IX. letnik V Gorici, dne 2. maja 1001 18. številka c— l/lmja vsaui Oetrt.-K ob 11. mi <■ Rokopise spiejeiiia uredništvo v lioiici, dvoiišfc sv. I lilarija štev. 7. Z u re il n iKo in je mogoče govedii vsak dan od K i-1 d »p*■ -dne v npiavništvei i »obl. iv list slovensko ljudstvo na.'Pr'lhn S’'|f i v mmm vero dom o^sa ''.Včv.'čč > <3. §0Jtfy v. F/c Nar. ('nino iti in znanila s prej e in a lip av. išlvo v (ioiivi, Sem 'ii.ška ulica šl 'Posanie/ne številke se jim,lajajo v loba-karnali Šolski ulici, Conski ulici in na Kot eniškem bregu (Riva *auno) st. II ;)l S Vlil. > idi a m poslanice se racnnijo po pelit vi stali, in sicei : če se tiska enkiat It vin., dvakial 1.1 vin . trikiat It' vin. Več-kiat po po:; idili N' a i o č n i n o in o ” 1 ;i s e je plačali v ( ioi ici. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan llajt v Gorivi. Tisku „\urodna tiskarna1 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Praznujte mesec majnik! Dva meseca so socijalistični listi neprcneltoma opozarjali sodruge, da naj povsod slovesno praznujejo prvi majnik. Pri tem imajo socijalisti skrivne namene. Prvi majnik je njim dan upora proti zakonitim oblastim in zlasti proti sv. katoliški cerkvi. Znano je, da Itoče soci-jalizem preobraziti človeštvo s tem, da mu odvzame vero v življenje onstran groba. »Bdeči Prapor*4 piše v zadnji številki : ,. Hi ti socijalist pomeni, hiti do najlajniše žilice prešiti jen z novo moralo svobodnega, zemeljskega in umrjočega človeka, ki ne potrebuje, da je dober, niti prikazni od zgoraj, niti privlačnosti zagrobnib rajev**. Nam kristijanom pa je mesec majnik vse bolj vzvišen. Sv. katoliška cerkev je posvetila ta najlepši mesec v letu prečisti in brezmadežni devici Mariji. Njej, ki je najlepša med .vsemi ženami, pritiče najlepši mesec! Nasproti socijalnim demokratom, ki imajo le pozemeljske namene, praznujmo mi kristjani mesec majnik radi Marije, prečisle Device! O njej pravi sv. cerkev, da je sama zatrla vse krive vere. Prosimo jo v tem mesecu, naj zatre tudi današnjo nevero in peklensko sovraštvo do sv. kat. cerkve. Vsaki dan se zatecimo v cerkev k Njenemu alturju ter pošiljajmo k Njej goreče prošnje za spreobrnenje grešnikov in rešonje iz stisk, v katerih se nahajamo. Kdor sam ne more, naj pošlje svojo družino, ali naj vsaj na večer poklekne pred podobo Marije Device, katero ima v sohi. Vsaki dan storimo kaj malega v casl kraij. i nebes in zemlje ! Marija bo vslišala naše prošnje, bo zatrla nevero in sovraštvo do sv. cerkve, bo prenovila in pomladila revno človeško družbo. Sobratje ! Praznujmo mesec majnik! 0 krščanski demokraciji. Govoril č. g. .los. bičan na občnem zboru kat. del. društva dne 21. aprila. V resnih, burnih časih živimo. Vse se giblje, vse vre po svetu. Hud boj se bije za preosnovo človeške družbe. ,,Bo vže boljše na zemlji!** — obetajo razne stranke, toda pogoji so razni. Liberalci vpijejo: Lepša bodočnost zasije, a treba je le vsem neomejene prostosti. Proč torej s larji, ki zabranjujejo tako prostost! — Boljše bo, pravijo socijalni dene kralje, vendar se mora odpraviti zasebna last, neednakost stanov, sedaj no družinsko življenje. Doli torej s cerkvijo, doli tudi s kapitalisti! — „Proč s kralji in cesarji!" vjijejo stranke anarhistov v svoji besnosti. S tkrbnim očesom opazuje la boj Tisti na svetu, kateremu je rečeno: ..Pasi moja jajnjeta, pasi moje ovce!** Trikrat je povziign'1 slovesno svoj glas vrhovni Pastir latol. cerkve. Leta 1h78 *JS. dec. izdal je slavni papež Leon XIII. okrožnico, v kateri je pobijal osodepolue nauke socijalne demokracije. Leta 1891 15. nuja izdal je drugo okrožnico o delavskem vprašanju — in cel svet je zastrnel vsled nadčloveške modrosti starčki Leona XIII. Z neverjetno lahkoto pokaztl je vesoljnemu človeštvu, kje je iskati rešitve socijalnemu vprašanju. — Vspeli ti* okrožnice je bil velikanski. Sam sv. Oče se veseli teh sadov, katere omenja — tudi nam v zadoščenje — s posebnim veseljem v tretji svoji okrožnici z dne 18. januv. 1901. Pravi namreč lako-le: „ K a t o I i č a niso si n a h rali i z n a šib o p o m i n o v dovolj h o-g a t i h s a d o v. Zajeli so i z n j i h p ogu m a za zelo dobra podjetja. P o s r e č i I o s e j i m j e uvesti i n r a z š i r i t i k o r i s t n e ust a n o v o, kakor I j u d s k e p o s r e d o v a I n i c e, posojilnic e, p o d p o r n a i n z u-v a r o v a 111 a d r u š l v a, d e I a v s k e i n d r u g e d r u ž h e v p r o s p e h u h o ž c e v, p o s e b n o k j e r s o h o I j z a n e m a r j o n i". Vsebino le okrožnice, katera razpravlja o krščanski demokraciji, sem se namenil na kratko Vam obrazložili. — In če zajemajo celo protestantski organizatorji navodila i/, papeževih okrožnic, tem bolj umestno je, da sprejmemo mi načrte velikega modrijana na Petrovem prestolu. Gibanje v prid ljudstva na kalol. podlagi je zadobiio razna nazivanja. Imenuje se ,,krščanska soeijalna1' organizacija, ,,krščansko narodno'* delovanje, imenuje se tudi lahko »krščansko d e m o k r a t i č n 0“ gibanje. Pri vsem tem delovanju se pa moramo oklepali teh papeževih opominov: I. Krščanska demokracija nima nič opravili se socijalno! Ta išče vso človeško srečo le v telesnih, zemeljskih dobrinah. Iloče zatreti pravico zasebne lasti in vse poubčili. Krščanska demokracija pa se naslanja ua načela krščanske vere. Priznava zasebno last, priznava razne stanove v človeški družbi. »Mej nj i m a ni nič s k u p 11 ega i n j e ista r a z I i k a, kako r 111 e j s o c i j a-I i z 111 o m i n k r š č a n s l v o m !" Del avci, zapomnite si; kakor mej lučjo in temo, taka razlika je mej našo stranko in mej socijalno demokratično! — Ne dajte se jim torej ulovili. Varujte se tudi liberalnih mrež, ker libera.izem je pot k socijalizmn. »Soča1* ji1 pisala 20. aprila I. I. jasno: »Liberalizem ima d a 11 e s š e p r e s tali n a j h u j š e hoje z f e v d a I s t v o 111... k a t o I. cerkve. Č r e z truplo teh šele gre pot v pravi razvoj kapitalizma in . č r e z truplo iste g a v socijalno gos p o d a r s t v o... G e liberalizem n e p o m e l e p r e j t e g a I' e v d a I s t v a (k a I. c e r k v e), če isto ostaja m o č 11 o, s o c i j a-1 i s t i č 11 e st r a n k e n e mo r e j o pr i-dobiti tal. Lih e r a I c i p r i p r a v-I j a j o o n o s r č n o r a z p o I o ž e 11 j e, ki dela prijatelje socijalisti-c n e mu stremljenju. Nevidno, na tihem pripravlja liberalizem pot socijalizmu ! Sle slišali delavci ? Liberalizem je oči* socijalizmn; tega pa je sveti Uče obsodil, proč torej tudi z liberalizmom, naj se imenuje še tako lepo! 2. Papež razločuje naše stremljenje od čislo političnega ter nam daje vso prostost v čislo političnih državnih oblik tičočih se vprašanjih. Kje je torej listo llakarslvo papežlva, o katerem je blebetalu ..Soča" V ;l. Sv. Oče zavrača vsako stanovsko sovraštvo nižjih slojev proti višjim. Vsi smo eno telo. ena družina! Delavci! Papež ni z ono stranko, katera hujs.«i' učitelja proti duhovniku, krčmarju proti kmetu, trgovca proti delavcu! —• Ne hoj, ampak složnost mej stanovi! •L Vrhovni naš krmar opominja ljudstva k pokorščini do posvetne in du-hovske oblasti in sicer z vso vestnostjo. — Pokorščina, predragi, v vseli pravičnih stvareh je bilo veuno naše geslo, zalo zavračamo očitanje, da smo mi hujskači. „Klerikalni hujskači"... ta klic se odmeva po goriški deželi. Kako krivičen je. ste sami priča. Pač pa lahko pokažemo s prstom, kdo je hujskač. Sv. Oče opominja zlasti k spoštovanju škofovske avtoritete. — Vprašam pa, katera stranka mej nami je najbolj rula proti lej? Prvo je zadonel klic: Proč s kaplansko vlado, poleni je pisala ,.Soča": proč s farovško komando, v zadnjem času pa — proč s škofovsko politiko. Na zadnje se bo še slišalo: Proč z Božjo komando! Sploh vse, kar stori človek iz dolžnosti do cerkve, ozmerja liberalna stranka s »komando**. Za Božjo voljo, če pojde tako, bo inožko in pravo le to, kar storimo uporno proti postavni oblasti. Da. celo če slušamo Božje zapovedi, očitalo se nam Im — da smo oprode višje komande! o. Sv. Oče odobril je nadalje v svoji okrožnici delovanje v prid nižjega ljudstva, kar bodi povedano zaspancem v naši sredi, ki z nezaupanjem opazujejo naše stremljenje. »Nihče pač — besede papeževe — ne bo obsojal d e- I o v a nj a, ki leži p o t o m, d a s e v smislu naravnega in Božjega zakona zboljša težko stanje 0 u i h, k i s e p r e živi j a j o z del o m s v o j ih r o k. Bes krasne so te-le Njegove besede: »V družini i n j a v 11 o s t i u a j s v 0-bodno opravljajo vsi svoje n r a v u e i u v e r s k e d o I ž n o s t i. Z a-vedajo naj se, tla niso živali, ampak ljudje, ne pagani, ampak k r i s t i j a 11 i. . . . T a k o n a j s e t o r e j obračajo k temu, kar je edino potreb a o. T o naj z a p o p a d a n a-črl in namen onih, ki žele res v k r š č a 11 s k e 111 duhu pomagati 1 j u d s Ivu I e r g a rešiti k u g e s 0-c i j a I i z 111 a.“ Sedaj pa presodite delavci, je li na krščanskem stolu stranka, katera vam vpije povsod na uho : ..Vera je zasebna reč*. — Vprašam vas. je li sv. Oče zadovoljen s stranko, katera je zapisala v svoj program ; ...\li sc k ral k o i 11 malo ne vtikamo v versko vprašanje14? — Ne, „narodne napredne stranke*1 ne odobruje papež — pač pa obsoja ! — b. Toda ugovarjajo liberalci in so-cijalei : socijalno vprašanje nima nič opraviti z vero. Tu se želi le pomagali bednim. 1’oslušajmo. kako sodi glede lega najvisi sodnik nasvetu : »So nekateri, ki zagotavljajo, da socijalno v p r a s a u j e j e I e g o s p o d a r s k o. d oč i 111 j e trdno z v so g o t o v ost j o. da je v prvi vrsti nravno in ver-s k o, da j e p o t r e b a 1 o r e j rešiti j e v z m i s I u ur a v n i h i n verski h u a č i* I. Stvar je torej za nas končana, la* kalim* bodo še vlovili v svoje mreže. Zlata vredne so naslednji* papeževe besedo : ..Le pomnožite plačo delavcu. zmanjšajte mu ure del a. , toda če pustilo, da se napije | gotovih 11 a u k o v ter posnema gotove vzglede, ki ga tirajo od spoštovanja do B o g a ter ga p o-k var j a jo, ves trud in vse imetje m 11 pojde pod zlo! Vsakdanja s k tišja nas uči, da velik del dela v c e v, dasi i 111 a j o m e n j d e I a i u v e č plač e, se n aha ja navit dno v j a d n i b e d i, a k o ž i v e p o k v a r-j e 11 o i u I. r e z v e r o. — — 7. Ud lega, kar smo dolžni v svrlio socijalne prcosnove storiti, navaja sv. Uče pripomočke, katere naj nam narekuje ljubezen. V prvi vrsti je mejsebojiia pomoč ne le v besedi, ampak tudi v dejanju po vzgledu našega Gospoda, ki je vzkliknil : »Ljudstvo se mi smili !** — Predragi zborovalci! Tu se mi zdi umestno, opozorili Vas ravno uu naše društvo. Podporniki, naj vam ne ho žal za one vinarje, katere žrtvujete po nasvetu papeževem in Kristusovem v prid potrebnim. Bedni udje vsi rajaj le, dasi sami morda nimate potrebe, ima pa potrebo vaših vinarjev — sobrat Vaš ! — Potem bodo spoznali vsi, da sle Njegovi učenci! Posebno važnost polaga sv. Uče na miloščino, katero nasvetuje premožnejšim. Zlasti pa odobruje papež ustanove, ki imajo trajno pospeševali stvar ubogih, ter navajali rokodelce in delavce k varčnosti. 8. Srčna želja našega papeža organizatorja jo, da bi v prid navedenega gibanja sodelovali posebno oni, ki se odlikujejo po plemstvu, po vzgoji, po zmožnostih od drugih. In zdi se mi, da je to dovolj glasen opomin naši inteli genci,ji, mnogim izohraže lini lajikom, ki se umikajo našim namenom. Naj se torej besede sv. Očeta razglase po širni naši deželi, naj najdejo pot do srca naših nadarjencev ! »K d o r 11 i m a skrbi z a stvar ubožcev — zagotavlja nas papež -— dela sil n o n e p r e v i d n o za s e i n z a o b č n o kori s I'1. Proč z neulraliiosljo, priklope naj se vsi do-bromisleči h katoliški stranki v deželi! Vsi pomisleki morajo pasti v pričo resnobnih — žalostnih dogodkov. N e -v a r 11 ost pri h a j a vsak d a 11 h u j -š a. Ž a I o s 111 a sedanjost vpije, glasno vpije, da je t r e ha tu poguma in edinosti, k e r v ž e se prikazuje cel trop nezgod, strašno grozijo o s o d c p o I n e p r e m e 111 h e. Krščanski delavci, ali vas ne Im ganil ta klic starčka v Vatikanu ki upognjen na telesu nas bodri k pogumu in edinosti V — Ud loži le torej v našem taboru ničvredna zabavljanja, papeževa okrožnica je naša zastava, v njeni senci torej preidite od besed k dejanju ! Zlasti pa bo znala naša duhovščina upoštevali opomin vrhovnega glavarja. Dt • lavei. tudi vam si* je 11 bi\ato v glavo iu hotelo položiti na jezik khe: »Duhovnik v cerkev, zunaj nima nič opraviti !" Poslušajte sedaj, kaj pa pravi glede iega sv. Uče v zadnji okrožnici: »Samo po sebi j e j a s 11 o. k a I; o s e m o r a j o Božji s I u ž a b n i k i v v s e m t e m g i b a n j u z a v z e t i z a s t v a r 1, k i v e ž e j o n a r a vnosi koristi c e r-k v i* s korist m 1 k r š č a n s k e g a 1 j u d s t v a. M i s a m i. K o s m o g o-v o r i 1 i d u h o v š č i n i, m e 11 i 1 i s 111 o z a p r a v t r d i t i — i u to n c c 11- k r n t, dajo v 11 a S i h d n o li potrebno iti mej ljudstvo in ž njim skupno blagodejno delovati!11 Torej zopet sliSi duhovščina papežev opomin: »Ven iz zakristije!“ kar lio tudi storila z vso previdnostjo in modrostjo ne glede na zmerjanje nasprotnikov ! — Veliki Leon XIII. je v tej okrožnici dal migljaje vsem, kako si stečejo lahko brez težav velikih zaslug za blagor ljudstva. Svari s pastirsko ljubeznijo nižje sloje, naj se varujejo uporov, naj skrbe za zmernost in varčnost, naj okušajo veselje družinskega življenja v domačem krogu, naj si jemljejo za vzgled sv. Družino. S tem končuje okrožnica, končujem tudi jaz. K sklepu povem le to: L. 1S97. je bil v Curihu mejni'rodni delavski kongres. Angležki socijalist liurro\vs jc stopil na oder kažoč ljudstvu v levici komunistiški manifest Marx-Engelsov, v desnici pa okrožnico sv. Očeta (Rerum novarum). Pred strmečo množico je glasno izjavil : Glejte tu dva s o e i-j a 1 n a načrta, okoli katerih edino so bo sukal boj v bodočnosti! — K temu pa pristavljam jaz: Glejte ta papežev načrt, kateri edino ima zagotovljeno zmago! Pripravljajmo vsi to zmago, vsak po svoje naj skrbi, da se uresničijo želje sv. Očeta, katere je izrazil v pesniški obliki na vratih novega stoletja tako-le: ..Prisili Ho« z močjo božansko ljudstva uporna li krasnejšim težnjam! Oživi some svetega ti miru, Naj jeza, vrenje, žalostne nam vojske Preminejo enkrat: zapodi Zlobnih zvijače v leme kraljestvo I Duh jeden kralje vodi naj pod teboj, Da vsi se tvojim zakonom pokore: Naj en bo hlev in en pastir h1, Vera naj jeilna zavlada svetu !“ Politični pregled. Naš avstrijski državni zbor. — 23. in 24. ter 26. minulega meseca je zopet zborovala poslanska zbornica. Prvi predmet, ki je stal na dnevnem redu, je bila pristojbinska zakonska novela. Pa predno je prišlo do razprave o tem predmetu, poteklo je vsakrat več ur zgubljenega časa. Vsenemci, socijalni demokratje in drugi taki nemirni življi skrbeli so za to in sicer z raznimi neumestnim vprašanji do predsedstva, da je prišlo do najburnejših in najostudnejših prizorov med poslanci. Značilno je, da sta postali v zadnjem času posebna predmeta, na katera sikajo ti ljudje svoj strup, katoliška cerkev in pa naša država sama. Posebno odkar je prevzel naš prestolonaslednik protektorat nad nemškim kal. šolskim društvom, ki ima nalogo boriti se proti „Proč od Rima!“ gibanju in s tem ob jednem tudi proti gibanju proč od Avstrije, so postali Vsenemci kar besni. — Da jim socijalni demokratje pri tem delu radi pomagajo, to je jako umljivo, ker so ti ljudje, povsod tam, kjer gre za razdiranje. Tako je stavil socijalno-demo-kratski poslanec Pernerstorfer v sredo nujni predlog, da se t? 64. kaz. zakona (razžaljenje članov cesarske hiše) prekliče. Ta predlog je vzbudil več ur trajajočo burno razpravo, na kar je bil predlog odklonjen z veliko večino glasov. Zanj so glasovali le Schonererijanci in socijalni demokratje. Kot glavna govornika o predlogu sta bila pro: baron M o r s e y in contra češki socijalni demokrat Malik. V seji poslanske zbornice 26. pr. m. je stavil Klofač nujni predlog, da se izvoli odsek 37 članov za proučenje preostrega nastopanja častnikov proti možtvu. Predlog je bil odklonjen. Zbornica se je posvetovala potem o pristojbinski zakonski noveli ter so bili sprejeti 3. in 4., na to se je posvetovanje o tem predmetu odložilo na prihodnjo sejo. Mini-sterski predsednik dr. Koerber je predložil zbornici vladno predlogo glede zgradenja kanalov in regulacije raznih rek. Stroški za ta dela bi znašali okolo 750 milijonov kron. Železniški odsek državnega zbora. V četrtek je ta odsek končal svoje posvetovanje o paragrafih 1—7 investicijske vladne predloge, v kateri je v prvi vrsti zapopadena druga železniška zveza med Trstom in notranjimi deželami t. j. železnica čez Ture, Karavanke in Bohinj ter sprejel vse te paragrafe kakor jih je predložila vlada. Nova ustava v Srbiji. — Srbija je dobila novo ustavo. V kraljevem konaku v Belemgradu je bil dne li'. I. m. slavnosten zbor, katerega se je udeležilo kakih 800 izbranih državljanov, ministrov, častnikov, državnih poslancev in cerkvenih dostojanstvenikov iz cele Srbije. Pred državnim aktom jc bila velika cerkvena slovesnost v katedrali, katere so je udeležil kralj Aleksander v sijajni generalski uniformi. Na zboru je kralj pozdravil navzoče ter dejal, da s tem, da daje narodu novo ustavo, izpolnuje svojo leta 1894 v proklamaciji storjeno obljubo. S to ustavo hoče zajamčili narodu varstvo vseh njegovih državljanskih pravic, ki pripomorejo narodu še le do pravega napredka. Na to je bila proklamacija prečitana in kralj jo je podpisal. Isto uro so se vršile po vsej Srbiji velike slavnosti, na katerih se je izražalo zadovoljstvo nad kraljevim činom. Narod se je zahvaljeval kralju v nešte-vilnih pismih in brzojavkah na tem koraku. Kongres evropakih^dadari e v. — BuskL car je storil za kongres vseh evropskih vladarjev, ki naj bi se vršil v poznem poletju ali pa v zgodnji jeseni. Na tem sestanku bi se vršil razgovor o vseh vafovejntit—tnojpa-mduih—vj^šanj i h. Novice. Procesije za sv. leto bodo v Gorici dne f>. in 19. maja ter 2. junija in sicer ob 5. uri popoldne. Procesija pojde iz cerkve na Placuti v cerkev sv. Ignacija, od tod k sv. Hoku in slednjič v stolno cerkev. Med tem, ko bo sprednja procesija v cerkvi molila f> Oče Našev, Češčena Marij in Čast bodi Bogu, bodo tudi drugi, ki bodo še zunaj cerkve, molili isto. Ko bo sprednja procesija zapustila cerkev bodo drugi vstopili. Iz cerkve pojdimo skozi druga vrata, da ne ho gneče. Verniki naj se zberejo na trgu pred cerkvijo na Placuti. Najprej slopi v cerkev kapitelj stolne cerkve. Procesija na sv. Goro iz Gorice za odpustke sv. leta je dovoljen a in bi ista veljala za dve di igi procesiji ali obiskov 4 cerkev oziroma za 40 obiskov ene cerkve. Več o tem prihodnjič. ('astno občanstvo. Občinsko starešinstvo v Gorjanske 111 je v svoji seji od 20. t. m. in starašinstvo v Voj-ščici v seji od 26. t. m. imenovaio svojim častnim občanom preblagorodnoga gosp. dr. P. Lahar narja c kr. vladnega svetnika pri deželni vladi v Ornovicah v Bukovini prej c. kr. okr. glavarja v Sežani. Duliovske vesti. — Č. g. Kren je imenovan vikarjem v Versi. To bodi v znanje duhovnikom bratovščine vednega češčenja. Kaznovani odvetnik. — Odvetniška zbornica je odvzela dr. Stan i č u za 3 mesece pravico opravljati odvetniška opravila. Vzrok kazni je ravnanje dr. Staniča v zadevi neke dedščine. Kratek odgovor na vprašanje. — „Soča“ št. 51. piše : „Kaj bi rekel dr. A. Pavlica, ako hi se mu pravoveljavno dokazalo, da Gabrščeka v oni seji (pri kateri je po prisegi dr. A. Pavlice Gabršček pretil dr. Gregorčiču) niti ni bilo, ker je bil na — gornjem Štajerskem?“ Ker nimamo prostora, da bi na to prašanje, v katerem se indirektno očita dr. Pavlici kriva prisega, obširno odgovarjali, rečemo le to: Kaj bi rekel Gabršček, ako bi se mu pravoveljavno dokazalo, da je leta 1896, ko je bil 011 denarničar v „Gor. ljudski posojilnici1*, vedno kaj manjkalo, včasih več, včasih manj, kakor .je naneslo in da je bil 011 pravi krivec, ker je imel ključe od blagajn ice V Na to odgovorite ! Vaš odgovor nam je naš odgovor vam! I)r. Gregorčič bi bil moral odpustiti ! — Tako kliče ,.^o£ji“ in nje eJirilu^zaveznica »Edinost" z ozirom na tezensko Obravnavo jffoti Gabrščeku. V svoji konfuznosti piše „Edinost“ v štev. 90.: „Dr. Gregorčič je kakor duhovnik pozabil, da vrhunec človeške slabosti je maščevanje, a vrhunec krščanske plemenitosti — odpuščanje". Na to odgovarjamo: Dr. Gregorčič je Gabrščeku vse odpustil, toda kazen za greh mora priti! To je potrebno zlasti radi tega, da bi se greh ne ponavljal. Tudi Bog kaznuje grešnika, četudi bi mu bil morda greh že odpustil. Toliko bolj zasluži kazen grešnik, ki se ni še poboljšal. Da se Andrej Gabršček ni še poboljšal, pričajo podli članki v v „Soči“. Dvomesečna ječa s postom bo sedaj ob enem Iudi zdravilo za grešnika. Krive prisege — in duhovniki. — »Soča*1 št. 49. piše : ,.V Logjeh eksistira družina, koja je bila pred tedni radi krive prisege kar splošno obsojena: oče 7, mati žena 6, hči 0, sin 7 mesecev, drugi sin pride kot vojak še le na vrsto. Zlodej! Uže 300 let, odkar učijo g. nunci Ložane 10 božjih zapovedij, a še jih niso naučili !** Na to odgovarjamo, da znajo prav dobro vsi Ložani 10 božjih zapovedij; a jih nekateri ne izpolnujejo, ker so se od liberalcev naučili zaničevali duhovnike in njih nauke! Ložan. Kalainon nar.-napreilne stranke, ki smo ga prinesli v predzadnji Številki, je vzbudil mnogo smeha in dovtipov po celi deželi. Obsodba Gabrščekova v Trstu so na sploh pripisuje dejstvu, da je bil pozabil seboj vzeli kalainon. Budi verujemo, da „Sočo“ naše odkritje peče. Izgovarjajo se slavni gospodje, češ, ,.Gabrščekova tiskarna je pogrešila le v toliko, daje za plačilo tiskala produkt verskega fanatizma, kakoršen so od nekdaj širili nazadnjaki po larovžih“. Počasi! Tako hitro se ne boste izvili iz klešč, v katere smo vas ujeli! Pozabili sle povedali, da Gabrščekova tiskarna ni le tiskala omenjenega kala-mona, ampak tudi založila. Čilatelji lahko spoznajo brezvestnost teh ljudi, ki se upajo širiti med naše ljudstvo po 30 vinarjev lake budalosti! To ni produkt verskega fanatizma, ampak grdega egoizma (sebičnosti), kakoršnega niso zmožni nazadnjaki po larovžih, ampak naprednjaki v frakih! Dolžniki »Ljudske posojilnice11 pozor! Vdobili smo v roke več tožb »Ljudske Posojilnice." Odvetnika sla vselej dr. Treo in dr. Tuma. Prašamo, ali je res, da računi la za sestavo obtožnice ki obsega 4-f) vrst, 9 kron in vseh troš-kov narajtala ubogemu dolžniku 30-50 kron? Dolžniki trdijo, da jim ,.Ljudska Posojilnica11 napravlja tožbe brez opomina. Dolžniki naj torej vedo, da »Ljudska Posojilnica1' ni dolžna opominali in groziti s tožbo, ampak sme kar naravnost tožili, ko steče menica. Vsaki dolžnik naj torej pazi, kedaj zapade menica. Menice pa zapadejo v šestih mesecih in ne v treh letih, kakor si nekateri domišljajo. Svojim somišljenikom priporočamo, da naj se kmalu rešijo »Ljudske Posojilnice11 in „Trgovske-obrlne zadruge1* in naj se o pravem času obrnejo do „Gentralne Po-sojilnice**. Hranilne vloge zaplenjene ? Naši ljudje imajo velik križ se svojim denarjem, kate.ri so vložili pri »Ljudski poso-jilnici**. Ge imajo še tako potrebo, jim vender nočejo izplačati kadar potrebujejo. Neki M. B. si je moral pri „Cen-Iralnj Posojilnici** vdolžiti 2000 kron, ker revež ni mogel do svojega denarja v »Ljudski Posojilnici4*. Bevež je na škodi za 25 kron. — Nekemu A. li. niso hoteli izplačati hranilne vloge zalo, ker ima 400 kron deležev pri isti posojilnici, češ deleži ga vežejo še za 400 kron. A. B. se je v posojilnici o tem pričkal z uradniki in Andrejem Gabršček 0111 — ali zastonj. Badovedni smo, koliko hranilno vlogo je založil Andrej Gabršček za svoje deleže in dolgove. — Tako ravnanje s hranilni-čarji bo pripravilo »Ljudsko Posojilnico** ob deleže in hranilne vloge. Padel je z drugega nadstropja 15-letni zidarski pomočnik Angelj Podber-ščič iz Gorenje Vrtojbe, ki je delal v domobranski vojašnici in se hudo poškodoval. Prenesli so ga v bolnišnico usmiljenih bratov. Razsvetljava goriškega mesta Kakor smo že poročali, je goriško mestno starešinstvo sklenilo napravili pogodbo s tvrdko Ganz & G.o glede vpeljave pli-nove in električne razsvetljave v Goriškem mestu. Proti lomu sklepu je vložilo le dni 132 meščanov protest pri c. kr. namestništvu in pri deželnem odboru. „('orriere“ redivivus! — Kakor čujemo, začne te dni spet izhajati »Cor-riere tli Gorizia**. Bližajo se pač mestne volitve, ki utegnejo biti jako živahne. Potemtakem je umljivo, da stranka, ki se hoče obdržati na magistratu, mora imeti svoj organ, če ne drugače, vsaj za volitveno dobo. Tudi »II Friuli Orientale** se v kratkem zopet oživi ter bode zastopal svobodno stranko. Deželna blaznica. V čelrlek je imel odbor /.a zidanji! deželne blaznice zopet sejo ter je baje sklenil, da se blaznica sezida na 0110111 prostoru, ki je bil sicer v la namen kupljen, proti kateremu pa so nastali kasneje neki po-miselki. A ipavska železnica se bo gradila po tistem načrtu, ki je bil sprejet in potrjen pri zadnjem političnem obhodu. Bes je, da dve občini sla vložili še zadnji čas prošnjo na vladarja, da bi šla železnica tako, kakor je bila s prva merjena (Bilje. Ustje); ali prošnja jo ostala brez uspeha. Sedanji načrt se ne premeni. Postaja Ivodr i-Kamnjc. Baznes-la se je govorica, da se preloži postaja vipavske železnice Kodrovi-Kamnje pod sv. Križ na Cesto. V nedeljo 28. t. m. so nekateri narodno-napredni pri Bobku to govorico prodajali in zraven še tudi sramotno laž, da sla to dosegla z zvijačo gg. župana J os. Pavlica in J o s. Vidmar. Poizvedeli smo najprej pri inženirju gospodu Friedl-u, da je ona govorica popolnoma prazna. Pri Ko d rov ih bo čakal išče in naklad išče prav tako kakor j e b i I o prvotno določeno. — G. župan Pavlica, proti kateremu so si naprednjaki to izmislili, nam je dal izjavo, da plača 2000 (dvatisoč) kron tistemu, ki dokaže, da je 011 delal prošnjo za preložitev imenovane postaje, ali daje sploh kaj posredoval v tem oziru. Danes nam je g. Vidmar naznanil, daje tudi 011 pripravljen dati 2000 K tistemu, ki mu to dokaže Obrekovalci so toraj pozvani, da si poberejo 4000kron. Brejskiin Občinarjem kličemo, naj se ne dajo begali po narodno-naprednih lažnjivcih in hujskačih. Namen njih je jasen : nad raži ti ljudstvo proti županu. In župan je nedolžen! Brejski Občinarji! Odprite zdaj oči in spoznajte lažnjivce in zdražbarje ! Iz Itihcmhcrga nam pišejo: „So-ča“ št. 49. pravi: »Tisti dopis (o županu) je bil vzbudil po Vipavskem, seveda pred vsem v rihemberški občini, splošno zanimanji' in marsikatera bridka beseda je padla tiste dneve iz ust Vipavcev proli županu Pavlici.“ Te besede so deloma resnične. Videl sem na svoje oči in slišal na svoja ušesa, kako se je v nedeljo dne 21. I. m. nek A. M. v krčmi pri Grzeju obnašal proti županu ter take besede izgovarjal, da je bilo sram celo naprednjakov. Surovost in neolikanostne-katerih presega vse meje. Pravijo, da je Le dni razbrzdana mladina na cesti zasramovala g. dr. A. Pavlico, ko so je radi zdravja mudil par dni na rojstnem domu. Tako je „Soča“ nahujskala nekatere neuke ljudi! Pošteni Bihemberžani se jih sramujejo. B r ej s k i Utonil je v Potočah na Vipavskem 58-letni gospodar Jožef Batagelj p. d. Bržok. Že več mesecev si je revež domišljal, da mu ni več mogoče živeti. V blaznosti je dne 30. aprila poiskal malo globočino v bližnjem potoku, ter se vanj vlegel. Ceste na Tolminskem. V seji dne 23. aprila na sv. Jurij je stavil državni poslanec dr. Gregorčič interpelacijo na ministra notranjih zadev radi cestne zveze med baško in idrijsko dolino po cesti, ki bi šla s Kneže skoz Kluže v Bačo ob potoku enakega imena. Nado-jamo so, da interpelacija ne ostane brez uspeha in da še izpolni vroča in opravičena želja, katero goji lainosnje ljudstvo že od nekdaj. Narodni dom v Trstu. Tržaška posojilnica nas je za prvi maj isnenadila z veselo novico. Kupila je lepo hšo ital. podanika Golledana na trgu Caserma št. 2 za 320.0n0 K. Prostor hiie meri 412Q sežnjev, je sredi mesta, imaglavno čelo na trg „Caserina“, dve stranski čeli v ulicah „Via della pesa“ in „Via (leppa“, četrta stran pa se drži palače Galatli. Na l.jj resnični narodni pridobitvi trtaških Slovencev čestitamo vodstvu tržaško posojilnice iskreno. Uganka glede resničnosti poročila o kazenski razpravi proti A. Cahr-ščeku. katero jo priobčila »Edinost** v svoji 90. štev., je torej rešena! BeSl jo je neki — Fran Kravos, ki izjavlja v sobotni »Edinosti**, da je 011 pisal poroulo. No in s tem je vse rečeno, s tem je vse popravljeno! Fran Kravos je psal poročilo ! Ta mož je zatajil sv. kat. viro in prestopil v grško razkolno cerkev. J Nesreča. Katarina vdova Krmoc stara h»l in Ana vdova Gušperčič stara 37 let obodve od sv. Ivana pri Trstu sta so peljali v četrtek zjutraj na obisk sestre Katarine Krmec, ki stanuje v neki vasici blizu Divače. Ko sta se proti večeru vračali na vozu proti domu, zadel je voznik blizu Divače ob velik kamen, ki je ležal na cesti, tako močno, da je voznik padel vsled močnega sunka z voza na tla. Dri tej priči pa se je konj splašil ter dirjal z ženskama na vozu naprej. Dospevši na nek močan ovinek se voz prevrne in ž njega sla padli obe ženski. Konj je potem dirjal z vozom dalje, mej potom pa se je voz od sunkov ves razsul ter porazgubil. Nazadnje se je tudi konj ves obnemogel zgrudil v neki jarek pri cesti. Voznik, ko je padel z voza, je zadel z glavo ob obcestni kamen in se je hudo poškodoval, pri vsem tem pa je imel še toliko moči, da je zlezel do neke bližnje liiše ter prosil ljudi pomoči. Ti in pa še nekateri drugi z divaške postaje, ki so mej tem zvedeli o nesreči, so se podali k nesrečnim ženskam ter jih prenesli na divaško postajo, odkoder so jih odvedli v Trst ter jih potom iz tržaškega južnega kolodvora prenesli na nosilkah v bolni' *ico. Obe-dve ženski sta jako hudo in nevarno poškodovani, padli sta namreč tako nesrečno, da sla si obedve zlomili desni roki in jedna tudi levo nogo. Tudi po obrazu sta bili hudo poškodovani. Konstituiranje cestnega odbora za Kobariški okraj. V soboto se je konstituiral cestni odbor za kobariški okraj in je izvolil svojim načelnikom gospoda deželnega poslanca 1 v a n a Lapanjo, podpredsednikom pa g. A. Manfreda, župana na Iderskem. Iz cerkljanske okolice. V nedeljo dne 28. aprila pciskmLse je od svojih faranov v_žobrojjali prečastiti župnik Kokošar. Imel je ta dan slovesno sv. * mašo, pri katerej so peli pevci iz Cerk na, . Št. Viške gore in domači Šebreljski. Dilo je vkljub slabemu vremenu do 30 pevcev in pevk ter popolnoma natlačena cerkev ljudi. V ginljivih besedah poslavljal se Sije od svojih vernikov, priporočajoč jih v V varstvo božje. Do cerkvi je bilo skoraj | glasno ihtenje. Z solznimi očmi zapuščali x so verniki hram božji po sveti maši, Jf kar jasno priča, kaj jim je bil bivši njih ¥ župnik g. Kokošar. Saj je bil vedno vsem in vsakemu posebej najboljši svetovalec in skrbni dušni pastir. Do popoldanski službi božji izročilo Imu je občinsko starešinstvo v gostilni pok. g. župana Andreja — diplomo častnega občanstva. Na to poslovil se je še i od zastopnikov občin. Devci pa so mu | zapeli skupno v slovo kantato: „V druge %’ kraje Bog Vas kliče, tja v miljene gorice*1 £i. t. d. Ob pol 5. ure popoldne pa nas je zapustil on, kateri si je pridobil naša srca, in vsakega, kdor ga pozna. Bog blagoslovi njegovo delovanje na novem mestu ! V (»or. Trihtiši imamo novo sta-rašinstvo, oziroma staro starašinslvo brez treh starih, pa s tremi novimi udi : tudi župana so volili zopet ,.starega" : — |star je ne sicer po letih, pač pa ker se ijdrži še starih naših običajev in postav ter ne hodi za novimi Judeži.... Bog daj, da bi vrlo vodil še dolgo našo občino Spod slovensko zastavo: „Vse za vero o m, cesarja”! Iz Črnič. — Čisto nič ne poročate v vašem nam ljubljenem „Drim. Listu“‘o X) delovanju Bajf. posojilnic na deželi. iDovolite, da Vam pa o naši nekaj spo-fročimo. — Kako da se naš mladi de-1’narni zavod od dne do dne lepše razvija, smo se prepričali pret. nedeljo na občnem zboru. Tu nam je g. tajnik pokazal s številkami, kako da je pospeševala naša posojilnica v 1. 1900 nravni |in gmotni napredek. Denarni promet v ač. letu je znašal K G8.31712. Dosojil [e je dalo do sedaj K 44.780, čistega lobička je 38937 in rezervni zaklad znaša 224 n8. Stanje hran. vlogje41.37<>0(>, vse iz domačega kraja. Zadružnikov je iedaj 171. G. tajnik nam je prav podrobno povedal, koliko udov je iz te in te vasi, koliko vlog imamo, oziroma koliko |rosojil smo dali v to in to vas. Upravni stroški so znašali 3707 in tudi 0 teh nam je natanko povedal, da so jih porabili h; kot poštnino, vpisnino, za koleke itd. Načelstvo je odklonilo vsako nagrado, gosp. predsednik prepustil prostor %aslonj, oba naša g. nunca sla se veliko trudila ter sta obljubila, da hočeta še nadalje delati in pomagati vbogemu kmetu. Vspch je seveda odvisen od načelstva, kjer jo troha ros poštenih in značajnih mož ter premožnih nozadol-ženih, neodvisnih... vse to so naši odborniki'! Se navzoči naprednjaki so jih pohvalili ter predlagali, naj se poprejšnje načelstvo soglasno zopet izvedi... ali to je bilo h* hinavsko, ker so videli, da jih je le kakih S med 38 zborovalci G. tajnik nam je razdelil 38 listkov, vsakemu je dal...., ob volitvi je pa bilo oddanih 33 naših in I \ novih listkov, torej 9 preveč. Volili so razu n 4 kar G drugih, pa kake! No taki poštenjaki so naši nar. napredni in proti takim ljudem da ne bomo mi postopali! Vso to zmešnjavo sla napravila znani „Zunul“ iz M. ter naš „Toni“, oba sla bila precej vinjena in oba kandidata — na nasprotnih listkih! Taki ljudje naj bi vdobili v roke našo posojilnieoV Nikdarne, za to bomo že skrbeli vsi. — Naša posojilnica želi še nadalje tako blagodejno uplivali na gospodarski razvitok našega kmetu trpina ter mu pomagati v različnih njegovih stiskali. Zalo je pa dolžnost vsakega naših občanov, da podpira po svoji moči domači zavod, da vlaga svoj denar edino v našo Hranilnico. S tem se bo skazal res pravega dobrotnika svojim revnejšim domačinom. Kako da raste zaupanje do naše IIr. in pos. v domačem kraju, priča dovolj stanje hran. vlog. ki je blizo 42 tisoč kron. Slu riši in gospodarji bi si morali šteli v posebno dolžnost, da bi mladino napeljavali potom naše lir. k varčnosti, ki je vendar glavni pogoj vsakemu blagostanju. Naj bi vsak mladeneč, vsaka deklina imela hran. knjižico... vsakemu se nudi priložnost doma, kor sprejemamo z veseljem tudi male zneski?! Kdor dobro pozna kmetsko posojilnice, lahko razvidi, kako velikega pomena da so za povzdigo našega gospodarstva. Le tisli jim bo nasprotoval, ki nima srca za ljudstvo, ki išče le sebi dobička. Zato pa črniški farani in oseški vikarjani. pristopite kot zadružniki ter prinesite svoj prihranjeni denar edino le v našo Hranilnico! Zdaj so časi, da so drug drugega podpiramo; združujmo se vsi pravi kristjani, ker v združenju jo naša moč, v združenju poraz naših nasprotnikov! Z a d r u ž n i k. Iz Kojskega. — Nek dopisnik je v ,.Sočr‘ št. 49 in „Primorcu‘‘ št. \1 napadel našega č. g. župnika, kar nas farane močno boli. Drašamo, kako se more tuja oseba drznili blatili po časnikih tako dobrega dušnega pastirja, katerega vsi spoštujemo in ljubimo. Ali vas ni, g. dopisnik, nič sram V Kje ste bili na nedeljo dne 21. aprila pri sv. maši, da sle slišali g. župnika ropotali na pri/.-* niči, ko je vendar pridigal pred ultarjem? Kar sle pisali o č. g. župniku jo od začetka do konca zlagano. Luž je, da so celo možje katoliške stranko obsojali govor č. g. župnika, ko so bili zbrani v v krčmi pri Kalelii, pri Dorneku, France! nu in Vardjanu. Le pridite ob nedeljah v cerkev in videli boste, kako je prostorna cerkev natlačena mod pridgo, kako vsi z veseljem poslušajo. Ali vas ni sram, g. dopisnik, da na tak način sramotite vse Občinarje, ko pišete, da bi pri nas lil. vina imel v cerkvi več vspeha nego beseda Božja? Ali vas ni sram, da našo cerkev imenujete gledališče? Še nikdar ni bilo slišati, da bi kdo iz naše občino po časopisih blatil dušnega pastirja. To se je predrznilu zdaj tujo oseba, ki je danes tukaj, jutri tam. Drosimo vas, g. dopisnik, da v ,.Soči“ in ,.Drirnorcu“ prekličete laži o č. g. župniku, o Občinarjih iu o naši cerkvi. Farani. Občni zbor „HraniInice iu posojilnice Šmartno - Kojsko” v Brdih bode 12. t. m. in ne II., kakor smo zadnjič po pomoti naznanili. /a „AIojzijevišče“ so darovali: C. g. Karol Cigon 9 K. — ..Hranilnica in posojilnica v Biljah" 20 K. — Dreč. g. Fr. Marinič 30 K. — N. N. f> K. — Tvrdka Dioh 20 slamnikov. Bog stotero povrni in obudi mnogo posnemovalcev! Katoliško društvo slovenskih učiteljic na Primorskem jo imelo svoje redno zborovanje v nedeljo dne 28. aprila. Veleč. g. Sl. Križnič, ravnatelj c. k. učiteljišča, nas je zopet počastil s svojini pohodom. Veleč, gospica llolzinger pl. \Vei-dich je nadaljevala svoje predavanje o Sulzmunnu govorivši o njegovem zavodu v Schnepfenlhulu in njegovih vzgojnih načelih, katera je vresničil v svojem za- Ameisonhiiehlein” ali „0 vzgoji vzgojilo-ljo\ ler podarila lo koristno knjižico društveni knjižnici. Veleč, gospod ravnatelj se je zahvalil gospici govornici s prisrčnimi besedami na izbornem predavanju in lo,-pem daru vjdolši mično, šaljivo dogodbieo, ki se je opirala na izjavo gospice predgovornico. Društvoniee so zapele zbora ..Begina cocli” in „Sv. Jožef1. Veleč. g. ravnatelj je opozoril zbrane učiteljico na novo melodično knjižico ..Dor veranschaul idile Uechnoniinlerrieht" ler razložil nekaj važnejših točk iz toga spisa, katerega jo spisal neki učitelj Meier zu-loživši ga pri Auorju v Donnmvorthu. Veleč, gospica predsednica nam jo podala karakterističen, natančen, vrlo zanimiv popis slike ..Zadnja večerja”. Vsaka društvenica je imela prod seboj kopijo tega dobro znanega utmolvora slavnega italijanskega slikarja Leonarda da Vinci. Prihodnje zborovanje bodi; dne 19. maja ob 10. uri zjutraj. L. Koršič, tajnica. na št. vodu. Potem o njegovem spisu „Das Kdo skrbi za slovensko ljudstvo Laškem ? — „Slovansky preb ledu . str. 4f). piše: „Sploh imajo duhovniki .".e največ narodne zavesti ler posebno v zadnji m času posvečujejo več pozornosti slovenskemu jeziku in mnogo žrtvujejo, da so ohrani narodna govorica. Drugi oinikanci se štejejo sploh za Lahe in prav nič ne skrbe za svoj jezik; učiteljstvo pa si posebno prizadeva, da se laški jezik kar najhitreje razširi po slovenskih krajih”. Pismo iz Jeruzalema z dne 15. aprila 1901. Sprejmite, <*. urednik, par vrstic iz Jeruzalema. Čila! sem v ,,1’riin. Listu" z dno 28. marcija, da imate nu Goriškem preveč dežja, mraza in po gorah snega. V Jeruzalemu pa in 5 ur okolo Jeruzalema je veliko pomanjkanje dežja. Mnogi so morali še po zimi vodo kupovali za kuhinjo in druge potrebo. V zimskem času smo imeli dež enkrat pred Božičem, potem šo precej okolo Božiča (takrat je tudi sneg zapadel do 15 cenim, na debelo), po Božiču zopet enkrat in potom koncem meseca febru-varja malo ploho, drugače jo celo zimo solnce sijalo in pripekalo. Vročina je bila, kakor po letu. Navadno je tukaj okoio Velike noči največ dežja in mnogokrat še celo sneg zapade, ali letos se jo sicer velikokrat za dež pripravljalo, ali dežja le ni bilo, ampak sami vetrovi, ki zemljo le še bolj sušijo. Do veliki noči smo imeli 10. aprila malo ploho. Sedaj imamo zopet jasno vreme. Navadno od meseca aprila skozi celo poletje do meseca novembra ne dežuje. Ker pa jo bila letošnja zima skoro popolnoma suha, si leliko misliti*, kako pomanjkanje vode. V Jeruzalemu ni ne izvirkov, ne rek. Beka Jordan je oddaljena i) ur od Jeruzalema. Od kar je železnica iz Jafe v Jeruzalem, je zini raj več Žida okolo Jeruzalema. da se mesto vedno bolj širi. Narava se zdaj še precej oživlja ker imamo celo loto hladne noči. Vsako noč pade nekoliko rose. Ko zjutraj solnce posveti, je hitro vroče, ko se pa solnce skrije, je zopet hitro hladno in to po zimi in po leti. Kar se tiče bliskanja in gromenju, je v teh krajih redka prikazen. Letos je bilo v Jeruzalemu mnogo romarjev iz vseh krajev sveta. Veličastni so bili v tuk. katedrali Božjega groba obredi velikega tedna in v .ičastno je bilo na Veliko noč ustajenje s procesijo trikrat okolo Božjega groba. M. V. Trtorejci, žveplajte trte! — Grozdna plesnoba se pri nas silno širi, in sicer ne samo po gorkih krajih naše Notranjske in Primorske, temveč tudi po Dolenjskem in Štajerskem. V prvih pokrajinah poznajo to trtno bolezen že 30 let, zato tamošnji vinščaki vedo ceniti njeno zatiranje, dočim na Dolenjskem in Štajerskem še no poznajo dovolj škodljivosti te bolezni in tudi no verjamejo dovolj raznim poukom ter lo preradi poslušajo modrovanja neumnih prazno-vercev. Bodite prepričani, da je grozdna plesnoba huda trtna bolezen, da more trle celo popolnoma uničiti, in edino zanesljivo sredstvo proti nji je pravočasno žveplanje trt. Zato Vas vnovič pozivljomo, ker je sedaj čas žveplanja pred durmi: Žveplajte pridno svoje trle ter si pravočasno priskrbite žvepla in žveplal ni kov. Ne zanašajte se, da letos bolezni no bo žveplajte vse eno, kajti potem je žveplati prepozno, ko je bolezen že močno razširjena. Le pravočasno žve- planje bolezen prepreči iu jo ustavi. Na Vipavskem nas jo na pr. lansko lelo izkušnja poučila, d;» je jako dobro prvič žveplati precej, ko so pokaže zarod. Žvepla naj si* lo v lihem vremenu, kadar ui nič vetra. Dalje naj se žveplanje opusti v mokrih dueli, kakor tudi tedaj, kadar je po listju rosa. Kakor pri pokončevanjii peronospore, tako mora tudi tukaj sr«*dslvo rabiti prav zgodaj.kdor hoče doseči dober uspeli. Drvo žveplanje se mora izvršiti še pred cvetjem. in sicer prav močno, drugo k oj po cvetju; pozneje se pa žvepla le Iedaj, če se Iu pa lam pokaži* bolezen še na kakem grozdu. Z uspehom žveplano grozdje ostane vedno zdravo in jagodo so enakomerno debele. Žveplo, kioro je ostalo na jagodah, jim daje neprijetno zunanjost, kar naj pa vinogradnika nikakor no moti, ker to umazanost opere dež, prodno se začne grozdje uiečuti. Malo pred trgatvijo naj se ne žvepla. Kako daleč je od nas do soluca. Nek Američan je izračunil, da bi po ameriškem železniškem larilu stala vožnja od naše zemljo do solnca 930.000 mil. dolarjev. Za jeden vozni list v polovični daljavi pa bi že trebalo plačati (»0 milijonov kron. Ako bi vlak vsako uro prevozil tiO kilom ~ir.-ij:iT^ l.i v.^nj.. |ovi (Vb<‘lno voščene sveče pod garancijo 2000 kron priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrbništvom in slavnemu p. n. obči ust vu. Med garantiran čebel ni pitanec najbolje vrste na drobno Kg. po K 1 /20. Z odličnim spoštovanjem J. Kopač, Hvečar, ulica sv. Antona 7, Gorica. „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v (ilorici, Gosposka ulica hiš, šlev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakliimega blaga za ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak letni čas v Iiajvečji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, ChiiTon, oksfort, srovico, vsa-kovrslne preproge, zavese, namizne pi le; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jiiger itd. itd. Vse po naj nižjih cenah. Oue s« stulue brez pogajanja. Sadjarsko in vinarsko društvo za J3rda v gorici Prodaja naravne iu pristne lir Mi t,- pridelke po zmernih cenah. Zaloga pristnih vin: burgundeca. rizlinga, modre frankinje in drugih. IIKSKRTNA VINA. Sedež društva je: Gorica, ulica Barzelilni št. 20. Peter Skok, zidarski mojster v Gorenji Trebuši štev. 85. sc priporoča za zidarska dela; dela izgotovlja vsakomur povoljno in točno. POJI/IQKi IN DU ST RI 5 T I C A Važno za vsakega! Razprodaja! Po ncčiivcno nizki ceni se ilohi za samo 2 gl. 95 n v, krasna garnitura obstoječa iz 14krasnih dragocenih predmetov in sicer: I ura od niklja, Anker remont, (na željo tudi posrehr.) z lepo razrezljanim pokrovom, ločno urejena s 3-letnim jamstvom in škatljico. I krasna goldin ali nikljasla okropua verižica s privesom. Parižki sistem. 1 goldin i(jla za kravate z imilir. briljanti. 1 par gumbov za manšete, znamka „Ga-rantie". 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno puncir. I goldin prstan s krasnim kamenom. 1 žepno ogledalb v elviju. Vseli 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Memont vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. s povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka Briider H ur viz Krakovo - Stradom 17. - Krakovo. Neodgovarjajoče spi ujemam v 8 dueti nazaj in povrnem denar, vsted česar nima kupec nika-kega ri/ika. Bogato ilustriran cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno iu franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kupec dobi v dar brezplačno krasen žepni alhun s 15 razglednicami mesta Krakovo. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz v Gorici Ozka ulica št. 1. Vin Strotta št. 1. 1’riporoča iz lastne zaloge izvrstne in trpe/,ne škropilnice proti peronospori, (prenovljene po Verinorelnvi sestavi), liakcr je tnl in svetel. Zalislke ivalvole) sc mmc lahko premcnili. Škropilnica je sestavljena piiproslo in tako. da škropi lahko na Iri načine po volji škropilca. pip Cena Je zelo nizka. Sprejemlje v popi a vi) in v premivljenje škropilnice raznih sislemov in |ioslie::,e v popolno zadovoljnost ^Iranke. Priporoča tudi strojo za švoplanjo sodov izeinkanega železa, pripravo za obvarovanje vina pred plesnoho in cikanjem pri tečenju iz soda (kan), mo-hovo za žveplanje grozdja raznih sistemov, cevi iz gumo za vsakovrstni' škropilnice. — Sprejema vsa v kleparsko obrt spadajoča dela, postavlja Strelovode itd. itd. n A Martin Šuligoj, | S urar v Kanalu priporočam svojo zalogo šivalnih strojev raznih in najnovejših RS sistemov. Jjl Ker je to le postranski za-služek in stanujem na deželi, mi je mogoče postreči z najnižjimi cenami. Dttjom tudi na obroke. Garancija pet let. Anton Obidi c, čevljar Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica, priporoča se za raznovrstna naročila po meri zn gospe in gospode. Naročila se izvršujejo hitro. Krojaški mojster v Franc Cufer v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fme ali pa priproste. Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. -i 11111 n 1111111 iiiiim 111111111111111111111111111111111L Za mesec maj Mariji, majnika kraljici v venec splet Martin Jurkovič, kn. šk. duh. svel. iu župnik pri Sv. Petru poleg .Maribora. 31 premišljevanj za Marijini mesec v ljubki domači besedi. Marijine prelepe čednosti se priporočajo v podobah zalili cvetic, da si jih Marijini častilci lo/je zapomnijo in raje posnema jo. 'rii Broširana knjiga 80 v.; vez v f platnu I K 30 v.; vez v usnjl X I K 60 v. — Poštnina 10 v. Hazpoiiija se le proti plačilu.1 ^ Prodaja ) tiskarna sv. Cirila. 111II1111111II111IIIIIIII11IIIIIII111IIIII111II11 Ulili h oooooooooo Izvrstna goriška vina ima na prodaj D, ji) Teodor Slabanja, $ ft srebrar, \ U v Gorici, ulica Moreli 12, | priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in 2 orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam J s tem, da daje tudi na obroke. I Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. 5 b' (pri Gorici). Priporoča ista tudi za maše čč. gg. duhovnikom. Za pristnost se jamči. OOOOOOOOOO jKnton jFon, klobučar iu gostilničar v Semeniški ' ulici, imahogalo zalogo raznovrstnih I klobukov in toči v svoji krčmi prist-I na domača vina let* postreže tudi 1 z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v (Juriči odlikovan z častno diplomo najvlšjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najlinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov.— Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. ‘ i** ^ ‘i *' * <**i vn“r — •»* d v.»_. rur jrjjVijVijVj | Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani j* | Dunajska cesta št. 15 v Medjatovi hiši v pritličji! " ] v/prejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, pmnitv n in m poljskih pridelkov proti požarni Škodi, kakor a tudi zvonov proti poškodbi. Pojasnila daje in vzprejenia ponudbi' ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju .lleiljatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastav-X Ijoni poverjeniki. „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani44 je edina O slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod lako ugodnimi ^ pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico, t S roslavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovan-;f cem |)opolno varnost. w ROJAKI! Zavarujte svoje | imetje pri domačem zavodu! ®#®®®®®S:®®®St®®®®®®®®®®®®®®®#®®®®®®«®®*®®®®®*®«*###