GLAS NARODA List .slovenskih .delavcev y Ameriki. HENDERSON-VODITELJ ANGL DELAVSKE STRANKE SKORO VSE ORGANIZACIJE OČITAJO MIN. PREDSEDNIKU MACDONALDU IZDAJSTVO V Angliji se je začela splošna kampanja za strmoglavi jen je ministrskega predsednika, češ, da je nesramno izdal delavsko stvar. — Delavci bodo skušali dobiti v parlamentu socijalistično večino. Henderson je bil imenovan blagajnikom "LaJ>or Majority" volilnega sklada. — Velika Britanija ni še na robu bankrota. Portugalski vstaši še vedno rogovilijo NEKOLIKO VEČ DELA Izboljšanje je pa tako malenkostno, da skoro ne pride vpoštev. — Izjava predsednika Ameriške Delavske Federacije. WASHINGTON, D. C., 28. avgusta. Predsednik: Ameriške Delavske Federacije William Grcn je podal danes pregled dela/v^kega po&ožaij-Ji. Soglasno z raj ego vim poročilom je cp.žata meseca avgusta malenkostno izboljšanje, kar je vsekakor razveseljivo dej-sitvo, iker je lanskega avgusta nezaposlenost še evdno naraščala. Meseca julija je bilo skoro devetnajst odstotkov čhinstva Ameriške Delavsko Federacije brez dela. Izza julija se je pa> neoaposlenc&t znižala za štiri desetine odstotka. Septembra meseca bo še boljše, ker bD začelo »vziš industrij obratovati. Grecn je izjav:!: — Na podlagi teh številk smo dognali, dat je bilo zadetkom meseca, avgusta približno pet mili jonov sfto-tisoč delavcev brez de§a. — V -drugi polovici avgusta je dCoiilo delo 120,000 delavcev. Ker je pa istočasno izgubilo na farmah delo 40.000 delavcev, gre v tem slučaju samo za osemdeset tisoč novih zaposlitev. LONDON, Anglija, 28. avgusta. — Angleška! delavska stranka je izvolila včeraj novega voditelja. | Istočasno se je začela po vsem angleškem otočju splošna kampanja za strmoglavljenje sedanjega ' ministrskega predsednika Ramsaya MacDonalda. j Delavska stranka zatrjuje, da so privatni bančni1 interesi zakrivili finančno krizo in da je sedaj sveta naloga angleškega delavstva priboriti si v parlamentu socijalistično večino in sicer pod vodstvom sedanjega zunanjega ministra Arthura Hendersona Thomas Nelson, predsednik delavske stranke v _ Seaham volilnem okrožju, je rekel: — Prav nič bi ne bil presenečen, če bi izvršilni odbor delavske stranke v Seaham, poznal gospoda MacDonalda, naj odloži svoj mandat ter se umakne oficijelnemu delavskemu kandidatu. Nelson je sklical za soboto zborovanje. Pri tej priliki bo prošlo na površje vprašanje glede mandata. MacDonald namreč zastopa v parlamentu okrožje Seaham. Generalni svet strokovno-unijskega kongresa, narodni izvršilni odbor delavske stranke, odbor delavske parlamentarne frakcije, Miner's Federation, Social Democratic Federation in razne druge organizacije so danes soglasno obsojale stališče MacDonalda in program nove vlade, ki določa denarno omejitev in znižanje podpore nezaposlenim. Voditelji delavske stranke in voditelji uniji so sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo delavsko gibanje Velike Britanije, naj utrdi svoje organizacije ter naj prične zbirati volilni fond, da bo mogoče iz-vojevati pri prihodnjih volitvah večino. Volitve bodo takoj razpisane, kakorhitro bo odstopil sedanji kabinet, ki je bil imenovan le začasno. V resoluciji je rečeno: — Pri volitvah moramo izvojevati tako zmago, da bo delavski zmagi zajamčena večina v parlamentu. Henderson je bil imenovan blagajnikom "Labor Majority" volilnega sklada. Nadalje pravi resolucija: — Politika delavskega gibanje za narodno rekonstrukcijo, mednarodno sodelovanje in za zopet-no razmotrivanje glede vojnih dolgv in reparacij nudi temelj za obnovo kreditov in prosperitete po vsem svetu« Delavska stranka se odreka vsaki odgovornosti za kabinet, ki je pravzaprav vlada oseb, katere delujejo brez vsake avtoritete naroda. Sedanja vlada je zasnovala napad na življenski stalež angleškega naroda ter skuša to svojo politiko uveljaviti, ker so prišli finančni interesi do zaključka, da ustvarja dežela slab primer za druge narode s tem, da nalaga bogatinom davke v namenu da pomaga revežem. Resolucija odločno zanikuje trditev, da bi bifa Velika Britanija na robu bankrota, ker je na milijarde angleškega kapitala naloženega v inozemstvu. Ves ta kapital bi bilo mogoče na pripraven in postaven način spraviti v službo. LONDON, Anglija, 28. avguta. — Včeraj se je vrnil sem ameriški državni tajnik Henry L,. Stim-son ter ®e dolgo posvetoval glede angleško-ameri- SPORAZUM MED PIJEM IN BENITOM Pogodba, ki dovoljuje o-tvoritev katoliških klu-: bov, bo kmalu podpisana. — Venturi kot posredovalec. RUi^, Italija, 27. avgusta. — Pf-psž Pij in ministrska premisednik Mussclini sta se sporazumela, glede tleločb, ki jih bo vsebovala pogodba, potom katere "bo dovoljeno zopstno otvoitjenje 15,000 klubov kalboli&ke akcije v ItaHji. z Treba ije rešiti le še par podrobnosti, pa bo pogodba podpisana. | Kot posredovale^ je nastopil jezuit T.acciii Venturi, star prijatelj ministrskega predsednika. Venturi | je le malo znam širši j ai vnesti ter ne zavzema kot duhovnik nobenega odlčmcljšega mesta. Velji pn za iz-bornq^ diplomata ta poarralvaloa državnega prava. ARETACIJE V PATERS0NU Včeraj je b4!o aret ranih v Pater-san, N. J., kjer stavkajo svilarji, petindvajset piketc.v. Ko so poudarjali svojo pravico do pikeitiranja, jih je ^oHiaJja najprej pretepla, potem pa ' vrgla v ječo. SUHAČEM SO JO ZOPET ____ZAGODLI Suhaski administr a t o r skuša prepovedati prodajo "worta", iz katerega je mogoče delati "do-bro" pivo. WASHINGTON, D. C., 28. avgust-. — ProhifDiicaJj^ki ravryitelg AmcB W. W. Wodcock je zelo presenečen, kor so mu povedlali, da je dežela naravnost preplavljena z "dobrim" pivom, ki ga delajo ljudje iz nekega sladnega produkta. imenovanega "wort". Ta prc.duk>t izdelujejo v De-troltu. V Detroitu je dvaindvajset tozadevnih tov^vn m ga izdelajo toliko vsak dan, da je mogoče napmviti iz njbga p:t tisoč sole v piva. Woodcock je rekel: "Wort" je postavni izdelek, toda če se mu primešaita voda in kvas, se izpremeni v pinro. — Kikorhitro bo košček "worths" prodan s pojasnilom vred kakemu suhašfcemu agentu, Oomo zaustavili prodajo. ZRAČNI MANEVRI ___V ITALIJI Istočasno so tudi Fran-c o z i manevrirali ob vzhodni meji. — "Vse se je vršilo kot v vojni. SPEZIA, Italija, 28. avgusta. — Danes so se vršili tukaj manevri, katerih se je udeležilo nad osemsto armndnih letal. Lotila so dozdevno "uničila" del najvažnejše ladjedelnice, knr «jih premore Italija. Manevre sta opazovala kralj Victor Errca-nuel in ministrski predsednik Mussolini ter cela vrsta armad-nih in mornariških dostojanstvenikov. To so bili prvt manevri nove italijanske zračne sUe, kiteri načeljuje minister za zrakoplcbo, Itolo Balbo. Manevri so se zaželi pred jutranjo zoro s formalno "vojno napovedjo". J Oddelki agromniti aeroplanov, o- ^ premljenih z bombami, so se pojavili v spremstvu zasledovalnih letal «3td mestom, M je bšlo zavito v te- , mo. - i Bran-Lci so jih sicer pognali nazaj, toda šele zatem, ko je bil del mesta navidezno "uničen". >?*Bcj" se je vršil noto do več' ra. j£ot opazovalci je bil navzoč ludd poveljniški (poročnik Frederick Ve- | irever, čiaai ameriške mornarice, ki zavzema pri ameriškem poslaništvu v Rimu mesto pomožnega mornariškega atašeja. Skoro istočasno so se vršili francoska manevri Oo vzhodni francoski meji. > KITAJSKO 0GR0ŽAN0VA P0V0DENJ Vodovje reke Jangtae, ki je bilo že precej padlo, se je začelo zopet dvigati. SANGHAJ, Kitajsko, 28. avgusti. Ko je za žela pred dvema dnevoma reka Jumgtse izpadati, se j'3 prebi-| valstv.o globoko oddahnilo. To olajšanje pa ni trajalo dolgo aitsa. Davi je začefla namsreč voda znova na-( r ščati ter ogrožati na milijone po-pla'vljencev, ki n:so raaen golega življenju rešili ničesar. Nanaščajoia voda nudi nove težava reševr&cem. Pomožne organizacij e so a^rad le dve ogromni keimpi pri Hamkovu In pri Vučamgu, totfi tajfun, ki -se je poja/vil v sredo, je obe zgradbi porušil. Edino razveseli vo dejstvo je, dn. so začela prihajjHti včeraj živila in druge potrebščine za poplavljene« v ' Hankciv, Vuiang in H>:njarig. j Vsled povodnji je prizadetih več kot petsto tisoč Kitajcev. V okolici preplavljenega oaemlja divjajo epidemije. POTRES NA GRŠKEM ATENE, Grška, 27. avtgmsta. — Mbhan potres je včeraj do tal poruši mesto Dorpouzi v provinci Eptr. Prebivalci so se že po prvih sunkih umaknili sna varno, vsled Česar ni Uit nihče poSkodovsun. VSTAJA SE JE RAZŠIRILA TUDI IZVEN LIZBONE LIZBONA, Portugalsko, 28. avgusta. — Vsled zarote, ki je bila naperjena proti vladi portugalskega predsednika Carmone, je bilo predvčerajšnjim proglašeno obsedno stanje, dočim je bilo danes zjutraj zopet odpravljeno, ker so v glavnem mestu zavladale zopet normalne razmere. Vojaške patrulje, ki patrulirujo po ulicah so znatno skrčene. Edinole enu odredba je še ostala v veljavi, namreč, da ima vojv.štvo pravico ustrelilti vsakega civilista, pri katerem najde orožje. Vstaja proti diktaturi predsedniku Carmone, ki je že več let na krmilu Portugalske, je bilo zelo skrbno zasnovana. Trajala pa ni več kot dobrih štiriindvajset ur. Vstaše, ki so bili oboroženi s strojnimi puškami, so podpirali tudi civilisti. Zavzeli so bi/li neko višino ter so se precej uspešno ustavljali. Oblegala sta jih dva lovska poikt, ki sta se pa marala s precejšnjimi izgubami umakniti. Slednjič so dospela ojačenja, in useda revolucije je bila zapečatena. Vladne čete so zajele petsto vdtašev. V bojih je bilo usmrčenih petdeset oseb. med njimi dosti žensk in otrok. Nad tristo oseb je bilo ranjenih. Artilerija je .obstreljevala močno vstnško postojarako pri vsa Cancza. Tjat so se bili zatekli bežeči vstaši in 6e dobro utrditi. Todi premoči se niso mogli ustavljati. Vstaja je izbruhnila ker je bil od-sSavUjen polkovnik Schiappa de Aze-vedo, ker se je kot vojni minister branil podpisati dekret ki je odrejal deportiicijo vseh armadnih častnikov, Iki so se meseca maja udeležili vojaške vstaje na Mkdeiri. Polkovnik se baje nahaja mod 500 vstaši, katere so ujele vladne čete. aaiprtega imajo n-i neki tovorni ladji v tukajšnjem pristanišču. MADRID, Španska. 28. a'vgusta. Potniki, ki so dospeli iz potrugal- skega prolstanišča Oporto G-igo na Španskem pravijo, da so se vršila p} Oportu velike demonstracije, tekom katerih je ljudska množica nazdravljala bivšemu kralju Manuelu. Ko je dospelo iz Lizbone poročilo, da je izbruhnila vstaja proti dik-! (a tor ju Carmoni, so skero vsi pre-■ bivalci Oporta raabesili monarhi-stične zastave. Pozneje so se tudi v Oportu za vršili vroči iboji. Nciki portugalski avijatik, ki je pristal v bližali m Španskem, je rekel, da je pred svojim odletom položil vei bomb v predsednikovo palačo v Lizboni. KONFERENCA POLJSKIH ZDRAVNIKOV BUFFALO, N. Y., 28. avgurta. — /Prihodnji #nesec sc. bo vršila tukn j i konferenca poljskih zdravnikov Aa ' zobo^dr3'vnikov. Trajala bo tri dni. PERSHING JE ODPOTOVAL PROTI DOMU PARIZ, Franc-ija, 28. avgusta. — Geneiri'l John J. Pershing je odpotoval včeraj proti Cherbouigu, kjer se ije vkrcal na parnik "Leviathan', s katerim se je odpeljal prctti Združenim držrvvam. V Francij-i se je mudil več tednov nia počitnicah. Naročile se n« "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdrn- ienih drlavih. JAPONCI PROSLAVUAJO UNDBERGHA j Člani kabineta ter mor- < nariski in armadni častniki so mu priredili slavnosten banket. TOKIO, Japonsko, 28. avgusta. — Col. Cha/rl€5 Lindbergh in njegova žena sta v spremstvu; ameriškega poslanika Camercna FOrbeaa. obiskala danes jaiponskega m in istrskega predsednika Mafcntsukija in člane kiiiblneta. Pozneje sta se oglasila tudi pri tukajšnjem županu Nagati. Zvečer jima "bodo člani kabineti in irjomarišJfcl ter armadni ičastnifci priredili slavnosten banket. Ni bamiketu bo imel gla»VTii govor , prometni minister Koizumi. G over bo prestavil v angleščino japonski bankir L. Komaisu, ki je študiral na Harwaxd univerzi. T j Včeraj je biULindibergh na leta-l:šču Ka'ssBmi'gi'Ui'a, njegova žena je šla pa po trgovinah. I | Japcinsko časopisje označuje njci-govo ženo kot "uzorr skromnosti", doam pravijo Lindberghu, da je "kralj oblaJkov". SEDEM MORNARJEV UTONILO LA ROCHELLE, Francija. 28. avgusta. — Ko je dospel pan-nik "D^u-mier" iv hud vihar, je utonilo sedem | članov posadke. Pantik je pozneje , prtvozil nepoškodovan v tukajšnje | pristanišče. DENARNA NAKAZILA--- IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO f VITALUO Din 500 ..................... * 9.35 Ur 109 ...................... « 5.75! Din 100« ----------------- $ 18.50 Ur Z— _____________________ 911-30 Din 2500 ________________ 9 45.75 Lir 300 _______________ $16.80 Din 3000 _____________ I 54.60 Lir 509 _________________»27.49 Din 5900 ..................... | 90.50 Ur 1990______________|54JU Din 10,000 ...................... 9189.90 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina, znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $£—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25, Za lspUeilo TečJlU meakoT kot acoraj nzTodono, btxttH T flfauHli. Urah ali dolarjih, dovoljujemo Se bolj le pogoje. Pri velikih niti«! lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom iporunaf te f lede načina nakaadla Nujna nakazila izrrinjemo po CABLE LETTER sa pristojbine 1M, Sakser State Bank i 82 Cortlandt Street New York, H. T. Telephone B A relay T—0380 ških odnosajev, katere je MacDonald označil kot zelo ugodne. MacDonald je odpotoval včeraj v Lossiemouth, na Škotskem, ne da bi se prej izrazil o sklepih delavske stranke. V ponedeljek se bo vrnil v London. tkat* . ....... ■ immimmm^^m^^^^^mm i ■ ■ ■ ■ ■ ■■ -----■ ■ -----' t — * 1 ■ ^-^^^——^T"" TELEFON: CHelsea 3—3S78 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 293. — STEV. 203. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 29, 1931.' — SOBOTA, 29. AVGUSTA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. ^ 1 Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za m leto ... $6.00 | S Za pol leta.....$3.00 m Za New York celo leto - $7.00 | Za inozesnstro celo leto $7.00 J r^rr—zri the United States. 1 lasood every day except Sundays g r and legal Holidays. 75,000 Readers.' • O S A 8 NARODA" NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 29, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. 1 "Glas Naroda" ~ Owned md PnbUabid by •LOVKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Vtnk Maw, Praktaad L. Benedlk, Triu. Hmi Of butne« of the corporation and addresses of above officers: m W. Ilth Str—t, Bwih tf Manhattan, New York City. N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) lasiMd Bvery Day Except Sundays and Hohdaya_ Ra caAo loto velja Mat aa Ameriko rZa New York aa celo leto $740 In Kanado____$«.00 Za pol leta -------------------------$3.50 B* pal leta______.$3.00 Za inozemstvo sa celo leto-------$7.00 Ra Četrt leta _______________SI-50 Za pol leta ................................$3 JO __Subscription Yearly $0.00._ Advertisement on Agreement. ■■i ' i« -- i -Ola« Naroda- lahaia vaakl dan lrrzwnAl nedelj In praznikov. j Dopfcd kres podjilas tn oeebnosti ee ne prlobčujejo. Denar naj se bla-povoll poMljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prorimo, da m nam torti preJAnJe bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _ "QUI NARODA", Sli W. 18th Street, New Yerk, N Y. Telephone: CHelsea 3—3878 FINANČNI PLEBISCIT aikcije. Te težkoče so v tesni zvezi z' bistvom demokratične politike. Stara kafoinetna politika je biLi navadno odvisna od dobre ali slabe volje momanha -ali njegovih kabinetnih ministrov. Toda. politika dztnokraci je, ki temelji na sporazumu narodov, potrebuje skrbne psihološke priprave. Posebno počasi prrvede ta politika v uspehu tamkaj, kjer se je nrabraio toliko nezaupanje, kakor zadnja leta med Nemčijo in Francijo. Nič ni bolj demokratičnega od moderne transakcije s posojilom. Zna»-čilno je, da v tem pogledu še dandanašnji vladajo prav naivna na-ziranja. Ljudje mislijo, 6e se je dr-ža'wii kance 1 ar poldrugo uro razgo-varjal s francoskim ministrskim predsednikom in je potlej zapustil P? riz brez posojilu v žepu, da so morali biti pač gospod Laval ali pa njegova ministra financ in »budžeta slabe volje. Kakcr pa se vidi iz iz-j-rv državnega kanccHarja po vrnitvi v 'Berlin, je bilo v Parizu ravno obratno. Dr. Bruening in gospod Laval sta se iv Parizu osebno prav prijazno pcrazgovorila. In na srečo te-raa. razmerja niso skalile niti brezuspešne konference v Londonu. Toda, čeprav bi se na sama francoski ministrski predsednik, marveč tudi njegeva resorna ministra, minister za zunanje zadeve in celo celokupni francoski kabinet z gover-nerjem Francoske banke vred izjavili, da so pripravljeni dati Nemčiji posojilo, je vprašanje, če bi to pomenilo praktočei uspeh. V modernih finančnih transakcijah tako velikega dbsega je prav n-srartatnega pomena oni, ki prvi da denar. Bolj je treba rvpoštevati tiste, katerim se mera denar, ki ga je odobrila banka ali zakladni urad, vrniti. Resnično važni akterji so kapitalisti, ki podpisujejo deleže. Francoski štedi-telji, ki morajo jemati franke in centime za nemško posojilo iz svojih skrinj in nogavic, so tisti, od katerih je odvisna možnost tesnih finančnih odnošaijev med Francijo in Nemčijo. Peto vanje ministrov v Pariz in Berlin, iskanje- bank tu in tam, je nedvemno važno za uved, za pripravo tako gremnih transakcij. Toda uspeh je odvisen od tega, ali je meči dobiti zaupanje franccskih štediteljev ali ne. Dejstvo, da hranijo franceski šteditelji, zlasti eni po dež?li, za nemške pojme uprav o-gromne Vsote francoskih bankovcev, priča le o nezaupanju malega francoskega, kapitala. Te mate kapitaliste še vedno straši spomin na nekdanje izgube v Rusiji. Takrat so slepo posojevali svoj denar na pri- j jatzne obiske monarhov in praziden- ; tov. Namesto na zanesljive inform a - I cije in temeljite borzne prospekte I so se ozirali zgolj na "banketne go- j vore. Ne smemc misliti, da bodo ti ljudje zdaj posodili Nemčiji denar na slične argumente. Zlasti ne tisti Nemčiji, katere moč jih je za trajno ma.vdala z bojaznijo. Ne. po tej poti Nemčija ne more priti dc francoskega posojila. V tem primeru bo potrebna daljša pot temeljite- pri-prafve. Pot, ki se zdaj vidi še (polna ovtr, ki pa vodi koncem koncev do sijiaijnega cilja. V prvi vrsti je potrebno, da se med obema narodoma, francoskim in nemškim, dela za okrepitev medsebojnega zaupanja. K temu delu so poklicani demokratski elementi o-beh narodov. Skušati morajo doseči tako tesno gospodarsko sodelovanje, da bo politični strah minil spričo spoznanja, kako tesno so zvezani etkanomski interesi cbeh držalv. Tako tesno, da tudi politično ne bo več mogoča razdružitev. V tem pogledu 'bi ministri laihko storili morda še nekaj več kakor doslej. Toda poglavitna naloga je na ramah demokratičnih strank, tedarj koncem koncev na ljudskih masah samih. Nemški pisatelj Gustav Freytag, ki je bil tudi demokrat, je postavil na čelo svojih romanov moto: "Kdor hoče Spoenati narod, ga mora opazovati prt delu '. Ta moto bi hotel nekoliko spremeniti: Kdor ho- Vi imate lahko močne organe Xuga-Tone daje novo moč In silo oslabelim izčrpan i m organom in pomaga k pravemu delovanju. Očisti iivot bolezenskih glivic in potem ko ste ga jemali nekaj dni ne pričnete počutiti bojje. bolečine v ielodcu. črevih, mlfttcah in sklepih prenehajo, vafte oblstl postanejo močnejše, vaii organi dobe več Življenja in vi se počutite nova oseba. Nuga-Tone se prodaja v lekarnah. Gotovo si ga nabavite nekaj. Ako ga lekarnar nima, tedaj mu recite naj ga naroči za vas od trgovca na debelo. —AdVt. Pruski plebiscit je hvala Bogu dokončno spremenil mnenje inozemstva, da je Hitler gospodar Nemčije. Niti Hitler, niti Hugenberg ne pomenita resne nevarnosti. Pruski plebiscit, ki so se ga tako 'bali, se je zda obnesel kot nekakšen pregled armade nasprotnikocv današnje državne oblik?, kar je zlasti dobrodošlo za demokracij. S pripomočjo komunistov so nastopili vsi: nasprotniki z levice in nasprotniki z desnice. Da, bili so celo ojačeni z o-nimi strankami centra, ki kot mlačni L? xLici zdaj še formalno drže z republ*ko, a so za bodočnost vedno! pripravljeni, da se ekrenejo na ono: plat, kjer bi se obetala moč. Vsi ti [ mlačneži in radikali niso mogli zbrati med šestindvajsetimi milijoni moških in ženskih voliloev na' Pruskem niti pi:lih deset milijonov • glasov. In če ne bi bilo žensk, ki so! že pri zadnjih predsedniških volitvah odločile zrnato Hindenburga,! bi navzlic terorju in gospod3Trkemu ; pritisku, ki ije bil posebno močan v podeželskih okrajih, izpadlo razmer- [ je med volilnimi upravičenci in o- ! nimi, ki so volili pritrdilno, še mno- j go slabše. Z nedeljskim rezultatom ljudske- \ ga glasovanja se iznzva odpira pro- j sta pot za mednarodne razgovore o Nemčiji v atmosferi čiste stvarnosti. Šovinisti vseh držav so seveda potrti. Gotovo jim je pri srcu, kakor četi tihotapcev, ko izvedo, da je bila veUka po!:ljka, ki so jo po sprat- i nih pripravah smatrali že za sigur- j no. na meji zaplenjena. Na žalost moramo pričakovati, da bodo vi kratkem spet odkrili to ali ono možnost, kako bi ščuvali narode druge- j ga na drugega, toda sedanji odmor! naj bi zfccristMi trezni ljudje za stva- j ren p~duk in pomirjenje. Na ta na- 1 :in se bomo morda bolj približali dnevu, ko bodo postale ljudske ma- j se imune zoper strup šovinistične i prevare. / Za Nemčijo je neobhodno potrebno, da goji korektne in, če le mogoče, prijateljske odnaša je do so- ' sednjih držav. Zaradi tega je dolžnost vseh onih Nemcev, ki sc v notranji politiki nasprotniki fašizma in ki morajo videti v Rimu prav tako kakcr v Moskvi nevarna iegla, katerih učinki utegnejo v danih prilikah otežkočiti notranje razčiščen je v Nemčiji, da posvečajo največjo pa?njo (prizadevanju, da se preko vseh naspretstev političnega, sistema rarpredpjo niti zbliževanja' p'o-ti vzhGdu lnkor proti jugu. Za vsakega. ki mu je na srcu razmah in okrepitev Evrope,'je zaradi tega kritika rimskega potovanja državnega kancelarja nedc pustna. Škoda le, da se tudi med Varšavo in Berlinom že ne menjavajo poseti ministrov. Toda pri vsem tem tne smemo spregledati, da je ključ do evropskega položaja 6lej ko prej — danes morda celo bolj kot nekoč — v razvoju nemsko-francoskih odnoša-jev. Tu ni le ključ političnega položaja«, marveč čedalje b:.lj jrasno se vidi, da je od tega raz*oja> odvisno tudi ozdravljenje vsega evropskega gospodarstva, ki je nemogoče brez sodelovanja Nemčije in Francije. Sedanj«a situacija sili Nemčijo, da se sporazume z upniki svojih kratke ročnih kreditov le tako, da upniki ne bodo izterjevali. To stanje pa ni nič drugega kot nekakšna prikrita oblika moratorija. Na ta način doseženi odmor pomeni za Nemčijo zelo mnego, ker bo spet lahko prišla do sape. Med tem lahko nekoliko preuredi svoje gospodarstvo. Lahko si toliko opomore, da bo v gotovem čaisu mogla izplačati del kreditov. Toda le del, zakaj, čeprav devizno vprašanje ne bi delalo težav, bi bilo vendar treba 'upoštevati dejstvo, da je dobršen del vseh kratkoročnih inozemskih kreditev naložen v Nemčiji v takih obratih, iz katerih se ne da tako lahko zopet umakniti. Problem ki ga mora rešiti Nemčija, je v tem, da se spremeni znaten del denarja, ki se zdajj uporablja v obliki kratkoročnih kreditov, z dolgoročnim pcfcojilom. Dolgoročna posojila v milijardnih vrednostih se trenutno lahko najamejo samo v Franciji. Naj se pripisuje Nemčiji še totika moč, za trajno je mogoče ozdraviti nemško gospodarstvo vendarle samo na podlagi sodelovanja med Nemčijo in Francijo. Nemfeki državni fcaneehtr je v svojem zadnjem govoru, ki se je po-radiu sflflžai gotovo po vrnem svetu, po prsMci svaril nrmflfci narod, naj ne pocJcenjnuje Mfeote, *ft jo nameni priprava tako -vet&e fcrec&tne trans- če nemškemu narodu posoditi denar, nuj si ogleda, kje, kaj in kako dela ta narod. Niti politični siroko-ustneiži, niti parade v starih in novih uniformah ter dvori nekdanjih nemških 'knezov, marveč nemške tovarne in k:ntori ter naselja nemškega delavstva in nemškega kmečkega ljudstva so resnični znaki nem-šega bčstiva in nemške moči. Prepričan sem: če bi se posrečilo aranžirati potovanja fx*an»xskih kapitalistov med nemške meščane, kmete in dleavoa le zas pol leta, bi si Nemčija osvojila srca in žepe francoskega ljudstva. George Bern hard. DAWESOVA TOLAŽBA Ameriški poslanik v Londonu, Charles G. Dawes velja za enega najboljših ameriških diplomatov. Tisti, ki £a pošljejo iz Wasliingtoua v London zastopat Združene države, že mora imeti nekaj v glavi, ker sieer ni sposoben za to najvažnejše diplomatsko službo. Gospod Dawes je redkobeseden človek. Le včasih reče katero, ki pa .skoro vselej precej čudno zveni. Pred kratkim je govoril na neki slavnosti na Škotskem ter pri tem rekel, da se svet iz sedanje gosp j-darske krize dosti naučil ter tla je sedanja gospodarska kriza merilo za bodočnost. Po tem merilu bo mogoče po raznih deželali izvesti potrebne reforme. — y&i narodi žive v precej slabih razmerah ter morajo trpeti vsled gospodarske depresije. Umevno je, da Jtako življenje ni posebno prijetno. Ta Dawesova ugotovitev je resnična in nihče ji ne bo oporekal. Tako zatem je pa skušal pokazati pošast v nrilejši luči in je dejal: — Navzlic temu [>a črpajo narodi iz tega položaja važne prednosti. V času stiske, človeštvo ne dela napak. Največje napake stori v času prosperitete. Ako se ljudem dobro godi, se ne vprašajo, zakaj se jim dobro godi. Ako pa žive v slabih razmerah, začno takoj stikati za vzroki, ki so te slabe razmere povzročili. Nadalje je rekel, da je sedanja splošna gospodarska kriza odprla vsakemu posamezniku oči, kako zelo so ljudje, razredi in narodi navezani drug na drugega. Na temelju tega spoznanja bodo izvedene dolgo odlašane notranje reforme. To spoznanje bo dovedlo do potrebnega mednarodnega sodelovanja. — Javno mnenje, ki se-je rodilo iz spoznanja ljudskih mas, bo pripravilo k molku demagoge, ki so v normalnih časih vzbujali mednarodne predsodke ter ovirali konstruktivno delo med narodi. — Ako se v krizi ali stiski zedinijo k skupnemu delovanju posamezniki, razredi ali narodi, je posvečena skrb interesom vseh posameznikov, razredov in narodov. To pa dovede do važnih korakov, kojih posledica so boljši odno-saji med človeštvom. y tej veliki krizi se je vršilo več važnih mednarodnih konferenc, ki lx*lo imele dobre in blagodejne uspehe bas zastran tega, ker sta sklicali konference sila in potreba, Dawes je s temi besedami precej točno orisal sedanji položaj izhoda iz današnje zagate, pa niti tak diplomat kot je Dawes, ne ve oziroma ne zna pokazati. ySE ONE ROJAKE SIROM ZDRU2ENIH DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGA- j H teljem Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno. Vloge obrestujemo po 4°fc Sakser State Bank ' m OOMLAKDI mM HEW YORK, N. T. TUDI PEKING SE MODERNIZIRA. Pod vodstvom svojega župa-na Ču-Ta-Vena je začel novi Peking vabiti iz drugih tirživ turiste. Mnoge stare cesairske palače dinastije Man-džu v 'bivšem prepove danem mestu sredi Pekinga so zdaj dast:«pen domačinom in tujcem, v mnogih, že stanujejo begate rodbine. Prvi tak poskus so napravili s poletno rezidenco -ces3 rice-matefre v predmestju. Ko se je oglasilo za cesarsko razkošje te palače mnogo interensen-tcv. tje župan spoznal, da bi kazalo oddati v najem tudi druee cesarske palače v parku Nan-Hai. Drse-danji prebivalci bivših cesarskih palač iv tem parku so imeli na svojem pisemskem papirju ket dodatek k naslovu pripisano: "Prepovedano mosto". Ces-arski park z mnanmi trmetni-mmi, krasnimi naravnimi zatišji, vodometi in starimi gledališči je s,:vedia idealen kotiček za umetnike. Mnogi slikarji in kiparji so se n3st3 igrišča. Peking terej i note zaostajati glede tujskeja pro- j meta za' evropskimi ali ameriškimi ! mesti. I__ PATENTI. ! Prodajte svoj patent ali iznajdbo s tem, da razstavite svoj model na drugi in večji Mednarodni Patentni Razstavi, Chicago, Na tisoče izdelovalcev in kupovalcev patentov si bo ogledalo nove priprave in patente za prodajo. Zelo nizke cene. Če nimate modela, bosta rizba in opis zadostovala. Pišite po brezplačno knjižico. — B. Hamilton Edison, Managing Director, International Patent Exposition, Merchandise Mart, Chicago. HARUN AL-RASID Če je bil kdo legendarni junak, ki je privlačil ljubitelje izrednih pojav v svetu, je bil to nedvomno bagdad-ski kadif, junak "Tiso; in ene noči". Gabriel Audisio. ki je: izdal o njem knjige "Življenje Harun-al-Rašida", je proučil arabske zgodovinarje in dela francoskih otrientalistov ter u-iictovil. da je bila legenda o Ha run-al-Rašidu lepša, kakor resnična zgodba, na kateri se strokovnjaki niso megli zediniti. Poglavar pravovernih. nazvan Harun-alRašid, j3 vladal islamsko driavo v Č2su. ko je Karel Veliki osvajal zap^d. Življenje bagdadskega kalifa je podobna orijentalski pravljici, tudi če izločimo iz njega vso leg:^ndamosL V njem ne manjka prizorov ljubezni in razkošja, ne krvi in dišav, ne orgij in zarot, ne vojne proti Grkom. ne političnih kom plotov, izmed katerih je najbolj znan umor od-nosno za strupi j en je pripadnikov ple mena Barmecidc^*. ki je bilo postalo bogatejše in mogočnejše, nego je prijalo Harun-al-Rašidu. Vladanje Harun-^l-Rašida, ki je trajalo 23 let. je pomenila za orient približfio to, kar je pomenilo za stari vek stoletje Perikla in za našo zgrdovino £t:!stj£' Ludvika XIV. Pesniki in pisatelji muslimanske narodnosti so kar tekmovali v opevanju veličine njegove debe, razmaha umetnosti, znanosti in kulture vebče. Harun-al-Rašid ni ostal niti v svoji deti zapadu n:znsna osebne=t. Č:t smemo verjeti zgedo-virrarj-em teiga vladarja, je prevzel ju d I?aa-c nalogo seznaniti Karla Velikega s Harun-al-Rašidom. V letu 800 na^še vere, torej v času. ko je poscdil papež Leo in. cc^arsko krono na glavo Karlu Francoskemu, zvanemu Karel Veliki, je omenjeni Isaac opozoril Harun-al-Rašida, da' so prišli odposlanci kralja Karla in da bi radi stopili pred njegovo obličje. Omenil je, da so potovali nad dve leti in bili večkrat v smrtni nevarnosti, predno so prispeli do Bagdada. Prišli so v prvi vrsti z namenom zagotoviti pri bagdadskem kadifu svojemu vladanju nekakšno nevtralnost v Sveti zemlji, kjer so postajali francoski menihi po krivdi Sircev mučeniki. Harun-a'1-Rašid je sprejel dva od-poslam^a Karla Velikega zelo prij-az-no in obljubil'je vse. kar sta ga prosila. Za Karla Velikega je odposlancema ponudil krasnega slona in znamenito uro, ki je zvonila opoldne na ta na'cin, da je padalo 12 kroglic na kovinski disk. do:im je pri-| haijalo rk:zi 12 vrat 12 oboroženih fcojnvnikov. Cesarjeva cdposlunca sta bila dva francoska grofi., ki sta par na povratku umrla. Jud Isaac je pa ddspel v Francijo in privedel slona, ki mu je bilo ime Abul Abbas. 19. julija 802 je izročil slona v Aix-la-Chapelle Karlu Velikemu. Cesar napada je hotel poplačati to pozornost Hadui--al-Rašidu in poslal mu je balo yukna vz frise, tei je bilo v orientu zetlo redko in dragoceno. Naročite se n* "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik ▼ Zdrn-ienih drŽavah. Peter Zrna DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m «te samo nk članstvo, pač pa ni Slovenci t vrnil okolici, CENE ZA OGLASE SO ZKERNE . — Veš kajj, kino je pa' res sijajna iznajdba! — Kako? Saj ti vendar ne hodiš v kino! — Jaz ne, ampak moja žena hodi trikrat na teden, jaz sem pa sam doma. * — Tebi manjkajo samo še rogovi, pa bi bila cela kamela.... — Saj kamela* nima rogov! — Toliko boljše — potem ne manjka nič.... * Vrag je, če se ljudje začno grabiti za bssede. Običajno taka stvar nima dobrega konca. Toda nekateri si znajc. pomagati. — No. zdaj mi povej — je vzrojil rojak nad svojim nekdanjim prijateljem. — Zdaj mi povej, kaj misliš 0 meni. In pri tem je stiskal svojo mogočno pest. Njegnv nasprotnik je bil pravi s^aF-lč v primeri ž njim. Neko!:ko je pomislil in odvrnil: — Vaš kaj, ti bom raje telefoniral, kaj misMm o tebi. V New Yorku je vsepolno r;par-: jev in banditov. Nekateri so velike surovine, nekateri so pa zelo u- ; ljudni. Z»a primer-naj navticfem slučaj, ki se je prde kratkim dogcdil. V temni ulici je srečal nemanec i čedno oblečenega človeka in mu rekel: — Kako bi bilo, č& bi mi izročili ! ves denar, ki ga imate pri sebi. Fo-1 1 direktno, ali pa pri enem sledečih tuših zastopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig. A. Safti* Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Splllar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah. Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank 2agar MARYLAND Steyer, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck NEW YORK Go wan da, Karl Strnisha Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe Hi-l Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Jacob Resnlk, Math Slapnik, Frank Zadnik V Italiji morajo samci že dolgo plačevati poseben davek. Seveda je pa tudi med temi davkoplačevalci mnego takih, ki se plačevanja na Yse načine otresajo. Oblasti so pa neizprosne in kdor ne plača samskega davka, mora po zakonu odgovarjati. Tako je prišlo pred tribunal pretorja v Bresci 48 starih samcev, ki niso pravočasno plačali samskega davka. Sodna obravna proti trmastim samcem, je bila pa bolj humo-ristična kakor resna. In tudi država ni imela mnogo korisi od njih. Nekateri so namreč dokazali, da so že prekoračili 65 leto, in da so torej samskega davka oproščeni, šest starih samcev je pa izjavilo, da so zaročili in dokaz so tudil predstav-li strogemu sodniku neveste. Dva-sta bila vojna invalida in da sta torej tudi oproščena samskega davka, štirih pa strogi sodnik ni mogel obsoditi ker so že umrli. Ker je pritiskala strašna vročina in ker je bilo obtožencev mnogo, je pretor izjavil, da jih ne bo posamezno zasliševal, temveč je kar na hitro roko naprtil vsem 200 lir globe in poravnavo sodnih stroškov. Vsi so bili s tem zadovoljni in modrega čuvarja zakona so hvalili kot zelo uvidevnega moža. Pretor bi starih samcev najbrž ne bil sodil tako milo. da ni tudi sam star samec. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ore zvečer. Poslniujmo se vsi brez Izjem« te stare In stanovitne domaČe banke. STARA KRALJEVSKA PALAČA Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant in J. KurrŠe Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown. Anton Kikelj OREGON Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ BridgeviUe, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown. John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšck Midway, John Ž ust Moon Run, Frank PodmilSek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton. Joseph Jovan Willock, J. Peternei UTAH Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALUS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Diamondvill«, Joe Rolich V Babilonu le ,počas napreduje odkrivanje in izkopavanje starih stavb, ker je izkopavanje jako drago in zamudno delo, denarna sredstva so pa le pičla. Doslej so izkopali le palačo kralja Nebukadne-zarja in njeno najbližjo okolico. Kraljevska palača je bila silna trdnjava, kjer je imela dovolj prostora cela armada, če bi bilo treba braniti palačo pred sovražniki. Kraljeva palača je obsegala 48,000 kvadratnih metrev. V notranjosti palače je bilo 5 ogromnih dvorišč; iz največjega dvorišča pa se je prišlo v svečano kraljevsko dvorano, kjer je stal kraljevski prestol. Deli te dvorane so še jako debro ohranjeni. Stene so bile vse poslikane. Dvorana je bila dolga 55 metrov, široka pa je bila 4 metre in pol. Te dvorane se je držalo zasebno kraljevo stanovanje; okoli srednjega dvorišča pa so bila zgrajena j)0-slopja za visoke dvorne uradnike. V ogromnih kleteh so bile bogate shrambe in pa dvorske delavnice. Pod temi kletmi pa so odkrili še druge kleti, kjer so bržčas hranili zaklade. Streha palače je bila ravna. na strehi pa so bili lepi vrtovi. ki so jih imenovali nekdaj "sedmi čudež sveta". Vrt je namakala voda iz vodovoda, ki je bil speljan naravnost na streho. KRST ROMUNSKE PODMORNICE. BUKAREBTA, Romunsko, 28. avgusta. — Romunki kralj Karol, prestolonaslednik Mihael, jugoslovanska kraljica Marija in princ Nikolaj so prispeli v Konstanco, da se udeleže krsta nove podmornice. Velikanski množica ljudi je z nepopisnim navdušenjem pozdravila kraltfa Karola in jugoslovansko kraljico Marrjo ter ostale člane kxajjewake rodbine. S postaje so se visoki gostje odpelj'3'li naravnost v pristanišče, kjer je kralj Karol predsedoval svečanosti krsta nove podmornice. IRAŠKI KRALJ V PARIZU. PARIZ. Francija, 28. arvguaba. — Iraški kraij Feysal je prispel kvko-gnlto v Pariz. Predsednik flraawnstoe republike je povabil raafiaegH gcato na obed v gradiču RamfcouftieGu. s---- v CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilc imum ilotiki mm $2.— KNJIGARNI 'GLAS NARODA si« «m 11 Mm( rntm I«k « deklica tzpremeniia. v mladenko. AM de Andrej Hammer to zapazil? Tega ni vedela, a cstal je isti s svojim porednim tonom napram njctf. Klara Stettner je znala izvrstno skrivati svoju razpoloženja. Ostala Je proti njemu prijazna in pcstrežijiva. Oči gospe Hammer pa so videle bolj natančno. Stara darrra se je veselila svojega odkritja. Nobeni drugI bi ne zaupala srečo svojega sina, kot Klari. Seveda ni manjkalo snubačev dobrostoječi Klari StettnerI Stara je bila encindvajset let ter že uživala sloves, da je zelo ošabna ter prevzetna deklica. Ona pa se ni brigala za to. Klara se je le smejala. Nestrpno so pričakovali dneva., ko se bo vrnil po dveletni odsotnosti dr. Andrej Hammer v svoje domače mesto! Blestečega obraza je opazovala gospa Hammer sina, ko se je vrnil domov. Ljubeznjivo je pcticžala sinov cbraz, ki je bil rjav od južnega sobica. — Moj sin, moij Andrej! Velika nežnost je lež3ii v teh besedah. On je ljubezngivo vračal njene poljube. Misel na mater je bila glavni cilj njegovega žrvljenja in vsled tega nI storil ničesar, da bi mu bile; trefca. povesiti oca pred njo. Ure so hitro minile med kirumljianflem in pripovedovanjem. Ura je udarila enajst. Takrat pa je skočil Andrej pokonci. — Tako pezno še. Drugače gre moja mama že s kurami spat! Jutri je še en dan! — Da, mej s:n. Ko bova prišla iz cerkve, napraviva obisk pri Stette-novih ter poro biva Klaro h kavi. — Marsikateri pcpcldcn je že žrtvovala ter sedeli pri meni. zakaj bi ne prišla tudi jutri?? In Klara, je postala lepa, Andrej, U se boš čudil. Poglej to zadnjo njeno sliko. — Ti imaš prav mati, zelo je lepa in mična! Jaz se le čudim, da je ostala nezaročena in neporočena. — Mogoče.... gespa Hammer se je prekinila, Zakaj bi še sedaj na-migsvaii? Dal Big. ca bi se Izpolnila njena srčna žeilja. Nekoliko v zadrggi je sedela Klara Stettiner nedeljskega popoldne v stanovanju gc^pe Hammerjeve, ki je bilo napoJnjeno s staromodnim pohištvom. ; Izprva ni hcteia priti, da ne moti, a konečno niso obveljali njeni pomisleki. Stara dama je narezala kolač. Andrej je vzel kos. — Ah, to je dobro! V dveh letih nisem jedel kaj takega. — Klara ga je naredUa, — je pripomnila mati. — V resnici? Za pl£iilo zahtevama takoj polj-ub! — je rekel Andrej prešerno ter prijel Klaro za reki ter pritisnil poljub na sveža usta. Ni čutil, kako se je streslo njeno telo in kako je ssardela. Skoro ustrašil se je. To ni bil prvi poljub, katerega 'je vzel v prešernosta, a on si ni mislil ničesar pri tem. Bil je le izraz velikega veselja, da je zopet doma! L:hka ivdrega, ki so ga je lotila, je bila premagana od glasnega, čeprav nekoliko prisiljenega smejanja! — Da, Klara, t;ko me razvaijajo v domovini in potem, ko odhajam pride zopet vse težje. Nalij mi še skodelico čaja ter mi daj kos:ek potice. Klara je premagalu svoje razburjenje in se prisilila k prejšnji pri-prostosti. — Ti govoriš o slovesu, moj sin, ko si komaj prišel, — je rekla stara dama, in lahko očitanje je zvenelo iz njenih besed. Slovo je beseda, katere ne sliši človek rad. — Ah. ti misliš, momica, da bom sedaj legel na medvedjo kežo in da sem že dosti storil za nesmrtnst? — se je šalil Andrej. — Delo se Jc šele pričelo. — Gotovo, sin mej! Radi tega ni treba govoriti o slovesu! Če boš enkrat profesor na gimnaziji tukaj ... Pogladil si je goste lase. Mati se je prestrašena ozrla. Mati se je prestraešna ozrla. — Ne? Mislim, da je vse urejeno. Večkrat sem govorila z ravnateljem Nusienom glede tega. On se zelo zanima pate, ker si sin njegovega najboljšega prijatelja. — Se vse pride, maCi, — je dejal — toda eno leto bi rad imel še zaes. Svoj dnevnik moram urediti in učenja se moram zopet privaditi. Zato sem sklenil, da za nekaj prevzamem slu-bo domačega učitelji.... Nikar se ne ustraši, mati.... 32«j to ni na koncu svt.ta. To je v naši dešeli, — se je nasmehnil. — Za božjo voljo, Andrej, pa sem bila že tako vesela, da boš cstal doma. Bavnutelu je že vse lepo uredil. In jaz bi zopet lahko skrbela zate. Gospa Hammedjeva je postala zelo žalostna. — Eh, ne boj se, mati, — saj se ne bova ločita, zavedno. Rečem ti, Šc sita me boš, ko se bom vrnil. — In sem tudi mislila, da bi se poročil.... — Nak, na kaj takega pa zaenkrat ne mislim. Za poroko je še dosti časa. — Pritem je nehote pogledal Klaro Stettnerč. Bila je bleda. In ustnice so ji čudno drgetcJe. Tudi njen pogled se mu je zdel nekam moten. — Mati, tak nikar ne govori o ženitvi. Komaj sem izdelal šole, vprašam te. na kaj bi se ženil? Kjerkoli bi vprašal, bd mi njeni stariši cd govorili, da da mi gre za denar oziroma za doto. Dokler ne bom mogel žene z lastnimi sredstvi pošteno vzdrževati, se že ne bom ženil. Toliko pošten sem pa še vedno. No, mati, ali nisi mojih misli? Seveda je bila njegovih misli, dasi je bila zelo razočarana. Nehote 'je pogledala Klaro. Toda njen cbraz ni razodeval njenih čustev, dasd so Je Andreje besede zelo prizadele. — Kam si ne pa namenil? — Vse je že sklenjeno, mama. Prveg-a maja grem za domačega »čtteija k grafu Darwizu. Drva sinova ima, katera bom poučeval. Ž nJim sem m seznanil v Tegernsee, ko sem se mudil tam s prof. Baumgurtnom. PUJsku fcopod, in dva čedna fanta ima. TaSo smo začeli govoriti, in »deva je bila urejeina. ~ — No če je tebd povšeči, — dejala mati, — toda njen glas je razo-deral, da ni odkritosrčnosti v njenih besedah. — Ne boj se, mati, saj te bom večkrat obiskal. Tcda samo pod pogoj«, če mi boš vsakiknaj kaj tako dobrega spekla kot si mi danes. Pa tudi tebi Klara, se ponovno lepo zahvalim. Zsio J« »ardela ko >o je* pogledal s svojim fcarečim modrim oče-aom.TCo ga je prosila, naj Ji pokaže fotografije s potovanja, je rad u-ftregel njeni želji. Ko je vneto in navdušeno tolmačil cb vsaki sttici posebej, kod je hodil in kaj je poiel, sta ga ženski poslušali 2 velikim zanimanjem Klara je večkrat kaj vprašala, in s tem dokazada, da se zanima za njegove doživljaje. To ga je zelo veselilo in zopet je začel govoriti ž njo v istem prijateljskem tonu kot pred leti. Tudi Klara je postala »bolj zgovorna. Tisti nenaden poijub jo je bil res presenetil in prestrašil obenem, posebno pa zato, ker jo je poljubil vpričo matere. Nedolžen poljub — to vendar ni nič takga. Nehote se je udil-a kipim mislim. — Ka-j je to: leto dni? Leto bo hitro minilo, in Andrej se bo vrnil. 2,daj bi bilo res malo čudno, če bi jo zasnubil. Zdaj, ko ni še nič, kot je sam priznai. Tudi njen oče bi ga precej čudno pogledal, če bi zdaj prosil za njeno roko. Naz2dn(je se je iznebila vse zadrege in je baš tako prisrčno čebljala z učitejevo vdovo kot če bi ne bilo Andreja poleg. Ko se je poslovila', je mati vprašujoče pogledala svojega sina. — No? — je rekla. Andrej jo je smeje objel in rekel: — Ne, mati, diplonrratfca pa nisi. Takoj sem uganil tvoje namene. Sedaj pa vem, zate; j bi tako rada videla, da bi se poročil. (Dalje prihodnjič.) RADA BI SE MOZILA, PA VELJA ZA MRTVO — Dragi stric, menda je bilo dovolj pokore za tistih 1000 frankov! Stric je moral priznati, da ste j i pred njim prava Helena Arnouvel, k* ima na pokopališču grob in križ in kamor roma nesrečna mati vsako nedeljo, da bi izprosila mir za dušo Svoje nesrečne hčere. stric je pregovoril Heleno, naj se vrne k materi in mati je bila vsa srečna, ko je izvedela, da je hči živa. Bolj zamotana pa je zdaj postala stvar za Heleno, kakor za ma-fet. Helena Arnouvel je namreč izbrisana iz vseh matičnih knjig in i označena za mrtvo. A smola je ho-! tela, da se je nadavno zaročila in da je mislila podpisati z ženinom poročno pogodbo že 1. septembra Francoske oblasti so morale zategadelj uvesti postopanje, da se proglasi Helena Arnouvel zopet za živo, kar pa bo težko dokler se ne do-žene, kdo je bUa ženska, ki so jc pokopali z njenim imenom. Tudi sili zopet v ospredje vprašanje, kaj MISIJONI m POMAGAJO _KITAJCEM Nankinška vlada se še ni odločila glede lastnega pomožnega sklada. — Kitajci so oplenili japonsko mornariško bolnišnico. ŠANGHAJ, Kitajska, 28. avgusta. Krščanske misijonske družbe, ki so poplavIjencem že precej pomagale, organizirajo spi ceno pomožno akcijo, dočdm vlacfa v Nankiniju šele razmišlja, kako bi kraj storila za popla/vijence. Edwin S. Libinsin, generalni tajnik "Narodnega Krščanskega Sveta", je približno ocenid povzročeno škodo poslal svoje poročilo v Z dr. države. Navzlic skJbim časom v Ameriki, je nabrala organizacija v teku dveh let poldrugi milijon dolarjev z>a kitajske reveže. Krta j ski finančni minister Soong predlaga, naj bi se najelo dva milijona dolarjev notranjega posojila za pomoč največjem revežem. Predlog še ni bal sprejet, ampak šele razpravljajo o njem. iz Ičangi pcToiajo. da so Kitajci napadli ta mošnjo japonsko mornariško b-lnišnico ter poškodovali tudi poslopje japonskega mornariškega klubi. Tudi v Hankovu je bilo napadenih več japonskih posestev. Vzrok teh napadov je deloma pomanjkanje, delnim pa velika mrž-nja, ki jo gojijo napram Japoncem. poreče oblast k defravdaciji, ki jo je zagrešila Helena Arnouvel v času. ko še ni bUa proglašena ra mrtvo. 5 (Cretanje Parnikov Shipping Nori — 31. avgusta: Reputiilc, Cherbourg, Hamburg 2. septembra: Paris. Havre A!bt-rt Ha!Iin, Cherbourg, Hamburg Mauretania, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg 3. septembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 4. septembra: Roma, Xupoli, Genova Homeric. Cherbourg 5. f otembra: St. Louis, ChertK>urgp Hambtirag Lapland. Cherbourg, Antwerpcn Leviathan, Cherl»ourg Volendam, Uoulogue Sur Mer. Rotterdam 6. septembra: Bremen. Cherbourg, Bremen 7. septembra: Resolute. Cherbourg, Hamburg 8. septembra: France. Mavre 9. septembra: Vulcania. Trst llajnhurg, Cherbourg, Hamburg Aquitania, Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 10. septembra: General von Steuben, Boulogne Sui Mer, Bremen Columbus, Cherbourg. Brcmrn 11. septembra: He de France. Havre Majrflic, C*h»-rtK,urg Penn'and, ChTUjurg, Antwerpen Slatendum, Boulogne Sur Sier, Kot teruain 12. septembra: Eurciw. Cherbourg. Hremen 14. septembra: Sierra C»»rd-»ba, Bremen 16. septemb-a: DeutMbland, Cherbourg, Hamburg ttert ngaria. Cherbourg I'resident Harding, Cherbourg. Hamburg 17. septembra: Ortsden, Cherbourg, Bremen 18. septembra: Olympic, Cherbourg Belgfnlnnd, Cherbourg. Antwerpen Augustus. Xapoll. (Jenov« 19. septembra: I'aris. Havre Milwaukee. Cherbourg, Hamburg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 21. septembra: Reliajue, Cherbourg. Hamburg 22. septembra: Bremen. Cherbourg, Bremen 23. septembra: Aew York. Cherbourg. Hamburg Mauritania, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg 24. septembra: Berlin. Boulogne Sur Mer. Bremen 25. septembra: Sat u m ia. Trut Ijomerir. Cherbourg Rotterdam. Boulogne terdarn Sur Mer. Rot- 15. septembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg 26. septembra; Fran«*'. Havre L«?viathan, Cherbourg • 23. septembra: Europa, Cherbourg. Bremen 31. septembra: AlUrt ItalUn. Cht-rbourg. Hamburg Aquitana. Cherbourg President Mardiisg, Cherlwurf, Ham- burg Knjigarna 216 West 18th Street "Glas Naroda New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: (Na dalje van je J Slovenski pisatelji II. sr. • Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero I Perica, Cr-«« .......................... Tigrov! zobje__________________________________j._ Tik sa fronto .................. .78 Tati*. (Bevk), trd. vem. ........ .75 Tri indijanske povesti .......... .30 Tunel, soc. roman................LS6 Trenutki oddiha ................ .m Turki pred Dunajem .......... i| Tri legende o razpelo, trd. ves. .65 Tri rože ............................................ jjo Tiso* in ena not (Kape) vez. mala izdaja............ V krempljih inkvizicije ............ 1 30 V robstvn (MatlfflC) .............1.55 V gorskem zakotju ............ is V oklopnjakn okrog sveta. 1. del ifl 2. del ...................... M Večerna pisma, Marija Kmetova . .75 Veliki Inkvizltor ................L— Tiso« in ena no« I. zvezek..................lil I'..........................1.40 111..........................1JW KNJIGE SKUPAJ........$3.75 Vera (Waldova), broS......... .35 Vojska na Bai&ann. s slikami .. M Vrtnar, (Babindranatb Tagore), trdo vezano .................7* brofilrano .................. .M Volk spokornik In druge povesti 1.— Trdo rezano ...................1J» Vlinjega repatlem. roman. 2 knjigi LSfl Vojni, mir ali poganstvo. L sv... .35 V postlv je ila. III. zv ...... ja Valetin Vodnika Izbrani spisi .. M Vodnik svojemu narodu ........ Jts Vodnikova pratika 1. 1»27...... JMl Vodnikova pratika L 1928 ...... Ji« Vodniki in preporoki .......... .<0 Zmlsel smrti .................. Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .6S kruhom, povest ............ jj fednj* kmečka vojska...........75 Zadnja pravda ............................ .70 Zgodovina o nevidnem človeku .. JSS ^maj Iz Boru ,,,,,,,,,,,,,,,, življenje slov. trpina, izbrani spisi Aleftovec. 8. zv. akuoaj ........L56 Irtmtt sin. paves* .............. Hatokopl........................ jjt iroinl nate Koprnele ...........45 Zmoto In konec gdč. Pavle...... .45 .....................- M t. del .............i........... .49 Zbirka narednik pripore*: U- dol ....................mm* .46 Tuomenje itirik (Doyle) ....... M ADVERTISE in "GLAS NARODA" Narlcs (Gruden), bn«............30 Primorske pesmi, (Gruden), ves. iS Slutne (Albreht) brod........... is Pohorske poti (Glaw»r) bro*. .... iS Oton Zupančič: Hto ugank ................... i6 Vijolica. Pesmi sa mladost.....66 Zvončki. Zbirka pesnlj sa slovensko mladino. Trdo vezano .... iS Zlatoroff. pravljice, trda ves.....60 Slovenska narodna lirika ...... M PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR iPavčič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po..~ .30 10 zvezkov skupaj ..................2.50 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) ______________________ i« Šest narodnih pesmi (Prelovec) ifl Pesmarica moSklh zborov (Balatka) ______________________i._ MEŠANI In MOŠKI ZBOB Priloin«Mtne pesmi (Gram) ....L16 Slovenski akordi (Adamič): ..I. svezek ....................... IL zvesek .................. .78 Pomladanski odmevi. L In II. sv, ▼■«* ........................45 AmerUka slovenska Ura (Holmar) 1.— Orlovske hiauie (Vodoplvoc) ____lis 1« moAkih br metenib zborov — (Adamič) .................. .48 MOŠKI ZBOR Trije mofikl sbori (PavCU!)