Ameriška Domovi na m WSJB RI m— ho iwi ^ AM€MCAN IN,SPIRIT JF0RCI6N IN LANGUAGC ONLY National and International Circulation CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, APRIL 10, 1961 SLOVCNIAN MORNING Vl€WSPAP€R ŠTEV. LX — VOL. LX Anglija bo pomagala Franciji v A-orožju Kennedy in Macmillan sta se domenila, da bo Anglja pomagala Franciji do popolnejšega atomskega orožja v upanju, da bo s tem doseženo tesnejše sodelovanje z De Gaullom. WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA Kennedy in predsednik angleške vlade Macmillan sta po treh dneh razgovorov poudarila v zaključni izjavi, da bodo sedanje nevarnosti “zahtevale veliko žrtev’’ od zaveznikov. Poudarila sta potrebo po trdnejši povezavi in sodelovanju v Atlantski skupnosti in ponovila obljubo podpore onim “državam, ki žele ohraniti svojo neodvisnost, pravico do izbire in svobodo”. Tekom razgovorov sta vodnika Amerike in Anglije dosegla sporazum v vseh glavnih vprašanjih mednarodne politike, le •vprašanje sprajeme rdeče Kitajske v ZN je ostalo odprto. Združene države so odločno proti sprejemu, Anglija pa zanj. Da bi dosegla izboljšanje od-nošajev s Francijo, sta Kennedy in Macmillan odločila, naj Anglija pomaga Franciji do potrebnih podatkov in skušenj za izdelavo modernega atomskega orožja in sredstev za njegovo u-porabo. Ta pomoč naj bi olajšala De Gaullu tesnejšo povezavo z NATO in soglasje k opremit-Vi NATO sil z atomskim orožjem. Celotna Severno-atlantska o-brambna zveza (NATO) je zgrajena okoli Francije, kjer je tudi njen glavni stan, toda Francija se drži ob strani in o-nemogoča njeno krepitev. Tak položaj je na dolgo nevzdržen, če noče zahodni svet priti v neposredno nevarnost. Tako sta se Amerika in Anglija odločili, da pomagata Francij doseči položaj enakovredne atomske sile in tako doseči njeno polno sodelovaje v skupnih obrambnih naporih. Temu cilju bo služil v glavnem tudi Kennedyev obisk pri De Gaullu koncem maja. -----o----- Ameriška vojaška moč je na potrebni višini Washington, d.c. — Pred kongresnim odborom je tajnik za vojsko Stahr popisal nove e-dinice, ki jih je organizirala o-kramba na raznih strateških točkah izven Združenih držav. Na Japonskem je sedaj kompletna garnizija padalcev z vse-nn aparati, da lahko odleti na katerikoli mesto na Daljnem Vzhodu v slučaju potrebe. Pa-r^lci imajo najmodernejše o-r°žje in opremo za svoje naloge. Na Pacifiku je še več takih edi-nlc padalcev, letalcev in mor-narjev, tako, da v vsakem sluča-lu obvladamo i otoke i morje i nebo in se nam ne more zgoditi nobeno presenečenje, če izvza-rnerno vodljive izstrelke na ve-Hke daljave. Oblačno in vetrovno, dež po-mešan s snegom. Najvišja temperatura 45. Novi grobovi Steve Nemeth V Mt. Sinai bolnišnici je po kratki bolezni umrl 54 let stari Steve Nemeth s 1368 E. 45 St., rojen v Steelton, Pa., mož Vilme, oče Stefana, Mihaela, Karla in stari oče. Pogreb bo iz Golu-bovega pogreb, zavoda na 4703 Superior Ave. v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. jutri ob devetih dop. Mary Cesar Včeraj je umrla v St. Alexis bolnišnici 65 let stara Mary Cesar, roj. Gorišek, s 3537 E. 81 St., doma iz Primske vasi pri Litiji, od koder je prišla v Ameriko pred 60 leti. Pokojna je zapustila moža Florijana, hčere Mary Jedacek, Frances Požar, Albino, Bridget Virant, Terezo in Patricio Kraft, sina Bernarda, vnuke in pravnuke ter sestro Heleno Dolsek (v Evropi). Bila je članica Društva Mir št. 10 SDZ, Podr. št. 15 SŽZ, Oltarnega društva pri Sv. Lovrencu in Tretjega reda sv. Frančiška. Pogreb bo v sredo ob 8:30 iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Ave. v .cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. James (Ignac) Prelogar V soboto je umrl v Euclid Glenville bolnišnici 73 let stari James (Ignac) Prelogar z 1137 E. 172 St. Bolan je bil od 1. 1949, ko je moral pustiti delo pri Hy-drolic Equipment Co. Rojen je bil v Praprečah pri Stični, od koder je prišel v Ameriko leta 1913. Zapustil je ženo Mary, roj. Prijatelj, doma iz Ribnice, otroke Helen Williams (Bordenn-tcwn, N.J.), Ann Miller in Roberta J. (N. Carolina), vnuka, sestrično Frances Braddock in druge sorodnike. Bil je član Društva Novi dom št. 7 SDZ. Pogreb bo jutri ob 8:15 iz Grdi-novega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Karolina Starich V soboto je umrla Karolina Starich, roj. Glavic v Clevelandu, z 915 E. 143 St., žena Jožefa, hči pok. Jožefa in Mary Glavic, sestra Mary Jasko. Pogreb bo jutri ob desetih iz Fin-neran pogreb, zavoda na 15435 St. Clair Ave. v cerkev sv. Jožefa na St. Clair Ave. in E. 144 St., nato na Kalvarijo. -----o------ Kennedy čestital ženi župana Clevelanda CLEVELAND, O. — Predsednik ZDA Kennedy je poslal brzojavko Ženski kozmopolitanski demokratski ligi, ki je v soboto na 15. letnem obedu slavila Mrs. Anthony Celebrezze, ženo mestnega župana. Predsednik hvali v njej županovo ženo za njeno lastno delo, pa tudi kot ženo mestnega župana. Mrs. A. Celebrezze je dejala, da smatra čestitke in pohvale za simbol pohvale vsem ženam mesta, ki se udejstvujejo v javnih poslih. " ■ . o—— Ladja zgorela na morju MANAMA, Bahrain. — V petek je nastal na angleški ladji Dara v Perzijskem zalivu požar. Potniki in moštvo, skupno 550 oseb, se je v veliki večini rešilo na ladje, ki so prihitele na pomoč. Okoli 30 oseb še vedno pogrešajo. Ko se je požar na ladji malo unesel, jo je skupina častnikov skušala rešiti, pa je morala načrt opustiti, ko je prišlo do eksplozij v notranjosti ladje. SAMO TRI MINUTE! ŽENEVA, šv. — V petek popoldne ob treh so se zbrali zastopniki Amerike, Anglije in Sovjetske zveze k razpravi o sporazumu o končanju preskušanja atmoskega orožja. Ker ni imel nihče nič povedati, so se predstavniki po treh minutah razšli. Amerika in Anglija sta stavili že pred tedni nove predloge, ki pa jih Sovjeti še vedno “študirajo”. Dokler oni ne dajo odgovora, se predstavniki zahodnih sil nimajo z zastopniki Sovjetije o čem razgovarjati. Nova, 286. seja je določena za danes popoldne. -----o----- Kennedy za pomoč ZDA pri reševanju egipt-skih spomenikov WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy je zaprosil kongres za 10 milijonov dolarjev, s katerimi bi Združene države pomagale rešiti dragocene spomenike starega Egipta v dolini Nila, ki jih bo sicer zalila voda, ko bo dograjen Asuanski jez. Združene države bi se posebno posvetile ohranitvi “Bigera Egipta” spomenikom na otoku File, ki leži na prostoru med starim in novim Asuanskim jezom. Kennedy ni nič omenil Abu Simbela, enega glavnih spomenikov starega Egipta, katerega rešitev pred poplavo naj bi stala okoli 80 milijonov dolarjev. , Pri reševanju egiptovskih zgodovinskih dragocenosti sodeluje ves kulturni svet. ------O----- B-52 sestreljen doma WASHINGTON, D.C. — Pri vojaških vajah nad Novo Mehiko je bil po nesreči sestreljen bombnik B-52. Raketa “Side-vinder” na lovskem letalu se je zaradi mehanične napake spro-, žila in ujela bombnik. Eksplodirala je v enem njegovih jet motorjev. Pet glanov posadke se je rešilo s padali, trije pa so mrtvi. Ogenj v hotelu pognal do 150 ljudi na cesto CLEVELAND, Ohio. — V petek zvečer je nastal v Roosevelt hotelu na 1538 Payne Ave. ogenj, ki je pognal na cesto 150 ljudi. Nekateri od njih so bili pohabljeni, veliko pa starejših. Okoli sto ljudi je moralo bežati iz Roosevelt hotela, okoli 50 jih je pa policija spravila iz LaSalle h ot el a, neposrednega soseda hotela Roosevelt, ko so se gasilci zbali, da se utegne ogenj razširiti tudi nanj. Pri gašenju požara je bilo 84 gasilcev s 14 motornimi brizgalnami in drugim gasilskim orodjem. Južno-afriška unija v ZN obsojena nasilja NEW YORK, N.Y. — Glavna skupščina Združenih narodov je soglasno odobrila pretekli petek resolucijo, ki obtožuje vlado Južno-afriške unije nasilja in raznega zapostavljanja črnega prebivalstva v Jugozahodni Afriki. To področje je bila do prve svetovne vojne nemška kolonija, ki pa je bila tedaj izročena v upravo Južno-afriški uniji. Združene države so glasovale za resolucijo, njihovi zavezniki v Evropi in Avstralija pa so se glasovanja vzdržali. -----o—----- Burgiba poziva Pariz in upornike k razgovorom TUNIS, Tunizija. — Predsednik Burgibe je apeliral v parlamentu na Francijo in alžirske nacijonalne upornike, naj končajo vojsko in začno nemudoma poganjanja za ureditev bodočnosti Alžirije. Vojska ne bo koristila nikomur, škodila bo' Franciji, Alžiriji in celi severni Afriki, je dejal predsednik. Vsa še sporna vprašanja naj se odlože. Saharo bomo lahko reševali kasneje. -----o------ VSAJ TRI DNI PREJ predno se preselite, nam pošljite vaš NOVI in STARI NASLOV Načrna borba proti zločinstvu med mladino Preti mladinskemu zločinstvu naj se poleg oblasti bore tudi vzgojne in vse druge ustanove, ki majo posla z mladino. — Nove odredbe proti meddržavnemu zločinstvu. WASHINGTON, D.C. — Vrhovni državni pravdnik predsednikov mlajši brat Robert Kennedy je pri prvem svojem večjem javnem razgovoru s časnikarji povedal, da je huda skrb njegovega odd elka federalne vlade mladinsko zločinstvo. S tem vprašanjem se naj ne u-kvarjajo samo oblasti, ampak vsi, ki so odgovorni za vzgogjo mladine. Robert Kennedy je razglasil, da bo skušal uveljaviti nove postave, ki naj bi onemogočale organizirano kri minalno delovanje, ki sega preko mej posameznih držav in izven mej Združenih držav. Tri zakonske načrte je v ta namen izdelala že sedanja administracija, pet odredb je pa Kennedy kar prevzel od prejšnjega vrhovnega državnega odvetnika Roggersa. Najznačilnejši in najučinkovitejši bo zakon, ki proglaša za kazniva vsa dejanja in aktivnosti, ki služijo raketirstvu, igranju za denar, nezakoniti trgovini z alkoholnimi pijačami in mamili, ki pospešujejo prostitucijo, podpirajo podkupovanje ali izsiljevanje preko državnih mej. Po tem zakonu je kaznivo celo potovanje v državo izven krivčevega bivališča, če ima potnik kaj opraviti z enim izmed imenovanih vrst zločinov. Kdorkoli bi v bodoče bil kriv kakega takega zločina po državnih zakonih svoje države, pa bi v svojem delovanju prestopil državne meje, ga bodo v bodoče preganjale federalne oblasti. Kennedy je rekel, da je taka odločba potrebna, ker so mnogi zločinci doslej mirno živeli v eni državi, kot spoštovani ljudje, v drugi državi pa imajo svojo zločinsko družbo, ki zanje dela. Na vsakih par mesecev ti voditelji in financijerji zločinstva potujejo in pobero dobičke. Kennedy se je tudi dotaknil kršitev protitrustovskih zakonov, ki so jih zagrešila večja podjetja v zadnjem času in je povdaril, da bo vodil preiskave v vse panoge proizvodnje, ker je škoda v vsakem umetnem vzdrževanju cen ogromna. Pohvalil je Westinghouse Corporation, ker je vso svojo krivdo ta- S0VJETIJA POPUSTILA V ZN V VPRAŠANJU KONGA! V novi resoluciji je sovjetski delegat zahteval sklicanje kongoškega parlamenta, pa opustil zahtevo po umiku ZN iz Konga in po odstopu Ham-marskjoelda. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Valerijan Zorin, sovjetski zastopnik v ZN, je predložil glavni skupščini resolucijo, v kateri je zahteval, da naj se v treh tednih pod varstvom Združenih narodov zbere kongoški parlament k reševanju nedotakljivosti in neodvisnosti Konga. Sovjetska resolucija je bila tretja v treh dneh. Pred njo je skupina šestnajstih azijskih in afriških držav zahtevala v posebni resoluciji umik vseh belgijskih vojaških in političnih svetovalcev iz Konga v 21 dneh in predložila “potrebne ukrepe,” če bi se to ne zgodilo. Dan kasneje je skupina 16 azijskih in afriških držav predložila resolucijo, ki zahteva sklicanje kongoškega parlamenta “brez odlašanja,” da bi določil narodno vlado in se odločil o bodoči ustavi dežele. Sovjetska zveza je zahtevala še v februarju v Varnostnem svetu umik Združenih narodov iz Konga in odstavitev glavnega tajnika ZN Hammarskjoelda, ki da je bil kriv u-mora Lumumbe. Njene zahteve-so bile zavdnjene v Varnostnem svetu z 8 proti 1. Sovjeti so spoznali, da bi se njihovemu predlogu ne godilo veliko boljše v glavni skujšči-ni, zato so se odločili za popuščanje. Kasavubu proti sklicanju parlamenta LEOPOLDVILLE, Kongo. — Predsednik republike Kongo J. Kasavubu, ki ga priznavajo ZN, je proti sklicanju parlamenta, ker je danes politični položaj v deželi docela drugačen od onega, ko je bil parlament izvoljen. Precej članov parlamenta je bilo pobitih, precej jih je “izginilo” neznano kam, nekaj pa jih tiči v raznih zaporih. Prevladuje mnenje, da bi u-tegnil v sedanjem parlamentu dobiti naslednik Lumumbe Gi-zenga iz Stanleyvilla večjo oporo kot Jossiph Ileo, ki ga je imenoval za predsednika kongoške vlade p r e d s ednik republike Kasavubu. Sestanek kongoških politikov odložen Za včeraj so se domenili predstavniki vlade v Leopoldvillu z Gizengo v Stanleyvillu za sestanek na obmejnem področju Vzhodne in Ekvatorske pokrajine. Zaradi nezaupanja in strahu pred iznenadenji je bil sestanek odložen, dokler ne najdejo varnejšega kraja. Napovedani sestanek naj bi pripravil tla dogovoru med skupino predsednika Kasavubuja in njegovih zaveznikov Čombeja in Kalodžija ter med pristaši pok. Lumumbe, ki jih vodita Gizenga in gen. Lundula v Stanleyvillu. Kasa vubu in ostali vodniki Konga razen Gizenge so se posvetovali pretekli mesec v Tananarivi na Madagaskarju in sklenili spremeniti Kongo v konfederacijo — v zvezo držav. Pozvali so Gizengo, naj se pridruži temu sklepu. Ta je predlog zavrnil in se izjavil za centralistično urejgni Kongo, pa se vendar odločil za razgovore. Na izboljšanje odnošajev med skupino Kasavubuja in med pristaši Gizenge kaže ukinitev rpčju proti ozemlju, ki je v rokah gizengovcev. Napetost sama med ZN in domačini je malo popustila, toda domačini so še vedno slabo razpoloženi do osobja ZN, pa naj bodo to vojaki ali civilisti. --------------o----- Zadnje vesti MOSKVA, ZSSR. — Od pretekle srede ni bil angleški poslanik Roberts, ki vodi s Sovjeti razgovore o premirju v Laosu, v stiku s sovjetsko vlado. To je vzbudilo v zahodnih diplomatskih krogih, ki so napovedovali sklenitev premirja za konec tega tedna, sumnjo, da hočejo Sovjeti razgovore zavleči še dalje. LONDON, Vel. Brit. — Britanska ladja DARA, ki je gorela na morju, se je potopila, ko so jd vlekli v pristanišče. Število pogrešanih potnikov, članov posadke in delavcev je po zadnjih podatkih družbe 175. Prvotno so mislili, da je bilo na ladji, ki se je vnela sredi Perzijskega zaliva skupno le 550 oseb, kasnejši pregled je ugotovil, da je bilo na ladji dejansko 752 oseb. PARIZ, Fr. — Tu je umrl v bolnišnici 65 let stari Ahmed Zo-gu, bivši kralj Albanije, ki je 1. 1939, ko so Italijani napadli Albanijo, pobegnil v tujino. HAVANA, Kuba. — Fidel Castro je včeraj giovoril zopet štiri in pol ure preko televizije Kubancem, ne da bi omenil poziv svojih nasprotnikov k orožju proti Castru. -----o----- “LETEČE KRILO” Skupina londonskih inženirjev pripravlja tako imenovano “čezoceansko leteče krilo”, posebno ladjo, ki bo letela tik nad morsko gladino in bo baje zmogla 160 milj na uro. V “letečem krilu” bo prostora blokade področja, ki je pod nad- za 300 potnikov, ki jih bo novo zodstvom Gize nge. Centralna vlada v Leopoldvillu je dovolila po štirih mesecih prvim rečnim ladjam odpluti proti Stanleyvillu, ki je zašel v precejšnjo stisko tako glede prehrane kot glede oskrbe z zdravili. V Katangi še vedno napeto E LI ZABETHVILLE, Katanga. — Odnosi m©d Čombejem in Združenimi narodi še vedno niso urejeni. Koncem tedna so čete ZN razorožile nekaj Combe-jevih vojakov na mejnem pod- prevozno sredstvo prepeljalo iz Evrope v Ameriko prej kot v dveh dneh. VAŽNO Prosimo vse naročnike, zlasti one izven Clevelanda, da ne pošiljajo denarja v pisemski pošti, ker se lahko izgubi! Pošiljajte čeke in denarna nakazila, naslovljena na Ameriško D o m, o v i n o (American Home). Iz Clevelanda in okolice Krasen uspeh Korotana— Pevski zbor Korotan je dosegel včeraj popoldne s svojim koncertom enega izmed velikih uspehov tekom deset let svojega delovanja. Nova Šentvidska dvorana je bila dobesedno zasedena do zadnjega prostora, spored koncerta lepo izbran, dobro pripravljen in podan. Zboru in njegovemu pevovodji iskrene čestitke! Podrobnejše poročilo bo objavljeno v četrtek v kulturnem obzorniku. Rojstni dan— Anton Amigoni z 1106 E. 63 St. je danes dopolnil 74 let. Čestitamo in mu želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Mrs. Mary Zupančič s 686 E. 157 St. bo jutri dopolnila 92 let. Bog jo živi in ji daj še mnogo zdravih in zadovoljnih let! Seja— Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo, po seji pa zabavo s prigrizkom. Vse vabljene. Jutri zvečer oh 7:30 ima Društvo Danica št. 11 SDZ sejo. Prečitani bodo trimesečni računi. V Evropo— V Evropo sta odpotovala na na obisk č. gg. M. J. Hiti in A. Adamich; v Slovenijo se je vrnila z obiska pri svoji hčerki ge. Gradišek ga. Ivana Tekavec. Vsem je vse potrebno za pot u-redila pot. pis. Bled Travel. Za stalno— Za stalno je prišla k svojemu očetu g. Franku Odarju hčerka gdč. Olga Odar iz Bohinja. Dobrodošla! Sestanek— Jutri, v torek, zvečer ob osmih bo v zadnji sobi pri Erštetu sestanek pripravljalnega odbora za Slov. pristavo. Vsi vabljeni! Seja— Podr. št. 18 SŽZ ima jutri ob 7:30 zvečer v SDD na Waterloo Rd. sejo. Podr. št. 10 SŽZ ima jutri zvečer ob sedmih sejo v navadnih prostorih. V bolnišnici— Mrs. Michael Casserman, 18514 Shawnee Ave., je bila prepeljana v Euclid Glenville bolnišnico. Rojstni dan— Jim Verbič, 20791 So. Lake Shore Blvd., je dopolnil danes 70 let. Čestitamo in mu želimo še mnogio let zdravja in zadovoljstva! Zadušnica— Jutri ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha J. Luzar ob 3. obletnici smrti. Preko morja— V Slovenijo se je vrnil Franc Kozar, ki je bil na obisku pri svojem bratu Martinu Kozar na 292 Richmond Rd., Richmond Heights 24, Ohio. Na obisk v Slovenijo so odpotovali Rudolf Kukuljan, Marija Sokolovic in Nada Mihajlovic. Vsem je vse potrebno za pot u-redila pot. pis. A. Hollander. — Srečno pot! Posebna ponudba— Pri Grdinovih na Waterloo Rd. imajo posebno razprodajo W E S TINGHOUSE potrebščin. Več v oglasu! Molitev— Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene jutri ob dveh pop. v Fin-neran pogreb, zavod na 15435 St. Clair Ave. k molitvi za pok. Karolino Starich, roj. Glavic. Ameriška Domovina (Vt- »ioivie a ur A ve. — n Kaderso« 1-062« — Cleveland «. Okle National and International Circulation Publlehed dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July PtfeUaher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec žne otoke, komunistična Kitajska je danes eden izmed sovražnikov v Laosu. Kje bo naš sovražnik jutri, je odvisno izključno le od njenega diktatorja, ker ta država še ni sprejela nikake mednarodne obveznosti, ki bi jo omejevala v njenih bojnih načrtih in udarcih. To njeno stališče je s članstvom Združenih narodov nezdružljivo. I 4* NAROČNINA! ga Zadlajace države: 912.00 na leto; 97.00 za pol leta; $4.00 za S mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: 914.00 na leto; 98.00 za pol leta; 94.50 ta 8 mesece Petkova izdaja 93.00 na l«jto beseda iz naroda ]| tudi, da se podpišeš pod pogod- i SUBSCRIPTION RATESt United States: 912.00 per year; 97.00 for 6 months; 9A00 for 8 months Canada land Foreign Countries: 914.00 per year; 98.00 for 6 months; 94.50 for 8 months Friday edition 93.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 70 Mon., April 10, 1961 Rdeča Kitajska in Združeni narodi V zadnjem času vse pogosteje čujemo, da bodo Združene države končno le morale vgrizniti v kislo jabolko in pristati na to, da bo rdeča Kitajska sprejeta med države članice Združenih narodov. To mnenje je izrazil celo delegat Stevenson že lani in ga je ponovil letos, predno je prevzel svojo sedanjo službo. Če je tako, zakaj se pa sploh še upiramo? Če je videti vnaprej, da bomo morali popustiti, čemu nositi napade Sovjetske zveze in vseh komunističnih držav, ker stalno odlašamo in skušamo preprečiti, da bi Kitajska prišla v mednarodni zbor Združenih narodov. Nedavno so o tem razpravljali v britanskem parlamentu, kjer so socijalisti pokrenili to vprašanje in napadlijsvojo vlado, ki uradno priznava vlado rdeče Kitajske in vzdržuje z njo tudi diplomatske odnose, zakaj da pa v vprašanju članstva v Združenih narodih glasuje z Združenimi državami, ker je vendar jasno, da tako velika sila, kot je komunistična Kitajska, ne more brez škode za ves svet biti izločena iz take skupnosti. V imenu britanske vlade je socijalistom odgovarjal tajnik za zunanje zadeve in med drugim povedal tudi tole: “Kitajske oblasti so pogosto jasno povedale in uradno izjavile, da hočejo pred vsem pregnati in uničiti vsak vpliv Združenih držav na Daljnem vzhodu. V zapadnem Pacifiku po mišljenju komunističnih kitajskih oblasti nimajo niti Združene države, niti kaka druga zapadna sila nič opraviti. Predno bodo Kitajci sploh začeli govoriti o kakih pogajanjih za sporazum v kateremkoli mednarodnem vprašanju, zahtevajo, da se Združene države popolnoma umaknejo s Formoze in okoliškega področja in da prepuste ta otok z desetimi milijoni prebivalcev, med njimi osem milijoni rojenih domačinov, na milost in nemilost kitajskim komunistom. Kitajski komunisti zahtevajo sedež v skupščini Združenih narodov, ne priznavajo ga pa nacionalni Kitajski pod nobenim pogojem. Pri takem stanju, je po mojem res težko začeti pogajanja s kakim upanjem na uspeh.’’ Ta izjava v kratkem pove bistvo vprašanja, ki je vzrok, vsaj eden največjih in najtežjih vzrokov mednarodne napetosti. Ne gre za kako trmasto svojeglavnost Združenih držav. Če je kdo bil po drugi svetovni vojni uvideven in popustljiv, je to bila naša vlada, pogosto daleč preko potrebe. Če je med popustljivimi našimi zastopniki kdo, ki bi šel rad do skrajnosti, je kot tak slovel sedanji naš delegat pri Združenih narodih Stevenson. Toda preko suhih dejstev, ki preprečujejo, da bi Združene države ravnale kako drugače kot so doslej, tudi Stevenson ne more in nihče ne bo mogel. Dokler bo komunistična Kitajska smatrala, da se ji mora deset milijonov ljudi pokoriti brez ugovora, samo zato, ker je nekdaj Formoza bila del Kitajske, dokler ne bo spoštovala dejstva, da so Združene države z mednarodno pogodbo vezane braniti neodvisnost Formoze, dokler bodo Združene države smatrale, da je naša varnost bistveno prizadeta, če pustimo komunistično Kitajsko samo kot neomejeno gospodarico na Daljnem vzhodu in Pacifiku, toliko časa se bomo morali upirati vsakemu poskusu, da komunistična Kitajska postane član Združenih narodov. Komunistična Kitajska danes zagovarja “nevzdržno borbo ljudske demokracije “proti kapitalističnim silam. V tem je tako ostra, da prekaša Hruščeva in se z njim prepira v komunističnem taboru. Z drugimi besedami se to pravi, da tudi, če se “reši” vprašanje Formoze kdaj tako, da bo deset milijonov ljudi žrtvovanih komunistični poplavi v A-ziji, s tem vprašanje napetosti na Daljnem vzhodu ne bo rešeno. Potem bodo prišle na vrsto druge, še svobodne, države v tem območju: Filipini, Japonska, Avstralija in ostale. Das smo navajeni, da komunisti na obljube in podpise, ki ne služijo njihovim ciljem ne dajo nič in jih prelomijo brez pomislekov, vendar mora rdeča Kitajska, predno bi bila sploh vsaj na videz kvalificirana, da vstopi v Združene narode, zavreči sedanjo nasi'no mednarodno politiko in mesto nje sprejeti politiko mednarodnega sodelovanja. Seda? je kitajska komunistična vlada dejansko v bojnem stanju z vsemi neodvisnimi azijskimi državami in.še z vsemi nearijskimi člani Južno-vzhcdno azijske obrambne zveze (SET-TO). Je torej sovražnik kar cele vrste članov Združenih narodov. Dokler je tako, so Združene države v svojem lastnem interesu in v interesu svobodnega sveta dolžne braniti komunistični kitajski republiki vstop v skupščino Združenih narodov, čeprav je to država z najštevilnejšim prebivalstvom in vsaj tretja največja sila na svetu. Čeprav je gotovo, da brez njenega sodelovanja ne bo mogoče ustaviti oboroževalne tekme ali doseči kake druge varnosti. Komunistična Kitajska je bila dejanski naš sovražnik na Koreji. Komunistična Kitajska opozarja nase s topovi, ki Joliet, Illinois.--Na Cvetno nedeljo sta imela Jure in njegova soproga Barba presenečen o-bisk. Obiskali so ju stari znanci iz Indiane. Niso se videli že zadnjih trideset let, zato je bilo srečanje med njimi res pravo presenečenje. Stari prijatelji ni nag so le samo stari prijatelji — marveč navadno tudi najboljši prijatelji! Bili smo na tem sestanku večinoma vsi še stari slovenski priseljenci iz “Izakovih časov’’, če tako hočete, to je iz časov še izpred prve svetovne vojne. V tistih časih smo delali vsi skoro le za “knofe”. Sodobniki pa delajo za “dolarje”. So pametnejši kakor smo bili mi. A kljub temu, da smo delali le bolj za “knofe”, so si nekatei le nekaj prisluženih “knofov” prihranili in znajo iste po svoji skromnosti obračati, da jim prihranjeni “knofi” rodijo tu in tam še nekaj “mladih knofov” in gre ... To se pravi, življenje jim teče lepo naprej in kar zadovoljni so. Pa smo se pogovarjali v družbi, kakor se pač v družbi rado govori. Po dobrem kosilu in po par kozarcih dobre Noetove kapljice smo vsi začutili vsak sam sebi govorniško sposobnost pa tudi druge razne modrosti, ki s,m‘o jih drug drugemu razvijali kakor hitro je kdo izmed nas mogel s svojo besedo in modrostjo v “Štih”. Kaj smo govorili in o čem smo govorili in modrovali? O mnogih predmetih in stvareh. Pijonir rojak iz Indiane je izrazil, da smo v zelo neg,otovih časih. On pričakuje, da bo nas morda kmalu ali vsaj čez nekaj časa potipala gospodarska kriza. Vsi smo ga resno pogledali se povpraševali, kako to misli in iz kakih razlogov tako sklepa. Rojak je pa odgovoril: “Ni treba nič daleč gledati dosti misliti. Razlogi so kar na dlani. Vsaka živa stvar in vse življenje ima na svetu svojo pomlad, poletje, jesen in zimo, ali če hočete svojo mladost, starost in svoj konec — smrt. Večnega na svetu ni nič razen Njega Mojstra, ki je svet ustvaril — pa je Gospodar vsega začetka konca in bo tako, kakor je on začrtal. Ob tej izjavi smo vsi uprli svoje poglede nanj in menda tudi vsi čutili, da mož rojak nekaj ve, ki se takole izraža. Takoj za tem je rojak zasukal pogovor na sedanje gospodarske razmere. Omenil je, da v Indiani, zlasti v okolici jeklarskega središča v Gary, ter v okolici Hammcnda in marsikje drugje se je že vsilila z vso svojo o-strostjo brezposelnost. Če greš malo na okrog po teh krajih, vidiš na stotine in tisoče delavcev brez dela. To ni dobro go-1 bodočnosti. no ali pogodbe, katere še dobro prečital nisi in največkrat niti dobro in jasno ne veš, kaj vsebuje in predstavlja in kaj si sploh podpisal! Pa te navdušujejo, kako bo vse “easy”, vse bo šlo kakor po “žnorci” in kakor bi bilo vse s samim maslom namazano pri odplačevanju... Do tu sama navdušenost, vse svetlo, vse lepo. Ko jim pa poveš, da nimaš dela ali službe, te še nekaj časa nadlegujejo, če moreš kaj na sklenjeno ipogodbo dati naiplačila. Če pa še tega ne zmoreš, tedaj se pa obrazi takih ponujalcev in posredovalcev podaljšajo, postanejo dolgi in bolj kisle oblike in kmalu zapro svoje kataloge in zapisne knjige, se na kratko po-slove m izginejo skozi vrata, češ, kaj bomo zapravljali in tratili er s s tem gospodom “neraa-ničem”! Tako gre večinoma v vseh ta-dh slučajih. Dokler si nekaj, si malo “nekega gospoda”, radi “gospoda dolarja”, če ga dišijo pri tebi. Če tega ni — si ničla! Z “ničlami” pa nihče časa ne zapravlja.” Tako je ugotovil rojak iz Indiane. To bo in je vedno res v mnogih slučajih,” sem pripomnil jaz. “Toda, kako pa naj ravnamo nekateri, ki še nismo zreli, to je vsaj po sodbi vsakega takega, za potovanje in odhod tja čez “gra-nico” tega življenja, s tem, kar imamo? Dosti to itak ni, a važno je vsekakor teh par grošev, kam naj jih vtaknemo, da nam vsaj ne zmanjka za sol, kavo in kdor puši, za tobak?” Tu se je pa oglasil k zadevi Jure. Doslej je le poslušal in menda sam pri sebi sodil. Zdaj pa je z resnim obrazom' in pogledom nas vse in še vsakega posebej premeril s pogledom, kakor bi hotel reči: “Bog ve, ali me boste razumeli ali ne, kar vam bom povedal? Potem je pa začel: “Možje! Vse kar je na svetu je minljivo — tako ali tako. Nekatere reči imajo daljše življenje, druge krajše. Edino zemlja, ta ima za enkrat še najboljšo-in najdaljšo trajnost in v tem oziru stoji pred vsem drugim. Denar in njegova vrednost se spreminjata. Tako tudi vrednost blaga. Zemlja pa je tu tisočletja in vedno potrebna človeštvu. Zemlja je bivališče in miza vsemu človeštvu, ob kateri se seveda s sodelovanjem in trudom preživlja človeštvo. Zato so bile nekdaj, so zdaj in bodo še dolgo, dolgo najboljše investicije kakršnegakoli kapitala, ali pa dela, ravno v zemlji — zemljiščih. Vse drugo se lahko podre v vsakem času in v času vsakega rodu, zemlja pa ostane in bo ostala. Kadar se bo pa ta podrla, tedaj bo konec vsega vsaj na tej naši zemeljski obli. Zato, kdor kaj ima, modro ravna, da investira v zemljo. Seveda mora biti pa tudi pri tem previden in moder, še bolj pa pameten, da investira tam, v takih krajih, kjer kaže kaj bodočnost — ne pa tam, kjer kaže, da ni zdaj in nikoli ne bo kake Pri tem presoj eva- rpedarsko znamenje, je dejal rojak. Potem je nadaljeval: Kadar poslušamo razna oglaševanja na radio ali televiziji, čujemo, kako radodarne so razne tvrdke pri prodajanju vsega raznega p o h i š tva, gradbeniki raznih novih hiš, avlo tvrdke novih in rabljenih avtov in sploh vsega. Treba je le, da pri- se ne nehajo oglašati z njene obale in sipljejo ogenj na obre- deš, se prijaviš, seveda zraven vsak sam nju in ocenjevanju je svoje sreče kovač! Takega mnenja je tudi gospodarski veščak Dawson, ki pravi, da v sedanjih časih vse zavaro-valninske družbe, v katerih središča se steka dandanes največ denarja, investirajo svoj kapital v nova predmestna naselja vseh zanesljiva. Investor pa seveda mora paziti, da ne investira preveč, ampak vedno le toliko, da ve, da če tudi vrednost pade za polovico, da bo njegovo posojilo še vedno varno. Paziti mora, da je posojilo zajamčeno z dobro zanesljivo prvo vknjižbo. Vse to mora vsak investor vedeti in se ne sme dati zapeljati kakim zgovornim posredovalcem. Kdor tega sam dobro ne razume, si mora poiskati dobrega poštenega odvetnika, da mu tako zadevo po želji uredi. Vse to mora urediti preje, ko odšteje denar za kako investicijo. Pozneje je rado in največkrat prepozno.” S to Juretovo razlago in nasvetom smo se vsi strinjali. Res je tako, pazljivosti je treba,, drugače sledi kesanje. Komur ta Juretov nasvet paše in se mu dopade, ga naj vzame na znanje in se po njem ravna — mu ne bo žal! * DRUGE TAKE IN TAKE VESTI. — O priključevanju in vključevanju raznih predmest nih okolic okrog našega mesta, k našemu mestu Joliet sem že tu in tam večkrat kaj omenil in zapisal. Nekaj zadnjih tednov so pridno ocenjevali in računali vrednost zemljišč in hiš in raznih stavb ter vsega kar stoji na zemljiščih okrog Bluff Streeta. “Land Clearance Commission” vodi to ocenjevanje, ki pa še ni končno in pravijo, da bo sledilo še eno ocenjevanje, šele potem bo določena neka “prava” cena, ki se bo določila po dveh ocenitvah za odkupovanje zemljišč in vsega, kar bo potrebno, da se dobi in pride do potrebnega prostora ra razširjenje tega in onega, to je vsega, kar ta okolica potrebuje in zahteva za svoj obstoj in svoj napredek v bodočnosti. S tem so seveda v zvezi veliki stroški. Nekaj jih bo menda krila zvezna vlada, nekaj država, nekaj okraj in nekaj mesto. i Tam doli, kjer se stekata skupaj reki Des Plaines in Kankakee, blizu nove “Dresden Nuclear Power Plant”, tam doli je pa postavila na prodaj “General Service Administration” velike obširne komplekse zemlje. Vsega skupaj bo menda 1,391 akrov zemljišča prodanega. To zemlji-[šče je nameravala kupiti železniška tvrdka “Santa Fe”, katere ponudba pa baje ni zadostna vsaj zdaj ne, kakor poročajo. Ce bo “Santa Fe” družba pri tem vztrajala in ne bo pri volji kaj primakniti k ceni, se zna zgoditi, da bo šlo ozemlje v druge roke. Po vsej tej okolici razne industrijske družbe gledajo za prostore za gradnje tvomic. Kraj je ugoden, ker je gonilna sila blizu, poleg tega pa vsa ugodnost 'za prometne namene, to je izvažanje izdelkov in dovažanje materiala tvornicam. * ZBIRALA JE IN NA KUP DE VALA do svojega 71. leta sta. rasti in ob tej starosti jo je srečala bela žena smrt in jo odpeljala seiboj, tja, odlkjer ni povratka k dobrotam in zapeljivostim tega sveta. To se je dogodilo samici 71 let stari Berti Pitchford, v Centralia, Illinois, kakor poročajo o tem. Umrla je brez vsake oporoke in zdaj ima besedo nad vsem oblast zapuščinskega sodišča, ki je postavilo nad vsem upravitelja, ki ima vse pravice gospodarja nad zadevo, da jo uredi, kakor take' reči uredijo po smrti takih, ki brez oporok u-mro. Ko je zvedelo kakih petnajst raznih sorodnikov pokojne sa-motarke Pitchford, so šli v njeno skromno bivališče kjer je živela vsa leta, podobno bolj kaki stari lopi in so začeli premetavati staro šaro, so našli v njeni denarnici (purse) $29,700. Pod zglavnico na postelji pa še $500- Jaz bi sklepal, da jih "e imela pod zglavnico zato, da si je vedno lepo o denarju sanjalo. ft vbua»«F AL PA NE I IOOOOOOOOOOOOOQOOOOOOQOQQQ Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca. — Vred. oooooooooooooooooooooooooa Samo toliko sem postal na Kamni gorici nad Cerknico, da sem isi prižgal cigareto. Tukaj sem bil namreč že na odprtem svetu in sem lahko pogledal okrog sebe, če Ibi ne bil morda v kakšni nepripravni soseščini. Malo prej med ogradami mi cigareta ni hodila na misel. Globoko sem potegnil vase dim, nekoliko osmodil ž njim pljuča, potem ga pa dihnil iz sebe preko cerkniške doline pod seboj. Lepa je ta dolina, nekoliko stisnjena med Javornik in Slivnico. Pa znamenita, bi rekel, saj se baha s edinim jezerom te vrste, presihajočim jezerom, kamor smo šli poleti kosit kravino, pomladi in jeseni so lovili v njem ribe, pa tudi pozimi s tem, da so prebijali led in jemali ven velike ščuke. Kjer pada starodavna Slivnica v ravan, leži trg Cerknica, 'kjer je bila krvava rihta, fronka. rij a in drugi taki uradi. Nam, ki smo bili iz skromne Menišije doma, je Cerknica zelo imponirala, ker je imela glavni trg, veliko in malo “gaso,” pa še “svinjski ri-gel,” ki je bila mestna četrt nekako sama zase. Mi, smo bili vedno dobri ljudje, nikoli ne-vošljivi drugim. To lahko trdim že iz tega, ker smo pustili, da Je naša voda tekla skozi Cerknico naprej v jezero. Lahko bi bili vodo zajezili, napravili visok jez in vodo obrnili proti Logatcu, kakor je tekla še menda tistega leta, ko sta se Adam in Eva skregala zastran enega samega jabolka v paradižu. Ne vem, če so kdaj Cerklami na to pomislili, da bi nam bili hvaležni. Vsaj pokazali niso nikoli te hvaležnosti, zlasti mladi pobalini ne, ki so stovala okrog 30 akrov zemlje na oljnem polju pri Centrali ji in ker zemlje ni hotela prodati, so ji zato plačevali “royalties,” neko odškodnino ali rento in mnenja, da je morala pokojna prejeti še mnogo več, kakor pa samo to kar so našli. Zato brskajo naprej in naprej, da bi še kaj našli. . važnih ameriških velemest in So take vrste ljudje na svetu, ki industrijskih središč. Dobra J tako ravnajo. Denar si je na-vknjižba na posestva je najbolj brala, kakor pravijo, ker je la- Tak je slučaj in takih je mnogo. Ljudje zbirajo, devajo na kup — za koga? Kaj bi vpraševali za koga, to je nespametno vprašanje! Vedno se dobijo ljudje, ki radi pospravijo na tak ali drug način, če kaj ostane. Ljudje pa so bili taki. in bodo, da se igrajo z denarjem, kakor otroci z igračami na trati. Pa pride večer, nastopi tema in odidejo sipat — igrače pa pustijo zunaj na trati — nekateri pa denar, v “štrumfih,” škatljah in raznih luknjah. . . Smo pač vsi otroci tega sveta. . . Naj zadostuje za danes, pa še drugič kaj, če bo kaj novega. Tone s hriba. IZ NAŠIH VRST Worcester, N.Y. — Pošiljam nadaljno naročnino. Jaz sem prav zadovoljen z listom, je res dober časopis in ga priporočam vsakomur. Lep pozdrav! Leo Hren * Bridgeville, Pa. — Zahvaljujem se za obvestilo in Vam pošiljam nadaljno naročnino, pa še en dolar za Vaše stroške. Se Vam priporočam še za naprej, saj sem tako vesela, da dobim Ameriško Domovino vsak dan, ker jo komaj čakam. S prisrčnimi pozdravi! . Matilda Knez fnom krotkim Meniševčkom, vedno stregli po življenju, ali vsaj po udih. Kaj vem, koliko je Cerknica stara, vem ipa, da iso si zgradili že stari Rimljani na prvem rilcu debele Slivnice gradišča, odkoder so potem ustrahovali okolico. Rimljani so imeli svojo potstojanko tudi v Ložu in Met-ijah, kamor je vodila pot pod Slivnico.. .V naše kraje pa Rimljani niso prišli, menda že niso imeli pri nas kaj iskati. Lahko je pa tudi mogoče, da takrat še ni bilo naselja v našem kotu. S tem. so se Cerlklani zares bahali, mi smo jim pa oponašali, da se niso mogli ubraniti Turčinov, do-čim so jih naši Meniševči namlatili vselej, kadar so prišli k nam prodajat zijala, kakor sem že na tem mestu to na dolgo in široko napisal, da se ne pozabi. Cerknico so pa pest jaki parkrat požgali in samo v taboru so se jim mogli ubraniti, pred katerega so si postavili dva močna stolpa, ki sta za mojih let še stala v vsej svoji mogočnosti. Stala sta kot trajen spomnik na tiste strahovite čase, Iko je hodil naš oratar na njivo s puško ali sabljo, vedno pripravljen na sovražnika. Od Cerknice do naše vasi je bilo po cesti “samo 4 kilometre, v pol uri si lahiko prišel. Kadar sem jaz nesel meso iz Cerknice in če so me spazili Ribčkovi mulci, sem napravil pot v 7 minutah. če je bilo pa po poti vse zdravo, me je vzelo pa tudi vise dopoldne, zlasti tedaj, kadar so b-Te zrele sladke murve, ki so rasle ob cesti. Še nekaj mesecev prej, predno sem odhajal v Ameriko, sem doživel v Cerknici veselo dogodbi-co, ki bi se bila čisto lahko drugače končala, kot se je. Bi pa še to povedal, če že pišem o teh krajih, saj je bila tudi Cerknica koncem konca del moj ega domačega življenja. S prijateljem sva se pripeljala iz Ljubljane na kolesih na Meni-šijo. Popoldne sva vozila nazaj in gredoč sem ga peljal skozi Cerknico, da bi videl, da imamo tudi Notrajnci velike trge in v njih kar lepe hiše, skoro gosposke, vsaj nekatere. Pred Zgoncovo gostilno sva stopila s koles, ju prislonila ob hišo in stopila na kozarec piva. Sedla sva k mizi ob oknu in se silila z grenkim ječmenovcem. Pri sosedni mizi je sedeloi 10 domačih fantov, ki so bili zelo glas. ni. Najibrže so zložili za en liter vina in so mislili, da imajo besedo. Meni se je nekam po-zdevalo, da nisva prišla v pravi kraj in sem prijatelju šepnil, da bo najbolj zdravo, če greva naprej. Saj bi bil morda s tem zadovoljen, ampak ko sem mu omenil, da poznam, cerkniške fantičke že' iz mladih let in da jih imam najrajši, če smo vsak na eni strani hriba, je pa mojega prijatelja podžgalo, da je rekel: nafc, pa ravno nalašč ne, da ne bodo mislili, da se jih kaj bojiva. Sva pa še obsedela. Kma- Sva pa še obsedela, lu sva slišala pri sosedni mizi besedo “škric,” ki je bila izgovorjena kar tako v en dan, ampak jaz sem dobro vedel, da sva midva tista tarča. Da pa ne bi tiste besede tolmačila napak, je priletel od isosedne mize prazen kozarec, ki se je zarinil blizu najinih glav v steno. Po cerkniškem besednjaku bi se reklo: al°> le pojdita v imenu božjem naprej, dokler lahko še sama gresta. Vedel sem, da drugi kozarec ne bo zgrešil cilja, zato sem prijatelja pregovoril, da sva plačala in šla. Kar je res, je pa res, tekla pa nisva na cesto. Prav počasi sva šla, vendar sem bil jaz toliko previden, da sem šel prvi-Prijatelj me je ošteval, da nimam nič korajže, česar mu nisem štel v hudo, ker on ni p°' znal lepih Običajev cerkniških fantov. Sedla sva na kolesa i*1 se odpeljala doli po Cerknici in zavila v žumrovo gostilno. Bda sva namreč še žejna in ker nama pijača pri Zgoncu ni šla, sva menila, da nama bo bolje teknil3 pri Žumru. Eno figo pajpoa je’ kakor bom jutri povedal. AMERIŠKA DOMOVINA, JOSIP STARE: Lisjakova hči cej za njo prinese stari Mrak svoj lonček. Postrežna Mina “Res ste čudni,” ugovarja ftiu Mina; “sam Bog veleva otrokom, naj skrbe za svoje voditelje, pa da ne bi skrbel vaš sin, čegar žena toliko trosi na grešno svoje telo? Vsa Ljubljana se pohujšuje, ker se tako šopiri od napuha in niče-ftiurnosti, da se človeku kar gnusi. Videla sem jo zadnjo nedeljo, kako so se mbški ozirali za njo, ko je v svilnatem krilu šumela iz cerkve. Toda naj bi šumela, saj je bil Praznik, ali da ste jo videli, kako je bila široka in kako je bila sicer napravljena ali bolje rečeno nakrišpana! Mene je bilo kar groza in hitro sem se obrnila, zakaj zdelo se mi je, da gledam živi greh, kakor sem ga videla narisanega v starih bukvah. Ne, ne to nikakor ne gre, da bi sivi oče stradal, sin bogatin pa bi svoji ženi dovoljeval takšno potrato!” Drobni starček dvigne nagnjeno glavo, upre svoje male °či v zgovorno ženico in se bridko nasmehne. “Moj sin bogatin!” reče ji, z°pet povesi glavo in 2’.maje ž hjo, potem pa nadaljuje: “Moj sin je siromak! Siromak ■le, pravim, da jih je malo takšnih! Danes ga štejejo, med bogate, toda pri takšni potratnosti hitro poide največje bogastvo. Pa kaj bogastvo! Saj je človek tudi brez njega lahko srečen in še laže. Ali siromak je moj sin zato, ker svoje žene ne zna brzdati, ampak •^e še bolj jo kazi s svojim popuščanjem in s svojo dobroto. Premehak je, kakor rajna mati njegova. Preskromen je; nič ne zaupa samemu sebi, zato vidi v sebi vedno tistega siromaka, ki ga oče ni mogel Prehraniti, dokler se ga ni usmilil bogati Lisjak in ga vzel v prodajalnico. Ne pozna svoje veljave in prav zato ni nikdar spoznal, kako močen steber je Lisjakovi hiši. A žena? žena ga ima za takšnega, kakršnega se kaže; ne spoštuje ga, ne ceni ga in — ne ljubi. To je, kar mi vedno teži srce, ne pa, da bi kdaj od koga želel kaj podpore.” “Zakaj sta se pa vzela, ako se ne ujemata?” vpraša Mina. “Zakaj?” ponovi on nevoljno, “stari Lisjak je želel, da bi bila mož in žena, in kar je on želel, to je bilo tedaj obema Sveta dolžnost. Klotilda je bila še popolnoma mlada deklica, bi ni prav nič poznala življenju, Pa niti ni mogla soditi o njem'. Storila je po očetovi Volji, ne da bi vedela, kaj je 2ukon. In moj Lovro- Tudi on ni bil v tem mnogo na boljšem. Ko mu je Lisjak razodel, da si gu želi za zeta, bilo mu je, kakor bi mu dal navadno trgovsko naročilo, in brez premisleka se je vdal njegovi volji, zlasti ker so se njegove oči že tnej rade ozirale po lepem °brazu mlade Klotilde. Rajni lisjak je dobro vedel, kdo je Ploj sin; vedel je, da mu ne za-Pravi imetja, ampak da ga še Pomnoži, in zato si ni mogel boljšega moža svoji edinki.” “No, saj je bilo dobro tabo,” se oglasi Mina, ko stari Podobar umolkne, “saj je bilo nekdaj sploh tako, da so roditelji otrokom izbirali neves-1° in ženina. Toda veste kaj, °če Mrak, tukaj je že prehlad-Po; stopite k meni v kuhinjo, da se kaj pomeniva. In še svoj lonček pristavite k mojemu °gnju, da ne bo dvakrat gore-'° za tisto ubogo kapljico kave.” M tem je šla Mina v kuhinjo, vzela izpod ognjišča 'suhljadi in nekoliko tresak, Za netila ogenj in pristavila lonček že skuhane kave. Pre- mu ga vzame iz rok in mu ponudi stol, sama pa sede na stolček poleg ognjišča, kjer se je grmadica raznetila in že gorela s pamenom. “Povejte mi, dragi sosed,” izpregovori zopet Mina, “kako je vendar prišlo, da se je vaša snaha tako Izpridila? Saj je bila toliko let v samostanu.” “Sam Bog ve, kako,” zavrne starec, “bržkone ji je usojeno tako, svoji usodi pa nihče ne uide.” “To je slaba tolažba, oče; to je zopet ena tistih, ki jih zajemate iz čudnih svojih bukev. Jaz še nikdar nisem videla takšnih bukev, kakršne so vaše. Odkod jih neki imate?” “Imam jih od rajnega očeta, ki jih je pimvtako dobil od svojih prednikov.” “Jaz pa takšnih knjig le ne bi brala; kdo ve, ali niso tistih luterancev, kakor so jih nekdaj sežigali na grmadi? Dragi sosed, že večkrat sem si mislila: čudno, vi tako radi molite in v cerkev hodite, toda časih mi' poveste takšno, da bi se šla kar izpovedat. Morda vas prav zato Bog izkuša tako hudo?” “Nič se ne bojte, Mina,” reče Mrak; “dasi rad čitam svoje stare knjige, vendar tudi poslušam prepovedi in nauke 'naših . dtuhovnih gospodov. Povsod iščem sveta, kako bi odvrniT 'snaho od opolzkega pota, ali zastonj ga iščem. Zato res časih mislim, da dobro uče oni, ki trde, da je človeku vse usojeno in da ga nihče ne otme, kdor je namenjen za pogubo.” “Oče, nikar ne govorite tako,” svari ga starka, “to je greh, to je prav tako, kakor obupati nad milostjo božjo.” “Res je, ali časih vendar ne morem drugače,” meni podobar in zmaje z rameni. “Koliko sem že molil zanjo! Koliko sem ji govoril na .srce, toda vse zastonj! Sedaj me že ne pusti več pred se. Danes sem se ves dan pripravljal, kako ji bom govoril in jo svaril zlepa; prosil sem svetega Duha, da bi me razsvetlil; ali ko sem se po večernicah napotil k nji in sem pozvonil na hodniku, zapodila me je hišna, kakor bi bil tat.” “Zakaj pa niste šli v prodajalnico k sinu?” vpraša ga Mina. “Po kaj naj bi hodil k sinu?” ugovarja, ji Mrak, “mehkega srca mu ne morem utrditi; udihniti mu več moške odločnosti bi mu pa tudi ne znal; drugega itak ni treba.” “Ako je tako, seveda vam ni druge pomoči, nego da molite in zaupate Bogu. Kakor bode Njegova volja, tako se zgodi.” “Saj to je, kar vedno pravim,” pritrdi ji starček, “kaj pa je usoda drugega nego Bog.” Na ognjišču je v tem zakipela mala večerja. Mina vsta-, ne, postavi sosedov lonček na mizo, svojega pa kar nekoliko odmakne, nadrobi kruha vanj in zopet sede na stolček. Po večerji sta podobar in samica še nekoliko časa kramljala in umovala o Bogu in o svetu, potem pa šla vsak v svojo sobo k počitku. (Dalje prihodnjič.) Mb 1—' Tl 16 APRIL Mi 10111 1718 ;% 24125 26 27128129 iffli mm 20i2122 KOLEDAR društvenih prireditev APRIL 15.—Družabni klub Baragovega doma priredi “Družabni večer”. Ob sedmih večerja, po večerji ples. Igrajo Dušan Žitnik, Tone Nemec, Peter Ose-nar. 23.—Pevski zbor Jadran poda Spomladanski koncert ob 3:30 pop. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Po koncertu večerja in ples. Igra Urankarjev orkester. 23.—Prosveta Baragovega doma ima kulturno prireditev s pestrim sporedom v dvorani pri sv. Vidu. Pričetek ob treh pop. Po sporedu ples. Igra Tonklijev orkester. 30.—Pevski zbor Planina priredi pomladanski koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne. MAJ 3.-7.—KSKJ vzhodna kegljaška tekma v Grdino vem kegljišču. Ples v novi dvorani sv. Vida v soboto, 6. maja. 7.—Pevski zbor TRIGLAV poda letni koncert v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Po koncertu domača zabava v Slov. domu na 6818 Denison Ave. 14.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu MATERINSKO' PROSLAVO. 14.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi v Slov. domu na Holmes Ave. Materinsko proslavo. •----------o 27.—Podružnica št. 47 SŽZ praznuje 30-letnico svojega obstoja z okusno večerjo in domačo zabavo v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave. 27.—Federacija slovenskih društev v Barbertonu priredi zabavni večer pod naslovom “Ena noč v Ljubljani” v Slovenskem centru. Pričetek ob sedmih zvečer. Igra Frank Spetich orkester. JUNIJ 3. —Zveza slov. protikomunističnih borcev priredi v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti žalno komemoracijo. Začetek ob osmih zvečer. 4. —Zveza slov, protikomunističnih borcev priredi romanje na Chardon Rd., kjer bo ob desetih dopoldne sv. maša za padle borce. JULIJ 9.—Štajerski klub priredi piknik za vse rojake. 12., 13., 14., 15 in 16.—Letni kar-nival pri sv. Vidu. 23.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na farmi Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ na White Rd. NOVEMBER 5. —G1 a s b e n a Matica priredi opero “Hoffmanove pripovedke” v SND na St. Clair Ave. ob 3:30 pop. 11.—K o r o t a n priredi izredni koncert ob 10-letnici svojega obstoja. 18.—Štajerski klub priredi martinovanje za svoje člane. 26.—Pevski zbor SLOVAN poda v AJC svoj jesenski koncert. je treba z vsemi silami prizade-^cialno pogodbo. Kaj se to pravi? vati, da se bo vsaj v bodoče pridobljeno bogastvo le po pravičnem razmerju nabiralo pri tistih, ki so bogati, in se v zadostnem obilju raztelkalo med nje, ki delajo, ne zato, da bi manj pridno delali, saj je človek rojen za delo, kot ptič za letanje, ampak: da bodo s sledljivostjo množili družinsko imovino, povečano umno upravljali ter lažje in varneje nosili družinska bremena. Dvostranski značaj lastnine. — Pij XI. pravi, da je zmoten vsak nauk, ki zanikuje naravno ustanovo zasebne lastnine. Zato papež odklanja splošni in popolni kolektivizem. Naloga lastnine je, da služi blaginji posameznika in skupnosti (individualni in socialni značaj lastnine). Država ima pravico, da določi dolžnosti, ki jih ima lastnina do družbe, vendar država te pravice ne' sme zlorabljati. Delna o-cializacija je dovoljena, toda samo tam, kjer bi lastnik imel tako moč, ki mu je ni mogoče prepustiti brez škode za javno blaginjo. Čigavi so pridelki in izdelki? — Papež zavrača kapitalizem, ki si je dolgo lastil vse plodove in dohodke dela. Pridelki in izdelki niso plod kapitala samega in tudi ne dela samega, kot uči Marks, temveč so plod obeh — dela in kapitala, zato gre obema pravšni delež dobrin in dohodkov. Prav v tem vprašanju je pokazal komunizem vso svojo lažnji-vost in demagogijo. Delavcem vsega sveta je trdil in še trdil da so vsi dohodki posledica dela samega m gredo torej delavcem. jok^ 6,0oi) Kubancev se vež-Zakaj .pa potem ca zeleano zave- ba na raznih krajih za ol)0. Delavec in delodajalec naj se zbližata, sodelujeta, soodločata, skupaj proizvajata; zato naj bosta oba deležna dobička, lastnine, oba naj skupno upravljata podjetje, oba naj bosta odgovorna zanj. Vse to se na zapadu že dogaja v veliki meri. Marsikje so delavci solastniki, delničarji, člani upravnih svetov in udeleženi na dobičku. Pod komuni-zmom pa je lastnik država, sodelovanje delavcev pri upravi je navidezno in zastopstvo delavskih interesov je v rokah komu-nilStične stranke, ki ščiti interese komunistične države. Dobiček se ne deli med delavce, ampak gre za oboroževanje. Obnova socialnega reda. Središče okrožnice “’Quadragesimo anno” jev določilih o obnovi socialnega reda. Papež pravi, da je duh individualizma in kapitalizma razkroj?! družbo in porušil pravi družbeni red ter ustvaril prepad in borbo med razredi. Ta prepad naj premaga nov družbeni red, ki sloni na socialni pravičnosti in socialni ljubezni ter mora biti zasidran na ustanovah narodnega in socialnega življenja. Družbo in gospodarstvo je treba obnoviti v krščan-iskem duhu. Nenaravni in de-magoški komunistični recepti ne samo da niso prinesli nobene rešitve, ampak so položaj še poslabšali. Zato je edina rešitev: Nazaj k Kristusu, njegovi Cerkvi in njenim socialnim naukom! R. Smersu. Nasprotniki (astra ss pripravljajo na udar čil je zadnjo brošuro vlade Združenih držav o Kubi, za izjavo, ki vsebuje grožnje proti Kubi. Zavrnil je poziv, naj Kuba prekine stike s komunističnimi vladami, ker so “te vlade najbolj pomagale državi v vseh stiskah revolucije”. Vojno ministrstvo poroča o novih bojih. Se sicer hvali, da so v dveh provincah vladne čete popolnoma strle upornike, pa prizna, da je bilo nekaj policistov pobitih, da je padlo nekaj mož redne vojske in da se uporniški napadi ponavljajo. Uporniki zažigajo državna podjetja, skoraj vsak teden po eno. Moški dobijo delo Iščemo zanesljivega in podjetnega prodajalca (agenta), veščega v gradbeni stroki in s primerno izobrazbo. Mora govoriti angleško in slovensko ter imeti lasten avto. Perry Home Improvement, 1101 Norwood Rd. EN 1-5840. (61) Ženske dobijo delo Iščemo kuharico Iščemo sposobno kuharico za kuho v gostilni. Kličite EN 1-9152. (7i) MALI OGLASI DELIKATESNA TRGOVINA dobro upeljana, blizu šole, se proda. Pogledate lahko vsak dan od 3:30 pop. do 6. zvečer. Naslov dobite v upravi lista. -(70) so ne dajo vseh dohodkov delavcem? Zakaj vzame ogromno * večino vseh dohodkov država, ki ! ni ničesar drugega kot velik državni kapitalist, ki strašno izkorišča kmete in delavce? Bistvena vsebina okrožnice "Quadragesimo Omenili smo že, da odhajata letos v mesecu maju obe znameniti papeški socialni okrožnici svoj jubilej. Okrožnica “Re-rum novarum” obhaja svoj sedemdesetletni, okrožnica “Qua-dragesimo anno” pa svoj tridesetletni jubilej. O okrožnici “Rerum novarum,” ki jo je izdal Leon XIII. smo v našem listu že napisali nekaj misli. Danes želimo podati kratko vsebino okrožnice “Quadragesimo anno,” ki jo je izdal Pij XI. Zgodovinski pomen okrožnice Q.a.” je v tem, da je podala av- tentično razlago nekaterih Leonovih socialnih naukov, da ,ie z nekaterih novih strani osvetlila kapitalizem in socializem in da je podala konkretne rešitve socialnega vprašanja. Poglejmo na kratko, kaj pravi papež Pij XI. Bogastvo ni prav porazdeljeno. — Čl. 60 in 61 Q. a. pravita: Neizmerna množica proletarcev na eni strani in na drugi neizmerno bogastvo nekaterih prebogatih, je nepobiten dokaz, da bogastvo, ki v naši dobi “indu-istrializma” tako obilno narašča, ni prav porazdeljeno in .dodeljeno raznim slojem ljudi. Zato se rožen nastop proti vladi Fi-dela Castra na Kubi. MIAMI, Fla. — Protikastrov-ske skupine se vežbajo tako v Floridi v Združenih državah, kot tudi po raznih državah I i a v i čna plača. Delavec Srednje Amerike. Vse to vežba-ima,pravico dobivati pravično nje ima namen osposobiti toliko plačo to jo taksno plačo, ki je vojasko zmožnih ljudi da bi m0_ zadostna zanj m za njegovo dru- gli računati s teni) da bodo lah_ z: no in ki mu omogoči, da si z varčnostjo zibere družinsko imovino. Skrajno krivično je, da mora zaradi premajhnega moževega zaslužka delati tudi mati ali pa celo nedorastli otroci. Pri določitvi pravične plače je torej prvo potreba d e 1 avca in njegove družine. Drugo, na kar je tudi treba gledati, so razmere v podjetju in zahteve splošne blaginje'. Mezdno razmerje naj sc ublaži s s o c i alnim razmerjem. — Mezdno razmerje ni nujno krivično. Je pa v sedanjih razmerah golo mezdno razmerje manj primerno in je želeti — tako pra. vi papež —, da se zamenja s so- ATOMSKE LEŠČERBE Na nekaterih ameriških železniških postajah so opremili kretnice z atomskimi leščerbami. Plin kript on začne oddajati svetlobo, brž ko pride v stik s fosfornimi kristali. Življenjska doba take atomske 1 uči znaša približno deset let. Lastnik prodaja Hiša 6 sob na 16723 Grovewood Ave. Pridite si ogledat, da se sami prepričate, kakšna je, zato pokličite KE 1-5258. (74) Stanovanje sc odda v najem 3 sobe starejšemu paru brez otrok, na East 239. cesti. Pokličite RE 1-4064 po 6. uri zvečer. (70) ko spodbili Castra tudi s silo. Pripravljajo se torej na vojaški prevrat ali civilno vojno, ki naj končno izpodnese Castra. Skupno imajo Castrovi sovražniki sedaj okoli 6,000 rekrutov. Podtalna organizacija Na sami Kubi deluje podtalna organizacija, ki ima istotako svoje borbene edinice, svoje sabotažne oddelke, mrežo, ki zbira podatke in informacije in širi vesti proti Castru. Najmočnejše v e ž b ališče in središče vse akcije izven Kube je sedaj v Guatemali. Tam je največji del protikastrovske pehote in aritilerije. Kubanski izseljenci so uspeli, da so ustvarili enotno poveljstvo pod enotnim političnim vodstvom, ki se imenuje Demokratska revolucijonarna fronta. Castrovi agenti skušajo delati zmedo Vodstvo sedaj zlasti išče zdravnikov, da bi organiziralo primerno dobro in moderno zdravstveno službo. V Floridi je posebna težava v tem, da je tam vsaj 200 Castrovih agentov, ki hočejo pod raznimi krinkami priti v edinice proticastrovske fronte, da bi sabotirali. Ameriške oblasti poznajo vsaj polovico teh agentov, pa jim je težko dokazati kaj takega, da bi jih mogla izgnati. Na drugi strani Kubanci sami vedo, da se skušajo v t evolucij onarne edinice spraviti tudi pristaši bivšega diktatorja Batiste. Nezaupnost med begunci je izredno velika, kontrola tistih, ki se ponujajo kot rekruti pa izredno težka. Odda sc 3-sobno stanovanje in 2-sobno stanovanje. Vroča voda. Na 1003 E. 66 Pl. EX 1-2419. —(71) Sobe se odda 4 sobe in kopalnica, na novo dekorirane, se oddajo na St. Clair blizu E. 55 St. Najemnina $50. Vprašajte na 1334 E. 55 St. (x) V najem 4 sobe in kopalnica se oddajo zgoraj, samo odraslim, na Bonna Ave. Kličite 431-8523. (74) Starejša ženska zaposlena ali upokojena, dobi primerno stanovanje in na željo tudi garažo pri priletni vdovi v bližini Akrona, Ohio. Za podrobnosti se obrnite na Mrs. M. S., 2452 - 11th St., Chyahoga Falls, Ohio, ali kličite WA 8-4627. (pon., sred.) Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje zgoraj oddajo na 1059 E. 67 St. Kličite EN 1-7112. —(72) V najem Pet sob in trgovina se odda, pripravno za TV popravljanje. Na E. 74 in Doland Ave. Kličite HI 2-4751. (74) naduha Vas muči! Oglasite se pri nas! Imamo GARANTIRANO zdravilo, ki vam bo 100% pomagalo! MANDEL DRUG 13702 Waterloo Ud. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio POMLAD JE TU! — Tjulenj v Central parku v New Yorku je skozi odprtino v ledu zaduhal pomlad (zgoraj), in se naglo pridruži! tovarišema, ki sta se v veselem razpoloženju popela na kopno. Predsednik Kube zavrnil; obtožbe HAVANA, Kuba. — Predsed- j nik republike Osvaldo Dorticos, Torrado je imel nagpvor na ku- J banski narod ob priliki otvorit- j ve nove radijske postaje, ki joi bo kot vladni komentator vodil j urednik glavnega glasila komunistov Raul Valdes Vivo. Ozna-j PršjatsPs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid. Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68 St. ČE HUčETE . . . prodati y.H kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas J3S. GLGE0KAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 «S Karel Mauser: 1 I LJUDJE POD BIČEM I. del I s ffammMmmmmmmmmmmiSi /Obrnil se je in utonil na stopnicah. Motoglav je pritaval domov. * Predzadnji dan v maju je Silva odšla. Naprosila je Andreja, da jo je spremil. Rad ji je u-stregel. Vožnja je bila lepa, dan sončen. V Silvi je vse vrelo. “Prvič po doligem času sem spet srečna. Kakor da ni ničesar za menoj.” “Le to te bo rešilo. Zagrni s prtom, kar je bilo. Preteklost vselej boli, čeprav je lepa. Že za voljo tega, ker je minila.” Silva čuti, da misli nase. “Morda imaš prav. Ne povrne se nikoli. In mogoče je najbolje tako.” Andrej ji ni odgovoril. Ključ sta dlobila ko j, ko sta prišla. Tudi nekaj fantov, da so zvlačili stvari v sobo. “Lepo boš imela.” Koj sta se lotila pospravljanja. Andrej je želel, da bi uredila, kar bi največ mogla. Silvi je bilo prav. Najprvo sta se lotila kuhinje. Nekaj oprave je ostalo, nekaj malega sta pripeljala s seboj. Dobro, da so prostori majhni, sicer bi bilo preveč prazno. Sobe se splon nista dotaknila. Posteljo in ostalo sta razpostavila v kabinetu, ki je bil na moč prijazen. “Tu sem preživela največ ur,” se je Silva zresnila. “V resnici miren kotiček. Le malo mračen. Škoda, da nima okna na vrt.” Andrej je kanil zvečer nazaj v Ljubljano. Dan je kar prehitro minil. Andrej ji je bil hvaležen. Večerjala sta zgodaj. Z mrakom sta šla na Tabor. Silva si je želela odpočiti. Dan in delo sta jo prevzela. Pri Matijčevi kajži sta zavila v klanec. Večer je bil lep, z vrtov je dišalo po rosi. Obema je bilo čudno mehko. “Kolikokrat sem prehodila to pot. Marsikdaj sem jo presanja-la. Tudi z Blažem sva jo hodila. Koliko je zdaj vmes!” Glas se ji trese. Smrekov gozdiček pod gričem je v rahli temi. Mesec še ni vstal. CHICAGO, ILL AVONDALE SAVINGS & LOAN ASSOCIATION 2965 Milwaukee Ave., Chicago, 111. DI 2-7700 REAL ESTATE FOR SALE BROAD VIEW — 6 Room brick Cape Cod. 1% tile bath and kitchen. Gas heat. Finished recreation room. Natural fireplace. 2 car gar. By owner. Fillmore 3-3759. (7,10,14 Apr) MAYWOOD — Seminary section — 3 Bedroom brick, tile bath. Modern cabinet kitchen, full basement, 3 car gar. Storms, screens. 40’ lot. Close to everything. By owner. $16,800. TE 2-5458. Weekdays after 5. ' (72) Prišla sta do obzidja, do prve postaje križevega pota. “Te kapelice so mi všeč. Slike so stare, o g u Ijene, postolke gnezdijo v podrtih nadstrešjih, toda kaj takega ni povsod. Tudi na te kapelice sem marsikdaj mislila. Človek se naveže na gotov kraj in s teboj hodi kakor molitev. V Ljubljani nisem bila rada.” “Zdi se mi, kakor da se večeri rode todle. Takile kot je nocoj-šen. Tih, na pol svetal.” Tudi Andreja je prevzela tišina. Počasi sta šla mimo postaj. “Tako gre človek mimo svojega življenja. Mimo vseh postaj, do zadnje.” Trava ob poti je bila že rosna. Potlej sta zavila mimo cerkve in obstala za stolpom, od koder sta lahko videla na vas in na gore v daljavi. “Ali ni čudovito?” je skoraj dihnila Silva. Andrej je molčal. Pod njima so gorele luči. Okna— svetli pravokotniki, kot bi bili naslikani z zlatordečo barvo na črn baržun. Potlej kakor da se je zdramil. “Tega pogleda in te tišine ne bom pozabil. Tu je noč živa. Svetla okna so njene oči.” Kakor da govori samemu sebi. Zdaj je Silva molčala. Dolgo sta gledala na vas pod seboj. Mesec je vstajal in se zazrl v line cerkvenega stolpa. “Take noči so mogoče samo tukaj.” Strehe v vasi so zlate, zlata preja gre čez hrib, zapreda smrekov gozdiček in barva Go-bovce, ki spe onkraj polja. V vasi se življenje umirja. “Lepo ti bo, zlahka boš pozabila ure z menoj. Nisem bil, kakor bi moral biti.” Andrej je skušal reči še nekaj v zadnje slovo. “Več mi nisi mogel biti, Andrej. Odkrit prijatelj, ki ne vara in ne zahteva od prijateljstva več kakor more zahtevati. Zelo sem^ ti hvaležna.” Na mah ji je nekaj težkega leglo v srce. Skoraj ji je bilo žal, da mu je rekla, naj ostane. “Mislim, kako lepo ti bo z Ža-larjem.” Še enkrat je udarila bolečina iz njega. “Ne veš, Andrej. Morda mi bo še težje, ker bom vedela, da mi bi bilo lahko lepo, ko bi ne bilo toliko vmes. Mogoče mi nikdar ne bo odpustil. Ne poznaš Viktorja.” “Nocoj bi jaz odpustil celo človeku, ki bi mi ubil mater.” Tiho sta se vračala. Silva je pripravila posteljo. “Lahko noč, Andrej, in dobro spi.” Stala je pri mizi in gledala vanj. “Lahko noč, Silva.” Slišala je, da je zaklenil vrata v sobi. Potlej je legla in koj ugasnila luč. Bila je trudna, sladko trudna, tako nekako kot človek, ki ima vse, kar more imeti. Mesečina sveti na zlat okvir otrokove slike. Silvi se zdi, da nocoj tudi ta rana ne žge več. * NORTWEST SIDE — 4 yr. old de luxe 3 bdrm. cor. face brk. ranch. Side drive. Lots of extras. Selling Zjutraj sta uredila, kar je še ostalo. Andrej je bil tih. Niti z besedo ni omenil prejšnjega ve- at a reas. price. By owner. Call SP £era. iKakor da ga je sram’. 5-3502. (71) CALUMET PARK — 6 room brick. 3 bdrms. Din. rm. Lge. kit. W-W crptg. Link fencing. Selling at a reasonable price. By owner. FU. 5-9302.. (71) Silva je vedela, da mu ni ljubo, zato pogovora ni načenjala. Kaj bi dramila spomine? Popoldne ga je spremila do Podnarta. Šele v Gobovcih se mu je razvezala beseda. “Koj, ko bom prišel v Gorje, ti bom pisal. In tudi ti mi sporoči, kadar se bo Viktor oglasil.” Šla sta po bližnjici. “Bom, Andrej. Velikokrat mi piši. Dolgčas mi bo. Bojim se, da mi bo v začetku težje kot v Ljubljani. Tako sta se ločila. Ko je vlak pretegnil, mu je zamahnila z roko. Slonel je skozi okno in počasi odmahoval. Silvi se je zdelo, da je gib roke truden, komaj živ. Potlej je vlak utonil za ovinkom. Samo štrene dima so se motovilile med vejami jagnjedi. “Zbogom, Andrej, in oprosti.” Zdaj šele je mogla reči, kar je mislila vseskozi. Njemu ni hotela reči v obraz. Bilo bi, kot da ga je zavrnila za vselej. Tudi ropotanje vlaka je utihnilo. Dim se je razvlekel in Silva je počasi odšla od tračnic, skozi lesena vrtna vrata na cesto. Do Savskega mostu je zrla za progo. Potlej se je obrnila v’ hrib. Njeno modro krilo je zginilo med gabrovjem. XI. Začasni upravitelj šole je bil pust človek, oženjen, s tremi o-troki. Silvi koj ni bil všeč. Govorjenja je bil redkega, v nastopu uradniški, kar je Silva na moč sovražila. Morda bi se ga še navadila, da ni mislila vsak trenutek na Žalarja, kako je bil ves drug. Ni iskala zveze z njim. Vesela je bila, da je mogla biti sama. Vse proste ure je preživela v sobici, šivala in pisala. In vendar se ji noben dan ni zdel predolg. Minil je, čudila se je, da tako hitro. Ob nedeljah je brala, popoldneve porabila za sprehode in razmišljanja. “Ozka vrata” je prebrala dva- krat. Potlej se je lotila Tolstojevega “Vstajenja”. Čutila je, kako nezavedno hrepeni po knjigah, ki opisujejo greh in trdo pokoro, povratek k dobremu človeku in odpuščanje. Ni mogla brati romanov s plitvo problematiko. Tudi tokrat ne, ko jo je razmišljanje zmučilo. Vendar si je želela pregnati misli, ki so jo utrujale. Žalar se ni umaknil. Tesno ob njenem srcu je stal in spraše- j-': . ■ • • • f [§ ROJSTNI DAN — Spooky je slavna sova :v Museum of Science v Bostonu, Mass. Na sliki jo ividimo ]na ‘roki njenega prijatelja Normala D. Harrisa, direktorja 'za vzgojo v omenjenem muzeju. Sova bo te dni poletela »— v letalu — v New York na proslavo desetletnice svojega rojstva na televiziji. SEDAJ PRI GRDINOVIH AKO KUPITE ENO VEČJO WESTINGHOUSE HIŠNO POTREBŠČINO, BOSTE DOBILI ZASTONJ ŠE TRI DRUGE MANJŠE. Te tri potrebščine so vključene v NIZKO ceno vsakega 19(*1 WESTINGHOUSE hladilnika, zmrzovalnikš, štedilnika, umivalnika posode, Laundromata, sušilnika, wash-n-dry kombinacije ali pa sobne klimatske naprave. — Ta ponudba traja do 30. junija 1961. — NA VSAKO WESTINGHOUSE HIŠNO POTREBŠČINO SE VEDNO We?ll?^°“se LAHKO ZANESETE! — Kadarkoli kupujete, pazite na tale simbol ► Dealer_ dobre kvalitete! Franchissd ČE KUPITE ENO VEČJO WESTINGHOUSE I9SI K1ŠN0 POTREBŠČINO, BOSTE DOBILI VSE TRI ZGORAJ POKAZANE POTREBŠČINE ZASTONJ! ODPRTO: pon., četr., petek do 9 zvečer torek in sobota do 6 A. Griia in Sinovi Sredo zaprto 15301 WATERLOO RD. KE 1-1235 DAJEMO EAGLE ZNAMKE ZELO LAHKI PLAČILNI POGOJI! val. Še za katedrom se je spomnila nanj. “Nikoli mi ne odpustil,” jo je grabila groza. “Sodil me bo in obsodil. Ne bom mogla reči besede v obrambo.” “Še enkrat je skušala pregledati svoj greh. Do potankosti. Od spočetja do sadu. Blaž se je zmaličil iz misli. Natančno ga je videla. Rjav klobuk po zadnji modi, s hojo, ki je izražala visokost in puhlost. V njem se je spočel greh. S tistim hipom, ko ga je spoznala in vzljubila. Greh ni dejanje trenutka. Počasi se nabira. Kakor zanohtnica. Ognoji se, dokler ne steče umazanija iz gnilega mesta. Kako je bila trdna od začetka. Človek bi mislil, da ne more pasti; celo upala je, da pridobi še Blaža. In vendar je opešala ona. Kakor zastrupljena je šla naravnost v pogubo. Slepo je obšla svoje temelje, ubila voljo in pamet. Potlej se ji je zazdelo, da se je Blaž odkril Bissantiju. Tako, kot se je znal le on. Hinavsko, da nisi vedel, kaj misli. “Tante grazie, signor Bissanti, tante grazie.” HAVE YOU PAID YOURSELF____ . . . and have you paid yourself first . . . before you \ A s ■— ——N, started spending? Saving a portion of all you earn is a major step toward success and a secure future. St. Clair Savings will help you plan for your future by providing a safe place for your savings while paying you a generous return . . . 4% interest . . . computed quarterly and paid twice each year. All Savings Deposited Through APRIL 17th Earn INSURED Convenient A\/1N