0ITATBLJII Prosimo, poglejte U itevilke poleg naslovi n dan, ko Vato naročnina poteče. V teh čaaih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vale sodelovanje. Skniajte Imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Lisf slovefiskih delavcev v Ameriki
BwntewJ m Sewod C1m» Matter Septmber 25th lMft at the Port Offle« at Ne« York, N. ¥, noder Act af Concreu of March Srd. 187».
-	----------------------------»•>	■ ' 1	••	w VUIHI ««, 1DIV,
NTo. 239 Štev 239	__NEW YORK, FRIDAY. DECEMBER 10, 1943 — PETEK, 10. DECEMBRA, 1943	VOLUME LI. — LETNIK LI
^ v	v--^mm*'
AMERIŠKA POMOČ ZA PARTIZANE
Washington, 9. dec. — Združene države bodo pomagale materijalno vojujočim se silam Jugoslavije, tako Titovim partizanom, kot Miha-jlovčevim četni-kom, kot je razvidno iz tega, kar je dejal državni tajnik Cordell Hull.--
Mr. Hudi je bil vprašan, kaj misli glede govoric, ki trdijo, da bodo partizani vprašali za lend-lease pomoč in je odgovoril, da zavezniki zavzemajo stališče, da se pomaga vsaki grupi ali sili, ki se v pregaženih deželah bori proti nacijem ozir. proti osieču. Naša vlada, je rekel Mr. Hull. se ni prišla do aktualnega obravnavanja tega vprašanja, to je, kako stvar urediti za dostavo materijala, toda to ni po njegovem mnenju važen del problema.
Iz toga, kar Je povedal tajnik Hull, je precej jasno razvidno, da temelji gledanje ameriške vlade na jugoslovansko situacijo predvsem na praktičnem stališču, ki je zapopadeno v naziranju, da je trenutno važno, kdo pdbije več Nemcev in njih satelitov, d očim politična stran spora v Jugoslaviji lahko čaka poznejše rešitve.
To naziranje se precej dobro ujema z angleškim stališčem v tej zadevi. Angleži so odprto izjavili, da nudijo in ibodo nudili v bodočnosti več pomoči Titu in to iz razloga, k<r su njegove sil« postavljajo sovražniku v bran v širšem oib-NOgu in uspešneje nego Mihaj-lovičeve.
Rusija seveda podpira partizane na vsej črti, vendar pa tudi priznava kralja Petra vsaj v uradnem smislu. Združene države so od vsega početka priznavnle vlado kralja Petra
n.
V splošne*a ljudstvo je pokazalo pred celim svetom, da je odločeno, da si pribori svojo neodvisnost in iztira oaiščne Rile iz svoje dežele. Naciji pa
so si na vse načine in s prav nečloveškimi zvijačami in podpihovali jem sovraštva med (brati, prizadevali, da razdelijo jugoslovansko ljudstvo, katerega deželo so s tem namenom tudi razkosali v majhne predele, im katerih so v izstavili r.f.-sprotujoče si oblasti, ki so se vzdržale na površju z nasiijem. Vse to je vodilo v civilno vojno.
Naravno je torej, da morajo organizatorji odpora proti o-siščn uporabiti vse dane prilike v svoj prilog. Pridobiti morajo na svojo stran vsakega pogumnega in veščega voditelja in ljudsko skupino. Neglede kakšne so razlike med njimi, glavni cilj vseh. je pač ta, da izženejo sovražnika iz svoje zemlje, ter si vzpostavijo zopet svojo lastno ustavno vlado.
Na tej podlagi in iz vidika, da zavezniki vkljulb vsemu še vedno priznavajo vlado kralja Petra, se (bo gledalo nato, da se nudi Titu vso mogočo pomoč v vojaškem oziru, toda politična uredba jugoslovan-1 ske zadeve bo morala biti predvsem rešena po jugoslovanskem ljudstvu samem v bodočnosti.
Medtem pa se skuša dofoiti kolikor mogoče točne in resnične informacije o celi jugoslovanski situaciji na terenu, da bo zaveznikom tako mogoče pravilno presojati položaj ter se ravnati razmeram primerno, ko pride do vpada zaveznikov na jugoslovansko zemljo.
Dajte War Bond kot darilo za Božič in pomagali boste ne samo na domači pač pa tudi na bojni fronti.
j 5. in 8. armada prevladujeta dolino Lire
Najljutejši boji za gorska vrhova Camino in Maggiore so končani. Peta armada generala Clarka je včeraj zavze ;v k Višine zapadno in severno od Monte Maggiore ter sedaj popolnoma obvladuje dolenji del doline Liri, an gleška osma armada pa je vdarila od Jadrana proti notranjostft in s tem general Montgomery najbrže namerava s Clarkovo armado na zapadu napraviti ve like klešče proti R'mu.
PODPRUTE NATIONAL WAR FUND
Švicarski radio pravi,, da so zavezniki zavzeli Mignano, ki je bil zelo močno utrjen in je branil vhod v dolino Liri.
Kot pravi Associated Press, se je del italjanske armade pridružil ameriški skupini pete zavezniške armade in se 'bori proti Nemcem.
Amerikanci, ki prodirajo po severnem pobočju Monte Mag-ffiore navzdol, so oddaljeni ml doline samo še eno miljo. Med gorama Camino in Maggiore so zavezniki očistili ozemlje vseh Nemcev, razun vasi Rocea d' Evandro ob za pad nem pobočju Monte Camino.
Angleži so obhodili Rocca d' Evandro ter so se pre<bili skozi nemške zadnje straže in zasedli Monte Croce, dve milji zapadno od Monte Camino. S tem so Angleži dospeli prav blizu Garglia.ua. na kraju, kjer se vanj izliva Liri. Obe reki sta
vsled dolgega deževja zelo na-rastli, toda sta naglo vplahni-li, ko se je nebo zjasnilo.
15 milj severno od Monte Maggiore jo desno krilo generala Clarka razbila močno nem ško obrambo ter zavzelo višine zapadno od Venafro. Zavezniški topovi sedaj obvladajo celo 11 milj dolgo cesto od Mi-gnana do Cassina.
Najbolj vroči boji za Monte Camino so se bili v vasi Cala-hritto, pet milj jrtgozapadno od Mignana, ki je v šestih dneh "PČkrat premenila svoje gospodarje.
Ob jadranski obali je angle-ska osma armada generala Montgomervja. pričela z močnim napadom na Orsogno, 15 milj v notranjosti dežele v namenu, da se prebije čez Majel-la do ceste, ki pelje iz Pescare v Rim.
Pritisk proti Znamenki
Rdeča armada vedno bolj zožuje svoj železni obroč okoli Znamenke, važnega železniškega križišča v Dnjeprovem kolenu. In kot pravi nemško radijsko poročilo, je bila zaprta 45 milj široka vrzel severo zapadno od mesta, ko se je armada združila z arm a do, ki je prišla iz Čerkasija.
/VNGLUA ZAJETA MED TITOM IN MIHAJLOVIČEM
New York.— Znana poročevalka, Helen Kirkpatrick je poslala ii Londona newyorskemu listu "Post" ka blogram, v katerem piše, da je jugoslovanski kralj ustvaril nerodno situacijo za angleško vlado, ko je obsodil provizorično vlado Jugoslavije na terenu, kot "gibanje terorističnega nasilja."
Kirkpatrickova piše, da je Narodni odbor osvobodilnega gibanja, Iti je pod vodstvom getn. Tita, sestavljen iz mladih in energetičnih elementov, kateri prihajajo iz vseh plasti ljudstva Jugoslavije. Opazovalci, ki položaj na terenu dobro poznajo, so mnenja, da je torej v Titovi začasni vladi narod Jugoslavije boljše za-ntopan in predstavljan, nego pa v vladi kralja Petra v Kairo.
Britanska vlada je priznala kralja Petra m ne namerava, vsaj trenotno ne, umakniti tega priznanja v prilog Titu itn njegovemu narodnemu odbora. Ali pomoč pa bo nudena novemu maršalu in ministru za obrambo dežele, (Titu) kakor j« nudena vsem, ki se bore proti nacijem osi roma proti osi-I5a *afco menijo Angleži.
Obstoj« pa pri vsem tem Bevki* nevarnost, da bo ljudstvo Jugoslavije napačno ra-■nmelo vlogo Anglije ter sma-
vlade kralja Petra za angleški poiskus, da se Jugoslaviji vsili monarhijo po tej vojni.
Anglija je 8 svojo podporo in priznanjem grškega kralja Jurija ustvarila prilično enako situacijo na Grškem, kjer so ljudje proti monarhiji oziroma proti povrnitvi kralja Jurija. Sedanja jugoslovanska zadeva bo znala ponovno vplivati tako, da bodo Angleži prikazani, kot poborniki monarhi-stičnih vlad za Balkan.
Iz tega in drugih sličnih razlogov čakajo vee ubežne vlade z velikim zanimanjem nato, kaj po reče ti Amerika in Anglija glede naznanila Francoskega odbora za osvoboje-nje, ki izjavlja, da bodo poslani z zavezniško armado v Francijo nalašč zato imenovani franooski častniki, ki bodo skrbeli, da se ne bodo sp^ivili na zavezniški voz osvobojen j a in uprave sedenji hlapci in sodelavci vichvskega režima, kateremu narekuje Hitler.
Iz Londona došlo poročilo navaja, da je radio Svobodna Jugoslavija podal o štiridnevnem bojevanju pri Kobaridu podrobnosti, ki kažejo, da je bilo v teh bojih ubitih več kot sto Nemcev, večje število pa je bilo ranjenih.
Oddelki 19. slovenske brigade so uspešno napadli sovražnika pri Leskoveu, kjer so za-
PODROBNEJŠA POROČILA O BOJIH V SLOVENIJI
jeli vojni materijal, ki je vključeval 180 pušk, deset strojnic, 50 tisoč nabojev, 800 ročnih gramat in 15 trnkov.
Poročilo dalje navaja, da so oddelki 14. slovenske divizij? napadali nemško kolono blizn Velikih Lašč in so v tej bitki pobili 110 Nemcev. Med ubitimi ie bilo npikai beloflrradistov- Id
Severno od s snegom pokritega brega Dnjeprovega kolena armada generala Vatutina, ki se je dva dni umikala pred silovitim pritiskom mnogoštevilnih tankov feldmaršala von Mjannsteina, zbrala tanke in in-fanterijo ter je zadržala Nemce in odbila vse njihove napade v oikolici Čemijakova.
V svoji odločnosti, da prebije črto rdeče armade proti Kijevu, je von Monnstein pošiljla v boj vedno nove čete, ne glede na velike izgribe. Moskovsko
poročilo naznanja, da je bilo včeraj zopet razbitih 75 nemških tankvo, v treh dnevih pa jih je bilo razbitih 234.
Nemci so včeraj poročali o močnih ruskih napadih zapadno od Smolenka ob cesti v Minsk.
Moskva poroča, da je rdeča armada v Dnjeprovem kolenu osvobodila 16 krajev, med njimi tudi železniško postajo Me-derovo, 10 milj južno od Znamenke.
f
Papežev protest proti novim odredbam fašistične Italije j
Kot piše poročevalec lista "Dagens Nyheter" iz Zuricha, je vatikanski protest povzročil senzacijo med ljudstvom in bojazen med fašisti.
Ameriški vladni urad za vojne informacije, ki je dobil to vest, pravi, da je vatikansko glasilo naglasilo, da je obžalovati, ker se brezobzirno nastopa proti ženskam, otrokom in starim ljudem, ter se s tem še bolj podžiga nemire in nezadovoljnost v Italiji.
Osiščne laboratorije I bo treba ukiniti
Chicago, 9. dec. — Ako hočejo Združeni narodi zagotoviti svetu mir in preprečiti Nemcem in Japoncem snovanje no-I vega uničevanja v bodočnosti, morajo predvsem poskrbeti, da bodo uikinjeni v obeh teh deželah vsi znaustveni raziskovalni zavodi ali laboratoriji. Takega mnenja je znanstvenik dr. Otto Eisenschimel v Chicagu.
Najbolj praktično božično darilo za letos je United States War Bond
so bili člani Bele garde, kateri načeljuje slovenski izdajalec, gen. Rupnik. Tu je bil ubit tudi nemški poveljnik in zajetega je bilo precej vojnega mate-rijala.
Kot že prej poročano, sc slovenski partizani naskočili Turjak in zadnja poročila se
ra m. fnrli nnnali
Jiot pravijo poročila iz raznih krajev na Balkanu, je bilo vse to odrejeno vsled nervoz-nosti in bojazni pred skorajšnjim zavezniškim vpadom na Balkan.
Bernski poročevalec švedskega lista "Svenska Dagbla-det" pravi, da ni izključeno, da bo Nemčija vdrla na Turško, da dospe do Dardanel, posebno še, ker nekatera poročila pravijo, da so zavezniki Rusiji obljubili, da ji bodo pošiljali pomoč po tej morski ožini. Isti poročevalec pravi, da je prejel sporočila iz Sofije in Ankare, da je bilo na meji med Turčijo, Bolgarsko in Grško razglašeno obsedno stanje.
Poročilo na " S ver: ska Dag-bladet" pravi, da je turška armada zasedla celo mejo in da ste bili poslani dve nemški diviziji na Bolgarsko za slučaj, če bi Turčija pričela kake sovražnosti.
Poročilo iz Berna dalje pravi, da bo Turčija najbrže stopila v vojno. 'Zadnje Čase so prišle na Turško velike zaloge vojnega materjala, posebno mnogo aeroplanov.
Nemški gestapo je na Bolgarskem aretiral več sto ljudi, posebno še pri velikih demonstracijah v Sofiji. V bolgarski armadi vlada zelo obupno stanje, ker. bolgarski vojaki v velikem številu dezertirajo k grškim in jugoslovanskim gueril-cem.
Neko poročilo iz Stockbolma pa pravi, da nemški diplomati pri vsem tem mislijo, la obnašanje Turčije samo hoče varati Nemčijo in da se kak večji napad pripravlja kje drugje. Nek uradnik nemškega vnanje-urada je rekel, da ima. Nem cija še vedno nenapadalno pogodbo s Turčijo in da vsled tega Nemčija toliko časa ne bo ničesar pričela, dokler Turčija šama ne pokaže kake sovražnosti.
Neko poročilo iz Istanbula pravi, da vlada v Sofiji velika nervoznost in da mnogi pričakuje jo, da se bo Bolgarska ločila od Nemčije. Poročilo dodaja, da so bolgarski poslaniki prišli iz Berlina, Moskve in Ankare in da je ruska vojaška misija dospela v Sofijo.
TURČIJA PRAVI, DA BO OSTALA STROGO NETRALNA, -MEDTEM PA SE ONA IN NEMČIJA PRIPRAVLJATE Z\ SLUČAJ SOVRAŽNOSTI
Turč ja in Nemčija sta si postavili nasproti svoje armade ob bolgarski in grški meji in po celem ozemlju ob meji je bilo razglašeno obsedno stanje. Veg promet čez mejo je bil vstavljen, pravijo poročila iz Berna in SnfiiA	---———--
Protizračn:h varnostnih vaj ne bo v New Yorku za nekaj časa
Edward C. O. Thomas, ravnatelj urada za civilno varnost v državi New York je naznanil, da prebivalci države New York letos ne bodo več nadlegovani z vežbanjem v pro-tizračnem svarilu. Thomas je rekel, da od sedaj naprej do Novega leta -fbodo sirene piska le samo, kadar bo resničen sovražni zračni napad.a
Mater je zaprl v klet
North Bergen. N. J. — Po-licja e našla v kleti Charlesa Malootijana njegovo SO let staro mater, ki je biln očividno že dolgo tamkaj zaprta. Sirota je slepa in gluha in policija je našla v temnem prostorn samo suho skorjo kruha. Ženica ni imela niti postelje, niti nobene dm* me svetlobe v svoji kletni celici. K rute era sina so zaprli, toda je bil izpuščen na svobodo in se bo moral zagovarjati radi prrdeera ravnanja s svojo lastno materjo, katere ni hotel vzdrževati.
ZADEVA SUBVENCIJ PRED JAVNOSTJO
Washington. — James F. Brvnes, direktor urada za voj •jo mobilizacijo, je sinoči go. Jil po radiju (7. dee.) o potrebi nadaljevanja Rooseveltove?-. programa subvencij ali naka-sil, s katerimi se je dozda uspešno odbijalo inflacijo tor vzdržalo cene v primernem ravnovesju.
Brynesov govor je smatrati, ^ot zadnji poiskus admini-tra "ije, da prepreči sprejeti • predloge, ki bo odpravila sub vencije ali jih vsaj tako omeji !a, da ne bo mogoče obdržati stabilizacije cen. Verjetno da V,i bil predsednik Roosevelt, če bi bil doma, sam napravil tak govor, da bi posvaril ameriško publiko pred nevarnosti . inflacije, katero hoče kongres no si!i uvesti, ko se osrrevn za nora z pro«rrama subvencij. Ni cja zbornica je to zadevno že odglasovala in sedaj je na vrsti senat, ki se nagiblje v isto ?mer.
Brynes pa je v svojem srovo-rn dokaj jasno namianil, da bo predsednik Roosevelt veti ml rsnk poiskus v>ilj<?vmiin "kompromisov, ki bi omeievnii. nakazila v toliko, da bi bilo nemogoče uspešno izvajati proti inflacijski živilski procrrnm.
SUBAŠIČ POSTAL DELEGAT JUGOSLAVIJE V ITALIJANSKI KOMISIJI
New York. (ONA) — Over-, seas News Agency je zvedela v ponedeljek, da bo delegat j jugoslovanske vlade v izgnanstvu, priaeljen Posvetovalnemu Odboru za Zavezniško! Kontrolno Komisijo za Itali-| janske zadevo, Ivan Subašie, Ban HrvaŠke, ki živi v Zedinje-nih državah od 1. 1941 naprej.
Šubašič je sprejel imenovanje kot neposredno pooblastilo od kraja samega, ne pa od vlade v Kairu, katere politiko obsoja. Po konstituciji Jugoslavije, je Ban odgovoren le kralju samemu.
Začetkom preteklega poletja je Šuibašic z letalom odšel v London, da se tam posvetuje s; kraljem Petrom glede kritičnih, vprašanj jugoslovanske politike. iZ veliko doslednjostjo se je vedno držal v stran od jugoslovanske vlade v izgnanstvu, s katero so bili hrvašk krogi v
najstrožjem nasprostvu, ker je bila predstavnica velesrbskili ambicij.
Neznano ,ie še, kdaj bo Ban Subašič odšel na svoje me-to, tla prisostvuje sejam Posveto vabiega Odbora, ki -o je .-estal prvič v Alžiru, dne 1.
Ameriški član tega o Mora je Robert D. Murphy, a 112! .-. i delegat Harold MacMilkui, a ruski, Andrej Višinski.
Bele robidnice
Barking, Anglija. — V tem jraju se botanični veščaki za lima jo za izreden pojav robidnic, katere so zis-tl na navadnem robidovem grmu i;i 'o ob dozoritvi dobile čisto belo barvo namesto običajne čr-le oziroma čmo-plave. Smatra :e, da je morda v zemlji, kjer raste grm, kaka sr.ov, ki ima >nravka z barvo teh nenavrul-lih robidnic.
tšr- NOVA IZDAJA ^ Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako po-trebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah.
Cena 50 centov Naročite pri: "GLASU NABODA", 216 West 18th Street, New York 11. N. Y.
T.MS VIROOA* — NEW WRK
FRIDAY, DECEMBER 10, 1943
fWTAMOVLlPf L. 1MB
RAZGLEDNIH
Pise Anna P. Krasna
"GLAS NARODA"
(VOICE Or THE PEOPLE"__
« .1 PvbL'aM SloTcato Publlsfclm Oumpany. | A Corpontloa> i m»k ikicr, Praridaat. I*n«r Hod«, Traaaanr; Joseph Lapttu, Bm. i •• n-Hj>tm at tli* aorpunitloo umJ addrew* of ibor« officer«: 216 WEST lSUi STREET, NEW YORK U, S. I.
51st Year___
'lian Naroda" la Isrartf erery day except Saturday*. Sunday« and Holidays.
s >*.r!ptJ<in Yearly |7.	Advertisement on Apre^ment.
/ i O M TO VELJA LIST ZA Zl»Bl'ŽBNE HRŽAVE IN KANADO: |7.— ; ZA POL LETA $3.50; ZA ČETRT LETA *2-—.
ti!..* Naroda" Izhaja rim ki dan ItvjemS aobot, nedelj ln pramikor.
'ULAh NAHODA*. 116 WEST 1Mb STREET. NEW K0RK 1L N. I Telephone: CUelaea 3—124)
NOV JUGOSLOVANSKI ODBOR V LONDONU
Nor srbsko-hrvaško->lovenski odbor je bil ustanov I/ :i v Londonu. Zagovarjal bo stvar jugoslovanskih partizan '. ki ;o formirali svo, o posebno vlado.
."iiiite nosi ime "Zedinjeni odbor južnih Slovanov".
1J članov, katerih predsednik je profesor dr. Bogdan. ki je bil pred nekaj meseci minister za Vzgojo uvan.ske vlade v izgnanstvu.
" . lV>ri> Furlin, ki je po svojem odhodu iz Jugosla-rel 1 več kot dve leti v Zedinjenih državah, ima v u odboru Milia la Petroviča. Rudolfa Bičaniča in .o. v kateri <e nahajojo delavci, intelektualci in
'.'■or je izjavil, da so njegovi cilji naslednji: •.■»ti rc?nico glede Ljudske Osvobodilne ArmaJie i-tvom Tita (maršala Josipa Broz-a) in njene bor-Xeineem in domačim kolaiboratorjem. Podpirati skupnost Jugoslovanov in drugih južnih Slova-v b > ,u proti fašizmu. Širiti v javnosti poročila o vo . .i-ki1: p >rrc"xih in gospodarskih najnujnejših zr^tevah za v i u ilno Armado. Podpirati pravico do samoodločbe : anov živečih v krajih, ki so živeli v mejah Av rrije ir. Italije.
r nič je komentiral z naslednjimi besedami: "Od-\le Jugoslavije so zdaj ušle iz rok posameznih >olitičnili emigrantov v inozemstvu in so zopet! v ' -kali naroda, živečega v domovini. Vlada, ki se; ozemstvu, se mora pokoriti odločitvam, ki so! na domačih tleh. Zamenjati in nanovo presejatii : la ni več dovolj. Odločilno dejstvo za svetovno mora biii to, da se nahajajo v Titovem in Bird boru vse narodnosti naše dežele."
je gospodarski izvedenec hrvaške kmečke i je bil prej podravuatelj Jugoslovanske Naro-<" • i:..uke.
■ od opazovalcev je pripomnil, da bo nemška pro-• najbrže označila formacijo jugoslovanske zača-1 pod dr. Ivanom Ribar-jem in Titom kot "prvo '•"•no revolucijo v notranjosti evropskega konti-car bi bilo popolnoma v skladu z neumorno ber-pagando proti "boljševiškemu strašilu."
nia javnost je opazila, da je sestava tega zača-. i; luega aparata v Jugoslaviji zelo visoko stoječa, : . e tej vladi mnogo prestiža. Predsednik dr. Ivan ' i il tudi predsednik .prve konstitueionalne sku-V_ Jugoslaviji po prvi svetovni vojni. Josip 81110-a. U je mini-ter za zunanje zadeve, je bil prej jugo-V poslanik v Vatikanu in prestavnik Jugoslavije N ' v,\u. Eden od podpredsednikov je znani lirva-1 i par, Ivan Augustinčic. — ONA.	|
DOPIS SLOVENSKEGA VOJAKA
< i- M:. Svet:—	1
' : »toni vam želim spo-i' . ("a S' m bil ravnokar pro v n 7.n konporala. Kako h \ič? pri vas v New > i I nnrn. da dob-o. Pro | Hrnv to v*e osobje' pri ter obenem prav lepa 7. l:-t. ki mi ga tako TK>":l,i."t". ker ga tako 1 am. Niti vr»m T^dnrie " iln ^m vpdno. ka-; vatta tnkni "f'h^nlain1 t?M»M in onanist tu v r. ^	Mas*. Kaplan ;
V.V^-rm -orri vv»oslen, jej 4 „rvvr>y.nr ;>rf>moTiran
cr>V>r>+n, ko <spm "h?V »s« 'fv« ^Mn. •i 1 r.rQ^-in ynnnp?.«* rr». j ^i-roVlmnn. .Tnbnn^' h *,**> Ar"«
rpti^'n tnk.i^ 1
70 'e-jreant. To!
V dragi naš slovenski vojak, ki sem era tukaj srečal. Prvi 'e bil Jolin Proga r, iz Cleve-landa O., kateri je mess sergeant.
Pre ! nekaj časom sem sprejel tnzno vect. da je namreč r»"e,\šnji moi d loda.ialee msgr Yo"k rm/ in ta novica me je zr-lo p-pf e^a. posebno še ker ^e 1 il za m°ne vedno znlo drhei-. Za	ko ?om bil
rro«:1 n kot orirnni--t r>r: nie-c-ori "an cerkro B-i-rifp v Bro^k'^n, sei^aj mp tam znani rojak Mr. J
Fnnrrr?*.
TC sklpnn vse sktioai še pn-1—ri ieVr^ro Twr^ravliam
Vr.l-or tnr':	?rT,o. i«!+r»tako
le" v t'dni da »•> <v '"■o+l.TTv, osebno vidimo. iam z:	«n<vtnvM?vPm
Opl. Jerry Koprivse'r
l:TATELJEM je xnano, kako se je vse podražilo, in ramotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki zasigurajo redno d o pošiljanje lista, lahko gredo upravništvu na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI
SVOJO NAROČNINO ŠE DANES?
——___——_______—___________
Rev Oman pojasnjnje, čemu je preklical -svoje pisme-no glasovanje in glasoval proti izročitvi S1000 Združenemu odboru. Citai baje v časopisih, da je /jdruženi odbor podprl "komuniste" v JugoS aviji in njihove voditelje. On sc pa z njimi ne strinja in je proti vsa ki f:naneni podpori od strani SANS;;. Predsednik pojasn'i, da se bo o predmetu razpravljalo kasneje na s ji. sedaj pa ■?e nai nadaljuje z poročili.
Blagajnik Joseph Za'ar po roca, da so finančna poročila redno vsak mesec priob5ena v li~fih in ka/.ejo vse prejemke in izdatke, kakor tudi bilanco ob koncu Tsakeira ir- seča. Radi t etra ne smatra >:a potrebno rakunov ponovno predlagati. T>ne 31 jul i a ie znašala bilanca $13.fi<)1.25, do današnje seje ra je bilo ŠP $2 120.04 dohod ;kcv in $144.80 izdatkov, tako da zna^a bilanca na abnki $15,-041.19 Skupni dohodki od u stanovitve pn do d:»nes znaša-io $19.874.05. stroški pa $4.-|2.j3.7(i Mesečni prisprvki bolj j in bol j na-aščajo. -kar potrjn ie. dn naš naroH Širom Amerike stavi v SAXS več in ve*" zaupan-ia. Ohranimo to zaupa inie! Poskusimo >-tor'ti v=p j kar ie v naših močeh in pokadimo narodu, dn S^XS te-jsra ^rn-Tfnnja tudi vreden
Rlacaini'covo poročilo je vz* jfr ni znanje.
Pre;do «e m razpravo o kon feren^i Zdrn7eno<ra odbora.
P^e-^ed^i-: Kristan no^o^a. da cn-V v fi«vplandn 7. av«m «ta ip bila bis+orieneira poni -jna. Prvič v ^frorlovi^i c0 na ! cknpnj cpji h b nav7ooi v~i jRolvani. T^-n nfiri^l v'ade ut^^ "nilcoTi drvcr.^in , nr-srn? so KOi S^ovopni. TTr vat.?. ^-V. PA]^,.; M^of-
vej "'''-»p M, raren
^ria. l*j je nasprotoval točki
7. in 10.
Izjava o namenih, temeljnih idejah in fukcijah Združenega edbera
Od borovi nameni so:
1.	Pospeševati dinamično dinstvo Amerikancev južno-
slovanrkega )»o'ekla in ozadja ra vojni združen h narodov in Združenih držav p"oti osišiv*u in 7a povojnimi načrti in ope-raei.iami, zlusti ko ikor se zad n:i tičejo južnoslovnnskih na-vodov.
2.	Govoriti ameriškemu na rodu in ostalemu svetu v inte-
' vp-ti ;ii7no^1ovarskih narodov j ki r^ morejo pod osi š čem p,-oti kaf remu =o bo5n*ejo. {rove iti I drvoVi svobodno. Odlv>rova Zavrti bri"-a je zmn<ra demo-' jkratičnih ^il v Ameriki in o^ta Vir. «vetu — v zvezi z vojno in no vomi.
T\r~ -Jp ena n^etrovih osnov-! n;h idej. so ri^ho'- zaveda trebr okretr'tv demokratičnih j r**oce?ov v Združenih državah jiVi cprlfji od m^osrih strani jrapedani. Obrnem	tem
j da dn'^p demokratični elementi v ^rj7'.o<5]nvau<=kih de' lah po j sed^nipm konfliVtn "nrili'ro /a jiTP^ni'-en.^e <?v-;iih stolptnih 5e (lio 7<i evobodo in demokrnc:io Oflbo*- čuti. da se mor?jo te volje rrrcnič ti edino nn pod-lagi Imdsk ponvic? samoodlo-č^vanir v okvi'iu sistema, v (Vafp^.-m hn mo? v rokah re=-;n;pnih predstavnikov ljudstva |Vi 'hodo vo le n»-avilno irvol'e ni, temveč tudi take dušpvno ! «ti in čustvovanja cia bo niiho-i ra identif^kacTja z ljudstvom;
gotovi iena. 70rlhc- se boii. dn ut'gne de-mnkrapi-'a na povojnem Balka nn naV+eli na vp^ii-e težave, ee ne ho ?*npla int?liarcntne in ne-popnstliire podpor-^ dem^kra-tipr.ih elementov nimeriškeira prebivaMva. Na d:-nsri strani co odhnr zaveda, čr> bi se voak-r 'a nstanoviln v in7no-'•Vvan^kih in dniirih ba'kan-ckih <lo7.elah, da hi nsjzogibni izliv v Združene drnzave — po. torn gotovega tipa ameriških
ZAPISNIK SEJE SANS-A DNE 21. AVGUSTA, 1943 V CHICAGU, ILL.
rirzav.janov balkanskega po-| rekla — Škodljivo vplival ny •demokracijo v Ameriki. Ta-! k;h znamenj smo imeli dovolj v teku zadnjih dveh let, ko so reakcionarne sile v jugosjo v;ins*ki vladi v izgnanstvu u-| stanovile v Združenih državah propagandno mašino, po.«lužu-iočo nedemokratičnih vsred-stev, da bi dosesrle razkrajajoče, nedf mokraitične namene, neposredno v tej deželi, pozneje pa v povojni Jugoslaviji.
Odloč 11 za delo proti takim razcepijujočim tr'ktikam in na-nik'nom, obsoja odbor tiste mini-tie v jugoslovanski vladi v Londonu, prejšnje in sedanje, iji tisto uradnike jugoslov. y>o-j danst\ a v Washingtonu, ki s*> , 1 H i aktivni v tej razkrajajoči propagandi v zaipadni herni--feri. Posebno pa obsoja tisto zelo majhno manjšino ameriških državljanov jmros'ov. po-jnckla, ki po iz nekoličine ameriških priseljeniških organ:7.a-eii in listov naredili sredstva ta,ke nedemokratične in neame .višike propasrande. j iNa podpori izraženih name • ti o v in tudi z ozimm na dejstvo ; da sesltoja f. lindi južno slo-jvansk p-a porekla, pondaria od j tor -ti iu?o=l(yvanske in šir še balkanske prob''eme.. Pre-P'ipan je. da je nemogoče do =eiv*i 7:; -vet trajen mir, če se balkansko vnrašanjo po vojni !n- re^i intelisrentno.
Oflhrtr zahteva in bo nadalje 7ahteval. da omoeočiio veMke I sile balkanskim naiodom, da [postanejo eroapodarji svojih dežela in svoVna ""osoodarske-! era in vnltumeffa življenja. Bal k.nn ne sme hiti več žo£?a t iiori n' dnarodne politike sil Ondotnim nahodom mora biti omogočeno in pomnsrano. da iztrgajo svoje dežele in vire i? pe-ti imperialist enih sil. In r.dhor želi naarlasiti, da se mo-'o to doseči edino z demokratičnim postopanjem v medna-irednih razmerah in v domačih zadevah.
j Z ozirom na to. da se ve'e-vaŽTii dogodki v tej kritični do hi razvijejo in pode. ima odbor namen, da od časa do časa olv 'novi Kvoje ideje in na novo de f;nira svoje namene in funk eije.
Dnn s. 7. av<rnsta na svoji ■r 'j v Olpvelandu. O. smatra odbor sledeče, kot svoje funk rije:
1.	Podpirati našega predjed-nika in vrhovnesra povelinika t- nje-rovem naporu za popolno 'in kontno zmaaro.
2.	Pom^rati znkladnfškemn
odd Iku Zd^rženih drŽav P^i rover, ,nosojibi. da se p-od a Am^ikancem iu<re«Tov. por^k• la mbnani 'a milijonov do-lariev vojnih hr^ndov.
j 3. Sodelovati na vse mogoče j načine z uradom za vojne in-foTna<:je in z uradom za po voino pomoč in obnovitev ter vzdrževati zv ze z državnim oddelkom in uradom strategič-rih služb.
4.	Razviti dinamično edin-<tvo ju/noslovan^kih Ameri-
iza demokracijo in proti fašizmu.
5.	Poučevati ame^ško ljudstvo v spVšnpm o južnoslovan
>kih ;n šjiših balkanskih pro-HVmih z namenom, da se prepriča. da pestaneio v bodočnosti dogodki v Sloveniji. Srbi-ii.	Bolirarski, Mae do
ni ji in	crori v njesrovem
'^i«-1jenju enako važni. <ka.kor jdoarodki in =truie v Ohio Kali-I fo/niji, Alabami ali Miehiga-' nn.
fi. Vzt^ainti na vključitvi v bodočo jnžno<dovansko državo vcoh s'oven^k'h in hrvaških krajev, ki so -no zadnji vojni i prišli nori italijansko, avstnj-) (sedaj nemško j in ogrsko' oh1act
7. Pati moralno >— in čim mogočo — mnterialpo podporo "Narodni osvobodilni vojski in
pflrtizanoTn fpr dmirim ljudskim gnerilrvm v ju žu osi o van-skih in balkanskih deželah, ki
Kupite se danes nekaj War Savings Stamps za Vaše otroke. — To je najboljši na<Hn| hranjenje zanje
Note
KLAVIR
ali za
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Breezes of Spring
Time of Blossom (Cvetni (asi
*	Po Jezera Kolo
*	Tain na Trtni gredi Mnriltor Waltz
¥ Sjiavaj Milka Moja Orphan Walts
*	Dekle na trto
Oj. M a ritka, pegljaj
*	Rarčk-a
Mladi kapetane K- Gremo na Stajerak«
ŠtajerlS Y Happy Polka fe na tujem
*	Slovenian Dbdp* Vttnda Polka
*	Židana marela Veseli bratci
*	Oblo Valley Sylvia Polka
*	Zvedel sem nekaj Ko pUfica ta mula
*	Pojdi z menoj Dol a planine
*	Kadar bofi U vaudrat tel
^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-Jmrmoniko za $1.
Po 25c komad
Moje dekle je še mlada Barbara poLka
Naroflte pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
216 ff. 18th Street New Y«rk II. N. V.
se že dve leti "bojujejo proti osišču in doprinašajo ogromne žrtve.
Izdelati načrte za uspešno •pomoč, ki jo bodo morda južno slovanski Amerikanci in njih prijatelji drugih narodnosti inogli dajati južn o si ov a n^k im narodom v dobi rekonstrukci i\
9.	Prikazati ljudstvom zavez niških dež?l očividen namen 1 pre vlada joče skupine v jugo-jslov. vladi v Londonu, da usta novi v .Tusroslafviji nanovo vojaško diktaturo.
10.	Priporočiti združenim na vodom, zlasti Zdr. državam Sovjetski zvezi. Veliki Brita-, n* »i in Čehoslovaški — da sto-oiio v zvezo z Narodnim proti faš»sti."nim osvobodilnim svetom Jutroslaivije. (Ustanovi-t v take zveze se zdi loc'cna 7 ozirom na to. da ie vrhovno novel|sfvo za "Bližnji vzhod stopi'o v vojaško zveyo s Titom. vrhovnim poveljnikom rartiznn-kih sil v Jnsroslaviii ki 'e podrejen omenienemn Na vodnen«n protifaš:stičnemu o-■vrhodilnemn svetu.)
SHOD V WF-S^ ALLISU PRELOŽEN
Poroča no je že bilo, da bo 12 decembra Slovanski shod v All is, Wis., toda shod je moral biti iz več razlogov preložen na poznejši čas.
Joseph Rade:j.
West All is, Wis.
BESEDA 0 DOMOVINI . . .
('Nadaljevanje.)
Mikalo nit- je slišati od m-ko-'ga. ki je bil tam. doma, kako ljudje v splošnem gledajo na Italijane, poseb';o v Priniorjn, Kjer je fašizem mučil naš; ;_,ud-stvo dolgo lei. Vprašala >eni torej.
T'Kakš.»'; pa so o%lnošn;: med našimi ljudmi m Italijani, ali se sovražijo med segoj1 '
Fašisti sovražijo vse, kar .V* sloveiskega, ruši ljudje pa scvetla tn«li ne ijirf»ijo nj:i» — Italijani so tako radi dvoobra-v.pi, naš flovek jim tež^o upa."
''Ali se je sovraštv-j u.kotn tp vojne *e 1m>1j razvnelo?"
"Da, močno f*- je raz 'tiolo. Po Trstu n. pr. ni smel niliče v javnih prostorih govoriti slovensko. Vsak Italijan je imel , pravico udariti slovenskega je'oveka po obrazu, ako je spregovoril slovensko besedo na u-liei, v tramvaju ali pa v gostilni, itd. Slovenec pa se je moral za tako zaušnico fašistu i ali pa Italijanu zahvaliti prav ! ponižno. . . če tega ni storil, ee je pustil, da je v njem zra-st'a jeza nad takim poniževanjem in zaničevanjem, tedaj je prišlo nadenj še vse kaj drugega. Tporne posameznike so u-krotili fašisti ponoči, ko ni bilo nobenih prič ... po par ducatov fašistov na enega Slovenca. Lahko si mislite, kakšen je siromak izšel iz tega. Nekateri je ležal po več mesecev, drugi poginil od zadobljenih ba-tin, itd. Naš človek je moral povsod mo'cati. požirati žalitve. Nismo bili več Slovenci, ampak zgolj še "ščave" (italijanska psovka za Slovence.)
"Tn ko je padel Mussolini, ali je bilo kaj maščevanja?"
' "Seveda ga je bilo . . . pa i ker niso prišli zavezniki, so I prišli fašisti z nemško pomoejo nazaj na oblast in bogve kako so potem še divjali. Vendar, 'mnog fašist je dobil povračilo za ricinovo olje. Delavci so jim dali v tovarnah piti strojnega olja in še drugih hujših tekočin. Tudi zločinci, ki so morili naše ljudi — sto "šeavov" za enega fašista in Italijana— so dobro poznani. CJerilci imajo s'ike. opise, vse .. . kako to dobijo, to je njihova stvar. Pravijo, da bodo ravnotako živi viseli raz žrdi tisti, ki so olbesili v Bistrici slovenske fante žive na žrd, kjer so jih pustili v mukali umreti, kakor so viseli ti nesrečni fantje."
"Pa, Če bo mnogo naroda n-ničenega, ne !k> prilike za sojenje, ne za maščevanje."
"Bo. Naši ljudje ne bodo odpustili. Dovolj iih »bo ostalo, da bodo zahtevali krivce na me-fcta, kjer so bili storjeni zločini. Kakor bi morili mačke in pse, so proali naše ljudi. Poklicali so moSke iz gostilne in i jih streljali na dvorišču. V ži-' vinskih vagonih so jih vozili
JUGOSLOVANI
občudujejo in ploskajo najmogočnejšemu izmed vseh filmov — ker kaie, 4* bodo kmalu rečeni narijskih rabljev! Tri miljone dolarjev je veljalo napraviti ta film. Videli boste svojo vas — noje prijatelje v te« filmu. Pretakali boste tolažilne solze—smejaft se boste—delili boste i njimi veielje in žalost — boste veselo razigrani — t* vam obljubimo
"SEVERNA ZVEZDA"
S 24 NAJVEČJIMI AMERIŠKIMI IGRALCI. — SLOVANSKI NARODNI PLESI, PRAZNOVANJE ŽETVE, GODBENIKI, PLESALCI,
PEVCI.......KRASNA POVEST IN ŽELEZNA VOLJA IZ8TREBITI
NACIJE VAS M TISOČKRAT RAZVESELILA.
SEDAJ IGRA 2 GLEDALIŠČIH NA BROADWAYU
NEW VICTORIA RKO PALACE
Bnftdway in 46th Street '	Broadway in 47th Street
Nov York City VSI SEDEŽI REZERVIRANI NEPRETRGANE PREDSTAVE ---LJUDSKE CENE
vsi no mortmo tO na bojišče s* vojskovati proti sovražniku osebno svobodo; — ▼SAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupnJe WAB BONDS in ZNAM KB redno.
na otoku, da tamkaj poginejo od vsesra hudega. Vso pot niso odprli vagonov. To je bilo nekaj jrroenega in za tako zlo činstvo naj plačajo k krvjo."
"Kaj pa zdaj, ko je prišel Neme«-?"
' 'Nemcev so se ljudje še bolj bali. Ti so hujši od Lahov. Po venial i ho abežni duhovni in drugi, kaj jo ibilo, ko je udri Neme«; ua slovonsko zemljo na fctajorskem in Sloveniji. Zdaj
monda tako čez in <Vz, toda partizani so zdaj *>olj organizirani in hranijo vsaj osvoho .k'ue kraje. Iz mnogih vaai pa so ljudje zhe/.aii v gozdove, ko se je govorilo, da pride Ne-mee."
"Kakšno vlogo pa so igrali nasi slovenski duhovniki v tej veliki zmedi t"
" Nekateri so bili vsi ru?ki— na skrivaj seveda, drugi pa, tako . . ."
4' Kaj pa ljudje, kako gledajo sedaj na vse, kar prihaja iz Rima?"
človek iz domovine je skomignil 2 rameni in dejal, da v*e to naziva jo "rimsko civilizacijo?"
Spomnila sem se na tisto veliko obravnavo v Trstn in sem vprašala tudi o tem. r "Kako je umrl Andrej <'ok?" sem želela vedeti.
Spet «komig z ramo in:
"V ječi je umrl. Njegova žena je hotela doibiti vsaj njegovo truplo, za katero je hotela plačati več tiso«"- Ur, pa ji ga niso hoteli prepustiti, le pogledati ga je smela iti. Nič drugega."
(Andrej Cok, brat dr. Ivana <'oka, ki jo »pisal brošuro. "Problem of Trieste," je bil vodja slovenske šole pri sv. Jakopu v Trstu ter je >hil zelo spoštovana osebnost, kot so povedali taki. ki so ga poznali. Italijani pa so ga preganjali in zapirali, ker so pač hoteli uničiti vse slovenske voditelje in vzgojitelje naroda. Slovenskega pouka pri sv. Jakopu se-v«*da že davno ni več.) j "Pa vendar, kako so se počutili ljudje, naši ljudje, tiste (dni, ko je !>ila v teku ohravna-j va in potem, ko so bili oibsojen-ei ustreljeni in odgnani v zaporo ?''
I "Nič rušo mogli in vse je bilo močno zastraženo, če bi kdo kaj hotel storiti, ne (bi o-pravil nič. Nekateri so tipali, I da ibodo prišli zavezniki in vr-' gli bombe na fašiste. Pa ni bilo nič. Govorili so iz Ijondo-na. To je bilo vse." j "Ali so ljudje zelo potrti |nad vsem, kar se godi?"
"O, da. Tam ne vidite veselih in nasmejanih obrazov. Sklonjenih glav hodijo ljudje okrog in skrb jim leži na o-brazih. Nihče no ve (kaj zna prinesti drogi dan. to lačni so, nb'eke nimajo, čevljev ni moč kupiti, nič. Od vseh strani pa prihajajo strašne vesti. Tukaj si sploh ne morete predstavljati, kako je sedaj tam doma. Zadnja vojna ni bila napram tej nič . . . zdaj morijo od kraja."
(Konec prihodnjič.)
MUHHH* Jwjwlo**
FRIDAY. DECEMBER K). 194:?
tSTANOVUFN L. 1X91
Kratka Dnema Zgodba
i "
MIRKO LJUBIC	~
0 KOMARJIH IN ŠE KAJ
J mani prav dobro službo. In ploh prav dobro plačo, ampak !trosim van, v teh čarih, kaj •aj pomaga, -ko ipa. nič ne xaJe-
«* pri tej draginji. Moja žena v<Hlno pravi, da *ni nervozen, i 'a ni res. NVrvore sploh ne ]>riznam in tudi sicer je pozna-i mxVm. Sem preveč zaposlen, i saj re«, o tem vam hočem iov dati nekaj irnenitneim. O tranikcm zaslužku Ampak, trosim, ni v*e sa vsakeua. To iKMriaga <amo tam. kjer .so komarji. On, da komarji! Ampak prosim, ne radijski komar ji. temveč oni pravi, ki ponoči brl zcrajo okoli ušes da od jeze samega aefoe biješ po ohra •u ali pa nad vxjrlavjem, čakajo ugodne prilik , da ti "izza busijo" zahode jo svoje krvoločne rilce v telo in te zapn-utijo šele. ko so njihovi vampi polni kot boben. O. stračn« 5iba so komarji! No, povem vam, kaj se je zgodilo meni.
Povoda1 * m že, da me žena umerja, torej sem oženien. Če sem ožen jen. imam seveda i tudi otroke, o, pa se kakfae! Kadar se vsi trije spravijo nad me, irnam Je pred komarji manjši strah Ampak, to ne -pada sem Torej otroke in ženo imam. Pa mi pridejo 7>ju-trai v«? trije k pos+elji. Jaz iz )OstelV-: "Kaj Da delat«, tu? Kako st rišli sem? Kdo sle?"
Namreč jih nisem spoznal cr -so b;li opikani od komarjev in zabuhli t obraz. In pri-e'a -e je obtožba, da sem Je-mvh. d&eo ne brigam zanje, da n ja* kriv. k*r ne morejo iti radi komarjev itd. V esti si svoie nedolžnosti. *n sveto obljubil krvavo ma evan.ie komarjem. In sem jih ko potolažil( moie tri dra nske člane namreč. Popoldne prid m iz službe,
PRIPOROČLJIVO BOŽIČNO DARILO
--j
New Modern Encyclopedia!
V ANGLEŠČINI
22,000 Razlag ... L100 Slik ]
Najnovejša svetovna Encyklopedra, v kateri ' more vsakdo kakoranegakoli poklica najti razlage vsak« besed« spadajoče ▼ njegovo stroko.
*
Cena sedaj $4-	j
(PoAtuin* in zavarovalnina plačana, i	i
K«JIf» VMbuje 117« strani In Je okusno v platno mm. — Skoro i ■wstjstos Je, je ■ogsže tako najpopolnejšo knjigo doWti za tako 2 uaerao ceno.	|
Knjigarna Slovenic Publishing Company i
m Wert Utk Stmt, New York 11, N. Y.	t
.r—-—-—-—j
TO KNJIGO BI MORAL IMETI TCDI VSAK DIJAK NA RAZPOLAGO f
DELO DOBE
T7FRTENE fcTVALKE la ŽENSKIH KLOBUKIH
Pino delo na male in box stro-ie, izvrstna plača od kosa, ali »a od tedna. Vprašaite pri: VINCENT BOVIO 53 West 36th Street. NEW YORK CITY _12—9, 10. 11
DELO DOBE
IZURJENE ŠIVALKE SLAMNIKOV
I>olga sezija. Vprašajte pri:
LAPOFF & SAUL 13 West 36th Street, 3rd floor
NEW YORK CITY _12—9, 10
POTREBUJEMO
Izurjene šivalke slamnikov. Dolga sezijo. Posebno dobra plača. Vprašajte takoj pri: MORRIS SCHACHTER & COMPANY 1 WEST 39th ST., 9th Floor, NEW YORK CITY
12—7 to 13
pa hajdi, cunjo v roke in bum
—	po steni — bum. po omari
—	bum — ojej, vaza je šla m dvestosedemdeeet koščkov, ko marji na stroD. ženu pa nadnu s ploho in eploh z vsem. Da da. dobrota je sirota Kaj bo eemo ? Tako je bfa) in tako bo S m mar jaz Kriv, če komar se de na vaco in zadenem 8 cunj« bolj vazo kot pa njega? Iz.kuš nja irinndri človeka. S cunjr ne bo nie. Cunje so za razbi tanje vaz, a ne za pobijanje ko-tnnrjev in n jihovih drir/ie. Mislim, in se domislim. Med potjo iz služI ve si urezom 1 pc enoletno leskovieo, prav tako ki je za v ris. kadar na križ-notjn klieeš vraga, o polnoči da bi 1i dal zaklad v zameno za tvojo ubojro dušo. Pa »o vrači danes špekulantje — marš v Don ji Lapac z njimi.— in se no da.:o premotiti s takimi praznimi mamjami, da bi lajali zaklade 7.a sivar, ki bo pr. j nli si "j njihova Ja, torej urežem ti imenitno enoletno kskovko. Doma poi.Vem sta ro eopato. in ji odtrgam pod-nlat. ca pribijem na 'leskovko in evo Damoklejevega meča oa na pred marš, nad komarje! 4Ha, s-daj se pa le pokesajte svojih krvavih errehov, prišla fe ura maščevanja," se zado-roljno nasmejem in jih zaenem nti s eopatnim podplatom, da je kar odmevalo od gore, kot Dravi narodna pesem.
"Kiasno in imenitno" se za (robotam in divje udriham po leb lih. krvi polnih trebuhih. 'Pnrviei je sadošceno," se od-laimefti, <ko ni bilo več komar-iev in zmagoslavno primaham it kuhinjo. Žena me dvomljivo pogleda, ko ji naznanim ivoj uspeh. (Tmate tudi vi že io, ki nikoli no zaupa vašim ispehom?) — <3re v sobo, jaz nv hljajoč za njo. Bog poma-raj! Smeh me je minil. Kačo sem pa izgledal, ne govo-im. Kolepom sem se zlagal la so me komarji in da sem za o tako otekel. Ampak, kaj to! rakoj drusri dan. fc ufre <ror viifre dol, to se oamr e le ta-;o pravi, v resnici pa omaro ren. «toli ven itd- Tn slikarja ; hišo, da p'ebeli sobo, ki je lila kakor bi človeka bičali s -korpijoni v njej.
Seveda. Komarji so'bili siti n so prežvekovali našo kri, iko ;eni tleskal jx> njih. Ali sem az kriv? S<'nt jim mar jaz do-*olil to transfuzijo i In potem jopet omaro not, mizo not, stole not itd. Pa tudi — ko-narji not. Bili smo na istem. ;o se pravi, bfli so, jaz pa ne. 3il sem ob 15 kovačev, ki jih >om odrinil šele prvega in ob svoje eopate, kajti j • bil pod->lat ženine eopate.
Bil -^ni bolan. Žena je ime-a prav. Bil sem nervozen in ;om zaprosil za doipust in sem ra tudi dob:l. Imel ?em časa la pretek. Mislim, mislim 24 ir, mislim 48 ur, mislim 72 nr
in se domisilm. Heureka! Pozor, prosim! Tu navodilo za
vse one, ki nočejo imeti vaz v dvesto toliko in toliko koščkih ki nočejo imeti otekla glave — od komarjev, hm, biti ob 15 i kovačev itd.
j Vzemi, ali odreži 1.35 dolgo palico, lahko pa tudi malo manj ali malo več, to ni važno Debela naj bo 3, 4, 5 ali 6 cm. Zgoraj pribij pokrov Ilirija k'eme, labko pa tudi Schmol paste, je vseeno. Vseeno je tudi. <v pribiješ pokrov spodaj. Na tretjem koncu ga ne moreš piibiti, ker ima samo sveder tri konce, palica pa le dva. Pribij pokrov tako, to je važno, da odjprtina pokrova gl da proti stropu ali pa proti t' om, če palieo obrneš narobe V pokrovček pa vlij — ne ustrn ši se — malo bučnega olja. O ne 1 liter, še pol litra ne. čisto malo, samo toliko, da pokrije dn<». Seveda. če imaš bmmo olje. (h ne je dobro, tudi namizno ali pa strojno. Tn sedaj! Dviimi palico, poišči na strojni komarja, pritisnj pokrovček! i nanj tako. da 1k> komarček le-Tm> v sredi in odma'kni. Kaj ;boš videl? Nič! Strop bo čist komar pa bo plaval in kobacal nekaj trenutkov— v olju.
HahrJia, kajne, komar v o-!in! Takega pa še ne, odkar smo klali, kot se pravi. Haha! Ali ni to enostavno? In tako imate kmalu zrak čist, to s? nravi — sobo brez komarjev koma1, je pa v olju. Seveda sardine so boljše, ampak sedaij frovorim o komarjih in saj ni treba, da bi jih pojedli. Uspeh' je sm ran tiran! — Stoodstotni jnsT^fh! Kdor zna. pa zna!
Samo na nekaj ras opozarjam. Ne povejte drmrim, da /nate loviti komarje! Ne boste imeli miru. ker vas bodo obiskovali razni ljudje, da jim pridete lovit komarje. Ja, kam •boste pa urišli! Pomislite samo na olje — pri tej draginji
—	«aj za 'komarje v olju vam n da nihče niti pare. Seveda, z menoj je drugače. Kot izu--miteliu mi prinadajo tantije-me. da si izboljšam "Položaj pri tej draginji. No, nic ne rc?em
—	nekaj že nesejo take idei ! niso povsod tako dobri liu-;
die, kakor so tu. Dobro pla-; čnjo. Samo to ie — o'je je dra, iro Ampak, olio mora bit' Za j komarje namreč.
r ' V nedeljo 5. dec. so v Arlington Hall v New Yorku. kot " menda po drugih naselbinah, . praznovali "Jugoslovan, dan njedinjenja" Udeležba je bila | mešana, vendar pa j? prevla-( dovala hrvaška stran, to so pravi, da jih je bilo največ iz , Istie. Dalmacije in drugih delov Hrvaške. Na odru so bile zastav* Amerike, Rusije, An arlije. Kitajske in Jugoslavije. Prireditev je vodil Frank Kor že in otvorfo jo je pev?ko dm-štvo "Jedinstvo" z ameriško himno, kateri j»* sledila jugo slovanska in potem "U boi.'1 Slovensko p v. društvo "Slovan'' .i«* zapel« tri krasne .pesmi in so vsi želi zadovoljstvo občinstva v obliki aplavza.
Pozneje zapeli partizansko pesmi, ki je bila sprejeta s takim užitkom, da jo ljudstvo zahtevalo, da s pesem ponovi Pesem sama -o pričenia v tuž-nem tonu in se ob glasu trobent dviime v višek udaren i ton. poln sile. nato s^ zopet prelije v nižjo boli tiho melodijo. P 1 jo io mo^an zbor 8 nevcev, sprem lian po orkestru Slika jo bila lepn in polna živ lien ja. Bili so mm tudi rusk" lile-nlci in kot vselei so tnd' =edaj /eli ovaeije za svoje le r>e in naporn plese.
Ann Kepic m Anna Tnrko T ie sta pridejala svoje talente in zapeli par pesmi, knte^p ljudstvo sprejelo z navdušen h'°m. V žal. da sta bi i na vrst"
I zadnji, ko že žeja prevlade vala. klinb temu je pa njih po privabila na.zai v dvoran^ skoro vse in so jo znova nanol T»ili. (klasovi teb. dvob dekli«* sn -e tako vVmali in hamnni zirali, kot bi prelival oljp. Kn' se t:če petja, so vsi p vci Irrpz i^iomo, bili naravnost, izvrstn* in so re potrudili, oe bi izbrpi eno s^'ifnino. bi drneri delal kri vico. Ravno tako se ^ah^o reče o orkestru in snremlievnl e m na piano. iSr^emlievaVore na pi;tno vel'Vok^at ston'me krivico, ke^ se tišči takorokoč -krit ob rt'nni. s^ irr. le redko rinoni. Slika mm vzame prav 'n prav vse in s<* crn joiplie c eeloto. v kateri s notem iz<rn ' W, ravno ista ucodn mnoeo-| k r.it zadene pevovnrlio. ker so j r>a? smatra vso to kot del. ki je ^nmo oh sjehi nmwno dn mo
JUGOSLOVANSKI DAN V NEW YORKU
ra biti tam.
•Govornikov je bilo več: Mr W. S (Tailmore, radio komentator je že! ponovne aplavze med svojim govorom, ker prvič je dober govornik in dru-?ič znrn ljudem, kot naklonjen Jugoslovanom in tretjič si je izvoli1' »nov govora, "ki je pri jala liudem. Ni biio blat nja na. nol>eno stran, le povdarjal je, da je sloga med Jugoslovani potrebna in je izrazil m ne nje. da jo bodo zmožni dohiti.
Oospod Sava Kosanovič je govoril prooei dolgo in je mod (Vmgim ncvdartl. da kljub vsem, 5» šla Jmroslavija naproi skozi zadnjih dvajset let, <v-e-prav ni bila talen, kot bi mo-orr"o morala biti. .Tmjoslovan--ki narodi med poboj ne potrebujejo nria. ker so bratje. <V -poynrda Hrvat in Srb da -sta 1 rata ne potrebni« ta, da bi jih dr''ile nieie. R-ivro tako pa ju-«'oslov.tnska dmštva n«1 potre-Hjifio. da bi jih kdo izkori-šča!. kf;t v preteklosti, ki so nHkateri basali žepe in žiiveli udobno, m d tem ko peiinso-demde-et. odstotkov ljudi ni 'melo postolie. dn bi spalo kot; •e človeku spodobi.
T.indie so mu ploskali in videlo, dn strinjajo ž ^■iim Nadalie ie nnsrlašal. da' ^ ho i zdi Nedič. Hrvate Pa--rV-n Slovenee rta riem^kn-1 "•"^n in tako vsi "zrahljajo na-1 »r>d vsnk na ~vo* r.noin. ki pa ima ene in istp poledice 7% 1 'vdi.. 7n volrSvho ni imel no-j -"hno dohrp b sodo in ie izrn-i ■»»t mnenie. dn se o^tn^Pi r>d -W->c1rr""»Tt lind^+f'i. V? VtoT-o ž" 1 '•^t'- r miin s TT-vn+i in o=tn Mmi Jugoslovani kof bratje. ,
iGovornikom je ljudstvo sledilo z velikim zanimanjem in kot se je videlo, tudi izlrralo jako inteligentno pri aplavzu. Novico o uradnem procrlasn nove 'ljudske vlade je pozdra vil burni aplavz, ki .je bil podoben gromu, kljub temu pa ni« l ilo videti nobene dvisrnj no ipesti.
V	govorih, ko som rekel, ni Ivlo preveč kazanja s nrsti. d<> čim se je dalo po.imiti kam veje ter vleče: ko je bila i m nova-na prejšnja vlada, se je čul pritajen smeh ljudstva in ko so iei • •menilo dinastijo, je bil molk — popoln molk pri vseh, iz kar, bi so dalo sklepati, da kar H tiče 'ljudi, je njih misel na takem starščn. da ravno Vati t i nočejo in blatenja ne uživajo po eni strani in po drugi pa noj rejo nazaj v p'oteklost in ima' io. da bo narod izbral svojo} pot. brez drasvtra luksusa, naj •kater trn ^o bili navezani do sedaj Grenkoba, so ie pokazala le v dveh sUn-niili in to. ko se ie imenovalo Mihajloviča in Fetien. Za ta dva. kot ;em vi del, ni bilo prav nič simpatij in eden tovornikov je bil 2a tako .dcb r. da jo dal nasveti Fotien, češ, da bo skoro naj-! l>olj-e zanj. če se pobriga in vzame ven prvi papir, ker nazaj mn ne bodo odnrli vrat, ker n.ifeov b'atranec Nedič. ne bo vrč irospodaril po S'biii. Ljudje so s smejali tem poetičnim v-mešnicam in so očividno nži voli vse smešnie.">. tikajoče ce Miba.iioviča in Fotiea.
Pri vsem tem pa ni bilo videti n< bene jeze, pač pa nek vrste vztrajen nnmen požsrati mostove za preteklostjo in de lati za prihodnjost. za skup nost ir. za podporo združen ni narodom. Kar se Jucoslavij-tiče. r:ri združenih narodih, meni zdi, da so smptmli. da v oravem nomonu besede. Jnsro-slaviia obstaja iz jnsoslovan skih rarodov, ki se bore proti sovražniku — ne pa iz predstavnikov. ki so odšli v inozemstvo.
V	to vmie^o in iib bo tež1-o nreprirati. pa ?e v to dopade v^em .VI5
Anton G^rl^ph tp srovoril 7a m^nosTovnnsko stvar in no.; T-dririal nofroho po sodelov.j nin t- tem oTirp. da so ^drnži T-c:p	Slovane od Jadrana
pa do Črm?ga morja.
KONCERT ANN K^PTC V ARLINGTON HALL V NEW YORKU
V nedeljo 12. deeejii'bra bo i v Arlington Ifall koueeit na- : še dobro poznane pevke, jVnn Kepic, katiia je tekom zadnjih ■ par let veliko nastopala na na- < šili prireditvah, včasih sama, i pogosto pa tudi v družbi z 01- . «ko Turkoviclih-Christi, s katero podasta tako ljubke dvo- : speve da ju je veselje poslušati.
Koncert v Arlington Hali se • bo pričel ob 3:30 popoldne in i vsi posvtniki <o naprošeni, da pridejo v dvorano pravočasno, da se program ne bo zavlekel. 1
Po programu bo igrala godba za (ples. tako da se bodo lah ' ko zabavali vsi oni, ki radi po ' končanem sporedu še malo o etanejo v dvorani in se zavrti- < jo ob zvokih godlje.	i
Program bo ir.tere-anten. ker bo s pevko nastopal tudi ! vijolinist Jascha Hercog. Ko bo Ann pela krasno skladbo ' "Ave Maria" jo bo spremljal 1 na viiolino Hercog. Vsak. I1 kdor ;.c že slišal to skMabo za 1 peto s spremljanjem vijoline. ve. da je to nekaj nebeSko le-peira. In enako lepe in prisrč ne boflo tudi naše slovenske i pesmi, ki jih bo pevka zapela ' Po- -boost bo pesem "Zora pu-ea" katero je nirlasbil E- Bla-žea ič in jo posvetil ob prilikah nastona pred jugoslovansko 1 publiko ponovi jugoslovansko J geslo: Zora puca bit če dana. j
Vstrrpnice za koncert Ann ! Kepic so se dobro razprodale. 1 vendar pa v primeri z njenim ( požrtvovaniem in na stopan j:m med nami in med Jugoslovani spoh, ni bilo dovoli j storjenega v tem oziru. Staveria so naši
ljudje vedno obloženi z delom za razne aktivnosti in ne morejo vsenm kaj. zato pa naprošamo našo slovmsko javnost, da pribiti v nedeljo v Arlington dvorano. Cena vstopnicam je ista pri »vratih, kot je bila v razprodaji pred koncertom — namreč S3 centov z davkom v: ed.
V kolikor sem imela priliko envoriti z ljudmi, bomo imeli na Aninem koncertu ljudi od raznoterih jugoslovanskih organizacij in inrli bomo ljudi ki so pred kratkim še hodili po na«i slovenski zemlji in so vi -devi uničenje našo domovine in prearanjanje našesra človeka, videli so. kako so tnjei zaničevali našo bes do in našo "pesem in zato temholi nestrpno ča fcsio, da slišijo našo pesem v svobodni Ameriki.
(Pridite torej vsi. ki morete da bon.o razveselili našo^mla do novko. ter ii pomasrali do n&dalineor, vžhanja njenecro 'eneira arlasn.
A. P K LIST MU UGAJA
f Priloženo vam pošiljam ček v znesku $6,00 iza nadaljno na ročnino piulju-bljneara lista "Glas Naroda", kateri ni samo priljubljen, ampak tudi podučliiv in zabaven. Želim listu obilo nanredka v bodoče kaikor tudi želim, da bi vedno imel dobre plačnike.
Vas prav lepo pozdravljam Vse skupaj, ter ostajam vas nadaljni »vesti naročnik
Andro Spolar.
Chicago, HI.
8\ Molitveniki
^ v !]iillll!iilil!!!llli!l[liil!ttlll!lilllilllilil i So,	v krasn; vezavi imp°rti-
ft ^	S \ia	ran' 17 stareSa kraja še
S	pred vojno ... Ko zalo-
M se^	^a ^a poic e, je ne bo mo-
iMtfTfflffn^M^^ poče nadomestiti do ■ «■ -iBmiW^ff^^SErSi konca vojne.
S 1 o v e l s k i : liAJSKI GLASOVI
Velikost 3 x 4 inče; v belcni celolidu: 2SS strani
Cena $1.25
Angleški: NOVA ZALOGAf
"KEY OF HEAVEN"
Fino vezano; prvovrstna izdelava; v finem usnju $1.50
Slovenic Publishing Company316 w-18th st- New York 11
Sedaj $n
"Ko smo šli v morje bridkosti"
Spisal EEV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK
—	Tu spodaj so priobčfia nekat« n uiiiHija n rojakev in	= ===	rojaKiuj. ki jil> j«- |»i«atHj knjii;« prtjel nI uiiih, ki m»	—
—	knji;<> naročili in pri-čilali. T je samo eti «lel teh mnrnj.	—
—	ker raili poriianjakitja prostor i ni mo^oer priuhriti ttfk	—
—.
Cleveland, O. — Va;o knjic« 'Ko «mo «11 v morje bridkosti si-ni prejtl. lu ie [»»vi-m, ii;. m-oi jo m* isti ie£« prehral <io i>olovice in Da>ie<(njl tl:iii do konca, je dovolj priznanja za nje vrtino • • •
Grsaoey, Minn. — S^.laj, W<> cm irt-htal.t Vaiu knjigo: "Ko smo Mi v irorje l>ri()k.*>iiM, V am !io6>m povedati, da tako zanimive kn.:ig>* lii-eu tirala. Kako lepo Vi> jasno ste i>oi.i-:tli |«>l ■ilovpL-kcp naroila v morj« hrid-
kosti. Ne vetu, k:iko bi jo tr><cla dovolj rriioročiti ts*id ameriškim rojakt-m
• • •
Varora. III. — Knj:ca -Ko <ino al v morje bridkont! rai tako zelo Uiinja. da tak'-J naročim i* eno za trojo prijateljico.
• • •
Los Anodes. Tat. — Sprejel i m m po«lano knj^o "Ko suio 511 v morje brnlkoeti' in 7.»-bi se mi dopade. Tndl zemljevid Slovenije mi asa a Pokazala ^in jo rojaku.
ki jo tudi LoOe imeti. Tu po iljnin uarcMIo.
• • •
Morski, Pa. — Vaša knjipa ztslu?! vse priznanje In xatipa tudi zasluži, da pride na^iiu ljudem v roke.
• « »
V\*al»enhiirg, Colo.-— S kn.iieo "Ko smo -Sli v morje bridkosti'' ste storili veliko narodno delo. ^rlim, da bi m* Stala pa T«eb naših naselbinah. Jhz jo vwm prip<»rofam
Knjigo laliko naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY 216 West 18th Street New York 11, N. Y.
Frank Ke:že je povdarjal vrednost Trsta za Jugoslovani. Toda nekaj bi pa rad reke^ (tehnična opomba). Ker-žetov govor je bil težko razumljiv, ker je govoril pr. več blizu, se ga je preeej izgubilo in prav gotovo Hrvatje niso dobro razumeli. Mosroče bi bilo dobro, ko bi se sroveniku drusri'' povedalo, T-e se ?Iučajno pojavi hiba, kajti on sam n«' ve. Ravno ta<ko j bilo pri "i tanju resolucij.
Jaz «em kmalu od šol domo>\ in draa-i so so pa gotovo zaba-va]:.» pr>zno v nrn*. Po troj r> «o inHi vse 7.n dobro zabavo. 1: •• ie bilo vse tako pri dobri volji. Ko so je pobiralo med prireditvijo, <o nabrali e z šost sto do'arjev. Jugoslovanski mornarji, ki ;ih p'-irni nanip^n ma izpustil, so darovali £14'* mod sobo i. kar io iio^obno dr> b o vplivalo na « br-i-'tvo. Sa mi frs+ fanlio in večinoma m'a rli. so T^crlodali. da jo bilo len;
('e sem kaj pozabil n > vem • fotovo bo šo kdo driifiri tporo eal o tem in mocoi^e boliš, ocenil
Ignac iru?ieh.
Brooklyn. NT. V
Jugoslovanski pomožni od bor v Ameriki, — slovenskj sekcija 1840 W. 22nd Place
Chicago, potrebuje podpore vsakega rojaka, da lahko iz vrši svoje tako nujno potre fcno delo v pomoč našim \ domovini.
S O N A H T REKORDI
Nove slovenske plošče!
Jerry W. Kuprivšek .r o|ego» orkester
M5fu—Weddiru Polka
(No bum t,e mo£:la: Ti pa j .'t. fa Xidaiirt. miirt:la)
Weddi• k Walti Ploven ti Waits
Pojo Rupniik »rttre
J.-fp 1 Ikn. (Mat' : otioo Marine — p<. ka
S7»—Tercilfka — p-MU •
Va plamncah—\aj» .-k
Lep.1 Melodije
Outjuesne I niwerslty Tambiirtcdi Orkester
Mr.75—Na M fijanee, polk. KJp a m<de rokice Marinka n*ifl.i—pr.ika
Je'ry Ko rivš«k in orkrktn-
. M575—Teresi ;u polkh
Na pl.tninean—val0< k
Z.t tozadsvni ;enik In cene ploit »e cbmlte na
JOHN y;ARSICH, Inc.
■163 W. 42nd ST., NEW YORK
"GLA» NAHODA* w NEW TOM
FRIDAY, DECEMBER 10, -1943
mANKVURN li. lit*
V Blag Spomin
K PRVI O B LE T N IC I SMRTI NAS E NEPOZABUENE ŽENE in MATERE
LOUISE KORČE
katera je preminula 11. decembra 1942.
Ljuba žena, ter dobra in skrbna mati! — Že eno leto Te krije hladna zemlja, toda naša očesa so še vedno rosna Ln naša srca v žalosti bolestna nad bridko izgubo najdražjega bitja. Ob tužni obletnici in globoko potrti Ti kličemo:
Mirno spavaj v ameriški zemlji! Večna luč, naj Ti sveti!
Žalujoči ostali:
LUDWIG KORČE, soprog; ALBERT in CHARLES, sinova; MA1RION, poročena GBOHOCK, hči; LOUIS SKUBIC, Burlington, N. Y., oče, sestre in bratje.
Forest City, Pa., 8. decerribra, 1943.
DOD SVOBODNIM SONCEM
ROMAN — Spisal: F. a FINŽGAB.
~---- , — 73 " ~ "
•"Xe bojim se, dokler si ti ob ir.eni, ne bojim se drhali, toda bojim se krivice Zato naperim strogo pravdo zoper njega, on pa bodi svoboden, dokler r.e izteče stvar natančno J K) kanonu!"
"Tvoja vest je kakor nedolžne deklice! Apostol si in »veke božji. Delaj torej po vesti, toda časa ne trati, sicer Grk še enkrat ukani!" Pred Teodoro se je pojavil nenadoma črni curek, ki se je ; >cedil po licu Iztoka — nedolžnega. Vsa v bojih utrjena narava ni zmogla, da bi ne pretresa groza njene duše, ko se j^ domislila, da preganja tudi Epafr« aita po nedolžnem, dasi toliki at ni štedil zlata, ko je šlo za dvor. Zato ni dalje silila \ Justinijana, da bi zaprl Grka. Tesno ga .je objela "Delaj torej po vesti, apostol, božji svetee!" Justinijan pa je delal po zakonih.
Tistega popoldne je zdihovall Radovan v peristilu in jokal kr»kor dete pred Epafroditom.
4,Otmi ga, na bogove, na Krista, otmi ga!	Iztoka,
odkupi ga z zlatom! Suženj ti bom!"
Odkar sta Epafrodit in Radovan izvedela od Spiridiona, kaj se je zgodilo z iztokom, sta h*»dila po vrtu kakor plahi h"iKN.. Radovan se je vaiial po travi in prejokal oele dneve. Vre vina je stal nedotaki jen v njegovem stanovanju. Epa-I rodit ni govoril, ni veleval, ni računal. V čelo so se mu za-i.'i izle tako grozne gube, da sq sužnji bežali pred njim. Pa j bil nepotreben njihov beg in strah. Nikogar ni kaznoval l.ikogar ošte". Vse nun je bilo pogodu, ker se ni menil za nobeno -tvar. Ko bi ga obsodili pod meč, bi bil večer pred -nitjo z ječarjem v kocke igral, take neupogljiv je bil njegov duh Ker pa je zmagala v igri despojna, ga je tako potlačilo, da se mu je zdela smrt radost, v primeri s to bolestjo. Stoiško mirno, brezčutno je čakal, kdaj se pojavijo palatinei ter zasedejo vilo in njega odženo v :e&>
Minil je teden, nikogar ni bilo. Grku se je pričelo zopet ritati v potrtem duhu. Namah je oživel, .kakor da se je poledenel otajal na soncu . "Radovane!'*
Poklical je godea izpod pinije. kjer je obnpan dihal in klical bogove na pomoč.
"Radovane, pojdi z menoj v peristil. Zdi Ke mi. da v/haja luč na iztoku"
(Jodec je šd za njim: neprenehoma ga je stresalo ikakor človeka, ki se ustavlja j'jku.
Ko sta bila skrita od šumečega vodometa, je -izprego-voril Grk.
4'Radovan, čakal sm palatinev. Ni jih. Dobro zna-1 men je! Teodori na maščevalnost je nasičena. S tem se mi je prižgala luč na vzhoau mojega upanja Morda otmem Iztoka!" Tedaj je starec pokleknil predenj in prosil: "Ot-rrti ga. na bogove, na Krista, otmi ga!" |'Tako velika je moja žalost, in taka ljubezen do tvojega sina, da vse zastavim zanj! Ti pa molči, ne jc/kaj! Ne gani se mi odtod! Kar nenadoma se mi je zablisflcalo v glavi. Oosihmal je bila sama noč. Sedaj poskusim!"
Otmi ga, otmi ga!" je blebetal starec in ipo bradi so se ■nu točile solze.
V tistem trenotku javi Numida, da so prišli sodni asesorji.i Takoj za njim gee je priglasil praetor fiscal^ in Epafroditu naznanil, da je naperjena zoper njega pravda z najvišjega1 dvora. Ker upa ves eodn: dvor konstiliarijev, da se dokaže; njegova nedolžnost, hoče ?am Upravda pospešiti sodno obrav-1 navo. On pa ostan? svoboden — in custodia libera	!
Eprfrodit je z vdanostjo najzvestejšega državljana spre-1 .1 11 pretorjevo izjavo in obljubil, da takoj odpne žalno obleko' tožencev, katero upa, oprt na najjasnejše dokaze svoje nedolžnosti, čimjprej zameniti s slovesno etolo opravičen ja. Isto <e ponovil pre tor, Be mu dostojno poklonil in ga nnzval "e\-rellens eminentia tua, da se zgodi, kakor je pravično " ' "Upam na Krista in nate, eublimis magnificentia!"
Nato sta se poslovila po najnatančnejših šegah puhlega'' Bizanca.. Epafrodita jo Noer iznenadil ta «»bisk, potrl ga ni.
Zopet se je zdramil njegov ponižani duh. Kakor spočit orel je raapel peroti in drznejši so bili krogi, fci iih jP črtala njegova misel.
"Teodora, tudi ti si h:la trudna smage kakor iaz poraza, ^edaj S! se spočila v slast; maščevanja. Tvoja roka sega po nem. Epafrodit pa ti nastavi nož. da *e obrežen!"
Tlesknil je krepko 7. rokama. (Suženj se je priklonil pred njim.
"Numida, osedlaj mi konja! Hitro!" Trgovec si je kot tož nfc rasmršil law v znamenje žalosti «« preobleKel, ogrnil preprost popotni p'ašč in odie^dU skozi mesto preko Kampa v vojašnico..
TRETJE POGLAVJE
Ko se je Epafrodit vrnil iz vojašnice, se je že mračilo. Njegovo lice pa je bilo jasno, oči ^o mu žarele v licih je plula nervozna rdečica. Poiskal je Radovana.
Sede* je zgrbljen v Iztokovi s-obi. naslonjen s komolci na kolena. Oči so mu žalostno strmele na marmorni pod
Na mizi je stala jed nedotaknjena in vrč z vinom je bil lo roba poln. Ko je starec zagledal Epafrodita, se je hitro sklonil m razkrilil roke ter vzkliknil: "O, gospod!"
"Zakaj ne ješ, očka, zakaj ne piješ?"
Epafrodit je segel po vrču in žejen odpil mkaj požirkov.
"O, gospod, gospod, kako bi jedel, kako hi pil, ko mi je pa žalost zadrgnila grlo. Ves dan te ni bilo; stokrat eem vprašal Numido po tebi, na bogove, stokrat, morda *e večkrat. In tebe ni bilo od nikoder, in ko se je zmračilo, sem obupai in sem se *bal, Sedaj še ti, gospod! &e tebe so zgrabili! /amtžal je zadnji žarek spanja in mislil sem. da mi utone srce v solzahi"
"Upaj, Radovane!"
"Upam. Zakaj tvoje lice je polno upanja!"
"Dobro sem opravil pri Slorvenih."
"Pri Slorenih v vojašnici T'?	t J jI' *
' (Nadaljgvanj* prihodnji*.) '
NOČEM PLAČATI VEČ KOT NAJVIŠJE URADNE CENE!
NE SPREJMEM RACKIMIIAMH ŽML AKO NE ODDAM ZNAMK!
(OWI) — Dvoje posebno nuj nih vzrokov zahteva, da vsa-, kdo svoja božična darila odda v obliki War bondov in znamk.'
1- Neobhodno .potrebno, daj razpečamo mnogo dodatnih bi' iijonov War bondov za finan j ciranje naraščajočih potreb to-' talne vojne pioti osišču. Voj-j na gre naprej z vedno hitre j-1 šim korakom, a obenem naraščajo tudi stroški za vojno- V. mesecu avgustu, zadnjem me-j tecu, 7a katerega imamo števil; ke že na razpolago, so bili a-j meriški izdatki za vojno 7,500. j 000,000. Ako hočemo kriti na j raščajoče izdatke za naše br-j zo razvijajoče se vojaške ope racije, ako hočemo pomagati plačevati vojaško opremo, 'ki zmanjšuje izgube in obenem j pospešiti prihod dneva, ,ko bo- j do mogli naši vojaki zopet ipra; snovati svoj božič doma, v sve-j tu, ki bo zopet miren, je neob-> hodno potrebno, da naložimo v; mesecih novembru in decern b-; ru na tisoče milijonov dolar-' jev v War bonde in znamke, i
2. Največje važnosti je, da se! zmanjša pritisk povpraševan-i ja po onih vrstah blaga, ki po--j stajajo r dke. pritisk, katere j pa se /e posebno bati za božič, i Po zadnjih cenitvah ministr-j >tva 7-.\ trgovino, bodo imeli} Ameirkanci letos vsi skupaj za1 35,000,000,000 dolarjev več de-j narja — po plačanju davkov — «kot se jim nudi blaga in drugih ugodnosti, 'za katero hi mogli ta, denar potrošiti.' Ako nridejo vsi ti dolarji na tng, da pritisnejo na o?ne redkih vrst blaga in drugih dobrin, bodo s svojo ogromno ma so fpotisnili cene navzgor.
December je eden najvišjih mesecev za prodajo na drobno. Letos bodo imeli Amerikanci več denarja na razpolago za nakupe božičnih daril kot kdaj, koli prej. Ako bo kdo hotel kupiti vse, kar se mu poželi, se bo pritisk na strukturo naših cen nevarno, a naše zaloge različnega blaga se bodo res no zmanjšale .
War bondi pa niso 1? dar, ki ima prihodujost za onega, ki dar dobi, temveč so obenem še darilo našim vojakom in vsemu nr»rodu. Darilo našim vojakom — dola:ji. katere naloži nvr> za božič v War bonde. pomagajo plačevati orožje in o. *krbo za naše vojake in mornarje in vrhu tega tudi posp?-š nje jo dan zmage-
Darilo vsema narodu, ne le v tem, da je prispevek k vojne mu naporu, temveč tudi radi tega, Irer pomaga držati c-f-ne na nizKi stopnji in nam ohranjuje ono zdravo, trdno Ameriko, Ikatoro hočemo vsi zase in za svoje otroke, ter za vojake ki se bodo .vrnili iz svojih bo jev nazaj.
Djraginja pa groai pred Vv«em radi tega, k^r imajo ljudje v teh vjnih razmerah mnogo več dolarjev v žepu. kot je primernega b*'a ga na razpolago Ako se bodo vsi ti dolarji pehali za redkim blagom na trgu, bo nastal tak pritisk za cene, da bodo vsi napori kontrole oen v nevarnosti, da se izjalovijo. Aiko pa naložimo te dolarje v War bonde, pomagamo obenem zmanjšati pritisk na cene in ta'ko pri moremo k tem«, da ostanejo na svojem nizkem nivoju.. Nakupovanje War bondov je ena od sedem važnih stvari, katere moremo kot zasebniki boriti v pridi glasnosti s tem. da preprečimo naraščanje, dviganje in povišanje cen.	I
Dlarilo tudi vsem narodom
WAR BONDI IN ZNAMKE ZA BOŽIČ
od os;.šča zasedene Evrope, kajti čim močnejši smo mi tem močnejši in silnejši bo naš napor, in te mhitreje bomo tudi dosegli zmago,, zmago, ki nam bo pomagala do tega, da
zopet enkrat praznujemo božič ( v polni svobodi.
Torej War bondi so najboljša in najbolj premišljeno darilo kar jih je, za la božič leta 1943!
Slovenska Šola
v Brooklynu, N. Y.
Izlet k boginji Svobode.
Piše Marion Svet.
i Ko smo se mčno izkrcali na, otočku Bedloe (ime otoka, kjer i je postavljen kip boginje Svo-| bode) smo šli naravnost v no-j tianjost kipa in se podali poi j stopnicah navzgor. Mpja se- j stra Josephine se j« i?početkai |mblo bala tistih stopnic in je; ! rekla, da bi se rajše peljala v j dvigalu. Ker pa je treba pla-i Tati prt centov za vožnjo v d»vi| galu ob rste ničasu, ko smo bili j mi tam, je rekla Sirs. Krasna.! j da mladi ljudje morajo počas-1 titi boginjo Svobode s tem, eia' gredo prav od tal do vrha p š
—	mi ijone otrok po svetu bo
—	milijone otrok po svetu bi Svobode, kot jo intamo mi v našem pristanu, če bi smeli uživati -svobodo, kot jo imamo mi tukaj.
Takoj smo torej šli lepo navzgor po ozkih in vijugastih stopnicah, nekateri hitreje, drugi počasi in previdno. Kolena so nekaj godrnjala, pa to je bilo pozabljeno, ko smo do-soeli na vrh in -si ogledali razgled, ki se nudi iz krone veličastne boginje Svobode.
I>nl grede smo opazovali, ka ko so zložena -»kimaj široka kr:l». boginje in sploh e;l kip. V"' iko delo je napravil nmet-n'k R« rtholdi. ki je izdelal načrt za kip.
Na dveh tablah, ki visita na! steni vrh podstavka v notran-l iosti kipa, je podana v izčrp-ku francoska storiia o ideji ki pa boginje Svobodo. Franco-; y\ s<f namreč podarili Ameriki ta krasen in mogočen kip. Jaz j sr-m prepisala to lepo storijo.! da bom imela to za spomin na i naš izlet.	|
Dobili smo tudi vsak po ml o^>isa !l>oginje Svobode, i Vsi smo ~e. ko smo prišli nazaj dol.
vpisali v spominsko knji--w ^rrs. Krasni je bilo žal \ ker ni v^č odprt nrali muzej I kjer -- io pr-j lahko videlo: razno prodmote, ki so v zv»*zi, z Zffodovino kipa. Radi vojnih} razmer je <sedaj marsikaj spre-; menjeiio. Tudi otok ni ves d.v| stopen obiskovale. ni, ker mo-i rajo pač skrbno paziti, da ne bi utihotapil na otok kaki sobotažnik
Na otoku je bflo tako prijet-no. da smo našo učiteljico naprosili, naj ostane z nami na otoku do prihoda druge ladje l stregla je naši želji in tako »mo se na otoku malo pokreip-čali in f?e ponovno vzpeli po stopnicah na balkone podstavka in nekateri celo nazaj gor do vrha, da smo se zopet in zopet nanžili lepega razgleda po Širokem vodovja. V dalji smo videli ladje, ki so očivid-no bile del konvoja, kateri čaka. da odrine na Široko morj-?. Videli
smo tudi, da ima podstavek (kipa boginje Svobode obliko zvezde in v vsaki konici ali zvezdnem kraku so postavljene velike žarnice, katere osvetljujejo ponoči kip.
Iz otoka se vidi tudi znani otok Ellis Tsla-nd, kjer morajo pristati vsi priseljenci, ki pridejo v Ameriko. To na? je zanimalo, ker'vemo, da po naši
starši prišli najprej na ta otok in šele potem >o se podali k svoje m. ki -o jih dobili v A-meriko.
Nazaj gmle smo bili po nekem vojaku, ki je dejal, da pri haja v/. Kalifornije, opozorjeni na ladjo Gripsbolin. katera ,ie pripeljala pred dobrim tednom interniiance iz Japonske. To .je švedska ladja, katero pustijo podmornic?, na miru, ker vedo, po znamenjih, ki so na njej, da vozi internirance, ki so 'bili zamenjani s kako sovražno deželo. Tako vrši ta parni k v vojni delo usmiljenja in lotevanja civilistov, ki jih. je zajela vojna v tuji in sovražni deželi.
Posebno lepo je bilo tudi videti mal avtogiro aeroplan, ki ;e krožil nad pristanom in se enkrat spustil prav nizko nad na^ izlrtno ladjico. Naša fanta sta se posebno zanimala za ta letalo, ki lahko pristane in se dvigne v zrak "kjerkoli, na vodi a^.i na kopnem.
Tako vidite, smo zaključili naš izlet k boginji (Svobode. Imeli smto prav prijeten in spo mina vreden dan, na katerega se bomo vedno z veseljem spominjali.
DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK
ki daje poljudni »rodila, kak« amerižki driavlian.
Poleg rprafiaoj, ki Jib tih »»rt no sodniki atavljo prt Izpltn m državljanstvo. vsehnje knjižica Ke r II. dela nekaj valnlh letnic la agodovtne Zeti l n J eni b drZar, t III. dela pod nasloTom lUtno. pa
I*rotl«M neodvlnio«H. Harara '/M 1-njealb ilrfav, hfmolnov gntor w
Gett.TUhnnju. IT«1f»Mnlkl ZKllnl"-alb drtar In P(k>(Hb» i)rf»»»
Cen knJttM Je samo 50 centov
ta te doh) pri: SLOVKMf PI BI.IHDIMi <0 tit WMrt 1Mb SI., New York 11, N. V
Razveselite
za Božič	a
svojega prijatelja.
Pošljite nam $2.50 in mi mu bomo v ' Vašem imenu pismeno voščili božične praznike, poleg tega mu bomo pošiljali tudi štiri mesece "Glas Naroda/'
Uverjeni bodite, da bo Vašega voščila in božičnega daru resnično vesel.
Uporabite ta naročilni listek
j "GLAS NA RODA " j 216 West 18th Street, Vork 11, X. V.
i	Pošljite za - mesece "Glas Xaroda" j
J na naslov:-----------------------J
i	i I
| Moje ime je: - -■ ---------------
i Moj naslov:----------------- j
j Tukaj priložim M. U. za $--•»»-
| Pričnite pošiljati dne---
i !
i Za 4 mesece $2.50; za pol leta $3.50; za celo leto $7. J
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
Andrej Ternovc	Listki	POUČNI SPISI
Spisal Ivan Albreht	Hpisai Snavar Ue£ku; 144 Mr.
Cena M centov	Cena eentm Pohorske poti
Filozofska zgodba	Malenkosti	Spisal Janko Glaser
Spisal Aloja Jlrasek	Kplsal Ivan Alhrebt	Cena 50C
Cena M eattor	c««« 15 rentov Angleško Slovensko Berilo
_	„.	.	(F. J. K eni) — Vestna knjiga
Ko smo sli v morje	(2
bridkosti	2ivi izviri	_
Knjiga o dostojnem vedenjn
Spisal Eev. K. Zakrajfcs	Splaal Ivan Mati««	m gtnnL	C(|Q> M em|#f
Knjiga pripoveduje, kako Ja	Sf^JSET-! ^h ' Mllv^Zn
Hitler nastavljal llmanloe In	"»°venskl knjltovnoeti, kajti v MlekaTStVO
aanjke In pripravljal -etrnp"	▼ nji Je v trinajstih dolgih po-	gpIlll, Anton Pave. 8 slikami
za Jugoslovane In njihovo dr-	glavjlh opisanih trlnajrt rodov	168 stranL - Knjiga sa mlekar-
Eavo ie dolgo p»J kot Jo Ja	Hovenskega naroda od davnih	Je I. farmarje v splotaem.
aaiwdeL	početkov t starem »lovanrtTu	Ceaa M reatat
Knjiga je v platan venna In Ima	la^^TTatL	Obrtno knjigOVOdstVO
207 strud.	vrl ^l	' 288 Kranl. eiana. — Knjiga ja
O«vP»«tnnv«ano	namenjena v prrl vml aa stav
C^r-jr^i—1J—hno. nmetno in strojno kljnCav-—..	-------------—nlčaratto ter SeleaoUvarstva
BaMMniMi »ii. Državljanski priročnik__o—
-HOW TO racom a OXIZKN (V aloven«inl»	Ako mniiU> ^^ ***** k um-
or THE DNITSD 8URT	. ^ „ ,	M1 <Un U. 8. lihi Cmmtlm M«y
v tej knjigi na m pojasnila ta	KnJlilc* ^ P°lJn'ln«	(Mer sa smJcm sr^ Maftfe^vsU,
m^mmmJZJF^	-rtavlj^ ^ ZS+Tv??mm+2 V*