pri mizi Gospodovi.

Velikonočni pondeljek, 5. aprila, to je ravno tisti dan, ko je
šel prefekt k škofu, dala je mati Božja mlinarjevi hčeri vnovič
slišati notranji klic. Deklica se napoti k Jami, in za njo je pri¬
tisnila takoj brezštevilna množica. Kakor drugebrati, odpro se
nebesa pred njo, in jej dade videti devico Marijo v njeni slavi.

Ta dan se je izvršil prav čuden dogodek pred očmi strmeče
množice.

Sveča, ki jo je Bernardka prinesla saboj ali pa dobila v dar,
bila je velika, in oprla jo je deklica na zemljo, goreči konec je pa
držala med prsti na pol sklenenih rok. Prikaže se mati Božja.
Deklica se zamakne pred neomadeževano Lepoto, in glejte! iz
spoštovanja so se ji roke nekoliko vzdignile nekako same od sebe
in prišle so počasi na konec goreče sveče, ne da bi bila za to
vedela. Izmed nekoliko odprtih prstov začne švigati plamen, ki se
je sem ter tje nagibal pri najmanjšem pihljaju. Bernardka pa je
ostala nepremakljiva in zaverovaua v nebeško Lepoto; ni pa za¬
pazila čudeža, ki je spravil množico v strmenje. Priče so se naprej
rinile, da bi bolje videle. Gospodje Janez-Ludovik Fourcade,
Martinou, Estrade, nadlogar Callet, gospodičine Tard’hivail, veliko
drugih oseb je gledalo ta neslišan prizor. Gospod Dozous je prvi
hip potegnil uro iz žepa; ta nenavaden stanje trajal nekoliko dalje
kakor četrt ure.

Kar se Bernardkin život lahno stresne. Žar izgine z njenega
obraza. Prikazen je izginila, in deklica se je vrnila v svoj naturni
stan. Za roko jo primejo: pa na njej ni bilo videti nič nenavad¬
nega. Plamen je spoštoval meso zamaknene deklice. Ljudstvo ni
brez uzroka zagnalo glas, da je to čudež. Eden gledalcev pa je
hotel napraviti protiskušnjo, vzel je tisto svečo, ki je še gorela, in
jo prinese k Bernardkini roki, ne da bi bila ona zapazila.

— As! zavpije in se naglo odmakne, žgete me! *)

*) Dogodek s svečo je delal veliko hrupa. Lavedan  si ni mogel kaj,
da ne bi bil nekoliko kasneje o ujem govoril. „Od razvpitega 4. marca,“

120

Lurški dogodki so okrajino tako razburili, in tujci so prihajali
v takih množicah, da se je hipoma zbralo čez devet tisoč oseb
okolo Bernardke, če se tudi ni vedelo, da ta dan pride, kakor se
je vedelo ona dva tedna. * *)

V.

Neke prav bogomolne Lurške device, izmed kterih imenujemo
le od vseh spoštovano in pobožno deklo Marijo Courrege, imele so
pri Jami, kakor je videti, dvakrat ali trikrat in vsaka za se, ravno
tisto prikazen kakor Bernardka. Nič gotovega se ni vedelo o teh
prikazovanjih, ki sicer niso imela nič vpliva na ljudi. Mali otroci
so imeli tudi prikazni, pa vse drugačne, strašne. Kadar dela Bog
čudeže, skuša hudobni duh, vmes se vplesti s svojimi sleparijami.
Zgodovina puščavnikov in mistikarjev dokazuje to resnico skoro na
vsaki strani. Peklo je bilo zbegano, in hudobni duh se je zatekel
k sleparijam, da bi zmotil vernike.

Kazni ti dogodki, za ktere so se takrat malo zmenili, nimajo
(sosebno zdaj, ko je že pozabljenih nekoliko podrobnosti) dovolj
stroge natančnosti, da bi jih vzeli v zgodovino. Le omenimo jih,
da nič ne zamolčimo. Kesnične prikazni so imele samo osebno
veljavnost; druge so razpadle same od sebe.

VI.

Ljudje so vreli neprenehoma po cesti k skalam Massabiell-
skim. Nič ni bilo burnega vpitja med množico, nič ni bilo raz¬
grajanja v deročini ljudi, ki je delala neprenehoma val za valom.
Pesmi, litanije, slavoklici na čast Mariji: to je bilo vse, kar se
je slišalo, to je bilo vse, kar so mogli g. Jacomet in'njegovi po¬

pravi, „šla je Bernardka malokedaj k Jami; le dvakrat ali trikrat. Nekdo,
ki je bil sam priča,  nam zagotavlja, da je nekoč v zamaknenosti držala dalje
časa roko v plamenu sveče in da ni čutila ne najmanjše bolečine. Lahko si
mislite, kako so vpili, da je to čudež." — Zadnja opomnja je na vso moč
priprosta. Ali res misli Lavedanov  urednik, da je ta dogodek prav gotovo naturen ?

*) Župan je prvi hip dobil glas o tem in razpostavil je uradnike po
cestah in stezah, da bi prešteli ljudi. Iz poročila, ki ga je še tisti večer
poslal prefektu, je razvidno, da je bilo devet tisoč šestdeset oseb, 4822 Lur-
ških prebivalcev in 4238 tujcev. — Arhiv Luršlce županije. ■— Županovo pismo
na prefekta, štev. 86.

121

licaji zaznamovati v svoja poročila. To je bilo več kakor red, to
je bila pobožnost.

Lurški delavci so razširili stezo, ki so jo pred petnajstimi
ali dvajsetimi dnevi napravili kamenolomci po MassaMellskih
strminah. Obstrelili in obsekali so skalovje na več krajih. Tako
so po strmih gričih naredili dosti širok in prav dober pot. To
delo je bilo težavno; zahtevalo je veliko truda, časa in stroškov.
Ti dobri ljudje so to delo opravljali zvečer, pridši iz delalnic, kjer
so trpeli od jutra do večera. Spočili so se od težavnega dnevnega
truda, kadar so delali cesto, ki vodi k Bogu. In labore reguies,
počitek v delu. Pod večer jih je bilo videti kakor mravljišče ob
strani strmega griča, ko so sekali, kolca vozili in v skalo vrtali
luknje, kamor so sipali smodnik. Raztreljavali so marmelj in granit.

— Kdo vas bo plačal? vpraševali so jih.

— Mati Božja, so odgovarjali.

Pred odhodom so se vsi shajali pred Jamo in so skupno
molili. Sredi krasne narave, pod milim zvezdnatim nebom so ti
kristijanski prizori imeli neko priprostost in neko veličastnost, ki
je spominala na prve čase kristijanstva.

Jama je počasi spreminjala svojo podobo. Posle so verniki
prinašali vanjo samo sveče, ki so gorele v znamenje češčenja;
zdaj so pa začeli, v znamenje zahvalnosti, nositi tudi posode z
zarešnimi ali od pobožnih rok narejenimi cvetlicami, kipe matere
Božje in obljubne podobe. Delavci so napravili malo ograjo, da
bi obvarovali krhke stvari neradovoljnih nesreč, ki bi se bile lahko
zgodile pri veliki gneči romarjev.

Več oseb, ki so dobile kako posebno milost po priprošnji
Lurške matere Božje, prineslo je v Jamo svoje zlate križce z ve¬
rižicami v znamenje hvaležnosti; in ti pobožni darovi so bili v
varstvo prepuščeni samo očitni poštenosti. Odkar se je razletel
glas po okolici, da je treba ubogati Prikazen in postaviti kapelico,
začeli so metati v Jamo tudi denar. Več tisoč frankov je tako
bilo pod milim nebom, brez zunanjega varstva, po noči in po
dnevi. Pa takšno je bilo spoštovanje, ki ga je obujal kraj, za
kterega so še tako malo vedeli pred nekoliko tedni, in takšen je
bil nravni učinek na duše, da v vsem kraju ni bilo ne enega
hudobneža, ki bi bil ukradel posvečene stvari. To je tolikanj čud-
nejše, ker je bilo pred nekoliko meseci okradenih več cerkev.
Mati Božja ni hotela, da bi bil začetek Božjega pota, ki ga je
hotela ustanoviti, spominal na kakšno hudobijo.

122

* VIL

Tačas so nemara prezrli imenitno okoliščino, ki je bila ka¬
sneje zagledana in ki je v strmenje spravila veliko ljudi. Ne mo¬
remo si kaj, da je ne bi povedali.

Eden najlepših vladarskih privilegijev je pravica, pomilošče-
vati; in kadar hoče kralj obhajati nastop svojega vladarstva, po¬
milosti hudodelnike.

Nebeška Kraljica je mogla več in je tudi storila več. Hotela
je, da hudodelnikov še celo ne bi bilo. Prikazovanja, ki so se že
zvršila in tista, ki so se imela kasneje zvršiti, bila so razdeljena
na dvoje sodnijskih četrtletij. In v teh dveh četrtletjih se po vsem
departementu ni zgodila ne ena hudobija, ne eden hudodelnik ni
bil obsojen.  Kaj takega se nemara še ni zgodilo. Porotniki so v
seji meseca marca imeli obravnavati le eno edino stvar, pa še ta
je bila iz časov, ko še ni bilo prikazovanj, in toženec je bil oproščen.
Sledeča seja, ki je imela biti meseca junija, je razsojevala le dvoje
tožeb, pa tudi te dve ste bili iz časov, ko še ni bilo prikazovanj.  *)

Ta čuden slučaj, to skrivnostno znamenje nevidljive moči,
ki je plavala nad vso okrajino, ta čisto zunanji dokaz, to nravno
čudo je takšno, kakor se nam vidi, da morajo premišljevati tudi
najbolj lahkomišljeni ljudje. Kako, ali so v tem tako dolgem
času imeli hudobneži zvezane roke ? Ali je to sleparija, haluci¬
nacija ali katalepsija ? Zakaj meču pravice ni bilo treba razsajati ?
Od kod je prišel ta mir, to premirje z Bogom, ravno ta čas? če
je temu nenavadnemu dogodku, temu čudnemu slučaju kak drug
uzrok, kakor ta, ki smo ga navedli, prosimo nejevernike, naj ga
nam poiščejo. Zastonj bodo iskali.!

Nebeška Kraljica je memo šla, nebeška Kraljica j e blagoslavljala.

VIII.

Bernardka je bila neprenehoma obiskovana od brezštevilnih
tujcev, ki jih je pobožnost ali radovednost vlekla v Lurd. Med
obiskovalci so bili ljudje vseh vrst, vseh stanov, vseh misli. Nihče
ni zapazil kake navskrižnosti na njenih priprostih in odkritosrčnih
besedah; nihče se ni upal reči, da deklica laže. Sredi razburjenih

*) Glej InterU puhlic  6. marca in 8. junija, in Ere imperiale  ravno
tega časa.

123

strank in brezštevilnih pričkanj je ta majhna deklica, po nerazum¬
ljivi milosti, uživala spoštovanje pri vseh, in ne enkrat ni bila
obredena, Njena nedolžnost je bila tako očitna, da se njene osebe
ni nihče ne doteknil ne lotil: nevidljiv škit jo je varoval.

Bernardka je imela le malo razumnosti za vse stvari, samo
sebe je pa prekosila vselej, kadar je bilo treba pričevati o Prikazni.
Noben ugovor je ni zbegal.

Dajala je prav razumne odgovore. G-. Resseguier, generalni
svetovalec in bivši poslanec Nižjih-Pjrenej, jo pride obiskat; sprem¬
ljalo ga je več žensk njegove družine. Rekel jej je pripovedovati
o prikaznih prav na drobno. Ko mu pove Bernardka, da je go¬
vorila Prikazen po bearnsko, vikne:

— Nisi povedala resnice, ljuba moja! Dobri Bog in mati
Božja ne razumeta tvojega narečja in ne znata tega grdega jezika.

Ona odgovori:

— če ona dva ne znata, gospod, kako bi znali pa mi ? Če
ga ona dva ne razumeta, kdo bi pa nam dal zmožnost, razumeti ga ?

Dajala je duhovite odgovore.

— Kako ti je mati Božja mogla zapovedati, da jej zelišče ?
Ali je mislila, da si žival ? jo vpraša nekega dne dvomivec.

— Ali to tudi o sebi mislite, kadar jeste salato ? zavrne ga,
lepo smehljaje.

Dajala je priproste odgovore. Ravno prejšnji gospod Resse¬
guier je govoril z njo o lepoti Jamske Prikazni.

— Ali je bila tako lepa, kakor so te-le ženske? jo vpraša.

Bernardka ogleduje krasno druščino mladih deklet in gospe,
ki so spremljale obiskovalca, potem se pa namrdne nekako za¬
ničljive in reče:

— Oh! ona je bila vse kaj drugega, kakor vse to-le!

„Vse to-le“ je bilo cvet Pauske družbe.

Skušali so jo zbegati z zvitimi vprašanji; pa je niso mogli.

— če bi ti gospod župnik naravnost prepovedal hoditi k
Jami, kaj bi storila ? jo vpraša nekdo.

— Ubogala bi.

— Pa če bi ravno tisti čas dobila od Prikazni zapoved, iti
tjekaj, kaj bi potem storila pri teh dveh nasprotnih ukazih?

Deklica odgovori prav precej, brez najmanjšega obotavljanja:

— Gospod župnika bi šla prosit privoljenja.

Takrat in tudi kasneje je ohranila vso svojo ljubeznjivo pri-
pvostost. Nikoli ni govorila o Prikazni, če ni bila vprašana. Vedno
se  je imela za zadnjo v šoli. Stežkoma se je naučila brati ip

124

pisati. Dekletov duli je bil drugje; in če bi se upali pogledati v
to izvoljeno in z milostjo obsuto naturo, rekli bi nemara, da je
njena duša, ki je gotovo bila malo radovedna za človeške nauke,
plavala po rajskih prostorih.

Ob času, ko je bil počitek, se je pridruževala tovarišicam.
Eada se je igrala.

časih je kak obiskovalec, kak tujec iz daljnih krajev poprosil
šolske sestre, naj bi mu pokazale ono zamaknenko, ono posebno
Božjo izvoljenko, ono posebno ljubljenko Marijino, ono Bernardko,
ki je že tako zaslovela.

— Ta je, reče šolska sestra in jo pokaže s prstom med
drugimi otroci.

Obiskovalec pogleda, in zagleda slabotno in revno oblečeno
deklico, vso zaverovano v nedolžno veselje otroških iger. Najljubše
jej je bilo, če je bila trideseta ali štirideseta v velikanskem kolo¬
barju, ki ga otroci naredč, prepevaje in držeč se za roke.

če je tudi Bernardka večkrat videla mater Božjo in ljudem
oznanjevala nebeško povelje; če je tudi postala središče neštevilnih
množic in predmet romanja, vender se ni prevzela. Ostala je otrok.
Mati Božja je obvarovala, po največjem čudežu, njeno priprostost
in nedolžnost.

IX.

Ozdravljenja se niso vršila samo v Lurdu. Bolniki, ki niso
mogli k Jami, priskrbeli so si vode, in njih zastarele bolezni so
zginile mahoma.

V Nav, v Nižjih-Pyrenejah, je živel fant, star petnajst let.
Ime mu je bilo Henrik. Busquet, in bil je bolan. Leta 1856 je
imel hudo, dolgotrajno vročinsko bolezen, vsled ktere se je na
desni strani vratu naredil tor, ki se je počasi razširil do prs in
do lica. Ta oteklina je bila debela kakor pest. Fant se je samih
bolečin valjal po tleh. Zdravnik, gospod doktor Subervielle, prav
imeniten v tamošnjem kraju, je prebodel tor, ki se je naredil pred
štirimi meseci, in izteklo je silno veliko gnoja. Pa Henrik ni
ozdravel. Ko je poskusil zdravnik več zdravil, pa brez uspeha,
zmislil se je na Cauteretske toplice. Leta 1857 se je mladi Bus-
quet kakih petnajstkrat izkopal meseca oktobra, to je tisti čas,
ko v imenitne toplice reveži prihajajo, potem ko že odidejo bogati
topličarji. Pa bolj mu je škodovalo kakor koristilo, in rana je
bila še slabša. Bolezen se je shujšala, če mu je tudi kterikrat

125

kaj odleglo za hip. Nesrečni fant je na mestih, ki smo jih povedali,
imel velik in odprt tor, kije dajal ohilo gnoja in pokrival gornji konec
prs in eno celo stran vratu; in že je bil obraz v nevarnosti. In zraven
tega strašanskega uljesa se je prikazalo dvoje bezgalkastih oteklin.

V takem stanu je bil ta mladeneč, ko je sklenil zdravja po¬
iskati v Jamski vodi, o kteri je slišal pripovedovati taka čuda.
Hotel je peš romati k skalam Massabiellskim: pa je bil preslab,
in njegovi starši ga niso hoteli tje peljati.

Pobožni Henrik je bil te misli, da ga ozdravi mati Božja,
ki se je prikazovala Bernardki. Poprosil je sosedo, ki je šla v
Lurd, naj bi mu prinesla steklenico Jamske vode. Prinesla mu
jo je sredo večer, 28. aprila, praznik varstva sv. Jožefa.

Zvečer proti osmem je mladeneč pokleknil in molil k materi
Božji, predno je šel spat.

Njegova rodovina je molila z njim: njegov oče, njegova mati,
več bratov in sester. To so bili prav dobri, priprosti in verni

ljudje: ena deklet je zdaj redovnica pri sestrah sv. Andreja.

Henrik se uleže. Doktor SubervieHe mu je večkrat rekel,
naj nikdar nikoli ne rabi mrzle vode, da se mu bolezen ne shujša;
pa takrat je Henrik mislil na vse kaj drugo, kakor na zdravniške
predpise. Odvije povoje in cufanje, ki je pokrivalo tor in oteklini,
pomoči platnenko v Jamsko vodo ter si umiva in spira rane s
čudodelno studenčnico. Vere mu ni manjkalo. „Ni mogoče,“ je
mislil, „da me mati Božja ne bi ozdravila." V tem upanju zaspi trdno.

Ko se zbudi, bilo je njegovo upanje spolnjeno: vse njegove
bolečine so ponehale, vse njegove rane so se zacelile; bezgalki ste

zginili; po uljesu ni ostalo nič druzega kakor obrunek, ki je bil

tako močen, kakor da bi se bil polagoma naredil. Večna vsemo¬
gočnost, ki je pristopila in ozdravila, naredila je v kratkem delo,
za kakeršno je treba več mesecev ali več let. Ozdravljenje je bilo
popolno, naglo in brez počasnega okrevanja.

Zdravniki so poslali komisiji poročilo, iz kterega smo vzeli
tehnične izraze v svojo povest, in vsi so priznali, da se je zgodil
očitni čudež nad tem mladenčem. „Vse takšne bolezni," pravi
e den izmed njih, „se počasi ozdravljajo, ker so v zvezi z bramorji
m ker zahtevajo, da se organizem popolnoma spremeni. Če se
samo to premišljuje, je že dovolj dokazano, da naglo ozdravljenje
presega naturni red. To štejemo med dogodke, ki imajo popolnoma
in očividno nadnaturni značaj." *)

*) Poročilo g. doktorja Vergeza, zdravnika v Baregeskih toplicah, iz-
venrednega profesorja na Montpellierski univerzi.

126

Navadni zdravnik Henrikov, g. doktor Subervielle, je imel,
kakor vsi ljudje, to naglo ozdravljenje za Božje delo; vender je
pa v nemirnem dvomu, ki je pogostoma v duši zdravnikov, čakal,
ali stanovitno ostane to ozdravljenje.

— Kdo ve, rekel je večkrat g. Subervielle, ali se bolezen
ne povrne, ko bo star osemnajst let ? Do tega leta bom vedno
v skrbeh.

Imenitnemu zdravniku, ki je tako govoril, ni bilo dano ve¬
selje, da bi bil to ozdravljenje videl potrjeno od časa. Okrajino
je zadela nesreča, da ga je zgubila; umrl je kmalu potem.

Pisec te knjige, ki ima navado sam se prepričati, hotel je
videti in slišati Henrika Busqueta.

Henrik je nam povedal svojo zgodovino, ki nam je bila že
znana po uradnih poročilih in po več pričah. Govoril je kakor o
kaki prav navadni stvari, brez strmenja in brez čudenja. Krepki
zdravi um priprostih kristijanov, kterim lažnjivo modrovanje ni
zmotilo luha, sodi, da čudeži niso izvenredni, še manj pa protivni
umu. Po njih mislih se čudeži ujemajo z resničnimi pojmi zdrave
pameti. Časih se čudijo, kadar jim zdravnik vrne zdravje, nikoli
se pa ne začudijo, če je Bog tako dober, da ozdravi človeka, ko
je bil dovolj močen, da ga je ustvaril. Prav dobro razvidijo, da
čudež nikakor ne moti reda, marveč, da je postava večnega reda.
Če je dal Bog v svojem usmiljenju nekterim vodam moč, ozdrav¬
ljati kakšne bolezni; če posredno ozdravlja tiste, ki po'gotovih
pogojih rabijo toplice, koliko bolj bo vedel neposredno ozdravljati tiste,
ki se neposredno obračajo k njemu! Tako sklepa priprosto ljudstvo.

Na lastne oči smo videli in z lastnimi rokami smo otipali
sledi strašanske rane, ki je čudežno ozdravela. Velik obrunek kaže
kraj, kjer je bil tor. Mladeneč je že zdavno prekoračil nevarno
osemnajsto leto, in nič se ni vrnilo njegove bolezni, ne bolečina,
ne gnojenje, ne nagibanje k bezgalkastemu otekanju. Zdravje je
popolno. Henrik Busquet je zdaj star pet in dvajset let, polen
življenja in moči. Je mavčar, kakor njegov oče. Ob nedeljah
trobi pri godbeni družbi prav dobro na trombo. Glas ima krasen.
Če kedaj pridete v Nay, gotovo ga bodete slišali skozi okna kake
hiše, ki je v zidanju ali popravljanju: zakaj na odrih ima navado
prav veselo prepevati, od zore do mraka. Lahko ga poslušate, in
ni se vam bati, da bi bila vaša ušesa žaljena od kake umazane
pesmi. Prepeva krasno vesele in nedolžne pesmice, časih tudi
sv. pesmi. Tisti, ki poje, ni pozabil, da ga je ozdravila mati Božja.

127

X.

Ko so se vsi ti čudeži godili na raznih straneh, med tem
je pristopila neka okoliščina, ki na videz ni imela čisto nič opra¬
viti s to zgodovino, pa je morala, če tudi na videz malostna,
imeti najodločnejše nasledke na razvijanje dogodkov.

Gospod prefekt Višjih-Pyrenej je presodil takrat, da njegovi
jezdni in vozni konji niso dosti dobro spravljeni, in da bi bilo
dobro, postaviti prostorne in lepe konjarnice. E nesreči mu je
manjkalo sveta. G. Massy nikakor ni hotel s takšnim zidanjem
onečediti svojega dvorišča ali vrta.

Hiša Tarbskega prefekta je bila prav soseda škofijski cerkvi.
Med obema poslopjema je prejšnje pokopališče duhovnov in ka¬
nonikov le-te cerkve. Ustno izročilo pripoveduje, da ima več ime¬
nitnih rodovin ondi svoje rakve, in da ondi počiva pepel imenitnih
ljudi. Gospod prefekt je dejal sam pri sebi, da bi bil ta prostor
popolnoma dober za konjarnice in kolarnice. Kar je g. Massy
nameraval, izvršil je vselej tudi kmalu. Med kamenjem in mrt¬
vaškimi kostmi je dal kopati jame za temelj, in kmalu se je na
križišču vzdigovalo zidanje, potrebno za uradne konje. Gospod
prefekt je zidanje postavil ravno nasproti nekim prejšnjim vratom
škofijske cerkve, k večjemu tri metre proč, tako da bi se hrup iz
konjarnice moral močno razlegati v cerkev.

Taka nespodobnost je morala škofa vzdigniti in močno užaliti.
G. Lavrenc je zastonj poskušal dokazati g. Massvju, daje ta prostor
posvečen, da je cerkvena last, in da konjska noga ne sme motiti
ne miru mrtvih ne molitve živih. Kakor smo povedali, gospod
prefekt ni znal odnehavati. Posloviti delavce, izbrati si kak drug
prostor, to bi se reklo, pripoznati svojo krivico. Mogoče, da je
prav močno želel ustreči škofu, pa se vender ni zmenil za njegove
opomine. Na starem pokopališču je obdržal delavce, ki so mu
zidali konjarnice.

Ker je tako trdovratno skrunil grobove, stopi g. Lavrenc
očitno na noge in pošlje pogumen ugovor ministru, naj bi dal
podreti nespodobno in pohujšljivo zidanje.

Prav krepko in prav spodobno škofovo ugovarjanje razžali
močno prefekta. Po svoji navadi je postajal čedalje trdovratnejši.
Hitel je v Pariz, da bi za se pregovoril ministra; skušal je na
svojo stran dobiti generalni svet; posvetoval se je s pravniki: ob
kratkem, spustil se je v obupno vojskovanje, ki ga ni vredno raz¬
kladati na drobno.

128

Pravda se je vlekla več mesecev, in naposled je bilo prav
dano jako modrim ugovorom škofovim. Na prostoru, kjer so podrli
konjarnice, raste zdaj trava, in na sredi kaže mrtvaško drevo, da
ondi počiva pepel mrtvakov.

Pa tisti dan, ko je škof zastavil svoj ugovor, bila je za vselej
raztrgana sloga, ki je dosle vladala med departementnim in ško¬
fijskim glavarjem. Po tej slogi je prišla velika jeza v srce pre¬
fektovo. Nič več se mu ni botelo ugajati: nemara ravno narobe.
Kakor se je hotel cerkvenega sveta polakniti za nesrečne konjarnice,
tako ga je glede prikazovanj zanaprej, bolj kakor poprej, vleklo,
šiloma poseči v duhovno škofovo oblast.

Brzda, ki ga je dosle zadrževala, bila je razbita. Male
stvari imajo časih velike nasledke.

XI.

Meseca marca in aprila, predno je prišlo pismo od ministra,
pa tudi še potem, je prefekt poskušal na vso moč, kako bi se
nenavadni Lurški dogodki dali razložiti po naturnem potu. Sodnija
in Jaeomet sta Bernardko vnovič izpraševala, pa brez uspeha. Ne
policijski komisar ne g. Dutour nista mogla najti na njej nič na¬
pačnega. Ta mala pastarica, stara trinajst ali štirnajst let, nevedna,
ki ni znala ne brati ne pisati, še ne govoriti francosko, je s svojo
veliko priprostostjo v zadrege spravljala izvedene in zvite.

Neki učenec Mesmerjev in Du Potetov, ki je prišel Bog ve
od kod, poskušal je pripraviti Bernardko v magnetično spanje, pa
zastonj. Njegove skušnje so se razbile ob mirnem temperamentu,
in druzega ni dosegel, kakor da je napravil deklici bolečine v glavi.
Sicer se je ubožica dala voljno vsakemu na skušnjo in izpraševanje.
Bog je hotel, da so jo devali na vsakeršne poskušnje, in da je
zmagovito prebila vse, brez izjeme.

Neka tuja in neznansko bogata rodovina, ki se jej je, kakor vsem
drugim ljudem, priljubila Bernardka, hotela jo je bajeda vzeti za
svojo; zraven je pa njenim staršem ponudila denarja deset tisoč
frankov in jim dovolila, ostati pri svoji hčeri. Nesebičnost teh
poštenih ljudi še skušnjav ni občutila, in hoteli so ostati ubogi.

Yse je ostalo brez uspeha: pasti lisjakov, ponudbe navdušenih
kristijanov, razumnost najprebrisanejših glav.

Kakor tudi je cesarski prokurator Dutour črtil fanatizem,
vender ni mogel najti, ne v kriminalnem, ne v kazenskem zako-

129

niku, nikakeršno določbe, ki bi mu dajala pravico, zgrabiti Ber¬
nardko in jo zapreti. Takšen zapor bi bil zoper vsako postavo,
in lahko bi bil imel slabe nasledke za uradnike, ki bi bili zaprli
deklico. Pred kazensko postavo je bila Bernardka nedolžna.

Jako prebrisani gospod prefekt je vse to presodil tako dobro,
kakor bi mogel storiti le kaki pravnik. Ker sodnija po postavah
ni imela pravice, zapreti Bernardke, mislil je potem svoj namen
doseči z drugim posredkom, ter po administrativni določbi pri¬
praviti deklico v tisti zapor, ki še mu je zdel koristen.

XII.

V neznanski skladanici postav in določeb je neko strašansko,
po naših mislih neprevidno narejeno orožje, ki ima jako hvalevredni
namen, človeka braniti proti samemu sebi. S tistim orožjem v
roki morejo hudobni in zaslepljeni ljudje počenjati najstrašnejše
grozovitnosti, to je, po svoji volji zapirati nedolžne ljudi, ki se še
sklicevati ne morejo na višjo sodnijo. Hočemo govoriti o postavi
zastran norih. Na spričevalo enega ali dveh zdravnikov, ki pravi,
da je kdo zmešan, smejo nesrečnika, vsled administrativne določbe,
precej zgrabiti, ne da bi se mogel braniti, ne da bi se očitno
obravnavalo, in vreči v najstrašnejšo ječo, v sobico kake blaznice.
Da se ta postava večjidel po pravici rabi, vsled občne poštenosti
in zmožnosti zdravnikov, verjamemo, in tudi moramo verjeti. Da
pa daje ta poštenost in ta učenost pravico, potlačiti vsako hranitev,
vsako očitno obravnavanje in vsako pritožbo na višjo sodnijo; in
da skrivaj storjena razsodba dveh zdravnikov ne potrebuje tistega
trojnega poroštva, ki ga postava zahteva od sodnikov: tega pa ni¬
kakor ne moremo razumeti. Zdravniki so gotovo zmožni, in pri-
poznamp, da je najbrže resnična tista sodba, ki jo izrečeta dva
izmed njih. Ali je pa takšna sodba dosti močna, dosti jasna, dosti
gotova, da bi že dajala nepreklicno pravico, vzeti človeku prostost,
brez kakega obravnavanja? Zdravniki so pošteni, to je gotovo tudi
res, in ljudi tega imenitnega stanu častim, kar se dd; ali jih pa,
sosebno zastran sodbe o norosti, predsodki in modroslovni nauki
ne morejo, tudi proti njih volji, nagniti časih k žalostnim zmotam?
V knjigi, ki so jej nekteri pritrjevali, je nekdo izmed njih, gospod
Lelut, med norce štel Sokrata, Newtona, sv. Terezijo, Paskala in
veliko drugih, ki so bili, kakor le-ti, čast človeštva. Ali bi tak
učitelj in njegovi učenci zaslužili, na primer, da bi se jim dala
pravica, kot norce zapirati vse tiste, ktere imajo za take, ne da

Lurska Mati Božja. 9

130

bi se le-ti smeli braniti in sklicevati na višjo sodnijo, ne da bi se
očitno obravnavalo? In vender je g. Lelut imeniten učenjak, sloveč
zdravnik: ud vkupne akademije. Kaj imamo pa reči o poroštvu,
ki ga dajejo navadni zdravniki, nekteri tistih revnih vaških doh-
torčkov, ki so naslednjiki ranocelskih brivcev, s kterimi so bili
zadovoljni naši prednjiki?

Prefekt g. Massy je bil prepričan, da se čudeži ne morejo
goditi dan današnji. Ker mu sodnija ni mogla pomagati, ni se
obotavljal, v le-tej strašni postavi poiskati rešitev nenavadnih do¬
godkov, ki so naenkrat razburili njegov departement.

XIII.

Ko je zvedel gospod prefekt, da se je mati Božja na novo
prikazala in da je povedala svoje ime Bernardki, poslal je k
Soubirousovim komisijo, sestavljeno iz dveh zdravnikov. Izbral
jo je izmed tistih, ki čudeže taje kakor on, izmed tistih, ki
imajo svoje sklepe že naprej spisane v svojem dozdevnem zdrav¬
niškem modroslovju. Ta dva Lurška zdravnika (eden izmed njiju
je bil poseben prijatelj cesarskega prokuratorja) ubijala sta se
že tri tedne, da bi podprla vsakeršne nauke o katalepsiji, somnam-
bulismu, halucinaciji, in sta se srdito vojskovala zoper nerazložljiv
zamaknenjski blišč, zoper izviranje studenca, zoper nagla ozdrav¬
ljenja, ki so se godila proti vsem naukom, prinesenim iz univerze.

Gospod prefekt je izpoznal v svoji modrosti za dobro, takim
ljudem in v takih okoliščinah izročiti preiskovanje Bernardke.

Ta dva gospoda sta pretipala glavo dekletovo, pa nista našla
nič poškodovanja. Gallov zistem jima nikjer ne pokaže norega
vzrastka. Dekletovi odgovori so bili pametni, brez nasprotovanja,
brez kake čudne posebnosti. Nič razdraženosti ni bilo najti v
čutniškem zistemu; ravno narobe, popolno ravnotežje in nekak
velik mir. Naduha je sicer večkrat zdelavala dekletove prsi; pa
ta bolezen ni bila nič v zvezi z zmešanjem možganov.

Obadva zdravnika, ki sta bila sicer prav vestna kljubu svojim
predsodkom, zaznamovala sta vse te reči v poročilo, ter sta pri¬
čevala, da je dekletov stan prav zdrav in pravilen.

Ker je o prikazovanjih govorila deklica vedno enako, sta
ta dva zdravnika, ki nista verjela v takšne prikazni, ravno na
to oprla svoje mnenje, da Bernardko morebiti motijo oči in ušesa.  *)

*) Arhiv LurSJce županije.  Poročilo dveh doktorjev N. in N. na gospod
prefekta, od dne 26. aprila. Ne povemo imen teh dveh zdravnikov, ki sta

131

če tudi nista verovala v čudeže, vender se nista upala bolj
natanko govoriti, tako je bilo dekle zdravo in pametno. Instinktivno
sta čutila, da nista tako sklepala po neovrgljivi vedi, ampak po
svojih modrijanskih predsodkih, in da sta na vprašanje odgovorila
z vprašanjem.

Gospod prefekt ni bil tako natančen, in to poročilo se mu je
videlo zadostno. S pomočjo tega pisanja in pa postave od 30. ju¬
nija 1. 1838 je sklenil, prijeti Bernardko in jo privesti v Tarbsko
mesto, da bi bila za nekaj časa spravljena v spital, potem pa
brez dvombe v hišo za norce.

Ni bilo še vse storjeno s tem, da se deklica odpravi: treba
je bilo tudi postaviti jez nenavadni navdušenosti ljudi. G. Rouland
je dal na pčmen v pismu do prefekta, da je to mogoče storiti po
postavnem potu. Za to ni treba druzega, kakor Jamo pripoznati
za kraj molitve ter pograbiti obljubne podobe in darove vernikov.

Ko bi se verniki ustavljali, je v Tarbskem mestu škadron
konjikov, ki so pripravljeni na vsak dogodek. Upor bi gotovo spolnil
veliko skrivnih želj.

Proti Bernardki in proti množici je bilo treba le še izvesti
razne te naredbe, ki jih je nezmotljivi prefekt spoznal za silno
potrebne, da se ustavi hobotanje prazne vere.

XIV.

Takrat je bilo nabiranje vojaških novakov. V tej okoliščini
jo g. Massy imel priliko, iti v Lurško mesto in ondi videti okrajne
župane.

„G. prefekt je dobil,“ pisal je kasneje neki slaven pisatelj,
„ povelj e, tisti dan naložiti svojim uradnikom dosti veliko, dosti
težko, dosti zoprno opravilo. Lahko bi bil razumel, ko bi bil le
hotel, kako so nektere tolažne prostosti potrebne, da se poravnajo
žrtve, ki jih zahteva družba. No, prostost, v nekterih krajih mo¬
liti, zažigati sveče, zajemati vodo, polagati darove, ne more ne
težiti države, ne kaliti javnega reda, ne žaliti sramežljivosti in
prostosti kakega človeka; vender pa ta prostost tolaži močno vse tiste,
ki jo uživajo ... Naj imajo ljudje vero! Vi, ki imate službe, moč in

le za hip stopila v javno življenje, da bi napravila uradno poročilo, in ki sta
se, kakor mislimo, goljufala, ne da bi hotela goljufati. — fie bi pa rada imela
kak popravek glede naše povesti, pripravljeni smo sprejeti ga, če ga nam
kteri izmed njiju pošlje. Opomnja pri prvi izdaji.

9 *

132

bogastvo, spominajte se, da večina ljudi, s kterirai vladate, mora
Boga prositi vsakdanjega kruha, in da ga dobiva le po nekakem
čudežu. Vera je že kruh, ona pomaga jesti črn kruh; ona pomaga
še čakati potrpežljivo, ko je tudi minola ura, ob kteri je imel
priti. Kadar hoče Bog odpreti kterega tistih milostnih krajev, kjer
vera teče obilnejše in daje hitrejšo pomoč, nikar ga ne zapirajte:
vi sami ga boste prvi potrebovali. Ondi lahko prihranite nekaj
stroškov, ki se izdajajo za spitale in ječe." *)

Tako pa ni mislil, tako pa ni čutil g. baron Massy. Ko je
v cesarskem imenu pobral strahoviti davek krvi, ki se imenuje
novačenje, spregovoril je okrajnim županom uradni govor. Glede
prikazovanj in čudežev se je znal sklicavati ob enem na Cerkveno
in državno korist, na papeža in cesarja. Vse besede, vse opise in
razlage je začenjal s pobožnostjo in končaval z administracijo.
Začetki so bili bogoslovski, sklepi pa prefektovski.

„Gospod prefekt je razložil županom," pravil je dva dni potem
prefekturni časnik, „da so prizori, ki se gode, obžalovanja vredni,
in da lahko vero pripravijo ob veljavo.  Sosebno se je prizadeval,
dopovedati jim, kako je bila duhovska in deželska gosposka  zani¬
čevana, in kako je bila nepostavnost  storjena takrat, ko se je Jama
spremenila v kraj molitve. Da se je pa Jama res spremenila v
kraj molitve, spričujejo dovolj pobožna znamenja in sveče,  ki so
ondi postavljene. In gosposka je dolžna odpraviti to nepostavnost,
ker se, po postavi,  ne sme nikakeršna očitna kapelica ali molišče
ustanoviti, če vlada  in škof ne dovolita." **)

„Mojih čutil," dodal je pobožni uradnik, „ne sme nihče sum-
njičiti. Ves svet v tem departementu pozna moje veliko spošto¬
vanje do svete vere. Dal sem, mislim, dosti dokazov, da ni mogoče
slabo razlagati mojih namenov.

„Ne boste se začudili, če vam gospodje povem, da sem ukazal
policijskemu komisarju, vzeti stvari, ki so postavljene v Jamo, in
odnesti v županijo, kjer jih lahko dobodo lastniki.

„Tudi sem ukazal, osebe, ki trdijo, da imajo prikazni, prijeti
in odvesti v Tarbsko mesto, da se bo ondi na departementne
stroške z njimi ravnalo kakor z bolniki ; in kot razširjalce lažnjivili
novic  bodem preganjal vse tiste, ki pomagajo raznašati prazne
marnje." ***)

*) Ludovik Veuillot, Univers,  dne 28. augusta 1858.

**) Ure imperiale,  8. maja.

***) Ta govor dajemo po članku prefekturnega lista, Ere impiriale,
štv. 8. maja.

133

To sc je godilo 4. maja. Tako je sila pobožni prefekt začel
Marijin mesec.

Vsi so te besede sprejeli navdušeno,  pravi prefekturni časnik.

Resnica je, da so nekteri močno grajali silni pot, ki ga je
nastopila gosposka, medtem ko so si drugi, prostomišljaki, domiš¬
ljali, da more prefektova roka hipoma ustaviti neustavljivo na¬
predovanje stvari.

Modrijani in zdravniki so se veselili. Lavedan,  ki ga je
jasnost dogodkov podrla tako, da dva meseca ni črhnil besedice,
oglasil se je zopet, da je hvalo zapel prefektu.

Precej po tem nagovoru je glavar departementni zapustil
mesto, da ne bi bil zraven, ko se bodo vršili njegovi ukazi.

Prefektove naredbe so se druga drugo spopolnjevale. Z Ber-
nardkinim zaporom se je lotil g. Massy uzroka, s pograbljenjem
Jamskih darov pa učinka, če hi pa, kakor je bilo pričakovati,
ognjeni ljudje, ranjeni v verski svobodi, v molilni pravici, v veri,
skušali kak upor ali počenjali kako nerodnost, pridirjal bi škadron
konjikov, poklican po naglem poročilu, postavil bi vse stvari v
obsedni stan in bi prazno vero ovrgel z vsemogočnim sabeljskim
dokazom. Kakor je g. Massy versko vprašanje spremenil v admi¬
nistrativno, tako je bil tudi pripravljen, administrativno vprašanje
spremeniti v vojaško.

Župan in policijski komisar sta dobila povelje, izvesti pre¬
fektovo voljo, vsak po tem, kar je segalo v njegovo področje: prvi
je imel ukaz, zapreti Bernardko; drugi pa, iti k skalam Massa-
biellskim iu Jamo oropati vsega, kar so verniki vanjo postavili iz
pobožnosti ali zahvalnosti.

Pobirajmo stopinje za obema, in začnimo z županom, ki je
po službi imenitnejši.

XV.

Kakor se je tudi Lurški župan, g. Lacade, ogibal, svojo misel
izreči o nenavadnih dogodkih, ki so se vršili, bil je vender močno
ginen, in z nekakim strahom je gledal, kako administracija zavija
na pot sile. Bil je v skrbeh. Ni vedel, kako se bode ljudstvo
vedlo. Res je, gospod prefekt je rekel, da pošlje lahko škadron
konjikov, ki bi ohranil mir v Lurdu, kadar bi zapirali Bernardko;
pa tudi to ga ni moglo močno pomiriti. Nadnaturni značaj Jamskih
dogodkov in čudeži so mu delali preglavico. Ni vedel, ali bi
ugajal prefektovi zapovedi, ali sili ljudstva in nebeškim močem.

134

Rad bi bil ugodil zemlji in nebesom. Da bi podprl svojo srčnost,
obrnil se je do cesarskega prokuratorja, g. Dutourja; in obadva
skupaj sta šla naznanit burskemu župniku, da je prefekt ukazal
zapreti deklico. Razlagala sta g. župniku Peyramale, kako je
prefekt, po postavi od 30. junija 1. 1838, ravnal popolnoma po
postavni pravici.

Duhoven ni mogel skriti svoje nejevolje nad grozovito krivico
take naredbe, naj bi bila tudi dovoljena po kteri izmed brezšte¬
vilnih postav, ki so jih dali kedaj likurgi, kteri so dobili v roke
vladno moč ob času dviganja in padanja naših dvanajst do petnajst
političnih prekucij.

— Ta deklica je nedolžna! zavpije; in g. cesarski prokurator,
dokaz temu je, da kot uradnik niste mogli, vkljub svojim vsakeršnim
izpraševanjem, najti pretveze za najmanjše preganjanje. Veste, da
na Francoskem ni ne ene sodnije, ki ne bi spoznala te nedolžnosti,
ki je jasna kakor solnce; in da ga ni ne enega generalnega pro¬
kuratorja, ki v takih okoliščinah ne bi za krivico razglasil in ustavil
no le zapiranje, ampak tudi vsako sodnijsko vmešavanje.

— Saj tudi sodnija ne dela tega, odgovori g. Dutour. Gospod
prefekt je, na poročilo doktorjev, veleval zapreti Bernardko kot
tako, ki je zmešane glave; in to na njeno korist, da jo ozdravi.
To je zgoli administrativna naredba, ki se čisto nič ne tiče vere,
ker niso ne škof ne duhovniki izrekli svoje misli o vseh teh do¬
godkih, ki se gode brez njih.

— Takšna naredba, povzame duhoven, ki se je razvnemal
čedalje bolj, bila bi najostudnejše preganjanje; toliko ostudnejše,
ker se skriva za krinko hinavstva, ker se dela, kakor da hoče
pomagati, ker se skriva pod plašč postavnostni, in ker namerava
zgrabiti revno stvar, ki se ne more braniti. Če škof, če duhovščina,
če tudi jaz čakamo, naj bi se še bolj razjasnili ti dogodki, da bi
mogli izreči sodbo o nadnaturnem značaju, vender vemo že dovolj,
kaj imamo soditi o odkritosrčnosti Bernardkini in o zdravju njenih
možgan. če vaša dva zdravnika ne dasta dokazov o poškodovanju
njenih možgan, zakaj bi neki imela več pravice soditi o dekletovi
norosti ali zdravi pameti, kakor kdo drugi izmed brezštevilnih
obiskovalcev, ki so deklico izpraševali in občudovali popolno jasnost
in pravilnost njenega duha? Vaša zdravnika sama se ne upata
za gotovo trditi in sklepata le z „ morebiti. 1 ' Gospod prefekt nima
nikakeršne pravice zapirati Bernardke.

— To je po postavi.

135

— To ni po pravici. Kot duhoven Turškega mesta moram
skrbeti za vse, in zlasti za najslabotnejše. Ko bi videl, da bi obo¬
rožen človek zgrabil otroka, branil bi otroka, če bi moral tudi sam
umreti: zakaj vem, da ima dober pastir dolžnost braniti. Vedite,
da ne bi delal drugače, ko bi bil tisti človek tudi prefekt in ko
bi njegovo orožje tudi bilo slab članek slabe postave. Pojdite po¬
vedat g. Massvju, da me njegovi žandarji najdejo na pragu tiste
revne družine, in da bodo morali mene podreti, iti čez moje telo
in mene pohoditi, predno se dotaknejo lasu na glavi male deklice.

— Vender pa ... .

— Nič vender pa. Izprašujte, preiskujte: imate prostost, in ves
svet vas k temu priganja. Če pa, namesto tega, hočete preganjati,
če hočete zapirati nedolžne, vedite, da morate z manoj začeti po¬
prej, kakor primete zadnjega in najmanjšega mojega farana.

Duhoven se vzdigne. Njegova visoka postava, njegova veli¬
častna glava, polnost moči, ki jo je bilo na njem videti, njegovo
odločno vedenje, njegovo nejevoljno obličje je razlagalo njegove
besede in jim dajalo pravi pomen.

Prokurator in župan omolkneta za hip. Potem sta govorila
o naredbah glede Jame.

— Kar se tiče Jame, povzame duhoven, če jo gospod prefekt
hoče, v imenu postave in v imenu svoje posebne pobožnosti, oro¬
pati darov, ki so jih brezštevilni romarji nanosili v čast matere
Božje, naj jo oropa. Verniki bodo užaljeni in celč razkačeni. Pa
naj bode prepričan: tukajšni ljudje znajo spoštovati gosposko, še
cel<5 takrat, kadar ravna krivično. V Tarbskem mestu je baje ška-
dron v sedlu in čaka na prefektovo znamenje, da prihiti v Lurd.
Naj škadron le stopi na tla. Naj imajo ljudje glave še tako vroče,
naj imajo srca še tako ranjena, vender poslušajo moj glas, in če
se vojaki vmes ne vtaknejo, sem odgovoren za mir svojega ljudstva,
če se pa vojaki vtaknejo vmes, nisem nič več odgovoren.

XVI.

Znano je bilo, da Lurški gospod župnik neustrašeno izpol¬
njuje vse to, kar izpozna za svojo dolžnost; zato je bilo prav lahko
pričakovati, da vsa ta stvar ne bo tekla tako gladko. Njegovo od¬
ločno vedenje je hodilo prav navkriž prefektovim nameram.

Ker je dotična naredba bila administrativna, ni cesarski pro¬
kurator imel nič zraven opraviti in je le iz prijaznosti spremil g.
Lacade v farovž. Vsa teža te določbe je ležala na županu.

136

G. Lacade je bil prepričan, da Lurški župnik prav gotovo
izvrši, kar je rekel. Da bi pa nepričakovano zgrabil in naglo zaprl
Bernardko brez župnikove vednosti, ni bilo misliti zdaj, ko je župnik
Pejramale vedel za vse in bistro pazil. Ravno prej smo omenili
občutke, ki jih je župan imel, ko so se čudeži nagloma prikazali
njegovim očem. Navidezna neobčutljivost županova je skrivala člo¬
veka, ki je bil prav v skrbeh in prav razburjen.

Prefektu pošlje glas o razgovoru, ki sta ga g. Dutour in on
imela z župnikom, o vedenju in o besedah Božjega namestnika.
Ko bi zaprli Bernardko, pristavil je, bi to, kakor so ljudje na¬
vdušeni, lahko razburilo mesto in napravilo srdit punt proti postav¬
ljeni gosposki. Ker se je bati strašnih homatij, ker je g. župnik
tako natanko povedal svoj sklep, mora se on, če tudi nerad, upreti,
da take naredbe ne izvrši osebno, ako se ima tudi odpovedati žu¬
panski časti. Če prefekt izpozna za dobro, naj poseže sam naravnost
v stvar, in naj žandarmariji neposredno ukaže, deklico zgrabiti in
v zapor odvesti.

XVII.

Ko je bila Bernardkina osoda in prostost v takih nevarnostih,
pripravljal se je g. Jacomet, v paradni obleki in opasan s pasico,
izvesti pri skalah Massabiellskih naredbe, dane od Massvja.

Glas o tem, da je prefekt ukazal oropati Jamo, razletel se
je kakor blisk in je razburil vse mesto. Vsi ljudje so ostrmeli,
kakor da bi se bil zgodil pošastni Božji rop.

— Mati Božja je blagovolila doli stopiti med nas, govorili
so, in delati čudeže; kako jo pa sprejemljejo! To mora priklicati
jezo iz nebes !

Najmrzlejše duše so se zganile; temna nejevolja se je poka-
zovala počasi med ljudstvom in je naraščala. Precej od kraja, in
preden se je vršil razgovor, ki smo ga opisali, so g. župnik Pey-
ramale in mestni duhovni enim in drugim prigovarjali besede miru
in skušali pomiriti najbolj razkačene.

— „Prijatelji moji,“ govorila je duhovščina, „ne poblatite
svoje stvari z nerodnostimi; ubogajte, naj je tudi postava krivična.
Če je mati Božja pri vsem tem, vedela bo že, stvari obrniti k
svoji časti; in če bi se upirali, pokazali bi, da vam manjka vere
do nje, delali bi krivico njeni vsemogočnosti. Poglejte mučenike: ali
so se ti ustavljali cesarjem ? In zmagali so s tem, da se niso bojevali . 11

Župnik je imel veliko veljavo, pa glave so bile razvnete in
srca razkačena. Vse je bilo odvisno od slučaja.

137

Darov in obljubnih podob je bilo v Jami silno veliko, in ni
jih biio moči odnesti na rokah. G. Jacomet gre na pošto, k go¬
spodu Barioge, prosit voza in konj.

— Svojih konj ne posojujem za take vožnje, odgovori poštar.

— Saj jih morate dati vsakemu, ki plača, zavpije gospod
Jacomet.

— Moji konji so za poštno službo, ne pa za take potrebe.
Nič nečem imeti pri tem, kar se ima zgoditi. Tožite me, če se vam
zdi. Ne dam konj.

Komisar odide drugam. Po vseh gostilnah, pri vseh najemnih
voznikih, kakeršnih je v Lurdu precej veliko zavoljo toplic, pri
zasebnikih, ktere je prosil ves obupan, dobil je ravno tisti potepen
odgovor. Njegov položaj je bil prav siten. Zbegani in razkačeni
ljudje so videli, ko je tako z mestnimi 1  policaji hodil zastonj iz
hiše v hišo, in bili so priča njegovih zaporednih neuspehov. Slišal
je godrnjanje, smejanje, trde besede izmed ljudstva. Vsi ljudje so
ga mučili s svojimi pogledi, ko je nejevoljno in brezuspešno hitel
po mestnih trgih in cestah. Zastonj je polagoma povikševal plačo,
ki jo je ponujal za voz in konja. Najrevnejši ljudje mu niso ho¬
teli ustreči, če je tudi do trideset frankov ponujal za pot, ki je
dolg samo nekoliko sto metrov.

Ko so ljudje zaslišali o trideset frankih, primerjali so jih s
trideset srebrniki.

Naposled je pri kovaču dobil dekleta, ki mu je za ta denar
posodilo, kar je potreboval.

Ko ga je množica videla priti od le-te hiše z napreženim
vozom, bila je toliko bolj nejevoljna, ker kovačevih ljudi ni kaka
silna revščina pripravila k prodajni postrežnosti. Niso bili revni.

Jacomet jo zavije k Jami. Mestni policaji spremljajo voz.
Sila veliko ljudi je za njimi šlo, tiho, mračno, nemirno; strašna
jeza se je zbirala v njih srcih.

Tako pridejo pred Massabiellske skale. Voz, ki ni mogel
prav do skal, ostal je nekoliko proč od Jame.

Pod Jamnim obokom so tu in tam gorele luči, postavljene
na svečnike, ki so bili okinčani z mahom iu s trakovi. Na tleh
in v skalnih duplinah so bili križi, kipi matere Božje, sv. slike,
molki, ovratniki in druge dragocenosti. Na nekterih krajih, pod
podobami matere Božje, so bili razpeti pogrinjati. Pobožni Verniki
so nanosili tjekaj prav prav veliko cvetličnih šopkov v čast matere
Božje, in prvenci cvetličnega meseca so razširjevali duh po pri-
prostem svetišču.

138

V eni ali dveh vrbovih košarnicah in na tleh so se svetili
kosi bakra, srebra in zlata, vredni nekoliko tisoč frankov: to je
bil prvi prostovoljni dar vernikov, da bi se ondi zidala cerkev
brezmadežne Device; pobožni dar, (ki so ga, zavoljo njegovega po¬
svečenega značaja, spoštovali celo predrzni hudobneži, in nobeden
se do tistega časa ni upal, nanj položiti božjeropne roke, če je
tudi samota in noč dajala k temu lepo priliko.

G. Jacomet stopi čez ograjo, ki so jo naredili delavci, in
pride v Jamo. Videti je bil zbegan. Mestni policaji so bili pri
njem; množica, ki je prišla za njim, ga je gledala, pa ni zagnala
krika. Zunanja mirnost te množice je imela na sebi nekaj strašnega.

Komisar začne iz prvega pobirati denar. Potem ugasne svečo
za svečo, grabi molke, križe, pogrinjake, razne stvari, ki jih je bilo
vse polno po Jami, in jih daje mestnim policajem, ki so jih no¬
sili na voz. Videti je bilo, da ti ubogi ljudje tega ne delajo radi,
in z vidnim čutilom žalosti in spoštovanja so na voz odnašali vse,
kar je komisar nagrabil po Jami, ki je bila počeščena in posvečena
po obiskovanju matere Božje, po izviranju studenca, po ozdravljanju
bolnikov.

Ker je yoz stal nekoliko proč od Jame, vršilo se je vse to
dosti počasi. G. Jacomet pokliče malega dečka, ki je stal ondi
nekoliko pred množico.

— Primi to sliko in odnesi jo na voz.

Mali deček stegne roke, da bi prijel za okvir. Poleg njega
zavpije drug deček :

— Nesrečnež! kaj delaš! Večni Bog te bo kaznjeval!

Prestrašeni! deček se nato odmakne, in na novo komisarjevo
klicanje ni hotel blizu priti.

Komisarjevo premikavanje je bilo nekako krčevito. Ko zagrabi
prvi cvetlični šopek, hoče ga vreči v Gav, češ, da ni nič vreden;
pa zamolklo mrmranje množice mu ustavi roko. Menda je izprevidel,
da je mera potrpežljivosti ljudi napolnjena do vrha in da bi pri
najmanjšem slučaju mogla prekipeti. Nato so bili šopki z vsem
drugim vred preneseni na voz.

Precej potem se je mal kip matere Božje razdrobil v komi¬
sarjevih rokah, in ta mal dogodek je množico še strašansko razburil.

Ko je bila Jama oropana vsega, hotel je g. Jacomet odpraviti
še ograjo. Manjkalo mu je sekire. Izmed ljudi, ki so drva sekali
na žagi, ki je bila pri mlinu g. Laffittejevem, mu nobeden ni hotel
dati svoje. Neki drug delavec, ki je delal- nekoliko v stran od
drugih, ni se upal ustavljati, in prepustil mu je svojo sekiro.

189

G-. Jacomet se sam loti dela, in nekolikokrat maline s sekiro
po slabi ograji, ki je odnehala skoro v hipu.

Množica je gledala to silno podiranje, gledala je človeka, ki
s sekiro razbija po lesu, in ta prizor jo pretresne bolj, kakor vse
drugo. Zadone grožnje. Ondi je bil Gav, deroč in globok; dosti
bi bilo le nekoliko trenotkov prenagljenosti, in razkačeno ljudstvo
bi bilo nesrečnega komisarja vrglo v vodo.

Jacomet se ozre in pokaže svoje bledo, prepadeno obličje.

— Kar delam, reče videzno žalosten, ne delam sam od sebe,
in z največjo žalostjo sem prisiljen, to izvršiti. Delam na g. pre¬
fektov ukaz. Višjo gosposko moram ubogati, če tudi s krvavečim
srcem. Nič ne morem za to, in krivice ne zvračujte na me.

Med množico se zaslišijo glasovi:

— Mirujmo, ne delajmo sile! Prepustimo vse Božji roki!

Svet in trud duhovščine je rodil dober sad: ljudje niso nič
razsajali. Komisar in mestni policaji so voz odpeljali brez ovire
do županije, kjer so odložili vse stvari, pobrane v Jami. Denar
je bil izročen g. županu.

Zvečer je šlo sila veliko ljudi k Jami, da bi pokazali svojo
nezadovoljnost s prefektovimi naredbami, in Jama je bila naglo
razsvetljena in napolnjena s cvetlicami. Da pa policaji ne bi prišli
pobirat sveč, držal je vsak svojo v roki, in pri odhodu jo je
vzel domov.

Drugi dan sta se zgodila dva dogodka, ki sta močno pre¬
tresla ljudstvo.

Deklica, ki je dala konja in voz g. Jacometu, padla je s senice
in si je zlomila rebro.

Možu, od kterega je dobil komisar sekiro na posodo, da je
podrl Jamno ograjo, je ravno ta dan zmučkala obe nogi debela
hrastova deska, ki jo je hotel sam postaviti na delavsko klop.

Prostomišljaki so v tem videli hudoben in nesrečen slučaj.
Množica je pa imela ta dva dogodka za Božjo kazen. *)

XVIII.

Grospod prefekt Massy se ni zmenil za te mali nesreči. Ni
verjel, da bi Bog dajal bolezni in zdravje.

*) Vsak izprevidi, da nam spodobnost in ljubezen brani, po imenu po¬
vedati reveža, ki sta bila zadeta od teh nesreč. Obadva sta izmed priprostega
ljudstva, izmed neimenitnih; zadeta sta od nesreče, in ne moreta se braniti.
Imenujemo le mogočne.

140

Bil je v sitnem položaju.

Znamenja nebeške srditosti ga niso tako vznemirjala, kakor
pa ne sicer grozeče, ali vender nepremakljivo vedenje župnika
Peyramale, ki je sklenil, z lastno roko braniti Bernardko, ko bi
jo hotel zapreti. Ob kratkem, župnika se je bolj bal kakor Boga.

Gospod Lacade ni hotel izvršiti silne naredbe; hotel se je
odpovedati županstvu, — kar je bilo prav čudno od tega boječega
uradnika; — kantonski župani so bili vidljivo nezadovoljni z ogo¬
vorom ob novačenju; velika nejevolja se je razodevala, ko so bile
obljubne podobe vzete iz Jame; nemara se ni bilo dosti zanašati
na prisiljeno pokorščino žandarjev in vojakov, ki so gojili navdušenje
in spoštovanje za Bernardko, kakor drugo ljudstvo: vse to mu je
delalo veliko preglavice. Izpoznal je, da bi zapiranje Bernardke
pri vseh teh okoliščinah moglo imeti silno žalostne nasledke.

To pa ne, da bi se bal kakega upora. Nek ter e podrobnosti,
ki smo jih našteli, bi dale misliti, da gaje skrivaj želel. Človeku,
ki je tako prebrisan, ki se tako drži službe, kakor g. baron Massy,
moralo je delati veliko preglavico, če bi župan odstopil, če bi se
ljudstvo uprlo, če bi se vmešal najbolj spoštovani duhoven v škofiji,
če bi se, kar je bilo skoro gotovo, pri državnem svetovalstvu na¬
pela tožba zavoljo samovoljnega zapiranja, če bi katoliški ali drugi
neodvisni časniki zagnali hrup nejevolje.

Pač je bilo ošabnemu prefektu prav težko, ustaviti se v izvrše¬
vanju korenite naredbe, ki jo je tako očitno razglasil o novačenju;
in gotovo tudi ne bi bil odnehal, ko bi bila zdravnika res dokazala,
da deklica nori ali trpi na halucinaciji; pa ona dva sta izrekla le
svoje prosto, neodločno, na slabih nogah stoječe mnenje. Ko bi
bila Bernardka res zmešana v glavi, bilo bi prefektu prav lahko,
napraviti drugo preiskovanje; prav lahko bi bil izmed tamošnjih
imenitnih zdravnikov dobil dva, ki bi bila kot učenjaka in poštenjaka
imela dovolj veljave, da bi se bil pred ljudmi opiral na njiju sodbo
glede zmešane pameti dekletove. Ali iz vseh zaslišavanj, ki so se
vršila z Bernardko, je g. Massy izpoznal, da ne bi dobil ne enega
resnega zdravnika, ki ne bi bil spoznal in trdil z drugimi ljudmi
vred, da je deklica popolnoma umna, pametna in poštena.

Modri prefekt je vse to izpoznal, gledal je moralne, skoro
materijalne velikanske ovire, ki so se predenj postavile nepričakovano,
in pri vsi svoji razvpiti svojeglavnosti se je videl prisiljenega, lepo
se ustaviti in ne iti naprej. Stvari so ga prisilile, da je dejal
roke uavskriž. Da bi se pa popolnoma spreobrnil, da bi preklical
naredbo, ki jo je g. Jacomet že očitno izvršil pri skalah Massa-

biellskih, kaj takega baronu Massjju še na mari ni prišlo. Oropanje
Jame je bilo dovršeno, pa ne ovrženo. Deklica je pa še uživala
prostost; med jutranjimi in večernimi molitvami gotovo ni vedela
za budo vreme, ki je preletelo nad njeno glavo, ne da bi se
bilo znosilo.

Deželska gosposka je s tem poskusom, ki jej je izpodletel in
ki ga ni nič več ponavljala, priznala sama, da se kratkomalo ne
morejo dobiti dokazi za najmanjšo zmešanost Bernardkino. Ker
so deželski gospodje pustili Bernardko na prostosti, potem, ko so
poskušali zapreti jo, priznali so očitno, proti svoji volji, da ima
popolnoma zdrav um in zdravo pamet. Nejeverniki so s takimi
napačnimi mahljaji ranili sami sebe z lastnim orožjem in podprli
ravno tisto stvar, ktero so nameravali podreti. Vender jih ne ob-
dolžujemo neukretnosti. Težko mora biti, vojskovati se proti jasnim
dokazom; in v taki vojski so največje napake neogibne.

Daši je g. Massy spremenil v nekterih okoliščinah podobo
namer, vender se je trdovratno držal jedra svojih sklepov, časih
je kaj odnehal zastran dogodkov, pa kako ? popustil je kak posredek,
ki je bil zaničast*) ali nevaren, da se je potem poprijel druzega,
vidno krepkejšega; ognil se je ovir, kadar jih ni mogel podreti
ali preskočiti. Ob kratkem, spreminjal je podobo vojskovanja,
nikoli pa ni spremenil svojih sklepov. Ni odnehal, le drugače
je poskušal.

Zapiranje Bernardke je bilo le posredek. Prvi namen, glavni
cilj in konec je bil, popolnoma zadušiti prazno vero in čisto pre¬
magati čudeže.

G. Massy ni zgubil nič upanja. Bil je „ prepričan", kakor je
povedal odkritosrčno, da prav hitro premaga težave, ki se kopičijo
pred njim. Njegov napuh ne bi bil mogel prenašati, in njegovi

*) Zaničast, zaničkast, zaničav, niiast  se rabi v Kostanjevici v pomenu:

slab, slaboten, ničvreden, zanikaren, nerabljiv.- Zanič,  indec., je oseba

ali reč, ld ni za nič; rabi se v ravno tistem pomenu, kakor poljski nicpotim,
ki se tudi ne sklanja. Na primer: zanič človek,  gen. zanič človeka, je tisti,
ki je slabega, zanikarnega života, ali ki ni za nobeno delo, ali ki neče de¬
lati ; Poljak pravi: czlowiek nicpotem, Nemec pa: SaugenidjtS. — Zanič delo,
gen. zanič dela, pomenja: slabo, ničvredno delo; Poljak pravi: robota nic¬
potem, Nemec pa: unbraudjbare Slrbeit. — Zanič krompir  je tisti, ki ni nič
vreden. Slišal sem reči: Kupil sem nekaj zanič krompirja,-V Ko¬

stanjevici se pa tudi beseda zimič  sklanja: gen. zaniča, itd., in tedaj pomenja:
lenuh, postopač, zgubidan (ta beseda jo tudi znana v imenovanem mestu,
Hrvat pravi: danguba); Poljak pravi: nicpon, Nemec pa: Saugenidjtg,
ffltujfigangev.

142

prebrisanosti se je videlo nemogoče, da bi bil on, cesarski prefekt,
on, baron, on, Massy, premagan od pravlic mlade pastarice, in na
tla vržen od Prikazni, ki je ni nikjer.

Ce je, kljubu svojemu govoru 4. maja, moral odnehati od
zapiranja Bernardke, češ, da je zmešana, hrepenel je toliko bolj,
storiti konec kakor tako naraščanju navdušenosti.

Nauki in razlage, ki so jih zadnje dni najrajše premlevali
prostomišljaki tistih južnih krajev, napotili so njegovega že zbe¬
ganega duha na nov posredek, ki se mu je zdel res odločilen.

Da se bolj razume, kako je prefekt prišel na to, da je tako
spremenil osnovo vojskovanja, je dobro pogledati to, kar se je
tačas godilo v šatoru protikristijanskih omikancev.

SESTA KNJIGA.

1

^.MfovraSniki prazne vere so izgubili veliko veljave v obupnem
HlpPboju proti dogodkom, ki so bili že deset ali dvanajst tednov
spodtiko njih umirajočemu modrijanstvu. Kakor ni bilo
i nič več mogoče, tajiti studenec, ki je Čiste valovčke lepo
poganjal pred očmi strmečega ljudstva, tako tudi ni bilo mogoče,
dalje časa tajiti ozdravljenja, ki so se ravnokar in povsod godila
po rabljenju skrivnostne vode.

Od kraja so skomolcevali pred prvimi ozdravljenji; dosti jim
je bilo, le samo tajiti jih, in, zvesti svojim predsodkom, niso čisto
nič hoteli preiskovati jih. Potem so si nekteri navihani nejeverniki
izmislili dvoje ali troje lažnjivih čudežev, da so jih nato ovrgli
in tako dobili zmago zlahkoma. Pa prav hitro so bili premagani
od velikega števila čudovitih ozdravljenj, izmed kterih smo mogli
le nektera opisati ali omeniti. Dogodki so zmagali. Postali so
tako številni, tako očitni, da je bilo treba na vsak način, ali pri-
poznati čudeže, ali pa naturno razlagati nenavadna ozdravljanja.

Nejeverniki se niso hoteli vdati in jasnih dogodkov niso mogli
tajiti. Izpoznali so, da je zdaj treba naglo jo zasukati in drugače
pobijati čudeže.

Najprebrisanejši izmed njih malega krdela so cel<5 izprevideli,
da je že prepozno, in so si očitali velikansko napako, ki so jo
storili od začetka, ko so prezgodaj in brez preiskovanja tajili do¬
godke, ki so bili kasneje popolnoma skazani, kot: izviranje stu¬
denca in mnoga ozdravljenja znanih neozdravljivih bolnikov, ki so
zdaj hodili popolnoma zdravi po mestnih cestah, kakor je vsak videl.
Kar se pa skoro ni dalo popraviti, bilo je to, da so vsi časniki v
departementu pričali zanesljivo in uradno, kako so nejeverci tajili
najbolj izkazane dogodke.

144

II.

Večina ozdravljenj, ki so se zgodila po Massabiellski vodi,
zvršila se je naglo, še celo v hipu ; to je kazalo očitno, da je višja
moč delala neposredno. Vender so se zgodila nektera ozdravljenja,
ki niso imela na sebi čisto nič pravega in močno vidljivega nad-
naturnega značaja. Zvršila so se počasi in polagoma, ne v hipu,
in bolnik se je moral umiti, ne enkrat, ampak večkrat. Kakor
so bili takšni dogodki morebiti čudežni v svojem začetku, vender
so spominali na navadni pot naturnih ozdravljenj.

V neki vasi blizu Lurda, ki se imenuje Gez, je bil sedemletni
deček, na kterem se je, kakor znano, zgodilo takšno ozdravljenje
mešanega značaja, ki ga lahko vsak, kakdr hoče, pripisuje ali
posebni Božji milosti ali pa samim naturnim močem. Ta deček,
imenovan Lasbareilles, je bil čisto pokvečen, imel je okostje skriv¬
ljeno na hrbtu in na prsih. Njegove prav drobne in skoro suhe
noge so bile ohromljene od prevelike slabosti. Nesrečni otrok ni
mogel nikoli hoditi. Vedno je ležal ali sedel. Kadar je moral pre-
meniti svoj prostor, nesla ga je mati na rokah. Kadar se je oprl
na mizni rob ali na materino roko, obdržal se -je po koncu in je
naredil nekaj stopinj, pa z največjo težavo in z neznanskim trudom.
Tamošnji zdravnik je rekel, da ga ne more ozdraviti; in ker je
bila sključenost popolnoma zraščena, niso nikoli več poskusili
druzega zdravila.

Starši tega nesrečnega otroka so slišali praviti o Lurških ču¬
dežih, in priskrbeli so si Jamske vode; v dveh tednih so trikrat
umivali sinčkovo telo, toda brez uspeha. Pa vera jim zavoljo tega
ni upadla: če bi bilo upanje pregnano s sveta, našli bi ga zares
v materinskem srcu. Četrtič so ga umili veliki četrtek, to je,
1. aprila 1858. Ta dan je otrok naredil prav sam nekoliko stopinj

Umivanje je pomagalo čedalje bolj, in dečku se je počasi
boljšalo. Toliko je ozdravel, da je čez tri ali štiri tedne hodil skoro
tako, kakor drugi ljudje. Pravimo „skoro“, zakaj v premikanju je
obdržal neukretnost, ki je spominala na prvotno slabost. Suhost
je polagoma izginila z nog, ravno tačas, kakor slabost, in prsi so
se skoro popolnoma poravnale. Vsi Gezski prebivalci, ki so poznali
prejšnji stan otrokov, imeli so to za čudež. Ali so imeli prav ali
ne? Naj mislimo že o tem, kar koli hočemo, gotovo je, da je bilo
moči, trditi eno in drugo.

Drug deček, Dionizij Bouchet, v trgu Lamarque, v kantonu
Ossun, je bil tudi skoro ravno tako ozdravljen splošne mrtvoudnosti

145

Božjastni, sedemnajstletni mladeneč, Janez - Ludovik Amare, je rabil
vodo Massabiellsko in bil je popolnoma rešen svoje strašne bolezni,
pa le polagoma.

Še nekoliko drugih bolnikov je nekako tako ozdravelo. *)

m.

Ko ne bi vedeli za čudno različne načine nadnaturnih ozdravljenj,
ki so se godila od začetka kristijanstva, bili bi nemara skušani ver¬
jeti, da je Božja previdnost vse to tako uredila zato, da bi se ujela
ošabna človeška modrost v svoje lastne zadrge in se umorila z
lastnimi rokami. Mislimo pa, da tukaj ni bilo Božje zadrge. Bog
ne nastavlja zank nobenemu. Sama po sebi, po svojem zakonitem
in pravilnem razvijanju, ki ga človeška modrost ne razume, je
resnica za zmoto večna zadrga.

Naj bo že kakor hoče, tamošnji modrijani in zdravniki so
videli, da so se res, pa polagoma, izvršila razna ozdravljenja, o
kterih se ni moglo za gotovo trditi, ali so čudeži ali ne; in hitro
so se poprijeli te lepe prilike in srečne pretveze, da so spremenili
svoje vojskovanje in se modro zaobrnili, kakor je bilo zavoljo očitih
čudežev neobhodno potreba.

Le-teh ozdravljenj niso tajili, sklicevaje se na domišljijo; le
pripisovali so jih naturnim močem, ktere ima gotovo ta nenavadna
voda, ki je začela pred nekoliko tedni izvirati po največjem naključju.

Tako so razlagali ozdravljenja in s tem so pripoznali, da
Jamska voda ozdravlja bolnike.

Naj se bralec spomni na začetek te Božje zgodovine, ko je
šla mala ovčarica nabirat dračja in pravila, da se jej je prikazala
svetla Prikazen. Naj se spomni, kako so se zaničljivo smehljale
najpremetenejše Lurške glave, kako so skomolcevali učeni krogi,
kako so vsi močni duhovi neznansko zaničevali tiste otročarije, tiste

*) Kakor mislimo, je koristno povedati, da nobeno teh ozdravljenj, —
če izvzamemo ono Dionizija Boucheta., ki ga je zdravilstvo uradno spoznalo za
neozdravljivega, — ni bilo za čudež razglašeno od škofijske komisije, ki je
bila kasneje postavljena. Zastran teh ozdravljenj glejte 10. 11. in 16. protokol
imenovane komisije. Kakor je tudi v teh okoliščinah najbrže Bog delal čudeže,
vender razglasi Cerkev za čudež le tisti dogodek, ki se ne dd nadurno razlagati.
Ona le reče: Nescio.

Imeli bomo priliko v teku te zgodovine vrniti se na preiskovanje pre¬
iskovalne komisije.

LurSka Mati Božja.

10

146

traparije in tiste bedarije. Od prvih dogodkov, ki so se nagloma
prikazali v pogavski Jami, pa do zdaj, kako so čudeži naprej drli,
in kako se je nazaj pomikala nejevera, učenost in modrost!

Čudeži so, če smemo tako reči, začeli napadati. Prostomaltarji
so še pred malo dnevi napadali ošabno, zdaj pa so od čudežev
grozno preganjani in se morajo že braniti.

Zastopniki modrosti in zdravništva niso zavoljo tega nič manj
pobijali in zaničevali prazne vere ljudi.

— Že prav, naj bo! rekali so s hinavsko dobrosrčnostjo in
poštenostjo, naj bo! pritrjujemo, da Jama ozdravlja nektere bolezni.
Kaj je bolj navadno? Ali je treba čudežev, nadnaturnih milosti,
Božjega posredovanja, da se razloži ozdravljenje, ki je ravno tisto,
ali vsaj podobno ozdravljenjem, kakeršna se gode po brezštevilnih
toplicah, od Vichy in Baden do Luchon? Massabiellska voda ima
le silno močne mineralne lastnosti, kakor jih tudi imajo Baregeske
in Cauteretske toplice, ki so nekoliko milj višje v hribih. Do
Lurške Jame nima pravice vera, ampak zdravilstvo.

Kako so se vedli tamošnji učenjaki proti čudežem, ki so se
godili po vodi Massabiellski, ne moremo mi tako dobro povedati,
kakor pa neko pismo, ki ga po naključju dobimo med svojimi
listinami. To pismo je pisal prečastni zdravnik iz okolice, doktor
Lary, ki ni čisto nič veroval v čudežna razlaganja; poslal ga je
nekemu udu univerze.

„Ossun, 28. aprila 1858. — Hitim vam, ljubi moj službeni
tovariš, naznaniti podrobnosti, ki jih želite o naši občanki Galop.

„ Zavoljo revmatizma na levi roki, ta žena ni mogla z levico
nič prijeti. Kadar je hotela umiti ali nesti čašo s to roko, padla
jej je prav pogosto na tla. Vode ni mogla zajeti, ker z levico ni
mogla stisniti vrvi na vodnjaku. Bilo je že več kakor osem mesecev,
da si ni postlala postelje in da ni spredla ne enega predena.

„Od kar je šla v Lurd, kjer je Jamsko vodo pila in se z njo
umila, prede dosti lahko, postilja si posteljo, zajema vodo, umiva,
in nosi čaše in krožnike: ob kratkem, ta roka ji rabi skoro tako,
kakor druga.

»Pregibanje leve roke ni še popolnoma tako lahko, kakor
pred boleznijo; pa je vender za devetdeset odstotkov ložje,  odkar je
rabila Lurško vodo. Sicer misli ta žena še iti k Jami. Hočem
ji naročiti, naj se pri vas oglasi: lahko se nato sami prepričate o
tem, kar sem vam zdaj povedal.

„Če boste preiskovali to boMco, najdete nepopolno mrtvoudnost
na spodnjem členu prsta kazalca. Samo to je ostalo od njene

147

bolezni, če zopetna raba Jamske vode odpravi to mrtvondnost, bil
bi to še en dokaz, da je ta voda lužninska. *)

„Sklenem s prošnjo, da me imate za svojega vdanega služ¬
benega tovariša. S LARY, dr. zdr.

Odkar je bilo rečeno, da ima Jamska voda v sebi zdravilne
moči, niso se zdravniki nič več tako upirali, pripoznati ozdravljenj;
in od tega časa so začeli raztegovati svoje mnenje in skoro in¬
stinktivno razlagati naturno vsa ozdravljenja, tudi tista, ki so se
zgodila naglo, nekako kakor blisk, kar se vender ne godi po toplicah.
Tamošnji učeni ljudje so si pomagali iz te zadrege s tem, da so
prisojali Jamski vodi sila veliko moč, moč, o kakeršni dosle še ni
bilo slišati. Nič se niso kaj bali, v svojih naukih prekucniti vse
naturne postave, da le s tem niso koristili nebesom. Radi so pri¬
puščali nenaturne dogodke, da so se le rešili nadnaturnih.

Med verniki je bilo nekaj muhastih in nagajivih ljudi, ki so
s svojimi nepriličnimi pomi.Jjaji motili modre razlage in izvrstna
mnenja učene svojati:

— „Kako je to,“ ugovarjali so, „da je ta rudninski studenec,
ki je tako izjemno močan, da ozdravlja po bliskovo hitro, bil najden
ravno od Bernardke, ko je bila zamaknena? da je bil najden, ko
se je prikazovala nebeška Prikazen, in kakor v dokaz, da se res
prikazuje? Kako je tudi to, da je ta studenec začel izvirati ravno
takrat, ko je Bernardka menila slišati nebeški glas, ki jej je veleval
piti in se umiti? Kako je potem to, da ta studenec, ki je začel
naglo in s tako čudnimi pogoji izvirati pred očmi vsega ljudstva,
ne daje navadne vode, ampak vodo, ki je že, kakor sami priznate,
ozdravila toliko obupnih bolnikov, ki so se k nji zatekli iz pobožne
vere, ne pa na zdravnikove besede ?“

Ti ugovori, ki so se ponavljali pod tisoč raznimi podobami,
dražili so silno prostomišljake, modrijane in zdravnike. Poskušali
so si pomagati z odgovori, ki so bili res tako revni in jalovi, da
jim še sami, kakor je videti, niso veliko verjeli; drugih dobiti
bilo je pa težko.

— „Kaj hočete ?“ odgovarjali so, „koza je po naključju našla
kavo. Neki pastir je po naključju našel Luchonske toplice. Neki
kmet, ki je prekopaval zemljo, je tudi po naključju zadel na Pom-
pejske razvaline. Kaj je to čudnega, da je tista mala deklica, ko
jo je med njeno halucinacijo veselilo kopati v zemljo, odprla stu¬
denec, in da je ta studenec rudninsk in lužninsk ? Da je tisti hip

*) V opomnji povejmo, da jo ta žena res popolnoma ozdravela pri
drugem romanju.

148

menila natanko videti mater Božjo in slišati glas, ki jej je pokazal
studenec, to je sam slučaj, ki bi ga praznoverci radi naredeli za
čudež. Ta dan je, kakor vselej, le naključje vse naredilo in našlo.“

Verniki se vender niso dali omajati od takega sklepanja.
Po svoji priprosti pameti so trdili, da tisti, ki vse te stvari razlaga
s samimi slučaji, dela preveč krivice umu, s pretvezo, da ga brani.
To je jezilo prostomišljake, ki so naposled sicer' pripoznavali stor¬
jena ozdravljenja, pa so bolj kakor kedaj obžalovali, da je ljudstvo
tem čudnim dogodkom pripisovalo pobožni nadnaturni značaj; in
kakor vsi razkačeni ljudje, bili bi radi s silo ustavili romanje ljudi.
„Če je ta voda rudninska," začeli so govoriti, „tedaj je državna
ali občinska last: nihče ne sme tjekaj hoditi, komur ni rekel
zdravnik; in ondi je treba zidati kopališče, ne pa kapelico."

Tako so Lurški učenjaki modrovali, ko pride od prefekta nagloma
ukaz, da se mora Jama oropati darov in Bernardka zapreti, češ, da
je nora. Kakor znano, Jama je bila oropana, Bernardka pa ni bila
zaprta, ker se je močno potegnil za njo gospod župnik Pejramale.

IV.

Vsem tem mnenjem zbegane zdravniške stranke je manjkalo
varne in oficijalne podpore. G. Massy je že sklenil, to podporo
poiskati pri najčudovitejši in najbolj skazani vedi našega časa:
imenuje se kemija. V ta namen se je obrnil po Lurškem županu
do kemikarja g. Latour de Trie, ki je bil dosti sloveč v departementu.

Mislil je, dahi to bilo mojstersko delo, če d& dokazati, — ne na
drobno s preiskovanjem vsakega poedinega slučaja, ampak v obče in
počez, — da so se vsa ta ozdravljenja, ki so se množila in postavljala
kot grozoviti ugovori, vršila čisto po naturnem potu, vsled zdravilnih la¬
stnosti novega studenca; in menil je s tem koristiti vedi, modroslovju, in
da se vse pove, višji gosposki, kije bila zastopana po ministru Roulandu.

Ko je videl, da kratkomalo ni mogoče zapreti Bernardke, s
pretvezo, da je nora, zahteval je naglo kemični razkroj, ki bi imel
glede ozdravljenj uradno skazati mineralne in zdravilne lastnosti
Jamske vode. Bilo je že na vso moč potrebno, otresti se silovite
nadnaturne moči, ki je prej odprla studenec, zdaj pa ozdravlja
bolnike in grozi ulomiti vse duri. Resnično uradni razkroj bi lahko
veliko pomagal, če tudi, žalibog, ne bi podrl preklicane nadnaturne
moči, ki je dosti močna na veliko strani.

Prefekturni kemikar se je lotil imenitnega preiskovanja Massa-
biellske vode, in je prav vestno, če tudi ne popolnoma učeno, našel

149

na dnu svojih retort razlago, ki se je popolnoma ujemala z raz¬
laganjem zdravnikov, z mnenjem modrijanov in z željami g. pre¬
fektovimi. Ali je pa bila resnica s tem razkrojem tako zadovoljna,
kakor je bila lahko prefektura, modroslovje in zdravilstvo? To je
vprašanje, ki morebiti iz prvega ni prišlo nobenemu na mari, na
ktero je pa morala odgovoriti prihodnjost.

Naj bo že kakor hoče, to je razkroj v jedru, ki ga je gospod
Latour de Trie, vladni kemikar, 6. maja oficijalno poslal Turškemu
županu, in kterega je le-ta precej oddal baronu Massjju:

Kemična preiskava.

„Voda Lurške Jame je prav Čista, nima nič duha in nič
posebnega okusa. Njena specifična teža je skoro ravno tolika,
kakor teža destilovane vode. Studenec ima topline 15°.

1. Natrijev, kalcijev in magnezijev klorec: v obilnosti;

2. ogljenčevokislo apno in ogljenčevokisla magnezija;

3. kremenčevokislo apno in kremenčevokisla glinica;

4. železni okis;

5. žveplenokisli in ogljenčevokisli natron;

6. fosforovokisla sol: malo;

7. organska tvarina: ulmin.

„ Trdimo, da se žveplenokislo apno ali selenit ne dobi v tej vodi.

„Ta posebnost, kije dosti važna, jej koristi, ker jo dela prav lahko
prebavljivo in ker životu pomaga k ravnotežju življenjskega delovanja.

„ Mislimo, da se ne motimo, če rečemo glede skupnosti in last¬
nosti tvarin, iz kterih je sestavljena, da se zdravniška veda morebiti
ne bode obotavljala, pripoznati njenih posebnih zdravilnih moči, ki jo
lahko uvrsti med vode , ki so mineralno bogastvo našega departementa,

„ Blagovolite sprejeti, i. t. d.“

„A. Latour  de Trie."

Pri deželski gosposki ni takega reda kakor pri vojaški, zato
se pri nji gode napake, zavoljo pomanjkanja sporazumljenja. Prefekt
je pri svojih mnogih opravilih pozabil, dati ukaze vredništvu pre-
fekturnega časnika, Ere imperiale:  tako je prišlo, da je prefekturni
časnikar imenoval črno, kar je prefekturni kemikar imenoval belo;
ko je zadnji v Turškem studencu pozdravljal zdravilno in mineralno
bodoče bogastvo Pyrenej, medtem ga je prvi imenoval kalužo  in
se je lepo norca delal iz izvršenih ozdravljenj.

„Samo po sebi se razume/' pisal je časnikar ravno ta dan,
ko je g. Tatour de Trie odposlal svoje poročilo, to je, 6. maja,

150

„samo po sebi se razume, da preklicana Jama dela sila veliko
čudežev, in da je naš departement z njimi preplavljen. Yse povsod
boste srečavali ljudi, ki vam naštevajo brez števila ozdravljenj, ki
jih je napravila kaluža.

„Prav kmalu zdravniki ne bodo imeli nič dela, revmatični
in naprsni bolniki zginejo iz departementa, i. t. d., i. t. d.“ *)

Vkljubu temu nasprotju, ki bi se ga bil lahko ognil g. baron
Massy, moramo vender le pripoznati, da je bil to delaven človek.
Nekako opoldne 4. maja je govoril županom Lurškega kantona in
jim razložil svoje ukaze. Zvečer 4. maja je bila Jama oropana
darov in obljubnih podob. Zjutraj 5. maja je izvedel, dani  mogoče
zapreti Bernardke, in je popustil to naredbo. Zvečer 6. maja je
imel v rokah razkroj svojega kemikarja. Oborožen s tem zadnjim
in važnim papirjem je čakal na dogodke.

Kaj se bode neki godilo v Lurdu? Kaj se bode vršilo v Jami?
Kaj bode delala Bernardka, ktero so pri najmanjših stopinjah
opazovale bistre oči Jacometa in njegovih agentov? Ali se ob
vročini, ki je začela pritiskavati, ne posuši Jamska voda, kakor
jih je več pričakovalo, kar bi konec storilo vsem stvarem? Kako
se bode vedlo ljudstvo? Takšno je bilo premišljevanje, takšno je bilo
upanje in takšen je bil nemir g. barona Massyja, cesarskega prefekta.

V.

Jamski čudodelni studenec je tekel ven in ven, obilno in
čisto, z značajem tiste mirne neusahljivosti, ki se zapazuje pri
lepih studencih, ki izvirajo iz skalovja.

Nadnaturna Prikazen je vedno delala dobrote, ki so za njo
pričevale in dokazovale.

Zdaj naglo kakor blisek, ki raztrga oblak, zdaj počasi kakor
blišč zarje, ki se vzdiguje in čedalje bolj žari, prihajala je Božja
milost še vedno na množice, vidljivo in nevidljivo.

Govoriti moremo le o vidljivih milostih.

Kakih šest ali sedem kilometrov od Lurda, v Loubajac, živela
je neka dobra žena, kmetica, nekdaj pridna za delo, ki jo je pa
zadela nesreča, da osemnajst mescev ni mogla čisto nič delati.
Imenovala se je Katarina Latapie - Chouat. Oktobra 1. 1856 je
šla na hrast želod otepat, omahnila je in padla tako močno, da si
je izvinila desno ramo in zlasti roko. Izurjen zdravnik jej je precej

*) Ere impdriale,  6 . maja 1858.

151

in z uspehom. — pravi dano poročilo in protokol, ki ga imamo
pred saboj, — poravnal ramo, bi je počasi prišla v pravi stan,
vender se pa njena velika slabost ni mogla odpraviti. Najučenejše
in najpridnejše oskrbovanje ni moglo dati gibčnosti trem prstom,
kteri so najimenitnejši na roki. Palec, kazalec in sredinec so ostali
popolnoma zakrivljeni in trdi, da jih ni mogla ne stegniti ne
ganiti. Nesrečna kmetica — še mlada, toliko da je dosegla osem
in trideset let — ni mogla ne šivati, ne presti, ne plesti, ne oprav¬
ljati drugih gospodinjskih del. Zdravnik jo je prav dolgo, pa brez
uspeha zdravil, potem jej je rekel, da je neozdravljiva in da ne bo
nikoli več delala z roko. Tak izrek učenega zdravnika je bil za
to nesrečnico naznanjenje nepopravljive nesreče. Reveži živijo le
od dela: prisiljeni delopust je za nje neizogibljiva siromaščina.

Ko so se začeli goditi čudeži v Massabiellski Jami, bila je
nesrečna Katarina neko noč prav hitro vzbujena od neke nagle
misli. „Neki notranji duh,“ pripovedovala je pisatelju teh bukev,
„neki notranji duh mi je prigovarjal z neustavljivo silo: — »Pojdi
v Jamo! pojdi v Jamo, in bodeš ozdravljena!“ Kdo je bilo tisto
skrivnostno bitje, ki je tako prigovarjalo, in ki ga je ta nevedna
kmetica, — nevedna vsaj v človeških vedah, — imenovala „duha?“
Angelj varuh ve gotovo to skrivnost.

Bilo je zjutraj ob treh. Katarina pokliče svoja dva fantiča,
ki sta bila dovolj velika za spremljanje.

— Ostani pri delu, reče svojemu možu; grem v Jamo.

On jo je razgovarjal, pa ni hotela ostati doma. Odide s svo¬
jima otrokoma. Mesec je lepo svetil. Noč je bila strahovito tiha,
le čas ter čas je kaj zašumelo; polje je bilo popolnoma samotno,
in v bledi mesečini je bilo videti nedoločne podobe: vse to je delalo
strah otrokoma. Tresla sta se in obstajala pri vsakem koraku,
Katarina ju je pa osrčevala. Ona se ni nič bala, čutila je, da gre
k življenju.

Pride v Lurd, ko se je danilo. Sreča Bernardko. Nekdo jej
pove, daje  to zamaknenka. Katarina ne reče nič, ampak stopi
k deklici, ki je bila blagoslovljena od Boga in ljubljena od Marije,
pa se ponižno dotakne njene obleke. Potem gre naprej proti skalam
Massabiellskim, kjer je že, kakor je bilo še zgodaj, klečala mno¬
žica romarjev.

Katarina poklekne tudi in moli s svojima otrokoma.

Ko odmoli, vstane in mirno vtakne roko v čudežno vodo.

In pri tej priči se jej prsti stegnejo. In pri tej priči ožive njeni
prsti in dobodo gibčnost. Mati Božja je ozdravila neozdravljivo bolnico.

152

Kaj stori Katarina? Katarina se nič ne začudi. Katarina nič
ne zavpije, ampak zopet poklekne in se zahvaljuje Mariji in Bogu.
Osemnajst mesecev ni mogla rok skleniti; zdaj, po tolikem času,
moli vprvič sklenenih rok, in sklepa oživljene prste z drugimi.

Tako ostane dolgo časa, zamaknena v zahvaljevanje. Taki
trenotki so sladki; duša pozabi sama na se, in vidi se, kakor da
je v raju, kterega je zopet našla.

— Vstanita zdaj in pojdimo, reče Katarina svojima fantičema.

Prime vsakega za roko in jo odrine proti Loubajac. Srečnejša,
kakor moremo dopovedati, prekoračila je mirno in počasi daljni pot
in slabe ceste, ki sojo ločile od doma. Otročiča se nista nič več bala,
kakor po noči: solnce je vzišlo in njiju mati bila je ozdravljena. *)

*) Bralec bi nemara rad videl sklepanje, ki ga je škofijska komisija
napravila o tem dogodku. Komisija navaja le poročilo zdravnikov. Glasi se tako;

„Toliko da je Katarina Latapie - Cbouat vtaknila roko v vodo, občutila
je pri tej priči,  da je popolnoma ozdravljena: njeni prsti so zopet dobili
voljnost in naturno gibčnost; precej jih je mogla zgibati in z njimi delati
ravno tako lahko, kakor pred nesrečo oktobra 1. 1856.

„Od otovre ni nič več čutila nobene bolečine.

„Da je Katarina Latapie imela grdo sključeno roko, da ni mogla delati
z njo, prihajalo je od tod, ker so prstni členi bili trdi, ker so bile po¬
polnoma poškojene žile ali zgibne mišice. Vse to dokazuje neovrgljivo, da je
bil njen stan silno hud; vsi zdravniški pomočki bili so brez uspeha rabljeni
osemnajst mesecev, in zdravnik je očitno priznal ženi, da je njena bolezen
neozdravljiva.

„Vkljubu neuspehom tako dolgih in ponavljanih poskušenj, vkljubu rabi
raznih zdravil, celo vkljubu izjavi zdravnikovi, bila je vender le ta huda po¬
škodba ozdravljena v hipu.  Da je ta bolezen precej izginila, da so se prsti precej
poravnali in se začeli pravilno zgibati, kaže očitno, da se je vse to zgodilo po
nadnaturnenfipotu, ne pa po naturnih postavah, ki vodijo uspehe naturnih moči.

„Voda, ki je to izvršila, ne pušča nikakeršnega dvoma v tem obziru,
in potrjuje neovrgljivo tako sklepanje. Zares, skazano je (a), da je Massa-
biellska voda naturna voda, brez najmanjše zdravilne lastnosti. Ona tedaj
ni mogla, po svoji natumi moči,  zravnati prstov Katarine Latapie, in jim
vrniti gibčnosti, ki je niso mogla povrniti učenostna, tako razna, tako dolgo
rabljena zdravila. Tedaj se to čudežno ozdravljenje, ki ga je voda izvršila v
hipu,  ne more njej pripisovati; tedaj je treba pripoznati neki višji uzrok, in
dajati čast neki nadnaturni moči, ki je Massabiellsko vodo rabila za ogrinjalo
in mrtvo orodje.

„Sicer pa, če bi naturna voda imela tako čudežno moč, bi bila Katarina
Latapie že zdavno ozdravela, ker je vsak dan umivala sebe in svoje otroke:
zakaj vsak dan je v ta namen rabila ravno tako vodo.

(Izpisek iz 15. komisijinega protokola.)

(a) Ko je komisija jemala protokol, bilo je to res skazano, vkljubu vladnemu razkroju’

153

Ravno tisti čas se je neka žena iz Lamarque, Marijana Garrot,
samo umivala z Jamsko vodo in se je prej kakor v desetih dneh
znebila mlečnatega lišaja, ki je pokrival ves njen obraz, in ki ga
že dve leti nikakoij ni mogla odpraviti. Doktor Amadou iz Pontacq,
njen zdravnik, je potrdil ta dogodek in je kasneje bil o njem neo¬
vrgljiva priča pred škofijsko komisijo. *)

V Borderes, blizu Nay, je bila osemdeset let stara vdova,
Marija Lanou-Domenge, ki jo je pred tremi leti nepopolni mrtvoud
zadel na celi levi strani. Ne ene stopinje ni mogla narediti brez
tuje pomoči, in vsled te slabosti ni bila za nobeno delo.

Ko je g. doktor Poueymiroo iz Mirepoiz brez uspeha poskusil
nekoliko zdravil, da bi oživil zamrle ude, nehal jo je zdraviti, dasi
tudi jo je še obiskaval.

Toda bolniki ne popuste upanja z lepo.

— Kdaj bom že ozdravljena? vprašala je dobra ženica gosp.
Poueymiroo, kadar koli ga je videla.

— Zdravi boste, kadar bo hotel dobri Bog, odgovarjal je vedno
doktor, ki pa pri teh besedah ni slutil, da izrekuje preroško besedo.

„Zakaj ne bi verjela tej besedi in se ne bi obrnila naravnost
na Božjo dobrotljivost ?“ reče si neki dan starka, ko je slišala
praviti o Massabiellskem studencu.

Pošlje človeka v Lurd, da bi jej iz samega studenca prinesel
nekoliko vode, ki ozdravlja.

*) V opomnji podamo še sklepanje, ki ga je komisija naredila o tem dogodku :

„Lišaj ni sam na sebi nevarna bolezen, da bi se bilo bati kake nesreče.
Lišaj pa, ki ga je imela žena Garrot, je dolgo trajal, ustavljal se je pred¬
pisanim in zvesto rabljenim zdravilom, vedno se je še polagoma širil; vse to
je kazalo njegovo precej očitno hudobnost, tako rekoč, neko prav ukoreninjeno
ostrupljenje, ki bi se dalo odpraviti le po dolgotrajnem zdravljenju, po po¬
trpežljivem uživanju zdravila, ki ga je že rabila, ali pa po kakem novem,
pripravnejšem in uspešnejšem pomočku.

„Mlečnatilišaj Garrotovkin ni zginil v hipu, ampak naglo; tega pa ne delajo
kemične priprave. Prvo umivanje je pri tej priči  odpravilo nekoliko lišaja; drugo
umivanje, ki se je zgodilo čez štiri dni, ga je odpravilo še več, in te dve umivanji
ste, brez vsakega drugega zdravila, bolnico popolnoma ozdravili v malo dneh.

„No, voda, ki je ozdravila tako naglo, je le sama voda, brez posebne
moči, brez podobe in zveze s premagano boleznijo; ko bi bila taka voda imela
kaj moči, bi bila že zdavno ozdravila bolnico, ki jo je vsak dan rabila za
življenje in za umivanje.

„Torej ne moremo tega ozdravljenja pripisovati lastni moči Massa-
biellske vode; in iz tega, da je voda, ki nima v sebi nič zdravilne moči,
ozdravila naglo trdovratni in rastoči lišaj, izpoznamo lahko, da so pri tem
ozdravljenju delovale višje, nadnaturne moči.

(Izpisek iz 15. komisijinega protokola.)

154

Ko dohode vode, jo nekaj močno pretrese.

— Vzemite me iz postelje, reče, in držite me po koncu.

Vzdignili in oblekli so jo na vso moč naglo. Tisti, ki so jo
oblačili, in tisti, ki so vse to gledali, bili so zbegani.

Dve osebi jo vzdignete in jo držite po koncu, podpirajoč jo
pod pazduhami.

Dado jej čašo Jamske vode.

Marija stegne tresočo roko proti rešilni vodi, in vtakne v
njo prste. Potem se prekriža z velikim znamenjem svetega križa,
nato prinese čašo k ustnicam in pije počasi vodo; gotovo je bila
medtem zamaknena v gorečo molitev, ki jo je opravljala prav
natihoma.

Bila je bleda, tako bleda, da so enkrat mislili, kar omedlela bo.

Pa, ko so se prizadevali in trudili, da ne bi padla, se po¬
ravna, trese se in pogleda okolo sebe. Potem veselo zavpije, kakor
v znamenje zmage:

— Spustite me! spustite me hitro! Ozdravljena sem.

Tista dva, ki sta jo držala, odmakneta nekoliko roke, in to
obotavljaje. Marija se pri tej priči požene in začne hoditi tako
varno, kakor da ne bi bila nikoli bolna.

Nekdo, ki se je pri vsem tem še nekako bal, jej pomoli pa¬
lico, da bi se opirala.

Marija pogleda palico in se nasmehne. Potem jo prime in jo
nekako zaničljivo vrže od sebe, kakor kako reč, ki je ne bo več treba.

Od tega dne se je vrnila k -težkemu poljskemu delu.

Neki ljudje, ki so jo obiskali, da bi se prepričali o tem do¬
godku, so jo vprašali, če bi mogla hoditi vpričo njih.

— Hoditi ? gospodje, vikne ; teči hočem!

To reče in steče pred njimi.

To se je zgodilo meseca maja. Meseca julija so si ljudje
kazali, kakor kakšno prikazen, Marijo, močno, osemdeset let staro
ženico, ki je krepko žela žito, in ki kratkomalo ni bila zadnja pri
težavni žetvi.

Njen zdravnik, častiti doktor Poueymiroo, je hvalil Boga za
ta očiten čudež, in je kasneje, s preiskovalno komisijo, podpisal
protokol o nenavadnih dogodkih, ki smo jih ravnokar opisali, in
pri kterih se ni obotavljal pripoznati „neposrednega in očitnega
delovanja Božje moči. <;  *)

*) 9. komisijin protokol.

155

VI.

v

Časniki iz Pariza in iz dežele so začeli pečati se z Turškimi
dogodki; in očitna pozornost za Masšabiellsko Jamo je počasi po¬
segla Čez Pjrenejske kraje.

Prefektove naredbe so bile močno hvaljene od prostomaltar-
skili časnikov, in ravno tako so bile grajane od katoliških listov.
Ti zadnji niso čisto nič rekli, ali so prikazovanja in čudeži resnični
ali ne, pa trdili so, da mora tako vprašanje biti rešeno od Cerkvene
gosposke, ne pa od prenagljene prefektovske samovolje.

Brezštevilna ozdravljenja, ki so se vršila, bodi že v Jami,
bodi že cel6 daleč proč, vlekla so v Lurd neizmerno množico bol¬
nikov in romarjev. Razkroj Latour-ja de Trie in rudninske last¬
nosti, ki jih je oficijalni zdravnik lažnjivo prisodil novemu studencu,
dajale so Jami še večjo veljavo, da so tjekaj vreli celo tisti bol¬
niki, ki so se zanašali le na naturne moči. Po drugi strani je
pričkanje razvnelo duhove, da so, poleg pobožnih, prihajale cele
množice radovednih. Vsi posredki, ki se jih je poprijela nejevera,
obrnili so se naravnost nasproti namenu, ki so ga nejeverniki
imeli pred očmi.

Po neustavljivi sili dogodkov, ki je bila po mnenju enih na¬
ključje, po mnenju drugih previdnost, je romanje, ki ga je go¬
sposka hotela ustaviti, naraščalo čedalje bolj in bolj. In romanje
je postajalo toliko ogromnejše, ko so počasi zginile težave, ki so
jih zimski mrazi delali romarjem. Prišel je mesec maj. Videti
je bilo, kakor da lepi spomladanjski dnevi vabijo romarje, naj k
Jami pridejo po vseh cvetočih potih, ki tu in tam peljejo čez
boste, travnike in vinograde, v ta kraj strmih gor, zelenečih gričev
in senčnih dolin.

Grabilo je prefekta, pa pomagati si ni mogel, ko je videl,
kako narašča mirno in čudovito navdušenje, ki je vleklo kristijanske
množice, da so neprenehoma prihajale k znožju divjega skalovja
klečat in pit.

Naredbe, ki so bile že izvršene, so res Jami odvzele svetiščno
podobo, pa zavoljo tega se stvar ni nič spremenila. Od vseh vetrov
so hiteli na kraj čudežev.

Prostomišljaki so se nadejali, verniki so se bali, in vsi so
pričakovali, da se bodo kake nerodnosti godile med romarji; pa
vsi so se motili; najlepši red je vladal pri tem neslišanem ro¬
manju moških in ženskih, otrok in starčkov, vernikov in never-

156

nikov, malomarnih in radovednih. Bilo je podoba, da je neka ne-
vidljiva roka vodila tisoče in tisoče romarjev, ko so brez glavarja
in vodnika hiteli dan na dan k čudežnemu studencu.

Sodnija, zastopana po gospodu Dutour, in policija, zastopana
po gospodu Jacometu, ste strme gledali ta nenavadni prizor. Ali
je njiju jeza zavoljo tega naraščala? Ne vemo. Pa za neke ljudi,
ki so od sile zapovedljivi, je neka skoro zabavljiva in popolnoma
puntarska nerednost, če vidijo tako čudovito redno in mirno mno¬
žico. Kadar se red ohranjuje sam od sebe, takrat čutijo nekov
nemir vsi tisti uradniki, ki žive le za to, da ohranjujejo red. Ker
so navajeni, povsod se vtikati v imenu postave, strahovati, uka¬
zovati, zahtevati, kaznjevati, prizanašati, gledati, kako so vse stvari
in vsi ljudje odvisni od njih osebe ali od njih opravil, zato pa v svojem
srcu občutijo nekako zbeganost pred množico, ki gre memo njih, pa
jim ne daje nikakeršne pretveze, da bi se vmešavali, da bi se po¬
stavljali, da bi kratili njeno prostost. Takšen red, po kterem posta¬
nejo nepotrebni, je največja nerodnost. Ko bi ta tako nesrečen zgled
vsi posnemali, tedaj ne bi bilo potreba cesarskih prokuratorjev, po¬
licijski komisarji bi zginili, in še prefektovske zvezde bi začele bledeti.

Gr. baron Massy je lahko ukazal, darove pograbiti iz Jame.
Pa po nikakeršni postavi ni bilo prepovedano stvari znašati na
čudežni kraj, in ni bilo mogoče, prepovedati in kaznjevati takšnega
darovanja: tako, da je bila Jama, če jo je gospod prefekt tudi
ukazal oropati, večkrat napolnjena z gorečimi svečami, s cvetli¬
cami, z obljubnimi podobami, in eel<5 s srebrom in zlatom, ki je
bilo darovano za zidanje kapelice, ki jo je zahtevala mati Božja.
Pobožni verniki so hoteli s tem pokazati nebeški Kraljici svojo
dobro, tudi brezkoristno voljo, svojo vnetost in ljubezen. „Kaj pa
je, če pograbijo denar ? kar je darovano, je darovano; sveča zgori
v minljivem blišču na čast naši Materi, in šopek cvetlic širi za
malo časa svoj duh po blagoslovljeni skali, kjer je stala Prikazen.“
Tako so mislile te kristijanske duše.

Jacomet in njegovi agenti so pobirali darove. Ko je komisar
srečno odšel nevarnosti 4. maja, postal je silno predrzen in vedel
se je prav zaničljivo in prav surovo; časih je stvari metal v Gau
pred očmi razžaljenih vernikov. Tudi je bil kterikrat prisiljen,
proti lastni volji, praznično podobo pustiti tem blagoslavljenim
krajem. Tako, kadar so prebrisani verniki potrgali peresca nešte-
vilnim cvetlicam okolo Jame, bilo mu je nemogoče, pobrati sila
veliko cvetličnih koscev in brezštevilna cvetlična peresca, ki so
pokrivala tla, kakor pisan in dišeč pogrinjak.

157

Klečeče množice so pa vedno molile, in niso nič rekle na
zabavljivo vedenje; vse so prenašale z neko nenavadno potrpežlji¬
vostjo, kakeršno more le Bog dati razkačenim krdelom.

Neki večer se razleti glas, da se je cesar ali minister pri¬
poročil Bernardki v molitev. Gr. Dutour se silno razveseli in se
pripravlja, rešiti državo. Tri priproste ženice, ki so, kakor je po¬
doba , to govorile, bile so terjane pred pravico, in prokurator je
zahteval, da se morajo kaznjevati, kar se da ostro po francoski
postavi. Pa kljubu njegovi jezi in njegovi zgovornosti so sodniki
dve izpustili in tretjo so obsodili, da mora plačati le pet frankov.
Prokurator je zabavljal o sodniški slabosti, gnal je svojo tožbo naprej
in je razkačeno in obupno pritožbo poslal na cesarsko zborno sod¬
nijo Pausko, ki se je pa smejala njegovi jezi in ki ni samo po¬
trdila oproščenja dveh žensk, ampak je tudi zavrgla prav zanikamo
obsojenje, ki je bilo izrečeno nad tretjo ter jo je pripoznala za
nedolžno.

Ta mal dogodek, ki je sam na sebi tako pritlikav, sprejeli
smo v zgodovino samo zato, da pokažemo, kako močno je policija
prežala, kako je iskala kakih prestopkov, kakih prilik za zapiranje,
da se je razsrdila celo nad tako malenkostjo in da je čas tratila
s preganjanjem revnih in priprostih žen, ktere je cesarska sodnija
morala kmalu potem slovesno razglasiti za nedolžne.

Ljudstvo je ostalo mimo. Gosposka ni mogla dobiti nika-
keršnega uzroka za kaznjevanje in zapiranje.

Neko noč, ob veliki temi, so neznane roke potrgale cevi na
čudežnem studencu in zasule izvirek z veliko gromado kamenja,
zemlje in peska. Kdo je postavil ta grd spominek proti Božjemu
delu? Ktere brezbožne in boječe roke so na skrivaj oskrunile
sveti kraj ? Nobeden ne ve. Pa ko se je zdanilo in ko se je iz¬
vedelo o skrumbi, je temna nejevolja, kakor je bilo lahko priča¬
kovati, spreletavala brezštevilne množice, ki so prihitele na kraj
hudobije; in ta dan se je po cestah in potih premikalo razburjeno
ljudstvo, razburjeno kakor morje, ki se vzdiguje in peni in šumi,
kadar nad njim divja vihar. Policija, sodnija in mestni policaji
so stražili in prežali, gledali in poslušali; pa niso mogli zagledati
ne ene silovitosti, ne zaslišati ne enega upornega krika. Višja in
Božja moč, ki je red ohranjevala v nejevoljnih množicah, bila je
očitno nepremagljiva.

Še enkrat, kdo je vender storil ta ponočni zločin? Sodnija
in policija ga, kljubu pridnemu in šumečemu zasledovanju, niste
mogli nikoli najti. Pa neki hudobneži so se upali, — to se ve

158

da po krivem, — trditi, da ste policija in sodnija hoteli s tem
zločinom ljudi pripraviti do nerodnosti, ki bi jima dale priliko zapirati.

Mestna gosposka je krepko zatrjevala, da ni v nikakeršni
zvezi s tem zločinom. Še tisti večer ali drugi dan je župan ukazal
zopet postaviti cevi in iz Jame izvoziti vse tiste kupe, s kterimi
je bil zasut novi studenec. Župan je botel s tem pokazati, da
osebno  ni sovražnik stvarem in da jih hoče obraniti v takšnem
stanu, v kakeršnem so. Bil je pripravljen delati, pa le kot nižji
uradnik, na naravnostno povelje in na odgovornost prefektovo.

časih so se ljudje bali, da ne bi mogli premagati svojih
burnih čutil, in poprijeli so se previdnostnih naredeb proti samim
sebi. Družba kamenosekov, ki je štela kakih štiri — ali pet sto
udov, je sklenila, prepevaje iti k Jami v procesiji in ondi se očitno
in mirno skazati, o priliki svojega patrona, ki se je obhajal nebo-
hodni dan in ki je bil tisto leto 13. maja. Ker so pa kameno-
seki vedeli, da se njih srca razsrdijo in da se njih roke stresnejo
pri vladnem počenjanju, niso zaupali samim sebi in odpovedali
so se svojemu sklepu. Ta dan so le, na čast Lurški materi. Božji,
opustili bal, ki so ga vsako leto imeli konec praznika.

— Hočemo, rekali so, da nikakeršna, tudi neradovoljna ne¬
rodnost, da nikakeršna veselica, ki je Cerkev ne vidi rada, ne
užali oči nebeške Kraljice, ki je nas obiskala.

VIL

Prefekt je čedalje bolj izprevidel, da ne more nobenega za¬
preti, ker je med brezštevilnimi množicami sam od sebe vladal
tako čudoviti mir, ki je pa njega tako jezil. Ne ene nerodnosti
ni bilo. Moral je lepo mirovati, kakor dosle, in pustiti romanje, ali
pa brez povoda silo delati, preganjati in s kako pretvezo množicam pot
zapreti svojevoljno. Moral je odnehati, ali pa še hujše strune napeti.

Po drugi strani je pa veliko učenih ljudi menilo, da so razna '
in hipna ozdravljenja dosti slabo razložena po zdravilnih in rud¬
ninskih lastnostih novega studenca. Govorili so, da ni prav verjeti
razkroju, ki ga je napravil g. Latour de Trie. Tamošnji kemikar,
g. Tomaž Pujo, je trdil, da je ta voda le navadna voda, in da
sama na sebi nima nikakeršne zdravilne lastnosti. Več prav
učenih profesorjev iz tistih krajev je potrjevalo njegove besede.
Veda je začela dokazovati, da je razkroj g. Latourjev popolnoma
neresničen. Ta govorica je postala tako verjetna, da je ganila od¬
bornike Turškega mesta. Župan se ni mogel ustaviti ljudem, ki

159

sploh želeli, da se studenca vdrugič preišče. Nič se ni posve¬
toval s prefektom, pa se mu je to videlo tudi nepotrebno, tako
je bil osebno prepričan o verjetnosti g. Latourjeve preiskave; kar
od mestnega odbora si je priskrbel oblast, poklicati enega naj¬
večjih sedanjih kemikarjev, g. profesorja Filhol, naj bi napravil
drugi in končni razkroj. Odbor je ob enem določil potrebni denar
za nagrado imenitnemu učenjaku. *)

G. Filhol je bil velik strokovnjak, in veljalo je, kar je rekel.

Kakšen je imel biti razkroj ? G. prefekt se ni dosti razumel
na kemijo, da bi bil to vedel. Pa se menda ne motimo, če mi¬
slimo, da gaje  moralo skrbeti. Sodba izvrstnega profesorja ke¬
mije na Toulouski univerzi bi bila lahko zmešala sklepe in naklepe
g. Massyjeve. Moral je hiteti. Tukaj je zopet moral odnehati
ali pa strune še bolj napeti.

Pri vseh teh tako raznih sitnostih in pri vseh teh mnogih
naklepih so še vedno skušali Bernardko, pa zastonj, kakor poprej.

Pripravljala se je za prvo sveto obhajilo, ki ga je prejela
3. junija, četrtek, praznik sv. resnega Telesa. To je bil ravno
tisti dan, ko je odbor Turškega mesta poprosil g. Filhola, naj

*) Leta 1858, 3. junija se je sešel odbor Lurškega mesta v navadnem
zbirališču, pod predsedništvom g. župana Lacade,

Pričujoči so bili gospodje: Normande, Capdevieille,adjunkta; Claverie, La-
tapie, Couste, Duprat, Dupot, Eouy, Eives (Jean) Labayle, Gesta, Lapeyre, Pages.

G. župan je odprl sejo in razložil odboru sledeče dogodke:

„ Našli so v Lurškem. mestu, na levem damskem bregu, vodo, ki ima bajeda
posebne zdravilne moči.

„Ta voda je bila ob kratkem  razkrojena od imenitnega kemikarja na¬
šega departementa, g. Latourja, ki jej je prisodil take lastnosti, da jo bo zdrav¬
niška veda morebiti mogla šteti med vode, ki so bogastvo našega kraja.

„Mesto bi rado poznalo njene prvine in njene lastnosti.

V teh okoliščinah vas prosim pooblaščenja, da jo dam vdrugič razkrojiti."

Odbor je videl, da se g. županov predlog mora sprejeti; videl je, da
g. Latourjev razkroj tej vodi pripisuje rudninske tvarine; videl je, da mesto
že ima mnenje g. Latourjevo, pa bi vender še rado, da se voda vdrugič raz¬
kroji od kakega drugega, ravno tako imenitnega kemikarja, da bi izvedelo
mnenje dveh strokovnjakov.

G. župan je tedaj bil pooblaščen, napraviti drugi razkroj po Toulou-
skem kemikarju, g. Filholu in mu plačati nagrado iz mestnega denarja.

Ko gospod župan ni nič več imel predlagati odboru, končal je sejo, in
odborniki so se podpisali. (Slede podpisi).

„G. Pilhol, na željo mestnega odbora, ki popolnoma zaupa na vašo
učenost, imam čast, prositi vas, da blagovolite razkrojiti vodo nekega stu¬
denca, ki je pred nekoliko meseci začel izvirati v našem mestu .“ (Pismo

g. župana Lacade na g. Filhola. Arhiv Lurške županije,  štv. 129.)

160

razkroji skrivnostni studenec, ki je pred malo meseci začel izvi¬
rati pod roko zamaknenega dekleta. Bog, ki je prišel v srce te
mlade deklice, je tudi razkrojil čisto vodo; in dozdeva se nam, da
je v tej deviški duši moral občudovati in blagoslavljati na vso
moč sveži studenec in na vso moč čisto vodo.

Kakor je tudi rada bila in molila v samoti, vender so jo nepre¬
nehoma obiskovali. Vedno je bila nedolžni in priprosti otrok, kte-
rega smo že poskušali naslikati. S svojo nedolžnostjo, s Svojo
veliko odkritosrčnostjo, s svojo mirno svetostjo je očarala vse, ki
so se jej približali.

Nekoč se je neka gospa z njo pogovarjala; in v svojem na¬
vdušenem spoštovanju, kterega razume lahko vsak, kdor je poznal
Bernardko, hotela je svoj dragoceni molek zamenjati za dekletovega.

— Gospa obdržite svojega, odgovori in pokaže svoj reven
molek. Glejte mojega, in nečem ga zamenjati. Beven je, kakor
jaz, in se bolj prilega moji revščini.

Neki duhoven je poskušal oddati jej nekaj denarja. Ona se
brani, on sili. Branila se je tako močno, da so bile videti daljne
prošnje zastonj. Duhovnik vender le ni odnehal:

— Vzemi, reče jej: to ne bode za te; to bode za reveže,
in imela boš veselje dati vbogajme.

— Storite to vi na moj namen, duhovni gospod, in bo bolje,
kakor če bi jaz storila, odgovori deklica.

Bevna Bernardka je hotela Bogu služiti zastonj, in poslanstvo,
ki ga je dobila iz nebes, spolniti, ne da bi si pomogla iz žlahtne
revščine. In vender je časih kruha primanjkovalo njej innjeni rodovini.

Tiste dni je bila plača gospod prefekta, barona Massyja, po-
vikšana na 25 tisoč frankov. *) Jacomet je dobil dar v denarjih.
Minister bogočastja je v svojem pismu, ki je bilo razglašeno več
uradnikom, zagotavljal prefektu, da je z njim popolnoma zadovoljen,
in ga je pohvalil za vse, kar je dosle storil; ob enem ga je pri¬
ganjal, naj se poprime ostrih naredeb, in pristavil je, da je na
vsak način treba konec narediti Jami in Lurškim čudežem. **)

Kakor od vseh drugih strani, bilo je tudi od te potreba od¬
nehati ali strune še bolj napeti.

Kaj je bilo vender storiti ?

*) Ei-e imperiale  13. maja naznanja to novico. Dekret je bil gotovo
dan začetek meseca.

**) To pismo g. Koulandovo, ki ga nismo mogli dobiti pri vsem svojem
prizadevanju, bilo je priobčeno več osebam, in vsi dopisi, ki jih imamo v
rokah, govore o njem in ga nam podajejo z ravno tistimi besedami, ki smo
jih mi rabili.

161

vin.

Namera Božjega dela se je počasi razvijala s čudno in mo¬
gočno doslednostjo. Kakor je tudi očitno delala nevidljiva Božja
roka, ki je vodila vse reči, vender je takrat ni zapazil nihče, in
najmanj g. Massy. V sredi vojskovanja se ne more soditi o
bojnem redu. Nesrečni prefekt, ki je zašel na napačen pot, je v
vsem tem, kar se je godilo, videl le nagajivo vrsto hudobnih ne¬
sreč in nerazložljivo naključje. Če se pri nekterih stvareh ne
ozirate na Boga, ne boste jih mogli razložiti.

Počasno, pa neustavljivo napredovanje dogodkov je zapored
prekucevalo vsa mnenja nejevernikov, in sililo revno človeško mo¬
drost, umikati se in zapustiti zapored vse svoje zaslombe.

Prikazovanja so se vršila. Prostomišljaki so jih od kraja
čisto utajili, in dolžili so deklico, da je le orodje in da uganja
sebično sleparstvo. Ta trditev ni obstala, ker je izpraševanje de¬
kletovo pokazalo, da tu ni sleparije.

Ko so bili nejeverniki pregnani od te prve zaslombe, oprli
so se na halucinacijo in katalepsijo. — „Misli videti, pa ne vidi.
Vse vkup ni nič.“

Pa Božja previdnost je od vseh štirih vetrov zbirala tisoče
in tisoče prič okolo zamaknene deklice; in o svojem času je res¬
ničnost Bernardkinih besedi skazala s tem, da je očitno odprla
studenec pred strmečimi očmi prihitelih množic.

— Saj to ni studenec, govorili so nejeverniki. To je kap¬
nica, kaluža, mlaka: to je vse, kar kdo hoče, le ne studenec.

Pa kolikor bolj so studenec očitno in slovesno tajili, toliko
bolj je naraščal kakor kakšno živo bitje, in bil je skozi obilnejši.
Več kakor sto tisoč litrov-je na dan priteklo izpod čudnega skalovja.

— To je naključje! to je nenavadna okoliščina! jecljali so
osupneni nejeverniki, ki so se vedno umikali.

In glejte, — stvari so šle nepremagljivo po svojem tiru, —
najočitnejša ozdravljenja so pričevala od vseh strani, da ima stu¬
denec čudežni značaj, in so dala nov in določen dokaz za Božjo
resničnost vsemogočne prikazni, ki je le mignila in začel je stu¬
denec življenja izvirati pod roko revnega dekleta.

Najnaprvo so modrijani tajili ozdravljenja kakor so prav od
začetka tajili odkritosrčnost Bernardkino in studenec.

Naglo so ozdravljenja postala tako številna, tako očitna, da
so ti sovražni ljudje morali zopet odnehati in jih priznati.

LurSka Mati Božja. li

162

— E! naj Ibo, gode se ozdravljenja, pa so rudninska: stu¬
denec ima zdravilne moči, vpili so nejeverniki, drže v rokah nekako
sleparsko podobo kemičnega razkroja. Potem so se množila čudo¬
vita ozdravljenja, ki se nikakor niso dala razložiti po takšnem raz¬
kroju ; in tedaj se je vzdignilo na raznih straneh več vestnih in
učenih kemikarjev, ki so očitno trdili, da Massabiellski studenec
sam na sebi  nima nikakeršne rudninske lastnosti, da je to navadna
voda, in daje uradni razkroj g. Latourja de Trie popolnoma lažnjiv,

Kaj je bilo storiti modrijanom in prostomišljakom, ko so bili
tako prepodeni iz vseh zavetij, kamor so se zatekali, ko so bili pre¬
ganjani od popolnoma očitnih dogodkov, ko so bili zdrobljeni od svojih
zaporednih in prisiljenih priznanj, ki jih pa niso mogli preklicati,
ker so bila zapisana v njih lastnih časnikih ? Prostomišljaki in
modrijani bi bili imeli ponižno se vdati resnici. Imeli bi bili po¬
besiti glavo, poklekniti in verovati; imeli bi bili storiti, kar dela
zrelo klasovje, kadar se krasna pšenica počasi zrni. Montaigne,
ki je spisal Essais,  pravi: „Prigodilo se je res učenim ljudem,
kar se godi s klasovjem: povzdiguje se in dviga glavo po koncu
in ošabno, dokler je prazno; kadar pa zori in se napolnjuje ter
obtežuje z zrni, začenja poniževati se in pobešati glavo; tako so
tudi ljudje, ki so vse poskusili in presodili, popustili svojo ošab¬
nost in spoznali svojo revščino. “ *)

Lurški modrijani nemara niso bili dosti pošteni in dosti
učeni, da bi bili sprejeli dobro zrno resnice. Morebiti je bila ošab¬
nost uzrok, da so se trdovratno upirali jasnim dokazom. Nekoliko
se jih je vender le spreobrnilo, drugi pa niso storili, kar delajo
„res učeni ljudje", ampak so še vedno glave nosili „po konci in
ošabno", kakor prazno klasovje.

Brezbožniki se pa niso le tako postavljali, ampak so slednjič
predrzno odvrgli hinavščino in pokazali svoj pravi obraz; kaj dru-
zega tudi niso mogli več storiti zdaj, ko so bili pregnani od zvi¬
jače do zvijače, od sofizma do sofizma, od laži do laži, ter prignani
do neumnih trditev. Hočemo reči, odkraja so poskušali razjasniti
in dokazati stvari, kar ni njih navada, potem so pa hoteli delati
silo, kakor je njih navada.

Baron Massy, ki je popolnoma poznal mišljenje ljudi, je
potem sprevidel s svojimi sila bistrimi očmi, da bi mu čisto pre¬
magani , ponižani in divji prostomišljaki močno pomagali, če bi
se poprijel krivičnih naredeb in bi kar naravnost preganjal ljudi.

‘) Montaigne, Essais,  knjiga II., poglavje XII.

163

Tudi on je bil od svoje strani dosle premagan, če ne v
tistem, pa v podobnem boju, ki ga je začel proti Božji moči. Vse
njegovo prizadevanje je bilo brez uspeha.

Nebeška Kraljica, ki se je prikazovala v pusti skali in ki je
bila oznanjevana od deklice, delala je naprej, premagovala je vse
ovire, vlekla je k sebi množice, ki so jo navdušeno častile, pro¬
sile in se jej zahvaljevale.

Še enkrat, kaj je moral Massy storiti ?

Moral je upreti se čudežem in množicam delati silo.

IX.

Ko so se stvari tako razvijale, postal je prepir zastran pre¬
fektovih konjarnic čedalje hujši, in v prefektu je jeza prikipela vrha.
Pride mesec junij. Bolniki so začeli prihajati v toplice, in v Py-
reneje so prišli topličarji in touristi iz vse Evrope, ki so bili priča
čudežev, ki so se godili v g. Massyjevem departementu. Bilo je
na vso moč potrebno, poprijeti se g. Roulandovih nasvetov ter silo
delati. G-. Fould, denarni minister, se je, grede na svoje posestvo,
ustavil 6. junija v Tarbskem mestu in je dolgo časa govoril z g.
Massyjem. Ljudje so pravili, da sta ugibala zastran Jamskih dogodkov.

Nikakeršna postava ni ljudem branila piti iz studenca, ki je
izviral na mestnem svetu. Prebrisani nasprotniki prazne vere so
tedaj morali najpoprej iznajti kako pretvezo. Samovolja še nima
na Francoskem uradno meščanske pravice, kakor na Ruskem in
na Turškem, ampak se mora skrivati za krinko postavnosti.

V tem oziru je izvrstna, pa prosta misel šinila v glavo pre¬
metenemu prefektu. Ker so Massabiellske skale na svetu, ki je
last Turškega mesta, imel je župan kot oskrbnik pravico, z uz-
rokom ali brez uzroka, prepovedati hojo na mestni svet, kakor
ima posestnik pravico, kadar koli hoče in komur koli hoče, pre¬
povedati, da ne sme hoditi na njegovo zemljo in v njegovo hišo.
Taka, očitno dana prepoved bi storila, da bi vsak romar postal
prelamljevalec postave, in sicer poškodovalec tujega premoženja.

S to jako pripravno naredbo bi se dejanje, ki je bilo samo
na sebi popolnoma nedolžno, spremenilo v hudobno dejanje, ki bi
se dalo kaznjevati po postavi.

Ves naklep barona Massyja se je sukal okolo te misli. Ko
je prefekt iznašel to misel, sklenil je, ostro stopiti na noge.

Drugi dan je Lurški župan dobil povelje, napraviti sledečo
določbo:

11 *

164

Razglas.

„Po ukazih, ki jih je županstvo dobilo od višje gosposke.

„Po postavali od 14,— 22. decembra 1789, od 16.—24. avgusta
1790, od 19.—22. julija 1791, in od 18. julija 1837, glede sose-
skinega oskrbništva;

„ker je za vero dobro,  da se konec naredi milovanja vrednim
prizorom, ki se gode v Massabiellski Jami, pri Lurdu, na levem
Gavskem bregu;

„ker ima po drugi strani župan dolžnost, skrbeti za javno
zdravje svojega kraja;

„ker veliko Lurjanov in tujcev zajema vodo iz Jamskega studenca ;

„ker resni uzroki dado misliti, da ima ta voda rudninske
tvarine,  in ker previdnost svetuje, da se voda ne rabi, dokler
učen razkroj ne pokaže, ktere bolezni bi se dale z njo ozdravljati;
ker sicer postava pravi, da se rudninski studenci ne smejo rabiti,
če poprej ne dovoli vlada,  zato daje župan Lurškega mesta sle¬
dečo določbo :

PEVI ČLEN.

„Prepovedano je zajemati iz imenovanega studenca.

DEUGI ČLEN.

„Tudi je prepovedano, stopiti na soseskin svet, ki se imenuje
Massabiellski breg.

TEETJI ČLEN.

„Pri Jamskem vbodu bo postavljena ograja, da ne bo nihče
mogel blizu.

„Tudi bodo postavljeni koli s sledečim napisom: Prepovedano
je, stopiti na to posestvo.

ČETETI ČLEN.

„Kdor prelomi to določbo, bo kaznjevan po postavi.

PETI ČLEN.

„G. policijski komisar,
žandarmarija,
poljski čuvaji,
mestna gosposka,

imajo dolžnost, izvrševati to naredbo.

„Dano v Lurškem mestu, v županiji, 8. junija 1858.

„A. Lagale, župan.“

„ Videl in potrdil

0. MASSY, prefekt.“

165

X.

Gospod Lacade ni brez obotavljanja podpisal te določbe in
obljubil izvesti takšne naredbe. Ker je bil nekoliko neodločen,
prijatelj zlate srednje poti in ker je rad plaval, kakor pravimo,
med dvema vodama, zbal se je gotovo tako očito sovražnega dela
proti nenavadni moči, ki je nevidljivo plavala nad vsemi dogodki,
kterim je Lurška Jama bila središče. Po drugi strani pa, kakor
to mora vedno biti, je župan rad županoval; in poredneži trdijo,
da se je nekoliko zazdel na svojo čast. Moral je izvrševati silovite
prefektove naredbe ali pa odpovedati se županski časti. Če se tudi
taka volitev ne more imenovati težka, vender je begala Lurškega
župana. G. Lacade je upal vsem ustreči s tem, da je podpis
obljubil le s tem pogojem, če g. prefekt Massy postavi na čelo
določbe in kakor prvi stavek: Po ukazih, ki jih je županstvo dobilo
od višje gosposke.

— Tako, rekel je župan, nisem nič odgovoren ne ljudem,
ne samemu sebi. Jaz nisem tega ukrenil, na nobeno stran ne
vlečem. Ne zapovedujem, le ubogam. Ne dajem tega ukaza, le
prejemljem ga. Nisem dal te naredbe, le izvršujem jo. Za vse je
odgovoren moj neposredni prednjik, prefekt.

Ko bi kak vojak in v redovnem regimentu tako modroval,
bilo bi čisto prav.

Ko se je g. Lacade tako potolažil, je skrbel, da se je izvrševala
prefektova določba. Dal jo je razglasiti med trombnem bučanjem
in na zid nalepiti po vsem mestu. Kavno tačas so vojaki varovali
delavce, ki so pod Jacometovim vodstvom delali tako ograjo okolo
Massabiellskib skal, da je k Jami in k čudežnemu studencu mogel
priti le tisti, ki bi ograjo ulomil ali prelezel. Koli z napisom so
bili postavljeni tam ter tam, na vseh krajih, kjer se je moglo
priti na mestni svet, ki je obdajal češčeno skalovje. Napisi so
pravili, da bo kaznjevan vsak, kdor stopi na ta svet. Mestni po¬
licaji in čuvaji so culi noč in dan, čredili so se vsako uro, in so
vzeli v protokol vsakega, ki je šel memo kolov klečat k Jami.

XI.

V Lurdu je bil mirovni sodnik. Ta človek se je imenoval
Duprat. Črtil je prazno vero tako, kakor Jacomet, Massy, Dutour
in drugi uradniki. Ker je ta sodnik v takih okoliščinah mogel
prestopnike obsoditi le k prav majhni denarni kazni, iztuhtal je

166

zviti posredek, da je denarno kazen res strašansko povikšal za
revne ljudi, ki so od vseh strani prihajali molit pred Jamo in
prosit mater Božjo: eden za zgubljeno zdravje, drugi za ozdrav¬
ljenje preljubljenega otroka, tretji za kako duhovno milost, za kako
tolažbo v veliki žalosti.

G. Duprat je obsodil vsakega takega malopridneža k denarni
kazni petih frankov. Pa po presodku, ki je vreden njegove pre¬
brisanosti, je v eno obsodbo združil vse tiste, ki so prefektovo
določbo prelomili, bodi že skupaj z drugimi, bodi že sami, gredoč
k Jami ravno tistega dne. Obsodil jih je tako, da je moral vsak
•plačati za vse.  Tako, če je sto ali dve sto oseb šlo k Massabiell-
skim skalam, prišla je vsaka v nevarnost, plačati ne le za sebe,
ampak tudi za vse druge, to je, morala bi šteti 500 do 1000 frankov.
Kakor je za poedinega prvotna kazen znašala le pet frankov, vender
se obsojenec ni mogel sklicati na višjo sodnijo, in obsodba se ni¬
kakor ni dala spremeniti. Sodnik Duprat je bil vsemogočen, in
tako je rabil svojo vsemogočnost. *)

xn.

Tako se je gosposka silovito vmešavala v imenitno Božje delo,
ki se je nekoliko mesecev vršilo ob Gavskem obrežju; s tem je po¬
kazala, da ne veruje v nadnaturne reči, da jih ima celč za nemogoče.
In res, ko bi bila le za en sam hip verjela, da se Prikazen more
prikazati, bile bi dane vse drugačne administrativne naredbe: go¬
sposka bi bila preiskovala Božje delo, ne pa ga očitno zatirala.

Bilo je nekaj popolnoma gotovega, in to so bila ozdravljenja.
Ozdravljenja, ki so se godila, bodi že po rudninski in zdravilni
vodi, bodi že po domišljiji bolnikov, ali pa po čudežu, bila so
očitna in uradno priznana od samih nejevernikov, ki so jih le sku¬
šali naturno razložiti, ker jih niso mogli tajiti.

Na stotine in tisoče je bilo verjetnih in čisto zanesljivih prič,
ki so trdile, da so bile ozdravljene po rabi Jamske vode. Ne enega

*)  Oblika njegovih obsodeb je bila taka:

„Mi, mirovni sodnik, smo obsodili in obsojamo zavoljo neprihoda in
kot zadnja sodnija  gospoda D., stanujočega v Auch; gospodično M. C., sta¬
nujočo v Lectoure; gospo B., posestnico v Bordeaux, in maloletnega dečka D. L.,
stanujočega v Bagneres-Adour, itd. itd., vsakega, da pet frankov plača za se,
in zraven tega tudi za vse druge,  po členu 471, štev. 15, kriminalnega zakonika,
po členu 156 določbe od 11. junija 1811 in po členu 1384 Napoleonovega zakonika.“

DDPKAT, mirovni sodnik.

167

ni bilo, kteremu bi bila voda škodovala. Čemu tedaj tisto bra¬
njenje, tiste ograje, tisti oboroženi in grozeči ljudje in tisto pre¬
ganjanje? — Če za ta kraj dajejo takšne naredbe, zakaj jih ne
dajejo za vse kraje? Zakaj ne zagradijo vsakega svetega kraja,
kjer je kak bolan romar ozdravel, vsake cerkve, kjer je kak človek
primolil kakšno milost od Boga?

Vsi so se tako povpraševali.

— Ko bi bila Bernardka, pravili so nekteri, samo našla
rudninski in zdravilni studenec, ne da bi bila kaj omenila o Pri¬
kazni: ktera gosposka bi bila tako barbarska, da bi bolnikom
branila, poiti iz njega? Za Neronove vlade se ne bi bili upali kaj
takega; pod vsemi vladami bi deklici dali kak dar. Pa tukaj bolniki
ne smejo poklekovati in moliti; in uradniki z volnatimi, s srebrnimi
ali zlatimi portami, ki se krivijo in plazijo pred vikšimi, nimajo
radi, da kdo poklekne pred Bogom. Taka je stvar. Molitev črtijo.

— Kaj pa prazna vera? rohneli so prostomišljaki.

— Ali ni Cerkev za to, da čuje in brani vernike proti zmoti? -
Pustite jo, naj dela v svojem področju, in prefektovskega zbora ne
spreminjajte v Cerkven zbor, tudi ne prefekta ali ministra v ne¬
zmotljivega papeža. Kakšna nerodnost se je zgodila? Nikakeršna.
Kaj hudega se je pripetilo, da dajete take naredbe in ljudem
stavljate take ovire ? Nič. Skrivnostni studenec je dajal le dobrote.
Pustite vernike, naj hodijo tje pit, če se jim poljubi. Pustite jim
prostost verovati, moliti in ozdravljati se; prostost obračati se k
Bogu, in od Njega prositi olajšanja pozemeljskih bolečin. Prosto¬
mišljaki, ne branite moliti.

Pa za nejevoljo vernikov se niso zmenili ne protikristijanski
modrijanje, ne pobožni prefekt Višjih-Pvrenej, in vernikom se je
delala sila.

Sovražniki kristijanske vere očitajo, pa prav po krivem, ka¬
toliški Cerkvi, da ne trpi drugovercev. Sami so prav pravi trinogi
in preganjalci.

SEDMA KNJIGA.

1.

uhovščina še vedno ni šla kar nič k Jami in se ni kar nič
mešala v te stvari. Ukazi, ki jih je škof Lavrene dal v tem
oziru, bili so natanko spolnjevani po vsi škofiji,
i Ljudje, ki so bili močno razburjeni od administrativnega

preganjanja, so se v skrbeh obrnili na Cerkveno gosposko, ki je
postavljena od Boga, da vodi in varuje vernike, in pričakovali so,
da se škof pogumno ustavi sili, ki jo je deželska gosposka delela
njih verski prostosti.

Čakali so zastonj. Škof se ni čisto nič oglasil, in je pustil
delati prefekta. Še več. G. Massy je dal natisniti po svojih časnikih,
da dela v soglasju z duhovsko gosposko; in na splošno strmenje
ga škof ni postavil na laž. Ljudje so bili zbegani.

Navdušene množice že od kraja niso mogle prav razumeti
neznanske previdnosti duhovščine. Zdaj pa, ko so se stvari že tako
razvile, ko je bilo že toliko dokazov za resnično prikazovanje ma¬
tere Božje, ko je že izviral studenec, ko se je zgodilo že toliko

ozdravljenj in čudežev, zdaj pa so ljudje imeli za nerazložljivo

zanikarnost, da se škof ni čisto nič ustavljal vladnemu preganjanju.
Spoštovanje, ki so ga imeli ljudje do njegovega značaja ali do
njegove osebe, ni moglo popolnoma potlačiti glasne nejevolje.

Zakaj ne bi škof izrekel svoje misli o Prikazni, ko se dokazi
stekajo od vseh strani ? Zakaj vsaj ne ukaže, kakor koli preiskovati
stvari, da bi vodil vero vseh in jo obvaroval zmot? Ali čudeži,
ki so zbegali deželsko gosposko in ki so navdušili brezštevilne

množice, ali ti čudeži niso vredni, da bi se škof zmenil za-nje?
Ali trdovratno škofovo molčanje ne daje prefektu potuhe? Ce

je Prikazen lažnjiva, ali ni škofova dolžnost, poučiti vernike in
zmoto zatreti precej od začetka? Ce je pa resnična, ali ni njegova
dolžnost, ustavljati se preganjanju vernikov in srčno braniti Božje
delo proti človeški hudobiji? Ko bi bil škof količkaj storil, ko bi

169

tal dal preiskovati, ali ne ki bil prefektu ubranil, stopiti na pot
preganjanja, kamor je naposled zašel? Ali so duhovni in škof gluhi
za toliko molitev in glasov hvaležnosti, ki se slišijo okolo tistega
skalovja, ki je zaslovelo za vselej, ker je Mati križanega Boga
ndnj postavila svojo deviško nogo? Ali je črka umorila duha? Ali
so, kakor farizejski duhovni, o kterih govori evangelij, slepi za
svetli blišč tolikih čudežev? Ali imajo toliko opraviti s cerkvenim
opravništvom, in ali so tako zaverovani v svoja duhovska opravila,
da vsemogočne Božje roke, ki se je prikazala zunaj cerkve, ne za¬
gledajo ali se pa za-njo ne zmenijo? Ali je to prav, da v takšnih
okoliščinah, ko Bog očitno razodevlje svojo moč in ko se sovražniki
vzdigujejo, da v takšnih okoliščinah hodi škof zadnji kakor v procesijah ?

Tako so množice godrnjale, in godrnjanje je raslo. Duhovščino
so obdolževali malomarnosti ali sovražnosti, škofa pa boječnosti
in slabosti.

Ker so se stvari tako razvijale in ker je človeško srce nag¬
nem k slabemu, bilo se je bati, da se ne bi to gibanje in ugibanje
ljudi, ki je imelo popolnoma versk začetek, obrnilo zoper Cerkev.
Množice so imele veliko vere do matere Božje in sv. Trojice, pa
bile so močno nejevoljne in razdražene na duhovščino, ker se toliko
časa ni čisto nič zmenila za Božje čudeže, in nameravale so, na¬
sprotovati Cerkvi, kjer kraljuje Božja moč, in ob enem zapustiti
hišo Božjo, kjer se, pod duhovsko obleko, prepogosto nahajajo člo¬
veške slabosti.

Pa g. škof Lavrenc se vender še ni nič ganil. Kaj je škofa
napotilo, da se je ustavljal glasu ljudi, ki je časih glas Božji?
Ali je bila to nebeška previdnost? Ali je bila to človeška previd¬
nost? Ali je bila to modrost? Ali je bila to slabost?

n.

Verovati ni lahko, če je tudi škof imel toliko jasnih do¬
kazov, vender je še dvomil in se je obotavljal, kaj storiti. Njegova
jako učena vera ni hodila tako naglo, kakor vera priprostih ljudi. Bog
se, da tako rečemo, kakor blisek pokazuje priprostim in nevednim
dušam, kterim človeška učenost ne more razjasniti duha; rad pa
časih naloži daljšo in težavnejšo preiskavo izobraženim in izučenim
ljudem, ki so zmožni, do resnice priti z delom, s preiskovanjem in
s premišljevanjem. Kakor apostolj Tomaž ni hotel verjeti pričevanju
drugih učencev in svetih žen, tako je tudi škof Lavrenc hotel vi¬
deti vse stvari z lastnimi očmi in jih potipati z lastnimi rokami.

170

Škof je loil natančen, bolj se je nagibal na praktično, kakor na idealno,
in ni veliko zaupal pretiranosti ljudi; bil je eden tistih, ki se po
nekakšnem posebnem nagibu ustavljajo strastnim čutilom bližnjega,
in ki radi mislijo, da se ginenost moti in da se navdušenost goljufa.
Kakor so ga tudi ganili nenavadni dogodki, vender se je tako bal,
nadnaturno moč lahkomišljeno pripoznati, da je bil nemara v ne¬
varnosti, tajiti jo ali pa pripoznati jo prekasno, ko ne bi bila Božja
milost v njem krotila in na pravično mero spravila tiste prirojene
nezaupnosti, ki smo jo ravno omenili.

Škof Lavrenc se ni le obotavljal izreči svoje misli, ampak se
je celč obotavljal napraviti uradno preiskovanje. Kot katoliški škof
je vedel ceniti zunanjo častitljivost sv. Cerkve, zato se je nekoliko
bal, da ne bi tej Materi človeškega rodu kratil vzvišene častitljivosti
s tem, če bi prezgodaj zaukazal, slovesno preiskovati vse tiste ne¬
navadne dogodke, ki jih osebno ni dovolj poznal in ki so morebiti
pri vsem tem izvirali iz otročarij male pastarice in iz prazne do¬
mišljije priprostih navdušenih ljudi.

To je res, škof ne bi bil nikoli svetoval naredeb, ki jih je
dala deželska gosposka, in jih je tudi močno obžaloval... Pa ker
so bile že dane, ali ni bilo modro, od njih dobiti dobiček, ki se
je ravno mogel dobiti? Če seje vera in pripovedovanje ljudi opiralo
na zmoto, ali ni bilo modro, namišljeno nadnaturno Prikazen pre¬
pustiti samo sebi, da se čisto sama vojskuje proti sovražnemu
preiskovanju in preganjanju g. Massvja, prostomišljakov in 'učen¬
jakov, ki so se zvezali, da uničijo prazno vero? Torej je bilo treba
čakati, in ne siliti v razpor z deželsko gosposko, ki bi bil nemara
brez uspeha. „ Obžalujem vladne naredbe tako, kakor vi,“ govoril
je škof prijateljsko tistim, ki so ga silili, da bi kaj storil; „pa
policija me ni povprašala za svet; naj dela, kar hoče. Vsak je
odgovoren za svoje početje . . .“ Pristavljal je: „Do zdaj nisem
imel nič opraviti s tem, kar počenja deželska gosposka glede Jame;
in vesel sem, da je tako. Kasneje bo duhovska gosposka videla, -
če je treba kaj storiti.“ *) Kakor je bil škof previden in je le
čakal, tako je dal duhovščini svoje škofije ukaz, v pridigah miriti
ljudi in svoj vpliv rabiti v to, da se podvržejo prefektovemu po¬
velju. Škof je menil, da bi bilo najpametnejše, ogibati se vsake
hudobne nerodnosti, nič več ne delati kake nove ovire, iz spošto¬
vanja do gosposke cel<5 podpirati izvrševanje naredeb, ki so bile
dane v vladnem imenu, in gledati, kaj da pride.

‘) Pismo škofa Lavrenca na Lurškega župnika, pisano 11. junija.

171

Take so bile škofove misli, kar kažejo njegova pisma iz tistega
časa. Taki so bili njegovi pomisleki, ki so ga napotili k takemu
vedenju.

Ko bi bil takrat imel mogočno vero množic, nemara bi bil
drugače sodil. Pa dobro je bilo, da je tako sodil in delal; dobro
je bilo, da še ni veroval. In da je to bilo res dobro, vidi se iz tega:

Če je škofLavrenc mislil v svoji veliki škofovski previdnosti,
da vse te čudne prikazni morebiti slone na zmoti, in se je po tem
tudi ravnal, vedel je Bog v svoji vsevednosti, da se njegovo delo
izvrši, vkljub vsem oviram. Bog je hotel, da to delo prebo časovo
skušnjo ter samo, brez kake pomoči, premaga velike ovire in na¬
sprotovanja. No, ko bi bil Cerkven mož, ko bi bil škof od začetka
veroval, da je bilo res toliko prikazovanj in čudežev, ali bi bil

mogel ustaviti se svoji apostoljski vnetosti in za en sam trenotek

odlašati pogumen boj proti preganjalcem vernikov, proti protiv-
nikom Božjega dela? Ko bi bil veroval, da se je mati Božja

res prikazala v njegovi škofiji, da je zahtevala cerkev v svojo čast

in ozdravljala bolnike, ali bi bil mogel za hip omahovati med
voljo nebeške Kraljice in med mršavim nasprotovanjem kakega
Massyja, kakega Jacometa ali kakega Koulanda? Gotovo ne. Ko
bi bil škof imel tako vero v srcu, gotovo bi se bil, kakor nekdaj
sv. Ambrož v Milanu, postavil pred deželsko gosposko, s škofovsko
palico v roki in z mitro na glavi. Očitno, na čelu vernikov, brez
strahu pred ljudmi, bi bil šel pit iz Božjega studenca, pokleknit
pred blagoslovljeno skalo, ki jo je mati Božja posvetila s svojimi
nogami, in v tistem odljudnem kraju postavit prvi kamen za ve¬
ličastno cerkev brezmadežne Marije.

Ko bi bil škof tako podpiral Božje delo takrat, takoj v za¬
četku, gotovo bi bil škodoval za prihodnjost; zakaj videlo bi se
bilo, kakor da to delo ne izhaja od Boga, ampak od ljudi. Čem
bolj se je škof ogibal vseh teh reči, čem bolj se je upiral veri
ljudi ali jej je pa cel<5 nekoliko nasprotoval, tem bolj je nadnaturno
delo pokazalo svojo moč: zakaj, premagalo je brez kake zunanje
pomoči, samo po sebi, z notranjo resnico, z lastno krepostjo; pre¬
magalo je, če je tudi deželska' gosposka stavljala ovire, če tudi
duhovska gosposka ni nič pomogla.

Božja previdnost je hotela, da se je to zgodilo tako, in da
je prikazen presvete Device v devetnajstem stoletju premagala
skušnje in preganjanja, kakor krščanstvo prvih stoletij. Hotela je,
da se je vesoljna vera začela pri ponižnih in priprostih, tako da
so tu, kakor v nebeškem kraljestvu, zadnji bili prvi, prvi pa zadnji.

172

Bilo je tedaj po Božjih mislih potrebno, da škof kratkomalo ni
bil prvi, ampak zadnji, da je veroval še le potem, ko se ni mogel
več ustavljati važnim pričam in očitim čudežem.

Zato je tudi Bog v svojih skritih naklepih postavil na ško¬
fovski sedež Tarhske škofije izvrstnega in previdnega moža, kte-
rega smo zdaj opisali. Zato tudi ni dal precej od začetka škofu
vere v prikazen ter ga je ohranil v dvomu, kljubu toliko jasnim
dogodkom. Ujemalo se je z njegovo nebeško namero, da je škofu
v takih okoliščinah naklonil toliko zmernosti in previdnosti, da se
je njegova škofovska modrost sprevrgla v dolgo omecevanje in
neznansko počasnost, ktere ljudstvo v splošni razdraženosti ni
moglo takrat razumeti, prihodnjost je pa morala vsem ljudem raz¬
jasniti njene čudovite uspehe in njeno previdnostno korist.

Ljudje so imeli čednost vere, pa njih nepotrpežljiva ognjenost
je hotela duhovščino prisiliti k prenagljenemu posredovanju. Škof
je imel čednost previdnosti, pa njegove oči še niso bile odprte
resnici nadnaturnega dela, ki se je vršilo pred njim in ki se je
vsem čudno videlo. Popolna modrost in pravična mera v vseh
rečeh ste bili, kakor vselej, le v Bogu samem, ki je vodil dogodke,
in ki je v svoji vsemogočnosti porabil navdušenost ljudi in ško¬
fovo omecevanje v to, da je dosegel svoj nespremenljiv naklep.
— Bog je hotel, da se Cerkev v škofovi osebi ni čisto nič vme¬
šavala, in da je na dan stopila še le zadnji hip, da je kot naj¬
višja sodnija razsodila ta velik boj in razglasila resnico.

III.

Ljudstvo pa ni bilo tako hladnokrvno in tako potrpežljivo
kakor škof; velike reči, ki so se mu godile pred očmi, so ga tako
navdušile, in čudežna ozdravljenja, ki so se množila, so ga tako
ganila, da se ni dalo ustaviti po silovitih naredbah, ki jih je go¬
sposka ukrenila.

Najsrčnejši se niso zmenili za sodnije in njih kazni. Brez
strahu so povedali svoje ime čuvajem, ki so prežali pri vhodu na
mestni svet, potem so preskočili ograjo in so šli molit predJamo.
Med čuvaji jih je več verovalo, kakor množica; in ti so tudi vselej
pokleknili pri vhodu na sveti kraj, kadar so prišli in predno so
nastopili stražo, če ti revni ljudje niso hoteli zgubiti kruha, mo¬
rali so opravljati gnjusno opravilo, zato so tudi Mater revnih in
slabih prosili milosti in so vso odgovornost za žalostni posel, ki

173

so ga opravljali, z vrage vali na gosposko, ki jih je k temu silila.
Pa pri vsem tem so natanko spolnjevali svojo nalogo in so vsa¬
kega prestopnika deli na protokol.

Če se je tudi veliko sila vnetih vernikov prostovoljno izpo¬
stavljalo nevarnosti, ko so očitno hodili k Jami častit in prosit
mater Božjo, vender je gosp. Duprat preplašil množico, ker je s
svojim pravoznanstvom povikšal denarno kazen petih frankov na
velikansk znesek, kakor smo razložili. Veliko romarjev, vse revne
ljudi bi bila taka obsodba spravila na beraško palico.

Zato je večina ljudi poskušala uiti ostrim stražam sovražne
gosposke.

časih so se verniki ognili ograjam, kjer so stali čuvaji pred
mestnim svetom, ter so prišli k Jami po stranskih potih. Kterega
izmed sebe so pustili za seboj, ki je stal na straži in jih je z
dogovorjenim znamenjem opozoril na policijin prihod. Tako te¬
žavno so prinašali bolnike k čudežnemu studencu. Ko je gosposka
zvedela za te hudobije, pomnožila je straže in zastavila vse steze.

Potem so nekteri preplavali deroči Gav, da so šli molit predJamo
in pit iz svetega studenca. Noč je podpirala take hudobije, ki so se
množile čedalje bolj, ako tudi so čuvaji natančno opravljali svoj posel.

Veljava duhovščine se je zmanjševala iz uzrokov, ki smo jih
razložili. Kakor so se duhovni tudi trudili, da bi bili ugajali ško¬
fovemu povelju, vender niso mogli pomiriti razburjenih ljudi in
jim dopovedati, da se mora spoštovati tudi samovoljno vladno po¬
četje. — „Spoštovati se mora le to, kar je spoštovanja vredno,"
bilo je puntarsko gaslo, ki je bilo vsem po volji. Osebna veljava
Burskega župnika, ki je bil tako ljubljen in spoštovan, začela je
giniti pri razkačenih ljudeh.

Bilo se je bati, da ne bi bil red prevržen po ravno tistih
naredbah, ki so bile dane, češ, da ga je treba ohraniti. Ljudje,
ki so bili užaljeni v svoji najljubši veri, niso vedeli, ali bi ubogali
ali bi zgrabili. Na eni strani so po vseh hišah podpisali prošnjo
na cesarja, naj bi v imenu vestne prostosti zrušil prefektovski
ukaz; na drugi strani so deskovo ograjo pred Jamo trikrat ali
štirikrat podrli po noči in zmetali v Gav. Jacomet se je zastonj
trudil stakniti vernike, ki so tako malo spoštovali gosposko, da so
uganjali hudobijo, kakeršne došle ni poznal naš zakonik; tista hu¬
dobija se je pa imenovala: ponočna molitev, združena z ulamljanjem
in razmetavanjem ograje.

Veliko jih je hotelo kazni oditi s tem, da so poklekovali
pred samimi koli, še zunaj meje mestnega sveta. To je bil mutast

174

ugovor proti naredbam deželske gosposke, in kakor mutasto skli¬
cevanje na vsemogočnega Boga.

Velikanska množica se je pred koli zbrala tisti dan, ko je
Pavška sodnija ovrgla obsodbo, od Lurške sodnije izrečeno proti
eni tistih treh žen, ki so bile tožene zavoljo nedolžnih besedi glede
Jame, in potrdila oproščenje drugih dveh. Ljudje so se navdušeno
veselili zmage. Nič več se niso mogli zdržati, planili so čez ograjo
v gostih gručah, in se niso nič zmenili za besede in preplašeno
vpitje čuvajev. Policija je bila zbegana od udarca, ki je priletel
od Pavških sodnikov, tudi ni vedela, kaj bi s temi brezštevilnimi
ljudmi, zato se je odmaknila in ni branila množici. Drugi dan
so prišli prefektovi ukazi in opomini, ki so osrčevali policijo in
zapovedali, da se naj ostrejše straži. Pomnožili so čuvaje in jim
grozili z „odstavljanjem“. Ostrost se je podvojila.

Neki ljudje so raznesli zvito, popolnoma lažnjivo govorico,
da bodo prestopniki zapirani; in to so množice hitro verjele. Do¬
ločena kazen ni zadoščevala, zato so poskuševali vernike nekako
preplašiti z jalovimi grožnjami.

Bilo je kakor tako doseženo, da nekoliko dni ljudje niso nič
več očitno hodili čez ograjo.

časih so od daleč prišli mrtvoudni, slepi in drugi revni
bolniki, kterih zdravniki ne morejo ozdravljati, ampak le sam Bog;
hodili so k županu in so ga prosili s sklenenimi rokami, da bi
jim dovolil, poskusiti zadnji pomoček pri čudežnem studencu. Župan
se je trdovratno držal prefektovega ukaza, in izvrševaje dane na-
redbe, je kazal tisto smešno pogumnost, s ktero se sami sebe
goljufajo slabi ljudje. V imenu višje gosposke ni dajal dovoljenja.
Bolnike so devali na protokol. Ta neusmiljenost se ne dš, opravičiti.

Največ jih je potem hodilo na desni Gavski breg, nasproti
Jami. Nektere dni je ondi bilo sila veliko ljudi, kterim pa niso
nič mogli: zakaj svet, kamor so priromali, je bil last zasebnikov,
ki so menili nebeški blagoslov s tem n£-se potegniti, da so ro¬
marjem dovolili, prihajati na tiste travnike, ondi poklekovati in
moliti, gledaje proti Jami in čudežnemu studencu.

Ko so ljudje tako neznansko prihajali, medtem je Bernardka
V trdo zbolela, tako.je bila zdelana od naduhe in gotovo tudi od
mnogih obiskovalcev, ki so jo hoteli videti in slišati.

Škof je močno želel umiriti duhove in odpraviti vse, kar je
razburjalo ljudi, zato je tudi porabil to priliko, da je dal staršem
svetovati, naj bi Bernardko poslali v Cauteretske toplice, ki so
prav blizu Lurda. Tako je bilo moči, deklico odtegniti tistim raz-

175

govorom, tistim vprašanjem, tistim pripovedovanjem o Prikazni,
ki jih je ves svet rad poslušal, in ki so netila navdušenost ljudi.
Bernardkina bolezen je delala skrb Soubirousovim, ki so izprevi-
deli, da večna obiskovanja zdelujejo hčerko, zato so jo izročili teti,
ki je tudi sama šla v Cauteretske toplice in ki je prevzela male
stroške, kteri so sicer prav majhni ob tistem letnem času, ko so
toplice še skoro prazne. Srečni in bogati ljudje prihajajo nekaj
kasneje, in v Cauteretskih toplicah je meseca junija le nekoliko
revnih hribovcev. Bolna Bernardka, ki je želela tihote in miru
ter skušala bolj ko bolj odtegniti se očiti radovednosti, bila je v
toplicah dva ali tri tedne.

IV.

Kolikor bolj se je junij nagibal h koncu, toliko bolj so se
imenitni ljudje bližali Pyrenejskim toplicam. Bernardka se je vrnila
v Lurd k svojim staršem. Od vseh vetrov so v toplice vreli
topličarji, touristi, radovedneži, popotniki, preiskovalci in učenjaki,
ki so prihajali po brezštevilnih evropskih cestah. Po pustih hribih,
ki so bili samotni in odljudni druge letne čase, naselilo se je po¬
časi sila veliko skoro samih imenitnih prebivalcev velikih mest.
Meseca julija so se Pyreneje spreminjale v Pariško, Londonsko,
Rimsko in Berlinsko predmestje. Francozi in tujci se ondi sre¬
čujejo v krčmah, prihajajo v dotiko v topličnih sobanah, sprehajajo se
po stezah, jezdarijo po vseh straneh, ob bregovih gorskih potokov, po
strmih vrhovih ali po cvetočih senčnatih dolinah. Zdelani ministri,
poslušanja ali govorjenja siti poslanci in starejšine, bankjerji, di¬
plomati, kupci, duhovni, uradniki, pisatelji in svetovnjaki prihajajo
utrjevat svoje zdravje, ne le v imenitnih toplicah, ampak tudi,
in nemara še bolj, v tistem zdravem in čistem hribovskem zraku,
ki daje krvi krepkejšo delavnost in duhu neko večjo živahnost in
gibičnost.

V tej tako različni družbi, v tem kozmopolitičnem svetu so bili
ljudje, ki so se bistveno razločevali v raznih nazorih, ki so zastopali
vse vere in vse nejevere, vsa resna in smešna modrijanstva, vse misli
in vse sostave. To je bil svet v malem; to je bila Evropa v po¬
snetku in v skrajšku: Evropa, ki jo je Božja previdnost, po na-
turnem teku stvari in ob izbrani uri, postavila pred nadnaturne
dogodke in čudeže, ki so se godili pred Pyrenejskimi durmi. Bog
je ravnal po svojih večnih sklepih. Kakor se je nekdaj v Betle¬
hemu prej pokazal pastirjem kakor kraljem; tako je v Lurdu

176

izprvega sklical ponižne in neimenitne, hribovce in reveže, in še-le
potem je pozval slavne in bogate ljudi, velikane v premoženju, v
učenosti in v umetnosti, naj bi gledali Njegovo delo.

Iz Cauteretskih , Baregeskih, Luzskih, Saint - Sauveurskik,
Eaux-Bonneskih in Bagneres-de-Bigorreskih toplic so tujci hiteli
v Lurd. Po mestu so se bliskale svetle kočije, v ktere je bilo,
po tamošnji šegi, vpreženo po četvero krepkih konj, ki so imeli
svetlo-pisano opravo z glasnimi kreguljčki.

Večina romarjev in popotnikov se ni zmenila za prepovedi
in ograjo. Nič se niso bali protokolov in hodili so k Jami: eni

iz pobožnosti, drugi iz radovednosti. Bernardka je dobivala ne¬

znansko veliko obiskovalcev. Hoteli so videti in so tudi videli
ozdravljene osebe. Po vseh topličnih sobanah so govorili le o
dogodkih, ki smo jih opisali. Počasi se je naredilo očitno mnenje,
ki ni bilo nič več mnenje tistega zemeljskega kotička, ki ima štiri¬
deset do šestdeset milj in ki se razteza v znožju Pyrenej, od

Bayonne do Toulouse ali Foix, ampak mnenje francoske dežele in
Evrope, ki ste bili takrat v hribih zastopani po obiskovalcih vseh
stanov, vseh nazorov in vseh dežel.

Silovitosti baron Massyjeve so bile nadležne radovednim,
kakor tudi pobožnim ljudem, in vsi so jih močno grajali: ti so
trdili, da so krivične, oni pa, da so neprilične; in vsi so bili teh
misli, da kratkomalo ne bodo mogle ustaviti velikanskega romanja,
ki je sililo k Jami in čudežnemu studencu. Ko se je jasno ska-
zalo, da ni moči ustaviti navala, bili so zoper prefekta cel6 tisti,
ki so, kakor on, črtili nadnaturne stvari, in ki bi bili od kraja
radi ploskali njegovemu početju. Ljudje sploh, zlasti pa prosto-
mišljaki, presojajo vladna dela bolj po vidljivih uspehih, kakor
pa po modrijanskih načelih. Vlada dobi pohvalo najgotovejše, če
zmaga; če pa ne zmaga, ima dvojno nesrečo: očitno je ponižana
po neuspehu, in vsi ljudje jo še zraven grajajo skoro vselej. Gospod
baron Massy je imel to dvojno nesrečo.

Bile so okoliščine, da je policijska vnetost in osebna srčnost
samega Jacometa bila devana na trdo skušnjo. Imenitne osebe
se niso zmenile za ograjo. Velika zadrega. Neki dan je bil
osorno ustavljen tujec lepega in veličastnega obličja, ki je stopal
proti kolu in hotel iti k skalam Massabiellskim.

— Tukaj se ne hodi.

— Boste videli, da se hodi, odgovori živo neznanec, ki stopi
brez strahu na mestni svet in jo krene proti Jami.

— Vaše ime ? Vzamem vas na protokol.

177

— Imenujem se Ludovik Veuillot, odgovori tujec.

Ko je na protokol jemal imenitnega pisatelja, medtem je
neka gospa prestopila mejo nekoliko korakov zadaj, in pokleknila
pred deskovo ograjo, ki je oklepala Jamo. Skoz ograjne špranje
je videla čudežni studenec in molila. Kaj je Boga prosila? Ali
je prosila za sedanjost ali za prihodnjost ? Ali je molila za se
ali za druge, ki so jej bili ljubi in v skrb izročeni ? Ali je ne¬
beškega blagoslova prosila za kako osebo ali za kako družino ?
Ne vemo, in tudi ni treba vedeti.

Straža, ki je izvrševala prefektovske in policijske naredbe,
je zapazila klečečo gospo.

Čuvaj popusti g. Veuillota in steče k ženi, ki je molila.

— Gospa, reče, ni dovoljeno tukaj moliti. Vi ste zasačeni
pri hudobiji sami; imeli se boste zagovarjati pred mirovnim sod¬
nikom, ki sodi kot zadnja sodnija. V imenu postave vas vzamem
v protokol. Vaše ime?

— Rada, odgovori gospa: sem admiralica Bruatova, odgaja-
teljica Njegove Visosti cesarjeviča.

Ta strahovit Jacomet je bil sila občutljiv za stanovsko ime¬
nitnost in je spoštoval mogočne ljudi. Takih ni jemal v protokol.

Večkrat so se ponavljali takšni prizori. Nekteri protokoli
so preplašili prefektove služabnike in bi bili gotovo tudi samega
prefekta. Žalostna prikazen: mogočnim se ni nič zgodilo, ko so
prelamljali prepoved, reveži so bili pa kaznjevani. Bila je dvojna
vaga in dvojna mera.

V.

Vsi so bili teh misli, da ne more vedno tako biti, da je že
enkrat vender treba natanko določiti, kaj je s tistimi nadnaturnimi
dogodki, s tistim resničnim ali lažnjivim prikazovanjem matere
Božje, s tistim izvirkom in s tistimi resničnimi ali izmišljenimi
ozdravljenji. Bilo je potrebno, da Cerkvena gosposka natanko pre¬
išče vse te stvari. Tujci, ki so bili v tistem kraju le za malo
časa, niso videli na lastne oči, kako so se začeli in vršili nenavadni
dogodki, zato si tudi niso mogli pridobiti popolnega prepričanja;
in ko so slišali na vseh straneh razna pripovedovanja, razna mnenja,
začudili so se enoglasno, da duhovska gosposka popolnoma molči
in da se, kakor je bilo videti, za vse to nič ne zmeni. Zabavljali
so čez deželsko gosposko, da se vtika v take stvari, pa tudi čez
duhovsko, da se toliko časa nič ne gane.

Lurška Mati Božja.

12

178

Prostomišljaki so po svoji volji razlagali dolgo škofovo ome-
cevanje in molčanje ter so menili, da je škof njihovih misli.
G. Massyjevi prijatelji so začeli mogočno trditi, da imajo Lurški
dogodki pri škofu Lavreneu toliko veljave, kolikor pri prefektu.
Na škofa so zvračevali vso odgovornost za silovite naredbe, ki so
bile dane. „Škof,“ govorili so, „bi bil lahko z eno besedo naredil
konec prazni veri, samo svojo sodbo naj bi bil izrekel očitno.
Ker on ni nič storil, bila je deželska gosposka prisiljena, poprijeti
se stvari. “

Verniki so videli skazane čudeže ter so bili enako prepričani,
da slovesna sodba potrdi njih vero.

Prav veliko tujcev ni vedelo, kaj imajo misliti o prikaznih in
ozdravljenjih, ter so zahtevali, naj bi jih preiskava rešila njih ne¬
gotovosti. „Čemu je duhovska gosposka,“ govorili so, „če ne za
to, da sodi o takih prepirih in vodi vero tistih, ki ne morejo sami
preiskovati in si napraviti sodbe, ker so v daljnih krajih, in ker
nimajo v rokah listin ali drugih potrebnih reči?“

Takšne pritožbe so vedno prihajale na škofa. Godrnjanju
množic se je pridružil glas ljudi, ktere navadno imenujemo raz¬
svetljene, če tudi mala pozemeljska svetloba pogostoma odmakne
njih očem veliko nebeško luč. Od vseh strani so zahtevali preiskavo.

Nadnaturna ozdravljenja so se vršila brez prestanka. Od
mnogih strani je škof dobival verjetne zapisnike o teh čudežnih
ozdravljenjih, ki so bili podpisani od veliko prič. *)

16. julija, praznik Karmelske matere Božje, je Bernardka
zopet po nekolikd mesecih zaslišala v sebi glas, ki jo je klical, pa
nič več ne k skalam Massabiellskim, ki so bile ograjene in stražene,
ampak na desni Gavski breg, na tiste travnike, kjer se je množica
shajala in molila, da se jej ni bilo treba bati zapisnikov in poli¬
cijskega mučenja. Bilo je ob osmih zvečer. Toliko da je deklica

*) V nekem pismu g. doktorja Dozousa, ki je prav od blizu opazoval
dogodke, nahajamo popis raznih kroničnih bolezni, o kterih trdi, da jih Jamska
voda ozdravlja po nenaturnein potu. Naštete so to bolezni:

„Hudi glavoboli; — oslabljenje oči; — črna slepota; — bolezen v čut-
nicah; — mrtvoud poedinega uda ali celega telesa; — kronični revmatizem;
— delno ali splošno oslabljenje organizma; — slabosti malih otrok. V teh
okoliščinah je Jamska voda ozdravljala tako naglo, da je zategadelj več ljudi
od začetka tajilo resničnost takih ozdravljenj; pa kmalu so bili prisiljeni,
sprejeti jih kot resnične dogodke, kot neovrgljive resnice.

„Nektere kožne bolezni; — beli tok; — kronične bolezni prebavljanjskih
organov, otok jeter in vranice.

„Guša; — oglušelost iz oslabljenja slušne čutnice itd. itd.“

179

pokleknila in začela moliti rožni venec, že se jej prikaže presveta
mati Jezusa Kristusa. Gav, ki je ločil Bernardko od Jame, je
nekako nehal hiti za oči dekletove. Dekle je videlo pred seboj le
blagoslovljeno skalo, ki se mu je zdela tako blizu kakor drugekrati,
in pa brezmadežno Devico, ki se mu je prijazno smehljala, kakor
da potrjuje vso preteklost in razsvetljuje vso prihodnjost. Ne ena
besedica ni prišla iz nebeških ust. Kar nagne Prikazen glavo,
kakor da se hoče posloviti za dalje časa ali celo za vselej. Potem

zgine in se vrne v nebesa. To je bila osemnajsta in — zadnja

prikazen.

V različnem ali nasprotnem smislu so se zgodile čudne
stvari, ki jih je vredno omeniti. Neki otroci in neke ženske so
trdili kake trikrat ali štirikrat, da so imeli prikazni kakor Bernardka.

Ali so bile te prikazni resnične? Ali je hudoba skušala,

vmes se vtakniti, da bi motila Božje delo? Ali so te čudne pri¬

kazni prihajale iz zmešanosti duha, iz preteranosti ali iz porednosti
nekterih hudobnih paglavcev ? ali so se kakšni hudobneži nesramno
skrivali za te ženske, da ob veljavo pripravijo čudovite Jamske
dogodke? Ne vemo.

Množice so s svojimi tisočerimi očmi bistro zapazile najmanjše
stvarce, pa se niso tako bale, kakor mi, povedati svojega mnenja.

Ljudje, ki so postali silno nezaupni, so precej začeli trdovratno
trditi, naj bo že po pravici ali po krivici, da je policija na skrivaj
podšuntala tiste ljudi, ki so baje imeli prikazni. Dvoje ali troje
fantičev je baje imelo prikazen. Ti otroci so vpletali v svoje pripo¬
vedovanje, ki se sicer ni dosti ujemalo, vsakeršne nespameti. Neki
dan so tudi preplezali deskovo ograjo, ki je zapirala Jamo, zajemali
so romarjem vodo, dotikali so se z njih molki blagoslovljene skale,
in za to postrežbo so sprejemali darove. Čudno, Jacomet, ki bi
jih bil tako lahko ustavil, pustil jih je pri miru. Časih se je delal,
kakor da ne vidi teh čudnih prizorov, teh zamaknenj, teh pre-
lomljenj daue prepovedi; časih se je pa delal, kakor da ga zraven ni,
ko se je vse to vršilo. Iz tega čudnega vedenja prav zvitega in
prav prebrisanega komisarja je sklepal vsak, da bi to utegnila biti
ktera tistih temnih zvijač, kakeršne, nemara prepogosto, prisojajo
policijskim in tudi celč vladnim uradnikom. „Ker vidi g. baron
Massy,“ govorili so, „da se očitno mnenje obrača proti njemu, in
ker ga je skušnja prepričala, da dogodkov ni moči ustaviti s silo,
poskuša jih v njih začetku osramotiti s tem, da najema lažnjive
vidce, s kterimi bo potem delal veliko hrupa po časnikih in pri
vladi. Is fecit, cui prodest;  tisti je to storil, komur koristi. 41

12 *

180

Ce se tudi tako sumnjičenje najbrže ni ujemalo z resnico,
vender so ti prizori lahko begali duhove. Lurški gospod župnik
je bil ves nejevoljen zavoljo tega pohujšljivega počenjanja, otroke
vidce je sramotno spodil od nauka, rekši, da bo sam ostro preiskoval
to stvar ter spravil na dan njene prave nasnovače, če se le še
enkrat ponove taki dogodki.

Župnikova grožnja je kmalu in dobro pomagala. Namišljeno
prikazovanje je čisto ponehalo, in nič več se ni o njem govorilo.
Trajalo je le štiri ali pet dni.

Župnik Peyramale je poročil škofu o teh dogodkih. Jacomet
je od svoje strani poslal prefektu pretirano in romansko poročilo,
o kterem bodemo kasneje imeli priliko govoriti.

Ta predrzen poskus sovražnikov, ki so nameravali pokaziti
in ogrditi Božje delo, je pomnožil število nagibov, ki so priganjali
škofa k delu. Vse je kazalo na to, da je prišel čas, poprijeti se
stvari, in da mora Cerkvena gosposka preiskovati in izreči svojo misel.

Takrat so se v tistih krajih nahajali možje, ki so imenitni v
krščanskem svetu, kot: mgr. de Salinis, Auchski nadškof; mgr.
Thibaud, Montpellierski škof; mgr. de Garsignies, Soissonski škof;
g. Ludovik Veuillot, glavni urednik časnika „Univers“;  manj po¬
znane, pa imenitne osebe, g. Kesseguier, nekdanji poslanec; g. Vene,
glavni inženir rudokopstva, generalni nadzornik Pyrenejskih toplic,
in veliko drugih izvrstnih katoličanov. Vsi ti so preiskovali nena¬
vadne dogodke, ki jih pripoveduje naša zgodovina; vsi so videli in
izpraševali Bernardko; vsi so verovali ali se nagibali k veri. Pri¬
povedujejo o nekem prav spoštovanem škofu, da se ni mogel ubra¬
niti ginenosti, ko je poslušal tako živo, tako priprosto in tako
verjetno Bernardkino pripovedovanje. Ko je škof gledal to malo
deklico, na ktero je mati Božja uprla svoje oči, ni se mogel ustaviti
prvemu vzkipu svojega ginenega srca: in on, škof, poklekne pred
veličastvom ponižne kmetiške deklice.

— Moli za me, blagoslovi mene in moje vernike, reče jej
z zamolklim glasom, in je tako zbegan, da se spusti na kolena.

— Vstanite, gospod! Vi imate blagosloviti to deklico, vikne
Lurški župnik, ki je bil zraven, in naglo prime škofa z roko, da
mu pomore vstati.

Če je tudi župnik naglo pomogel, vender ga je Bernardka že
prehitela; in vsa zbegana v svoji ponižnosti nagne glavo pred
škofom, ki jo je blagoslovil s solzami v očeh.

181

VI.

Vsi ti dogodki, kakor tudi pričevanje toliko važnih mož, ki
so bili popolnoma prepričani po svojih lastnih preiskavah, morali
so močno ganiti učenega in bistroumnega Tarbskega škofa. Škof
Lavrenc je spoznal, da je zdaj treba govoriti, in je spregovoril.
Izdal -je 28. julija sledeči pastirski list, ki se je precej razglasil
po vsi škofiji, in ki je napravil sila veliko hrupa: zakaj vsak je
spoznal, da bodo kmalu razjasnjene nenavadne stvari, o kterih so
ljudje govorili in ugibali toliko časa.

TarbsM škof ustanavlja v pastirskem listu komisijo, ktera ima pre¬
iskovati resničnost in naturo dogodkov, ki so se zadnjih šest mesecev vršili
o priliki nekega, resničnega ali izmišljenega, prikazovanja matere Božje v Jami,
ki je na zapadni strani Lurškega mesta.

„BeRTRAND - Severe - LavrENC, po-Božjem usmiljenju in
po milosti apostoljskega svetega sedeža škof Tarbski;

„duhovščini in vernikom naše škofije, pozdrav in blagoslov v
našem gospodu Jezusu Kristusu.

„Od 11. februarja tekočega leta so se vršili v Lurdu sila
važni dogodki, ki so v zvezi z vero, ki delajo hrup po škofiji in
ki so zasloveli v daljne kraje.

„Bernardka Soubirous, mlada deklica iz Lurda, stara štirinajst
let, je baje imela prikazni v Massabiellski Jami, ki je na zapadni
strani rečenega mesta; brezmadežna Devica se jej je neki prika¬
zovala. Studenec je začel baje ondi izvirati. Ozdravelo'je neki
veliko bolnikov, ki so to vodo pili ali se z njo umili; in ta ozdrav¬
ljenja slove baje za čudeže. Množice ljudi so prihajale in prihajajo
še, iz naše škofije, pa tudi iz bližnjih, in kličejo na pomoč brez¬
madežno Devico, da bi bili po tej vodi rešeni raznih bolečin.

„Deželska gosposka je ostrmela.

„Od meseca marca tekočega leta zahtevajo na vseh straneh,
da duhovska gosposka pove svojo misel o nepričakovanem romanju.

„Od začetka smo mislili, da še ni prišel čas, lotiti se teh
stvari s koristjo; da je treba previdno čakati, ne zaupati navdu¬
šenosti prvih dni, pustiti ljudem pomiriti se, dolgo časa premišljevati
in prositi razsvetljenja za jasno in skrbno opazovanje.

„Troja vrsta ljudi zahteva od nas določbe, pa v raznem smislu:

„Prvi so tisti, ki nehte nič preiskovati, ki v Jamskih do¬
godkih in v ozdravljenjih, ki so pripisovana studenčnici, vidijo le
prazno vero, goljufijo in sleparijo. Jasno je, da ne moremo biti

182

njih. misli kar tako in brez natankega preiskovanja;  njih časniki so
od kraja zelo kričali o prazni veri, o slepariji, o nepoštenosti;
trdili so, da Jamski dogodki izvirajo iz umazane dobičkarije, iz pre¬
grešne lakomnosti, in tako so ranili nravno čutilo našega kristi-
janskega ljudstva. Priznavamo, najložje se odpravijo težave, če
se vse taji, če se sumnjičijo nameni; pa to je nepošteno, nespa¬
metno in duhove prej razkači kakor pa pomiri. Govoriti, da se
čudeži ne morejo goditi, to se pravi, trditi zastarelo nespamet,
odpovedati se kristijanski veri in krevsati po potu nejevernega
modrijanstva minolega stoletja. Mi katoličanje ne moremo v tej
okoliščini za svet povpraševati ljudi, ki trdijo, da Bog nima moči,
delati izjem od splošnih postav, po kterih vlada s svetom, ki je
delo njegovih rok. Tudi ne moremo z njimi preiskovati, da hi
spoznali, če je kak dogodek čudež, saj že naprej  trdijo, da se čudež
ne more zgoditi. Ali pa morebiti nečemo, da bi se dotični do¬
godki preiskovali natančno, pošteno, vestno in učeno? To gotovo
ne: ravno narobe, prav močno želimo take preiskave. Hočemo, da
se ti dogodki najnaprvo ostro spričajo, kolikor se da po zdravem
modroslovju; potem, da strokovnjaki in učenjaki v bogoslovju,
mistiki, zdravilstvu, v fiziki, v kemiji, v geologiji, itd. itd. pre¬
iskujejo, če so ti dogodki nadnaturni in Božji, ali ne. Veda naj
spregovori in pove svojo misel. Močno želimo, da se ne opusti
nikakeršen posredek, ki bi nam pomogel najti resnico.

„Nato so druge vrste ljudje, ki ne hvalijo pa tudi ne grajajo
pripovedovanih dogodkov, in ki ne povedo svoje sodbe: ti žele
poznati določbo duhovske gosposke, in jo tudi močno zahtevajo,
da bi potem povedali svojo misel.

»Naposled je tretja, močno številna vrsta ljudi, ki so si že,
če tudi prezgodaj, napravili sodbo o dotičnih dogodkih. Ti ljudje
pričakujejo prav nepotrpežljivo, da škof kot prva sodnija izreče
sodbo o tej važni stvari. Če tudi upajo, da se bo naša sodba
ujemala z njih pobožnimi čutili, vender smo prepričani, — tako
poznamo njih pokorščino do Cerkve, — da sprejmo takoj našo
razsodbo, naj bo že kakeršna koli.

„Da bi se tedaj razjasnila vera in pobožnost toliko tisoč ver¬
nikov, da bi se ustreglo očitni potrebi, da bi se odpravile negoto¬
vosti in pomirili ljudje, zato danes uslišimo silne prošnje, ki dalje
časa prihajajo od vseh strani. Hočemo, da se razjasne dogodki,
ki se prav močno tičejo vernikov, Marijinega češčenja in same
vere. V ta namen smo sklenili ustanoviti v škofiji stanovitno ko¬
misijo, da zbira in skaže dogodke, ki so se zgodili ali ki se bodo

183

morebiti še godili v Lurški Jami ali po Jamski vodi; da nam
popiše in razloži njih značaj, ter nam tako pripravi vse, kar je
neobhodno potreba, da se stvar razsodi.

„V TA NAMEN

smo Boga poklicali na pomoč, določili smo in določujemo sledeče:

„Clen I. Komisija je ustanovljena v Tarbski škofiji, da preiskuje:

„1. če je Jamska voda res ozdravljala bolnike, ki so jo pili
ali se z njo umili, in če se ta ozdravljenja morejo razložiti naturno,
ali če se morajo pripisovati nadnaturnemu uzroku;

„ 2 .  če je deklica Bernardka Soubirousova res imela v Jami
prikazni, kakor trdi, in če se, v tem slučaju, dadč prikazni raz¬
ložiti naturno, ali če imajo nadnaturni in Božji značaj;

„3. če je Prikazen kaj zahtevala, kakšne želje razodela deklici;
če je tej bilo zaukazano, razglasiti jih, komu, in kaj je zahtevala
ali želela?

„4. če je studenec, ki zdaj teče v Jami, bil že pred prika¬
zovanjem, ki ga je baje imela Bernardka Soubirousova.

„člen II. Komisija naj nam predloži le tiste dogodke, kteri
so popolnoma skazani, in naj nam v obširnih poročilih pove svojo
misel o teh dogodkih.

„Člen III. Gospodje dekani naše škofije bodo glavni komisijini
dopisniki; prošeni so, naznanjevati jej:

„1. dogodke, ki so se zgodili v njih dekanijah;

„2. osebe, bi bi mogle pričevati, da so se ti dogodki res
zgodili;

„3. tiste osebe, ktere bi po svoji učenosti mogle pomagati
komisiji;

„4. zdravnike, ki bi bili bolnike zdravili pred njih ozdravljenjem.

„Člen IV. Ko komisija vse poizve, naj začne preiskovati.
Priče naj se zaslišijo pod prisego. Kadar se ima preiskovati na
samem mestu, naj vsaj dva komisijina uda zraven prideta.

„Člen V. Močno priporočamo komisiji, naj večkrat v svojo
sredo pokliče strokovnjake v zdravilstvu, fiziki, kemiji, geologiji itd.,
da od njih zasliši težave, ki bi jih njih vede mogle delati kakor
koli, in da izve njih misel. Komisija ne sme nič zanemariti, kar
bi razjasnjevalo dogodke in pomagalo priti do resnice, naj bo že ta
kakeršna koli.

„ČIen VI. V komisiji so sledeči udje: devetero stolnih ka¬
nonikov, prednjika našega velikega in malega seminišča, prednjik

184

škofijskih misijonarjev, Lurški župnik in profesorji dogmatike, mo¬
rale in fizike na našem seminišču. Profesor kemije na našem
malem seminišču bo tudi pogostoma povprašan za mnenje.

„0len VIL Gr. Nogaro, kanonik in prošt, je imenovan za ko-
misijinega predsednika. Gospoda kanonika Tabaries in Soule sta
imenovana za podpredsednika. Komisija izvoli iz svoje srede taj¬
nika in dva podtajnika.

„Člen VIIL Komisija začne precej svoje delo, in se snide
kolikorkrat se jej bo zdelo potrebno.

„Dano v Tarbskem mestu, v naši škofijski palači, z našim
podpisom, z našim pečatom in s sopodpisom našega tajnika, 28. ju¬
lija L 1858.

„BEKTKAND - S ra , Tarbski škof.“

»FOURCADE, kanonik in tajnik.“

Toliko da je škof izdal ta pastirski list, kar dobo pismo od
gospoda Koulanda, ministra bogočastja. Minister roti škofa, naj
posreduje in ustavi romanje.

Da bi se bolj razumeli izrazi tega pisma, treba je nekoliko
se ozreti nazaj.

VIL

Ni mogoče za gotovo vedeti, če so res policijski ali vladni
uradniki najeli lažnjive vidce, ali če so jib ljudje le po- krivici
opravljali; še manj je pa mogoče kaj skazati z jasnimi pismi, če
je kedaj v takih rečeh kaj dokazov, jih skoraj vselej prizadeti ljudje
spravijo s poti. Da se spozna resnica, ne ostaja drugo, kakor le
splošna podoba dogodkov in enoglasno čutilo takratnih ljudi, čutilo,
ki je gotovo časih prav pravično, pogostoma pa tudi krivično, ker
izvira iz strasti ali iz zmote. Zgodovinar ima naštevati le skazane
in resnične dogodke; pri nepopolnih, mračnih dogodkih ima po¬
vedati svoje dvome, svoje pomisleke, svoje negotovosti; bralcu pa
naj pusti soditi in misliti tisto, kar se mu vidi najverjetnejše.

Naj bo že kteri koli nagib ali ktera koli nepoznana roka, ki
je napotila dva ali tri paglavce, da so se delali vidce, g. Jacomet,
g. Massy in njiju prijatelji so te otročarije zvikšavali in šumeče
obračali na svoj mlin. Prizadevali so se, na to stran obrniti po¬
zornost ljudi, odvrniti jo pa od važnih dogodkov, kakeršni so:
Bernardkina zamaknenja, izviranje studenca, ozdravljanja bolnikov,
ki so pridobila vero ljudi. Kadar je bitka zgubljena na enem
kraju, poskušajo imenitni vojskovodje, s kakim hinavskim obračajem

185

izvabiti sovražnika na tak svet, ki je polen zased in že spodkopan.
To imenujejo „odvračevati pozornost. “

Pa župnik Peyramale je s svojo čujočnostjo in s svojimi
bistrovidnimi grožnjami razgnal naglo lažnjive prikazni in lažnjive
vidce ter tako precej prve dni podrl upanje, ki so ga prostomišljaki
premeteno stavljali na „odvračevanje pozornosti. 1 '

Pametno ljudstvo je ostalo krepko pri resničnih dogodkih ter
se ni dalo ogoljufati. Visoka razumnost g. ministra Roulanda ni
storila tako. Glejte, kako se je zgodilo, da se je ta prebrisan
človek zmbtil:

Gg. Jacomet in Massy, ki sta poskušala zmagovite in ne¬
premagljive čudeže premagati v obupnem boju, hotela sta s temi
otročarijami spodbiti noge Božjemu delu in razprašiti prazno vero;
zato sta poslala ministru bogočastja prav pretirano in prav fan¬
tastično sliko o teh otroških prizorih.

Ne moremo umeti, kaj je goljufalo tolikanj skušenega držav¬
nika, g. Roulanda, da je slepo verjel oficijalnim poročilom. Vera
se ne zgubi, če tudi to trdijo, ampak se le prestavi. Modrijan
Rouland ni verjel v Lurško mater Božjo, ki se je skazala z ozdrav¬
ljenji in čudeži, verjel pa je Massyju in Jacometu. Ta dva go¬
spoda sta mu natrobila, da so v senci Massabiellskih skal opravljali
otroci duhovsko službo; da jih je sodrga venčala z lavorikami in
cvetlicami itd. itd. Naravnost sta mu povedala, da silovite naredbe
nič ne opravijo proti navdušenosti ljudi. Po njiju mislih je telesna
sila premagana, in deželska gosposka je pri kraju s svojo močjo.
Le duhovska gosposka bi mogla še pomagati ter s pogumno roko
zatreti prazno vero ljudi. Bila sta tolikanj zmotena in nevedna v
tem, kaj se pravi čast katoliškega škofa, da sta si domišljevaia,
škof Lavrenc bo kar obsodil dogodke in delal po vladnih mislih,
če le minister nanj pritisne. Tudi sta svetovala ministru, naj se
sam naravnost obrne na škofa, in vse težave bodo odpravljene.

S takim nasvetom sta ministra nagibala na tisto stran, na
ktero je že tako visel. Znano je, da se je g. Rouland rad vtikal
v Cerkvene stvari in da je rad ukazoval škofom.

Če je tudi minister bil nekdaj sam generalni prokurator, vender
se ni nič povprašal, kako je to, da sodnija ne kaznjuje opisanih hu¬
dobij, če so se res zgodile. Tako čudna vladna vnemarnost glede
namišljenih nerodnosti ni vzbudila v njem nič nezaupnosti.

G. Rouland je policijine in prefektove laži sprejel s pripro-
stostjo, ki je več kakor ministerijalna. Ker si je domišljal, da mu
je zdaj vse jasno, da je velik bogoslovec, še nekoliko večji od

186

nadškofa, saj je bil minister bogočastja: razsodil je stvari kar iz
svoje sobe ter je pisal škofu Lavrencu pismo, ki je v vseh točkah
podobno pismu, kterega je od začetka poslal prefektu, in kterega
smo že prej navedli; iz njega diha ravno tista oficijalna pobožnost,
če beremo to pisanje današnje dni, ko je resnica skazana, ne mo¬
remo si kaj, da se ne bi žalostno nasmehnili načinu, kako nižji
uradniki časih grozno debelo nalažejo, nesramno zvodijo in osleparijo
svoje vikše. Res, z nekako zaničljivo otožnostjo gledamo sledeče
pismo, ki je bilo pisano od ravno tistega ministra, kteri je moral,
prej ali kasneje, dati dovoljenje za zidanje velikanske 'cerkve na
skalah Massabiellskih v večni spomin' prikazovanja presvete De¬
vice Marije.

„Vaša milost,“ pisal je g. Rouland, „nova poročila, ki jih
imam o Lurških dogodkih, vidijo se mi taka, da morajo močno
užaliti vse odkritosrčno pobožne ljudi. To blagoslavljanje molkov
po otrocih, ta pobožnost, pri kteri imajo največ opraviti ženske,
ki niso prav na dobrem glasu, to venčanje vidcev, te nenaturne
ceremonije, prav pravo oponašanje Cerkvenih obredov, morajo v tir
spraviti sovražne napade protestanških in kakih drugih časnikov,
če škofovska milost ne stopi vmes, da umiri njih ognjeno napa¬
danje. Ti pohujšljivi prizori škodujejo veri ravno tako v očeh ljudstva,
in imam za svojo dolžnost, milostljivi škof, vnovič vas opomniti,
da natančno pozornost obrnete na te dogodke . . .

„Zdi se mi, da ti nesrečni prizori silijo duhovščino, naj bi
že kaj storila. Sicer se pa v tej stvari sklicujem na vso vašo pre¬
vidnost in krepost, ter vas vprašam, ali ne mislite, da bi bilo dobro,
pohujšljivo počenjanje zavreči očitno  ?

„ Blagovolite itd.

„Minister nauka in bogočastja
„ROULAND.“

VIII.

v

Škof Lavrenc je dobil to pisanje ravno takrat, ko je izdal
pastirski list, ki je že znan bralcu, in postavil komisijo za pre¬
iskovanje nenavadnih dogodkov, ki jih je vzbudila vsemogočna
roka Božja.

Oe se je tudi škof močno začudil in unejevoljil nad lažnjivimi
pripovedkami, ki jih je dobri minister obravnaval resno, kakor
samo resnico, vender je odgovoril zmerno na pismo ministrovo.

187

Ni se hotel prenagliti v svoji sodbi, zato tudi še ni razodel svoje
misli o dogodkih samih, le popravil jih je ondi, kjer so bili tako
nesramno popačeni. Eazložil mu je prav jasno in odkritosrčno,
kako seje  vedel in kakšno vedenje je zaukazal duhovščini; in zdaj
ga je kipeče valovje dogodkov slednjič prisililo, posredovati in po¬
staviti preiskovalno komisijo. — Minister, ki stvari ni nič poznal
in tudi ne preiskoval, je škofa rotil: „ Obsodite,“ ta mu je odgo¬
varjal; „Preiskujem.“

„G. minister,“ pisal je škof, „močno sem se čudil, ko sem
bral vaše pismo. Tudi jaz vem za to, kar se godi v Lurdu, in
kot škof imam veliko dolžnost, zavreči vse, kar bi moglo razžaliti
vero in vernike. Lahko vam zagotovim, da se prizori, ki mi jih
pripovedujete, niso zgodili tako, kakor so vam bili popisani; in če
so se primerili kaki milovanja vredni dogodki, zginili so naglo, da
ni več sledu za njimi.

„Dogodki, na ktere vaša vzvišenost cika, so se godili že potem,
ko je bila Jama zagrajena, in sicer prvi teden meseca julija. —
Dva ali trije Lurški fantiči so se delali, kakor da bi bili imeli
prikazni, in so počenjali nerodnosti po cestah. Jama je bila ogra¬
jena, kakor sem rekel, pa vedeli so vanjo priti, ponujali so se ro¬
marjem, ki so bili zadrževani od ograje, da se z njih molki do¬
taknejo notranjega dela Jame, in sprejemali so darove za to po-
strežljivost. Eden teh fantičev, ki se je vedel čudno, časih tudi
nespodobno, bil je v Lurški cerkvi pevec na koru. Gospod župnik
ga jo krepko zavrnil, spodil od nauka in odstavil od cerkvenega
opravila. Grožnja je pomagala. Nerodnost je hitro ponehala. Ljud¬
stvo je v tem videlo samo otročjo razposajenost. *) To so dogodki,
ktere so preveč vnete  osebe popačile v svojih poročilih in razložile
kot kake prizore, ki nimajo ne konca ne kraja.

„Gospod minister, veselilo bi me, če bi glede dogodkov, ki
se vrše v Lurdu, povprašali častitljive osebe, ktere so se ustavile
v tem mestu, da bi kraje videle na lastne oči, slišale prebivalce
in deklico, ki je baje imela prikazen; vprašajte, postavim: Mont-
pellierskega in Soissonskega škofa, Auchskega nadškofa, g. Vene,
nadzornika toplic, g. admiralico Bruatovo, g. Ludovika Veuillot, itd, itd.

*) Vsak razume, zakaj škof ni hotel v misel vzeti, kako ljudje govore
povsod v Lurškem mestu, v Cauterets, v Bareges, v Tarbes, da so sami urad¬
niki podkupili lažnjive vidce. Bes, težko je bilo za prelata reči ministru:
„Te namišljene pohujšljive nerodnosti, zavoljo kterih se pritožujete in ktere
pretiravate čez mero in z lažmi prepletate, delate vi sami po svojih uradnikih,
ki so jih baje skrivaj nasnovali, če se sme verjeti enoglasni govorici ljudi/

188

„G. minister, duhovščina ni dosle rok popolnoma navskriž
držala glede Jamskih dogodkov. Mestna duhovščina je bila čudovito
previdna: nič ni šla k Jami, da ne bi pospeševala romanja; na¬
sproti je pa podpirala naredbe, ki so bile dane od gosposke.
Vender vam je bila popisana kot taka, ki podpira prazno vero.
Ne dolžim prvega uradnika v departementu, ki je vedno imel po¬
štene namene; pa v tej stvari je le preveč verjel svojim nižjim
uradnikom . . .

„ Brali ste pismo, s kterim sem 11. aprila t. 1. odgovoril
prefektu ter mu ponudil pošteno pomoč, da se ta stvar srečno dožene.
Pa brez preiskovanja in brez pravega uzroka nisem mogel, kakor
je on hotel, s prižnice grajati ljudi, ki so hodili molit k Jami;
tudi jim nisem mogel tega prepovedovati, zlasti, ker se ni zgodila
nikakeršna nerodnost, če je bilo tudi nektere dni na tisoče romarjev.
Ne le to, da Cerkev vselej razloži nagibe, zakaj kakšno reč pre¬
poveduje, in da mi stvari niso bile dosti znane, bil sem tudi pre¬
pričan, da moja beseda ne bi nič zalegla pri taki razburjenosti.

„Ko je bil g. prefekt 4. maja v Lurdu zavoljo novačenja, dal
je po policijskem komisarju Lurškega mesta pograbiti svete podobe,
ki so bile v Jami, in je kantonskim županom rekel, da je to naredbo
dal v soglasji s škofom, in ta laž se je nekoliko dni kasneje po¬
novila v prefekturnem časniku. Da je bila Jama oropana, zvedel
sem iz časnikov in od Lurškega župnika. Zadnjemu sem pisal
naglo, naj bi se ne ustavljali prefektovemu povelju; takrat nisem
obžaloval in tudi zdaj ne obžalujem, da so mojo osebo vtaknili v
naredbo, ki mi je bila neznana. Če sem tudi dobil veliko pisem,
naj bi oporekal, vender nisem tega storil: nisem hotel množiti težav.

„Ko so bile svete reči vzete iz Jame, bilo je upati, da se
obiskovanje polagoma zmanjša, in da preneha romanje, ki se je
začelo tako nepričakovano. Pa to se ni zgodilo. Ljudstvo je za¬
trjevalo, po krivici ali po pravici, da Jamska voda čudovito ozdravlja;
ljudje so še bolj vreli: iz bližnjih departementov so tje prihajali
v množicah.

„Lurški g. župan je 8. junija prepovedal hoditi k Jami, da
bi obvaroval veljavo vere in očitno zdravje. Če je tudi bila vera
naprej stavljena, in če tudi Cerkev ni bila povprašana za svet, vender
ni škof nič oporekal: molčal je iz uzrokov, ki smo jih prej razložili.

„Gr. minister, iz teh podrobnosti vidite, daje  duhovščina tudi
nekaj storila v tej reči. Po mojem je ravnala le previdno. Kolikor
sem mogel,' podpiral sem naredbe, ki so bile dane od deželske
gosposke; če je pa časih kaj izpodletelo, ni škof kriv.

189

„Pritiskali so na me od vseh strani; zdaj stopim na dan;
zdaj je prišel čas, da se s koristjo poprimem teh stvari. Izbral
sem komisijo, naj preiskuje in zbira reči, ki so potrebne, da rešim
vprašanje, kolikor se tiče mene, vprašanje, ki razburjuje okolico
in zanima vso francosko deželo, kakor vidim iz poročil, ki jih do¬
bivam. Upam, da verniki vdano sprejmo mojo razsodbo, ker vedo,
da nič ne opustim, kar bi me privedlo do resnice. Ta komisija
posluje že nekoliko dni; sklenil sem, svojo naredbo razglasiti po
časnikih, ker upam, da pripomore pomiriti duhove, dokler se
razsodba ne naznani. Cez nekoliko dni bodem imel čast, vaši izvi-
šenosti poslati iztis svoje naredbe.

„Bivam, i. t. d. Tarbski škof.“

Tako je škof Lavrenc pisal g. Roulandu. Pismo je bilo jasno
in določno; nič se ni dalo odgovoriti. Minister bogočastja ni nič
odpisal. Omolknil je : to je bilo modro. Nemara bi bilo še modrejše,
ko ne bi bil spregovoril.

IX.

Ravno takrat, ko je škof Lavrenc v imenu vere zaukazal
preiskovati nenavadne dogodke, ktereje deželska gosposka obsodila,
preganjala in hotela zadušiti že naprej,  ne da bi jih preiskala, ravno
tisti dan, ko je prelat odpisal ministru bogočastja, je izvrstni pro¬
fesor kemije na Toulouski univerzi, g. Pilhol, oddal učenostno sodbo
o vodi Lurške Jame.

Testno in sila dovršeno delo velikega kemikarja je popolnoma
ovrglo vladni razkroj gosp. Latourja de Trie, tistega prefekturnega
učenjaka, s kterim je g. baron Massy delal toliko hrupa.

„Jaz podpisani," rekel je g. Pilhol, Jaz podpisani, profesor
kemije na Toulouski univerzi, profesor zdravilstva in struposlovja
v zdravniški šoli Toulouski, vitez častne legije, spričujem, da sem
razkrojil vodo nekega studenca, ki izvira blizu Lurda . . .

„Ta razkroj kaže, da se more voda Lurške Jame po svoji
sestavi šteti med pitne vode, kakeršne so veejidel po hribih, ki so
bogati na apnu . . .

„ Nenavadna ozdravljenja, ki so se baje zgodila po rabi te
vode, se ne morejo, vsaj ne pri dandanašnjem stanju vede, razložiti
po naturi soli, ki jih je razkroj v njej našel.  *)

*) Pismo, v kterem je g. Pilhol poslal razkroj Lurškemu županu, dnd
7. avgusta.

190

„Ta voda nima v sebi ne ene tvarine, hi bi jej dajala kako
posebno zdravilno moč. Pije se lahko brez škode.  *)

„Toulouse, 7. avgusta 1858.

„FiLHOL.“

Tako je razkroj slavnega kemikarja podrl vse lažnjivo uče-
nostno poslopje, na ktero so prostomišljaki, učenjaki in prefekt s
težavo postavili svoj nauk o nenavadnih ozdravljenjih. Po resnični
vedi ni bila Jamska voda rudninska; po resnični vedi ni imela
nikakeršne zdravilne moči. In vender je ozdravljala. Tisti, ki so
predrzno razbobnjavali lažnjivo govorico o zdravilni moči, bili so
osramoteni; ozdravljenj pa tudi niso mogli več tajiti, ko sojih
že očitno priznali. Laž in zmota se je ujela v svoje lastne zadrge.

*) Jedro Filholovega razkroja se glasi tako:

„Ta voda je čista, nima ne barve, ne duha, ne posebnega okusa. Njena
gostota je za spoznanje večja od gostote destilovane vode.'

Kilogram vode.

Žveplenokisla pepelika in žveplenokisli

natron.nekoliko.

Jod ..nekoliko.

Vfeupna vsota . .

134

OSMA KNJIGA.

L

jo  je škof oddal svoj pastirski list, g. Filhol pa svoj razkroj,
j'niso gospodje baron Massv, g.  Rouland in g.  Jacomet nič
več imeli nikakeršne pretveze, da bi še ljudem zapirali pot
do Jame z ograjo, s čuvaji in s kaznijo.

Prepovedali so hoditi na mestni svet, češ, daje dobro za vero,
konec narediti obžalovanja vrednim prizorom, ki se gode pri Massa-
biellski Jami ... Ta pretveza je bila zdaj gosposki odvzeta, ko
je škof prevzel preiskovanje vsega tistega, kar je „dobro za vero."

Prepovedali so piti iz studenca, ki je začel izvirati pod rokami
zamaknene Bernardke, češ, da je županova dolžnost skrbeti za očitno
zdravje; da so resni nagibi za misel, da ima ta voda v sebi ru¬
dninske tvarine; in da previdnost svetuje, rabiti jo še le potem,
ko učenostni razkroj razloži, ktere bolezni bi se dale z njo ozdravljati...
Ko je g. Filhol dokazal, da voda nima nikakeršne rudninske tvarine,
in da se tedaj more piti brez nevarnosti, je v imenu vede in zdra¬
vilstva uničil tisto hinavsko skrb za „očitno zdravje. ££

Ko bi bila deželska gosposka s temi razlogi mislila pošteno,
ne pa hinavsko; ko bi bila res delala „na korist vere in očitnega
zdravja," ne pa pod zastavo hudobnih strasti in nestrpnosti, morala
bi bila zdaj odpraviti vse prepovedi, vse ograje: morala bi bila
zdaj pustiti ljudem piti iz tistega studenca, o kterern je veda raz¬
glasila, da čisto nič ne škoduje; morala bi jim bila zdaj pripoznati
njih pravico, poklekovati pri znožju tistih skrivnostnih skal, kjer
je za naprej Cerkev skrbela.

Um in vest sta to zahtevala, kar se pa vender le ni zgodilo;
branil je napuh. Napuh je vladal od nižjih do višjih uradnikov,
od Jacometa do Roulanda, vodil je barona Massyja in vso mo-
drijansko stranko. Težko se jim je videlo odnehati in odložiti orožje.
Napuh se nikoli ne vda. Rajše zabrede v neumnost, kakor da bi

192

se uklonil umu. Divje, nepremišljeno in neumno se postavlja proti
jasnim dokazom. Govori, kakor svetopisemski hudobni duh: Non
serviam,  ne bom služil. Ustavlja se, upira se, brani se tako dolgo,
dokler moč ne privrši hipoma nadenj in ga šiloma ne uniči.

n.

Vladnim in polovladnim protivnikom prazne vere je ostalo
zadnje orožje, da ga poskusijo v obupnem boju. Če je bila bitka,
kakor je kazno, popolnoma zgubljena v Pyrenejah, bilo je morebiti
še mogoče zmagati v Parizu in se javnega mnenja polastiti po
Francoskem in po Evropi, predno se touristi in topličarji razidejo
domov in povsod razglase svojih nepovoljnih vtisov in svojih ostrih
sodeb. Poskusili so. Nejeverni časniki iz Pariza, iz dežele in iz
tujih krajev so napravili strašansko vojsko proti Lurškim dogodkom
in proti škofovemu pastirskemu listu.

Ko so glavarji prostomišljakov vojskovali določno bitko na
tem obširnem prostoru, je prefekt Višjih-Pyrenej zaukazal, da naj
izvršujejo njegovo povelje, naj že pride kar koli hoče, da ne smejo
ne za las odnehati, da se nikakor ne smejo vdati sovražnikom.
Poznali so baron Massyjevo neustrašenost, in vedeli so, da njegove
nepremagljive trme ne morejo premagati ne dokazi, ne um, ne nravni
oziri, ne najočitnejši čudeži. Dobro se je držal na svojem' spod¬
kopanem prostoru. Neumnost je dobila dobrega brambovca.

Journal des Debats, Siecle, Presse, Independance belge  in več
tujih listov je ob enem zgrabilo in silno napadalo. Najmanjši
lističi najmanjših krajev so si šteli za čast, da so se udeleževali
boja proti čudežem. Med temi vojaki nahajamo najmanjši Amster¬
damski listič, Amsterdaamsche Courant.

Eni, kot g. Gueroult v Presse,  ali gg. Benard in Jourdan v
Siecle,  so čudeže napadali v principu, rekši, da so le-ti doslužili,
da nimajo nič več veljave, in da bi bilo za prostomišljake sramota,
če bi preiskovali reči, ktere je luč modrijanstva že naprej  zavrgla.
G. Gueroult je pisal: „Vera v čudeže gine. Bog se ne spreminja;
nazor pa, ki si ga ljudje delajo o njem, se spreminja od časa do
časa, po stopinji nravnosti in omike človeštva. Nevedni ljudje,
ki nič ne vedo za važno soglasje svetovnih postav, vidijo povsod
čudeže. Vedno se jim Bog prikazuje, govori z njimi in jim pošilja
angelje. Čem bolj se ljudje izobražujejo in učijo, čem bolj opa¬
zovalne vede izpodrivajo domišljijo, tem bolj ginejo vse te pravlice.

193

Človek ni nič manj pobožen, ampak še bolj: le drugač. Nič več
ne gleda iz oči v oči bogov ali božic, angeljev ali hudobnih duhov.
Skuša najti Božjo voljo, ki je zapisana v svetovnih postavah. Čudeži,
ki so svoje dni utrjevali vero in pomagali širiti imenitne resnice,
postali so dan danas prazno strašilo za resne učenjake. 1 ' *) G. Gueroult
je rekel, če bi mu naznanili, da se je najočitnejši čudež zgodil
ravno to uro in poleg njega, „vender se ne ■bi še ozrl, da bi ga
pogledal." Pristavil je: „Take pravlice morejo za hip dobiti vero
pri praznoverni sodrgi nevednih krdel; pri učenih ljudeh pa, pri
tistih, kterih misli sčasoma sprejme ves svet, obujajo le nezaupen
gnjus in zaničljiv nasmeh."**)

Drugi časniki so se močno prizadevali sprevreči dogodke.
Siecle  je napadal čudeže v principu, in ob enem je, kot napredni
časnik, premleval zastarele trditve o halucinaciji in o mlaki, dasi tudi
so bile stvari čisto jasne in je studenec dajal na dan čez sto tisoč
litrov vode. G. Benard je pisal učenostno: „Ne moremo umeti,
kako je moči delati čudež iz resnične ali lažnjive halucinacije štir-
najstletne deklice in iz mlake  v Jami."***)

Kar se tiče čudežnih ozdravljenj, pomagali so si z eno samo
besedo: „Tudi hidropati trdijo, da s čisto vodo ozdravljajo izvrstno,
pa še niso dosle trobili, da delajo čudeže, “f)

Pa najlepši dokaz za poštenost prostomišljakov ali za bistro
preiskovanje v tej reči nahajamo v tistem hollanškem časniku, ki
smo ga prej imenovali, in iz kterega so francoski časniki zajeli
važno pripovedko. Glejte, kako je ta prijatelj svetlobe razsvetljeval
svet in pripovedoval dogodke:

„Imelo se je napraviti nekaj posebnega, da bi se vzbudila in
poživila navdušenost vernikov za češčenje matere Božje. Škofje so
v tem oziru ugibali, kako in kaj, in iz tega ugibanja so se izlegli
razvpiti Lurški čudeži. Znano je, da je Tarbski škof izbral ko¬
misijo za preiskovanje dogodkov. Že dalje časa pred prvo sejo so
bile napravljene tako imenovane razsodbe preiskovalne komisije,
ki je sestavljena iz duhovnikov in iz ljudi, ki so podkupljeni od
duhovščine. Namišljena pastarica Bernardka ni nedolžna kmetica,
ampak mlada, možno izobražena in silo zvita meščanka, ki je več
mesecev preživela v nunskem samostanu, kjer so jo izurili za sleparijo,
ki jo je imela uganjati. Ondi, pričo oseb, je poskušala igro, še

*) Presse,  31. avgusta 1858.

**) Presse,  31. avgusta 1858.

***) Sibcle,  30. avgusta 1858.
f) Sičcle,  30. avgusta 1858.

Lurška Mati Božja.

13

194

predno jo je očitno igrala.  Kakor se vidi, pri tej komediji je kilo
vse, še celd vaje. Če bode kedaj v Parizu primanjkovalo drama¬
turgov, bodo se lahko dobile med višjo duhovščino osebe, ki izvrstno
odpomorejo pomanjkanju. Sicer so pa liberalni časniki vse to po¬
polnoma osmešili, in mogoče je, da duhovščina na svojo lastno
korist izpozna, kako je previdnost potrebna.“*) Poročila, ki sojih
časniki dajali, bila so tako natančna, kakor tista pisma, kterim je
minister Kouland priprosto verjel. Yidi se, da je bilo občinstvo
ravno tako nesramno osleparjeno, kakor minister. Tako se prav
velikokrat dela očitno mnenje tistih, ktere je g. Gueroult imenoval
v svojem članku „razsvetljene ljudi gotovo zato, ker časniki na
nje razlivajo potoke svetlobe.

Pa niso napadali le dogodkov in čudežev, ampak tudi pastirski
list Tarbskega škofa. Modrijanstvo se je, v imenu nezmotljivosti
svojih naukov, upiralo preiskovanju, učenostni razpravi in skušnji.
„Kadar kak preslepljenec pošlje učenostni akademiji razpravo o
perpetuum mobile ali o okrogovi četverooglatosti, prestopi akademija
na dnevni red, ker neče časa zgubljati s preiskovanjem takih bedarij.
Neumno je preiskovati, kadar se plete za čudež: modrijanstvo preide
na dnevni red v imenu uma. Preiskovati čudeže, to bi se reklo,
pripustiti, da so mogoči, in s tem zatajiti svoje lastne nazore.
V takih stvareh nimajo dokazi in priče nič veljave. Nemogočih
stvari ne preiskujemo, le z ramami poinajamo, in vse je povedano. 11
Takšna je bila naloga, o kteri so nejeverni časniki pisali v tiso¬
čerih spremenih ognjene in razkačene članke. Zastonj so trdo¬
vratno tajili ali kazili dogodke; bali so se preiskave. Krivi nauki
ostajajo radi v ubežnih valovih in v nedoločnih meglah golega
modrovanja. Boje se popolne svetlobe po nekakem nagonu samo¬
svojega ohranjenja, ter se ne upajo, z varno nogo stopiti k pre-
iskavanju. Slutijo, da bi bili premagani.

Hinavski liberalizem časnika Journal des Debats  je v tem
obupnem boju proti čudežem in proti pravici uma pokazal svojo
pravo podobo ter skoro brez sramežljivosti razkril svojo divjo ne¬
strpnost, ki se je skrivala pod bliščeče fraze lažnjivega modrijanstva.
Kakor se vidi iz g. Prevost-Paradolovega članka, bal se je Journal
de Debats  že naprej imenitnih nasledkov, ktere bi moglo imeti
komisijino poročilo in škofova razsodba, zato je tudi državo klical
na pomaganje in rotil 'vlado, da bi vse ustavila. Ta časnik je pri¬
nesel sledeči članek: „0e se Bog očitno skazuje na korist ka-

') Amsterdacmsche Courant,  9. septembra 1858.

195

toliške vere, potem je jasno dokazano, da je ta vera prava vera,
ki ima prednjost pred vsemi drugimi verami ter tudi neovrgljivo
pravico, voditi duše. Ta dogodek more spreobrniti veliko drugo¬
vercev in nejevercev; ob kratkem: katoliška vera bi tako prido¬
bivala privržence. “ Potem je pisec tudi poudarjal politične nasledke,
ki bi izvirali iz razsodbe preiskovalne komisije. „Če ta razsodba
skaže čudeže, potem bode v tistem delu francoske dežele dubovska
oblast premagovala deželsko. Duhovni katoliške vere, ktera je
potrjena s takimi čudeži, so vsi drugačni ljudje, kakor so bili tisti,
ktere je konkordat pred očmi imel in uredil. Imajo vse drugačno
moč do ljudi, in če nastane kak razpor, imajo vso drugačno veljavo,
kakor državni svet in prefekt . .

„Dovolj smo razložili," nadaljeval je pisec v Debats,  „dovolj
smo razložili imenitne nasledke, ki jih v raznem oziru more imeti
razsodba preiskovalne komisije. Tukaj je resnica, ktere se moramo
spomniti, in ktero je g. Morny krepko priporočal generalnemu zboru
Puv-de-Domeskemu: to je, da se na Francoskem postavno ne more
nič važnega narediti, če prej ne dovoli gosposka. Če se ne more,
kakor je prav dobro povedal g. Morny, premakniti kamen ali iz¬
kopati vodnjak brez vladnega privoljenja, potem se smejo še manj
brez njenega dovoljenja spričati čudeži in zidati romarska cerkev.
Kdor ima opraviti s cerkvenimi rečmi, in zlasti z zidanjem cerkev
ali šol v drugoverskih soseskah, ve prav dobro, da gosposka nima
samo enega posredka, ampak deset, tudi ne samo enega postavnega
članka, ampak dvajset ali trideset, ki jej dajejo vsemogočnost v
teh rečeh. Da se komisija Tarbske škofije ne snide, ali pa da se
razžene, zgodi se lahko na tisoč načinov po konkordatu, po ka¬
zenskem zakoniku, po postavi od leta 1824, po dekretu od februarja
1852, po centralni gosposki, po mestni gosposki, po vseh mogočih
gosposkah. Še več, če bi bila razsodba tudi že izrečena od komisije,
vender bi še bila uničena, če gosposka po postavi prepove, zidati
kapelico ali rabiti čudežno vodo. Kavno ta gosposka lahko prepove
in razpodi vsako shajanje in kaznjuje začetnike takih shodov," itd.
Ko je prebrisani pisec tako opozoril cesarsko gosposko in zavpil
svoj caveant consules,  čujte, čujte! je na videz zopet ogrnil plašč
liberalizma. — Hinavsko je pristavil: „Kaj nameravamo s tem, da
gosposki pripoznavamo pravico, braniti in ovirati ? Ali to, da bi
jo spodbodli, naj bi se je poslužila? Bog varuj!"*) Tako se je
skozi skrivna vrata vrnil med prijatelje svobode.

*) Journal de Debats,  3. septembra L 1858, članek g. Prevost-Paradolov.

13 *

196

Kakor so Pariški časniki bavskali, tako so 7,a njimi bevskali
lističi po departementib. Vse povsod se je vojskovalo. Podstotniki,
koproli in prostaki so pobirali stopinje za glavarji prostomišljakov.
Od prefekta navdihovana Tarbska Žre Imperiah  je svojo puško
nabijala z dokazi, ki so dohajali iz Pariza, in vsak drugi dan prav
od blizu streljala na čudeže. Še celč majhni Lavedan  je našel trohico
smodnika, — ki je bil, to je res, sila zmočen od Jamske vode,
— in Jacomet mu je baje- pomagal, na čudeže nameriti tedensko
pištolo, ki je vsakih sedem dni zastonj počila.

Univers, Union,  večina katoliških časnikov je krepko odbijala
splošni naskok. Učene glave so se poganjale za resnico. Katoliški
časniki so zavračevali lažnjiva poročila in raztepavali bora zvijače
modrijanske divjosti.

G. Ludovik Veuillot je pisal : „Nerazložene dogodke, Merim
vera ali lahkovernost pripisuje nadnaturni značaj, je deželska go¬
sposka zavrgla kar brez preiskovanja. pa tudi brez uspeha. Du-
hovska gosposka se je stvari poprijela: to je njena pravica in njena
dolžnost. Ta pa preiskuje, predno hoče izreči svoje mnenje. Po¬
stavila je komisijo, nekako preiskovalno sodnijo, da dogodke poišče
in preiskuje ter določi njih značaj. Če so resnični, in če imajo
nadnaturni značaj, pove komisija. Če so lažnjivi, ali če nimajo
nadnaturnega značaja, bode tudi povedala. Kaj hočejo več naši
protivniki? Ali hote, naj bi škof roke držal navskriž ter bi prišel
v nevarnost, da bi zavrgel milost, ki jo je Bog blagovolil, dati
njegovi škofiji, ali pa da bi, v drugem slučaji, pustil prazni veri
ukoreniniti se?

„Škofu se je moralo zdeti čudno, da je vse ljudstvo verjelo
na besedo nevedne in revne deklice; moral se je vprašati, kako je
to, da so ozdravljali bolniki, ki so tisto vodo pili ali se z njo
umili ....  In če se niso-ozdravljali, treba je vedeti, zakaj je
ljudstvo verovalo v ozdravljenja. No, vzemimo, da je voda res na-
turna voda, kakor trdijo kemikarji, in da vender le ozdravlja, kakor
še vedno trdi veliko ozdravljenih ljudi in nekoliko zdravnikov,
lahko v tem spoznamo naduaturne dogodke in čudeže, naj jih že
Siecle  kakor koli razlaga. 1 '

Junaški polemikar se je ob enem postavil vsem protivnikom.
Svojemu peresu je pustil samo teči, in ugnal je tiste učenjake,
ki so v svojih predsodkih neumno tajili čudeže in zametavali celo
preiskovanje očitih dogodkov, htere je množica vidila na lastne
oči in kleče slavila. „Če bi povedali g. Gueroultu, da se je zgodil
v Kristusovem imenu velik čudež na Concorde, ne bi ga šel po-

197

gledat. Prav, da ne bi šel, ker vsekako hoče ostati neveren:
za tak čudež morebiti ne bi mogel najti naturne razlage, ki bi ga
oproščevala izpovedi. Pa še bolj prav bi storil, če bi pogledal in
veroval pričevanju , ki ga je Bog v svojem usmiljenju blagovolil
dati tudi njemu. Vsekako naj ve, da se množice prav malo zme¬
nijo za njegovo nepričujočnost, in da prav malo marajo za to, če
jim on pravi, da so gledale najnaravnejšo stvar ali da so jih oči
goljufale. Stvari so se godile v Parizu, kakor v Lurškem mestu:

ljudje so govorili o čudežih; in če so bili res čudeži, imeli bodo

ta nasledek, da veliko ljudi, ki dosle niso skušali ali niso mogli
iztuhtati  Božje volje, izpozna Božjo zapoved in začne po nji živeti,
to je, ljubiti Boga iz vsega srca, iz vse duše, iz vse moči, in
svojega bližnjega, kakor same sebe. Tak-je namen, ki ga hoče
Bog doseči s čudeži. Toliko hujše bo za tiste, ki se delajo slepe
in gluhe !

„ Tisti, ki taje čudeže, uničujejo T se modrijanstvo, rekel je
neki star pisec. In ga tudi res uničujejo, zlasti po Kristusovem

prihodu: zakaj, če ločijo Boga od sveta, ne morejo razložiti ne

sveta, ne človeštva. Boga odpravljajo: eni ga taje, da bi se od
njega odtrgali popolnoma; drugi pa postavljajo v nedelavnost in
malomarnost, kakor da nima nič zahtevati in kakor da nič ne
zahteva od ljudi, ki jih prepušča naključju, potem ko jih je ustvaril
po samopašnosti svoje moči. Nekteri ga taje in ob enem pripo-
znavajo, kakor da hote svojo' nehvaležnost pokazati s tem, da
mu delajo dvojno krivico; zatrjujejo, da ga vidijo povsod, torej
jim ga nikjer ni treba pripoznati in moliti.

„Vender pa okolo njih-, v njih samih človeška natura ozna-
nuje in pripoznava Boga. Odgovarjajo s slabimi zvijačami, z zbad¬
ljivimi besedami, in . kadar ne morejo nič več izhajati s svojo
učenostjo in s svojim umom, zakrijejo si oči in zadelajo si ušesa.
Uničujejo vse modrijanstvo ....  Bogu se smili vera priprostih,
ktero bi ti lažnjivi učenjaki radi zlorabili, zato se pa tudi prikazuje
po nenavadnem dejanju svoje moči, ki pa zategadelj ne neha biti
svetovna postava.  Ali pa ti čudni modrijani to priznavajo? Ne.
— Poglejte! — Nečemo videti! . . . David je rekel o grešniku:

„Zaobljubil se je v svojem srcu grešiti; ueče razumeti, da mu ne
bi bilo treba dobrega delati. “

Nekje drugje je pisal nejevoljni logikar: „Žalibog! res se
dobivajo mnogi nesrečni ljudje, kterim se more predrzno natvesti
vsaka neumnost; pa so tudi, celd v Lurdu bralci, ki izpregledujejo
in povprašujejo, kaj postane iz zgodovine, kaj iz očitih dogodkov,

198

kaj iz pravega in priprostega uma, če se s takimi presodki odbija
preiskovanje in se že naprej  taji. *)

„Dvomimo, da bi bila kaka postava, ki bi dajala vladi pra¬
vico, ovirati preiskovalno komisijo; in če bi tudi ktera bila, morala
bi biti vlada toliko modra, da je ne bi rabila; zakaj, če bi vlada
ovirala komisijo', bi s tem silno pospeševala prazno vero. Lahko¬
vernost ljudi bi potem blodila, kakor bi hotela; in po nikakeršni
postavi se ne bi mogel škof prisiliti, da bi izrekel svojo misel o
dogodkih, kterih ni mogel in cel6 ni smel preiskovati. . . . Pro-
tivnikom prazne vere ostane samo to storiti: postavijo naj sami
komisijo, ki naj napravi proti-preiskavo in naznani končno svojo raz¬
sodbo. To pa naj store le tedaj, če bi škofova preiskava dogodke imela
za čudeže; če bi jih imela pa za zmoto, bode vsa stvar pri kraju.“
Katoliški časniki so, v sredi razburjenih duhov, razodevali
res čudovito previdnost ter niso hoteli prezgodaj pripoznati čudežev.
Le zavračevali so obrekovanja, nespametne :avlice, zavijače, vzdrže¬
vali so veliko historično resnico glede čudežev, in v imenu uma
so zahtevali pravico do preiskave in svobodo do luči. Univers  je
pisal: „Lurški dogodki še niso spričani in njih značaj šeni skazan.
Lahko da so čudeži, lahko pa tudi da so zmota. Škofova razsodba
določi stvar.

„Menimo, da smo odgovorili na vse, kar se je moglo resnega
ali le videzno resničnega ugovarjati o Lurških dogodkih. Pri tem
ostanemo. Ni se spodobilo pustiti časnikom, da bi bili okolo teh
dogodkov kopičili vse mogoče laži; ne bi se spodobilo, odgovarjati
na njih obilno zasmehovanje. Modri ljudje bodo cenili Cerkveno
previdnost in poštenost; in kakor navadno pridobi si resnica po
vsem tem hrupu malo krdelo privržencev, pusillus grex,  ki vender
zadoščuje, da se vlada resnice vzdržuje na svetu. 11 **)

Kakor se vidi, bili so ljudje glede Lurških dogodkov ločeni
v dve popolnoma protivni stranki.

Po eni strani so katoličanje zahtevali pošteno preiskavo; po
drugi strani so se lažnjivi modrijani tresli pred svetlobo. Prvi so
vpili: „Naj se preiskuje!“ drugi so vpili: „Naj se naglo naredi
konec vsemu pričkanju!“ Oni so se poganjali za svobodo vesti;
ti so pa rotili vlado, naj to versko gibanje šiloma potlači in zaduši,
ne z dokazi, ampak s surovo pestjo.

Vsak nepristransk človek, ki se po svojih nazorih ali po
svojem stanu ni udeleževal boja, moral je popolnoma izprevideti,

*) Univers,  avgusta in septembra.

**) Univers,  avgusta in septembra.

199

da je bila pravica, resnica in um na strani katoličanov. To je iz-
previdel, kdor ni bil oslepljen od bojne divjosti ali od trdovratnih
predsodkov.

Če se je tudi vlada, v osebi kakega komisarja, kakega pre¬
fekta in kakega ministra, prav prav strastno vedla v teh imenitnih
zadevah, bil je vender le še neki mogočen človek, ki ni nič pri
tem storil in ki je lahko ostal popolnoma nepristransk, naj je že
imel kakeršne koli verske, modroslovne in politične nazore. Naj
so se pri Lurškem mestu čudeži godili ali ne, to ni nič na pot
hodilo njegovim mislim in njegovemu delovanju. Ne njegova časti-
lakomnost, ne njegova samosvoja ljubezen, ne njegovi uki, ne nje¬
govo prejšnje vedenje ni imelo nič opraviti s tem vprašanjem.
Kdo ne bi bil v takih okoliščinah pravičen in se ne bi pognal za
pravico in resnico? Ljudje zatirajo pravico in zasramujejo resnico
le takrat, kadar menijo, da od tega dobodo kaj dobička ali časti.

Mož, o kterem govorimo, se je imenoval Napoleon III. in je
bil slučajno francoski cesar.

Neobčutljivo, kakor je bila njegova navada, mutasto, kakor
granitni sfinksi, ki stražijo vrata v Tt ah, opazoval je borbo in
čakal, da mu javno mnenje tako rekoč na jezik položi določbo.

m.

Medtem, ko je Bog izročil svoje delo v človeški pretres, ni
nehal deliti vidljivih milosti ponižnim in vernim dušam, ki so ho¬
dile k čudežnemu studencu prosit mogočno mater Božjo.

Neki deček iz Saint-Justin, v Gerskem departementu, Janez-
Marija Tambourne, je bil že nekaj mesecev močno bolan na desni
nogi. Trpel je tako hude bolečine, da so se mu udje kar zavili,
in da je noga, ki je bila od bolečine popolnoma zaobernena na
venkaj, narejala z drugo nogo pravi kot. Ves život je oslabel in
obolel vsled neprenehoma bolečine, ki je otroku jemala spanec in
slast do jedi. Janez - Marija je hiral. Njegovi precej premožni
starši so poskusili vsa zdravila, ki so jih nasvetovali tamošnji
zdravniki. Nič ni moglo odpraviti zastarele bolezni. Zatekli so se
k Bloussonskim toplicam in k zdravilnim kopelim. Pa vse to je
bilo skoro zastonj. Za hip mu je odleglo prav malo, pa vselej se
je huda bolezen povrnila.

Starši so zgubili vse zaupanje v zdravila. Popustili so zdrav¬
nike in obrnili so se s svojim zaupanjem na Mater usmiljenja, ki

200

se je baje prikazovala v skalah Massabiellskih. Leta 1858, dne
23. septembra se je žena Tambourne z Janezom-Marijo pripeljala
v Lurd. Pot je bil dolg kakih petdeset kilometrov.

Ko sta se pripeljala v mesto, nesla je mati svojega nesrečnega
sina v naročju k Jami. Kopala ga je v čudežni vodi, in prisrčno
je prosila tisto, ki se v litanijah imenuje „ zdravje bolnikov/ 1  Deček
se je nekako zamaknil. Njegove oči so bile odprte popolnoma,
usta pa le na pol. Videlo se je, kakor da je gledal nekaj posebnega.

— Kaj gledaš? vpraša ga njegova mati.

— Vidim ljubega Boga in mater Božjo, odgovori on.

Kevna žena se pri teh besedah zgane na dnu svojega srca.
Čuden pot ji stopi na obličje.

Deček se zave.

— Mati, zavpije, ozdravljen sem. I' a čutim nič več bolečine.
Lahko hodim, čutim se močnega, kakor nekdaj.

Janez-Marija je govoril resnico: bil je ozdravljen. Peš se
je vrnil v Lurd. Ondi je jedel in spal. Tisti hip, ko ga je bo¬
lezen in slabost popustila, vrnil se mu je spanec in jed mu je. šla

zopet v slast. Drugi dan je žena Tambourne še enkrat skopala
svojega sina pri Jami in je dala maševati v Lurški cerkvi v za¬
hvalo. Potem sta se obadva vrnila domov, pa ne več z vozom,
ampak peš.

Med potjo sta prenočila. Ko sta se bližala Saint-Justinu,

zapazil je deček svojega očeta, kije stal na cesti in gotovo'gledal,

če kak voz ne pelje romarjev. Janez-Marija ga je spoznal od
daleč, popustil je roko svoje matere in je stekel.

Oče, to videti, je malone omedlel. Pa njegov preljubljen sin
mu je že bil v naročju. — Oče, viknil je, mati Božja me je ozdravila.

Glas o tem dogodku se je prav naglo razširil po trgu, kjer je
ves svet poznal Janeza-Marijo. Od vseh strani so hiteli gledat ga. *)

*) 28. protokol škofijske komisije.

Eden izmed zdravnikov, ki so  imeli preiskovati to ozdravljenje, je poslal’
to poročilo:

„Deček Tambourne, star 5 let, je imel na sebi prva znamenja bolezni
v bedrih: prav močno ga je bolelo v kolenu, nekoliko tudi v bedru, noga se
mu je zasukala na venkaj, odkraja je šepal, potem je pri hoji čutil velike
bolečine. Želodec mu je delal slabo. Jed se mu je uprla, in zato je tudi
močno shujšal. Bolezen je naglo prekoračila svojo prvo dobo, in očito je
bilo, da deček na nji umre prej ali kasneje, ko je ravno njegovim staršem
prišlo na misel, nesti ga v Lurško Jamo, kjer je v hipu ozdravel.

„Bolezen mladega Tambourne je bila nekako taka kakor Buscjuetova.
Samo da hujša, ker je dalje segla. Zdravnik, ki zna brati v prihodnjost, ni
nič dobrega pričakoval.

201

Sestra nekega Tarbskega notarja, gospodična Ivanka-Marija
Massot-Bordenave, je vsled dolge in hude bolezni skoro popolnoma
ohromela na nogah in rokah. Hodila je le z največjo težavo. Njene
roke, ki so bile navadno otekle, višnjave in boleče, niso bile skoro
za nobeno rabo. Njeni sključeni in trdi prsti se niso mogli zrav¬
nati. Šla je obiskat svojega brata v Tarbsko mesto, in peljala se
je domov, v Arras, v Aucunski kanton. Sama je bila v poštnem
vozu. Dobila je od brata bučuico vina, ki se je odmašila in pre¬
vrnila, pa je ni mogla vzdigniti in zamašiti, takšne prste je imela.

Pot jo pripelje ravno v Lurd. Tu se ustavi in gre k Jami.

Toliko da je roke vtaknila v čudežno vodo, že so oživele.
Prsti so se stegnili in so precej dobili prejšnjo gibičnost in moč.
Nemara ni toliko pričakovala. Vsa srečna vtakne noge v čudežno
vodo, in ozdravele so kakor roke. Poklekne. Kaj pripoveduje
materi Božji? kako se ji zahvaljuje? Takšne molitve, takšna za¬
hvaljevanja se pač uganejo, ne pa popišejo.

Potem se zopet obuje, in se lahkih nog vrne v mesto.

Kavno tjekaj je šla neka mlada deklica, ki seje vrnila iz hoste
in ki je nesla na glavi veliko butaro. Bilo je vroče, in revica je bila ^
vsa v potu. Vsa utrujena sede na kamen tik pota in položi k nogam
svoje breme, ki je bilo pretežko za njeno mladost. Ta hip jo doide
vsa vesela in blažena Ivanka-Marij a Massot, grede od nebeškega stu¬
denca. Neka dobra misel ji šine v glavo. Približa se mladi deklici.

— Moja ljuba, ji reče, gospod Bog mi je ravnokar naklonil
veliko milost. Ozdravil me je, in mi je odvzel moje breme. In
jaz hočem pomagati tebi in ti odnašati.

To reče Marija Massot, vzdigne z oživelimi rokami butaro,
dene si jo na glavo in gre tako v Lurd, odkoder je šla pred pičlo
uro bolna in hroma. Ozdravljene ude je najnaprvo porabila za
delo ljubezni. „To, kar vam Bog daje zastonj, dajajte tudi vi
zastonj," pravi nekje sv. pismo. * *)

„GotoYO je mogoče, ozdravljati bolezen v bedrih z zdravili, ki jih ima
veda. Naturne žveplene vode so ozdravile že več takih bolezni; pa nikdar se
ozdravljenje ni zvršilo po bliskovo hitro.

„Vode s svojo zdravilno močjo ne morejo tako naglo ozdravljati; in kjer se
tako naglo ozdravljenje pokaže pri telesnih poškodovanjih, trdimo lahko, da je
ondi čudež. Ali je treba opomniti, da je bil mladi Tambournč prinesen v Jamo
od matere, in da je precej potem šel v strm klanjec, hodil in tekal še tisti
dan brez najmanjše bolečine, in to tako lahko, kakor pred boleznijo?" itd.

*) V opomnji podajemo poročilo zdravnikov, ki so imeli po nalogu ško¬
fijske komisije preiskovati to ozdravljenje. Na tem poročilu je spomina vredna
previdnost. Ne upa se trditi, da bi to bilo čudež; pa takšna previdnost v

202

Neka postarna žena, Marija Capdevielle, iz trga Livrona, v
Lurški okolici, je bila enako rešena na vso- moč hude gluhote.
„Vidi se mi,“ je govorila, „da sem na kakem drugem svetu, kadar
slišim zvonjenje, ki ga že nisem slišala tri leta.“

Ne le ta ozdravljenja, ampak tudi veliko drugih je pričevalo
neovrgljivo, da dela sam Bog. Bog je kazal svojo moč, ozdravljajo
bolnike; in bilo je očito, da je pripustil nasprotovanje, ker je to
bilo potrebno za njegove namene. V njegovi moči je bilo, od¬
praviti nasprotovanje, ter nagniti voljo mogočnih sveta, kamor je
on hotel.

IV.

Pričkanje glede Jame je bilo po časnikih dognano. Na Fran¬
coskem in na tujem je javno mnenje lahko sodilo, ne o resničnosti
nadnaturnih dogodkov, ampak o silovitem zatiranju, ki ga je verska
prostost in preiskovalna svoboda imela prenašati v nekem kotu
cesarstva. Kevne zavijače protikristijanskega fanatizma in modri-
janske nestrpnosti so bile ugnane od čvrste logike katoliških čas¬
nikov. Debats, Siecle, Presse  in vsa zaničljiva množica brezverskih
listov je omolknila in je najbrže obžalovala, da je začela to ne¬
srečno vojsko in toliko hrupa naredila glede nadnaturnih dogodkov.
Brezverci niso nič druzega dosegli, kakor da so glas o toliko ču¬
dežih raznesli v vse dežele. Iz Laškega, iz Nemškega, in iz še
bolj oddaljenih krajev so ljudje pošiljali pisma v Lurd, da bi se
jim poslalo nekoliko kapljic blagoslovljene vode.

Minister bogočastja, g. Bouland, je še vedno hotel uničiti
najsvetejšo svobodo in ustaviti Božjo moč.

Pri Jami so Jacomet in čuvaji še vedno stražili noč in dan
in vlačili vernike pred sodnijo. Sodnik Duprat je vedno obsojal.

slučaju, M je vender tako očiten, daje po drugi strani toliko bolj neovrgljivo
in toliko močnejšo veljavo poročilom, kjer je čudež pripoznan.

»Gospodična Massot-Bordenave (iz Arras), stara 53 let, je meseca maja
leta 1858 zbolela na bolezni, ki je nekoliko moči in gibičnosti vzela njenim
nogam in rokam. Prsti so bili na pol skrivljeni. Še kruha si ni mogla
urezati. Sla je peš v Jamo, umila si je noge in roke, in prišla je zdrava domov.

„Lahko pripoznamo, da vse prikazni tega dogodka govore za čudež, pa
če ga natanko preiščemo, vidimo, da se da tudi naturno razlagati. Tako je
bolezen bila stara še le štiri mesece, in ni bila huda; le natezne in zgibne
mišice v prstih na rokah in nogah so oslabele. Naj se te mišice okrepčajo
pod vplivom kakih silnih občutkov, in precej nastopijo zopet svoje delovanje.
Ali ne smemo v tem slučaju misliti, da je versko čutilo in upanje čudežnega
ozdravljenja močno razvnelo njeno domišljijo?"

203

Ker je baron Massy imel takega ministra, od kterega je bil
še hujskan, in take uradnike, ki so čvrsto izvrševali njegovo voljo,
zato je še vedno počenjal neumnosti in si je zazdel na vsemogočnost
svoje samovolje. Čedalje bolj je bil razkačen, ker sta mu škof s
svojo preiskovalno komisijo in Filliol s svojim razkrojem odvzela
prazne pretveze o veri in javnem redu, s kterimi je hotel od kraja
zakriti svojo nestrpnost; zato si je grenko veselje poiskal vtem, da
je postal zgol trinog. Ostal je gluh za enoglasno mrmranje. Na vse
dokaze, na neutajljive čudeže je odgovarjal s svojo voljo: „To hočem.“
Dobro se mu je zdelo, da je bil, on sam, močnejši od množic, moč¬
nejši od škofa, močnejši od zdrave pameti, močnejši od čudežev, moč¬
nejši od Jamskega Boga. Etiamsi omnes, egonon;  če tudi vsi, jaz ne.

Takšne so bile okoliščine tačas, ko sta šla Auchski nadškof,
Mgr. de Salinis in neka druga imenitna tamošnja oseba k cesarju,
ki je bil takrat v Biarritz. Napoleon III. je dobival ravno tačas
od raznih krajev pisma, v kterik je bil lepo prošen, naj bi v imenu
najsvetejše pravice odpravil samovoljne in silovite baron Massvjeve
naredbe. „Cesar,“ glasila se je neka prošnja, „nič nečemo dolo¬
čevati zastran prikazovanja matere Božje, dasi skoro vsi tamošnji
ljudje, ki so baje na lastne oči videli očitne čudeže, verujejo,
da se je vršilo nadnaturno prikazovanje. Neovrgljiva resnica je,
da še nobenemu ni škodoval ta studenec, ki je nagloma začel iz¬
virati, in ki so ga nam zaprli, če je tudi učenostni razkroj skazal,
da ni čisto nič škodljiv; resnica je pa tudi, da veliko ljudi ravno
nasproti trdi, da so ondi ozdraveli. V imenu pravic vesti, ki so
neodvisne od vsake človeške oblasti, pustite vernikom ondi moliti,
če se jim ljubi. V imenu najnavadnejše človekoljubnosti pustite
bolnikom, da se hodijo tje zdravit, .če je že tako njih upanje. V
imenu proste vednosti pustite ljudi, ki hote stvari preiskovati ter
odkriti zmoto ali skazati resnico. “

Cesarju, kakor smo že prej rekli, ni bilo nič mari za te
stvari, ali veliko bolj, bilo mu je mari, da ni s svojo močjo zastonj
oviral dogodkov. Mari mu je bilo za mrmranje ljudi, ki so za¬
htevali versko prostost, za mrmranje učenjakov, ki so zahtevali
svobodno opazovanje in preiskovanje. Mari mu je bilo za spo¬
dobnost in za to, da ni nespametna samovolja in očitna krivica
žalila tistih, ki so verovali, potem ko so videli, in tistih, ki sicer
še niso verovali, pa so zahtevali pravico, preiskovati očitno čudovite
dogodke, ki so zanimali vso francosko deželo.

Videli smo, kakšne nemogoče pravlice je pošteni minister
Bouland sprejel resno za neovrgljive resnice. Cesar je sicer dobival

204

poročila od ministra, pa so tila taka, da ni mogel razumeti Lurških
dogodkov. Če so tudi časniki skazali pravico enih in grdo ne¬
strpnost drugih, verider ni mogel stvari popolnoma spregledati.
Še le v Biarritz je čisto natanko izvedel, kako in kaj.

Napoleon III. je znal molčati; svojo misel je redkokedaj raz¬
odel z besedo. Razodeval jo je z dejanjem. Slišati o nespametnih
silovitih navedbah, s kterimi so minister, prefekt in njih uradniki
samopašno ob veljavo pripravljali vlado, zablisnilo se je bajeda
njegovo motno oko v hudem srdu; krčevito je skomolceval, in oblak
velike nejevolje je spreletaval njegov obraz. Zazvoni čvrsto.

— Nesite to na telegraf, reče.

Bilo je kratko pismo za Tarbskega prefekta, v kterem je cesar
zapovedal, precej odpraviti prepoved glede Lurške Jame in pustiti
ljudem prosto pot.

V.

Znan je nauk o tisti čudoviti električni iskri, ktero želežne
niti, ki so razpeljane po svetu, prenašajo od tečaja v tečaj po
bliskovo naglo. Telegrafika, pravijo učenjaki, ni nič drugega kakor
strela. Tisti dan je bil baron Massy tega mnenja. Telegram je
nanagloma padel nadenj, podrl ga je v hipu in omamil tako, kakor
bi mogla narediti le strela, ki bi udarila v njegovo hišo. Ni mogel
verjeti, da bi to bilo res. če je bolj o tem mislil, bolj se mu je
zdelo nemogoče, vrniti se z dozdanjega pota, obsoditi samega sebe,
vdati se očitno. Vender je moral požreti to grenko pijačo, ali pa
prositi za odpust ter odložiti prefektovsko čast. Težka volitev!
Srce uradniško je časih v velikih stiskah.

Kadar pride kaka nagla nesreča nad nas, prav težko verja¬
memo, da bi to bilo res, in se še vojskujemo, ko je že vse zgub¬
ljeno. Baron Massy ni odšel taki zmoti. Še je nekako upal, da
cesar preklice svoj ukaz. V teh mislih se je predrzni!, ukaz ne¬
koliko dni skrivati, in ne ubogati. Pisal je cesarju in poleg tega'
je pri vladarju dobil posrednjika, ministra Roulanda, ki je bil od
nepričakovanega ukaza popolnoma omamljen, kakor on sam, če
tudi ne tako očitno.

Pa Napoleona III. niso ganile ne ministrove besede ne pre¬
fektove prošnje. Sodba, ki je bila postavljena na dokaze, bila je
tudi nepreklicna. Vsi ti koraki so imeli le ta uspeh, da je cesar
izpoznal, kako se je prefekt predrznil ustavljati njegovemu povelju
in odlašati izvršitev. Iz Biarritz pridi drugi ukaz. Bil je sestav¬
ljen iz besed, ki niso pripuščale ne ugovarjanja ne odlašanja.

205

Baron Massv je moral izbirati med svojim napuhom in svojo
prefektovsko službo. Težka je bila ta volitev, in bil je dosti po¬
nižen, da je ostal prefekt.

Departementni glavar je tedaj ubogal. Nič več se ni mogel
vojskovati; vender je pa, vkljubn odločnemu cesarjevemu ukazu,
še poskušal, skriti svoje pobitje in skrivaj odložiti orožje.

Ljudstvo je že nekoliko vedelo o tem, kar je cesar ukazal iz
Biarritza, bodisi,, da so sami uradniki kaj izbleknili, bodisi, da so
kaj razglasile osebe, ki so bile v tem oziru poslane k cesarju. Vse
je govorilo o teh ukazih. Prefekt ni.teh govoric ne potrdil ne
zavrnil. Naložil je Jacometu in njegovim služabnikom, naj nikogar
več ne vzemo na protokol in naj odpravijo stražo.

če tako odneha vsled govoric, ki so krožile o cesarjevem
povelju, mislil si je, da mu potem ne bi bilo treba preklicavati
prepovedi, ker bi le-ta dejanjsko prišla ob veljavo in bi se vse
reči same od sebe vrnile na pravi tir. Bilo je verjetno, da ljudje,
ko dobodo prostost, sami podero in v Gav zmečejo ograjo, ki je
Jamo oklepala, in kole, na kterih je bilo zapisano, da se ne sme
stopiti na soseskin svet.

G. Massy je sicer dosti dobro računil, pa se je vender le
uračunil. Če tudi policija ni nič več prijemala romarjev, če so tudi
krožile govorice, kterih niso uradniki zavračevali, vender so se ljudje,
morebiti ravno zavoljo vsega tega, bali kake pasti. Vedno so še
hodili molit na levi Gavski breg. Kakor poprej, je tudi zdaj le
malokdo stopil na soseskin svet. Nihče ni podiral ne kolov, ne
ograje. Proti prefektovemu pričakovanju ni prišla prepoved sama
od sebe ob veljavo, ampak vse je bilo tako, kakor poprej.

Ko nam je znano, kakšen je bil Napoleon III., in kaj je
zaukazal iz Biarritza, sklepamo lahko, da je to stanje postalo ne¬
varno za prefekta. Baron Massv je bil preveč izveden, da ne bi
bil tega razumel. Vsak hip se mu je bilo bati, da ne bi bil za¬
tožen pri cesarju, kako se skuša rešiti iz zadrege. Gotovo se je vsako
uro tresel, da ne bi dobil kakega strašnega pisma, ki bi ga podrlo
za vselej in vrglo v nič, to je, iz svetlih uradniških višav v vnanjo
temo, kjer se sučejo nesrečniki, ki nimajo uradniške suknje.

September se pomika h koncu.

Takšne so bile zadrege, ko je g. Fould dobil zopet priliko
iti v Tarbes in priti celd v Lurd. Ali je ta govoril o cesarju ter
prefektov strah pomnožil? Ali je baron dobil kak nov telegram,
še strajšnejši od onih dveh? Ne vemo. Vsekako je g. Massy,
prisiljen od neznane moči, postal 3. oktobra voljan kakoi ti st,

206

kadar nanj stopiš, in njegova mogočna svojeglavnost se je naglo
in popolnoma pobesila.

Drugi dan je, v cesarjevem imenu, zapovedal Turškemu žu¬
panu , naj očitno prekliče prepoved in naj da odpraviti ograjo po
Jacometu.

VI.

Gr. Tacade se ni obotavljal, kakor g. Massj. Ta določba ga
je rešila težke butare, ktero je nosil, ko je skušal, po volji storiti
prefektu in množicam, nebeškim močem in človeški oblasti. Do-
mišljaval si je, kakor navadno neodločni ljudje, da je bil vedno
za stvar, ktera je zmagala, in v tem smislu je izdal slovesen razglas:
»Prebivalci Turškega mesta. Dan, po kterem smo tolikanj hrepeneli,
je napočil; premagali smo s svojo modrostjo, s svojo stanovitnostjo,
s svojo vero, s svojo srčnostjo. 4 ' Tako nekako se je glasila ta
čudna listina, ki je bila, žalibog, uničena. *)

Tromba je bučala in boben je bobnal po vsem mestu, da so
ljudje vreli poslušat razglas. Ob enem so nabili na vse zide sle¬
deči plakat:

»Županstvo Turškega mesta je vsled prejetih določil odpravilo
prepoved, ktero je dalo 8. junija 1. 1858.

V Turškem mestu, v županiji, 5. oktobra.

„A. TACADfl , župan«

Medtem so šli Jacomet in mestni policaji k Jami, da bi
odpravili ograjo in kole.

Množica je že bila ondi in je naraščala vsak hip. Eni so
kleče molili in si prizadevali, da se ne bi dali motiti po šundru;
zahvaljevali so se Bogu, da je naredil konec pohujšanju in pre¬
ganjanju. Drugi so stali, pomenkovali so se na tiho in — gineni
pričakovali, kar se je imelo zgoditi. Veliko žensk je molilo rožni
venec. Več jih je imelo v roki bučnico ali steklenico, hote jo
napolniti ravno ondi, kjer je studenec izviral. Čez ograjo so metali
cvetlice v Jamo. Ograje se ni nihče dotaknil. Tisti, ki so jo očitno
postavili iz nasprotovanja do Božje moči, morali so jo tudi očitno
odpraviti ter se tako ponižati pred človeško voljo.

*) Velik del pisanja zastran Lurške Jame je bil branjen od rodovine
Lacade, ne da bi bil puščen v Županijskem arhivu. Zastonj smo si prizadevali,
te dragocene dokumente dobiti v svoje roke. Rodovina Lacade nam je rekla,
da jih je sežgala.

207

Jacomet pride. Če je bil tudi njegov duh nehotč nekako
zbegan, če se je tudi njegovo telo nekoliko treslo, če se je tudi
z njegovega bledega obličja dalo sklepati na notranjo ponižanost,
vender se je, proti splošnemu pričakovanju, vedel, kakor da ni
premagan.

Spremljan je bil od služabnikov, ki so imeli sekire in krampe.
Čudno .se je ponašal s svojo praznično uradno obleko, ki jo je imel
na sebi. Trobarvena prepasica mu je obdajala ledji in je plapolala
ob paradnem meču. Šel je skozi množico in se je postavil proti
ograji. Neko temno šumenje, neko zamolklo mrmranje, neki po-
samni kriki so se slišali med množico. Komisar se ustopi na
kamen, in pokaže z roko, kakor da hoče govoriti. „Prijatelji moji,“
govoril je baje Jacomet, „ograja, ktero je na mojo veliko žalost
postavila soseska na višje povelje, ima biti odpravljena. Kdo je
trpel več kakor jaz zavoljo zapreke, ki je bila stavljena vaši po¬
božnosti? Tudi jaz sem bogomolen, prijatelji moji, in verujem,
kakor vi. Ali uradnik ima, kakor vojak, le eno gaslo: to je dolžnost,
dostikrat neusmiljena dolžnost, ubogati. Odgovornost ne pade nanj.
No! prijatelji moji, ko sem bil priča vaše čudovite mirnosti, vašega
spoštovanja do gosposke, vaše stanovitne vere, poročal sem o tem
višji gosposki. Prijatelji moji, poganjal sem se za vašo stvar.
Pravil sem: „Zakaj bi se branilo moliti v Jami, piti na studencu?
Ljudje nikomur nič ne prizadenejo. 11  Tako je bila, prijatelji moji,
prepoved zrušena; tako sva g. prefekt in jaz sklenila, za vselej
podreti ograjo, ki je bila tolikanj zoprna vam, še bolj pa meni.“

Množica je hladno molčala. Neki mladi ljudje so šepetali
in se smejali. Videlo se je, da je bil Jacomet zbegan, ker ni
mogel ljudi preslepiti. Ukazal je služabnikom podreti ograjo. Zno¬
sili so deske na kup ob Jami, in kasneje, v somraku, je po nje
prišla policija.

Neznansko veselje je bilo v Lurdu. Ves tisti popoldan so
množice odhajale in prihajale po Jamskem potu. Pred Massa-
biellskimi skalami je klečalo sila veliko vernikov. Prepevali so
svete pesmi in molili so litanije matere Božje. Vir go potens, ora
pro nobis;  Devica mogočna, za nas Boga prosi. Pili so na studencu.
Verniki so bili prosti. Bog je zmagal.


DEVETA KNJIGA.

sled dogodkov, ki smo jih opisali, ni g. Massv nič več mogel
postati v tistem kraju. Cesar ga je premestil v drug kraj,
tffjjg? brž ko je bila prva prefektura izpraznjena v cesarstvu. Po
T nekem posebnem naključju je to bila prefektura v Grenoble.
Baron Massy se je umaknil Lurški materi Božji, da bi prišel k
Šaleški materi Božji.

Tudi Jacomet je zapustil okraj. Bil jo kot policijski komisar
prestavljen v drug departement. Prišel je v svoj pravi delokrog,
in s svojo veliko prebrisanostjo je pripomogel, da so na sled prišli
zvijačam nekih nevarnih lupežev, kterih ni mogel zaslediti ne njegov
prednjik, ne sodnija. Šlo je za velikansko tatvino, pri kteri je bila
železniška družba oškojena za kakih dva ali tri sto tisoč frankov.
To je bil začetek njegove sreče pri policiji, za ktero je res imel
poklic. Njegovi vikši so vedeli ceniti njegove znamenite zmožnosti
ter so ga spravili v višjo službo. Cesarski prokurator, g. Dutour,
je dobil tudi kmalo drugo opravilo. G. Lacade je ostal župan, in
še enkrat ali dvakrat ga hočemo omeniti na zadnjih straneh naše
povesti.

II.

v

Ce je tudi škof Lavrenc postavil preiskovalno komisijo že
zadnje dni meseca julija, vender jej ni dovolil, da bi precej pre¬
iskovala, ker je hotel, da se ljudje sami od sebe prej nekako po¬
mirijo. „0e čakamo,“ je mislil, „ne moremo nikoli nič škodovati,
kadar se boj bojuje za Božje delo, saj ima Bog čas v svoji roki.“
To se je tudi potrdilo. Po burnih prepirih francoskih časnikov in
po silovitih baron Mašsyjevih naredbah je Jama postala prosta, in
nič več se ni bilo bati pohujšanja, da bi bil kak policijski uradnik
ustavil škofijsko komisijo, ki bi šla k skalam Massabiellskim iz¬
vrševat svoje delo in preiskovat sled Božje roke.

209

17. novembra pride komisija v Lurd. Izpraševala je zamak-
nenko. „Bernardka/' pravi tajnikov protokol, „je stopila pred nas
sila pohlevno, vender brez vsega strahu. Ni bila zbegana. Mirno
je stala sredi tega številnega zbora, pred imenitnimi duhovni, kterih
še ni nikoli videla, vedela je pa, zakaj so prišli. “

Mlada deklica je pripovedovala, kako se jej je mati Božja
prikazovala, kaj jej je povedala, kako je ukazala, da se ondi zida
kapelica v njeno čast, kako je studenec začel nagloma izvirati,
kako si je Prikazen sama dala ime ,.Brezmadežno spočetje 1 '. Go¬
vorila je s takim prepričanjem, kakeršno more imeti le tisti, ki je
sam videl na lastne oči; in z otroško odkritosrčnostjo je pripove¬
dovala vse to, kar je sama doživela pri tem nadnaturnem delu,
ki se je vršilo leto dni. Odgovarjala je na vsa vprašanja, in je
vse jasno razložila gospodom, ki je niso izpraševali v imenu ljudi,
kakor Jacomet, prokurator ali veliko drugih, ampak v imenu ka¬
toliške Cerkve, večne zaročnice Božje. Vse to, kar jim je pravila,
vedo že naši bralci. Popisali smo te dogodke, z dnevom in letnico,
na raznih straneh naše pripovesti.

Komisija je obiskala Massabiellske skale. Na lastne oči je
videla mogočni Božji studenec. Na enoglasno pričevanje tamošnjih
ljudi je potrdila, da studenca ni bilo ondi, dokler ni začel čudovito
izvirati pred očmi množice, izpod rok zamaknene deklice.

V Lurškem mestu in zunaj mesta je natanko preiskovala
izvenredna ozdravljenja, ki so se zgodila po Jamski vodi.

Pri tem težavnem preiskovanju se je bilo treba ozirati na
dvoje različnih reči: na dogodke same in njih okoliščine, o kterih
so pričevali ljudje; na naturni ali nadnaturni značaj teh dogodkov,
o kterem je, vsaj večjidel, določevalo zdravništvo. Preiskovalna
komisija se je tudi ozirala na to dvoje.

Komisija je prehodila Tarbsko, Auchsko in Bajonnsko škofijo,
in je pred se klicala tiste, o kterih je bilo rečeno, da so bili ču¬
dovito ozdravljeni. Prav natanko jih je izpraševala o njih bolezni
in o njih naglem ali počasnem ozdravljenju. Privzela si je zdrav¬
nike, ki so stvari preiskovali strokovnjaško, kakor bogoslovci mo¬
rebiti ne bi mogli storiti. Da bi bile te izjave skazane, sklicevala
je starše, prijatelje, sosede, vse priče raznih stanj bolnikovih, vse
tiste, ki so videli bolnika, tiste, ki so bili pri njegovem ozdrav¬
ljenju, i. t. d.

Ko se je tako popolnoma in natanko prepričala o dogodkih
samih, dala jih je v pretres svojima izvrstnima in potrjenima zdrav¬
nikoma. To sta bila g. doktor Verges, zdravnik v Baregeskih

Lurška Mati Božja. 14

210

toplicah, izvenredni profesor na Montpellierski univerzi, in g. doktor
Dozous, ki je že prej na svojo lastno roko preiskal več teh ne¬
navadnih dogodkov.

Zdravnika sta v svojih poročilih, vsak za se, presodila značaj
ozdravljenj: o nekterih bolnikih sta trdila, da so bili ozdravljeni
po čisto naturnem potu; o drugih sta rekla, da so bili ozdravljeni
po nadnaturni moči; o tretjih sama nista vedela, ali so bili ozdrav¬
ljeni po naturnem ali nadnaturnem potu, ter sta se časih bolj na
to, časih bolj na ono stran nagibala.

Potem je komisija pretresavala dogodke same in mnenje zdrav¬
nikov ter je svojo sodbo z vsemi dokaznimi pismi izročila škofu.

Komisija ni imela in ni mogla imeti predsodkov. Sploh je
verovala v čudeže, kterih se dobi dosti v svetovni zgodovini, pa
vedela je ob enem, da nič ne pripravi zaresnih Božjih čudežev
tako ob veljavo, kakor lažnjivi človeški čudeži. Ni prezgodaj ne
trdila ne tajila; ni imela predsodkov ne za čudež ne proti njemu;
le preiskovala je in iskala je resnico. Da bi mogla popolnoma iz-
prevideti dogodke, poizvedovala je povsod, povpraševala je vse priče.
Delala je očitno. Poslušala je nejevernike, kakor tiste, ki so ve¬
rovali. Čvrsto je sklenila, neusmiljeno zavreči vse tisto, kar je
bilo temno in negotovo, in sprejeti le določne, skazane in neovrgljive
dogodke; zato ni hotela nobenega poslušati, ki je rekel, da je le
slišal praviti to in ono.

Vsaki priči, ki je prišla pred komisijo, stavljena sta bila dva
pogoja: — prvi, da je pričala le o tem, kar je osebno vedela, in
videla na lastne oči; — drugi, da se je pod prisego zavezala, go¬
voriti vso resnico in le samo resnico.

Ker je bilo preiskovanje tako previdno in modro uredjeno,
ni bilo mogoče, da bi bili lažnjivi čudeži le za hip motili komisi-
jino sodbo. Zlasti pa to ni bilo mogoče sredi toliko protivnikov, ki
so pobijali čudeže in podirali vsako zmoto, vsako dvomljivo trditev,
vsak čudež, ki ni bil dosti skazan.

če tako preiskovalna komisija ni mogla sprejeti zarešnih ču¬
dežev, ki niso bili dosti skazani, je tedaj vsaj popolnoma gotovo,
da ne en lažnjiv čudež ni mogel obstati pred natančnim preisko¬
vanjem ter priti v vrsto pravih čudežev.

Kdor koli je mogel kak čudež pobijati, ne s splošnimi in
temnimi nauki, ampak z jasnimi dokazi in z osebnim znanjem
dogodkov, bil je očitno poklican, da naj pride. Če ni prišel, bilo
je to toliko, kakor da je obsojen, kakor da je priznal, da ne ve
nič gotovega in posebnega povedati in dati kakega protidokaza.

211

Ta jasen pomen in to imenitno važnost je imelo, če kdo ni prišel.
Kadar so stranke razkačene od strasti in dolgega boja, pridejo vselej
pred sodnijo, da ne bi bile obsojene zavoljo neprihoda. Kdor nečo
boja sprejeti, je to toliko, kakor da se vdd.

III.

Tako je škofijska komisija več mesecev obiskovala tiste, o
kterih je bilo sploh znano in za ktere je že prej izvedela, da so
bili čudovito ozdravljeni. Določevala je značaj njih ozdravljenj.

Skazala je veliko čudežev. Teč izmed njih smo že popisali
v tej pripovesti. Dvoje jih je bilo še čisto novih. Zgodila sta se
kmalu potem, ko je bila zrušena prefektova prepoved in ko je bil
pot do Jame zopet prost. Eden se je zgodil v Nay, drugi v Tartas.
če se tudi obe kristjani, ki ste bili čudovito ozdravljeni, niste
poznali druga druge, vender je bilo videti, da je bila nekaka skrivna
vez med obema dogodkoma. Opisati hočemo oba ta dva čudeža
natanko, z vsemi okoliščinami, ktere smo mogli izvedeti od
prič samih.

IV.

Ravno v tem mestu Nay, kjer je bil mladi Henrik Busquet
čudovito ozdravljen pred nekoliko meseci, bližala se je smrti po¬
štama vdova Magdalena Rizan. Njeno življenje je bilo že vsaj
kakih 24 ali 25 let dolga vrsta bolečin. Leta 1832 je zbolela za
koleri, in potem je nekoliko ohromela na celi levi strani: šepala
je in po hiši je mogla storiti le nekoliko stopinj, in še to le primši.
Redkokedaj, dvakrat ali trikrat na leto, sredi poletja, so jo ljudje
podpirali ali skoro nesli v Naysko cerkev, ki je dosti blizu njene
hiše, da je bila pri sv. maši. Brez tuje pomoči ni mogla ne po¬
klekniti ne vstati. Ena roka jej je bila popolnoma sčimžana.
Kakor njeni udje, tako je tudi celo njeno telo trpelo vsled strašne
bolezni. Neprenehoma je kri bruhala. Njen želodec ni mogel
prenašati težkih jedi. Mesna polivka, grahova juha in kava je
vender zadostovala, da je ostal slabi plamenček življenja v njenem
revnem životu; slabi plamenček, ki je bil vedno pripravljen ugasniti
na skrivnostnem ognjišču, in ki ni mogel ogreti tega revnega telesa,
ki je dostikrat mraza trepetalo. Vedno je zeblo ubogo ženo. Še
celd sredi vročine meseca julija ali avgusta so jej morali kuriti

14*

212

peč neprenehoma, da se je pri nji grela, slone v starikavem bol¬
niškem naslanjaču.

Zadnjih 16. ali 18. mesecev se je njeno stanje posebno shuj¬
šalo : leva stran je popolnoma ohromela, in desna je začela hrometi.
Njeni sčimžani udje so silno otekli, kakor časih pri vodeničnih.

Žena Rizan je starikav naslanjač zamenila za posteljo. Tu
se ni mogla nič ganiti, tako je bila slaba, in morali so jo obra¬
čati in prelagati. Bila je kakor mrtva stvar. Tudi čutila ni več.
— „Kje so moje noge?“ vprašala je časih, kadar so jo nekoliko
preložili.

Njeni udje so se tako rekoč zvili v klopčič. Vedno je ležala
na strani, skrčeno, v podobi Z.

Dva zdravnika sta jo zapored zdravila. G. doktor Talamon
je rekel že zdavnaj, da je neozdravljiva, in če jo je še pogostoma
obiskal, delal je to le iz prijateljstva. Ni jej hotel nič zdravil za¬
pisati, rekoč, da bi bilo vsako zdravljenje škodljivo, in da bi zdra¬
vila le slabila bolnico in še-bolj uničevala njen organizem, ki je
bil že tako močno oškojen. G. doktor Subervielle je na silno
prošnjo gospe Rizan napisal nekaj zdravil, pa precej je spoznal,
da nič ne pomagajo; tudi ta se je odpovedal vsakemu upanju.

Ce so ohromljeni udje postali neobčutljivi, bile so bolečine
te nesrečnice hude v drugih krajih, zdaj v želodcu ali v trebuhu,
zdaj v glavi. Ker je morala vedno ležati, naredili ste se jej dve
rani, ena na prsnem' duplu, druga na lakotniei. Na strani se je
njena koža v več krajih predrgnila samega premikanja po postelji,
da se je videlo golo in krvaveče meso. Smrt se je bližala.

Žena Rizan je imela dvoje otrok. Njena hči, po imenu Ru¬
bina, stanovala je pri njej in jej je neprenehoma stregla. Njen sin.
Roman Rizan, je bil v Bordeaux kupčijski pomočnik.

Ko je bilo vse upanje zgubljeno in ko je doktor Subervielle
povedal, da bo bolnica le še nekoliko dni živela, bil je Roman
Rizan hitro poklican. Prišel je, objel je svojo mater, dobil je njen
blagoslov in zadnji „z Bogom“. Prišlo je povelje, da se mora
vrniti. Neusmiljena opravila so ga odtrgala od smrtne postelje;
šel je od svoje matere z grenkim prepričanjem, da je nikoli več
ne ugleda.

Umirajoča je bila dejana v sv. olje. Dolgo je umirala v ne¬
znanskih bolečinah. — Moj Bog! zdihnila je večkrat, naredi konec
tolikemu trpljenju! Daj Gospod, da bi ozdravela ali umrla!

Pri sestrah od sv. Križa, v Igon, kjer je bila sestra njenega
moža prednjica, dala je opraviti devetdnevnico na čast materi

213

Božji, da bi jej preleglo. Tudi je bolnica zaželela Jamske vode.
Soseda Nessans, ki je šla v Lurd, je obljubila, da jej prinese ču¬
dežne vode.

Že dalje časa so culi pri nji noč in dan. Soboto, 16. oktobra,
je kazal silni napad, da se jej bliža zadnja ura. Skoro neprene¬
homa je kri odmetavala. Strhlo obličje jej obledi. Oči jej odrvene.
Bolnica ni skoro nič več govorila, razen da je potožila zastran
hudih bolečin. — „Gospod,“ ponavljala je pogostoma, „Gospod,
koliko trpim! Ali ne bi tedaj mogla umreti?“

— Njena želja bo prav kmalu izpolnjena, rekel je Subervielle
pri odhodu. Umre po noči ali najkasneje jutri za svitanja. V sve-
tilnici ni nič več olja.

Oas ter čas so se odprla vrata. Prijatelji, sosedje, duhovni,
g. župnik Dupont, g. Sanarens, vikar iz Nay, so molče prihajali
in natihoma povpraševali, če umirajoča še živi.

Ko se je g. župnik Andrej Dupont, njen tolažnik in prijatelj,
zvečer poslavljal od nje, ni se mogel zdržati solz.

— Pred jutrajšnjim dnem bo mrtva, reče, le v raju jo bodem
zopet videl.

Pride noč. Polagoma odidejo ljudje iz hiše. Lubina po¬
klekne pred podobo matere Božje in moli, brez pozemeljskega
upanja. Tihota je bila velika, le težko dihanje bolnice se je sli¬
šalo. Bližala se je polnoč.

— Hči moja! reče umirajoča.

Klečeča Lubina vstane in se približa postelji:

— Kaj hočete, mati? jo vpraša in prime za roko.

— Ljubo dete, — reče bolnica z nekoliko čudnim glasom,
videlo se je, kakor da bi se bila zbudila iz trdega spanja, — pojdi
k naši prijateljici Nessans, gotovo se je nocoj vrnila iz Lurda.
Poprosi jo čašo Jamske vode. Ta voda me mora ozdraviti. Mati
Božja hoče to.

— Ljuba mati, odgovori Lubina, zdaj je prepozno. Ne morem
vas samih pustiti, in pri Nessansovih že ležijo vsi. Jutri zjutraj
pojdem tje na vse zgodaj.

— Pa počakajmo.

In bolnica omolkne zopet.

Noč je minola, pa bila je dolga.

Zvonovi so veselo dan zvonili nedeljo jutro. Jutranje angeljevo
češčenje je nosilo Mariji prošnje od zemlje in obhajalo večni spomin
njenega vsemogočnega materstva. Lubina steče k Nessansovim in
se naglo vrne s steklenico Jamske vode.

214

— Nate, mati, pijte! in naj bi vam pomogla mati Božja!
Bolnica prinese čašo k ustom in naredi nekoliko požirkov.

— Hči moja! hči moja! zavpije, življenje pijem. V tej vodi je
življenje! Umij mi z njo obraz! umij mi ramo! umij mi ves život!

Bubina se je vsa tresla. Namoči platno s čudežno vodo in
umije materino obličje.

— Čutim se ozdravljeno! zavpije mati s čistim in močnim
glasom, čutim se ozdravljeno!

Pa Bubina je še z mokrim platnom umivala ohromele in
otekle ude bolničine. Neznansko veselje jo je spreletelo, pa tudi
nekak strah, ko je videla, da je velika oteklina v hipu vpadla in
zginila pod njeno hitro roko, in da je silno napeta in svetla koža
zopet dobila svojo naturno podobo. V hipu, popolnoma, brez po¬
časnega okrevanja se je zdravje in življenje vrnilo pod njenimi prsti.

— Vidi se mi, reče mati, kakor da bi iz vsega mojega života
šle goreče krogle.

To je bilo gotovo notranje jedro bolezni, ki je zapustilo to¬
likanj mučeni život, in ki je zginilo za vselej na nadčloveško povelje.

Vse to se je zvršilo v hipu. V eni ali dveh minutah je Burska
voda popolnoma ozdravila umirajoče telo žene Kizan.

— Odravljena sem ! popolnoma sem ozdravljena! vikne pre¬
srečna žena. Kako je mati Božja dobra! kako je mogočna! . . .

Ko se je tako zahvalila nebesom, začuti silno lakoto.

— Bubina, moja ljuba Bubina, lačna sem, rada bi jedla.

— Hočete li kave? hočete li vina ali mleka? jecljala je
mlada hčerka, vsa zbegana nad čudežem, ki se je zvršil naglo,
kakor bi trenil.

— Bjuba hči, rada bi mesa in kruha, reče mati. Tega že
nisem jedla štiri in dvajset let.

Imeli ste nekaj mrzlega mesa in nekaj vina. Žena Bizan je
pila in jedla.

— In zdaj, reče, hočem vstati.

— To ni mogoče, mati, reče Bubina, ki ni mogla prav ver¬
jeti svojim očem, in ki si je morebiti domišljevala, da je počasnost
in previdnost potrebna pri nadnaturnih ozdravljenjih, kakor pri
naturnih. Bala se je, da ne bi ta nepričakovan čudež hitro minol.

Gospa Kizan je pa le zahtevala obleko, ki je bila že več me¬
secev zganena in shranjena v omari v sosedni sobi. Mislili so, da
je ne bode več potrebovala. Bubina odide po obleko. Naglo se
vrne; pa ko stopi na prag, zavpije na ves glas in obleka jej pade
iz rok, tako jo je prevzelo.

215

V tem kratkem času, kar je ni bilo, skočila je njena mati
iz postelje in pokleknila pred podobo Božje porodnice. Ondi se je
sklenenih rok zahvaljevala svoji vsemogočni pomočnici.

Lubina se je prestrašila, kakor da bi zagledala človeka, ki je
od smrti vstal. Bila je tako omamljena, da še pomagati ni mogla
materi oblačiti se. Ta pobere obleko, napravi so čisto sama prav
naglo in poklekne pred sveto podobo.

Bilo je nekako ob sedmih zjutraj. Šli so od prve maše.
Memogredoči verniki so na cesto slišali Lubinin krik.

— Ubogi otrok! govorili so, njena mati je umrla. Ni bilo
mogoče, da bi bila dne učakala.

Več prijateljic ali sosed je šlo precej v hišo tolažit Bubino
v tej neznanski žalosti in jej pomagati. Med njimi ste bili dve
sestri od sv. Križa.

— Ubožica, tedaj je umrla tvoja dobra mati! Saj jo bodeš
zopet videla v nebesih.

In se približajo mladi deklici, ki je vsa omamljena slonela
na priprtih vratih.

Lubina jim komaj odgovori.

— Moja mati so od mrtvih vstali, reče z zadušenim glasom,
in slabo jej je prihajalo, tako je bila ginena.

— Blede se jej, menite sestri in stopite po stopnicah v sobo.
Nekoliko oseb ju je spremljalo.

Lubina je govorila resnico.

Rizanovka je zapustila posteljo. Bila je oblečena in je kleče
molila pred Marijino podobo. Vstane in reče:

— Ozdravljena sem! Zahvalimo mater Božjo. Pokleknimo vsi!

Glas o tem nenavadnem dogodku se je razletel po Nayskem
mestu naglo, kakor bi trenil. Ta dan in še drugi dan je bila hiša
polna ljudi. Ginena in pobožna množica se je gnetla v sobi, kamor
je priletel žarek vsemogočne Božje dobrotljivosti. Vsak je hotel
videti Rizanovo mater, dotakniti se njenega oživljenega telesa,
prepričati se na lastne oči, in vtisniti v svoj spomin vse okoliščine
tega nadnaturnega dogodka.

G. doktor Subervielle je brez obotavljenja pripoznal nad-
naturni in Božji značaj tega izvenrednega ozdravljenja.

G. Roman Rizan je pa v Bordeaux ves pobit pričakoval ža¬
lostnega pisanja, ki mu je imelo naznaniti materino smrt.

Strašansk udarec je bilo zanj, ko je dobil neko jutro iz pošte
pismo, ki je bilo pisano od gospod župnika Dupont, kakor je spoznal
iz pisave na adresi.

216

— Zgubil sem ubogo mater, reže prijatelju, ki ga je prišel
obiskat.

In solze ga oblijejo. JBal se je pismo odpreti.

— Bodi možak v nesreči, imej vero, reče mu prijatelj.

Naposled odpečati pismo. Prve besede, ki jih je zagledal,
bile so te: „Deo gratias! Alleluja!  Veselite se moj ljubi prijatelj.
Vaša mati je ozdravljena, popolnoma  ozdravljena. Mati Božja jo je
čudovito ozdravila. “  Župnik Dupont mu je popisal, kako je umi¬
rajoča mati Rizan oživela po Božjem čudežu.

Kakšno veselje za sina! Kakšno veselje za njegovega prijatelja!

Ta prijatelj je bil stavec v Bordeaux, kjer je izhajal Messager
catholigue.

— Daj mi to pismo, reče Romann Rizanu: Božja dela mo¬
ramo razglaševati in Lurško mater Božjo preslavljati.

Dobil je pismo, nekoliko z lepo, nekoliko s silo. Messager
catholigue  ga je natisnil čez nekoliko dni.

Srečni sin je skoro nemudoma odšel v Nay. Pošta se pri¬
pelje, in neka žena ga je čakala. Ko stopi z voza, steče ona k
njemu veselo in urno, ter ga objame. Samega veselja se je jokala.

To je bila njegova mati.

Ko je deset let potem pisatelj te knjige iskal resnico v vseh
njenih podrobnostih, da bi pisal to zgodovino, napravil je sam tako
preiskavo, kakor že prej škofova komisija. Obiskal je gospo Rizan,
in čudil se je, ko je videl, da je popolnoma zdrava in da prav
dobro nosi svoja leta. Zdaj je stara 71 let, pa nima nič tistih
slabosti, ktere starost seboj prinese. Po toliko boleznih in bolečinah
ni ostalo kar nič sledu. Vsi tisti, ki so jo nekdaj poznali in ki
smo jih zaslišali kot priče, strmeli so še vedno nad tako čudovitim
dogodkom. *)

Želel sem videti doktorja Subervielle ; ali ta je že umrl pred
več leti.

— Pa, rečem nekemu Navskemu duhovnu, ki me je vodil,
bolnico je, če se ne motim, zdravil tudi neki drug tukajšnji zdravnik,
g. doktor Talamon?

*) „Vse okoliščine tega dogodka," pravi zdravniško poročilo, „imajo na
sebi nadnaturni značaj. Ni mogoče tega tajiti, če po eni strani vzamemo v
pomislek zastarelost bolezni, ki se je izcimila leta 1834; silni njen povod,
kolero; sedež nekterih njenih prikazni v imenitnem organu života, v želodcu;
brezuspešno zdravljenje po slovečem doktorju, g. Subervielle; počasno hiranje
vsled slabega prebavljanja in vsled skoro nepretrganih bolečin; in če po drugi
strani pomislimo, da je naturna voda, ki jo bila le enkrat rabljena, odpravila
to bolezen v trenotku."

217

— To je prav imeniten človek, odgovori moj spremljevalec.
Pridno je obiskaval gospo Rizan, pa nič več ne kot zdravnik, ampak
kot sosed in prijatelj. Po tem čudovitem ozdravljenju je nehal k
njej zahajati, in obiskal jo je zopet še le čez osem ali deset mesecev.

— Morebiti, povzamem, se je bal, da mu ne bi bilo treba
povedati svojih misli glede tega izvenrednega dogodka, ki se gotovo
ni prav ujemal z nauki zdravniškega modroslovja.

— Ne vem.

— Vender bi ga rad videl.

Potrkala sva na njegova vrata.

G. doktor Talamon je velik in lep starec z duhovitim in
pomenljivim obrazom. Ko se z njim snideš, zapaziš na njem: lepo
čelo, venec belih las, čvrst pogled, ki razodevlje neomahljive nazore,
gibljiva usta, na kterih igra pogostoma smeh dvoma.

Razložila sva mu, zakaj sva prišla.

— Temu je že dolgo, kar se je to zgodilo, reče nama. Mi-
nolo je že deset ali dvanajst let, in le malo se še spominam tega,
kar mi pravita; sicer pa še sam nisem videl tistega dogodka.
Gospo Rizan sem po njenem ozdravljenju videl še le čez več me¬
secev , zato tudi ne vem, s kakimi pogoji in s kakimi zdravili je
bila ozdravljena, in ali se je to polagoma ali naglo zgodilo.

— Ali vas pa, g. doktor, ni nič mikalo, na lastne oči se
prepričati glede izvenrednega dogodka, o kterem je vse govorilo?

— He! gospod, reče mi, sem star zdravnik; vem, da naturne
postave še niso bile nikoli preobrnene, in, da vam odkrito povem,
v čudeže ne verujem.

— Oj! doktor, vi grešite zoper vero! vsklikne duhoven, ki
me je uvedel.

— Jaz vas, g. doktor, ne dolžim, da ste se pregrešili zoper
vero, dolžim vas pa, da ste se pregrešili zoper posebno vedo, ki
jo zastopate, in ta se imenuje zdravilstvo.

— Kako to, in v čem?

— Zdravilstvo ni spekulativna, ampak eksperimentalna veda.
Opira se na skušnjo. Opazovanje dogodkov mu je prvo in glavno
načelo. Ako bi vam bili povedali, da je gospa Rizan ozdravela,
ko se je umila z nalivom kakšne rastline, ki je bila nedavno naj¬
dena v hribih, gotovo bi se bili prepričali o ozdravljenju, preiskovali
bi bili rastlino in zaznamovali to iznajdenje, ki bi se vam nemara
videlo tako imenitno, kakor iznajdenje kine v minolem stoletju. Ravno
tako bi bili storili, ko bi se bilo to naglo ozdravljenje zvršilo po
kakem novem žveplenem ali lužninskem studencu. Tu pa se je

218

govorilo o vodi, ki je začela čudovito izvirati, zato niste hoteli
preiskovati. Pozabili ste, da ste zdravnik, to je, preponižni sluga
dogodkov, zato niste hoteli pogledati, enako vednostnim akademijam,
ki so tajile sopar brez preiskovanja, in ki so zavrgle kino v imenu
nekakih zdravilnih načel. Če se v zdravilstvu pokaže kak dogodek,
ki nasprotuje sprejetemu načelu, je to dokaz, da je načelo napačno.
Skušnja je najvišji sodnik. G. doktor, naj vam to opomnim: Ko
vi ne bi bili imeli nekake mračne vednosti o tem, kar sem vam
zdaj povedal, gotovo bi bili nemudoma preiskali, in bi si bili
privošili veselje, da bi bili goljufijo skazali pri čudežu, ki je vzburil
vso deželo. Pa bali ste se čudeža, in bili ste kakor tisti ljudje,
ki so tako preslepljeni od predsodkov, da še poslušati nehte dokazov
svojih nasprotnikov. Poslušali ste svoje modroslovne predsodke in
izneverili ste se postavi zdravilstva, ki zapoveduje preiskovati
vzakeršne dogodke, da se vednost obogati. Te reči vam, doktor,
povem toliko ložje, ker poznam vaše velike zasluge, in ker vem,
da vaš velik duh lahko posluša resnico. Veliko zdravnikov neče
potrditi čudežev iz strahu pred ljudmi, ker niso dovolj možaki,
da bi prenašali nejevoljo univerze in zbadanje tovarišev. Vi pa,
doktor, ste opustili preiskovanje, ne iz strahu pred ljudmi, ampak
ker ste bili goljufani od svojega modroslovja.

— To je res, da ne iz strahu, reče mi. Pa nemara bi bil
res bolje storil, ko bi bil ravnal po vaših nazorih ter preiskoval.

V.

Veliko let pred Turškimi dogodki, ob času, ko Bernardke
še ni bilo na svetu, leta 1843, meseca aprila, je bila v velikih
skrbeh neka spoštovana rodovina v Tartas, v Landes. Gospodična
Adele de Chauton je bila nekako leto dni poročena z g. Moreau
de Sazenaj, in njen čas se je približal.

Ko so prvi popadki naznanjevali, kaj se ima zgoditi, bili so
precej poklicani zdravniki, in ti so rekli, da bo porod težaven,
morebiti celč nevaren.

G. Moreau je bil kristijan. Vedel je, da je nit našega živ¬
ljenja v rokah najvišjega Gospoda, na kterega se lahko vselej
obrne vsak, ki je bil obsojen od zdravnikov. Kadar je človek
obsodil, za takrat si je nebeški Kralj pridržal pravico pomiloščevanja.

— Mati Božja, mislil je nesrečni mož, usliši morebiti mojo

prošnjo.

219

Zaupno se obrne na Božjo porodnico.

Nevarnost, ki se je od kraja videla tako velika, prešla je
polagoma, kakor črni oblak, kterega piš podi in razganja po vi¬
šavah. Nebo se ubriše, se zjasni, in svetloba zažari. Mala hčerka
je rojena.

Ta srečni porod gotovo ni imel na sebi nič izvenrednega.
Nevarnost, ki je tolikanj vznemirjala gospoda Moreau, ni bila taka,
da bi bili zdravniki popolnoma obupali. Srečni konec nevarnosti je
bil tedaj lahko čisto naturen. Vender je moževo in očetovo srce
kipelo hvaležnosti do matere Božje. Ni bil eden tistih nehvalež-
nežev, ki nehte spoznati dobrote, da se jim ne bi bilo treba za¬
hvaljevati.

— Kakšno ime ji hočete dati? vprašajo očeta.

— Marija, odgovori on.

— Marija? To je najnavadnejše ime, kolikor jih imamo.
Vse priproste žene, vse dekle se imenujejo Marija. In potem Ma¬
rija Moreau se ne sliši lepo. Dva M,  dva E  se ne moreta prenašati.

Veliko tako čvrstih razlogov so pridejali. Od vseh strani so
mu prigovarjali. G. Moreau de Sazenay ni bil svojeglaven, navadno
se je prav rad vdal mislim drugih; v tej reči pa se je ustavljal
vsem prošnjam in vsem nasvetom; ni se zmenil za nejevoljo, in
bil je nenavadno stanoviten. Spominal se je, da je v svoji zadnji
stiski klical na pomoč Marijo, nebeško kraljico.

— Marija se bode imenovala: hočem, da ima za patrono
mater Božjo. Povem vam, to ime jej prinese srečo.

Strmeli so nad njegovo trmo; pa bil je trdovraten, kakor
Caharija, ko je hotel, kakor pripoveduje evangelij, da se njegov
sin imenuje Janez.

Zastonj so še bolj nanj pritiskali; morali so se vdati njegovi
nepremakljivi volji.

Prvorojenka te rodovine se je tedaj imenovala Marija.

Poleg tega je hotel oče, da mora njena obleka imeti tri leta
Marijino, to je, belo barvo.

In tako je tudi bilo.

Več kakor šestnajst let je že preteklo, odkar se je zvršila
zgodba, ki smo jo ravno zdaj popisali. Rojena je bila druga hčerka,
ki se je imenovala Marta.

Gospodična Marija Moreau je bila v šoli pri sestrah samo¬
stana Sacre-Coeur v Bordeaux.

Prve dni meseca januarja 1. 1858 je zbolela na očeh, da je
morala precej popustiti vsako delo. Mislila je, da je kakšno pre-

220

hlajenje, ki bode prešlo, kakor je prišlo; pa upanje se jej ni iz¬
polnilo, in njena bolezen je postala zelo nevarna. Navadni hišni
zdravnik je izpoznal, da je potrebno za svet povprašati imenitnega
Bordeauxskega zdravnika za oži, g. Bermonta.

Ni bilo prehlajenje, ampak črna slepota.

— Bolezen je prav huda, reče g. Bermont. Eno oko je po¬
polnoma zgubljeno in drugo je na vso moč bolno.

Precej so pisali staršem. Mati prihiti v Bordeaui in vzame
deklico domov. V krogu svoje rodovine jo je prav skrbno zdra¬
vila, kakor je zapovedal doktor za oči, če že ne da bi ozdravelo
oko, ki je bilo zgubljeno, pa vsaj da bi bilo rešeno tisto oko, ki
je že tako močno zbolelo, da so se mu videle stvari le kakor v
gosti megli..

Zdravila, kopeli v jezeru, vse to, kar so nasvetovali zdrav¬
niki, bilo je zastonj. Spomlad in jesen je minila v teh jalovih
poskušnjah. Bolezen se je ustavljala vsemu temu in se je polagoma
hujšala. Bilo se je bati popolnega oslepljenja. Gospod in gospa
Moreau sta sklenila, iti s hčerjo v Pariš, da bi za svet povprašala
naše slavne zdravnike.

Ko sta se prav naglo odpravljala na ta pot, boje se, da se ne
bi dala več ozdraviti dekličina bolezen, prinese pismonosec s pošte
številko Bordeauxskega tednika Messager catholigue,  na kterega sta
bila naročena.

Bilo je prve dni meseca novembra.

Prišla je ravno tista številka Messager catholigue,  ki je pri¬
nesla pisanje g. župnika Duponta in popis, kako je Jamska voda
čudoyito ozdravila vdovo Bizan iz Naj.

G. Moreau jo je odprl brez pomisleka in oči mu padejo na
to Božjo zgodbo. Bere in obledi.

Upanje seje vzbudilo v duši žalostnega očeta, in žarek svetlobe
je zablisknil v njegovem duhu ali bolj prav v njegovem srcu.

— Tukaj so, reče, vrata, kjer je treba trkati. Očividno je,'
pristavil je z veliko priprostostjo besede, ki bi jih radi podali prav
natanko, očividno je: če se je res mati Božja prikazovala v Lurdu,
tedaj mora tudi čudovito ozdravljati, da potrdi in dokaže resničnost
teh prikazovanj. In to je potrebno zlasti v začetku, dokler še vsi
ne verujejo v ta dogodek . . . Zato hitimo! kakor povsod, bodo
tudi tukaj prvi postreženi tisti, ki pridejo prvi. Žena moja! hči
moja! na Lurško mater Božjo se moramo obrniti.

Šestnajst let je že preteklo, odkar mu je bila hči rojena, in
kakor se vidi, njegova vera ni nič opešala.

221

Bilo je skleneno, obhajati devetdnevnico. Nektere osebe iz
sosestva, tovarišice in prijateljice mlade bolnice so se pridružile.
Po Božji previdnosti je imel takrat neki mestni duhovnik stekle¬
nico Jamske vode, in tako se je skoro precej začela devetdnevnica.

če bi hčerka ozdravela, obljubili so starši, da pojdejo na
Božjo pot v Lurd , in da se bode njih mlada hči leto dni nosila
belo in višnjavo, v Marijinih barvah, kakor se je že nosila tri leta
po rojstvu, ko je bila še prav majhno dekletce.

Devetdnevnica se je začela poiideljek večer, 8. novembra.

Ali naj povem? Hči ni verovala. Mati ni upala. Le oče je
imel tisto mirno vero, kteri dobrotljivi Bog nikoli ne odreče.

Vsi so molili skupaj, v sobi gospoda Moreau, pred podobo
matere Božje. Mati, mlada bolnica in njena majhna sestrica so
se vzdignile zaporedoma, da bi šle spat; oče pa je ostal na kolenih.

Ko je mislil, da je že sam, povzdignil je svoj glas s tako
pobožnostjo, da je za njim obstala njegova rodbina, ki je že od¬
hajala. Mati in hčeri, ki so nam to pripovedovale, so še daudanas
vselej močno ginene, kadar se na to spomnijo.

— Sv. Devica, rekel je oče, presveta Devica Marija, mojo
hčer mi moraš ozdraviti! Da, res, ozdraviti jo moraš.  To je tvoja
dolžnost, in ne moreš mi odreči. Spomni se Marija, spomni se,
da so bili vsi zoper mene, ko sem hotel tebe imeti za njeno pa-
trono. Spomniti se moraš, koliko sem prebil in pretrpel, da sem
jej dal tvoje sveto ime. In zdaj! sveta Devica, ali moreš vse to
pozabiti? ali moreš pozabiti, da sem se takrat poganjal za tvoje
ime, za tvojo moč, za tvojo čast proti nadležnim prošnjam in ja¬
lovim razlogom tistih, ki so bili okolo mene? ali moreš pozabiti,
da sem jo očitno postavil pod tvoje varstvo, ko sem vsem dejal
in ponavljal, da jej tvoje ime prinese srečo? . . . Bila je moja
hči, s tem je postala tvoja. Ali moreš to pozabiti? Ali tedaj nisi
dolžna pomagati ? ali ne terja čast od tebe, — zdaj, ko sem ne¬
srečen, zdaj, ko te prosim za mojo in tvojo hčer, — da mi po-
moreš ter jo ozdraviš? Ali jo bodeš pustila oslepeti, zdaj, ko sem
pokazal tako zaupanje v tebe? ... Ne! ne! to ni mogoče, in boš
jo ozdravila!

S takimi čutili je na glas molil nesrečni oče. Tako je trkal
na srce matere Božje, tako jo je spominal njene dolžnosti in terjal,
da naj poravna svoj dolg hvaležnosti.

Bilo je ob desetih zvečer.

Predno je šla mlada hči spat, namočila je platnen robec z
Lurško vodo, položila ga je na oči in ga je zavezala zadaj na glavi.

222

Njena duša je bila vznemirjena. Če tudi ni imela vere go¬
spoda Moreau, vender si je mislila, da bi jo mati Božja prav za
prav mogla ozdraviti; da bi, morebiti prav kmalu, konec devet-
dnevnice, utegnila spregledati. Potem je začela dvomiti, in zdelo
se jej je, da se čudež ne bo zgodil za njo. Vse te misli so se jej
motale po glavi, in prav dolgo ni mogla zaspati.

Ko se drugo jutro zbudi, spomni se najnaprvo na robec, ki
je zakrival njene oči. Z upom in strahom ga odveže.

Močno zavpije.

Okolo nje je jutranja svetloba razsvetljevala sobo. In videla
je čisto, jasno, natančno. Bolno oko je ozdravelo; mrtvo oko je
oživelo.

— Marta! Marta! pokliče sestro, vidim! vidim! Ozdravlje¬
na sem!

Mlada Marta, ki je ležala v ravno tisti sobi, skoči iz postelje
in priteče. Videla je črne in bliščeče Marijine oči, v kterih se je
svetila moč in življenje. Popolnoma so bile rešene krvave preproge.

Srce mlajše sestrice se spomni očeta in matere, ki še nista
vedela za to veselo novico.

— Papa! mama! zavpije.

Marija jej migne, naj molči.

— Počakaj, počakaj, reče jej. Poprej hočem videti, če morem
brati. Daj mi kake bukve.

Deklica vzame ene z mize.

— Na! reče.

Marija odpre bukve in bere precej, brez spotikljaja, brez
truda, kakor drugi ljudje. Ozdravljenje je bilo popolno, dovršeno,
in mati Božja ni naredila svojega dela na pol.

Oče in mati pritečeta.

— Ata, mama, vidim, berem, ozdravljena sem!

Kako bi mogli popisati ta nepopisljiv prizor? Vsak ga raz¬
ume, vsak ga more videti, če pogleda v svoje lastno srce.

Hišna vrata še niso bila odprta. Okna so bila zaprta, in
skozi prozorne šipe je prodirala le prva jutranja svetloba. Kdo bi
tedaj mogel priti v hišo in videti veselje te rodovine, ki je tako
naglo postala srečna?

In vender so ti kristijanje spoznali, da niso sami, in da je
ta hip med njimi neko mogočno in nevidljivo bitje.

Oče in mati so pokleknili. Tudi majhna Marta se spusti na
kolena. Marija, ki je še ležala, sklenila je roke; in iz teh čvetero
ginenih in hvaležnih prs je prihajalo ime matere Božje:

223

— O sveta Devica, o Lurška mati Božja! . . .

Kakšne besede so še govorili, ne vemo. Njih čutila pa lahko
ugane vsak, kdor si v duhu predstavi tisti presrečni dogodek, tisti
blisek mogočnega Boga, ki je nagloma razsvetlil temno osodo ob¬
jokane rodovine, in njeno žalost spremenil v veselje.

Menda ni treba pristavljati, da je gospodična Marija Moreau
kmalu potem šla s svojimi starši v Jamo, zahvalit se Lurški ma¬
teri Božji. Položila je obleko na altar in zopet se je oblekla v
barve matere Božje. Vsa srečna in ponosna je bila na to obleko.

G. Moreau, ki je imel prej tako veliko vero, je zdaj strmel.
— Mislil sem, rekel je, da take milosti dobivajo le svetniki. Kako
je pač to, da take dobrote dosežejo tudi revni grešniki kakor mi?

O tem čudežu pričujejo lahko vsi Tartaski prebivalci, saj so
tudi vsi pomilovali to rodovino, ki je ena najbolj spoštovanih v
mestu. Vsak meščan je videl in lahko pričuje, da je bila bolezen,
ki se dosle nikakor ni dala odpraviti, naenkrat ozdravljena v za¬
četku devetdnevnice. Prednjica samostana Sacre-Coeur v Bordeaux,
sto petdeset učenk, ki so bile tovarišice gospodične Marije Moreau,
in samostanski zdravniki so potrdili, da je bila imenovana gospo¬
dična nevarno bolna pred dogodki, ki smo jih opisali, in da je
potem popolnoma ozdravela. Res se je vrnila v Bordeaux, kjer je
bila še dve leti, da je dostala svoje nauke.

Zdravnik za oči, g. Bermont, je kar strmel nad tem dogodkom,
ki ga zdravilstvo nikakor ne more razložiti. Videli smo njegovo
izjavo, s ktero pričuje o stanju bolnice in pripoznava, da zdravniška
učenost ne more tako ozdravljati. „Bolezen je bila odpravljena
nagloma,“ pravi, „kaj takega se nikdar ne more zgoditi po zdra¬
vilstvu. V potrjenje tega se podpišem: Bermont

Ta izjava, ki je bila spisana 8. februarja 1. 1859, je shranjena
v Tarbski škofiji, kjer je veliko pisanj in pričevanj Tartaskih pre¬
bivalcev, med njimi tudi pismo mestnega župana, g. Desborda.

Gospodična Marija se je nosila v Marijinih barvah do dne
svoje poroke, ki se je vršila kmalu potem, ko je dokončala svoje
nauke in prišla iz samostana Sacre-Coeur. Ravno ta dan je šla
v Lurd in odložila je dekliško obleko, da se je oblekla v nevestno.

Svoje belo in višnjavo oblačilo je podarila neki drugi deklici,
ki je tudi bila ljubljena od svete Device, Bernardki. Oe ste obe
imeli ravno tisto mater, ali si niste bili nekoliko sestri?

To je edini dar, ki ga je Bernardka kedaj sprejela. To obleko,
ki jo je s svojima barvama spominala na dobrotljivo vsemogočnost
Jamske Prikazni, nosila je več let, dokler ni bila do kraja obnošena.

224

Zdaj je že enajst let, odkar so se ti dogodki zvršili. Dobrota,
ki jo je skazala mati Božja, ni bila nazaj vzeta: vid Marije Mo-
reau je ostal izvrsten; bolezen se jej ni prav nič povrnila. Stvari,
ktere Bog oživi, ne nmrjo nič več, če se satne ne umore z ne¬
hvaležnostjo ali z napačno rabo milosti. Besurgens jam non moritur;
kdor vstane od mrtvih, ne umre nič več.

Gospodična Marija Moreau se imenuje zdaj gospa d’Izarn
de Villefort, in je mati troje krasnih otrok, ki imajo prelepe oči.
Če so tudi dečki, vender imajo vsi trije Marijino ime pred svojimi
krstnimi imeni.

VL

'v'

Čudovitih ozdravljenj se je štelo na stotine. Ni bilo mogoče,
vseh spričati. Škofijska komisija jih je trideset natanko preiskala.
Bavnala je na vso moč ostro pri tem preiskovanju, in čudež je
priznala le takrat, kadar nikakor ni bilo drugač mogoče. Zlasti
je zavrgla vsako ozdravljenje, ki se ni zvršilo skoro v trenotku in
ki se je godilo polagoma; vsako, ki se je doseglo potem, ko je
bolnik še rabil zdravniška zdravila, če tudi taka, ki prej niso nič
pomagala. „Ako tudi je bilo znano, da predpisana zdravila niso
imela nič uspeha,“ pravi v poročilu komisijski tajnik, „vender se
ozdravljenje ni moglo prisoditi sami naturni moči Jamske vode,
ki je bila ob enem rabljena.

Poleg tega je komisija izvedela za veliko duhovnih dobrot,
posebnih milosti, nepričakovanih spreobrnenj, ki bi jih mogli tudi
imeti za čudež. Težko je bilo, sodnijsko dokazati te dogodke, ki
so se vršili na skritem dnu človeške duše in ki se nikakor niso
dali nadzorovati. Če so tudi takšni dogodki, takšna spreobrnenja
src časih čudnejša in čudovitejša, kakor oživljenje kakega uda ali
telesno ozdravljenje, vender je komisija dobro presodila, da jih ne
sme sprejeti v slovesno in očitno preiskavo, kakeršna je bila od
škofa zapovedana.

Komisija je v svojem poročilu na škofa, v soglasju z zdravniki,
v tri vrste razdelila ozdravljenja, ktera je preiskala in prav natančno
popisala v svojih protokolih, kakor je poizvedela od ozdravljenih
oseb in od številnih prič.

Prva vrsta je obsegala ozdravljenja, ki so se dala naturno
razložiti, kakor so tudi bila čudna. Šestero jih je bilo tako ozdrav¬
ljenih: Ivanka-Marija Arque, vdova Crozat, Blaž Maumus, deček
Laffite, vsi trije iz Turškega mesta; otrok Lasbareilles, iz Gex;
Ivanka Crassus, iz Arcizan-Avant; Ivanka Pomies, iz Loubajac.

225

Druga vrsta je obsegala ozdravljenja, ktera je komisija raz¬
lagala bolj na nadnaturno stran. V tej vrsti so: Janez-Peter Malou,
Ivana-Marija Daube, žena Vendome; Bernarda Soubie iu Pavlina
Bordeaux, iz Burskega mesta; Janez-Marija Amare, iz Beaucens;
Marcela Pejregue, iz Agos; Ivana Maria Massot-Bordenave, iz
Arras ; Ivana Gezma in Avgust Bordes, iz Pontacq.

„Prav veliko teh dogodkov/' pravi zdravniška preiskava, „ima
vse pogoje, ki so potrebni, da se uvrste med čudeže. Morebiti se
nam bode očitalo, da smo ravnali preostro in prevestno, ko smo jih
zavrgli. Pa tega očitanja se nič ne bojimo, še veselimo se ga,
ker smo prepričani, da previdnost zahteva v takih stvareh strogo
preiskavo."

Y teh okoliščinah ni komisija sprejela med čudeže nobenega
dogodka, ki bi se dal, če tudi samo po sili, razlagati naturno. Tak
dogodek je postavila v drugo vrsto.

Tretja vrsta je obsegala ozdravljenja, ki so bila prav gotovo
čudeži. Šestnajstero bolnikov je po čudežu ozdravelo, in ti so:
Blaža Soupenne, Benedikta Cazeaux, Ivana Crassus, žena Orozat,
Budovih Bourriette, deček Justin Bouhohorts, Fabijan in Suzana
Baron, iz Burskega mesta; gospa vdova Rizan in Henrik Busquet,
iz Nayskega mesta; Katarina Batapie, iz Boubajac; gospa vdova
Banou, iz Borderes; Marijana Garrot in Dionizij Bouchet, iz Ba-
marque; Janez-Marija Tambourne, iz Saint-Justin; gospodična
Marija Moreau iz Sazenay, izTartas; Paskalina Abbadie, iz Rabasteins.

»Bolezni onih, ki so tako naglo in tako čudno ozdraveli, bile
so večjidel različne," beremo v komisijinem poročilu. »Nektere so
segale v notranje, druge pa v zunanje boloslovje.

„In vender so bile vse te bolezni ozdravljene od ene edine
in ravno tiste vode, ktero so rabili nekteri za pijačo, drugi za umi¬
vanje, in tretji na oba ta dva načina ob enem.

„Gotovo je, da se more vsako zdravilo, po naturnem in ve-
dnostnem pravilu, rabit le na določen način, in da vsako zdravilo
pomaga le za gotove bolezni, za druge pa ne, ali je pa za-nje še
škodljivo. Massabiellska voda ni sestavljena iz takih stvari, da bi
mogla nagloma ozdravljati tako številne, tako izvenredne, tako raz¬
lične, in časih tudi nasprotne bolezni.

„In zlasti zato," pristavlja poročilo, „ker je razkroj veljavnih
učenjakov dokazal, da ta voda sama na sebi ni rudninska in zdra¬
vilna, in da je samo navadna voda."

Ravno tako določno so sklepali zdravniki, ki so natančno in
vestno preiskali le-ta izvenredna ozdravljenja;

Lurska Mati Božja. 15

226

„Če pogledamo povprek ta ozdravljenja, 1 ' pravijo v poročilu,
„moramo kar od kraja strmeti, kako lahko, naglo in hipno je
ozdravljala skrivna moč; kako so bili popolnoma preobrnem vsi
zdravilni načini, po kterih se je treba ravnati; kako se je vse
vršilo zoper postave in pričakovanja zdravilstva; kako so bile za¬
starele in trdovratne bolezni ozdravljene, kakor bi pihnil; kako so
bile skrbno združene in znošene vse okoliščine, ki kažejo, da se
dotično ozdravljenje nikakor ni moglo zvršiti po navadnem naturnem
redu. Taki dogodki presegajo človeški um. Kes, kdo more raz¬
umeti te nasprotne prikazni:

„Da je navadna voda delala tako velike reči?

„Da je eno zdravilo ozdravljalo različne bolezni?

„Da je bila voda rabljena le malo časa, kjer zahteva zdrav¬
niška veda dolgo zdravljenje?

„Da je voda ozdravljala v hipu, med tem ko so'bila zdravila
rabljena dolgo časa, pa brez uspeha?

„Da so bile kronične bolezni ozdravljane v trenotku?

„Tukaj je gotovo neka moč, ki presega naturne meje, in ki
rabi navadno vodo le zato, da skazuje svojo mogočnost. 11

Škof je bil popolnoma prepričan. Videl je toliko slavnih
dogodkov, ki so bili tako skrbno in očitno skazani; imel je pred
sabo tako vestno, tako poj Tno, tako natančno komisijino preiskavo;
bral je določne izjave in sklepe kemije in zdravilstva.

Vender je tudi tukaj pokazal tisto veliko previdnost, ki smo jo že
večkrat omenili. Ni hotel izreči slovesno škofijske razsodbe o tem
velikem vprašanju, dokler ne bi tudi čas potrdil čudovitih ozdravljenj.

Čakal je tri leta.

Potem je bila druga preiskava. Ozdravljenja, ki smo jih prej
opisali kot čudeže, stala so čvrsto. Nihče ni ne preklical svojega
pričevanja in tudi ne ovrgel dogodkov. Dela Tistega, ki vlada v
večnosti, se ne boje časove skušnje.

Ko je bila nakopičena velikanska gromada dokazov, skušenj,
prepričanj, izrekel je škof naposled razsodbo, ki so jo pričakovali
od njega. Njene glavne misli so te:

227

VIL

Pastirski list Tarbskega škofa, obsegajoč sodbo o Prikazni, ki se je prikazovala

v Lurški Jami.

„BeRTRAND  - SEVERE - LAVRENC, po Božjem usmiljenju in
po milosti apostoljskega svetega sedeža Tarbski škof, azistent
papeškega prestola, i. t. d.

„ Duhovščini in vernikom naše škofije pozdrav in blagoslov v
gospodu našem Jezusu Kristusu.

„Naši preljubljeni sodelavci in naši predragi bratje, odkar
bivajo ljudje na zemlji, bile so vedno čudovite zveze med nebom
in zemljo. V začetku sveta se je Bog prikazal našim prvim staršem,
da jim je očital nepokorščino. V sledečih stoletjih ga vidimo ob¬
čevati z očaki in preroki; in v starem zakonu beremo večkrat o
nebeških prikaznih, ki so jih imeli Judje.

„Le-te Božje milosti niso imele prenehati z Mojzesovo postavo ;
ravno nasproti, pod postavo milosti so imele biti številnejše in
očitnejše.

„Ko je bila Cerkev še v zibeli, ko je divjalo krvavo pre¬
ganjanje, prikazovali so se kristijanom Jezus Kristus ali angelji,
ki so hodili razodevat jim prihodnje reči, reševat jih verig, osrče-
vat jih v bojih. Tako je, po mislih nekega razsodnega pisatelja,
Bog osrčeval sloveče sp znavalce svete vere, ko so napenjali po-
zemeljski mogočniki vse svoje moči, da bi v klici zadušili nauk,
ki je imel rešiti svet.

„Le-ta prikazovanja se niso godila samo za prvih stoletij
kristijanstva. Zgodovina pričuje, da so se v vseh časih ponavljala
v slavo svete vere in v spodbujo vernikov.

„Med nebeškimi prikazovanji je najimenitnejše prikazovanje
matere Božje, ki je naklonilo ljudem sila veliko dobrot. Ce pre¬
hodiš katoliški svet, videl bodeš pogostoma cerkve, ki so posvečene
Mariji Devici; in več teh spominkov je bilo zidano, ker se je
ondi prikazala nebeška Kraljica. Mi imamo že neko svetišče, ki
je bilo pred štirimi stoletji posvečeno in zidano vsled nekega
razodenja, ktero je dobila mlada pastarica, in kamor roma vsako
leto na tisoče ljudi, da bi pokleknili pred prestolom preslavne
matere Božje in sprosili kake milosti. *)

*) Mati Božja Garaisonska.

15 *

228

„Bodi ga Bog zahvaljen! v neskončnem zakladu svoje do¬
brotljivosti je nam prihranil novo milost. Hoče, da se v Tarbski
škofiji postavi novo svetišče v Marijino čast. In po kom nam je
sporočil naklepe svojega usmiljenja? Zopetno najslabši stvari na
svetu:  po štirinajstletni deklici, Bernardki Soubirousovi, ki je bila
rojena v Lurdu od revnih staršev.“

Tu je škof opisal počez, kako se je presveta Devica prika¬
zovala Bernardki. Bralcu je to že znano. Potem je razpravljal
dogodke.

„Takšno je v bistvu,“ nadaljeval je škof, „pripovedovanje,
ki smo ga slišali iz Bernardkinih ust, vpričo komisije, ki se je
zopet sešla, da bi deklico zaslišala v drugo.

„Tako bi bila mlada deklica videla in slišala neko bitje, ki
se je imenovalo Brezmadežno spočetje, in kterega ni baje nihče
izmed številnih gledalcev ne videl ne slišal, dasi tudi je imelo
človeško podobo. To bi tedaj bilo neko nadnaturno bitje. Kaj
imamo misliti o tem dogodku?

„Znano vam je, naši preljubi bratje, da je Cerkev prav
previdna in počasna v presojevanju nadnaturnih dogodkov: zahteva
neovrgljive dokaze, predno jih sprejme in razglasi kot Božje. Po
izvirnem grehu je človek, zlasti v tej stvari, podvržen veliko
zmotam, če ga ne zvodi njegov um, ki je tolikanj oslabel, zvodi
ga pa lahko hudičeva zvijača. Kdo ne ve, da se časih hudobni
duh spremeni v angelja svetlobe, da bi nas laglje zvabil v'svoje
zanke? *) Zato nas opomina preljubljeni učenec, naj nikar ne
verujemo vsakemu duhu, temuč naj preiskujemo, če pridejo duhovi
od Boga. **) Tako preiskavo smo tudi mi naredili, naši predragi
bratje. Že štiri leta preiskujemo dogodek, o kterem vam govo¬
rimo; zasledovali smo ga v raznih njegovih tečajih; naznanila
smo dobivali od komisije, d je sestavljena iz pobožnih, učenih in
skušenih duhovnov, kteri so deklico izpraševali, dogodke preisko¬
vali in vse presojevali. Tudi smo za svet povpraševali veljavne
učenjake in smo se prepričali, da je prikazen nadnaturna in Božja,
in da je tedaj Bernardka videla presveto Devico. Naše prepričanje
se opira na Bernardkine izjave, zlasti, odkar so se zvršili dogodki,
ki se ne dad<5 naturno razložiti.

„ Priče vanje mlade deklice nam daje vsa poroštva, ki jih le
želeti moremo. Naprvo, o njeni poštenosti ne moremo dvomiti.

*) II. Ker. XI, 14,

**) I. list sv. Jan. IV, 1.

229

Kdo se približa tej deklici, da ne bi občudoval njene priprostosti,
odkritosrčnosti in ponižnosti? Ko ves svet govori o imenitnih
rečeh, ki so jej bile razodete, molči ona sama: govori le takrat,
kadar je vprašana; tedaj razloži vse brez ponašanja, z neko gin-
ljivo odkritosrčnostjo; in na številna vprašanja odgovarja takoj,
lepo, natančno, prav primerno, kakor tak, ki je sam popolnoma
prepričan. Devali so jo na trde poskušnje, pa grožnje je niso
nikoli omajale; za najlepše ponudbe se ni kar nič zmenila. Nikoli
si ni protigovorila in pri raznih izpraševanjih je pravila zmiraj
eno in isto, da ni nič pridejala, pa tudi nič ne zamolčala. Ber-
nardkina poštenost se tedaj ne da tajiti. In je tudi nihče ni tajil.
Še celo njeni nasprotniki so jej dajali to čast.

„Če Bernardka ni hotela goljufati, ali pa ni bila samo go¬
ljufana? Ali ni mislila videti in slišati, česar ni ne videla ne
slišala ? Ali je' niso motile oči in ušesa ? — Kako bi mogli to
misliti! Modri odgovori te deklice razodevljejo pravo pamet, mirno
domišljijo in zdrav um, ki presega njeno starost. Njeno pobožno
čutilo ni bilo nikoli prenapeto; na mladi deklici ni mogel nobeden
zapaziti ne zmešanosti v glavi, ne zmotenosti v počutkih, ne po¬
sebnosti v značaju, ne bolehavosti, ki bi jej pomogla ustvariti
izmišljene podobe. Videla je, ne samo enkrat, ampak osemnajst-
krat; videla je vprvič nenadoma, da se ni mogla nič pripraviti
na dogodek, ki se je zvršil; pričakovala je, da ugleda Prikazen
vse dni določenih dveh tednov, pa je vender ni videla dva dni,
dasi je bila v ravno tisti družbi in v ravno tistih okoliščinah. In
potem, kaj se je godilo med prikazovanjem? Bernardka se je
spreminjala: njeno obličje je dobivalo nov izraz, njene oči so ža¬
rele, gledala je stvari, kakeršnih ni nikoli videla, poslušala je go¬
vor, kakeršnega ni nikoli slišala, in kterega je dobro zapomnila,
če ga tudi ni vselej razumela. Vse te okoliščine nam branijo
sklepati na halucinacijo: mlada deklica je tedaj res videla in
poslušala neko bitje, ki se je imenovalo Brezmadežno spočetje;
in ker se ta dogodek ne da razložiti naturno, imamo vso pravico
misliti, da je prikazen nadnaturna.

„če je že Bernardkino pričevanje samo na sebi veljavno, po¬
stane še veljavnejše vsled čudežev, ki so se zgodili po prvi pri¬
kazni. Če  se more drevo spoznati po sadju, rečemo lahko, da je
Prikazen mlade deklice nadnaturna in Božja, zakaj delala je nad¬
naturna in Božja dela. Kaj se zgodi, predragi bratje? Toliko da
se je Prikazen prikazala, že se je ta novica porazvedela, kakor bi
trenil; vedeli so, da ima Bernardka štirnajst dni hoditi k Jami:

230

in glejte, vsa okolica se stresne; valovi ljudstva hite proti kraju
prikazovanja; s pobožno nepotrpežljivostjo pričakujejo ljudje slo¬
vesne ure; in ko je mlada deklica vsa zamaknena v stvar, ktero
ogleduje, medtem so priče tega prizora ginene ter se tope v str¬
menju in češčenju.

»Prikazovanje je minilo; ali romanje traja še: iz daljnih in
bližnjih krajev hite v Jamo: tu vidimo vse starosti, vse vrste in
vse stanove. In ktero čutilo žene te neštevilne romarje? V Jamo
hodijo molit in brezmadežno Marijo prosit kakih milosti. S svojim
pobožnim vedenjem dokazujejo, da čutijo neko Božjo moč, ki oživlja
to skalovje, ktero je zaslovelo za vselej. Pobožne duše so se utr¬
jevale v čednostih; mrzli in zanikarni kristijanje so začeli živeti
po sveti veri; trdovratni grešniki so se spravljali z Bogom, potem
ko so bili priporočeni Lurški materi Božji. Le Bog je mogel de¬
lati te čudeže milosti, ki so splošni in stanovitni. Ali tedaj takšne
milosti ne potrjujejo, da se je Prikazen res prikazovala?

„Ce od teh dušnih milosti prestopimo k onim, ki se tičejo
telesnega zdravja, koliko novih čudežev imamo našteti!“

Naši bralci se spominajo, kako je začel izvirati studenec, kjer
je Bernardka pila in se umila, vpričo množice. Odveč bi bilo, vse
to tukaj natanko ponavljati.

»Bolniki,“ povzel je škof, »so poskusili Jamsko vodo, in ne
brez uspeha; več jih je nagloma ozdravelo, ko jim prej najboljši
zdravniki niso mogli pomagati. Le-ta nenavadna ozdravljenja so
neznansko zaslovela; glas o njih seje sila urno razletel v daljne kraje.

»Bolniki iz vseh pokrajin so prosili Massabiellske vode, kadar
niso mogli priti sami v Jamo. Koliko bolnih je bilo ozdravljenih!
koliko rodovin potolaženih! ... Ko bi jih hoteli poklicati na
pričevanje, vzdignilo bi se brez števila glasov, ki bi s hvaležnostjo
razglaševali, da je moč Jamske vode velikanska. Tukaj ne moremo
našteti vseh prejetih teh milosti; to vam pa moramo povedati,
da je Massabiellska voda ozdravila bolnike, ktere so zdravniki že
zapustili in razglasili kot neozdravljive. Ta ozdravljenja so se go¬
dila po vodi, ki sama na sebi nima čisto nič zdravilne moči, kakor
so skazali izvedeni kemikarji, bi so napravili natančen razkroj.
Bolniki so vodo pili ali se z njo umili. Nekteri so ozdraveli v
hipu, drugi pa še le potem, ko so jo rabili dvakrat ali trikrat.
Tudi so ta ozdravljenja stanovitna. Ktera moč je ozdravljala?
Je-li ozdravljal organizem? Veda, ki je bila povprašana v tem
oziru, odgovarja: ne! Ta ozdravljenja so tedaj Božje delo. V
zvezi so s Prikaznijo: ta je njih začetek; ta je bolnikom navdi-

231

hovala zaupanje: tedaj je tukaj tesna zveza med ozdravljenji in
Prikaznijo; Prikazen je Božja, ker imajo ozdravljenja Božji značaj.
Kar pa pride od Boga, je resnica! Prikazen, ki se je imenovala
Brezmadežno spočetje, in ktero je Bernardka videla in slišala, je
potem takem PRESVETA MATI BOŽJA! Zakličimo tedaj: Tukaj je
Božji prst! Digitus Dei est hic.

„Kako se ne bi čudili, predragi bratje, čudnim naredbam
Božje previdnosti? Konec leta 1854 je neumrljivi papež Pij IX.
razglasil nauk o Brezmadežnem spočetju. Njegove besede so priletele
do najoddaljenejših krajev sveta; katoliška srca so se tresla samega
veselja, in povsod se je obhajala slavna Marijina prednjost s slo¬
vesnostim!, ki ostanejo vedno v našem spominu. In glejte, kaka
tri leta potem se prikaže presveta Devica neki deklici in jej reče:
Brezmadežno spočetje sem . . . Hočem, da se tukaj sezida kapelica
v mojo čast.  Ali se ne vidi, da hoče s svetiščem potrditi nezmot¬
ljivi izrek naslednika sv. Petra?

„In kje hoče imeti to svetišče? V znožju naših Pyrenej, v
kraju, kjer se zbira mnogo tujcev, ki hodijo od vseh strani sveta
iskat zdravja v naših toplicah. Ali ni to, kakor da bi vabila
vernike vseh narodov, naj bi jo hodili častit v novo svetišče, ki
jej bode zidano?

„Lurjani, veselite se! vzvišena Marija je blagovolila na vas
upreti svoje usmiljene oči. Hoče, da se jej pri vašem mestu zida
cerkev, kjer bo delila svoje dobrote. Zahvaljujte se jej, da vas
tako močno ljubi; in ker vam obilno skazuje svojo materinsko
ljubezen, posnemajte njene čednosti in držite se neomahljivo svete
vere; s tem pokažete, da ste njeni otroci.

„Sicer priznamo radi, da jo Prikazen že prinesla med vas
veliko sadu zveličanja. Na lastne oči ste videli Jamske dogodke
in dobrote, zato je bilo vaše zaupanje veliko, in vaše prepričanje
čvrsto. Občudovali smo vašo previdnost in vašo ubogljivost, ko
ste bili, po našem nasvetu, pokorni deželski gosposki. Več tednov
niste smeli k Jami, in v svojih srcih ste morali potlačiti čutila,
ki so vam vzkipela, ko so vaše oči gledale dva tedna tako veli-
kansk prizor.

„In vsi vi preljubljeni verniki naše škofije, odprite svoja
srca upanju; nov čas milosti se začenja za vas: vi vsi ste pokli¬
cani, da bi se udeleževali blagoslovov, ki so nam obljubljeni. V
svojih prošnjah in v svojih pesmih boste zanaprej pridruževali ime
Lurške matere Božje posvečenim imenom Garaisonske, Poevlaiinske,
Heaske in Pietatske matere Božje.

232

„Iz višav teh svetišč bode brezmadežna Devica čula nad vami in
vas branila. Da, naši preljubi sodelavci in naši predragi bratje, Se se
zaupno oziramo na to morsko zvezdo, ni se nam bati barkoloma, go¬
tovo premagamo vihar življenja in prispemo zdravi v luko večne sreče.

„Opiraje se na knjigo, spisano od Benedikta XIV., kjer so
modro razložena vodila, kako se imajo pobožni ranjki prištevati
med blažene in svete, in kako se imajo razločevati resnične pri¬
kazni od lažnjivih;

„Na podlagi povoljnega poročila, ktero smo dobili od komisije,
ki je imela poizvedovati o Prikazni Lurške Jame in o dogodkih,
ki so z njo v zvezi;

„lSra podlagi pisanega pričevanja doktorjev zdravilstva, ktere
smo povprašali za svet glede številnih ozdravljenj, ki so se zgo¬
dila po rabi Jamske vode ;

„Ker vidimo v prvo, da se Prikazen ne da prisoditi naturni
moči, naj že vzamemo ozir na nenavadne njene učinke, ali na
mlado deklico, ki jo je videla;

„Ker smo videli v drugo, da more ta moč biti le Božja, ker
je spreobračevala grešnike in bolnike ozdravljala čudovito, kar
more delati le začetnik milosti in vladar prirode;

„Ker vidimo naposled, da je naše prepričanje tudi potrjeno
po navalu brezštevilnih množic, ki vrč k Jami, odkar se je Pri¬
kazen prvič prikazala, in to zato, da bi sprosile kake milosti ali se
zahvalile za kake že prejete dobrote;

„Da bi ustregli pravični nepotrpežljivosti našega častitega
kapiteljna, duhovščine, svetovnikov naše škofije in toliko pobožnih
duš, ki od duhovske gosposke zahtevajo že dalje časa razsodbo,
ktero smo morali po previdnosti odlašati;

„Da bi tudi ustregli željam več škofov in veliko imenitnih
oseb, ki niso v naši škofiji;

„Zato smo razglasili in razglašujemo sledečo razsodbo, potem
ko smo poprosili sv. Duha razsvetljenja in mater Božjo pomoči,
in ko smo se posvetovali s častitljivimi brati dostojanstveniki, s
kanoniki in kapiteljnom naše stolne cerkve:

„Člen I. Sodimo, da se je brezmadežna Marija, mati Božja,
res prikazovala Soubirousovi Bernardki, 11. februarja 1858 in sledeče
dni, skupaj osemnajstkrat, v Massabiellski Jami, pri Lurškem
mestu; da ima ta Prikazen vsa znamenja resničnosti, in da smejo
verniki na-njo verovati.

„Ponižno podvržemo svojo sodbo sodbi svetega očeta papeža,
ki je za to, da vlada vesoljno Cerkev.

233

„člen II. Dovoljujemo v naši škofiji častiti mater Božjo iz
LurškeJame; prepovedujemo pa, brez našega pismenega dovoljenja
dati na svetlo kako posebno molitev, kako pobožno pesem ali
knjigo glede tega dogodka.

„člen III. Da bi ustregli presveti Devici, ki je večkrat
razodela svojo voljo pri prikazovanjih, sklenili smo, zidati svetišče
na Jamskem prostoru, ki je postal last Tarbskih škofov.

„To zidanje bode potrebovalo veliko truda in mnogo denarja,
ker je lega strma in nepripravna. Da izvršimo svoj pobožen
sklep, treba nam je pomoči duhovnikov in vernikov naše škofije,
duhovnikov in vernikov po Francoskem in tujem. Obračamo se
na njih blaga srca, in zlasti na vse pobožne osebe vseh krajev,
ki so se posvetile češčenju brezmadežnega spočetja Marije Device...

„Člen IV. Zaupljivo se obračamo na ustave obojega spola,
kjer se mladina poučuje, na kongregacije Marijinih otrok, na bra¬
tovščine svete Device in na razne pobožne družbe po naši škofiji
in po vsi francoski deželi . . .

„Ko dobodo duhovni ta naš pastirski list v roke, naj ga
precej potem prvo nedeljo berč in razglase po vseh cerkvah, ka¬
pelicah in moliščih naše škofije.

„Dano v Tarbskem mestu, v naši škofovski palači, z našim
podpisom in pečatom, s sopodpisom našega tajnika, 18. januarja 1862,
praznik stolice sv. Petra v Kirnu.

„f BERTRAND - S r0 , TARBSKI ŠKOF.

„FOURCADE, kanonik in tajnik

vin.

V imenu škofijstva, to je, v imenu Cerkve, je kupil škof
Lavrenc od LurŠkega mesta Jamo, svet okolo nje in vse Massa-
biellsko skalovje. Gospod Lacade je še vedno županoval. On je
predlagal mestnemu odboru, naj bi Cerkvi, Kristusovi nevesti,
prepustil te za vselej posvečene kraje, kjer se je prikazovala mati
Božja; on je podpisal kupno pismo.

G. Rouland je potrdil to kupčijo in je tudi dovolil zidati
cerkev v večni spomin prikazovanja presvete Device, v spomin
novega studenca in brezštevilnih čudežev, ki so se zvršili, da bi
se skazala resničnost Božjih prikazni.

234

Ko se je mogočna cerkev brezmadežnega spočetja vzdigovala
kamen za kamenom na strmem Massabiellskem skalovju, med tem
je Lurška mati Božja obsipavala ljudi neprenehoma s čudeži in
dobrotami. V Parizu, v Bordeauv, v Perigord, v Bretagne, v
Anjou, na deželi, po velikih mestih so klicali Lurško mater Božjo;
in povsod je Lurška mati Božja odgovarjala z neutajljivimi zna¬
menji Svoje mogočnosti in dobrotljivosti.

Predno sklenemo to pripovest in narišemo stvari, kakor so
zdaj, naj še prej opišemo dvoje Božjih zgodeb. Prva se tiče pi¬
satelja te knjige, ki je nikoli ne bo pozabil. Taka le je, kakor
smo jo popisali pred kakimi sedmimi leti.

DESETA KNJIGA.

L

se svoje življenje sem imel prav dobre oči. Ločil sem stvari
v veliki daljavi; pa sem tudi prav lahko bral knjigo, kakor
Igi' sem tudi od blizu gledal vanjo. Učil sem se po cele noči,
T in oči se mi niso nikoli nič utrudile. Čudil sem se, pa
tudi veselil, da imam tako dobre oči. Močno sem se pa zavzel
meseca junija in julija leta 1862 , ko sem čutil, da mi vid pola¬
goma slabi in se utruja pri večernem delu; naposled nisem mogel
nič več ne brati ne pisati, če sem vzel bukve v roke, prebral
sem dve ali tri vrste, časih se toliko ne, in že sem čutil v go¬
renjem delu oči tako utrujenost, da nisem mogel nič več brati.
Povpraševal sem za svet več doktorjev in zlasti dva slavna zdrav¬
nika za oči, g. Desmares in g. Giraud-Teulon.

Zdravila, ki so mi jih dajali, niso mi skoro nič pomagala.
Po dosti nepretrganem počitku in železnatih zdravilih mi je od
kraja nekoliko odleglo, in neki popoldan sem lahko bral in pisal
dosti dolgo; pa drugi dan sem čutil, da seje  prejšnja bolezen
povrnila. Potem sem si pa umival oči z mrzlo vodo, dal sem si
staviti rogove na tilniku, rabil sem splošne kopeli, umival sem se
okolo oči z alkoholastimi stvarmi. Časih, pa prav redko, me je
za hip popustila tista neznanska utrujenost, ki sem jo čutil ven
in ven; pa to je trajalo le nekoliko trenotkov, in ob kratkem re¬
čeno, moja bolezen je dobivala polagoma tisto kronično podobo,
ki se kaže pri neozdravljivih boleznih.

Na svet zdravnikov sem dal očem popolnoma mir. Zunaj
hiše sem nosil višnjave naočnike; zapustil sem slednjič Pariz, in
umaknil sem se na deželo k svoji -materi v Coux, na bregove
Dordogne. Dobil sem za tajnika otroka, ki mi je bral bukve,
ktere sem moral povpraševati za svet, in ki je pisal, kar sem mu
narekoval.

Pride september. Ta stan je trajal kake tri mesece, in začelo
me je prav skrbeti. Neznansko sem bil žalosten, pa tega nisem
nobenemu nič povedal. Moji sorodniki in prijatelji so se bali
kakor jaz, pa mi svojega strahu niso razodevali: bili so, kakor jaz,
skoi ’0  prepričani, da so moje oči zgubljene; pa vsak izmed nas je
poskušal dati upanje, ki ga še sam ni imel, in drug drugemu smo
skrivali svoj strah.

Imam prisrčnega prijatelja, prijatelja iz otročjih let,- kteremu
zaupam navadno svoje nadloge in svoje radosti. Po svojem tajniku
sem mu pisal pismo, v kterem sem mu sporočil o svojem žalostnem
stanju in o svojih skrbeh za prihodnjost.

Prijatelj, o kterem govorim, je protestanške vere, kakor tudi
njegova žena: ta dvojna okoliščina naj se zapomni. Iz prav ime¬
nitnih razlogov ga ne morem tukaj povedati po imenu; imenujmo
ga g. M.

Odgovoril mi je čez nekoliko dni. Čudno sem se zavzel nad
pismom, ki sem ga dobil 15. septembra. Tukaj ga prepišem brez
vse spremembe:

„Ljubi moj prijatelj," pisal mi je, „nekoliko tvojih vrstic me
je razveselilo; pa, kakor sem že rekel, rad bi vjdel tvojo pisavo.
Ko sem se te dni vrnil iz Cauterets, prišel sem medpotoma v
Lurško mesto pri Tarbes; obiskal sem imenitno Jamo, in pravili
so mi, kako njena voda čudovito ozdravlja, zlasti bolne na očeh.
Prav močno ti pokladam na srce, da tudi ti z njo poskusi. Ko bi
bil jaz katoličan, veren, kakor ti, in ko bi bil jaz bolan, ne bi se
obotavljal tega poskusiti. Če je res, da so bolniki nagloma ozdraveli,
lahko pomnožiš njih število; in če ni res, kaj zgubiš s tem po¬
skusom? Tudi me ta stvar nekoliko zanima. Če se ti posreči, kako
važna zgodba bi to bila za me! Pred menoj bi bil čudež, ali vsaj
dogodek, ki bi imel glavno pričo popolnoma zanesljivo.

„Kakor se vidi," pripisal je moj prijatelj v dostavku, „še iti
ni treba v Lurško mesto po tiste vode, doboš je lahko po drugih.
Samo piši Turškemu župniku, in ti je pošlje. Najprej moraš opraviti
nekake običaje, ki ti jih ne vem povedati; pa Lurški župnik ti bo
že razložil. Prosi ga tudi, naj ti pošlje malo knjižico Tarbskega
generalnega vikarja, kjer so popisani najbolj sbazani čudeži."

Strmel sem, ko sem bral to pismo svojega prijatelja. To je
bister, preudarčen in natančen človek, pa zraven prav malo nagnen
k goljufivi navdušenosti; razen tega je protestant ....  Nasvet,
ki mi ga je dajal prav resno, spravil me je v strmenje.

Vender sem sklenil, ne ubogati ga.

237

„Zdi se mi,“ odgovoril sem mu, „da danes vidim nekoliko
bolje, če mi bode skozi boljše, ne bode mi treba za zdaj, obračati
se k nenavadnemu zdravilu, ki mi ga svetuješ, in za ktero mo¬
rebiti sicer nimam potrebne vere.“

Tukaj moram, ne brez rdečice, razodeti skrivne nagibe svoje
neubogljivosti.

Naj bode že kakor koli, vere mi ni manjkalo; in dasi tudi
sem dobival vednosti o Lurški vodi le iz nesramnih člankov
nekterih hudobnih časnikov, bil sem vender prepričan, da bi se
mogla tukaj, kakor marsikje drugje, Božja moč razodevati po
ozdravljanju. Rečem še več: nekako se mi je dozdevalo, da bi
ozdravel, če bi poskusil to vodo, ki je bajeda začela izvirati vsled
prikazni presvete Device. Ali bal sem se, priznam, odgovornosti
za tako veliko milost. „Če te ozdravijo navadna zdravila,“ rekel
sem sam pri sebi, „bode zadosti, da le plačaš zdravnika. Imel bodeš
samo tiste dolžnosti, kakor drugi ljudje. Če te pa Bog ozdravi
po čudežu, po posebnem delovanju svoje mogočnosti, po neposrednem
in osebnem posredovanju, bode to za te vse druga reč, in dolžan
bodeš resno se poboljšati in se posvetiti, če bi ti Bog oči, ktere
tako malo strahuješ, nekako podaril z lastno roko vdrugič, ali bi
mogel z njimi zanaprej, kakor dosle, bloditi po tem, kar te zvaja
in kar bi te moglo zmotiti? Če stori Bog za-te čudež, zahteval
bode plačilo; in težje ga bode plačati, kakor zdravnika. Moral
bodeš zanaprej premagovati razno hudo nagnenje, pridobivati razne
čednosti. Oh! to ni mogoče !“

In moje revno srce se je zbalo svoje slabosti in ustavljalo
Božji milosti.

To je uzrok, zakaj se nisem maral ravnati po nasvetu,
kterega mi je Božja previdnost, ki modro vlada z vsemi stvarmi,
dajala po dveh protestantih, po dveh krivovercih, ki nista naše
vere. Pa zastonj sem se upiral in ustavljal; neki notranji glas
mi je pravil, da me človeška učenost ne more ozdraviti, in da mi
hoče sam Bog, kterega sem tolikrat razžalil, zopet podariti vid,
in poskusiti, če ga bodem zanaprej boljše obračal.

Moja bolezen se ni premaknila, ali se je pa celč polagoma
hujšala.

Prve dni meseca oktobra sem moral iti v Pariz.

Po nekem posebnem naključju je bil takrat ondi gospod M.
s svojo ženo. Najnaprvo sem ta dva obiskal. Moj prijatelj se je
ustavil pri svoji sestri, gospe P., ki s svojim možem stanuje v Parizu.

— Kako je z očmi ? vpraša me gospa M., ko stopim v sobo.

238

— Moje oči so še vedno v revnem stanju, in začel sem se
bati, da ne bi bile za vselej zgubljene.

— Pa zakaj ne poskusiš zdravila, ki sva ti ga svetovala?
reče mi moj prijatelj. Nekaj mi pravi, da bi ozdravel.

— Ovbe, odgovorim mu, odkritosrčno ti povem, da nimam
veliko vere v vse tiste vode in tiste dozdevne prikazni, če jih tudi
naravnost ne tajim in ne pobijam. Vse to je mogoče, priznam;
pa ker teh stvari nisem preiskoval, zato jih ne morem ne trditi
ne pobijati: niso mi znane. Ob kratkem, nič kaj nimam veselja,
zateči se k pomočku, ki mi ga svetuješ.

— Tvoji izgovori so jalovi, zavrne me. Po svoji veri moraš
verovati in tudi veruješ, da so take stvari mogoče. Zakaj tedaj
ne bi poskusil ? kaj bi te to stalo ? Eekel sem ti, da ti to ne more
škodovati, ker je naturna voda, voda, ki je kemično sestavljena
kakor navadna voda; in ker veruješ v čudeže in imaš zaupanje v
svojo vero, ali se nisi začudil, da sta te dva protestanta napotila
k presveti Devici ? Že zdaj povem: če ozdraviš, bode to strašanski
dokaz proti meni.

Gospa M. mi je tudi prigovaijala, ravno tako sta mi sve¬
tovala gospod in gospa P., ki sta oba katoličana. Ugnali so me.

— Naj pa bo! rečem jim na to, priznati vam hočem vso
resnico in vam odkriti dno svojega srca. Vere mi ne manjka;
imam pa pomanjkljivosti, slabosti, veliko rev, in vse to se drži,
žalibog, najobčutljivših nitek moje nesrečne nature. Čudež pa,
kakeršen bi se lahko zgodil na meni, naložil bi mi dolžnost,, vse
žrtvovati in posvetiti se; to bi bila strašanska odgovornost, in tako
sem strahopeten, da se je bojim. Če me Bog ozdravi, kaj bode
vse terjal od mene! zdravnika pa odpravim z nekoliko denarjem.
To je sramotno, kaj ne? takšna je žalostna boječno st mojega srca.
Mislite, da mi vera omahuje; domišljate si, da se bojim, čudež
se ne bi zgodil nad menoj: motite se; bojim se le, da bi se zgodil!

Moji prijatelji so si prizadevali, prepričati me, da odgovornost,
o kteri sem govoril, po eni strani pretiravam, po drugi pa zmanjšujem.

— Zdaj nisi nič manj zavezan k pobožnosti, kakor bi bil,
če bi se čudež zgodil nad teboj, zavrne me gospod M. Sicer pa,
če bi te tudi zdravnik ozdravil, ne bi to bilo nič manj Božja milost,
in tudi potem bi se tvoja tanka vest oglasila z ravno tisto pravico
proti tvojim slabostim ali strastim.

Vsi ti dokazi se mi niso zdeli popolnoma dobri, in gospod
M., močno logičen človek, je najbrže sam vedel, da ni čisto prav
modroval; pa hotel je, bolj ko bolj pomiriti moj strah, ki sem ga

239

čutil tako živo, in pridobiti me za svoj nasvet, da me potem, on
sam, spomni tiste velike odgovornosti, zastran ktere me je ravno¬
kar tolažil.

Moj prijatelj, njegova žena in njiju prijatelja so čedalje bolj
na me pritiskali; še sem se jim ustavljal, pa brez uspeha. Truden
samega pričkanja jim obljubim storiti, kar so želeli.

— Kakor hitro dobim tajnika, rečem jim bodem pisal v Lurd;
danes sem prišel sam, in nisem utegnil poiskati si ga.

— Bodem ti pa jaz pisal! vikne moj prijatelj.

— Tudi prav! Jutri bodeva zajutrkovala v kavarni Foy; po
zajutrku ti bodem narekoval pismo.

— Zakaj pa ne precej ? reče mi naglo. Pridobimo en dan.

V sosedni sobi je bil papir in črnilo. Narekoval sem mu pismo
zaLurškega gospod župnika, in na pošto je bilo dano še tisti večer.

Drugi dan me obišče gospod M.

— Ljubi moj prijatelj, reče mi, ker si se odločil, poskusiti
stvar, moraš to tudi resno vzeti in storiti vse, kar je potrebno,
da se ti posreči, sicer bi bil tvoj poskus brez uspeha. Obmoli
potrebne molitve, pojdi k spovedi, priskrbi svoji duši spodoben stan,
opravi pobožnosti, ki ti jih naklada vera, saj razumeš, da je vse
to neobhodno potrebno.

— Imaš popolnoma prav, odgovorim mu, storil bom, kar mi
praviš. Pa priznati moram, da si čuden protestant. Te dni si mi
govoril o veri, danes mi govoriš o verskih dolžnostih. Opravila so
čudno preobrnena; močno bi se zavzel, kdor bi naju slišal, tebe,
protestanta, pa mene, katoličana; in priznam, da bi bila njegova
sodba o meni, žalibog, slaba.

— Sem mož učenosti, zavrne me M. Hočem, kar je čisto
razumljivo, da nič ne opustimo pri svojih poskusih. Sodim tako,
kakor če bi poskušal pri fiziki ali kemiji.

Povem na svojo sramoto, da se nisem pripravil, kakor mi je moj
prijatelj svetoval tako določno. Savno takrat je bil stan moje duše
prav slab: bil sem močno vzburjen, zbegan in nagnen k hudemu.

Spoznal sem sicer, da se moram spraviti z Bogom; pa ker
nisem imel na vesti tistih hudih in groznih grehov, kterih se
grešnik rad naglo znebi, odlašal sem od dne do dne. Človek se
bolj brani zakramenta v skušnjavah, kakor takrat, kadar ga greh
že podere in poniža. Težavnejše je namreč premagati se, kakor pa
odpuščenja prositi po storjenem grehu. Kdo ni tega skusil? . . .

Tako je minilo nekako teden dni. Gospod in gospa M. sta
me povpraševala vsak dan, če sem že dobil čudežne vode, in če

240

mi je že odpisal Lurški gospod župnik. Ta mi naposled odgovori,
da kmalu dobim Lurške vode, ker jo je že poslal po železnici.

Lahko je misliti, da smo ta trenotek pričakovali nepotrpežljivo;
pa kdo bi verjel, da sem se jaz za vse to veliko manj zmenil,
kakor pa moja dva prijatelja protestanta!

Moje oči so bile še vedno v tistem revnem stanu: kar nič
nisem mogel, ne brati ne pisati.

Neko jutro, — bil je petek 10. oktobra 1862, — sem pri¬
čakoval gospoda M. v Orleanski galeriji, v Palais-Royal. Imela
sva skupaj zajutrkovati. Ker sem prišel prej kakor on, ogledoval
sem galerijne prodajalnice, in prebral sem pri knjigarju Dentu
dve ali tri naznanila novih knjig. To je bilo dosti, da so se mi
oči neznansko utrudile. Tistih velikih črk Se gledati nisem mogel,
da ne bil precej občutil velike utrujenosti. Ta mal slučaj me je
silno užalostil, ker mi je dal spoznati vso velikost moje bolezni.

Popoldan sem narekoval tri pisma gospodu M.; in ob štirih
sem se vrnil od njega domov. Kavno ko sem imel stopiti na
stopnice, me pokliče vratar.

— Po železnici je prišel majhen zabojček za vas, reče mi.

Naglo stopim v njegovo sobico. Kes je bil tu majhen zabojček
iz belega lesa, ki je imel na eni strani moj naslov, na drugi pa
besedi: „Naturna voda,“ ki ste bili gotovo namenjeni za mitnico.

Bila je Lurška voda.

Silno me je pretreslo; pa nisem dal nič spoznati.

— Že dobro, rečem vratarju. Precej pridem po to. Nemu¬
doma se vrnem.

In odidem ves zamišljen. Nekaj časa hodim po cesti.

„Stvar postaja resna,“ mislil sem sam pri sebi. „Gospod M.
ima prav; pripraviti se je treba. V takem dušnem stanu, v
kakeršnem sem že nekoliko časa, ne morem prositi Boga, da bi
storil čudež za me. Tako velike milosti ne morem sprositi, dokler
imam srce polno prostovoljnih slabosti. Dušo si moram ozdraviti,
predno ga bodem prosil, da mi ozdravi telo.“

Premišljevaje te imenitne reči jo zavijem proti hiši svojega
spovednika, gospoda Ferrand de Missol. Bil sem prepričan, da
ga dobom: bil je namreč petek, in ta dan je doma.

Res je bil doma; pa veliko ljudi ga je že pričakovalo v
njegovi predsobi, in ti so imeli, kar je Čisto prav, opraviti svoj
posel prej kakor jaz. Poleg tega je prišel eden njegove žlahte
nepričakovano. Njegova služabnica mi pove vse to in mi reče
priti zvečer, proti sedmem.

241

Vdal sem se.

Ko stopim na hišni prag, obstanem za hip. Nisem vedel,
ali bi opravil obiskovanje, ki mi je bilo na srcu, ali bi šel domov
molit. Moje nagnenje me je silno vleklo k razmišljenosti, medtem
ko me je k zbranosti »riganja! nekov resen, skrivnosten in svet
glas, glas, ki se mi je videl slab, ker se navadno nisem zanj zmenil.

Dolgo sem omahoval, premišljevaje sam pri sebi.

Naposled je premagala dobra stran in vrnem se proti Sei-
neski cesti.

Dobom pri vratarju mali zaboj in popis Jamskih prikazni.
Zletim po stopnicah.

Pridem v sobo in postavim beli zabojček s knjižico vred na
komin. Pokleknem k postelji ter začnem moliti, če sem tudi
čutil, da nisem vreden, svojih oči obrniti k nebu in govoriti z
Bogom.

Potem vstanem. Neprenehoma sem pogledoval zabojček, v
kterem je bila skrivnostna voda, in zdelo se mi je, da se ima
nekaj imenitnega zvršiti v tej samotni sobi. Bal sem se dotakniti
z nečistimi svojimi rokami tistega lesa, ki je obdajal blagoslovljeno
tekočino; in po drugi strani me je neznansko gnalo, odpreti za¬
bojček še pred spovedjo, ki sem jo mislil opraviti zvečer. Ta
borba je trajala nekaj časa; končala se je z molitvijo:

— „Da, moj Bog,“ rečem, „reven grešnik sem, nisem
vreden, glasu povzdigniti k tebi in dotakniti se stvari, ki si jo
blagoslovil. Pa ravno ta moja velika revščina mora obuditi tvoje
pomilovanje. Moj Bog, polen vere in zaupanja se obračam na-te
in na sveto devico Marijo; in prav iz globočine povzdigujem k
tebi svoj glas. Zvečer se hočem spovedati svojih grehov tvojemu
služabniku; pa moja vera ne more in neče čakati. Odpusti mi
Gospod, in ozdravi me. In ti, Mati usmiljenja, pomagaj svojemu
nesrečnemu otroku!“

Ko sem se tako osrčil z molitvijo, še le potem sem se upal
odpreti mali zabojček, o kterem sem govoril. V njem je bila
steklenica vode.

Izderem zamašek. Vlijem vode v skudelico in vzamem ser-
vijeto iz predalne omare. Z veliko skrbjo sem delal te priproste
priprave, ktere so imele na sebi, kakor se še spominam, neko
skrivnostno svečanost, ki je pretresavala mene samega, ko sem
hodil sem ter tje po sobi. V tej sobi nisem bil sam: gotovo je
bil pri meni Bog, pa tudi sveta Devica, ktero sem klical na pomoč.

Vera, živa in goreča vera mi prešine dušo.

LurSka Mati Božja.

16

242

Ko vse pripravim, zopet pokleknem.

— „0 sveta devica Marija, rečem na glas, usmili se me in
ozdravi mojo telesno in dušno slepoto!“

Polen zaupanja sem govoril te besede in si drgnil obe očesi
in čelo s servijeto, ki sem jo namočil v Lurški vodi. Nisem se
umival pol minute.

Pa kdo more razumeti moje začudenje, rekel bi skoro, moj
strah! Toliko da sem se oči in čela dotaknil s čudežno vodo, že
sem čutil, da sem ozdravljen, v hipu, naglo, ne polagoma. Bolj
tega ne morem dopovedati, kakor če rečem, da je bilo moje
ozdravljenje tako naglo, kakor blisek.

čudno nasprotje v človeški naturi! Trenotek poprej sem
verjel veri, ki mi je obljubila, da bom ozdravljen; in zdaj nisem
mogel verjeti svojim počutkom, ki so mi zatrjevali, da sem
ozdravljen!

Ne! nisem verjel svojim počutkom. Daši tudi sem ozdravel,
kakor bi trenil, vender sem storil Mojzesovo napako ter sem dva¬
krat udaril po skali. Hočem reči, da sem še nekoliko časa potem
molil in si umival oči in čelo, ker se nisem upal prepričati o
svojem ozdravljenju.

Vender je dvom prenehal čez deset minut: čutil sem nam¬
reč, da imam moč v očeh in da gledam brez najmanjše utrujenosti.

— Ozdravljen sem! zavpijem.

Stekel sem, da bi dobil kakšne bukve in jih bral. . . .
Hipoma obstojim. — Ne! ne! rečem sam pri sebi, ta trenotek ne
smem brati vsakih bukev.

In potem sem vzel s komina knjižico o prikaznih. To se je
gotovo tudi spodobilo.

Prebral sem sto štiri strani brez prenehanja in brez naj¬
manjše utrujenosti! Pred dvajsetimi minutami nisem mogel pre¬
brati treh vrst.

In če sem prenehal na sto četrti strani, bil je ta uzrok, ker je
do šestih manjkalo le še pet in dvajset minut, in otovre, 10. oktobra,
je že skoro noč v Parizu. Ko sem odložil knjigo, prižigali so že
luč po štacunah tiste ceste, kjer stanujem.

Zvečer se spovem in razložim gospodu Perrandu, kako veliko
milost mi je ravnokar skazala presveta Devica, če se tudi nisem
pripravil, kakor sem že povedal, vender mi je dovolil, drugi dan
iti k svetemu obhajilu, da bi se zahvalil Bogu za tako posebno
in nenavadno dobroto, in da bi se utrdil v sklepih, ktere je tak
čudež zbudil v mojem srcu.

243

Gospod in gospa M. sta bila, kakor se lahko misli, silno
ginena nad tem dogodkom, ki ga jima je Božja previdnost pri¬
maknila tako blizu. Kaj sta pretuhtavala ? kakšne misli so ju
obhajale? kaj se je godilo v teh dveh srcih? To vesta le ona
dva in pa Bog. Kar sem mogel o tem izvedeti, ne smem razodeti.

Naj bode že kakor koli, poznal sem naturo svojega prijatelja.
Pustil sem ga premišljevati, nisem ga pa priganjal kakega sklepa
narediti. Vedel sem in vem še, da ima Bog svojo uro in da
pozna svoja pota. V vsem tem, kar se je zgodilo, delal je pre¬
očitno , da bi se bil jaz predrznil kaj dostavljati; sicer pa sem
imel željo, ki je bila znana mojima prijateljema, da bi prestopila
v edino Cerkev, ki uči vse od Boga razodete resnice.

Žal mi je, da se ne morem dalje tukaj spominati teh dveh
dragih bitij. Moje čudovito ozdravljenje je bilo za njiju prvi
migljaj, ki ga daje Bog tistim, ktere hoče pridobiti.

U

Sedem let je že preteklo, odkar se je čudež zgodil nad
menoj. Vidim izvrstno. Ne branje, ne hudo delo, ne dolgo bdenje
mi ne utrudi oči. Bog daj, da bi jih vedno rabil le v dobro !

n.

Druga zgodba.

Med meščani se dobivajo ljudje, ki so vojakom na vsem
svetu podobni. Ce tudi niso nikoli živeli na bojnem polju, vender
bi jih gotovo imel vsak za stare vojnike, kdor jih vidi iti in jih
ne pozna. Drže se nekoliko trdo, hodijo čvrsto. Obraza so resnega
in srca dobrega. Zlasti se dobivajo pri takih opravilih, ki so me¬
šana, kot mitničarstvo in logarstvo. Te službe so sicer čisto
meščanske, pa je vender pri njih častni red in poslovanje ukrojeno
po vojaško. Po eni strani imajo, kot zasebniki, rodovino, domače
razmere in domače življenje; po drugi strani se pa morajo na več
krajev uklanjati čisto vojaškim pravilom. Od tod so tiste posebne
podobe, o kterih govorim in ktere pozna ves svet.

Ce ste kedaj videli hrabrega konjiškega oficirja, preoblečenega
v meščansko obleko, s kratkimi lasmi, s pristriženimi in nekoliko
osivelimi brkami; če ste zapazili na njegovem pogumnem obrazu
tiste navpične in ravnočrtne brazde, ki še niso gube in kakeršne
imajo vojaški obrazi; če ste pogledali tiste glave, ki se jim vidi,
da niso ustvarjene za klobuk, ampak za vojaško kapo ali troogelnik

16 *

244

s srebrnimi portami; če ste pogledali v tiste čvrste in prijazne
oči, ki so navajene, po dnevi premagovati nevarnost, in ki zvečer
rade postanejo ljubeznjiv pri domačem ognjišču in ki se ljubko
ozirajo na otročje glavice; če se spominate take podobe, tedaj mi
ni treba opisovati vam g. Rogerja Lacassagne, v službi pri mit-
ničarstvu v Bordeaux: poznate ga, kakor jaz.

Kmalu bo temu dve leti, ko sem imel čast, obiskati ga na domu,
Chai-des-Farines, li. štv. 6, v Bordeaui. Precej od kraja sem se
zavzel nad resno podobo njegovega mrzlega in častitljivega obraza.

Vprašal me je z nekoliko osorno olikanostjo kakega vojaka,
čemu sem prišel.

— Gospod, rečem mu, izvedel sem, da ste šli v Lurško
Jamo; in prišel sem k vam, da bi iz vaših ust slišal zgodbo va¬
šega romanja. Ravnokar preiskujem Jamske dogodke.

Pri besedah „Lurška Jama“ se njegov osoren obraz zvedri
in neki mogočen spomin omeči hipoma njegove resne poteze.

— Sedite, reče mi ta dober človek, in odpustite mi, da vas
sprejmem v tej sobi, kjer je vse razmetano. Moja rodovina odide
danas v Arcachon, in dobili ste nas pri preseljevanju.

— To nič ne de. Povejte mi le dogodke, o kterih sem slišal
nekoliko praviti.

— Jaz, reče mi z glasom, ki je razodeval solze, jaz bodem
vse natan'ko ohranil v spominu vse svoje življenje.

— „ Gospod, povzame po kratkem molku, le dva sina imam.

Mlajši, o kterem edino vam imam pripovedovati, se imenuje

Julij. Pride vsak čas. Videli boste, kako je ljubeznjiv, kako je

nedolžen, kako je dober.”

G. Lacassagne mi ni povedal, kako ljubi svojega mlajšega
sina. Da ga je pa močno močno ljubil, presodil sem po njegovem
glasu, ki se je nekako omečil in .topil, kadar je govoril o tem
otroku. V tem tako milem in čvrstem čutilu se je, kakor sem
spoznal, strinjalo njegovo junaško srce, ki se je odprlo pred menoj.

Nadaljeval je tako:

— „Deček je bil do desetega leta zdrav kakor riba.

Tedaj se ga pa kar nenadoma in brez očitnega fizičnega uzroka
prime bolezen, ki se mi sprvega ni videla nevarna. Leta 1865
dne 25. januarja, ravno ko smo sedli k večerji, tožil je Julij, da

ne more požirati trdih jedil. Moral je biti zadovoljen z nekaj

malega juhe.

Kb mu drugi dan ni odleglo, poklical sem najimenitnejšega
zdravnika v Toulouse, g. Noguesa. Takrat sem stanoval v tem mestu.

245

— Bolezen je v čutnicah, reče mi doktor, ki je zagotavljal,
da bode kmalu boljše.

Res je deček čez nekoliko dni lahko jedel, in mislil sem, da
je bolezen popolnoma odpravljena, kar se je povrnila in se je po
bolj ali manj pravilnih prenehljajih povračevala tje do konca me¬
seca aprila. Potem pa ni nič več odleglo. Revni otrok je moral
uživati le tekoče stvari, mleko in mesno juho. Mesna juha je mo¬
rala biti še nekoliko čista: zakaj požiralnik je bil že tako ozek,
da kratko malo še saga ni mogel použiti.

Ubogi otrok je pri tej pičli hrani hujšal oči vidno in hiral polagoma.

Zdravila sta ga dva zdravnika; zakaj že od začetka sem
prosil slovečega doktorja g. Roquesa, naj bi se pridružil g. Noguesu.
Čudila sta se posebnosti in trdovratnosti te bolezni. Zastonj sta se
prizadevala izpoznati njeno naturo, da bi jej mogla določiti zdravilo.

Neki dan, bilo je 10. maja, — toliko sem trpel, gospod, in
toliko sem mislil na nesrečno bolezen, da sem ohranil v spominu
vse tiste dneve; — neki dan sem zagledal, kako Julij po vrtu
dirja skokoma zoper vso navado. Gospod, bal sem se zanj, da se
ne bi bil kaj vznemiril.

— Julij obstoj! rečem, grem k njemu in ga primem za roko.

Precej se mi iztrga:

—Papa, reče mi, ne morem. Teči moram: ni mi moči ustaviti se.

Vzamem ga na kolena; noge so se mu zvijale krčevito.
Kmalu potem se mu je začel obraz pačiti in glava kriviti.

Pravi značaj bolezni se je tedaj razodel. Moj nesrečen otrok
je imel bolezen, ki se imenuje ples sv. Vida.  Gotovo veste, gospod,
kako se navadno ta izvenredna bolezen razodevlje strašansko . . . .“

— Ne vem, rečem mu. Še to mi ni znano, kaj je ples sv.
Vida.  Le nadaljujte.

— „Glavni sedež bolezni je bil v goltancu. Ko se je bole¬
zen tako jasno razodela, in ko so se njene žalostne prikazni potem
ponavljale vsako uro dne brez prenehanja, tedaj sta vedela zdrav¬
nika, pri čem da sta.

Pa če sta tudi spoznala bolezen, vender je nista mogla
ozdraviti. V petnajstih mesecih sta dosegla k večjemu to, da se
niso nič več zvijale noge in glava, če ni to zvijanje, kakor jaz
mislim, prenehalo samo od sebe, da si je natura sama pomogla.
Kar se pa tiče požiralnika, ki se je silno zožil, postala je bolezen
kronična in se ni dala odpraviti. Dve leti smo poskušali vsako¬
vrstna zdravila, šel je bolnik na deželo, v Luchonske toplife. Vse
to različno zdravljenje ga je le žalilo.

246

Vzadnjio smo poskusili morsko kopelj. Moja žena ga je od¬
peljala v Saint-Jean-de-Luz. Ni mi treta praviti, da sva skrbela
le za njegovo telo. Pred vsem sva želela, da bi živel. Zato sva
mu že skonca prepovedala učiti se: oskrbovala sva ga kakor
cvetlico. Deček je priden, resen; in ker ni smel duševno nič
delati, bilo mu je močno dolgčas. Sicer se je sramoval svoje
bolezni; videl je druge otroke zdrave in čutil se je zapuščenega
in nesrečnega: ogibal se je druščine . . .

Oče, prevzet tek spominov, omolkne, da bi potlačil preve¬
liko ginenost.

— „Ogibal se je druščine, povzame. Bil je žalosten. Kadar
je dobil kake bukve, jih je bral, da bi se razmislil. V Saint-Jean-
de-Luz je neki dan zapazil na mizi neke gospo, ki je prebivala v
sosestvu, malo knjižico o Lurški Prikazni. Bral jo je in je bil,
kakor se vidi, močno ginen. Zvečer je rekel svoji materi, da bi
ga presveta Devica lahko ozdravila ; pa ona se ni zmenila za te
besede, ki so se jej videle otročje.

Ko smo se vrnili v Bordeaux, — kamor sem bil malo
prej prestavljen, — ni bilo dečku še prav nič boljše.

To je bilo meseca avgusta preteklega leta.

Ko je bilo zastonj vse prizadevanje, vse zdravljenje najslav¬
nejših doktorjev in vse oskrbovanje, pač lahko razumete, da se je
naju polastila silna žalost. Ko smo vse te razne stvari poskusili
brez uspeha, popustili smo vsa zdravila, naj bi natura sama delala.
Vdali smo se v neizogibno nesrečo, ktero nam je Bog poslal.
Zdelo se je nama, da je toliko trpljenje nekako podvojilo najino
ljubezen do tega otroka. Z materjo sva revnega Julija vedno
oskrbovala enako Ijubeznjivo. Žalost je naju postarala za mnogo
let. Vidite, kakšen sem, pa še nimam nič več kakor 46 let.“

Pogledal sem ubozega očeta; in živo sem bil ginen, ko

sem videl to moško obličje, na kterem je zapustila žalost svoje

sledi. Primem ga za roko in mu jo stisnem s srčnim pomi¬

lovanjem.

— „Medtem so se, povzame, otrokove moči manjšale vidoma.
Dve leti že ni zaužil nikakeršne trde jedi. Z velikimi stroški, s
tekočo hrano, ki smo ji dajali tečnost na vse načine, in z neznan¬
skimi težavami smo dosegli, da je mogel tako dolgo živeti. Bilo
ga je sama kost in koža. Bled je bil kakor zid; nič več ni imel
krvi pod kožo. Bil je kakor kip iz voska. Videti je bilo, da se
smrt približuje velikih korakov. Gotovo ga pokosi, in to kmalu.
Gospod, dasi tudi sem bil prepričan, da zdravila ne morejo poma-

247

gati, vender sem jih v svoji veliki žalosti hotel poskusiti še enkrat.
Nisem vedel kaj druzega storiti.

Obrnil sem se na najslavnejšega zdravnika v Bordeaux,
g. Gintraea ožeta.

Gospod Gintrac je preiskoval otrokovo grlo s skušalno iglico
in je rekel, da se je požiralnik skoro popolnoma zaprl, in da so
v njem sila nevarne otekline.

Zmajeval je z glavo in mi je dal le malo upanja. Videl je
mojo grozno otožnost.

— Ne režem, da se ne bi mogel ozdraviti, pristavi; pa bo¬
lan je na vso moč.

To so bile njegove lastne besede.

Mislil je, da se morajo vsekako rabiti krajna zdravila: od
začetka mu je brizgljal v grlo, potem mu je nanj pokladal v eter
namočeno platno. Pa vse to mu je le močno škodovalo; zato
nam je svetoval kirurg g. Sentex, pomožni zdravnik v špitalu,
naj bi odnehali od takega zdravljenja.

Ko sem nekoč obiskal doktorja Gintrac, povedal sem mu,
kaj da mislim o fantovi bolezni.

— Zdi se mi, režem mu, da bi Julij mogel uživati, ko bi
le hotel. Morebiti prihaja ta njegova težava le iz strahu, morebiti
danas samo zato ne požira, ker ni mogel včeraj požirati. To bi
tedaj bila bolezen v njegovem duhu, ki bi se dala ozdraviti le po
moralnem posredku.

Doktor mi je podrl to zadnjo zmoto.

— Motite se, mi reže. Bolezen je v vratu, ki je res in
močno bolan. Nisem ga le pogledal, zakaj oči se lahko zmotijo;
ampak sem ga preiskal z orodjem, prav natanko sem ga pretipal
s svojimi prsti. Grlo je pokrito z oteklinami in požiralnik je tako
ozek, kakor šivalnkena luknja, da otrok nikakor ne more  uživati
druge hrane, kakor tekočo. Ko bi ježnik otekel le še za nekoliko
milimetrov, pa bi se bolnik zadušil. Da so moja zunanja opazo¬
vanja resnična, izpoznamo lahko, če pomislimo, kako se je bolezen
začela, kako se je časih na boljše, časih pa na slabše obrnila, in
kako je kterikrat čisto prenehala. Če bi bil vaš sin kedaj ozdrav¬
ljen, ostal bi bil tudi zdrav, ko bi bila bolezen v domišljiji. Pa,
žalibog, bolezen je v grlu.

Ta razlaga, ki sem jo dobil že v Toulouse, pa nisem hotel na
njo misliti, morala meje prepričati. Ves pobit sem se vrnil domov.

Kaj nam je bilo še storiti ? Obrnili smo se dg najslav¬
nejših zdravnikov v Toulouse in Bordeaux, pa niso mogli nič poma-

248

gati. Žalostna resnica je stala pred mojimi očmi: naš reven sin
je bil zgubljen, in ni je bilo pomoči.

Gospod, tako grozna prepričanja ne morejo lahko v očetovsko
srce. Še sem poskusil goljufati se; z materjo sva se posvetovala:
mislil sem na kopelj.

Tako sva bila obupana, ko reče Julij materi sledeče besede
z nekakim zaupanjem in čudovitnim prepričanjem:

— Vidite, mama ? Ne gospod Gintrae ne kteri drugi zdravnik
mi ne more pomagati. Le mati Božja me bo ozdravila. Pošljite
me v Lurško Jamo, in videli boste, da bom ozdravljen. O tem
sem prepričan.

Moja žena mi pove, kaj da jej je sin pravil.

— Ne smemo se obotavljati! rečem jej, moramo ga peljati
v Lurško mesto. In prej ko prej.

Pa ne mislite, gospod, da sem imel vero. Nisem verjel v
čudeže, in menil sem, da se ne more zgoditi tako izvenredno po¬
sredovanje Božje. Ali bil sem oče, in nobena stvar se mi ni
zdela zaničljiva, o kteri je bilo le količkaj misliti, da bi mogla
pomagati. Upal sem, da bi to moglo otroku moralno pomagati,
če se tudi ne zgodi čudež, kar že tako nisem mogel verjeti. Da
bi pa popolnoma ozdravel, že razumete gospod, to mi še ni na
misel prišlo.

Bilo je po zimi, v začetku februarja. Vreme je bilo slabo,
in bal sem se, da se ne bi Julij kaj prehladil. Hotel sem doča¬
kati lepega dne.

Odkar je bral, pred osmimi meseci, v Saint-Jean-de-Luz,
malo knjižico, ni ga popustila misel, ki jo je materi razodel. Ko jo
je ondi enkrat povedal, pa se mati za njo ni zmenila, ni nič več o
tem govoril; pa ta misel je ostala in delovala v njem, ko je z
velikansko potrpežljivostjo prenašal, kar so zdravniki delali z njim.

Pa tako živa in trdna vera je bila {toliko nenavadnejša, ker
svojega otroka nisva navadila pretirane pobožnosti. Moja žena je
izpolnjevala svoje verske dolžnosti, pa to je bilo vse; jaz pa sem
imel, kakor sem vam že povedal, modrijanske nazore, ki so bili
čisto nasprotni.

12. februarja je bilo videti, da se uvremeni. Odšli smo v Tarbes.

Deček je bil medpotoma vedno vesel, in je imel čvrsto za¬
upanje, da ozdravi.

— Ozdravel bom, pravil mi je neprenehoma. Boste videli.
Toliko dražili je bilo ozdravljenih: zakaj ne bi bil jaz ? Presveta
Devica me ozdravi.

249

Gospod, jaz nisem bil njegovih misli, pa sem ga vender
utrjeval v tem tako velikem zaupanju, v tem zaupanju, ktero bi
bil imenoval „neumnost“, ko se ne bi bil bal razžaliti Boga, ki
mu ga je vdihnil.

Pripeljala sva se v Tarbes in obstala sva v gostilnici Dupont.
Tu so gledali mojega ubozega otroka, ki je bil tako bled, tako
slaboten, in ob enem tako prijazen, tako ljubeznjiv. Prikupil se
je vsakemu, kdor ga je le videl. Povedal sem v gostilnici, čemu
sva prišla. Ti dobri ljudje so nama želeli srečo, in videlo se je,
da se nadejajo dečkovega ozdravljenja. Ko sva odhajala, sem za¬
pazil, da naju željno nazaj pričakujejo.

Vzel sem seboj zabojček piškotov, če bi le res deček kaj
ozdravel, kar sem pa dvomil.

Ko prideva v kripto, ki je nad Jamo, bila je ravno sv. maša.
Julij je molil z neko zares nebeško vnetostjo in z neko vero, ki
se je razodevala na obrazu. Ves je bil spremenjen, ta ubogi
angeljček!

Duhoven se je zavzel nad njegovo pobožnostjo; in ko je
odmaševal, prišel je skoro precej iz zakristije in jo je k nama
zavil. Videti tega ubozega otroka, šine mu v glavo dobra misel,
ki mi jo je razodel. Obrne se k Juliju, ki je še klečal:

— Ljubi moj otrok, reče mu, hočeš, da te posvetim pre¬
sveti Devici ?

— O! se ve da, odgovori Julij.

Duhoven se loti takoj tega priprostega opravila in zmoli
Cerkvene molitve nad mojim sinom.

— In zdaj, reče deček s tolikim zaupanjem, da sem kar
strmel; in zdaj papa, bom ozdravljen.

Stopiva doli v Jamo. Julij poklekne pred podobo matere
Božje in moli. Gledal sem ga, in še zdaj vidim, kakšen je imel
obraz, kako je imel roke oklenene.

Vstane: greva k studencu.

To je bil grozen trenotek.

Umije si vrat in prsi. Potem vzame čašo čudežne vode in
naredi nekoliko požirkov.

Bil je miren, srečen in vesel; obraz se mu je svetil samega
zaupanja.

Jaz sem se tresel in skoro bi bil omedlel pred to zadnjo
poskušnjo. Pa premagal sem svojo razburjenost, če tudi težko.
Nisem mu hotel pokazati svojega dvoma.

— Zdaj pa poskusi jesti, rečem mu in mu pomolim piškot.

250

Vzame ga: in jaz se ozrem drugam, ker ga' nisem mogel
gledati.

Zares, življenje in smrt mojega sina se je imela odločiti. Ta
trenotek, ki je tako strašansk za očetovsko srce, sem nekako po¬
skusil svojo zadnjo srečo. Če se mi ne posreči, bil bi moj pre-
Ijubljeni sin Julij mrtev. Skušnja je odločilna, in ne morem gle¬
dati tega prizora.

Prav kmalu sem bil rešen grozne negotovosti.

Julij mi reče z radostnim in prijaznim glasom:

— „Papa! požiram, lahko jem: saj sem tudi vedel, da bo
tako, imel sem vero!“

Kako me je prevzelo, gospod! Moj sin, ki je bil že na¬
menjen za grob, je rešen, in to, kakor bi trenil. In jaz, njegov
oče, sem bil pri tem čudovitem vstajenju od mrtvih.

Gospod, prizadeval sem se, skriti svoje strmenje, da ne bi
bil motil vere svojega sina.

— Da, moj Julij, to je bilo gotovo in drugače ni moglo
biti, odgovorim mu mirno, kakor sem bil tudi sila razburjen.

V meni je pa razgrajal in divjal hud vihar. Ko bi bil kdo
odprl moje prsi, videl bi jih bil vse žareče, kakor da so polne ognja.

Ponovila sva poskušnjo. Snedel je še nekoliko piškotov, ne
le brez težave, ampak tudi s čedalje večjo slastjo. Moral sem ga
opomniti zmernosti.

Čutil sem potrebo, razglasiti svojo srečo, zahvaliti se Bogu.

— Počakaj me tukaj, rečem Juliju, in zahvali se presveti
Devici. Grem v kapelico.

Pustil sem ga nekaj časa klečečega v Jami, in sem šel po¬
vedat duhovnu to veselo novico. Bil sem nekako zbegan. Moje
srce je kipelo samega veselja nad tem tako nepričakovanim in
tako strašno naglim ozdravljenjem; moja duša pa je bila ob enem
silno nemirna. Prekucija se je vršila v mojih zbeganih in raz¬
burkanih mislih. Vsi moji modrijanski nazori so se majali in
podirali v meni.

Duhoven stopi doli prav naglo, in videl je Julija, ko je ravno
dojedal svoj zadnji piškot. Tarbski škof je bil tudi ta dan v ka¬
pelici : hotel je videti mojega sina. Pripovedoval sem mu o strašni
bolezni, ki se je skončala tako srečno. Vsi so ljubkali otroka, vsi
so se veselili z menoj.

Jaz pa sem mislil na mater in na veselje, ki ga bo kmalu
imela. Predno sem se vrnil v gostilnico, šel sem k telegrafnemu
uradu. Dal sem telegrafovati le eno edino besedo: „Ozdravljen!“

251

Toliko da je bil oddan telegram, hotel bi ga bil zadržati.
„Nemara sem se prenaglil, rekel sem sam pri sebi. Kdo ve, če
se ne povrne bolezen ?“

Nisem se upal verjeti, da me je sreča doletela; in kadar
sem verjel, zdelo se mi je, da mi zdaj zdaj uteče.

Deček je pa bil srečen. Prav nič ni bil nemiren. Popolno
je bilo njegovo veselje in popolna je bila njegova gotovost.

— Zdaj vidite, papa, ponavljal mi je vedno, samo presveta
Devica me je mogla ozdraviti. To sem tudi za trdno vedel, ko
sem vam o tem govoril.

V gostilnici je jedel z veliko slastjo. Nisem se ga mogel
nagledati, ko je jedel.

Hotel se je vrniti in se je tudi peš vrnil v Jamo, da se za¬
hvali svoji zdravnici.

— Pač bodeš hvaležen presveti Devici ? reče mu neki duhoven.

Ozre se proti podobi matere Božje in potem proti nebesom.

— Oh! nikoli ne bom pozabil! odgovori.

V Tarbes sva se ustavila v gostilnici, kjer sva prejšnji dan
ostala, čakali so naju. Dozdevalo se jim je, da se nama posreči.
Neznansko je bilo veselje. Obstopili so naju in so ga gledali,
kako je jedel z veseljem vse, kar je dobil na mizo. Prejšnji dan
ni mogel druzega jesti, kakor le nekoliko žlic juhe. Zdelo se mi
je, da je ta čas že zdavno minil.

Ta bolezen, kteri niso bili najizvedenejši zdravniki kos in ki je
bila tako čudovito ozdravljena, je trajala dve leti in sedemnajst dni.

Mudilo se je nama k materi. Odpeljala sva se z brzovlakom
v Bordeaux. Deček je bil zdelan od popotovanja, in rekel bi tudi,
od ginenosti; ni se mirno in nepretrgano veselil svojega naglega
ozdravljenja, ki ga je spravilo v radost, ne pa v strmenje. Domov
prišedši je zaželel postelje. Premagan je bil od spanca, in ni nič
večerjal. Njegovo mater, ki je pred najinim prihodom koprnela
samega veselja, začel je mučiti grozovit dvom, kadar je videla,
kako je zdelan in utrujen in da neče nič jesti. Bila je silno
žalostna. Očitala mi je, da sem jo ogoljufal, in z največjim tru¬
dom sem dosegel, da mi je verjela. Kakšno je bilo njeno veselje
drugi dan, ko je Julij sedel pri naši mizi in zajutrkoval z večjo
slastjo, kakor mi vsi drugi! Tedaj se je še le umirila.“

— Ali se pa od tistega časa ni nič bolezen povrnila? vpra¬
šam ga.

— „Nič, gospod, prav nič. Ne morem reči, da je ozdrav¬
ljenje napredovalo ali se utrjevalo. Deček je popolnoma ozdravel

252

v hipu. Zastarela in trdovratna bolezen je bila v trenotku po¬
polnoma odpravljena. Splošno zdravje se je pa boljšalo očividno,
ker je deček užival dosti jedi, kar je bilo pa tudi za-nj že silno
potrebno. “

— In zdravniki? Ali so s kakšno izjavo potrdili prejšnji Julijev
stan? Gotovo bi se bilo to prav spodobilo.

— „Mislil sem, kakor vi, gospod, in poskusil sem zvedeti,
kaj misli o tej stvari doktor v Bordeaus, ki je najnazadnji zdravil
mojega sina; pa ni hotel nič prav povedati, tako da sem ga moral
pustiti pri miru. Nemudoma sem pisal doktorju Roques v Tou¬
louse; ta pa je precej pripoznal, da je to ozdravljenje čudež, in
da zdravilstvo nikakor ne more tako ozdravljati. Pisal mi je:
„če premišljujemo to tako dolgo zaželeno in tako naglo zvršeno
ozdravljenje, moramo popustiti ozki obzor vednostnih razlaganj in
pripoznati, da je ta dogodek čudež, pri kterem je videti, da je
Božja previdnost ubogala vero bolnega otroka. “

Kot zdravnik je zametal razlage, kakeršne se dostikrat kli¬
čejo na pomoč v takem slučaju: „moralna razdraženost, učinek
domišljije" i. t. d. Odkritosrčno je pripoznal, „da se je neko
višje bitje razodelo očitno in gotovo pri tem dogodku." Tako je,
gospod, sodil g. Roques, zdravnik v Toulouse, ki je poznal tako
dobro, kakor jaz, prejšnji stan in bolezen mojega sina. To-Ie je
njegovo pismo; pisano je 24. februarja.

Sicer so pa dogodki, ki sem vam jih povedal, tako znani,
da si jih nihče ne bi upal tajiti. Cez mero dosti je skazano, da
zdravilstvo nikakor ni bilo kos čudni bolezni, kakeršno je imel
Julij. Kar se tiče uzroka ozdravljenja, naj ga vsak preceni in
presodi š stališča, na kterem stoji. Pred tem izvenrednim do¬
godkom sem verjel le na čisto naturno delovanje, potem sem pa
izprevidel, da se tako ozdravljenje da le nadnaturno razlagati;
in vsak dan se zahvaljujem Bogu, ki je na nepričakovan način
storil konec dolgi in grozni skušnji, in ki me je s tem prijel
na najobčutljivejši strani, da me je pridobil za-se.“

— Razumem vašo misel o tem in vaše čutilo, tudi meni se
vidi, kakor vam, da je Bog to nameraval.

Po teh besedah sem umolknil in sem dolgo premišljeval.

Pogovor se je vrnil sam od sebe k čudovito ozdravljenemu
otroku. Očetovo srce se je vedno obračalo na to stran, kakor se
igla magnetnica obrača proti severu.

— „Od tistega časa, reče mi, je deček angeljsko pobožen.
Kmalu ga bodete videli. Plemenitost njegovih čutil se mu bere

25S

na obrazu. Prav dober je, poštene in žlahtne nature. Za nič se
ne bi zlagal, in kaj napačnega še storiti ne more. Pa njegova
pobožnost je razvila njegove prirojene lastnosti do najvišje stopinje.
Šolo obiskuje v bližnjem zavodu, pri g. Conangle, v ulici Mirail.
Ubogi deček je prav naglo dohitel, kar je zamudil. Uči se rad.
V svojem razredu je prvi. Pri zadnjem deljenju daril je bil ob¬
darovan. Tudi je na vso moč moder, prijazen in dober. Njegovi
učitelji in tovariši ga imajo prav radi. On je naše veselje, naša
tolažba. . . .“

V tem se vrata odpro in Julij pride z materjo v sobo, kjer
sva se razgovarjala. Ves ginen ga primem za glavo in ga prisrčno
objamem. Zdravje mu žari iz obraza. Njegovo široko in visoko
čelo je veličastno; v njegovem vedenju se vidi pohlevnost in pri¬
jazna postavnost, ki vzbuja skrivno spoštovanje. Njegove prav
velike in prav žive oči razodevljejo redko razumnost, veliko čistost
in dobro dušo.

— Srečen oče ste, rečem g.  Lacassagne.

— Da, gospod, na vso moč srečen. Pa sva tudi z ubogo
materjo veliko pretrpela.

— Ne pritožujte se, rečem mu in se odmakneva nekoliko
od Julija. Ta pot trpljenja je bil pot, ki je vas peljal iz teme
v svetlobo, iz smrti v življenje, od vas samih do Boga. Lurška
mati Božja se je dvakrat skazala kot mater živih. Darovala je
vašemu sinu časno življenje, da bi darovala vam zarešno življenje,
življenje, ki ne mine.

Zapustil sem to rodovino, ki je bila blagoslovljena od Boga;
in ves ginen sem popisal vse to, kakor sem videl in slišal.


ENAJSTA KNJIGA.

L

mimo se v Lurd.

Čas je hitel. Človeška pridnost se je lotila dela.

Svet okolo Jame, kjer se je Devica prikazovala, je
1 1 * spremenil svoje obličje. Ta divji in strmi kraj je dobil
zalo, prijazno in živo podobo, ne da bi bil zgubil kaj svoje veli¬
častnosti. Vrhu Massabiellskih skal se vzdiguje veselo proti nebu
krasna cerkev, ki še ni dodelana, pa je polna delavcev. Strmi in
neobdelani veliki grič, kjer so nekdaj še hribovci težko stopali
navzdol, je zdaj pokrit z zeleno travo, obraščen z grmovjem in
posejan s cvetlicami. Med georginami in vrtnicami, med marjeticami
in vijolicami, v senci akacij in kozjih parkeljcev se vleče v ovinkih
prostorna steza, široka kakor cesta, in pelje od cerkve v Jamo.

Jama je zaprta z okrižjem, kakor svetišče. Od stropa visi
zlata svetilnica. Pod tem divjim skalovjem, na ktero je stopila
mati Božja, gori noč in dan mnogo voščenih sveč.

Zunaj Jame teče čudežni studenec po treh debelih bronastih
ceveh. Kotlja je tako pripravljena, da ljudje ne morejo videti
bolnikov, ki se kopljejo v blagoslovljeni vodi.

Kanal mlina Savi je spremenil svoj tek. Napeljali so ga
nekoliko višje v Gav. Še cel<5 Gav se je umaknil, da so mogli
narediti lepo cesto, ktera pelje k Massabiellskim skalam, ki so
zdaj tako imenitne, ko pred malo časom še niso bile nič znane.
Svet je bil navzdol, na obeh straneh reke, zravnan, in tako je
bila narejena dolga trata, kjer je lepo, z brstovjem in topolovjem
obrobljeno sprehajališče.

Vse te spremembe so se zvršile in zvrševale, ko so verniki
še vedno dohajali v množicah. Stroški za to velikansko delo so
znašali skoro dva milijona frankov, in od kod je prišel ves ta
denar? Verniki so ga metali v Jamo, in mnogo ozdravljenih, po¬
tolaženih in spreobrnenih je dalo obljubne darove. — Kadar hoče

255

Bog v svoji dobrotljivosti poklicati ljudi, da bi sodelovali naravnost
pri kakem njegovem delu, ne rabi ne vojakov, ne tirjalcev, ne
žandarjev za pobiranje svojih davkov, in od svojih stvari sprejemlje
samo popolnoma prostovoljno pomoč. Stvarnik zametuje silo, zakaj
on je Bog prostih duš; in neče sprejemati drugih davkov, kakor
le prostovoljne, ktere mu iz dobrega srca in brez vsake sile da¬
jejo oni, ki ga ljubijo.

Tako se je zidala cerkev, tako sta se prestavila kanal in
reka, tako se je prostor zravnal, tako so se sadila drevesa in de¬
lala pota okolo imenitnih skal, kjer se je mati Božja prikazala v
svoji slavi ubogemu dekletu.

n.

Nekdo je osrčeval delavce, nadzoroval je vse stvari, dajal
je nasvete, čas ter čas je z lastno roko popravil kak kamen ali
kako drevo, ki ni bilo prav postavljeno. S svojo neutrudljivo
vnetostjo in s svojo sveto navdušenostjo je spominal na slavna
moža Ezdra ali Nehemija, ki sta zidala na Božje povelje Jeruza¬
lemsko zidovje. Mož je visoke postave, velikega in pogumnega
čela, in videti ga je skoro povsod. Njegova mogočna postava, nje¬
gova črna, dolga obleka je kazala že od daleč, kdo da je. Gotovo
ste uganili njegovo ime. To je dušni pastir Burskega mesta, župnik
Peyramale.

Vedno je mislil na ukaz, ki mu ga je dala presveta Devica
po deklici; vedno je mislil na tista čudovita ozdravljenja, ki so
spremljala Prikazen, na tiste brezštevilne čudeže, ki jih je videl
vsak dan. Druzega ni želel, kakor le zvršiti povelje nebeške
Kraljice in sezidati veličastno cerkev v njeno slavo. Zdelo se mu
je, da vsaka počasnost, vsako odlašanje in vsak zgubljen trenotek
priča o človeški nehvaležnosti; in v svoji vnetosti za Božjo hišo
je pokazal dostikrat svojo nejevoljo z ostrimi besedami. Njegova
vera je bila neomahljiva in živa. Studila se mu je pritlikava
človeška previdnost, in pobijal jo je tudi s sveto nejevoljo, kakor
človek, ki gleda ta svet s tiste svete gore, na kteri je pridigoval
sin Božji o ničemurnosti sveta in o imenitnosti nebes: „Ne
skrbite . . . Iščite najpoprej mojega kraljestva, in vse drugo vam
bo privrženo . 41  *)

: ) Pridiga na gori. Pri sv. Matevžu.

256

Neki dan je bil ravno pri čudežnem studencu, sredi mnogo
duhovnikov in svetovnikov, ko mu podž zidarsk mojster sicer dosti
lep obris, po kterem bi se zala, mala cerkvica zidala nad Jamo.
Župnik Peyramale ga pogleda, in obleti ga rdečica. Naglo zmučka
in strga obris ter vrže kosce v Gav.

— Kaj delate ? vpraša strme mojster.

— Saj vidite, odgovori duhoven: sram me je bilo, da si
upa človeška skopost darovati kaj takega materi mojega Boga, in
zato sem uničil to zanikamo ponudbo. V spomin velikanskih do¬
godkov, ki so se zvršili, ne smemo zidati vaške cerkvice: ampak
marmornati tempelj, tako velik, kakeršen se le more zidati vrhu
Massabiellskega skalovja, tako veličasten, kakeršnega si le more
zmisliti vaš duh. Tako, gospod zidarski mojster! Nič se ne
bojte, naredite velikansk obris, da bode naša cerkev imenitno delo.
Ko bi vi bili tudi Mihael-Angelo, še ne bi naredili cerkve, ka-
keršna bi bila le količkaj vredna presvete Device, bi se je tu
prikazovala.

— Ali gospod župnik, opomnili so mu od vseh strani, treba
bi bilo milijonov, da bi se naredilo, kakor vi pravite!

— Tista, ki je studenec poklicala iz tega nerodovitnega
skalovja, bode že vedela nakloniti srce vernikov k darežljivosti,
odgovori duhoven. Nič se ne bojte. Zakaj se tresete, maloverni
kristijanje?

Mož Božji je hotel zidati prekrasno cerkev, in taka se je
tudi zidala.

Dostikrat je pravil župnik Peyramaie, ko je ogledoval ta
razna dela:

— Kdaj bom pač tako srečen, da pojdem s prvo procesijo,
med duhovniki in verniki, ki bo posvečevala te blagoslovljene kraje
za očitno Božjo službo katoliške Cerkve? Ali ne bom dolžan peti
tisti trenotek svojega Nune dimittis  in ali ne bom umrl veselja
tisti praznik?

Pri teh mislih so ga oblivale solze. Nihče ni imel tako
goreče in tako žive želje, kakor je bilo to nedolžno hrepenenje
srca, bi je gorelo le za Boga.

Časih, ob urah, ko je bilo manj ljudi pri Massabiellskem
skalovju, prišla je majhna deklica pred Jamo, ponižno je ondi
pokleknila in pila iz studenca. To je hčerka priprostega naroda,
v revni obleki. Nič se ni ločila od drugih ljudi, in ko je ne bi
bil kdo izmed romarjev poznal ali povedal njenega imena drugim,
tudi nihče ne bi bil uganil, da je to Bernardka. Od Boga tolikanj

257

povikšana deklica se je vrnila v zatišje in molk. Še vedno je
hodila v šolo k sestram, kjer je bila najpriprostejša in je hotela
biti najneznatnejša. Brezštevilno obiskovanje, ki ga je dobivala,
ni motilo te mirne duše, ki je nosila v sebi tako živo spomin na
polodprta nebesa in podobo nebeške Device. Bernardka je ohra¬
nila te stvari v svojem srcu. Med tem je ljudstvo vrelo od vseh
strani, čudeži so se godili in cerkev se je zidala. Kakor pobožni
Lurški župnik, tako je tudi Bernardka željno pričakovala kot naj¬
srečnejši dan po dnevih Marijinega prikazovanja tisti dan, ko bode
gledala na lastne oči, kako bodo duhovniki pravega Boga vodili
vernike k Massabiellskim skalam v procesijah, s križem od
spredaj in z vihrajočimi zastavami.

m.

Cerkev še ni vzela, po kakem očitnem običaju, v last tega
sveta, ki je bil posvečen za vedno. Po škofovi določbi bi se bilo
imelo to kmalu zgoditi, pa zgodilo se je slovesno še le 4. aprila 1864.
Ta dan je bila prelepa podoba matere Božje blagoslovljena in z
vso mogočo slovesnostjo postavljena v tisto duplino, ki je bila
obrobljena z divjimi cvetlicami, in kjer se je presveta Devica pri¬
kazovala ubogi deklici. *)

Vreme je bilo krasno. Mlado spomladanjsko solnce se je
vzdigovalo in vozilo po višnjavem nebu. Ne oblačka ni bilo videti.

Lurško mesto je bilo slovesno okinčano s cvetlicami, zasta¬
vami, visečimi venci in s slavoloki. Z visokega farnega zvonika,
z vseh mestnih kapelic, z vseh cerkev cele okolice so peli na vse
pretege mali in veliki zvonovi. Sila veliko ljudi je prihitelo na
ta praznik nebes in zemlje. Naredila se je procesija, kakeršne ni
nihče pomnil; premaknila se je od Lurške cerkve proti Jami.
Najprvi so stopali vojaki, na vso moč lepo oblečeni. Za njimi so
šle Lurške bratovščine, podporne družbe, vse skupščine tistih kra¬
jev, s križem in s svojimi zastavami; družba Marijinih otrok, ki
je imela kakor sneg belo in dolgo obleko. Neverske sestre z
dolgim in črnim pajčolanom; usmiljene sestre z velikim belim

*) Ta podoba je iz lepega kararskega marmeljna, in človeške velikosti.
Dve žlahtni in pobožni sestri Lyonske škofije, gospe Lacour, ste jo darovali
Lurški Jami, G. Fabish, izvrstni Lyonski podobar, jo je naredil po najna¬
tančnejšem Bernardkinem popisu. Mati Božja se predstavlja tako, kakor jo
je videla deklica. Delo je natančno in izvrstno.

LurSlia Mati Božja.

17

258

pokrivalom; sestre sv. Jožefa, zavite v temni plašč; moški redovi,
karmeliti in bratje kristijanskih. šol; neznanske množice romarjev,
mož in žen, otrok in starčkov. Petdeset do šestdeset tisoč ljudi
je bilo v dveh silno dolgih vrstah. Pomikali so se po cvetličnem
potu, ki pelje k slavnim Massabiellskim skalam. Čas ter čas so
pevci zapeli kako pesem in godba je veselo zaigrala. Na koncu
te velikanske procesije je stopal slovesno Tarbski škof Bertrand
Severe Lavrenc, z mitro na glavi, oblečen v škofovsko oblačilo;
z eno roko je blagoslavljal ljudstvo, z drugo se je pa opiral na
svojo veliko zlato palico. Obdajan je bil od štiristo duhovnikov
v koreteljih, od svojih velikih vikarijev, od dostojanstvenikov in
od kapiteljna stolne cerkve.

Srca vseh so bila napolnjena z neko nepopisljivo ginenostjo,
z neko radostjo, kakeršno poznajo le kristijanske množice, ki so
zbrane pred Božjimi očmi. Po toliko mukah, po toliko borbah,
po toliko nasprotovanjih je slednjič vender le napočil dan slovesne
zmage. Solze sreče, navdušenosti in ljubezni so tekle po obrazih
ginenega ljudstva.

Kakšno veselje je pač moralo, pri tej splošni radosti, na¬
polnjevati srce Bernardke, ki je gotovo stopala na čelu bratovščine
Marijinih otrok! V kakšni blaženosti je pač morala plavati duša
častitega Lurškega župnika, ki je gotovo pel, poleg škofa, Hosanna,
pesem nebeške zmage! Obadva sta trpela, in zdaj je prišel čas,
da obadva uživata slavo.

Žalibog! med Marijinimi otroci ni bilo Bernardke; med du¬
hovščino, ki je obdajala škofa, ni bilo župnika Peyramale. Je ve¬
selje, ki je preveliko za ta svet, in zato je prihranjeno za nebesa.
Na zemlji ga krati Bog svojim najljubšim otrokom.

Kavno tisto uro, ko je bilo vse veselo, in ko je srečno solnce
razsvetljevalo zmago vernikov, trpel je Lurški župnik neznanske
bolečine. Ležal je, kakor so sodili, za smrt bolan. Pri njegovem
zglavju ste dve usmiljeni sestri čuli in molili noč in dan. Hotel
je vstati, da bi videl velikansko procesijo; pa je bil preslab, in
ni mogel pogledati ne za hip vsega tega blišča. Skozi raztegnena
zagrinjala njegove sobe mu je lepo zvonjenje bilo na uho, kakor
jok pogrebnih zvonov.

Tudi Bernardki je pokazal Bog svojo veliko ljubezen, kakor
ima navado delati pri svojih izvoljenih, da jej je poslal hudo bo¬
lezen. Kakor izvrstni duhoven, o kterem smo ravnokar govorili,
ležala je tudi ona bolna, medtem ko je Tarbski škof Lavrenc
vodil dolgo procesijo vernikov, in šel, v imenu Cerkve, jemat v

259

last Massabiellsko skalovje in slovesno posvetit češčenje matere
Božje, ki se je prikazovala Bernardki. Morebiti se je bala materinska
Previdnost, da se ne bi bila njena prelj ubij ena deklica prevzela
zavoljo puhle slave, zato je zakrila pred njo pogled na to prelepo
slovesnost, kjer bi bila slišala, kako množice kličejo njeno ime, in
kako jo časte vneti pridigarji iz prižnic. Bernardka je bila pre¬
revna, da bi jo bili mogli oskrbovati doma, kjer ne ona ne njeni
starši niso hoteli nikoli sprejeti nikakeršnega daru; prenesli so jo
v spital, kjer je ležala na revni postelji očitne ljubezni, sredi med
tistimi reveži, ki jih navadni svet imenuje nesrečne, ktere je pa
Jezus Kristus blagoroval in imenoval izvoljence svojega kraljestva.

IV.

Zdaj je že preteklo enajst let, odkar se je prikazovala pre¬
sveta Devica. Mogočna cerkev je malone dodelana: dozidali so
jo do obokov, in že precej dolgo je temu, kar se bere sv. maša
na vseh altarjih podzemeljske kripte. Škof je nekoliko stopinj od
Jame in cerkve naselil škofijske misijonarje Garaisonske hiše, da
oznanjujejo romarjem Božjo besedo in jim dele sv. zakramente.

Romanje je-postalo tako velikansko, kakor morebiti nikoli
nikjer na vsem svetu: zakaj romarji niso nikoli, do današnjih dni,
imeli na razpolaganje vsemogočnih prevoznih posredkov, kakeršne
je iznašla novejša veda. Pyrenejska železnica, za ktero bi se bila
dala dobiti ravnejša in cenejša črta med Tarbes in Pau, naredila
je ovinek tje do Lurškega mesta, in to zavoljo brezštevilnih po¬
potnikov, ki hodijo iz vseh krajev sveta častit Jamsko Devico in
prosit ozdravljenja na čudežnem studencu. Tukaj vidiš ljudi, ne
le iz raznih pokrajin Francoskega, ampak tudi iz Angleškega, iz
Belgije, iz Španjskega, iz Ruskega, iz Nemškega. Iz najoddalje¬
nejših krajev Amerike so se vzdignili pobožni kristijanje in so
prejadrali ocean, da so prišli k Lurški Jami in pokleknili pred
temi slavnimi skalami, ktere je mati Božja posvetila s svojimi
nogami. Tisti, ki ne morejo priti, pišejo pogosto misijonarjem in
jih prosijo, da bi jim poslali na dom kako steklenico Jamske stu¬
denčnice. Tako se čudežna voda razpošilja po vsem svetu.

Lurško mesto je sicer majhno, pa vender vse mrgoli po
cesti, ki pelje v Jamo. Možki in ženske, pešci in vozovi od¬
hajajo in dohajajo brez prenehanja, kakor po cestah kakega veli¬
kega mesta.

17 *

260

Kakor hitro se rodi lepa vigred in solnce, premagalec zime,
odpre med cvetlicami višnjava in zlata spomladanjska vrata, začno
kristijanje onih krajev romati k Massabiellskim skalam, pa nič
več ne poedino, kakor ob zimskih mrazih, ampak v nepretrganih
vrstah. Krepki gorjanci pridejo peš po deset, dvanajst in petnajst
milj daleč, in gre jih vkup po tisoč ali po dva tisoča. Zvečer jo
odrinejo in hodijo vso noč pri migljanju zvezd, kakor Judejski
pastirji, ki so šli k Betlehemskim jaslicam molit rojstvo Boga
otroka. Gredo navzdol z visokih gor, vzdignejo se zopet iz glo¬
bokih dolin, stopajo čez peneče potoke, korakajo poleg gorskih
rek, prepevaje Bogu hvalne pesmi. In medpotoma zbujajo črede
goved in ovac, ki so pozaspale, in precej na to je slišati med sa¬
motnimi vrhunci otožno žvenkljanje glasnih zvoncev. Za svitanja
pridejo romarji v Lurd. Uvrste se v procesijo, razvijejo zastave
in gredo k Jami. Možki imajo višnjavo pokrivalo, obuti so v
okorne, močno podkovane škornje, ki so dolgega ponočnega pota
vsi prašni; opirajo se na grčaste palice in nosijo večjidel na ramah
popotnico. Ženske so pokrite z belim ali rdečim kapuletom. Nektere
nosijo z veseljem kakega otročiča. In to pobožno ljudstvo se po¬
mika polagoma naprej, prepevaje litanije matere Božje.

V Massabiellski cerkvi so pri maši, pristopijo k Gospodovi
mizi in pijč iz čudežnega studenca. Potem se- razkrope v ko-
rušljih okolo Jame, sorodovinci vkup, prijatelji vkup; postavijo
živež, ki so ga seboj prinesli, na travo, in se posedejo po ze¬
lenih travnikih. In na bregu Gava, v senci blagoslovljenega
skalovlja, ponavljajo s svojim pohlevnim zajutrkom tiste ljube¬
zenske pojedine, kakeršne so imeli kristijanje prvih časov. Potem
dobodo vnovič blagoslov, pokleknejo še enkrat in se veselega srca
vrnejo domov.

Tako hodijo v Jamo ljudje iz Pyrenej. Pa od drugod jih
pride le še več. Skoro vsak dan pridejo velikanske procesije na
umih perotnicah parne moči, šestdeset do osemdeset milj daleč.
Videli smo jih priti iz Bayonne, iz Peyrehorade, iz Teste, iz Ar-
cachon, iz Bordeaus. Hodijo iz Pariza. Na zahtevanje vernikov
napravlja južna železnica vsakikrat posebne vlake, romarske vlake,
ki prepeljavajo samo romarje. Kadar pride tak vlak, zapojo Lurški
zvonovi. Mlade deklice, oblečene v belo, žene, vdove, otroci, krepki
možje, starčki in duhovniki, oblečeni v duhovsko obleko, stopijo
iz onih črnih vagonov in se na kolodvoru uvrste v procesijo.
Zastave zavihrajo v vetru. Seboj imajo sv. križ, podobe matere
Božje in svetnikov. Marijine pesmi zadone iz vseh grl. Mogočna

261

procesija gre skozi mesto, ki ima ob takih dnevih podobo svetega
mesta, kakor Bim ali Jeruzalem. Pri tem prizoru se srce vzdigne
k Bogu, v tiste veličastne višave, kjer pridejo solze v oči in kjer se
duša topi blaženosti zavoljo vidne pričujočnosti Jezusa Kristusa.
Za hip se nam vidi, da smo v raju.

Boka vsemogočnega Boga ne neha deliti različnih milosti v
Jami. Čudeži so še tako pogosti, kakor nekdaj. Ni še temu
dolgo, kar je g. Hermann zopet spregledal po Jamski vodi.

V.

Bog je zvršil svoje delo.

Bog je rekel sneženi muhi, ki leži nepremakjlivo na samotnih
vrhovih gor: „Prideš od mene in se vrneš k meni. Pojdeš z ne¬
dostopnih vrhov Montagne v silno globoko morje." In je poslal
svojega služabnika, solnce, da bi s svojimi žarki, kakor z dija-
mantovo metlo, nekako pometlo in zgrabilo tisti bliščeči prah, ki
se prav naglo spreminja v tekoči biser. Vodene kaplje curljajo
izpod snega; drče doli z vrhuncev; odskakujejo pri skalovju;
razbijajo se med kremenjem; zedinjajo se; zbirajo se; potem
teko vkup, zdaj mirno, zdaj naglo, proti velikanskemu oceanu, ki
je pretresljiva podoba večnega gibanja v večnem miru; in tako
pridejo v ravnine, kjer prebivajo Adamovi otroci.

— Ustavili bomo vodeno kapljo, pravijo ljudje ošabno, kakor
zidarji Babilonskega stolpa.

In začno zajezovati ta slaboten in miren potoček, ki teče
prijazno po travnikih. Pa ta potoček se ne zmeni za lesene je¬
zove, za kopice zemlje in kremenja.

— Ustavili bomo vodeno kapljo, ponavljajo bedaki v svoji
nespameti.

In zdaj nakopičijo velikanske skale in jih zvežejo z neod-
nehljivim cementom. Pa pri vsem tem predira voda in rije skozi
špranjice na vseh straneh. Ali protivnikov je veliko, več, kakor
Darijevih vojakov; imajo neizmerne moči. Zamaše razpokline;
zadelajo luknjice; kamenje, kije  odpadlo, denejo na prejšnje mesto;
in prišla je naposled ura, da potoček ni nič več tekel. Potoček
ima pred seboj jez, ki je višji od Pvramid in čvrstejši od imenit¬
nega Babilonskega obzidja. Spodaj za tem orijaškim zidom se
blišči na solncu kremenje po presušeni strugi.

Človeški napuh zažene krik veselja in zmage.

262

Pa vender teže voda še vedno z večnih hribov, kjer se je
razlegel Božji glas; na milijone kapelj prihaja in se ustavlja pred
oviro ter se molče vzdiguje pred tistim granitnim zidom, ki ga
je zidalo na milijone ljudi.

— Glejte, pravijo ošabneži, vsemogočnost našega rodu. Ogle¬
dujte to titansko zidovje. Povzdignite svoje oči proti njegovemu
vrhu; občudujte njegovo neizmerno visokost. Za vedno smo pre¬
magali potoček, ki teče s hribov.

Ta hip voda dorase vrha in se ulije čez velikanski jez. Pri-
teko ljudje. Slap narašča. To ni več potoček, ampak reka, ki
pada in trga tam pa tam iz zidovja najvišje kamenje.

— Kaj je to ? vpijejo prestrašeni meščanje na vseh straneh.

To je vodena kaplja, ki je zopet začela teči in ki teče, kakor
jej je Bog rekel.

Kaj je opravilo vaše Babilonsko zidovje? Kaj ste dosegli
s svojim titanskim prizadevanjem ? Mirno vodico ste spremenili
v grozovit slap. Hoteli ste ustaviti vodeno kapljo: pa zopet je
začela teči, in to tako silno, kakor Niagara.

Kako je bila ponižna tista vodena kaplja, tista beseda deklice,
kteri je rekel Bog: „Pojdi svojo pot!“ Kako je bila ponižna in
majhna tista vodena kaplja, tista pastarica z gorečo svečo pri
Jami, tista revna žena, ki je molila in darovala Materi Božji
cvetlični šopek, tisti stari klečeči kmetič! Nasproti pa, kako je
bil močen, kako je bil videti nepremagljiv tisti velikanski zid, ki
so ga osem celih mesecev delale vse moči velike države, od de¬
lavca do nadzornika, od policaja in žandarja do prefekta in ministra!

Otrok, dobra ženica, stari kmetič so nastopili zopet svojo
pot. Samo da verniki nič več ne skazujejo svoje vere s svečicami
ali z revnimi šopki, ampak s tem, da zidajo velikansko cerkev, ki
stane na milijone frankov, in ki je že zdaj imenitna v krščanskem
svetu. Hoteli so ustaviti nekoliko poedinih vernikov; zdaj priha¬
jajo v množicah, v neskončnih procesijah, z vihrajočimi zastavami,
prepevaje sveta pesmi. To je velikansko romanje, cela ljudstva
dohajajo po železnici. Zdaj ne veruje nič več le mala deželica,
ampak vsa Evropa, ves krščanski svet, ki vre od vseh vetrov. Vo¬
dena kaplja, ki so jo hoteli ustaviti, postala je Niagara.

Bog je storil svoje delo. In zdaj, kakor sedmi dan, ko se
je vrnil v svoj počitek, je prepustil to delo ljudem, da bi dobivali
iz njega užitek; pa dal jim je strahovito zmožnost, dovrševati ali
ovirati ga. Daroval jim je klico rodovitnih milosti, kakor jim je
daroval klico vseh stvari, da bi jo gojili in pospeševali. Lahko jo

263

postoterijo, če stopajo ponižno in sveto za Božjo namero: lahko
jo zatro, če se upirajo tej sveti nameri. Vse dohro pride od zgoraj
in je zaupano človeški prostosti, kakor je bil zaupan v začetku
sveta pozemeljski raj, v kterem so bile vse dobrote, če bi ga bil
vedel prvi človek obdelovati in varovati, ut operaretur et custodiret
illum.  Prosimo Boga, da ne bi ljudje nikoli zgubili, kar je za
nje storila Božja previdnost, in da ne bi s posvetnimi nazori ali
s pregrešnim življenjem, po svojem zadolženju ali po svoji nerod¬
nosti, ubili posode Božje milosti, svete posode, ki jim je zaupana.


Večina oseb, ki smo jih imenovali v tej dolgi zgodovini,
živi še.

IJmrli so samo ti-le: prefekt Massy, sodnik Duprat, župan
Lacade, minister Foult.

Večim izmed njih je bila sreča mila. G. Rouland je po¬
pustil ministerstvo bogočastja in je sprejel predsedništvo francoske
banke. G. Dutour, cesarski prokurator, je postal dvorni svetovalec,
g. Jacomet je centralni komisar v enem največjih mest na jugu.

Bourriette, Krescencija Bouhohorts in njen sin, gospa Rizan,
Henrik Busquet, gospodična Moreau de Sazenav, vdova Crozat,
Julij Lacasagne, vsi tisti, kterih ozdravljenje smo popisali, so še
polni življenja ter pričajo s svojim zdravjem o vsemogočnem
usmiljenju Jamske Prikazni.

G. doktor Dozous je še vedno eden najimenitnejših zdravnikov
v Lurdu. G. doktor Vergfiz je zdravnik v Baregeskih toplicah,
in potrjuje lahko obiskovalcem teh imenitnih kopelji čudeže, ki
jih je nekdaj potrdil. G. Estrade, ta nepristranski opazovalec,
kterega vtise smo večkrat navedli, je davkar v Bordeaux. Stanuje
v ulici Ducau, 14.

G. Lavrenc je še zdaj Tarbski škof. Starost ni zmanjšala
njegovih zmožnosti. Še dan danas je tak, kakor smo ga opisali v
teh bukvah. Ima pri Jami hišo, kamor se časih umakne, da v
teh krajih, ki so Mariji priljubljeni, premišljuje o velikih dolžnostih
in težki odgovornosti kristijanskega škofa, ki je dobil v svojo
škofijo tako čudovito milost. *)

*) Ta knjiga je bila dana prvič na svetlo leta 1869. G. Lavrenc je pa
kasneje umrl v Rimu, kmalu potem, ko se je začel zbor. Senski generalni
vikar, g. Pichenot, je postal za njim Tarbski škof. (Opomnja v 44. izdaji, 1872.)

265

G. župnik Pejramale je bil ozdravljen grozne bolezni, o kteri
smo zgoraj govorili. Še vedno je spoštovani duhovni pastir Lur-
škega mesta, kjer je storil toliko dobrega, in kjer bode vedno v
spominu. Še dolgo, prav dolgo potem, ko bode že trava prerastla
njegov grob, v sredi med rodom, ki ga je obdelaval za Boga; še
potem, ko bodo nasledniki njegovih naslednikov prebivali v njegovem
farovžu in sedeli v cerkvi na njegovem velikem lesenem naslanjaču,
bode še vedno živel njegov spomin pri vseh ljudeh; in kadar
bodo izgovarjali besedi: „Lurški župnik," mislili bodo nanj.

Ludovika Soubirousova, Bernardkina mati, je umrla 8. decem¬
bra 1866, praznik brezmadežnega spočetja. In zakaj je presveta
Devica, ki je rekla deklici: »Brezmadežno Spočetje sem,“ pokli¬
cala ravno ta praznik mater iz solzne doline ? videti je, da zato,
ker je hotela olajšati ostalim britko ločitev in jim pokazati spomin
bliščeče Prikazni kot varno poroštvo upanja in presrečnega vsta¬
jenja od mrtvih.

Med tem, ko so se milijoni obračali za dozidanje prekrasne
cerkve, ostal je Soubirousov oče reven mlinar, ki živi v potu
svojega obraza. Njegova hči Marija, ki je bila z Bernardko, ko
se je mati Božja prikazala vprvič, omožila se je z dobrim kmetom,
ki je postal mlinar in ki dela s svojim tastom. Druga Bernard¬
kina tovarišica, Ivana Abbadie, je dekla v Bordeaux.

Bernardke ni več v Lurdu. Videli smo, kako se je pri več
prilikah branila sprejeti navdušenih darov in odpreti vrat sreči,
ki je trkala na pohlevne duri njene hiše. Sanjalo se jej je o
drugem bogastvu. »Videli boste, kako bode še enkrat poplačana,"
pravili so od kraja nejeverniki. Bes si je zbrala Bernardka svoje
plačilo in je segla po svojem zakladu. Postala je usmiljena sestra.
V špitalu streže revežem in bolnikom.

Videla je na lastne oči obraz matere Božje, in kaj je mogla
potem druzega storiti, kakor da je postala usmiljena dekla tistih,
o kterih je rekel Božji sin: »Kar storite kteremu najmanjših,

storite meni!"

Šla je v samostan Neverskih usmiljenih in šolskih sester.
Imenuje se sestra Marija-Bernarda. Videli smo jo nedavno v njeni
redovniški obleki, v mater-hiši te skupščine. Če ima že tudi petin¬
dvajset let, vender je njen obraz ljubeznjiv, kakor kakega otroka.
Vidi se na nji neka nepopisljiva lepota, lepota, ki ni od tega
sveta, in ki vzdigne dušo v nebeške višave. Kadar si pri nji,
vnamejo se ti v srcu nekaka pobožna čutila; iu kadar se ločiš
od nje, si ves zavzet nad njeno mirno nedolžnostjo. Bazume se,

266

da jo je ljubila presveta Devica. Sicer pa nima na sebi nič ne¬
navadnega, po čemer bi se spoznalo in uganilo, da je tako ime¬
nitno nalogo zvršila med nebom in zemljo. Njena priprostost ni
bila nič oškojena, dasi je postala središče velikanskega romanja.
Navdušenost množic ni skalila njene čiste duše, kakor tudi voda
ne more vzeti dijamantu neminljive čistosti, če ga tudi moči sto let.

Bog jo še obiskuje, pa nič več ne z bliščečimi prikaznimi,
ampak s sveto skušnjo trpljenja. Večkrat je bolna, in njene bo¬
lečine so strašne. Prenaša jih potrpežljivo in skoro veselo. Več¬
krat so že mislili, da je po nji: „Še ne umerjeni,“ pravila je
smehljaje.

O Božjih milostih, ki jih je prejela, govori le takrat, kadar
je vprašana. Bila je Marijina priča. Zdaj, ko je spolnila svoje
poslanstvo, umaknila se je v zatišje redovniškega življenja, in želi
v svoji ponižnosti, skriti se med svojimi tovarišicami.

Težko jej de, kadar jo obiskujejo ljudje v njenem zavetju in
kadar se mora še očitno pokazati. Boji se hrupa in beži pred
človeško slavo. Daleč se ogiblje vsemu tistemu, kar bi jo moglo
spominati imenitnosti njenega imena v krščanskem svetu. Živi
sama za se v svoji sobici ali pa streže bolnikom. Za posvetni
hrup in direndaj nima ušes: od vsega tega odvračuje svoje misli
in srce, da bi laglje služila Bogu in bližnjemu. Živi ponižno v
Bogu in je mrtva za pozemeljske ničemurnosti. Sestra Marija-
Bernarda ne bode nikoli brala teh bukev, ki pripovedujejo toliko
o Bernardki.

KONEC.


Dodatek prelagateljev.

Bernardka je že v večnosti. Umrla je 16. aprila 1. 1879.

Najbrže je imela slutnjo o svoji bližnji smrti. Ko je bila
vprašana po prazniku sv. Jožefa, za kakšno milost je prosila le-tega
svetnika, odgovorila je prav določno: »Prosila sem ga za srečno
smrt.“

Od tega dne je bila vsak dan slabša. Rekli so ji, naj bi
prejela zakrament sv. poslednjega olja. Precej je bila pripravljena.
Petek, 28. marca je bila obhajana in dejana v sveto olje. Pred
svetim obhajilom je še nagovorila svoje sosestre z močnim in čistim
glasom, kar je osupnilo vse pričujoče: „Moja ljuba mati, odpustite
mi, da sem vas žalila s svojo nezvestobo v samostanskem življenju,
tudi prosim svoje sosestre, naj mi odpuste, da sem jim dajala
slabe zglede.”

Spovednik jo je nekoč osrčeval, naj bi [svoje trpljenje in svoje
življenje darovala Bogu; in da bi ji bolje dopovedal, kakšno ve¬
selje jo za to čaka v nebesih, rekel ji je, naj se le spomni tistih
srečnih ur, ko je gledala mater Božjo v Massabiellskem skalovju.
In tedaj je odgovorila: „0 gotovo, kako dobro mi de misel na to!”

Velikonočno nedeljo jo je obiskal gospod oče Moyse, kapucin.
Vprašal jo je, kako je mati Božja rekla: „Brezmadežno spočetje
sem,” ali v književni francoščini, ali v Pyrenejskem narečju. In
Bernardka mu pove, da je rekla presveta Devica v Pyrenejskem
narečju: „Souy V Imaculada Conceptioun!“  (V književni fran¬
coščini bi se reklo: „Je suis l’ Immaculee Conception!“)

Po noči na velikonočni torek je izrekla večkrat besede:
»Poberi se, satan!” In nato je zjutraj pravila, dajo  je skušal in
strašil hudič, ki je pa precej zbežal, ko je zaklicala ime Jezus.
In na večer ravno tega dne je rekla neki svoji sosestri: »Ljuba

268

moja sosestra, bojim se, da nisem prav porabila velikih milosti, ki
sem jih prejela.“ Opominali so jo, naj zaupa na veliko usmiljenje
Jezusovega srca, in tedaj se je razveselila ter je rekla: „Zdaj sem
mirna in srečna. “ Ta mir je ohranila do smrti.

Zopet je prejela zakrament sv. pokore in sv. resnega Telesa.

Večkrat jo je v bolezni tako prijelo, da so že mislili, da bo
zdaj zdaj izdihnila; pa Bog ji je podaljšal trpljenje, ker jo je hotel
še bolj očistiti. Neznansko je trpela, pa njena potrpežljivost, njena
vdanost v voljo Božjo je bila skozi večja. Vedno je Bogu poši¬
ljala pobožne vzdihljaje, še ce!6 v spanju. Zlasti je večkrat rekla:
„Moj Bog, ljubim te!“

Največ je trpela, kadar so jo prelagali. Videlo se je tedaj,
kakor da jo premagujejo bolečine; pa precej se je ohrabrila, in
prosila je svoje sosestre, naj bi ji odpustile, če je izrekla v bole¬
činah kako napačno besedo.

Sredo po veliki noči ji je bilo prav hudo; sedela je na stolu
in težko je dihala. Zopet se je izpovedala in izrekovala je pobožno
ime Jezus, da bi dobila popolnoma odpustek. Potem je z drugimi
vred molila molitve za umirajoče, njen glas je bil slab pa čist;
oči so se ji živo odpirale in obračale na podobo Zveličarjevo.
Vzela je v roke križ, in ga je stiskala na prsi z vso močjo.

Zadnji čas njene bolezni so zapazili, da se je svetil poseben
žar v njenih očeh, kadar je pošiljala pobožne vzdihljaje Bogu,
kadar je pogledala na križ ali kadar je slišala govoriti o nebeškem
veselju. Njeni pogledi so bili toliko pomenljivši, kolikor bolj je
oslabelo njeno telo.

Pogostoma je vzdihnila k presvetemu Jezusovemu srcu, k
brezmadežni Devici in k svetemu Jožefu. Mislila je, da je skrbela
premalo za nebesa. Kekla je: ,,Kako prav ima pisatelj knjige
o nasledovanju Jezusa Kristusa, če nas opomina, naj bi opravljali
dobra dela, dokler smo zdravi. Kedar se bliža smrt, nismo skoro
za nobeno delo.“

Nekoliko ur pred smrtjo reče ji neka njena sosestra: „Ljuba
sestra, nabita ste na križ, toliko trpite." In Bernardka stegne
nato roke v podobo križa in reče: „Moj Jezus, kako te ljubim!“

Potem se spomni posebnega blagoslova, ki ga jej je za
smrtno uro naklonil sveti oče papež Pij IX. Prosila je za pismo,
s kterim jej je bila dana ta posebna milost, in držala ga je v
rokah, da bi si prilastila blagoslov. Pa rekli so ji, da tega ravno
ni treba, naj le samo ima potrebni namen in izgovarja ime Jezus.

Poskusila je nekoliko vzdigniti se, pogledala je proti nebu
in držala je levo roko pred čelom. Oči so ji močno žarele. Njen
obraz je razodeval mir in veselje. Potem zavpije trikrat O! o! o!,
in to s takim glasom, da ga ne moremo popisati, in ki je bolj
razodeval začudenje, kakor pa bolečino. Tresla se je po vsem životu.

Nato položi tresočo roko na srce, pobesi oči in reče razločno
in pobožno: „Moj Bog, ljubim te iz vsega svojega srca, iz vse
svoje duše in iz vseh svojih moči. 11

Ob dveh je zaželela miru. Ostala je pri nji samo postrežnica.
S pomočjo le-te svoje sosestre je še pošiljala Bogu pobožne
vzdihljaje.

Četrt na štiri vzame v roke križ, in poljubi pobožno in
počasi pet ran Božjih. Ko zagleda v sobi svojo drugo sosestro,
reče ji večkrat: „ Molite zame!“ Čez nekaj časa zaželi pijače.
Kmalu potem jo primejo smrtne težave, in čez nekoliko minut
izdihne svojo dušo v Božje roke.

Ko se je razvedelo za njeno smrt, vreli so ljudje od vseh
strani v samostansko kapelico, kjer je ležala. Vse vrste človeške
družbe so bile ondi zastopane. Moški in ženske, uradniki in vo¬
jaki, delavci in duhovni so hoteli imeti v spomin kako reč, s
ktero so se dotaknili Bernardke. Priprosti vojaki so se je dotikali
z molki, oficirji pa s svojimi urami. Nekteri trgovci so poprodali
pri tej priliki vse svoje križce, svetinje, podobe in molke. Tistih
tri dni, ki so pretekli do njenega pogreba, hodili so jo kropit ne
samo Neverski prebivalci, ampak tudi ljudje iz bližnjih far.

Soboto, 19. aprila, je bilo že na vse zgodaj polno ljudi okolo
samostana. Morali so jim zapreti cerkvena vrata, da ni zmanjkalo
prostora za duhovne in deputacije iz raznih krajev.

Veliki duhoven stolne cerkve je imel črno mašo, pri kteri so
peli stolni pevci. Visokočastiti škof, ki je ravno popotoval po škofiji,
prihitel je naglo k pogrebu, predno je opravil vsa svoja pota. V
koru so bili kanoniki, in med njimi je bilo videti gospoda očeta
Sempč, prednjika Lurških misijonarjev, ter tudi tistega duhovna,
ki je učil Bernardko za prvo sveto obhajilo. V stranskih kapelicah
so bili mestni duhovni, duhovni raznih ustavov, župniki iz bližnjih
far in še veliko drugih duhovnov. Po cerkvi so bile umeščene razne
kongregacije, razne deputacije in tisti, ki so bili čudovito ozdravljeni
po Jamski vodi; med temi je bil in prav pobožno molil Henrik
Lasserre, imenitni popisovalec Lurških čudežev.

Po sveti maši je govoril visokočastiti gospod Neverski škof
hvalni govor o sestri Mariji Bernardi. Nato so ranjko položili k

270

počitku v kapelico sv. Jožefa, tistega svetnika, kterega je tolikanj
častila. Truplo je kilo dejano v svinčeno rakev, s pergamentom,
na kterem je popisano njeno življenje. Eakev leži v hrastovi trugi. *)
Bernardka je dokončala svoj tek in. dosegla krono v nebesih,
za ktero je toliko trpela in ktero ji je obljubila mati Božja pri
nekem prikazovanju, rekoč, da jo bode storila srečno na onem svetu.
Zamaknenke ni več med živimi, čudeži se pa še vedno gode v
Lurški Jami in po Jamski vodi. — In Lurd je dan danes najime¬
nitnejši Božji pot. Časih pride tjekaj na dan po 10000 romarjev,
po 500 do 600 duhovnov. Ko je bila 3. julija 1. 1876 kronana
podoba brezmadežnega spočetja za Jamsko cerkev, poslali so papež
svojega namestnika; in pri tej slovesnosti je bilo 35 škofov, 3000
duhovnov in kakih 100.000 vernikov. — Papež Pij IX. so tudi
Jamsko cerkev obdarovali z velikimi prednostimi. Kdor to cerkev
obišče, se izpove in pristopi k mizi Gospodovi ter moli na papežev
namen, temu niso odpuščeni le vsi grehi, ampak tudi vse časne
kazni, to je, on dobi popolnoma odpustek, ki se da obrniti tudi
za duše v vicah; in kdor to cerkev samo obišče s skesanim srcem
ter moli na papežev namen, dobi odpustek 200 dni. In ti od¬
pustki veljajo za vse čase. — Naj opišemo

Čudež, ki se je zgodil 20. maja 1881. leta v Albanskih hribih,
20 kilometrov od Birna.**) — 171etna gospodična Torquati iz Ma¬
rino je zbolela pred nekoliko časom za vnetjem drobovja in želodca.
Na svet svojega strica, visokočastitegagospoda Ingami, kije pomožni
škof v Albanu, prišla je v to mesto iskat zdravja v milejšem zraku.'
Pa tu je še bolj obolela, tako da 14 dni ni mogla uživati nika-
keršne jedi. Sredo, 18. maja, so izrekli vsi štirje zdravniki (eden
izmed teh je bil nalašč poklican iz Rima), da je ni več pomoči.
In res, bolnica je bila v petek silno slaba, in želela je sama
svetih zakramentov. Zdravniki, ki so jo obiskali dopoldne in ki
so bili še poklicani, so rekli, da ne morejo prav nič pomagati bolnici.
Že so molili molitve za umirajoče, in na obrazu mlade deklice so
se prikazovala znamenja bližnje smrti (facies hippocratica). Zdajci
odpre bolnica oči in zahteva z največjo težavo Lurške vode, ki jo
je neki znanec prinesel iz Rima. „Mati Božja me hoče ozdraviti,"
reče s čudovitim zaupanjem, prime steklenico čudežne vode in jo
izprazni na dušek; pred nekoliko dnevi je mogla izpiti le nekoliko
kapljic Jamske vode. In v tem hipu je tako rekoč oživela, in je

*) „Monat-Rosen“, 16. avgusta in 16. septembra, 1. 1879.

**) „Das Yaterland“, 31. maja, 1. 1881.

rekla, da je zdrava. Vstane, obleče se brez tuje pomoči, hoče jesti,
in jed ji je šla prav v slast. Konečno je hotela iti v cerkev, da
bi se zahvalila nebeški dobrotnici; pa ni mogla iti, tako so vreli
v sobo njeni žlahtniki, njeni prijatelji in znanci, med temi tudi
njeni zdravniki; izpraševali so jo neprenehoma, in na vso moč
gineni so slavili mater Božjo. Ko se je glas o tem čudežu raz¬
nesel po mestu, zbralo se je sila veliko ljudi na trgu, in gospodična
Torquati se je morala prikazati na oknu ter ljudem naznaniti, da
jo je ozdravila Lurška mati Božja. Viva Maria!  zadonelo je v
v tisočernim odmevu med navdušenim ljudstvom. In zdaj se je
zgodil drugi čudež. Neka judovska rodovina iz Albano se je spre¬
obrnila. Oče, mati in otroci te rodovine, ki so bili tudi na trgu
in videli tak čudež, so se zjokali in rekli: „Tudi mi hočemo biti
kristijanje in Marijini otroci! 1 ' Pomožni škof, visokočastiti gospod
Ingami, je izbral častitega gospoda Deangelis, ki je molil deklici
molitve umirajočih, da je nesel v Bim poročilo o skazanem dvoj¬
nem čudežu.


Popravki.

„ 178., spodnja vrsta v opomnji namesto „Gruša" beri: »Golša" (krof).

„ 189., vrsta 10. od zgoraj namesto »izvišenost" beri: „vzvišenost“.

„ 240., „ 14. od zgoraj namesto „da ne bil" beri: „da ne bi bil".

t