Tri pretresljive zgodile žensitvstisid Na svojem deiovnem mestu liot suženj? ■MI 7 1 Čarobm ■tisočerih ndaqioiM... _ • vsako srežr- v Ljubljani je eden redkih, ki se je aktivno vključil v reševanje in preprečevanje mobbinga. Pred tedni so namreč imeli sestanek o orga- nizaciji društva, vkaterem bi tistim, ki trpijo zaradi mobbinga, pomagali. Torej, vesel 1. maj, praznik dela! SIMONA ŠOLINlC tve< mobbinga pokličejo in dobijo nasvete, 080 15 30.« Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Inšpektorji nemočni? Le v primeru kršitve 45. člena Zakona o delovnih razmerjih je predvidena sankcija za delodajalca, toda samo, če delavcu ni zagotovil varstva pred spolnim nadlegovanjem. Druge oblike šikaniranja, nadlegovanja oz. mobbinga niso opredeljene kot prekršek, tako da inšpektor Inšpektorata RS za delo v primeru, da ugotovi te dnige oblike šikaniranja, delodajalca ne more sankcionirati. Inšpektor lahko preveri, ali je delodajalec v svojih splošnih aktih predvidel, kako ravnati ob pojavu mobbinga in kako ga preprečiti. To pa je izredno težavno ugotoviti, še bolj pa dokazati. Delavec lahko v osmih dneh po tem, ko pisno opomni delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvesti inšpektorja za delo, izredno odpove pogodbo o zaposlitvi (brez odpovednega roka). V primeru izredne odpovedi iz razlogov na strani delodajalca je delavec upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Če delodajalec delavcu tega ne izplača, to predstavlja denarno terjatev iz delovnega razmerja, ki jo lahko delavec uveljavlja pred sodiščem. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let. Delavec lahko v primeru, ko poda izredno odpoved, uveljavlja pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti (npr. pravico do denarnega nadomestila) - za razliko od dru^ primerov, ko sam poda odpoved pogodbe o zaposlitvi. V primeru izredne odpovedi s strani delavca se namreč šteje, da so razlogi za odpoved podani s strani delodajalca in torej delavec ni kriv, da je prišlo do prenehanja delovnega razmerja. Tbdi če se delavec ne odloči za izredno odpoved, ima možnost, da od delodajalca pisno zahteva, da mobbing odpravi ali prepreči. Ce delodajalec v . osmih dneh po zahtevi tega ne izpolni, lahko ddavec 2ahteva sodno varstvo pred delovnim sodiščem. Pri tem je pomembno, da je dokazno breme na strani delodajalca, če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju z določbo zakona o varovanju dostojanstva delavca pri delu. To pomeni, da mora delodajalec dokazati, da je zagotovil takšno delovno okolje, v katerem delavec ni mogel biti izpostavljen šikaniranju ali mobbingu. Sicer pa velja, da mora delodajalec delavcu povrniti povzročeno škodo pri delu, odškodninska odgovornost se.nanaša tudi na škodo, ki jo je povzročil delavcu s kršenjem pravic iz delovnega razmerja. Tudi odškodnino mora delavec uveljavljati pred sodiščem. C cetis Slabše plačani, večkrat bolni Vsak zaposleo delavec na celjskem območju je bil lani v povprečju 13 dni odsoten z dela zaradi bolezni. Odstotek začasne zadržanosti z dela zaradi bolniškega staleža je s 4,42 odstotka drugi najvišji v državi. kjer je povprečje 4,09 odstotka. Visoki odsotnosti z dela zaradi bolniških je posebno pozornost namenil Območni svet celjske območne enote Zavoda za zdravstveno zava-rovanje Slovenije pri obravnavi poslovnega poročila za lani. Pri tem so ugotovili pričakovano povezavo z gospodarskimi in socialnimi raz-območju. Po vi- šini plač celjsko območjezao-staja za 10 odstotkov za slovenskim povprečjem, nižji kot v Sloveniji je bil delež zaposlenih, ki so dobili trinajsto plačo, več je bilo prejemnikov socialne pomoči. »To vse kaže, da je absenti-zem odvisen od številnih različnih dejavnikov in očitno povezan tudi z drugimi gospodarskimi in socialnimi dejavniki. zato na navedeno opozarjamo pristojne organe in inštitucije v regiji, da razmislijo o podrobnejši analizi in ukrepih za razreševanje tega perečega problema,« zaključuje predsednik Območnega sveta ZZZS OE Celje Franc Klepej. Bolniškega staleža v breme delodajalcev so v odstotkih zabeležili največ v upravnih enotah Šmarje (2,85), Slovenske Konjice (2,81) in Laško (2,68), najmanj pa v Žalcu (2,43). Regijsko povprečje je 2,58 odstotka, slovensko 2,25. Dolgotrajno bolnih, torej s staležem v breme ZZZS, je bilo največ na območju Upravne enote Celje (1,92 odstotka), sledita Laško (1,79) in Slovenske Konjice (1,78). Na zadnjem mestu je Šentjur z 1,74 odstotka. Pri dolgotrajnem staležu je regijsko povprečje 1,83 odstotka in je enako slovenskemu povprečju. MILENA B. POKLIC Celje Laško SLKonjice Šentjur Šmarje " Žalec 245.422 42.542 80.765 35.920 74.175 87.755 2,48% 2,66% ■ 2,81 %•• 2,56% 2,85% 2,43% 1,83 % 10.040,373 Znova polno zasedeni urističnih po-pacitetevSlo- nudnikov bodo turi: veniji v času prvomajskih praznikov zelo dobro zasedene. Tudi na račun dobro razporejenih dela prostih dni in vremena, zaradi katerega so lahko nekatera zdravilišča že odprla svoje zunanje termalne komplekse. »V zdraviliščih je izmed skupaj 13800 ležišči trenutno težko najti še kakšen prostor,« je povedal sekretar Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Rudi Rumbak. »Prvomajski prazniki so že tradicionalno zelo dobro zasedeni, letos pa so jih zaradi ugodne razporeditve prazničnih dni dobro >okupirali< tudi domači gostje.« Od tujih gostov (teh je kljub vsemu nekaj več kot domačih) je letos število italijanskih gostov preseglo število avstrijskih, zasedeni pa so tudi kampi in apartmaji. RP Dežurni zaradi dohodnine v vseh večjih krajih po Sloveniji bodo tudi letos, v ponedeljek, 30. aprila, zadnji dan oddaje dohodninske napovedi za leto 2006, odprte dežurne pošte. Vse pošle bodo ta dan poslovale po ustaljenih delovnih časih, do 24. ure pa bo na Celjskem odprta pošta na Kosovi ulici 5 v Celju. Pošiljko je treba oddati priporočeno. Še v ponedeljek bodo do 18. ure odprti vsi davčni uradi, da bodo lahko zamudniki pravočasno oddaH svoje davčne napovedi. Do ponedeljka, 23. aprila, je svoje napovedi oddala le tretjir Pred gradnjo hotela čas za razmislek V Termah Dobrna se že nekaj časa šušlja, da se pripravljajo na gradnjo novega hotela. Pravzaprav želijo z dozidavo in adaptacijo Zdraviliškega doma do konca prihodnjega leta pridobiti 200 novih ležišč. Nadzorni svet se je z obsegom naložbe ter vsebinsko zasnovo že seznanil, sedaj pa morajo investicijski načrt še uskladiti s finančnimi možnostmi. Prenova in dozidava Zdraviliškega doma v skladu z navodili spomeniškega varstva bo stala od 15 do 20 milijonov evrov, kar je precej velik zalogaj, zato so si vzeli še nekaj časa za razmislek. RP iAMKETA Ali pravice delavcev ovirajo konkurenčnost gospodarstva? Včasih se na podlagi takšnih in drugačnih predlogov delodajalcev zdi, da smo edina ovira do večje konkurenčnosti delavci. Delodajalci, vsaj njihovi pogajalci, bi ukinili plačani odmor za malico, zamrznili dodatek za skupno delovno dobo, v primeru odpovednega roka bi delavcu ukinili pravico do odpravnine, nadurnega dela ne bi omejili, celoten dopust pa bi omejili na največ šest tednov. Predlagali so tudi, da bi prosta dneva, drugi januar in drugi maj, ukinili. Smo delavci res preveč zaščiteni in kaj menijo o predlogih vladnih pogajalcev, še posebej ukinitvi prihajajočih praznikov, veliki delodajalci iz naše okolice? nutni odmor za malico ne všteval v delovni čas, pa bi rekel takole: mi imamo v okvira svojega delovnega časa še določene rezerve, potrebno je ugotoviti, kako se nam kalkulacija izide, in temu primemo preveriti, kakšna bi bila mogoča bolj ša izraba delovnega časa.« pri tem je, da človeka, ga potrebuješ, ni, name V ■1 Gorazd Korošec, predsednik uprave Unioija; «Zelo težko je primerjati Slovenijo s Kitajsko, saj je tam velika ponudba delovne sile, torej veliko povpraševanje ljudi po zaposlitvi, kar pomeni, da so tudi pogoji dela precej različni, Na primer, na Kitajskem bolniške ni, ker ima delodajalec možnost, da že po enem dnevu bohiiške delavca odpusti. Tega sicer še zdaleč ne odobravam, ampak to je neka država, ki je v razvoju. Bomo pa najbrž morali v Sloveniji prisluhniti nekaterim evropskim predpisom, saj nam je ta le bližje. Skratka, ne želim, da bi bili pogoji dela takšni, kot so na Kitajskem, moramo pa jih približati Evropi. Kar zadeva predlog, da naj bi se 30-mi- Simona Potočnik, generalna direktorica Cetisa: »Moram reči, da nisem v toku teh ljudi, ki želijo odpraviti odmore za malico, praznike, jaz še vedno zagovarjam neke osnove, ki jih človek mora imeti pri delu. Z malico nimam težav, saj se pri nas stvari odvijajo ravno obratno - ljudje se čedalje bolj zavedajo, da je potrebno neko delo pač narediti v določenem roku in se sami vrnejo prej z malice. Bolj zagovarjam pristop, da ljudem predstaviš pomembnost tistega, kar počneš, in se ljudje temu primerno tudi obnašajo. Brez nekega terorja, ampak z zadovoljstvom ljudi, Glede na to, kar mi ponujamo strankam, želijo kakšno zadevo imeti čez noč. In takrat sploh ni več pomembno, ali je to sobota, nedelja ali praznik, ljudje pridejo brez razmišljanja, ali je to prosti dan ali ne. Sploh pa se s tem, ali je praznikov preveč ali premalo, ne ubadamo, saj imamo večjo težavo z bolniškimi odsotnostmi. Kompletna odsotnost, skupaj z bolniškimi, je pri nas 22-odstotna, kar pomeni, da je vsak peti vsak dan odsoten. Največji problem Andrej Bošnjak, direktor poslovne uprave Skupine Tuš: «Naši zaposleni so tako pridni, da tako ali tako vse naloge opravijo do konca, ne glede na plačilo nadur. Tako da nam je vseeno, kaj se bodo odločili. Želimo le, da bodo pravila jasna in enaka za vse. da jih ne bodo mogli nekateri izkoriščati. Ne vidim pa razloga. zakaj bi ljudem jemali pravice, ki jih že imajo, saj je težava v tem, da vedno, ko to narediš, pride do velikega upora. Potrebno pa je izenačiti pravice ljudi, na primer, ko smo prevzemali Vele, smo imeh velike težave, saj so imeli nekatere pravice, ki zakonsko niso dane, pač pa so si jih izborili. Ampak kako zdaj ostalim zaposlenim v Tušu razložiti, da zanje pa veljajo drugačna pravila? Dejstvo je, da je konkurenčnost gospodarstva odvisna od pravil, ki vladajo na trgu. Vsak dela prost dan stane gospodarstvo kar nekaj milijonov. A kako to izpeljati na državni ravni? Mislim pa, da je potrebno vsako spremembo dobro razložiti, zakaj je potrebna. Vsak jo bo namreč sprejel, če bo vedel, zakaj. Sploh, če bi pozitivni učinki šli v socialno varstvo, zdravstveno varstvo ali kaj podobnega, ki prinese tudi družbeno socialen učinek.« ROZMARl PETEK IgtDlI PannenmJMJmmoHmm »Upam, da zapuščam urejeno šolo!« Jože Zupančič, dobrih 30 let ae le ravnatelj, ampak na nek način zaščitni znak I. Gimnazije v Celju, se s koncem šolskega leta poslavlja. Na včerajšnji novinarski konferenci je pojasnil svoje razloge za takšno odločitev, obenem pa je včeraj že izšel razpis za novega ravnatelja. Zupančič bo sicer še pospremil letošnje maturante ob podelitvi spričeval (»vsaj simbolično, zdi se mi, da je takšna poteza vendarle na mestu«), vendar bo s 15. julijem funkcijo ravnatelja že prevzel njegov naslednik. Gimnazijo bo tako zapustil tik pred njeno 200-letnico, ki jo bodo slavnostno obeležili v šolskem letu 2008/09, in dobri dve leti pred iztekom mandata. »Če sem se že odločil za ta korak, potem gaje smiselno dokončno storiti čim prej. Po eni strani mi pravijo, da sem konzervativen in starokopiten, kar mirne duše tudi sam priznam, na drugi strani so dijaki >gro-zili< s peticijo, naj še ostanem,« težko slovo nekoliko na šalo obrača Zupančič. »Preživel«! 13 šolskih ministrov šolski sistem in način dela se spreminjata na način, ki mu ni blizu. »S tem spremenil tudi način n teljevanja. Navajen ser dobro poznati vso mladino in redno spremljati dijake in tudi sodelavce. Osebni stik a bil je bil v ospredju, kar je ustvarjalo utrip v šoli, vzdušje je bUo prijazno in tudi zahtevno. Vsakdo je lahko prišel na plan s svojo težavo in vedno smo iskali rešitve. Ne izključujem, da se je zgodila kakšna krivica,« povzema Zupančič in razmišlja, da je komunikacija v šoli, kjer se v eni izmeni tre 1.070 dijakov in 70 učiteljev, vsekakor otežena. »Takšen način dela je bil prijeten, zato danes lahko ocenim, da smo normalna postmodema šola, ki se izkazuje z nadpovprečnimi uspehi.« V zadnjih letih pa Zupančič zaznava več sprememb. »Vedno večje biro^acije, veliko je omejitev, poudarjajo se zgolj pravice v šoU in ne več dolžnosti. Vzgojni ukrepi so povezani z odločbami in po pravici povedano, ne razumem, zakaj se delo v javni ustanovi reducira na papirnato vojno dopisov, finančnih poročil in revizij. Z elektronskimi redovalnicami in vpisi ter s podobnim se bo šola popolnoma razčloveči-ia. Izgubila bo primarno fimk-djo učiti in vzgajati,« pravi. Vse skupaj povzema v ugotovitev, da so pred šolo še nove naloge in izzivi, za katere je najbolje, da jih prevzame nekdo nov, ambiciozen, z dovolj energije. »Želim mu, da bi šolo obravnaval kot človeško. Sam živim za drugačen koncept dela, kot se dandanes zahteva, čeprav sem bil tudi sam nosilec sprememb in novih programov.« Njegovega naslednika bo tako rekoč imenoval svet šole; predstavniki dij^ov, profesorjev in staršev. »Želim si, da bi to bil nekdo iz šole, vidim vsaj pet kandidatov iz strokovnega aktiva, ki bi se lahko znašli v tej vlogi,« meni Zupančič. Dolgčas mu ne bo. »Vsaj dve knjigi bi lahko napisal; eno na temo propada usmerjenega izobraževanja, za drugo imam že naslov - Med poslanskimi in šolskimi klopmi. POLONA MASTNAK licilje Največ še vedno za gimnazije 13. aprila se je iztekel rok, do katerega so lahko učenci zaključnih razredov osnovnih šol prijavnice za vpis v srednješolsko izobraževanje še prenesli na drug zavod ali v drug program. Kljub temu 1. Gimnazija v Celju še vedno beleži kar 42 kandidatov več, kot jih lahko vpiše, kar je tudi v slovenskem merilu med gimnazijami največ. Nekaj kandidatov bodo še lahko prerazporedili v svojih programih, a približno 20 jih bo še vedno preveč. Dosti prijavnic so z njihove šole po prvi prijavi učenci odnesli na gimnazijo Lava, kjer se ponudba in povpraševanje zdaj ujemata. Še vedno pa bi kar 80 dijakov več v program splošne gimnazije lahko sprejela Gimnazija Celje-Center. Zanimanje se pri prenosu prijav ni povečalo niti za programe Srednje ekonomske šole Celje. Še vedno je na Srednji zdravstveni šoli Celje za približno 20 kandidatov preveč vpisanih v progama bolničar-ne-govalec in tehnik zdravstvene nege. Ostale šole za svoje programe veänoma beležijo manj povpraševanja, kot so razpisale prostih mest. Soglasje o morebitnih omejitvah vpisa bo moral odobriti šolski minister. PM 1 z 3 4 5 6 7 n 12 ime in priimek: _ Tokrat vam predstavljamo: Rustika se ponaša z tnlllčnimi shščkami. Izdelavo kakovostnega sladoleda, čokolad in peciva ter gostinskim delom. Znani so tudi po pes^i izbiri naravnih, sokov, vsakodnevno iztisnjenih iz svežega sadja. Kakovost njihovih izdelkov ni le zasluga izbora prvovrstnih sestavin, ampak je v prvi vrsti rezultat znanja, zavzetosti in inova-tivnosti ekipe mladih mojstrov. Rustika posebno pozornost namenja izobraževanju - zaposleni se tako udeležujejo seminarjev v tujini, zanimiva oblika izobraževanja po je tudi 06035/10 praksa v najbofjiffi evropskih slaščičarnah in čokoladrtkah, kjer spoznavajo nove skrivnosti slaščičarskih mojstmv. VRustikt, kjer vse čokolade izdelujejo ročno, so na tekočem z vsemi , ovndi m i^ro^izdekiveshdolßda, slaščic, čokolade ki pecm. . Tako v^t^ dneh fie spreglejte imvosti v sladolednem vrtu Rustikal . Okusite sadne in sladoledne kupe, mn^&ie iz sezonskega sad^. osvežite se s pestro Izbiro naravnih sokov (pomaranča, ja^a, ktvi, ananas, grenivka, bela melona, breskev - pomaranča „), na vas čakajo raznovrstni okusi osvežilne granite, v teh s soncem obogatenih dneh pa si privoščte nove kombinacije sladoleda - sonce Dalmacije, meringato. belo melono, čokolado s čilijem, jogurtov shdoled z različnim sadjem, in še in še... " Vabijo vas dobrote iz Rustikel j OD A-Ž Od A do ž TV VIDEO HI-FI CENTER kupam ponuja široko izbiro izdelkov zabavne elektronike in malih gospodinjskih aparatov na enem mestu. Specializirani so za prodajo proizvodov kot so televizorji, videorekorderji, DVD predvajalniki, glasbene komponente, glasbeni stolpi, hi-fi zvočniki, avto akustiko ter opremo, ki omogoča optimalno delovanje naštetih aparatov. V njihovih prodajnih policah najdete -veliko paleto digitalnih fotoaparatov, video kamer, računalniškega pribora in veliko zalogo vseh vrst malih gospodinjskih aparatov. Preverite neverjetno tedenste) akcijsko ponudbo v trgovini OdAdoŽ: - ICD televizor SONYBRAVIA, model KOL 32S2S20, velikost zaslona 82 cm po enkratnicmi999,99 eur. - Digitalni FOTO RAKBT PRAKTIKA, ki Vsebuje fotoaparat PRAKTIKA, visoka ^zmog^pvo spominsko har^e. (tzgodil< CT Celje, dovolj,« je povedal direktor Bolnišnice Topolšica, Primarii Janez Poles. »Mnoga gospodinjstva so. soočena z dvema prositelje-ma, verjetno pa so se ljudje odločali za tistega, kije najbližje. Žal, lahko rečem, saj smo pričakovali, dabodo potem, ko smo pomagali pri nakupu koronarografa, v Bolnišnici Celje CT-aparat kupovali prihodnje leto. Očitno so se v Celju odJočili drugače.« V bolnišnici ob pomoči Univerze za III. življenjsko obdobje in medobčinskega društva upokojencev intezi-viiajo akcijo. »V bistvu tkemo dogovore s prostorom, ki ga obvladujemo. Prepričan sem, da bomo zbrali približno 500 tisoč evrov Ne glede na zbrana sredstva, bomo CT-aparat kupili, manjkajoči del denarja pa pokrili z lastnimi vložkom,« je zagotovil pri- A ■"NLB®Skupin3 8,000 EUR Direktor, primarij Janez Poles, je iz rok mag. L cijo, za katero so se odločili v skupini NLB. marij Poles. Denar bodo prispevali iz lastnih amortizacijskih sredstev, zaradi česar bodo verjetno trpele druge naložbe. V celjski bolnišnici so za nakup svojega CT-aparata do ponedeljka zbrali malo več kot 240 tisoč evrov. Pobudniki akcije računajo na pomoč nekaterih večjih gospodarskih družb v Šaleški dolini, predvsem premogovnika, Gorenja in Ve-grada, na ponedeljkovi novinarski konferenci pa je mag. Lidija Dovšak v imenu družb v okviru NLB direktorju Janezu Poiesu po- darila osem tisoč evrov. 40 tisoč evrov jim je darovala MO Velenje, očitno pa se bodo v akcijo vključile tudi občine Zgornje Savinjske doline. V Bolnišnici Topolšica CT-aparat za diagnostiko nujno potrebujejo: »Ker nimamo aparata, smo vezani na prevažanje bolnikov, kar je zanje izrazito naporna pot. Letno iz bolnišnice tako napotimo 650 bolnikov, z aparatom pa bomo lahko v tem času opravili 1.200 preiskav« Aparat bo stal 1.3 milijona evrov, zaradi nakupa na osnovi odloženega plačila pa naj bi ga začeli uporabljati še letos. US Prikoličarji »zažgaliff v sohoto se je po regionalni cesti Tabor-Ojsiriška vas v dirki za državno prvenstvo staro-dobnih motociklov pomerilo približno 90 tekmovalcev. Kot je dejal Matjaž Lesjak, član kluba ljubiteljev starih vozil Hrast Tržišče, so se na 1460 metrov dolgi dirki pomerili predvojni in povojni motocikli, med katerimi so najboij »zažgaU« stari prikoličarji. Po dirki so najhitrejšim tekmovalcem podelili pokale in priznanja. MJ. foto: DN Taborski župan Vilko Jazbinškekz < Lizanje ran za nove načrte Na dan sv. Jurija, zavetnika fare v Taboru, so v torek 8 slavnostno sejo sklenili prireditve v okviru občinskega praznika. Ob tej priložnosti so v domu krajanov podelili priznanja šestim občinskim nagrajencem. Medtem ko so nagrajenci večinoma starejši občani, zaslužni za pretekla dela, v Taboru bolj kot v preteklost zrejo v prihodnost. Za časmega občana so imenovali sicer že umrlega Janka Kobaleta, župana pred ukinitvijo občine Sv, Jurij ob Taboru, medtem ko so priznanja Občine Tabor prejeli To ne Kozmeij, Antori Jelen m Milan Ocepek, zlato plaketo Jernej Gregi in srebrno Alen- ka Vrenko. »Preteklo leto je bilo namenjeno lizanju ran po investicijsko zahtevnejšem letu 2005,« pravi taborski župan Vilko Jazbinšek. Na slavnostni seji so zato občanom predstavili nekaj velikih načrtov, ki jih bodo delno uresničili letos, večji del pa v prihodnjih treh letih, kot je to zasnovano v razvojnem programu. »Ena od prednosti je devetletka, ki bo končana do leta 2009, narejen je projekt za gradnjo kanalizacije, podpisali smo pismo o nameri gradnje poslovne cone, večji projekt je tudi iz-gradnia doma starejših.« V •borft v prihodnosti pričaku-5ei0'{Mih0d novih gospodars-tvemkov m s tem nova de- lovna mesta. »Zavedamo se, da lahko postanemo pomembno stičišče transportnih in trgovskih poti, saj nam konkurenčnost daje prav lega ob avtocesti ob zagotovilu seveda, da nudimo ustrezna zemljišča.« Ne le poselitveno, tudi gospodarsko vlogo naj bi Tabor odigral v prihodnje. Jazbinšek o konkretnih podjetjih zaenkrat ne želi govoriti, si pa želi, da bi tisti, ki so se nekoč s tega območja izseUH, prišli nazaj. Kljub majhnosti se Taborčani zavedajo svojih prednosti in se enakovredno kosajo s sosednjimi občinami, kot so Prebold, Polzela in Vransko. MATEJA JAZBEC Foto; DN Mozliski nagrajenci z Praznovanje na jurjevo Po cesti Tabor-Ojstnška vas se je okoli 90 starodobnežev pognalo za državno prvenstvo. V torek so v Mozirju po 67 letih spet na jurjevo proslavili občinski praznik. V času, ko je k Mozirju sodila še Rečica, so namreč praznik slavili septembra, ena prvih odločitev po odcepitvi Rečice pa je bila, da so datum občinskega praznovanja spet premaknili na god. sv. Jurija, ki je farni zavetnik. Vslavnostnemnagovomje župan Ivan Suhoveršnik govoril o mirni ločitvi Rečice (maja naj bi oba občinska sveta potrdila delitveno bilanco, tako da naj bi tako v Mozirju kot na Rečici junija sprejemali proračun) in nanizal vrsto drugih dosežkov. Na Krahelno-vem bodo po velikem zanimanju začele rasti nove hiše, obnavljajo mozirski trg, nadaljuje se gradnja kanalizacijskega sistema, na Podrožni-ku bo letos začel rasti turistični center z večjim hotelom, uresničili bodo socialni program Mozirske trate, do leta 2010 bo posodobljena cesta do Planinske ravne oziroma proti Goltem, na obvoznici bodo gradili dve novi krožišči... »V letih, ki so pred nami. bo še veUko otvoritev, vendar se projektov lotevamo korak za korakom. Razvoj je v Mozir- ju potreben, da bi vsi lepše živeli, da bi se zavedali lepot svojega kraja in bili ponosni na vsako pridobitev,« je poudaril župan Suhoveršnik in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomoči k napredku. Na seji so zlato plaketo s priznanjem podelili mozir-skim gasilcem ob 120-letnici dela in podjetju Rototehnika Firšt iz Radegunde. Denarno nagrado v višini 1.250 evrov je prejelo Kulturno prosvetno društvo Jurij, za častnega občana pa so imenovali podjetnika in velikega dobrotnika Miho Kovača iz Ljubije. US, foto: EM 14 ŠMABJEP.Jj BISTRICA OB S.| PODČETHIBKl BOGATEČ I NOVI ti: '«K Sadovnjaki povezali Slovence in Hrvate V Gorjanah nad Podsredo je drevesnica, ki ji v državi ni para Visokodebelni travniški sadovnjaki so pomembni element ohranjanja biotske raznovrstnosti ter estetske vrednosti krajine. Taicšen }e tudi naslov velikega mednarodnega projekta, ki ga je financiral Evropski sklad za regionalni razvoj, v njem pa je pomembni partner Kozjanski park iz Podsre-de. Pred zaključkom mednarodnega projekta, ki bo vsega skupaj trajal dve leti, je bilo v začetku tedna v Kozjanskem parku več dogodkov. Najpr^ so na novinarski konferenci direktorji treh partnerskih organizacij iz Slovenije in dveh iz Hrvaške predstavili svoje ustanove ter njihovo vlogo v omenjenem projektu. Poleg Kozjanskega parka sodelujejo Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, Zavod RS za varstvo narave. Hrvaški zavod za kmetijsko svetovalno službo ter Naravni park Žumberak-Samoborsko gorje. Na konferenci so vsi poudarjali pomen ohranjanja travniških sadovnjakov kot dela značilne kulturne krajine ter pomembnega življenjskega prostora za številne o^ožene ptice. Zaradi ne-zainteresiranosti za pridelavo sadja visokodebelnih dreves, otežene košnje ter opuščanja kmetovanja je žal večina takšnih sadovnjakov prepuščena propadanju ah sečnji, S projektom želijo doseči, da bi büo drugače, zato so v njegovem okviru z različnim gradivom, med drugim s priročnikom prepoznavanja starih sort, poskrbeli za osveščanje javnosti. Prav tako so poskrbeli za demonstracijske predstavitve ter tečaje oživltvene vezi ter predelave sadja, na šolskih dvo-rišfth pa so posadili visoko-debeina drevesa. Za obnovo so potrebne zadostne kohčine sadik visokodebelnih dreves, ki jih primanjkuje tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. V okviru mednarodnega projekta so tako kupili pet hektarjev veliko kmetijo v odročnih Gorjanah Z otvoritve in bla nad Podsredo, kjer imajo zdaj drevesnico za visokode-belna drevesa ter matični sadovnjak. V drevesnici, ki je kot kaže edina takšna v Sloveniji, je že 4500 sadik jabolk in hrušk, med njimi kar 63 različnih sort jabolk. V njej dela na višku sezone od šest do osem domačinov. Gosti, ki so se zbrali v začetku tedna v Podsredi, so si to drevesnico ogledali, v Bistrici ob Sotli pa sodelovali na otvoritvi ter blagoslovitvi novega drevoreda visokodebel- Bistnci ob Sotli, kjer so pnrega posadili tik pred drugo svetovno vojno. nih hrušk s 17 različnimi sor- strici so prvi takšen drevored, tami. V drevoredu so posadili čigar ostanki so še vidni, po- petdeset dreves, čeprav so jih sadili tik pred drugo svetovno želeli sto, vendar so nekateri vojno, ko so nameravalivkraju lastniki zemljišč zahtevali pre- odpreti skladišče in sušilnico visoke odškodnine (drevored sadja. Velikenaütejenatopre- se nadaljuje na bližnji hrvaški križala vojna, strani, proti Kumrovcu). V Bi- BRANE JERANKO Nekdanji življenjski utrip IKRESOVANJA IM SHODI V Muzeju na prostem v Rogatcu so pred kratkim začeli z rednimi vsakoletnimi muzejskimi demonstracijami in delavnicami ob koncih tedna. Z njimi žeU-jo obiskovalcem kar najbolj približadnekdanji življenjski utrip. V okviru programa z naslovom »Stara mama/Stari ata so mi povedali« so že pripravili izdelovanje butar, velikonočnih košaric iz kvašenega testa, barvanje pisank, kuhanje in lupljenje šibja ter nato pletenje iz šibja. V delavnico, ki je bila v soboto, so se vkljuäli učenci šole iz Podčetrtka, pod vodstvom učitelja Saše Oberske-ga, ki se ukvarja z zanimivim šolskim projektom učenja ljudske^ petja v avtentičnem okolju. Učenci so tako ob kuhanju in lupljenju šibja prepevali s pomočjo Ljudskih pevk iz Rogatca, tako kot so to počeli naši predniki. V soboto, 28. aprila, je za obiskovalce muzeja na vrsti pletenje iz ličja ter pojutrišnjem izdelovanje piščali iz lubja. Omenjeni programi so obiskovalcem muzeja (ob plačilu redne vstopnine) na voljo brezplačno, in to vsako soboto in nedeljo od 15. do 17. ure. Različne demonstracije in delavnice ob koncih tedna, od ročnega kovanja do peke kruha v krušni peči, se bodo vrstile vse do jeseni. BJ V občini Podčetrtek bo kresovanje v Športnem parku Gaj v Termah Olimia, v ponedeljek, 30. aprila, z začetkom ob 20. uri. Naslednji dan, 1, maja, bodo po vsej občini tradicionalni nastopi pihalne godbe iz sosednjega Desiniča na Hrvaškem. Tako bo ob 7. uri nastopila v Polju ob Sotli, ob 7.30 v Virštanju, ob 8. v Golobinjeku, ob 8.30 pred hotelom Breza, ob 9. v Pristavi pri Mestinju, ob 9.30 v Imenem, ob 10.30 v Olimju ter ob 11, v Podčetrtku. Ob 12. uri bodo zaključili s koncertom v vasi Lipa, v Termah Olimia. BJ Srečanje priseljencev Krajevna skupnost Sveti Štefan prijavlja v soboto, 28. aprila, ob 18. v kulturnem domu srečanje vseh, ki so se v zadnjih letih priselili v krajevno skupnost. Gre za prvo tovrstno srečanje. Kot je pojasnil predsednik KS Sveti Štefan Jakob Romih, bo srečanje spoznavne narave. Zanj so se odločili, ker se je v zadnjih letih kar precej ljudi priselilo v kraj. Tako v soboto na srečanju pričakujejo skoraj trideset novih članov krajevne skupnosti. ŠO Po poteh Turistične osmice Krajevna skupnost in Folkorno društvo Sveti Štefan pripravljata v ponedeljek, 30. aprila, ob 15. uri 14. pohod po poteh Turistične osmice. Gre za pohod po obronkih KS Sveti Štefan, pohodniki pa bodo hodili pribhžno štiri ure. Začetek pohoda bo pri ^süsko kulturnem domu, Startnina je šest evrov, v ceno pa je vključena tudi topla malica in pijača. Po pohodu bo sledila zabava z ansamblom Labirint, vsi pohodniki pa bodo sodelovah tudi v nagradnem žrebanju praktičnih nagrad. Pohod bo v vsakem v vavtentičnem okolju. Pri tem so jim pomagale Ljudske pevke iz Rogatca. pv www.videorats.org IM INII VITANJE I 15 Za skupen razvoj območja Občine Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje ustanavljajo skupni medobčinski organ. Njegova naloga bo predvsem skrb za razvoj celotnega območja. V njem bosta zaposlena dva strokovnjaka, urad pa bo polovično financirala država. Tüdi to je eden od razlogov, da vanj ne bodo prerazporedili strokovnjakov, ki že delajo v Območni razvojni agenciji Po-horje-Dravinja. Pogoj za to bi bila sprememba statuta Šol- skega centra Slovenske Konjice-Zreče, v okviru katerega zdaj deluje ta agencija. V občinah ustanoviteljicah menijo, da bi bili postopki preveč dolgotrajni, poleg tega pa je dovolj dela tako za že obstoječo razvojno agencijo kot za nov organ. Stroške zanj si bodo razdelile občine glede na število prebivalcev. 62 odstotkov stroškov bo pokrivala konjiška občina, 28 zreška in 10 vitanjska. Občinski svetniki vseh tteh občin so odlok o ustanovitvi tega organa že sprejeli. MBP Nova Cerkev in Gomilsko na gasilsko olimpijado Nedelja je bila spet ena uspešnejših dni za gasüce na Celjskem. Na gasilski olim-pijadi, ki bo junija na Švedskem, bosta med mladinci Slovenijo zastopali dve enoti s Celjskega. Na nedeljski tekmi v Kočevju je namreč med mladinci slavila enota PGD Nova Cerkev in med mladinkami PGD Gomilsko. V Kočevju se je na izbirnem gasilskem tekmovanju mladinskih enot Slovenije za nastop na gasilski olimpijadi pomerilo po pet ekip. Med mladinci so poleg zmagovalcev s Celjskega tekmovali še gasilci iz Tepanja in z Rečice obSa Tradicionalno na Goro! Plai •uštvoVojnik v nedeljo pripravlja že 14. tradicionalni pohod po obronkih Vojnika na Šent-jungert, ki vsako leto na Goro zvabi preko tisoč pohod-nikov. Tri do štiri ure trajajočega pohoda se vsako lelo l adi udeležijo tako stari kot mladi. «Najmlajši dojenčki pridejo na goro sicer še v kengorujih ali nahrbtnikih, najstarejši pohodniki pa so stari preko 80 let,« je povedala tajnica PD Vojnik Zvonka Grum. «Celo mladih, ki jih sicer v našem članstvu kar malo pogrešamo, je veliko, precej pa je tudi družin.« Pohoda se iz lela v lelo udeleži več pohodnikov tudi iz drugih koncev Slovenije, celo s Hrvaške. »Če bo le vreme držalo, jih tudi letos pričakujemo krepko čez tisoč,« je napovedal predsednik društva Mirko Blazinšek. Pohod se bo začel ob 8. uri primostučezHudinjo.Obl2. uri je v cerkvi na Gori sveta maša za vse umrle planince, jialu pa sledi družabno srečanje. Od 16. ure bo iz Šmartne-ga v Rožni dolini or^niziran prevoz nazaj v Vojnik. RP UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI! Vrhunske spalnice DORINA le na£8te|i.Mljeni prenovljeni salon pohištva Garant na G^IR^Nr ..........;ijad.il. Polzela, Polzela 176 a Industrijska prodajalna. 03170 37 130,03| 70 37 131 infi^arant.si. www.garant.si Končno do temeljnega kamna Čeravno je predsednik Krajevne skupnosti Nova Cerkev Slavko Jezernik položitev temeljnega kamna za večnamensko dvorano pričakoval vsaj pred lanskimi jesenskimi volitvami, ga bodo danes v Novi Cerkvi le položili. Telovadnica z večnamensko dvorano, ki bo lahko sprejela okoU 650 ljudi, bo stala nekaj manj kot 1.3 milijona evrov, končana pa naj bi bila do občinskega praznika v začetku oktobra. »Če bodo z deli zamujali, bomo pa proslavo občinskega praznika prestavili,« napoveduje Jezernik, ki bo danes ob 12. uri skupaj z županom Benom Podergaj-som položil temeljni kamen. RP ICRI^VANJA IN SHODI S kresovi letos na Dobrni in v Vojniku ne bodo pretiravali. Na Dobrni ga najverjetneje sploh ne bo (pripravile naj bi ga sicer Terme Dobrna), v Vojniku pa so ga do sedaj napovedali le na Pristavi. Kot ocenjujejo gasilci, so kresovi letos maloštevilni tudi zaradi vsesplošne požarne ogroženosti. Bodo pa, že zato, ker prejšnji večer ne bodo kresovali, za 1, maja zelo zgodaj vstali. Najhitrejši bodo v Novi Cerkvi, saj jih bo Pihalna godba iz Nove Cerkve zbudila kar ob 5.30, nato pa bo pot nadaljevala v Socko, Vojnik, na Fran-kolovo, Dobrno in v Lemberg. Na Dobrni bodo krajane prebujali kar dvakrat - svoj obhod po centru Dobrne je napovedala tudi Hramška godba. Po prijetni, predvsem pa ^asni budnici, bodo lahko najbolj naspani občani krenili na tradicionalni prvomajski pohod na Paški Kozjak, ki ga ograni-zira Planinsko društvo Dobrna. RP Na Konjiškem bodo tudi letos v čast 1. maju zagoreli številni tradicionalni kresovi. Med največjimi, ki jih spremlja tudi program, sta kresovanji na Skali in ob Starem gradu. Prvo, na Skali, pripravlja Planinsko društvo Konjice v ponedeljek po 19. uri, na Starem gradu, ki se bo začelo ob 20. uri, pa Mladinski svet Občine Slovenske Konjice. V torek, 1. maja, vabijo konjiški planinci na družabno srečanje na Stolpniku. Zrečani se za 1. maj tradicionalno zbirajo na Goleku. . MBP NA KRATKO Za športno vzgojo mladih ZREČE - v občini Zreče bodo letos za različne športne programe namenili 44 tisoč evrov. Večino denarja, 23 tisoč evrov, bo namenjenega za športno vzgojo otrok in mladine, ki se ukvarjajo s športom izven obveznega šolskega programa. Preostali denar bodo namenili za kakovosten šport. Vsem športnim društvom, ki delujejo na območju občine, bodo zagotovili brezplačno uporabo športne dvorane. Denar za njeno vzdrževanje bodo nakazali neposredno Osnovni šoli Zreče, ki z njo upravlja. Na Mlačah še kapela in kozolec MLAČE - Turistično društvo Mlače že nekaj let sodi med najbolj prizadevna društva na Konjiškem. V največji meri je prav njegova zasluga, da imajo Mlače Hišo dediščine, kjer si je na stahii razstavi mogoče ogledati številne pomnike preteklosti. 80-člansko društvo tudi s tem še ni zadovoljno. Odločili so se, da v neposredni bližini Hiše dediščine postavijo kapelo, še letos pa bodo začeli zbirari tudi les za gradnjo kozolca. Društvo, ki ga zadnja leta vodi Miran Ja-vornik, v kraju skrbi tudi za številne prireditve. Z boljš i do boljšega življenja SLOVENSKE KONJICE - V soboto med 11. in 13. uro bo v Dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah delavnica Boljši odnosi - boljše življenje. Delavnico bo vodila Renata Bokan, svetovalka za osebni razvoj in strokovna sodelavka Centra za duhovno kulturo. Udeleženci bodo na delavnici skozi izkušnjo in razlago spoznali štiri pomembne »ključe«, ki vodijo do dobrih in izpolnjujočih odnosov. Delavnica bo preplet teorije in prakse, primerna pa je tako za posameznike kot tudi za pare. Štorkljina hiša živi SLOVENSKE KONJICE - Konjiško društvo prijateljev mladine že nekaj let skrbi za pestro dejavnost v Štorkljini hiši, kjer preživljajo svoj prosti čas šolarji. Hiša je odprta vsak delovni dan, v povprečju 120 ur mesečno. Dnevno jo obišče od 25 do 35 otrok. Poleg druženja z vrstniki lahko sodelujejo v različnih zabavnih, družabnih in športnih igrah, brskajo po intemetu ali se pripravljajo na pouk. S pomočjo vrstnikov ali vodje Štorkljine hiše piše naloge in se pripravlja na pouk povprečno 10 do 15 otrok dnevno. Življenje v hiši popestrijo z različnimi tedenskimi delavnicami. Lani so jih pripravili 48, prav toliko jih načrtujejo tudi letos. Sicer pa v Štorkljini hiši skrbijo še za aktivne počitnice, otroke pa vključujejo tudi v ostale prireditve, namenjene mladim v občini. MBP 16 ^KULTURA NOVI fElMII Velenje kot del evropske kulturne Poročali smo že, da bo mednarodna strokovna komisija za presojo vlog in izbor mesta za nominacijo za naslov Evropska prestolnica kulture 2012 slovenski vladi predlagala Mestno občino Maribor. Občina je nosilka kandidature skupnega projekta šestih mestnih občin vzhodne kohe-zijske regije, med katerimi je tudi Mestna občina Velenje. Po dogovoru bo MO Velenje prevzela koordinacijo vsebin na področjih industrijske dediščine, arhitekture, lite- Sestini EPK smo z zadovoljstvom sprejeli novico, da je bil Maribor skupaj s petimi občinami z veliko prednostjo nominiran za EPK. Z zadovoljstvom zato, ker smo se v projekt mestne občine vzhodne kohezijske regije vključile popolnoma enakopravno. Vsaka občina ima svoj del programa v celoviti ponudbi,« je ocenil velenjski župan Srečko Meh. »Za leto 2012 nas čaka veliko dela. Ne le, da je EPK velik kulturni projekt, hkrati gre za popolnoma ena- kovreden poslovni projekt. Gostinsko, turistično in še kakšno ponudbo bomo prilagajali potrebam, ki se bodo leta 2012 pokazale v polni luči.« Župan Meh se je zahvalil tudi vsem svojim sodelavcem, ki so pripravljali gradivo, ter omenil dogovore, da bi k projektu pristopila še Mestna občina Celje. »To se mi zdi prav. V principu je sodelovanje možno na vseh področjih. Če MO Celje ne bi bilo zraven, se mi zdi, da bi v tem projektu nekaj manjkalo.« Matošteirilni, a ubrani Mešani pevski zbor A Cappella iz Petrovč pripravlja jutri zvečer ob 19. uri v prostorih Hmeljarskega doma Petrovče samostojen zaključni koncert. Kljub temu, da enajst let star zbor z novim zborovodjo Blažem Rojkom deluje šele od januarja letos, je v kratkih Štirih mesecih skupnega dela pod streho spravil že kar zajeten seznam nastopov, sokoncertov ter se uspešno predstavili tudi na območni reviji pevskih zborov v Žalcu. Program, ki ga bodo izvedli, je precej širok in pester; od preprostih ljudskih, a vendar vedno lepih pesmi, do tistih bolj zahtevnih iz domače in tuje glasbene literature. Tudi za naprej ima zbor velike načrte. Ob 15. obletnici delovanja zbora želijo izdati lastno zgoščenko, mednarodna tekmovanja pa jim že zdaj niso tuja, zato bodo drugo leto odšli na mednarodno tekmovanje v St. Petersburg v Rusijo. RP Mohorski večer z Renato Ažman Mohorjeva družba je v Celjskem domu organizirala Mohorski večer z novinarko in publicistko Renato Ažman. Večer je bil namenjen predstavitvi njene knjige Depra in pogovoru o destlgmatizaciji ljudi, ki so oboleli za duševnimi motnjami. Knjiga Depra je bila po prvem izidu že v nekaj tednih razprodana, zato se je Mohorjeva družba odločila za ponatis. Renata Ažman je tudi avtorica knjige Japajade. Obe knjigi sta napisani po njenih osebnih izkušnjah in govorita o duševnih motnjah. Njena diagnoza je manično-de-presivna psihoza. Na Mohor-skem večeru je povedala, da je prvo knjigo z naslovom Ja- pajade začela pisati z namenom, da se nekoliko otrese svojih strahov. Takrat še ni pričakovala, da bo knjiga res izšla in da bo v pomoč ljudem, ki prav tako kot ona trpijo za depresivnimi motnja- Renata Ažman ima bolezen zaradi zdravil že nekaj let pod nadzorom, vendar ne ve, ali bo kdaj popolnoma ozdravela. »Življenje med mojimi depresijami je kratko,« je povedala: »Vendar nikoli ne bom nehala verjeti, da je ta bolezen ozdravljiva. Pretvarjam se, da bom nekega dne zdrava.« Na Mohorskem večeru so se ji pridružili še drugi gostje, med njimi tudi Maja Ci-merman, predsednica DAM (Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami). Društvo DAM poskuša spremeniti zgodovinsko zakoreninjeno ožigosa-nost ljudi, ki trpijo za duševnimi motnjami. Maja Cimer-man je povedala, da se je na Celjskem v zadnjih letih že začelo osveščanje zdravnikov in medicinskih sester o odnosu do bolnikov z duševnimi boleznimi. Renata Ažman je dodala, da kljub temu še vedno veliko ljudi trpi, ne le zaradi duševnih motenj, temveč tudi zaradi odnosa okolice do njih. Vendar je večer kljub temu zaključila z pozitivno mislijo: »Ni sramotno pasti, sramotno se je ne pobrati.« KATARINA ŠUMEJ MajaCi V salonu iz oči v oči Umetnika iz Beograda, ki sta v Celju na delovnem obisku. Milica Miličevič in Milan Bosnič, bosU nocoj, v četrtek, ob 20. uri v Likovnem salonu Celje odprla razstavo Face to Face (Iz oči v oči). Umetnika poleg dela na raznolikih individualnih umetniških projektih že dve leti sodelujeta pri skupnih projektih. V svojem delu raziskujeta intimni prostor, ki nastaja kot rezultat osebne in umetniške skupnosti. »Njuno raziskovalno polje se giblje v dveh sme- 102 min.. (Arthur and the imoyj.animiranaigri družinska avantura Režija: Luc Besson igrajo: Freddie Highmore.Mia Farrow, Madonna, Robert De Niro. Harvey Keilel, Penny Balfour. Doug Rand, Adam LeFevre ^ V Planetu ll^ BKÜimiS g«: dm > Tne.^ 10t ANKETA Razočarani Celjani Celje je poleg Maribora, Ljubljane in Kopra kandidiralo za evropsko prestolnico kulture v letu 2012. Vendar so njegove možnosti za zmago minhnalne, saj je po ocenjevanju mednarodne komisije dobilo nizko število točk. Celjane smo povprašali za mnenje. Avguštin Penič iz Celja: »Vedel sem, da Celje kandidira za evropsko kulturno prestolnico, nisem pa vedel, da ima tako slabe, možnosti. Mogoče bo uspešno kdaj drugič. Ne vem, zakaj naj bi bilo Celje tako neuspešno na področju kulture, da ne bo izbrano.« Marija Hajraj iz Celja: «Če bi bilo Celje izbrano, bi bila vesela. Mislim, da je Celje dobilo premalo točk, ker je majhno mesto. Drugače una, glede na svojo majhnost, dobro razvito kulturo. Za Evropo mora bm mesto pač veliko.« Martina Robačer nika: »Že nekaj časa se govori o tem, da Celje kandidira za evropsko kulturno prestolnico, in sem razočarana, ker ne bo izbrano. Zdi se mi, da je tukaj kultura primerljiva s kulturo ostalih evropskih mest. Mogoče ni bilo izbrano zaradi širših interesov drugih večjih mest.« Vera Plečnik iz Ljubljane: »Vem, da je Maribor do-bü do zdaj največ točk, vendar se lahko do finala še veliko spremeni. Prej sem živela v Celju m lahko rečem, da je Celje po kulturi zelo blizu Mariboru. Obe mesti sta zelo napredovali v kulturnem pogledu. Možnosti za zmago so vedno, kakšen bo konec, se ne ve. Ne vem, zakaj si Celje ne bi zaslužilo zmage, saj kulturni del življenja odlično deluje. Celje se je v zadnjem času zelo polepšalo.« KATARINA ŠUMEJ Foto: ALEKS ŠTERN reh: v smeri raziskovanja notranjega polja, ki vključuje osebni odnos, intimno združevanje in izpolnjevanje, razlike in podobnosti, ki se pojavljajo v okviru interakcij med moškim in žensko. Druga smer je raziskovanje pozicije njunega intimnega prostora v javnem prostora. Skupaj sta načrtovala in izvedla slike na platnu, risbe, fotografije in video dela,« je med drugim zapisano v sporočilu za javnost. Razstava bo na ogled do 13. maja. BA Za oživitev Ceijsicega doma Verjetno ste že opazili plakate, ki v Celju vabijo na koncert Jana Plestenjaka. Ta bo nocoj ob 20. uri v Celjskem domu, kjer se bo v bodoče zvrstilo še precej podobnih koncertov (Dino Merlin, Saša Lendero ...) in drugih zanimivih dogodkov. Tako si vsaj žehjo pri Micron Muhimedii, ki pri pripravi koncertov sodelujejo z Zavodom Celeia Celje. Na ta način želijo oživiti Celjski dom, kjer se po njihovem mnenju premalo dogaja, ter hkrati zadostiti željam Celjanov, ki v Celju pogrešajo tovrstne glasbene dogodke. Vstopnice za nocojšnji koncert so na voljo v Celjskem domu med 10. in 16. uro ter v Mestnem kinu Metropol. BA Slovenske pesmi pevcev upokojencev Pevsko društvo upokojencev Celje bo na predvečer dneva upora proti okupatorju v celjskem Narodnem domu pripravilo prvega od dveh letnih koncertov. Predsednik Pevskega društva upokojencev Celje mag. Rudi Zanoškar pravi: »Prvi letni koncert namenjamo vsem občanom, sponzorjem in donatoijem, ki našo pesem cenijo in nas v naših prizadevanjih podpirajo, drugi koncert v maju pa namenjamo vsem draštvom upokojencev in članom zveze borcev celjske regije.« Posebnost nocojšnjega koncerta, ki se bo začel ob 19.30, bo program, ki je sestavljen izključno iz pesmi slovenskih avtorjev. V prvem delu bodo pevci pod vodstvom zboro-vodkinje prof. Špele Lipuš zapeli tudi moravsko, primorsko in prekmursko ljudsko pesem, v drugem pa še gorenjsko in prekmursko, zanimivo pa bo prisluhniti tudi pesmi iz Gornjega Senika na Madžarskem v priredbi Radovana Gobca. V program so med drugim uvrstili tudi pesem iz Podroža v priredbi Uroša Kreka, dr. Gustava Ipavca in še nekatere drage. Na prvem koncertu bosta gostji Brigita Pette in Jožica Žibret v duetu Biser iz Nove Cerkve. TV IRVJU 17 Z egoizmom v novo življenje z Vesno Vuk Godina, ki ni feministka, o ženski emancipaciji - Očetje, nikar ne bodite negovalni! - Šestnajst let norega življenja jo je »skurilo« Dr. Vesna Vuk Godina je izredna profesorica socialne in kulturne antropologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in predavateljica na oddelku za sociologijo Pedagoške fakultete v Mariboru. Znana je tudi kot kritična kolumnistka in vse bolj priljubljena gostja različnih okroglih miz in posvetov. Pravi, da je ateistka in materiaiistka, ni pa feministka, kot so ji ta vzdevek narobe pridali. Leta 2005 je postala Slovenka leta, vendar ji javna priznanja ne pomenijo dosti. Pravi da je po naravi »fajter« ter da je največje poslanstvo tako ženske kot moškega najti se in biü to, kar si. Dr. Vesna Vuk Godina je s pisanjem o Slovenčkih v eni od prilog osrednjega dnevnega časopisa dolgo časa razburjala javnost in kar 16 let živela z nenormalnim tempom, pri katerem na prednostni lestvici nje ni bilo. Ta jo je pahnil trdno na dno. Rak se je moral zgoditi. Kaj je razlog, da se položaj ženske in moškega spreminja? Osnovni razlog je kapitalistična družba, v kateri živimo. Kapitalizem je za vse ljudi neprijazen, ker je edina vrednota dobiček. Še posebej je neprijazen do ljudi, ki prinašajo manj dobička. To so vsekakor ženske, ki so poleg bolnih, otrok in starih tiste, ki kapitalu zaradi rojevanj, porodniške in bolniških za otroke prinašajo manj dobička. Poročene ženske in matere predstavljajo za kapital večji strošek kot moška delovna sila. Pri tem se položaj ne spreminja in slabša le ženskam, temveč tudi moškim, o čemer se skoraj ne govori. Podobno velja za otroke. Lahko boj žensk za emancipacijo prinese prevlado matriarha-ta nad patriarhatom? Ženske imamo prvič v zgodc5vini ravno zaradi emancipacije, vsaj formalno, enak doStbp do političiie in socialne moči kot moški. To -nam zdaj prvič odpira možnost, da zase-demo najvišje družbene in politične položaje, položaje, ki so povezani z vladanjem. In vladanje žensk bi bil matriarhat. Takšne družbe iz zgodovine ne poznamo; v nobeni družbi v preteklosti, vsaj kolikor imamo podatkov, niso vladale ženske. Sodobne zahodne družbe prvič ponujajo to možnost. In prav rada bi živela 200 let, da bi videla, kaj se bo zgodilo. Ali bodo moški prevzeli funkcijo nege in ženske monopol nad socialno in politično močjo. Pri tem lahko pride še do bolj nepojmljive situacije, ko bi ženske imele monopol tako nad nego kot nad socialno in politično močjo, kar bi pomenilo povsem nov tip družb, saj bi bile to prve družbe, v katerih bi bili različni tipi moči, ki so bili v vseh družbah razdeljeni med dva spola, koncentrirani v rokah le enega spola. Moške svarite, naj ne bodo negovalni. Otrok naj ne previjajo, jim kuhajo, za njimi pospravljajo ... S tem izginja tradicionabia očetovska funkcija v socializaciji otroka. Cena, ki jo otroci plačujejo za to, je izredno visoka. Morali bi; ali i ska, kar bi si marsikatera želela biti? Sami tudi pravite, da ste drugačni. Nikomur ne bi priporočala, da doživi to, kar sem morala jaz. Največ sem se naučila od navidez najhujših stvari, svoje hčere in onko-logije. In kar se tiče drugačnosti: že mama mi je govorila, da sem bila drugačna od drugih otrok. Za to nimam posebnih zaslug. Odkar pomnim, sem drugačna in nikoli nisem niti hotela biti enaka kot drugi. Skozi življenje sem, kot se mi zdi, vsaj za silo uspešno razvijala strategije, kako živeti z dru^čnostjo tako, da zanjo plačujem čim manjšo ceno. Glede tistih, ki bi mi želele biti podobne, pa le toliko: vedno se je treba vprašati, ali si za to, da si samostojen in neodvisen, pripravljen plačati tudi ceno, na primer, da te imajo za histerično in premaknjeno žensko, za kar mene nekateri pač imajo. Kar nekaj jih je. ki pogrešajo vaše kolumne v reviji Ona. Zakaj so se Slovenčki, izraz za nekatere Slovence, morali umakniti? Slovenčki je izraz za idealno tipski karakter Slovencev. Je Slovenec, ki ga dobite, če od konkretnih Slovencev odštejete individualne raz-hke med njimi. Ob Slovenčkih so se ljudje razdelili v tiste, ki so se počutili prizadete, in tiste, ki so se ob tem krohotali in zabavali. Verjetno sem res izpostavila nekatere karakterne razsežnosti tistih, ki so se prepoznali. In kolumna je büa umaknjena ravno zaradi njihovega protesta, protesta Slovenčkov. Tisti drugi niso protestirali. Razumem uredništvo, da je takrat ravnalo v prid prizadetih bralcev, ker bi le-ti lahko sicer na primer prekinili naročnino. Me pa zanima, kaj se bo zgodilo zdaj v primeru upada bralcev Dela. Bodo tudi zdaj odstranili tiste, ki povzročajo nezadovoljstvo bralcev? Dvomim. Ste mati otroka s cerebralno paralizo, srednješolke Maše, ki so ji zdravniki skušali odvzeti pravico do sanj. Kalvarije vas spremljajo vse od vrtca, šole in zdaj v srednji šoli. Zapleti so stalnica. Nikoli nisem verjela besedam, da Maša česa ne bo zmogla, še preden poskusi, samo zaradi svoje diagnoze. Vedno sem bila prepričana, da ima enako kot katerikoli drug otrok in enako kot vsi otroci s t.i. posebnimi potrebami pravico do poskusa^ Isto mislim tudi zdaj ob maturi. Ce bo v zvezi s tem prišlo do zapletov pri prilagajanju izvajanja mature na način, kot ga omogoča in zagotavlja zakon, bom za razliko od staršev, ki so se uklonili, zahtevala, da se zakon izvaja. Into dosledno, To bom zahtevala z vsemi sredstvi, četudi s tožbo. Skrajni čas je že, da se zakon, ki je že tako ali tako relativno slabo napisan, začne izvajati vprak-si. To je pavica vseh otrok s t.i. posebnimi potrebami, ki se jim pogosto ne zagotavlja niti tisto, kar jim omogoča zakon, ki jim tako ali tako že ne omogoča prav veliko. Nedopustno je, da se otroku, ki mora vložiti izjemno veliko napora za dokončanje šolanja, vrata zaprejo pred maturo. Ko je bila Maša stara 16 let. ste enostavno vedeli, da ste zboleli. Tadi, ko vam je onkolog dejal, da bula ni rakasta, ste vztrajali pri operaciji. Ko sem dobila Mašo, sem si naredila prednostno listo, na kateri je bila najprej Maša, nato služba, potem dolgo nič in šele nato vse ostalo. Mene tukaj ni biio. Živeti 16 let 20 ur na dan, ne da bi skrbel zase, brez posledic za zdravje, eno- otro- kom izstavljati tako visoke račune. V vseh kulturah je namreč znano, da so moški oziroma vsaj določeni, izbrani moški opravljali funkcijo socialne avtoritete, ki do otroka ni bila negovalna in jim je tako omogočila, da so uspeli normalno odrasti in s tem opustiti in-fantilne oblike vedenja. Sodobne evropske kulture so kot kaže edine, ki so to funkcijo docela opustile. Ali k temu vsaj težijo. Kaj ste morali storiti za to, da ste samostojna in neodvisna žen- stavfio ne gre. Vedela sem, da bom zbolela. Od februana leta 2002 sem se počutila izredno slabo, bila sem kronično utrujena. Notranji glas mi je govoril, da sem bolna, tudi ko so preiskave pokazale, da nisem. Hotela sem biti prepričana, kako je z mano, zato sem vztrajala pri operaciji. Od mame, bila je medi- ■ cinska sestra, sem se naučila, da bom samo v primeru, da me bodo odprli in pogledali bulo od blizu, vedela, ali imam raka ali ne. In po zdravljenju na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so prišli Havaji... Prejela sem Fulbrightovo štipendijo za šestmesečno raziskovahio delo na Havajih. 31. januarja 2003 sva se z Mašo odpravili na 24-urni let na Havaje. Tisto leto je bilo najlepše in zame osebno najbolj plo-dovito leto mojega življenja, ki je bilo obenem tudi leto moje temeljite osebne inventure. Njim dol-gujem to. da sem zdaj takšna, kot sem. Havaji so bili drugačni, čisto drug svet. Tam sem se naučila, da obstajam tudi jaz. Če bi po onko-logiji ostala doma, bi najbrž ponovno zbolela. Plod moje havajske faze so tudi Havaji na papirju, knjiga, ki je nekakšen osebni dnevnik mojega bivanja na otokih. Za objavo strokovnega materiala, ki sem ga takrat zbrala, bom verjetno po-tiebovala dodatno leto študijskega dopusta. Rak ste pozdravili in s popolnim egoizmom začeli živeti znova, kot pravite. Med meditacijo zdaj vi Mašo naganjate iz sobe Moj dan je zdaj bistveno drugačen. Vsaj tri do štiri ure si vzamem zase in pazim, da dovolj spim. Ogromno stvari, ki sem jih prej počela z Mašo, zdaj opravijo drugi ali to stori sama. Reor^nizirala sem si stvari na fakulteti in opustila delo s tistimi, s katerimi je bilo najbolj stresno. Na zunaj sicer izgleda, da počnem iste stvari, vendar gre za vsebinsko povsem drugačen način dela tako v službi kot v zasebnem življenju. Kaj svetujete tistim, ki so na poti kraku? Bolniki z rakom imajo pogosto skupen psihološki profü. To so pogosto zelo moralni ljudje, požrtvovalni, ki se ne znajo ustaviti, ne znajo reči ne in se izklopiti, ter ljudje z močnim občutkom krivde. Iz svoje izkušnje bi jim svetovala, naj skušajo živeti čim manj stresno in v čim večji meri ukiniti stvari, ki jih delajo nezadovoljne. Vem, da je to lahko reči in težje storiti. A če si človek naredi pot v glavi, jo bo naj-verjetneje našel tudi v praksi. Začeti je treba spreminjati življenje na način, kol nam ustreza, in se naučiti reči ne ter postaviti sebe na prvo mesto. Vsega tega se je treba praviloma sistematično učiti. V svetu, v katerem živimo, je to težko, a ni nemogoče. Je pa žalostno, da ljudje praviloma vemo, da ne živimo prav, da si delamo silo, vendar storimo zase kaj šele takrat, ko pridemo do roba. Ali že čez. No, takrat se je vredno boriti, biti »bjter«. Jaz to sem. MATEJA JAZBEC Foto: JURE ERŽEN 18 ^ffHLMO NOVI fEDIil Draga domača oskrba invalidov Družinske pomočnike po novem plačujejo invalidne osebe oziroma njihovi otroci močno upadlo ■ Število družinskih pomočnikov Družinski pomočniki so ljudje, ki skrbijo za svoje bližnje, ki so invalidi oziroma ne morejo skrbeti zase. Vsak, ki hoče biti družinski pomočnik, se mora odjaviti iz evidence brezposelnih oseb. Omenjeni pomočniki so še posebej dobrodošli v času, ko je vedno več starejših ljudi in so domovi za ostarele prepolni. Kljub temu se je njihovo število v letošnjem letu drastično zmanjšalo, v celjski občini s 33 na 15. Razlog je v spremembi zakona o socialnem varstvu, po katerem družinskega pomočnika ne plačuje več občina, ampak uporabnik oziroma njegovi zavezanci, to so otroci. Gospa iz Obsotelja, ki bi rada ostala anonimna, je bila uvedbe družinskega pomočnika zelo vesela. Pred skoraj tremi leti je namreč njen mož hudo zbolel. Ni se več zavedal, ni mogel hoditi, hranili so ga po sondi. Gospa je pustila službo, daje lahko skrbela zanj. Odločila se je, da bo postala družinska pomočnica, saj ji je tako tudi tekla delovna doba in je bila'tudi pokojninsko zavarovana, za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, A danes gospa ni več družinska pomočnica. Čeprav njen mož še vedno potrebuje stalno oskrbo. Zaradi spremembe zakona bo s 1. majem spet začela delati. Kot nam je povedala, z novim načinom plačevanja ne bodo mogli normalno priti do kon- Mag. Barbara Tiselj doplačati. Če doplačila ne zmore plačati, so razliko dolžni plačati otroci. Če še oni tega stroška ne zmorejo, se občina vknjiži na nepremičnino. Plačilo je tako urejeno kot pri institucionalnem varstvu ah pri pomoči na domu. Vsa plačila urejena enako Da se je zakon spremenil, so »krive« občine, ki so na ustavno sodišče podale pobudo za presojo ustavnosti prejšnjega zakona. Motil jih je predvsem način plačevanja družinskega pomočnika, ki je v celoti padlo na občine. Predvsem so bile na udaru manjše občine, ki imajo malo sredstev. Ustavno sodišče je tej pobudi ugodilo. Tako so izenačili način plačevanja institucionalnega varstva, pomoči na domu in družinskega pomočnika. Še vedno pa država plačuje staršem kot družinskim pomočnikom, ki skrbijo za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali za težko gibalno ovirane otroke. Čeprav na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da je zdaj vse urejeno pravično in tako, kot bi moralo biti že na začetku, se družinski pomočniki s tem nikakor ne strinjajo. Kot pravi družinska pomočnica Maja Lombardo, družinskih pomočnikov in delavcev v in-štitucionalnem varstvu ne Gospod, ki skrbi za svojo ženo. je v pismu o spremembah zakona zapisal: »Žena bi morala zame od 374 evrov pokojnine z invalidnino in varstvenim dodatkom plačevati 186 evrov. V plačilo so prenesli tudi dodatek za pomoč in postrežbo v višini 129 evrov. Ostanek (185 evrov) do 524 evrov bi plačeval sin. 24 evrov pa bi za pravico do takega razdeljevanja dohodkov drugih prispevala država. Zakonodajalec trdi, da gre za izenačevanje z institucionalnim varstrom. To je čisto zavajanje. V i..........• Po spremembi zakona, ki je stopil v veljavo konec januarja, mora družinskega pomočnika, katerega plača znaša 524,39 evra, plačati uporabnik oziroma njegovi otroci. V praksi je to tako, da občina nakaže družinskemu pomočniku neto plačo, vzame pa dodatek za tujo nego in pomoč oziroma dodatek za pomoč in postrežbo. KoUkor še manjka do cene 524,39 evra, mora invaüdna oseba invalida oskrbovanca zaračunavajo najmanj 700 evrov. Invalidi naj bi imeli normalno življenje doma za 200 evrov. Kako? Toliko najmanj porabi samo za pravilno prehranjevanje. Poleg tega bi sin dal več kot tretjino svoje plače! Kako naj si mlad človek s tako obremenitvijo ustvari lastno življenje in družino? Kje je torej skrb za enake možnosti za ustvarjanje družin, rojevanje otrok in tako dalje?« smemo enačili; »Tisti, ki delajo v inštitudonalnem varstvu, so zaposleni osem ur in z vsemi bonitetami, kot so regres, možnost dopusta, bolniška. Mi, ki opravljamo to delo doma, smo družinski pomočniki, delamo 24 ur na dan. Svojemu invalidu se moraš posvetiti in si podrejen njegovim potrebam.« Zgodbe družinskih pomočnikov so podobne. Delo tra-eprestano. Treba je vsta-ponoči, menjavati plenice, hraniti, umivati, včasih je treba že kar nekaj medicinskega znanja. A ponavadi se delo tudi obrestuje. Kot je gospe iz Obsotelja povedal zdravnik, je njen mož napredoval veliko bolj, kot če bi bil v kakršnem koli inštitudonalnem varstvu. Tako lahko danes celo sedi na sto-lii, lahko tudi hodi, čeprav težje.Akljub temu se bo gospa vrnila v službo. Plačila družinskega pomočnika namreč ne bosta zmogla, po' se gospa še ne more upokojiti, saj ima premalo delovne dobe. Sin še ni polnoleten, tako da ni zavezanec za plačilo, ona pa tudi ne more plačevati, ker je družinski pomočnik. Slednji namreč ne morejo biti zavezanci, saj bi to pomenilo, da bi plačevali sami sebe. Edina rešitev bi torej bila, da bi se občina vknjižila na nepremičnino. A tega si v družini ne želijo. Gospa je imela srečo, da jo je prejšnji delodajalec vzel nazaj v službo, poleg lega bo delala le popoldne in zvečer, takrat pa bo na očeta lahko popazil sin. Brezposelnost in prepiri v Celju je od 33 ostalo le 15 družinskih pomočnikov. Osem je takih, ki skrbijo za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali za težko gibalno ovirane otroke, tako da jim tako ali tako ni treba plačevati te storitve. Sedem pa je takih, ki nimajo otrok, nimajo sredstev, poleg tega tudi nimajo nepremičnine, zato jim družinskega pomočnika spet plačuje občina. Ljudi, ki bi si sami plačevali družinskega pomočnika, ni. Ker je z delom družinskega pomočnika veliko oseb rešUo problem brezposelnosti, se postavlja vprašanje, kaj bodo štorih zdaj. Se posebej, če vemo. da bo za njihove ne-pokretne svojce še vedno moral nekdo skrbeti. Spet so se sicer vpisali na zavod za zaposlovanje, pri čemer jih večina upa, da dela ne bodo dobili, saj sicer nihče ne bo mogel skrbeti za svoje domače. Zavod jih bo tako slej ko prej iz evidence izbrisal. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da to ni težava, kot pojasnjuje višja svetovalka IT. Tanja Amon: »Treba je poudariti, da je pravica izbire družinskegapomočnika pravica invalidne osebe in ne pravica izbranega družinskega pomočnika.« Tega, da se je število družinskih pomočnikov zmanjšalo, na ministrstvu ne vidijo kot težavo. Kot nam je pojasnila Tanja Amon, je populadja, ki koristi pravico do družinskega pomočnika, starejša. Veliko jih tudi umre, s čimer se število družinskih pomočnikov zmanjša. Kot še dodaja Amo-nova, se je število dnižinskih pomočnikov zmanjšalo ne zaradi plačila, ampak so razlogi drugje: »Invalidne osebe niso hotele obremenjevati svojih otrok s plačilom. Druga skrajnost pa so primeri, ko ima družinski pomočnik z invalidno osebo sklenjen pravni posel, npr. izročilno pogodbo ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju, kjer se je znotraj pravnega posla družinski pomočnik zavezal, da bo za invalidno osebo skrbel do smrti s popolno oskrbo na domu. Zavezal se je skrbeti že tako ali tako za invalidno osebo, potem pa je Še od občine dobil denar za to. Kar ni prav.« Pri izročilnih pogodbah je težava še nekje drugje, pri čemer so večkrat jabolko spora med otroki invalidne osebe, pojasnjuje strokovna delavka na področju družinskega pomočnika na Centru za socialno delo Celje mag. Barbara Tiselj: «Oseba, ki je družinski pomočnik, ni zavezanec. To pomeni, da mu ni treba plačevati. Četudi seje mor- da z izročilno pogodbo zavezal, da bo skrbel za starše na njihovo starost. Center mora tako za plačilo zavezati ostale otroke. Tu pa velikokrat prihaja do sporov, Eden od otrok, ki je družinski pomočnik, mi je rekel, da se bodo zdaj zagotovo skregali, če bodo še druga dva brata poklicali in zahtevali njuno materialno stanje in ju z odločbami zavezali, da bosta plačevala družinskega pomočnika, torej njunega brata.« Vzeli mizerijo čeprav so na ministrstvu prepričani, da je zdaj vse bolj pravično in tako, kot je treba, se družinski pomočniki ne bodo dali. Tudi oni so na ustavno sodišče naslovili pobudo za presojo ustavnostt. Predvsem gre v smeri, da je država najprej ljudem eno pravico dala, nato pa jo vzela, da gre torej pri novem zakonu za poseganje v že pridobljene pravice. Centri za socialno delo so ministrstvo glede tega opozorili, kot pojasnjuje Tisljeva: »Moje mnenje je bilo, da bi tistim, ki so si pri-dobüi to pravico po starem zakonu, le-ta ostala. Torej, da bi občine še vedno za njih plačevale storitev Žal smo dobili nalogo, da naredimo revizijo za nazaj, rezultat pa je bil vidno zmanjšanje števila družinskih pomočnikov.« Da spremembazakona morda ni bila najbolj pravno čista. priznava tudi Tanja Amon z ministrstva: »Pri novi ureditvi financiranja je bilo prizadeto načelo pravne varnosti in načelo varstva zaupanja v pravo, vendar je bil ta poseg nujen in v javnem interesu, da se zagotovi varstvo drugega načela oziroma dobrine. bafa zakona in delu družinskih pomočnikov razpravljali tudi v odboru za delo, družino, socialne zadeve m invalide pri državnem zboru. Odbor je naložil vladi, da v dveh mese-dh pripravi analizo dela dnižinskih pomočnikov in da prouči gradivo, ki so ga obravnavali na seji. Tam 80 bili prisotni tudi družinski pomočniki, ki so podali svoje pripombe. Ibdi te mora vlada proučiti in pripraviti spremembe področne zakonodaje, če bo to potrebno. ki ji je v tem primeru treba dati prednost. In to je, da država oziroma občina ni dolžna financirati vseh pravic in da sodalno varstvene storitve načeloma financirajo uporabniki sami in s pomočjo dru- Družinski pomočniki so najbolj ogorčeni in razočarani ne zaradi same^ dejstva, da je plačilo zdaj popolnoma drugače urejeno, ampak zato, ker so jim oziroma njihovim invalidom vzeli še tisto malo, kar so dobili. Želijo si, da bi bilo njihovo delo upoštevano, kot pravi MajaLombardo: »Če bi gledala kot neuporabnik tega zakona, bi čestitala vsakemu, ki bi se odločil, da bo 24 ur na dan nekoga negoval.« Kot so se že pred letom 2004, ko družinskih pomočnikov še nismo imeli, se bodo verjetno ljudje tudi zdaj nekako znašli. Zagotovo pa so s spremembo zakona doživeli še en udarec v svojem življenju. ŠPELA OSET IM TEDIII 19 Proti nasilju s slepimi naboji Bili smo v skupini za pomoč in samopomoč ženskam v stiski in slišali pretresljive zgodbe - Inštitucije s figo v žepu Mafa lani je v Celju začela delovati skupina za pomoč in samopomoč ženskam v stiski z imenom Moč. Osnovana je bila v skla- du: soc irojektom, ki ga je odobrili istrstvo za delo, družino in !, in deluje pod za socialno delo cade^ a Centra okril Celje. Trenutno je žensk, ki so doi nekega dne opc z ranjenimi sr( šami in bolečii ne bo mogoče Nekoč so bil lepih nač) skupim Moč deset življale nasilje in se jgumile ter odšle -ci, lazbol elitni du--ni spomini, ki jih nikoli izbrisati, e to ženske, polne bile so zaljubljene in upale so, da bodo imele srečno družinsko življenje. Slepila! Vsaka izmed njih je namreč kar kmalu spoznala, da je njen partner pravo nasprotje slike, ki si jo je ustvarila v mislih. In začelo se je trpljenje, psihično in fizično nasUje, ki se je stopnjevalo, se morda za kratek čas umirilo in potem ponovno izbruhnilo v vsemogočih pojavnih oblikah in z vedno večjo močjo. V tistem času so spoznale še nekaj; da se naša družba bolj ali manj pretvarja in spreneveda, ko se nasilja v družini loteva predvsem na deklarativni ravni, medtem ko se v praksi posamezne inštitucije obnašajo drugače: mlačno. s pomanjkanjem volje in posluha, obremenjene z neučinkovito zakonodajo, predvsem pa se postopki, na čelu s sodnimi, odvijajo grozljivo počasi. No, stanje je zdaj le nekoliko boljše, ko se trpinčene in zlorabljene ženske lahko vsaj kam začasno zatečejo (npr. vame hiše) ali se obrnejo na nevladne in zasebne inštitucije, ki nudijo svetovalno ah terapevtsko pomoč. pokličejo po telefonu (klic v čustveni stiski. SOS-telefoni ...) in tu sla še center za obveščanje (112) in policija (113). Pri marsikaterem tovrstnem stiku oziroma klicu na pomoč je pogosto trebs imeti srečo, kajti razplet, učinek je mnogokrat odvisen od zrelosti in posluha osebe, ki sprejme klic ali je takrat dežurna. Takšne pripombe in Še mnoga dejstva odse- vajo iz življenjskih zgodb štirih žensk, ki smo jih slišali v celjski skupini Moč. ki jo vodita Olga Be-zenšek Lalič. mag. socialnega dela. in Polona Pulko, univ. dipl, socialna delavka. Prva zgodba Ana je v zakonu trpela več kot trideset let, ves ta čas je bila v podrejenem položaju, nenehno v strahu zaradi groženj, verbalnih in tudi takšnih z nožem, razbijanja po stanovanju, ki se je v zadnji fazi trpljenja pogosto končalo tudi s fizičnim nasUjem, pod vplivom alkohola. Nekega dne, ko je bilo le prehudo, se je odločila in poklicala policijo. »Policisti so bili takrat do mene zelo korektni in v oporo v tistih trenutkih. Toda takrat niti slutila nisem, kaj vse me še čaka, Vse se je namreč nadaljevalo in spet sem iskala pomoč na pohciji ter doživljala nizke, poniževalne udarce. Ko sem dežurnemu povedala, da mož spet doma razbija, me je na kratko odpravil, češ, saj najino skupno imovino vendar lahko razbija. Svetoval mi je, naj berem male oglase in se odselim, če je res tako hudo. Ob neki drugi priložnosti mi je po-hcist celo zabrusil: Gospa, kaj mi-shte. da jaz nimam problemov!? Žalostno je. da je vse odvisno od kulture, razumevanja, proste presoje policista, s katerim imaš najprej opravka,« je pripovedovala. Sledila je odrešitev, sodna ločitev V teh trideseüh letih skupnega življenja sta zakonca gradUa hišo. v katero se je družina presehla. tako da je Ana po ločitvi ostala v prejšnjem stanovanju v bloku, leto dni je od tega. A s tem se nasilje ni končalo. Denarna kazen in sodna prepoved približevanja sta sicer zalegli, a grožnje po telefonu so bile pogoste, »Seveda sta bila nasilju v naši družini ves čas izpostavljena tudi najina otroka, ki sta mi za-i zdaj pod močni 'pliv očeta, ki ju uspešno hujska proti meni. Vse to trpljenje in razočaranje se je odražalo na mojem zdravju, zato sem morala ukrepati naprej- Na srečo sem lansko pomlad izvedela za skupino Moč. v kateri se zdaj pobiram. Glavni smisel srečanj v tej skupim je občutek. da nisi sam. Pomagamo si z lastnimi izkušnjami, o katerih se pogovarjamo. Slišimo razUčna 1 s tem preve ), če s 'I poti. tale smo prijateljice, vedno in v vsakem času se Uhko obrnemo tudi na naši mentorici, zaveznici in tudi prijateljici, na Olgo in Polono,« je dodala Ana. Druga zgodba Mojca je zdržala deset let z gro-bijanom, bolestno ljubosumnim moškim, ki je imel tudi občasne pijanske izpade. »Ko me je nekega dne hudo pretepel, sem šla k zdravniku, ki je ocenil, da gre za lahko telesno poškodbo, jaz pa sem bila vsa zatekla od udarcev. Če se takrat ne bi branila, res ne vem, kje bi bila danes. Dolga leta sem vse to prenašala, potem pa sem se mu začela upirati. Težave sem si proti koncu lajšala tako. da sem šla enostavno ven, k.prijateljica m, a kaj hujšega! Ko me ni imel več v absolutni oblasti, se je dogajalo najhujše. Zatočišče sem potem poiskala v varni hiši, zdaj pa sem v tej skupini, kjer se počasi pobiram, psihično in osebnostno, močno načeto zdravje se mi počasi vrača. Imam majhnega otroka, z njim živim pri svojih starših. Žalostno pri vsem tem je tudi to. da mora trpinčena ženska, če hoče presekati nasilje, od doma, od otrok, brez vsega, z vrečko ali potovalko se mora podati v nepredvidljivo prihodnost. Medtem ko se nasilnežu v glavnem ne zgodi nič. tako je pač pri nas. Občasno nas ta država in njeni uradi spomnijo, da nasilje v tej naši družbi obstaja, da ga je treba izkoreniniti, a se za žrtve nasilja v praksi ne premakne kaj dosü.« je kritična Mojca, ki je. tako kot vse ostale, poudarila žalostno resnico, da jim, potem ko zbežijo od doma in se zatečejo na varno, obrnejo hrbet prav tisti ljudje, ki jih imajo najraje, pogosto tudi otroci. In še to: med nasilneži so mdi moški, ki so v družbi zelo vplivni, in tako se ženska res nima kam obrniti. Tretja zgodba In še zadnja iz niza zgodb iz skupine Moč. Ta je drugačna, nemara najbolj boleča, Marija, ki živi v majhnem kraju, je bila spolno zlorabljana. ko je bila stara komaj pet let. Zlorabljal jo je moški, njen kasnejši sodelavec v službi. Zdaj je stara okoh štirideset let, je brezposelna, za nameček pa moškega, ki je njeno življenje zaznamoval za vekomaj, še vedno srečuje, temu se pač na vasi ni mogoče izogniti. Pred dvema letoma je tega človeka ovadila m od tožilstva prejela sklep, da je zadeva že zdavnaj zastarala in je s tem brezpredmetna. »Tega, kar sem doživela kot otrok, se ne da izbrisati, to so hude travme, težke posledice. Da sploh lahko zdr-žiš in živiš dalje, ti ne preostane drugega, kot da ločiš telo od duše in potlačiš čustva. Kar naprej imam nočne more in zdi se mi. da se pod težo teh bremen iz tedna v teden fizično manjšam.« je le nekaj odkruškov iz Marijine razvaline življenja. Je poročena in ima že odraslega otroka. Mož je do nje zelo razumevajoč. o tem. kaj se ji je dogajalo v otroštvu, pa mu je zaupala šele veliko let po poroki. »-To je bil zanj velik šok,« se spominja. Pomoč je iskala na psihiatriji v Ljubljani. »Tam so mi vbi-jali v glavo, da za to, kar se mi je zgodilo v otroštvu, nisem sama kriva, stanje pa se mi ni izboljšalo. Zdaj sem v tej naši skupini, tu sem našla prvo in pravo podporo. upam, da bo zdaj šlo na bolje. Rada bi bila tudi koristna, želim pomagati ženskam s podobnimi izkušnjami in usodami, kot je moja, jih spodbujati, da spregovorijo in ne čakajo tako dolgo, kot sem jaz.« Tudi ali predvsem zato, da storjena huda kazniva dejanja ne bodo zastarala, kot se je to zgodilo v Marijinem primeru, in da bodo storilci za svoja dejanja odgovarjali pred sodiščem. Zaupanje mora ostati Obe strokovni delavki v skupini za pomoč in samopomoč ženskam v stiski z imenom Moč, ki ima regijski pomen, imata bogate izkušnje pri svetovanju in podpori ženskam in otrokom, žrtvam fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja. »Na vsakem našem srečanju sklenemo krog počutja, ko ženske pripovedujejo. kaj se jim je v minulem tednu zgodilo, opisujejo dogodke in njihove reakcije nanje, govorijo o svojih počutjih in vsem ostalem, o čemer se ne morejo nikjer drugje odkrito in sproščeno pogovarjati. Potem se o tem, kar smo Srečanja v skupini Moč so vsak ponedeljek od 16.ao do 18.00 v sejni sobi (I. nadstropje) v prostorih Centra za socialno delo Celje v Gregorčičevi 6. Telefonski stik na številkah: 03/ 425 63 17. 03/ 425 63 00 ali 03/ 42513 07. Za individualne obravnave ali informacije sta na voljo tel. številki 03/425 63 17 in 03/ 425 63 00 vsak delavnik od 8. do 15. ure. Splošne informacije lahko dobite tUdI na SOS-telefonu na brezplačni števUki 080. slišale, pogovarjamo, izražamo svoja mnenja ... Nobene ne silimo k poročanju. Imamo nekaj skupno dogovorjenih pravil: da se tikamo, da smo vse enake, da vse, kar se v skupini dogaja oziroma govori, ostaja znotraj skupine, da se naše medsebojno 7.aiipflnjp ne poruši. Lahko pa po mili volji jo-čemo, se smejemo, preklinjamo, le žalitve so prepovedane,« nam je zaupala Polona Pulko. Tudi to, da so poleg dela v skupini možne tudi individualne obravnave, če katera o svojih težavah ne želi govoriti v skupini. Ženske, ki smo jih obiskali in poslušali v prostoru centra za socialno delo v Gregorčičevi 6 v Celju, so tu našle svoj varen kotiček, svojo družbo, prijateljstva, zavezništva. Treba je vedeti, da so to ženske. ki so v svojih stiskah in trpljenju odprle veliko vrat in vedno znova doživljale razočaranja. Upajo, da so vrata, skozi katera zdaj vsak teden vstopajo, tista prava in nemara tudi zadnja. Edini pogoj za uspeh pa je po besedah Polone Pulko ta, da ima vsaka v sebi trdno in iskreno željo, da nekaj sama stori zase, Olga in Polona sta zraven zato, da jih v teh željah podpirata in kolikor se le da, zlasti pa z dragocenim znanjem in profesionalnimi izkuš-;ata. MARJELA AGREZ 20 liUiri itbiiik Rdeč trak z mlajevega venca 'i' Mlaj je nekaj posebnega tudi v Mozirju. Nič čudnega, ko pa so prve mlaje pri Mozirski koči postavili že leta 1932, pred dvema desetletjema pa so dejavnost ponovno oživili člani društva Mlajevci. V društvu postavljajo mlaje ob cerkvenih, občinskih in državnih praznikih, predlani pa je obiskovalce v Mozirju pozdravljal mJaj velikan, za katerega se še trudijo, da bi ga vpisali v Guinessovo knjigo rekordov. Mlaj je bil visok dobrih 63 metrov, tehtal pa je kar 5.4 tone. Mlaj, ki v teh dneh s t. i. sejmišča pozdravlja obiskovalce Mozirja, predvsem Mozirskega gaja, je sicer bistveno »manjši«. »Samo« 20 metrov meri v višino, vseeno pa je mnogim radovednežem v sobotnih popoldanskih urah skoraj zaprlo sapo, ko so občudovali pogumne mladeniče, ki so plezali po spolzkem deblu. Društvo Mlajevci je namreč pripravilo tradicionalno tekmovanje v plezanju na mlaj. Čeprav sejeza tekmovanje prijavilo manj pogumnežev kot prejš- ' nja leta, to ni vzelo čara tekmovanju, v katerem je slavil Darko Glu-šič z Dol-Suhe. Po vztrajnem navijanju je Darko za sošolko Roziko z venca tik pod vrhom mlaja utrgal rdeč trak. Darko se je tako povzpel do višine, kjer je bila z rdečo kredo zarisana oznaka za 18 metrov. »Pravzaprav sem prišel pogledat, koliko še zmorem oziroma kako daleč pridem,« je pripovedoval zmagovalec takoj po tekmovanju in priznal, da je »čisto fertig«. Vendar to ni trajalo dolgo. »Na vrhu se je mlaj malo gugal, vendar sem bil brez skrbi, saj je poskrbljeno za varovanje. Verjemite, da drugače ne bi lezel gor.« »Oprema za tekmovanje ni predpisana, prepovedani so te >krampi-žarji<,« je razložil Martin Aubreht v imenu Mlajevcev, zmagovalec pa izdal nekaj »plezalnih« skrivnosti: »Če ti po osmih metrih še ostane kondi-cije, potem ni problema. Najhuje je, ker ti zmanjka zraka. Prvo leto sem se v >šusu< povzpel na deset metrov, potem pa nisem mogel več. Danes sem seveda pazil na dihanje. Poleg tega sem cel dan delal doma in tudi to je pomagalo.« US Tekmovanje v plezanju na mlaj je ena številnih prireditev, s katerimi so v Mozirju proslavili občinski praznik. Med drugim 80 v galeriji odprli razstavo mozirskih likovnih ustvarjalcev, se odpravili na pohod po čebelarski poti in sodelovali na narodopisni prireditvi 11. družinsko petje, v nedeljo na mozir-skem trgu pripravili zanimiv Jur-jev sejem ter odprli vrata muzejskih zbirk. Poleg tega so rezali potomko mariborske trte in odprli razstavo S čopičem po gaju, ki 80 jo ustvarili najmlajši iz vrtcev celjske regije. OdprU so tudi eno večjih pridobitev, obnovljen mozirski trg. Mozirski Mlajevci v uniformi - v brezrokavniku in s klobukom Ze pogled je kar malce grodjiv... »Navzdol je bistveno lažje,« se je po spustu smejal Darko Glušič. NOVI tl^ 21 V mestu 22 □pröRTMA NOVITiDil Podžupanovo vino Izjemni rezultati vinogradnika iz štorske občine - V klet vodi petdeset metrov dolg podzemni hodnik Občina Štore, s Prožinsko vasjo in Kompolami, do nedavnega ni uživala vinogradniškega slovesa, danes pa je drugače. Vinogradnik Jani Glavač z vinogradom v Frožinski vasi dosega v zadnjem obdobju na ocenjevanjih rezultate, ki so primerljivi z najboljšimi štajerskimi vinogradniki. Glavačevi rezultati z ocenjevanj v zadnjih tednih so izjemni. Na ocenjevanju štor-skega društva je bil njegov keiner ocenjen z najvišjo oceno ocenjevanja nasploh (18,38), v Šmarju pri Jelšah, kjer je eno največjih ocenjevanj na Štajerskem, pa je postal ta kerner prvak sorte (ocena 18,36). Podoben uspeh žanje Glavačev sauvignon, v Šmarju z oceno 18,32 in v Štorah kot prvak sorte z 18,28. Kako je to v Frožinski vasi mogoče? Glavačevi živijo v zaselku Straža, v gričevju med Kompolami in Resev-no. »Skrivnost takšnega rezultata je dobra lega, kar daje grozdju zelo visoke sladkorne stopnje, to pa pomeni dobro osnovo za nadaljnje delo v kleti,« odgovarja Jani Glavač. Takšni uspehi na ocenjevanjih so priznanje vsakemu vinogradniku, daje dobro ali odlično delal, prav tako pomenijo vehko vzpodbudo za nadaljnje delo. »Gre za to, da prejmeš potrditev za vložen trud v vinogradu in kleti. Na ocenjevanjih opaziš tudi trende, v katero smer gre razvoj kletarjenja,« ugotavlja vinogradnik iz Frožinske vasi, Za uspehom se skrivata trdo delo in redno izobraževanje, saj se na tem področju vedno znova pojavljajo novosti, tako v vinogradništvu kot kle-tarjenju. V Frožinski vasi je bilo v starih časih veliko vinogradov, ki so po pojavu trsne uši, konec 19. stoletja, bolj ali manj izginili. Glavačeva domačija V vinogradu Janija in Darje Glavač v Prožinski vasi. v zaselku Straža. Vinogradnik iz > ima vinograd s samorodnico že od nekdaj, pri čemer se je Jani Glavač navdušil za posaditev žlahtne trte po poroki z Darjo, ki prihaja iz uveljavljene Majcnove vinogradniške družine s Sladke Gore. To je bilo pred deseüetjem in pol, v obdobju slovenske osamosvojitve. Jani, ki ga je navdušil pokojni tast, je s soprogo najprej za pokušino posadil prvih tristo trsov kernerja in laškega rizlinga. Po prvem uspehu so posadih še tisoč trsov, danes jih je tako v Glava-čevem vinogradu že štiri tisoč. Največ je sauvignona in chardonnaya, sledijo kerner, laški in renski rizling ter druge sorte. Posebna zanimivost je zgledno urejena vinska klet, do katere vodi nič manj kot petdeset metrov dolg podzemni hodnik. »Vinski podmiadeic« Vinogradništvo zanima že Glavačeva sinova, srednješolca Primoža in osnovnošolca Tomaža, ki imata svoj nasad petstotih trsov modrega pinota. Družina si delo v vinogradu deli tako, da ima Jani na skrbi zlasti rezitev in košnjo, Darjazelena dela, pri čemer veliko pripomorejo tudi sosedi ter sorodniki in prijatelji s Sladke Gore. Za Gla-vačeve pomeni vinograd tudi sprostitev. Jani dela v podjetju Etra v Štorah, ki se ukvarja z avtomatizacijo proizvodnje, ter tam vodi projekte. V Etri, ki je bila lani nominirana med najhitreje rastočimi podjetji, je tudi družabnik, medtem ko je Darja zaposlena v računovodskem servisu v Celju. Jani Glavač se je po zadnjih voUtvah vključil še v občinsko politiko ter postal svet- nik, pred kratkim je bil imenovan tudi za štorskega podžupana. Njegovo ime je tesno povezano z Društvom vinogradnikov in kletarjev FoUč Store, ustanovljenim pred desetimi leti, ki ga je dva mandata vodil kot predsednik. Glavač je tam opravil pionirsko delo, bU vsa leta gonilna sila ter začel društvena ocenjevanja vina. »Za glavno nalogo smo si zadali izobraževanje članstva, osnovo za dobrega vinogradnika oziroma kletarja. Danes ima opravljen izpit iz osnov kletarjenja 70 odstotkov članov,« je zadovoljen kot prvi predsednik. Osebno je dodatno opravil še izobraževanje za degustatorja. »V občini Štore je prišlo do razmaha vinogradništva, česar na začetku nismo pričakovali, saj je bila občina po tej plati bolj kot ne anonimna. Danes je društvo po uspešnosti v Vinorodni deželi Fodrav-je v zgornji tretjini,« je zadovoljen Jani Glavač. Glavač rad spoznava, skupaj s člani štorskega društva, mdi velik vinogradniški svet. V preteklih dneh je bü z njimi na ekskurziji v Porenju, pred tem v Šampanji in Burgundiji, madžarskem E^erju, Tosk^... BRANE JERANKO Občina Štore je bila do nedavnega po vinogradniški plati bolj kot ne a zgledno urejeni domači vinski kleti, do katere vodi petdeset metn li in Darja Glavač v Na podlagi določbe 5. odstavka 181. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju upnik Volksbank- Ljudska banka d.d. objavlja izvleček iz ODREDBE Okrajno sodišče v Celju je v izvršilni zadevi upnika Volksbank - Ljudska banka d.d. Ljubljana, ki ga zastopa odv. pisarna Miro Senica iz Ljubljane; Adriatic zavarovalna družba d.d. Koper, Ljubljanska 3a, Koper, zoper dolžnika Vodišek Milena in Vodišek Drago, Celjska cesta 19/a, Vojnik, zaradi izteijave 9.422,53 EUR s pp. in 3.882,94 s pp., po 181.. 184. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ odredba prodajo nepremičnine na 3. javni dražbi. Nepremičnina je vpisana pri vi. št. 17 k.o. Vojnik trg in je v naravi pare. št. 257/4 dvorišče 18 m2, pare. št. 262 dvorišče 394 m2, stanovanjska stavba 112 m2, pare. šl. 264 njiva 449 m2, pare. št. 263/1 gospodarsko poslopje 13 m2, dvorišče 125 m2. Narok za prodno bo na okrajnem sodišču v Celju 9. maja 2007 ob 9.45 uri v sobi si. 200/li, LjubUanskala, Celje. Nepremičnine so obremenjene s hipotekami: - Štajerske banke obrti in podjetništva d.d. Celje vvišini 7.272,84 EUR, - upnika izvršilne zadeve In 01/0131 vwäni 39.642,79 EUR, - Volksbank - Ljudska banka d.d. vvišini 18.788,16 EUR. - MF Davčna uprava RS, Davčni urad Celje vvišini 39.498,86 EUR. - upnika izvršilne zadeve In 03/133 v višini 3.882,40 EUR. Tržna vrednost nepremičnine je ugotovljena s sklepom In 01/00131 z dne 18.10.2005 in znaša 193.887,08 EUR. Če se vrednost nepremičnine ne bo spremenila, je izklicna cena za prodajo nepremičnine na 3. dražbi 96.943,54 EUR in se bo na dražbi dvigovala za najmanj 500 EUR. Javne dražbe se smejo udeležiti lizične osebe, ki se na prodajnem naroku i. izkaznico oz. potnim listom in pravne osebe, ki se izkažejo z izpiskom iz sodnega registra, ki ni starejši od treh mesecev in ki bodo najpozneje 3 delovne dni pred dražbenim narokom položile varščino in o tem pred začetkom dražbe predložile dokaz. Varščina znaša desetino ugotovljene vrednosti nepremičnine, to je 19.388,70 EUR in se plača na transakdjski račun t. 01100-6960022409. Ponudniki, katerih ponudbe ne bodo sprejete, dobijo varščino na njihov transkacijski račun, katerega številko naj predložijo na dražbi, nakazano nazaj v 15 dneh, kupcu pa se bo varščina vračunala v kupnino. Ill TEDNIK 23 Kozolec io odino zatočišče, ki ga imajo živali. Tohoga zy|onjo so so živali oavadilo. [aprošičo.kistoljubljončl« njim Bočo, ki je spet brejo. V kraljestvu prostih živali Tone in Zinka Bračun se na Babni Gori ukvarjata s prosto rejo - Posestvo rešila pred čisto zaraščenostjo Ko )e pred vrati praznik kakSnih pridnih delavcih, dobrih sindikalistih in velikih delavskih problemih. Tokrat pa vam bomo predstavili zelo delavno družino, ki si je na popolnoma zaraščenem terenu na Babni Gori sama ustvarila bio pravljico. Tam zdaj živita Tbne in Zinka Bračun, medtem ko je sin Gorazd (zaenkrat) ostal v Dragomeni pri Ljubljani. Tone in Zinka sta prej živela v mestu, v Dragomeni, Predvsem Tone si je želel, da bi dni, ko se bo upokojil, preživel nekje v naravi in ne več med zidovi in v betonu. Njegov sin Gorazd, ki se ga mlajši lahko spomnijo kot voditelja Videospotnic na javni televiziji, je bil takoj za to. In prav Gorazd je odkril Babno Goro, kjer so pred šestimi leti kupili posestvo. Takrat se je začelo trdo delo, se spominja Tone: «Prav vse je bilo zaraščeno. Stara sadna drevesa so bila vsa ovita z bršlja-nom, skratka bila je prava džungla, Da smo vse očistili, smo morali precej delati. Predvsem smo delali ob koncih tedna.« Tri leta so posestvo, ki ima danes, ko so nekaj zemlje še dokupili, dvajset hektarov, urejali za življenje. Staro hišo so nadomestili z novo, sadna drevesa osvobodili bršljana, asfaltirali cesto, skratka danes se zdi, da si prišel v pravljico. Ki je še lepša zaradi vseh živali, ki jih pri Bračunovih gojijo. Živali so na pre leto Tone in Zinka se ukvarjata s prosto rejo živali. To pomeni, da so živali na prostem prav vse dni v letu. Na to so se navadile in kot pravi Tone, ni prav nič takega, ko tudi pri temperaturi krepko pod lediščem ovca v sneg povrže Oslovska družina: mama Aja, o Izlake, saj z očetom nis svojega mladička. Živali imajo na voljo le velik kozolec, pod katerega lahko gredo, če dežuje, vendar je odprt, tako da je pozimi pod njim še vedno precej mrzlo. Veitdar to ni nič narobe, pojasnjuje Tone: »Živali so se na to navadile. Pozimi dobijo precej bolj debelo dlako, tako da jih nič ne zebe.« Za ograjo, ki obkroža celotno posestvo, živi več vrst živali. Tako lahko pn Bračunovih vidimo približno sto ovac, tri osle, dva vietnamska prašiča m par gosi. Perutnino, včasih so imeh tudi kokoši, so zaiadi nevarnosti ptičje gripe zmanjšali na minimum, saj je bila prosta reja prepovedana. Tako sta ostala le še gos m gosak, ki imata tudi svoje manjše jezerce. Vse živali se med sabo dobro razumejo, čeprav se včasih tudi stepejo za hrano. Tone še dodaja, da točno vedo, komu se morajo umakniti pri hram. Za posebno ograjo imajo Braču- aveč v m in Alibi. Alibi odhaja na Dljših odnosih. novi tudi divjad, in sicer damjake in muflone. Sprva so se nameravali ukvarjati le z divjadjo, vendar se finanč- no ni izšlo, tako da so dodali še ostale živali. Divjad se je na življenje pri Bračunovih dobro navadila, divje živali imajo na voljo ogromen gozd, v katerem je tudi krmišče. Živali so se navadile predvsem na Zinko. ki jih hrani. Ko jih pokliče in začne ropotati s posodo, v kateri je žito, divjad takoj pri-hiri. Bračunovi živali prodajajo, nekaj jih zamenjajo, nekaj jih tudi zakoljejo. Menjave in oddaje živali so dobrodošle predvsem takrat, ko je na vrsti za odhod katera od živali, ki je postala prava ljubljenka. Tako je tudi z obema vietnamskima prašičema, samičko Bučo in samčkom Ha-nibalom, ki sta postala prava ljubljenčka, »Ne bi mogla dati v zakol kakšnega jagenjčka, ki sem ga hranila po steklenički,« pravi Zinka. Jagenjčkov in na sploh mladičkov imajo Bračunovi precej. Pri vsaki vrsti živali so namreč samci in kot pravi Tone. »se živali kar same zmenijo«. In očitno se dobro do- govarjajo, saj imajo kar naprej mlade. Včasih odmaknjenost tudi ni dobra Tone in Zinka se ne ukvarjata le z živalmi. Na posestvu imata stare sorte sadne- Za posebno ograjo imajo divjad - damjake in muflone. Št. 34 ■ 26. april 2007 - ga drevja. Nekaj jih je ostalo še od prej, čeprav so bila drevesa zaradi zaraščenosti z bršljanom v precej slabem stanju. Stare sorte tudi dosa-jata. Drevesa rastejo brez kemičnih »pomagal« proti škodljivcem, tako da so popolnoma varna za živali, ki jih pridno pojedo, ko plodovi padejo na tla. Sicer pa sadja ne prodajajo, saj tisto, kar ne pojedo živali, porabi Zinka za marmelade in sokove. Zinka je dela na kmetiji vajena, saj so imeli doma nekaj zemlje. Tone pa je naravo že od nekdaj ljubil in je bU že prej član zelene bratovščine. Na Babni Gori jima je všeč, moti ju le komunalna ureditev. Kot pravi Zinka, je hudo predvsem pozimi, saj pluženja praktično ni in dovoz, ki je že tako dokaj težek, je v zimskem času še težji. Poleg tega tam ni niti avtobusne povezave. »Hvala bogu. da sva zdrava, A hudo je, če si tako odmaknjen in zboliš oziroma moraš nujno k zdravniku ali v bolnišnico,« pravi Zinka in dodaja, da je narava lepa in da so ljudje resnično zelo prijazni. Kljub nekaterim pomanjkljivostim Tone pravi, da se za nič na svetu ne bi preselil nazaj v mesto: »V mestu me kar ^a-va začne boleti. Sem bolj za življenje v naravi.« Tudi Tonetov sin Gorazd je velik ljubitelj narave, na posestvu pa se želi ukvarjati s turizmom, vendar zaenkrat stvari še niso pripravljene. Bračunovi razmišljajo tudi o nakupu konja, so skratka še vedno v polnem delovnem teku. Kljub temu Tone pravi, da če bi se hotel s tem preživljati, bi moral imeti še več živali in s tem še vsaj enkrat večje posestvo, zaenkrat pa imata z Zinko dela dovolj že na tem. In da se prav s pridnim deiom in voljo da veliko doseči, je dokaz prav družina Bračun. ŠPELA OSET 24 % AKCIJA lOVi tednik CELJ E^ 2 0 1 2 EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE KANDIDAT Moje »odštekanocf mesto v nagradnem razpisu, v katerem smo vas ob kandidaturi Celja za evropsko kulturno prestolnico 2012 vabili k pisanju o mestu in njegovih znamenitostih na drugačen način, objavljamo še zadnja dva te^ta in s tem še dve nagrajenki. Skupini nagrajencev Novega tednika se bodo pridružili še izžrebanci Radia Celje in v organizaciji Mestne občine Celje bodo sredi no dopoldne na izletu po mestu, ki ga bodo zaklju-čiU s kosilom. Nagrajenci so: Alenka Di-mec iz Šempetra, Marija Vozlič iz Podplata, Danica Gobec, Franc Štolfa, Lucija Gobec, Lucija Dežan in Hana Šrot, vsi iz Celja. Natančna navodila bodo prejeli po pošti. Čestitamo in hvala za sodelovanje! Med tremi najlepšimi Moje odStekarw mesto skozi oči prijateljice iz tujine poslane še bolj mavrično, še bolj razgibano, še bolj knežje, s še vajo kulturno 7Wto... Spoznali sva se že dolgo prej, ko sem sama obiskala London in vsak načrt, da me pride obiskat, je padel v vodo. Pa vendar, kjer je volja, tam je način in tako sva se dogovonli, da pride za teden dni k meni. Da spozna mojo kulturo, moj način življenja v mestu, ki mi je tako ljubo. Nekaj pogovorov in dan D se je nezadržno bližal. Počakala sem jo na letališču Brnik in skupaj sva se odpraviä proti Celju. Bilo je že pozno popoldne, zato sem ji doma pustila nekaj minut, da seje namestila in odpočila, nato pa svd se odpravili nanašo teraso, gledalizvezde in se pogovarjali. Najin pogovor je trajal vse tja do zgodnjega jutra, kajti imeli sva si veliko povedali in kar ni in 123456789 10 11 12 13 14 15 16 17 »8 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 ni nama zmanjkalo snovi za pogovor. Naslednje jutro sem jo pustila spati do 10. ure zjutraj. Skupaj sva pozajtrkovali in oči nama je že pripravil kolesa. S seboj sem vzela nekaj denarja, vsaka svojo steklenico z vodo in odšli sva na pot. Sprva sem jo peljala v mestni park in tam sva pustili kolesa. Sprehajali sva se po prijetno hladnem parku in opazovali Savinjo. Nato sva prečkali most in odšli v Celje. Hladne ulice niso bile prepolne ljudi in na Glavnem trgu sva si privoSäli po-ätek in nekaj požirkov vode. Pot sva nadaljevali vse tja do glasbene šole, Splavar-ja. spodnje grofije in vodnega stolpa. Odšli sva tudi v nekaj trgovin, saj se moja prijateljica ni mogla upreti svoji londonski krvi in je seveda mxjrala podati svojo strokovno oceno glede celjskih trgovinic. Zavili sva nazaj v park in prikolesarili vse tja do velikih nakupovalnih centrov, kjer sva siprivoSüli dobro kosilo, počitek inpljačo. Po ogledu trgovin sem jo peljala na Stari grad, kjer je resnično uživala v panoramskem pogledu na knežje mest. Ko sva sedeli na hladnem obzidju in se pogovaijali o tem, kam naju bo vodila fmt naprej, me je klicala prijateljica, ki dela v muzeju, in naju povabila, da si ogledava razstavo. Ker je bila tema razstave Evropska unija, je bila moja prijateljica kot naročena, da je predstavila obiskovalcem svoje izkušnje v Celju in na kratko predstavila svojo državo Veliko Britanijo. Po koncu razstave sva odšli KupOllüek poSljiu na naslov Novi tednik in Radio Celje, Pte5erno»ä19, JOOO Celje lišča in vse tri knjižnice. S kolesi sva se odpeljali do bregov Savinje, tam sva se ohladili in nato počasi nadaljevali pot nazaj proti domu. Do konca tedna sva se še nekajkrat odpravili nazaj v Celje, kajti vedno znova sem se spomnila, kaj bi ji še lahko pokazala. Tako sem ji pokazala kulturno življenje v Celju in življenje nas mladih, kako si najdemo zaposlitev v mestu v obUki kina, obiskovanja mladinskega centra, pohajkovanja po mestu... Zadnji dan. ko smo se peljali proti letališča, mi je obljubila, da se zagotovo še kdaj vrne v Celje, saj jo je očaralo s svojo bogato in zanimivo zgodovino ter utripom, ki ga delamo mladi. Preden je stopila skozi vrata letališča, se je obrnila in rekla: »Celje is a beautiful city. 1 think, this is the town in top of 3 beautiful places in the world.« LUCUA DEŽAN, 8.r OS Frana Kranjca Celje Sami na potepu Bilo je poletje. Bila sem v sobi, ležala na postelji in se premetavala sem in tja. Bilo mi je tako dolgčas, da sem bila pripravljenci iti kamorkoli in s komerkoli, samo za malo zabave. Nenadoma pa mi je zazvonil mobiteL Oglasim se in kričeč zvok na drugi strani je rekel »Živjo, Hana! Ludja tuki! Kak sm te pogrešala. Ab, posluši, js pridem jutr z mojo družino k vam! Morš mi mal razkazat mesto, pa u kak shopping borna šle.« Najprej mi sploh ni bilo jasno, kdo kliče. A potem sem se spomnila. Bila je "tista" Lucija, ki sem jo spoznala na morju. Bila je res zelo super. Preostanek večera sem ves čas razmišljala le še o njenem prihoda. Koliko ji imam povedati! Po neskončnem čakanju, tako se mi je vsaj zdelo, je končno pozvonil zvonec. Kar poletela sem iz sobe do vhodnih vrat in jih polna pričakovanja odprla. In res so stali tam. Najbolj sem si ogledala Lucijo. Bila je čisto spremenjena, a vseeno im nek na-čin ista. Prvo, kar seje zgodilo, je bil dooolg objem pravih prijateljic. Sedli sva se na posteljo in se začeli pogovarjati. Ne vem, kako dolgo je to trajalo, a bilo je do zgodnjih jutranjih ur Potem pa sva končno našU nekaj časa za spanec, kljub temu, da si nisva povedali niti četrtino vsega. Okoli osme ure zjutraj rut-ju je zbudila moja mami. »-Dekleti, čas je. da vstaneta! Danes nas čaka ogled mesta!« je rekla. Obe sva bili zelo nejevoljni, a vseeno sva vstaU in se imčasi odvlekli proti kopabzici. Med umivanjem zob se mi je f^rodila ideja. In zdela se mi je odUčnal »-Kaj pa, če bi jaz in Lucija sami šli po mestu? Vi, starejši, pa bi lahko šli skupaj,« sem se rujmuznila. Po približno enominutnem prepričevanju sta se le omehčala. Po kosilu sva se oblekli, moj oä pa naju je odpeljal do centra mesta. Preden smo se poslovili, nama je dal še denar za sladoled in kakšno pijačo. Seveda so sledili Se tipični starševski nasveti, a teh nisem poslušala. Ko se je odpeljal, sva bili polni navdušenja, veselja in adrenalina. Najraje bi šli na vse konce hkrati. Za prvo postajo sva izbrali parL Med hojo sva si kupili tudi sladoled. Ko sva prehodili ves park in pojedli sladoled, sem jo odpeljala proti spodnji grofiji. Ker so tam potekala dela. je bila zaprta, a nisva se preveč "se-kirali". Nato sva se Se malo sprehodili ob starem mestnem obzidju, šU v Hermanov muzej in si ogledali še veliko drugih zanimivosti. A čez nekaj časa sva imeli dovolj mesta in njegovega vrveža, zato sva se odpravili v naravo. Peljala sem jo k Herakle-jevemu templju. Med hojo sva si ogledali tudi lapidarij. Ko sva prispeli k templju, sva sedli v travo in prisluhnili pticam, ki so žvrgolele med dre- vesi. »Celje mi je zelo všeč. Zanimivo, koliko zgodovinskih stavb je ohranjenih,« je rekla Ludja. Z njo sem se seveda strinjala. Potem pa je še dodala: »Kljub temu pa imam dovolj zgodovine za danes. Pojdiva se domov preobleč, razkazati mi moraš še trgovine.« Jaz sem se nasmehnila in ji odvrnila: »Pa res ne moreš iz svoje kože.« Poklicali sva atija, daje prišel po naju. Všeč ji je bib vse in najraje bi kupila ceb trgovino. Vsaka od naju si je nekaj kupila, ob vsej naglici pa sva pozabili na uro. »Ludja, do filma je samo še pet minut, pa nimava niti kart,« sem skoraj zakričala. Ona pa je čisto mimo odgovorila: »Pomir se, no. Sej bova ujele film.« V rekordnem času sva kupili vstopnid in kokice, {Kitem pa odšli v dvorano. Film se je končal približno ob osmi uri. Ker sva bili popolnoma izmučeni, sva takoj poklicali moje starše, da pridejo po Tuiju. Doma sva se le še umi-li in oblekli v pižame. Zaspali sva takoj. Le Ludja je še potihemzašepetala: »Jutri mi moraš pokazati Stari grad.« Seveda sem jo rmslednje-ga dne peljala, kamor je želela. Po treh dneh sp morali oditi. Poslavljanje je bib zelo žabstno. Malce so me tolažile njene besede, da kmalu ne bom nikoli pozabila. HANA ŠROT, 8. r. OŠ Frana Kranjca Celje Brglez na Vranskem odprl novo trgovino AAinuli torek je Roman Brglez, znan podjetnik z Vranskega, odprl še eno v seriji svojih trgovin. V sklopu Tuševe franšizne prodajalne je v centru Vranskega svoja vrata odprl Tušev supermarket Brglez. V počastitev nove trgovine so pripravili celodnevno degustacijo, za še boljše razpoloženje pa so skrbeli številni ansambli kot mdi godba na pihala iz Liboj. Novo trgovino, vse v njej 2aposlene in vse obiskovalce je blagoslovil vranski župnik, dobro popotnico pa je Tulevemu supermarketu Brglez s čestitko in zdravico dodal tudi Alfi Nipic. Dejan Glivnik lani ob odhodu s Polzele. Foto: TT Sto tisoč kilometrov do doma Vtisi Dejana Glavnika, ki se je pred letom dni s kolesom odpravil na pot okrog sveta v nedeljo je minilo točno eno leto, kar smo na dan zemlje na pot okrog sveta pospremili kolesarja Dejana Glavnika s Polzele. Kar nekaj dogodivščin se |e nabralo v tem letu. Dejana pa bo po okvirnem načrtu vrtel pedale še štiri leta. Pozimi leta 2011 naj bi namreč vrnil domov. Pot ga je iz Evrope vodila v Ameriko, nazadnje se nam je oglasil s Kostarike, nato se bo odpravil v AvstraUjo, čakata pa ga še Azija in Afrika. V tem času naj bi prevozil 130 tisoč kilometrov in 80 držav. Dejan želi bili prvi Slovenec in eden redkih Zemljanov, ki bo svet prepotoval s kolesom ter tudi tako predstavljal Slovenijo v svetu. Njegova pot, ki jo lahko spremljate na www.tourtheworld.si, mineva sicer brez večjih nevšečnosti, »Mislim, da bom po najlepšem letu dni svojega življenja obletnico preživel v Kosta-riki, če bo vse po sreči in brez neljubih pripetljajev,« je napovedal Dejan. »Je pa res, da gredo dnevi hitro mimo - na kolesarjenje po Evropi sem skoraj pozabil, kot da ga ni bilo. A če dobro pomislim, se še kako spomnim določenega kraja ali ljudi- Vendar vsak dan kolesarim skozi ogromno novih kraj, spoznavam nove ljudi, občutim nova doživetja... Vse to jemljem kot dejstvo, da sem preživel le še en čudovit dan več na sanjskem potovanju okoli sveta in da bo jutro prineslo še več lepšega in nepozabnega. To mi dan za dnem daje novo energijo, željo po odkrivanju nečesa novega in zame še nevidenega. Kljub dežju, vetru, snegu, soncu.« »Včeraj zvečer sem polovično prispel v Kingston, Polovično pravim zato. ker sta moj bicikl in prtljaga prenočila v Miamiju, Pa se nisem obremenjeval, saj sem nestrpno čakal na snidenjez Maikom in Meri. ki sta me cel teden čakala na Jamajki. Noč smo preživeli z domačini in enim n(ab angleščini in jeziku patios), ob reggae hladnem pivu,» je zapisal Dejan na svoj blog. V tem letu se je zvrstilo kar nekaj nepozabnih dogodi\^čin. Prihod na Nordkap v nevihti, kjer ga je veter dvakrat odpihnil iz kolesa, srečanje z volkovi in grizlijem na Aljaski, •bežanje pred losom in bizoni. Doslej se je Dejan najtežje ločil od Gvatemale. »To je bila prva država, kjer sem si rekel, tu bi pa lahko živel. Vsaka država skriva v sebi nekaj posebnega, drugačnega, lepega. Vedno najdem kraje in države, za katerimi se še enkrat ozrem in si rečem >vau, sem se bom pa še vrnil«. Le Gvatemala je bila drugačna. Narava, ljudje, ekonomska situacija... Vse štima, povrhu vsega pa ima še lepa dekleta,« Sam svoj mojster Kot rečeno, je Dejan izpred Planeta Tuš štartal pred letom dni- »Na začetku poti. prvih nekaj nekako lovil, saj se ml je zgodilo čisto novo življenje. Pa ne zaradi samega kolesarjenja, ampak zaradi življenja. Na poti, kot je moja, si sam za vse: kolesar, kuhar, fotograf. čistilka, zdravnik in diplomat. In vse, kar premo-reš, imaš na kolesu: hišo, garderobno omaro, kuliinjo. pisarno. Mislim, da bom na koncu poti postal že pravi mojster.« Seveda ne gre brez neizogibnega vprašanja, če mu je žal oziroma če bi se še enkrat enako odločil. «To so bile moje sanje. O poti sem premišljeval vrsto let. Nedvomno bi še enkrat odločil za isto potovanje, razlika bi bila le v tem, da bi odšel na pot že pri dvajsetih letih. Veste, celo življenje sem ogromno kolesaril in mogoče mi je del te želje ostal še iz časov, ko sem poznal kole- sarjenje le kot način tekmovalnosti. Vendar iz dneva v dan spoznavam, da samo kolesarjenje in dolge dnevne etape niso ravno pravi smisel potovanja, zato je kompromis med doživljanjem krajev, spoznavanjem ljudi in kolesaijenjem še kako potreben. Težko je ogromno videti in veliko kolesariti.« Dejan pravi, da je njegov načrt potovanja bolj okviren in ga po potrebi tudi spreminja. Menda se večkrat vpraša, zakaj pa ne? »Aljaska ni bila načrtovana, niti skrajni jug Argentine... Časovno sem vezan le na letne čase v posameznih predelih sveta, ki jih skušam čimbolj optimalno loviti. V bistvu me veže le en datum, to so poletne Olimpijske igre v Pekingu, ki si jih želim ogledati. Drugi cilj pa je, da bom svoj 35. rojstni dan praznoval doma z družino in prijatelji-« Čeprav se je Dejan na pot odpravil sam, ni osamljen. »Vsakdan srečujem veliko prijaznih ljudi in če prištejem še doživetja, o samoti nikoli ne razmišljam. Če želim družbo, se enostavno ustavim. Takoj se najdejo ljudje. ki bi se radi pogovarjaU o deželi, potovanju, o vsem, pravzaprav Če si zaželim samote, se enostavno odpeljem dalje in kampiram v gozdu,« Dejan zatrjuje, da se doslej še ni soočil z nobeno krizo, čeprav si ne dela utvar. Ve, da lahko nastopi kadarkoli. »Že pred odhodom sem si obljubil, da si bom v primeru krize vzel teden ali dva počitka. Takrat o potovanju in kolesarjenju sploh ne bom razmišljal,« pravi in dodaja, da sta ga doslej vodila samo beseda »naprej« ter nenehno pričakovanje novega, drugačnega, nevidenega. »V resnici si žehm s kolesom obkrožiti svet. Torej uresničiti svoje sanje, pa tudi mogoče sanje drugih ljudi- Je pa res, da vmes nenehno razmišljam o spreminjanju poti. Sploh kadar poslušam zanimivo zgodbo popotnikov in ljudi, ki jih srečujem na poti- Zaenkrat o podaljšanju začrtane poti sicer ne razmišljam, vendar nikoli ne reci nikoli. Mogoče bo kdaj zgrajena cesta na luno.« Doslej je kolesar na svojem kolesu zamenjal nekaj gum, verigo, zobnike in sedež, enkrat je moral zavariti aluminijast ovir kolesa, o drugih posebnih ne\^ečnostih pa ne govori. »Največja nevarnost, s katero se sedaj soočam, je promet, ki sem mu izpostavljen po več ur dnevno. Hudo je bilo predvsem v osrednji Ame- riki in na Karibih. kjer je še vedno v veljavi zakon močnejšega. Za druge težave pa mislim, da so pač stvar dogajanja v smislu ob napačnem času na napačnem mestu. Težave se pač dogajajo. Doma ali s kolesom nekje v svetu.« iWamina potica Verjemo se v letu dni marsikaj spremeni. »Sam že prej nisem imel težav z odprtostjo, tak sem se rodil. Na poti se najbolj razveselim sproščenosti. Nikogar ni, ki bi ti nabijal o planih, normah in profitu, kar se dogaja ljudem doma in v službi. Tukaj si svoje načrte in cilje zamišljaš in ustvarjaš sam. Če jih ne uresničiš, si rečeš, saj je jutri nov dan. življenja še ni konec. Tudi skrbi so manjše, predvsem takšne, kje bom spal in kaj bom jedel - to so malenkosti v življenju. Tisto pravo razliko med tem, kakšen sem bil in kakšen sem oz. kakšen bom, ko se bom vrnil, bodo op^ le tisti, ki me poznajo. Edina razÜka, ki jo opazim sam. je sreča.« Dejan z veseljem pripoveduje tudi o drobnih doživljajih. Meteornem dežju v Dolini smrti, kjer je v eni noči naštel 124 meteorjev. Noč je zaradi zvezdnega dežja in la-ježakojotov preprosto nepozabna. Sončnega zahoda na Kubi. le nekaj ur preden so ga oropali. Sončnega »ne-za-hoda« na Norveškem, kjer se sonce le za trenutek dotakne morja in prične zopet vzhajati. Deroče lave na vulkanu Pataya v Gvatemali, od katere jebil oddaljen le dober meter in mu je uničila copate, ki so se razcveteli kot troben-tica. Seveda so tu tudi ljudje. »Nekajkrat so za moje potovanje izvedeli Slovenci, ki po svetu, in me pova- Dejan v zaenkrat najlepši državi, Gvatemali. bili. Včasih me k sebi na dom povabi kakšen od domačinov, ki me pozna le nekaj minut, pa se mu zdi moja pot zanimiva in nenavadna. Največkrat pa spoznavam ljudi preko www.hospitalityclub.org, kjer je več kot 270 tisoč ljudi s celega sveta, ki so mi pripravljeni ponuditi prenočišče, hrano in gostoljubje.« Polzelan večino doživetij opisuje tudi na svoji spletni strani. »Včasih se mi res ne ljubi, vendar je malenkostna odgovornost čisto v redu. Če ne zaradi druge^, vsaj zaradi prijateljev in ljudi, da z njimi delim spomine in doživetja. Sicer pa mojo pot spremljajo tudi tisti pravi prijatelji. Nekateri redno pišejo komentarje na blog, drugi so bolj sramežljivi in mi pišejo le na elektronski naslov Vesel sem tudi komentarjev ljudi, ki jih sploh ne poznam in so zelo dobrodošli na blogu. V Varšavi. Londonu in na Jamajki sem imel obiske. Vendar tistih korajž-nih kolesarjev, ki so obljubljali. da se mi bodo pridružili na delu pod, še ni büo.« Na svoji poti seveda srečuje tudi druge popotnike s kolesi. »Najbolj popularni za kolesarjenje sta zahodna ameriška obala in Kanada. Večina teh kolesarjev se na pot po svoji državi odpravi za mesec ali dva. Po navadi se bzačveka-mo< za nekaj minut in jo nato zopet mahnemo v svojo smer.« Tako minevajo dnevi Deja-nu Glavniku. Vendar... »Spomini na hišo. okolico, kjer sem preživel otroštvo, in domači kraj so še vedno isti. Razlika je le v tem, da vedno manj mislim nanje. Domotožja po Sloveniji pravzaprav nimam, sploh pa sem vesel, da se vsakodnevno ne srečujem s slovensko folkloro, kot sta >fov-šija< in obrekovanje. Edina stvar, na katero pomislim vsak dan. je družina, še posebej nečaka Filip in Hja. Aha. pogrešam pa tudi mamino potico in sirov burek z jogurtom. Pa da bi kdaj s prijatelji popil kakšno pivo in spregovoril besedo iz oči v oči, a le za kakšno urico. Vseeno, če pošteno povem, se veselim vrnitve. Včasih med kolesarjenjem pomislim na trenutek, ko bom po dolgem času zopet videl najbližje, A to je še daleč, daleč ... Še 100 tisoč kilometrov.« URSKA SELlSNlK »Želim postati prvi vratar« Derbi v Šentjurju Do leta 2011 naj bi vrata Celja Pivovarne Laško bra-nU 24-letnl Celjan Aljoša Re-zar. Podpisal je novo, štiriletno pogodbo, prejšnjo, triletno, je tako podaljšal za eno sezono. Veseli ga, da ga navijači cenijo, dekleta trenutno nima, odobrava ukaz trenerja Ka-sima Kamenice, da v javnosti igralci ne smejo piü in kaditi ter da morajo biti doma pol ure pred polnočjo. Je tih in skromen, misli je potrebno vleči iz njega. Bistveno je, da je hiter kot kobra, kar je opozarjal Herman Wirth že pred časom, drugi pa so to ugotavljali na treningih ali ogrevanjih pred tekmo, ko ga soigralci niso zmogli premagati. Bil je državni prvak z dečki, kadeti in mladinci, osvojil je članski superpokal, 24. aprila 2004 je bil na tribuni v Flensburgu skupaj s Klemnom Štrucem in Urbanom Stoparjem; po najslajšem porazu v zgodovini slovenskega športa so stekli v objem junakom, skupaj z njimi so postali evropsld prva- »VtJ nbra- evropskih tekmah, Perke in Lorgi sta bila vseskozi zdrava. Leta 2002 so me posodili Veliki Nedelji, leta 2005 Slovanu. Prej me je v Celju vsega naučil Herman Wirth, nekaj novih nasvetov je na Kodeljevem dodal Boris Denič. Tudi po treh, štirih prejetih golih se moraš zbrati za naslednji met ... Moji trenerji so bih še Vlado Murko. Matjaž Guček. Vito Selčan, Stanko Ander-luh, Josip Šojat in Miro Po- AljošaRezar Dostikrat se v športu zgodi, da ti šeie smola tekmecev ponudi priložnost. VI ste jo izkorisUl, ali ne? Malo sem sicer stopil pred gol proti Crveni zvezdi in Porüandu. V sezoni 2005/06 Lorger zaradi bolezni ni odpotoval na tekmo lige prvakov v Göteborg, tudi Škof je bil bolan, pa še prst si je po-rezal pri kosilu. Sicer je začel tekmo proti Sävehofu. Zamenjal sem ga za nekaj minut pred odmorom, potem pa v 46. minuti. Uspelo mi je zaustaviti šest ali sedem »zi-cerjev«. Je bila to vaša najboljša tekma? ■kn-itiiin: MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI Visoka zmaga MIK-a Na Skalni kleti so prvo-ligaši odigrali tekme tretjega kroga. Izidi: TOstar - Flamengo 6:3, Marinero - MIK 1:7, Container - Škvadra 0:3, B&G avtomobili - Ivlaček tisk 2:6, Diskoteka Down town - Simer 9:4. V ponedeljek bodo le tri tekme: Flamengo - MIK (18.00), Tristar -Container (18.50) in Simer - B&G avtomobili (19.40). Rezultati 3. kroga 2. lige: Etol-Triglav 3:3, KKM Kompole - Engro Tuš 1:4, Banka Celje - Novem Champions pub 1:1, Merkur- Sintal 2:4, Ti02 Cinkarna - Amaterji 1:1. Tuš ima 9 točk, Kbmpo-le 6, po 4 pa Etol, Cinkarna, Novem, Triglavin Sintal. Pari 4. kroga (sobota, 5. maj): Sintal - Etol (15.30). Novem - Merkur (16.20), "mš - Banka Celje (17.10), Cinkarna -Kompole (18.00J, Kerš -Amaterji (18.50). Lestvica ügeHQVEGATEDWiXA 1. ŠKVADRA i «8 2. DISKOTEKA DOWN TOWN 7*7 3. TRISTAR 6+5 4. BK AVTOMOBILI 6 -1 5. MIK 4+4 6.MAČEKTISK 3+1 7.MARINER0 3-4 8. CONTAINER 3-5 9. SIMER 3 -a 10.F1AMENG O_IL? Zlatorog bosta po konca sezone najbrž zapustila tudi Dušan Pod- pečan in Mitja Lesjak. Glede pomembnosti je izstopala. V tekoči sezoni sem obranU zadnji met Pribaku v Trebnjem za našo minimalno zmago, na zaključnem turnirju pokala v Velenju tudi ni bilo slabo, proti Veliki Nedelji pa sem zbral, tako pravijo, 27 obramb. Zato so vaše ambicije visoke. Do kod segajo? Želeti si moraš kar največ. Torej, da bi bil prvi celjski vratar. Seveda pa ni vse odvisno od mene. Upam. da mi bodo zaupali. Menda so uvideli, da lahko branim na visoki ravni. Trener Kameni-ca me je presenetil, saj mi je ponudil veliko priložnosti. Kar pa je bilo dogovorjeno, pravite... Želel sem nadaljevati kot posojen igralec pri Slovanu, saj se mi je zdelo, da je le to garancija za obilnejšo minu-tažo. Kluba se nista dogovorila, pa še Kamenica mi je obljubil vidnejšo vlogo. Obljubo je držal. Ne smem se pritoževati. Boste pogodbo izpolnili do konca? Upam. In želim si, da bi jo še podaljšal, če bodo to le hoteli. Lepo je biti v svojem klubu. Kupil sem si stanovanje v centru mesta s pomočjo staršev. Oče Branko je imel nekaj na zalogi. Preselil se bom po koncu poletja. Ko sem bil pri Slovanu, sem imel nizko plačo. Zdaj je malce lažje, mami Tatjarti sem že vrnil, kar sem ji bil dolžan. Starša pa si želita še enega »papirja«! Na Srednji strojni šoli mi manjkajo Še trije izpiti. To ml ni v ponos, a tvegal sem s časom in uspel v športu. Zagotovo pa bom šolo zaključil. Vzornik? Dva sta. Prvi je Tommy Svensson, ki je čudežno branil vrata Barcelone proti Celju. Drugi pa je seveda Dejan Perič. Kako je denarna grožnja kluba vplivala na moštvo? Ne vem. name ni. Nisem začel trenirati zaradi denarja in tudi zaradi denarja se nisem nič bolj trudil v Velenju. Motivirajo me lovorike. No. z njimi pa pride tudi denar, ali ne. Že nekaj dni ne vadite zaradi angine. Kaj je dejal dr. Rudi Cajavec? Včeraj sem bil spet pri njem. Na zadnjem pregledu sem imel slabo kri. Dovolil mi je, da se vrnem na urening. Bolje se počutim in upam. da bom v soboto pripravljen v Golovcu. DEAN ŠUSTER Medpraznična sobota bo za naše tri klube vi. A SKL delovna, saj bodo odigrali srečanja 10. kola drugega dela sezone, ki ne popušča v tempu igranja sobota - sreda. Lahko Alpos znova preseneti? Šentjuičani in Laščani se bodo udarili v Hruševcu na srečanju njega dela lige za prvaka. Laščani zato, ker so zaenkrat zelo daleč od Jadranske lige in tudi za polfinale končnice se bodo morali še potruditi, in Šentjurčani, ker v tej ligi za prvaka edini še niso dosegli nobene zmage. V letošnji sezoni v prvem delu je po ena zmaga na vsaki surani, saj je Alpos doma z zmago februarj a prekinil črno serijo porazov s pivovarji. V prvem delu sezone je pomembna tudi zmaga Zlatoroga v Treh lilijah, enako kot v prvem srečanju lige za prvaka, ko je bilo 99:88 za Laščane, pri čemer je bilo sla- be tri minute pred koncem le 86:85. Sicer pa so bila vsa tri srečanja odločena v zadnjem delu tekme, kar lahko priča-laijemo tudi tokrat, saj je kljub temu. da Šentjurčanom moči že vidno pešajo in pravega motiva ni več, Laško dovolj velik izziv za moštvo Damjana Novakoviča. Na drugi strani morajo Laščani z Zoranom Martičem zma^ti, kajti samo tako še ostajajo v kombinacijah za končnico ter tudi regionalno ligo. Dober odpor v Tivoliju Elektra Esotech odhaja v hram slovenske košarke v ljubljanski TivoU, ki ob vseh težavah U ni ona OUmpije, kar se tiče košarke, poka po vseh šivih. Vendar imajo zmaji kljub temu še vedno zelo močno ekipo, ki je vsekakor favorit v tem srečanju. V prvi tekmi so pred polno dvorano v Šoštanju Ljubljančani slavili 84:61, a je takrat očitno tudi trema pri elektri-čarjih naredila svoje. Zato lahko v Ljubljani pričakuje- ■ mo boljšo igro Elektre, ki bi , §_, z ritmom lahko pošteno na- , yj, gajala Olimpiji, medtem ko kaj več ni za pričakovati. Tudi na praznično sredo bodo klubi igrali prvenstvo, zanimivi bosta obe srečanji na Celjskem, kamorprihajata obe ljubljanski ekipi. Union Olim-pija v Tri lilije in Slovan v Šoštanj. Šentjurčani odhajajo v Novo mesto h Krki. JANEZ TERBOVC POD KOŠI Sobota, 28. 4. 1. A SKL za prvaka, 10. kolo. Šentjur: Alpos - Zlatorog (20), Ljubljana: Union Olimpija - Elektra Esotech (20) Sreda, 2. 5. 1. A SKL liga za prvaka. 11. kolo, Šoštanj: Elektra Esotech - Geoplin Slovan (20), Laško: Zlatorog - Union Olimpija (20) Novo mesto: Krka - Alpos (20). »Pokazali bomo, da smo res dobriff Ttener Živexa Mitja Jon-tez po izključitvi na prvi tekmi polfinala v 1. slovenski ligi malega nogometa v Tolminu proti Puntarju še čaka na kazen. V primeru prepovedi vodenja ek^naj bimoš-tvo na petkovi drugi tekmi prevzel bivši vratar Tomi Pe-perko, Hrastničan obljublja domačo zmago - in nato še v gosteh na tretji tekmi, ki bo zmagovalca popeljala v ßfiale. »Ko sem si še enkrat ogledal tekmo, sem videl, da smo dobili prvi gol po čistem prekršku naspromega igralca, naslednja sin 13 d ja, zaradi katere sem bil izključen, pa je ta, da je šel naš igralec sam proti tolminskemu vratarju, nakar ga je njihov igralec vlekel za dres, sodnika pa nista piska-la. S tem sta pokazala, da je Zivex še vedno majhen klub v primerjavi z drugimi. In ko sem ju vprašal, zakaj nista pokazala rumenega, če že ne rdečega kartona, sta rekla naj sedem na klop. Dejal sem, da ne bom, dokler mi ne odgovorita, nato pa sla me poslala na tribuno. V tistem trenutku je naša igra povsem razpadla, Še preden sem prišel na tribuno, smo prejeli že tri zadetke. Posledica rezultata je moja izključitev, prevzemam odgo-vomost. Mogoče bi res moral sesti, vendar enkrat je trebaraz-čistiti določene stvari, ker tako ne gre naprej,« je dejal celjski G-ener Mitja Jontez. še vedno jezen na sodnike, a vseeno že precej bolj umirjen. In kakšna je vaša kazen? Kazen še čakam, določena bo v tem tednu. Mislim, da Mi^a Jontez bom dobü prepoved dveh do treh tekem. Takšna je tudi stalna praksa v Sloveniji. Klubom naj bi podali celo konkreten predlog, kako se zoperstaviti sodnikom ... Če se že sodniki nočejo pogovarjati z mano, je treba nekaj narediti. Navsezadnje klubi plačujejo sodnike, oni so tukaj zaradi kluba in ne obratno. V prvi ligi je bilo letos izključenih osem trenerjev. Prediram, da trenerji in sodniki sedemo skupaj in dorečemo, kdo dela narobe. Če se to ne da, bo potrebno bojkotirati tekmo ali dve. Kako jesicerzigralci pred povratoo tekmo? Boste lahko računali na vse? Ne vemo, kako bo s Primožem Gajškom, nj^ovo koleno namreč znova ni v stanju, v katerem bi moralo biti. Poškodovan je tudi Jovica Mihaj-lovič, vendar menim, da bosta stisnila zobe in odigrala po najboljših močeh. Za jutri obljubljam, da bomo šli »na polno«, da bomo zmagali in da bomo tudi na tretji tekmi pokazali, da smo res dobri. JASMINA ZOHAR JTOLEDAR SOBOTA, 28. 4. ROKOMET 1. SL, liga za prvaka, 2. trog: Celje Pivovarna Laško • Gold club (18), Trebnje: Tri-no - Gorenje (20). MED GOLI PETEK, 27. 4. 1. SLMN, poUinale, druga tekma, Celje: Zivex - Puntar (20). Štajerska liga, 21. krog: Šmartno - Šoštanj (17), SOBOTA, 28. 4. 1. SL. 30. krog: MIK CM Celje - Maribor (20), 2. SL. 23. krog. Konjice: Dravinja - Rudar (17). 3. SL - vzhod. 21. krog: Crenšovci - Kovinar Štore, Veržej-ŠmarjepriJelšah (obe 16.30). Štajerska liga, 21. krog: Peca - Möns Claudius. Oplot-nica -Zreče, Rogaška - Bistrica (vse 17). NEDELJA, 29.4. 3. SL - vzhod, 21, krog: Stojnci - Šentjur (16.30). Štajerska liga, 21. krog: Šampion - Gerečja vas (17), Hi I PISMABRÄ^V:MCnM»T|UFON 27 , Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko ^e za o(^ovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredriištvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na kateri lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu o podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kr jem, od koder je dom ODMEVI Za več turizma v Jurkloštru v prispevku Za več turizma v Jurkloštru, objavljenem v Novem tedniku 20. aprila 2007, avtorica Bojana Avgu-stinčič piše, da kartuzija Jur-klošter sodi med najpbmem-bnejše romanske in gotske spomenike v Sloveniji. Tu je treba razčistiti, da kartuzija sodi le med najpomembnej- kakor pa ne med najpomembnejše gotske. V nadaljevanju je zapisan delni program obnove kartuzije Jurklošter in njene okolice (zeliščni vrt, tematke poti, ureditev groba Veronike Deseniške) in pričakovani turisrični učinki. Avtorica je zapisala, da je projekt predstavil vodja oddelka za GJS na Občini Laško Luka Picej. V prispevku ni niicj er omenjen zavod Odon Jurklošter, ki je glavi akter v tej zgodbi in čigar glavni namen je ponovna obuditev in ureditev kartuzije Jurklošter ter njene okolice. Res je, da ima Občina Laško v zadnjem času več posluha za kartuzijo in ideje zavoda, vendar tu nastopa kot partner in ne kot glavni akter, kakor je bil bralec v prispevku informiran. Res, da bo občina poskušala pridobiti sredstva za obnovo (in zaradi česar je župan Franc Zdolšek imenoval delavno skupino}, vendar so zapisane ideje prišle iz zavoda, saj v njem poleg domačinov sodelujejo še številni priznani strokovnjaki, ki raziskujejo ostanke kartuzije, ji vdihujejo vsebino in so na poti obnove prepotrebna strokovna pomoč. Tudi aktivnosti, ki potekajo v kartu-' 'iijeiii su bili dobru- UREDNIŠTVO delni koncerti), oi^nizira zavod Odon Jurklošter, kar je še en razlog, da bi zavod moral biti v prejšnjem sestavku omenjen. dr. PETER KOZMUS, direktor zavoda Odon Jurklošter niku že več kot pred desetimi leti. Najbolj smešna pa je trditev gospe Škorc, da je imel nekdo apetite po njenem posestvu, kar je smešna laž. Mnenja sem, da bi moral inšpektor Kušar poskrbeti za premestitev el. pastirja že s tega vidika, da ne bodo vaš-čani mislili, da vrana vrani ne izkljuje oči. JOŽE JURC, Škofja vas PREJELI I SMO Ne uničite nam matere Zemlje I in icršenjem predpisov Novinarka Rozman Petek je zelo korektno napisala članek Med nagajanjem in kršenjem predpisov o napetih odnosih in zamerah zaradi električnega pastirja v vasi Glinsko, objavljen v Novem tedniku 17. aprila 2007. Zaradi boljšega razumevanja dajem še nekaj ■a vegeta mka.Keri ni prejela odločbe od inšpektorja Janeza Kušarja, da umakne el. pastirja en meter od ceste, s tem pa postavlja na laž inšpektorja, ki je doslej trikrat javno zapisal, da je izdal odločbo. Inšpektor Kušar pa v članku hoče prikazati, da el. pastir ni nevaren, da ni moteč in tako dalje. Električni pastir je doslej bil vzrok za poškodbo na nekaj avtomobilih, stresel je tudi otroke na poti v šolo, onemogočeno pa je tudi oranje snega. Če bi inšpektor pogledal mapno kopijo vasi Glinsko, bi ugotovil, da je parcela, po kateri poteka cesta skozi Glinsko, precej širša kot so sedaj med sabo količki omenjenega el. pastirja. S tem bi ugotovil, da so količki zabiti v banki-no ceste na občinskem zemljišču. V vasi Glinsko so napeti odnosi že vrsto let, saj sta gospa Škorc in njen prvi sosed obračunavala med sabo v pismih bralcev v Novem ted- šim čudovitim plarn ob mednarodnem dnevu Zemlje obračam na vas. Rada imam naravo, travnike z veliko različnih rožic, drevje, vode in živali. Zavedam se, da mi vse to podarja naš planet Zemlja. Opažam pa, da ljudje slabo ravnamo z Zemljo. Kajri poročila znanstvenikov so zelo slaba, predvsem za nas otroke. Pravijo, da kmalu ne bomo imeli pitne vode, da bo hrana vedno bolj zastrupljena, narava vedno bolj uničena, da bo vedno več katastrof. Jaz pa si že^ lim živeti še dolgo, verjetno tudi mnogi moji vrstniki. Starejši, sprašujem vas, bom lahko živela brez pitne vode in hrane, ki ne bo zastrupljena? Babica mi velikokrat pri- veduje kako zdrava je bUa narav, v potokih, ko je on otrok. Verjamembabidi rejše zato sprašujei nam otrokom res ur ter Zemljo, naš biv 'lep, in voda 1 bUa še Zem lepo, )< ja ponuja? NATALUA V Ostrožno t i Poni Slovensici vladi! čudim se, kako ste hladnokrvni do upokojencev. Najbolj revnim ste vzeh odstotke, ko ste obljubljali, da dobimo povišico. Zelo razočarani in ponižani se počutimo, da ste nas pnstsvlli na stranski tir. K Ciganom ali iz-? Povrhu ste vsi za-ij nihče od vlade te-lenja, kot da se dr- i teI.;03 747i:SOOaltrt3e-mffl1ilprc)dajaek£wal.si izvoljeni, na pnmer gospod Pahor. Kaj pa revni? Tudi gospod Bajuk ali gospod Janša, vsi ste nemi in gluhi. Imate že 12 odstotkov ljudi na robu preživetja. Bo morala tudi tu Evropa preverjati, kako se pri nas godi nekaterim upokojencem? Celje K i □ DRI TELEFON Slaba voda? Bralka iz Veselove ulice 8 v Celju sumi, da je zbolela zaradi vode iz javnega vodovoda, ki je po njeni trditvi slabe kakovosti. V zadnjem mesecu in pol opaža v njej okus po železu. Direktor podjetja Vodo-vod-kanalizacija Celje mag. Marko Cvikl je posredoval odgovor, ki ga je pripravila tehnologinja za pitno vodo Špela Kumer: »Kvaliteto pitne vode v osrednjem vodovodnem sistemu Celje skladno s Pravilnikom o pitni vodi redno kontrolira Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Vzorčenja in redne laboratorijske preiskave pitne vode v okviru notranjega nadzora se izvajajo enkrat tedensko na več različnih mestih na celotnem območju vodovodnega omrežja. Poleg našega notranjega nadzora se skladno z navedenim pravilnikom izvaja tudi državni monitoring pitne vode, ki ga zagotavlja minisü-stvo za zdravje. Iz pregleda rezultatov letošnjih rednih mikrobioloških in kemijskih analiz vode. opravljenih v okviru notranjega nadzora na dveh stalnih odvzemnih mestih, ki se naiiajata najbližje lokaciji Veselove ulice, je razvidno, da so bili vsi odvzeti vzorci skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Parameter železo se v rutinskih rednih preiskavah pitne vode sicer ne ugotavlja, temveč le v okviru občasnih razširjenih preiskav. V letu 2006 nismo zabeležili nobenih odstopanj tega parametra od zahtev v zakonodaji. Kvaliteta vode »na pipi« je rezultat vplivov celotnega procesa oskrbe od samega zajetja, priprave, hrambe in distribucije vode v javnem vodovodnem omrežju, pri tem pa moramo upoštevati tudi morebitne vplive internega vodovodnega omrežja, torej omrežja za vodomerom. To velja zlasti za razvejana interna vodovodna omrežja, kot so lahko tudi večstano-vanjski bloki, zato uporab- neobičajnega okusa vode sve-tujemo, naj se obrne tudi na upravljavca objekta, da preveri urejenost le-tega.<< Laški pločnik Bralec je ogorčen zaradi neurejenosti pločnika ob Celjski cesti v Laškem, ki bi lahko bil po njegovih opažanjih kljub gradbišču boljše vzdrževan. Zanima ga, kdo je zadolžen za njegovo vzdrževanje. Luka Picej, vodja Oddelka za gospodarske javne službe, okolje in prostor Občine Laško, odgovarja: »Del pločnika nasproti InteriNE zaradi nerešenih zemljiškoknjiž-, nih zadev še ni urejen, zaradi ureditve pa trenutno potekajo aktivnosti z lastnico zemljišča. Preostali del pločnika, ki je že urejen, je v upravljanju Javnega podjetja Komunala Laško.« Postaja Škofja vas Bralka je nezadovoljna, ker v Škofji vasKpri gostU-ni Medved) nimajo primernega avtobusnega postajališča, saj omenja, da so imeli že pokrito postajališče. Obljubljeno naj bi jim bilo, da bo po obnovi gostilne tako kot je bilo prej, vendar se to še ni zgodilo. Jože Smodila, vodja sektorja za komunalno infrastrukturo v Mestni občini Celje, odgovarja: »S krajevno skupnostjo smo se že lani jeseni dogovorili, da bomo avtobusno postajališče uredili s postavitvijo primerne čakalnice, takšne kot j e na nasprotni strani. Po predračunu bo stala 20 tisoč evrov. S pristojnimi republiškimi službami se prav tako pogovarjamo, da bi na tem območju istočasno uredih prehod za pešce. Postajališče bo zagotovo urejeno maja ali najpozneje junija letos.« Nadzor komunalcev Bralko zanima, kdo nadzira delovanje Komunale Laško pri rednem vzdrževanju lokalnih cest in drugih javnih površin (na pri- mer pri porabi soli ter ali je resnično opravljeno vsakodnevno sesanje javnih površin) ter kdo nadzira investicije na komunalnem področju. Bogomir Potušek, vodja režijskega obrata v Občini Laško, odgov^a: »Delovanje Javnega podjetja Komunala Uško nadzira občinska uprava Občine Laško. Sesanje javnih površin se ne opravlja vsakodnevno. Poraba soli se kontrolira redno.« Osebni podatki Bralka je morala v Zdravstvenem domu Celje na rentgenski pregled, tam pa je prejela kartonček, ki ga je morala izročiti osebi, ki opravlja rentgenske preglede. Moti jo, da so bili na kartončku obenem osebni podatki kar štirih pacientov. Meni, da bi morali biti ti podatki bolj varovani. Inženirka rentgenskega oddelka v Zdravstvenem domu Celje Branka Ledinšek odgovarja: »Zaradi sprememb v računalniškem programu je prišlo do neljube napake, za kar se gospe opravičujemo. PoskrbeU smo, da v bodoče do tega ne bo več prišlo.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Ljubljanska cesta 5, Celje OBVESTILO tačetku poslovanja notarske pisarne začel poslovati kot notar r notarskem mesti odločbo Ministrstva za pravosodje številk? 139/2006 2 dne 21. 12. 2006. Notarska pisarna posluje na naslovu Ljubi cesta 5. 3000 CELJE, v poslovno stanovar objektu MAKSIMIUAN (mansarda objekta). Uradne ure: Od ponedeljka do četrtka od 9. do 1 Petek od 9. do 1 Aleksander Mraz -1 SlIKOPLESlURSTVO IN roUGANJE PODOV IZPLASTIČNIHHUS IN PARKETA 28 HOVIfiDNII Je bil voznik, ici je do smrti zbil desetletno Adrijano, vinjen?! Sojenje !lu Opeimalu: umorjeni Jellč mu ne grad ^ več?! m V torek smo poročali o tragični prometni nesreči na lokalni cesti Konjiška vas-Trije Križi v naselju Tolsti Vrh, v kateri je 42-letni domačin zbil komaj deset let staro deklico Adrijano Peček. Vanjo je trčil, ko aa| bi ta hodila po levem robu ceste, in ji p tem p^zro^ hude telesne poškodbe, da je na liaju nesreče umrla. Kot smo izvedeli iz neuradnih, a zanesljivih virov, naj bi 42-letnik vozil z večjo hitrostjo, kot je dovoljena v naselju, in pod vplivom alkohola. Naj spomnimo, da se je po trčenju v deklico voznik ustavil šele na nabrežinl, kjer je trčil še v drevesa. Kot smo že pisali, je deklica umrla ravno dan pred drugo obletnico smrti svoje mamice, ki je umrla zaradi bolezni, pred dnevi pa je praznovala svoj deseti rojstni dan. Ker naši podatki o vinjenosti.voznika zanesljivo držijo. je mogoče pričakovati, da bodo voznika policisti ovadili in da mu grozi celo zaporna kazen, 10-letno Adrijano so do preranega groba pospremili včeraj popoldne na pokopališču v Spitaliču. Do pogreba je deklica ležala v domači hiši, da so se od njelahko poslovili najdražji, med sprevodom k njenemu zadnjemu počitku pa so se ustavili tudi pred osnovno šolo, kjer je kot odličnjakinja obiskovala četrti razred. PoostrBno pi*oii Da je vožnja pod vplivom alkohola zdaj že resnično problem celjskih cest, je pokazal tudi torkov dogodek na Rogaški ce- sti v Šmarju. Tam sta namreč policista, šmarske policijske postaje ustavila 28-let-nega voznika osebnega avtomobila, ki je po njuni oceni krfil cestno prometne predpise. »Pri postopku ugouvljanja identitete se jezi udaril policisti.ter galplM^al po roki in mu raztrgal službena oblačila,« pravijo na celjski policiji. Policista sta razgreteža uspela obvladati in ga privesti v policijske prostore. »Pri kršitelju je alkotest v zgodnjem popoldnevu pokazal kar 1,31 mg/l alkohola v izdihanem zraku,« še dodajajo policisti. Ker je v zadnjein času predvsem na lo-kalnih cestah vedno več voznikov, ki sedejo za volan kljub temu, da so prej pili alkohol, bodo policisti v naslednjih dneh poostreno nadzorovali promet ravno na lokalnih cestah. »S tem želimo povečati stopnjo pričakovanja, da bodo vozniki, ki bodo vozih pod vplivom alkohola, zaloteni, izločeni iz prometa in kaznovani. Nadzori ne bodo usmerjeni zgolj v večerna in nočna obdobja, temveč tudi v popoldanska, saj vse pogosteje opažamo, da je vse več voznikov pod vplivom alkohola tudi čez dan, še posebej popoldne,« so jasno zapisali ob podatku o vročekrvnežu iz Šmarja. »Posledice vožnje pod vplivom alkohola so pogosto tragične, saj takrat večina voznikov premočno pohodi plin. Lani je bilo hamreC v vsaki tretji prometni nesreči, ki ji je botrovala hitrost, ugotovljeno, da je bü voznik pod vplivom alkohola,« še dodajajo. SIMONA ŠpUNiC V torek se je na celjskem okrožnem sodišču znova začelo sojenje Danijelu Operč-kalu. Obtožnica ga bremeni umora Željka Jeliča, ker naj bi iz kalašnikove vanj izstrelil pet nabojev in ga pri priči ubil. To je storU sredi belega dne 17. a\^usta 2005 na parkirišču pred trgovskim centrom Merkur na Hu-dinji. Do umora naj bi privedlo to, dajebilOperčkal Jeliču dolžan okiog deset milijonov takratnih tolarjev. Ker mu denarja ni mogel vrniti, naj bi JeUč vračUo denarja zahteval z grožnjami in nadlegovanjem, česar pa Operčkal ni več zdržal. Sojenje bi se moralo nadaljevati že novembra lani, vendar ga takrat ni bilo, ker obtoženi ni mogel spremljati obravnave. Novo mnenje sodnega izvedenca psihiatrične stroke dr. Gorazda Mrevljeta zdaj pravi, da }e Operčkal sposoben spremljati in sodelovati na obravnavi, vendar je vprašanje, ali lahko sodišče njegove izjave sprejema kot logične. Dokaz temu je bila denimo torkova izjava obtoženega, da bi želel, da se vse čim prej zaključi, da sta se z Jeličem vse dogovorila, da mu ne ^ozi več, tudi njegovemu sinu naj ne bi škodoval. Dejal je še, da ne potrebuje ne tožilke ne odvetnice. Mimogrede, Jelič je mrtev, še vedno tudi ni jasno, ali ima Operčkal res sina. Kako se je zagova^al v prejšnjih obravnavah in kaj je govoril v preiskavi, se ne spomni, dodaja pa, da pri vsem vztraja. Njegova zagovomica Nuša Maček pravi, da z njim ne more vzpostaviti normalnega stika in je predlagala prekinitev obravnave. Njen predlog o novem psihiatričnem izvedencu in komisiji medicinske fa- kultete, ki bi ugotovila, ali Operčkal sploh lahko sodeluje na sojenju, je senat zavrnil, enako tudi predlog za prekinitev obravnave, saj naj bi to škodilo le obtoženemu. Vprašanje je tudi, je dodal predsednik senata Milko Ško-berne, če bi v tem primeru Operčkalašekdaj dobiüvdvo-rano v kaj boljšem stanju, kot je zdaj. Na torkovi obravnavi je pričal tudi Jeličev kolega in ga opisal kot dobrega človeka, ki se je izjemno obremenjeval s tem, da ni dobil denarja nazaj. Za kakršne koli grožnje pa pravi, da ni vedel. Na zadnji razpisani obravnavi bi morali zaslišati še dve priči, a ju ni bilo, naslednjič pa naj bi pred senat kot priče stopile Operčkalove s o rod nice. Obravnava naj bi se nadaljevala 22. maja. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Na Kosovu tudi Celjani Sredi tega tedna se je z mirovne misije vrnilo več policistov, ki se jim je iztekel enoletni mandat na Kosovu. Med njimi je bil tudi Boštjan Sivec iz Policijske uprave Celje. Sicer pa se je tja že odpravilo osem drugih policistov, med drugim tudi Boštjan Pasarič, prav tako iz celjske policijske uprave. Slovenski policisti namreč na Kosovu opravljajo različne svetovalne in operativne naloge, med drugim na področju preiskovanja kriminalitete, varovanja oseb ter na področju v skupnost usmerjenega dela. V mirovni misiji na Kosovu zdaj sodeluje 15 slovenskih policistov: Velik odziv, a malo mladih Celjski prometni policisti so zadnja dva konca tedna v Arji vasi izvajali preventivne aktivnosti, imenovane Policisti motoristi skupaj za večjo prometno varnost. Mladim in ostalim motoristom so na pripravljenem poligonu pokazali varno vožnjo in jih opozorili na nevarnosti v prometu. Poudarili so tudi pomen tehnične brezhibnosti motornega kolesa, pravilno uporabo zaščitne opreme in primemo psihofizično pripravljenost voznikov Akcije se je udeležilo kar 200 motoristov. Tako policisti kot prisotni motoristi pa so pogrešali več mladih. Prisotnim so policisti delili tudi zloženke, ki so jih v ta namen izdelali sami. Preventivne aktivnosti, namenjene motoristom, s tem še zdaleč niso končane. Policisti inštruktorji se bodo z veseljem odzvali povabilom predstavnikov motorističnih klubov na njihovih srečanjih. Letos so sodelovali že v Rogaški Slatini in Slovenskih Konjicah, med drugim bodo 12. maja sodelovali na srečanju, ki ga organizira Moto klub Golhom i: ' " Jaka Ulčnik posluša sodbo Ulčnik obsojen na 30 let zapora Jaka Ulčnik dobil najvišjo možno kazen - Po več psihiatričnih pregledih ugotovitev, da je prišteven Jaka Ulčnik je obsojen na 30 let zapora. Petčlanski senat celjskega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval sodnik Marko Brišnik, ga je namreč spoznal za krivega umora brata Jožeta in poskusa umora njegovega dekleta Nine Klavdije Lojen. Jaka Ulčnik je obe dejanji junija 2005 v Bistrici ob Sotli storil na zahrbten način. Senat ga je obsodil na 30 let zapora za vsako dejanje posebej, skupno torej na najvišjo možno kazen. Tako visoke kazni v Celju še niso izrekli. Do pravnomočnosti sodbe bo Jaka Ulčnik ostal v pripo- Senat je vegel navedbam okrožne državne tožilke Marinke Čakš, ki je v zaključniii besedah dejala, da je Ulčnik oba zločina storil na zahrbten način. V Jožetovo in Ninino stanovanje je namreč vlomil ponoči skozi nadstrešek in to le z namenom, da bi oba umoril. Vsi papirji in dokumenti, ki so bili v poslovnem delu stavbe, so bili namreč nedo-'' taknjeni. Jaka, ki je dobro poznal stanovanje, je nemudoma odšel proti spalnici. Nina se je zaradi ropota zbudila in zbudila tudi Jožeta. Ta je vstal iz postelje, takrat pa je pri vratih spalnice že stal Jaka s pištolo v roki. Nič ni rekel, ampak le streljal. Zadnje besede, ki jih je izgovoril Jože in ki jih je slišala Nina, so bile: »Jaka!« Jaka je Jožeta ustrelil trikrat. Enkrat proti glavi, vendar ga je ta krogla le oplazila po ušesu. Dvakrat je Jožeta ustrelil z neposredne bližine v hrbet. Ta strela sta bila zanj usod- Jaka Ulčnik se ni ustavil pri bratomoru. Ubiti je hotel še Nino, zato je v prsi ustrelil še njo. Krogla je predrla pljuča in potovala proti trebušni votlini. Na srečo je preživela. Da je imel Jaka Ulčnik resnično namen ubijati, priča dejstvo, da se ni ustavil zgolj pri streljanju. Ko je videl, da je Nina še živa, jo je začel daviti. Njej je nato uspelo pohabiti lesen masažni aparat, s katerim je Jako udarila po glavi. To ga je toliko zmedlo, da je uspela pobegniti k sosedom. Od tam je poklicala na pomoč, šele v rešilnem avtomobilu pa je ugotovila, da ima tudi sama strelno rano. Vedel je, da ubija Sojenje se je vleklo več kot eno leto. Dolgotrajnost postopka je muCila Nino, začuda pa tudi Jako Ulčnika, ki je nasprotoval še enemu psihiatričnemu pregledu. Ulčnika so namreč psihiatri pregle- Spet smrt na cesti ft Vč^aj ure se je iia i-ca« ucaivlo-Prevoije zgodila tragič- ^ prometna nesreča. 61-letn^)zmk osebnega vozila je v dolgem pre^ednem ovinku iz neznanega vzroka zapeljal s ceste. Kot so nam povedali na policiji, je voaiik umrl na fa-aju nesrf^če. To |e letos #e 12. smrtna Mev na cestah celjske regije, lani v umrlo 7 o^. Jaka Ulčnik je osumljen tudi umora v Bosni in Hercegovini. Sum tega kaznivega dejanja prei-sku;«jo v Celju. Morda se Ulčniku obeta še eno sojenje. dali in opazovali kar nekaj časa. Sprva je namreč obstajal sum, da v času dejanja ni bil prišteven. Tudi heroin in pribor za vbrizgavanje ob njegovi postelji sta vzbujala sum, da morda ni bil najbolj priseben, še posebej pa podatek, da se je že zdravil v psihiatrični bolnišnici. Na koncu se je brez sence dvoma izkazalo, da je bil sicer v času umora zmanjšano prišteven, vendar da je v polnosti razumel pomen svojih dejanj. Da je torej vedel, da mori svojega brata in njegovo dekle. Heroin in pribor za vbrizgavanje je pripravil, da bi lahko kasneje zatrjeval, da ju ni mogel umoriti, ker je bil pač »zadet«. Najbolj je Jako Ulčnika obremenilo Ninino pričanje. Ves čas postopka, pa tudi takoj, ko je pritekla k sosedom, ko je poklicala pomoč, je trdila, da je morilec Jaka Ulčnik. Obramba je na vsak način hotela prikazati, da Nina ni verodostojna priča, ker je bila v šoku, ker je doživela smrtni strah. Ibdi ta sum so ovrgli, saj je sodni izvedenec pregledal tudi Nino in z vso gotovostjo zatrdil, da govori resnico. Res pa je, da bo zaradi doživetja smrtnega strahu posledice čutUa vse svoje življenje. Nina je v zaključni besedi dejala, da upa, da bo sodišče tokrat pravično razsodilo. Jaka Ulčnik je bil namreč že prej kaznovan, že obsojen na štiri mesece zapora, dobil je tudi pogojno kazen. Kot je dejala Nina, vse to kaže, da je nauk te zgodbe, da je dobro biti tat. Dodala je, da je razočarana nad sodnim sistemom in da upa, da bo tokrat drugače. In bilo je drugače. Čeprav, kot je še dejala Nina, niti ta, najvišja kazen ne bo odtehtala trpljenja, ki ga je povzročil Jaka Ulčnik. ŠPELA OSET Foto: SHERPA Da je imel Jaka Ulčnik dovolj psihiatrov, priča tudi dejstvo, da je med opazovanjem v Psihiatrični bobiidnici Polje od tam pobegnil. Jako in sopripomika so našli v Zidanem Mostu. Za varno pokanje in kresove ■Ridi letos je v času prvomajskih praznikov pričakovati povečano uporabo pirotehnike, saj se bo spet pojavilo streljanje z mož-narji, karbidom in drugimi nevarnimi sredstvi. Uporaba tovrstnih sr^stev je v našem okolju sicer tradicionalna, vendar je moteča za okolje, živali in je hkrati nevarna. Kljub vsakoletnim opozorilom policija vedno znova zazna tudi poškodbe oseb ali stvari zaradi tega. Obi&jno je vzrok za nesreče nestrokovno ravnanje ali pokanje brez nadzora polnoletnih oseb. Posebno opozorilo velja pri uporabi možnarjev. Ročni možnarji so v obliki pištole izdelana enostrelna orožja, ki se polnijo s smodnikom s sprednje strani. Njihova uporaba je dovoljena le na kulturnih in drugih prireditvah, za uporabo pa je potrebno pridobiti dovoljenje pristojne upravne enote. Zoper vse kršitelje, ki bodo uporabljali pirotehnične izdelke lam, kjer to ni dovoljeno, denimo v bližini vrtcev, šol, bolnišnic, cerkva, množice ljudi in podobno, bodo policisti dosledno ukrepali v skladu z določili Zakona © prritiiskih zoper javni led in mir in Zakona o eksplozivih. Kazni nisö nizke. Vse organizatorje kresovaiij in posameznike, ki se bodo odločili za kurjenje kresov, policisti opozarjajo na nevarnost požarov v naravnem okolju, ki ob takšnih priložnostih niso redki. Za kurjenje kresov je potrebno pridobiti dovoljenje pristojne upravne enote, zanj pa potrebno podali vlogo najmanj 7 dni pred prireditvijo. Zaradi dolgotrajne suše je nastopilo obdobje požarne ogroženosti, kar pomeni, da je prepovedano vsako kurjenje v naravi {za območje Uprave RS za zaščito in reševanje Celje so ogroženost medtem preklicali). Obstojajo tudi izjeme, o katerih pa se izrečejo ustrezne službe pri upravnih enotah in požarni inšpektor ministrstva za obrambo, ki ima svoj sedež tudi v Celju v prostorih enote poklicnih gasilcev na Dečkovi cesti. SŠ, TV Ob nadzoru nesreče v petek 80 celjski policisti med 13, in 21, uro izvajali poostren nadzor prometa s poudarkom na nadzoru voznikov motornih koles in koles z motorji. V Celju so med 1730 in 21. uro nadzor še okrepili in ustavili 440 vozil in izrekli 191 ukrepov Prekoračitev hitrosti so policisti ugotovili v sedemindvajsetih primerih, šestnajstkrat v naselju in enajstkrat izven. Voznikom enoslednih vozil so izrekli petinüideset ukrepov, izdali deset plačilnih nalogov, deset obdolžilnih predlogov in izrekli petnajst opozoril, V štirinajstih primerih so ugotovili, da vozniki oziroma sopotniki niso uporabljali varnostne čelade. Kljub poostrenemu nadzoru so zabeležili osem prometnih nesreč, v katerih so biE udeleženi vozniki enoslednih vozil, urije udeleženci nesreč pa so bili pod vplivom alkohola, MJ Nove spletne strani Slovenska policija je prenovila svoje spletne strani in jih na tak način približala javnosti. »Internet policije smo posodobili in oblikovali v skladu z enotno podobo spletnih strani ministrstva za notranje zadeve ter drugih ministrstev in njihovih oi^ov v sestavi. Dosedanje vsebine smo nekoliko preuredili in jih uvrstili v nove rubrike, ki bodo, upamo, tako bolj prijazne do uporabnikov,« navajajo na policiji. Obljubljajo tudi, da bodo spletne strani še dopolnjevali, da bo koristnih informacij še več in da jih bo mogoče tudi lažje in hitreje poiskati. Na njihovih spletnih straneh tako lahko najdete različne statistične podatke ter informacije preventivne narave ter nasvete, kam se lahko obrnete v primeru kaznivih dejanj ožinama prekrškov. Ze pred časom pa je slovenska policija na svojih straneh objavila tudi vrsto video posnetkov divjih voženj slovenskih voznikov. Naslov spletne strani je www,policija.si. TO 30 ntuT-m »^TEDINSKI SPORED RADIA CEI^E TOREK, 1. mm S.OO Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika Ra-Slo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Postanek v času. 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živaU, velike ljubezni, 14,00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Murski val) 11.11 .iiwmammmmm 5.00 Začetek juttanjega programa - jutranja nosta^ja, S.30 Narodnozabavna mdodija tedna, 6.00 Poroälo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 PoračUa. 8.45 Jack pot, 8.55 H^oslovje, 10.00 Novice, 11.00 Kulmrni mozaik, 11.15 Zeleni val, 12.00 Nowce, 13.20 MaH O - pošta, 13.30 MaH O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes. 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 1700 Kronika. 1745 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Čukur-j«n. 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Murski val) 11 INI Uli II—lili 5,00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Čigav glas seže v deveto vas?, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8,00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8,45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11,00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13,00 Odmev - tema: Zasebno šolstvo. 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Pred poit)to, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP {Radio Kranj) So dela prosti dnevi edini žulj delodajalcev? 20 VROČIH RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.3Ö NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Ca^Iov, 6.45 Itorosk)p. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Ponotila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik io Radio Celje - Učiteljica frizerstva za en dan (pišite na radio@radiocdie.com), 11.00 Kulturni mozaik, 11.10 Z ušesi po zemljevidu - Iraka. 12.00 Novice, 12.15 Ritmi, 13.00 Odmev - So dela prosti dnevi edini žulj delodajalcev? - ponovitev, 14.00 Regijske rrovice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot. 18,00 Gla^jeni trojček z Majo Gorjup, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 22.00 20 \ftt>čih Radia Celje, 23.00 Vaše skrite želje uresničita NT & RC - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5,30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6,15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9,15 Luč sveü v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - imitator Marjan Šareč, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih S, 12,00 Novice, 12,10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katr-ca s Klavdijo Winder, 23,00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev), 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) 5,00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija, tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov. 6.30 Süvester v akciji, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSIo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev ?kladb, ,10.00, Novice» 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturru mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.30 100 medvedkov za 100 nasmehov - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Goidano in Dolores, 19.00 Novice, 19,15 VrtÜjak polk in valčkov. 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje). Kdaj, če ne pred delavskim praznikom je čas, da rečemo kakšno na račun dolgih po-^janj o noveli zakona o delovnih razmerjih. O pravicah delavcev, ki se nam, delavcem, zdijo same po sebi umevne, delodajalci pa kar seštevajo, koUko jih naše ugodnosti stanejo. Že dva dela prosta dneva (na pri- mer 2. januar in 2, maj) jih staneta 80 milijonov evrov, da ne govorimo o plačani malici, prevozih na delo. regresih, odpravninah ... In še bi lahko v imenu delodajalcev naštevali. So res delavci edini žulj delodajalcev? Pridružite se nam danes ob 12.15. Oddajo pripravlja Rozman Petek. V zeleni deželi piva Tokrat bomo z ušesi odpotovali v državo, kjer lahko vidite kar štirideset različnih odtenkov zelene barve. Država je otoška, z značilnimi klifi na zahodu. Ljudje so znani po veseli naravi, ki še bolj pride do izraza v njihovih številnih pubih. Pravijo, da so pube tamkajšnji prebivalci izumili zato, da so se lahko skrili pred dežjem. Sicer pa se bomo tam dodobra najedli krompirja in enolončnic, napi-li pa se bomo pedvsem piva, ki res teče v potokih. Uživali bomo ob dobri glasbi in se čudili zanimivi govorici. Pripravite svoja ušesa, odhajamo na Irsko v oddaji Z ušesi po zemljevidu v soboto, 28- aprila, ob 11.10, Jože Galič bo še četrtič tvegal Jože Galič, voditelj oddaje Pesem slovenske dežele, je mesec dni znova preživel v Avstraliji. Prvič je bil tam z družino leta 1998, drugič pa leta 2001 na enomesečni turneji. Ob lanskem okroglem jubUejunje-gove žene so ji prijatelji pripravili presenečenje in ji kupili letalsko vozovnico za Avstralijo. »Kot poštena žena je s seboj vzela mene,« pravi Jože CaUč in dodaja: »Včasih se pošali, da ji je malo žal. ampak mislim, da se res samo šah. Sla sva ob koncu naše zime oziroma ob koncu njihovega poletja,« Na potovanje sta se odpravila z manjšimi citrami in orglicami, »Izkušnje so naju naučile, da je tako bolje, saj so mi pred leti kar precej poškodovali harmoniko,« V Avstraliji sta imela šest nastopov. »Ko sva naredila načrt potovanja, sva na vse naslove slovenskih organizacij in klubov poslala urnik, da sva tam in če naju potrebujejo, se priporočava. Nastopala sva v številnih slovenskih klubih,« Prav zaradi potovanja po Avstraliji sta malce prenovila program, ki je zelo podoben programu, ko nastopa cela družina Galič, Izvajala sta stvari, ki se jim v prihodnje nameravata malo 3, Rl®Y-KAiaBCHIEFS (7) 4, MAKESMEWONDER-MAftOONS (2) 5, AlflE-ULYAlifN (4) a LUVEANDfEAR-ORANGE BLUE (1) 7, »VEAULIOVE-SINCURBOB (3) 8. H^N4MYS0Ul-JQEa)CKER (6) a TEliMEWHATWE'ffiGOmADO NCJW-JOSSSTDNEfEAT, COMMON (2) 10. GIVE FTTO ME-TIMBAIAND FEAT, NELiY FURTADO &JUSTW TWBERWKE (1) DOMAČA LESTVICA 1, UAIEROKE/VOOA-SI0DHARTA6DAND (S) 2. SaBA102-JANPlfSTENJAKFEATlARA (4) a ZELONAGLAS-NINAOSENAfi (5) 4, TBIP-GܧnFEATP0l0NAKASAL(2) 5, OSMUEH-CAfilNA (1) e, BJTKATALENTOVJECOOL- OMARNABB) (2) 7 NEIAŽEŠMET1- ANJARUPa&HARIMATAHARI (5) 8. MODRO MOiUE-NUŠADERENDA (1) 9. MISUŠ,E)ANEVEM~KREMA (6| 10. ŠTIRJE tETNl CASI - NINA PUŠLAR(4) PREDLOGAZATUJOlfSTVICO: AINTHE MORNING -GWEN ŠTEFANI WHATIVEDWE-UNKINPARK PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: KOTPORCEIAN-YUHUBANDA POVEJ-MRANRUDW lvanjQVK,Kenejeva 33b, Celje FranjoKoradeiAndra! 129, Andraž bolj posvetiti. Gre za ljudske šaljive pesmi. Jožeta Galiča je v Avstraliji navdušila prijaznost Slovencev. ki tam živijo, in na odprtost Avstralcev, Na poti sta med drugim obiskala enega od živalskih vrtov, kjer imajo živali poseben status. »Krokodili imajo vsak svoje častno mesto, vsak svoj častni bazen, kenguruji se prosto sprehajajo, lahko jih krmiš, zelo prijazen živalski vrt.« opisuje Jože Galič, ki na vprašanje, ah ga v Avstrahjo še vleče, od- govarja: »Ko sem bil tam, me je zabolela glava, ker smo prebrali polico zdravstvenega zavarovanja, kjer v drobnem tisku marsikaj piše. Če si zlomiš nogo ah poškoduješ glavo. ni problem, če pa ima človek, kije star že nekaj nad 50 let, visok krvni pritisk ali kaj podobnega, tega zdravstveno zavarovanje ne krije, K sreči sem to prebral šele tri dni pred odhodom. Ko sem prišel domov, sem razmišljal, da zdaj nekaj časa ne bom tvegal, zdaj pa mislim, da bom še četrtič.« PREDLOG ZA LESTVICO: BELAOBLfKCA- STANKOPETRIČINANS,S\eLIN 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 10X10 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12,00 Ng^ce. 12.15 Od petka do petita. 14,00 Re^jske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s biti prežeto popoldne (do 19.15), 14,30 Petiiova skrivanka. 15,00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18,00 Festivaljada, 19,QQ Novice, 19.15 Vroče z Anžejbn D^anom - Lucija Činrvič, znana tadi kot čistilka Fata, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Kranj) Saška na obisku Saška T. Ocvirk je tista mlada mamica, ki je uresničila že številne skrite želje, njen največji sonček pa je Matevž. ki je bil pb obisku v redakciji star točno dva meseca. Ja. malce prezgodaj za pred mikrofon. Za nekaj trenutkov je Matevža popesto-vala tudi novinarka Simona Šolinič. lOVI PBISVETI 31 Sprašujem se, če ljudje nimajo ogledal! Celjan, ki je študiral režijo na Akademiji za dramsko umetnost v Zagrebu in petje, igro ter ples na Vienna Musica! School. Trenutno je angažiran v muzika-lu Kabaret vSLG Celje, vSNG Operi in baletu v Mariboru in Kazalištu Komedija Zagreb... Posnel je tudi pop album in video spot, snema radijske in televizijske oglase, posoja glas v risankah ... Miha Alujevič je velik estet. Tudi modni. »Bistvo sveta je v vidnem, ne nevidnem,« je rekel že Oscar Wilde ... Drži? Ne? Drži, dandanes postaja vl-zualnost vedno bolj pomemben del našega življenja, S pravilom, da obleka naredi človeka, se tudi sam podajam v svet. Lahko rečem, da sem estet - tako v zasebnem kot poklicnem življenju. Moda je pri nas še vedno zapostavljena v smislu, da je človek, ki da veliko nase, na modo in urejenost nasploh, prazen v sebi. Zase lahko trdim, da me lepo oblačUo spravi v dobro voljo, počutim se bolj samozavestnega, pomembnega in po svoje celo zapeljivega -kar mi pri poklicu in v vsakdanjem življenju pomaga prebroditi težave. Posredno se pri delu srečujete tudi s kostumografi-jo. Katero obdobje v zgodovini mode je najbolj prijazno, vašim očem in človeškemu telesu nasploh? Čeprav so ženski kostumi elizabetinske^ in viktorijanskega obdobja zagotovo vizualno neprecenljivi, so meni najbolj pri srcu obleke fin de siecla (okrog leta 1890) in charlestona (okrog 1920) To sta bili izrazito meščanski obdobji, ko je bilo vse podrejeno užitku in eleganci, "nidi moška moda je takrat uporabljala barve, ki jih niti danes ne upa. Bi iz letošnje ženske mode lahko izpostavili najbolj in najmanj posrečeno cunj ico? Najlepše oblačilo je tisto, v katerem ženske dobro izgledajo, in ne, da se po siU »tlačijo« v trenutni modni hit- Danes so recimo v modi oblačila, ki povsem razkrivajo trebuščke. Žal pa 90 odstotkov deklet nima ravnih trebuhov in potem vse prehaja bolj v vulgarnost kot pa v seksi videz. Se vedno menim, da mora domišljija narediti svoje in v tem primeru bi dekletom svetoval, naj nam raje prihranijo pogled na svoje maščobne blazini- MODNI SMS: MIHA ALUJEVIČ naši moški in moda? t, v glavnem? vem, kaj naj si sploh no moški modi... Kot bi se vsi ustavih pri 18. letih. Prav grozljivo je gledati moške pri 40.,50. v oblačilih, ki so namenjena najstnikom. Še bolj grozno pa je videti telesa (moška in ženska), ki so oblečena v ozke majice in hlače, ob tem, da imajo vsaj 15 kilogramov preveč. Ker izhajam iz gledališča, vem, da se da marsikaj prikriti, oblačila prilagoditi postavi. Vse prevečkrat se sprašujem, če ljudje doma sploh nimajo ogle-"ala. Imate za letošnjo toplo modno sezono zase že izbrana oblačila, barve? Raje imam to, kar mi je všeč, kot pa tisto, kar je moderno. Poleti torej bež in bela, izredno pozornost pa dajem kvalitetnim materia- Kaj je vaš najljubši modni dodatek, ki bi mu lahko rekli kar fetiš? Brez debate: sončna očala! VLASTA CAH ŽEROVNIK TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED / ' Petek, 27. april: Merkur, planet komunikacije, preide ob 9.15 v Bika. Prinašal bo povečano odločnost. Proti zastavljenemu dljuboste drveli z vso odločnostjo in prodornostjo. Odličen čas je, da premagate ovire, ki so vam bUe postavljene na pot. Venera bo v odličnem trigonu pomap-la razreševati zapletene ljubezenske in finančne zadeve. Srečno roko boste lahko imeli tudi na poslovnem področju, kjer bodo možnosti investicij. Ugoden dan za zabavo, ljubezen, izlete ter nakupe. Luna bo še vedno v Devici, izpostavljena bo analitično stran narave, natančni boste in ustrežljivi, veliko boste ustvarjali in skrbeli, včasih tudi pretirano, za svoje zdravje. Sobota, 28. april: Luna bo dopoldne v čudovitem trigonu s Soncem, zato boste umirjeni in polni novih idej. Sreča vam bo na vsakem koraku izredno naklonjena, pričakujete lahko dobro sodelovanje v poslovnem in tudi na zasebnem področju. Hi-di kasneje bo Luna v prijetnem aspektu prinašala samo iepe zadeve, ki so povezane z ljubeznijo, prijateljstvom in finančnimi zadevami. Zelo ugoden čas je za nakupe. Zvečer bo Luna prešla v Tehtnico. Ljubezen in povečana strast bosta prijetno obarvala večer, veUko obetov je tudi za zabavo, Nedelja, 29. april: Jupiter in Saturn bosta v prijetnem sekstilu ugodna za urejanje medsebojnih zadev, nakupe in dogovore. Dan bo ugoden za sprejemanje odločitev, dogovore, pa tudi za ljubezen. Čutili boste potrebo po harmoniji v odnosih, a se lahko zapletate, ker ne boste točno vedeli, kaj sploh želite. Sonce bo v kvadratu s Saturnom povzročalo, da boste iskali krivca za notranje nemire, ki bodo prišli sunkovito, brez opozorila. Velja dvojna previdnost pri komunikaciji. Popoldne bo Luna v praznem teku, zato boste lahko ta čas umirjeno preživeli. Privoščite si lahko počitek in sprostitev prav posebne vrste. Ponedeljek, 30. april: Luna j e še vedno v Tehtnici, kar bo poudarilo potrebo po usklajenih medsebojnih odnosih. V ospredje bo prišla vaša družabna stran narave, odnosi bodo harmonični in obogateni s prijetno energijo. Povečana bo želja po ljubezni. Luna bo v sekstüu z Jupitrom in pozitivnem trigonu z Venero, izpostavljena bo poslov- na stran življenja, umsko delo, primerno je za dogovore, sestanke in finančno razreševanje situacij. Venera bo izpostavila usodna srečanja, čaka vas lahko presenečenje posebne vrste, zanimiv in romantičen preobrat. Tbrek, 1. maj: Praznik dela obeta prijetno druženje z zelo različnimi ljudmi. Trigon Lune s Plutonom omogoča obnavljanje stikov z ljudmi, ki jih že dolgo niste videli. Odličen je tudi položaj Venere z Neptunom, ki vam lahko prinese nekaj lepih, romantičnih trenutkov. Popoldne Luna prestopa v Škorpijona, zato ne pretiravajte z ničemer. Upoštevajte pravila, kajti prisoten je tudi napet vpliv Jupitra in Marsa. Zmerni bodite tudi pri hrani in pijači. Sreda, 2. maj: Polna Luna v Škorpijonu nastopi nekaj minut čez poldne. Vpliv boste najbolj občutili vsi, ki imate poudarjeno znamenje Škorpijona in Bika. Ker Škorpijon ni znamenje kompromisov, vas opozarjamo, da obvladujte čustva in skušajte delovati skraj no razumsko. Zaradi opozicije Lune z Merkurjem se boste ta dan težje dogovarjali. Ne iščite rešitev za stvari, ki vas mučijo, saj je čas neprimeren za takšno delovanje. Skušajte biti čim bolj aktivni, preživite večji del dneva na prostem in se pošteno sprostite. Četrtek, 3. maj: Merkur bo zjutraj na isti stopinji kot Sonce v Biku, kar je odličen položaj za umsko delo, za dogovarjanje, opravljanje krajših poti in komunikacijo na splošno. Vsi, ki imate poudarjena vodna znamenja, ste lahko še posebej uspešni zaradi trigona Lune in Marsa. Velja se potruditi, uspeh ne bo izosti. Mogoče boste občutili večjo utrujenost, vendar boste kljub vsemu kos načrtovanemu, Astrologinji CORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA CORDANA gsm041 404 935 napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.gonlana.si ASTROLOGINJA DOLORES 0904361 0901428 27 gsm:041 S19265 napovedi, primerjalna analiza www.dofores.si tc^erskl val In B7,& MH^ 32 ZAAVTOpOBiLISTE NOVI IINII Julija novi fiat 500 Davnega leta 1957, točno 4. julija, je italijanski Fiat postavil na cesto fiata 500. Avto je bil izjemno uspešen, saj je med drugim dodatno pospešil motorizacijo Italije in številnih drugih držav, tudi tedanje Jugoslavije. . Točno 50 iet kasneje, se pravi letošnjega 4, julija, bo Fiat postavil na ogled in ha cesto novo izvedenko fiata 50^Tp bo mestno vozilo, dolgo 355 centimetrov, visoko 149 centimetrov in z 230-centimg^:^ medosno razdaljo. Kot pravijo, bo avto na voljo s tremi motorji, (dvema bencinsk^Qa z močjo 69 in 100 KM ter turbodlzlom, ki bo imel 75 KM) in dvema ročnima menjalnikoma. Tovarna za sedaj še ne sporoča načrtov o prodaji in cenah, je pa slišati, da naj bi bila najceiKjša iirvedenka na voljo za približno 10 tisoč evrov. Na veliko načinov : Privlačne ponudbe za vozila BMW serije 1. . - ■ Uči^tSzen, a močan, .. ik^. . .BaaijFiiaÄsa, čudovita najnovejša .««fcnic. Uživajte v testni vožnji in " ^^ iil vozila BMW serije 1, K se ji ne boste tfavtomot>iia. . Čarobna mleta tisočerih nakupov ima tretjega picassa Francoski Citroen je postavil na cesto oziroma na ogled že tretjega picassa. Tokrat gre za sicer že dovolj znani C4 picasso, vendar v varianti s petimi sedeži. Čeprav ima ta avto v primerjavi z večjo izvedenko s sedmimi sedeži torej le dva sedeža manj, se varianti tudi navzven nekoliko razlikujeta. Prednji odbijač »malega« picassa C4 je nekoliko drugačen, zadek je seveda krajši (za 12 centimetrov), spremenjene so tudi zadnje luči, avto je v celoti lažji za 40 kilogramov. Vse drugo je bolj ali manj enako kot pri večjem picassu C4, saj je avto na voljo s štirimi motorji (dvema bencinskima in dvema dizelskima) in štirimi različnimi menjalniki. Kot pravijo, bo ta picasso za približno 700 evrov cenejši od daljše variante, k nam pa se pripelje še ta mesec. Napovedujejo, da bo treba za najcenejšo izvedenko odšteti približno 19.500 evrov, najdražja pa naj bi presegla vsoto 31.000 evrov. Novi ford mondeo karavan Prihaja novi mondeo Ford že precej časa napoveduje novega mondea, vozilo srednjega razreda. Za začetek bo avto na voljo kot štirivratna limuzina in kot petvratna kombilimuzine ter karavan (turnier), pri čemer naj bi šlo v zadek slednjega celo 1.745 litrov prtljage. Zraven naj bi bilo šest oziroma sedem motorjev (štirje bencinski in trije turbodizli). Kot napovedujejo, se bo novi mondeo na nekaterih trgih pojavil že maja, pri nas pa menda šele konec leta. Octavia tudi scout Octavia sodi v Škodinem programu med zelo uspešne avtomobile. Leta 2004 so po-nudiU avto v kombijevski izvedenki in s 4x4 pogonom, nato je na trge (iripeljala octavia RS, zdaj pa ponujajo še octavio scouL Gre za karoserijsko varianto, ki je prav tako opremljena s štirikolesnim pogonom, hkrati pa z nekaterimi dodatki, ki naj dokazujejo njeno terensko primernost. Tako ima scout spredaj in zadaj zaščito podvozja, pod odprtino za dovod zraka k motorju je nameščen ščitnik, zadaj sta dve izpušni cevi... Tlidi v notranjosti je nekaj dodatkov, ki scouta ločijo od drugih izvedenk octavie combi. Sicer pa prtljažnik v osnovni postavitvi ponuja 580 litrov, zadnja sedežna klop je deljiva v razmerju 60/40, v najboljšem primeru je na voljo L620-litrski prtljažnik. Armatura je lahko obarvana bodisi v onikso-vo ali srebrno barvo, pred so-voznikom je srebrno obarvan ročaj... Avto je nekaj bolj od- daljen od tal (plus 40 milimetrov), štirikolesni pogon uravnava lamelna haldexova sklopka. Octavia scout je oa voljo z dvema znanima motorjema. Bencinski 2,0-litrski FSI ima 150 KM, dizelski motor, prav tako z gibno prostornino 2,0 litra, pa 140 KM. Pri uradnem predstavniku Škode pri nas računajo, da bodo letos prodali kakšnih 120 scoutov. Z bencinskim motorjem stane 26.737,zdizelskimpa28.545 evrov. SIMPLY CLEVER oda HappyHoliday NA POT Z NAMI, DESTINACIJO IZBERETE SAMI! Začnite z namt nepozaben dopust! Skoda HappyHoliday: izbertte popust do 2.500 EUR ali enega od bogatih paketov opreme za vas dopust. RO+SO, Skaletova 13, Hudinja, Celje, tel.: 03 425 40 80 NM IDNIK Hi^mBILISTE 33 lypsS Prihaja honda civic type S Te dni se je začela prodaja nove izvedenke honde civic, in sicer typa S. To je trivratna različica, ki jo poganjata dva motorja: 1,8-litrski bencinski ali 2,2-litrski dizelski, pri čemer oba ponujata 140 KM. Avto je na voljo tudi z dvema različnima paketoma opreme, dvema menjalnikoma ... V osnovni izvedbi stane t5?pe S z dizelskim motorjem 25.500, z bencinskim pa 22.250 evrov. OPC tudi za corso Pri Oplu je oznaka OPC rezervirana za športne izvedenke sicer že znanih vozil. Med manjšimi se je za-firi in merivi zdaj pridružila še corsa OPC. Ta se od običajnih, seveda veliko bolj pohlevnih izvedenk corse zelo očitno razlikuje, saj je dobila drugačne pragove, razširjene blatnike, znižano podvozje, velik spoj-ler nad zadnjimi vrati, opazen je tudi difuzor pod dnom vozila, ki skrbi za boljše vozne lastnosti. Vnotranjosti corsa OPC seveda ni tako dirkaš-ka, je pa drugačen volan, ki je spodaj nekoliko prirezan, prestavna ročica, nekaj sprememb je na armaturni plošči ... Seveda sta drugačna prednja sedeža, saj prihajata iz slovite italijanske hiše Recaro, avto ima učikovitej-še zavore, trše podvozje ... Bistvo naj bi bUi oziroma je motor. To je 1,6-litrski šti-rivaljnik, ki ponuja 141 k- Opet corsa OPC W/192 KM (230 Nm navora) . Po tovarniških podatkih zmore mali dirkač kar 225 km/h in do 100 km/h pospeši v 7,2 sekunde. Pravijo, da se bo corsa OPC pri nas pojavila junija, tedaj bo znana tudi cena, v Nemčiji pa bodo za avto hoteli okrog 22 tisoč evrov. www.radiocelje.com Kdo bo kupil Chryslerja? Jara kača ugibanj o tem, kaj se bo zgodilo z ameriškim CliTj^lerjem, ki je sestavni del koncema DaimlerChrysler in ki se utaplja v izgubah, se nadaljuje. Očitno je v koncernu dozorela odločitev o prodaji Chryslerja, zalo se sedaj pojavljajo nihanja, kdo naj bi tovarno kupil. Lani je imel Chrysler približno 1,5 müijarde dolarjev izgube, kar je nedvomno izjemno visoka številka. Tovarni se recimo nikakor ne posreči prodor na evropske trge, čeprav je bii prav to del strategije za večji uspeh. Med možnimi kupci se pojavlja tudi podjetje Magna Internacional v kombinaciji še z nekaterimi partnerji. Po približnih ocenah naj bi bila tovarna naprodaj za 4,7 milijarde dolarjev, prav objava te vesti pa je povečala vrednost Chryslerjeve delnice. Omembe vredno je, da je podjetje Magna lastnik tovarne Steyer v avstrijskem Gradcu, ki med drugim sodeluje tako z BMW kot tudi Mercedes Benzom. ^ MERILCI P8ET0KA ZRAKA iN VW.AUDI,SK00A-1,9TD1 ilVTOOfil katauzatorUNIVERZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME Moriborsito S6, Ctlje fel.: (03) 42S-62-70 - / . TaRBOKMiPMSOW.. ww..flvfodeliregnen.ef.si SERVOVOLANSKEČRPALKE 03 / 425 45 22 03 I 425 45 23 LEVEČ RENAULT Rabljena vozila CENTER Rabljenih vozil Na zalogi preko 50 vozil Garancija na prodana vozila Kredit na položnice Komisijska prodaja rabljenih vozil Zlata garancija do 24 www.novitediiik.com fi'.--"" 'liiZ ' CVETQCiM>OMLAD Rože Mozirskega gaja »Tako je lepo, da je skoraj že kičasto,« je v sobotnih popoldanskih urah Mozirski gaj ocenila starejša obiskovalka iz Maribora. Gaj |e namreč že odprl svoja vrata, saj so zaradi visokih temperatur zacvetele že vse spomladanske rože. Kot ponavadi bodo upravljavci gaja čez prvomajske praznike pripravili spomladansko razstavo. Dogajanje v parku vrtnarjev od petka, 27. aprila, do nedelje, 6. maja, bodo obogatili različni umetniki, na ogled pa bo tudi razstava krajinske arhitekture. V petek bo za prijetnejše vzdušje poskrbel Pihalni orkester Svea Zagorje, dan kasneje se bo predstavila skupina iz Novega Vinodolske-ga ... Organizatorji napovedujejo pestro dogajanje, predvsem pa vabijo na sprehod med lepo urejenimi gredicami, na ogled etnoloških eksponatov ali na navadno posedanje v čudoviti naravi. Sicer za letos v gaju ne napovedujejo posebnega dogajanja, saj so že začeli različne aktivnosti in priprave Utrinek s sobotnega pohajkovanja po Mozirskem gaju na praznovanje 30-letnice, ki jo bodo v Mozirskem gaju obeležili prihodnje leto. Gaj v očeh otrok v soboto je bU Mozirski gaj izjemno živahen, saj so v njem poleg obiskovalcev našli prostor tudi najmlajši ustvarjalci. Vrtec Mozirje je za otroke iz vrtcev celjske regije pripravil likovno kolonijo, ki so jo naslovili S čopičem po gaju. 36 otrok iz šestih vrtcev je odločalo, ali bodo s temperami naslikali slavolok iz cvetja ali cvetEčno gredo, s svinčniki so lahko ri-saB žirafo iz vrbja in z barvno kredo kapelo. Spet drugi so se odločili za akvarel z motivom ribnika ali za pra-skanko vjajčni emulziji, kot motiv pa »spraskali« stari mlin. Nastala dela je že v soboto ocenila S-članska komisija, otroci pa so uživah «AO izLCTMlt^ATURI^Tl^NAAč^OJaJA ■■/ \ Aškerčeva 20.3000 Celje; tel.: -^386 03/428 75 00 mm—^ e-pošta; its.celje@i2lBtnik.si; www.izletnik.si KRAJŠI IZLETI: SARAJEVO-MOSTAR 25.-27.5.. 23-25.6. • BRUSEU 21.-25.6.« BAVARSKI DVORC112.-13.5.. 9.-10.6. • GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 12.-13.5. {samo še nakaj mest!!), 16,-17.6.«BOROMEJSKI OTOKI 12.-13.5., 9.-10.6.. TIROLSKA 19.-20.5., 23.-24.6. • 48.pra»iik narcis - Sad Aussee 3.6. (sama ša nekaj mest!!), DOLGA POTOVANJA: skandinavske prestouuice 30.6.-77 • skandinavua do nobbkapa 7.-21.7. • norveškj fjoro! 21.-28.7 GARDALAMD - «rsako soboto Ml!! BOGATA PONUDBA raVONIAJSKIH POČITNIC!! POLETJE 2007 IZLETI Z LITAlOMr 4, (4« M Um v z osteoporozo Cel|e organizira meritev mineralne kostne gostote z ultrazvokom. Vabljeni vsi po petdesetem letu starosti In tisti, ki ste se srečali z boleznijo v družini ter meritev še niste opravili. Meritve bodo 10. 5. 2007 v Srebrni dvorani Zdravilišča LaSko od 8.00 do 14.30. Cena: 5 EUR (ii9a,2o stt) la inf. in rez. pokličite 03 7345 24Si 1011 iiiHiK m INFORMACIJE ■ ÜgU OGCASI 35 . tednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tedniiljSiem,l700m!,Šent-jor, prodamo le 96.000 CUR oi. pe dogovoru.TelelonOSl 295-951. šooo PISAHNIŠKA prostora, 15,(5 m" io 15,90 m',s7ni'skopnihprostorovin48m' porkimih ptoskirov, v poslovni zgrodbi vTroovljok, prodom. Telefon 041 316-423. 2ror KUPIM HIŠO z nehoj zemlje kopim v bližioi leske-go.TelefooOfl 958-983. 2069 NOVO oh novejše dobro ohrinjeno hiše z vrtom ah majhno pnrcelo kopim- Telefon 031711-127- 2121 ODDAM PIS6RNEvS.nndsltopj«ohiek«lloklmlll-joo 00 Ijobljonskl cesti 5 v Celjo, skepni velikosti 79,77 m'(28> 24,35-27,42 m'l, skopaj oliposomezno, 10 meso™ noiemnino 13,40 CUll/m'-Te-lelon (03| 491-5062, 031 541-388; ■ - ■ inilli|on,d.o-,.,5,Celje KA Ostrožnem oddom v nojem poslovni prostor, velikost 45 m', nnmenjenzn rozliinedejoveosli. Telefon I03H9!- PRODAM POSOJILA Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop KREPITI DO 8 LET zQ vse zop. ter upokoience do 50 % obremenitve doh., stare obveznosti niso oviro. Krediti tudi no osfiovi vozila ter leosingi. DRAUUE - prodamo več dvo- in Vosot)-niti stanovanj v izmeri cca 65 do 75 m^ ki jim pripada tudi M in | IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336 ŽBile.'! il.o.c.. Ul. Vili Kraijlaiia 5, fiUrlbnr HITRO NAROČITE sHaisti2vCelia,sp centre mesto, obsega tri večje sebe. ko. hinio, kopalnico, tiodnitinverandü. cena cca 54 250 EUR, prodamo. NaiAvos.TrlseboestonovoBje,olinovfiono, prodom. Telefon 041672-374. 1916 HISO8N0stDeovanje,vCelja, objekt lloksi-nrilijoo, 2. nadstropje, velikost 101,79 nt', .ovo, vseliivo tokej, prodom, zo 143.575 EUI.Telefo. 103)491-5062, 031 541-388; vm.moksi.lliion.si. Maksimilijan, d. eo.,ljablja.ska t. 5, CJje \mmm Dvakrat na teden, ob torkih in pefliiii, zai Dbranieoživijenju in dein na območju 33 občin na Ceijskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tedniJm € 0,63 (150,97 SIT), pet]iovapa€ 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačUu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007). Naročnik! brezplačno prejemajc še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. PRODAMO ALI ODDAMO V NAJEM MOTEL RIBNIK KOZJE 'skupno povtänovsehp. 609m^ - 10 sob - 24 ležiSe (TUŠ, WC, TV) * restoiTOCla 8100 sed^ * ptzzerlja tn pivnica s 60 sedeži «lerosasSOsed^ • ilbnllc v«lkosl1 cco. 2,700 nf • celolna povriha zem. 5,694 m OBJEKT JE POPOLNOMA UREJEN iN PRIPRAVLJEN ZA TAKOJŠNJE OBRATOVANJE Informacije: KEMOPLASI d,o,o„ Drafenlkova 7,3230 Šentjur lel.: 03 746-42-00 ali GSM: 041-679-001 EIOSOBNOstmovenjevHovI vosi prodom. Ielefon04138H8?. 2040 m.Imovljeprit.lj«.Vpelsl.oova.jski vih je no voljo S nodstondnrdnib trisobnih sinnovanj, lelo izgradnje 2006,v.asled.jihkvodrolor.h:sla-novonjepritlitje,77m' + 9ra'letose; prvo nodslropje, 87 m'; drogo ood-stropje, 122 m', z lepo teroso; monsnr-da,75ni'Mm'balkona;doplei,llO m=-»9m'leiase.Vsastonovanjoso etažne rozdoljenn i. vpisnnn v zemljiško knjige Vsoljivo de 31.5.2007 Cenn 1.200 EUR/m".8,Sr.DDV.Iele fee OdO 573-391. «7 Sl»ll0HNJE,40m',v.kotii(ilja,šmarskl nkoli!, prodamo Telefoo 04190(IU2. KUPIM STANOV^E, do 60 m', kopi skintjšo osebo. Plailloloko|,gotovinn.telele. 041999- ODDAM BUNGALOVvPoli,pložooddoljennlS8«, zelo ogodno odlom. lelefon 041 498-046. 2030 «UII8UANI,Bežigmd,tokoj oddom. lep. opromljoio gorsonjere. lelelon 031 409.622. 2061 VtEUU oddom opreoiijeno sobo, velikost 15 m". TelelonO« 656492. 20SS «CEUU oddom monjšest.novonjepnro ali posonieznikeni.Iel.io.041650-737 1 tudi letnik 2007 ^ J.V/.l ;l| m^ i^A JiT-g prilogo TV-OKNOi ^^ Vsak petek 41 baranih äranl teleiriiilskega siioteda iiiianimivostiiis>etaglaslieinial»>e. NAROCILNICA Innlnpiiiimli: KnL Datum rojstva: . Nepreklicno naročam Novi tednik ' 6 mesecev NT&RC d,o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročoiške službe Novega tednika TURISTIČNO DRUŠTVO OBČINE POIZEIA MALTEŠKA KONJENICA POLZELA POLZELA 8, 3313 POLZELA ZALOŽB 81, 3313 POLZELA RAZPIS ZA MALTEŠKO POROKO Turistično društvo občine Polzela in Malteško konjenico Polzela boslo v sebol», 30.6. 2007, organizirala »maltailc» poroko« v graščini in v park« $enek. Poročni obred bo polekol v duhu časa v katerem so živeli malteški vitezi in v oblačilih, značilnih zanje. Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki 703 32 20 ali 703 32 00. Če bi se radi poročili kol malteški vitezi, pošljite izpolnjene prijavnice na naslov TD občine Polzela. Vaše prijave pričakujemo do ponodeljka 7. 5. 2007. IME IN PRIIMEK NEVESTE;................................................... IME IN PRIIMEK ŽENINA:________________________________________-.......... NASLOV IN TELEFONSKA ŠTEVILKA ZA OBVESTILA:________________________________ Podpis neveste:.......................................................... Podpis ženina:__________________________-....................-___________ Št. 34-26. april 2007 -— 36 I^LI OGLAfl - niFORMACIJE NOViTi:X.iK PRODAM ČRNO usnjeno sedežno gomihiro in fronto-sloposlelioptodomiol50EUR.T.Iifon 031 72M01. p nHlkaiit2-plin.i-|ikšio,9rlno 50 cm, ugodno ([oiloni.Telelin 041 2!H11. 210! ■NAJVEtJA IZBIRA DVD MEDIJEV V CEUU|60tK) NASLOVOV] 'VAŠE DOMAČE POSNETKE PRESNE MAVAMO NAZANESUlV DVD MEDU IŠČEM STANQViWEiirislEH voiiiev5eliu(iliblinHlokolid.Bilibijiv ponocCeseboknlenizgloodkiäa, nai me GRAOiBENI MATERIAL DRVA, bukovo oli hrastovo, že šesl mesetev norajennin|wkri1a,[lolOkniniožno dostovopo4ni,vokoliciVoiniko,pro-don.Telidolj-n|o rejo. prodom. Telefon 5739-311, 041 34t951. 2092 nilčO simentolko, brajo 7 mesecev, pradom. TeWoo (03)5727-064. 2088 PURANE, bole, zooodoljn|oioio.slora 5 tednov, ogodno prodom. Telefon 051 397-912. 2188 TEUCE po izbiripradom.Telefoo031 139-805. 2007 OIKCA, približno 140 kg, prodom-Telelon 041 541-773,541-9612- 2113 TELIČKO simeniolko, storo 3 ledne, pto-dnm.TeHon03H47-195. Z129 TELICO simentolko, v 9. mesetobrajosti, težko 700 kg, pradom.Iolofon 041972-676. 2116 lAGHlETA. živo oh otTšteno, pradom. Telefon 041711-333. 2125 IEUČK0,bikio,ležodo150kg,kopimo. Telefon 041119426,(03)541-9709. 2075 PRODAM KAKOVOSINE siložno bule, 20 losov, pra-dom.Teh!fonD41455-732- 1355 »RESE smnrogd In onvodne, zo živo mojo, .godno prodom. Tel.l.nS71ik 039,041317-511. žif» UN5K0IIIII0 seno v refuzi. Prislove pri »ojniko, .godno prodom. TJefo. 041 171-273. 2048 SEMENSKI krampUjoboltni kis, sodjeviK, 041 104-570. VINOIzni Informacije; 031 /3188 01. FANTJE IN DEKLETA, KORAJŽAVEUA! Odbor 43. iradidonaina, turistične prit^idllve PIVO IN CVETJE pri Turističnem društvu Laško Etno odbor Jurela Ktošovca »MOŽNAR« pri ZKD Občine Loško pripravljata in orgonizliola »elite prava« OHCET PO STARI ŠEOl. Zo izvedbo ohceti potrebujemo nov, 39. par, ki se bo smei poročiti na omenjeni prirediwi v nMl»l|«, IS. iwlil« 2007, ob 10. uri * Lailc«m. Pori, ki se nameravate poročiH, prijovife sel Prednost pri izboru imo par oziroma eden izmed parov, k; bo iz laške občine. Zminii rok n pri (ovo le 11. mat 2007. Par se prijavi na posebnem obrazcu, ki go dobi osebno oli pa m-ga po polti pošlje Turistično društvo Laiko, telefon 733-89-50. Izpolnjenega odda v zaprti kuverti oz. pošlje na naslov: Turistično drv itvo Laško, Trg svobode 8, Laško, s pripisom »Za ohcet«. a na lansld OkcoH Turistično društvo Laško, Pivovarno Laško, d.d.. Občina Ijaško, Zdravilišče Laško, d.d.. Gostinstvo Štormon, Zlatarstvo Kragolnik, Kmetijska zadruga Laško, Sadeko, d.o.o.. Rimske Toplice, Izbira Loško, d.d.. Prireditveni center Loško, Frizerski atelje Brigita Loško, Cvetličarna Protea, Knjižnica Laško, Lekarna Cizej, Okrepčevalnica Morjetka Rimske Toplice, Marolt, d.o.o., Poron Laško, KUD Šentrupert, Pizzeri-ja Špica Laško in Etno odbor Jureta Krašovca »Možnor«. Organizatorji se m iskreno zohvaljujejo in jih k sodelovanju vabijo tudi letos. prodomo-TelefonOai 544-453.Š373 PRODAM nso(la(326inlS0 >n 5773-302, 200l,prodani.Telefo«|03)57J0099. 2112 DOMAČE belo Vino prodom, (ena po dogo-raru.TelefotiQ4175S-882. 2126 I] ugodno prodom. Telefon (03)5736-005. 2010 CIPRESE,50 cm, prodom. Telefon 03U16-275. Satelitsko anteno prodam. Telefon 031 451-575. 2022 SOUiRNIvabimish>em,bojlerlnox,100l, vobum^ikolektorzo ogrevanje soni-toriK vode, prodam. Telefon 041 628-666. ž 181 TRI konjske komate in traktorske vile zo nošeniesenoprodam.Telefon051 356-431. 2046 ŽENSKO kolo Rog, 18 prestav, kot t«ov, zo 60 EURin malo poni kolo Rog, prodam zo 25EUR.Te1efon031817-661. 2059 GARAŽDvVruncevi viki,zraven l.osnovne šole,ptodamo.Telefon42»4-730. p KAKOVOSINObimnRsko (mo^) obleko (šl. 46) prodom. Podarim belo srajco št.35. Ceno po dogovora. Telefon 030 911-255. 2094 DOMAČEsvinjske pohme prodamo. Telefon 041 228-363, 2096 {ilu izdelano leta 2002, širina 2 m, višina 2,16 m, prodom zo 165 EUR. Herman, Celje, Božičevo 2, telefon (03) 547-2638, i98Q GARAŽNI bob <10 Otoku III v (elju prodom. Informacije po telefonu 031 6)6-707. ŽENITNA pi T? kot PODLESNIK Tel.: 02 / 4S0 36 60 INFO@TLAKOVEC.S 0T]®wltednik n upanje v ljubezen povrnila že 10.000 osebom, posreduje za vso starostno obdobja, brezpločnozo mlajše žensb. Telefon (03) 5726-319, 031 50S495. Leopold Otešnik s. p.. Dolenjo vos 85, Prebold. n stadeltleta. Mnogo jih je, zato'puD-ce, pozabile na razočaranja ter jih brez Tel.1 03/57 26 319, 9sm: 031/836 378. PO tej poti bi želel spoznoti žensko, storo db 50 let, zo skupno življenje. Ostalo po dogovoiu. Telefon 041 958-983. 2069 mimm VaLiSKl enoti nudimo terensko deb, možnost honorarne ali redne zaposlitve. Telefon 041747-126.T«ro, Selo 7, Vele- »oglase Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob toricih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrUiic.in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. Za delo v tujini potrebujemo večje število novih socie-lavcev naslednji profilov: -elektronik - Kandidati latiko oddajo svoje ponudbe od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro osebno na sedežu podjetja. Baukom, d.o.o., Zadružni trg 8, 2250 Ruj Nü . ■ IMALI ö&m -1WFORWACI JE 37 . izdelavo ograirihvrot. Kočerar&Ther-molron, 4 o. luclto 65 J, 3313 Polnlo,l.ltfoi(03)5;01-2!I,57D1-345. Ž175 l$(EIIJiloäsdki.5iiti pridna in vistDG. Telefon 03i3ö5074. jo4i ZAi>05UMO sltolnikoTGM. hidinnnd Hor-iog,i.p.,Te.iel,327l]ljiiko,telolon 041 653470. L196 l5CEMdekleznstreihovaiffebanivCel|u. Telefon 041 872411. Ido Vosič, s. p., ljebli..ik.7,Colii. 2086 Zm51Jlly.inik.l,C,EkGle!|onie,pr«vo !ipoEU.BoionSiler,5.p.,CeaonaVtbie l,Znlec,felefon04!l 506 607. 2i!7 !IA(ONO*OD5KEaorilveiepodMoinobri. nik..p,o,li.mo,.n.,n..9odn.in ötAa « tiiMiiu. Možnost tedne ali ltl^ ntitatne zapostttve. Ptiiavlte se na osebni tatgavat lafotmatiie n3/4Z5-B1-SU. pon.-pet. od 9. do 15.30 ore. Jakoma d a a , Uatibatska o. 3DDD Ceiie. VZALOizo lli>/anCAiAJWIČs.p. Pongrac 167/a, 3302 GRIŽE 031 868 367 ' SANACIJA OBSTOJEČIH DIMNIKOV ' IZDELAVA VSEH VRST DIMNIKOV -klasični -inox ' SVETOVANJE... !oilelovafežbi.Telefon04075H20. MorionSierič, s. p., 5landrovttg26, Žolet ?iee REDNO zaposlimo lekdeoisiko. Pogoj: komo-iiika1i¥nosl.Demon,s.p.,Parižliei45a, 3314 Brpsioete, telefon (031703-1300, 040 549-561. p no.Telofen 10310104-102,031313560. ARSfroiektimnIe, Aoloo Stteišo, s. p., Cabtove8.00.2000 poMdsIlek. sreda,saiwta.t«lB|a lOm im 14.00 torek, petek, sobota: 22.00 Dijaki umetniške ^mnazije pri-mknji- Cvettična tržnica na Ponikvi 14.00 Loke (nad jamo Pekelj l^kmovanje v postavljanju hme Ijevk Postavljanje mlaja 16.30 in 18.30 Kulturni domZreCe vsakdan: 17.S0 torek, petek, siAote;2350 (Ricstha .:.inpika! vsakdan: 17.10 19.20 ponedeTiek. seda, sobota, nedelja: l!30 Dniaki vsat;ilan: 16.40,18.50.2100 poned^k, sreda, sobota, nedeljs 13.00 Strelec vsakdan: 1S.50,21.10 torek, petek, sobota: 23.50 vsakdan: 18.^,20.40 torak. pet^ sobota: 22.50 Žnlfonje drugih vsak(laii:2S.10 Žh>«eij.vreinetem Vsak dan: 18.30 AiturioMisimoički vsakdan: 15.40,18.10.20.30 panedeljek,^soiista,aedelia 1im 13.20 torek, petek, jobote: 22.40 Smo&koača vsakdan: 16.20,18.35,20.50 ponedeljek, sreda, sobota, nedrja: 1130 tnek, petek. siAotr ^.10 17.00Mladinskl center Veleije Tomaž ZottL Osnove in čar ^i-rateljstva tjski mozaik 17.00 Nakupovalni center Velenje Otrod plešejo__________ 18,00 Dom 11. slovenskega tabora Žalec Proslava ob dnevu upora proti okupatorju 18.00 Dvorana Centra Nova Velenje Osrednja občinska proslava ob dnevu upora proti okupatorju 19.30 Narodni doin Celje"" I. letni koncert Pevsk^ društva upokojencev Celje 9.00 Vila Mojca Velenje Odprta vrata Vile Mojca 19.00 Vdenje 19jOKijlt^^center Laško Proslava ob di^vnem prazni- 20.00 Likovni salon Celje . M. Mliičevič in M. Bosnič: Face to face Odpr^ razstave 20.00 Letno gledališče Umbe^___ Ki«sovanje 20.00 Špormo društvo Začret, Spodnji Začret_________ ■ftadicionalno kresovanje 20.00 Planinsko društvo Tator" Kresovanje na Zajčevl koči 21.00 Terme Olimia Podčetrtek LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so od eetta do srede predstavs so od četrtka do arka S.OT.Atrij KSC Velenje Kmečka tržnica ČETRTEK 21.00 Tomaž Danice«, keniert PETEK 16.00 tt 19.00 Osnovni deU 21.00 Pirhm 21.00 Parfum 21.00 Pavee Lackaen: M 10-00 Pred gasilskim domom a __Ložnici pri Žalcu___ Cvetlična tržnica 11.00 feriščeZavrh_ Ciciklubove pravljične urice ŠENTJURJEVO 2007 čeTirrBC,2&4 11.00 Dvorec Ti-ebnik Slovenske Konjice Met^eneradjsk čina (Mavnica 13.00 Ribnik Imeno 19.00 AsterixhiV 21.00 VdtkMn NEOEUA 20.00 Velik fiim lO.OOSrednja Strokovna in poklicna šola Celje_ 18,00 Drešinja^as_____________ Postavljanje mlaja 19,00 Galerija Mladinskega centra Velenje_ MancaNečimer odprtje razstave 20.00 Dvorec TVebnik Slovenske ___Konjice_ " Pripovedno gledališče gdč. Bazilike: Tnibadurske šale kakumivečer j^O^Madinlld c^^^^ ^ Me^ koncert bitov in motorjev in promocijska vožnja KNJIGARNA ANTIKA -DNEVI SLOVENSKE KNJIGE 2007 15.00 v parku pri graščini na Frankolo- Literami večer z bosanskimi pesniki in pisatelji Cvetlični sejem s srečolovom ob krajmmem prazniku KS Fran-kdmm 17. Juijera revija odrasl& pevskih zborov in vokalnih skupin občin Šentjur in Dobje 9J)0 Železniška- Zaključek dnevov knj^e v kinu Metropol oživitev muzejske ulice obrtnikov, družinska ustvarjalnica, kostu-mtrgno vodstvo v Steklenem fotografskem ateljeju Josipa Pelikana Sobota ob 15.00 v Centu starejših -Hiši generacij Šah turnir Vse, ki bi se turnirja radi aktivno udeležili, naprošamo, da se prijavite najkasneje uro pred začetkom tumiija. Ponedeljek od 17,00 do 0.4 Kres pod Laškim gradom PRVOMAJSKE POČITNICE Petek - kopanje v Termah Ptuj odhod ob 9h (zbimomesto: avtobusna postaja Laško) Sobota-plezanje Plezali bomo od 9h - 12h, v telovadnici OŠ Primož Trubar, Laško Ponedeljek - obisk adrenahnskega parka Biosfera (Ljubljana) Odhod ob 8.30 (zbirno mesto: avtobusna postaja Laško) MZSTAVE Galerija Mozaik Celje: likovna dela iz stalne umetniške zbirke Galerija Mik Celje: likovna dela (slike) akademskega slikarja Jožeta Hor-vata-Jak^a, do 10. S. Galerija sodobne umemosti Celje: LojzeLogar (slika, grafika), do 15.5. Galerija Račka: razstava Bojana Križanec: Čokolada, cvetje in... Do 6. 5. Galerija Borovo Celje: razstava Barve teles, fotografije Ivaim Maffija, do 31.5. 9.00 Kot^eniški k!ub Lasfrada na kmedji Zdolšek v Jakobu pri Sentjuiju______ Tekmovaüije za 3. Jurjev pokal v preskakovanju ovir (vprimeruslabegavrememse^-jTWtxmje [sestavi na S. maj) www.novitednik.coin Petek ofa 21.00 Psycho-path, koncert Ponedeljek ob 18.00 Nekatere zahteve na poti in endu-ra - teorija in praksa, prehrana; Večere prireja mednarodna Duhovna šola Lectorium Rosicrucianim. Predavatelji so njeni člani. nefiks - indeks neformalnih izobraževanj, kartica isic - medn. dokazilo o študentskem statusu, informacije o evropski prostovoljni službi. Brezplačen dostop do intemeta. Večinfo: wuw.mcžupi< se je tr^ držati preprostega in preverjenega recepta.« Tisel: »Ja, zdaj pa poglej, koliko kuharjev na kupu! Pa vsak, ki pride mimo, pametu-je. Vsakdo bi jo delal kar po svojem receptu. Vsak bi jo drugače začinil in zasolill Kako naj bo dobra?« Erjawc: »Ampak Šentjurčani so jo pa s kruhom pomazali!« - Foto: ALEKS ŠTERN Boštjan Leben ob fotografiji Nataši Müllerter Naniju Poljancu - Donu Corieoneju Boštjan Leben pred in na sliki Boštjan Leben je voditelj torkove večerne oddaje Saute Surmadi na Radiu Celje, sicer pa eden izmed tistih treh Celjanov, ki jih je za razstavo Ljudje brez maske v objektiv ujela Nataša Müller. Razstava na Teharjah nas popelje v svet portretirancev, strmečih obrazov domačinov iz različnih koncev sveta, ki jih je Natašino fotografsko oko ujelo v trenutku sproščenosti. In prav pri fotografiji Boštjana Lebna so mnogi dejansko, tako kot Nataša, prepoznali prebujanje. Foto: GrupA