•o
Its
iO
-O
im
ï«n in !©
-t-»
90,6 95,1 95,9 100,3
Mlatili - pa ne prazne slame
Vrhovec za vrh lestvice
Št. 64/Leto 67/Celje, 14. avgust 2012/Cena 1,30 EUR
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić
Ko nepremičnina postane breme
Kaj storiti, ko zmanjka denarja, da bi dokončali nepremičnino? Eno zlatih pravil	j	|
nepremičninskih posrednikov je, da ima vsaka nepremičnina svojega kupca, nmGljarSkGQa1 le cena mora biti prava.	j nštitutcl
in stavba v zasebni lasti
Dostop prepovedan Zaradi dotrajanosti objekta je vstop lahko smrtno nevaren
Velenje - Zupan Kontič noče vračati denarja
Preživeli smo dan z »vlcerji« v akciji
luče - Še vedno brez minusa
REKREACIJA
Maraton Celje-Logarska dolina od začetka do danes
m:
■ >- '<*
Ima 130 vrst fižola, ki ga zbira po vsej Sloveniji
Znižajte ceno in boste prodali!
O razmerah na nepremičninskem trgu tudi FIABCI
Združenje FIABCI s sedežem v Ljubljani med drugim organizira srečanja mednarodnih nepremičninskih strokovnjakov, svojim članicam (nepremičninskim podjetjem) pomaga pri vstopanju na tuje trge in vsako leto novembra v Portorožu organizira osrednji nepremičninski posvet.
FIABCI Slovenija deluje od leta 1992, ko je bilo sprejeto tudi v Mednarodno nepremičninsko federacijo s sedežem v Parizu. FIABCI je tako organizacija, ki združuje na tisoče nepremičninskih strokovnjakov po vsem svetu. Izmenjava stališč in vsakdanjih praks nepremičninskih strokovnjakov je prav tako ena izmed nalog združenja FI-ABCI Slovenija. Za širši oris razmer na nepremičninskem trgu smo povprašali predsednika tega profesionalnega združenja Jožeta Podgorška.
Kakšne so trenutne razmere na nepremičninskem trgu v Sloveniji? Katere so največje težave in katere prednosti ter za koga prinaša kriza?
Kot največje težave vidimo stagniranje, pasivnost in nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva, ni nobenega zagona investicijskega ciklusa, ni pravih ukrepov za poživitev gospodarstva. Temu primerna nelikvidnost duši voljo za povečanje gospodarske rasti in posledično oživitve nepremičninskega trga. Iz ekonomskega vidika pa je v tej situaciji kupec v veliko boljši situaciji in lahko za manj denarja dobi veliko več kot pred leti. V času krize in v primeru, če imate na razpolago lastna sredstva, pa se lahko danes nepremičnine kupujejo in se v času konjukture prodajajo z unovčevanjem dobička.
Ali se je kaj povečal obseg prodaje nepremičnin na dražbah, ker zasebni vlagatelji in lastniki nepremičnin le-teh niso sposobni dokončati oziroma jih vzdrževati?
Prodaja nepremičnin preko dražbe ni nič novega. Sodno zasežene nepremičnine so se vedno prodajale preko sodišča. Posledično je morda zdaj sodnih dražb posledično več, ker je tudi v času ekonomske krize več zaseženih nepremičnin. Kupci danes iščejo več različnih pristopov za možnost cenejšega nakupa nepremičnin. V velikih primerih dražbe niso zanimiv način prodaje, ker kupcev
ne zanimajo nezanimive nepremičnine na slabih lokacijah. Opažam, da se takega načina nakupa nepremičnin bolj poslužujejo špekulativna finančna podjetja, ki kupujejo in prepro-dajajo nepremičnine, za katere je drugače zelo slabo zanimanje.
Na kakšen način se bo trg nepremičnin po vašem mnenju prečistil v času krize?
Vsa slaba ponudba se bo morala umakniti s trga ali pa drastično znižati prodajno ceno, ker drugače enostavno nepremičnine ne bodo šle v promet. Nekaj bodo pripomogli novi davki, ki jih marsikdo ne bo pripravljen ali sposoben plačevati, nekaj nepremičnin bo enostavno namenoma ali nenamenoma propadlo, ker jih lastniki ne bodo več sposobni vzdrževati.
Kaj svetujete ljudem, ki se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odločajo za prodajo nedokončanih ali že dokončanih nepremičnin?
Enostavno in preprosto. Če želite nepremičnino prodati, znižajte ceno. Če želite prodajati, se ne čudite, da nimate nobenega odziva zaradi netržne prodajne cene. Kupci so in če se nihče na vaš oglas ne odzove v treh mesecih, morate ceno znižati do tiste mere, ko se bo trg začel odzivati. In ne pozabite, da je kupec tisti, ki vam ponudi znesek, ki ga je tudi pripravljen plačati. Nihče drug. Vsako vztrajanje pri svojih principih iz preteklega gospodarskega obdobja otežuje uspešno prodajo in ne prinaša končnega rezultata.
Kakšen je trenuten prepoznaven trend na nepremičninskem trgu v Sloveniji in širše v Evropi? Kaj se najbolje prodaja, kaj najslabše, po čem kupci najbolj povprašujejo?
Kupci, ki rešujejo stanovanjski problem, najbolj iščejo enosobna in dvosobna stanovanja. V primeru nakupa novogradenj pa bolj štirisobna, ker je cena zanje na kvadratni meter še najbolj ugodna. Segment kupovanja nepremičnin preko podjetij je tako rekoč izginil in ga ni več mogoče zaslediti. Pojavi se le še kakšen investicijski sklad, ki želi imeti industrijski in logistični objekt za dolgoročni najem z zajamčenim letnim donosom. Trenutno se zelo slabo prodajajo zemljišča za gradnjo in samostojne hiše.
BPT
Table in transparenti marsikje opozarjajo na prodajo nepremičnin. Posel ne cveti več tako, kot je pred leti, in tudi cene so nekoliko padle.
Ko nepremičnina postane breme
Nakup stanovanja s pomočjo posojil je v teh časih tvegano dejanje - Kaj se zgodi, če obrokov ne morete odplačevati?
Pred časom so vsi, ki so imeli kakšen evro več, denar vlagali v nepremičnine. Posli so cveteli, novogradnje so rasle kot gobe po dežju. Zadnje leto se zdi, kot da se je tudi na tem področju vse ustavilo, da kupčij ni in da je ponudba nepremičnin vsak dan večja. Že kratek izlet v okoliške kraje na območju Celja razkrije številne novogradnje, zazidljive parcele in tudi hiše starejšega datuma, pred katerimi stojijo table, ki vabijo k nakupu. Velikokrat jih izobesijo kar lastniki sami, pogosto pa tudi agencije.
Je ponudba res velika kako rešujejo takšne prime-in je kriza ustavila načrte mnogih, ki so želeli postaviti svojo sanjsko hišo? Podatke smo preverili v stanovanjski zadrugi Atrij in podjetju Ka-pitol nepremičnine. V Banki Celje pa smo spraševali, ali imajo njihove stranke težave z odplačevanjem posojil ter
re.
Manj kupcev, več tabel
»Resnično se v zadnjem času povečuje oglaševanje prodaje objektov s transparenti in tablami na njih in pred njimi,« se strinja
Vilko Jazbinšek, vodja nepremičninskega posredovanja v Atriju. Meni pa, da za to ni kriva siceršnja večja ponudba nepremičnin, ki bi bila posledica zaostrenih razmer. Po njegovem gre bolj za to, da je bilo včasih kupcev dovolj in tovrstno »oglaševanje« ni bilo potrebno, zdaj pa temu ni več tako. Pravi, da so v preteklosti veliko nepremičnin ljudje prodajali mimo agencij, z direktnimi stiki prodajalcev in kupcev oziroma preko tako imenovanega sivega trga, saj se je s trgovanjem z nepremični-
nami ukvarjalo mnogo ljudi brez registrirane dejavnosti in brez ustrezne strokovne usposobljenosti. »Dokler je bilo kupcev dovolj, se je ta način prodaje obnesel. Prinesel pa je mnogo težav v zvezi s plačili in z vpisi v zemljiško knjigo, da ne omenjamo tudi velikih goljufij,« pravi Jazbinšek. Vse to je večino potencialnih prodajalcev nepremičnin napeljalo, da so se začeli obračati na preverjene in zanesljive nepremičninske agencije, ki aktivno oglašujejo prodajne objekte s transparenti ter tablami.
TOREK
SREDA
ČETRTEK PETEK
i	4	Ö	E	5	
<3	MB	UEJdE			17 1 301
V Kopru in Ljubljani cene stanovanj še vedno presegajo 2.400 evrov za kvadratni meter, v Celju in Mariboru pa so cene vsaj za polovico nižje.
www.novitednik.com
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, ki jih navaja geodetska uprava, so se v prvem četrtletju leta 2012 pocenile vse vrste stanovanjskih nepremičnin, najizraziteje nova stanovanja. Cene novih stanovanj so se v primerjavi s predhodnim četrtletjem znižale za kar 8 odstotkov. V povprečju so bile cene stanovanjskih nepremičnin za 4,2 odstotka nižje kot v predhodnem četrtletju. Trend postopnega zniževanja cen rabljenih stanovanjskih površin se nadaljuje že četrto zaporedno četrtletje. Cene rabljenih stanovanj zunaj Ljubljane in cene rabljenih družinskih hiš so se znižale za 2,9 odstotka. Nižje cene niso pospešile prodaje rabljenih stanovanjskih površin, saj se je prodaja zmanjšala skoraj za petino. V zadnjem četrtletju je bilo po podatkih statističnega urada prodanih 1.428 rabljenih stanovanjskih površin, od tega 1.109 rabljenih stanovanj in 319 rabljenih hiš.
Kdo še kupuje?
Koliko nepremičnin resnično prodajo? Po podatkih statističnega urada se nadaljuje padanje cen, ki pa ni tako izrazito, kot je v Sloveniji izrazit padec prometa z nepremičninami. Janko Parfant, direktor Kapitola, meni, da občutek, da prometa z nepremičninami tako rekoč ni, vsaj pri njih ne drži. »Pri nas število transakcij ni bistveno manjše, spremenila pa se je cena nepremičnin, ki se je nekoliko znižala. Včasih smo prodajali stanovanja
po 90 do 110 tisoč evrov, danes gredo po 60 do 70 tisoč. Ljudje kupujejo racionalno, za svoje potrebe bivanja, zanimajo jih nepremičnine, kjer je malo stroškov. Lažje proda tisti, ki ne pretirava s ceno,« poudarja Parfant. Med kupci je po njegovih podatkih večina takih, ki si pri nakupu pomagajo z najetjem posojila v banki ali so prodali prejšnjo nepremičnino in bi radi kupili kaj manjšega in bolj varčnega.
Sicer pa velja, da cene na Celjskem na splošno nikoli
niso bistveno presegale realne vrednosti, saj so bile tudi dvakrat nižje od cen v ljubljanski, gorenjski in primorski regiji. Zaradi tega tudi bistvenih znižanj cen pri novogradnjah nepremičninski posredniki niso opazili. Je pa manj prometa z njimi. »Skorajda nenormalno visoke pa so cene rabljenih stanovanj na celjskem Otoku in Zelenici, kjer 20 do 30 let stara stanovanja lahko stanejo skoraj 75 odstotkov cen novih stanovanj na drugih celjskih lokacijah. Praviloma so to manjša stanovanja, katerih vrednost je od 55 do 70 tisoč evrov,« pravi Vilko Jazbinšek iz Atrija.
Ko ne gre več
Če se je še pred nekaj leti zdelo, da je najem posojila povsem varna odločitev, se zadnje čase mnogim zapleta. Ne le, da so se plače nekaterim znižale, mnogi so izgubili službo in odplačevanje mesečnih obrokov je postalo nemogoče. Kaj storiti v takšnih primerih? Je sploh še zanimanje za bančna posojila?
V Banki Celje pravijo, da so pričakovali upad povpraševanja po posojilih, da pa je pri stanovanjskih zanimanje še vedno precej veliko, odobrenih pa je le za malenkost manj kot v lanskem istem obdobju. »Če stranka pride v položaj, ko ne more več izpolnjevati pogodbenih obveznosti, je prav, da se čim prej oglasi v banki, kjer poskušamo v individualnem razgovoru skupaj najti za obe strani najprimernejšo rešitev,« svetujejo. Že sama odobritev stanovanjskega posojila je praviloma družinski projekt, tako da v primeru težav pristopijo k odplačevanju družinski člani ali pa se išče kakšna druga rešitev, zato primerov, kjer ne pride do dogovora, skoraj ni, pravijo v banki. Na pravne posledice neplačevanja svoje stranke opozorijo in te se z njimi strinjajo že ob sklenitvi pogodbe. Če vendarle rešitev ni možna, lahko banka kot hipotekarna upnica predlaga izvršbo na zastavljeno nepremičnino. V postopku izvršbe se nepremičnino lahko proda na javni dražbi, možno pa je, da kreditojemalec, ki sam ni več sposoben odplačevati posojila, poišče kupca, saj v takšnem primeru lahko dobi višji izkupiček, kot bi ga dobil na dražbi. Je pa teh primerov malo, še poudarjajo v Banki Celje.
Občasno tudi nepremičninske agencije, kot je Atrij, sodelujejo na dražbah, predvsem zato, da bi zaprle dolžniško-upniško razmerje s svojimi dolžniki, pravi Vilko Jazbinšek in dodaja, da je sedanji krizni trenutek zagotovo primeren tudi za špekulativne nakupe nepremičnin na dražbah, za kar pa se sami ne odločajo.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
Priporočilo, ki velja še vedno, je, da naj se prodajalci in kupci pri prometu z nepremičninami odločajo za posredovanje nepremičninskih agencij, saj si tako zavarujejo dobro in pošteno izvedbo prodaje ali nakupa. Vsaka nepremičninska agencija mora namreč imeti svoje posle zavarovane, kar je tudi razvidno z zavarovalne police, ki mora biti sestavni del pogodbe o posredovanju. Številne so tudi podpisnice Kodeksa dobrih poslovnih običajev pri Gospodarski zbornici Slovenije, kar je še dodatno zagotovilo varnega in poštenega poslovnega odnosa.
Petriček naprodaj
Za širši krog Celjanov je zadnje mesece zagotovo zanimivo vprašanje, kdo bo kupil Petriček oziroma Griček, kot so ga poimenovali po vojni.
Gre za nekoč priljubljeno rekreacijsko območje, ki je bilo zadnja leta zapuščeno, gostinski objekt pa je propadal. Po letih denacionalizacijskih postopkov je 14 hektarov velik kompleks, od tega je 6 tisoč kvadratnih metrov zazidljivih površin, spet pripadel družini Petriček. Ta želi s pomočjo Kapitola nepremičnin celotno območje prodati za 450 tisoč evrov. Ker je po načrtih tam predvideno športno-rekreacijsko središče, bo lahko novi lastnik izkoristil naložbo le v ta namen. Kandidata za nakup iz Ljubljane menda imajo, prihodnji meseci pa bodo pokazali, kako resna je njegova namera.	Foto: TimE
Že ob uvedbi rubrike Okoljska packa ali perla smo k sodelovanju povabili tudi bralce. Tako nam je zanimivo fotografijo s tekstom poslal Boris Skalin iz Žalca, ki je pohvalil novo obeležje v Savinjski dolini.
Cestno krožišče v Šempetru je namreč v sredini okrašeno z domiselno konstrukcijo, ki z jeklenim delom predstavlja kopico hmeljevk, kakršne so nekoč stale v hmeljiščih preko zime. Kompozicija hme-ljevk in posebnih steklenih plošč predstavlja stoletno aktivnost Savinjske doline v hmeljarstvu in njeno zgodovinsko preteklost - rimske izkopanine .... Hmeljsko kobu-la je v sredini kot simbol tega prostora. Zanimivo okrasno mojstrovino so si zamislili in jo izpeljali v steklarstvu Lukanc v Grajski vasi.
Opozorite tudi vi na okoljske packe ali perle, ki vas motijo ali veselijo v vašem okolju. Morda bomo s skupnimi močmi odgovorne pripravili k temu, da kaj ukrenejo in zapacka-no okolje uredijo. Zagotovo bo komu dobro dela tudi prijazna beseda pohvale ob podelitvi okoljske perle. Vabljeni torej k sodelovanju s svojimi predlogi: (ne)urejena okolica bloka, podjetja, javnih površin ... Pišite nam na tednik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova ulica, 3000 Celje.
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Kisli nasmehi
turističnih
delavcev
V sindikatu opozarjajo na nemogoč položaj zaposlenih v turizmu - Tokrat v ospredju medicinski delavci
Z letaki takšne vsebine so predstavniki Sindikata gostinstva in turizma opozarjali mimoidoče na nemogoč položaj zaposlenih v turizmu.
Sindikalisti vse glasneje opozarjajo na nemogoč položaj delavcev v gostinstvu. Kot poudarjajo, se za bleščečo sezono skriva beda vseh tistih delavcev, ki soustvarjajo turistične prilive v državni proračun in zasebne blagajne. Od vseh pričakovanih dobičkov najpomembnejši akterji ne bodo imeli niti drobtinic. Plače večine zaposlenih so še vedno na zakonsko določeni minimalni plači ali malo nad njo.
Zato so se v sindikatih odločili, da poleg nosilnih poklicev, kot sta kuhar in natakar, dodajo še letake, ki opozarjajo na beden položaj sobaric in vseh zdravstvenih delavcev. Tudi njihove plače se kljub izobrazbi, zahtevnim pogojem dela, neugodnemu delovnem času in ogromnemu številu presežnih ur ne dvignejo z mesečnega povprečja izplačanih neto plač v višini 700 evrov. Na težave so glasno opozorili v petek v Termah Olimia in v Rogaški Slatini.
»Končuje se prvi del akcije, širjenje letakov. Z njimi ne želimo samo opozoriti na položaj kuharjev in natakarjev, temveč tudi na položaj medicinskih delavcev, ki so del medicinskega turizma, njihovo delo pa je v primerjavi z javnim sektorjem tudi do 30 odstotkov v podrejenem položaju. Sodu je dno
Boris Kidrič
izbil pritisk, da kot javnemu sektorju tudi nam znižajo prejemke,« je razložil predsednik območnega odbora gostinstva in turizma v celjskem sindikatu Boris Kidrič.
Gre za medicinsko osebje, ki dela v zdraviliškem turizmu, od maserjev, zdravstvenih tehnikov, diplomiranih medicinskih sester do fizio-terapevtov, ki bi jim lastniki oziroma delodajalci, skladno z usmeritvami vladnih varčevalnih ukrepov v javnem sektorju, znižali plače. »Tudi pri regresih se že pozna ogromno nihanje. Prej smo prejemali 70 odstotkov povprečne plače, letos smo že prejeli minimalne regrese, kar je 250 do 300 evrov razlike. Poleg tega se kažejo težnje po odpovedi
podjetniških pogodb in rekli smo, da se moramo oglasiti.«
Torej se dogaja, da zaposlene pri zasebnikih štejejo v javni sektor?
Delodajalci oziroma lastniki želijo vse ukrepe, ki so jih najavili za javni sektor, prenesti tudi k nam. In to kljub temu, da dobički v turizmu enormno, tudi do 150 odstotkov, naraščajo. Minimalna plača, ki jo je izboril sindikat, je po eni strani super: čistilke in sobarice manj pač ne morejo dobiti. Vendar so v gospodarstvu plačni razredi zelo nesorazmerno razvrščeni. Zaradi tega tudi pri tistih z višjo izobrazbo praktično ni razlik. Fizioterapevt zdaj dobi po 800, 850 evrov, čeprav je vedno več dela, tudi nadur, ki jih je treba včasih kar pozabiti. Z napovedanim znižanjem bi praktično vsi padli na minimalno plačo. Še enkrat povem: dobički v turizmu so veliki. Pred nekaj leti so stroški dela v turizmu presegli 50 odstotkov, danes pa lezejo globoko proti 45 odstotkom, čeprav je več zaposlenih. Iz tega se vidi, da plače stojijo oziroma hočejo, da bi vsi padli na minimalno plačo.
Kaj lahko storiti sindikat?
Poskušamo s pritiski, kot je deljenje letakov, septembra pa bomo zagotovo okrepili opozorila oziroma bomo razmišljali o možnosti stavke.
Vmes bomo položaj podrobno predstavili inšpektorjem za delo. Danes posamezniki marsičesa ne prijavijo, čeprav je kršitev ogromno. Delovni čas, prekomerno delo, pripravljenost na delo, prekomerno zaposlovanje študentskega in pogodbenega dela ... Ljudje sami kršitev ne prijavljajo, verjetno zaradi strahu. V določenih podjetjih se vršijo ogromni pritiski, tudi šikaniranje in grožnje. Vemo, da si z minimalno plačo težko privoščiš odvetnika. Sicer je v sindikatu možnost pravne pomoči, vendar se mora človek sam odločiti. Ponavadi se predvsem zaradi strahu ne odločajo za kakšne postopke.
Zagotovo se takšno stanje že odraža med turističnimi delavci ...
Rekel bi, da med tistimi, ki so redno zaposleni, zaenkrat še ne. Zagotovo pa se tam, kjer je veliko študentskega dela, odraža upad kakovosti. Študent maser zagotovo ni isto kor usposobljeni maser. Opažam pa, da je vedno manj pripadnosti svojim podjetjem, kar ni nič čudnega. Ogromno narediš zanj, tudi za lastnike, da si potem >šopajo< žepe, tebi
pa ne dajo osnovnih plač, ti vzamejo del regresa ali grozijo s knjižicami, te odganjajo v tujino ... Za mlad kader ne bi bilo problema, a vemo, da so šole prazne. Vendar so danes v v slovenskem gostinstvu zaposleni starejši. Naj gredo ti v tujino? Vemo tudi, da se na veliko obnavljajo nepremičnine, ponavadi s krediti, ki jih odplačujemo zaposleni. Ne vem, koliko lastnikov je vložilo lasten denar v obnovo kakšnega objekta. Vse to se bo prej sli slej odrazilo med
ljudmi. Preprosto ne moreš biti prijazen, če nimaš za položnice, a moraš garati.
Torej so v »turizem smo ljudje« nasmehi bolj kisli?
Seveda, po pravici povem, da so. Deljen delovni čas, nikoli ne veš, kdaj boš prišel v službo, delaš nedelje in praznike in to za ... Rad bi vprašal ljudi, ki odločajo o tem, koliko in kaj dajo, če so pripravljeni na tak način delati samo mesec dni.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Okvirni roki trajanja (so predvideni in se lahko spreminjajo) in pogoji skladiščenja:
KMETIJSKI NASVETI
Označevanje mesnih izdelkov
Vsi mesni izdelki, ki so v prodaji, morajo biti ustrezno označeni in hranjeni pri primerni temperaturi.
Za celoten postopek od reje živali, predelave mesa do prodaje mesnih izdelkov je odgovoren nosilec živilske dejavnosti, se pravi kmet. Zato je pomembno, da tudi pri prodaji mesnih izdelkov seznani kupce, kako se rokuje z določenimi izdelki, da ne bi prišlo do kvarjenja v času od nakupa do porabe. Zakonodaja na področju označevanja živil je napisana precej ohlapno, vendar označbe na živilu ne smejo zavajati potrošnika. Kupec mora vedeti, kakšen izdelek bo kupil, zato mora biti vsak izdelek, ki vstopi v prodajno verigo, označen z naslednjimi podatki:
-	Ime proizvoda: to je ime, pod katerim se določen mesni izdelek prodaja in je prva informacija za potrošnika. Pri mesnih izdelkih je predpisano s pravilnikom o kakovosti mesnih izdelkov - prekajena šunka, domača salama ., k temu imenu pa se lahko doda tudi domače ali izmišljeno ime.
-	Sestavine: navedene morajo biti vse sestavine, ki so prisotne v končnem živilu, po padajočem vrstnem redu glede na maso.
-	Vsebnost aditivov: če izdelek vsebuje kakršne koli dodatke (na primer dodatek nitritne soli).
-	Podatki o proizvajalcu: priporočljivo je napisati priimek in ime, celoten naslov in telefonsko številko.
-	Rok uporabe oziroma datum zakola: tu se pojavi največ dilem. Rok uporabnosti je odvisen od več dejavnikov in se določi na osnovi lastnih izkušenj. To je čas, v katerem izdelek ne spre-
meni svojih organoleptičnih lastnosti, kot so barva, vonj, okus in konsistenca. Spremeniti pa se ne smejo tudi mikrobiološke lastnosti živil. Rok trajanja je težko primerjati z industrijskimi izdelki, ki se jim dodaja različne snovi - aditive za podaljšanje obstojnosti, ki pa se jih v kmečke izdelke naj ne bi dodajalo. Obstojnost izdelkov se nekoliko podaljša tudi s sodobnimi tehnologijami, kot je npr. vakumiranje. Vendar z vakumiranjem podaljšamo obstojnost le tistim izdelkom, ki so bili s stališča higiene že ob vakumiranju brezhibni.
Rok uporabnosti se mora označiti z besedami »pora-
Označba mora biti na vsakem izdelku, lahko pa je tudi ena skupna označba za določeno skupino enakih izdelkov, ki je nameščena neposredno ob izdelkih na dobro vidnem mestu. Napisana mora biti čitljivo, z dovolj velikimi črkami, da se zlahka prebere, in ne sme biti prekrita s slikovnim materialom. Vendar je zaradi lastne promocije bolje, da je označba na vsakem izdelku, saj vas bodo tako zadovoljni kupci lažje znova poiskali.
Izdelek	Čas	Pogoji skladiščenja
Trajne klobase	3 do 6 mesecev	do +12 °C
Prekajena šunka, pleče	do 30 dni	+8 do +10 °C
Krvavice	do 4 dni	-1 do +4 °C
Jetrna pašteta	do 21 dni	-1 do +4 °C
Zaseka	do 30 dni	-1 do +4 °C
(vir: HACCP za učne in mesarske delavnice)
biti do .« in navesti datum, do katerega je živilo še uporabno. Da bo navedeni rok uporabnosti veljal, je treba živilo hraniti pri ustrezni temperaturi.
-	Način shranjevanja: pri mesnih izdelkih je še posebej pomembno, da navedemo, pri kateri temperaturi je treba izdelke hraniti. Kupca je treba podučiti, da mora to upoštevati tudi v času od nakupa do porabe, saj se s tem prepreči kvarjenje izdelkov.
-	Način priprave: tega je treba navesti v primeru, ko
je treba živilo pred uporabo še dodatno pripraviti. Navesti je treba na primer temperaturo in čas toplotne obdelave živila, saj le tako izdelek doseže svojo vrhunsko kakovost.
- Neto količina: na izdelku mora biti navedena tudi količina v enotah mednarodnega merskega sistema, gramih ali kilogramih.
IRENA KOS, Svetovalec specialist II (za področje predelave mesa) KGZS-Zavod CE
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
5
Zupan Kontic noce vračati denarja
Komplikacije s pogodbo, ki ni bila podpisana
Projekt celovite oskrbe je v bistvu sestavljen iz treh sklopov. Poleg tega, za katerega naj bi v petek podpisali pogodbo, bosta posebni pogodbi podpisani še za gradnjo cevovoda in gradnjo čistilne naprave. Za 11-milijonsko naložbo, gradnjo cevovoda, je občinska komisija izbrala izvajalca (partnerja z domačim podjetjem Andrejc), vendar sta se dva neizbra-na ponudnika, mariborski Vodovodi in koroško gradbeno podjetje, pritožila na državno revizijsko komisijo, ki je razveljavila izbor in ga vrnila v ponovni postopek. Za gradnjo 15 milijonov evrov vredne čistilne naprave je postopek v fazi razpisa, prijavil pa se je menda samo izvajalec.
VELENJE - Vabila za goste in novinarje, slavnostno okrašena miza, vse pripravljeno za podpis pogodbe, potem pa »punt« velenjskega župana Bojana Kontiča. Proti pričakovanjem župani treh šaleških občin v petek namreč niso podpisali pogodbe za izvedbo drugega sklopa storitev - Hidravlična analiza in daljinski nadzor - v projektu »Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini«.
V bistvu naj bi šlo za vljudnostni podpis 2,4 milijona evrov vrednega daljinskega nadzora oskrbe s pitno vodo, pogodbo pa naj bi med novinarsko konferenco podpisali župani treh občin Šaleške doline. Potem, ko je koordinator projekta Branko Naveršnik iz Komunalnega podjetja Velenje razložil, kaj projekt prinaša, naj bi sledil slavnostni podpis. Tik pred tem pa je velenjski župan Kontič vprašal, če je v pogodbo vključena posebna klavzula oziroma zagotovilo ministrstva za kmetijstvo in okolje, da denarja, ki so ga za projekt pridobili v javnem komunalnem podjetju, kasneje ne bo potrebno vračati.
Naveršnik in Kontič med usklajevanjem
»Vztrajam, da je v vseh pogodbah zapisano, da stopijo v veljavo takrat, ko bodo začele veljati vse ostale pogodbe in s tem zagotovimo črpanje evropskih sredstev. Gre za to, da zadeve razčistimo - ni problem, če bo ministrstvo plačevalo ali ne. Skrbi me, ker govorimo o celovitem projektu oskrbe s pitno vodo. Bojazen z moje strani je, da ne bi izbrali izvajalca za ostala dva projekta in bi lahko na koncu ocenjevalci menili, da nismo v celoti realizirali kohezijskega projekta. Potem bi lahko pozvali
občine naročnice, da vrnejo evropska sredstva in denar v državni proračun. Te obveznosti v tem trenutku nji moč sprejeti, zato želimo zagotovilo, da četudi ostala dva projekta ne bosta realizirana, to ne bo vplivalo na črpanje sredstev za pogodbo, ki naj bi jo podpisali,« je razložil župan Kontič.
V komunalnem podjetju tega zagotovila niso uspeli pridobiti, napovedujejo pa, da ga bodo v prihodnjih dneh. »Seveda upam, da bo projekt izveden v celoti in da je zaskrbljenost odveč. Am-
Zupani ne bodo več slabe volje
PODČETRTEK - »Medobčinski inšpektorat in redarstvo nujno potrebujemo, saj sami kot občinska uprava nekaterih nepravilnosti niti ne moremo sankcionirati niti pregledovati. Sam sem posebej slabe volje, ko nam posamezniki brezvestno uničujejo ceste, ko nam na primer zaorjejo v cesto. Tako bomo lahko končno naredili red,« pravi o pripravah na začetek delovanja župan Peter Misja.
Končno je uspel dogovor s sosednjima obsoteljskima občinama Rogaška Slatina in Rogatec, ki ju že vrsto let povezuje medobčinsko redarstvo, inšpektorata pa še nimata ter ga zdaj ustanavljata v povezavi z Občino Podčetrtek. Potreben občinski odlok je že sprejet, trije župani morajo podpisati še dogovor o medsebojnih pravicah in obveznostih občin do skupnega organa, kar naj bi se zgodilo septembra. Prav tako je pred začetkom delo-
vanja treba zaposliti inšpektorja. Kot se dogovarjajo, naj bi bil inšpektor tri delovne dni v tednu v največji, to je v slatinski občini ter po en dan v Podčetrtku in Rogatcu. Tako si bodo razdelili še stroške delovanja skupnega organa, saj bodo 60 odstotkov plačali Slatinčani ter po 20 odstotkov iz obeh manjših občin. Sedež medobčinskega inšpektorata, ki naj bi začel delovati jeseni, bo v Rogaški Slatini.
BRANE JERANKO
pak gre za milijone evrov in kot župan ne sprejemam odgovornosti, predvsem pa želim, da je projekt voden tako, kot mora biti. Nisem zakompliciral samo danes, saj sem vedno zahteval, da je vse urejeno, kot je treba,« je omenil župan Kontič in ob koncu neuspelega podpisa dodal, da bodo pogodbo podpisali takoj, ko dobijo ustrezno zagotovilo.
Za celovito oskrbo
V okviru celotne operacije bodo zgrajene tri čistilne naprave za pitno vodo, več kot 43 kilometrov magistralnega in primarnega vodovodnega omrežja ter daljinski nadzor
stanja v omrežju in hidravlična analiza vodovodnega sistema Velenje-Šoštanj-Šmartno ob Paki. Širši cilji projekta »Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini« so zagotavljanje varne, zanesljive in trajnostne oskrbe s pitno vodo za približno 45.000 prebivalcev Šaleške doline; povečanje števila priključenih prebivalcev na omrežje za oskrbo z vodo v projektnem območju za 1.730 prebivalcev; zmanjšanje vodnih izgub z več kot 30 na manj kot 25 odstotkov; zmanjšanje števila prebivalcev, ki so neposredno izpostavljeni neustrezni pitni vodi (za 3.800 oseb
na območju Šmartnega ob Paki) in medsebojna povezava treh obstoječih sistemov oskrbe z vodo v en sam integrirani sistem, ki bo učinkovitejši in cenejši tako glede delovanja kot tudi vzdrževanja.
Obravnavana pogodba je prva od treh iz sklopa pogodb za izvedbo gradbenih del in se nanaša na izvedbo daljinskega nadzora in hidravlične analize, ki bo omogočil optimalno opravljanje omrežja ter hitro zaznavanje in odpravljanje vodnih izgub in bo nadgrajen s sistemom daljinskega odčitavanja števcev.
URŠKA SELIŠNIK
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAŠ NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE,
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com.
Kako se določi rok tehničnega pregleda za vozilo, ki po 1. juliju 2011 opravlja tehnični pregled?
Upošteva se določbe 50. člena Zakona o motornih vozilih.
Za osebna vozila velja, da se opravi prvi tehnični pregled štiri leta po registraciji, naslednji šesto leto, nato osmo leto ter naprej vsako leto, ne glede na to, kdaj jim je bil določen in vpisan v prometno dovoljenje datum naslednjega tehničnega pregleda.
Kakšen mora biti ustrezen dokument o spremembi lastništva vozila ob preveritvi (preverjanju) identitete fizičnih oseb?
Vsa dokazila, ki jih stranka predloži pri Upravni enoti, razen tistih, ki so organu dostopni v elektronski obliki, morajo biti izvirnik in ne kopija.
Dokazila za registracijo ali spremembo lastništva nad motornim vozilom mora vsebovati natančne podatke o motornem vozilu (VIN vozila), podatke o lastniku EMŠO prodajalca in kupca), naveden mora biti datum in kraj podpisa na dokumentu. V skladu s četrtim odstavkom 33. člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/10) mora biti, ob spremembi lastništva vozila s kupoprodajno pogodbo med fizičnima osebama ali med fizično in pravno osebo ali s komisijsko pogodbo, identiteta fizičnih oseb (prodajalca in kupca) ugotovljena. Postopek ugotavljanja identitete fizične osebe (kot kupca) mora biti opravljen tudi v primeru, ko pravna oseba z računom proda vozilo fizični osebi. Dokler ni identificiran novi lastnik (kupec) in kot tak zaveden v MRVL, ostaja pravna oseba še vedno lastnik vozila.
Obnova kanalizacije se začenja
ŠMARJE PRI JELŠAH - V prihodnjih dneh bodo zabr-neli stroji v več ulicah v središču občine, saj se bo začela obnova sekundarnega kanalizacijskega omrežja.
Občina je gradbeno dovoljenje pridobila že oktobra lani, na letošnjem javnem razpisu pa je bilo kot najugo-
dnejši izvajalec del izbrano podjetje AGM iz Hrastnika, ki bo najverjetneje začelo delati še ta teden. V sklopu projekta bodo novo kanalizacijo položili v Rožni, Finžgarjevi, Vošnjakovi in Prešernovi ulici, Ulici Marice Strnadove ter v delu Celjske ceste in Ulice Franca Skaze. Skupaj bodo obnovili skoraj 1.200 metrov kanalizacijskega omrežja, ki je sicer že priključeno na
centralno čistilno napravo, odslej pa bo ustrezalo vsem zahtevanim standardom in predpisom. Obstoječa kanalizacija je namreč v slabem stanju in ob nalivih povzroča številne nevšečnosti.
Občina v proračunu za projekt namenja skoraj 700 tisoč evrov, večino potrebnega denarja bo zagotovila iz okoljske dajatve.
AD
Zanima me, ali je možno s pomočjo upravne enote ali kateregakoli drugega javnega organa pridobiti naslov bivališča ali na kakšen način stopiti v stik na primer z osebo iz osnovne šole (na primer če bi se organizirala obletnica valete ...)?
Osebni podatki so varovani. Kot fizična oseba se lahko poslužite zgolj javnih evidenc, kot je na primer telefonski imenik.
Ali se lahko izpis iz matičnega registra o rojstvu pridobi samo na upravni enoti, kjer imaš prijavljeno stalno prebivališče, ali kjerkoli?
Glede na to, da je matični register centralno organiziran, lahko za izpisek zaprosite na katerikoli upravni enoti.
Promocijsko besedilo
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
6
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Povezani bodo z vesoljsko postajo
V Vitanju menijo, da pomeni Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij za občino veliko priložnost. Stavba je seveda »vesoljske« oblike (na fotografiji, foto: Miha Turšič).
Herman Potočnik, s psevdonimom Noordung (1892-1929), se je rodil v Pulju, kjer je bil njegov oče zdravnik in častnik, večino otroštva je preživel v Mariboru in Vitanju. Rod njegove matere Minke, rojene Kokošinek, izvira iz Vitanja, kjer je bil ded župan, medtem ko je bil očetov rod iz okolice Slovenj Gradca.
Po prvi svetovni vojni je na dunajski univerzi postal inženir specialist raketnih tehnologij ter se posvetil raziskovalnemu delu. Njegova revolucionarna knjiga Problem vožnje po vesolju, ki je večinoma posvečena vesoljskim postajam, je izšla leta 1928 v Berlinu, leto pozneje je umrl.
VITANJE - V stavbi vesoljskega središča v Vitanju opravljajo zadnja obrtniška dela. Spektakularno odprtje je napovedano za začetek prihodnjega meseca. Prav tako že postavljajo veliko stalno razstavo o Hermanu Potočniku Noordungu, pionirju vesoljskih poletov, ki ima vitanjske korenine. Po različnih zapletih med gradnjo se bo, kot kaže, vse dobro končalo.
Na razstavi 100 monumentalnih vplivov o Potočnikovem življenju in delu bodo prav tako predstavili čas, v katerem je živel, zgodnje raketne tehnologije, vesoljsko arhitekturo, uporabo Zemljinih orbit, vesoljska oblačila ter Slovenijo v vesolju. Razstava o Potočniku bo le ena od mnogih, ki jih napovedujejo v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij (s pogosto uporabljano kratico KSEVT), kot se uradno imenuje vitanjsko vesoljsko središče.
Resni zapleti so preteklost
Gradnjo vitanjskega vesoljskega središča so spremljali resni zapleti, povezani s krizo v slovenskem gradbeništvu. Najprej se je zapletlo pri ceni, saj je glavni izvajalec, družba CM Celje, naknadno od občine zahteval višje plačilo, kot je znašala pogodbena cena, pozneje je občina pogodbo s CMC odpovedala. Po objavi novega razpisa za izvajalca se ni prijavil noben interesent, čeprav so si gradbišče vesoljskega središča ogledali predstavniki treh gradbenih podjetij. Predstavniki občine so zato izkoristili možnost, ki jo imajo po 29. členu Zakona o javnih naročilih, ter začeli neposredna pogajanja z morebitnimi interesenti za dokončanje del. Po pogajanjih je občina za dokončanje vesoljskega središča izbrala gradbeno podjetje Oder iz Zadobrove pri Škofji vasi, s katerim so,
kot je povedal župan Slavko Vetrih, zadovoljni. Zaradi zapletov so bili v občinski stavbi zelo zaskrbljeni, saj je bilo treba 1,8 milijona evrov evropskih sredstev za vesoljsko središče izkoristiti v roku.
Pred septembrsko otvoritvijo
V Vitanju in širše se prav tako pripravljajo na spektakularno odprtje KSEVT, ko se bodo povezali z mednarodno vesoljsko postajo, z ameriško
vesoljko slovenskih korenin (Sunito Williams) in ruskim vesoljcem, ki sta Vitanje že osebno obiskala. To bodo storili s pomočjo še ene velike vitanjske pridobitve, 1,5 milijona evrov vrednega širokopasovnega telekomunikacijske-
ga omrežja, ki so ga zgradili kot peta slovenska občina. Z njim je v tej občini omogočen dostop do svetovnega spleta, telefonije ter kabelskega televizijskega signala, dela pa so opravljali lani in letos.
BRANE JERANKO
Na Polzeli že pestro z novim vodstvom
POLZELA - S prvim avgustom je Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela, ki domuje v prenovljenem gradu Komenda, začela voditi nova direktorica Klavdija Tomažič iz Žalca.
Po lanskih zapletih pri imenovanju direktorice Zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela, ko se je na delovno mesto prijavila žena bivšega župana Ljuba Žnidarja, ki je svetniki niso potrdili, je polzelski zavod v začetku letošnjega poletja le dobil novo direktorico.
Svet Zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela je med dvanajstimi kandidati izbral ekonomistko Klavdijo To-mažič, ki so jo potrdili tudi svetniki in s tem končno dali priložnost zavodu, da upraviči svoj obstoj. Nova direktorica je delo začela opravljati v začetku avgusta in tako v zavod prinesla še kako potrebno svežino in novo delovno moč, kajti zavod je do zdaj vodila vršilka dolžnosti le za polovični delovni čas, zato se delu ni mogla posvetiti popolnoma.
Tomažičeva se je najprej lotila programske ponudbe za občane, saj s polno paro pripravljajo abonmaje. Sezono 2012/13 bodo otrokom popestrili s pisano paleto otroških predstav. Pestro bo tudi na športnem področju. Zavod bo namreč 15. septembra organiziral Malteški tek po hmeljski poti, za katerega prijave zbirajo do 3. septembra. Kljub temu, da tek ne bo tekmovalnega značaja, bodo organizatorji tekmovalcem merili čas. September bo na gradu Komenda zaznamo-
ZADNJA NOVICA
Še vedno brez minusa
Garant v
stečaju
Direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela Klavdija Tomažič
valo tudi kar nekaj grajskih porok na malteški način.
ŠO
Foto: TT
Direktorica polzelskega Garanta Simona Potočnik je včeraj na pristojno sodišče v Celju vložila predlog za uvedbo stečajnega postopka, ker ji do sobote ni uspelo zbrati okrog 30 tisoč evrov za predujem za poplačilo stroškov za uvedbo prisilne poravnave.
Tudi ponovni poziv lastnikom za dokapitalizacijo ni bil uspešen, zato je polzelski Garant pristal v stečaju. Možnost stečaja je Potočnikova napovedala že na seji upniškega odbora. Sodišče je postopek prisilne poravnave nad pol-zelskim podjetjem, katerega začetki segajo v leto 1948, sprožilo potem, ko je vodstvo Garanta v drugi polovici julija dopolnilo predlog prisilne poravnave. V predloženem načrtu finančnega prestrukturiranja je bilo predvideno, da bi upnike, ki izkazuje za približno 700 tisoč evrov terjatev, v štirih letih polovično poplačali, v Garantu pa bi ostalo 80 zaposlenih.
Sedaj bo brez dela ostalo nekaj več kot 110 zaposlenih, ki so na čakanju, podjetje jim dolguje štiri plače, letošnji regres, plačilo za malice in prevoz na delo. Sicer so pred časom že sami delavci preko svojih predstavnikov pozivali, naj direktorica konča njihovo agonijo.
US
LUČE - V eni redkih slovenskih občin, ki v svojem proračunu nima minusa, so kljub manjšemu naložbenemu ciklusu zadovoljni z opravljenim delom.
Kot je poudaril župan Ciril Rosc, so v zadnjih letih realizirali več večjih naložb. Prejšnja leta so gradili ceste na periferiji, v zadnjih letih pa več vlagajo v samo sredi-
šče Luč, predvsem delajo na urejanju mirujočega prometa. Sedaj nadaljujejo z gradnjo pločnikov ob glavni cesti, jeseni bodo zaključili še gradnjo tržnice. V teh dneh so zaključili gradnjo prizidka k občini. V spodnjem delu so urejeni prostori za zobno ambulanto, hkrati pa so povečali prostore za občinsko upravo. V zgornjem
delu so urejeni novi prostori za arhiv.
»Skratka, kar precej naložb, kljub temu pa finančno kljub težkim časom ostajamo nad vodo. V preteklosti pač nismo pretiravali z naložbami, predvsem se nismo zadolževali. Mogoče je bil zaradi tega tempo nekoliko manjši, kar pa se je sedaj izkazalo kot najbolj
primerno,« je ocenil župan Rosc, ki je za prihodnje napovedal obnovo kanalizacije v delu Luč, nekaj novih asfaltiranih kilometrov cest v posameznih zaselkih, kot prvi v dolini pa bodo še letos pristopili k sistemskemu urejanju lastništva in odmer zemljišča na občinskih cestah.
US
NOVI TEDNIK
FOTOREPORTAŽA
7
Zavrteli časovni stroj skozi vseh 50 let
V nedeljo so Braslovčani pod streho spravili že 50. dan hmeljarjev. Ob jubilejnem prazniku so zavrteli časovni stroj skozi vseh petdeset let praznovanja praznika hmeljarjev. Vozovi v povorki so namreč obiskovalcem na slikovit način predstavili razvoj hmeljarstva skozi pol stoletja. Tudi tokrat je prireditev dosegla vrhunec z imenovanjem novega hmeljskega starešine in princese.
Kot prvi so se pred glavni oder pripeljali Podložani, ki so na svojem vozu prikazovali čas, ko so žičnice izpodrinile hmeljevke. Prvo betonsko žičnico so namreč v Spodnji Savinjski dolini postavili leta 1962. Njihovi sosedje Gotovljani so številnim obiskovalcem na veseličnem prostoru v Braslov-čah obudili spomin na ročno obiranje hmelja, ki ga je po letu 1958 na hmeljiščih postopoma zamenjalo strojno obiranje. Polzelani so prikazovali razvoj obrezovanja hmelja. Vaščani iz Roj in Grušovelj so na skupnem vozu obudili spomin na zalivanje hmelja nekoč in danes ter s tem dodobra ohladili tudi obiskovalce. Na naslednjem vozu so Taborčani zavrteli časovni stroj v čas, ko so hmelj sušili še na roke in so ga ročno tudi polnili v velike jutine vreče. Vaščani Svetega Lovrenca se niso mogli izogniti prodaji hmelja, ki je v primerjavi z vsemi ostalimi opravili, ki so se v teh letih razvijala in napredovala, na žalost nazadovala. Domačini Braslovčani in sosedje z Gomilskega so prikazali kar 50. dan hmeljarjev in izbor hmeljske princese. Najprikupnejši so bili otroci iz Petrovč, ki so na povsem svojem vozu uprizorili obiranje in tako spomnili na čase, ko so osnovnošolci v drugi polovici avgusta obirali hmelj, da so si lahko kupili šolske potrebščine za novo šolsko leto.
ŠO
Foto: TimE
Po predstavitvi vseh vozov je zdaj že bivši hmeljski starešina Ignac Novak predal mačka svojemu nasledniku, in sicer šestinpetdesetletnemu Slavku Šale-ju (tretji z leve) iz Drešinje vasi, ki obdeluje kar 30 hektarjev hmeljišč. Predsednik Podeželske mladine Spodnje Savinjske doline Klemen Šalej pa je njegov sin. Podložanka Zala Povše je lento hmeljske princese predala sedemnajstletni Moniki Jelen (druga z leve) iz Dobriše vasi, ki bo jeseni kot dijakinja tretjega letnika nadaljevala izobraževanje na Gimnaziji Lava.
tednik
Med lepoto in umazanijo
VB ! ■	■
življenja
Nick Guest je homoseksualno usmerjen mladenič, ki se znajde v svetu bogatih londonskih priviligirancev, katerih edina skrb je, kako dobiti še več moči in denarja. V tem svetu se ne znajde najbolje, saj je zrasel v navadni meščanskih družini. Hkrati se zaveda, da bo njegovo življenje v veliki meri zaznamovala njegova spolna umerjenost, za katero se zdi, da je v aristokratskem okolju sprejeta kot nekaj povsem normalnega. Nazadnje se izkaže, da je bila to le njihova navidezna odprtost in tolerantnost.
Roman v treh delih zajame obdobje od leta 1983 do 1987, čas vladavine Margaret Thatcher, ko je »gospodarstvo v razsulu, nihče nima službe, pa nam je vseeno; blaženi smo,« kot izjavi eden od akterjev romana. Nick se kot podnajemnik priseli v razkošno hišo Feddnovih, kamor ga povabi njegov prijatelj Toby z Oxforda. Tobyjev oče Gerald je konservativni poslanec v britanskem parlamentu in eden njegovih glavnih ciljev je, da bi gostil na svojem domu premierko, kar mu nazadnje tudi uspe. Družina vidi v umetnosti znamenje družbenega statusa, Nick pa je po duši estet. Zanima ga delo Henryja Jamesa, velikana angleške literature, ki je bil prepričan, da je umetnost tista, ki ustvarja življenje, in da ne pozna nobenega nadomestka zanjo. Nad družino in njenim šarmom je Nick na začetku očaran in spregleda vso hinavščino, rasizem in snobizem, ki jim je priča. Svoje iskanje lepote najprej usmerja v pisanje magisterija o literarnem slogu Henryja Jamesa, pozneje pa z Wanijem, bogatim libanonskim ljubimcem, ustanovi urad Ogee, poimenovan po dvojni krivulji oziroma Hogarthovi liniji lepote v arhitekturi in umetnosti. Načrtujeta izid revije o estetiki, ki pa je pravzaprav krinka za njuno druženje in za nebrzdane zabave z vse bolj nujnim dodatkom kokaina. Od prvih gejevskih let v Londonu, ki so bila evforična ob prvih izkušnjah in spoznavanju neomejenih možnosti ter iskanju ljubezni, se Nicku življenje spreminja tudi na tem področju, saj njegovi prvi ljubimci medtem umirajo zaradi aidsa in tudi sam negotovo čaka na izid testiranja. Novodobna kuga nazadnje ne prizanese niti bogatemu Waniju.
Kljub temu, da je Nickova homoseksualnost splošno znana in domnevno sprejeta pri Feddnovih in njihovih bogatih prijateljih, izbruhne velik škandal, ko mediji razkrinkajo finančne mahinacije Geralda in njegovo zvezo s tajnico, ob tem pa seveda ne pozabijo niti Nickove zveze z Wanijem. Grešni kozel za vso sramoto, ki doleti družino, je seveda Nick, ki mu očitajo, da je izkoristil dobroto Feddnovih in se vrinil v družino, saj je sam očitno nikoli ne bo imel ... Kot bumerang se mu tako vrne njegovo slepo oboževanje tistih, ki ga nikoli niso zares sprejeli medse. Edina oprijemljiva stvar po tem, ko ga izločijo, je prva in edina številka revije o estetiki, ki sta jo z Wanijem vendarle uspela izdati in ki pooseblja vso dekadentnost njunega bitja in žitja ter prinaša lesk nečesa, kar se je končalo; minljivega, evforičnega in neponovljivega, a hkrati tragičnega in usodnega.
Bogat jezik z opisi londonske visoke družbe, njihove praznine, pehanja za denarjem, dvoličnosti in zlaganosti, na drugi strani pa opis gejevske scene brez zadržkov in sprenevedanja so značilnosti romana, ki pritegne.
O avtorju:
Britanski književnik Alan Hollinghurst se je rodil leta 1954 v Stroudu v grofiji Gloucestershire, študiral je na Magdalen Col-legeu v Oxfordu. Prvi roman z naslovom The Swimming-Pool Library je objavil leta 1988, leto kasneje je zanj dobil nagrado Somerset Maugham. Njegova knjiga The Folding Star je bila leta 1994 že v ožjem izboru za nagrado Man Booker International, ki jo je leta 2004 prejel za Linijo lepote. V slovenskem prevodu je knjiga izšla leta 2006, v času, ko je BBC na osnovi romana posnel TV-miniserijo.
TATJANA CVIRN
Lep dan za koncert
Če so jih lani v tem času oboževalci zaman pričakovali na Starem gradu, saj je njihov koncert v okviru Poletja v Celju zaradi bolezni odpadel, so tokrat prišli na svoj račun. Dan D so se v uri in pol igranja »sprehodili« med svojimi uspešnicami, morda je kakšna sicer udarna manjkala, ampak večina poslušalcev je verjetno dobila, kar je pričakovala: sproščen poletni koncert z znanimi skladbami.
Tovrstne rok koncerte ponavadi dodatno »naredi« občinstvo, ki sodeluje, pleše in pod odrom vzpostavi stik s skupino, ki lahko tako ponudi še nekaj več. Celjani so se malo bolj razživeli šele pri skladbi Lep dan za smrt (naključje?) in potem vsaj tisti pod odrom »padli« v dogajanje ...
Novomeška skupina, ki je svoj prvenec Igra izdala leta 1997, je nato svojo kakovost potrdila še s tremi albumi (Ko hodiš nad oblaki, Katere barve je tvoj dan, Ure letenja za ekstravagantne ptice). Posebej je ostal v spominu izjemen koncert v ljubljanskih Križankah s Simfoničnim orkestrom TV Slovenija in številnimi gosti leta 2009.
Na gradu je Tomislav Jovanovič - Tokac, pevec, kitarist in avtor večine pesmi, napovedal jesenski koncert v celjskem Metropolu in ob tem nekaj presenečenj, verjetno pa bo to tudi čas za kakšno novost, ki bo dobrodošla popestritev ob njihovih zimezelenčkih.
TC, foto: TimE
Nepozabne melodije v Žalcu
Michael G. Alujević je ob spremljavi pianista Urbana Ulrycha v petek v Elizabet clubu Žalec pripravil koncert Nepozabnih melodij. Odličen pevec, igralec in režiser Michael G. Alujević je tudi na tem večeru dokazal svoj razkošen pevski razpon, ki ga odlikujeta predvsem izredna natančnost izvajanja in posluh za izvedbe sicer predvsem otožnih, a res nepozabnih melodij. Michael je, po svojih besedah, več v tujini kot doma, saj gostuje na italijanskih in nemških odrih v izvedbah znanih muzika-lov. Petkov večer je s premišljenim izborom najbolj žlahtnih melodij iz muzikalov iz zakladnice slovenskih zimzelenčkov ter džez standardov in francoskih šansonov več kot zadovoljil poslušalce.
BS, foto: TimE
NE ZAMUDITE...
... večera džeza, ki ga bo v četrtek ob 19.30 v atriju Osrednje knjižnice Celje pripravila mlada zasedba GCC jazz projekt. Zasedba je nastala na Gimnaziji Celje - Center na pobudo trobentača Anžeta Žganka in združuje sedanje in nekdanje dijake te gimnazije. Sedemčlanska zasedba bo občinstvu predstavila privlačen spored džez standardov in zimzelenih melodij. Vstop prost .
Pika poka, pika poka Kunigundo
. pod
Obujanje tradicionalnih kmečkih opravil
»Pika poka, pika poka ...« je v soboto dopoldne odmevalo pod goro Kunigunda nad Galicijo pri Žalcu. Dvanajst domačinov je namreč s cepci mlatilo žito na tradicionalen način. Turistično društvo Galicija vsako leto pripravi prikaz enega od starih kmečkih opravil in tako ohranja kulturno izročilo prednikov. Letos je v sodelovanju z Martinom Razgorškom, po domače Lepačevim Tinom, prikazalo ročno mlačev in pripravo škopnikov, s katerimi bo v jeseni prekril zidanico iz začetka 19. stoletja.
Mlatiči, predvsem starejši domačini iz Galicije, so se na domačiji v zaselku Pepelno v soboto zbrali že zgodaj zjutraj, prav tako kot nekoč ob mlačvi, ko so se kmetje selili od kmetije do kmetije, če na njih ni bilo dovolj domačih ljudi za delo. Glede na to, da se je tokrat zbralo kar nekaj parov pridnih rok, ki so želele obuditi spomin na mladost, je bilo tudi udarjanje s cepiči precej glasno. Starejša domačinka, v mladosti vajena ročne mlačve, me je podučila: »Nekoč smo točno vedeli, koliko mlati-čev mlati. Če se je z daljšimi časovnimi presledki slišalo pok, pok ..., smo vedeli, da mlati le eden. Če sta mlatila dva, se je slišalo pika pok, pika pok ... Štirje mlatiči so dajali ritem pika poka, pika poka ...« Tudi tokrat so omla-teno slamo povezali v velike
otepe. Ko so bile hiše še krite s slamo, so dolgo slamo poravnavali v škopnike, kar so storili tudi Galičani. S škro-pniki bo Martin tudi pokril zidanico.
»Ker mladi danes ne znajo mlatiti s cepci, kot smo nekoč mi, ko smo imeli s slamo pokrita gospodarska poslopja, sem jih moral na začetku dneva malo >pošlih-tati<, da je delo steklo,« pojasni gospodar Martin, ki je pri mlatenju prevzel vodilno vlogo in mlajši mlatiči so se staremu mačku z veseljem pridružili. Za dobro mlačev je treba imeti osnovno zanje. Slamo je treba namreč dobro poravnati, prav tako mora biti čista, da se v njej ne zaredijo žuželke, saj le tako na strehi dlje časa služi svojemu namenu.
Na Faroško zidanico se vrača slama
Na Celjskem se prepletajo prvine predalpskega in panonskega prostora. Faroška zidanica iz leta 1803 tako sodi med hiše panonskega tipa, ki je prevladoval v širšem območju Galicije. Dolga leta je bila v lasti Župnijskega urada Galicija, ki je imel ob njej tudi svoj vinograd. Njena najemnika sta bila zakonca Arnšek, ki sta obdelovala farovško zemljo, v zameno pa sta lahko bivala v zidanici. Ker nista imela potomcev, je skromno zidanico po njuni smrti odkupil
najbližji sosed Martin Raz-goršek. Po njegovi zaslugi je ostala prav takšna, kot je bila v 19. stoletju. V tradicionalno razporejenih prostorih, in sicer »lojpi«, črni kuhinji in dnevnemu prostoru, »hiši«, so danes svoj prostor našli številni etnološki predmeti. Konec septembra bo salonitno kritino zamenjala slama, ki so jo mlatiči pripravili v okviru obujanja starih običajev.
Galičani tudi ob mlatenju žita niso pozabili na stare običaje, ki so spremljali opravilo. Gospodinja je tako pod kozolec prinesla domač kruh, pečen v krušni peči. Kot nekoč ga je tudi tokrat rezal gospodar in delil med delavce. Mlada dekleta so točila pijačo. Da so Galičani obiskovalce popeljali v čas pred nekaj desetletji, so poskrbele tudi obleke. Gospodinje in mlatiči so bili oblečeni prav tako, kot so bili nekoč. Mlačev se je navadno zavlekla pozno v noč, sledila sta malica in ples. Tudi tega dela Galičani niso izpustili, saj so poskrbeli tudi za glasbo in vrsto dobrot, ki so jih pripravile gospodinje, kljub temu, da se je druženje končalo pozno popoldne.
ŠPELA OŽIR Foto: TimE
Salonitno kritino na Farovški zidanici bo konec septembra zamenjala slama, ki so jo Galičani omlatili na star način.
Mlatiti so začeli ob petih zjutraj.
Kljub temu, da možje tovrstnega dela niso opravljali že od rane mladosti, so se dobro znašli.
Žito so po navodilu gospodarja Martina Razgorška morali dobro »prečesati«.
Turistično društvo Galicija
Faroška zidanica čedalje bolj postaja pomembna turistična točka v Krajevni skupnosti Galicija, ki s svojim aktivnim Turističnim društvom Galicija vedno znova pripravlja različne zanimive dogodke.
Posebej veliko zaslug imata predsednica društva Anica Grobelnik in vodja gališke folklorne skupine Helena Turnšek, hči Martina Razgorška, čigar družina na različne načine rada ohranja stare običaje. Turnškova očetovo pripovedovanje o tradicionalnih opravilih v prid izkorišča pri folklorni skupini, ki običaje vedno znova uprizarja na odru.
Sedemindvajsetkrat od Celja do Logarske doline
Ko v avgustovskih dnevih začne padati temperatura zraka, je to opomin na hladnejše dni - in na prihajajoči ultramaraton iz knežjega mesta ob Savinji vse do prekrasne Logarske doline. V navadi je, da se pohodni-ki (in tudi atleti) na dolgo pot podajo prvo soboto v mesecu septembru.
Že lep čas jih kar precej preteče celotno traso, pionirji maratona pa so hodili.
Otrdele mišice po malici
Berni Tratnik, Jože Zorko, Bine Javernik in Franc Smodiš so leta 1985 sprva nameravali prepešačiti pot do Ljubljane, potem pa so se odločili za lepšo in bolj varno pot, ki pa je enako dolga. »Celotna pot maratona je speljana po najlepšem delu naše dežele, to je ob štajerski reki Savinji, ki se porojeva v Kamniško - Savinjskih Alpah. Pot nas vodi od lepega k še lepšemu. Na poti se nam ponuja možnost, da odkrivamo naravne lepote Savinjske doline z okoliškimi hribi in gorskimi očaki, ki nas pričakajo v Logarski dolini ...« je med drugim zapisal prvo-pohodnik Franc Smodiš, ki je vztrajal na celotni trasi vse do jubilejnega, 25. maratona. Nato je krenil iz Mozirja, lani z Ljubnega. Obstaja ideja, da bi s Tratnikom in Javernikom (Zorko je umrl) že letos znova poskusili, a se še niso odločili. Leta 1985 jih je spremljal Polde Jan, ki je vozil prtljago in okrepčila. Na Ljubnem so bili presenetljivo hitro, tako da so si v gostilni privoščili krepko malico, se pošteno
Franc Smodiš
odžejali, nato pa ... Zadnjih 25 kilometrov je bilo zato zelo zahtevnih, a so jih zmogli in se nemudoma odločili, da vse skupaj naslednje leto ponovijo; obenem so sklenili, da k sodelovanju povabijo tudi druge udeležence, kar je bilo usodnega pomena za prihodnost.
Prvi uradni zmagovalec
Leta 1986 je bilo sedem pohodnikov, z njimi pa že
novinarji in fotoreporterji. Na tretjem pohodu je bil med 16 maratonci zdravnik, prvič so bile pripravljene priložnostne majice. Tretji september leta 1988 že pomeni datum, ko se je rodila »prireditev«, namreč na štartu v Prešernovi ulici je bilo ob
1.	uri 56 pogumnežev, ne le iz Celja, temveč tudi iz drugih slovenskih krajev, predvsem Ljubljane in Maribora. Milan Vidmar je potreboval 7 ur in 13 minut, za prevoz oblačil in za pripravo toplega obroka je poskrbela takratna Teritorialna obramba, k organizaciji se je vključil ZŠAM Celje in skrbel za varnost na cesti. Peti maraton je bil
2.	septembra 1989, številka sodelujočih pa je narasla na 198. Trojka Kirn - Erjup - Vidmar je progo zmogla v šestih urah in desetih minutah, štartnine še ni bilo.
Barber, Rozman ...
Prva septembrska sobota pred 22 leti je bila tako kot letos na uvodni dan v mesecu, med 540 maratonci pa so bili prvič tujci, Čehi, Italijani in Avstrijci. Led je bil prebit, prireditelji pa so si organizacijske izkušnje nabirali na slovitem maratonu v švicarskem Bielu. Sedmi maraton - prvi v samostojni Sloveniji - je bil obogaten z dvema odstopnima postajama, po 35 kilometrih v Mozirju in po 60 v Lučah. Prvič je zmagal Stanko Barber, ki je kasneje to ponovil še sedemkrat! Osmo prireditev je
obeležilo zelo hladno vreme in zmaga Staneta Rozmana,
deveto pa rekord proge, ki velja še danes. V »zgodovinski bitki« sta se spopadla Rozman in Barber; slednji je bil močnejši v finišu. Po le štirih urah in 52 minutah sta »sredi noči« pritekla v cilj in domala presenetila prireditelje. Naslednje leto je zmago Barber ubranil, tako kot tudi Anka Pugelj. V prvih poosamosvojitvenih letih pa je slavila Alenka Kavtičnik. Uvedli so dodatne štarte (Mozirje, Ljubno, Luče), organizacijski odbor
Na Dobrni so pripravili v soboto uvod v večdnevno prireditev Noč pod kostanji, ki so jo začeli s športnimi turnirji.
Na nogometnem turnirju za Mrkijev memorial je zmagala ekipa Kovinarstva Plank (Loka pri Žusmu), na turnirju trojk v košarki ekipa Jugoplastike (Šentjur) ter v odbojki Kouji (Dobrna). Noč pod kostanji se bo v tem tednu nadaljevala konec tedna, ko bo v petek house party, v soboto koncert skupin Tabu in Nude ter nedeljska glasbena prireditev Mešano na žuru. Prireditev Noč pod kostanji pripravljajo v sodelovanju med mladinskim klubom, občino in zavodom za turizem, šport in kulturo.
BJ
Foto: BLAŽ MASTNAK
se je širil, sestavljali so ga Zorko, Smodiš, Tratnik, Ja-vernik, Sretan Popovič, Ladislav Perčič, Janko Mirnik, Ivo Potočnik, Cveto Kolenc,
Higin Kukovič, Janko Po-žežnik, Alojz Čobec, Milan Kretič, Sašo Pisanec ...
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
15. avgust KOLESARSKI VZPON
Tradicionalni kolesarski vzpon na Strnadov travnik v Selcah, zbirno mesto pred gasilskim domom v Socki, začetek ob 10. uri. Info: Športno društvo Socka, 041 794 329 (Janez Kotnik)
18. avgust POHODNIŠTVO
10. Kocbekov pohod na Korošico, organizator PD Celje
-	Matica, info: 03 492 4850; gsm 051 338 358
MALI NOGOMET
17. turnir v malem nogometu pri Kocbekovem domu na Korošici, začetek ob 10. uri. Info in prijave: PD Celje
-	Matica, tel. (03) 492 48 50 in 051 338 358 ali Kocbekov dom, tel. 041 380 176
19. avgust POHODNIŠTVO
Pohod na Triglav. Zbor pohodnikov bo ob 5.30 iz Rogatca, ob 5.45 iz Rogaške Slatine, ob 6.00 s Podplata in ob 6.15 iz Šmarja pri Jelšah. Info: Planinsko društvo Boč Kostrivnica, 040 608 474 (Jože Erjavec)
NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE -
MIGAMO Z VAMI!
Generalni medijski pokrovitelj maratona državnosti in maratona Celje-Logarska dolina
Na Dobrni veliko rekreacije
Prizor s športnih turnirjev na Dobrni, ki so jih pripravili kot uvod v večdnevno Noč pod kostanji.
NOVI TEDNIK
PREŽIVELI SMO DAN
11
Natančnost in moč
Lučko Jelšnik je za tekmovanje navdušil mož Marko (levo v ozadju), zakonca pa sta med najboljšimi v Sloveniji. Čeprav Lučka pravi, da je delo z motorno žago precej naporno, je vseeno prepričana, da je dobro, da zna kaj odžagati tudi v domačem gozdu.
»Vlcerji« v akciji
Z druge strani varovalnih trakov smo se udeležili gozdarskega tekmovanja v Lučah
Prizor ena, star več desetletij: gozdni delavci so ob ponedeljkih zjutraj odhajali na delo v gozdove. Slabo obuti in oblečeni, seveda opremljeni zgolj z ročnimi žagami, s sekirami in z vrvmi so cel teden v gozdovih podirali drevje. Za bivališče so si uredili koče iz lubja ter iz dneva v dan »nate-pavali fižolovo solato,« kot se je slikovito izrazil eden od »vlcerjev«, ki je doživel nekdanje čase in se kot drugi ob petkih utrujen in zgaran vračal domov.
Današnji prizori dela v gozdovih so seveda povsem drugačni. Nekaj tekmovalnega duha smo ujeli v soboto v Lučah: moške in ženske tekmovalce, oblečene v zaščitne obleke, s čeladami, z očali in rokavicami, obute v planinske čevlje s »štiler-cami in husqvarnovkami« v rokah. Hrup in ječanje motornih žag, natančnost in hitrost tekmovalcev. Nazar-ska območna enota zavoda za gozdove je namreč spet pripravila izbirno tekmovanje za državno prvenstvo, ki ga vsako leto organizirajo v Gornji Radgoni. Veliko leto so predstavniki nazarske enote brez konkurence in glede na prikazano v sobotnem popoldnevu se jim za uvrstitve ni treba bati.
Na tekmovanju merijo svoje moči, spretnost in znanje lastniki gozdov oziroma tisti, ki delajo v gozdu, ne smejo pa se ga udeležiti zaposleni v enotah zavoda in tisti, ki so zaposleni v državnih podje-
tijih. Menda je bilo že nekaj poskusov, da bi se pomerili med seboj, vendar se doslej še ni izšlo. Kdo se koga boji - kmetje zaposlenih ali obratno - nam ni uspelo izvedeti. »Namen tekmovanja je še izboljšati varnost dela z motorno žago in povečati spretnost pri delu. Seveda predvsem želimo doseči, da bi kmetje v gozdu delali bolj varno in da bi bili bolj usposobljeni za delo,« je razlagal vodja nazarske enote Toni Breznik.
»Motorka«
Tekmovanje se odvija v petih slikah ali disciplinah. Za uvod morajo tekmovalci kar najhitreje zamenjati verigo na motorni žagi, hkrati pa sodniki preverijo, če »motorka« izpolnjuje minimalne standarde. Da ne boste mislili, da še ni bilo poskusov »friziranja« - torej kakšnega navijanja ali dodatne montaže uplinjača ... Sledi kombiniran rez, pri katerem mora tekmovalec od zgoraj in od spodaj odrezati dva hloda. Rez se mora srečati čimbolj na sredini. Pri natančnem rezu hloda morajo tekmovalci del na tleh ležečega hloda odrezati tako, da ne zarežejo v zemljo.
Najtežja je menda disciplina, pri kateri je treba zasekati, podžagati in imitirati podiranje drevesa. Točkuje se ogromno postavk, od časa do zaseka in višine reza ter seveda smeri, kamor bi padlo podrto drevo. Tekmovalci se merijo še v kleščenju debla,
kjer preveliki lesni ostanki prav tako prinašajo kazenske točke. Zadnja in za oči dokaj preprosta disciplina se imenuje podiranje na balon - poudarjamo, da je preprosta le za oči, saj je zagotovo tanjši hlod težko podreti tako, da pade na balon. Zadetek v polno je počen balon. Kot se je v soboto duhovito izrazil zgovoren moderator Nejc Slapnik, je po prvih tekmovalcih kazalo, da imajo organizatorji samo en balon - kar nekaj časa je rumen ubožček trepetal na sredini. No, po prekinitvi zaradi močnejšega naliva se je začelo: baloni so pokali kot za stavo.
»Gasa«
Pravzaprav je dogajanje, predvsem skrajno koncentracijo tekmovalcev, treba doživeti. Še enkrat dodaten »gas na motorki«, potem pa čakanje na sodnikov znak za štart. Mnogi so z motorno žago rokovali kot s svojevrstno ljubico. Iztegnjena noga, na kateri je utripala žila, roka, ki je čisto rahlo drgetala zaradi teže motorne žage, priprto oko, ki je ocenjevalo natančnost, še enkrat malo močnejši »gas« in neizmerno spretno vihtenje motorne žage ... Naokrog so leteli koščki lesa, vsak tekmovalec je imel svojo ekipo, ki ga je glasno spodbujala. Takšne slike na tovrstnih tekmovanjih niso nič posebnega.
»Kot na vsakem tekmovanju so tudi tu svoje delali živci,« se je hahljalo kar nekaj tekmovalcev, potem ko so si obrisali potno čelo. In kot na vsakem tekmovanju je bilo tudi v Lučah poleg spretnosti v ospredju druženje, ki ga pogrešajo na marsikateri zgornjesavinjski kmetiji.
In še neka slika: ob vseh reklamah za Hohl, Duseti in podobne proizvajalce je nekoliko grenkega priokusa pustil pogled na »holzindustrie«. V teh koncih nič nenavadnega, hkrati pa odraz dejanskih razmer v lesni industriji Slovenije.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Bo balon počil ali ne?
Domen Arlič, dijak 4. letnika, je član srednješolske ekipe, ki je na tekmovanju v gozdarskih veščinah osvojila naslov evropskega prvaka: »Lani smo bili na Poljskem četrti, letos smo zmagali. Doma na Ljubnem imamo nekaj gozda, sicer pa se tehnike dela učim v šoli. Tudi moj oče je zaposlen kot revirni gozdar in na podlagi tega sem dobil veliko veselje za delo v gozdu. V času šolanja smo trenirali dvakrat na teden, tako da je bilo v naslov evropskih prvakov vloženega veliko dela in časa.«
Toni Breznik, vodja nazarske enote: »Na našem območju je največja lesna zaloga v Sloveniji, v povprečju 380 kubikov na hektar, kar je velik uspeh. Ob tem je treba vedeti, da se veliko seka. V času Glina se je sekalo po 150 tisoč kubičnih metrov lesa letno, nekaj še na črno, danes pa uradno na našem območju letno posekajo 250 tisoč kubičnih metrov lesa. Seveda je problem, ker se les ne predela v Sloveniji. Ampak trg je prost in vsak lastnik lahko proda svoj les, kamor želi.«
Posebej tekmujejo vozniki tovornjakov, ki se merijo v natovarjanju in raztovarjanju hlodov ter zlaganju lesenih odrezkov v piramide. Sliši se preprosto kot pasulj, vendar se tekmovanja udeležujejo le največji mojstri za ravnanje s kleščami.
Z levega roba igrišča je sprožil Blaž Vrhovec (akcijo je spremljal Žan Horvat) in zagotovil tri točke svojemu moštvu.
Vrhovec za vrh!
Tretja zmaga Celja - Skupno okoli 20 priložnosti, a le en gol - Razmerje v strelih s kotov 13:8
Kdo bi si mislil, po petih krogih 1. slovenske lige si celjski nogometaši delijo prvo mesto na lestvici; tako kot Mariborčani in Koprčani imajo 11 točk, po tri zmage in dva remija. V nedeljo zvečer so ugnali Muro z 1:0, po težkih mukah. Toda navdušili so s tekom, podajami, streli, skratka z ritmom, ki ne dopušča gledalcev ravnodušnih.
Ko je že kazalo, da golov ne bo, ali pa ga bo morebiti uspelo doseči gostom iz protinapada, je v 80. minuti prišla nagrada: žoga je po predložku
Celje (4-2-3-1): Kotnik
-	Medved, Krajcer, Žitko, Korošec - Vrhovec, Kolsi
-	Močivnik, Močič, Bajde -Bezjak. Igrali so še Horvat, Tomažič Šeruga, Bilali.
Blaža Vrhovca idealno preletela sicer izjemno razpoloženega vratarja Mure Drakoviča in zaključila v mreži.
Nogomet zna biti čuden
Priložnosti nima smisla naštevati. Šlo je za rekordno število. Bezjak, Močič, Močivnik, Bajde, Bilali in Vrhovec
so jih nizali na domači strani. Pri gostih je zapretil Eterovič, a je zadetek preprečil Medved, večkrat se je izkazal vratar Matic Kotnik, v 88. minuti pri 1:0 pa mu je »zazvonilo« nad glavo, ko je Janža zatresel prečko po podobnem strelu kot v akciji Vrhovca. Omenimo še 41. minuto, ko bi sodnik Skomina lahko pokazal
na belo točko, saj je Horvat očitno odrinil Bajdeta, ki je padel. Trener Celjanov Marijan Pušnik je bil upravičeno dobre volje, čeprav se je po tekmi nekajkrat prijel za glavo: »Fantom iskreno čestitam. Trudili so se, veliko pretekli, sprožili kar 23 strelov. Nogomet zna biti čuden, v obdobju naše največje premoči so gostje imeli dve priložnosti. Če bi mi izgubili, bi to bil črn dan za nas. Fantje so si namreč zaslužili zmago, ki je izjemno pomembna za njihovo samozavest in za spoznanje, da z veliko količino teka prej ko slej pride tudi nagrada. V zaključkih akcij smo bili nenatančni, vse ostalo je bilo zelo dobro. Nekaj slabih podaj ni pokvarilo celotnega vtisa. Vse se dviguje okoli kluba, od 60. minute je navijanje gledalcev dalo novih moči našim že iz-črpanim fantom.« Pogled na lestvico je znova imeniten: »Vsi smo presenečeni. Zelo sem vesel. Igramo, ustvarjamo si priložnosti. Samo tako naprej.« V soboto bodo Celjani igrali v Stožicah, nato pa gostili Maribor. »Olimpija niha, slabo je igrala z Gorico, zelo dobro proti Rudarju in dobro
z Mariborom. Posamična kakovost je na njihovi strani, toda upam, da smo sposobni novega presenečenja.« V taboru Mure je bilo tako vroče (že med odmorom naj bi si dva igralca skušala skočiti v lase), da je trener Franc Cifer na novinarsko konferenco prišel s 25-minutno zamudo: »Ni lepo izgubiti. V prvem delu nismo zadeli, po odmoru pa je bila naša ekipa neprepoznavna. Po eni osvojeni točki je seveda čas za alarm.«
S Pušnikom nova razsežnost
V Areni Petrol pričakujejo dokumentacijo za srbskega napadalca Nikolo Ivanovića, ki naj bi izboljšal učinkovitost. Zaradi poškodb sta manjkala Gobec in Verbič. Trenutno drugi najboljši strelec lige Roman Bezjak je zadeval v prvih treh krogih, zadnja sta bila »postna«. Toda igral je odlično, sreča ni bila na njegovi strani: »Takšne tekme še nisem odigral. Ustvarili smo si namreč toliko zrelih priložnosti kot na prejšnjih štirih tekmah skupaj. Njihov vratar je večkrat dobro posredoval, potem pa se nam je nasmehnila sreča. Z Marijanom Pušnikom smo pridobili novo razsežnost. Ko bomo dlje časa skupaj,
LESTVICA 1. SNL
MARIBOR	5	3	2	0	7:2 11
LUKA KOPER	5	3	2	0	5:0 11
CELJE	5	3	2	0	5:2 11
DOMŽALE	5	3	0	2	4:3 9
OLIMPUA	5	2	1	2	9:6 7
GORICA	5	2	1	2	9:8 7
ALUMINU	5	2	0	3	4:7 6
TRIGLAV	5	1	1	3	1:3 4
RUDAR	5	0	2	3	3:10 2
MURA 05	5	0	1	4	4:10 1
bo igra še bolj gledljiva. Dobro smo pripravljeni, a nam zaradi načina igre pred koncem tekme popustijo moči, čeprav tega tokrat morda ni bilo videti. V Ljubljano potujemo z upanjem, da osvojimo vse tri točke.« Izkazal se je branilec Matic Žitko, čeprav je nastopil bolan. Včeraj nam je dejal: »Stisnil sem zobe. Prvi polčas je bil zame zelo težaven, kasneje pa je telo ujelo delovni ritem. Spal sem le štiri ure, zdaj pa se že bolje počutim.« Njegov soigralec iz Interblocka Blaž Vrhovec je bil neutruden skupaj s Kolsijem, o tem pa več v naslednji številki.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
WWW.CINKARNA.SI
CC
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Roman Bezjak je bil izjemno nevaren za nasprotna vrata, toda pri strelih ni imel niti kančka sreče.
Goršek: »Verjamem v svoje sposobnosti«
Nogometaši Rudarja tudi po 5. krogu ostajajo brez zmage ter na predzadnjem mestu lestvice. Na gostovanju v Kopru so izgubili z 0:1, ko je edini gol na tekmi v 58. minuti iz enajstmetrovke dosegel Matej Mavrič.
Pred tem je Aleš Jesenič-nik s prekrškom v kazenskem prostoru zaustavil napadalca Luko Majcna, ki je prejšnjo sezono nosil dres Rudarja. Velenjski vratar Matjaž Rozman je bil ob strelu z bele točke nemočen. Sicer pa bi lahko bila tekma odločena že v prvem polčasu, potem ko je bil Rudar tisti, ki je narekoval tempo in si ustvarjal priložnosti. Ve-lenjčani so bili boljši, vendar jim v 45 minutah ni uspelo realizirati številnih priložnosti. Najbližje golu je bil Elvis Bratanovič, ki je iz ugodnega položaja zadel vratnico. Tudi začetek drugega dela je
nakazal podobno zgodbo, ki pa so jo z golom z bele točke na glavo obrnili gostitelji. Zatem Velenjčani niso uspeli več slediti. Igra ni stekla, poraz bi lahko bil še višji. To je bil za Rudar tretji letošnji, ob dveh neodločenih rezultatih.
Velenjsko zasedbo je po odhodu trenerja Milana Đuričića vodil Andrej Goršek, dosedanji pomočnik, ki je po tekmi dejal: »Nisem razočaran zaradi naše igre. Z disciplinirano igro v obrambi smo prihajali do situacij za gol. Že na začetku smo zadeli vratnico, si priigrali še tri priložnosti, iz katerih bi lahko zadeli. Nasprotnik je bil brez pravih priložnosti. V nadaljevanju je sledilo malce nezbranosti naše zadnje vrste, kar je izkoristil Majcen in sledila je enajstmetrovka. To je bilo dovolj, da je Koper prišel do zmage.« Ivan Firer je pripomnil: »Treba je gledati
Ključni trenutek na tekmi v Kopru se je zgodil v 57. minuti, ko je Aleš Jeseničnik s prekrškom v kazenskem prostoru zaustavil Luko Majcna.
naprej. Opazen je že napredek, čeprav je za nami šele en teden treningov z novim trenerjem. Začeli smo igrati in to se je videlo predvsem v prvem polčasu. Na žalost nismo izkoristili lepih priložnosti. Čaka nas Triglav in to bo nova priložnost za prvo zmago. Vzdušje je sproščeno in verjamem, da se nam bo odprlo.«
Andrej Goršek bi si zaslužil nadaljnje sodelovanje, saj ima v mislih kar nekaj novosti, poleg tega se je z igralci odlično ujel, vendarle pa naj bi v ozadju čakali številni, ki si želijo sesti na mesto glavnega trenerja. Med najresnej-šimi kandidati naj bi bil dr. Milan Petrovič, ki ima doktorat iz nogometa, nazadnje pa je vodil Primorje iz Ajdovščine. Med kandidati naj bi bil tudi sedanji trener Doba, bivši odličen nogometaš Rudarja Jernej Javornik (zanj
se ogreva tudi Mura) ter še šesterica drugih.
»Verjamem v svoje sposobnosti in sposobnosti ekipe. Če se mi bo ponudila priložnost, potem bo zagotovo šla ladja v pravo smer,« je o trenutni situaciji dejal Andrej Goršek ter zatem strnil še misli pred sobotno domačo tekmo s Triglavom: »Triglav bo drugačna zgodba kot Koper. Zagotovo bo imel drugačen stil igre, bolj zaprto. Poizkusili bodo iz protinapadov, zato bo treba več igrati na bočnih položajih.«
MITJA KNEZ Foto: STANE VOVK
Rudar (4-4-1-1): Rozman - Bakarič, Bubalovič, Berko, Jeseničnik - Čonka, Rotman, Rošer, Bizjak - Bratanovič - Kli-nar. Igrali so še Črnčič, Podlogar, Firer.
Drobnetova »četa« z drugo zmago
Po 2. krogu v 2. slovenski nogometni ligi imata poln izkupiček le še dve ekipi. Vodilno mesto si delita Krka in Šmartno.
Šmartno je dobilo regijski derbi v Slovenskih Konjicah. Dravinjo je premagalo s 4:2. Za zmago so zadeli Denis Či-rič, Sebastjan Jelen, Dejan Podbrežnik in Matej Kolenc.
Pri gostiteljih sta bila natančna Nemanja Boljanovič in Tadej Kotnik. Dravinja, ki jo vodi Robert Pevnik, bo morala v nadaljevanju strniti vrste, če si bo želela priigrati obstanek v ligi. Šmartno, s trenerjem Oskarjem Drobnetom, je še enkrat dokazalo, da ima v novi sezoni pravo mešanico igralcev, ki lahko poseže po mestih v prvi polovici lestvice. Celjski Šampion je po uvodnem neodločenem rezultatom s Krškim vknjižil prvo zmago. Na gostovanju pri Rolteku v Dobu je slavil z 2:1. Gola sta dosegla Rade Jovanovič in Žiga Škoflek. Dob je bil sicer boljši nasprotnik, ko si je pripravil nekaj lepih priložnosti, posledično imel več od igre, a gostje so dosegli dva gola in to šteje v nogometu. V soboto bo Dravinja gostovala v Radomljah pri Kalcerju, v nedeljo bo Šmartno pričakalo Zavrč, gost Šampiona bo Bela krajina.
MITJA KNEZ
»Čez štiri leta želim pokazati več!«
Martina Ratej je v finalu meta kopja na olimpijskih igrah v Londonu zasedla 7. mesto. To je odličen uspeh, vendar so jo preplavljali mešani občutki, saj je menila, da bi lahko posegla po medalji.
Prvi met v finalu se članici celjskega Kladivarja podobno kot v kvalifikacijah ni posrečil. Kopje je letelo dobrih 50 metrov. Odločilen je bil tretji poskus, ko se je Ratejeva z 61,62 metra prebila med najboljših osem finalistk in si zagotovila dodatne tri mete, vendar dosežka ni popravila. Meti so se gibali med 58 in 60 metri, kar je bilo precej manj od pričakovanj. Po zadnjem metu je Martina zmajevala z glavo, ko se je zavedala, da bi se dalo narediti še več, vendar to ni bil njen večer. Roko na srce, Ratejeva se v boj za medalje ne bi mogla vmešati. To bi bilo le v primeru, če bi ponovila svoj najboljši letošnji dosežek, 66,24 metra. V Londonu je bila to misija nemogoče. Martina Ratej je po finalu dejala: »Kot kaže, to ni bil moj dan. Sedmo mesto
Legenda strelstva
Včeraj je v 70. letu umrl Vinko Lavrinc. Od leta 1981 je bil predsednik Strelskega društva Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem.
V začetku sedemdesetih let je bil član slovenske strelske reprezentance, prejel je Bloudkovo plaketo, s svojim bogatim športnim znanjem in izjemno predanostjo je vzgojil ogromno generacij odličnih rečiških strelk in strelcev. Bil je tudi sodelavec naše redakcije, ponosno je poročal o odmevnih dosežkih svojih varovancev. Vinko, ki ga je zaznamovala večna dobra volja, je bil in bo ostal sinonim za strelsko društvo iz Rečice. »Od leta 1998 smo imeli devetkrat najboljšo strelsko družino v Sloveniji,« je lani zapisal ob 60-letnici društva. Žalna seja se bo danes na strelišču začela ob 18. uri, pogreb pa bo v četrtek ob 16.00 v Rečici.	DŠ
Vinko Lavrinc
»Pivovarjem« manjkala zbranost
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so konec tedna odigrali dve pripravljalni tekmi z madžarskim Plerom. Prva se je končala z neodločenim rezultatom 28:28, druga s 27:25 v korist Plera.
Tekmeca sta se pomerila že na tretji pripravljalni tekmi. Prvo so dobili Celjani, ki so v drugi remizirali, zatem še izgubili. Celjani so znova odigrali brez Alema Toskića in Matea Lekaia, ki sta imela reprezentančne obveznosti na OI v Londonu. Manjkala sta tudi poškodovana Dejan Perić ter David Razgor. Na prvi domači tekmi s Plerom se je poškodoval še Vid Po-teko. Trener Vladan Matić je priložnost za dokazovanje ponudil vsem igralcem. V zadnji tekmi je »šepala« realizacija, ko je manjkala zbranost oziroma natančnost pri strelih. Do prve tekme v novi sezoni ostaja še osemnajst dni, ko bo Celju Pivovarni Laško nasproti stalo Gorenje v tekmi za slovenski superpokal.
MITJA KNEZ
cc
CINKARNA
ska atletska uvrstitev v Londonu. Srebrne medalje se je razveselil metalec kladiva Primož Kozmus, ki je Ratejevo v finalu spodbujal s tribune. »Morala se bom sprijazniti, da nisem mogla poseči v boj za prva tri mesta. Če bi bila v pravi formi, potem bi bilo to mogoče, tako pa mi zagotovo še nekaj časa ne bo lahko pri srcu. Ostaja grenak priokus, ko nisem uspela sestaviti dobrega meta. To bi bilo okrog
65 metrov. Treba bo enostavno iti do Ria de Janeira in čez štiri leta pokazati več.«
Zmagala je Barbora Špotako-va, ki je z najboljšim letošnjim izidom na svetu 69,66 metra ubranila naslov iz Pekinga. Srebrno medaljo je osvojila Nemka Christina Obergfoll (65,19m), do medalje pa se je prebila še ena Nemka, Linda Stahl (64,91m).
MITJA KNEZ Foto: DEAN ŠUSTER
Martina Ratej
na olimpijskih igrah res nekaj pomeni in bom verjetno jutri malce bolj zadovoljna s tem dosežkom kot danes. Nisem zadovoljna, ker sem videla, da ne za drugo ne za tretje mesto ni bil potreben kakšen res dober met.« To je bila druga najboljša sloven-
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
AD KLADIVAR Celje
Gašper Mačkovšek (z žogo) in njegovi soigralci so na zadnji tekmi s Plerom doživeli poraz z dvema goloma razlike.
Mozirski turnir znova navdušil
Samo Kramer: »Postali smo Indijanci za napoved vremena.«
S turnirjem v Mozirju se je končala letošnja sezona slovenske serije v poletni odbojki na mivki. Zadnje dejanje Slovenian Beach Toura je pri moških pripadlo Juretu Petru Bedraču in Leu Mohoriču, medtem ko sta pri dekletih slavili Lucia Michalovičova in Sarka Nakladalova.
Michalovičova in Nakladalo-va sta bili v finalu prepričljivo z 21:12 in 21:9, boljši od slovenskih reprezentantk in državnih podprvakinj, Mihele Istenič in Martine Jakob, ki sta do finala prišli s štirimi zmagami in brez izgubljenega niza. Tretje mesto sta osvojili Sara Sakovič in Tamara Borko, ki sta v borbi za zmagovalni oder premagali Korošici Zalo Janet in Ano Skarlovnik. Pri moških so gledalci pospremili napet finalni obračun. Slovenska odbojkarja Jure Peter Bedrač in Leo Mo-horič sta prvi niz proti hrvaški navezi Perić - Zhukovski izgubila z 21:16. Drugega sta z 21:19 dobila naša predstavnika, v odločilnem tretjem nizu pa sta bila znova uspešnejša Be-drač in Mohorič, ki sta slavila s 15:11 in si tako priigrala svojo prvo zmago na turnirjih slovenske serije v odbojki na mivki. Vzdušje v Mozirju je bilo odlično, gledalci so z navdušenjem spremljali vsak dvoboj.
»Malo za šalo, malo zares lahko rečemo, da ko se v Mozirju začne turnir v odbojki na mivki, začne deževati. Očitno smo postali pravi Indijanci za vremensko napoved,« se je po sobotni nevihti pošalil eden od organizatorjev mozirskega turnirja Samo Kramer. Ampak dež ni oviral tekmovalcev, sobotni večerni finale so izpeljali v imenitnem vzdušju z gromkim navijanjem s polnih tribun. »Veseli nas, ker smo videli veliko lepih elementov te čudovite igre. Tudi z obiskom smo
Hrvata Perić in Zhukovski sta bila v polfinalu z 2:1 boljša tudi od slovenskih podprvakov Anžeta Bahča in Tadeja Boženka.
zadovoljni, najpomembneje pa se nam zdi, da pridejo tisti, ki imajo radi odbojko na mivki.« Mozirski organizatorji, ki se na turnir pripravljajo osem mesecev, so ponosni, ker so med 30 ekipami uspeli pritegniti odboj-karje s praktično celega sveta. Verjetno pa je njihov ponos upravičen tudi zaradi tega, ker so sploh uspeli izpeljati organizacijsko in finančno izjemno zahtevno nalogo. »Zelo smo ponosni, sploh ker je bilo letos precej težko s financami. Turnirja na Ptuju na primer ni bilo. V Mozirju smo z dobro voljo, veliko navdušenja in željo, da nadaljujemo s turnirjem, uspeli pokriti stroške in organizirati turnir, kot je potrebno,« se je v imenu organizacijske ekipe veselil Kramer. Seveda so v šotoru ob igrišču poskrbeli za bogat spremljevalni program, ki je v Mozirje poleg ljubiteljev odbojke privabil še marsikaterega nešportnega navdušenca, predvsem pa so popestrili do-
gajanje v času, ko je turistična sezona v Zgornji Savinjski dolini na vrhuncu. Tudi zato lahko verjamemo, da bo turnir ponesel ime Mozirja daleč preko občinskih meja.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
»ANORAMA
NOGOMET
1.	SNL, 5. krog: Celje - Mura 1:0 (0:0); Vrhovec (81), Koper
-	Rudar 1:0 (0:0); Mavrič (58-11m), Olimpija - Maribor 0:0, Triglav - Domžale 0:1 (0:1), Aluminij - Gorica 2:1 (0:0).
2.	SNL, 2. krog: Dravinja
-	Šmartno 1928 2:4 (1:2); Boljanovič (7), Kotnik (87); Čirič (4), Jelen (9), Podbrežnik (46), Kolenc (69), Dob
-	Šampion 0:2 (0:0); Jovanovič (48), Škoflek (70)._ Vrstni red: Krka, Šmartno 6, Šenčur, Šampion 4, Dob, Bela krajina 3, Krško 2, Radomlje, Zavrč, Dravinja 0. (MiK)
Zmagala bo upornost hmeljarjev, stara 150 let
Martina Zupančič, direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, o jubileju inštituta in dogajanju v hmeljarstvu
Martina Zupančič je med tistimi, ki jih je dodobra oprasnil hmelj. »V bistvu sem že peta generacija, vsi predniki so se ukvarjali s tako imenovano >hmeljorejo<. To je rastlina, ki te oprasne za vse življenje in posrka vase. Ko sem bila v Ljubljani, so mi povedali, da se vsak moj drugi stavek začne s >pri hmelju je pa tako<.«
»Naš hmelj je zdravilna rastlina, ki pomirja. Dobro bi bilo, da bi se v teh časih krize umirili in izstopili iz okvirja problemov, ki jih imamo. Da bi videli, da ni tako slabo, da smo sami dobri ljudje, da pravzaprav lahko sami rešimo težave in prestopimo v nov čas.«
»Vsako jutro, ko pridem v službo in zagledam tablo, občudujem ljudi, ki so dobrih sedem let po vojni in v relativno težkih časih, leta 1952, sprejeli odločitev, da na svoje stroške postavijo svoj razvoj s svojim inštitutom. Navkljub vsemu smo lahko ponosni na te ljudi in sodelavce. Brez razvoja in raziskav si ne bi mogli izboriti in obdržati 2- do 3-odstotnega deleža na svetovnem trgu, ki je v kmetijskih panogah še vedno eden največjih deležev v izvozu.«
V	žalskem Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo (IHP) Slovenije so v petek obeležili 60 let delovanja. Jubilej so proslavili s tehnološkim sestankom hmeljarjev, na katerem so govorili o žlahtnjenju, varstvu in rastnih razmerah za hmelj v letošnjem letu, nato pa so podelili certifikate nacionalnega poklicnega izobraževanja hme-ljar/hmeljarka.
»Glede na čas, v katerem živimo, smo se odločili za delovno praznovanje oziroma več manjših dogodkov. Izdali smo Hmeljarja, v katerem smo predstavili delo IHP, v ekomu-zeju pa postavili priložnostno razstavo. Leta delovanja izkazujejo, da smo že 60 let tukaj, v tem prostoru, in da smo prispevali lep delež v razvoju hmeljarstva in tudi širše,« je omenila direktorica inštituta Martina Zupančič. »Praznovanje je bila priložnost, da smo rekli hvala vsem, ki so v treh letih prispevali k raziskovalni in razvojni vlogi te ustanove, nam pomagali, tudi tistim, ki uporabljajo naše znanje, ali tistim, ki jim vprašanje glede hmelja da asociacijo na naš inštitut. Želeli smo povedati, da so že bili težki trenutki, ki so jih ljudje zmogli prebroditi. Prepričana sem, da jih bomo zmogli tudi zdaj.«
Inštitut so sicer ustanovili hmeljarji, vendar ima zdaj drugačno organizacijsko obliko.
Hmeljarji so svoj razvoj uspeli plačevati do leta 2002, ko so ustanoviteljske pravice prenesli na državo. V vsem tem razvoju IHP ni služil samo hmeljarjem, saj so se pojavljala vprašanja iz ostalih poljedelskih struktur, od zelenjadarstva do namakanja. Tako se je dejavnost širila in prerasla okvire hmeljarstva. Pred 35 leti smo se usmerili v pivovarstvo in živilski del. Danes smo na ravni države zadolženi za kontrolo koncentratov in začimb, sicer pa od Dravograda do Sotle »pokrivamo« vse kulture, od vinogradništva, poljedelstva do zelenjadarstva, seveda pa je osnovna podpora namenjena hmeljarjem.
V	tej zgradbi se skriva veliko znanja, kajne?
Tega se včasih skoraj premalo zavedamo. V Sloveniji najbrž nihče nima podatkov, starih 45 let, kar danes ogromno pomeni. Nenehno se namreč porajajo novi problemi, ki jih je treba reševati, nova znanja, ki jih je treba osvajati. V IHP imamo nabor znanja in podatkov, ki ponujajo obilo možnosti za bolj racionalno in raziskovalno delo v prihodnje. Že 35 let imamo vrt zdravilnih zelišč, ki se je pojavil zaradi težnje, da bi v času premene hmeljarji pridelovali druge kulture. No, na tem področju se nam obeta še kar nekaj dela.
Včasih smo poslušali ogromno pripomb zaradi škropljenja. Danes se je tudi to spremenilo.
Hmeljska rastlina je zelo visoka, zato smo potrebovali velike škropilnice, ki so bile bolj vidne. Poleg tega je škropivo draga stvar in tudi hmelj je moral slediti konkurenci. Hmeljarji so se prvi odločili za integrirano pridelavo, že konec 70. let so s pomočjo IHP uvedli napovedi bolezni in škodljivcev. Iz takratnih preventivnih škropljenj na vsakih nekaj dni
Glavna dejavnost IHP Slovenije ostaja raziskovanje in razvoj na področju hmeljarstva. Do danes so vzgojili enajst slovenskih sort hmelja ter razvili in vpeljali nove tehnologije pridelave in spravila hmelja ter varstva hmeljišč po zahtevah integriranega varstva. Hmeljarje obveščajo o potrebnih ukrepih v hmeljiščih, njihove praktične raziskave pa segajo tudi na področje za potrebe pivovarstva pri uvajanju znanstvenih dosežkov in tehnoloških postopkov v proizvodnji piva.
IHP se ponaša še z zbirko in vrtom 200 zdravilnih in aromatičnih rastlin, gensko banko 300 vrst semen, zadnja leta pa se tam ukvarjajo še s prehrano in z varstvom rastlin, s sadjarstvom, z vinogradništvom in s pridelavo poljščin ter vrtnin.
smo prešli na štiri škropljenja na leto. In še to na podlagi prognoze, ko je presežen prag škodljivosti zaradi škodljivca ali bolezni, torej na področju, kjer je začela nastajati škoda. Nič ne počnemo na pamet. Z veliko znanja in strokovnosti se da osnovati dobro podlago, ki nam omogoča, da prodajamo hmelj po vsem svetu. Doslej še nismo imeli reklamacije zaradi kakšnih ostankov pesticidov. To pomeni, da se tudi hmeljarji držijo navodil IHP, seveda pa je naš škropilni program usklajen z zahtevami Amerike, Japonske ...
V teh dneh hmeljarji obujajo spomine na stare čase. Kaj menite, bodo čez pol stoletja počeli podobno?
Kdor ne pozna in ne spoštuje svoje preteklosti, nima prihodnosti. Lepo je, če spoštujemo vse, kar se je doslej doseglo, in stremimo za boljšimi dosežki. Ti bodo morali priti, ker nas življenje v to sili. Prepričana sem, da je hmeljarstvo tako globoko v ljudeh, da bomo čez pol stoletja še vedno rekli, da smo imeli krizo in jo prebrodili.
Seveda govoriva o precejšnji krizi, ki pesti hmeljarstvo.
Slovensko hmeljarstvo je kmetijska panoga, ki je z več kot 90 odstotki prisotna na svetovnem trgu. V domačem okolju nima zaščite in zaradi tega nas vsi svetovni trendi, ki so ta trenutek negativni, bolj prizadenejo kot ostale panoge. Tudi zato so hmeljarji prvi »prileteli« v krizo, zdaj pa morajo sami najti izhod. Zagotovo je takšna kriza na začetku precejšen udarec, ki te potre in stopiš nekaj korakov nazaj. Upam pa, da se bo upornost hmeljarjev, stara več kot 150 let, znova izkazala. In zmagala. V IHP opažamo, da so zadnjih nekaj let zmanjševali hektarje, medtem ko zdaj rastejo naročila in je tudi razvoj zagotovljen, zato menim, da se bo v nekaj letih stanje začelo spreminjati.
Zakaj ne pomaga država, ki jo hmeljarji pozivajo na pomoč?
Država je pomagala v obsegu, za katerega ima zakonske podlage, v EU moramo spoštovati zakonodajo. Zagotovo pa je prispevala nekaj pomoči, ki je mogoče hmeljarji ne vidijo tako močno, od »de minimisa« do ohranjanja javne službe. Če ne bomo šli z razvojem naprej, potem jutrišnjega dneva, ki bo od nas zahteval boljšo in bolj kakovostno proizvodnjo, ne bomo mogli zdržati.
Kot pravi Zupančičeva, bi lahko nastavek na hmeljskih rastlinah letos omogočal normalno letino. Seveda avgust hmelj da ali vzame. Doslej ga je bolj jemal ... »Vseeno upam, da bomo uspeli pridelati normalno letino.« Zagotovo se hmeljarji ne bi jezili zaradi kakšnega dežja, sicer pa se bo obiranje savinjskega goldinga začelo okrog 20. avgusta.
Največkrat slišimo tarnanje o polnih skladiščih hmelja iz preteklih let. Se obeta kakšna rešitev?
Ostanki neprodanih količin hmelja so za tiste, ki jih imajo, hudo obremenjujoči. Ti bi zanesljivo želeli več pomoči, kot je država ali kdorkoli drug uspe najti. Rešitev je verjetno še v drugih možnostih uporabe hmelja. V IHP se trudimo, da bi našli rešitev za viške hmelja, ki se ne porabi v pivovarski industriji oziroma da bi te viške uporabili na drugih področjih, morebiti za krmo. Upam, da bomo uspeli in tako prebrodili problem prodaje hmelja. Tudi sprememba klime, na primer suše, ki se pojavljajo, dajejo svoj ton, ki bo spremenil to hiperprodukcijo v hmeljarstvu. Menim, da se bodo pridelki v naslednjih letih uravnotežili, pa še površine hmelja so se bistveno zmanjšale.
Kakšen nasvet bi dali hmeljarjem za izhod iz krize?
V slogi je moč. Temu bi rekla velika lajna, ki jo ponavljajo več kot 20 let, zdaj pa »jemljejo zadnje lekcije«. Iz zgodovine bi se morali naučiti, da bodo samo povezani in s skupnim nastopom lažje prebrodili težave tako na ravni proizvodnje, razvoja kot tudi prodaje.
Hmeljarstvo ste spoznavali na več ravneh, od dela v zadrugi preko Hmezad Eksport Importa, dela na ministrstvu in zdaj kot direktorica IHP. Se odnos kaj spreminja?
Niti ne, se pa odnos zagotovo izgrajuje oziroma brusi. Malo ljudi ima srečo, da se rodi v hmeljarski družini, kot sem se sama, da sem s hmeljem prepotovala vso pot od ročne obdelave do resnično velikega preskoka v razvoju. Danes lahko primerjam, kaj neko obdobje prinese na različnih področjih. Seveda je potem prodaja, ki je čisto svoja zgodba, zdaj pa se mi je na nek način izpolnila želja, da se lahko vključim v proces razvoja in raziskav, kjer včasih vidim problematiko drugače kot drugi.
Ponašate se z enim najvišjih naslovov, saj ste vitezinja hmelja. Vam priznanje veliko pomeni?
Ponavadi rečejo, da krogla in medalja ne zadeneta pravega. Glede priznanj je zame najbolj pomembno, da oče reče »letos smo pa pridelali lep hmelj«. Takrat si mislim, da imam pri letini nekaj zaslug. Veste, vsako leto v hmeljarstvu je čisto drugačno, z vsakim letom pridobivaš samo znanje in izkušnje, da se prav odločaš. To je zelo specifično in značilno samo za hmeljarstvo. Seveda je tudi naziv, ki sem ga prejela, pomemben. Ampak zame je najlepše, da dolina pridela dober pridelek, ga uspešno proda in da imajo hmeljarske družine od tega tudi kruh.
URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR
Strokovnjaki v IHP so dostopni na različne načine, poleg informacij hmeljarjem nudijo informacije poljedelcem, vinogradnikom in sadjarjem. Za vsako od teh področij so na voljo specialisti in strokovni sodelavci, hkrati pa pomagajo tudi svetovalni službi kmetijsko-gozdar-ske zbornice.
■	■ ■	■ V	II ■	#IV
Biodinamicna varuhinja fižola
Justina Škoberne ima 130 sort fižola, ki ga zbira po vsej Sloveniji - Sama vrtnari po biodinamični metodi
Pri Škobernetovih v Žalcu boste v hladilniku vselej našli kuhan fižol. Martin ga ima rad med zeleno solato, Justina pa v najrazličnejših jedeh. Češnjevec se ji zdi najbolj okusen, čeprav ugotavlja, da večina najraje posega po sivčku in maslencu ali putrjeku, kot mu rečejo marsikje. Da je povezana s fižolom, je bilo mogoče opaziti že pri prvem srečanju na enem od Eko-fejstov v Galiciji, kamor je prinesla pokazat svojo nenavadno zbirko. Zbira namreč fižol in ponosno pove, da je doslej zbrala že 130 sort!
Povabila nas je, da pridemo na njen biodinamični vrt, ko bo v zelenju. Minule dni je suša resda nekoliko posegla v zeleno podobo njenega vrta v bližini Bio parka Nivo, še vedno pa je na 30 arov veliki parceli raslo vse mogoče, tudi po zaslugi zalivanja iz lastnega vodnega vira. Čebulo, ki jo je sama vzgojila - gre za avtohtono slovensko sorto - je že pobrala. Brez kemičnih dodatkov je uspela in je tako lepa, da je Justina upravičeno ponosna.
Zbira, sadi, ohranja
V veliki škatli s predalčki in steklenim pokrovom, ki so jo izdelali v ta namen, hrani fižolčke. Označene ima z imeni, v poseben zvezek pa zapisuje tudi vse druge podatke: od koga je
dobila zrnje, kako ga imenujejo v tistih krajih, kako se obnaša v zemlji in kakšne kakovosti je pridelek. Ljudje iz cele Slovenije ji ga pošiljajo, zadnje čase je dobila celo eksotične vrste fižola. Prva škatla je medtem že polna in čaka na novo, ki je v izdelavi. »Anton Komat me je pred časom povabil v banko semen kot varuhinjo fižola,« pravi Justina ponosno in doda, da smo se žal pozno spomnili, da bi ohranjali semena, saj je veliko že izgubljenega. »Kakšna starejša >mamika< se ob ogledu moje zbirke razneži in spomni, da so imeli tak fižol včasih doma. Ko začutim, da ljudi to res zanima in da so ga pripravljeni saditi ter poskrbeti za seme, jim ga nekaj zrn podarim.« Da se bo seme ohranilo in razširilo.
Samooskrba
Za njeno strast je »kriva« mama, ki je gojila veliko ljubezen do fižola in vrtnarjenja. »Vendar v otroštvu jemlješ stvari kot samoumevne,« pravi Justina, »šele kasneje ugotoviš, da dozoreva nekaj, kar imaš v sebi.« Naredila je vrtnarsko šolo, ki je bila najbližje doma, in je bilo to najceneje. Nato je pet let delala v tovarni, upokojitev pa dočakala kot varuhinja v vrtcu. Pri svojih 40 letih je začutila, da mora imeti kos zemlje, in tako sta z možem nazadnje najela njivo blizu bio parka v bližini Žalca, ji dodala še
Še eno koristno delo opravlja Justina Škoberne, in sicer zbira različne nasvete o delu z rastlinami, ki jih je dolga leta izrezovala in shranjevala, dodajala svoje izkušnje in vse to zapisovala v poseben zvezek po abecednem redu. Na pobudo prijateljice iz društva Ajda se je »spopadla« še z računalnikom, kamor počasi prepisuje vse svoje zapiske. Sčasoma naj bi nastali praktični priročniki s področja vrtnarstva, sadjarstva in vinogradništva za pomoč članom društva. »Mož pusti prižgan računalnik, pa se počasi lotim pisanja. Imam že 250 strani!« se smeji.
Na 30 arih zraste dovolj za samooskrbo, pravi Justina Škoberne, ki svoje izkušnje rada deli s tistimi, ki jo prosijo za nasvet.
sosednjo in vse to leta 2006 odkupila. Danes imata 30 arov, na katerih zraste vse, kar sama potrebujeta, če je česa več, so veseli prijatelji in znanci, ki znajo ceniti bio pridelke. Zraste tudi nekaj sadja in okusnega grozdja. S slednjima se rad ukvarja Martin, ki se mu kot raču-nalničarju izteka delovno obdobje in je zanj tovrstno popoldansko delo čista sprostitev. Tudi če vsako leto vse ne »rata«, se ne razburjata. Glavno, da je pridelano brez kemikalij. »In še kregati se nimava časa, ko imava tak velik >grunt<,« doda Justina v smehu.
Biodinamika je prišla postopoma
Pred desetimi leti se je Justina prvič srečala z biodina-miko. Takrat je na prazniku jagod zagledala preparate in to je naredilo vtis nanjo, saj je bilo videti zelo zapleteno. Nekaj let kasneje je šla na prvi tečaj, pa spet imela malo premora. Leta 2008 se je včlanila v Društvo Ajda Štajerska in začela delati po pravilih biodinamike. »Potrebuješ čas, da dojameš, kako delati s preparati, da spoznaš, v čem je smisel. Za zdravje rastlin imam čaje, v glinenih lončkih, zakopanih v zemljo, pripravljam preparate iz rastlin, ki nato pomagajo dozorevati kompostu, setveni koledar Marije Thun pa je naš katekizem,« pove Justina in doda, da sčasoma sam vidiš, kaj rastlina potrebuje. So pa semena, vzgojena po tej metodi, bolj vitalna in nekaj jih ponuja na ekoloških tržnicah po Sloveniji.
TATJANA CVIRN Foto: TimE
Justinin nasvet: ko poberete in oluščite fižol, ga dajte za nekaj časa v zamrzovalnik, ker s tem preprečite, da bi se razvili molji.
Škatla z zbirko različnih sort fižola
V posebnem zvezku ima Justina podatke o vsaki svoji sorti fižola. Št. 64 - 14. avgust 2012 -
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si.
Svit vam lahko reši življenje
Preventivni program za odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki
Rak debelega črevesa in danke je drugi najpogostejši rak v Sloveniji, zaradi katerega letno umre okoli 760 ljudi. Na Celjskem je ta vrsta raka po zadnjih dostopnih podatkih iz leta 2008 zahtevala več kot sto življenj, na novo pa so raka to leto odkrili pri okoli 200 ljudeh. S preventivnim programom Svit je mogoče najti predrakave spremembe ali raka v zgodnji fazi, kar je najbolj pomembno za preživetje in ozdravitev.
Program Svit je v Sloveniji zaživel leta 2009. Takrat se je na povabilo za sodelovanje odzvalo 37 odstotkov povabljenih Slovencev, leta 2011 se je ta odstotek povzpel na več kot 58. Zdravstveni delavci želijo, da bi blato v pregled poslal prav vsak povabljeni državljan, saj bi se tako obolevnost zaradi raka debelega črevesa in danke močno zmanjšala, prav tako bi bilo manj smrti. Raka debelega črevesa in danke je namreč brez preventivnega pregleda težko prepoznati, saj se simptomi pokažejo šele, ko je rak že zelo razvit.
Enostaven odvzem vzorca
Sodelavci programa Svit k sodelovanju vabijo moške in ženske, stare med 50 in 69 let, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje. Sodelovanje je brezplačno in zelo preprosto. »Pregled se opravi v intimi lastnega
Ključni dejavnik za nastanek raka na debelem črevesu in danki je podobno kot pri ostalih vrstah raka starost. Tveganje prav tako povečajo nezdrava prehrana s premalo sadja in zelenjave, pomanjkanje telesne aktivnosti, kajenje in pretirano pitje alkoholnih pijač. Tveganje povečuje tudi prisotnost raka v družini.
V okviru promocije programa Svit se lahko ljudje sprehodijo po modelu debelega črevesa, zdravstveni strokovnjaki pa jim tako zelo slikovito predstavijo nevarnosti, ki pretijo na človekovo zdravje.
ALI STE VEDELI?
Tudi moški lahko dojijo.
Tako vsaj trdi antropolog Barry Hewlett, ki je preučeval Pigmejce. Nekateri med njimi naj bi dojili svoje otroke, prav tako naj bi svojega otroka dojil moški s Šrilanke. Dejstvo je, da imajo tudi moške prsi mlečne žleze. Te lahko s primerno hormonsko stimulacijo začnejo proizvajati mleko, a seveda v veliko manjših količinah kot pri ženskah. Nastajanje mleka pri moških spodbudijo določena zdravila, ki vsebujejo ženske hormone, najpogostejši naj bi bil ta pojav pri moških z rakom prostate. Nastanek mleka, tako imenovana laktogene-za, naj bi spodbudil tudi stres v povezavi s hudim fizičnim naporom in lakoto.
Kako ustaviti kolcanje?
Imate težave s kolcanjem? Se pojavi takrat, ko je najbolj nadležno? Dobro je poznati nekaj nasvetov, kako premagati ta sicer neškodljiv, a precej moteč pojav.
Kolcanje nastane zaradi nenadnega krčenja trebušne prepone. Najpogosteje se pojavi brez pravega vzroka, lahko pa ga spodbudijo stres, utrujenost, preveč popitega alkohola, hitre temperaturne spremembe ali prehitro uživanje hrane. Kolcanje spremlja značilen zvok, ki nastane, ker se pri vdihu glasilki nenadno odpreta. Nasvetov, kako ustaviti kolcanje, je veliko. Poskusite nekajkrat zaporedoma globoko vdihniti, če ne pomaga, minuto ali dve dihajte v papirnato vrečko. Pomagalo naj bi tudi počasno pitje ali grgranje vode. Nekateri pojedo kocko sladkorja, spet drugi pravijo, da pomaga kihanje, ki ga izzovejo s kančkom popra. Kolcanje naj bi zaustavil tudi čim bolj iztegnjen jezik iz ust. Če ne kolcate sami, temveč nekdo ob vas, ga poskušajte prestrašiti. Tudi to naj bi namreč prekinilo kolcanje. Če je vaše kolcanje redno in dolgotrajno, poiščite nasvet zdravnika.
Med občinami na Celjskem je najboljša odzivnost v programu Svit v Radečah, kjer je v lanskem letu v programu sodelovalo skoraj 68 odstotkov povabljenih. Več kot 65 odstotkov ljudi se je odzvalo še v občinah Mozirje in Rečica ob Savinji. Najmanj so o pomenu varovanja svojega zdravja očitno osveščeni občani občine Rogatec, saj se je na povabilo odzvalo manj kot 45 odstotkov povabljenih. Manj kot polovično udeležbo so zabeležili še v občinah Bistrica ob Sotli, Dobje in Rogaška Slatina.
doma, ni treba hoditi do zdravnikov, kar je zagotovo velika prednost,« poudarja koordinatorka programa Svit v celjski zdravstveni regiji Tatjana Škornik Tovornik z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje.
Center Svit na dom pošlje pristopno izjavo z vprašalnikom, ki ju je treba izpolniti in poslati v center Svit. Čez nekaj dni posameznik prejme komplet za odvzem dveh
vzorcev blata. Prav v blatu so namreč prvi znaki morebitne bolezni, ki se kažejo kot blaga in očem nevidna krvavitev. V kompletu sta dva testerja, saj je treba vzorca vzeti pri dveh zaporednih odvajanjih blata. »Papir, ki je priložen, damo v školjko in nanj ujamemo blato. Tester zapičimo v pet različnih mest v blatu, malce pomažemo in tester ponovno zapremo. Naslednji dan zadevo ponovimo,« razlaga
Škornik Tovornikova. Vzorca je treba hraniti na hladnem ter ju nato v priloženi kuverti z že plačano poštnino poslati v center Svit.
Pozitiven izvid še ne pomeni raka!
O rezultatih je posameznik obveščen v enem tednu, prav tako center Svit rezultate pošlje osebnemu zdravniku. Če je izid negativen, z debelim črevesom ni nič narobe, če je
pozitiven, kar pomeni, da je preiskava v blatu zaznala prikrito krvavitev, pa so nujne nadaljnje preiskave. »A to še nikakor ne pomeni, da ima posameznik raka!« miri ko-ordinatorka programa. Pravi, da je lahko kri v blatu prisotna še iz drugih razlogov, kot so hemoroidi ali občasno vnetje. Pravi vzrok krvavitve torej pokažejo šele dodatne preiskave. Kadar gre za sum predrakavih sprememb ali
Sodelavci programa Svit v sodelovanju z zdravstvenimi domovi izvajajo tudi številne promocije programa na terenu, kjer želijo na neposreden način ljudem predstaviti pomen preventivnih pregledov. 30. avgusta bodo tovrstno promocijo pripravili v Rogatcu, 6. septembra v Podčetrtku, 11. septembra v Radečah in 15. septembra v Velenju. Prav tako bodo sodelovali na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki je zaradi številnega obiska odlična priložnost za promocijo zdravega življenja.
Priporočljivo je, da posameznik pregled opravi na vsaka tri leta. Prav toliko je potrebno, da center Svit k sodelovanju povabi vseh 560 tisoč Slovencev in Slovenk, starih med 50 in 69 let.
raka, je treba opraviti kolo-noskopijo in rektoskopijo, ki pokažeta polipe, ki pomenijo predrakave spremembe. Raka potrdi šele dodatni patološki test delčka tkiva.
ANJA DEUČMAN Foto: arhiv ZZV Celje
M
UNIJI
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01 /519 -35 PI
www.pirnat.si
ft. Pimat d.o.o.. Razlagava 29, Maribor_
Delovni čas BobKarta: vsak dan od 11. do 19. ure
Št. 64 - 14. avgust 2012
PRIMERNO ZA VSE STAROSTI -HITROST URAVNAVATE SAMI
Pazite se radarja!
Hitrost meri na Ljubljanski cesti v Celju
Marsikdo še ni opazil radarja, ki že skoraj dva meseca meri hitrost na Ljubljanski cesti v Celju. Merilno napravo je na eno od svetilk javne razsvetljave namestila Mestna občina Celje z namenom, da umiri promet in zagotovi večjo varnost udeležencev v cestnem prometu. Zagotovo pa je to tudi dober način polnjenja občinske blagajne.
Kot nam je sporočil vodja službe za občinsko redarstvo na Mestni občini Celje Matej Založnik, se trudi občina z različnimi preventivnimi ukrepi in akcijami izboljševati in dvigovati raven prometne varnosti. »Vendar so izkušnje in dejstva takšna, da če preventivnega delovanja ne podkrepimo z argumentom, pri zdajšnji prometni kulturi voznikov še vedno ne dosegamo želenih učinkov,« poudarja. Tako so 28. junija namestili radar, ki nadzoruje voznike 24 ur dnevno.
Omejitev 50 kilometrov na uro
Lokacija radarja ni naključna, pravi Založnik. Namestili so ga na eno izmed svetilk na Ljubljanski cesti, na odsek, kjer so med drugim srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko, avtobusno postajališče, križišči in trgovina. Čeprav cesta zaradi svojih značilnosti omogoča veliko hitrost, je ta omejena na 50 kilometrov na uro, da vozniki ne ogrožajo sebe, pešcev, kolesarjev in ostalih udeležencev cestnega prometa. A kot je že v slabih dveh mesecih dokazal radar, številni vozniki omejitve ne spoštujejo. Občinsko redarstvo po besedah Založnika vodi prekrškovni postopek zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti zoper več kot 600 kršiteljev.
Koliko denarja se je na ta račun doslej steklo v občinsko blagajno, nismo uspeli izvedeti. Nam je pa Založnik še pojasnil, da bodo radarje v prihodnje namestili na še več nevarnih odsekih.
ANJA DEUČMAN, foto: SHERPA
Nekaj bralcev nam je sporočilo, da jih je radar pri prehitri vožnji »zasačil« večkrat v nekaj dneh ali pa celo nekajkrat v enem dnevu. Seveda so na dom prejeli več plačilnih nalogov in prav vse je treba poravnati, ob tem pa so nabrali še kazenske točke. Neka gospa naj bi se, kot se govori, na blagajno Mestne občine Celje zglasila s kar enajstimi položnicami! Koliko časa je potrebnega, da občinsko redarstvo prekrškarju pošlje plačilni nalog, nam z občine do zaključka redakcije niso odgovorili, po izkušnji enega od bralcev pa je od prekrška do prejetja plačilnega naloga minil kakšen mesec dni.
Najvišja hitrost, ki jo je doslej izmeril radar na Ljubljanski cesti, je 107 kilometrov na uro!
V Velenju z radarji že več let
V Velenju so radarje na treh lokacijah namestili že v letu 2009, dva pa še lani. V tistem času, še pred postavitvijo, so preko občinske službe za odnose z javnostmi večkrat javno opozarjali, kje in kdaj bodo delovali radarji, ter pozivali voznike k previdni vožnji. Nekaj časa so radarji delovali tudi poskusno, torej da kljub prekoračitvi hitrosti v redarski službi še niso pisali plačilnih nalogov, temveč so prehitre voznike samo opozarjali. Mnogi se sprašujejo, zakaj tudi v Celju ni bilo tako.
Prve tri radarje so Velenjčani postavili na Kidričevi cesti pri Osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda Velenje, na Cesti Simona Blatnika pri Intereuropi in na Partizanski cesti pri železniški postaji v Pesju. Dodatna dva radarja na Šaleški in Efenkovi cesti so postavili še lani junija. Kot
so pojasnjevali, so lokacije za postavitev radarjev določili v sodelovanju s Policijsko postajo Velenje. Upoštevali so statistične podatke o številu prometnih nesreč, posebej tistih, katerih vzrok je bila prevelika hitrost.
»Radarji so opremljeni z alarmno napravo, varovani pa bodo tudi z videokamerami. Delovali bodo 24 ur dnevno. Vsak, ki bo prekoračil hitrost, bo po pošti prejel plačilni nalog oziroma obvestilo, da je zoper njega vložen predlog za uvedbo postopka o prekršku,« so takrat opozarjali v Velenju. Kot ugotavljajo na občini, se je po namestitvi radarjev število prekoračitev dovoljene hitrosti bistveno zmanjšalo, prav tako se je zmanjšalo število prometnih nesreč na cestah, kjer hitrost vozil nadzirajo z radarji.
US
Ob avtomobil
V	Trnovcu pri Dramljah so bili na delu tatovi avtomobilov. Ukradli so golfa.
Dva moška, oblečena v črna oblačila, sta vlomila v eno od stanovanjskih hiš, a so ju lastniki zalotili in ju pregnali. Storilca sta, kot sumijo, nameravala iz garaže odpeljati osebno vozilo Mercedes. Nepridiprava nista obupala. Kasneje sta iz osebnega avtomobila, parkiranega pred drugo stanovanjsko hišo v Trnovcu, ukradla daljinec za odpiranje garažnih vrat. Odprla sta jih in iz garaže ukradla golfa, letnik 2009.
Policisti so te dni obravnavali tudi več vlomov v vozila. V Kraigherjevi ulici v Celju je neznanec iz avtomobila ukradel avtoradio. Iz vozila, parkiranega v Nušičevi ulici v Celju, so izginili moška torbica z denarnico, dokumenti in nekaj gotovine. Iz tovornega vozila, parkiranega na Teharjah, pa je nekdo odnesel akumulatorja.
Televizijski programer jo je okradel
Približno 30 let star moški je pozvonil pri stanovanjski hiši v Vojniku. Lastnico je prepričal, da je prišel posodobit televizijske programe.
Spustila ga je v hišo, ko je odšel, pa je ugotovila, da ji je iz denarnice ukradel večjo vsoto gotovine. Ni odveč opozorilo, da v hišo in stanovanje ne spuščajte neznancev, saj je tovrstnih prevar vse več.
Prismodila je hrano
V	Kolenovem Grabnu v Radečah je v enem od stanovanj bloka lastnica pozabila hrano na štedilniku.
Začela se je smoditi, tako da so morali posredovati gasilci prostovoljnih gasilskih društev Radeče in Jagnjenica. V stanovanje so vstopili skozi balkon, hrano so odstavili s štedilnika, zaprli ventil plinske jeklenke in prezračili stanovanje. Poškodovani občanki so ob tem nudili prvo pomoč, reševalci iz Laškega pa so jo odpeljali v bolnišnico.
AD
Ponovno na prostosti
Podjetnik Vladimir Vodušek je od četrtka, potem ko je skoraj mesec dni preživel v celjskem priporu, ponovno na prostosti. Medtem ko je tožilstvo podalo predlog za podaljšanje pripora, je vrhovno sodišče ugodilo zahtevi Voduškove obrambe za varstvo zakonitosti.
Vrhovno sodišče je pripor še pred odločitvijo zunajobravnavnega senata o njegovem podaljšanju odpravilo, ker je ugotovilo, da ne obstaja realna nevarnost, da bi Vodušek na prostosti očitano kaznivo dejanje ponovil. Novinar je, kot je povedal, prepričan, da je padel v roke lokalni mafiji, ki je zlorabila policijo, tožilstvo in sodstvo. Ob tem je dejal, da v primeru, ki močno odmeva v javnosti, ni šlo za izsiljevanje, temveč za normalne poslovne pogovore. Trenutno še poteka sodna preiskava primera, Vodušek pa pričakuje, da tožilstvo obtožnice ne bo vložilo. Tožilstvo bo, kot nam je povedal vodja celjskega tožilstva Ivan Žaberl, o tem odločilo po končani sodni preiskavi.
Iz pripora je bil v četrtek prav tako izpuščen velenjski poslovnež Stanislav Gaberc, ki je z Voduškom osumljen izsiljevanja vodstva podjetij Unior iz Zreč in Rhydcon iz Šmarja pri Jelšah. Na celjski policijski upravi so medtem povedali, da preiskujejo morebitne nepravilnosti pri poslovanju obeh podjetij, kar naj bi povzročilo izsiljevanje. Kriminalisti zbirajo dokumentacijo, več informacij pa zaradi interesa preiskave niso podali.
Še dve žrtvi cest
Na območju Policijske uprave Celje so pretekli teden na cestah ugasnila kar štiri življenja. O tragičnih prometnih nesrečah v Šempetru in Laškem smo že poročali, konec tedna pa sta se zgodili še dve tragični nesreči.
Četrtkova nesreča se je zgodila v Studencah, na cesti med Veliko Pirešico in Velenjem. 61-letna voznica osebnega avtomobila je vozila po glavni cesti in v blagem desnem ovinku zapeljala na levo smerno vozišče. Čelno je trčila v tovorno vozilo, ki ga je pravilno iz smeri Velenja pripeljal 50-letni voznik. Voznica je po trčenju ostala ukleščena v vozilu in zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrla.
V nedeljo popoldne so ceste zahtevale še življenje kolesarja, ki je vozil izven naselja Podsreda v občini Kozje. 40-letna voznica osebnega avtomobila je vozila iz Kozjega proti Bistrici ob Sotli. V blagem levem nepreglednem ovinku je zapeljala na nasprotno smerno vozišče in trčila v 50-letnega kolesarja, ki je pravilno pripeljal iz smeri Bistrice ob Sotli. Kolesar je padel po vozišču in zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrl.
AKCIJA
v
_J|
Y
^—lOnanni «

M V	V	V ■
Računamo na vaso pomoč!
V začetku leta smo zastavili akcijo Iščemo naše novorojenčke, v kateri smo želeli najti vse tiste, ki so se rodili prvi v novem letu v celjski porodnišnici in zabeležiti njihove zgodbe. Ekipa Novega tednika in Radia Celje namreč že vse od leta 1965 s svojimi novoletnimi obiski v porodnišnici razveseljuje mamice.
Doslej nam je uspelo najti 24 novorojenčkov oziroma njihovih staršev. Vsi sicer niso želeli nastopiti v reportaži, večina pa je bila pripravljena sodelovati. Vendar vseh še vedno nismo našli, zato računamo na vašo pomoč. Iz tabele, ki jo objavljamo, je razvidno, kateri novorojenci nam še manjkajo. V kolikor poznate še katerega od njih, nam to sporočite v ure-
»Najdeni« novorojenčki	
1965	Andrej Repar iz Košnice
1966	?
1967	?
1968	Metka Senica iz Grobelnega
1969	?
1970	Jure Jakop iz Nove Cerkve
1971	Karli Kolenc s Polzele
1972	?
1973	?
1974	?
1975	?
1976	?
1977	Robert Suholežnik iz Vojnika
1978	?
1979	?
1980	Boštjan Bobik iz Bezine
1981	?
1982	Adrijana Gajšek iz Dola pri Pristavi
1983	Arnej Savinek iz Prekope
1984	?
1985	Nina Pirš Majcen iz Mestinja
1986	Iztok Mikulin iz Celja
1987	Urban Feguš iz Gorice
1988	Karmen Škarlin iz Radmirja
1989	Darin Vitanc iz Prebolda
1990	Ingrid Horvat s Planinskega Vrha
1991	?
1992	Katja Karničnik z Vranskega
1993	Barbara Narat iz Šempetra
1994	?
1995	Neža Jan iz Žalca
1996	?
1997	?
1998	?
1999	Ambrož Zupan iz Radeč
2000	Aleksandra Spaseski iz Sevnice
2001	Sofija Hrastnik iz Laškega
2002	Anja Jambrovič iz Florjana
2003	Jan Ločnikar iz Celja
2004	Urban Kirar iz Gaberk
2005	?
2006	?
2007	?
2008	Vid Krajnc iz Ločice pri Polzeli
2009	?
2010	?
2011	?
2012	?
dništvo Novega tednika in Radia Celje ter s tem soustvarjajte zgodbo o iskanju naših novorojenčkov. Za pomoč objavljamo nekaj fotografij iz našega arhiva, na njih pa so mamice in novorojenčki, ki jih še nismo predstavili.
V letu 1996 se je prvi rodil Zgornjesavinjčan. Magda Copar iz Nizke pri Rečici ob Savinji je rodila Žana, ki je bil dve minuti čez polnoč tudi prvorojeni Slovenec.
Eno najdaljših čakanj na prvorojenca so doživeli v celjski bolnišnici leta 2005, saj se je Marko rodil šele ob 15.47. Srečna mamica je bila Brigita Kitek iz Celja.
NOVI TEDNIK
ZVESTI NAROČNIK / BRALCI POROČEVALCI
19
Pogreša podlistke in kmetijske nasvete
Marija Kokovnik zvesta Novemu tedniku vse od leta 1948
Marijo Kokovnik iz Ojstriške vasi pri Taboru je oče kot deklico k sosedom pošiljal po Novi tednik, ki so jim ga prebranega vedno radi odstopili. Nekoč pa je bilo sosedom dovolj, zato so jim, namesto da bi jim dali novo številko, rekli, naj si naročijo kar svojega.
»To ne pomeni, da so bili objavljal Novi tednik, zato se najprej pregleda osmrtnice.
nesramni, ampak so naredili celo dobro delo,« v smehu pove Marija Kokovnik, ki jo Novi tednik spremlja vse od leta 1948, ko je bila stara dvanajst let. V njem prebere popolnoma vse, tako ni zgrešila niti prispevkov o zvestih naročnikih, ki pa so jo kar malo razočarali: »Nihče od naročnikov ni zadel bistva. Vsi so govorili le o tem, kaj kuhajo in jedo, ne pa o časopisu.« Kokovnikova je namreč navdušena nad podlistki, ki jih je
čudi, da bralci o tem do zdaj še niso konkretneje spregovorili. Prve podlistke o Guzeju je izrezovala že leta 1965: »Na žalost sem jih izgubila, ko smo se selili v novo hišo.« Ponovno je Guzej izhajal pred osemindvajsetimi leti, od takrat pa ima Marija izrezan prav vsak podlistek.
Pod Krvavico že od malih nog
Novi tednik začne brati na zadnjih straneh, in sicer
Sestri Elica (levo) in Marija Kokovnik sta zvesti Novemu tedniku že vse od njegovih začetkov.
V časopisu poleg podlistkov pogreša tudi kmetijske nasvete, ki so ji včasih še kako prav prišli. Še vedno ima, ko grabi ob robu njive, v mislih nasvet, ki je bil v Novem tedniku zapisan sredi prejšnjega stoletja. Študent, ki je bil doma na počitnicah, je pomagal pri kmečkih opravilih in tako grabil na koncu njive. Njegova mama mu je pri tem svetovala, da mora delo ne le dobro, temveč tudi lepo opraviti. Prav ta kmetijski nasvet ima Marija še
vedno v mislih, ko grabi ozare, kakor se imenuje travnat svet, kjer njen sin pri oranju obrača plug. Kljub temu, da je Marija zaprisežena Savinjčanka, zelo rada prebira tudi novice s Kozjanskega, kjer je bil njen oče pred davnimi leti zaposlen kot oskrbnik graščine.
Na izlet vsaka po svoje
Naš obisk smo v prvi vrsti posvetili Novemu tedniku,
nismo pa se mogli izogniti, kakor tudi pri vseh obiskih do zdaj, življenju naročnice. Marija živi s sestro Elico že vse življenje v Ojstriški vasi pri Taboru. Kljub temu, da je dve leti mlajša kot sestra, je njena beseda že od nekdaj glavna. Upa, da ji bo zdravje še dolgo služilo, da bo lahko obdelovala svoj vrt, saj kot pravi, delo krepi človeka. Sestra ji pri delu pridno pomaga. Letos jima še posebej
uspeva paradižnik. Marija je ponosna tudi na petdeset vrtnic pred hišo in na svoje vnuke, ki ji krajšajo čas. Že od nekdaj se rada poda na Gorenjsko, kjer ji sapo vzamejo vrhovi, pri čemer na pamet pozna prav vse, Eli-ca pa se raje kot v hribe na dopust odpravi na morje. To pa je tudi edini čas, ko sestri nista skupaj.
ŠO
Foto: TimE
Prostovoljci so očistili Braslovško jezero. Za temeljito ureditev so zdaj na vrsti odgovorni.
Prostovoljci očistili jezero
Prostovoljci smo minule dni očistili Braslovško jezero. Pobudnik akcije je bil mladi občan Urh Pantner.
Kar nekaj časa smo gledali jezero, ki je večinoma prekrito z algami in pred očmi vsemi žalostno propada, dna se sploh ne vidi več, življenja v njem ni, pristojni za to pa se izgovarjajo drug na drugega, naredijo pa nič. Bilo nam je
dovolj, zavihali smo rokave, si sposodili dva čolna, po-prijeli za grablje, vile. Nekaj jih je čistilo iz čolnov, nekaj nas je plavalo in trgalo alge z dna, nekateri so pomagali z obrežja. Akcija je potekala dva dni. Že drugi dan, ko smo se zbirali ob jezeru, smo opazili pet račk, ki so veselo plavale po vodi, saj prej niso mogle.
Prostovoljci upamo, da smo odgovornim za jezero dali misliti in ga bodo izpra-
Ko praznujeta Slovenka in Francoz
Tako kot lastovice, ki se vračajo graditi svoja gnezda le na domačije, kjer se dobro počutijo, se vsako leto vračajo v poletnih mesecih iz francoske Nice sorodniki na domačijo Ivana Tomplaka iz Žegra.
Njegovo sestro Marjano je splet okoliščin že pred mnogimi leti popeljal v mesto ob Azurni obali, njeno družinsko gnezdo pa se je večalo iz leta v leto. Kljub temu, da je
mlajši rod korenine pognal v soju tisočerih mestnih luči, se razširjena družina vedno znova rada vrača med kozjanske griče, kjer jih Tomplakovi sprejmejo z iskreno odprtostjo. Navezanost in nepozabni mladostniški spomini so tista nevidna vez, ki jih vedno znova postavi na pot proti domovini. Tokratni obisk so izkoristili tudi za dvojno praznovanje abrahama. Tako sta stotico sestavila Slovenka
in Francoz. Sedemdeset povabljencev je nazdravljalo Ivanovi ženi Anici ter možu Ivanove nečakinje Ljubice. Slovenska pesem, ples in dobra volja so vse združili v eno veliko družino, niti mladi, ki prihajajo iz različnih predelov sveta, niso potrebovali prevajanja ... Tomplakove »lastovice« so se že vrnile v Francijo, a se bodo zagotovo ob letu osorej zopet vrnile.
MAJDA REZEC
znili ter sčistili, da bo pogled nanj takšen, kakršen je bil nekoč. Nihče nam ni plačal, bila nas je sama dobra volja, nagrajeni smo bili s pijačo in picami, ki nam jih je prijazno podarila Irena Surnšek. Žal nam je motivacija upadla, kljub številnim pohvalam občanov in turistov, saj ni nikjer slišati o temeljitem čiščenju jezera. Še vedno upamo na najboljše.
SONJA GORENJAK RAJH Foto:IS
20
OTROŠKI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
Udeleženci tabora pred Kocbekovim domom na Korošici (Foto: Arhiv MO PD Celje-Matica)
Doživetja v naročju Kamniško-Savinjskih Alp
Celjski osnovnošolski planinci so teden dni preživeli na planinskem taborjenju v dolini Podvolovljek
Ob izviru prave gorske rečice, prijetno hladne Lučke Bele, v zavetju visokih Ka-mniško-Savinjskih Alp, je bil v vročih julijskih dneh in začetku avgustovskih tabor mladih planincev, starih od sedem do štirinajst let, iz celjskih osnovnih šol. Prijetno okolje gozdov in planinski duh sta kar klicala po najbolj doživetih počitnicah tega poletja.
Mladinski odsek Planinskega društva Celje - Matica
V temah iz planinske šole so se udeleženci tabora seznanili ali ponovili svoje planinsko znanje iz poznavanja uporabe vozlov, orientacije v naravi ter nevarnosti v gorah. Odkrivanje skrivnosti gorskega reševanja je vzbudilo pozornost in zanimanje otroških oči, ki so spoznavale opremo za reševanje ponesrečencev v gorah in pri iskanju pogrešanih.
je to poletje ponovno organiziral aktivno enotedensko planinsko taborjenje za mlade planince, tokrat v dolini Podvolovljek. Namenjeno je bilo skoraj štiridesetim mladim planincem osnovnih šol iz Celja in okolice, ki so imeli možnost spoznavanja lepot naših gora, naravne in kulturne dediščine, druženja z drugimi planinci ter pridobivanja novih znanj s področja hribolazenja.
Prvi dan planinskega tabora je bil ob ugodnih vremenskih razmerah kot nalašč za spoznavanje in ogled bližnje okolice, zatrepa doline Podvolovljek, Žagerskega mlina ter mogočnega Repovega slapu. Naslednji dan so se planinski navdušenci z vodniki in s spremljevalci napotili na obrobje naše zakrasele visokogorske planote Velike planine.
Na nekoliko daljša planinska izleta, 1557 metrov visok Veliki Rogatec ter 1426 metrov visoko sosednjo Lepenatko, so se mladi hribolazci povzpeli
Mladinski odsek Planinskega društva Celje - Matica vsako leto organizira in izvaja tabor v okviru Pokrajinskega odbora Mladinskih odsekov Savinjskega meddruštvenega odbora. Letos so se (in se še bodo) tabora v Podvolovljeku poleg planincev iz PD Celje - Matica udeležili planinci iz PD Zabukovica, Polzela, Rečica ob Savinji, Bra-slovče, Vransko, Poljčane, Gornja Radgona, Zagorje, Boč Kostrivnica, Rogatec, Žalec, Slivnica pri Celju, Šoštanj in Velenje.
od kmetije Riher preko 1285 metrov visokega sedla Kal in na tej poti spoznali tudi bolj gozdnat in zarasel svet predgorja Kamniško-Savinjskih Alp.
Za športne igre, spopadanje s poligonom preživetja, igranje nogometa, odbojke in badmintona je ostalo vedno dovolj energije in časa; v dru-
S poti na Veliki Rogatec (Fotografija: Gregor Götz)
gih delavnicah so se pripravljali prispevki za planinsko glasilo; ustvarjalni planinci so skrbno pisali in risali v planinske dnevnike vtise o doživetjih na planinskih pohodih ter iz gline izdelovali planinske čevlje. Prepevanje planinskih pesmi, zanimive igre in pripovedovanje šal so bogatili družabne večere ob tabornem ognju.
Dvodnevni planinski pohod se je začel na planini Podve-žak in nadaljeval po obsežni Dleskovški planoti, preko obsežnih zelenih pašnikov in travnikov, med ruševjem nad gozdno mejo, mimo slikovitega Vodotočnega jezera v obliki srca, kjer se je razlegla hribovska Kekčeva pesem. Mlajša skupina planincev je nadaljevala pot na 2023 metrov visok Lučki dedec, starejša skupina pa na mogočno 2350 metrov visoko Ojstrico. Kocbekov dom na Korošici (1808 m) je za eno noč ob polni luni zamenjal platneno streho, naslednji dan pa je sledil spust po
Vodne aktivnosti na reki Savinji (Fotografija: Gregor Götz)
V Lučah, v neposredni bližini izliva reke Lučnice v Savinjo, so mladi nadebudneži spoznavali skrivnosti plezanja po umetni plezalni steni ter preizkusili svoje sposobnosti uporabe vesel v raftu in kajaku, in to pod budnim očesom izkušenih vodnikov; kopanje pa je dalo piko na i dogajanju tega dne.
slikoviti markirani planinski poti preko Starih Stal in Šibja v dolino Lučke Bele. Ob vrnitvi je sledil zaslužen tradicionalni piknik.
Zadnji večer ob tabornem ognju je minil veselo ob od-
krivanju skritih prijateljev, planinski poroki in planinskem krstu planincev, ki so se tabora udeležili prvič. Večina jih je pritrdila, da na planinski tabor zagotovo še pridejo.
PETRA GREGORC
Voda - vir življenja
V skupini sem opazila, da so se otroci med umiva-
njem rok ali zob radi igrali z vodo. Niso se zavedali njene
dragocenosti in okrnjenosti v naravi. Da bi jih naučila
ekonomičnega ravnanja z vodo in izboljšala raven njihove ekološke ozaveščenosti, sem se odločila izpeljati projekt Voda - vir življenja, ki je potekal v okviru projekta Turizem in vrtec Turistične zveze Slovenije.
Med letom smo opazovali potoček v bližini vrtca. Že na prvi pogled so otroci opazili, da voda ni pitna, ker je bilo v njej polno odpadkov. Odločili smo se, da jo prečistimo. Izdelali smo peščene filtre, ki smo jih naredili iz odpadnih PVC-steklenic, gaze, oglja, mivke, peska in kamenja. Kmalu smo spoznali že po barvi vode, da ni dovolj čista, da bi jo pili. »Kako pa dobimo čisto vodo, da jo lahko pijemo, kam gre umazana voda?« so se vrstila otroška vprašanja. Zato smo si v Osrednji knjižnici Celje sposodili strokovne knjige, ki so nam bile v pomoč pri odgovorih na vprašanja. Otroci so spoznali, da imajo čistilne naprave in odgovorno ravnanje posameznika bistven pomen za ohranitev čistega
okolja. Med raziskovanjem po knjigah so otroci videli tudi slike naravnih nesreč, ki so posledica človeškega poseganja v okolje. Cunamiji, potresi, izbruhi vulkanov ... so jih zelo navdušili, zato smo si s pomočjo projektorja ogledali dokumentarni film o naravnih nesrečah, izdelali naravoslovni poskus izbruh vulkana (slano testo, pecilni prašek, voda) in se igrali igrico potres, poplava, izbruh vulkana. Ob raziskovanju so otroci sproti spoznavali še kroženje vode ( »Kam gre luža?, Kam gre voda, ko pada dež? Kako nastane dež?«), stanje in vrste vode v naravi, ugotovili, kaj plava in kaj potone, spoznali funkcijo vode nekoč in danes (parni-ki, mlini, perice) ...
Ob koncu projekta smo odšli do izvira vode v Mestnem parku. Spoznali so, da v naravi ni veliko virov pitne vode, zato morajo z njo ravnati varčno in odgovorno.
Projekt je pustil pri otrocih pozitiven pečat, saj so se
začeli opozarjati med seboj: »Zapri vodo, ko si umivaš zobe. Ne uporabljaj preveč mila ...«. Prav tako so začeli bolje opazovati naravo. Med sprehodom v okolici vrtca opozarjajo na neodgovorno ravnanje drugih ljudi, ki puščajo smeti okoli smetnjakov ali na zelenicah. Vesela sem, da so otroci razvili takšno skrb do okolice. Pri tem so jih ves čas projekta na to opozarjali tudi starši, ki so preko plakatov v garderobi spremljali dogajanje v igralnici in pomagali otrokom prinašati slikovni material.
MOJCA KOČEVAR, Vrtec Danijelov levček
NOVI TEDNIK
ŠTIRINOŽCI
21
Nad pasjo vročino s striženjem
Striženje ni le modna muha, temveč je tudi koristno
Čeprav je striženje in urejanje dlake hišnih ljubljenčkov v zadnjem času bolj kot kadarkoli prej postalo modna muha, pa še posebej pomaga psom v vročih poletnih dneh, da lažje prestanejo vročino. Med osnovno nego hišnih ljubljenčkov spada tudi rezanje krempljev. Seveda denarja ni treba zapravljati v dragih salonih za male živali, temveč se lahko z nekaj predznanja nege lotite kar sami.
Hišni ljubljenčki z dolgo dlako vroče poletje lažje preživijo, če jih postrižete. Kljub temu, da se na prvi pogled stvar zdi preprosta, morate biti zelo pozorni. Najprej se je treba posvetovati z veterinarjem, če je žival sploh smiselno ostriči. Prav tako je treba paziti, da dlake ne skrajšate preveč, kajti žival
lahko dobi sončne opekline. Poleg tega se v dolgo dlako zapletajo trave in semena, ki dražijo kožo in lahko povzročajo različne alergije in vnetja. V urejeni, kar pomeni razčesani in ostriženi dlaki je veliko lažje najti tudi zajedavce. Če niste povsem prepričani, kako ostriči psa, ga je najbolje prvič peljati k za to specializiranemu strokovnjaku, ki pozna živalsko anatomijo, saj vsaki pasmi ustreza drugačno striženje.
Ne le krajšanje dlake, temveč tudi krempljev
Pozornost je treba nameniti tudi krempljem. Če se vaš hišni ljubljenček veliko giba po trdih površinah, s tem zanje poskrbi kar sam, saj jih ob tem brusi. V nasprotnem primeru lahko zrastejo preveč in jih je treba skrajšati,
kar je zelo pomembno, saj lahko žival ovirajo pri gibanju. Pozabiti ne smete niti na peti krempelj, ki je ponavadi zelo zavit in se lahko zaraste v kožo. Veterinarji svetujejo, da jih je treba skrajšati, ko se dotikajo tal, in sicer s posebnimi kleščami in pilico. Pri
tem morate biti pozorni, da ne zarežete v živi del, saj se pri črnih krempljih ne vidi, kako daleč seže. Zavedati se morate, da hišni ljubljenček tega ne bo sprejel z veseljem, zato morate biti pri tem precej pozorni in se nege krempljev lotiti postopno oziroma
ga peljati k za to usposobljenemu strokovnjaku.
Če smo pred časom pisali o zanemarjenih in mučenih živalih, pa veterinarji opozarjajo, da lahko tudi pretirana skrb postane mučenje. Nekateri lastniki hišne ljubljenčke obravnavajo že kar kot dru-
žinske člane. Predvsem v tujini in malo manj v Sloveniji se čedalje več ljudi odloča tudi za barvanje dlake hišnih ljubljenčkov. Je to nega, ki jo žival potrebuje za boljše počutje, ali obsedenost lastnika, presodite sami.
ŠO, foto: TimE (arhiv NT)
NAPOVED
^ *
Torek, 14. avgust: V noč- prebudilo stare strahove in nem času bosta Luna in Plu- aktiviralo blokade. Proti ton v opoziciji, kar bo lahko jutru bo Luna v kvadratu
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 25. avgusta do 18. ure.
t
14 T0	cvet
*** 15 SR	cvet do 17. ure, od 18. ure list
16 ČE	list
17 PE	plod mlaj ob 10. uri
18 SO	plod do 18. ure, od 19. ure list
19 NE	do 14. ure plod
20 PO	
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
Vpliv razmerij med planeti je lahko pozitiven ali negativen. Pozitivno učinkujejo opozicije in trigoni planetov, negativno pa mrki in konjunkcije.
z Uranom opozarjala pred nepredvidenimi kakšnimi zapleti.
Sreda, 15. avgust: V dopoldanskem času bosta Luna in Mars v kvadratu, energija bo ovirana, počutje nihajoče. Aspektu se bo pridružil tudi kvadrat s Saturnom, kar bo zadeve še otežilo. V istem času bo tudi Venera v opoziciji s Plutonom prinašala nevarnost blokad in opozarjala na težave. Izpostavljena bodo vsa področja. Srečala se bosta Mars in Saturn, zato bodite previdni pri vsem, kar boste počeli. Dan bo torej obremenjen kar s štirimi težavnimi aspekti. Luna bo ob 20.06 prešla v znamenje leva.
Četrtek, 16. avgust: Luna se bo v zgodnjih urah srečala z Merkurjem, zato se bo lahko uredilo veliko zadev, ki so na stranskem tiru. V jutranjih urah bo Venera v kvadratu z Uranom prinesla kakšno spremembo na čustvenem področju, lahko tudi pri financah. Luna bo v trigonu z Uranom in sekstilu z Marsom pomagala, da se bodo uredila nasprotja.
Petek, 17. avgust: Sonce in Luna bosta v dobrem aspektu s Satrunom, kar bo dobro za napredovanje na delovnem področju. Ob 17.56 se bosta srečala Sonce in Luna, nastopila bo prazna luna v znamenju leva. Dan bo ognjeno obarvan, zato bo treba izkoristiti vse, kar bo mogoče. Moč energije bo zaradi aspekta med Luno in Marsom povečana v večernih urah.
Sobota, 18. avgust: Ob 2.34 bo Luna vstopila v
znamenje device in s tem izpostavila občutljiv živčni sistem. Luna bo malce kasneje v opoziciji z Neptunom, kar bo lahko prineslo
iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR Z DDV, in na facebooku Astrologinja Cordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovoraje 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si
DELOVNI ČAS pon.- pet. 7. -19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
T
veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si
v delovanje nekoliko težav, predvsem s presojo. V popoldanskem času bo Luna v dobrem aspektu s Plutonom in z Venero, zato se bo pokazalo napredovanje. treba bo izkoristiti te lepe vplive, predvsem v ljubezenskih odnosih.
Nedelja, 19. avgust: Luna in Jupiter bosta v napetem odnosu, zato bodo lahko izpostavljene kakšne nepredvidene težave. Aspektu se bo pridružil trigon med Merkurjem in Uranom, kar pomeni, da se bodo z nekoliko spretnosti zadeve končale lepo.
Ponedeljek, 20. avgust:
Ob 6.46 bo Luna vstopila v znamenje tehtnice, kar bo odlično za nov delovni zagon. Pridnost in potrpežljivost bosta v ospredju, zato bodo tudi rezultati temu primerni. V večernih urah bosta Luna in Pluton v napetem kvadratu, zato se ne bo dobro po nepotrebnem izpostavljati. Kasneje bo Luna tudi nasproti Uranu, kar bo lahko prineslo kakšen nepričakovan preobrat. Zaradi sekstila med Soncem in Marsom bo od energije prasketalo.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
KOMEDIJE NA STAREM GRADU CELJE: SAŠO HRIBAR SHOW
Avtorski projekt Saša Hribarja
Četrtek, 16. avgust, ob 21.00, STARI GRAD CELJE
V primeru slabega vremena bo prireditev v Celjskem domu.
KONCERT: SKUPINA BOSA
Petek, 17. avgust, ob 20.00, VODNI STOLP
Vstop prost. Prireditev bo v vsakem vremenu.
2012
Poletje v CELJU
knežje, mestu
Več info v TIC Celje, PI^H www.celeia.info.
ZAVOD CELEIACEUE
BORZA DELA / INFORMACIJE
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
DELO V PROIZVODNJI - M/Ž; PRIPRAVA ZATEHT PO RECEPTU, POLNJENJE PECI, IZPUST TALINE IZ PEČI, SEJANJE IN PAKIRANJE FRITE, ZLAGANJE VREČ, MLETJE IN PAKIRANJE MLETIH IZDELKOV..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.9.2012; EMO FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE IN OMETAVANJE TER RAZLIČNA DELA ZIDARJA, NEDOLOČEN ČAS, 15.8.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE
ZIDAR - M/Ž; VSA ZIDARSKA DELA, GRADBIŠČA SO V NEMČIJI, NEDOLOČEN ČAS, 15.8.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE
AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž; POPRAVILO VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 16.8.2012; RO • SO TRGOVINA IN SERVIS D.O.O., SKALETOVA ULICA 13, 3000 CELJE ORODJAR
OPERATER CNC STROJA - M/Ž; PRIPRAVA, PROGRAMIRANJE, NADZOROVANJE, VZDRŽEVANJE CNC STROJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.8.2012; PEN-CA, ORODJARSTVO-PLASTIKA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 13, 3000 CELJE GRADBENI DELAVEC ZIDAR, FASADER, ZAKLJUČNA DELA - M/Ž; ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.9.2012; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIĆ S.P., MILČINSKEGA ULICA 13, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA SERVISER - M/Ž; IZDELAVA RAČUNALNIŠKIH MREŽ KABLIRANJE, TERMINIRANJE ... , DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 19.8.2012; EPROMAR, RAČUNALNIŠKI INŽENIRING IN MARKETING, D.O.O., KOSOVELOVA ULICA 16, 3000 CELJE
POSREDNIK PRI PRODAJI, ZAVAROVALNI AGENT - M/ Ž; ZAPOSLENI SE BO SEZNANIL Z DELOM V POSLU ZAVAROVALNIŠTVA, KJER BO SPOZNAVAL DELO, KAKO DELO POTEKA, KAKŠNE POSTOPKE JE POTREBNO IZVAJATI. ZAPOSLENEGA BOMO SEZNANILI Z VSEBINO ZAVAROVALNIŠKEGA POSLA, STRANKAMI, ODNOSOM DO STRANK, PRODAJE NA TERENU, TELEFNSKE PRODAJE, ISKANJA STRANK, PRAV TAKO PA BOMO UDELEŽENCA SEZNANILI TUDI Z VSEMI ZAVAROVALI-ŠKIMI PRODUKTI, KI JIH NUDIMO TER PRODAJNIMI POTMI, KAKO TE PRODUKTE NA KONCU USPEŠNO PRODAT1. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.9.2012; FIN-INVEST,PREMOŽENJSKO SVETOVANJE,TADEJ ULAGA S.P., TRNOVELJSKA CESTA 32, 3000 CELJE KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVLJANJE JEDI, NEDOLOČEN ČAS, 24.8.2012; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., TABOR 45 C, 3304 TABOR NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL V GOSTINSKEM LOKALU, NEDOLOČEN ČAS, 24.8.2012; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., TABOR 45 C, 3304 TABOR
KUHAR NATAKAR
VODJA GOSTINSKEGA LOKALA - M/Ž; ORGANIZACIJA DELA, SESTAVLJANJE JEDILNIKA, IZVAJANJE VSEH OPERATIVNIH DEL, NEDOLOČEN ČAS, 24.8.2012; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., TABOR 45 C, 3304 TABOR FRIZER
FRIZER- VODJA SALONA - M/Ž; VSA FRIZERSKA DELA: UMIVANJE, SUŠENJE, FENIRANJE, STRIŽENJE, BARVANJE, PRAMENI, PODALJŠEVANJE LAS ITD. ...VODJE SALONA, ORGANIZACIJA DELA V SALONU,
NABAVA MATERIALA.....DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV,
20.8.2012; FRIZERSKI SALON MITJA, MITJA TAVČAR S.P., TOMŠIČEVA ULICA 8, 6210 SEŽANA FRIZER - M/Ž; FRIZERSKA DELA, ŽENSKO • MOŠKO FRIZERSTVO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 15.8.2012; FRIZERSTVO NATALI, NATALIJA POHOLE S.P., ŽELEZNO 15, 3310 ŽALEC PRODAJALEC
PRODAJA KRUHA - M/Ž - ŽENSKE; PRODAJA KRUHA IN OSTALIH ZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.8.2012; VALIPEK D.O.O., PODJETJE ZA TRGOVINO IN PROIZVODNJO, ULICA BRATOV VOŠNJAKOV 1, 3000 CELJE
ELEKTROTEHNIK
ELEKTROMONTER - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTO INŠTALACIJ JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA. POTREBNO JE ZNANJE NEMŠKEGA JEZIKA, POZNAVANJE BRANJA NAČRTOV. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.8.2012; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
ODVETNIK ALI ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; NALOGE IZBRANEGA KANDIDATA BODO OBSEGALE PREDVSEM NASLEDNJA OPRAVILA: PISANJE VLOG, ZASTOPANJE STRANK NA SODIŠČIH IN PRED DRUGIMI ORGANI, SESTAVLJANJE POGODB IN DRUGIH PRAVNIH AKTOV, SVETOVANJE STRANKAM. NEDOLOČEN ČAS, 3.9.2012; ODVETNIŠKA DRUŽBA BORUT SOKLIČ IN ODVETNIKI O.P. D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 11, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNISTVA
VODJA PROIZVODNJE (ALU) - M/Ž; VODJA PROIZVODNJE (ALU), DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.8.2012; MIK MEDNARODNO TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., CELJSKA CESTA 55, 3212 VOJNIK
UE LAŠKO
GOSTINSKI TEHNIK
VODJA KUHINJE - M/Ž; VODENJE KUHINJE TER KUHANJE IN RAZDELJEVANJE HRANE, NEDOLOČEN ČAS, 20.8.2012; DOMAČE MESNINE, PROIZVODNJA, TRGOVINA, PROMET IN STORITVE, D.O.O., GRADIŠČE 2, 2310 SLOVENSKA BISTRICA UNIVERZITETNA IZOBRAZBA DEFEKTOLOG - M/Ž; DELA IN NALOGE DEFEKTOLOGA V VRTCU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.8.2012; VRTEC LAŠKO, CESTA NA SVETINO 2 A, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
DELAVEC BREZ POKLICA
STROJNIK NA ŽAGI - M/Ž; STROJNIK NA ŽAGI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.8.2012; LESARSTVO - PREVOZNIŠTVO ALEŠ KRANČIČ S.P., LESARSKA CESTA 10, 3331 NAZARJE
UE SLOVENSKE KONJIČ!
ORODJAR
ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA UTOPNIH, PREBIJALNIH, OBREZILNIH, KALIBRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 15.8.2012; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA DODELOVALNE OPERACIJE NA PROIZVODIH - M/Ž; VRTANJE IZVRTIN, POVRTAVANJE, POSNEMANJE, BRUŠENJE, VALJANJE, OBDELAVA NA CNC OBDELOVALNIH CENTRIH, POMOČ PRI PAKIRANJU, SAMONKONTOLA, SORTIRANJE ... , DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.8.2012; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
UE Šentjur pri celj"U
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POLAGALEC KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KAMNA - M/Ž; POLAGALNJE KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KAMNA, DELO JE V SLOVENIJI IN V AVSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.8.2012; ALEKSANDAR PAVLOVIĆ S.P., ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, PONIKVA 42, 3232 PONIKVA
SLIKOPLESKAR - M/Ž; SLIKOPLESKARSKA DELA IN BARVANJE FASAD - DELO V SLOVENIJI IN AVSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.8.2012; ALEKSANDAR PAVLOVIĆ S.P., ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, PONIKVA 42, 3232 PONIKVA STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR ...), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, DELO NA GRADBIŠČU, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL ... , DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.9.2012; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VARILEC (TIG VAR) - M/Ž; VARJENJE MATERIALOV PO TIG POSTOPKOV (ŽELEZO, ALUMINIJ, RF), DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 18.8.2012; ISPIO, INDUSTRIJSKE STORITVE, PROIZVODNJA IN OPREMA, D.O.O., PEŠNI-CA 18, 3230 ŠENTJUR MESAR
ŽIVILSKI DELAVEC - MESAR - M/Ž; RAZSEDOVANJE, REZANJE IN MLETJE MESA, SORTIRANJE ... , DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.8.2012; FARME IHAN - MPR, MESNA PROIZVODNJA IN RAZSEKOVALNICA D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 15, 3230 ŠENTJUR DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS)
DELOVODJA - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA DELAVCEV NA GRADBIŠČU/DELOVIŠČU, USKLAJEVANJE DELA NA GRADBIŠČU Z INVESTITORJI, NADZORNIMI ORGANI IN DRUGIMI IZVAJALCI, SKRB ZA IZVAJANJE VARNOSTNIH UKREPOV IN NADZIRANJE UPORABE ZAŠČITNIH SREDSTEV, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST DELOVNIH STROJEV IN NAPRAV TER OPREMLJENOST V SKLADU S PREDPISI, TEHNOLOŠKA IN OPERATIVNA PRIPRAVA DELA, PROJEKTIRANJE IN IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, IZDELAVA KALKULACIJ IN PONUDB, PRIPRAVA KOMERCIALNIH POGODB, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DELODAJALCA IN DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 18.8.2012; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
PROJEKTNI IN RAZVOJNI INŽENIR - M/Ž; PROJEKTIRANJE IN NAČRTOVANJE RAZNIH STROJNIH SISTEMOV. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.8.2012; ETRA PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., SVETELKA 5, 3222 DRAMLJE
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
POMOŽNI GRADBENIK
KROVEC, GRADBINEC, ZIDAR - M/Ž; POKRIVANJE, POPRAVILA OSTREŠIJ, OPRAVLJANJE RAZLIČNIH VZDRŽEVALNIH OZ GRADBENIH DEL NA OBJEKTU, KROVEC-KLEPAR, RESTAVRATORSKI SODELAVEC/ KROVKA-KLEPARKA, RESTAVRATORSKA SODELAVK, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.8.2012; GRADBENIŠTVO BMB BORIS BEUC S.P., OSREDEK PRI PODSREDI 18, 3257 PODSREDA BOLNIČAR-NEGOVALEC

MONTING SK
MONTING SK, proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o. Spodnja Rečica 80c, 3270 Laško, Slovenija T: +386 3 734 34 80, F: +386 3 734 34 84 E: info@monting-sk.si, www.monting-sk.si
MONTING SK, d. o. o., Spodnja Rečica 80 c, Laško razpisuje prosto delovno mesto:
CNC STRUGAR / PROGRAMER
IZOBRAZBA: IV.- V. stopnja izobrazbe kovinske stroke (tehnična smer)
DELOVNE IZKUŠNJE: 3 leta na podobnih delih (tudi na klasičnem struženju in enostavnejšem programiranju)
OBLIKA ZAPOSLITVE: redno za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom
DELOVNI ČAS: polni delovni čas
URNIK DELA: dvoizmensko delo
Pisne prijave sprejemamo do 27. 8. 2012 na naslov:
MONTING SK, d. o. o., Spodnja Rečica 80c, 3270 Laško.
BOLNIČAR NEGOVALEC II - PRIPRAVNIK - M/Ž; POMOČ PRI MANJ ZAHTEVNI ZDRAVSTVENI NEGI IN OSKRBI STANOVALCEV, POMOČ PRI PREMIKANJU V PROSTORU IN PREVOZIH STANOVALCEV, TRANSFER ZDRAVSTVENEGA MATERIALA IN STANOVALCEV, OPAZOVANJE STANJA STANOVALCEV IN POROČANJE. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.8.2012; COMETT DOMOVI D.O.O.; COMETT DOMOVI D.O.O., PODRUŽNICA PEGAZOV DOM, CELJSKA CESTA 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI SOCIALNI DELAVEC
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI SOCIALNI DELAVEC VII - PRIPRAVNIK - M/Ž; USPOSABLJANJE ZA UVAJALNI IN INFORMATIVNI STIK PRED SPREJEMOM, SPREJEM VLOG, PRIPRAVA ZA ODLOČANJE, SPREJEM IN POMOČ PRI VKLJUČEVANJU STANOVALCEV, INDIVIDUALNO IN SKUPINSKO DELO S STANOVALCI IN S SVOJCI ... , DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.8.2012; COMETT DOMOVI D.O.O.; COMETT DOMOVI D.O.O., PODRUŽNICA PEGAZOV DOM, CELJSKA CESTA 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 23.8.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE, PREDPISOVANJE ZDRAVIL, MED. TEH. PRIPOMOČKOV, PREVENTIVNA NEGA IN KURATIVNO VARSTVO, DOLOČEN ČAS PO ZAKONU O TUJCIH, 23.8.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
Uevelenje
DELAVEC BREZ POKLICA
PROIZVODNI DELAVEC - M/Ž; DELAVEC OPRAVLJA MANJ ZAHTEVNA IN POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI IZDELKOV IZ PLASTIČNIH MAS, ROČNO OBREZUJE PLASTIČNA POLIZDELKE, VLAGA SESTAVNE DELE V IZDELKE, GOTOVE IZDELKE ČISTI IN PRIPRAVLJA ZA EMABLIRANJE, PREBIRA IN SORTIRA POLIZDELKE IN IZDELKE, PO NAVODILIH VODJE IZMENE ČISTI ORODJE ZARADI SAME KAKOVOSTI IZDELKA, VZDRŽUJE RED IN ČISTOČO PRI STROJU, OKOLICI STROJA IN V OBRATOVALNICI ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.9.2012; LEPLAST, PODJETJE ZA IZDELAVO IZDELKOV IZ KOVINE IN PLASTIKE D.O.O., PRELOŠKA CESTA 1, 3320 VELENJE
ORODJAR
ORODJAR - VZDRŽEVALEC - M/Ž; VZDRŽUJE ORODJA, NAPRAVE IN PRIPRAVE. OPRAVLJA REDNE SERVISE IN VZDRŽEVALNA DELA NA ORODJIH V SKLADU Z DOLOČILI POSLOVNIKA. SKRBI, DA SO VITALNI DELI ORODIJ REDNO OČIŠČENI, NAMAZANI IN PRIPRAVLJENI NA ZAGON.IZVAJA MANJ ZAHTEVNA POPRAVILA ORODIJ, NAPRAV IN PRIPRAV V OKVIRU SVOJE STROKOVNOSTI. PO POTREBI SODELUJE PRI MENJAVI ORODIJ ZARADI SPOZNAVANJA TEHNOLOŠKIH PROCESOV. PRI SVOJEM DELU PO POTREBI OPRAVLJA TUDI RAZNA DELA NA STROJIH, PRIPRAVAH IN NAPRAVAH ZA OBDELOVANJE KOVIN (STRUŽNICA, REZKALNI STROJ, VRTALNI STROJ ), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.9.2012; LEPLAST, PODJETJE ZA IZDELAVO IZDELKOV IZ KOVINE IN PLASTIKE D.O.O., PRELOŠKA CESTA 1, 3320 VELENJE
PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN
VODJA IZMENE V PROIZVODNJI PREDELAVE PLASTIČNIH MAS - M/Ž; OB PRIHODU NA DELOVNO MESTO Z VODJEM PREDHODNE IZMENE IZMENJA INFORMACIJE GLEDE POTEKA DELA IN TEKOČE PROBLEMATIKE. PO KONČANI IZMENI PREVERI, ALI SO DELAVCI ZAPUSTILI DELOVNA MESTA UREJENA IN OČIŠČENA TER POSREDUJE INFORMACIJE O POTEKU DELA IN TEKOČI PROBLEMATIKI VODJI IZMENE, KI JE PRIČELA Z DELOM. DNEVNO RAZPOREJA DELAVCE V IZMENI NA DELOVNA MESTA GLEDE NA DNEVNI PLAN PROIZVODNJE IN PRI TEM UPOŠTEVA NJIHOVO USPOSOBLJENOST ZA DELO. NA NOVO ZAPOSLENE DELAVCE V PROIZVODNJI POSTOPOMA UVAJA V DELO PRI STROJIH DOKLER POPOLNOMA NE OBVLADAJO POSAMEZNIH DELOVNIH FAZ. ODGOVOREN JE, DA SO DELAVCI NA DELOVNEM MESTU OPREMLJENI Z USTREZNIMI PRIPOMOČKI ZA KVALITETNO OPRAVLJANJE DELA / NOŽI ZA OBREZOVANJE PLASTIKE, KRPE ZA ČIŠČENJE IZDELKOV IN DRUGO. DELAVCE STALNO OPOZARJA NA RED IN ČISTOČO NA DELOV-
NEM MESTU, KI STA ZELO POMEMBNA ZA KVALITETNO OPRAVLJANJE DELA. V SODELOVANJU Z VPE-NJALCEM ORODIJ SKRBI ZA NEMOTENO DELOVANJE VSEH PROIZVODNJIH LINIJ, MANJŠE NAPAKE ODPRAVLJA, ČE TO NI MOGOČE USTAVI DELOVANJE STROJA PO PREDPISIH IN O TEM SESTAVI ZAPISNIK. SKRBI ZA REALIZACIJO DODELJENIH NALOG. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.9.2012; LEPLAST, PODJETJE ZA IZDELAVO IZDELKOV IZ KOVINE IN PLASTIKE D.O.O., PRELOŠKA CESTA 1, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA OPERATER, PROGRAMER NA CNC REZKALNEM STROJU - M/Ž; OPERATER, PROGRAMER NA CNC REZKALNEM STROJU, ŽIČNA EROZIJA, CNC BRUŠENJE, NEDOLOČEN ČAS, 22.8.2012; B.W.M. TECH PROIZVODNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, ZASTOPANJE IN TURIZEM D.O.O., PAKA PRI VELENJU 39 A, 3320 VELENJE IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE
MONTER KNAUF SISTEMOV NA TERENU - M/Ž; DELO MONTERJA KNAUF SISTEMOV NA TERENU PO SLO IN TUJINI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.8.2012; KO
-	NEKT, ELEKTROINŠTALACIJE IN MONTAŽA, D.O.O., EFENKOVA CESTA 61, 3320 VELENJE GRAFIČAR
OFFSET TISKAR - M/Ž; OFFSET TISK IN PRIPRAVA NA TISK, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.8.2012; EUROGRAF, PODJETJE ZA GRAFIČNO DEJAVNOST, POSLOVNE STORITVE, TRGOVINO, PROIZVODNJO IN GRADBENIŠTVO D.O.O., ŠTRBENKOVA CESTA 6, 3320 VELENJE
STROJNI TEHNIK
NASTAVLJALEC ORODIJ V PROIZVODNJI PLASTIČNIH MAS - M/Ž; SAMOSTOJNO VPENJA IN IZPENJA ORODJA. OB MENJAVI ORODJA VNAŠA ŽE SESTAVLJENE PROGRAME IN PO POTREBI DODATNO OPTIMIRA DELOVANJE ORODJA ZA DOSEGANJE KAKOVOSTI IZBRIZGANEGA PROIZVODA. ZAPIŠE IN ARHIVIRA SPREMEMBE VNEŠENE PRI OPTIMIRANJU DELOVANJA ORODJA NA PREDPISANE OBRAZCE, POTRJUJE PRVE IZBRIZGANE PROIZVODE GLEDE NA POTRJENE VZORČNE KOMADE IZ PREJŠNJE SERIJE OB VSAKI MENJAVI ORODJA, OB VSAKI MENJAVI ORODJA NATANČNO IZPOLNI DELOVNI NALOG ZA MENJAVO ORODJA, SKRBI, DA SO VITALNI DELI STROJEV IN ORODIJ OČIŠČENI, NAMAZANI IN PRIPRAVLJENI NA ZAGON, UPRAVLJA Z MOSTNIM DVIGALOM, SKRBI ZA NEMOTENO DELOVANJE ORODIJ, STROJEV IN TEHNOLOŠKE OPREME, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.9.2012; LEPLAST, PODJETJE ZA IZDELAVO IZDELKOV IZ KOVINE IN PLASTIKE D.O.O., PRELOŠKA CESTA 1, 3320 VELENJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI SOCIALNI DELAVEC
PRIPRAVNIK SOCIALNEGA VARSTVA - M/Ž; DELO Z MLADIMI NA PODROČJU SOCIALE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.8.2012; MLADINSKI CENTER VELENJE KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE, ŠALEŠKA CESTA 3, VELENJE, ŠALEŠKA CESTA 3, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
DELAVEC BREZ POKLICA
SKLADIŠČNIK - VILIČARIST - M/Ž; DELO V SKLADIŠČU, PREVZEM IN IZDAJA MATERIALA, NEDOLOČEN ČAS, 26.8.2012; INOLES, NOTRANJA OPREMA, D.O.O., KA-PLA 16, 3304 TABOR VOZNIK
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; PREVOZ BETONA
-	MIKSER S ČRPALKO, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.8.2012; GRADBENIŠTVO KOSMOS, GRADBENE STORITVE, D.O.O., STOPNIK 34, 3305 VRANSKO SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU - DELO V LIBIJI - M/ Ž; BARVANJE JEKLENIH IN BETONSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.8.2012; AKZ PRENOVA, ANTIKOROZIJSKA ZAŠČITA IN POSLOVNE STORITVE, D.O.O., BREG PRI POLZELI 74, 3313 POLZELA KOMERCIALIST (VSŠ)
KOMERCIALIST - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA ZA SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO KONČNIH IZDELKOV NAMENJENIH PODZEMNI INFRASTRUKTURI TER INDUSTRIJSKIH IZDELKOV V SLOVENIJI IN V TUJINI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, ZUNANJETRGOVINSKO POSLOVANJE PODJETJA, NAKUPE NA NOTRANJEM TRGU EU, UVOZNO IZVOZNO POSLOVANJE IPD., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.8.2012; ZAGOŽEN, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., CESTA NA LAVO 2 A, 3310 ŽALEC
VODNIK
PRIREDITVE
TOREK, 14. 8.
10.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic
10.00 in 16.00 Travnik pri domu kulture Velenje Gledališče
poletne igrarije
10.00 Knjižnica Rog. Slatina Druženje s filmskimi junaki
18.00 Ribnik Vrbje_
Ponirkove ustvarjalne delavnice
SREDA, 15. 8.
15.00 Aqualuna Podčetrtek Vroča poletna zabava
koncert Mambo kings
20.00 Trg vasi Lipa Podčetrtek
Žur za otroke in odrasle
nastopa Natalija Kolšek
ČETRTEK, 16. 8.
9.00 do 24.00 Rifnik, Kulturni dom Šentjur, P2 Šentjur
Šentriff 4
filmske delavnice, ugledališčena poezija, projekcije filmov Slovenskega filmskega centra in Slovenske kinoteke, koncerti...
10.00 Knjižnica Rog. Slatina Druženje s filmskimi junaki
20.30 Pred domom kulture Velenje
Manca Dremel in skupina Diverse
koncert pop, rock, jazz glasbe in muzikalov
20.30 Trg vasi Lipa Podčetrtek Big band Šmarje pri Jelšah
koncert
MOTO
VOZILA
KINO
PLANET TUS
Spored 14. in 15. 8. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Ledena doba 4 - animirana druž. pustolovščina 3D, sinh. 16.00
Ledena doba 4 - animirana druž. pustolovščina, sinh. 15.05, 17.15
Neverjetni Spider man - akcijska pustolovščina, 3D 21.30
Vzpon Viteza teme - akcija 17.00, 20.20, 21.20 V iskanju pravice - akcijski triler
18.10, 20.40 Ted - komedija 16.05, 18.30, 20.50 Kuharski mojster - komedija 19.25
Madagaskar 3 - animirana pustolovščina 3D, sinh. 15.00, 17.10, 18.10 Madagaskar 3 - animirana pustolovščina 20.30
Madagaskar 3 - animirana pustolovščina, sinh. 16.10, 18.20
Poslednja postaja - biografska
romantična drama
16.50
Histerija - romantična komedija
19.20, 21.20
Popolni spomin - znanstvenofantastična akcija 15.55, 18.25, 21.00 Larina izbira - drama 20.00 - premiera
LETNI KINO OB ŠKALSKEM
ČETRTEK
21.30 Največkrat predvajani filmi AGRFT
PRODAM
GOLF diesel, letnik 1993, prvi lastnik, lepo ohranjen, prodam. Telefon 031 603-782.
3044
KUPIM
Z GOTOVINO odkupim osebna vozila, bencin ali diesel, od letnika 1990 do 2012, v kakršnem koli stanju. Gotovina, prepis in odvoz na moje stroške. Telefon 031 783-047, Boris. 2909
STROJI
PRODAM
BALIRKO Gallignani, na pasove in bočno kosilnico Puttinger, prodam. Telefon 031 511-186.	Š 188
DISKASTO kosilnico Kunn 280 in Sip 215 ter traktor Zetor prodam. Telefon 031 480-510.	Š 188
KUPIM
TRAKTOR, lahko je Zetor, Ferguson, Ursus, Univerzal ali podobno, kupim. Telefon 051 639-777.	p
radiocelje
TOREK, 14. 8.
18.00 Mestna plaža
Začarani čajnik
papirnato lutkovno gledališče Katje Povše
18.00 Mestni park
Joga v vsakdanjem življenju
SREDA, 15. 8.
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Počitniške ustvarjalne delavnice
vodi Nada Mlinarević
11.00 vasica Zeln'dol ob Šmartinskem jezeru
Srečanje Marij
18.00 Mestna plaža
Ustvarjamo in se igramo
turnir 4 v vrsto, delavnice ustvarjanja iz gline, mozaiki iz Hama perlic, risanje na steklo .
ČETRTEK, 16. 8.
19.30 Kavarna pri Mišku Knjižku GCC jazz projekt
poletni zabavno-glasbeni večer pred knjižnično kavarno
21.00 Stari grad
Sašo Hribar show
komedije na Starem gradu
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
23
POSEST
AKUSTIKA
PRODAM
KUPIM
3058
ODDAM
STANOVANJE
ODDAM
OPREMLJENO, takoj vseljivo stanovanje, 42 m2, za dve do tri osebe, oddam. Telefon 070 418-325. 3036
PRODAM
HIŠO v Celju, z vsemi priključki, lepo urejeno, ugodno prodam. Telefon (03) 548-3707, 051 205-512. 3032
POSLOVNO stavbo, bruto približno 450 m2, s parkirišči, v Celju ob Mariborski cesti, prodamo. Telefon 040 626-518.
3040
ŠENTJUR. Starejšo domačijo na krasni, sončni legi, v velikosti 11.500 m2, prodamo. Telefon 031 671-243 ali 051 367-720.	3049
HIŠO ob glavni cesti Rimske Toplice-Zi-dani Most prodamo ali zamenjamo za stanovanje v okolici Ljubljane. Telefon 031 833-550.	3074
PANEČE - Henina. Prodajam kmetijsko zemljišče v skupni velikosti 13.500 m2. Ugodno. Telefon 040 891-578. p
DVE leti star ksilofon psx 1004 Vancore prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 251-281.
3053
TRAVNIK ali njivo v Žalcu, za sprostitev, hobi, kupim. Gotovina dogovor. Telefon 031 335-909.
PRODAM
ŠEST tednov staro ter 120 in 140 kg pašne simentalke prodam ali menjam za brejo telico. Telefon (03) 5827-169, 031 840-282.	2999
BEAGLE, mladiči, cepljeni in čipirani, prodam. Telefon 031 571-469. 3027 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodamo. Slemenik - Ovčar, telefon 041 759-822.	3046
TELIČKO simentalko, staro 17 dni, prodam.
Telefon 031 532-444. 3041 TELIČKO ciko, staro 6 mesecev, težko 200 kg, prodam. Telefon 041 453-312.
L 188
TELIČKO simentalko, težko od 120 do 130 kg, prodam. Telefon 031 561-155.
3076
PRAŠIČE, stare 4 mesece, prodamo. Telefon 5488-158.	3079
POSLOVNI prostor, približno 70 m2, s
Telefon 041 262-063. 3040
DEL stanovanjske hiše v Arclinu oddam v najem. Telefon 041 726-516. 3059
KUPIM
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 63
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
PRODAM
VINO, mešano belo, prodam. Cena 1 EUR/ l. Dostavim tudi na dom. Telefon 041 211-883.	2955
JABOLČNIK, izredno dober, prodam za 0,40 do 0,50 EUR/l. Telefon 051 220-902.	3034
VINO, belo in rdeče ter žganje slivovko, možna dostava, prodam. Telefon 031 221-243.	3039
KAKOVOSTNO belo vino chardonnay, sau-vignon, laški, renski rizling, prodam. Cena 1,30 EUR/l. Telefon 031 571469.	3031
OSTALO
PRODAM
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, da več te ni, verjeti noče.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, brata in strica
MIROSLAVA RUTARJA
iz Pristave 7, Vojnik (16. 7. 1936 - 3. 8. 2012)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter kolektivoma Hoby les in Interspar Celje za besede tolažbe, izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Zahvala gre tudi pogrebni službi Primožič za organizacijo pogreba, govorniku za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči vsi njegovi
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
CEPANA in razrezana slovenska bukova drva na paleti, cena za paleto je 105 EUR, 2 paleti sta za eno klaftro, prodam. Telefon 040 860-200. p
SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 763-860.	3022
VITRINO in šivalni stroj v omarici ugodno prodam. Telefon 031 486-053. 3042
SUHA bukova drva, 25 m, prodam. Telefon 041 753-324.	3050
DRVA, bukova ali mešana, možno razža-gati in dostaviti, prodam. Telefon 031 351-666.	3052
DVA strešna kolektorja, še zapakirana (nova) in 60 m2 pohorskega kamna prodam. Telefon 031 839-116. 3071
KUPIM
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
TRAKTOR, prikolico, ostale priključke, motokultivator ter tovorno in dostavno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	2642
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
UGODNO izvajamo vsa dela na kanalizacijskih sistemih ter ostala gradbena dela (škarpe, tlakovanje). Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 3023
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
www.radiocelje.com
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič _
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
19633226
Med kleparskimi izdelki
Edvard Krofl iz Kroflnovega mlina z nekdanjim pripomočkom za izdelovanje klobas ter drugimi izdelki nekdanjih kleparjev.
Zgledno obnovljeni Kroflnov mlin je v soteski tik ob trškem jedru Kozjega ter je po vsej verjetnosti tamkajšnja najstarejša stanovanjska stavba.
Ste vedeli, kako je izgledal v starih časih pripomoček za izdelavo klobas? Tega in še različne druge kleparske (»špenglerske«) izdelke si je mogoče ogledati v zanimivih manjših muzejskih zbirkah Kroflnovega mlina v ozki soteski tik ob trškem jedru Kozjega.
Lepo obnovljen Kroflnov mlin, ki je med kulturnimi spomeniki, je nasploh izjemno zanimiva stavba, morda celo najstarejša ohranjena stanovanjska stavba v središču Kozjega, stara vsaj tristo let. Med zbirkami zasebnega mlina je celo mogoče izvedeti veliko o nekdanjih prebivalcih mlina in žage, ki ju pri hiši nimajo več. Mlin je najprej služil kot grajski mlin nekdanjega gradu Kozje, nato je bil last nekega trgovca, ki ga je prodal premožnemu novemu lastniku, ki ga je nato zakartal. Pred skoraj stoletjem in pol ga je kupil kozjanski klepar Feltrin iz sedanje rodovine, nato je v njem dobro gospodarila skupaj z možem Kroflom njegova nečakinja, prav tako kleparka. Domačije, v kateri se je med drugim ohranila črna kuhinja, se je zato prijelo ime »pri Špenglerju«, to je pri kleparju. Zadnja stalna stanovalka danes zgledno obnovljenega Kroflnovega mlina je umrla po osamosvojitvi Slovenije, stara 92 let.
Za obnovo si je posebej prizadeval prof. dr. Slavko Kremenšek, nekdanji predstojnik oddelka za etnologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani ter sedanji predsednik Muzejskega društva Kozje. V mlinu je trenutno med drugim razstava ob 10-letnici tega društva, pred enim mesecem so odprli razstavo o zdravstvu v Kozjem od prihoda prvega zdravnika ... Vsako leto so namreč tam še po dve do tri razstave.
BRANE JERANKO
FOTO TEDNA
Foto: TimE
Brez komentarja.
Z Mariborčanko se je poročil na dvorcu Strmol
Darko Siuka iz Podčetrtka je zadnjo junijsko soboto pred oltar popeljal svojo izbranko, Mariborčanko Jasno Kovačič. Za poroko sta si izbrala idilično lokacijo - dvorec Strmol v Rogatcu ter bližnjo cerkev.
Darko in Jasna sta se spoznala med študijem, saj sta živela v istem študentskem domu. Še dobro se spominjata, kako je Darkova prijateljica »uletela« na nenapovedan obisk in zraven pripeljala Jasno. »Že na prvi pogled sva si bila všeč, simpatija je čez čas prerasla v ljubezen,« pravita. Po petih letih sta ljubezen kronala s poroko. O zaroki sta skrivnostna, zaupala sta le, da je Darko zaročni prstan naročil kar iz Hongkonga, ker je bil prevelik in nepraktičen, pa je kasneje kupil še enega. In potem še enega ... A to je tisti del zgodbe, ki ni za vsa ušesa.
Čeprav že nekaj let živita v Ljubljani, kjer Darko dela kot zdravnik, Jasna pa kot urednica zabavnih oddaj v eni od medijskih hiš, sploh nista pomišljala, da bi bila poroka kjerkoli drugje kot na Štajerskem. Zelo rada imata slovenske gradove, zato je bil dvorec Strmol v Rogatcu idealen prostor za poroko. »Dvorec naju je takoj prepričal z romantičnim videzom in umirjeno okolico,« razlagata. Še posebej slovesno je bilo rezanje poročne torte na grajskem dvorišču, številne vzklike »oh« in »ah« pa je iz grl privabil veličasten ognjemet. Tudi plesalo se je veliko, saj je glasba odmevala v kar dveh grajskih prostorih, in tako je bilo zadoščeno vsem glasbenim okusom.
Mladoporočenca, ki iz meglene prestolnice najraje pobegneta na Ponikvo, kjer živi Darkova mama, ali k Jasninim staršem v Maribor, sta medeni teden preživela v Egiptu, za posladek pa sta se za nekaj dni odpravila še na hrvaško obalo. Tam je Darku uspelo izgubiti poročni prstan. A nič ne de, njegova ljubezen do Jasne ni zato, kot zagotavlja, nič manjša.
AD
Foto: osebni arhiv
KA^
UUt
Želite, da bi tudi bralci Novega tednika izvedeli več o vašem nepozabnem dogodku, ko ste izrekli usodni da? Pokličite nas na 4225-164 ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje oziroma na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.