THE OLDEST, AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
amerikanski Slovenec
ŠTEV. (No.) 146.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. ~
Geslo: Za we In narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV KATOIL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU,
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
^HICACO, ILL., PETEK, 30. JULIJA — FRIDAY, JULY 30, 1926
5. R DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH [AMERIŠKIH,
LETNIK XXXV
Mdiiski zip ustrelil duftovia - Požari in poplave.
!
NAPADALCA, KI JE STREL JAL NA KATOLIŠKEGA DUHOVNIKA JE MNOŽICA LINČALA. — PO AGENTIH NAHUJSKANO DELAV5 TVO PODPIRA CALLESA. — NADŠKOF MORA Y DE L RIO JE OD NAPORA PADEL V NEZAVEST.
Mexico City, Mehika. — Od
tukaj poročajo, da je župan mesta Mochistan, v državi Za-catecas, Humberto Cervantes, streljal na nekega katoliškega duhovnika. Množica to videvši, je napadalca obesila. Iz Aguas Calientes pa prihaja vest, da je župan ustrelil duhovnika do' smrti, množica je na to morilca pobila na tla, in pomorila njegovo družino. Vest pa ni potrjena, toraj se ne ve, ako odgovarja resnici.
Organizirano delavstvo v Mehiki je zapeljano po agentih, katerih naloga je zanetiti sovraštvo do katoličanov v njihovih vrstah. Nekateri so seveda nasedli na limanice, večina pa slepo sledi zapeljiv-cem. Poročajo, da članstvo mehiške delavske federacije namerava prirediti velike demonstracije, v katerih hoče pokazati, da se strinja z novo na-redbo, po kateri se preganja katoličane v Mehiki.
Iz de part m p nt a za notranje nadeve jo.nriSel ukaz, da s«» zaplenijo vse cerkve, ker 90 jih duhovniki zapustili. To je namreč v Mehiki zakon, da ima vlada pravico zapleniti vsa poslopja, katera so lastniki na en ali drug način zapustili. Iz tega se zrcali zlobnost mehiške vlade.
V	torek je bil velikanski naval po vseh cerkvah. To poka-zuje, kako nesrečno se bo počutilo verno ljudstvo, ko bodo svetišča spremenjena v gledališča in v druge podobne svr-he. Na omenjeni dan je bilo veliko število krstov, porok in birm1. V eni mali predmestni cerkvici, je bilo 100 porok. Na ta dan je nadškof Mora y Del Rio podelil 5000 otrokom zakrament sv. birme, ker pa je že celi prejšni teden bil jako zaposlen, je omagal in se onesvestil.
V	Mexico City je bilo tekom enega tedna nad 100,000 otrok| kršenih, zakrament sv, birme je prejelo 17,000 malčkov. Ko se je oznanilo, da bodo od nedelje naprej katoliške cerkve zaprte, je bil po vseh svetiščih velik naval. Goreče so molili verniki, prepričani smo, da bo njih molitev uslišana.
Ženske ,tudi iz boljših krogov, so v torek v velikih skupinah hodile po mestu bosonoge, v znak žalosti, nad krivično naredbo mehiške vlade. j
St. Antonio, Tex. — Tukaj pričakujejo begunce — duhov-^ nike in redovnice, pregnane iz Mehike. Poročilo pravi, da bo takoj v začetku prihodnjega1 tedna, nad 1000 teh mučenikov prišlo semkaj.
Havana, Cuba. — V sredo je prispelo semkaj s španskim parnikom Maria Cristina, 411 redovnic in šest menihov. Vež-! je število je pa odšlo z drugim parnikom v Evropo.
-o-
Neki Šved je iznašel barvo, ki se izpreminja z nastopajočo •temperaturo. To odkritje bo velikega pomena za barvanje strojev, ker bo obenem svarilo za pred pregretjem..
DONAVA PORUŠILA YAS.
Donava vdrla v vas, odnesla 300 hiš, veliko ljudi brez strehe. — Silen veter in tre-skanje, onemogoča delo gasilcev gozdnih požarov v Montana.	,, j jjfef
Dunaj, Avstrija. — Semkaj je prišlo poročilo, da je Donava, ki je vsled zadnjih nalivov neverjetno visoko narastla, vdrla v vas Vojska v Vojvodini in napravila velikansko škodo; od 300 hiš je ostalo le še 10, ostale je deloma voda odnesla, deloma pa porušila.
Ljudstvo je brez strehe in trpi silno pomankanje. V bližini ,kjer je stala vas, ima svojo palačo grof Szecheny; bil je toliko usmiljen, da je vzel pod svojo streho vse kar je mogel,1 zlasti ženske in otroke. Gotovo bo nesrečnežem, ki so prišli ob vse imetje, pomagal kralj Aleksander, ki je, kakor poročajo, eden izmed najbolje plačanih monarhov na svetu.
Missoula, Mont. — Silen veter in treskanje, onemogoča delo gasilcev gozdnih požarov v Montana in v državi Washington.
Strela je povzročila več novih požarov v bližini Olney, blizu Columbia Falls, takoj se je lotilo težkega gašenje 50 mož, dela je silno težavno. Domalega vsi požari so posledica električne nevihte. V Hay Creek, je silen veter povzročil, da se je vnel del gozda v Glacier državnem parku, kjer so plameni obsegli 5000 akrov in vse uničili. Tri poslopja rančerjev so uničena, dva gasilca sta zadobila težke poškodbe.
POPLAVE V KALIFORNIJI
V spodnjem delu Kalifornije je reka prestopila bregove; voda je ogrožala ranče v Imperial dolini, v južnem delu Kalifornije. Na sliki vidimo rančerje, ki so morali prestopiti mehiško mejo, da so pomagali graditi nasipe, s katerimi so odstranili nevarnost.
ZMAGA POINCAREJA Y ■ ZBORNICI.
BELGIJSKA KRALJEVSKA HIŠA ZA REŠITEV FRANKA.
Bruselj, Belgija. — Kruh, v katerem je le polovico bele moke, jedo na belgijskem kraljevskem dvoru. Poleg tega tudi varčujejo na drugi hrani, in veliko manj jedo na dvoru, kakor pa navadno. Vse to le vsled tega, da bi se manj porabilo in uvoz zmanjšalo, kar je po mnenju kralja edina rešitev za frank. To objavljajo vsled tega, da bi tudi narod sledil vzgledu kraljeve hiše, drugače nima pomena.
-o-
NEMŠKO DRUŠTVO ZA SVETOVNI MIR.
Berlin, Nemčija. — Tukaj se je ustanovilo društvo, katerega namen je, priti v dotiko z vsemi narodi na svetu, da bi se nekaj vkrenilo, kar bi bilo podlaga za vresničenje ideje trajnega miru in za ekonomično kooperacijo.
Vodstvo društva apelira na vse Nemce, naj pristopijo k temu društvu in se zainteresirajo za mednarodni sporazum; v vseh deželah naj bi se usta-novljala taka društva, bilo bi to velikega pomena za vresničenje idej pacifistov.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
Nova vlada v Franciji je dobila zaupnico z rezultatom 358 proti 131. — Socijalisti in komunisti premierjevi nasprotniki.
Pariz, Francija. — Poin-
care, francoski ministrski predsednik, je dobil pri glasovanju v poslanski zbornici zaupnico, in sicer z veliko večino. 358 glasov je bilo za in le 131 proti. Zadnji so iz vrst socija-listov in komunistov, ki so veliki nasprotniki novemu pre-mierju.
Ko je Poincare stopil na govorniško tribuno v poslanski zbornici, je bil z žvižgi in Topotanjem- nog pozdravljen od svojih nasprotnikov. Komunisti so peli internacijonalno pesem, vsa zbornica je bila na nogah, s prva se je mislilo, da sploh ne bo prišel do besede. Ko predsednik zbornice ni mogel napraviti reda, je dal na glavo klobuk, da bi odšel, na to se pa dvignejo prijatelji Poincare j a in z živio klici udu-šijo vpitje nasprotnikov.
Ko je prišel Poincare do besede, je rekel, da je Francija bila že v veliko slabejšem položaju, kot je danes. Rešila se je s solidarnostjo in energijo, tudi danes ni druge pomoči, edino solidarnost ter pogum bo prinesel rešitev. "Delujmo neumorno, v imenu republike in očetnjave," s temi besedami je premier končal, nakar se je vršilo glasovanje.
-o-
ARETACIJA RAZPEČEVAL. CEV STRUPENEGA ŽGANJA.
Buffalo, N. Y. — Zvezni a-genti imajo že več oseb pod ključem', ki so obdolžene, da so v zvezi z razpečevalci stru-j penega žganja, ki je bilo uso-depolno 37. osebam, katere so umrle, ko so vživale to pijačo' Glavna priča je neki James C.j Voelker, ki je obljubil, da bo, vse natanko izpovedal. Glavni( krivci se bodo morali zago-, varjati pred sodiščem, kakor morilci.
INDUSTRIJSKA KRIZA ¥ NEMČIJI.
KRIŽEM SVETA.
—	London, Anglija. — An-glo-ameriška diskusija za pre-prečenje tihotapstva žganja iz Anglije v Ameriko je zaključena. Brig. Gen. Lincoln C. Andrews, je z izidom prav zadovoljen, tako tudi ameriški "munšajnarji," katerim so delali angleški konkurenco.
—	Orleans, Francija. — Tatovi so vdrli v grobnico kralja Louisa XI. v Clery, odnesli 550 dragocenosti v vrednosti $100,-000. Za tatovi ni sledu.
—	Chicago, 111. — Semkaj je prišlo poročilo, da so tatovi ukradli salastniku Boston trgovine, Mr. Sol Neubergerju, ki se nahaja s svojo soprogo v Avstraliji, zlatnine v vrednosti $50,000. Dragocenosti sta imela shranjene v kovčegu v nekem hotelu, ko sta se vrnila, sta iste. pogrešala in tatvino takoj naznanila oblastim.
—	Moskva, Rusija. — Tukaj je preminul v 79 letu svoje starosti, Viktor Mihailovič Vasnetzov, znameniti ruski slikar. ki je bil znan po vsem svetu ljubiteljem1 umetnosti.
—	Kingston, Jamaica. — Od tukaj prihaja poročilo, da so so jetniki splošne jetnišnice v Jamaica uprli, zahtevajo boljšo hrano .Policiji se je posrečilo jetnike pomiriti, ne da bi bil kateri izmed njih ranjen.
—	Pariz, Francija. — Neki Rus, z imenom Garomenko, se je oborožil s kladivom, s katerim je tolkel po spomeniku a-meriškega vojaka na Place des Etats Unis. Kaj mu je bil na poti poročilo ne pove, Rusa so zaprli.
—	Missoula, Mont. — Tukaj še vedno divjajo gozdni požari, ki so uničili že veliko dragocenega drevja. Prizadete so države Montana na zapadli, Idaho na severu in vzhod država Washington. Pravijo, da že 16 let ne pomnijo tako velikega gozdnega požara, ki bi zavzel tako velik obseg.
—	Little Marais, Minn. — Zasledovalci farmarja John Westblade, ki je umoril dva policista, so dohiteli v gozdu, ker. se ni hotel podati, so ga ustrelili. Predno je pobegnil od doma, je zažgal svojo hišo in uničil sadovnik.
—	Pariz, Francija! — Na javni dražbi, ki se je tukaj vršila, je bil prodan žepni robec, nekdaj lastnina Napoleona, za $30.00.
I— Logansport, Ind. — Deset akrov na Frank Irvinovi farmi, ki se nahaja v tukajšni bližini, je prineslo povprečno na aker 55 bušlov pšenice, s tem je dosežen novi rekord za državo Indiana.
— Lakehurst, N. J. — Na novb preoblečeni vodilni zrakoplov Los Angeles, je napravil v pondeljek prvi polet od meseca aprila. V zraku je ostal 11 ur in pol.
—	Pariz, Francija. — Ameriški poslanik Herrick, je prejel v teku dveh dni dva grozilna pisma, v katerem se mu poroča, da bo ustreljen, predno bo izvršena eksekucija nad Sacom in Bartolomeo. Omenjena sta Italijana, ki sta obdol-žena umora, za kar sta bila obsojena na smrt.
Tovarne v Nemčiji zapirajo svoja vrata. — Število brezposelnih narašča. — Nemški izdelki veliko dražji od drugih, zato nihaje, izrsssL
Berlin, Nemčija. — Tako zvana narodna dobrodelna postava v Nemčiji, katero so vrinili socijalisti, škoduje nemški industriji, katera je zašla v težko krizo. Medzavezniški eksperti, tako pravi poročilo, izjavljajo, da je začetkom leta in tudi še v poletju kazalo, da nemška industrija napreduje, a vendar tovarne zapirajo svoja vrata, število brezposelnih se z vsakim dnem množi.
Glavni vzrok temu je. ker nemški tovarnarji nimajo naročil od drugih držav, ker so njih cene previsoke. Prav lepo je, da se v Nemčiji gleda za dobrobit delavstva in se kujejo postave po socijalistih v prid delavstva. Marsikje bi to bilo potreba. Ali tukaj se vidi, | kakor pravi poročilo, da ravno to zadržuje napredek, ker ima-! jo lastniki prevelike izdatke, | blaga mdi visokih cen ne morejo spraviti na trg, toraj so primorani prenehati z obratovanjem. Pri tem se pa seveda ne sme tudi pozabiti, da v velikih slučajih zahtevajo delodajalci za sebe preveč, in če to ne dosežejo, raje prenehajo z delom.
Iz Jugoslavije
RADIKALI V BELGRADU SE PRETEPAJO IN EDEN NA DRUGEGA STRELJAJO. — RADlC ZOPET AKTIVEN. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
S TEM, DA POŠLJEŠ naročnino direktno na upravništvo' pomagaš veliko listu.
SAARSKA DOLINA ZELO OBDAVČENA.
Berlin, Nemčija. — Padec francoskega franka in negotovost glede bodočnosti francoske finance, skrbi domačine v saarski dolini, in si želijo, da bi prišla v veljavo marka, na-mesta franka.
Saarska dolina, je pod kontrolo lige narodov. Po preteku sedmih let, bo dano na glasovanje prebivalcem, ki bodo imeli priliko izvoliti si, hočejo li spadati pod Nemčijo ali Francijo. Kakor so tamkaj razmere sedaj, je obppno, kajti davki, katere jim naklada li-gina komisija, so neznosni. Poročilo pravi, da so tukaj najvišji davki na svetu, sorazmerno z dohodki, in tako ne more iti dalje.
ca Mudunič in Jurčevič na 10 let težke ječe, trije pa so bili oproščeni. —
Na Vidovdan se je ustrelil v Radizelu pri Mariboru posestnik Napast. Samomorilec je pripovedoval že dalje časa, da se bo ustrelil, a mu ni nikdo verjel, ker je bil znan alkoholik. Na Vidovdan je vzel lovsko puško, vtaknil v njo patrono s smodnikom, nato pa vlil v cev vode in zgoraj -zamašil. Petelina je sprožil s palcem na nogi; strel, ki je bil namenjen v glavo, mu jo je tudi razgnal na drobne kose in Napast je bil pri priči mrtev. Vzrok samomoru je bilo popivanje in zapravljanje.
-o-
Žrtev rodbinskih razmer. 25-
letna Bara, vdova Kraljič, hčerka Pavla Dombaja, narodnega poslanca I-ISS iz Drnja, je postala leta 1921. vdova. Zato jo je vzel njen oče, ki je prav tako vdovec, k sebi, da mu vodi gospodinjstvo. Tekom pet let je imela \ ečKrat priliko poročiti se, kar ji pa oče ni dovolil. — Njen brat in njena svakinja sta z njo grdo ravnala, tako, da je prišlo med njimi tuintam celo do pretepa. Tako se je zgodilo tudi nedavno, ko se je mudil njen oče v Belgradu. Brat jo je pretepel ter nato zaprl v svinjak, odkoder so jo rešili sosedi. Razočarana nad svojo usodo, je sklenila izvršiti samomor ter pobegnila s svojo 61etno hčerko od doma k svojemu stricu. Tam se je oblekla v praznično obleko ter jela izpraše-vati svojo hčerko, če bi hotela z mamico umreti. Otrok se je spustil v jok ter prosil, naj ne govori o tem, češ, da ne more biti brez svoje mamice. Mati je svojo hčerko poljubila, jo poučila, naj bo pridna in poslušna, nakar je odšla proti železniški progi. Ker je bil madžarski brzovlak že odšel, je čakala vsa noč na tovorni vlak. Ko je prišel, se je vrgla pod lokomotivo, ki ji je zlomila obe roki in desno nogo ter ji zmečkala glavo, tako da je obležala na mestu mrtva.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd.
Vaša denarna poSiljatev bo v starcu kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše bank«.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj poil« ljali po teh-le cenah:
500 Din -__I 9.45
1.000 " -« 18.60 '
2,500 " _« 46.25
5,000 " -$ 92.00
10.000 " _1183.00 *
100 lir ..............................$ 4.05 $
200 lir ..............................$ 7.75
500 lir ..............................$18.50
1000 lir ..............................$35.75
Pri večjih svotah poseben popual
Poštnina j* v teh cenah 2« vrača« nana.
Zaradi nestalnosti cen j« nemogoč« vnaprej cen« določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila ■• izvrinjejo po poid ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO
Pisma In poiiljke naslovit« na: '
ZAKRAJSEK & CESARK
455 W. 42nd ST., NEW YORK. T.
Večina v razkroju.
Belgrad, 5. julija. — V nedeljo se je vršil v Belgradu volilen shod radikalov — Pašiče-vih pristašev, čim je predsednik shod otvoril in hotel dati besedo kandidatu Milošu Bobi-ču, je nastal v dvorani silen hrušč in trušč in kmalu nato se je pričel pretep med Bobičevci in Pašičevci. Bobič sploh ni prišel do besede. Med pretepom so padale besede: "Živio Maksi-movič!" "Doli Pašič!" "Doli Bobič!" Zborovalci so se pretepali s palicami, metali drug v drugega stole in lomili pohištvo. Padli so tudi revolverski streli. Policija je shod razpustila in zborovalce z gumijevkami razgnala. Ranjenih je bilo osem oseb. Lastnik hotela trpi precejšnjo škodo, ker so mu razbili pohištvo, šipe in ogledala.
Belgrad, 5. julija.—| Belgraj-ski listi poročajo o velikih demonstracijah, ki so se vršile prof?! Radiču v Splitu. Radiča
su\ iy.^.vi'Jo'qli/t-flVo fl n i<» no^oor-
ftSipiJSWjWffliW.T'*''*'	""" #»} ttaWatlgi
nil v hotel, odkoder se ni več upal na cesto. Ta Radičev fia-sko v Splitu je v zvezi z njegovim govorom, češ, da nettunske konvencije niso škodljive za Dalmacijo in je treba zanje glasovati. Sieer so Radičevi govori vzbudili med radikali ponovno ogorčenje, posebno radi napadov na Simonoviča, ki je dejal, da bo storil vse, da bo Radič prenehal z neprestanimi žalitvami. O Radičevih govorih in njegovih najnovejših napadih so se vršila v predsedništvu vlade velika posvetovanja med Uzunovičem, Maksimovičem in drugimi radikalnimi prvaki. U-zumovič je od notranjega ministra zahteval podrobna poročila o spopadu na radikalnem shodu v Belgradu, za katerega se trdi, da ga je organizirala policija. Spopad in demonstracije proti Bobiču so za razmere v radikalni stranki zelo značilne, in kažejo, da ni misliti na noben kompromis med Pašičevci in Maksimovičevci. Sporedno z Maksimovičem deluje tudi Ninčič. V zvezo z Ninčičevo akcijo se spravlja dejstvo, da sta prenehala izhajati "Balkan" in Cicvaričev "Beogradski Dnevnik."
--o-
Nesreče in zločini.
Ker je bilo Mostarsko Blato preplavljeno in se nahajal ce-llotni teritorij pod vodo, je uni-Jčenega preko 1000 vagonov sena. — Trgovski pomočnik Fra-njo Makšek se je v neki zagrebški kavarni tako napil, da ije padel na dvorišču in ga je 'zadela kap. — V vasi Dračevo 'pri Mostarju se je zrušila hiša posestnika Matkoviča in pokopala pad razvalinami dvoje (otrok. — Pred zagrebškim sodiščem je bil obsojen na smrt Simo Novak, 25 let star, ker je zavratno umoril invalida Jova Vukeliča. Obsojeni se je spoznal krivim in je bil predložen v pomilostitev. — Pred zagrebškim sodiščem so bili obsojeni falzifikatorji tisočdinarskih bankovcev in sicer glavna kriv-
"AMERIRANSKi SLOVENEC*'
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
Za celo leto ......................................$5.00
Za pol leta ........................................ 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto _________________________________6.00
Za pol leta ......................................... 3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
'Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
or one year ......................................$5.00
or half a year.................................... 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year .................................... 6,00
For half a year ...........................3.00
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imafe list plačan. Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list,—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira,—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office
at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
■■■■ '
Kako se postopa s katoličani v Mehiki?
(Dalje.)
Včeraj smo kot za uvod navedli splošno stanje katoliške cerkve in katoličanov v Metliki pod sedanjim fanatično proti-verskem režimom.
Danes pa hočemo navesti nekatere slučaje, kako se je tu-intam postopalo proti katoličanom v Mehiki. Držati se hočemo strogo tega, kar je v tejh slučajih poročal mehikanski tisk sam.
—	Dne 12. februarja 1926 je poročal list "Mexican": "Ustanovil se je novi zvezni urad, ki bo adroinistriral cerkveno premoženje, ki se bo zaplenilo. Proračunano je, da skupno premoženje cerkva znaša nad 11 milijonov dolarjev."
—	Dne 10. februarja poroča list "El Universal": "Generalni zvezni pravdnik Romeo Ortega je poslal vsem javnim organom za vzdrževanje reda in miru v republiki sledeča navodila : Da izvedejo natančno in strogo vse protiverske ukrepe in ukaze, da se nemudoma izroči vso privatno lastnino duhovščine vladi. Obenem jim naroča, naj s posebno pazljivostjo in strogostjo postopajo proti onim, ki bi v tem slučaju se udeleževali kakih protestov, bodisi to duhovščina ali lajiki. ki bi skušali nasprotovati točni izvedbi teh konstitucijonalnih naročil v republiki."
—	Dne 13. februarja 1926 poroča "El Universal": "Predsednik Calles je brzojavil vsem lokalnim oblastim, da izvedejo v vsem obsegu čimprej točke 3, 27 in 130 mehikauske konsti-tucije. (Te točke namreč določajo glede 'cerkvene lastnine, na-jobrazbe itd.).
, — Dne 15. febr. 1926 se poroča: "Guverner države Potosi je dal izgnati tri tujezemske duhovnike in obenem je izdal
vmKAr, MM'i &tiHMK*«JHfll iHBBSWiiBH -womw S®Bl0t4&|M-:-
fiSMM ■HMnfMr	«*«•	/ttj/ftm, . **».
države Potosi."
—	Dne 16. febr. 1926 se poroča: "Guverner države Pue-bla je izdal odlok, da se ima zmanjšati število duhovščine v tej državi s 330 na 273. Ukazal je, da se morajo vsi samostani in učni zavodi ravnati strogo po odloku konstitucije ali pa se imajo zapreti v 48 urah. Obenem je strogo prepovedal nositi duhovske obleke ali kaka verska znamenja v privatnih šolah; vse kapele po privatnih šolah se morajo zapreti in odpraviti."
—	Dne 17. febr. 1926 poročajo: "V zveznem distriktu je danes ukazano, da se ima zapreti 156 katoliških šol. Nekatere izmed teh so stanovanjske šole, v katerih aa vzgaja siročad, ki prejema hrano in obleko brezplačno, kakor tudi stanovanje vred s poukom. Nobene odredbe ni izdane, kdo bo skrbel zdaj ;za to ubogo siročad."
—	Istega dne, 17. febr. 1926, se poroča malo pozneje: "Tajni vladni policisti so zasegli kolegij sester sv. Terezije v Mixcoac. Sestre in učence(ke) pa so pognali ven iz kolegija. Ta kolegij je imel 750 dijakinj, izmed katerih je 500 plačevalo za stanovanje, hrano in pouk. Okrog 250 pa je bilo revnih, katere je vzdrževal zavod sam."
—	Istega dne je vlada zaprla kolegij sv. Jožefa v Mexico City. Vsi učitelji, rojeni v tujezemstvu, so bili izgnani iz dežele.
—	V Savinon v Tacubaja je bil isti dan po vladi zapit katoliški kolegij in tujezemski profesorji s?o bili deportirani.
—	Po vsej državi Michoacan se je vladni ukaz izvršil isti
dan.
—	V državi Guadalajara je guverner isti dan izdal ukaz zapreti vse šole. Zaprli so sirotišnico, kjer so vzgajale redovnice nad 100 revnih fantkov. Istotako je bila po vladnem ukazu zaprta tisti dan katoliška bolnišnica.
—	Dne 18. febr. 1926 se poroča: "Katoliške šole v Guadalupe, D. F., so zaprte po vladnem odloku. Več kot tisoč otrok je brez šole. Isti dan se je zaprlo samostan sester presy. Zakramenta. Policija je udri a v samostan, izgnala ven sestre in istega zaprla. — V Jalisco je bila isti dan zaprta katoliška bolnišnica, katero so vodili bratje sv. Janeza, med njimi ni bilo nobenega duhovnika. Vsi bratje so bili aretirani in odvedeni
v Mexico City. — V državi Durango so zaprli katoliške šole in cerkve."
Tako se je nadaljevala p.rosekucija katoliških zavodov, cerkva in duhovščine na debelo po vsej deželi. Dne 20. febr. je zvezni minister Tejeda izdal izjavo, da se bo to nadaljevalo, dokler ne bo zaprta zadnja katoliška šola v deželi.
Navedeni citati poročil iz mehikanskega tiska samega jasno pokazujejo, kako silno so sfanatizirani mehikanski svobodo-miselci napram katoliški cerkvi in katoličanom.
S tem satanskim preganjanjem cerkve in duhovščine se je Mehika postavila pred ves svet kot sovražnica katoličanov. Da ji to ne dela nobene časti, pač pa le veliko sramoto, je umevno. Kam Mehika drvi s to gonjo in kaj jo čaka v bodočnosti, o tem pa spregovorimo jutri.
i
SO. CHIKAŽANI NA SLOVENSKIH FARMAH V MI-CHIGANU.
Sv. Jurij, So. Chicago, 111.
Kaj neki to pomeni, da zadnji čas ni nič slišati o slovenski naselbini sv. Jurija v So. Chicago? Dragi čitatelji, le preveč si glave ne belite s to skrbjo, saj je itak preveč vroče te dneve. Kar kratko vam povem, v mesecu juliju se je nam preveč dobro godilo, zato ni bilo časa za papir in črnilo, da bi prišel kak zaželjen članek v list. Tudi je bil dopisnikar tega mnenja, da ima uredništvo itak preveč gra- \ diva še od evhar. kongresa; ke-do se bo menil za krajevne, malenkostne zadeve. Toda, kakor podpisani poročevalec čuje po-praševati, se vidi, da se ljudje zelo zanimajo ravno za krajev- I ne, pripro'ste črtice, velike, uče- i ne dopise pa kaj radi pripušča- ' jo za poznejše čase in pa tudi j pozabi.
Brez dolgoveznosti kar k ! stvari sami. Dne 2. julija ob pol ' 5. zjutraj smo jo odkurili v Michigan. Kar na tri avtomobile smo bili naložili kosti svojega rojstva in hajdi iz So. Chicago v naravo, na čisti zrak v Ivlicl,i-gan. Tisti dan smo prevozili o-koli 250 milj. Vožnja v Hespe-ria je bila zelo lepa in zanimiva. Cesta nas je vedno vodila blizu jezera. Potoma so se nam !; smejale rudeče črešnje raz dreves. Oko se je divilo nad lepo se menjajoče rastjo v naravi. Lepa žitna polja, dobro zastavljeni vinogradi, druga lepa sadna drevja in pa ta čisti zrak, prihajajoč iz gozdov in bližnjih parkov, vse to nam je storilo, da smo bili prav židane volje po potu. V petek popoldne o-lcoli 4. ure smo dospeli na zaže- i ljeni cilj, namreč k bogatemu, trdno stoječemu, daleč na okoli znanemu Mr. Johnu Repec (Rapes). Nad vse prijazno nas je dobra družina Repečeva sprejela romarje od sv. Jurija v So. Chicago. Veseli smo pospravili v naše revolucijonarne želodce, kar so nam prinesli na mizo. Povem vam znano skrivnost, da smo prišli lačni in žejni, četudi smo potoma se večkrat okrepčali; ali veste, zrak v Michiganu je posebne vrste dober zrak in ni tako prenasi-čen in gost kot je v So. Chicago. Ker smo šli v tako lepi kraji., med prijazne Slovence, na tako sveži zrak, da bi ga človek kar jedel kot sirovo maslo, ni čuda, da je bil v So. Chicago Mr. No-
vak, ki ima baje svoje posestvo v tem kraju, vznejevoljen, ko je zvedel za naš odhod v Hes-peria. Mi pa poznamo našega dobrega možaka farana, da ne misli tako hudo in še zasmejal se bo, če mu poročevalec pove, da smo v Michiganu vse tako pustili kot je bilo in smo še za njega pustili dovolj zdravega, čistega zraka. Kar z auto naj gre iskat, pa še nam ga naj pripelje, ker nam ga je že pričelo primanjkovati.
Ko smo se v Hesperia, Mich., docela okrepčali, so pa nas kar porazdelili po stanovanjih, kjer bomo prenočevali te dneve oddiha. Sedaj se mi je zazdelo kot v starem kraju, ko so prišli vojaki na vaje. Kar komanda je prišla: Martin Schifrer s svojo družino pojde k Mr. John Porenta; Gabriel Benedik s svojo družbo pojde k Mr. Math Pcvc. Mimogrede omenim, da Mr. Škrbec nas je bil nekoliko preje zapustil in šel s svojo družbo v drugo stran, a smo se pozneje zopet dobili.
Pred Rev. župnikom so pa imeli domačini in slov. farmarji malo "rešpekta" in so kar pod domačim «^esom sklenili in dejali, gospod je gotovo utrujen, da mu ne bo treba dalje se muditi, bo pa kar na licu mesta ostal in bo imel na razpolago stanovanje pri. J. Repec-u. Rečeno, sklenjeno, in župnik je drage volje odredbo sprejel. — Zanimivo je pa namreč to, da smo bili porazdeljeni na stanovanja po 10—15 milj daleč drug od drugega. Kaj pa sedaj? Kaj se bomo poizgubili? Kaj bomo se dolgočasili? Kaj bomo drug drugega iskali? — Kaj, ali bomo jokali? Ne, ne. Slovenci smo brihtne glavice. Na izletih smo še posebno prebrisani in živahni ter iznajdljivi. Sklep vseh je bil, da se tisti večer odpeljemo k Mr. J. Porenta in vizitiramo njegovo farmo. In smo tako storili. Ko smo prišli skupaj,, to je bilo veselega govorjenja, bolj smo bili glasni kot žabe pri potoku pred dežjem in saj ni čuda, saj tudi nam ni manjkalo moče, zato so že skrbeli naši gostoljubni rojaki, koje smo prišli obiskat.
Drugo jutro, v soboto dopoldne in popoldne so pa prišli na vrsto drugi rojaki, ki smo jih obiskali, tako n. pr. Mr. J. De-beljak, Mr. Rupar, M. Murn, E. Osterman, Šneider. Povsod smo bili prav prijazno sprejeti in gostoljubno postrežem.
i Drugi dan je bila pa nedelja. Četudi na farmah, akoravno na počitku, nismo pozabili na svojo krščansko dolžnost. Domači župnik, Rev. iz Hesperia, je dovolil so.-chikaškemu gospodu župniku Rev. P. B. W., da je imel za župljane službo božjo in pa za Slovence slovenski govor. Rojaki so bili solznih oči, ko so po dolgih letih 10—20 let zopet čuli domačo govorico. Lepo je bilo videti pred cerkvico kakih 25 avtomobilov, na katerih so se farmarji pripeljali po 15 do 20 milj daleč k službi božji. Čast zavednim rojakom, še vernim Slovencem! Saj pa pri nas v So. Chicago ni taka gorečnost doma. Pred nosom imajo lepo cerkev, pa ne pridejo v nedeljo k sv. maši.
Po končani nedeljski službi božji smo bili pa vsi Slovenci povabljeni na obed k veseljaku, k zgovornemu in postrežlji-vemu Mr. M. Murnu. To je bilo nedeljo popoldne živahno v in okoli hiše Mr. M. Murna. — Iz bližnjega mesta Muskegon so se na avtomobilih nalašč pripeljali k gostoljubnemu Mr. Murnu. Pa zakaj neki ? Slovenci so bili namreč priredili to'nedeljo cerkveno veselico in basket ball v korist siromašne cerkve, h kateri pripadajo Angleži, Francozi, Slovenci in nekaj Nemcev. Pred otvoritvijo zabave sta govorila domači g. župnik in še našega gospoda iz So. Chicago so pripravili, da je zbranemu občinstvu govoril in to pot tako dovtipno, da smo si kar naprej zobe kazali, pa ne od jeze, ampak od smeha. Udeležencev je bilo veliko, ker je bil lep dan. Na oči smo se prepričali, kako tudi na deželi, na farmi, poskrbijo, da se še posebno mladina zabava. Kar dvoje harmonike so se krepko glasile v svet in obnavljale svoj znani glas: hundertar, hundertar; hunder-tar, hundertar, in mladi svet je med tem časom skrbel za čevljarje in korajžno pete sukal, brez česar v Ameriki težko prirediš kako veselico.
Da ne bodo so.-chikažani mislili, da smo to nedeljo ponoče-vali, pa kar javno povem, da smo so.-chikaški izletniki kraj razveseljevanja pri Mr. M. Murnu zapustili že ob 6. uri zvečer, ke,r smo vedeli, kaj nas čaka v pondeljek. Odločili smo se bili, da v pondeljek, na praznik Progi. Neodvisnosti ob 9. uri pojdemo k sv. maši. In res, na 10 auto so se Slovenci po več milj daleč pripeljali k sv. maši. Domačemu Rev. župniku je to žejo dopadlo, da je pri slovesu Slovence posebno laskavo pohvalil in vsem prijazno segel v roko in vabil še za bodoče. Pri tej priliki so se Slovenci gospodu župniku tako prikupili, da je g, župnik po Mr. M. Murnu sporočil Rev. P. B. W. v South Chicago, da nemudoma Rev. preskrbi slovenski evangelij, da ga bodo rojaki zanaprej slišali vsako nedeljo. To je lepo, to je častno!
Za pondeljek smo si izletniki naložili skoraj bi rekel predolgo pot. Dejali smo, da gremo danes v velika nebesa. To je pa prehudo, kaj ne, dragi bralec? Da,, sklenili smo, da si ogledamo Gi-eat Heaven (velike nebesa). To pa ni tako daleč, a je zares lep kraj. Ko smo srečno dospeli v velika nebesa (Great
Heaven), pa ven nismo mogli. Tudi tukaj bivajo Slovenci in še na lepem kraju in pa trdni. Tu smo posetili Mr. A. Glavana, Mr. Glaviča, malo postavnega, a čvrsto finančno stoječega Resmana z družino in še več drugih. Tudi med temi rojaki se nam je izborno godilo.
Posebno krasna je bila večerna vožnja ob jezeru in sicer v kraju, kjer so krasne hiše in parki za velike "siromake." Mi, pr/prosti Zemljani, smo se samo brzo mimo peljali, ker smo se gotovo bali, da bi nas v tem divnem kraju ne zadela milijo-narska sreča, kaj pa potem z denarjem, ker ga ne znamo razsipati, ker ga imamo le za potrebo. V tem krasnem mestu smo prenočili, da lahko rečemo, da smo počivali že v nebesih '— Great Heaven. Drugo jutro, dobro odpočiti, okrepčani, izborno postrežem od prijazne družine A. G., sorodnikov od Mr. Gabriela Benedik, smo se podali proti domu, proti So. Chicago.
Potoma, naj še to omenim, smo si ogledali sloveči kraj House of David, Benton harbor, Michigan. Ko srno si Cse to ogledali, pa brž na avtomobile ■pa proti So. Chicago.
Srečno smo privozili domov. Prinesli s seboj sicer lepe spomine, a konečuo po dolgi vožnji vendar priznali: ljubo doma, kdor ga ima.
Od doma pa vam prijazni in gostoljubni rojaki Slovenci kličemo še enkrat: prav lepa hvala za vse! Na svidenje še kedaj ! Dobrodošli pri nas v So. Chicago, kjer imamo tudi svoje špase, zabave in fletno.
Poročevalec.
—uiy
jteM
SMRTNA NESREČA.
Pueblo, Colo.
Rodbino Princ je zadela velika nesreča. Njih osemletnega sinčka, ki se je igral na cesti, je povozila "ice kara," in sicer tako usodepolno, da je obležal na mestu mrtev. Pogreb se je vršil dne 21. juRja 'iž cerkve' Marije Pomagaj. Potrtim starišem naše sožalje.	J. Meglen.
-o-
PRED ODHODOM V DOMOVINO.
Ko odhajamo v svojo staro domovino na parniku "Paris," želimo še enkrat pozdraviti svoje sorodnike, prijatelje in znance v La Salle, 111., in drugod. Vsem onim, ki so nas spremili na kolodvor v tako velikem številu, se najlepše zahvaljujemo, zlasti, ker kaj takega nismo pričakovali. Z obale Atlantika kličemo vsem: Bodite srčno pozdravljeni v upanju, da se v par mesecih zopet vidimo. — Ne moremo si kaj, da bi se ob tej priliki ne zahvalili znani potniški in bančni tvrclki Za-krajšek & Češark v New Yor-ku za njeno tako izvrstno postrežbo. Ker smo bili v vsakem ozii-u z njenim delom zadovoljni, jo toplo priporočamo tudi drugim rojakom žirom Amerike, kajti prepričani smo, da bodo tudi drugi tako dobro postrežem kakor smo bili mi.
V New Yorku, 24. jul. 1926.
Mr. in Mrs. Frank Gregorich,
Mr. in Mrs. Frank Krultz. ---0-
Kitajci použijejo 4000 ton lilij na leto kot salato špecialite-to. Japonci pa jedo krizanteme.
Dr. Ransom Harvey pojasnu-je v "Jewish Forum" o Jonu in morskemu kitu. — "Kit udiha-va zrak. Pogosto pride na površje vode in si napolni neki posebni prostor v sebi s' kisikom. Kit ima v svoji glavi nekako čudovito zračno shrambo, do katere vodi kriva nosna pot. V velikem morskem kitu je ta zračna shramba skoro 14 čevljev dolga, 7 široka in 7 visoka. Moj informator, ki tehta 240 funtov, je zlezel skozi kitov gobec v zračno shrambo."
Kit baje na lovu zija in ko se nabere v ustih dovolj.malih rib, zapre usta in pogoltne hkratu na stotine rib. S temi pogoltne včasih tudi kako. večjo ribo. — Ako je plen ali stvar, ki jo pogoltne prevelika, da bi šla skozi gotov kitov kostni precejevalee, tedaj jo kil izloči v omenjeno nosno zračno shrambo. In ako je tak plen riba, tam gori takoj pogine, ker je v shrambi zrak in riba brez vode ne živi, in nato razpade in jo kit lahko spravi naprej skozi precejevalec. Ako pa je plen kaka taka žival, ki živi od zraka, pa živi v tej zračni shrambi precej časa. Gotovo pa je, da tak živ plen kitu povzroča v tej shrambi težave in kit se v takem slučaju približa plitvi vodi in vrže tak plen iz sebe.
Še ne dolgo tega je neki časopis poročal, da se je zgubil z ladije, s katero so lovili kite, pes. Čez šest dni so vjeli kita, ki so ga potegnili na ladijo. Ko so kita razrezali, so dobili v njegovi zračni shrambi dotične-ga psa živega. •
Tako je torej bilo tudi z Jonom, ohranila ga je pri življenju kitova zračna, shramba v glavi, ne pa želodec ali trebuh. S tem, da so pri kitu znanstveniki d^ffl-nni'i-%?! :•*>. vMi-^IMci««-.
no podlago Jonovemu dogodku. Znanost, če prava in resnična, nikjer veri ne nasprotuje, temveč jo še podpre in dokaže, da ima vera prav.
Naši socialisti in svobodomi-selci, ki so že tolikokrat podvomili nad tem dogodkom, imajo sedaj lepo priliko, da še o tem pobotajo z Dr. Harveyom, ki je to dognal. f
Molek bo dal novo vero. (Prispevek.) — V Proletarcu či-tam, da je Molek govoril, da je treba ljudem nove vere, ker baje stara ni za nič. Glej ga kerlca, včasih je pa "pipče" (oprostite temu imenu, velece-njeni g. Molek) trdil, da je proti vsaki veri. Kdo bi si mislil, da se "pipče" tako spreminja? ! Svet se res vrti in z njim tudi
naš "pipče!"—F. S., Cicero.
"-): & *
Tekom 69. kongresnega zasedanja, ki se je zaključil dne 3. julija, so v kongresu sprejeli 700 novih postav. Proračun za bodoče fiskalno leto pa znaša $4,400,000,000.00 in je odobren.
NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnico v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej moreš na upravo lista.
MLADI KAREL.
Toda prihodnjič moraš pa vprašati mater, kar ti go tovo ne bo branila. Toda mogoče . . . in pri tem je obmolknil in ni mogel izgovoriti stavka.
Deček mu je obljubil, da bo rad izpolnil njegovo željo in je nato zginil hitrih korakov po stopnicah. Začelo ga je skrbeti, kaj bo mama rekla, kako jo mora skrbeti, ker jo je brez vednosti zapustil za celo popoldne. Spomnil se je, kako je enkrat zbolela zaradi skrbi, ko se je le nekoliko zakasnil, ko je gledal pri svojem prijatelju zbirko vsakovrstnih znamk. Vse to mu je prišlo na misel in pospešil je korake in konečno se je spustil v tek proti domu. Ves sopihajbč je prišel pred hišna vrata. Pozvoni, in takoj mu jih odpre služkinja, mlado dekle.
Brez kake besede do deklice, hoče iti v sobo, kjer so se slišali zamokli glasovi klavirja, na katerega je poskušala mati. Častnik je bil še vedno pri njej in je sedeč zraven nje, poslušal zamolkle glasove posameznih tonov.
Karel ni hotel vstopiti. Videl je, da ga celo popoldne nista nič pogrešala in da nič ne vesla, da je bil kje zunaj, v mestu. Hudo mu je bilo pri srcu in zdelo se mu je, kakor bi bil oropan večera, kar bi spadalo k njemu.
Kakor v sanjah je šel ven in po stopnicah gori v svojo spalno sobo, naslonil se na okno in je gledal ven v ndčno temo. Začel je zdi-hovati, potočile so se mu solze in silno ga je bolelo pri srcu.
Od okna gre proč k mizi, podpre si z rokama glavo in začne premišljevati. Pojavi-
lo se mu je mnogo misli. Prišlo mu je na misel, kaj, Če bi ne bila pri vsem tem tudi mati nekoliko kriva *in mislil je, kako to, da <me oče sedaj po treh letih ljubi, o katerem je bilo rečeno, da me je preje sovražil in da ni hotel za mene skrbeti. Polno podobnih misli mu je prišlo, toda o materi, se je vzdramil, ne smem slabega misliti, kajti ona je nad vse ljubljena mati in ves čas ga je ljubila in skrbela za njega. Vse premišljevanje mu je bilo nekaka uganka.
Iz teh sanj ga naenkrat pokliče mati k večerji.
"Karelček, ali nisi danes nekaj bolan? Ti moj ljubček, kaj ti je, da si tako zamišljen danes?"
Karel na to ni mogel nič odgovoriti. Kakor bi ga kdo za vrat držal, ni mu bilo mogoče izustiti kake besede. Zopet je slišal
besedo "ljubček" in če bi še kaj rekla na to, takoj bi razsul jok, katerega je bil pripravljen stresti takoj, vsled velike otožno-sti, vsled današnjih popoldanskih dogodkov.
Mati je njegovo molčanje znala prekiniti. Potegnila in pritisnila ga je k sebi, smehljajoč in žaleč se z njim: "Ti ubogi trmo-glavček, jaz bi kmalu mislila, da si ljubosumen na častnika Maksa." Srčno se mu je smehljala in je nadaljevala: "Jaz sem ves čas le za te in s teboj živela, veš, da to je in mora biti."
Karel je začudeno gledal na mater in si je mislil, da to je bila resnica, da ona je bila za njega in on za mater.
"Vidiš, tako je! Sedaj je pa moj Korel-ček postal majhen sebičn^ž in le na sebe misli in noče vedeti, zakaj in kako je mati
hvaležna Maksu, namreč da jo v njeni nesreči in zapuščenosti včasih obišče in neJco-liko pozabava . . ." Zadnje besede je bolj počAsi izgovorila. — Prejela je pri teh besedah žalosten pogled od Karola in videlo se je, kakor bi ponavljal zadnje dve besedi : nesreča in zapuščenost.
"Mati moja, jaz'nisem nikdar mislil, da bi se počutila nesrečna in zapuščena. Jaz sem vedno mislil, da sva rnid^a srečna skupaj in sedaj \ .." Njegova beseda mu je zastala.
"Midva sva bila srci na skupaj! Otrok, ti me ne razumeš, pa ti tudi razumeti ne moreš," je govorila na glas in močno pritisnila sina k sebi. Poljubovala ga je, močno ga držala v objemu in je nadaljevala:
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Odgovor na zlobnost in golo obrekovanje
Sicer ni vredno in tudi ne smatram vredno odgovarjati na lažnjiva obrekovanja, s katerimi hoče Glas Naroda zmanjšati upliv, dohod in obiske prevzv. škofa Dr. A. B. Jegliča za časa njegovega bivanja v Ameriki.
Da pa ne bo Glas Naroda preveč ponosen na svoje dopise in članke, katere izbruhava iz svojega sovražnega žrela, mu moram vseeno odgovoriti, da naj drži svoj lažnjivi jezik proč in če je kot časnikar, naj piše resnico in dostojno. Kar je poročal o Clevelandu, je samo debela laž!
Glas Naroda in one, ki so z njim protiverskega duha, strašno boli, da je imel Cleveland v svoji sredi (kakor tudi druge naselbine) svojega vladika, škofa Jegliča.
Zaveda se, da je ta veliki čin dosegel moralen uspeh, dosegel globočine slovenskih src, zato radi tega ne ve, kako bi zmanjšal ta upliv in pomandral sad, ki ga je pustil tukaj prevzv. knezoškof in drugi njegovi spremljevalci.
Zvija se, kakor premetena kača na prav hinavski način in piše v obliki nekega dopisa. Skrije se, ker se boji, da ne bi kdo zvedel za njegov brlog. ■— Svoje ime skrije, kakor kača noge, ker se boji, da bi ga pošteni Slovenci ne prijeli pošteno za jezik. In kako se hlini z lažmi v svojem dopisu, kakor nekaki zavedni katoličan in piše naravnost nesramno laž!
Razume se, da zna G. N. ali pa njegovi dopisniki, kar je vseeno, najprvo se potuhniti, da piše kot katoličan in hvali farni piknik, kako bogato je bil obiskan. Piše o 5000 udeležbe; precej velika laž, kajti ljudi je bilo precej več. Piše tudi o 15 tisoč dolarjev dohodkov, kar je zopet debela laž. Vse to je napisal, da bi s tem dokazal, da se slovensko ljudstvo ni zmenilo z<» Siiwla, Jasi je k&lullško in radodarno, pač pa da ne mara za take obiskovalce. To je bil glavni namen obrekovanja Gl. Nar. na prevzvišenega škofa in druge spremljevalce. Seveda G. N. računa, da bo to čtivo doseglo le one in samo one, kateri še čitajo G. N., in mogoče samo G. N. Tem ljudem G. N. lahko daje tako neprebavljivo hrano, ako jo bodo mogli prenašati, za druge pa to ne bo.
Oni ljudje, kateri so bili pri sprejemih škofov, vedo, kje je resnica in pred temi ljudmi je G. N. črn kot'krt, ki po zemlji rije. Ako bi molčal, bi bil mnogo na boljem, kakor pa, ker skuša vse spoštovanega in priljubljenega ljubljanskega škofa pred javnostjo na zviti način upliv zmanjševati.
Udeležba pri fari sv. Vida je bila velika in vršila se je trikrat zaporedoma. In ker je Cleveland razdeljen na tri sekcije, je skupna masa našega katoliškega ljudstva tako velikanska in močna, da se nekaj sličnega ne da niti v Ljubljani napraviti. Navdušenje in veselje ljudstva ob času prevzv. škofa Jegliča in drugih gostov, je bilo tako veliko, da se popisati ne da.
Dopisniki in G. N. sam to dobro ve in vendar v svoji predrznosti in sovraštvu do cerkve še vseeno kljub temu napadajo in rabijo laži, da bi svoje privržence slepili z njimi. Škofa Jegliča sprejem je bil sijajen. Kakor drugod, tako tudi v Clevelandu. Vsi dobro misleči ljudje, ki razumejo delo, katero je naredil za narod škof Jeglič, so ga z največjim veseljem in navdušenjem sprejeli in mu izkazali udanost svojega srca. Škof Jeglič ne bo nikdar pozabljen v Ameriki in njegovo ime bo o-stalo veliko, kakor velika so njegova dela, pa magari se Gl. Nar. še tako jezi, da na liberalnem Cortlandtu' od same jeze poči!
Zastonj se zaletujete vanj. On je velik. On je junak! Bolj,
ko bo Glas Naroda ali pa kaki drugi slovenski brezverski list napadal slovenskega velikana, bolj bo s tem dokazoval svoje golo sovraštvo.
Utis, ki ga je napravil po raznih naselbinah, kakor tudi tu v Clevelandu obisk knezoškofa ljubljanskega Dr. Jegliča, je tako velik, da ga ne morejo vsi zakleti sovražniki (odpadniki) nikdar omajati, še manj pa o-malovažiti. Preje si bodo njegovi sovražniki skopali samim sebi grob, nego bodo mogli zrušiti ali pa zmanjšati dobro ime in pa velikanski upliv škofa Jegliča.
Kar se pa tiče mojega značaja, je pa zopet prostaška laž, kar piše G. N. o meni. Meni naj se dokaže kaj sličnega, drugače ste pa lažnjivci za vedno in to patentirani lažnjivci! Odkar sem bil vzgojen iz hiše mojih dobrih starišev, sem to vero čislal in držal sem se onih pravil, katere mi je vest in vera narekovala. Radi tega sem moral trpeti veliko krivic od vas vednih napadalcev in trpim še danes na svojem imenu, a vse to trpim radi vere in Boga!
Vi sedaj iščete 20 let stare stvari, da bi mene s tem očrnili pred onimi, kateri Vas še ne poznajo, kako da ste hinavski in zviti. Ako sem bil samo jaz tako velik in močan človek, da sem kaj sličnega naredil, kar mi vi sedaj predbacivate, ' potem je to moralo res biti nekaj izvanrednega. Jaz vem, da je bilo takrat več kakor deset tisoč ljudi v tem prizadetih. Šlo se je za izboljšanje naših farnih razmer in ne za zatiranje vere in cerkve, kar delate danes vi! Da bo pa zvedel vsak, zakaj da je šlo, ste pa ravno vi bili tista gonilna sila, ki ste izkoristili priprosto ljudstvo, da bi se dvignilo proti duhovnikom. Še ko me ni bilo v Ameriki, je divjal najhujši boj v Clevelandu. G. N. je vodil ta boj med duhovnikom in napram tukaj obstoječim katoliškim društvom. Moj pokojni brat se je boril, da je društvo sv. Vida o-stalo, kar je še danes, drugo se je ločilo in ni več versko od takrat. G. N. je bil časnik, ki je vodil ta boj.
Kakor sem rekel, še ko me ni bilo v Ameriki, se je vršil velik in odločilen boj za cerkev in proč od cerkve. Jaz sem bratu sledil in stal od takrat do danes za cerkev in duhovnike.
Da se je narodu pojavila želja, nekako pred dvajsetimi leti, da bi radi dobili drugega duhovnika, to ni bil tako velik greh. To še ni bilo bogotajstvo, ne odpadništvo, kakršnega širi današnje slovensko brezversko' časopisje. Ta narod, ki je to1 zahteval, ni bil protikatoliški, i ni zanemarjal verskih dolžnosti, pač pa je dokazal, da želi in hoče versko živeti, drugače Jbi tega ne storil. Ako je korakalo 10,000 ljudi, dobrih in za vero vnetih, do škofije, to še ni bil neodpustljiv greh, pač pa je bilo le znamenje, da hočejo bolje razmere, vedno pa cerkev in Boga. In ali je tu samo moja malenkost vzrok? !
S tem, ker vi to rabite, da bi mene sramotili, le pokazujete, kako ste škodoželjnega srca, kako ozkosrčni in kako hočete s peskom nametati oči nekaterim vašim čitateljem, ki vas še bolj ne poznajo.
Meni se ni treba nobenih mojih del sramovati, da semi jaz ltedaj delal proti veri, cerkvi ali pa Bogu. Vi lahko z vašim zavijanjem po 20 letih sedaj trobite v svet nekaj kar nihče izmed tisočev živečih tukaj sedaj več ne ve. Zato pa vi take stvari skrivate pod tajno ime, ker vas je sram in veste dobro, da trdite neresnico.
Vi ste mojstri lažizavijanja, kar je pa največja lumparija in hudobija! In radi tega ni nič čudnega, da se ljudje nad vami zgražajo in sami izjavljajo,
PRINCETON GRADUANTI V PARADI.
Vsako leto imajo slušatelji na Princeton univerzi, ki dovršijo šolo, parado, katere se deležijo vsi graduanti. Na sliki vidimo parado razreda letnika 1900.
u-
TEDENSKI RAZGOVORI POD VAŠKO LIPO.
Priobčuje: Albin Jazbec, pomožni urednik "Am. SI."
Kanada.
Piše: Rev. A. Mlinar, Steelman, Sask., Canada.
Dragi sosedje! Zopet enkrat smo se zbrali pod košato vaško lipo, da se nekoliko pogovorimo o svetovnih dogodkih, zlasti evropejskih, ki niso nič kaj razveseljivi. Ozrimo se nekoliko na Italijo, kjer vlada Benito Mussolini, ki se je povzpel od navadnega vojaka: od urednika nekega neznatnega socioli-stovskega lista, do diktatorja Italije. Domalega vse ljudstvo v Italiji vidi v njemu junaka, pa tudi izven italijanskih meja se ga čisla kot moža — moža v pravem pomenu besede, ki prekaša celo "železnega" Bismar-cka. Diktator je Mussolini, je pa tudi sanjač. S tem, da je s svojo železno voljo veliko dosegel, misli, da je vse dosegljivo, in ravno to pa bo, ki mu bo osmodilo prste. Sovražnike si je nakopal v in izven Italije. Vedite sosedje, da Mussolini ni Italija.
* * Ik
Kaj ne, sosedje, velikokrat slišimo kaj od Črne gore, pa tudi o kulturnih narodih, ki vidijo v ženi nekaj nežnega in ker ji je od Boga dana naloga materinstva, nekaj vzvišenega. Ni pa tako v Črni gori, V Črni gori, t. j. tudi v Boki Kotorski, morajo žene veliko trpeti. Posebno jih uporabljajo za prenašanje težkih bremen na trg. To pa, kar se vidi n. pr. v Kotoru, kamor prinašajo žene na prodaj suhe veje in oglje, včasih po 3 do 5 ur daleč, to pa že presega dovoljeno mero trpljenja, to. je že mučenje človeka. Reve se kar šibijo pod težo bremena in se zibljejo po težkih potih. Mož pa se po mestu šopiri z o-rožjem za pasom in vidi v svoji ženi nekaj nižjega od sebe — v lastni ženi vidi svojo sužnjo.
+ * S|!
Sosedje, znano vam je, da je zdravje in zdravi udje največje bogastvo na svetu. Najhujše je pa menda, ako človek ne vidi, ne loči dneva od noči. So pa ljudje — učenjaki, ki se neprestano bavijo s tem, da bi tem nesrečnežem kolikor mogoče olajšali njih bedno stališče. Tako čitamo, da je neki profesor na politehničnem institutu v Leningradu na Ruskem izumil nov aparat, s katerim je mogoče slepim čitati vsako knjigo, tiskano z navadno pisavo. Aparat je sestavljen na principu pisalnega stroja, v katerega se vstavi knjiga. S pomočjo posebnih objektivov in različnih fo-tografičnih prenosov se na posebnem telefonskem aparatu slišijo različni glasovi, odgovarjajoči posameznim črkam. Na ta način je omogočeno slepcem, ki se nauče spoznavati tone, ki
da so mnogi za vselej prekinili zvezo z vami. Le še tako naprej, ako mislite, da delate prav.
Kar se pa tiče mojega po-grebnikovega imena, se pa še vidimo.	Anton Grdina.
odgovarjajo posameznim črkam, čitati vsako knjigo z navadno pisavo.
* * *
, Gotovo ste že, dragi sosedje, poslušali na radio. Kaj ne, čudili ste se modrosti božji, ki je dala človeku um, da je zamogel izrabiti elektriko v nešteto človeštvu koristnih naprav. Sedaj pa še radio. Ni pa še to vse. Obetajo, da nam bo bližnja bodočnost prinesla na tem polju še veliko izijenadenj. Glavno nepriliko pri radio brzoja-vih tvori to, da vjamejo vesti vse zadosti močne postaje in ni torej govora o poštni tajni. — Zdaj se je posrečilo dunajski radio-postaji odstraniti to napako. Postaja pošilja n. pr. tri različne vrste valov, ki se menjajo 60,000krat vsako sekundo v določenem redu. Seveda bo lahko prejela podobni brzo-jav samo ona postaja, ki je "u-glasena na ilclzino valov in isto zameno v rednih delih sekunde.
* '-h *
Sosedje, kdo od nas ne premišljuje na to, da bo treba umreti in dati radun Vsemogočnemu. Pa tudi to moremo premišljevati, kako si življenje, ki je sicer kratko podaljšamo, oziroma, kako živeti, da bi se živelo dolgo. Moderno življenje, dragi sosedje, je silno komplicirano, in kar nam danes ta zdravnik svetuje glede zdravja, je drugi že pripravljen, da nam pove ravno nasprotno. V Londonu je izšla knjiga z naslovom: "Kako živeti dolgo?'; kjer razne znane osebe navajajo svoja osebna naziranja ter življenske izkušnje in navade. Poglejmo najprvo, kako živi londonski župan, Sir Pryke, ki je star 79 let. Med drugim pravi tudi sledeče: "V mojih mladih letih sem zelo zgodaj vstajal. Dandanes vstanem ob 7. Potem pa hodim 10 km, ne da bi se kaj odpočil. Moj svet vsakomur, kdor hoče dolgo živeti in biti zdrav je, da zgodaj vstaja, uživa mnogo svežega zraka, zmerno je, še zmernejše pije ter točno vrši svoje dolžnosti." Tudi drugi starci priporočajo veliko hoje in malo jesti. Aga Khan je star 94 let, a se vsak dan vadi v boksanju. Poleti zgodaj vstaja ter leti po parku in to še pred zajtrkom. Tri dni v tednu pa je samo enkrat na dan. Ampak sosedje, ne smemo pri tem pozabiti, da ti možje delajo le z glavo ali nič, delavec v tovarni ali rudniku pa ima dovolj letanja, pač pa mu veliko koristi sveži zrak, kar sosedje vpoštevajte in veliko se gibljite na solncu, zlasti pa o-trokom privoščite ta "luksus," ki je zelo po ceni.
Ozrimo se še nekoliko na francosko državo, republiko, kjer so kabinetne krize tako rekoč na dnevnem redu. Prav na kratko povedano, v Franciji je preveč politikov, ki eden dru-
gemu nasprotujejo; vsak ima svoje načrte za zboljšanje razmer in tudi vsak hoče* da bi se le njegove načrte vpoštevalo, zato pa je prišlo do tega, da Francija gospodarsko propada. Po padcu Briand - Caillauxove-ga kabineta, je prišel na pre-mierski stolček Edouard Her-riot, ni pa še dobro sedel, ko so mu ga že spodmaknili, na kar je dobil vajeti v i-oke Poincare, a tudi njemu so ure štete. Ni verjetno, da bi ga opozicija nej strmoglavila.
Vzrok vladnih kriz je finančni polom. Ni pa resnica, kakor pišejo, da je tega poloma vzrok Stric Sam. Vsak od vas, dragi sosedje ve, da je treba dolgove poravnati, to tudi zahteva A-merika. Takrat, ko so prosili, so pa drugače govorili, sedaj, ko je treba vračati, se pa kisajo in jadikujejo.
* * *
Zadnje dneve je v nekaterih krajih naše nove domovine silno pritiskala vročina. Iz Ma-ganfield, Ky., poročajo, da se
if> nri Volcošiorfifii CvooriKov<rii
1'	.wjw.jvu V. .	U.Jh V.
' vsled vročine izvalilo šest pi-ščet. To pa ni nič novega, kajti tudi lansko leto se je primeril slučaj, ko je imel neki farmar na polici par jajc, na katera je pozabil, v gotovem času je pa začelo na polici čivkati. Bile so male piške, ki so se zlegle, ne
da bi na njih sedela kokoš.
$ * *
Ostanite zdravi, dragi sosedje, Bog vas živi! Vsakdo, ki bi se rad pogovarjal pod vaško lipo, naj se oglasi, z veseljem ga bomo poslušali.
RAZNI DROBIŽ.
Nek strokovnjak pravi, da naj bodo kletke za kanarčke lesene in samo prednja stran odprta ter iz žice. Tako je ptica najlažje obvarovana pred prepihom.
* * *
Največji angleški duhovnik Rev. Causton meri 6 čevljev in
8 col, t', j. 2 metra in 16 cm.
* * *
Priporočljivo je nositi žepno, uro v desnem žepu telovnika,1 ker vsak žepni tat bo segel le v! levega.
*	lic *
Zapestnice in prstani iz las, nekoč tako priljubljeni okraski, zopet prihajajo v modo. To pa zato, ker ima ženski svet dandanes las v izobilju vsled striženja.
.* * *
V	malem mestecu Galt v Kanadi morajo, ko zazvoni zvonec na mestni hiši, vsi otroci zginiti s ceste v svoje domove. (Bi bilo toplo priporočati tudi pri nas,
pa za prav velike otroke.)
*	* *
Po novem kablju iz Rima v New York je mogoče v eni minuti brzojaviti 320 besedi. Kabel je 4704 milje dolg ter je
stal 1 milijon funtov.
* * *
V	Nemčiji so pričeli izdelovati vagone, kateri imajo pod iz betona.
Ko bi vsi tisti, ki se zanimajo za Kanado, le bili naročeni na Amer. Slovenca ter prebirali kar jih zanima, ne bi bilo treba več črnila rabiti kot ga je potreba. Takorekoč vse, kar je potreba', bilo je že popisano v Am. Slovencu in vendar vedno prihajajo pisma iz vseh strani, s starimi in osebnimi vprašanji. Ker pa so vprašanja več ali manj slična, Vam odgovorim po Amer. Slovencu nav pisma in vprašanja, ker tako mogoče tudi drugim ustrežem, ki so namenjeni pisati in staviti razna vprašanja.
F. J., Minn.—Vi pravite, daj ste že 67 let star in bi rad v Kanado? No, ta ni več za Vas. Za Kanado je najbolji moški okrog 20 let. Ne samo, da se lahko privadi podnebju in življenju, ampak če je odločen in delaven, je v petih letih lahko! samostojen gospodar in to je več, kakor bi mogel v Ameriki v 10 letih pričakovati. Sto in dvajset (120) johov ali 160 akrov je najmanjša farma tukaj, katero pa bi Vi sami ne mogli lahko obdelati. Manj se ne iz-1 plača za uspešno obdelovanje.1 Sicer pa bo enkrat 160 akrov1 postalo idealno farmarsko pod- j jetje, ki se bo dobro obneslo, brez velikih težav. Kdor je mlajši in bolj podjeten, naj se malo bolj potrudi in bo kmalu prijel na boljše krmilo. Ravno mi pride na misel nekaj, kar bo mogoče moje starokrajske čita-telje zanimalo. Imam farmarja v fari, ki je prišel sem 1. 1902., torej dve leti pred mano. Prišel je z družino, pa ne z denarjem, iz južne Rusije. Danes je on največji posestnik tukaj in ima 1440 akrov, od katerih je čez 1000 posejanih to leto. Drugo je pripravljeno za drugo leto. Ima krasen dom, vso mašineri-jo, ki stane tisočake, razun te-okoli 50 |P***£Y Vpv r-Uila a petimi plugi in vsak plug, ki reže tri brazde, vzame osem konj. Mašinerija obstoji iz traktorjev, rezanic (za požeti žito), mlatilnic, senožetnic itd. Vendar mašinerija ni tako zanesljiva kot so konji. Tako si drži vsak farmar toliko konj kot more. Ce bo letina ostala do žetve kot je sedaj, bo on pridelal od 17,000 do $20,000 to ' leto na svoji farmi. Razun tega ima najfinejši avtomobil —1 Greissler — v daljni okolici. Bilo bi pač naravno za moje starokrajske čitatelje si želeti takega posestnika za svojega očeta! Kako bi se po starokraj-' skih fantazijah vozili njegovi otroci vsak dan v velikem avtomobilu, prezirali druge ter se šopirili s tem, kar niso pridelali ! ? Bili bi kot kak grof ali spu-fan baron, kojih otroci niso smeli prijeti z.a najmanjše delo, ker bi to onečastilo njih nežne roke! — V resnici pa vsi o-' troci delajo, kolikor morejo po-' magati; avtomobil pride v po- i štev le v nedeljo za cerkev, do-j ma pa dela vsak otrok kolikor zamore. Niti enega hlapca ni-1 majo. Družina sama šteje 14 glav in najstarejša punca dela zame za $25.00 na mesec! De-j lavnost je izvanredna čednost Kanadca. Ne dela tako dolgo kot Evropejec, pa dela neutru- : jeno, dokler ga njegov poklic • potrebuje in to v vsakem oziru bodisi zasebno ali v javni službi. — Zategadelj potrebuje tudi Kanada mlajših moči za u- 1 goden razvoj. Ne bi svetoval : starim priti sem, ne da bi imeli i dom pripravljen že od poprej ' za to.	]
Gersetich:—Gotovo Vam do- * bi Simon & Oberhoffner kom- ( panija iz 1717—11th Ave., Re- 1 ?ina, Sask., vašega brata sem in 1 njim pošljite ob času denar za^! vožnjo. Iz Ljubljane.v Regina stane menda $162.50. Ampak : sedaj smo svojo sezono naseljevanja za Kanado zaključili, ker tiocerrio ljudi čez zimo brez dela. Čas za naseljevanje v Ka-
nado je od marca do konec julija meseca. Ce razun tega časa dobite koga sem, bote imeli velike sitnosti. Pa omenjena Simon & Oberhoffner Co. Vam jamči za vse v omenjenih mesecih samo. Ce Vam kak drugi agent več more ponuditi, se ga lahko poslužite, ampak Simon & Oberhoffner nedostatke drugih agentov v Ljubljani, Belgradu ali Zagrebu ne bodo popravljali, ker so odgovorni samo za te osebe, katere so prevzeli. Jaz sam nisem agent in tudi ne plačan za pisarijo. Sa-> mo, ker sem videl, kako so bili Slovenci zgubljeni, sem se odloČil jim pomagati kolikor toliko in Amer. Slovenec je moje dopise sprejel, za kar je tudi dobro, da se na njega naročite.
Simon & Oberhoffner bodo meseca marca' imeli vse pripravljeno za Vašega brata, tako da bo takoj v delo stopil, ko pride v Kanado. Pa pustite ga v miru kakor hitro dospe sem, in ne vabite ga v Ameriko, ker je to protipostavno. Najbolje je, da mi pišete, če ste zadovoljen s predlogom, da Vaš brat pride sem prihodnji marec in da ga pustite leto dni tukaj. Na to more iti na šest mesecev k Vam. Med tem časom se bo naučil malo angleščine, več far-marije in toliko Amerike kot potreba! Dobro bi bilo, če pošljete že sedaj naslov brata in pa najmanj $50.00 na Simon & Oberhoffner Co., da tako lažje delajo z Vami, Drug denar pošljite meseca februarja, tako da bo on tukaj ob času sejanja in bo v 6 mesecih dokončal vso farmarijo Kanade. Seve, radi tega še ne bo dober larmar, vendar delo bo zastopil. Razun dela je tudi treba zemljo in semena in kraje poznati.
Hočevar, Ohio:—Berite A. S. in boste spoznali, kaj Vam treba. Pri m pni ni vrni-,,in	-S««;
HMMMftH^ *** in nikogar ne morem sprejeti.
Vsi naj gredo v Regino, ampak ker ste Vi skozi drugega agenta svojega brata sem naročili, Vam dosti ne morem obljubiti. Ne da bi Vam manj pomagal, samo več ne morem. Simon & Oberhoffner so mi samo obljubili, da več ne bom imel sitnosti ;s; Slovenci, če se hočejo tukaj naseliti skozi njih pomoč, kar pomeni, da morate Vi šifkarto kupiti od njih v Regina. Za Vsako pošiljatev Vam jamčim, da dobite ali svoje, ljudi ali pa denar nazaj. Naj noben Ameri-kanec ne pošilja svoje ljudi skozi nekanadske agenture. Če bodo Vaši ostavljeni v Toronto, kakor se bojite, in celo vrnjeni nazaj, kakor pišete, se kar takoj obrnite na Simon & Oberhoffner Co., 1717—11th Ave., Regina, Sask. Dokler je prišel v Kanado, ga bomo držali, a če ne zna pisati in brati, ne more priti sem.
Na pismo iz Chicago, III.:_
Simon & Oberhoffner Co., 1717 Hth Ave., Regina, Sask., je prevzela Vašo zadevo. Če ste Vi Amer. Slovenca že poprej brali, bili bi se imeli takoj name ali na Simon & Oberhoffner obrniti. Vi veste sami, in to velja za večino ljudi, ki čitajo šele sedaj o Kanadi, kako nevedni ste bili o tukajšnih postavah in življenju. Upam, da ček, katerega Vam je poslala ondotnal Hamilton Co., še niste spravili v gotov denar. To bi pomenilo, da ste zadovoljen z njih obravnavo, pri kateri bi Vi zgubili najmanj $90.00, ker je pri nas v Sask. le $10 na ticket, in kom-Panija, ki Vam pridobi ljudi sem, mora še jamčiti, da so obenem oskrbljeni, Toraj Vaša punca bo dobila po tej kornpa-niji delo tukaj in Vi jo lahko poročite kadar hočete, ampak v Ameriko z Vami ne more, .razun da je ostala eno leto v Kanadi. Vi je kot svojoi ženo — čeravno je postavno poročena tukaj v Kanadi —
Dalje na 4. strani.)
"AMERIKANSKI SLOVENEC"




S.P-D.iSS#sv.Mohoria

USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL., 31. DECEMBRA 1921.
Sedež: CHICAGO, ILL.
Predsednik: Max Omerzel, 2123 West 21st Place.
Podpredsednik: Albin Zakrajšek, 1849 West 22nd Street.
Tajnik: John Gottlieb, 1845 West 22nd Street.
Zapisnikar: Frank Augustin, 1902 West 22nd Place.
Blagajnik: Frank Banich, 1902 West 22nd Street.
Družbeni zdravnik: Dr. J. E. Ursich, 1901 W. 22nd Street.
Duhovni vodja: Rev. P. Kazimir Zakrajšek, O.F.M.
NADZORNI ODBOR: Frank Kobal, Mary Sagadin in John Denša.
POROTNI ODBORs John Terselich, John Kosmach in Jos. Zupančič.
Organizator: Anton Tomazin.
Uradno glasilo: "Amerikanski Slovenec."
Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca ji Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo!
Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družabnega tajnika ali pa predsednika.
NAZNANILO.
KANADA.
(Nadaljevanje s 3. strani.)
na noben način v Ameriko ne morete vzeti pred enim letom. Bolje bi bilo, če bi si eno leto privoščili, prišli sem na far-marsko delo, se oženili tukaj in potem, ko Vaš čas poteče, šli v Ameriko, če se Vam ne dopade tukaj. Ce ste Vi brali Amer. Slovenca od začetka, vedeli bi tudi, da kanadska vlada Italijanov noče. Če je pa Vaša izvo-ljenka sedaj pod Italijo, ima sigurno še nekaj prijateljev v Jugoslaviji. Kanada želi izseljence iz Jugoslavije, pa ne iz Italije. Toraj naj ona gre na obisk na Kranjsko ali v Jugoslavijo, naj ostane tam najmanj mesec dni in Vi pošljite ta stari ček in pismo ali meni, ali pa Simon & Oberhoffner Co., in mi jo dobimo sem, kakor hitro je vprašanje med Vami in Hamilton rešeno. Ta agent v Hamil-
ton je Vam za nič, samo malo] čez polovico požrl, kar se pravi, za par pisem' Vam je računal $106—reci sto šest dolarjev, in je Vas dal čakati eno le to in pol.
Prihranili bi si bili dosti sitnosti, ee bi mi bili pisali kar v začetku. Sicer pa bo ta stvar poravnana v Vašo zadovoljnost. Pismo ostane tukaj, dokler stvar ne bo rešena. Pri Simon & Oberhoffner Co. so mi obljubili in mi zagotovili, da oni morejo preskrbeti delo za Vašo izvo-ljenko dokler ne pride čas, da lahko gre z Vami v Ameriko ... Na ostala pisma pride odgovor prihodnjič, pa ker me ravno birma drži sedaj v poletju, mogoče bo en dopis manjkal. Naj pa sedaj omenim, da Simon & Oberhoffner Co. ne prevzame več odgovornosti za naseljevanje to leto v Kanado. Lahko se obrnete na druge agente, am-
Chicago, lil.
Ker bo to nedeljo slavno,st blagoslovljenja novega provin-cijalnega doma naših če. šolskih sester v Lemontu, in obenem bo tudi društvo Sv. Alojzija št. 47 KSKJ. imelo svoj Piknik v Willow Springs, se je redna seja Slovenske Podporne Družbe Sv. Mohorja za mesec avgust prestavila na prvo sredo
v mesecu. Seja se torej vrši prihodnjo sredo, dne 4. avgusta, ob pol 8. uri zvečer v navadnem prosfcbru.
Ker bo na tej seji zopet večje število novih članov sprejetih, se uljudno vabite vsi člani in članice, da se udeležite te seje.
Sobratski pozdrav,
John Gottlieb, tajnik.
Hladnokrvnost prsncexinje.
Neka princezinja je spre jemala obiske mož in si hotela izbrati enega za svojega moža. Ko je sedela, lepa kot boginja, na prestolu, &e je vila mimo nje procesija takih, ki bi radi prosili za njeno roko. Mimo pride stari bogataš, pade pred njo na kolena rekoč: "Princezinja, u-mrl bi za tebe." —■ "Dobro," pravi princezinja, "sedi poleg inene na levo, ti boš moj bodo-
či soprog." Takoj nato pa pride mimo lep mladenič, ki pa je bil reven. Tudi ta pade pred kple-ua princezinji in reče(: "Princezinja, jaz hočem živeti le. za tebe!" Nato se princezinja skloni k njemu in pravi tiho, toda razločno: "Sedi k meni na desno, ko bo ta poleg mene za mene umrl, boš ti potem za mene živel."
-O'
Našim trgovcem

g^gs■.'. '..'Z."^"--čbr.


je dobro znana uljudna postrežba naše banke. Ugodnosti, ki jih prejemajo od nas potom svojega čekovnega računa so mnogovrstne Tudi vi ste lahko istih deležn i ako imate U-LOŽEN DENAR NA
Cenovni račun
ter bi iias veselilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga naša društva plačujejo svoje izdatke s .čeki. izdelanimi na našo banko, istotako tudi K S.
K,
Jednota, v svojo popplno zadovoljnost. Kadar ,potujete, vzenjite na pot naše potniške čeke, katere
izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar sq bolj varni kot denar, ker je vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga slučajno izgubili.
Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000, je znak varnosti za vaš denar.
JGilET NATIONAL BANK
CHICAGO & CLINTON STS.,
JOLIET, ILL.
Wm. Redmond, predsednik	Chas. G. Pierce, kasir
Joseph Dunda, pomožni kasir
pak to bo samo "promet" s človekom, ne pa naseljevanje. Tako nikdar ne pišite meni ali kompaniji, če se nismo o stvari zmenili. Mi smo odgovorni za Vaše ljudi, ki so že na morju.
(Dalje prih. petek.) -o-
Pasja zvestoba.
"Moj pes je zvest, da mu ga ni para v deželi. Nekoč je čuval mojo klobaso, in ko je neki drugi pes hotel isto odnesti, je moje zvesto ščene raje klobaso samo požrlo, kakor jo pustilo odnesti." — "To že," odvrne tovariš, "a tvoj pes pa še od daleč ni tako spreten jerebičar kakor moj. Ko sem se nekoč nahajal na lovu na jerebice, je
moj pes naenkrat nekaj zavohal in začel s kremplji in gobcem odmetavati zemljo. Na moje veliko začudenje, privleče na svetlo staro porcelanasto pipo, na kateri je bila podoba jerebice."
Dobri nasveti za ženske.
Veliko lahko prihraniš na plinu, ako serviraš le mrzla jedila.
Ako imaš velik madež na obleki in ga lie moreš z nobeno stvarjo odpraviti, je najbolje, če vzameš škarje in madež iz-režeš.
Ako hočeš imeti podstrešje pospravljeno, reci možu, da si videla nekje gori, ne veš pa v-
katerem kotu, steklenico, ki se ti zdi sumljiva, najbrže je tam žganje.
-o-
Angleška visčka zbornica, House of Lords, ima glavno dvorano, katera je tako neaku-stična, da je govornika težko slišati. Sedaj bodo instalirali mikrofone radi zboljšanja tega nedostatka.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
ŽENITNA PONUDBA.
Fant srednje starosti se želi seznaniti S pošteno Slovenko v svrho ženitve. Katero veseli naj piše na: Joe Tordi, 1646 West 8th Place, Chicago, 01.
^•w wwvwwigm'aTOwvt.'v« arv ^avvwv^	» m ^ gyrvw^i^ffw* gttwin wwwvurvwwvwwvwwwwrww
'Najboljše delo zci man j denarja'
Nobenega izgovora za slabe zobe.
Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dčntistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi.
C. V. McKinlev. D. D. S.
Preiskava in ocena
BREZPLAČNO
ženska postrežnica
naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje -:- štv, sobe 204
Phone: 4354
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL.
Odprto: od 9, zjutraj do 8.
zvečer,
V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoludne.
kar jih jih je še do sedaj bilo, ki se prične v W W a A & 1H W b ■ STREET	CETMTEM 29. JULIJA 1926	o
■wiwit<Mi|M|iiiiwi>iii'»i i »i mi>i i JWtft.' AhiV.ii'".... w ,!„„■■„i, [ .-■.IIIMi'H|-||| MMiiiiaii iMi iwiumiiiMiww^i ■■■^■■■■WMJWWWWwwawwiiMiW^WMiwwi
Beli platneni čevlji
za otroke in odrasla dekleta v različnih oblikah tudi "pumps", velikost B'/o do 11; 11% do 2; in 21(. do 7. Pomislite! Preje $2.00 do $3.50, • sedaj samo:
$1.69, $1.79 in $1.98
odrasle dekleta
Patentirani usnjati čevlji, na stotine parov z nizkimi petami, lepe oblike, velikost 3 do 7. — VSAKI PAR JE VREDEN $3.00 do $5.00. — Velika izbera teh čevlje po samo
Tako čudovito po ceni nikoli več!
WHmwwjww	uw IWIMWW«
aGym Shoes*9
za dečke in dekleta, z vrvico do prstov, tudi navadne za zavezati za dekleta, posebno fina kvaliteta, posebno fini podplati z gumija, vse vel. do {». Navadna cena $1.75. Pri tej razprodaj: samo
95 centov
Krasni čevlji sa ženske
Satins, patentni, barvani ali črni, fino usnje, z eno ali dvema zaponkima, na stotine parev, ni vseh velikosti vsake-oblike, a vendar veliko za zbrati, ne zamudite prilike, velikost 3 do 8. — Preje do $5.00 — samo
95 centov —'— i..................———-—— ■ ■ ■
Ženske pal. usnje Oxfords
za ženske posebno fine oxfords, kubijanske pete; vsaki par solidno usnje; gumi pete; vel. 4 do 9 -— $5.00 in $6.00. — Pridite dokler je zaloga po
..................... I	I
Krasne ženske Strap Slippers
lepe satenske, barvane, črno kozje usnje z 1 ali 2. zaponkima, francoske pete, tudi kubanske, vel. 3 do 8; vredne do $6.00 pri tej razprodaji samo
$1.49
........IM .11,	lil . .....................
Moške delavne srajce
navadna cena je 98 centov, pri tej razprodaji za dva komada samo
Te prilike ne bo nikoli več; bodite sebi dobri in pridite si ogledati.
Lepe spodnje- obleke
za ženske v vseh barvah in vseh velikosti, navadna cena 79 centov ,sedaj samo
$1.00
ZA DVA KOMADA.	<;'.
Nikjer ceneje, pridite in prihranite denar.
Fine ženske majce
velikost od 38 do 44, prejšna cena 19 centov za komad, sedaj samo
25 centov
ZA DVA KOMADA.
'—wwn 1 " i". Jim ni i.|). niiimm iBj.i-. JI l", i. i'l11
'^■■.•iM-.-iajaiimmav	mu—«P i iinngumm""*1"—'I"**""""
ICopalee obleke za dečke in deklice
od 28 do 31 velikost, preje po 79 centov, sedaj samo	, ; 4 ,,]g|i|j.|
49 centov
| 1775-79
C , H■HUlJI-vl ■JU41L JL^JAL .1! I „F,,I,
I Čudovito nizka ceaa, ako zamudite to razprodajo sami sebi škodujete. Vse vrste čevlji, moški, ženski in otročji. — Vse vrste I	"Dry Goods" - Oblačila za moške - ženske in otroke, spodnje obleke, vse za veliko ceneje kot je vredno
n	mf^A^ Tukaj so nekateri izmed tisočev predmetov,
j
Nogavice za moške
čudovito nizka cena, črne, ruj.ave, sive, navy, posebna cena na tej razprodaji samo
2Sc za Ž para
velikosti: 9do 11 i/o, preje par za 19 centov.
I S
l i s i i
Oblekce za dečke
ki, se lahko perejo, jako pripravne za poletni čas. Vse velikosti, prejšna cena do $1.98, sedaj samo:	■ ■■ ,
89 centov
.
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
| Družba	sv# družine |
J_____*	i
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Zedinjenih Državah Severne Amerike
SEDEŽ' JOLIET ILL
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik.......................GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I. podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111.
II. podpredsednik....JOS. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa.
Glavni tajnik..............................JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, 111.
Zapisnikar............................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111.
Blagajnik..............................SIMON SHET1NA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111.
Duhovni vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Place, Chicago. 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111.
POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, 111.
Do dne 31. decembra 1925 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $41,161.41.
-o-
Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se taoški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se zviša zavarovalnina na $1,000.00. ' Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije.
ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE!
Pol-ktii račun D.S.D. od 1. jan do 30- junija 1826.
PREJELI OD DRUŠTEV ZA ASESMENT.
		Smrtn.	Rez.	«Pošk.	Strošk.	Pris-	Certi-		Stev.
Stev. društva		sklad	sklad	sklad	sklad	topnina	fikati	Skupaj	udov
1.	Joliet, 111...................	...$1,756.49	$ 97.22	$300.10	$ 445.93	$1.00	$12.00	$2,621.74	504
9	M t. Olive, 111..........	49.02	1.80	5.40	8.10	--	——	64.32	'9
3.	La Sal le, HI..............	... 169.68	7.56	23.40	34.74	--	.50	235.88	39
4.	liraley. JU..............	... 47.22	2.52	9.00	12.78	-	-	71.52	13
5.	Ottawa, 111................	.. 119.50	7.94	21.90	33,81		.50	183.65	35
6.	Waukegan, 11........	... 348.40	19.76	53.60	83.24	-	3.00	508.00	89
8.	Rockdale, 111.............	... 41.82	2.28	7.20	10.62	-	-	61.02	12
9.	Chicago, 111.............	... 81.74	4.24	12.80	19.16	-	1.00	118.94	22
10.	So. Chicago, 111. ...	29.98	1.32	3.00	5.58	--	--	40.48	0
11.	Pittsburgh, Pa< ■■	.. 376.16	20.00	52.70	83.00	-	.50	532.36	88
12.	Joliet, HI...................	... 175.69	12.54	33.90	52.71	---	2.50	277.34	60
13.	Chicago, 111..............	428.68	26,-04	66.90	105.81	-	4.00	631.43	112
14.	E. Pittsburgh, Pa-	... 292.81	18.44	46.80	74.46	-	3.50	436.01	95
15.	Ottawa, 111............	... 75.27	3.94	11.50	17.41	-	1.50	109.62	18
16.	Chicago, 111. ............	... 82.55	4.46	12.40	19.09	-	6.00	124.50	26
17.	Ottawa, 111............	... 51.36	2.64	8.40	12.36	--	-	74.76	14
	Skupaj ......................	..$4,135,37	$232.70	$669.60 (	$1018.80	$1.00	$35.00	$6,092.47	1142
MALI OGLASI.
HIŠE IN LOTE.
LES. JJ1SA 2 nadstr. in maki koča zadej, proda na 1217 Nelson St. Ph. Buckingham 2511.	851-srdo sr
BUNGALOW, 6 sob, garaža, zaprti poič. 6003 S. Mozart St. Ph. Republic 8795.	863-p do p
Z A W 1

POLETNA HIŠA v Gages Lake, 111.." .38 inilj od Austin Electric, plin in električna luč .Dobro opremljena, S sob in kuhinja. 5245 W. Chicago Ave, Ph. Austin 1226. 864.-p,.-,t
TAKOJ MORA prodati bungalow 5 sob, s pohištvom, star 1 leto. Napravite sami .ponudbo lastniku na 5721 Sc. St. Louis Ave.	861-p,s,t
EIM HURST. Za takojšno prodajo bungalow, 6 sob, 50x200, blizu Yqrk St. in St. Charles Road; le nekaj takoj, ostalo po možnosti. Trail snortacija dobra. 424 Argvle ključ 420 Argvle. M. K. Baer, 208 Šo. La Salle St. Ph. Wabash 0208.
860-p do p
MODERNA REZIDENCA Oak P'.k stoji 3 leta, 7 sob, porči za spat, pla .voda, garaža za 3 kare, fotizit Garfiokl "L" in kave. V nedeljo ali delavnik po 6. zvečer. 1158 S. Tav-lor Ave. $14,500. Ph. Village 5629-M.
859-p
POL-LETNEGA ZBOROVANJA GL. URADNIKOV D. S. D. DNE 19.
JULIJA 1926.
Dne, 19. julija točno ob osmi uri so se zbrali nadzorniki D. S. D. sobratje Andrew Glavach, Joseph Horvpt in Joseph Medic, v uradu gl. tajnika, ter pričeli z revizijo knjig .tajnika in blagajnika. Pregledali so tudi vse vrednostne listine in premoženje na banki. Po dokončanem delu je bila kratka, seja glavnega odbora, na domu sobrata tajnika. Navzoči so bili sledeči uradniki. Predsednik George Stonich, tajnik Joseph Slapničar, blagajnik Simon Šetina, nadzorniki Andrew' Glavach, Joseph Horvat in Joseph Medic.
Predsednik odpre sejo z molitvijo. Nato pozdravi navzoče uradnike, ter se jim zalivali za trud in delo za našo organizacijo. V kratkih pa jederna-tih besedah oriše dogodke preteklega pol-lcta, ter svoje delovanje. Omenja, da prva polovica tekočega leta ni bila za nas prav poyoljna, ker je podpisal veliko nakaznic za smrtuino, operacije in poškodbe. Omenja, da je bilo delovanje med glavnimi uradniki in uradniki krajevnih društev, v pravi bratski slogi in ljubezni, zakar se vsem prav lepo zahvaluje, ter želi, da tako ostane tudi v bodoče. Nadalje poroča o veliki težkoči za nabavo dobrega posojila, ker sedaj je. težko dohiti dobrih obveznic, da bi nosile primerne obresti. Poroča da je mestna oblast v Joliet-u, vpoklicala dne 10. feb. vse obveznice, katere bi bile potekle šele 15. sept. oziroma 1. oktobra. Teh obveznic je bilo *a $2,500,00. Treba je bilo iskati novega investiranja. Na veliko prizadevanje $S.0O(H«>' .unij vhtap of Iipck^ale, .toda. predno je. dobil dovoljenje od nadzornikov, so bili ti Hondi že prodani. Po velikem prizadevanju se mu je posrečilo, da je dobil obveznice Village of Rockdale, katere nosijo po 6% obresti. Rockdale ima lepo prihodnjost zaradi velike industrije, zato so te obveznice (Hondi) popolnoma varni. Omenja, da ga veseli lep napredek nekaterih društev, ,1.er priporoča, da bi se vsa društva oprijela resnega tlela za pridobivanje novih članov(ic) v oba oddelka. Predsednikovo poročilo se, enoglasno odobri.
Predsednik praša nadzornike, če so .pregledali knjige in račune in v kakem stanju so jih našli. Predsednik nadzornega odbora poroča, da so pregledali knjijic tajnika in blagajniki, ter vse vrednostne listine in vse poslovanje in premoženje Družbe sv. Družine, ter vse našli v lepem redu in knjige podpisali. Sobrat Joseph Horvat in sobrat Joseph Medic, poročata isto, da je vse v najlepšem redu. Poročilo nadzornikov se odobri.
Ppfipčilo tajnika. Cenjeni sobrat predsednik in vsi ostali uradniki: Tu Vam podajam kratko poročilo za prvo polovico fiskalnega leta 1926. Žal da moram omeniti, da prva polovica leta ni bila preveč dobra za našo organizacijo. Imeli smo nadnormalno število smrtnih slučajev in ravno tako tudi poškodb in operacij. Upajmo pa, da bode prihodnja polovica leta boljša.
Skupni dohodki od 1. jan. do 30. jun. znašajo $6,228.33, skupni Stroški za isfjt.čas pa znašajo $5,260.09. Preostanek za prvo poloyicp leta znaša $968.24, Ako prištejemo svoto $420.50 katero smo izplačali na zastaranih smrtninah, smo napredovali v prvi polovici tega leta za $1,388.74.
Dohodki v si.nrtninskem skladu so bili $4135.37, stroški pa znašajo $3,920.50. Napredek v snirtninskem skladu za $214.87. Ako prištejemo še svoto $420.50 katero smo izplačali na neizplačanih smrtninah od prejšnjega leta, smo napredovali v smrtninskeni skladu za $635.37. V prvi polovici poslovnega leta smo imeli nenavadno veliko število smrtnih slučajev, namreč 9, večina od teli so umrli po ponesrečenju. Iz tega je razvidno, kako pametno je storila zadnja konvencija, da je sprejela državno lestvico. V nasprotnem slučaju bi bilo treba razpisati posebni asesment.
Rezervni sklad se je pomnožil za $368.56. V poškodninskem skladu pa smo šli njizaj za $5.40. :V prvi polovici tega leta je bilo 9 operacijskih slučajev, za katere smo izplačali $675.00 kar je skoraj toliko, kakor smo kedaj poprej izplačali v enem letu. V stroškovnem skladu smo napredovali za $390.21. Stroškovni sklad se je v tej polovici leta precej pomnožil, seveda je tudi veliko stroškov, vendar upam, da ne bode treba razpisati posebnega asesmenta kakor je določila zadnja konvV.ncija,.' za pokritje konvenčnih stroškov in za pravila.
Mladinski oddelek prav lepo napreduje v vseh ozirih. Dohodki od 1. jan. do 30. junija $505.24, stroški za isti čas $22.50. Napredek v blagajni za $482.74. V blagajni Mladinskega oddelka je sedaj že $2,055.18 na kar smo lahko ponosni.
Na zadnji letni seji smo določili prost pristop v oba oddelka. V zadnjih : šestih mesecih je pristopilo 74 članov(ic) v odrasli in 37 otrok v Mladinski oddelek. Mislil sem da nam bo prosta pristopnina prinesla več članov v obeh oddelkih. Da se to ni zgodilo je pripisovati skrajno slabim delavskim razmeram, deloma pa tudi nezanimanja nekaterih društev. Društvo št. 1. v Joliet, 111. kot največje društvo je pridobilo 22 članov(ic). Precej za njim pa je dru-. štvo sv. Lovrenca št. M. v East Pittsburgh, Pa. To društvo je po številu članstva najlepše napredovalo, kajti pridobilo je v tej polovici leta 21 čtanov(ic) v odraslem oddelku. To društvo je v tej polovici leta prekosilo dva drugav društva, ter je sedaj tretje največje društvo pri D. S. D. Čast zavednim članom. Naj omenim še društvo sv. Terezije št. 16. D. S. D. v Chicago, 111. Tudi to društvo je prav Iep6< napredovalo. Tajnica omenjeuega društva Mrs. Jennie Ter.šeiich, je sama pridobila 11 noyih članic. Ona je tudi prejela- častno Hagrado $5.00 katero sem jaz obljubil iz svojega, žepa onemu, kateri bo v prvi polovici leta pridobil največ xlanov(ic). Priporočam, da prosta pristopnina v oba oddelka ostane še do konca tega leta.
Med glavnimi uradniki'in uradniki krajevnih društev, je vladala najlepša sloga in .bratska ljubezen, za kar se vsem prav lepo zahvaljujem. Zlasti se moram zahvaliti vsem krajevnim tajnikom(icam), da so mi šli vsi tako lepo na roko in svoje težke dolžnosti tako vestno in točno izpolnovali. Prosim da mi vsi ostanete naklonjeni tudi v bodoče. Tudi jaz bom storil kar mi bo mogoče.
To je moje kratko poročilo, natančni račun pa sem dal nadzornikom v pregled. Deluj.nio tudi na dalje vsi kolikor nam je mogoče v napredek in pro-cvit naše mlade organizacije. Tajnfkovo poročilo se sprejme in se mu izreče zaupnico.	^ , «1
Blagajnik sobrat Simon Setina poroča, da se popolnoma strinja iz poročilom tajnika, kar se tiče finance. Svoje dolžnosti je izpolndyal točno, ter šel na roko predsedniku in tajniku, kadar j.e bilo treba. Skratka delali smo roka v roki. Priporoča da bi se vsi skupaj zavzeli, ter šli na delo z novimi močmi, za večjo in močnejšo Družbo sv. Družine . Blagajnikovo poročilo se vzame na znanje.
Prebere se prošnja Angele Pregled, iz Gilbert, Minn. Ta članica spada k društvu št. 1. Joliet, 111. Ona je bila operirana na treh različnih operacijah. , Za eno operacijo ji je Družba sv. Družine izplačala, za druge dve pa smo mo-
BUNGALOW, 6 sob, -moderno — streha fino krita, kopalna soba s ploščami, topla voda. 4922 North Kostner Ave. Kijdarc 3283, ___855-pdo'p
NIZKA CENA!
.Dvonadstropne hiše baš dogotovljeije na 58. Ct. blizu 18. r.l. po 6 sob, trim hrastov les, topla voda, kopalna soba, vsako stanovanje svoj kotel. Klet: pla-Strovana, zaprte por,če, lota 33x12.". To so krasna poslopja. Cena je $16.500. Proda se za $15.750. -- $2500 takoj. Ostalo na obroke.
KRASNE ZGOTOVLJENE BUNGALOW V BERWYNU
Imamo na prodai 20 novih bungalow. Cena $8950. Takoj $1500. Ostalo na lahka odplačila. Oglejte si te hiše, predrto kje drugič kupite.
A. W. KOMAREK & CO.,
Glavni urad: 6029 West 22nd St..
Cicero, III. Podružnica 6629 West 22rtd St., ____feyytiv 1.11. _ _ H54-P,s,t
FARM E NA PRODAJ
20 AK.R. Arcadia Gardens, Florida. ITall, 4604 N. Ragiive Ave. 862-pdop
40 AK. I'ASMA,1 <,Jol>ro poslopje, blizu jezera, ,5 ak. proz^ja, iS drevja, živina, pridelek. $6500, polovic;! takoj. Emil. Dietrich, J'aw Paw. Mich.
856-p
W HI FARM \ ti:i 1 r.ovn oi»rairna. 10 ak. grozdja, 20 alfalfa, 40 pšenice, 20 ovsa, kokpšnjak za 1000 kokoši. dober hlev, moderna hiša. kopel, vroča in mrzla voda, parna toplota, blizu mesta. Vprašajte: Dave Roberts. Vicksburg, Mich.__853-g.s.t
80 AK. Central, Wis., polovico obdelane, 1K> milje do mesta in R.R.; zamenja za lote na S. W. ali produ. J. Wojtek, 5215 S.'Wood St. Phone; Hemlock 0188.	852-p
UGODNA PRILIKA.
Preostanek v blagajni 30. junija 1926 .............................................. $ 2,055.18
t
RAZPOREDBA PREMOŽENJA.
Obveznice, Joliet Improvement Bonds, po 6% obresti........................ $ 500.00
Obveznice, Calumet W. Hammond Improv. Bonds, po 6% obresti 400.00
Obveznice, Rockdale Improvement Bonds, po 6% obresti................ 500.00
Vloga na banki na čekovni račun, po 2l/z% obresti............................... 655.18
Dotečene obresti do 30, junija ..................................................................... 37.10
Inventar premičnega, premoženja, knjige in tiskovine ........................ 50.00
"BABY CHICKS" NA PRODAJ Rhode Island rdeče piške. $12.00 sto
kom. Gotovo pridejo žive do vas. za kar jamčimo. The Red Hatchery, Marshall, Indiana.________________836-tdo t-1
PRODAJALCA ZA R A Z NE DOBROIDOCE STVARI, LEPA PRILIKA. — PLAČA VSAKI DAN. PRIDITE NA 5618 W. DIVISION ST. 8-10 A.M. in 3-5 P.M. 8.57-p,s,t
POHIŠTVO NA PRODAJ.
Skupno premoženje 30. junija 1926 znaša ........................................$ 2,142.28
Od 1. jan. do 30. iun. 1926 je pristopilo 37 otrok, prestopilo v odrasli oddelek 11, suspendiranih 9 otrok. Napredek v članstvu za 17 otrok.
Nadzornemu odboru bratsko predloženo na pol-letili seji 19. jul. 1926.
JOSEPH SLAPNIČAR. tajnik,
SIMON ŠETINA blagajnik.
GEO. STONICH, predsednik,
Podpisani nadzorniki potrjujemo, da smo pregledali knjige in premoženje Mladinskega oddelka ter pronašli, da je predstoječi račun resničen, po našem najboljšem prepričanju.
ANDREW GLAVACH, I. nadzornik,
JOSEPH HORVAT, II. nadzornik
JOSEPH MEDIC, III. nadzornik.
7 KOSOV POHIŠTVA za jed. sobo, hrastov les, fino izdelano, mahogany miza v dobrem stanju, zelo po ceni. Phone Roberts 7420, Luella ali
_South Shore 4227.__________• _852-sr,č,p
POHIŠTVO PRODA, sun parlor, preproge in drugo. Oglejte na 5.139 Drexel Ave. 1st.	851-p
"AMER. SLOVENEC" JE NAJSTAREJŠI, A MORA POSTATI TUDI NAJVEČJI
V NAJEM
se odda pod ugodnimi pogoji v slo-venski naselbini v Jolietu, 111., dobro idoča
PEKARIJA.
Peč se nahaja v njej. Ponudbe
11a upravo "Atner. Slovenca."
Subscribed and swor to. before me, this 19th day of July A. D. 1926. CSeal)	ANTON NEMANICH JR., Notary Public.
Angleški igralec Hicks, ki je dolgo časa nastopal v dveh predstavah na dan, je imel govoriti nad 20,000 besedi.
NOTARSKA DELA.
Kupne pogodbe, pooblastila, af-fidavite in vse druge legalne listine lzdeljuje rojakom za tu in stari kraj
JOHN JERICH.
Slovenski notar, 1849 West 22nd St., Chicago, 111.
LOp STRITAR
i« priporoča, rojakom z* na.ro čila premoga, katerega pripe ljam na dom. Prevažam pohi itve ob času selitev in vse kar spada v to stroko.
Pokličite me po telefonu!
2018 W. 21 st Place
CHICAGO, ILL. Phoae: Roosevelt 8221.
SLOVENCEM V JOLIETU!
Naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstne slovenske povestne knjige, molitve-nike, angleške in slovenske; rožnevence in druge devoci-jonale iz knjigarne Amer. Slovenca. Kdor kaj izmed tega potrebuje, naj se zglasi pri meni, ali pa mi naj sporoči in mu prinesem na dom.
MARKO BLUTH, Zastopnik Amer. Slovenca, 512 N. Broadway St.
Joliet, 111.
ili odkloniti, ker teh operacij ni v. naših pravilih. Prosi da bi ji glavni odbor j risodil kako pomoč, ker je v veliki potrebi. Zraven je poslala tudi velikanske ] ičuue od zdravnikov in od bolniinice. Sobrat Joseph Medic, poroča, da j 1 rizna, da je ta sestra potrebna podpore, omenja pa, da gl. odbor nima nobene 1 ravace daiati podpore, da to zamore storiti samo konvencija. Spbrat pred-; idnik pripomni naj se omenjena sosestra obrne iz prošnjo na društva, glavni' Ibor je pripravljen prošnjo potrditi. Sprejeto.	j
Prebere se račun za pravila, oglas in naročnino Amer. Slovenca, za gl.j radnike in uradnike krajevnih društev. Sobrat Joseph Medic predlaga, daj : plača za pravila in oglas. Glede Amer. Slovenca pa poroča, da so v Ottawi, I i društva, da pa razun njega in sobrata Math Bayuk-a, nobeden ne dobiva] sta. Sobrat Jo_seph Horvat pravi, da tudi ne prejema lista. Sobrat Andrew! lavacli, poroča, da v Chic?gi, ne dobiva lista sobrat John Denša. Tajnik ( oroča, da je ob novem letu poslal imena in naslove na upravništvo, za vse ne kateri so opravičeni do glasila na račun Družbe, ako ga kateri ne dobiva,! ; i to njegova krivda. Sobrat Medic, predlaga in sobrat Glavach podpira-, da ' : glasilo za iste kateri ga niso sprejemali, ne izplača. Tajnik omenja, da bi ( ; ža sedaj plačalo za vse, da se preišče kaj je vzrok, da omenjeni niso do-ivali lista. Tajnikovo priporočilo se zavrže, sprejme se pa predlog brata1 ledic-a, da se za te ne izplača.
Pogovor o novih društvih. Določi se, da se novima društvoma v Chicago, II. in Ottawa, 111. pošlje Družbeni Charter, kakor hitro mogoče. Določi sc( lača sobratu Paul J. Laurich-u za sestavo in prestavo pravil svoto $25.00.; ' slučaju da bi bilo to premalo se mu izplača, kolikor zato zahteva.
Predsednik priporoča vsem glavnim uradnikom, uradnikom krajevnih; ruštev, ter vsemu članstvu, da naj delujejo kolikor mogoče vsi na to, da se lanstvo kolikor mogoče pomnoži. Želi, da bi do konca leta dosegli število1 D00 članov(ic), da se bo potem lahko pričelo izdajati certifikate tudi za $1,000, n tisoč dolarjev. V ta namen naj se poslužujejo glasila Amer. Slovenca.! dja je, da bi bil od časa do časa, tudi kakšen uredniški članek priobčen Vj vrho propagande Družbe sv. Družine.
Ker je bil dnevni red iz tem izčrpan, ter se nobeden več ne oglasi, zaklju-1 i predsednik sejo z molitvijo.
GEORGE STONICH, predsednik, JOSEPH SLAPNIČAR, zapisnikar.
i
OPOMBA: Cenjene krSjevne tajnike se prosi, da prečitajo račun Mla-inskega oddelka na društvenih sejah. Račun za aktivni oddelek pa bo po-cbej tiskan in poslan na društva, da ga tajniki razdelijo med članstvo.
SKUPNI DOHODKI.
•reostanck v blagajni 1. jan. 1926 ............................................................ $28,664.40
Jruštva vplačala od 1- jan. do 30. junija................................ $ 6,092.47
Mvresti od državnih obveznic (Liberty Bonds)................ 21.24
)brest.i od mestnih obveznic (City Bonds)........................ 4''.37
)bresti od čekovnega prometa ...................................-.......... 56.59
Je vrnjeni čeki, ker jih ni nazaj že več kot 1 leto............. 14.66
V.,
Skupni dohodki od 1. jan. do 30. junija................................................ 6*228.33 |
Skupna svota .......................................................... ...............J.SJL $34,892,73
SKUPNI STROŠKI.
zplačano za smrtnine od 1. jan. do 30. jun....................... $ 3,920.50
zplačano za operacije .........................................................i	675.00
dnevnice letnega zborovanja, vožnja in poroštva........................52.84
.etna plača tajnika za'leto 1925 ........................................................400.00
Nagrade za .pridobivanje novih članov(ic) ...................................71.00
i hramba na Ijnnki (Safety Vault) ................................................................................3.00
'ostavno dovoljenje poslovanja (License) ................................................25.00
Cdinost Publishing Co. za tiskovine ........................................................................70.75
\ml J. Laurich, za pomoč v glavnem uradu....;......................................20.00
Notarsko potrdilo letnih računov ..............L............L'.......................2.00
dotečene obresti .pri nakupu Rockdale Bondov....................................5.00
Dglas v spominski knjigi 28. evhar. kongresa........................................15.00
Skupni stroški od 1. jail, do 30. junija...........................................$ 5,260.09
Preostanek v blagajni 30. junija 1926................................................ $29,632.64
IZPLAČANO ZA POSMRTNINE. Društvo štev. 1. Joliet, 111.
Za pok. sobrata John Barbich, izplačano pooblaščencu.............. $ 120.00
Za pok. sobrata-Michael Kochevar, izplačano soprogi______________________250;()0
Za pok. sobrata Jerry Laurich, izplačano soprogi ....................:	250.00
Za pok. sobrata Stephen Marolt, izplačano soprogi .........................500.00
Za pok. sobrata Marko Kure, izplačano soprogi ...............................500.00
Za pok. sosestro Josephine Čauko, izplačano soprogu ................................500.00
Za nok. sobrata Louis Sega, jzpla.čano soprogi ....................i..............500.00
Za pok. sobrata Frank Kožar, izplačano soprogi ..........................................250,00
Društvo štev. 13. Chicago, III.
Za pok. sobrata Frank Somi, izplačano pooblaščencu ........................300.50
Za pok. sobrata Jakob Stanko, izplačano soorogi ..................................................250.00
Za pok. sobrata John Tonipa, izplačano soprogi ................................................500,00
Skupna svota izplačana fca posmrtnine od 1. jan. do 30. jun. $ 3,'920.50
IZPLAČANO ZA POŠKODBE.
Društvo štev. 1. Joliet, 111.
Sosestri Julija ,1'ucel, za operacijo na slepiču ................................ $	75.00
Sobratu Frank Skull ml. za operacijo na slepiču................................................75.00
Sosestri Josephine Judnich, za operacijo na slepiču...........................75.00
Sobratu Frank Russ, za operacijo na vtrganju ........................................................75.00
Sosestri Mary Mejaški, ,za operacijo na slepiču ........................................................75.00
Sobratu Joseph Ancel, za operacijo na slepiču................................................................75.00
Sosestri Francos Šega, za operacijo na. slepiču pok. Louis Sega	75.00 Društvo štev. 9. Chicago, HI.
Sosestri Barbara.Jurčevich, za operacijo na slepiču................................................75.00
Društvo štev. 12. Joliet, 111.
Sosestri Christina Traven, za operacijo na slepiču ................................75:00
Skupna svota izplačana za poškodbe od 1. jan. do 30. jun. $ 675.00
PREGLED SKLADOV. — SMRTNINSKI SKLAD.
Preostanek 1. jan. 1926 ........................;...'.................................. $14,618.94
Društva vplačala od 1. jan. do 30. junija .............................. 4,135.37
Skupaj ..................................................:........:........................... $18,754.31
Izplačano za smrtnine od 1. jan. do 30. junija.................... 3.920.50
Preostanek v snirtninskem skladu 30. junija.................................... $14,833.81
REZERVNI SKLAD.
Preostanek 1. jan. 1926 ............................................................ $11,904.83
Društva vplačala od 1. jan. do 30. junija...!.......................... 232,70
Prejeli za obresti ...'...............................'........:............................... 127.20
Nevrnjeni čeki, katerih ni nazaj že več kot 1 leto........ .... 8.66
Preostanek v rezervnem skladu 30. junija........................................ $12,273.39
FOŠKODNINSKI SKLAD.
Preostanek 1. jan. 1926 ............................................ $ 1,724.91
Društva vplačala od 1. jan. do 30. junija ................,............ 669.60
Skupaj ...................................:...,............'...................;....;............ $ 2,394.51
Izplačano za poškodbe od 1. jan. do 30. junija.................... 675.00 ,
Preostanek v poškodninskem skladu 30. junija...................:.......... $ 1,719.51
_ j
STROŠKOVNI SKLAD.
Preostanek 1. jan. 1926 .........................................,.................... $ 415.72	-
Društva vplačala od L jan. do 30. junija................................ 1,018.80
Prejeli za pristop in certifikate ................................................ 36.00
' Skupaj ........t............................................................................... $ 1,470.52 k
Izplačano za upravne stroške od 1. jan. do 30. jun........... 664.59
Preostanek v stroškovnem skladu 30. junija.................................... $ 805.93 .
--]
Skupna svota vseh skladov dne 30. junija 1926 znaša.................. $29,632.64
RAZPOREDBA PREMOŽENJA D. S. D.
Obveznice vlade Zd. Držav, (Liberty Bonds) po 4!4%................................................$ 1,000.00
Mestne obveznice, (Joliet Improvement Bonds.) po 5% obresti................5,800.00 .
Mestne obveznice, (Joliet Improvement Bonds) po 6% obresti................10,000.00
Obveznice, (Lackport Improvement Bonds) po 5% obresti............................5,000.00
Obveznice, (Calumet W. Hammond Improv. Bonds) po 6% obresti	1,600.00 1
Obveznice, (Village of Rockdale Improv. Bonds) po 6% obresti________4,500.00 '
Vloga na banki 11a čekovni račun, po 2]/•% obresti ............................................................1,732.64 1
____1
' Skupno denarno premoženje 30. junija .......................................... $29,632.64	•
Dotečene obresti do 3.0. junija ............................................................................922.00
Inventar premičnega premoženja, knjige in tiskovine.......................... 550.00	^
Skupno premoženje 30. junija ............................................................ $31,104.64
DOLG DRUŽBE SV. DRUŽINE.
Neizplačene smrtnine mladoletnim otrokom, deloma pa ker niso
listine v redu .........-................................................................................... 1,740.09
Čisto Družbeno premoženje 30. junija 1926 znaša........................ $29,364.55
Od 1. jan. do 30. junija je pristopilo 74 članov(ic), suspendiranih 18, umrlo je 9 članov (ic). Napredek v članstvu za 47 člaupv(ic).
Od ustanovitve Družbe sv. Družine, pa do 30. junija 1926, je Družba sv. Družine že izplačala za posmrtnine, poškodbe in operacije $45,456.91.
Nadzornemu odboru bratsko predloženo, na poFletni seji 19. jul.. 1926.
GEO. STONICH, JOSEPH SLAPNIČAR, SIMON ŠETINA predsednik,	tajnik,	blagajnik.
Podpisani nadzorniki potrjujemo, da smo .pregledali knjige tajnika in bla- . gajnika, ter vse premoženje in poslovanje Družbe sv. Družine. Pronašli smo, da je predstoječi račun resničen, po našem najboljšem prepričanju.
ANDREW GLAVACH, JOSEPH HORVAT, JOSEPH MEDIC, I. nadzornik,	II. nadzornik	III. nadzornik.
Subscribed and swor to before me, this 19th day of July A. D. 1926. (Seal)	ANTON NEMANICH JR., Notary Public.
POL-LETNI RAČUN	1 •
MLADINSKEGA ODDELKA OD 1. JAN. DO 30. JUNIJA 1926. PREJEMKI OD DRUŠTEV.
Štev. društva Smrtnina	Certifikati	Skupaj	St. članov(ic)
1. Joliet 111................... $262.95 $--$262.95	292 •
3. La Salle, 111............. 13.50	•—-	13.50	15
5.	Ottawa, 111............. 26.10 1--26.10	29
6.	YVaukegau, 111....... 34,80	—	34.80	38
8. Rockdale, 111......... 3,60 --3.60	4
11.	Pittsburgh, Pa..............18.90 ' --18.90	21
13.	Chicago, 111......................50.40 --50.40	56
14.	E. Pittsburgh, Pa.	60.45	0.75	61.20	68
15.	Ottawa, III..........................11.70 ----11.70	,13
16.	Chicago, 111..........................9.30 --9.30	.14
17.	Ottawa, 111.................3.60 --3.60	4
Skupaj.................... $495.30	$0.75	$496.05	S54
v-
DOHODKI.
Preostanek v blagajni 31. dec. 1926 .......................................................... $ 1,572.44
Društva vplačala od 1. jan. do 30. junija................................ $ 496.05
Obresti od čekovnega prometa .....................1................................................9.19
\ -----
Skupni dohodki od 1. jan. do 30. junija ............................................ 505.24
Skupaj ........................................................................-............................2,077.68
STROŠKI.
Za prestop v odrasli oddelek od. 1. jan. do 30. jun............................. 22.50
AMERIKANSKI SLOVENEC"
Domača trgovina za Domače potrebščine
J. L, Telser
FURNITURE AND HOUSE FURNISHINGS FONOGRAFE IN RADIO 2107-11 West 22nd Street, Chicago, III.
Phones: Canal 0138: Roosevelt 2107 Ustanovljeno 1912.
mj_ ' gg	ALASKA
jT^piaij PpiW^^	OMARE ZA LED
yj|#|| (	ne morete dobiti bolj-
®®Pltl I	še ,pa tudi ne cenejše.
"d* lllll I Od $15.00 naprej.
-■ssissas pif,^«^! j
j [M^^H	Naše omare za led
•ft^ ' ^ZZZr*56^	80 zno^raj prevlečene
fjl H ip^S	s korkovino, kar za-
| I ^J___-- _____J. 1	4 držuje toploto — to
j! /^KssssaJ LL-s--— In	pomeni, da veliko
J	prihranite na ledu in
isP5*^15^^	jedila ostanejo dalje
časa sveža.
"GOSPOD LIS EC"
POVEST.
Spisal Dr. Fr. D.
J. M. Trunk.
Blagor pametnim.
Med te spada Mr. Joseph Presterl, Collinwood, O. Srečni taki ljudje, ker so vedno le pametni. Jaz, žal, po "pametni" sodbi Mr. Presterla ne spadam med te srečne, kajti srečno pametni Mr. Presterl piše o meni: "Gotova (toraj vsekako in skozinskoz pametna tudi) reč pa je, da pameten človek ne bo pisal takih budalosti, kakor jih ima Trunk v svojem "Pisanem polju." Vrlo hudo zame. "Vsem slovenskim listom v Ameriki hoče odgovarjati," no, dobra volja bi utegnila biti nekaj vredna, ko je delo tako slabo, "za pojasnila je nedostopen," to bi se tudi še preneslo, ker bodo pač pojasnila zelo malo pametna, "in povrhu še brezpogojno zagrizen," to bi bila mo-ralična hiba, a kdo je brez greha? Hudo pa je, ko budalosti ni konca in jih morda še ne bo, in te "pojasnujejo," da ni — pameti.
Srečni ljudje, ki so že pametni prišli na svet, škoda je le, da bodo rtiorali ta svet tudi zapustiti.
ti siromaki na duhu naj sedejo najprvo k mizi, pa pridno študirajo socializem. In kadar bodo nekaj znali, tedaj naj se šele oglasijo, če bodo imeli še skomine po javni blamaži. To velja za črnetke, trunkce, provo-katorčke itd. Kar se tiče njih znanja o socializmu, so vsi enaki. Njih strahopetni napadi po-kazujejo, da se njih znanje imenuje neveda."
Samo-le "trunkec" odgovar-ja. Smelo si upam trditi, da sem jaz večkrat sedel "k mizi in študiral socializem," kakor precej naduti člankar sam. Drugič, sem z malo izjemo deloval sko-roda izključno med delavskim prebivalstvom, da sem na lastne oči videl njih težnje. V gospodarskem oziru ima socializem dobre strani, in nespamet-mo bi bilo to "pobijati," in vsaj jaz sem se socializmu protivil le, ker sloni na materialističnem svetovnem naziranju, in je v tem oziru zgrešen nauk s komunizmom vred.
Koliko razumejo o socializmu okoli Prosvete, me malo briga, niti nočem trditi, da je njih veda — neveda. Malo- bolj u-tegne gospodo poznati urednik Glasu Svobode, dasi se ne strinjam z njegovo sodbo, ker jaz nočem iz urednika Zavertnika narediti kakega "zavertnikca." V št. 49. Glasu Svobode stoji: "Socialistična stranka se prav pošteno norčuje iz znane čika-ške klike. Iz njene srede si izbira slamnate kandidate tam, kjer natanko ve, da bodo pogoreli. Cikaška klika dovoli to norčevanje, ker ji prinaša med naivnimi tovariši dobiček. Laže kolekta za svoje umsko jetične trote." Dežuje sem, dežuje tja . . .
"Baš taka je s ponarejanjem bankovcev," povzel je Šimen, osrčen po Kovačevih besedah, in meni se le čudno zdi, zakaj država ne kaznuje obojega jednako, ker je vse jedno sleparstvo. Če hočem dobiti jaz denarja za davke, za delavce, za pijačo, moram se truditi, da kaj pridelam .ali priredim ali prislužim .Kdor bi pa kar tako delal denar, spravil bi me pod nič. Podražil bi mi delavce in blago in živež, da bi ne mogel več izhajati .Služit bi moral iti k potepuhu, ki me je ugonobil s ponarejenim denarjem."
"Ker je bil premeten ejši, župan Šimen," smijal se je prisiljeno gospod Lisec. "Dandanes vlada pač pamet. Z mašinami in fabrika-mi ni nič drugače in zaman se jim upira rokodelec. Zakaj tu dela človeška roka, tam pa Ogenj in vod^a, ki ne potrebujeta nič počitka, nič jedi in pijače in zgotovita v jedni uri toliko, kolikor rokodelec ves teden ne. Zato pa lehko ceneje prodaja fabrikant in izpodrine ysacega rokodelca."
"Davek bi moral vse to izravnati," dejal je Šimen, "da si ne bi ljudje odjedali potrebnega kruha, ali pa bi morala vzeti vse tiste maši ne in fabrike država v roke, kakor ima v rokah sol, tobak in smodnik."
"Kako pa! Da ne bi imel pameten človek nobene koristi za svojo pamet. Kaj bi se delali poštencjše kakor smo! Kdor kupuje, hoče kupiti pod ceno ,in kdor prodaje, prodati čez ceno; v tem je vsa kupčija. Kdor je pre-jnetenejši, ta zmaga, in kdor ima denar, ta je mož. Kako si ga je pridobil, ne vpraša nihče, in kdor bi si upal, kaznovan bi bil zaradi razžaljen ja časti."
'"Ponarejalca pa vendar kaznujejo strašno," opomnil je Brdar, ki je pazno poslušal važni razgovor.
"Tisti, katerim je delal, se pa vozijo s paroma v kočijah," zasmijal se je Lisec, "in časti jih ves svet. S tem se pa baš časti pamet, razum. Po svetu tudi ne sodijo poštenja tako
VsiVnt' mori crnriunrM • nrrmnlr nnqfnnioV i p.
da nimam nič obleči, in da tičim vedno v eni koži. Tega naročila ne morem več preklicati. Toliko bo že še premogla hiša."
Brdar ni ugovarjal. A če je upal, da postane žena varčnejša, varal se je. Ostala je, kakeršna je bila, in če ji je potožil mož svoje stiske, čudila se je, da je tako malo blagoslova, ko dela ona pridneje od vsake dekle in gospodinji, da varčneje ne more, oblečena, da si že komaj upa med ljudi. In jela je zgovorno pripovedovati ,kak robec da je imela ta, kako krilo ona, košatenje, da fee mora ona kar skriti. "In vendar ne pomaga vse nič," modrovala je. "Ljudje, ki ne morejo preživiti žene in otrok, bi se niti ženiti ne smeli."
Janez ni odgovoril nič; pobe,šil je glavo in se izgubil iz hiše premišljevat, kako bi si poboljšal stanje. Od samega premišljevanja se ni mogel lotiti nobenega pravega dela; ampak postopal je s sekiro ali motiko in popravljal brez potrebe kako ograjo ali trebil kak graben. Minevalo ga je tudi veselje do dru* šČine in redkeje je zahajal h Kovaču. In tast, kakor bi bil slutil njegove težave, začel mu je dajati prekoristne svete, in prelepo ga je začela učiti tašča ,da treba gledati na vsak krajcar, ogibati se slabe tovaršije in pijače in pohajkovanja.
"Nama se je tudi hudo godilo," je dejala. "Pritegovati sva si morala in zgodaj vstajati in pozno hoditi leč, in konjička in vozička ni bilo nič."
"Za Brd-a tudi konj ni," pristavil je tast. "To je sama baharija. Ce ga prodaš, kakor se spodobi, kupim ga jaz."
Janez je vstal jezen in osramočen.
"Brez zamere!" tolažil je tast. "Hudo .ie dandanes po vsem svetu. Kdo pa ne toži? Pri nas toliko da rinemo, in štirje otroci še niso preskrbljeni. Pomagaj in Bog ti bo pomagal, to se je obneslo še zmeraj. Na Boga se treba zanesti in pa nase. Kdor se pa zanaša na druge, ta je siromak.
POSEBNA CENA $69.50
za emajlirano peč, nikjer ceneje. Druge Vrste od $35.00 naprej.
Za vsakovrstno pohištvo se obrnite na nas. Mi smo založeni z vsem. Naša postrežba je prvovrstna. Pridite in prepričajte se!
Pa naj še oni poskusijo.
"Rim je zvit kakor kozji rog in pretkan kakor lisica," pravi Pripiskar. Previdni so precej, naj poskusijo še s to robo, saj imajo vrhu tega še vse polno samih golih "resnic," Rim pa samo golo goljufijo. Ker že precej gre, bo tudi šlo.
* * *
Samo konstatiram.
Kakšno moralo imajo kapitalisti, ne vem. Poznam le cerkveno, namreč krščansko moralo. Ako kdo ne ravna po njej, dasi je morda celo kak "cerkve-njak," morale to ne zadene, temveč njega. G. Molek je drugega mnenja.
Phone«: 2575 in 2743.
Anton Nemanich & Son
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIKTU IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 1895.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogr be, krste in ženitovauja. — Cene zmerne.
1002 — N. CHICAGO. ST.
JOLIET. ILL.
""t*"'*	0 ~ -,,'	. r^MgtiM'^^ v
vsak, dokler se mu ne dokaže lopovstva."
Janez je ves zamaknjen gledal govornika in ušla mu ni nobena beseda. Da je pamet prva, ta misel mu je ugajala posebno, ker se je imel za jako pametnega. Kako bi porabil to p.amet, o tem je začel premišljevati ves razburjen. Kakor ga je namreč vznemirjala zavest, da gre premoženje h koncu, tako je raslo hrepenenje pridobiti si denarja, ne zase, ampak za drago ženko in za ljubljenega sina.
Pregovor pravi, da kdor veliko premišljuje, m.alo stori. Premišljevanje ni pomagalo Brdarju nič; le žena ga je začela nadlegovati silne je, kaj da premišljuje. Janez ji je naposled povedal in jel dolžiti slabe letine, nesreče ,Iene posle, sploh razven sebe in žene Ves svet. Lojzi se je podaljšal obraz.
"Prej se je vedno glasilo: bogati Brdar," dejala je slabovoljna. "A zdaj je baš sitnost. Naročila sem na Vačah novo obleko. Saj veš,
lil.
Necega večera, ko je sadel Tone koso, da nakosi detelje, pridruži se mu brat in ga nagovori, ne da bi ga pogledal:
"Ustregel mi boš, Tone, če storiš eno pot zame,"
Tone je prikimal in Janez je pogledal v zadregi tja po polji, da ne bi se srečal z bratovimi očmi, in jel' praviti, da bode potreboval v kratkem več denarja, da pa gotovine ni pri hiši; naj bi stopil v Dobravo do Vrbana in ga prosil na posodo kacih tri ali štiristo goldinarjev; a rajši več kakor manj, ker denar se rabi vedno.
"A Vrban, pravijo, da je trd in oderuh."
"To je res; a drugje ne dobom nikjer. — Eni nimajo, drugi ne dajo. Denar pa moram imeti, naj bo, kar hoče. Pregovarjaj ga, da ne bo zahteval prehudih obresti. Ce se ne bo dal, stori mu po volji; kar boš ti sklenil, bom jaz potrdil."
Dobil bo "ta suho."
M. R., Pittsburgh, Pa., pripoveduje nekaj o nekem "jagnje-tu," ki je vzelo baje denar, katerega je streslo dete. Pravi: "Morda ni greh, če se vzame, kar se, najde v cerkvi. Pa kaj. Jagnje pojde k spovedi in pove 'gospudu,' pa bo vse O.K." Ako "jagnje" samo pove, da je vzelo, nič več, in če v kakem enakem slučaju M. R. tako misli o spovedi, bota prav oba dobila "ta suho." Glavno pa bo, da — smešimo.
Se ne more umiriti.
Delavec, Cicero, 111., p. dm. Molek, se ne more pomiriti radi dveh dolarjev pri prvem obhajilu. Nemiren je in zelo — inteligenten, kakor pričajo izrazi. Pravi, da je to business, ki baje prekaša vso čifutarijo, ker čifut mora nekaj dati za svojo robo, župnik pa . . . On mora biti mnenja, da se otroci pripuščajo brez vse priprave in dela, potem da se cerkve same zidajo, vzdržujejo, in končno, da župniki živijo od rdeče jeze, socialne pravičnosti in — zavisti, prav bizniške zavisti.
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ...	Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC!
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849
JETNIK PROSI ZA SMRTNO KAZEN.
Philadelphia, Pa. — William Moore, je bil radi sleparije obsojen v šestletno ječo, kar mu pa ni po volji. Rekel je, da bi dežela bila veliko na boljšem, če bi se ga obsodilo na električni stol. Vzgojen sem bil v poboljševalnici, tako pravi Moore, kjer se nisem naučil nič dobrega, veliko pa slabega, zato bi bil veliko bolje, da bi bil mrtev.
Mathilda Liidwig
Kam te bom dejal?
Pri nas pripovedujejo, da so v črnih nočeh slišali glasove: "Kam te bom dejal, kam te bom dejal?" Baje prihajajo ti glasovi od umrlih, ki so prestavljali mejnike.
Žarkometarju se tudi nekaj zdi, da sliši od nas katoličanov neke stične glasove glede evolucije. "Kam jo pa denete?" poprašuje, ko sem zapisal, da mi evolucije ravno ne želimo, a se je ne bojimo, ako se izkaže.
Želimo je ne, kakor si jo srčno želijo razni "znanstveniki," da bi si z njo podprli svoje materialistično naziranje, ker evolucija ne bo izpremenila našega naziranja prav nič, in zato jo bomo sprejeli prav mirno, ako se znanstveno izkaže, in jo bomo uvrstili med vede, kamor z drugimi vred spada, ako bo veda. Izza Darwina pa še nismo prišli naprej, kvečemu drvijo naprej tisti, ki si evolucije pač srčno želijo, Naprej se pa lahko pride tudi v prepad.
Pada sem, pada tja.
Prosveta ima v št. 133. članek "Uničevalci socializma." Na koncu piše člankar, toraj gotovo urednik Joe Zaveknik: "Človek mora biti res velik duševen revček, ako si domišlja, da bo nekaj uničil, kar še ne pozna (česar niti ne pozna)."Vsi1
VSAKOVRSTNE ŽENSKE POTREBŠČINE Naša specialiteta: Obleke za močne ženske in - MODERCE PO MERI -
V vašo korist je, da pridete v našo trgovino in se prepričate, da smo najcenejši, z najboljšimi oblekami, nogovicami in drugimi potrebščinami. Z našo postrežbo boste zadovoljni. — Govorimo slovenski.	(	p,
>2202 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
Phone: Canal 1277.
Razprodaja novih knjig
Na tej razprodaji se nudi našim rojakm v Ameriki izvanredna prilika, dobiti po posebni ceni štiri jako zanimive knjige:
1.	"KRI MUČENIKOV." Interesantha povest iz tretjega stoletja po Kristusu,
ki pripoveduje o kristjanih in njih mukah............................ 60c
2.	"SOCIALNA ČITANKA" vsebuje poučno socialno berilo za naše slovenske delavce. Vsak slovenski delavec bi jo moral čitati . . .................. 45c
3.	"NEVESTA IZ KORINJA" je zanimiva slovenska kmečka povest........ 25c
Skupaj..................$1.30
Ostriga ima več redilnih snovi, kakor pa katerikoli drugi živež iste velikosti. Tudi je zelo lahko prebavljiva.
Prebivalstvo mesta Londona II v 14 letih naraslo od 7,300,-000 na 7,600,000. Zakonskih žena je v Londonu 877,298,
Priporočam svojo trgovino z mežanim blagom in obuvali. V zalogi imam vsakovrstne obleke .vsakovrstno spodnjo obleko "Cooper's Underwear," srajce za praznike in za na delo, klobuke in sploh vso opravo za celo družino.
Pridite In prepričajte se, da je pri na« dobro blago, zmerne cene in ista postrežba kakor kjerkoli drugje.
Se priporočam v naklonjenost
Prve klobuke je 1. 1404 izgo-tovil v Parizu neki Švicar. V Angliji so jih pričeli izdelovati šele 1. 1510.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO. ,
Rojakom v državi Indiana naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino in vse drugo, kar je v zvezi z našim podjetjem. Vsem ga prav toplo priperočamo, da mu gredo na roko in pomagajo pri agitaciji.
• Uprava *mer. Slovenca.
KDOR NAROČI VSE TRI SKUPAJ, PLAČA SAMO C 1 IN DOBI ZRAVEN BREZPLAČNO ŠE VELIKI KOLE- I DAR MOHORJEVE DRUŽBE, KI JE POLN KORIST- | NIH, ZANIMIVIH IN PODUČNIH SPISOV.	*
FRANK OPEKA
y Ž mm W§§ TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM T	^pS ^^	502—10th ST., WAUKEGAN, ILL.
DR. t F. KONOPA	IN
X ŽARKI. Zdravi
vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111.
Pho. Armitage 6145. ~ Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326
Naročite te knjige takoj, dokler so v zalogi. NaroČilom je priložiti Money Order ali bančni draft.
"Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL

^PISANO POLJE-
kTTTTTTTtttttftttftfffff1
[ ROJAKOM V
? WAPKEGflN-NOBTH CHICAGO