/n/ac/o Arft^? št. 48. Nedelja 8. decemOra 1935 Jocelyu Oliver: Povest o Roblmi Hoodti 1. poglavje: Veseli možje iz zelenca gozda Anglija ni bila zmerom dežela zelenih polj, kakor jo poznamo dandanašnji Pred sedmimi stoletji je bila večina dežele pokrita z gostim, divjim gozdom- Gozd je bil tako zaraščen in tako široko se je naztezal. da so pravih ljudje, da bi veverica, če bi skakala z drevesa na drevo, lahko prepotovala ves gozd od ene strani do druge, ne da bi se le enkrat dotaknila tal. fi«HAT—~ Seveda so pa vodile skozi gozd tudi ceste, kjer sd lahko srečaval gruče ljudi, ki so potovali na konjih. Zdaj pa zdaj si prišel do velike jase, kjer je stal grad, ali sd pa zagledal kak samostan ob bregu katere izmed mnogih rek in potokov. In okoli teh jas se je spet razprostiral gozd — Zeleni gozd kakor so ga imenovali ljudje — domovina jelenov, srn in merjascev m v nekaterih r >lih tudi medvedov. klenem gozdu •*> živeli tudi ljudje, a bili £o večinoma izobčenci, ki 90 se bili pregrešili proti zakonom dežele in zbežali v gozd. da so sd rešili življenje; kajti zakoni so bili tiste dni zelo strogi in za najmanjši pregrešek si bil hudo kaznovan. Izobčenci so živeli v tolpah in tako so bih dovolj močni, da jim nd mogel nihče do živega. In ker so se zmerom vsi skupaj branili ali pa vsi skupaj napadali, so bili dovolj močni, da so lahko izropali potnike, ki so jahali po cestah skozi Zeleni gozd. Najznamenitejši izmed vseh izobčencev je bil Robin Hood. Dandanes ne vemo več, kaj je prav za prav pregrešil, da je moral zbežati pred kaznijo v Zeleni gozd- Nekateri pripovedujejo, da je bil nekoč bogat mož, da je pa izgubil ves svoj denar in da na zadnje ni mogel poplačati svojih dolgov. In ker je ljubil zelene gozde in svobodno življenje pod milim nebom in med živalmi, se je odločil, da ostane v »Zelenem gozdu«. A počasi se je zbralo okoli njega še več takih ljudi, začeli so življenje pravih izobčencev in napadali bogataše, ki so potovali tam mirno. Naj bo kakor hoče, nekaj je gotovo: Robin Hood ni bdi niti malo podoben navadnim izobčencem. Med tem ko so bili drugi izobčenci sirovi in podivjani in so napadali bogate in siromašne i« vsakogar, kdor jdm je prišel v roke, je bil Robin Hood s svojimi tovariši obziren in dobrosrčen. Oropal je samo bogate potnike, sleherni siromak, ki se je zatekel k njemn po pomoč in nasvet, je našel pri njem odprte roke in odprto srce. Robin Hood in njegovi tova-riji so zmerom radi pomagali siromakom in slabotnim- Ljubili so petje in dobre šale to ljudje 90 jih imenovali: »Robin Hood in njegovi veseli možje«. Živel je v Sherwoodskem gozdu v Nottinghamski grofi ji z Maid Mnriuno, ki je bfla njegova žena. Maid Marian je bila njegova žena. Maid Marian je bila ljubka in nežna žena in zelo lepa. Imela je zlate lase, M 130 ji v kitah viseli po hrbtu. Nosila je zmerom obleke iz zelenega blaga. Vsi tovariši Robima Hooda so se oblačili v obleke iz zelenega blaga, zakaj zelena barva jih je dobro krila pred sovražniki. Sredi zelenega gozda si težko opazil človeka, ki je bil oblečen v zeleno obleko, tudi če [Je stal prav blizu tebe. Njegovi najboljši prijatelji izmed veselih mož 90 bili Mali John, ki so ga tako imenovali, ker je bdi zelo majhen, */»H Scorlet in veseli menih Tuck; vendar je imel vse vesele inožje zelo rad in med njimi ni bilo nikogar, ki bi bil le v mislih želel svojemu gospodarju kaj slabega in ki ne bi bil vsak trenutek rad žrtvoval življenja za blagor Rabina Hooda. Čeprav se niso ozirali na zakone, vendar niso nikoli napadali ia ropali siromašnih ah bednih- Dosti reči, M so jih bili pokradli bogatinom, škofom in ple-menitašem, niso uporabili zase, temveč so jih razdelili tistim, ki so bili bolj siromašni in potrebni. V vsej Notting-haanski grofiji nisi zlepa našel siromaka, ki ne bi bil imel vzroka, da je blagoslavljal ime Rabina Hooda in njegovih veselih mož. (Dalje prihodnjič) Boltarjev Janezek in sv. Miklavž Otroci se igrajo na pokošenem farov« škem travniku, se podijo, kričijo in po« jejo: »Miklavž ima tri jabolka —> prosimo ga da nam jih da.« Pojejo in grizejo rdečelična jabolka, pa niti eden se ne spomni, da bi se za« nje zahvalil tudi sv. Miklavžu, farnemu patronu, ki je svojim varovancem tako skrbno čuval sadno drevje pred slano in točo, da lahko sedaj jabolka z lepim dobičkom prodajajo v dolino. Čisto sam stoji stari svetnik v svoji mračni cerkvici. M desnici ima zlato škofovsko palico, v levici pa knjigo in na njej tri jabolka, tako rdeča kot nje« gov plašč. Čisto sam stoji sv. Miklavž in gleda tako hudo, kakor mu to le do» puščajo njegove dobre očL Ta čas hiti Boltarjev Janezek z de« belim pismom proti vaški pošti. Kar v pošto ga mora nesti, kajti nabiralnika nimajo pri Sv. Miklavžu. »Se ne izpla« ča,« so rekli oče župan, »ko pa gre tako malo pisem od nas v svet. V teh težkih časih je treba povsod varčevati.« In tako odda Janezek svoje pismo kar po* štarju, ki je ob enem pismonoša. »Ma« ma pišejo očetu, kaj?« ga vpraša ta. »Seveda,« prikima Janezek in odhiti, da bi bil še pred nočjo doma na planini Komaj pa zavije po bližnjici proti cerkvi, že ga zapazijo vaški otročaji, se zapode proti njemu in kričijo: »Baj« tar — Boltar, bajtar — Boltar!« »Že prav,« si misli Janezek, »boljša neza* dolžena bajta kot zadolžena kmetija,« in samo z zaničljivim pogledom ošvrk* ne paglavce. Loti se pa nobenega, če« prav ga srbijo dlani, kajti Boltarjev Ja» nezek je fant od fare in se še nikdar ni bil lotil mlajšega in šibkejšega. Po« speši korake — pa ga le zaboli, ko vidi vse te čedno opravljene otroke, ki tako slastno prigrizujejo rdeča jabolka. Sli« na se mu nabira v ustih in jezno se otre sa poželjenja po vabečem, duhtečem sa du. Njemu ga mati ne more dati, v nji* hovi samoti ne rastejo jabolka, kupiti jih ne more, prositi zanje pa ne mara. iVe, da mati nima denarja za take po* slastice, čeprav oče redno pošilja, ko* likor si more pritrgati od ust. Že dve leti sta pretekli, kar je odšel za delom. Oddaljen sorodnik, ki ima v mestu malo tvornico za pletenine, ga je sprejel. Zaslužek pa je vedno slabši in očka je že zadnjič pisal, da se misli kmalu vrniti. Ko bi se le! Potem bi pač tudi on in Micica dobila jabolk — in še kaj boljšega! Zopet pleše Janezku pred očmi škr* latno rdeče jabolko in kakor začaran tava za njim in stoji naenkrat pred glavnim altarjem vaške cerkvice ter strmi v tri rdeča jabolka, ki se tako vabljivo svetijo na zlati knjigi sv. Mi* klavža. In Janezek se s prosečimi očmi zazre v prijazne svetnikove — kar sine soln* čni žarek skozi okno in ob dečkovih nogah se zasmeje najlepše rdeče jabol* ko. Potovki Zefi je padlo izz koša, ko je bila malo poprej okorno pokleknila na kamenite stopnice — pa Janezek to ne ve in malone zavriska ob sadežu — sv. Miklavž pa se zadovoljno namuzne in veselo gleda za fantom, ki kar skače proti domu. Janezek junaško premaguje izkušnja* vo, da bi vgriznil v dehteči sad: saj ga mora vendar prej pokazati materi in mali sestrici Micici in tudi polovico ja* bolka ji bodal in še mami košček, če bo hotela. Ves blažen ogleduje svoje ja* se še bolj svetilo. Iz zamišljenosti pa ga naenkrat zbu* di glasen smeh: »No, Eva, tu imate svo* je jabolko!« Gruča mladih turistov se« di pred njim in drobna rjavolaska ga poredno pogleda: »Mi ga daš?« Jane* zek, ves omamljen in presenečen, či* sto mehanično stegne roko in samo za trenutek ga zaboli, ko zazsadi vesela gospodična svoje bele zobke v njegovo jabolko. Pa hitro je vse pozabljeno. Gospodje in gospodične ga potegnejo med se, vse vprek ga iz-prašujejo in ga krmiio z vsemi mogočimi dobrotami, ki jih Janezek še nikoli ni okusil. In k ose konečno skromno zahvali in hoče oditi, mu naložijo, da ima vse žepe pol* ne in še zvrhan klobuk. Gospodična Eva pa mu da veliko tablo čokolade in zavitek bonbonov, »Za jabolko,« pravi Smeie. »No,« si misli Janezek, »to jabolko sem pa dobro prodal,« in v eni sapi teče do doma, da bit bile mama in Mi* cica čimprej deležne njegovega veselja. Jesen je prešla in zima je natrosila toliko snega, kot ga Boltarjeva mama že dolgo ni pomnila Niti misliti ne mo* re na to, da bi šla v vas in kupila otro* kom par slaščic in nekaj sadja, kar sta še vsako leto dobila na Miklavžev ve* čer. Žalostna stoji v shrambi m brska o peharju, da bi našla vsaj par suhih rhljev in nekaj lešnikov. V sobi, na peči, pa sedita Janezek in Micica. Mala sestrica se je čisto na tesno prižela k bratcu, ki zna tako lepo pripovedovati o črnih parkljih, ki pri« dejo po hudobne otroke in o svetem Miklavžu, ki obdaruje vso pridno deco. »Jeli, Janezek, nama bo sveti Miklavž tudi kaj prinesel? Saj sva bila pridna!?« šepeče Micica. »Seveda, seveda,« jo to* laži bratec, toda neka negotova žalost mu teži srce. Da bi raztresel sebe in sestrico, ji poje staro pesmico o sv. Mi« klavžu: »Miklavž ima tri jabolka — prosimo ga da nam jih da.« Pa še ni dobro izpel, ko nekaj butne v vrata in nekdo veselo zakliče: »Do« ber večer vsem skupaj!« V skoku je Janezek na tleh in v skoku spet velikemu, zasnežemu možu ▼ naročju in kriči kakor nor: »Ata, ata! Mama, ata so prišli!!« Kmalu nato sedi mala družinica ob brleči svetilki. Mati, še vsa zzmedena od veselega presenečenja, se joče in smeje — vse vprek. Janezek in Micica se žarečih lic sladkata ob dobrotah, ki jima je po očetu poslal sv. Miklavž, oče Boltar pa ves srečen ujčka svojo malo hčerkico in se zaklinja, da na vsem svetu ni lepših jabolk, kot sta Micicini rdeči lički. — Tačas stoji sv. Miklavž čisto sam ▼ svoji cerkvici. Pa ni prav nič hud. In ker ni nikogar, ki bi mu zapel, pa kar sam zabrunda v 6vojo sivo brado: »Miklavž ima tri jabolka —« prosite ga pa vam jih da!« Stana VinšeK Ali mi lahko takoj odgovorite na nekaj vprašanj — na primer, kol kšna je ta država, koliko prebivalcev ima. katere dežele jo obdajajo itd? Morda je kdo izmed vas tako učen, a bolje bo vendarle, da se o tem m onem natančneje pomenimo Ozrite se na naš zeml evid Abesnvje! Kaže vam lego dežele na vzhodu srednje Afrike. Njeno obsežnost si najlaže gleške pokrajine. Zato ni čudno, da se tudi ti dve velesili živo zanimata za »abesmsko vprašan e« Sredi dežele vidite prestolnico Addis Abeba ima nekaj več kakor 100 000 prebivalcev vendar ni dosti starejša kakor 40 let. Tu živi približno 1% vseh Abesmcev. ki jih je baje obilnih deset miiijoncv. Vladar dežele ima naslov »negus negesti«. t. j. kralj kra- somau Nekaj o Vojni pohod Italije proti Abesniji e storil, da se obračajo oči vsega sveta na veliko afriško državo, ki se prej nismo Bog si ga vedi kolko zanimali zanjo. Kaj veste na primer, Jutrovčki, o Abesmiji? Abesiniji predstavite, če vam povemo, da bi lahko spravili vanjo vso Nemčijo in vso Francijo. Kakor vidite, ne obdajajo ozemlja, kj bo o njem odločila vojna sreča, samo italijanske ampak tudi francoske in an- Ijev. Bajka pripoveduje, da so abesinski vladarji potoma Menelika, sinu Salomonovega in kraljice Sabske. Gotovo ste že vsi videli slike sedanjega vladarja Hai-leja Selasijeja. Mož ima čudno ma.hno, Abesinski skavt značilno glavo in precej nizko, odločno postavo. Baje je zelo nadarjen in pri svojih podložnikih v visokih časteh; deželi vlada s pomočjo evropskih svetovalcev. Njegova prizadevanja, da bi povzdgnil izobrazbo in omiko svoje dežele so se morala doslej boriti z nemajhnimi ovira- Mlad Abesinček spremlja očeta na vojno mi, vendar je treba priznati, da njegov trud ni bil zaman. Morda bi bil uspeh še večji, če bi zemljepisne razmere dovoljevale vladarju neposrecinejše uveljavljanje svojega osebnega vpliva. Potovanje v letalu nad Abesanijo nam bo najboljše ustvarilo sliko dežele. Proti vzhodu in zahodu se dviga pokrajina strmo kakor mogočen skalni grad, v katerega vodi samo nekaj zelo težavnih gorskih prelazov. Veliki deli dežel« ses-tojijo iz travnatih visokih p'anot, k er ni gozdov, in ki jih globoki, strmi prepadi delijo v ločene skalne otoke. Te gorske otoke imenujejo »ambe«. Njihovi boki so mnogokrat tako strmi, da se moreš samo z lestvicami in plezalnimi vrvmi vzpeti nanje. Zaradi tega je v bojih Abesincev za svojo neodvsnost to ozemlje mnogokrat igralo vlogo naravnih trdnjav. Zastopniki abesinskega živalstva so levi, leopardi, sloni, povodni konji, krokodili, žirafe, opice, hijene, noji in veliko število raznovrstnih kač. Večino dežele pokrivajo stepi, in puščave. Vendar najdeš tudi zelo rodovitna ozemlja, koder rasto citrone, pomaranče, banane, dateljni in kavovec. Tudi bombaž in gumo pridelujejo v Abesniji. Prebivalstvo stanuje v majhnih s slamo pokritih ilovnatih kočah in se preživlja največ z živinorejo in poljedelstvom, ki ga opravlja skoraj še z istim preprostim orodem kakor pred 2000 leti. Ker pa imajo Abesinoi zelo skromne življen-ske potrebe, se zadovoljujejo s tem. kar jim je danega in se ne menijo bogvekaj za bogastva, ki ležiio skrita v nedrih zemlje o_ vifo fe na primer zlato, srebro, železo m žveplo. Manica: Prepolna bisaga Prosjak Godež je bil zelo pohlepen in samogolten. Že navsezgodaj in po« tem vse do poznega večera je s svojo nadležnostjo mučil dobre ljudi. Ker je bil razmeroma še mlad in urnih nog, je obhodil in obral vedno več vasi, kakor pa drugi reveži, ki so bili že stari in so težko hodili. In tako je bila Go-deževa bisaga vsak dan polna. Nabral je toliko vsega, da vsega niti porabil in pojedel ni, nego je božje darove še prodajal, denar pa zanil. r Bilo je vročega, poletnega dne. Ze proti večeru je šlo. Godež je korakal skozi vas. Polna bisaga mu }e krivila hrbet in mučila ga je silna žeja. Ob zadnji hiši se je nahajal odprt vodnjak in Godež se je kar zaletel tja, da se napije. Ker se je bal, da bi ee predolgo ne zamudil in bi ga med tem zamogel pre« hiteti pri pobiraju darov kdo izmed drugih prosjakov, ni utegnil niti bfea-ge odložiti s svojih pleč, nego se je kar tako obremenjen sklonil čez nizki oklep in segel po vedrici. Toda teža polne bisage ga je nenadno potegnila navzdol. Izgubil je ravnotežje, padel z bisago vred v vodnjak" in — utonil. Ko so potem potegnili Godežovo truplo na suho, je pogledal stari sosed na okoli stoječe in zamodroval: »Bog mu daj mir! Povem vam, da pohlepnež in eamogoltnež je nesrečen človek. On ne škoduje le svojemu bližnjiku, nego prej ali slej upropasti tudi samega sebe!« Odgovori 1. 1 kg. Z Jurij Stephenson (1781—1841). 3. A. in L Lumiere (l. 1895). 4. Ob Nila. 5. Papež. 6. V Parizu tn v Berlinu. 7. L 1492, ko je Kolumb odkril Ameriko. 8. Znanost o pisemskih znamkah. 9. Faraoni. 10. Približno 70 odstotkov. Rešitev križanke »Konj« Vodoravno: 1. up; 4. okarina; 8- lastnik. Navpično: 1. ukaz; 2. pas; 3. Knin; 5. rt; 6. in; 7. ak. JUTROVČKI PIŠEJO Dragi stric Matic! Pišem Ti prvič in rad bi Ti povedal, kaj se mi je nedav. no tega zgodilo. Pred par dnevi sem kupil par mladih golobčkov. Vedno sem pazil na njiju, da sta imela dovolj hrane; najbolj sem se bal, da bd mi ušla. ali pa, da bi mačka kateremu vrat zavila- česar sem se bal, to se je zgodilo. Nekega popoldneva mi je izginila samica. Vse sem pretaknil a našel je nisem Tako hudo mi je bilo, da sem se jokal. Še bolj kot jaz, je jokala moja mala sestrica. Drugi dan sem šel ves žalosten v šolo. Ko sem pa opoldne hitel proti domu, mi je pritekla naproti sestrica in mi povedala, da je po dolgem iskanju našla ljubega golobčka. Takoj je minula vsa žalost in veselo sem zavriskai juhej! Pozdravlja Te Prislan Jože, uč. V. razr. v Mozirju Bibiči na morju. Zvečer je na morju vse tiho in mirno. Ribiči pa hitijo na širao morje. V čolnih imajo velike mre. že- Jadra razpnejo in veter se upira vanje. Čolni hitijo do bližnjega otoka. Tam razpno ribiči mreže med enim in drugim čolnom ter prižgejo lučke. Svetloba privabi ribice, ki prihajajo bliže in bliže. Saj ne slutijo, kaj jih čaka. Ribiči pa potegnejo polne mreže rib iz morja in jih zadovoljni stresajo v čolne. V zgodnjih jutmjdh urah se vrača, jo z bogatim plenom domov. Tam jiim poplačajo kupci s skromnim plačilom ves trud. O, kako rada bi doživela eno noč med ribiči! Ivanuša I vi ca, uč. V. razr. v Mozirju Pesem Tiho, kakor nočni sen odplulo je poletje. Nato prispela je jesen in z njo jesensko cvetje- Godi na Lidija, uč. drž- konser-vatorija v Ljubljani Dragi stric Matic! Dames se prvič oglašam v Tvojem kotičku. Pošiljam Ti rešitev križanke »Slon«. In zdaj Ti še povem kaj o svojih dveh papigah. Zeleni papigi je ime »Bibiča«, višnjevi pa »Bobi«. Dobila sem ju od tete. Pred tremi leti je mamica ujela kanarčka, ki ga imamo še zdaj. Tako lepo poje, da se človeku kar srce smeje. Pridi ga enkrat poslušat, če utegneš. Lepo Te po. zdravi j a Tvoja Marjanca Habjanova, uč. I. b razr- gimn. pri Uršulinkah v Ljubljani Dragi stric Matic! Danes se prvič oglasim v M»ladem Jutru«. Upam, da ne bo romalo moje pisemce v Tvoj požrešni koš. Moja slika predstavlja Indijca s slonom Rad bi videl, da objaviš mojo risibo v »Mladem Jutru«. Lepo Te pozdravlja Tvoj Zupančič Ferdinand, uč. V. r. na Vrtači v Ljubljani Ljubi Ferdinand! Tvoje pisemce me je zelo razveselilo. Zmerom sem dobre volje, kadar spoznam novega Jutrov-čka. In zdaj jih je vsak dam več. Kmalu vas bo kakor listja in trave in bom moral res povečati obseg »Mladega Jutra«, zakaj zmerom mi zmanjka prostora, da bi mogel objaviti vsa pisemca, ki jih dobim. Zaradi tega Te tudi prosim, da mi nikar ne zameriš, ker nisem objavil Tvoje risbe. A všeč mi je bila zelo- Tvojo risbo sem dal v okvir in zdaj visi v moji sobi nad pisalmo mizo. Oglasi se še kaj. Lepo Te pozdravlja Tvoj stric Matic Dragi stric Matic! Prvikrat Ti pišem in to o zimi, M jo imam zelo rada. Zelo se je že veselim. Pozimi se rada grejem pri topli peči Včasih pa vzamem izpod strehe sam in se spustim po belem bregu nizdol, da je veselje. Seveda se časih tudi prevrnem, a to nič ne de. Do. stikrat bereva z bratcem lepe knjige, ki jih dobim v šoli. Tako si krajšam dolge zimske dni. Pred dnevi je sneg prvič pobelil hribe in doline okrog Mozirja, kjer sem doma. Lepo Te pozdrav, lja Tvoja Marija Deleja, uč. V razr. v Mozirju Dragi stric Matic! Najprvo se ti za« hvaljujem za prejeto knjižico. Za Tvoj novi natečaj sem sestavil spis, kako sem pri sosedu prvič v svojem življe« nju tlačil zelje. Nekega večera me je prišel poklicat sosedov Dušan, da naj pridem k njim zelje tlačit, kar so mi starši tudi dovolili. Očiščene zelnate glave so trije možje izmenično ribali na posebni pripravi v veži. Naribano zelje pa je nosila Milka v klet, kjer sva ga z Dušanom tlačila v kad. V teh kra« jih imajo namreč navado, da tlačijo zelje z nogami. Tudi midva z Dušanom sva si skrbno umila noge in sva nato zlezla v veliko kad, kjer sva zelje, ki nama ga je nosila Milka, sproti dobro stlačila. Vsakokrat, kadar ga je prine« sla nov jerbas, sva dodala po pest soli. Celo delo je trajalo skoro do polnoči, vendar nisva bila prav nič trudna, ker sva zraven jedla okusna jabolka, katere nama je dala dobra soseda. Ko smo bili z delom gotovi, je dobil vsak še sko» delico čaja in kruh ter smo nato odšli počivat. Kislo zelje je dobra in tečna hrana osobito še, kadar mama pridene kakšno meseno kranjsko klobaso. Jaz se že v naprej veselim take večerje v zimskem času in če ugaja tudi Tebi stric Matic, Te lepo povabim enkrat ob priliki na »kranjske klobase z zeljem«. Dragi stric Matic, če ne vržeš tega spisa v koš, Te prihodnjič seznanim še s kakšno drugo zanimivostjo tega kra« ja. Te srčno pozdravlja Jože Zakon jšek, uč. 1. razr. v. nar. šole v Cerknici Dragi stric Matic! Ponovno se ogla« šam v Tvojem kotičku. Lepo se Ti za» hvalim za pisemce. Ti ne veš, kako sem ga bil vesel, ker ga nisem niti najmanj pričakoval. O, ko bi Ti stric Matic ve« del, kako bo pri nas prijetno. Sedaj bomo zaklali prašička in naredili koline Letos imamo veliko cvička, pa ne ki* slega, ampak tistega iz Gadove pečL Zato, predragi stric Matic, povabim tudi Tebe k nam. Pil boš dobrega cvička in se mastil s kolinami, katere bo spekla naša mama. Ona zna, kakor se meni in tudi drugim zdi najboljše na rediti klobase. Le pridi, ko boš kos pokusil pa bomo videli kaj boš Ti po» vedal. Lepo Te pozdravlja Tvoj Jože Stritar, uč. III. razr. mešč. i. v Krškem Dragi stric Matic! Dane3 se Ti prvič ogdasim- Povedati H hočem, kaj bi rada postala, ko dorasem. Rada bi bila kuharica. Že od nekdaj me je ta poklic najbolj veselil. Rada bi kuhala in pekla in rada bi videla, da bi drugi s slastjo uživali, kar bi Jan skuhala. To je moja največja želja. Lepo Te poživim Babin M" 'V. r:—. v Moi^ju t Na bregu reke Za spretne roke Tuile vam prikazuje stric Matic majhno idilično podobo kraj pragozda. Model si najlaže napravimo iz drevesne si rje, maha, peska in z majhnimi kamenčki. Koče so iz lupine kokosovega oreha, čoln pa naredimo, če lepo izdolbemo amerikanski lešnik. Podoba vam kaže zelo lepo, kako si Lahko za kratek čas napravimo košček pragozda i zamicsiko vasico. In če imate, dragi Jutrovčki le količkaj domišljije, boste najbrže z lahkoto ustvarili še kaj lepšega in se hlira-tu poglobili v poezijo gozda. Križanka avtomobil" Vodoravno: 1. znana belgijska kra* ljica, 2. egipčanski kralj. Navpično: 3. reka na Gorenjskem, 4. ime slovenskega kneza. Zlogovnfca Sestavi iz naslednjih 10 zlogov: a