UDK 808.63-3:808.63-1 Jože Toporišič Filozofska fakulteta v Ljubljani TEORETIČNA PODSTAVA SLOVARJA NOVEGA SP1 -î K Slovenskemu pravopisu I, Pravila (1990, 1994) gre še pripravljajoči se slovar. Ta bo obsegal 120 do 130 tisoč slovarskih sestavkov. Ti rešujejo pisno, i/.govorno (oboje vključno z naglasom) slovnično in besedijsko normativno in stilistično problematiko (pomensko le v posebnih primerih), in sicer slovenskega besedja, nekaterih (stalnih) besednih zvez, poleg tega pa tudi besedo- in oblikotvorno ter besedospreminjevalno stilistiko. Prispevek podaja ustrezne rešitve na podlagi za to delo izbrane teoretične podstave normativnega priročnika, kakor je pri Slovencih v pravopisu tradicionalna. 'j The Slovene Orthography 1, Rules (1990, 1994) is to be accompanied by a dictionary, which is still in preparation. This dictionary will contain between 120,000 and 130,000 entries. These entries solve problems of spelling, pronunciation (both of these are treated accentually as well), grammar, normative and stylistic lexicon (definitions are given only in special instances); new Slovene words, some phraseological items, as well as information on word-formational and inflectional stylistics are also given. The paper gives appropriate solutions on the basis of the theoretical approach of a normative handbook chosen for this work, as is traditional in Slovene orthography. OBSEG IN ENOTE Slovar naj bi obsegal od 120 do 130 tisoč enot, besednih in besednozveznih. Enote so iztočnice in podiztočnice. Iztočnice so eno- in večbesedne. Enobesedne so vseh besednih vrst (céh, cél, cediti, scéla, všeč, in, brez, samó, fùj); pisno tudi zapletene (châ-châ-châ, chów-chów, c-Hnija, C-dur, Condé-en-Brie, C-vitamin), tudi kratične (CBS, CD, CERN, CIA, CK), morfemi (..ce, pöd.., pod.., ..o..), prosti morfemi (si, ga, jo, se kot pri prizadevati si, topiti se, udariti jo, lomiti ga) in morfi (se npr. v smejati se), deli morfemske zveze (celo.., célo.., ..logija, bélo.., ..módro..), okrajšave (I. 'leto', cf(r)., c.-kr., cpl. cotg.), simboli (Ce 'cezij', cm). Primeri večbesednih iztočnic: Centrâl-noafriška republika, Cerklje na Gorenjskem, cherry brandy, cigu migu in 'Zamisel in vse besedilne predloge so od J. T., o obojem pa seje razpravljalo (in je bilo v tem smislu tudi deloma spreminjano) zlasti na sejah Komisije za slovarski del Slovenskega pravopisa (že prej seveda Pravopisne komisije, v 70. letih pripravljajoče Načrt pravil za slovenski pravopis, kije po velikih peripetijah, s časovnim zaostankom, izšel I. 1981). K zamisli Teoretične podstave slovarja slovenskega pravopisa so v končni fazi največ izboljševalnih predlogov prispevali člani komisije za slovarski del SP (J. Toporišič, J. Moder, J. Dular - pred svojo smrtjo še S. Suhadolnik in pred odstopom iz komisije F. Jakopin), večje število takih predlogov nam je dospelo tudi s strani redaktorjev novega pravopisnega slovarja (M. Ahlin, L. Bokal, A. Gložančev, J. Keber, B. Lazar, V. Nartnik, Z. Praznik, J. Snoj, N. Vojnovič, v tehničnem pogledu še P. Weiss). Sestavku bo na podlagi zapisnikov sej treba pridružiti podrobno razčlembo prispevkov vseh navedenih k tej novi teoriji slovarskega dela slovenskega pravopisa. cigumtgu, Città del Vaticano, Ciudad de Mexico, Collegium musicum, commédia dell'ärte, comme il faut, Côte d'Or, corpus delicti, Crna réka. Podiztočnice so večinoma enobesedne. Iztočnice in podiztočnice se izbirajo iz naslednjih del: SP 1962, SSKJ, SP 1990; Besedišče slovenskega jezika; viri: starejši, novejši, gradivo za enozvezkovnik, imenski viri. Da kaj od tega postane iztočnica, na podlagi alfabetarija (abecedovnika) odloči geslovničarka: za sprejem mora biti ona + večina iz uredniškega odbora (evidentirano na posebnem obrazcu). Pri stanju 2 : 2 ipd. se odloča od primera do primera. (Predloge za iztočnice lahko dajejo tudi redaktorji.) - Iztočnice so zelo in srednje pogostne občne besede, lastna imena vseh vrst, ki jih poznajo srednje izobraženi Slovenci, enako taki morfemi, simboli, okrajšave ... Med zemljepisnimi imeni so tudi vsa imena slovenskih občin (v RS) in župnij ter pošt. Predloge za zemljepisna in stvarna lastna imena ter imena bitij in za krajšave daje J. Moder; med imeni je tudi 1000 najpogostnejših slovenskih priimkov. SLOVARSKI SESTAVEK TISK IZTOČNICE so tiskane polkrepko, druge OSNOVNE OBLIKE navadno. PODIZTOČNICE so v malo manj krepkem tisku in manjših črk. MALA POD-IZTOČNICA (določna oblika pri pridevniku) je v še manjšem okrepljenem tisku. OSNOVNI OBLIKI (OSNOVNIM OBLIKAM) sledi v pokončnem oglatem oklepaju s pokončnimi črkami ZAPIS glede na Pravila NEPREDVIDLJIV IZGOVOR; črke so kot v neiztočničnem delu osnovnih oblik. NEIZTOČNE OSNOVNE OBLIKE so pri samostalniški besedi rodilnik, pri pridevniku za ženski in srednji spol, pri glagolu oblika za sedanjik itd. Temu sledi SLOVNIČNA OZNAKA (besedovrstna oz. besedotvorna), pisana z manjšimi črkami. (O slovničnih oznakah gl. niže.) Za slovnično oznako so navedene še SLOVNIČNE OBLIKE, ki se v cem LOČIJO od osnovnih (tip črk kot pri neiztočničnih osnovnih). V okroglem oklepaju je ZAPIS TON EMS KOSTI, in sicer na črki (črkah), pisani(h) pokončno. OGLAVJE slovarskega sestavka sestoji iz GLAVE (del do vključno slovnične oznake oz. oblike za srednji spol pri pridevnikih in pri te vrste povedkovnikih) in iz ZAGLAVJA (preostali del). Zaglavje npr. pri glagolu sestoji iz treh poddelov: za se-danjiške in nedoločniške oblike (ločene so s podpičjem, posamezne oblike pa z vejico, kolikor ne gre za pregibanje po številu ali spolu); za njimi v oklepaju za podpičjem sledi oblika za knjižni pogovorni nedoločnik: cefedrâti -am [ce in ca] nc-dov. -àj -âjte, -ajoč, -äje; -àl -âla, -àt, -an -äna; (-àt) (â S). Pri glagolskih sestavljankah s predpono iz predslonske zveze se zaglavje načeloma ne izpisuje, namesto njega je sklic na podstavno besedo sestavljenke, npr.: scefedräti -âm [ce in ca] dov.; drugo glej cefedrâti; če je kaka posebnost pa: izcedîti -fm dov., gl. cedfti -Cm, vendar izcédil -tla, nam. -it/-it; drugo glej cediti /.../ (ç). Oglavju sledi svojstven RAZLAGALNO-PONAZARJALNI DEL: Ce /.../ cerij; eél /.../ - hlebec; celiti -im /.../ kaj Mazilo -i2 rane; čeloma /.../ zastar. Prav ima celó /.../1. Prepirali so se in se - stepli; cèk /.../ gl. ck. Povedi v tem delu so pisane z veliko začetnico, drugo z malo. V razlagalnem delu se osnovne oblike (oz. njihov ustrezni del) zamenjujejo s tildo (prim, zgoraj in drugod). PODIZTOČNIČNI DEL ima enako zgradbo kot iztočnični del slovarskega sestavka, npr. cediti se -i'm se (i\fi i) pri iztočnici cediti, le da niso navedene neosnovne oblike kakor pri iztočnici. Prim, št pri iztočnici cél: cela -e ž, rod. mn. -ih (é) mat. ena -, pet stotink (pri iztočnici cél poleg cela še celo, pri iztočnici cediti sta podiztočnici cediti jo in cediti se, pri iztočnici Celebes pa celebeški in pri iztočnici Celestina /., oseb. i. Celestinin. V okviru razlagalnega dela je pri nedoločni pridevniški besedi kot t. i. MALA PODIZTOČNICA posebej izpisana DOLOČNA oblika, npr. pri iztočnici cél: /.../ cćli -a -o (é) (v najmanjši polkrepki pisavi), sicer z enako zgradbo oglavja kot iztočnica. POSEBNOSTI ENOT OGLAVJA IZTOČNICA ni vsaka beseda: pri glagolu niso oblike s se, če obstaja tudi oblika brez se; niso iztočnice prebivalska imena, če v slovarju obstaja ustrezno zemljepisno ime; prav tako ni iztočnica zlahka predvidljivo tvorjeni pridevnik na -ski /.../ iz zemljepisnih imen ali svojilni pridevnik na -ovl-ev oz. -in iz osebnih imen: prim, iztočnico Câzin s podiztočnicama câzinski, Cazinčan; enako Cebêj s podiztočnico Cebêjev; Celestina s podiztočnico Celestinin. Kadar oblikoglasnih posebnosti ni, svojilni pridevnik sploh ni izpisan. Sta pa posebni iztočnici blizuzvočnici z istim nanosnikom (referentom), npr. balancirati, balansirati; povezani sta s kazalko. Oblikoglasna razlika mora biti v neslovničnem delu besede; torej ne gredo sem primeri kot Aristotel in Aristoteles: ti so v isti glavi. NEIZTOČNIČNE OSNOVNE OBLIKE so: pri samostalniku rod. ed. (pri samomnožinskih seveda množine), lahko tudi z variantami: Câzin -a; pri pridevniški besedi obliki za ženski in srednji spol: cedljiv -a -o (pri količinskih števnikih tipa pet le še rodilnik); pri glagolu sedanjik: cediti -un; pri pregibnih povedkovnikih obliki za ženski in srednji spol: ràd rada -o; pri t. i. velelnicah 2. os. množine: nâ -te. Pri predlogih je variantna oblika navedena za slovnično oznako, npr. k predi. /.../ h pred k in g. Vse enote oglavja, tj. najprej glave, imajo lahko tudi VARIANTNE OBLIKE: 1. osnovna oblika (cebniti in cèbniti); 2. ali 3. osn. oblika (/cél/ -o tudi -ó); izgovor ([ce in ca] pri cefedrâti); in enako tudi enote zaglavja (cêdi ali (i7î) pri cediti). 2 J. Moder: celi. IZGOVOR Če je izgovor z lahkoto predvidljiv iz Pravil, ni posebej napisan (céh -a, cefalopód -a, cedflen -Ina -o, cedilce -a), če ni, pa jè (cél /.../ [-u], bôlha /.../ [uh], cebni'ti /.../ [ca], Cecil /.../ [sesil]). Izpisuje se bodisi edino tako mesto besede (prvi trije primeri) ali pa cela beseda (četrti primer). Izgovor cele besede se izpisuje: a) če je izgovarjalna nepredvidljivost na vsaj dveh ločenih mestih besede, b) če je beseda črkovalna (CD /.../ [čada]), c) če je naglasno znamenje iztočnice obvezno (Céline /.../ [selin])3 in č) še kaj, npr. CD-gramofón /.../ [cédé]). Če se glasovje osnovnih oblik premenjuje, je tudi to prikazano (BMW /.../ [beemvé -êja]). Pri ustreznih lastnih imenih se v podiztočničnem sestavku izgovor ne navaja, če je predvidljiv iz zapisa pri iztočnici (Cécilov pri Cecil /.../ [sesil]). Izgovor pri iztočnicah se navaja, če je naglasno ali »naglasno« znamenje npr. tako, kakor je v naslednjih primerih: Mana/.../[mânja], Tomas/.../ [tómaS], Mohâcs/.../[móhac], Cantù /.../ [kantü], Unità /.../ [ta], Évian /.../ [evijân], Citroën /.../ [sitroén], Gijón /.../ [hihón], SLOVNIČNE OZNAKE (NA KONCU GLAVE) Slovnične oznake na koncu glave so: m, ž, s za samostalnike; trooblikovnost za pridevniške besede te vrste (cél -a -o); dov., nedov. ali dvovid. za glagol, pri tem 1. os. ed. sedanjika nakazuje troosebni, 3. os. pa tretjeosebni glagol: cediti -trn, deževati -üje; prisl. za prislove; povdk. za povedkovnik itd. Oznake so načeloma take kot v SSKJ, če v njem obstajajo. Pač pa so zaimki določeni glede na vrsto in razred, npr. čigav -a -o vpraš. svoj. zaim., jàz /.../ os. zaim. za 1. os. Priponski morfemi imajo ustrezno besedno-vrstno + morfemsko oznako: -ce, s. prip. obr.; ab- predp. obr. Pri SAMOSTALNIKIH se upošteva še števnost: če so števni, so brez oznake (riba -e), če neštevni, so označeni s skup., snov. ali pojm.: celičje /.../ s, skup., celón m, snov., celjenje /.../ s, pojm. Snovno je včasih tudi samo v množini sicer števnega: češnja /.../ utrgati ~o; mn„ snov. kilogram češenj. V zapletenih primerih je več možnosti: krompir -ja /.../ pet ~jev; snov. kilogram ~ja; pojm. pridelovati - in koruzo. Pri samostalnikih sta poleg spola (m, ž, s) navedena še podspol živosti (pri sam. m. spola npr. cefalopód /.../ m živ.) in podspol človeškosti (cekâjevec /.../ m živ., člov.); če je samostalnik hkrati osebno ali prebivalsko lastno ime, sta ti oznaki sovsebni v oznaki oseb. i. (Cebêj /.../ m, oseb. i., Celjani /.../ m mn., oseb. i., Celjan /.../ m, preb. i.). (Pri ženskih imenih seveda le člov.) Lastna zemljepisna in stvarna imena imajo oznaki zem. i. oz. stvar, i.: Cêjlon /.../ m, zem. i., Cekinov grad /.../ m, zem. i.. Iskra /.../ ž, stvar. i. Sprevržni (konverzni) samostalniki so podiztočnice; tako je npr. pri prid. besedi cél /.../ podiztočnica cela -e ž, pri pét -ih glav. štev. /.../ podiztočnica pét - s4 - deljeno z dve, pri jàz mène /.../ m, ž, s, oseb. zaim. za 1. os. /.../ jaz -a m. 'J. Moder se s tem ne strinja. 4 J. Moder in J. Dular ne priznavata s (kljub predsed. pet deljeno s šest oz. Pet/ena je bilo zmeraj več kot štiri/nič). Pri PRIDEVNIŠKI BESEDI so pridevniki brez slovnične oznake (celičen -čna -o), vse druge pridevniške besede pa jo imajo: števniške (èn êna -o glav. štev., pét pêtih glav. štev., drugi -a -o vrstil, štev., dvoj -a -e loč. štev., dvojen -jna -o množ. štev., več - nedol. štev.). - Popridevljeni deležniki se obravnavajo kot navadni pridevniki (vroč in vroč vroča -e, ozébel -bla -o, kuhan -a -o, bivši -a -e), kot deležniki pa so izpisani pri glagolu (celiti /.../ celeč -éca, céljen -a, ozébel -bla). PRIDEVNIŠKI ZAIMKI so glede na vrste četveri: lastnostni, vrstni, svojilni in količinski, kot razredi pa vpraš., ozir., nedol., poljub, itd: kakšen /.../ vpraš. lastn. zaim., kateri /.../ vpraš. vrst. zaim., nobèn /.../ nik. vrst. zaim. itd. Konverzni so podiztočnice pri ustrezni besedni vrsti (nékaj /.../ s nedol. zaim. /.../, nekaj -- nedol. kolie. zaim. /.../ z - ljudmi). Prim, še bomba /.../ ž z neglasnovno pregibnostjo kot pridevnik: bomba---- -film. Podvrsti pri lastnostnih pridevniških besedah sta kakovostna (kakšen, lep) in merna (kolikšen, velik). PRISLOVI imajo poleg splošne oznake prist, še vrstovno oznako, npr. prisl. čas. (danes). Prislovne vrste so prostora, časa, vzročnosti, lastnosti, podvrste pa pri prostorskih mesta,5 cilja, poti/razmeščenosti, pri vzročnostnih vzroka, namena, dopuščanja in pogoja, pri lastnostnih načina, mere, primere in ozira. V slovar so sprejete le oznake za podvrste in (pri zaimkovnih) še za razrede: prim, čeloma prisl. mere, brezumno prisl. nač.. Nekateri lastnostni prislovi se navidezno stopnjujejo, npr. brezumneje, kar stavimo v zaglavje: blizu prisl. mere bližje in blfže. Prim, za zaim. prislove: nikjer nik. ozir. prisl. mest., kolikor ozir. količ. prisl. (za vrste, podvrste in razrede prisl. prim, teorijo v SS 1976 in ESJ.); màrsikàk mnog. nač. zaim., kamor kóli poljub, ozir. zaim. cilja. POVEDKOVNIKI imajo kategorijo osebe nakazano z obliko pomožnika, npr. všeč /.../ - sem mu, tiho /.../- sem (troosebni povdk.) proti hudó /.../- je bilo (enoosebni povdk.). Iz medmeta in prislova sprevrženi povedkovniki so podiztočnice: smuk medm., /.../ snnik /.../Jaz pa - v noč; temnó prisl. /.../ temno povdk. - je bilo kot v rogu. Tudi izsamostalniški povedkovniki so podiztočnice, npr. sram /.../ - meje bilo. VEZNIK ima oznako prir. (=priredni) oz. podr. (=podredni) vez., temu pa sledijo pod I., 2., 3. /.../ podrobnejše oznake tipa vezal. (= vezalni): in prir. vez. 1. vezal., 2. prot., 3. posled.; da podr. vez. 1. oseb. odv., 2. predm. odv., 3. namere, 4. posledice, 5. pogoja, 6. dopuščanja, 7. načina, 8. mere; gl. ko da, ne da (kot da, kakor da); ko podr. vez. 1. časa, 2. pogoja, 3. ozira, 4. primere; gl. ko da, medtem ko; ne - ampak prir. vez., protivni; gl. ne -temveč, ne - marveč; ne samo - ampak tudi prir. vez. stopnjevanja, gl. ne samo - temveč/marveč tudi, ne le - ampak/temveč/marveč tudi; tako - kakor podr. vez. stopnjevanja; ne - ne prir. vez. 5J. Dular in J. Moder vztrajata pri tradicionalnem »kraja« (kljub predsed. opozarjanju na preozki pomen te besede, prim, rana na čelu)- stopnjevanja (večdel.); ali prir. vez. 1. ločni, 2. prot.; gl. ali", ali - ali, (če); ali - ali prir. vez. (večdei.); čigav /.../ nepravi vez. /.../. Vprašal gaje, čigav je/čigave so one njive; čigar /.../ ozir. zaim., nepravi vez. kmet, čigar hiša; - kruh jedla, tega prejo predla; ali' vpraš. člen. /.../, ali nepravi vez., vprašalni Vprašali so jih, ali so zadovoljni. PREDLOG ima oznako predi. (npr. za) oz. nepravi predi, (kônec): z' predi z rod. pasti - ognjišča/mize/drevesa; velja tudi za prvi glas števk oz. števil in simbolov: - 8. nadstropja, - (') = z ostrivcem; gl. še s' s' predi, z rod., namesto z' pred črkami p t' t c s č š k h: velja tudi za prvi glas števk oz. števil in simbolov: - 3. nadstropja, ~ § 8 z" predi. zor. iti z očetom/materjo/bratom; velja tudi za prvi glas števk oz. števil in simbolov: 3 deljeno - I, - (') = z ostrivcem; gl. še s2 s2 predi, z or., namesto z2 pred črkami pftcsčškh-9 deljeno - 3, velja tudi za prvi glas števk oz. številk in simbolov: - 3 delavci, - § 8 do predi, z rod. - sončnega zahoda; - jutri, šteti ~ deset, - tri korake vsaksebi na predi 1. s tož. pasti ~ mrežo; lagati ~ debelo, 2 ~ 64 2. z mest. trdno stati ~ nogah kônec nepravi predi., z rod. živeti ~ mesta dno nepravi predi., z rod. biti — pekla s pomočjo predložno reklo, z rod. — ključa odpreti s ključem gledé nepravi predi., z rod. predpisi - dohodnine gledé na predložno reklo, s tož. — njegovo starost de cit. predi. ~ profundis ab cit. predi. - ovo à [a] predi, s tož. solata - tri tolarje po tri tolarje ČLENEK ima oznako člen., dodatno pa za razlikovanje še eno enoto: dà člen., pastavčni 1. pritrjevanja -, tako je bilo 2. poudarjanja Gledam te, pa te komaj poznam bajè člen. mnenja - lep uspeh, - je zadovoljna mordà člen. možnosti ~ sosed/lep/jutri/všeč/tudi gotovo člen gotovosti Je ~ sosed/pameten/tam/dolgčas mar člen. vpraševanja ~ ni tO sosed? ne člen. zanikanja ~ vedeti/on ne člen., pastavčni to je laž tudi /.../ člen. soudeleženosti - ti; gl. še tudi če, četudi menda /.../ člen. domneve ~ spi MEDMET ima oznako medm., razlikovalno pa še posnemanja (ššš, frrr), razpoloženja (oh, juhuhii), velevanja (pśt); medmetno vrednost imajo lahko tudi stalne besedne zveze: križ božji medmetno reklo razpoloženja. MORFEMSKE SESTAVINE so več tipov. Del z 1 o ž e n k e ima oznako: a) prvi del podr. zlož.: celo., prvi del podr. zlož. celodneven; CD- [cédé] prvi del podr. zlož. CD-gramofon; b) prvi del prir. zlož.: črno- /.../ črno--bel; c) zad. del prir. zlož.: -bélo č) sred. del prir. zlož.: -módro- /.../ bélo-môdro-rdèc; d) sred. del podr. zlož.: ..cerkveno.. /.../ stârocerkvénoslovânski. Predpone so dveh vrst: iz besedotvorne podstave (nenaglašene) ali pa so besedotvorna obrazila (načeloma naglašene). Oznaka je predp., ima pa razločevalni prilastek podst. (= podstavna) oz. obr. (= obrazilna). Primeri: a) po., podst. predp. potfhoma, počasi; poklicati; b) po., obr. predp. ponaročfti; prâ.. obr. predp. prâmâti; pâ.. obr. predp. palfst, pastavčen; nàj.. obr. predp. najlepši, najbolje. Priponska obrazila imajo oznako prip. obr.: ..ce in ..cè/.../prip. obr. bodâlce, sencè; ..ar in ..âr prip. obr. čbeličar, kuhar - tesar, grobar, glavar, kletar, mesar, mizar (..âr, če je podstava tvorjenke nenaglašena {tesati), mladonaglašena (/grob/groba, glâva), starocirkumflektirana (klét -i', mesó -d); obstajajo tudi primeri po naliki (miza - mizar)). Priponska obrazila so končna (klet-dr) ali nekončna: npr. ..a., za primere kot dvigati nasproti dvigniti, ali ..k., v primerih kot sedkati. Poponska obrazila imajo oznako pop. obr.: pri razbiti se, udariti jo, lomiti ga, imeti jih (za ušesi), misliti si so zaimenskega, pri misliti o/na, nor na, strah pred pa predložnega izvora; uravnavajo tudi vezljivost besed, ob katerih stojijo. T. i. si m boli so samostalniki: C -- in -ja [cé, cêja] m, simb. (êê) sto; C /.../ Celzij; C /.../ fiz. kulon; C /.../ kem. ogljik. Neglasovni (ničti) morfem ф (hrdst-ф nasproti hrdst-a, trés-t-ф nasproti trés-t-i, poröd-ф nasproti po rod-it i) je treh vrst: oblikospreminjevalen, oblikotvoren, besedotvoren. V slovarju bo zapisan za črko Ž, pri iztočnicah pa je neglasoven, ničti. Slovničnih oznak je lahko več; zaporedje oznak je v smislu besednozvezne navadne podrednosti, tj. brez vejice vmes (cekmošter -tra m živ., Jesenice -me ž mn.), drugače pa z vejico (ccličje -a s, skup. »srednjega spola, in sicer skupno« oz. cekmošter -tra m živ., člov. »moškega spola pri živem oz. človeškem«), KAJ (VSE) JE V ZAGLAVJU V zaglavju so navedene oblike, ki se oblikoglasno ločijo od podstave/osnove osnovnih oblik. (Pri samostalnikih je od osnovnih oblik sicer obvestilno najbogatejša oblika edninski rodilnik (ràk râka, mož -â), pri pridevniku ž. in s. oblika (dêbel -béla -o, cél -a -o tudi cél -a -6), pri glagolu nedoločniška in sedanjiška (cediti -tm, céhati -am, celiti in celiti -im in celiti -im). Te oblike sovsebljajo tudi naglasne tipe (korak -a = neprem. nagi. tip (na osnovi), jêzik -fka = prem. nagi. tip, pès psà = končniški nagi. tip, mož -ä = mešani nagi. tip). Torej je v zaglavju naslednje: Pri samostalnikih : (bóg -â m) živ., člov., mn. bogovi; im., tož. dv. bogova in boga; v stalnih zvezah hvala bogu, za bóga; (kmèt -éta m) živ., člov., im. mn. kmétje. Pri pridevniških besedah navajamo: primernik, kjer pač je: (brhek/.../)-ejši -a -e in -ejši -a -e; še kaj drugega: (bolan /.../) °bolanega, °boldna -o, bolj Pri g 1 a g o 1 i h je, če so nedovršni, v zaglavju zmeraj oblika na -očl-eč, ki zaznamuje deležje in hkrati moško obliko deležnika (preostale oblike so razvidne iz uvoda v slovar); zmeraj je dodano, če obstaja, tudi deležje na -àje (cécati /.../ nedov. -ajoč, -âje). Pri dovršnih glagolih je navedena tudi oblika na -(v)ši, če obstaja: (vstopiti /.../) vstopivši; (reči /.../) rekši; po nastanku oblika deležja na -é ima svojo iztočnico (vedé, molče, hoté). Pri glagolih, ki imajo opisni trpnik, je naveden tudi ustrezni deležnik, npr. pri cécati /.../ -an -ana. Samo oblikoglasne razlike (npr. pri glagolih na -i-ti) so naslednjih 3 vrst (s podvrstami 2 A in B in 3 A, B, C): 1. (meriti -im /.../ nedov.) -eč -eča; merjen -a 2. A (tožiti in tožiti tožim /.../ nedov.) toži -ite/-fte, -eč -eča; tožil -fla, tožit, tožen -a; (tožit) B (ženiti ženim nedov.) ženi -fte, -eč -éca; ženil -ila, ženit, ženjen -a; (ženit) 3. A (cediti -fm nedov.) cêdi in cédi -fte, -eč -eča; -П -ila, -ft, cejèn -êna; (-i't/-it) B (moriti -fm nedov.) môri -fte, -eč -eča; -П -ila, morit, morjèn -êna; (-ft/-ît) C (temniti -im nedov.) temni in tèmni -fte, -eč -eča; -П -tla, temnit, temnjèn -êna; (temnft/-ît) Predponski: oženiti oženim dov.; drugo glej ženiti (f/î, é); izcediti -im dov.; drugo gl. cediti -fm, vendar izcédil -fia (ffi f, 8). NAGLAS Naglas je jakostni in tonemski. Jakostni naglas je zapisan na iztočnici oz. podiztočnici (in po potrebi na drugih oblikah v glavi in/ali v zaglavju); če pa je naglasno ali »naglasno« znamenje obvezna sestavina zapisa besede, je jakostni naglas zapisan v oglatem oklepaju. Tonemskost je na koncu oglavja (v okroglem oklepaju) zmeraj izpisana za osnovne oblike, za druge pa le, če sistemsko niso predvidljive. Različni naglasni tipi so ločeni s podpičjem. V primeru nenaglasnosti se namesto za tém oklepajem razlagalni del začenja takoj za slovnično oznako ali pa za pomišljajem (primer s, z). Samostalnik: Cecilija -e /.../ (f), cedent -ênta in -énta /.../ (ë é/é); cèk céka /.../ (ê é/ê), césar -ârja /.../ (é â). Pridevnik: cecilijânski -a -o /.../ (â), cedljîv -a -o (f/î f f), cédrov -a -o (é/ê), cél -a -o tudi -ó /.../ (ê é é; ê é ô), vêlik -fka -o /.../ (é î f). Tudi določna oblika je tonemsko onaglašena: céli -a -o (é), véliki -a -o (ê). Glagol: cedi'rati -am /.../ (î), mériti -im /.../ (é ê), celiti in céliti -im in céliti -im /.../ (f/î//é é; é é/ê), ženiti ženim /.../ (f/î é), cediti -fm /.../ (f/î f), moriti -fm /.../ (f/î f), pomoriti -fm /.../ pomoril (f/î f ô), raniti in râniti -im tudi raniti -im /.../ (f/î//â ä; â â). Nepregibne in neglasovno (ničto) pregibne besede imajo nespremenljiv tonemski naglas, lahko pa imajo dvojnice: čeloma /.../ (ę), celó /.../ (o), hoté /.../ (ê/é), àmpak in ampak /.../ (à). Pri večnaglasnosti: cerkvénoslovânski -a -o /.../ (êâ), C-dur/.../ (ê-û), črno-bel /.../ (r-é). Pri večbesednosti iztočnične enote: Cekinov grad -ega -ü /.../ (îâ îû). Iz zapisa jakostnega oz. tonemskega naglasa osnovnih oblik je vse druge oblike mogoče predvideti. Za primer vzemimo najprej jakostni naglas pri sam. m. spola: I. Cebêj -a: nepremični naglasni tip (na osnovi); vse oblike so enako naglašene; II. pôtok -óka: premični naglasni tip (na osnovi); oblike so naglašene kot v rodil-niku, le pri neživem je v tož. ed. naglas enak imenovalniškemu; III. pès psà: končniški nagi. tip; naglas je ves čas na edinem ali prvem zlogu končnice; če ne na prvem zlogu končnice, je naglašeni končniški samoglasnik dolg (j)sdm- psôma, stezam -stezama, stezâmi); obstaja tudi tip tegà; z ničte končnice je naglas prenesen za en zlog na levo: pès, steber, IV. mož -â: m živ., člov.: mešani naglasni tip; v neednini je (z izjemo rod. neednine z ničto končnico) ves čas na končnici; v ed. je naglas na končnici le v rod. in enakem tožilniku, sicer na osnovi, pri neživ, na osnovi tudi v tož. (Podtip: móst -ü /.../, mn. -ovi.) Podobno v drugih sklanjatvah in pregibnih oblikah sploh. Pri tonemskem naglasu razvrstitev tonemov ponazorimo pri glagolih tipa ženiti ženim /.../ (tVî é): v nedoločniku je -i- akutiran ali cirkumflektiran, sicer pa so vse oblike akutirane, cirkumflektirane le needninske oblike velelnika in oblika opis. del. ž. spola ed. (torej ženite itd., ženila). Tako bo v uvodu opisan vsak naglasni tip, npr. za 1. ž. sklanjatev gôra -é (ó é/ê): v mešanem naglasnem tipu so vse oblike akutirane, samo v tož. ed. in v im./tož. neednine cirkumflektirane, v rod. ed. akutirane ali cirkumflektirane; cirkumflektiran je tudi naglas na predzadnjem zlogu končnice (gorami, gorama)-, naglašene kračine so seveda cirkumflektirane (goram, gorah), tj. dejansko imajo jakostni naglas na kračini. VEZLJIVOST Levo vezljivost glagola in povedkovnika kaže sedanjiška oblika za prvo osebo ednine (delati -am, tiho /.../ - sem), levo nevezljivost pa tretja oseba ednine (deževati -üje, slabó /.../ - mi je). Desna vezljivost je zmeraj izpisana, in sicer takoj za zapisom tonemskosti, z ustrezno sklonsko obliko vprašalnega zaimka kdo/kaj oz. s predložnim prostim morfemom: balansirati /.../ koga/kaj, cikati -am /.../ 1. Vino ~a 2. na koga/kaj\ ciljati /.../ -* meriti: v kaj I ...I na koga/kaj. Poleg dopolnil so nakazana tudi določila: vstopiti /.../ v kaj. Vezljivost pri glagolskih oblikah iz zaglavja je taka kakor pri osnovnih oblikah, seveda pa je pri trpnem deležniku premenjena: hvaliti /.../ koga/kaj > hvaljen sem od koga/česa; pri stanju: obdati /.../ koga/kaj z/s kom/čim > obdan sem z/s kom/čim (npr. mati z otroki, mesto z zidovi). Desno vezljivost (družljivost) izkazujejo tudi nekateri povedkovniki (všeč/.../ komu/čemu - vsem, marsikomu), pridevniki (lačen /.../ (â â â) - otrok, česa ~ kruha; bolan /.../ ~ otrok, /od česa - od ljubosumnosti; na čem - na srcu; za čim - za pljučnico/) in samostalniki (strah /.../ velik -; pred kom/čim - pred življenjem, strah povdk. koga Julko je Anko je bilo -, koga/kaj, koga/česa, Anko je bilo - življenja itd., bojazen /.../ velika pred kom/čim - pred življenjem); jôj /.../ povdk. komu/čemu - nam, joj si ga /.../ komu/čemu---njemu; löp /.../ po kom/čem Oni pa - po ljudeh. Vezljivost pri samostalnikih je lahko rodilniška: bakrênje /.../- pločevine, ceh'tev /.../ - rane; ali dajalniška: vdanost /.../ - idealom; ali predložno-sklonska: bratenje /.../ - s pijanci, bogatost /.../- z rudami, brezbrižnost /.../ - do onemoglih. Vezljivi so lahko torej tudi povedkovniki iz medmetov. Vezljivostni tipi6 so še: vznožje gore, liter mleka, prihod očeta, zbiranje učencev (trije pomeni: učenci zbirajo, učence zbirajo, učenci se zbirajo), dosti premoga, kup težav, pet(ero) otrok. Vezavna moč predlogov je bila že obravnavana, npr. brez predi, z rod. STILNE IN ZVRSTNE OZNAKE Besede in oblike ter zveze so po potrebi stilno in zvrstno označene; prim. SP 1990 (str. 132-138) oz. 1994 (str. 136-142); za primer: dečva /,../Pokr. dekle. PONAZARJANJE Pri SAMOSTALNIKIH se z zgledi ponazarjajo): 1. variantnost zapisa, npr. c /.../ m mali -, dva c-ja, biti iz 1. c ali prvega c; podobno C /.../ veliki -; pisani C-ji /.../; vitamin C; 2. bolj znana sopomenka: câmar /.../ nar. drug: ženin in njegov 3. razlikovanje: a) enakozvočnic: ci'k /.../ Vino ima - (protistavno s cik |bik|), bledênje /.../ -obraza nasproti bledênje /.../ - o vojni b) blizuzvočnic: apnênje /.../ - žil nasproti apnjênje /.../ - stene; 4. pomenska uvrstitev besede na določeno pomensko polje: cé cêja /.../ beji in -i; 5. slovnične (in druge) posebnosti: a) množinska raba: alga /.../ morske -e; b) frazeološka raba: bóg/.../ pri -u priseči; ljubi -; câker/.../ v - hoditi imeti opraviti s kom/čim\ 6J. Dular: Vezavni. c) zaradi samomnožinske rabe sopomenke: citrus /.../ uvoz ~ov agrumov; č) zaradi morebitnega dvoma glede začetnice: antânta /.../ velika ~ Izveza državi; d) zaradi značilnega druženja s predlogi: binkošti /.../ priti na, za -i, o -ih; bergla /.../ hoditi ob ~ah, z -ami. Je že na -ah; e) zaradi oblikoglasne norme: cinek /.../- mastni °cink /.../ cinek proti cink /.../ kem.; f) zaradi mernosti, delnosti: cisterna /.../ - bencina; čajna /.../-jabolk; vznožje /.../- gore; 6. slovnična kategorija, npr. števnosti oz. neštevnosti: akril /.../ pojm. slikati v -u; .števn. razstava -ov; aleliija /.../ zapeti -o; snov. [jed]; belček /.../ manjš., ljubk. - in črnček; nečlov. jahati -a; člov., slabš. belogardist; slabš. domobranec', 7. natančnejši pomen pri samostalniku s pridevniško oz. glagolsko podstavo: bdr-vanec /.../ belci in -i; cépljenka /.../ vinograd s -ami; 8. vezljivost: besežiranje/.../-otrok, bežanje/.../ - pred zasledovalci; 9. tipična stalna zveza: bezgavka /.../ vratne - e; 10. rodovni pomen: listavec /.../ -i in iglavci; I 1. posebno naglasno mesto v stalni besedni zvezi: primer /.../ na primer; 12. drugačna slovnična oznaka ali nasprotje do zaznamovane rabe: bacilonósec /.../ m živ., člov. bolnik nečlov. |žival|; blišč /.../ sončni -, poud. - palače |razkošje|. 13. Simboli imajo naveden pomenski izpis, npr. 1 -/.../ m 'liter', Na -/.../ 'natrij', ca - m /.../ 'rak'. 14. Pri lastnih imenih se ponazarjajo: a) priimki znanih ženskih oseb:7 Beauvoir - ž, oseb. i. /.../ romani Simone Beau-voirjeva /.../ romani -e; knj. pog. romani Simone -e romani Simone Beauvoir, b) siceršnje slovnične posebnosti: Cârmina Burima /.../ poslušati —; c) svojilnost priposamostaljenih pridevnikih na -ski: Koséski /.../ Koséskega /.../ - budnice budnice Koseskega; č) mestovnost pri zemljepisnih imenih: Cêlje /.../ v ~u; Bléd /.../ na -u; Cégelnica /.../ v in na -i; Cekinov grad /.../ v ~em -u; Celjsko -ega /.../ na -eni. Pri PRIDEVNIKIH imajo zglede: 1. manj znane besede ali zveze: bež rokavice; 2. besede, ki so pomensko ali drugače manj jasne oz. pomensko manj določne; tako je: a) pri tekmiških priponah: brezzvezden/.../-a noč nasproti brezzvézdnat/.../ 1 i. Dular: Samo v podiztočnicah. brezzvezden: ~a noč; alôjev /.../ - čaj nasproti alójin /.../- cvet; b) pri enakozvočnicah: barski1 /.../- izkop; c) pri nesvojilnih pridevnikih na -ovl-ev, -in: âdamov in Adamov /.../~o jabolko; šalj. biti v ~em kostumu; 3. slovnične posebnosti, npr. vezljivost: bogàt /.../ česa ~ rud; z/s čim - rudami; 4. pravopisne posebnosti: božji /.../ 1. ~a volja /.../ Božja mati oz. Mati božja; 5. označene enote: brhek /.../ pešaj. ~ fant lep, čedeiv, bolan /.../; od česa ~ od ljubosumnosti; cirkuški /.../ -a predstava; slabš. ~o vedenje; 6. nedol. in dol. oblika: bel /.../ ~ cvet; Sneg je ~ bili /.../ - kruh. Pri posamostaljenem pridevniku navajamo zglede kakor pri navadnem netvor-jenem ali tvorjenem samostalniku: bel /.../ béla (é) poud. ne reči ne ~e ne črne bélo /.../ oblečen v ~o /.../; snov., prakt. sp. liter ~ega. Pri GLAGOLU se ponazarjajo: 1. vezljivost: cebni'ti -em /.../ koga/kaj ~ konja; cediti -fm /.../ kaj - mleko; iztočiti kaj iz česa - vino iz soda; 2. stilna zaznamovanost: cartâti -am /.../ neknj. pog. koga/kaj - otroka; coklâti -âm /.../ nerodno - po hodniku; poud. - peš hodili, iti\ cvetličiti -im /.../ poud. Govornik preveč -i; 3. manj znane besede: cvičkati -am /.../ Vrabci -ajo; 4. večpomenska nadrejena sopomenka: cirkulirati /.../ krožiti: Kri ~a (vendar samo Ptič kroži nad poljem, Zemlja kroži, Krožil je po gozdu); 5. enakozvočnice: cikniti' -em /.../ Vino ~e; cfkniti2 -em /.../ Zvonec je rezko ciknil. Pri odsvetovanem praviloma ni ponazarjanja, ampak je podana boljša možnost: "bolovati -ujem /.../ biti na bolniškem dopustu, bolehati. Pri PRISLOVU se ponazarjajo: 1. ločevanje vrste, npr. načina, mere in primere: brezumno prisl. 1. nač. - govoriti, 2. mere, poud. ~ ljubosumen; 2. zaznamovanost: bélo prisl. /.../ nač. - cvesti; 2. poud. - pogledati; blago prisl. nač. -pokarati koga /.../; 3. nekateri drugi primeri: beraško prisl. primere ~ oblečen; bölj /.../~ črn /.../ knj. pog. Eden je ~ molčal kot drug. POVEDKOVNIKI so vsi ponazorjeni: všeč /.../ biti SLOVNIČNE BESEDE so zmeraj ponazorjene: Veznik: in /.../ oče ~ mati, Sedeli so za mizo ~ se pogovarjali, Kmet seje - žanje; da /.../ Pravijo, - tamkaj straši. Predlog: k /.../ iti ~ zdravniku; v /.../ stanovati - bloku; hoditi ~ prvi razred. Členek: samó/.../- ti; ~ malo počakati. Medmet: joj tudi jój /.../ -, kako boli; mu /.../ se je oglasila krava; pšt /.../ -, da jih ne zbudimo. DELI ZLOŽENK so zmeraj ponazorjeni: podr. boso.. /.../ bosonog; prir. belo- /.../ belo-modro-rdeč. Neprvi deli zloženk: ..cerkveno.., ..rdeč (starocerkvenoslovanski, svetlordeč, rdeč); oz. -módro-, -rdeč (belo-modro-rdeč). Prim, še: tempera., in tempera /.../ temperabarve in tempera barve; primer za skrajšani del bio- /.../ bio- in bibliografija. OKRAJŠAVE: bolg. /.../ bolgarski, bolgarščina; tj. /.../ to je; t. i. /.../ tako imenovani; a. m. /.../ ante meridiem (lat. dopoldne); lit.zgod. /.../ literarnozgodovinski; s. sp. /.../ srednjega spola; ca. okrajš. ctrca [ka]. OBRAZILA se vsa ponazarjajo, zgledi pa so tudi onaglašeni. Priponska: ..ar oz. ..âr /.../ tovarnar; mesâr, tesar, ključar; ..ač /.../ bradač, kolač, mazač; ..ež /.../ babež, prismódeź; ..ènt /.../ študent; ..k(a).. /.../ sédkati; ..c.. /.../ drobcen. Predponska: prâ.. /.../ prâdèd; so.. /.../ sostanovalka; ânti.. /.../ ântimatêrija; próti.. /.../ protikandidat; prèd.. /.../ prednaročfti. Iz predložnih (oz. predslonskih) zvez, lahko tudi nadomestna ali nekdanja: za.. /.../ Zagorje, zaplóten, zaiti; s., gl. z.., z.. /.../ zmesti, pred nezven. nezvoč. (in redko pred zvočnikom) s., strésti; spod.. /.../ spodkopati; pre.. /.../ preplavati; pri.. /.../ priročen in priročen, prinesti; vz.. /.../ vznožje. Medponska: ..o., oz. ..ó.. /.../ črnopolt; dvobarven, dvôzvézdje; ..o- /.../ bélo-móder; ..i.. /.../ častiželjen; kažipot; ..e.. /.../ srečelov; ..a.. /.../ bojaželjen. Poponska: se /.../ razbiti za /.../ hoditi ~ (dekletom); si /.../ misliti ~ to in ono, domišljati SLOVENSKA POMENSKA USTREZNICA: aero.. |zrak; letalskil; à../.../: àhumân /.../ |nè|; an.. /.../: anonimen /.../ |brez..|. MORFI se ponazarjajo: se /.../ smejati se, jokati (se); si /.../drzniti si; -ov- oz. -ev-/.../ študentovski, kneževski. Primeri redakcij v slovarju novega SP Câzin -a m, ге». i. (â) v ~u c&Łinsld -a -o (â) C&zinčnn -a o, preb. i. (ä) CBS — in CBS-a [sibiès] m, kritično stvar. i. (è) Ikolumbijski radiol c. c. okraji. code civile (fr. civilni zakonik) cca okraji., prisl. cirka ccm — [cacama i« ceceèm] », siBb. (â in ê) kubični centimeter CD — in CD-ja [cadè] m, kratično stvar. i. (š) Cankarjev dom CD -- in CD-ja [cédé tudi cadà] u (ę t tudi â) Idiplomatski zbor; laserska plošča| CD-gramo(ón -a [cédé] m (ę-p) laserski gramofon CD-plošča -e [cédé] i (ę-ó) laserska plošča CDU — [cedeü] в, krstiino stvar. i. (Û) Ipolitična strankal C-dür -a [cé] b, pojm. (ç-û) glasb. cé cêja в (ę ë) beji in -ji -ce s, prip. obr.: 1. člov. manjšalno bîtijce, deklétce, neilov. bêdr-ce, breménce 2. manjšalno, ljubkovalno Èêlce, grlce Ce — [ceé] в, sinb. (ę) cerij cebàti -âm [ca] nedov. -àj -âjte, -ajoč, -âje; -àl -âla, -ân -äna; (-àt) (â â) pokr. :ab.É brcati-, kofi/ktj - vola; cebiti v kogi/kij ~ v vrata; Žrebec -a in rezgeta Cebéj -a a, oseb. i. (ê) Cebêjev -a -o (ê) cebniti i. cèbniti -em [ca] dov. cèbni -te i. -ite; cèbnil -ilu, cèbnjen -a; (cèbnit) (î/î à a) pokr. iah. brcniti: kogi/kij ~ konja; cebniti v koga/kaj ~ v vrata cebniti se i. cèbniti se -em se (i/ï i« à S) ob kaj - ob kamen zadeti se, spotakniti se cébra -e i (ę/ę); gl. zebra cécati -am nedov. -ajoč, -âje; -an -ana (ę) pokr. v:b. sesati: Tele ~a cecàtnik -a в ii?, (ä) pokr. v:h. (sesajoči) mladič cecé — i (ę) muha cece cécek -cka в (ę) pokr. vib. tele vleče za - za sesek cécel) -clja в (ę) pokr. vib. videti - ob smejanju jeziček cecidij -a в (i) bot. šiška cecidi)a -e i (i) bol. šiška Cécil -a [sesil] b, oseb. i. (ę) Cécilov -a -o (ę) Cecilija -e i, oseb. i. (i) cecllljànec -nca в živ., člov. (ä) |pristaš| ceclll)ânskl -a -o (ä) -o petje

cécnlti -em dov. (ę ę) pokr. gor. klecniti, omahniti, zdrkniti-. utrujeno - na klop cedent -ênta in -énta в iiv., člov. (è é in ф) pravn. odstopnik terjatve Cedermàz -a [čedermac] n, oseb. i. (é) Čedermac cedevita -e i, snov. (î) piti ~o cedika -e i, snov. (i) nabirati z dreves -o cedikast -a -o (i) -o drevo

cedilce -a s (i/î) вапјј. cedilček -čka в (î) poud. cedilce cedilen -Ina -o (î) cedilnl -a -o (î) -a priprava

cedilje -a s, skup. (ï) bot. bekica ceditka -e i (î) pomiti -o cedilnik -a ш (î) redk. cedilo cedilo -a s (i) - za čaj; poud. pustiti koga na -u |brez pomoči, podpori cedirati -am dvovid. -ajoč, -âje; -an -ana (î) pravn. (odstopitiy. Uj - terjatev cediti -im nedov, cêdi i« cédi -îte, -èt -eča; -il -îla, -it, cejèn -êna; (-ît/-it) (i/î i) Uj Polž —i sline; - mleko pre-cejati-, cediti kij ii lest ~ sok iz limone cediti jo -im jo (î/î î) poud. -i jo za nami teče codîti ee -im se (î/î i) Gnoj se -i iz rane; Sline se -ijo po bradi; poud. Sline se mu -ijo po zaslužku |Zelo si želi zaslužkal; bresos. Od streh se -i cedljiv -a -o, bolj - (i/ï i i) -a snov

códra -e i (ę) cédrov -a -o (ę/ę) - les

cedrovina -e i, snov. (î) |les| cédrov|e -a s, skup. (ф/ę) |drevje| cefalgija -e i, pojm. (î) glavobol celalo- prvi del podr. iloi.; jI. kefalo- cefalopód -a в ii». (ç) tool. gla- vonoiec cefedrétl -âm [ce in ca] nedov. -àj -âjte, -ajóć, -âje; -àl -âla, -àt, -ân -âna; (-àt) (â â) star. cefrati celir -ja », snov. (î/ï) |tkanina|; Udi zefir celirka -e i, soov. (x/î) |volnena prejal cefizel| -zlja ш ii»., člov. (i) slabš. Imajhen človek| cefràlnlk -a [ce i» ca] s (â) les. |stroj| cefrànje -a [ce in es] s, poj», (ä) - volne cetràtl -âm [ce in ca] neto. -àj -âjte, -ajóć, -âje; -àl -àla, -àt, -ân -âna; (-àt) (â â) hj -blago, rob obleke cefréti se -âm se (â â) Srajca se na rokavih że ~a CégeWca -e [yn] i, геш. i. (ę) v in na -i cćgelnJźki -a -o (ę) Cégelni&m -a ш, preb. i. (ę) ceh -a ш (ę ę/ę) sprejeti koga v slabi. filmski - |ljudje istega poklical ceha -e i (ę/ę) oeknj, 1 jud. zapitek céha -e i (ę) neknj. 1 jud. rudnik cehati -am «edov. -ajóć, -âje (ę/ę) oeknj. ljud. - cele noći popivati, veseljaiiti céhmoèter -tra ш iit., člov. . (ф) stir. cerkveni ključar-, tudi cekmošter céhovskl -a -o (ę/ę) - mojster

céhovetvo -a s, poj». (ę/ę) zgodovina —a; slabi. - v kulturi céhta -e i (ę) stir, slamnjača cejènje -a s, ројш. (é) - mleka Côjlon -a », le», i. (ê) Sri Lanka cêjlonski -a -o (ê) CêjlonCan -a », preb. i. (ê) cèk céka » (ë ф/ф) nar. klôp cèk »ed». posnemanja (š); gl. ck cekà -ja » (â) koj. poj. Centralni komite Zveze komunistov cekâjevec -vca » ii»., člo». (ä) koj. poj. |član Centralnega komiteja Zveze komunistovl cékar -ja » (ф) cókarćek -čka n (ę) »»nji. cékas -a », snov. (ę) |zlitina| cékas- in cékas prvi del podr. iloi. (ę) cekasžica in cekas žica ceketàtl -âm in -ećem nedov. -àj -âjte in -i -ite, -ajóć, -âje; -àl -âla; (-àt) (â â U ę) Srake -ajo; »lnbi. Na dvoriàéu so -ale sosede |hrupno govo-rile| cekin -a » (î) |zlatnik| cekinast -a -o, bolj - (ï) poud. -o vino

cekinasto prisl. primere (î) poud. - lesketati se cekinček -čka a (î) 1. nanjš., poud. žvenket -ov 2. iiv. |metulj| cekînec -nca » (î) poud. cekin Cekinov grâd -ega -û », suer. i. (î-S ï-û) cékla -e i (ę) star, blato cekmošter -tra » iiv., člov. (ф); gl. cehmošter cél -a -o tudi -ó [-y] (ę ę ę tudi p) — hlebec; Kolač je še -; poud.: Sin je - oče |zelo mu je podoben|; - svet že to ve |vsi ljudjel; Tega ne dam za cel svet |sploh ne, pod nobenim pogojem|; propasti na celi črti Ipopolnoma, v celoti|; čakati na koga celo večnost |zelo dolgo|; knj. poj. -o vožnjo klepetati med vso vožnjo céli •a -o (ф) glasb, -i ton; mat. -o število céla -e i, rod. »n. -ih (ф) mat. ena ~a, pet stotink célo -ega s, poj», (ф) najti kaj -ega med razbitinami; poud. s -ega, na -em si kaj izmisliti Ipopolnoma, čisto|

céla -e i (ę) star. celica celâk -a » iiv. (â) 1. redk. žrebec 2. člov., redk. celozemljak Célebes -a », ге». i. (ę) Sulavesi v -u célebeSki -a -o (ę) Celebeôéàn -âna in Celebeščan -a », preb. i. (à â in â) celebràclja -e i, poja. (â) |slove- sno opravljanje obreda| celebrant -a » iiv., člov. (â/â â) blagoslov -a célebret -a » (ę) ver. |potrdilo| celebriratl -am dvovid. -ajóć; -an -ana (ï) lopravljati slovesen obred| celebrltéta -e i (ę) iiobr. znamenitost célec -lca », soov. (ę) |sneg| Celêla -e [ejaj i, «a. i. (ê) Celje v ~i célek -lka n (ę) agr. zemljišče v -ih celênje -a s, ројш. (é) redk. celjenje celésta -e [če] i (ф); gl. čelesta celestin -a », snov. (î) |rudnina| Celestin -a b, oseb. i. (ï) Celestina -e in -a b, oseb. i. (ï) Colestinov -a -o (Î) "Celestinin -a -o (î) Celestinov Celestina ~ in -e i, oseb. i. (î) predavanje gospe Celestina in -e; poznati ~o Celestinin -a -o (î) ~a predavanja predavanja Celestinove tli predavanja gospe Celestina Cele-stinova -e i, oseb. i. (î) predavanja -e; knj. pog. predavanja gospe Celestinove predavanja gospe Celestina Celestrina -e i, jea. i. (î) v -i celestrlnski -a -o (î) Cele-strinčan -a a, preb. i. (î) celétl -im nedov. cêli -ite, -eč -eča; -èl/-él -éla; (-èt/-ét) (ф i) redk. celiti se: Rana ~i cellakija -e i, pojm. (î) |bolezen| celibat -a B, poją. (â) (brezżen- stvo) celibàten -tna -o (â) celibàtni -i -o (â) -a zaobljuba

celibàtski -a -o (â) - postopek

céllca -e i (ę) samostanska rastlinska —, elektr. akumulatorska - célicast -a -o (ę) -a zgradba rudnin

celičen -čna -o (ę) celični -i -o (ê) -o Jedro

cellčje -a s, skup. (ф) raziskave -a cellčnina -e i, snov. (x/x) — pod mikroskopom celilen -Ina -o, bolj - (ï) Učinek tega zelišča je ~ celilni -s •o (î) -o mazilo

celilo -a s snov. (i) - za oteklino celin -a b (î) lov. jmehanizem pri puški] celina -e i (x) 1. -e in otoki; ijrg. črna - |Afrika|; pokr. orati -o ledino 2. star. - snovi celota Céline -a [selin] a, oseb. i. (î) Célinov -a -o (x) Celine -lin i an., :ев. i. (x î) na -ah celinski -a -o (î) Celi- nec -nca a, preb. i. (î) celinec -nca a iiv., člov. (î) celinka -e i (î) - in polovinka; nota - celinski -a -o (î) -o podnebje

celitev -tve i, poja. (î) - rane celiti i. céliti -im in céliti -im nedov. céli -te -ite in -i -ite, celèê -ééa; célil -ila in -il -ila, célit, céljen -a; (célit) (1/х//ф; ф ф/ф) Uj Mazilo -i rane celiti ae i. céliti se -im se i» céliti se -im se Rana se nerada -i; breios. celiti se tonu Ranjencu se lepo -i celjâk -a a iiv., člov. (ä) |kmet| Celjâni -ov b en., oseb. i. (ä) grofje Celjski Celje -a s, ten. i. (é) v -u cèlj-ski -a -o (é) Celjàn -âna in Celjân -a в, preb. i. (ä â; â) celjenje -a s, poja. (ф) - ran Cèljskl -ih a an., oseb. i. (é) grofje ~ Cêljsko -ega s, tew. i. (ê) na -em <а> celó ilu. (ç) 1. Prepirali so se in se - stepli 2. r ireii i ne Ne hodi tja, ponoči še - ne sploh, nikakor celo., prvi del podr. iloi. celokupen, celostrânski, celovečeren célo.. prvi del podr. iloi. (ę/ę) celoštevilčen, célozemljâk celodnéven -vna -o (ę) Izlet je bil - celodnévti -i -o (ę) -i pouk

celofan -a a, snov. (â) celofânskl -a -o (â) - ovoj

célogruntar -ja в iiv., člov. (ф/фп) ~i in polgruntarji celokupen -pna -o (u/O) publ. celoten, ves: ~ narod

celoléten -tna -o (ę) -o delo celolétai -i -o (ę) -a naročnina

celóm -a a (p) tool. čeloma prisl. nač. (ę) zastar. Prav ima -, ne deloma v celoti, popolnoma celón -a b, snov. (p) |umetna snovj Primeri ustreznega dela redakcij iz SP 1962 Caruso [karùzo] -a m \il. tenorist|, Carusov 1 -a -o, carusovski -a -o: ~i glas Casablanca [kasabldnkaj -e ž {pristanišče v Maroku], casablanški -a -o 1 Casanova [kazanôva] -a in -e m \il. pustolovecI, Casanovov -a -o Cavour [kavùr] -ja m |i7. državnikCa- ' vourjev -a -o c-dur [cédùr] -a m: skladba v —u ccbéti -âm brcati, suvati, cebàj -âjte! cebàl -âla -o, cebânje -a s\ cebniti -nèm, cebni < -Ite! cebni 1 -ila -o, cebnjèn -êna -o 1 >[c3b-]\ gl. tudi becati cébra -e f-t- zebra céce neskl., nav. samo v zvezi: muha ~ ali — muha, z muho — ali s — muho cécelj -clja m jeziček, uvula Cecilija -e ž os. i., CecPijin -a -o, cecili-jânski -a -o: —o petje, cecilijânec -nca m i pripadnik , cecilijânstvo -a i eécniti -nem: voz je cecnil čez prag; cécati -am klecati, opotekati se, cécanje -a s cedika -e i gumi, cedikov -a -o gumijev, cedikast -a -o gumijast, gunwsl cedilo -a s, cedilce -a [-k- / -iic-1 s, cedilček -čka [-Ič-1 -{ič-] m; cedilen -Ina -o [-In-]: —a mrežica, —a priprava; cedilnik -a[-џп-Ј m, cedilnica -e -In- / -џп-l i c edina -e ž min. cedirati -am odstopiti, predati komu kaj: cedlran -a -o; —a menica; gl. tudi cesija cediti -fm, cédi in cêdi -Ite! cede, cedeč -a -e, cedil -a -o, cejèn -êna -o, cejênje -a s: sline se mu cedijo po čem, kar cedi se od prijaznosti; cecLljlv -a -o: ~a smola; cedivec -vca m, cedivka -e ž kdor cedi: cedivo -a s: bakterije gojimo v mesnem —u bujonu cédra -e ž, rod. mn. céder, cédrov -a -o: ~ les «= cedrovina -e i, cédrovje -a i cefalopód -a m zool. glavonožec: gl. tudi kefalopod cefedrâti -âm, cefedràj -âjte! cefedràl -âla -o, cefedrân -a -o, cefedrânje -a s \delo in izdelekcefedrač -a m, cetédra -e î capa >[ cif- ] cefir -ja m \tkanina\, cefirka -e i \volnena preja\, ccfirjast -a -o: —a volna; gl. tudi zefir cefrâti -âm, cefràj -âjte! ccfrâl -âla -o, cefrân -a -o, cefrânje -a s: ~ volno, pcije, blago; ccfrâvec -vca m, cefrâvka -e t, cefrâlnik -a [-џп-] m >[c»f-] Cégnar -ja m, Cigna rje v -a-o : —i prevodi céh -a m, céhovski -a -o: mojster; céhovstvo -a j; cehovîna -c ž cehovska pristojbina, cčhovščina -e ž *céha -e i zapitek: kdo bo pa —o plačal, ~o odnesti, za —o dati, danes je ~ moja *cdhniešter -štra m ali *cehmošter -štra m cerkveni ključar Céjlon -a m \otok\, céjlonski -a -o: ~i čaj, Céj lonec -nca m, Céjlonka -e i cćkar -ja от, cékarôek -čka m, cé karš ki -a -o cékas -a m met. : žica ~ in — žica cekin -a m, cekinček -čka w \denar in metulj\, cekinast -a -o: —a barva, ~o vino; cekinski -a -o: —o zlato, ~a vrednost, podoba cél [сеџ] -a -o in -ó -â -i -é, pomeni celoto, neokrnjenost in polnost stvari: miza je iz ~ega iz enega kosa, ne zbita iz več kosov, ~ hleb še nerazrezan; prinesi —i hleb tistega, ki še ni načet: —a suknja še ne raztrgana; —o število ne ulomljeno, rana je ~a zaceljena: hodil je — dan in ~o noč; hodil je en ~ dan, za — razred vas je; za —o skledo žgancev bi snedel; v —o, na —o, po —em je gazil; na —em je počila steklenica; na —em se je zlagal mahoma; to ti je — modrijan, junak, bedak ; pogosto lahko rabimo ali cél -a -o ali pa vès vsà vsè, kakor inuinw bolj pred očmi vsoto delov ali celoto stvari: ves dan — cel dan, ves čas — cel čas, vsa vas — cela vas, vse mesto — celo mesto cela -e ž sobica celebrirati -am opravljati, opraviti slovesen obred, celebriranje -a s, celebrânt -a m kdor celebrira, celebrâcija -e ž slovesno opravljanje obreda célec -lea [-џс-] m žrebec, nepregažen sneg, nepoškodovan pirh, tisk., celâk -a m célek -lka [-Ik-J m: dom ima zemljo v ~u vso skupaj celésta -e i [glasbilo] Celestm -a m os. i., Celestinov -a -o; Celestina -e ž os. /'., Celestlnin -a -o celéti -J, celeč -a -e, celèl -éla -o, celênje -a s: rana celi, roke celijo edibât -a m samski stan, celibâtski -a -o = celibâten -tna -o célica -e i: samostanska —, organska, fotoelektrična, sušilna plinska cčličen -čna -o: —o jedro, oiličje -a s skupek celic, celičnlna -e ž celična snov celia -a m mehanizem za vžig naboja v puški Celina -c i: evropska —o orati, celinski -a -o: ~a zapora; cclincc -nca m cel sneg ; celinka -c i glas. |nofa| celiti cćlim, celi -ite! celil -lia -o, céljen -a -o, celjenje -a s in céliti -im s sial. poud. : — rano, rana se lepo céli; celitev -tve ž, celilo -a s \pripomoček\, celilen -Ina -o [-In-]: ~o zelišče, ~a maža, celilnost -i [-In-] ï celilna moč', celivec -vca m kdor celi, celivka -e ž Cêlje -a s kr. i., v —u, celjski -a -o: —i grofje = Celjski = Celjani = grofje Céljski, Celjàn -ina m, Celjânka -e i ccló prisl. 1. nepoud. še, tudi: ~ meso je imel, ~ ljubezniv zna bili, — on je te misli, — uči se, — danes je bil tu; 2. poud. prav, nikakor: ~ nič ne zna, že ~ ne, jutri pa ~ ne moreni cclo- v sestavi: celodnéven -vna -o; celokupen -pna -o ->■ celoten, v celoti, cclo-kûpnost -i i -*■ celotnost, vse skupaj-, celoleten -tna -o; celomesečen -čna -o; celorób -a -o = celoróben -bna -o: ~ list bot.', celostrdnski -a -o: ~a slika; celovečeren -rna -o: ~i film celobióza -e i kem. celofan -a m, celofânski -a -o: ~i ovoj Summary At the Slovene Academy of Science and Arts and at the Fran Ramovš Slovene Language Institute of the Slovene Academy of Sciences and Arts is currently in preparation the second part, i.e. the dictionary, of the Slovene Orthography (the first part, Rules, appeared in 1990 and this year is in its third edition). Characteristics of the dictionary: There are between I2(),()0() and 130,000 mostly single-word entries and a small number of two- or multiple-word entries. Nouns, adjectives, verbs, predicatives and adverbs can also have subentries. Each dictionary article (and sub-article in the frame of one given article) contains a heading and an explanatory/illustrative part. Each heading consists of a main head and posthead. The main heading has an entry/sub-entry (and with inflected words also its basic forms), data on pronunciation (when it is not obvious from the spelling of the basic forms or from the entry itself, or else if it is difficult to predict); at the end of the head the part of speech is indicated; non-word entries are marked with the appropriate indication of the status of the individual morpheme (or string of morphemes, etc.). The posthead gives the paradigmatically less- or unpredictable characteristics of word-formation or inflection, or otherwise the morphological type; it ends with citation of its tonemic accentuation, representing the tonemic stress pattern (dynamic stress is marked at the beginning, on the entry and in other basic forms, if they exist). The dictionary recognizes nine parts of speech: substantivals (nouns are marked for gender, nominal pronouns are marked also for type /and class/), adjectivals (adjectives are marked indirectly by the three gender forms, numerals and adjectival pronouns also have their type /or class/ marked, adverb, predicative, conjunction, preposition, particle and interjection (with the appropriate markers). In addition to words and word-collocation (as well as symbolic) entries the dictionary takes into account formants (prefixes, infixes, affixes, postfixes ...), abbreviations (npr.) and hyphenated forms (narodno.., -teoretični). Among the grammatical characteristics of entries (and subentries) the government (and other agreement) characteristics of, particularly, the verb, adjective and predicative, as well as the noun and, of course, the preposition, are taken into account. Substantives are marked with respect to partitivity, as well as for the transformation of possessive syntagmas into substantive (prihod učencev 'the arrival of the students'); nouns are given with quantifiers of the type pet/dvoje/nekaj 'five/a couple/some' in the nom. and acc. with the quantifier as the head (pet dreves 'five trees'). The markings in the dictionary are: register (social, functional, temporal), style (emotional), normative, frequency, special and citational. In the explanatory part of the dictionary article all parts of speech (and their sub-parts) are found. The noun has some 14 types of illustrations (including proper names), the adjective has 6 the verb has 5 and the adverb 3. Illustrations are given for other grammatical words and parts of derivatives (as well as other things); in the case of borrowings the appropriate assimilated Slovene morphematics is given (if it exists). For geographical proper names the typical prepositions of place are also given. For example, the illustration given for nouns: (1) variation (mali c, dva c-ja 'small c, two c's'), (2) a better-known synomyn (camar I...I nar. drug 'best man'), (3) differentiation of synonyms, homographs, similar-sounding words, (4) ordinal meanings (heji in ceji, 'b's and c's'), (5) grammatical (and other) peculiarities (number, phraseological usage, pluralia tantum, uncertainty with respect to capitalization, typical prepositional use, morphophonemic norm, partitivity), (6) countability vs. uncountability, (7) precise placement with respect to semantic field (belci in barvanci 'whites and coloreds'), (8) government, (9) typical fixed expression, ( I 0) taxonomy (listavci in iglavci 'deciduous and evergreen'), (11) stress peculiarities in fixed phrases, (12) change in grammatical marking, (13) semantic definition of symbols, (14) feminine surnames, their grammatical peculiarities, especially the expression of possession, location.