Bz£*ssj[«a rase« nedelj En praznikov vseli eSass ©b 10. urS dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise fi'ankirati in- podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, posl no ter notice isti pro-ior K 2’—. Pri večjem naročilu popust. Psvlainl frssnko v tifiavi SHS. ¥ thiislieitS, ¥ fobeto S. s$r!la 11121, Posamezna Stsv. 1 K. Let© ¥. Glasilo lugosiov. sediaSno - demokrattlRe stranke Telefonska žf. 312. Naročnina: Po posti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec li 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za libt so poštnine proste. Upravnistvo ;e v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. LDU Zagreb, 8. aprila. »Večer« poroča iz Beograda, da pri včerajšnjih pogajanjih med radikalci, demokrati in muslimani iz južne Srbije ni moglo priti do sporazuma. Muslima-nH vIjiHp crnrnnriip rta Nova kupnina. JJ£IO pilil UU SpUItUUUIU. IVIUSllIiJcl- ni zahtevajo od vlade garancije, da bo agrarno vprašanje v južni Sr- il o ia aoa nn i m a tri A }r/\ se sc u\j a^i cuiiu v^i cioaujv^ v or biji rešilo s posebnim zakonom. Ako muslimani ne dobijo teh garancij, pretijo z izstopom iz radikalnega in demokratskega kluba. Beograd, 7. aprila. Dr. Hinko Križman in Nikolaj Uzumovič sta se posvetovala z muslimanskimi poslanci iz Južne Srbije glede rešenja agrarnega vprašanja v južnih krajih. Ker se sporazum še ni dosegel, se pogajanja nadaljujejo danes popoldne. V parlamentarnih krogih se govori, da se bo to vprašanje vsekakor rešilo tako, da bo vlada zadovoljila muslimane v Južni Srbiji na ta način, kakor je to storila v Bosni in Hercegovini. Vlada je zopet v nemali nepriliki. To je vselej, kadar se gre za denar. Državna blagajna je vedno prazna, vkljub silnim davkom, ker »suša« sproti vse požre, brez denarja pa večine nima. Verižnikom na ljubo je izdala vlada prepoved izvoza žita. Turki v Macedoniji pa nimajo nič od tega. Ti zahtevajo več, zahtevajo namreč to, kar je vlada obljubila bosanskim begom. Ti so ravno tako muslimani kot oni iz Macedonije — zakaj naj imajo, eni prednost pred drugimi? Nobenega dvoma ni, da bo vlada na račun davkoplačevalcev želji muslimanov ugodila, ker prvič •brez njih nima večine, drugič bo pa tudi macedonski veleposestnik Nikola Pašič postal musliman, dokler ne dobi denarja. Žalostna ustava, katero je treba kupovati vsak dan dražje! Interpelacija glede ^ofeznane64. LDU Beograd, 8. aprila. Včeraj je ministrski predsednik Pašič konferi-ral s predsednikom konstituante. LDU Beograd, 7. aprila. V parlamentarnih klubih so se tekom današnjega dne vršile seje, na katerih se Je govorilo o stališču, katero bodo Posamezne stranke zavzele na jutrišnjem sestanku skupščine, ko se bo razpravljalo o interpelaciji poslanca dr. Sime Markoviča glede obznane. Vsi klubi so pozvali vse svoje poslance v Beograd, da bi se udeležili seje skupščine, če bi prišlo na tej seji do glasovanja za zaupnico vladi. V radikalnem klubu se je proučeval materijal, ki je povzročil, da se je obznana izdala in sklenilo se je, da se nastopi za to, da ostane obznana v veljavi. Razpravo je otvo-ril ministrski predsednik Nikola Pašič, nakar je govorilo 12 poslancev. V imenu radikalne stranke bo na jutrišnji seji govoril poslanec Žarko Miladinovič. Za zemljoradnike bo govoril posl. Jovan Jovanovič, ki je vložil podobno interpelacijo o obzna-ni, kakor dr. Sima Markovič takrat, ko je bosanska vlada raztegnila ob-znano tudi na zemljoradničko stranko v Bosni. To se je zgodilo takrat, ko sta predsednika kluba Vojislav Lazič in tajnik Komadinič govorila na protestnih shodih o sporazumu med vlado in muslimani. V imenu so- cijalnih demokratov bo govoril posl. E tbin Kristan, za Narodni klub dr. Ivan Pavičič, ki bo navajal posledice obznane v tuzlanskem okraju. Ce’ dr. Pavičič ne pride pravočasno v Beograd, bo govoril poslanec Kerubin Šcgvič. Za Jugoslovanski klub bo govoril posl. Stojan Babič, za republikance Jovan Gjonovič. za demokrate pa Dragotin Pečič. V imenu komunistov sta se prijavila, da bosta govorila posl. Pavel Pavlovič in dr. Sima Markovič, ki si pridržuje pravice interpelanta. S strani muslimanskega kluba se udeleži debate poslanec Fehim Kurbegovič. Glede interpelacije o »obznanl« smo že večkrat povedali svoje mnenje. Vlada se bo zlagala bolj kakor najbolj rafiniran časnikar, samo da opraviči in utemelji svoje nasilje. Obznana namreč nič drugega ni. Ravno tako smo že včeraj javili, da bodo demokratje in radik. izrekli vladi svoje zaupanje. Obznana ostane torej v veljavi. Kaj drugega od policajdemokratske vlade človek tudi pričakovati ne more. Obznana namreč ni samo univerzalno sredstvo proti komunistom, ampak proti vsem strankam sploh, ki pred policajdemo-krati ne padejo na kolena. Bog živi obznano s policajdemokrati vred! LDU Beograd, 7. aprila. Danes popoldne je imel svojo sejo odsek za prošnje in pritožbe. Na tej seji se je razpravljalo o vprašanj« vojnih invalidov in sirot in o rodbinah tistih častnikov, ki so padli v vojni. Delo še ni dovršeno. Nekateri novi odloki so se predložili ministrom v revizijo. LDU Beograd, 7. aprila. Upravni odbor je danes sklenil, predlagati skupščini, naj se izda iz skupščinskega proračuna po 300 dinarjev mesečno rodbinam v vojni padlih poslancev. Predvsem pridejo vpoštev rod- Dva važna sklepa. bine poslancev Jovana Škerliča, Čedo Uroševiča, Juro Rodiča in Alekse Ratarca. * Te dve vesti objavljamo kot nekak kurijozum. Do danes namreč še ni prišla v javnost nobena vest o sodelovanju parlamentarnega odseka za prošnje in pritožbe, ravno tako tudi nc o delovanju upravnega odbora skupščine. To se je zgodilo sedaj prvikrat; kar znači, da vlada v Belgra-du silna politična suša, ako poročevalci ne vedo poročati kaj boljšega. Konferenca nasledstvenih držav v Rimu. LDU. Rim, 7. aprila. V dopoldanski seji nasledstvenih držav, se Je konstituirala komisija za jnridičtie in upravne zadeve. Za predsednika komisije je bil izvoljen Ricci-Rusalli, Njegovi namestniki so Halkovsky (češkoslovaška), Nemes (Madžarska) in Antonescu (Romunija). Komisija Je že začela poslovati. V popoldanski seji *e je sestavila komisija za gospodarske in finančne zadeve. Predseduje ji italijanski državni svetnik Drocchl. Zastopajo ga poslanik Kwiatowsky (Avstrija), Antonijevič (Jugoslavija) in Raczanski (Poljska). V krogih konference se rTipisuje izvolitvi avstrijskega in madžarskega podpredsednika posebna važnost, ker Je to prv-i slučaj, da zavzemata zastopnika doslej sovražnih držav tako visoko čast pri mednarodni konferenci Odposlanci te konference so izjavili poročevalcem listov, da imajo trdno upanje, da bo konferenca prispevala k politični in gospodarski probujl narodov bivše monarhije. Avstrijski odposlanci so izrazili poročevalcem svoje zadovoljstvo nad prijaznim sprejemom na konferenci. Avstrijski* zastopniki so rc danes parkrat sestali k razgovorofei na avstrijskem poslaništvu. * Konferenca se bo končala z zagotovilom večnega medsebojnega prijateljstva nasledstvenih držav do prihodnje vojne. Zmešnjava na Ogrskem. Beograd, 8. aprila. Listi poročajo iz Madžarske, da vlada v Madžarski po odhodu razkralja Karla vedno večja zmešnjava. Razmere med Karlisti. pristaši svobodne volitve kralja, in republikanci so se poostrile tako, da obstoja po poročilu »Ncues Wiener Tagblatta« nevarnost državljanske vojne. Po vesteh istega lista bi imela prihodu Karla j na Madžarsko slediti restavracija prestolonaslednika Ruprechta, na kar bi se imela proglasiti donavska federacija pod protektoratom Francije. Dokazi o tem se bodo te dni objavili v Budimpešti. * Kar nam poročajo o zmešnjavi in neredu na Ogrskem, so prazne bajke in čenče ih o kaki državljanski vojni ni govora. Pač pa je ne samo verjetno, ampak tudi resnično poročilo o poskusu vzpostaviti neko podonavsko federacijo, o kateri sanjajo gotovi francoski krogi že dolgo časa. Z ustanovitvijo podonavske federacije in z restavracijo Habsburžanov zasledujejo Francozi dvojni cilj: oni sl hočejo zagotoviti točno plačevanje obresti od predvojnih dolgov, kolikor jih je imela Avstrija na Francoskem, drugič pa hočejo preprečti s podonavsko federacijo združitev Nemške Avstrije z Nemčjo. Za enkrat so Francozom njihovi lepi načrti splavali po vodi. Grško-turška vojna Pariz, 7. aprila. »Temps« poroča iz Aten: Zadnja poročila javljajo, da j je grški poraz pri Fski Sehirju na-I ravnost katastrofalen. Grki so izgubili 8000 mož in mnogo častnikov. V Atenah vlada velika poparjenost. Poraz pripisujejo dejstvu, da se ni vedelo za pravo moč kemalističnih čet, kakor tudi dejstvu, da je po nastopu kralja Konstantina odstopilo mnogo častnikov. * Antanta je kot povračilo za priznanje grškega kralja Konstantina zahtevala od Grkov, da se udeleže vojne proti Turkom v Mali Aziji, ki so zavezniki boljševikov. Grki so šli antanti na led in so mobilizirali, oziroma grška vlada je razglasila, da je »suša« y deželi. Prva grška poročila so javljala seveda sijajne grške zmage, danes pa morajo Frmcozje sami priznati na svojo žalost, da so njihove zaveznike Turki silno natepli. Zgodi- lo se je tako, kakor smo mi že svoj-cas pisali. Druga poročila zopet javljajo, da antanta ni nič več zadovoljna s kraljem Konštantinom. ampak da želi povratek Venizelosa. Antanta vidi danes, da se je zmotila, kakor po na; vadi. Antanta je računala na veliko navdušenje, s katerim je bil sprejet kralj Konstantin in je hotela to navdušenje izkoristiti v svoje namene. Sedaj pa se je pokazalo, da navdušenje za kralja še ni istovetno z navdušenjem za vojno. Rudarska stavka na Angleškem. » LDU London, 7. aprila. Delavski voditelji izjavljajo,^ da je splošna stavka neizogibna, če se do ponedeljka opoldne položaj ne bi izpremenil. Vendar pa mislijo, da se v nekaj ozirih položaj dotlej še lahko izpremeni. London. 7. aprila. V razne jame na Škotskem so stavkajoči delavci metali bombe in s tem prisilili ravnatelje podjetij, da so odslovili prostovoljce, ki so delali pri sesalkah. V Rendu (Wales) je v mnoge rudnike stopila voda. V Watesto\vnu in Ty!orstc\vnu so rudarji prisilili ravnatelje, da so odpustili vse nadomestne rudarje in delavce v jamah. V ckolici Durhama so pogasili skoro vse plavže. V železolivarnah v severnem Yorkshiru in v plavžih ob reki Tens je ustavljeno delo. LDU Berlin, 8. aprila. »Internacional News Service« javlja iz Londona: Če bi prišlo do tega. da bi vsa delavska trozveza pričela stavkati, bi bilo 2,285.000 oseb brez dela. če se računa k temu še 2,225.000 brezposelnih v Angliji, tedaj bi narastlo število brezposelnih na 5 milijonov. Beograd, 8. aprila. Dne 5. aprila je po ministrski seji o rudarski stavki pozval Lloyd George predsednika rudarske zveze in predsednika lastnikov rudnikov, k nadaljevanju oogajanj. V nekaterih rudnikih v Škotski in Walesu so bili neredi. Vlada je podvzela razne vojaške in druge ukrepe. LDU Beograd, 8. aprila. Presbiro poroča iz Londona: Konferenca med Lloyd Georgeom in rudarji je ostala brez uspeha. Lloyd George je izjavil, da bo uporabil vsa sredstva, ki bodo odgovarjala položaju. LDU London, 7. aprila. V poslanski zbornici je izjavil ministrski predsednik Lloyd George, da je za konferenco rudniških posestnikov z rudarji pod pogojem, da se predvsem obravnava vprašanje izčrpavanja. Reuterjev urad izraža upanje, da bodo rudarji pristali na to. London. 8 aprila. Železničarji in prometni dclavci so sklenili stopiti v stavko. Govor poslanca sodr. Etbina Kristana na 40. seji ustavnega odseka. V razpravi je paragraf 67., ki se glasi po predlogu vlade: »Državna upravna vlast vrši nadzor nad poslovilna samoupravnih vlasti preko oblasnog načelnika i posebnih stručnih organa. Oblasni načelnik ima pravo da zadrži od iz-vršenja svaku odluku samoupravnih organa, koja bi bila protivna Ustavil, zakonima, oblasnim uredbama ili vredja opšte državne interese. Protiv rešenja načelnikova moZe se izjaviti žalba Državnom savetu u zakonitom roku. Ako Državni savet ne donese u roku od dva meseca, od dana prijema. odluka postaje izvršna.« Minister za konstituanto je z ozirom na prej izrečene ugovore opozicije napravil koncesijo, da se bišejo besede »ili vredja opšte državne interese«, in da se namesto clvamesečnega roka za rešitev, ki je doiočen Državnemu Svetu, postavi enomesečen rok. V razpravi o tako predelanem paragrafu je dejal sodrug Kristan: Gospodje, strinjam se z gospodom Gjonovičem (republikancem), da je izraz o posebnih strokovnih organih tako raztegljiv, da se pod tem lahko razume vse mogoče, iii s takimi posebnimi organi se ne ustvarja demokracija, ampak se le razširja birokracija, o kateri se ne more reči. da je imamo premalo v deželi. Kdor prečita to redakcijo, si je gotovo ne bo razlagal tako, kakor nam jo tolmači gospod minister, ampak jo bo razumel prav tako, kakor jo je razlagal gospod Gjonovič. Mi ne moremo glasovati za uredbo, ki daje centralni oblasti v roke birokratičeu aparat, s katerim lahko ovira vsako demokratično življenje. Upozoril sem že na to. da je imenovani načelnik, ki ste ga spravili v ustavo, nevarna reč; kakor se zdi, pa misli-. te, da boste odpravili to nevarnost s tem, da postavite pokraj njega drugo podobno nevarnost. Toda, gospodje, stvar se tako ne rešuje. Jaz ne morem glasovati za ta člen, ker ne morem glasovati za nobeno; določbo, ki se osniva na imenovanju načelnika od zgoraj. Toda če hoče* te, da bo paragraf vsaj toliko zbolji šan, kolikor je vpričo tega imeno* vanja še mogoče, tedaj odstranite te j^posebne strokovnjake« iz ustave. Gospodje, neštetokrat smo slišali, da se to ali ono ne more določiti % ustavi, ampak da se morajo stvari prepustiti zakonodajcu. Če ste mog* li prepustiti bodoči legislaturi toliko važnejših reči, ji lahko prepustite tudi te strokovnjake. Naposled ima vlada sama svoje strokovnjake, ki se jih lahko posluži, če je kakšna strokovna revizija v samoupravnih telesih potrebna. Sicer vrinete vi ustavo le nekaj, kar lahko povzroči nevarnost. Za kontrolo nad načelni-* kom pa mislim, da pomeni akt v; oblastni skupščini več, kakor vsi ta* ki posebni strokovni organi.« Sprejet je bil ta paragraf 68 brez debate. Na to je prišel na vrsto pa* ragraf 69, katerega prvi del se glasi? »Državni savet je vrhovni upravi ni sud. Članove Državnog Saveta postavlja kralj na predlog Predsed* nika Minlstarskog Saveta i to na ovaj način: polovinu članova ime-« nuje kralj od dvostrukog broja čla-< nova koje predlaže Narodna Skup-* ština od dvostrukog broja koje pred-« laže kralj. Popunjavanje upražnjeniii mesta Državnih Savetnika odrediče se naročitim zakonom koji može od* gornjeg principa i odstupiti.« V tej razpravi je dejal sodrug Kristan: Gospod minister za konstituantq nam je tukaj pred kratkim pripove-i doval. kako garantira Državni Sa* vet demokacijo in je bil prav neza-t dovoljen, ko sem jaz ugovarjal. Če bi bil Državni Savet sam organizli ran na demokratični podlagi, bi člo* vek verjel, da je tako; toda organi^ zacija državnega sveta, kakršni predlaga ta paragraf, se niti od da* leč ne vjema z demokratičnim na-> čelom. Jaz se le čudim gospodu, ki je sestavljal ta paragraf, zakaj se le toliko trudil, da je nagromadil to* liko besed, medtem ko bi bil to kar se tukaj v bfstvu pravi, lahko povsemi kratko povedal z besedami: »Člano* ve Državnog Saveta postavlja vla* da.« To ne bi bilo nič drugega, kak on to. kar je rečeno v tem paragrafu. Pripoveduje se nam, kako bo skup-« ščina volila državni svet in kako je to demokratično. Toda poglejmo tQ redakcijo, pa vidimo, da ne pomeni nič drugega v stvari, kakor da sl vlada rezervira imenovanje članov: državnega sveta. Polovico voli kralj izmed tistih, ki mu jih predlaga skup-! ščina. Predlagala bo seveda, ker ni govora o proporcu, skpuščinska ve-« čina. z drugimi besedami vlada —» vladne stranke, torej vlada. Drugd poicvico voli skupščina izmed tistih, ki j>h predlaga kralj. Kralju jih boi seveda tudi predlagala vlada. Takoi to torej vlada predlagala eno in dnu go polovico* drugi pa seveda ne mo-« rejo biti izvoljeni oziroma imenovan ni, kot tisti, ki so predlagani. To to* rej ni nikakršna garancija za demo-« kracijo. Po naših načelih bi bilo edi-« no demokratično, da voli tudi člane državnega sveta narod. V takem slučaju bi sprejel vse tiste kvalifika* cije, ki bi bile v interesu stvari po* trebne za tistega, ki naj bi bil izvo* ljen v državni svet. Vidim pa, da ve* čina nioia mnogo demokratičnega razpoloženja. Strinjal bi se naposled s tem. da se dotlej, dokler ne dose* žemo te direktne pravice naroda, da si sam voli svoje sodnike, najde ga* rancija. da bodo ti sodniki neodvls* ni — vsaj v tisti meri, v kateri je vi sedanjih razmerah mogoče pričako* vati neodvisnost. To mislim, da bi s$ doseglo, pe če jih imenuje kralj, boi. diši na predlog vlade ali pa na predlog skup št inske večine, ampak če jih volijo sodniki vseh upravnih sodišč. in zdi se mi, da bi se od sodnikov vendar moglo pričakovati — prej kakor pa od vlade — da bodo imeli naloge državnega sveta pred očmi, ne pa političnih interesov. To bi dalo vsaj nekaj garancije, da bi 'dobili državen svet. ki se ne bi dal eavajati po interesih vlade, ki so — ne pozabite na to — efemerne in sc menjajo, ampak bi imel bolj pred očmi državne interese, ki naj jih zastopa. V tem smislu predlagam tudi izpremembo tega paragrafa.« Pi glasovanju je bil sprejet para-gaf, kakor ga je bila predložila vlada. Z loparjem — pred volitvami. Vsake volitve na Slovenskem se razvijejo v prave orgije politične surovosti. Tudi sedaj pred občinskimi volitvami so pričeli zlasti klerikalci, komunisti in neizogibni Pesek zlivati svojo gnojnico na socijalne demokrate. Najglupejse stvari, bedaste razlage dogodkov: vse naj služi y to, da se jemlje ugled edini delavski Stranki v Sloveniji. Kaj pomeni v bistvu ta boj proti ilocijalni demokraciji? Pameten volilec se vjpraša, kaj fiiče ta ali ona stranka. Toda o tem se ne bije boj. Boj je le oseben, boj je . umerjen le proti delavski socijal-nodemokratični stranki, ker vse druge stranke dobro vedo, da se za delo za proletarljat in za resno občinsko politiko zavzema le socljalnode-mokratična stranka. Program stranke je jasen: stranka ima dovolj žila-ivosti in odločnosti, da uveljavi svoj Vpliv v občinah po Sloveniji. Mi smo stali vedno na stališču, da nastopaj v političnem in gospodarskem boju z meščanstvom veriž-niki in kapitalisti vse delovno ljudstvo v eni vrsti. Tega stališča nismo In ne smemo izpremeniti. Zaraditega bodi naša naloga, da nastopimo pri občinskih volitvah složno ter da se odločno upremo tudi vsem tistim Strančicam in klikam, ki hočejo nam Odvzeti glasove ter s tem škodovati delavstvu na uspehu, da se ogrevajo za klerikalce, liberalce ali samostoj-neže. Kdor hoče res oddati svoj glas y prid delovnih slojev, ta mora glasovati za socijalnodemokratične kandidate ter odločno nastopiti proti tistim. ki hočejo v tem pogledu kršiti disciplino. Obenem priporočamo, da socijalisti povsod, kjer je le mo-,goče, kandidirajo sami, ter s tem uveljavijo veličino in napredek naše stranke. Politične vesti. H* Najvažnejše. V radikalnem ta demokratskem klubu so zahtevali nekateri poslanci, naj se ukine Izvozna prepoved, ker bodo sicer razni špekuiantje zopet zlorabili to nared bo in oškodovali državo. + Radičev zastopnik v Beigradu. V Beograd je prišel zastopnik Radičeve stranke dr, Basariček in dajj časa konfe-rlral z L}ubo Jovanovičem. + Pokrajinska vlada v Bosni. Novi predsednik bosanske pokrajinske vlade je slavonski advokat dr. NBcoia Djurdjevlč, radikalec po svoji strankarski opredeljenosti — Turškim agom ta begom ter vsem vdeposestoukocn se obetajo spet lepi stari časi, za kako dolgo, je pa druga! ,+ Razpust laškega parlamenta. Odlok, s katerim se razpušča zbornica, utemeljuje ta svoj sklep s tem, da so se Italiji pridobile nove pokrajine, da se je polo- LISTEK. Branislav Nušič: Rejenček. Preložil Cvetko Golar, (Dalie.) »To je bilo iste zime,« začne gospod Vasa, »in nekega večera, veste, sem bil povabljen na večerjo, ko je bil god gospoda predsednika okrožnega sodišča. Pri večerji sem sedel zraven gospe predsednice, a na moji levi strani je sedela svakinja gospoda adjunkta, ki je veljala za najlepšo devojko, za katero smo se vsi trgali. Začel sem se živahno zabavati z gospodično in takoj sem opazil, da se je zelo zainteresirala za moje pripovedovanje in šale. Stregel sem ji pri večerji, jej dajal in nudil vse, kar je poželela, krat-komalo — ohrabril sem se, ni ko so ravno peli »na mnoga leta« gospodu predsedniku, jej priznam svojo ljubezen. Niti treba ni, da povem, da me je v. nailepšem trenutku, ko sem žaj v Italiji od leta 1919 dalje temeljito izpremeati in da je nastopilo mirovno stanje. V odloku je izražena tudi želja, naj W se delavci udejstvovali v političnem življenju, namesto, da se omejujejo samo na kritike političnih razmeT. + Črnogorci b! radi domov. Bivši črnogorski podporočnik Milorad Petrič, ki Je pobegnil ta Gaete ta prispel v Kotor, je izjavil, da želi dobršen del Nikitovih Črnogorcev ta tega taborišča domov, ker ravnajo Italijani z njimi kakor s sužnji. — Domov bi sedaj po.svojem hasku res radi prišli, ampak je veliko vprašanje, kaj poreče k temu italijanska'' Agenzda Stefani. + Francoski državni dolg. Po stanju z dne 1. marca t. 1 .znaša francoski državni dolg 302 milijarde frankov, ne ura-čunši 108 milijard frankov za pokojnine in vojne odškodnine. Dne 1. avgusta leta Dnevna Kako z vnovčevalnlco za živino? Kakor čujemo se vrše danes pri deželni vladi v Ljubljani glede opustitve te vriovčevalnice pogajanja. Vnovčevalnico hočejo odkupiti neki privatniki (seveda mesarji?), pri katerih bi bila udeležena tudi ljubljanska občina. Koliko je resnice na tej govorici, nam točno, ni znano, ali že dalje časa se govori o tem in zdi se nam potrebno, da svarimo deželno vlado in mestno občino pred takim korakom, kakršen je baje v načrtu. Prav resno svetujemo, da se taka pogajanja odgode ter se obnove šele po občinskih volitvah, ker bi sicer morali smatrati enako pogodbo za politično kupčijo pred nosom novega občinskega sveta. Nedvomno je namreč, da je v interesu Ljubljane, da vnovčevalnico prevzame občina, za kar pa, po teh vesteh soditi, sedanja občinska uprava ni vneta, dasl se s tem podpira le monopol nekaterih mogotcev v mesarsi stroki. Imeli smo stavko mesarjev — proti izvozu, ko so pa bile maksimalne cene odpravljene, takoj je bilo dovelj mesa in izvoz, seveda, ostane. Tako se vara javnost z raznimi previdnimi — potezami. * Grof Karolyl. Včeraj dopoldne je bival v Ljubljani madžarski politik in bivši predsednik prve revolucijske vlade na Madžarskem grof Karolyi. Pri predsedniku deželne vlade dr. Baltlču se je tekom dopoldneva grof zahvalil za gostoljubje, ki mu ga je nudila kraljevina SHS. Grofu kot »informator« dodeljeni poverjenik n. r. dr. Golija je spremljal Karolyia proti Zagrebu, kamor je včeaj ob 11.45 dopoldne odpotoval. Karolyia je Italija izgnala, češ, da je v zvezi z italijanskimi komunisti, v Beljaku pa so ga potem Nemci internirali. Belgrajska vlada mu je dovolila bivanje v Dalmaciji. Odkod pomanjkanje mesa v Ljubljani. tako se vprašaje včerajšnji klerikalni »Novi čas«, njegova mariborska sestrica »Straža« pa tekmuje s »Kmetijskim listom« v samohvali trdeč, češ, da so klerikalni poslanci izposlovali fcvoz mesa. »Novi čas« kuje svoj politični kapital pa »Straža* tudi! Ali je to stara klerikalna politična morala ali pa so vzrok občinske volitve?! — Resnica seveda je, da so liberalci in samostojne?! povzročili pomanjkanje mesa! S to svojo opombo smo hoteli le pokazati, kako različno pišeta dva lista ene in iste klerikalne stranke. Ponarejale! dolarjev. Policija je zasledila v Lvovu delavnico, kjer so ponarejali dolarje. Ponarejale! so UR aretirani, najdeni bankovci in klišeji pa zaseženi. — Štiri kandidatne liste v Celju za obč. volitve so vložene: soc. demokratična (nosilec Fr. Koren), nar. socijalna (nosilec ravno prisegel ljubezen, strašno zabolel žulj. Da bi lahko nadaljeval pogovor, sem prav kakor zdajle, sezul čevelj pod mizo, in potem sem govoril naprej še bolj podjetno in hrabro. Gospodična Kristina ni hotela takoj odgovoriti na mojo izjavo, temveč mi je stiskala samo roko in mi Je rekla tiho, baš ko so peli »na mnoga leta« gospej predsednici: »Po večerji bomo malo zaplesali, ker je gospod predsednik najel muzikante. Vi boste plesali z inenoj četvorko in med plesom vam odgovorim.« In zares, ko je bila večerja pri kraju, zasvira godba najprej tuš, ker je nek pisar pil zdravico gospodu načelniku, »strogemu, pravičnemu in odločnemu starešini, očetu in materi naroda, ki ga upravlja.« Nato se začne ples »Kraljevi orel«*), ki ga je otvoril gospod predsednik z gospodom načelnikom; potem je sledilo neko drugo, majhno kolo In tako po vrsti, ples za plesom, *) Kolo, 1914 Je francoski državni dolg znašal 25 milijard. Letošnji Izdatki državne zakladnice znašajo 58 milijard, dohodki pa le 22. V poročilu pravi finančni odbor francoskega senata, da bo svoj finančni problem mogla Francija rešiti le s pomočjo nemške vojne odškodnine. Seveda, da se Francozi najbrže preveč zanašajo na nemško odškodnino! In ta pasiva se najbrže ne bodo likvidirala nikdar, temveč bodo celo narasla. Ni čuda, da se francoska bankokra-cija v svoji veliki stiski peha za tem, da bi šli drugi zanjo na Rusko po milijarde, da bi Nemčija čimprej plačata, ter da ponižno prosjači pri ameriških kapitalistih. V sili se tudi vojne ne straši, toda naloga svetovnega proletarijata je, da vsako novo krvoprelitje prepreči! Naj se kapitalisti sami koljejo med seboj! kronika. i Žabkar), klerikalna (nosilec dr. Ogrizek), demokratska ((nosilec Ivan Rebek). Kot glavno volišče v Celju pri občinskih volitvah 26. aprila je določeno od mestnega magistrata II. volišče, ki je v telovadnici meščanske šole (dohod iz Strossmayerjeve ulice.) Na glavnem volišču se bo dognal skupni izid po vspehu glasovanj na posameznih voliščih takoj po končanem volilnem opravilu. Občinske volitve v Mostah pri Liub-liani se bodo vršile dne 3. maja t, L Pobiranje občinskih doklad v Ljubljani. Mestni občiai ljubljanski je deželna vlada v zmislu §§ 48. in 81 mestnega statuta dovolila, da sme v doba od 1. julija 1920 do 30. junija 1921. po vsem svojem ozemlju pobirati nastopne občinske doklade na direktne davke, razen na doho-darino, plačarino, invalidski davek in davek na poslovni promet, in sicer: a) na hišnonajemni ta hišuorazredni davek 35%; b) na zemljiški davek ta na splošno pridobimo IV. razreda davčnih obvezancev 50%; c) na vse ostale direktne davke 65%. HHro poslovanje generalnega inšpektorja delegacije ministrstva financ v Beogradu. Bivši vojak avstro-o®rske armade, ki se je vrnil kot ujeto Sc te Italije 29. II. 1920., in prinesel s seboj okrog 300 K ne-žigosanega denarja, ki takrat ni btl več v veljavi, a on je bil tedaj brez sredstev In službe, napravi prošnjo na delegacijo ministrstva financ v Beogradu, kot je bilo naznanjeno v časopisih meseca februarja 1920. da se na podla«] proSnie -vračaloiun se ujetnikom denar zamenja in žigosa. — Preteklo je celih pet mesecev, a odgovora nobenega. Na ponovno drezanje, zakaj ca se njegovi prošnji ne ugodi, dobi od delegacije ministrstva financ v Ljubljani sledeči odgovor: »Da se zamore Vaši proš- nji ugoditi, Vam je poslati 4 krone ali kolek za en dinar.« To je takoj poštnoobrat-no storil, a minulo je zopet reci in piši pol leta in prošnja še sedaj ni rešena! — Zaires, prav brzo poslujejo gospodje v Beogradu! Prav gotovo čakajo še višje kol-kovne pristojbine, ali pa ukaza, da se bo tista naredba ovrgla. Skrajni čas je, da finančna oblast čim-prej vzame vse eno, dvo- in desetkronske bankovce ta prometa. Maribor je na primer tako preplavljen teh bankovcev, pritihotapljenih, uvoženih iz Hrvaške ta Avstrije, da mora človek vedno natančno paziti, da dobi pravi jugoslovanski denar. — Tudi so v zadnjem času nekateri ljudje, predvsem pa Židje, nanesli ta Hrvaške v Maribor velike množine teh bankovcev sumljive veljavnosti, In jih prodajali za polovično ceno v dinarski vrednosti! Zakaj se vendar ne pospeši akcija, da se že kaj kmalu iznebimo tega nadležnega starega papirja?! »Žrtvujte za državo!« Tak odgovor je dobila neka revna proletarska žena na nekem finančnem uradu v Ljubljani, ko je prosila, naj ji izme- Jaz sem gorel od nestrpnosti, kdai pride na vrsto četvorka; ves čas nisem plesal, niti se premaknil z mesta. Slednjič pride k meni gospodična Kristina veselo in me pozove: »Hajd, gospod, zdaj pride četvorka.« »In mi boste odgovorili?« . sem zašepetal veselo?« »Gotovo,« je odgovorila sramežljivo in povesila oči. Segel sem z roko pod mizo, da najdeni čevelj, ali čevlja — nikjer; pogledam bolj natanko, ali cev-« lja ni. Oblije me znoj. »Ajde, zaboga,« zakliče ona nestrpno. »Prosim, prosim, pridem takoj.« In ko se je malo oddaljila, se sklonim in potisnem glavo pod mizo. ali — mojega čevlja ni nikjer; ali razumete, — nikjer, kot da se je vdrl v zemljo. Lahko si mislite, v kaki zadregi sem bil, in to ravno v trenutku, ko sem imel zvedeti tako važno in usodno stvar« njajo kopico umazanih avstrijskih K za nove. Da! Proletarec naj žrtvuje težko zaslužene solde nenasitnemu kapitalističnemu molohu. Banke seveda so se pravočasno potom raznih političnih in vladnih špekulantov rešile— umazanega balasta. Zakaj še mastne banke ne žrtvujejo? Razpisana so mesta uradnih žlvlno-zdravnlkov v Črnomlju in Krškem. Prošnje se vlagajo do 30. aprila 1921 pri poverjeništvu za kmetijstvo. Natančnejše določbe so v razpisu v »Uradnem listu«. Za tiskovni sklad »Napreja« je daroval s, Rojc Ivan, rudar, Zagorje ob Savi 20 K. — Iskrena hvala! Ljubavna drama. Narednik Ivan Kliba je v petek okoli polu 1. ponoči v strastnem navalu ljubosumnosti obstrelil s pištolo svojo zaročenko Franjo Ivančič. Za tem si je pognal sam kroglo v desno sence skozi glavo. Franja Ivančič, 21 letno lepo dekle, pomožna manipulantinja na čekovnem uradu, je zadobila težko rano skozi desni del prs in nad pluča-mi skozi hrbet. Prepeljali so jo takoj v bolnico, kjer so jo obvezali. Pana ni smrtno nevarna. Ljubosumni narednik Kliba je obležal na mestu mrtev in so ga vojaki odpeljali v garnizijsko mrtvašnico. Kliba je bil že dalj časa ljubosumen. Prejšnji večer se je pripeljal iz Zagreba, kjer služi pri brzojavnem bataljonu IV. armije. Kliba je nepričakovano potrkal na okno zaročenke. V kuhinji njenega stanovanja v pritličju hiše št. 6. na Karlovški cesti se je nato odigrala ta ljubavna tragedija, ki je med vsemi stanovalci vzbudila veliko vznemirjenje. Boj s policijo. Težak boj je pozno v noč nedavno imel s policijo močan in uren rokoborec L. L. Na stražnici je L. okoli 1. ponoči začel psovati stražarje. Dva stražarja sta ga prijela in odvedla v umazani in zatohli zapor na Bieiweisovi cesti. Ko je prvi stražnik M-šek odpiral zapor, je L. porabil priliko in s pestjo udaril v želodčno stran njega držečega stražnika G-ška. Sunek je bil tako močan, da se je stražnik kar sesedel. Umi L. jo je popihal proti glavnim vratom, a M-šek za njim. Prijel ga je pri vratih, toda L. je v besni razkačenosti zopet rabil težko pest in tudi tega stražnika s silno močjo sunil v prsni koš. Stražniku je sunek kar sapo zaprL L. je pobegnil proti jahalnici na Beivveisovi cesti, kjer je s pobito glavo za žično ograjo obležal v jarku, od koder so ga potem- odnesli štirje policaji — v zapor. Premeten pustolovec. Dunajčan Julij Mavrici j Tuwora je lansko leto Prišel v Kranj in se tam izdajal za lesnega trgovca. Po raznih pustolovščinah je izginil in se pojavil v Kočevju. Na vesti ima nešteviino go-, ljufij. Dragocen kožuh izgubljen. Ravnatelj sladkorne tovarne Alojzij Kadlčik iz Dobrne pri Celju je pri izstopu iz dunajskega brzovlaka pozabil v vlaku dragocen zimski kožuh, cenjen na 32.000 K. Vse poizvedbe so ostale do sedaj brezuspešne. Izkopano človeško okostje. Za bančno poslopje »Gospodarske banke« temelj kopajoči delavci na Miklošičevi cesti so včeraj popoldne izkopali človeško okostje; črepinjo, vretenca hrbtenice, kolčne kosti in še nekatere druge. Razbito lobanjo z zobmi so odnesli v muzej, da jo pregleda muzejski kustos dr. Kos. Zločinsko poškodovanje brzoja-va. Med Vrhniko in Logatcem so neznani tatovi strgali z brzojavnih drogov 580 m bakrene brzojavne žice. Država ima 6.800 K škode. Gospodična Kristina se zopet vrne. da me pokliče, ker je godba že naznanila ples, a trije pari so se že ostavili in čakali na četrti, naš par. e enkrat obupno zmašim glavo pod mizo, ali čevlja nikoli nikjer. Nazadnje z obupom rečem gospodični. ker se nisem mogel nič pametnejšega spomniti, da mi je želo težko, pa da me boli glava, in jo prosim, naj pleše s kom drugim. Ona me prezirno pogleda, obrne jezno glavo in stopi k nekemu mladeniču. ki ni znal plesati, ali mu je obljubila, da ga bo naučila. Jaz sem sedel še naprej kot obupanec, gledal kako se pleše, gledal njo, ki me ni hotela več pogledati Ko se je končal ples, sede goepo-. dična Kristina z onim mladičem v drugo sobo, a jaz sem sedel še naprej na svojem prostoru kot prikovan in sedel sem tako vse do zore. Gostje so se začeli razhajati, a jaz sem sedel še naprej. Odšel je gospod Kosta, apotekar z gospo in svakinjo, odšel je djakon Jova, ki je začenial vsa »na mnoga leta« in Ukradeno kolo. Iz kleti Državne obrtne šole na Mirju je bilo ukradeno 2.200 K vredno kolo, znamke »Jax«. Požar v Mariboru. Dne 6. t. m. pepel, dne je izbruhnil v magdak-nsksm predmestju požar v pralnici ta desinfekcijski baraki vojaSke bolnice. Leseni del je pogorel popolnoma. Po dveurnem gašenju so požar udušili. Solnčul mrk. Včeraj po osmi url je nastopil v naših krajih solnčni mrk, le delen ta nepopolen. Vsled oblačnega neba je bilo opazovanje težavno in se je solnč-na obla prikazala le mestoma. Štrajki v Zagreba. Delavci sob osi ibarske, pleskarske in čevljarske ' stroke so vložili pri svojih delodajalcih memorandum za 75 odstotno povišanje plač. —i Strajk pekovskih pomočnikov še vedno traja. Zaštrajkali so tudi krojaški pomočniki. — Delavci teh strok naj ne hodijo M Zagreb, dokler gibanja niso končana. Knezova nezgoda. Njega plemeniti veličini in knezu Windischgraet* zu v Planini je v četrtek pri kosilu obtičal v grlu kos dobre jedi. Z elegantnim avtombilom so prihiteli v, Ljubljano po zdravuika-špecialista, ki je potem rešil kneza — zaduše-nja! ~» Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 27. marca do 2. aprila t 1. smo iraeil v Ljubljani 27 porodov (11 dečkov ta 16 deJdic), med temi 2 mrtvorojena. Umrlo je v tem času 17 oseb (11 moških ta 6 žensk), med njimi 8 domačinov m 9 tujcev (v zavodih). Smrtni vzroki so bili: življenska slabost 1, jetika 4, srčna hiba 4, rak 2, slučajne smrtne poškodbe 2, drugi naravni smrtni vzroki 4. — Nalezljive bolezni niso bile naznanjene. Po mrnM* — Spfpadi med Hrvati in fašisti V. Istriji. 11 I'uija poroča jo, da je v Krnic! prišta dne 4, t. m. do krvavih spopadov med hrvašk.mi kmeti m par fašisti. Do spopada je prišlo vsled tega, ker je hotel na shodu govoriti hrvaški kmet, kar so skušali fašisti preprečiti s silo. Kmetje so razjarjeni začeli streljati, štirje fašisti so bili težko ranjeni, enega so pa kmetje ubili s palicami. Dne 7. t. m. je prišlo do novih spopadov, ki so v zvezi z volilno agitacijo. Volitve v Reki se bodo vršile 25 aprila. Volilcev je okrog 13.000. — Na Madžarskem. Misija ameriškega Rdečega križa v Budimpešti je v neki ljudski šoli povprašala 540 otrok, kaj so tisti dan jedli. 10 otrok je jedlo samo enkrat na dan, 200 otrok je jedlo dvakrat, toda njih hrana ;e obstajala iz samega kruha in nekega kuvinega surogata. Med 540 otroci ie bilo samo 15, ki so meso jedli, 41 pa jih je imelo mleko v kavi —« Večji dol ni zavžil zajtrka. — To poročajo iz Budimpešte. Ne dvomimo, da bi ne bilo resnično — tem slabše znamenje potem za moralo Horthyjeve Krščansko socialne vlade. Znano je, da pridelajo na Madžarskem toliko živeža, da bi ž nji/m lahko zalagali vso Srednjo Evropo. Lansko leto je letina bita tudi izvrstna. Karlu so sedaj dala 10 milijonov letne apanaže. Torej, kaj apelira vlada na miloščino?!!! — Grk| proti Turkom. Lahko bi danea že roicli »Turki proti Grkom«. Pri Eskl-Seiru so Konstantinove čete doživele tak •popolen poraz, da se bodo težko več opa-mogle. Grška vojska je čisto demolaliz!« rana in se umika v popolnem neredu na celi fronti. Turki so zasedli Biledjik ia Afium-KarahisaT v Mali Aziji. Grki bodo morali svojo pustolovščino najbrže p»a-čati s Smirno ta to navzlic vsemu ugodnemu statističnemu materialu, ki so ga predložili londonski konferenci, ko so Sun. tab Francoze ta Angleže na nadaljevanje vojne. Sicer pa, pravzaprav so igrali takrat samo slepo orodje v rokah zapadnega imperijalizma, ki si sam ni upal javno nastopiti proti Orientu. njegova gospa, ki je odnesla polna ruto kolača za otroke, a jaz sem sedel še naprej. Odšla je s sestro in zetom, a gospodična Kristina se niti obrnila ni. da mi reče lahko noč. Odšli so tudi cigani, ki jih je gospod predstojnik lepo plačal, a jaz sem sedel še naprej. Nazadnje, ko se gospod predsednik in njegova gospa vrneta, ker sta šla spremit cigane, ostrmita, ko vidita, da sedim še vedno nepremična na onem mestu, kjer sem večerjal. Pojasnim jima svojo nesrečo in zdaj vsi trije pozvavši na pomoč se Ru-harco začnemo iskati čevelj, ali čevlja nikjer. Komaj v zadnjem hipu se spomni kuharica in udari po čelu: »Veste kaj, gotovo se je Kastot igral ž njim.« In zares, kuharica steče v šupa kjer je ležal Kastor za razbitim sodom in najde moj čevelj. Preklinjajoč vse pse na svetu sem obul čevelj in odšel domu proseč za odpuščanje gospoda predsednika in gospo in misleč med potoma na tako lepo ljubezen, ki jo ie i ti.; Kandidafie JSDS f za ©biinslt® Odborniki: Liu&llani. 1. Kocmur Ivan, podravnatelj okr. bolniške blagajne; 2. Komac Anton, vlakovodja drž. feel. v pok.; 3. Perič dr. Ljudevit, odvetnik; 4. Kocijan Ivan, višji knjigovodja; 5. Kralj Ivan, trgovski sotrudnik; 6. Krašovec Franc, predsednik Sruštva tiskarjev; 7. Svetlin Ivan, žel. sprevodnik v pokoju; 8. Likar Stanko, koncipist deželne Vlade; 9. Bole Josip, odvetniški solici-.tator; 10. Blatnik Alojzij, pekovski po-Jtnočnik. 11. Kordelič Karel, čevljarski mojster; 12. Sagadin dr. Anton, ravnatelj del. nezg. zavarovalnice; _ 13. Koman Lovro, kurjač drž. železnice in posestnik; 14. Rudolf Viljem, postajni odpra-Vitelj; 15. Jurca Franc, knjigoveški pomočnik ; 16. Goljar Jakob, mizarski pomočnik; 17. Tarman Mihael, žel. sprevodnik v pok.; 18. Klobčič Mihael, sodarski pomočnik ; 19. Marn Franc, žel. pristav v p.; 20. Bevc Anton, sedlarski pomočnik; 21. Hlebš Ivan, tajnik zveze del. kovinske stroke; 22. Slosar Ladislav, mizar tobačne tovarne; 23. Heine Viktor, delavec; 24. Pestotnik Ivan. zas. uradnik; 25. Breskvar Josip, čevljarski mojster; 26. Kovač Jakob, sprevodnik drž. železnice; 27. Kolarič Jurij, pivovar; 28. Brozovič Jurij, višji nadzornik bolnikov; 29. Zupan Josip, mizarski pomočnik ; 30. Tomc Josip, bivši strojar; 31. Škorpik Josip, strojevodja; •32. Ogrin Josip, mizarski pomočnik; 33. Čaks Karel, kletar; 34. Kisovec Karel, skladiščni paznik; 35. Magušar Josip, pekovski pomočnik ; 36. Bernard Jakob, tovarniški mizar; 37. Planinc Josip, čevljarski pomočnik ; 38. Vrhovec Ivan, bandažist; 39 Favai Peter, uradnik bolniške blagajne; 40. Tavčar Rajko, čevljarski mojster; 41. Kralj Martin, čevljar; i 4,2* ^rbanc Stanko, ravnatelj delavske pekarne; Kulturni vestnik. Koncert M. Costaperaria - Schvvelger-VlsliSjeva dne 11. t. m. Gdč. M. Schweiger-jevo štejemo med naše najboljše domače pianistke. Kot gojenka praškega konservatorja je dosegla na javnih produkcijah v Pragi najlepše uspehe. Kritiki — češki in nemški — uvrščajo gdč. Schweigerjevo med najboljše absolvente praškega konservatorija. Poudarjajo njeno blestečo tehniko in visoko glasbeno razumevanje. Koncertirala je na koncertu'»Jugoslavije« v Pragi, dalje v Vidmu, na koncertu orkestralnega društva Glasbene Matice meseca 43. Malin Josip, livar; 44. Kunaver Joško, zas. uradnik; 45. Golouh Rudolf, urednik; 46. Mrak Franc, pek. pomočnik; 47. Rozman Franc, strojni ključavničar ; 48. Rožanec Mihael, tiskarniški ravnatelj in posestnik. Namestniki: 1. Mlinar Ivan, uradnik; 2. Belič Anton, železostrugar; 3. Jelenc dr. Celestin, odvetnik; 4. Košak Alojzij, črkostavec; 5. Brozovič Karel, tiskar; 6. Bernot Zvonimir, zas. uradnik; 7. Prijatelj Josip, žel. poduradnik; 8. Rijavec Josip, hišni oskrbnik; 9. Brodar Josip, ključavničar; 10. Janda Josip, nadsodar; 11. Zanoškar Franc, kolar; 12. Vehovc Jakob. zas. uradnik; 13. Vasle Karel, ključavničarski mojster: 14. Mihevc Ignacij, zas. uradnik; 15. Koman Maks, uslužbenec drž. železnice; 16. Dolenc Anton, mizar; 17. Dežman Franc, kamnosek; 18. Seme Franc, ključavničarski pomočnik; 19. Radočaj Nikola, črkostavec; 20. Jurinac Jerko. zas. uradnik; 21. Jager Ivan, livarski mojster; 22. Mihicr Valentin, škontist; 23. Vrhovec Josip, delavec; 24. Muzlovič Avgust, livarski pomočnik ; 25. Koder Jakob, krojač* 26. Cerar Franc, šofer; 27. Kožuh Franc, mizar tobačne tovarne; 28. Popek Franc, krojaški po-močnk; — 29. Jerin Albin, kotlar; 30. Škrajnar Josip, pek; 31. Tekavc Karel, skladiščnik; 32. Masnec Gabrijel, hišnik in čevljar; 33. Pleško Josip, livar; 34. Škrlj Alojzij, knjigovodja; 35. Potočnik Ivan, kotlarski pomočnik ; 36. Ppvšek Maks. kovinski strugar; 37. Petrič dr. Franc, absolviran pravnik; 38 Ježek Matevž, mizarski pomočnik ; 39. Kordelič Rudolf, zas. uradnik; 40. Baggla Anton. tov. ključar; 41. Dežman Franc, zavirač drž. železnice; 42. Adamič Anton, žel. sprevod.; 43. Kosec Franc, klepar; 44. Selan Ivan, delavec; 45. Udovč Josip, prostorni mojster ; 46. Letnar Anton, vodja delavske pekarne; 47. Bradeško Andrej, tajnik Zveze lesnih delavcev; 48. Čelešnik Rado, zavarovalni uradnik. maja t. 1. pa }e proizvajala Griegov klavirski koncert s sprem! j e vanjem orkestra s presenetljivim uspehom. »Berceusa« Je nežno občutena uspavanka. Balada as-dur je najzaiamenltejša Chopinova balada, k3 zahteva globokega umetniškega čustvovanja, Lisztova legenda »Sveti Frančišek na morju« 5e klavirsko .mojstrsko delo par excellence. Liszt nam slika tu čudežen pohod sv. Frančiška po valovju — slika nam vse hude boje svojega lastnega življenja z njemu lastno čarobno umetnostjo. To delo spada med najboljše proizvajane točke gdč. Schvveigerjeve. Vspored ponedeljkovega koncerta je vseskozi pester, — Iz- razdrl čevelj, ali bolje rečeno kurje oko, ali bolje rečeno Kastor. Gospa Mileva se sladko nasmeje, ko je slišala konec te žalostne zgodbe in ponudi gospodu Vasu jabolko, a v čašo mu nalije vina. In tako sta pri jabolkah in vinu sedela še nekaj časa in prešla na druge razgovore. Gospa Mileva je povedala najprej, kako zna lepo umesiti onielete, potem je povedala, da bo dala zob plombirat, in da nikoli ne nosi poškrobljenih spodnjih kril, a gospod Vasa je zopet povedal o nekem svpjem ujcu. ki divno 'rj*ya ,na harmonike, o svojem tova-oqr!lipisariu Peri> ki ves dan jč v pi-nie i ,Xlate’ 0I1C °kr°fi:lje za lepljenim pisem’ in 0 sebi kako se j ° lepo drsati na drsalkah in aa zna na eni nogi napisati osmtco na ledu. Pogovarjala sta se še o drugih stvareh in gotovo bi ostala še dalje V prijetnem pogovoru, da ni ura na steni udarila polnoči in da se ni Nedeljko zadrl tako po vražje, kot da } Se nahaja pod pazduho biriča Sreje « na ,P°tu v Krmane, če tudi je spal v lepi zibki, pokrit s svetloplavo odejico in z nikelnastim sesalčkom v ustih. Gospod Vasa vidi, da je čas oditi, seže po čevelj, ali na svoje veliko začudenje ne najde čevlja pod mizo. Iskal je in iskal, pomagala mu ie tudi gospa Mileva, ali čevlja nikjer. Tako sta iskala čevelj do štirih zjutraj, in ko je odšel zjutraj gospod Vasa od udovice jo je vprašal, držeč io v objemu: »Povejte mi nekaj!« »Kaj pa?« »Kajne, da vi nimate v hiši nl-kake'ga psa?« »Nimam ga.« odgovori udovica sramežljivo in skrije svojo glavo v njegova nedra. Gospod Vasa se odpravi zadovoljen domu, premišljavajoč med potoma o tem, da mu njegovo kurje oko vseeno ni zmiraj v škodo." — (Dalie prih.) vajateljice so solidne in priznane slovanske umetnice, zato jim naj občinstvo pokaže z najobiinejšim posetom svoje simpatije. Umetniška razstava. Meseca maja se vrši v Jakopičevem paviljonu običajna splošna umetniška razstava. Prijave in pošiljatve sprejema R. Jakopič, Turjaški trg 2. Zadnji rde za vpošiljatev je 22. aprila, »Ljubljanskega Zvona« tretja številka je izšla s sledečo vsebino: T. Gaspari: Iz cikla »Obiski«. — I. Šorli: Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih ki nečednostih. — O. Vodnik: Mogoče. — dr. Iv. Prijatelj: Duševni profili naših preporoditeljev. — J. Glaser: Jutro — Nedeljski izletniki. — Iv. Zorec: Njena pot. — Iv. Albrecht: Epitaf. — Pastuškin: Nova ljubezen. — dr. Iv. Lah: Prof. Ernest Denis. — L. Kuhar: Borba. — dr. Fr. Goršič: Keber kon-tra Mazav ec in Jančigaj (1880—1881). — A. Gradnik: Na Erjavčevem grobu. — V. Mazii Verica. — J. Samec: Pogovor v noči. — Književna poročila. — Kronika. (Poročilo o ljubljanski drami in operi.) — Nove knjige. Ilustriran Ust »Plamen«. Izšla je sedma številka tega ilustriranega lista, ki se čedalje bolj razširja v raznih krogih naše javnosti. Na prvi strand prinaša sliko o žalni manifestaciji, V notranjih straneh ima tudi več slik. Vsebina teksta je nastopna! I. Zorec: Zmote in konec gospodične Pavie (nadaljevanje). — V. Jelenc: Jugoslo- vansko dobrovoljstvo, II. — Cvetko Golar: Močna pesem. — Humorist Rado Murnik objavlja bogato ilustriranega četrtega ženina »Naše Koprnele«. Posebno ta šaljivi spis »Ženini naše Koprnele« sprejema širša javnost z veliko hvaležnostjo ln komaj pričaka nadaljevanja. Narodni Sukar D. Inkiostri objavlja z raznimi posnetki drugi članek svojega spisa »Kapital in delo v zvezi z jugoslovansko dekorativno umetnostjo. — M. S. K. Znamenja (Pesem). C. G. objavlja malo znano Gre*, gerčičevo pesem: Veliki bolnik; pod črto nadaljuje kriminalni roman I. Š. Orla: Pasti In zanke Slednjič se vrstijo predeli s poulično kroniko. Nove knjige in Razno. Ilustriran list »Plamen«, ki se čedalje bolj sp&pmnjoje, zasluži, da se razširi po vseh slovcoskb b šah. — Gospodarstvo. Dragiša Lapčevič: Nove carine. Carine so postale, kakor prav! K. Kaircki, že v dobi barbarstva, toda so danes bolj barbarske, nego so bile tedaj, kajti dočim so v prvem času in tudi zelo dolgo pozneje zadele trgovce, s katerimi Je država, plačaioč carino, delila bogastvo, so danes prenesene na konsumenta, na najširše ljudske kroge In zahrbtno obremenjujejo proletarijat z neprenosljivo piro-gTesijo. 2e pred vojno so bile zelo obremenilne za delavski razred; a danes so naravnost nerazdeljive. Pred vojno smo imeli carine s fiskalno zaščitno in protafoicijsfco naravo; danes Jih ne moremo niti krstiti. Preje je bil namen tiskalnih carin, da v obliki posrednega davka snamejo breme za vzdržavanje kapitalističnega reda s kapitalističnega razreda In ga prenesejo na delavski razred. Zaščitne carine so uvedene, da na račun delavske mezde zaščitijo domače kapitaliste pred mednarodno kapitalistično konkurenco. Prohibicij ske carine so šle dalje: z Izredno visokimi tarifi so prevzele domači trg v formalni monopol domačim podjetjem, celo brez ozirov, če so osnovane z domačim ali inozemskim kapitalom. Kot opravičilo za uvedbo prohibicšjskih carin je služil izgovor, da omogočimo povzdigo domače Industrije! Toda ta Industrija »je budžetska; dvigne se in trpi radi plačil razlike med stroški za produkcijo in ceno inozemskega blaga, razlike, ki je izražena v neizmerno visokih carinskih tarltUi; toda Cfan ti torih odpadejo, takoj tudi te industrije ne bo več. Tako je proletarijat pred vojno prenašajoč fiskalne carine, plačeval s svojimi sredstvi tuj red, in v domačih podjetjih, zagrajenimi z zaščitnimi hi probibicijskim! carinami, je bil davljen z dvojnim bremenom formalnega monopola: z neizmerno nizkimi mezdami in neizmerno visokimi cenami produktov, katere je sam Izvršil! Sedaj, po vojni, je carinski sistem postal še neznosnejši in strašnejši: predpisujejo se brez parlamenta ln carinske tarife se dvigajo | neobzirno in čestn — na ljubo sezonskim in industrijskim potrebam ne samo industrialcev, temveč, da bi bila grenka ironija še paramidatnejša, tudi trgovcev, posredovalcev, preprodajalcev! Carinski tarifi so bili parkraf zvišani, sedaj jih nameravajo še bolj zvišati! Zakaj? Trgovci v Jugoslaviji so navozili skupaj ogromne množine blaga, polne so njihove trgovine, prenapolnjena skladišča. Naenkrat prično na svetovnem trgu naglo padati cene vsemu blagu; pri nekaterih blagih je ta padec zelo viden, naravnost ogromen. Mi bi vsled tega morali imeti znatno cenejše izdelke tekstilne, usnjarske, kovinske, keramične itd. industrije. Posledica hitre produkcije, ki je nastopila po vojni v mnogih državah, je nagomilje-nje blaga, a industrijska kriza, ki vsled velike proizvodnje počasi objema mnoge industrijske dežele, sili industrijaJce, obremenjene s kreditnimi obvezami, da v masah mečejo blago na trg in da mu v medsebojni konkurenci znižavajo cene; da sc to padanje cen, ki se vrši na svetovnem trgu, ne bi odzvalo tudi na trgu Jugoslavije, luti vlada s- korakom, katerega smer je — obvarovanje trgovske špekulacije in posledica — materijalno izžemanje delav-saga razreda. Vlada dviga carinske tarife do višine, ki onemogoči svetovno konkurenco. Pojavilo se bo, da bomo še dalje plačevali svoje potrebe recimo s 100 dinarji, katere bi po današnjih cenah na svetovnem trgu mogli kupiti za 60, večkrat tudi za 40 dinarjev! , Tako rešava vlada čisto navadno In sebično špekulacijo nekaj tisoč trgovcev na račun 14 milijonov prebivalcev! To ni samo nezmiselna, nego brezmejna barbarska politika. Mogoča je samo v tej prehodni, tihi dobi Toda proletarijat se bo proti njej, ko spozna, kako je z njo težko zadet, moral kmalu upreti ki s svojimi močnimi akcijami braniti svoje življenje ln življenje svoje dece pred metodami, ki so po zunanjem zgledu modeme, a po svoji vsebini bolj barbarske od onih, ki so s prvotnim uvajanjem carin vladale v dobi barbarstva. (Iz »SocijalistfHkft R. N«.) * — Od magistrata določene cene mesa v Mariboru v mesecu marcu 1921. Volovsko meso 1, vrste 1 kg 27 K. Vdovsko meso II. vrste 1 kg 25 K. Meso od bikov, krav in telic 1 kg 24 K. Telečje meso I. vrste 1 kg 25 K. Telečje meso II. vrste I kg 23 K. Svinjsko meso sveže 1 kg 32 kron. — Iz Maribora v Ljubljano pridemo z osebnim vlakom v 4.5 ure In se peljemo ves čas po Sloveniji! — Ves prometni, hiški In gradbeni ma-terljal, ki se nahaja v po Italijanih zasedenem dalmatinskem ozemlju, je sklenila jugoslovensk vlada nakupiti. — Stalna češkoslovaško-ltadjanska gospodarska komisija v Trsta. List »Seie« javlja, da se vršijo pogajanja, kd Imajo namen, ustanoviti v Trstu stalno gospodarsko komfsijo, ki bo sestavljena Iz zastopnikov kraljevine Italije to češkoslovaške republike. Komisija bo hnela nalogo, rešiti na kratek način vse sporne točke glede rabe tržaške luke po Češkoslovaški. — »Soeleta anonima del Carso per rindustria del leg name«, se imenuje Italijanska družba, Id se bav] z eksploatacijo naših kraških gozdov, posebno onih na Snežniku ta Javorniku. Ta družba bo gotovo poskrbela, da bo kras kmalu zopet brez dreveščka. — Znižanje cen tekstilnemu Masa V ČchoslovaškL čehoslovaške tekstilne tovarne so sklenile znižati cene svojim proizvodom. 30.000 oblek bodo prodale po tako nizkih cenah, da si jih bodo mogli nabaviti tudt revnejši sloji. Cene bodo približno sledeče: otročje obleke po 220 Kč„ suknje 550 Kč ta moške obleke tudi po 550 Kč. — Vzrok temu so menda težke nazme»e, W ■vladajo posebno v tekstilni industriji. — Toda pri milijonih ljudi se* to ne bo dosti poznalo. Organizacijski vestnik. Iz strok, organizacij*. Mesečni shod ljubljanske podružnice kovlnarlev se vrši v nedeljo 10. t. ra, točno ob pol 10. uri dop. v restavraciji pri »Novem svetu«. — Odbor. Vestnik Svobode. Pevski zbor ljubljanske »Svobode« trna svojo pevsko vajo v torek točno ob 7. url zvečer v šelenburgovl ulici 6./U. — Kdor čuti zmožnosti za petje, naj pride, ker zbor še ni polnoštevilen!. Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« podružnica v Šoštanju priredi v nedeljo, dne 10. t. m. točno ob pol 8. url zvečer v dvorani hotela »Union« »Domen« ljudsko Igro s petjem v petih dejanjih. — Sc drugi in prijatelji društva udeležite se polnoštevilno. — Odbor. DruStven« vesti. čevljarska zadruga za Ljubljano ln okolico, vabi gg. člane na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 17. L m. točno ob pol 10. url dopoldne v restavraciji »Narodnega doma«. Dnevni .red: 1. Poročilo načelnika. 2. Čitanje zapisnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi — odbor. k Društvo ljubiteljev poljskega naroda je pred kratkim končalo svoj letošnji tečaj za poljski jezik. Začetkom maja priredi društvo javno akademijo s predavanjem o poljski demokraciji m s petjem poljskih pesmi. Bopisl. Iz Tržiča. »Slovenec« od zadnje sobo. te odgovarja na vprašanja, priobčena v. zadnjem našem dopisu, nad vse modro in stvarno ter tako brihtno, da se mora čin vek nehote vprašati, odkod talca bistroumnost. V prirodi nOsijo tiste živali, ki svojo hrano večkrat meljejo, ime prežvekovalci. Podobno delo opravlja tudi do« Pisnik, ki že štirinajstič gloda eno in Isto kost o verskonravnl vzgoji in § 19. tisk, zak. Vprašamo vas pa, lepi dopisarček, zakaj ne odgovorite na stavljena vpraša--nja? Zakaj zakrivate ljudem prekrasno, prevzomo občinsko gospodarstvo? Til imate tvarine več kot preveč; to žvečite in napravite užitno, če morete! Povemo vam pa, da boste kašo, ki ste si jo skuhali začasa občinskega gospodarstva, sami pojedli In sicer prav v samoti. Dalje vas prosimo možje občinski, povejte nam zadevo o zaslužku nekega izmed vaših mož, ki mu ga je občina naklonila s tem, da mu je izročila posip kolodvorske ceste, katero bi morali, odnosno so se za« vezali zastonj posuti oni, kd jo največ ra* bijo, namreč tržiški velepodjetniki. Čedna zadeva, vredna da se jo ovekoveči. Pa dalje. Pojasnite nam, v katero kategorij«! narodnega gospodarstva spada sledeča cvetka: Občina proda nekomu les, drva za šolo kupuje pa od njega nazaj? In še naprej! Občinski tajnik jemlje za svoj« uradovanje od strank napitnine. Sam pravi, da Izroča dotične zneske mesečno občinskim ubožcem. Če mu verujete, potem preglejte njegove zapiske In jih potrdit«, Vendar se nam zdi, da m občini v čast, če pušča take razvade svojih uslužbencev, v netnar. Torej govorite gospodje! Siceu pa moramo še nekaj javnosti na uho po« vedafci. K®1? To pa prihodnjič. Poka! Colje. Meščanski list »Nova Doba« z dne 2. aprila prinaša članek pod Trbovlje (Klerikalno komunistična zveza za občinske volitve, ki je prirodSa shod na 21. mar« ca v Trbovljah.) Listič opazarja oblast, d« 60 takt shodi glasom ministrske naredbo z dne 29. decembra 1920, štev. 29.282, prepovedani. Ml smo za odkrito priznanj« »Nov! Dobi« hvaležni, kor svojim bralcem pove, da se komunisti vežejo s klerikalci, Pred državozborskianj volitvam!, Je še ta listič trdil, da se soc. demokrati* združujejo s komunisti. Sedaj nam je jasno, da j« oče komunizma pater dr. Korošec. Mero« dajne oblasti pa vprašamo, zakaj se prireditve klerikalnih shodov pod krinko »Jugoslovanska strokovna zveza« v Trbovljah dovole, ostalim organizacijam (strokovnim) pa prepove vsled koz. Črne koze so krive, da se črne organizacije protežira. Treba bo te koze cepiti rodeče, potem bo nevarnost klerikalne komunistične reakcije odstranjena. Rudar* zdrantitc sel Celje. Klerikalna predrznost prekorači vs® meje. Odkar so klerikalci v Celju propadli, so vpregli svojo rezervno armada «i avojo agitacijo, M sicer iti črno pobarvana, vendar dela v njih prid. V tukajšnM lavno bolnico hodijo kosmati kapucini bolnike Izpovedovat pod krtako rimska* klerusa. To Izpovedovanje se pa ne vrši tako, kakor bi s! verni kristjan predstavljaj, to je boSj politično Izpovedovanje. —« Rujavo oblečeni kapucin vprašuje bolnike, če pripadajo socialnim demokratom, ut kdor potrdi pripadnost, tisti ne dobi odveze ta se mu zažuga pekel. Gospodje 1» skrivnostnih zidov, zastonj Je vaša grožnja, ker ljudstvo ve, da vi pripravljate pekel na tem svetu, rabite seveda verne duše, tistih pa ne boste več dobili, zlasti p* ne za občinske volitve. Katastrofalen poraz »Nar, socialistov« v Št. Pavju pri Preboldu. »Nova Pravda« štev. 12 z dne 2. aprila 1921 je pod naslovom »Soc. ta gospodarsko gibanje« prinesla hujskajoči članek proti socialnim demokratom, češ, da hočejo napraviti razdot In sovraštvo med delavstvom v tukajšnji predilnici. Na koncu članka poudarja listič, da bodo soc. dem, skupili v Št. Pavlu ono, kar jim gre. Evo ga poročijo javnega strokovnega shoda oblačilnih ln tekstilnih delavcev, ki se je vršti v nedeljo 3. aprila pri g. Vedeniku v Št. Pavlu, v znak protesta proti frazerskl demagogiji »nar. socl-alcev.« Shod se je vršil vrlo lopo, vsi prostori so bili nabito polni, kljub temu, da io kapitalistična kapaciteta iz tovarne na čelu predsednika NSS stala zunaj na straži ter, gledala, kdo si bo upal Iti na shod. Shodit jo predsedoval s, Župčič Mauro, poročali so s. Leskošek iz Celja o pomenu strokovnih organizacij, s. Bajt iz Ljubljane o razrednem boju proletarijata, ss. Krušič la Krofi iz Trbovelj o položaju delavstva v, kapitalistični družbi. — Vsem govornikom so navzoči burno pritrjevali, Koncema so zapeli pesem »Vstajenje duhov«. Nato ra je dalo vpisati lepo število članov In članic ta izvolil se je tudi pripravljalni odbor, ki bo. v strokovnem listu »Delavec« objavljen, Ta shod Je bil zadnji smrtni udarec nacionalno Šovinistični demagogij! v c rilskem Okrožju, Sodrngl i Ali se nahaja »NAPREJ* v vseh javnih lokalih, v katere zahajate? Uc c-le&na g a r e k s y a. ii'wiiiifpiHr*jmw«g£»i Josip Peteline, s „ . I prip®r©€a n m tvrdka Uniiisafi@9 Si?« Patra edina tovarniška zaloga n@SŠp Št« 7, **walnih sfrefe« v vseh oprenah, macerffai in Enrriba pre©I» ™ _ VGjiKSf za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si- Popravela VeeIeIps Einitlja steme, igte, clfe na drobno in debelo. VaEislna garancija! se spireles8s?sl©. r :z=m:——— Ugodni plačiini pogoji. -----------------------1---— EflnE9SG55E£XBi5BS!&l S različhc pnevmatike, ... sea, š i v a Ini s t r o i i in vsakovrstni deli po nizki ccni pri L2at:iC"-iJ! Ljubljana, St.nri trg 28. SpuMo w Mtiim, fflavri: ni stroji itd. v popravo. Mehanična delf.vniea, Karlovška cesta i. Splošna ključavničarska m mehanična delavnica se je otvorila. Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd. Fr. Lebar & L Tisler Jenkova ulica 9. se sprejme ' takoj pri stavbenem podjetju bOr. Miroslav tal JB&ljaoa, Mišic 13 Stanovanj© preskrbljeno. Švedski semenski /m*, ta a .ga- m priporoča trgo-vina s semeni SEVER & Ko f LIut»IJana, IVolfova ulica 12. KAJO DELEC, zlatar in draguljar Ljubljana Mfaimju priporoča svojo ilaUo io (kapljasto Hvslta *a nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za p o zla to-vanje in posrebrovan je. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvisjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. Združene papirn?ce Vevče, Goričane in Medvode d, d. v Ljubljani. JUUO MEINL D. D. KAVA ČAJ KAKAO Centrala: ZAGREB. Podružnice: ZAGREB: Duga ulica 6. LJUBLJANA: Aleksandrova cesta 1. MARIBOR: Gosposka ulica 7. PECUH: Kraljevska ulica 19. Vabilo k subskripciji. Izvršuje sklep izrednega "občnega zbora delničarjev dne 8. junija 1920 in na podlagi odobrenja ministrstva za trgovino in industrijo z dne 29. oktobra 1920 VI. št. 3049 je sklenil upravni svet, da zviša delniško glavnico od Kj 20,000.000*-- na Kj 40,000.000’— z izdajo kom. 50,000 delnic a Kf. 400 nom. pod siedečimi pogoji: 1. Starim delničarjem se ponudijo nove delnice a Kj 600* tel quel, v razmerju na 2 stari 1 nova. 2. Novim delničarjem se ponudijo nove delnice a Kj 700‘ tel quel. 3. Vsled vladne odredbe ostanejo tudi nove delnice pod zaporo pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in sicer do občnega zbora 1924. 4. Subskripcija traja od 15. do 30. aprila 1.1. in fungirajo kot sub-skripcijska mesta sledeči bančni zavodi: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice, Jadranska banka v Ljubljani in podružnice te banke, Hrvatska podružnica Wiener Bank-Verein v Zagrebu. 5. Subskribentom se bode naznanila reparticija novih delnic v teku meseca maja 1921 in se jim izroči obenem začasno potrdilo (interimni list), na podlagi katerega sprejmejo „ spomladi 1924 definitivne delnice. 5. Azijski dobiček pri izdaji novih delnic se dodeli, odštevši vse stroške in pristojbine, rezervnim fondom podjetja. 7. Nove delnice so deležne dobička leta 1921. * ® ^ eiac Ljubljana, Prešernova ulica 9." Naj večia zaloga izgotovljenih oble k za gospode, dečke in otroke. Blago za obleke ih plašče. po neti se it"""" ™ "™f"n Konfekcija za dame. v_ C0SULICH-UNE TRST-AMERIKA ■S Brezplačna pojasnila in predaja voznih listov za potnike .... iz Slovenije edinole pri .... Simon Kmetec. Uubiiar&a, KoBodvorska ulica štev. 2S. == v Čevljarski delavci! Tovarna čevljev JAKI L d. cL v Karlovcu (Hrvatska) išče 10 spretnih, na stroje izučenih čevljarskih delavcev. Neoženjeni imajo prednost. Pismeno ponudbe na tovarno. CIIsitho nslopstvo kr: Ljubljana, 1. aprila 1921. Upravni svet. pisal stroj mmmaM pat Inin tvrdka THE REX C©., Ljubljana KeJenfcnrgoTa ni. 7/1. in Gradišic 10. Gradbeno podjjetfe ing. Diakič, Ljubljana, Resljeva cesta 9. se priporoča za vsa v to stroko' spadajoča dela. vseh vrst od preprostih do najfinejših .dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke FRANJO CERAR. v S tebe, pošta Demiale pri Ljubljani. V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. ----- - „Standardu Svetovno znani laki za vse svrhe, terpentin, amerikanski :: šelak itd. v originalni kakovosti se stalno dobiva pri: mira a vse Din - glavno s k 1 a <1 i S c e za Jugoslavijo: Zagreb, H a t z o v a ulica 2 5. Zahtevajte cenik! Zopet ib 1 Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega Haložana naj se blagovoli poslužiti tvrdke: Piva halolka \mm i mm Ante Korenjak in drug pri Sv. Barbari v HaloSah. Iz Havre v Ameriko samo 6 dni. Edina najkrajša črta preko Havre, Cherbourg in Ant- werpcn v NeAvyork. — Vozne listke in zadevna .pojasnila izdaja edina koncesijonirana potovalna pisarna Ivan Kraker v Ljubljani Gosposvetska (prej Marije Terezije) cesta 13, Kolizej. ogromno pošiljatev B manufakture narav- B nost Iz inozemstva je prejela tvrdka R.Sterreeckl v Celju, in sicer volne, cefirje, tiskanine, damina, batista za ženske obleke, sukna kamgarna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilha, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaje, zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razentega, vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, ® pristno ročno delo,od lastnih čevljarjev. 220 gg llustrovani cenik zastonj I Na debelo samo v I. nad.tropju R. STRMECKI B VELETRGOVINA RazpoSlIjalna CELJE 8T. 814, Slovenija. Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v pefci, naj se obrne na tvrdko TONE MALGAJ ii in polili ptata Kolodvorska ulica 5*. 6 F. BRUHAT LJUBLJANA Manufaktura in tkanine. Mestni trs 25. Kje kupim dober in Ha Gramofon, plošče, igle, posamezne dele? Kje se popravljajo gramofoni? Edino v največji tovarniški zalogi gramofonov in godbenih avtomatov A. RASBERGER, Ljubljano — Sodna ulica »• 5’ «., Borovljah, Ptuju Podružnice: V SpIISu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Ganci, in Breiicah. Prodaja srečk razredne loterije. Kij»ijft^in^jirodaj^ » 8 Y r 8 te vrednostnih nanirjev, financira crarične djpbave in dovoijoje vsakovrstne kredite. ” izdaiateli: Ivan Mlinar. Irisk ..UčlteUske tiskarne, v. LiubJianU .OdiEo^orui utednik: Jut* Vehovec.