DANES: IX D.: Od zbiranja k razdelitvi M. KOBAL: Humana zamisel se je izrodila v nehoteno zapostavljanje delavk J. VOLJČ: Doslej: Upravljanje po predstavnikih Odslej: Samoupravljanje proizvajalcev. S. GAŠPERŠIČ: Še enkrat po prozaičnih gledaliških poteh L. KRESE: Telesna kultura zaradi ljudi in za ljudi Sobota 25. februarja 1961 štev. 8, leto XIX SEJA PREDSEDSTVA Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo Predsedstvo Republiškega sveta je razpravljalo na svoji seji, dne 21. februarja t. 1. o nekaterih političnih problemih, ki se pojavljajo ob uvajanju sprememb v gospodarjem sistemu. Predsedstvo Republiškega sveta ugotavlja, da spremembe v gospodarskem sistemu, ki bodo pravkar sprejete, °bjektivno pomenijo po obsegu in vsebini najpomembnejši 'dšrep, ki je bil storjen v zadnjih letih. S tem se je odprl proces, ki bo Doslej so se cene določale na v svoji dinamiki mobiliziral vse bolj ali manj administrativen na-8ubiektivne sile in sredstva, da bi, čin, zaradi česar je prišlo med nji-Jfnč, dosegli čimvečji obseg, čim- mi do nekaterih ekonomskih ne-/‘Sjo produktivnost in rentabil- sorazmerij, ki so nespodbudno de-proizvodnje ter, drugič, da lovala. Prehod na širše ekonom-Čimbolj pospešili celoten razvoj sko oblikovanje cen bo nujno jpspodarstva in socialističnih povzročil spremembe v razmerjih r^žbenih odnosov. To je objek- med cenami za različne proizvode, r^o nadaljevanje procesa raz- to se pravi, začel bo odpravljati lotevanja dohodka po delovnem obstoječo dispariteto cen. ^'bku, za katerega so se sindikati l6*0 aktivizirali predvsem znotraj ekonomskega oblikovanja cen do ^ektivov. Ta proces bo v še več- prelivanja akumulacije od do se-f ^ obsegu vplival na nadaljnji daj administrativno prlivilegira-,^voj delavskega in družbenega nih (tekstil) na tiste dejavnosti, ki . uciavaivcg« ____________ ______ _ Soupravljanja. so bile doslej administrativno za- Take ugotovitve je sprejela in postavljene (kmetijstvo, promet). r^Prla vsa dosedanja diskusija ta način se bodo sredstva eko-r kolektivih, komunah in sindi- nomsko normalneje razdeljevala amih forumih, ki so jo organizi- med 'dejavnostmi, postopoma se sindikati. Pozitivno podporo bodo izenačevali pogoji vseh de-Predlagane spremembe dobile javnosti za normalno gospodarsko v zbornicah in v drugih pred- življenje ter skladnejši razvoj. Riških organih. Predsedstvo v celoti podpira k _redsedstvo smatra, ua je tre- svobodnejše ekonomsko formira-d? tem pozitivnim in daljnosež- nje cen vendar pa opozarja na »C spremembam v gospodar- notranjo logiko sistema, ki je v i sistemu dajati vso moralno tem; da bodo izgubili del sred-^ Političn° podporo. To pomeni, s^v ki so bili zaradi pre- morali sproti razlagati malo doslednega delovanja eko-kftJu110 ln družbeno blstvo spre- nomskth zakonov doslej privile-lia b’ nenebno spremljati uve- gjrani S1St0m™I0ndfhl0kont- Seveda morajo po isti logiki ‘fcpcii ji L-onkretrH^ukrenov dobiti več sredstev tisti, ki so bili , V skj^ vlh nrSoV ki doslej skozi cene ln destimula-^ajo zabili ohlikovanie in raz- tivno delitev dohodka oškodovani. To prav,, d. .. bodo mo^e >08« od dela ter ekonomizira- cene nekaterim artiklom znižati, a in ki postavljajo podjetje in drugim zvišati Razumljivo pa je, Sune v večio odvisnost od teh da se omenjeni premiki v cenah, ^terjev, dobivajo cene drugačen to je ena izmed osnovnih druž-in funkcijo. beno-ekonomskih predpostavk si- h cene bodo v večji meri kot stema, ne smejo izvesti na račun Hj odražale doseženo stopnjo življenjskega standarda detavcev. J °duktivnosti dela in rentabilno- To pa ne pomeni da ne bo med ^Poslovanja gospodarskih orga- posameznimi Podjetji aU panoga->cij. Na ta način bodo postale ™ P«šl® do nekaterih prermkOT > eden Izmed ekonomskih či- « hh bo Povzročilo doslednejše V-l^tev, ki bodo neposredneje razdeljevanje dohodka P« delu. vr,iVali na porast obsega proiz- Ob tem opozarja predsedstvo bij n3e’ produktivnosti in renta- na nekatere pojave, ki nimajo nič ean°3ti ter življenjskega standar- skupnega s svobodnejšim eko- nomsklm oblikovanjem cen. Vodstva podjetij nekaterih go-.spodarsjdh dejavnosti so Sodila, da je potrebno, da že v času razprav o spremembah v gospodar-,skem sistemu enostavno dvignejo cene. Pri tem so mislila samo na ozke, trenutne interese. Poskušala so špekulantsko izkoristiti čas, ko instrumenti novega sistema sploh še niso mogli začeti delovati. Ta vodstva so v diskusiji sicer zelo glasno izražala podporo spremembam v sistemu, istočasno pa so se odločili, da si povečajo dohodek s špekulacijo, oziroma s tem, da so povišala cene In tako objektivno — pa naj se tega zavedajo ali ne — začela povzročati novemu sistemu težave, še preden smo ga začeli uvajati. Taka politika cen je vsekakor protidelav-ska, čeprav so se z njo strinjali delavci v nekaterih prizadetih podjetjih. Protidelavska je zato* ker je naperjena proti dejanskim koristim in interesom delavcev in jo zaradi tega delavci v ostalih kolektivih upravičeno obsojajo. Med vsemi negativnimi pojavi je najbolj značilen primer v tekstilni industriji. Med udeleženci so se našla tudi tri slovenska podjetja — Tiskanina Kranj, Predilnica in tkalnica Maribor in Metka Celje. Znano je, da je tekstilna Industrija uživala določene privilegije, ki so se izražali v sorazmerno visokih cenah. Te so izvirale še iz časov administrativnega upravljanja gospodarstva in tedanje konkretne politike v odnosih med mestom in vasjo. Zato so razumljiva predvidevanja, da mora tekstilna industrija že v najkrajšem času v povprečju znižati cene za 10%. In prav v času, ko so o tej možnosti razpravljali in sklepali v predstavniških, samoupravnih in družbenih organih, so prej omenjena tri podjetja občutno povišala cene svojim izdelkom. Značilno je, da so prav v teh krogih začeli izjavljati, da bodo formirali cene, kot bodo hoteli. Obenem so izjavljali, da ne verjamejo, da bi bila družbena intervencija z uvozom tekstila učinkovita, ker skupnost nima tolikšnih deviznih sredstev. Pri vsem tem pa prav s tako špekulacijo direktno prisiljujejo skupnost, da se bo morala vmešati z uvozom na tržišču tekstila v večjem obsegu, kot bi bilo to ob normalnih pogojih potrebno, kar bo seveda prizadejalo razpoložljiva družbena sredstva, ki bi jih lahko uporabili za druge namene. Kot vse kaže, se prizadeti daleč premalo zavedajo, da bi s tako intervencijo skupnosti bili prvi in najbolj prizadeti delavci kolektivov, zoper katere bi bila taka intervencija nujna. Njim bi ostala polna skladišča z vsemi posledicami, ki bi za te kolektive iz tega nastale, na trgu pa bi se kupoval cenejši uvožen tekstil. Očitno je, da v omenjenih primerih torej ne gre za normalno ekonomsko oblikovanje cen, am-pak gre za špekulacijo, ki želi izkoristiti trenutni položaj in ki nima nič skupnega niti z ekonomiko, niti z duhom sprememb v gospodarskem sistemu, ki hočejo zagotoviti oblikovanje dohodka podjetij v večji odvisnosti od rezultatov dela. Prav tako oblikova-nje dohodka pa je v izključnem interesu delavcev. Tale ukrep, za kakršnega so se odločili v nekaterih podjetjih tekstilne industrije, predvsem ustvarja pri manj poučenih delavcih strah, nezaupanje in napačen vtis, da je smisel sprememb v gospodarskem sistemu v tem, da se povišajo cene in zniža standard. Prehod na nove gospodarske instrumente bo že sam po sebi pov-(Nadaljevanje na 2. strani) V OKVIRU Stvari to preveč resne, da bi zbijal šale, — sami boste verjetno mislili prav tako — toda so stvari, iz katerih se lahko le norčuješ, pa čeprav so resne. Takole je: V nekaterih podjetjih so vodstva z zelo dvomljivo dokumentacijo prepričala celo delavske svete, da je treba cene takoj povečati. (»Argumenta za tako prepričevanje je največkrat sila enostaven, sicer zavit še v druge podatke, toda z isto poanto: Tomrlši, če ne znižati, ker je tu odlok, ki prepoveduje spreminjanje cen. »To bi bilo protizakonito* govoričijo. Človek zares ne ve, kaj naj bi takim ljudem prerekel, saj se očitno narčujejo iz vsega in vseh okoli sebe. Prav ti špekulanti, ki se na marsikaj požvižgajo in ki v novih instrumentih niso iskali možnosti za povečanje dohodka z drugačnim gospodarjenjem, pač pa so spet začeli na vse kriplje iskati vrzeli, ki bi lah- »BORCI ZA ZAKONITOST« bomo zvišali cen, ne bo plač. — Razumljivo, Se zlasti ne večjih dohodkov.) Višje cene, zgrajene na povsem špe-kulantskih računih, so bile v teh primerih tudi naglo uveljavljene, kajti nihče ni kolektivu skušal dopovedati in dokazati, da bi se dali dohodki, med njimi tudi osebni dohodki, še kako povečati tudi po drugi poti. Zaradi špekulantsklh povečevanj cen, ki nimajo z utemeljenimi ekonomskimi spremembami cen nič skupnega, so državni organi sprejeli sredi februarja odlok, ki pravi, da podjetja začasno ne morejo dražiti svojih proizvodov. Zdaj pa pride najlepše. Ko )'e prišlo do zahtev, da podjetja, ki so špekulantsko in neutemeljeno zvišala cene, le-te zopet znižajo do starih cen, so se vodstva kar naenkrat sklicevala na odlok, na zakonitost. Pravijo namreč, da cen ni moč ko vrgle nekaj denarja brez povečanega dela, prav ti se sklicujejo sedaj na zakonitost. Kakšna je njihova morala, je na dlani: ker v novih predpisih in v njihovem delovanju ni tako lahko najti »luknje«, kot je bilo to doslej, špekulirajo sedaj kar očitno. Sklicevanje na zakonitost pri takih ljudeh je vsekakor nova, doslej neodkrita kvaliteta. Postali so borci za zakonitost, ker jim ta, v tem izjemnem primeru, pride prav. To je njihov argument, pa čeprav prav v tem času poznamo tudi podjetja, ki kljub odloku spreminjajo cene. Toda navzdol. Ali ne bi kazalo v nekaterih primerih pogledati, ali je »zakonito«, da taki ljudje sploh delajo v kolektivih, in ali jih ne bi kazalo onemogočiti? MITJA ŠVAB I dimili KOLIKO NAS »STANEJO-« STROJI? 6°/o OBRESTI SO TU1 GOSPODARSKA NEZNANKA Posamezne tovarne sem obiskal z povsem določenim čun takšnih stroškov za ves vzdr-namenom. V kratkem bo objavljen zakon, ki bo predpiso- ževalni oddelek, val, da bodo gospodarske organizacije v načelu plačevale jek^le SgaTTvettak Berva^ 6-odstotne obresti na poslovna sredstva. Čeprav bodo uve- -potem moramo pri izračunih 1 javi jene nekatere izjeme, je to začetek izenačevanja druž- upoštevati tele stvari: nabavno in benih obveznosti. Tisti, ki so bili do sedaj »rentabilni-«, sedanjo vrednost stroja, investi-ieprav so stroje slabo Izkoriščali, jih bodo morali poslej SSfgSffiSftJSSSi dobro »ožeti«. Kako pa je sploh z izkoriščanjem osnovnih njU) operativni prostor stroja (to sredstev v tovarnah, to je bil namen obiska. Je prostor za njegovo namestitev, , material in prostor delavca) in Svojemu sluhu nisem verjel, POS so nekam v zadregi zmigo režijski prostor. (Pod režijski pro- vali z rameni na vprašanje, ko- štor so šteti deleži sanitarnih in zato sem vprašal znova: »Ali res knjižite stroške za liko so izkoriščeni stroji v njiho- pisarniških prostorov na en stroj.) stroj, če stoji, 139 dinarjev na vi tovarni, uro in če obratuje 1435 din?« »Toliko in nič manj!« kov, se mi zdi.« In znova sva se z Ivanom Ber- • »V računovodstvu bodo to varjem, svetnikom celjske Tovar- bolje vedeli,-ne emajlirane posode^ sklonila • »v nekaterih^ oddelkih jih Podrobnejša razčlenitev pa je ® »Takole, osemdeset odstot- potlej tale: za strošek stroja mo- ramo računati določeno amortizacijo,. obresti zanj, zavarovanje, prej omenjene stroške prostora in razsvetljave. Tako dobimo skupne stroške E-mtSSu" Sov °d- smSrc.SoTobSS” S k ZNANKO, ki so jo v tej tovarni ...Takšna nevednost me je ču- gonsko energijo (elektriko ali «—-------------«—ti- —■—ii-i- — mm. plin). Ce delimo seštevek teh V celjski Emajlirki so ml ta- stroškov s številom ur, ko stroj obratuje ali ko stoji, dobimo »Vprašujete, koliko so tzkori- strošek za tako imenovano stojno ščeni naši stroji. Po pravici po- sh obratovalno uro.« Pregledoval sem izračune, pre- »ftN X X Jv- - — * _ . _ ^ temu prišteti še stroške za po- 6-odstotne obresti m - - Vidiš, to « splača ožematt, ne pa naši Milan maver lllllllul|IIIIIIIIIIIIIHHIIHrafflillg||MM!iniM že začeli razreševati,- marsikje pa na to še mislijo ne. , , , • kole odgovorih: Prepričan sem bil, da bom zlahka uresničil svoj »načrt«. Ce kdaj koli doslej, sem dejal sam vedano, natančnih podatkov še pri sebi, potem bodo prav sedaj nimamo. Te bomo imeli, ko bomo hiral številke in moram priznati, v podjetjih do zadnjega dinarja izračunali KOLIKO NAS »STA- vsega nisem razumel. Zdelo se mi natančno izračunali: NEJO« STROJI, preprosteje po- je, kot da sem skregan z mate- — koliko obresti bodo plačali vedano, kolikšni so STROŠKI. ČE matiko. STROJ STOJI ALI OBRATUJE. Šolski primer stroškov treh Podrobnosti vam bodo razložili strojev bo to skreganost pojasnil: V' tehnični pripravi dela.« > • Stojna ura — to je ura, ka- * dar stroj stoji — za skobelni stroj, Tako sem se znašel pri Ivanu inventarna številka 157, znaša 139 Bervarju, svetniku te tovarne, ki dinarjev. Če pa stroj obratuje, Računal sem in se skoraj ura- je pred dobrima dvema mesecema znaša obratovalna ura 1435 din. Cunal. dobil nalogo, naj izračuna takšen • Kadar stoji stružnica, inven- Pfedsedniki delavskih svetov STROŠEK za dva ali tri stroje, tarna številka 87, znašajo stroški Tovarne avtomobilov v Mariboru, Svojo nalogo je opravil. Številke 75 dinarjev In če obratuje, 105 Elektrokovine in Hidromontaže, pa so bile tako zanimive, da je dinariev. celjske IFA in 8entjursk»a» AL- nredlasal vodstvu podjetja izra- (Nadaljevanje na 3. strani) za stroje in naprave; - koliko jih izkoriščajo do sedaj; - kako jih bodo morali izkoriščati poslej, ker bo obdavčitev na osnovna sredstva 6 %. 7 dni OB OBČNEM ZBORU SINDIKALNE PODRUŽNICE -NIKO« V ŽELEZNIKIH v sindikatih • Komisija za delavsko upravljanje pri Občinskem sindikalnem svetu Kranj je skupno s predsedniki nekaterih delavskih svetov obravnavala probleme ter pripravila gradivo s področja samoupravljanja za plenum in občni zbor ObSS. STROKOVNJAKI SO DOLŽNI ZAGOTOVITI REDNO DELO Po reorganizaciji železnic lahko imeli svojo sindikalno bo treba sedaj razmišljati tudi podružnico, so priporočili, o reorganizaciji sindikata. Ta- naj bi se vključili v sirnksal-ko so se pred dnevi sestali za- no podružnico postaje Nova stopniki vseh sindikalnih po- Gorica in Bohinjska Bistrica, družnic In novo ustanovljenih Uprava 2TP pa najdbi orga-sekcij ter železniško trans- nizirala lastno podružnico, portnega podjetja v Novi Go- Za povezavo med sindikal-rici, da bi se podrobneje po- nimi podružnicami za posa-menili o vsem tem. Menili so, mezne dejavnosti bodo na seda bi bilo najbolje, na novo dežih prometnih sekcij in ustanoviti sindikalne podruž- Sekcije za vzdrževanje proge po tem, da na njih sindikalne organizacije odpirajo pereče rnf probleme proizvodnje, delitve in notranjih odnosov z ve- Tako na primer kolektiv ni sode-liko večjo odločnostjo in zavzetostjo kot na prejšnjih. Brez loval pri formiranju sklepa de-rlvnmck 1 a n-alrtl no« -o-riilf vrtrnin AiTn / n v ■/ p m n n i a za lavskcga sveta glede priklju PRED REORGANIZACIJO SINDIKATA GORIŠKIH ŽELEZNIC Pri tem so ugotovile, da je pobuda sindikatov za nadaljnjo decentralizacijo delavskega samoupravljanja naletela na vsestransko podporo sindikalnih organizacij in proizvajalcev sploh. Pri- iiku večjo oaiocnosijo m zavteiustju j&ui na picjaujm. iuvai luinuianju dvoma je to praktičen rezultat vztrajnega zavzemanja za lavskega sveta glede priključitve nagrajevanje po delovnem učinku. Odprte možnosti oziro- 0 ^Oklepu! Ko- ma perspektive, ki jih proizvajalci vidijo v sistemu razdelje- lektiv ni sodeloval pri sprejema-vanja osebnih dohodkov po delovnem učinku, delujejo na nju petletnega plana itd. Zaradi proizvajalce spodbudno, tako da si prizadevajo v okviru takšnega delovanja zacij in proizvajalcev sploh. Pri- organov delavskega upravljanja in sindikalne organizacije j1^ ^anga0 ^'soric^fn Dražgošah bajajo tudi že konkretni predlo- čimprej odpraviti slabosti v proizvodnji in doseči čim večje ugtan0vili obrat, ki so ga po treh gl in zahteve glede prenosa raz- USpehe. mesecih zopet ukinili. Posledice, nih pristojnosti navzdol. oziroma škodo zaradi takšnega Na področju decentralizacije Občni zbor sindikalne podruž- zagotoviti delavcem redno proiz- nenačrtnega dela pa nosi ves ko-delavskega upravljanja je opaziti niče —Niko— iz Železnikov je eden vodnjo, ker imajo za to potrebne lektiv. viden napredek pri GG Kranj, tistih, kjer je sindikat realno oce- strokovnjake iri je to njihova Realna analiza slabosti v do-Tam so formirali 7 ekonomskih nil dosežene uspehe, hkrati pa osnovna naloga. Izvršni odbor se(ianjem delu in nakazane re-enot vključeno z direkcijo. Eko- nedvomno opozoril na nekatere ugotavlja v svojem poročilu tudi, jjtve skozi prizmo razdeljevanja nemške enote mesečno spremlja- slabosti v organizaciji proizvod- da imajp v podjetju prevelik asor- osebnih' dohodkov "po delu in dejo izvrševanja plana proizvodnje, nje. timan izdelkov in da so nekgteri rnokratične.iših oblik samouprav- materialnih stroškov in zaposio- Lanskoletni plan bruto pro- izdelki nedonosni. Ijanja s pritegnitvijo kolektiva k vanja. Ekonomske enote razpoia- dukta je znašal 706 milijonov dl- Zaradi tega še sindikat zavze- upravljanju kažejo, da je sindi- _. - r _ J _ 1 ^ _ 1 *. 1 n 1 > t • r\ c r aA 1 1 Podružnice pri nadzorstvih vanja. Ekonoonske enote razpoka- dukta je znašal 706 milijonov di- z,araai lega se si nama l ^^"upravljanju kažejo, aa je sinai-gajo z enim delom sklada skup- narjev, letošnjega pa so povečali ma za uvedbo čimbolj dosledne- kaina organizacija tovarne »Ni-ne porabe, proučujejo pa možno- na milijardo 33 milijonov ali za ga nagrajevanja po delovnem na pravi poti. V tem okviru sti upravlj'anja osnovnih sredstev 43 odstotkov. Za uresničitev tega učinku, ki naj temelji na dejan- ^ tucjj nGVo vodstvo podjetja po ekonomskih enotah in s tem v plana bo potrebno izkoristiti vse skih rezultatih dela, ne pa na našlo regitev proizvodnih in no- zvezi delitev celotnega dohodka notranje rezerve. Ena glavnih sla- osebni oceni. Šele nagrajevanje tranjih problemov, po ekonomskih enotah. bosti v proizvodnji, meni sindi- po delu bo tudi strokovne sluz.be Kr kalna podružnica, da je neredna postavilo v. pravilen položaj. Pn- • V ISKRI so na ekonomske preskrba s surovinami, oziroma z zadevajo si tudi vskladiti ražmer- enote prenesli odločanje o gospo- izdelki njihovih kooperantov, za- je med naraščanjem Produktiv- darieniu z osnovnimi in obratni- radi česar je bilo v podjetju naj- nesti dela m osebnimi _ dohodki , , več zastojev. To je posledica.sla- Doslej so namreč osebni dohodki ml sredstvi, vso pohtiko zaposli dPeJa nekaterih zaostajali za produktivnostjo. vanja in skrb za človeka, strokovnih služb in pa izključne Eno osrednjih vprašanj obene- _ T. TtJT „ . . odvisnosti od posameznih koope- ga zbora je bilo. sodelovanje ce- O V podjetju IBI Kranj bodo t s katerimi imajo sklehje- letnega kolektiva v upravljanju formirali 4 ek<»nom^e enote Fo ng pomanjkljive pogodbe. . . podjetja. Doslej je' bila prešibka sedanjem predlogu bodo delavski sindikalna podružnica zahte- povezanost uorave podjetia in or-sveti ekonomskih .enot sprejemali strokovne Službe dolžne ganov upravljanja s kolektivom. In potrjevali svoje proizvodne a' - programe, razpravljali o sred- nice pni Vseh nadzomištvih za skrbeli koordinacijski odbori, vzdrževanje proge, kjer so tu- kjer bodo vključeni tudi vsi di sedeži ekonomskih enot. predsedniki sindikalnih po-Tako se bodo ločili delavci družnic. Na sedežih železniško progovno vzdrževalne službe transportnih podjetij (v tem od osebja postaj, kar menijo, primeru v Novi Gorici) pa da bo koristilo pri obravna- bodo imeli plenum, ki ga bo-vanju njihovih problemov, do sestavljali voljeni pred sed-Zato bo osebje postaj moralo hiki vseh sindikalnih podruž-poneikod na novo organizirati nic. sindikalne podružnice. Skle- Priprave na občne zbore so nili So, da bodo priporočili, v teku. Nanje se temeljito naj bi'razen sedanjih sindi- pripravljajo, kajti pred novimi kalnih podružnic v Štanjelu, odbori 30 nemajhne odgovor-Novi Gorici in na postaji posti, predvsem še zato, ker Bled-Jezero ustanovili nove bodo letos volili organe uprav-podružnice še na postajah; ijanja v novih ekonomskih Prvačina,-Kanal, Most na Soči enotah, pri čemer bodo imeli in Bohinjska Bistrica. Ker ko- važno vlogo prav sindikalni lektiv Sekcije za varnostne odbori. in telekomunikacijske naprave nr ima toliko zaposlenih, da bi BRANKO BLENKUŠ KJE GRADITI STANOVANJA ZA KMETIJSKE DELAVCE Stanovanje še ni vse __ . • m a u —- camnfnocra Hliairsi nn VGll stvih za osebne dohodke in jih razdeljevali, vodili kadrovsko politiko, v njihovo pristojnost pa bo spadalo tudi investicijsko vzdrževanje in higiensko tehnična zaščita. O težavah, ki jih imajo kmetijska posestva ^radi po- b^f1 p^rl manjkanja stanovanj, smo pisali v prejšnji številki našega pa nikoli ne bo tam potrebnih Z OBČNEGA ZBORA SINDIKATA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V KAMNIKU • V tovarni SAVA v Kranju bodo formirali 9 ekonomskih enot. Decentralizirati nameravajo vse tiste zadeve, o katerih lahko proizvajalci neposredno razpravljajo in vplivajo na njihovo reševanje. Po dosedanjih predlogih bo pri centralnem delavskem svetu obstojal le še investicijski sklad, sklad skupne porabe in sklad za izobraževanje. RAM OBRATNE Aimiijivaiija v * . . --- ---- .. {T Pa U1K011 n lista. Kakršnikoli vzroki za to so bili, o dosedanji omembe kornunalnih naprav, ne trgovine, vredni gradnji stanovanj na posestvih ne moremo govoriti, ne brivcev, ne kina, ne knjižnice Kaže pa, da se bo letos vendarle premaknil tudi ta kamen zna- z mrtve točke. Predvsem zaradi proizvodnih razlogov, čilne za naše hribovite kraje in ----- ---------- ------- . - . čilne za naše hribovite kraje in končno pa tudi zaradi večjega razumevanja. Zato pa m so sjcer geografsko zanimive, ni- Kununu pa IUUI i ‘v'’ nič manj pomembno novo vprašanje, kje graditi stanova- kakor niso več ideal sodobnega nja za kmetijske delavce, kajti tudi v tem se zrcali razu- delavca. Tudi kmetijskega mevanje njihovih potreb. AMBULANTE Prav te kmetije že zapuščajo mladi ljudje; iščejo si boljše živ-, „ . , Ijenje in ne le zato, ker tudi tam Najmanj naivno bi bilo priča- . Stalnost zaposlenih^ pa je ^še ne dovolj kruha. Zakaj bi —„------„ . - . - , ne bi bilo aovoij Kruna. kovati, da bodo investitorji naj- kako pomemben pogoj za pošlo- te>m posestva gradila sodobne * -n-A-i^ rpn -.p ^ r • c a- prej zgradili naselje stanovanj- vanje vsakega podjetja. To je skih blokov, v katere bi naselili tudi tisti gospodarski razlog, ki kmetijske delavce, potlej pa bi terja pospešeno gradnjo stano-se lotili gradnje gospodarskih po- vanj za kmetijske delavce, usta- kje na sa- , ^ , V ' .e .--- ' :? - : ■" C ' 'siopij. Logično pa le, da ob ob- navijanje obratov družbene pre Novi zakon o zdravstveni službi je med zdravstvenimi stoječem posestvu, ' . . . « v* ______, __«1___ stanovanjske bloke mem? Če je nujno- potrebno, da 3® je, da ob ob- navijanje obratov družbene pre- ^žtvin^boTitoral stanova« tim' ki mu že pri- hrane zanje in otroška zavetišča b bližini, toda to so izjeme. Novi zakon O zdravstveni službi je med zdravstvenimi stoječem posestvu, ki mu ze. pri- hrane zanje in otroka zave is kje v bližini, toda to'so izjeme. delavci naletel na obširne razprave, ki se skoraj povsod manjkuje delavcev, prtčno gra- za .otro.k® ^fp^sle"lh ^ Toda. za ostale delavce in stro- Nasteu smo le neicaj veejin - . , :n v„xin c n mostni- diti stanovanja vsaj takrat, ko se proizvajalcev. Kajti prav to kovniake je bolje graditi stano- podjetij kranjskega okraja, ki se osredotočijo na povečano odgovornost J« večjo samostoj lotijo ureSničevanja velikopoteznih gotavlja stalnost zaposlenih vapto v naseljih Če je posestvo pripravljajo na nadaljnjo decen- nost kolektivov zdravstvenih ustanov pri odločanju. Vecma naertov 0 novem kombinatu. Pa v novih stanovanjih ne bodo hl.^ mesta potem v mestu ali --------------------------- ifSfigf w < »■»/•»/-Ir*Kr* vvfr*xraT*np+< ouviu .. 1 ^ tralizacijo upravljanja. Toda prav tako kot večja podjetja, se tudi manjše gospodarske organizacije zanimajo za decentralizacijo, vendar še niso našli oblik in načinov, s katerimi bi sodelovali celotni kolektivi v upravljanju pod jetja. r --------- ° ' mevanju za potrebe KmerijsKin .... ...ne bodo hkrati kmetje v prave^- tl- delavcev (to je že precej splošno sestvo dobiva podobo »tovarne , menu besede) spremenila ne 1- To » m«, drugtm poud.rtU ko.ok«v pro««l .v* JSSS. S To. Uo To so med drugim poudarili kolektiv temeljito proučil svoje omeniti zakor’eninjeno miselnost, ali živinorejska farma. Tu oono r. prei kQ gle1 se bo raz- jetia tudi na občnem zboru sindikalne gospodarske, sposobnosti, uprav- kmetijskih posest- potem zaposleni tisti »pravi« de- j 3 endobno naselje s potreb- podružnice zdravstvenih delav- ni odbor pa naj bi potem izdelal ,,fh pekevmte moderno taberko- lavci, ki jih posestva danes še komunalnimi objekti * O decentralizaciji delavskega cev v Kamniku. Naj omenimo sa- osnutek, ki bi ga podrobno obde- van1e (t®da moderno zgolj na čas, tako pogrešajo. Kmetijski delavci "J™ ^uMlmm^^ samoupravljanja razpravljajo tu- mo da je v kamniški občini ra- lali po kolektivih posameznih de- J d na način življenja de- pa bodo vedeli, da njihovo delo h p ~ b P prikrajšani z* di na občnih zborih sindikalnih ’ vdravstvene« doma. ki ima lovnih enot. Pravijo: »saj bomo Jiacin zivije j i pomembno kot delo delavd nf ^-- di na občnih zborih sindikalnih zen’ zdravstvenega doma,. kT ima lovnih enot. Pravijo: »saj bomo nbho^^no^^dfto), ni nič manj pomembno kot ^ podružnic. Tako so na občnem svoje ambulante tudi v Komendi, lahko sproti popravljale Vazno tev al[ v katerikoli drugi panogi, v kar vs® ^trniento naseljih ^-SS^SS^: lekarna in tri obratne tilir sloni na naših pogojih ln živl4eniske razmere delavcev. S pričetkom gradenj stano- dovščini) ugotovili, da je treba ambulante v podjetjih. V teh še- .možnostih:« .. . . . o Glavno ie da delavci pospravijo vanj za kmetijske delavce pa se VVuSe*v Posvetovanje o novih instrumentih delitve dohodka in čistega dohodka Je preloženo do druge polovice marca In prve dni aprila. Zaradi tega še sprejemamo prijave za to posvetovanje do 5. marca. Za vsakega udeleženca je treba plačati 5000 din. FINANSIJSKI STUDIO — BEOGRAD Poštni predal 320, račun 101-707-1-393 nost tudi z ustrezno politiko d®' deljevanja obratnih in drug1 sredstev pritisniti na tiste darske organizacije, ki žele sv°i dohodke povečevati s tem, da SP kulantsko izkoriščajo sedanjo sp cifično situacijo z ozirom na sb roko in demokratično diskusij0 predlaganih spremembah v g spodarskem sistemu. Predsedstvo Republiškega s ni- ta poziva vse sindikalne orga11,, zacije, da take primere, kj^j-io bi se pojavili, najostreje obsodu in jih izpostavijo javni kritiki. Iz tajništva Republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo cl-73 £ 3 .C 3 5? JZ n PO DVEH MESECIH POSTREŽNINv OD ZBIRANJA K RAZDELITVI ^Sskih dva meseca’odkar so v vseh večjih sedaj dohodki natakarjev ne za- nega dohodka, ki je seveda glede lino \T4 P®dJetJ1h Slovenije pričeli zaračunavati postrež- ostajajo vec za dohodki drugega na promet različen. L, v tem easu so gostinski delavci lahko premislili, za kal grmskega osebja, prejemki »Torej nimate plač, ampak v., namenili tako zbrana sredstva. Prav postrežnina je 3 oreT118111 ^ 80 tudl b°ljŠi točke!" so se čudili- -"Kljub temu L spodbudila nekatere kolektive k izdelavi nonolneiših in V _ _ Pa. ste zadovoljni s svojimi »prvi- tt°vih nravilnikov o • nC!aU P°poinejSih m Kaj pa postrežba? V Kolo- ma-« m ^drugimi« gibljivimi deli p avilmkov o delitvi osebnih dohodkov. dvorski restavraciji zagotavljajo plač?!« T “?“««• Predvidevanju w W £ ^ “S da tTjSJSTSSlSS SS pravilnika o razdeljevanj skladb 0dSt°tk0VKZa bol;iša’ ko izpopolnili opre- čim manj, »drugega« pa čim ^ doh^O^S- dohotkr 65 23 °Sebne “ tudi ^ %.y ‘ ** — S kakega zaposlenega nai bi ’ misljati. _ gočila uvedba postrežnine« 0lli npnareeT.o.a»„ —.• -....._ To So načela, po katerih so že . e so natakarji ljub- Menda bodo tudi v Hrvat- alačali akontacije osebnih do- iJanskega Turist-hotela v gosteh skem Primorju uvedli postrežni- OUIiU OUVISlll OQ UStvar- ----- XV zb treži 3ne dohodke strežnemu” osel> Pisati P° Prvem tromesečju, ko na iastne ,001 prepričat, k--- -- ------------------ *» lu> ki bo ta sredstva tudi zbralo bodo v tem P^jetju že poznali YdeluJe<< , postrežmna, kako jo Beograda poročajo, da so tudi jak natakar bo imel svoio nor- sv°ie družbene obveznosti, od fP^Jemajo gostje in kako nata- tam začela gostinska podjetja ^ glede na finančni plan pro- katerih je odvisen čisti dohodek karjl- ^ nobena tajna, da so pri- uvajati postrežnino. Sedem do devet Podstoikov dtrt’ K?*, f Vi' V Unbljanskem gostišču »Pri 5,. te§a (izpolnjene norme) bo V Kolodvorski restavraciji ie iim' rinrinhr ^^"betela so starem . Tišlerju«, marib.- »Asto- 'felt S^+Hal0-brUt° oseblli dobo- uvedba postrežnine bistveno vpli- litve osebnih dohodkov* ki pri hotel ^n. rPariboJslkem ,>>Turist' Griv- Ta odstotek je vala na sipreraembn delitve oseh- n rib v * + in drugod še-vedno :raz- J>ten od točkovne vrednosti nih doUto^ Sem ko sHr- več na tari^th 0 merilih za delitw Snežnega delovnega mesta, ve dni nergali gostje nakatsrii več ie odvifen te?’ Postreznine- Prav izčrpne razpra- jjrebitni ostanek nerazdeljene Pa računah, koliko so'»oškodova- (čisteč ^ ‘k USP€^a Ve ™ dobro pripravljena doku- Mtežnine postane sestavni del ni« (ker odslej dobe manj napit- enote“(orvi viTVhhn’ h fkon *■ »tal, glad,™ ua^h zrezt s poatežntoo), sad« oboji v.nja, in SS.S hodto v «h ;« a—= ssr« Tako so se torej lotiti teh stvari v nekaterih podjetjih. Žal točkah, osebni dohodek b'k “ gOSt™skib tika ie orivUen ea ste. - ka-l bl 0 tem molčali - kjer *» ASSZičSS SSv,ki,“2S“£ ns a« zzn£?i3t ”»«VJ.“S, rsiirts se vedno ostali pri tarifnih pot stavkah. Marsikje niso niti začeli razpravljati o drugačni delitvi dohodka. V teh gostiščih seveda natakarji razlagajo gostom, da ne vedo ničesar o delitvi postrežnine ali' da ne vedo, zakaj jo sploh zaračunavajo. Prav tako v teh lokalih ne more biti govora o izboljšani postrežbi ali o več- Ste že imeli kdaj srečo, da vam je čevljar v nekaj urah skih stanovanjskih skupnostih lavcev^nrf^eh^ Jde~ Pravil pošteno zdelane čevlje, da vam je krojač v treh (ena i® v občini Center, druga pa preprosto povedano - res nimaio '* štirih dneh naredil novo obleko po meri, da so vam ^ obči"? ,Siška) "ibče ni vedel> nf™ ^ CS nimai° v kemični čictilni/zi ___’___s ._,.X5£« da. Podlet3e »Labod« pripravlja ^RAZLIČNE CENE ZA SERVISNE USLUGE »ČAKANJE NA RAZPOTJE« j' kemični čistilnici čez noč očistili vaš umazani plašč? potrojitev1 j6 svojih0dlmogmvos1« Vodstva nekaterih gostinskih ]brž ne, kajti zmogljivosti tovrstnih in podobnih obra- oziroma da v podjetju »Labod« (na primer v Postoj- Cr* c n vrz-irT »1n O X. ^ _____ I n j C/~> Trcirl d ostali le prl negodova-uovsod v svetu že vpeljali tako cialna čiščenja (bolj občutljive Ljubljani kar naenkrat prevelike n;iu’ namesto da bi sami začeli 0 če hočeš takojšnjo uslu- tkanine) v srednjem stroju (za zmogljivosti kemičnih čistilnic razmišljati o načinu oblikovanja plačaš več, sicer pa počakaš 25 kg), »ekspres« in »super eks- kajti ena novih čistilnic pri sta- ln delitvi dohodkov, ki ga nudi »Udi Vsi drugi’ ki se jim n0 pres<< uslugg pa v najmanjšem novanjskih skupnostih že dela Po^ežnina, ih zahtevali, da vod-k I — in plačaš običajno tarifo? stroju (za 15 kg tkanin). Na vpra- eno pa bodo v kratkem odprli! stVa Podjetij začno uresničevati Ib,-5® kaže, da bodo tudi neka- šanje, če pripravljajo tudi »eks- Vse to pa je nastalo zavoljo ne- ®.rno^re> zaradi katerih je uve-3 naša uslužnostna. nodiet.ia preš« pranje perila in barvanje vsklaienih nrizadevani rm tem dena< »Labod« predstav- 3 Paša uslužnostna podjetja preš« pranje perila in barvanje vsklajenih prizadevanj vCjhsila s tem načinom pošlo- oblek, pa so v podjetju odgovo- področju in s9rn s strankami. Za ilustracijo r'b> da to za zdaj še ni mogoče, da podjetj« 0 tale dva primera. V prihodnjih letih naj bi nam- Ija in bo predstavljalo* central- b0 ljubljansko podjetje »Labod« reč zgradili novo čistilnico, ker no ljubljansko pralnico, barvarno If, v kratkem vpeljalo »ekpres« bodo sedanjo zaradi urbanističnih in kemično čistilnico (i^uper ekspres« čiščenje obla- ln še nekaterih vzrokov podrli. In drugi primer Takole SQ iton»V prvem primeru bo delo Sedanje čistilne stroje, ki so jih p0Vedali na upravi kroiaškeea Dt£P° v treh dne, v drugem kupdi z lastnimi sredstvi, bodo podjetja »Elita«P Ljubljana: »le C0ru pa v 24 urah. Cene bodo tedaj enostavno prenesli v nove pred dobrim let J J j. .........bl blla za nekakšne »ekspres« usluge uve-D. P. ZVEZNI IZVRŠNI SVET JE SPREJEL VEC OSNUTKOV ZAKONOV IN DRUGIH PREDPISOV, S KATERIMI BO IZPOPOLNJEN GOSPODARSKI SISTEM. O VSEM TEM GRADIVU BO ZAČELA RAZPRAVLJATI IN SKLEPATI ZVEZNA LJUDSKA SKUPŠČINA NASLEDNJI TOREK. Zakonski predlog o obrestih na poslovni sklad predvideva, naj bi bile načeloma obresti 6-odstotne, ta nekatere panoge pa so določene izjeme. Skupščini bo predložen med drugim zakon o oblikovanju in uporabi sredstev republiških in občinskih rezervnih skladov za potrebe gospodarskih organizacij. Gospodarske organizacije bodo lahko po novem predpisu letos v celoti izkoriščale tekoča amortizacijska sredstva, blokirano amortizacijo pa za vračanje ali zmanjševanje posojil iz splošnega investicijskega sklada ali pa za vračanje ali zmanjševanje nekaterih posojil in kreditov za stalna obratna sredstva. Z reformo prometnega davka bo omogočena pocenitev tekstila in konfekcije. Kjer bo mogoče, bo ukinjen prometni davek. Zniževanje cen ni popust, ki ga lahko izkoristijo družbene organizacije, šole, mladinski klubi ipd. Čestokrat površni pogovori o novih instrumentih delitve dohodka botrujejo v marsikateri gospodarski organizaciji nepremišljenemu, neupravičenemu dvigovanju cen v škodo skupnosti in potrošnika. Kot protiutež in namesto komentarja, navajamo nekaj primerov, v katerih pa gospodarske organizacije ob novih instrumentih delitve dohodka z jasnejšimi kalkulacijami pogumno teže k zniževanju cen: • Tako je Svet tekstilne industrije ugotovil, da bo združenje tekstilne industrije znižalo svojo prodajno ceno za povprečno 5 odstotkov, kljub predvideni podražitvi premoga, električne energije, transportnih uslug in raznih pomožnih surovin. Tekstilni kombinat »Raška« v Novem Pazarju je že zmanjšal ceno volnenim izdelkom za 25 odstotkov. Tovarna konfekcije »Partizan« pa je znižala cene za svoje izdelke v povprečju za 10 odstotkov. • Radijska industrija neprestano niža cene svojim izdelkom. Letos pridejo na vrsto televizorji. Osnova za najnižjo ceno je v izredno visoki proizvodnji — letos 100.000 televizijskih sprejemnikov — ki vsekakor ugodno vpliva na formiranje nižje cene, obenem pa napoveduje široko izbiro solidnih aparatov. Ob tem pa nudi radijska industrija še poseben 15-odstot- ® Kljub stalnemu porastu cen poljedelskih proizvodov napoveduje naša konzervna industrija s predvidenim prostim formiranjem cene znatno nižjo maloprodajno ceno nekaterim svojim izdelkom, kot pa je bila doslej, ko so bile cene administrativno določene. ® Novi carinski sistem bo znižal proizvodne stroške v avtomobilski industriji. S tem bodo ustvarjeni pogoji za nižjo ceno, ki jo združenje že napoveduje. Cene koles domače proizvodnje se bodo znižale za 15 odstotkov. • V valjarni bakra — Se-vojno — bodo znižali ceno svojim proizvodom za 10 odstotkov v povprečju. (Pred tem so ceno svojim proizvodom dyignili.) K tej odločitvi kolektiva so pripomogle natančnejše analize razporeditve dohodka glede na nove instrumente kot tudi upoštevanje ugodnosti, ki jih bo dajal tovarni nov devizni režim. To je le nekaj primerov, ki kažejo razumno zniževanje cen nekaterim izdelkom naše industrije. Prizadete g&vodar-ske organizacije so vsekakor s to svojo težnjo pomembno ravnotežje tistim, ki teže le k poviševanju cen in se pri tem skrivajo za nove instrumente delitve dohodka. K. D. GOSPODARSKA NEZNANKA (Nadaljevanje s 1. strani) končnih izdelkov do strojev in Kadar gre Lojze Ramšak voc • Za stružnico, inventarna skladišča). Te številke opozarjajo, ja ekonomske enote radiatorje številka 89, vpiše knjigovodstvo kako potrebna je kooperacija za- mimo rezilnega stroja, je vedn 69 dinariev. kadar to, da so stroii nolno izkoriščeni neietmiion r>,wi *__ -* vpiše knjigovodstvo kako potrebna je kooperacija za- mimo rezilnega stroja, je vedi tijj ubljalo na upravi podjetja — kraju potrebna večja investicij- namree stranka ne dobi prave ve- !”ed. st.rošk® 69 dinarjev, kadar to, da so stroji polno izkoriščeni, nejevoljen. Pred dobrimi trei ^ e> kot so v inozemstvu, kjer ska sredstva, ki jih podjetje ukosti oblačila imamo pa na za- !a dinarjev, ka- fn Podcenjevati ne velja pomen meseci so ga dobili iz ene izme ^ *Sl,Per ekspres-« uslugo na pri- nima, razen tega pa bi to — za i0gj ustrezne * barve naredimo ”aT °”ra^u*Je* takšnih izračunov za gospodarje- naših tovarn, stroj pa jim Ion tako kratek čas — nnmeniln nroč u—, ’ v, , , Takoj — —m—o ^ato, nje v ekonomski enoti, njihov pločevino, skratka, je brez hask pomen pri delitvi sredstev, obre- In Ramšak je že opozoril vodst\ jih podjetje Sk^TcSuC imamo*pa^na-za- ^/obLt,^’ 1 to za i0gi ustrezne barve, naredimo je‘ pomenilo proč konfekcijsko izdelane moške hla- ZakaJ takšne razlike? ker: y Plačaš dvojno ceno. tako kratek čas DrJu to »novost« so se odteči!! vržen deaar- če, toda umerjene po postavi---. , ., .- ---- ---------~ ~ ern zategadelj, ker so v V podjetju »Labod« bi lahko kupca, v enem dnevu, ženski obratuje skobelni stroj 157 sa- ekonomskih enot in obli- podjetja, naj ga tovarni čimpi fistn m easu montirali dva nova v eni izmeni kemično očistili plašč v štirih ali petih dneh itd mo 240 ur letno. Stružnica 87 ^ ter ■ tvi osebnega d'> vrne> kajti njemu je samo v šk stroja (prej so imeli samo okoli 1000 kg oblačil, zdaj pa jih Za oblačila po meri, ko so po- 2100 ur in stružnica 89 prav to- . do. In kadar zagleda stroj ob sl koH?®'> kar jim bo omogočilo, da le okoli 300 kg. Zato pa je toliko trebne poskušnje, pa kaj takega Hko. Zakaj sp se v Tovarni emajli- :ni, Id obratuje le nekaj ur na 1 0 čiščenja po normalni tarifi bolj čudno, da v dveh ljubi jan- še nismo naredili, čeprav ni ne- Aritmetično računalo pa je Ia£e p č.e recimo bolj var- bi dekor oddelek pridobil pi fe Cpi: “'Najprej bomo uvedli sta- priznavamo. Kako bomo na novo ge> zatrjujejo, da bodo vztrajala Iz razgovora pa se je potlei fu7J° ,Z “aterialom. štor, ki nam je tako zelo poti ^ tU16' Tiste izdelke, ki smo jih določili cene, ne morem povedati, prj dosedanjih osnovnih tarifah, izluščil tale zakliuček: Ti izra- Pa ,vni sklad bo decentrali- ben; Kolektivu dekor oddelka j,lj pocenili, bomo torej »podra- ker današnjih časopisov (četrtek, Vzrok za to so tudi konkurenčni čuni stroškov so osnova in že ti ziran, ekonomske enote bodo go- tbdi ne bi bilo treba plačev jih staro ceno, tiste, ki smo 23. febr.) doslej še nisem utegnil obrati (n. pr. nove kemične či- opozarjajo. spodarile _ s. svojimi osnovnimi stroškov amortizacije. /ll*6® Podražili, pa borno »poce- prebrati, ker že od jutra ^eje- stilnice pri stanovanjskih skup- »Da je treba trikrat preteh- 7/7° • m,0rfi° vedeti’ Mojster: Franc Belak* staro ceno- Ko 130 +-° mo<<- uostih), kar bo verjetno vplivalo tati in se šele potlej odločiti za ricH ^ Kai |!01o6ilU Pa boTno 23 vse izdelke Predsednik upravnega odbora ceto na znižanje sedanjih tarif nakup novega stroia in premisliti nstl’ Ce stro;l sto:i1 ab obratuje. aJ ^^rašalL^ka^namera^jo^tork^lede na^pr^dviden^zni- SnTui (teh^oSov^H ^h,cI^lral£2STz |1.Za^rnjtegVovoedgeloP^ ™ ...................... « ce. odgovorili So ~ o£~_ bff Predsednik upravnega odbora cT^^^8^^ Tku^n^egTsSinTSslfti risti’ strpj ^ji ali obratuje!' ^aj bo šele v Emajbrki, “ tkamCe an °r‘ 28 ofv^m tem pa velja odgo- te Sb^^oSratoval."^ rež«”. ^ ^ ** * vseh d^jSpkd* kfjmof S SS nfne samo to, takšni izračuni ^isknH1 ’ ki 80 pred kratkim godbe sklenili že v začetku - leta, čajo »ekspres« usluge. Ce bi se opozarjajo tudi, ali je organizacija jev in zglasite se pri Francu Be bLmniAtiry£ugokoblcrclJa" 'af ^lotoa Podjetje. Res je, da smo zaradi tega cen nismo zvišali, namreč to dogodilo, bi bila upra- dela v podjetju dobra ali slaba laku v lekor oddelku Čeprav ie nih a 12 stF0]ev posar! d to„3 2Vlsali cene, vendar nam Kako bomo zdaj naredili, vam vičena domneva potrošnikov in (od priprave dela do razmestitve prva osnovana šele v denemh^i s tovarn »nove tovarne« in i ne ostane, ker našim sam ne morem povedati. Sklicali strah podjetlj (»kaj bo rekla strojev,^™ oddelkov v tedr^gavjammriu S 7 nremate "" doslej nismo daj8li bomo se:io’ P3!,86 barn0 oblast!?), da gre za dobro pri- cesu dela, preskrba z materialom, razmišlfajo o boljšim’ gospodar- stroii 1 lzkorlščem ah zaI ^ ® caso sconta, kakor so rib, kaj in kako.« -mg krito zvišeVanje cen. .mg prev0z materiala, pobzdelkov in jenju.« gospodar stroji. PETER DORNIJ Poznam majhno podjetje, ki bi bilo rado veliko. Toda, kakorkoli moleduje za botrom, vselej naleti na nerazumevanje. Vsi mu trobijo v obraz — ti si in ti boš ostalo avto-prevozništvo takšne mere, kot je nam prav in po volji. No, delavci v tem avtoprevozniškem podjetju pa vedo, da se tehnika izpreminja in da so njihovi avtobusi za staro šaro. Hudič, bi pa le radi opravljali še kakšno drugo vožnjo in ne samo tisto cijazenje od železniške postaje pa do glavnega trga v mestu! Radi bi bili tako rekoč konkurenčni drugim tovrstnim podjetjem, ki zdaj vozijo namesto njih. Kakopak! V dolini je svojih 40.000 ljudi! Vsi skupaj so odmaknjeni od sveta. Delavci bi šli na izlete, radi bi van-drali po naši lepi deželi. Med njimi pa je podjetje, ki bi jim storilo marsikatero uslugo, če bi jim le kdo pomagal. Občinski možje pravijo: »Hja, če bi imeli denar, bi kupili sami sebi avtobus, ne pa, da bi ga kupili vam! Hja, kaj vendar mislite!« . Kdo ve, če bodo možje še vedno tega mnenja zdaj, ko smo na pragu nove delitve ustvarjenih sredstev? Saj je vendar očito: v dolini je 40.000 ljudi, ki bi lahko potovali, se vozili na izlete, si ogledovali svet... Malo podjetje, pastorek za vzdrževanje prometa med železniško postajo in glavnim trgom v mestu, pa s’ svojimi »zaboji« ne more nikomur nasproti. Treba bi mu bilo pomagati, kakorkoli, :v?aj z dobro voljo, z nasvetom, ne pa samo z lakoničnim — nemogoče! |S=3| ES Podnajemnik je našel na mizi nefrankirano pismo kratke, jedrnate vsebine: »■Tovariš ta in ta! Od prihodnjega meseca dglje znaša najemnina za Vašo sobo 4000 dinarjev. Sklep velja do morebitnega povišanja stanovanjskih tarif.. Ogorčen nad stanodajalčevim oderuštvom, je odšel na sodišče po pravni nasvet. »■Od 1947. leta stanujem v tej sobi,« je pojasnil. »Ali sme lastnik stanovanja povečati najemnino za celih 3000 dinarjev? Študent sem, tisoč dinarjev sem še nekako plačal, zdaj pa ne vem, kako ...« Pravnik pa: »Stanodajalec sme podražiti stanovanje, kolikor hoče. Glede vsote namreč zakon ne določa nobenih omejitev. Plačajte, drugače utegnete imeti še s sodiščem opravka.-« Odšel je še na občinsko stanovanjsko upravo. «*» ■ ■ »Vaš stanodajalec si veliko upa,« so mu rekli. »Ne plačajte niti dinarja več kot do zdaj. Po zakonu ste zaščiteni: sicer bo pa v kratkem izšel poseben predpis, ki bo določil, za koliko smejo stanodajalci povišati najemnino podnajemnikom.« Samozavestno je šel h gospodarju in mu natanko ponovil, kar je slišal na stanovanjski, upravi. »Če ne verjamete, se sami prepričajte.« , Spor se je končal. Kaj pa, če bo šel gospodar na sodišče po pravni nasvet?. Na cesti se srečata znanca. Mimo pripelje nov Fiat-2100 |g| in nekdo jima pomaha v pozdrav. »Naš avto. Lep, kaj, samo vražje drag. Sest milijonov stane, vozijo se pa samo ljudje iz uprave.« gg »Kaj godrnjaš? Kar ste hoteli, imate.« »Kako, kar ste hoteli?« »V upravnem odboru si, najbrž ste se menili o avtu, preden ste ga kupili?« »Lej ga zlodja, saj res. Na vseh sejah sem bil, pa se ne spomnim, da bi se kdaj o tem pogovarjali...« H KRONIKI TEGA TEDNA SO PRISPEVALI: Trbovlje — Dušan Kralj, Ljubljana, Cankarjeva cesta, Martola Kobal, Domžale, Združena kemična industrija — Mariola Kobal. IZ KRANJSKE TOVARNE ISKRA Humana zamisel se je izrodila v nehoteno zapostavljanje delavk V oddelku za montažo enofaznih števcev v »-Iskri« so pred kakim letom ugotovili, da sami ne zmorejo več dela. Da bi polno zaposlili nove delavce in uvedli osemurno drugo izmeno, pa si niso upali tvegati. Kaj pa, če se naročila zmanjšajo?-Sodeč po razgovorih s kupci, bo do tega kmalu prišlo. Pa so se spomnili, da v Kranju veliko žena zaradi gospodinjstva in otrok ne more za osem ur od doma, štiri ure dnevno bi pa rade delale. In res so brez težav prišli do »honorarnih« delavk. Med njimi so bila tudi dekleta, ki so na zavodu za zaposlovanje čakala na prosta delovna mesta v tovarni. Zadovoljstvo nad tem, da so prišle do razmeroma dobrega kruha, pa je v teh delavkah iz meseca v mesec kopnelo. Zdaj ob tej, zdaj ob drugi priložnosti so ugotovile, da jih takšnole začasno delovno razmerje pripravlja ob marsikaj. Začele so se upirati. • »-Ali je res, da, nam tegale dela ne boste vpisali v knjižico?« • »Kdo bo plačal zdravljenje, če zbolim?« • »Zakaj nimamo pravice do plačanega letnega dopusta?« Ob teh vprašanjih so se vodja oddelka in ljudje z uprave nelagodno počutili. Navsezadnje imajo delavke prav, so menili, posebno ker bi se mnoge (predvsem tiste, ki so prišle v Iskro prek posredovalnice za delo) rade redno zaposlile, pa jim zaradi proizvodnega procesa niso mogli ugoditi. Toda, kaj naj napravijo? Njihovi pravniki so povprašali celo Se- kretariat za delo LRS, ali jim morda ne delajo krivice, pa so jih tu pomirili, češ da 159. člen Zakona o delovnih razmerjih, po katerem so jih namestili, delavkam ne daje pravic, ki jih zahtevajo. Da bi bilo manj hude krvi, so tem delavkam »nezakonito« plačevali nadomestilo za državne praznike, jim priznali pravico do kolektivne premije, ugodnosti, ki jih imajo redni delavci pri prevozu v tovarno, na intervencijo občinskega sindikalnega sveta pa so celo tistim, ki so odšle od njih, zaposlitev vpisali v delovno knjižico. Toda delavke se s tem niso zadovoljile. Vse te ugodnosti, ki so jim jih dali v tovarni na lastno pest, so jih žalile. • »Nočemo ničesar iz usmiljenja, priznajte nam samo to, kar nad gre. Brez nas oddelek ne bi zmogel dela Če ste pogodbe z nami obnovili, se pravi, da smo tovarni potrebne. Zato nas obravnavajte kot druge delavce.« Ob prihodu v tovarno so namreč sklenile pogodbo samo za tri mesece, kasneje pa se je Izkazalo, da jih bodo potrebovali celo leto in so zato pogodbe podaljšali do novega leta, potem pa naj bi delavski svet razpravljal o delavkah, ki montirajo števce ... • Nezadovoljstvo delavk pa je prekipelo ob volitvah v obratne delavske svete. Kot »honorarne« delavke namreč nimajo volilne pravice, niti ne morejo sodelovati v organih delavskega samoupravljanja. (Se v sindikat se ne morejo včlaniti!) Ko jim je volilna komisija povedala, da ne smejo voliti, so ogorčene vprašale: »Delati imamo pravico, voliti pa ne? Lepo ravnate z nami« Njihovo ogorčenje je dalo povod, da so v tovarni začeli znova razpravljati o položaju delavk, ki delajo samo po štiri ure. Delavski svet je sklenil, da vsa izpraznjena mesta v drugih oddelkih zasedejo te prikrajšane delavke. Tako bi sčasoma vseh 41 delavk, ki prosijo za to, izravnali glede pravic z drugimi delavci, 21 delavk — gospodinj, ki zaradi družinskih razmer žele še naprej delati po štiri ure dnevno, pa naj bi ostalo v tem oddelku. Da bi proizvodnja normalno tekla, bi pač sklepali začasna delovna razmerja z novimi delavkami. Kakor smo zvedeli, so v Iskri ob korekturi letnega proizvodnega načrta ugotovili, da bo oddelek za montažo števcev moral še vse letošnje leto delati v poldrugi iz- VRELA KASA Zasebne prodajalke na ljubljanskih živilskih trgih od Decentralizacija družbenih sredstev ni prazna beseda, četudi gre 1. februarja plačujejo še enkrat več pristojbine kakor prej. — J— v— —j-*- Novico so hladnokrvno sprejele. Kaj bi se tudi razburjale? Korenček podražijo za dva dinarja, kilo presnega zelja za deset dinarjev in tako naprej, pa iztisnejo iz kupcev vsaj dvakrat toliko kakor Uprava trgov iz njih s povišano pristojbino. In kupci? Ah, ti so že navajeni neprijetnih presenečenj pri nakupovanju ... za družbeno pomembno gradnjo v kaki občini, lahko prekriža račune, sestavljene brez krčmarja. M. K. meni. Potemtakem štiriurna zaposlitev ni nekaj začasnega, še celo ne, ker se utegne »začasnost« po' daljšati v prihodnje leto. Ali ie potem še upravičeno zaposlova' nje po 159. členu Zakona o delov* nih razmerjih? Taisti zakon naib' reč dovoljuje tudi redno zapo slitev s skrajšanim delovnim ča' som, če to terja proizvodni pt°' ces oziroma če delavke iz dni' žinskih razlogov ne more delsd 8 ur. V tem primeru imajo do lavci in delavke enake pravic® kot vsi drugi, le pravice social' nega zavarovanja so za polovic® manjše, ker so pač njihovi oseb' ni dohodki za polovico manjši. ® tem pa v Iskri še niso razmišljali' Glede na to, da so »honorar* nim« delavkam priznavali pravi' ce. ki jim po 159. členu Zakon* o delovnih razmerjih ne priP8' dajo, ne moremo reči, da so $ hote diskriminirali. Zapostavljal* so jih in jih še vedno zapostaV' Ijajo zaradi pomanjkljivih pre^' pisov. V Zakonu o delovnih raa* merjih pravi 159. člen, da bo n3' tančnejše predpise o pogojil1* kdaj se sme skleniti začasno de* lovno razmerje, izdal Sekretaria* Zveznega izvršnega sveta P° konsultaciji z CS Zveze sindi' katov Jugoslavije in Zveznim za' vodom za socialno zavarovanj3 Toda na te predpise že dve le. zaman čakamo. Prav tako še n dopolnilnih predpisov k 81. člen® Zakona o delovnih razmerjih, dovoljuje skrajšan delovni ^ ženam — gospodinjam, »če to 1,8 škodi rednemu poslovanju gosp®' darske organizacije«. Ti dopolnil' ni predpisi naj bi obrazložili Pra” vice, ki jih imajo po tem čleI”) zaposlene delavke. Pomanjkljivosti 159. In 81. na pa utegnejo oziroma so meno* že kje izkoristili v škodo dela'r' cev. Zaslužki »honorarcev« gred namreč v breme materialnih str®* škov, ne pa v breme skladov 83 osebne dohodke. Kakor smo rekli, status »honorarni delavec' odvzema vrsto pravic, ki bi m8' terialno bremenile zavode za ^ cialno zavarovanje in podje# Zato bi kazalo te dopolnilne pred' .piše čimprej izdati in uveljavi'1' Mariola Kobal Red je red, zato je Uprava trgov — resda post festum — ampak vendarle — zaprosila okrajni svet za blagovni promet, naj odo- ;ebrov pa niso obložili z nio-m, čeprav so jih že začeli oblagati... ove pristojbine. Spremembe tjpak tudi utemeljila: krive šoke anuitete za novo tržni-občini Center. Toda v okraj-svetu za blagovni promet so ljudje iz drugih občin in utemeljitev ni šla v račun, ai bi naši občani olačevali tržnico v drugi občini, ko še naša ni urejena? Naj za vsako tržnico posebej utemeljijo podražitev tarif, potem se bomo pa naprej pogovarjali.« Uprava trgov je torej s svojim realiziranim predlogom pogorela. Praviloma bi morala takoj, ko to uradno zve, na vseh tržnicah, razen na glavni, znižati pristojbine. Vsaj dotlej, dokler s številkami ne dokaže, da je tolikšno povišanje upravičeno. To pa ji verjetno ne bo uspelo, četudi navede dosedanje primanjkljaje pri vzdrževanju manjših ljubljanskih trgov.-2e v prvi prošnji, naslovljeni na svet za blagovni promet, je jasno povedala, da so jo k temu prisilile velike anuitete za en sam trg v eni sami občini... Kaša je torej zelo vroča. Kdo jo bo snedel? Tisti, ki jo je skuhal. Toda kdo jo je skuhal? Na Upravi trgov pravijo, da bi nova tržnica veliko manj stala, če bi arhitekti malo bolj hodili po zemlji. Z mozaikom obložene stene in stebri da so sicer zelo lepi, toda zelo — dragi. In še veliko drugega vedo povedati o megalo-manstvu pri gradnji tega trga. In vam bodo tudi povedali, če niste — novinar. Seveda med štirimi očmi, da ne bo kje zamere. In če boste povrtali še po njih in vprašali, zakaj niso na vse to opozorili takrat, ko je bil še čas, bodo dvignili roke: »Kdo nas je pa sploh kaj vprašal?" Odgovoru se moraš nasmehniti. Kot da Uprava trgov ne bi imela enakih pravic' kakor druge gospodarske organizacije, kot da bi njenemu samoupravnemu organu kdo zavezal usta in oči za ves čas, dokler tržnica' ni bila dograjena! Naj si še tako pilatsko perejo roke, ne morejo nikogar prepričati, da niso kaše vsaj pomagali skuhati, če je že niso sami skuhali. Vsaka šola nekaj stane, toda zakaj bi jo plačevali Vičani, Si-škarji in Moščani, ki bodo le kdaj Pa kdaj zašli na novo tržnico? NEISKRENOST Težko Je pisati s prazno beležnico. Teže z beležnico, polno protislovij! Ce pa že moraš, se kaj hitro znajdeš v zagati kot pisec teh vrstic, ki je s takšno beležnico v žepu zapuščal kolektiv gostinskega podjetja »Pri pošti« v Domžalah! Nihče ne dvomi o nepravilnostih, ki jih je zagrešil mladi upravnik! Kolektiv mu jih je očital, čeprav ga ni docela in v vsem prepričal! Nihče tudi ne dvomi o delu mladega upravnika, ki je koristilo gospodarjenju v podjetju! Izpopolnil je strežbo, izboljšal 'jedilni list, povečal je število stalnih gostov, uredil je vrt in restavracijo pa sobe za tujce... Letni promet je dvignil, vsaj tako kažejo številke, za 25 odstotkov! Toda na vse, kar je dobrega, pada senca slabega! Upravnikovo »igranje« s finančnimi sredstvi, neupravičeno zmerjanje, reševanje osebnih sporov pred kolektivom in še marsikaj bi lahko našteli, kar je dodobra izkvarilo odnose med njim in kolektivom. Mogoče temu ni tako! Mogoče pravim zategadelj, ker so člani kolektiva dokaj zadržani v svojih izjavah, čeprav dobronamernih, posebno še tedaj, če je poleg njih — upravnik. V računovodstvu: blagajničarka, ki ni vedela ob prisotnosti upravnika prav ničesar, mi je ob odhodu namignila, češ vrnite se, ko bova sama, vam bom marsikaj povedala! V kuhinji: žene v kuhinji so molčale. Namesto njih je govoril upravnik! Vse je povedal, koliko zaslužijo, kolikšen je njihov učinek, kakšno je njihovo delo, kako se počutijo. Da, celo to je povedal, kako se počutijo! Pri strežni mizi: točajka je rekla 12.000, upravnik jo je popravil na 6000! Slo je namreč za stroške, ki so jih morali poravnati pd" samezniki za lom steklenine-Točajka je rekla tako, upravnik drugače... In tako naprej! Vem pa tudi to: blagajničarka rada hodi na različne forume, da tožari-Upravičeno, neupravičeno! kuharice vedo marsikaj, kadar so same, na cesti ali P3’ kadar ni doma upravnika-Upravičeno, neupravičeno! točajka bi mi razložila skrb1 strežnega osebja, če bi bila za hip iz oči v oči! Upravičeno* neupravičeno! In tako naprej! Kdo bi torej tu presekal vozel obrekovanj in zlih namef-Kdo naj bi zajezil samovoljo, morebitno izkoriščanje družbenega položaja? Kdo bo z odkrito besedo pokazal pravo Pot in četudi na sodišče? Uprav" Ijanje ne sme biti opravljanj®-Delavci imajo vso pravico, da se lepo pomenijo med seboj, da ugotavljajo v enotnerU, vsem razumljivem jeziku, d3 predvsem med seboj ured®> kar se urediti da in se uredi*3 mora, če hočejo vsi skupaj dobro gospodariti. Tudi upravni*5 je delavec. Kolektiv mu m01-? pomagati z odkrito besedo. » ovinkarjenjem ne bodo daleC prišli. Če ostra beseda ne zal0, že, naj uporabijo ostrejšo, ^ mo naj bo le-ta iskrena. Tožariti je grdo! škoduj0. Kolektivu in upravniku. N®" iskrenost pa je še toliko b0" obsodbe vredna. Če so liu“L neiskreni med seboj, pot®1*1 jim je težko verjeti. Kjerkob' Kdajkoli. In vendar zahteval0' da bi jim verjeli, da bi jim P0' magali... , Na k, to žehto bodo že salIV oprali! D. KRAW HO S LB J: »UPRAVI JAM JE PO PREDSTAVMIKIH« ODSLEJ: SAMOUPRAVLJANJE PROIZVAJALCEV »KJE Pfl JE REČENO, DA MORAJO PROIZVAJALCI UPRAVLJATI GOSPODARSKE ORGANIZACIJE »PO SVOJIH PREDSTAVNIKIH«? NASPROTNO. ZAKON O DELAVSKEM SAMOUPRAVLJANJU GOVORI O UPRAVLJANJU GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ »PO DELOVNIH KOLEKTIVIH«. MI NE POČNEMO NIC DRUGEGA, KOT V PRAKSI UVELJAVLJAMO ČRKO IN DUH TEGA ZAKONA.« Tokrat ne bom pisal uvoda, predstavniškega organa, M o nika In podpredsednika zbora ter •,e J. K. ^ vsem odloča, devet takšnih orga- stalne in začasne komisije. V dveh velikih obratih (v mehanični delavnici — 910 delavcev, in v karosernici — 470 delavcev) naj tako zanje kot za vse delavce.« ekonomska enota s samostojnim Jože Kanduč: »2e tri dni raz- računom in s krepko materialno osnovo. Torej tudi s samostojnim pravljamo o tem predlocu in največ govorimo o odnosih. Doslej nam je uprava imenovala in posi- bi začasno še ostala obratna de- Ijala preddelavce, pa če smo se ®yojini člankom: »TAM: NOVE nov v obratih in enega v tovarni. OBLIKE SAMOUPRAVLJANJA«, Za takšen način upravljanja so •1 sr^°. ga objavili v letošnji peti se ogreli v mnogih naših Večjih evilki našega lista in v katere- gospodarskih organizacijah. Mi S6vi p^asn^^e’ ka**0 s.' v snio proučevali njihove izkušnje lavska sveta, dokler tudi tu ne bi s tem ali onim strinjali ali ne. at0VafnV av^m°b!lov in kmalu skoznali, da decen- našli možnosti, da posamezne de- To so preddelavci uprave, ne pa ni pravilnik,’ki pa seveda ni mo- aecentr.aiizacijo delav- tralizacija delavskega samouprav- lovne skupine, linije, oddelki po- naši. Tak preddelavec hitro po- gel upoštevati vseh posebnosti v ga samoupravliama. Ijanja do obratov sicer razširi ba- stanejo samostojne ekonomske ---------1—:-’-i—i-- '----’ — --------- ■ *■*- zo upravljanja, poveča število ne- enote. V režijskih in adminištra-posrednih upravljavcev, zagotovi tivnih oddelkih bi bile predračun- pravilnikom o nagrajevanju. Osnovna načela pa naj bodo skupna in naj veljajo za vso tovarno. Doslej smo imeli central- nega samoupravljanja. Vendar mene niso zanimala samo dejstva, se pravi, kaj je “ilo, kaj je in kaj bo. Zanimali me tudi vzroki in zanimale se Ote tudi posledice. Ce hočemo pogledati naprej, •e moramo najprej ozreti nazaj. ■»Začeli smo, kot so pač začeli ^si naši delovni kolektivi. Začetno negotovost in neznanje sta postopno zamenjavala znanje in gotovost.« Premišljujem: »Bilo je kot takrat, pred mnogimi leti, ko me Je ata vso zimo učil plavanja: na stol me je položil in mahal sem jn brcal in odrival namišljene va-love; in ko me je poleti peljal k feki, so vsi njegovi nauki padli v vodo in jaz sem sedel na bregu in se cmeril; pa me je sunil v tolmun in nalokal sem se vode 2a vse življenje ... ...IN ZAPLAVAL.« Pripovedujejo, kako so rasli s svojo tovarno to z upravljanjem le-te in z rastjo vse skupnosti, kako so tisočake, o delitvi ka-torih so odločali njihovi delavski sveti, zamenjali milijoni in milijarde, K kako jih je življenje vsak dan ®osa novega naučilo. stane administrator, ker služi centralnemu aparatu in je odgovoren le upravi. Če pa bomo, kot pra- vpliv večjega števila ljudi na go- ske enote s petimi obratnimi de- vi,jo, sami postavljali, volili pred- spodarjenje, pušča pa ob strani lavskimi sveti, ki bi poslovali v večino proizvajalcev. Delavec ni okviru predračuna, hkrati tudi upravljalec in njego- In, seveda, centralni delavski ve samoupravne pravice se zač- svet, toda... nejo in končajo pri oceni, kaj ih Zbori ekonomskih enot naj bi kako delajo njihovi predstavniki, odločali pri naročilu članu delavskega sve- uporabi postavljene, se bodo ti ljudje zavedali, da so za svoje delo odgovorni kolektivu, bolj se bodo zanimali za strokovna vprašanja in izpopolnjevali organizacijo dela o proizvodnem načrtu, (od tega, kako delo organizirajo, osnovnih in obratnih je odvisen zaslužek posamezni- ta, kakšen predlog naj zagovarja sredstev, o nagrajevanju in pro- ka in kolektiva), delavci pa bodo in pri tem, da ga obvestijo, kaj so blemih s področja delovnih odno- pri tem čutili svojo soodgovor- POMENKUJEMO SE:1 Predsednik centralnega delavskega sveta JOSIP PERC, predsednik upravnega odbora centralnega delavskega sveta TONE URŠIČ, predsednik komisije za delavsko upravljanje pri izvršnem odboru sindikata EMIL LESJAK, tajnik izvršnega odbora sindikata DRAGO PINTARIČ, člana upravnega odbora centralnega delavskega sveta in delavec v karosernici PETER JAUK, rezkar v strojni delavnici JOŽE KANDUČ, podpredsednik centralnega delavskega sveta in delovodja motornega oddelka ter grupe montaže DRAGO MARIN, vodja ekonomske enote orodjarne in poslanec zveznega zbora proizvajalcev SREČKO JEŽOVNIK, strugar v obratu mehanične obdelave IVAN ŠTAMPAR, delovodja in predsednik obratnega delavskega sveta v obratu mehanične obdelave STANE REBOLJ, vodja organizacijskega oddelka tovarne LADO OGRIN in VAŠ REPORTER O PREJŠNJEM, SEDANJEM IN BODOČEM NAČINU UPRAVLJANJA TEGA NAŠEGA INDUSTRIJSKEGA VELIKANA. Tovariši josip perc, tone na seji delavskega sveta sklenili, sov, o kadrovskih in socialnih Pri, nas imamo na primer obra- vprašanjih, skratka, o vseh bistve-URSIC, EMIL LESJAK IN DRA- te, v katerih je pet sto in več, nih zadevah svoje enote. GO PINTARIČ POJASNJUJEJO skoraj tisoč ljudi. Če bi obratne-vznnKF mu delavskemu svetu v takem v /onuivt obratu dali še toliko pravic, bi Vprašanje: Kaj ste v teh letih vegjna proizvajalcev ostala pred najpomembnejšega pridobili?« vrati upravljanja Delavci ne bi Odgovor: »Sredstva. Veliko več nepOSredno odločali, pač pa po- Sredstev!« Vprašanje: »In kaj ste v teh ‘atih najbolj koristnega spoznali?« Odgovor: »Da več sredstev zahteva večjo demokracijo in da vačjim pravicam in dolžnostim Proizvajalcev morajo botrovati TOVARIŠI PETER JAUK, JOŽE KANDUČ, DRAGO MARIN, SREČKO JEŽOVNIK, IVAN STAMPA IN STANE REBOLJ sredno — »po svojih predstavni- PRIPOVEDUJEJO, KAJ SI REORGANIZACIJE SAMOUPRAVLJANJA OBETAJO ODNOSI — Peter Jauk kih«. 2. Da decentraliziramo upravljanje do posameznika. Se pravi, da najdemo takšne samoupravne oblike, ki bi zagotovile, da sle- nost, saj so delovodjo, preddelavca sami izvolili, Tako bi na najbolj preprost način odpravili vzroke sporov in uveljavili v ekonomski enoti vzdušje sporazumnega sodelovanja.« »Gre pa tudi za odnose med delavci,« pripomni predsednik komisije za delavsko upravljanje. OD Dober delavec bo še bolj cenjen kot doslej, slabega pa nihče ne bo maral. Pred dnevi mi je Janez Vogrinčič, dober delavec, preprost fant iz Ptuja, ki je do ne-Zdaj davnega samo delal in molčal, ^SLSS kol'“va SssTKSSatiSS SSS& 1? s*«« uPravljanje.« “Takole je bilo: Izkazalo se je, h3 en sam delavski svet, v kate-fem 70 ljudi ukrepa in odloča v toienu nekaj tisoč delavcev, ne Zadostuje. Zato smo pred slabim fc.dni ustanovili še obratne ^ga delavskega sveta, »pobuda v^k 1‘lan kolektiva Vodelo-gOV kC SVete’ kl S° S 1 hk nriŠ1;l °d SD0dar<)’ Pr0UČeVal1 -____nnravliani.i ^ hov Vit\ lav. da Sov kot pravimo, veliko grmenja, pa posameznih obratih.« Jože Kanduč: »Pri naa Imamo na primer brusilca, ki bi mu morali primakniti k umi postavki najmanj deset dinarjev, da bi uredili razmerje med njim in drugimi delavci, pa tega nismo smeli storiti, ker se centralni organi niso strinjali. Zdaj bomo ta razmerja čimprej uredili.« Drago Marin: »Od skupnih lanskoletnih osebnih dohodkov je kakih 25 »/o gibljivega dela. To je povprečje. V nekaterih obratih je več, v drugih manj, ker je gibljivi del osebnega dohodka odvisen od proizvodnega uspeha obrata. Zdaj 'pžt pridemo do tistega, kar je po mojem najvažnejše in zaradi česar smo se odločili za to našo reorganizacijo. Delavec, ki mu je tolikšen del osebnega dohodka odvisen od uspeha proizvodne enote v kateri dela, ZAHTEVA, DA V TEJ ENOTI TUDI UPRAVLJA, ODLOČA O PROIZVODNJI. NEPOSREDNO VPLIVA NA GOSPODARJENJE. In kolikor večji Je gibi,ti vi del osebnega dohodka, toliko večji je interes za gospodarjenje. Delavsko samoupravljanje, ki je bilo sprva stvar nekaj ljudi, članov delavskega sveta, postane last vseh proizvajalcev. Delavec je zainteresiran, da pravočasno dobi material, da je izmečka čimmanj, da je kvaliteta izdelkov boljša, da je organizacija priprave dela dobra itd.« Srečko Ježovnik: »Pri nas v orodjarni zdajle veliko govorimo o gospodarjenju. Izkoriščamo komaj 24 »/n osnovnih sredstev in novi gospodarski instrumenti nas bodo temeljito udarili, če ne bomo našli rešitve. Stroji stojijo, zlasti stružnice, drugih strojev, kot na primer rezkalnih, nam pa manjka. Ce bi kupili dva rezkal-na stroja, bi lahko izkoristili 6 stružnic. Sedaj nimamo denarja, ker so vsa razpoložljiva sredstva dali za prvo etapo rekonstrukcije. Zato pravijo delavci: »Če ne najdete druge rešitve, postavite jih ven. »Režijski stroški so dragi. Vsak mesec porabimo orodja za štiri in pol milijona dinarjev. yltve posredovali centralnemu de- pre(jstavniki družbenih organiza- j^skemu svetu, toda možnosti, cij< se upirall konservativniin po- t[vni; administrativni kader pa se enota bo dobila toliko stanovanj, IH. KOnČnO i. 1«-» V* hnli rlr-idol k"fhl! d V ----- svetu, aa bi ODLOČALI gih podjetjih, se predstavniki c cij, se upirali gvoriirmSOAYM0ELr.mBiKlor 3e°, ^^1^^" rp4 pravimo, — ---------- — 'halo dežja.« Od ugotovitve teh dejstev do Odločitve, da je treba poiskati ".eKAJ NOVEGA in BOLJŠEGA, ni bila dolga pot. neposredno odloča. ---------- - -. — m, «..—-•*> - vBs,“ci'Te Sltev" , . .. . nološkemu postopku in izvrševa- boste šli. Zdaj je slabim odklen- Več mesecev so zbirali mnenja 1q sklepe zt,orov ekonomskih enot. kalo« 'Vidiš, že zdaj govore tako, in predloge' delavcev. (»Pravza- Nie več ne bo razprav o" tem, kaj Pa o reorganizaciji upravljanja prav,« pravi predsednik central- .e vodenje in kaj je upravljanje. =e‘e razpravljamo.« cs“ • s .p,sbi,Trk:«oT !a^ss!**r?sw^'».“r- ? ***■ ,kcr rr* tss? 1 mo odstranili vzroke številnih m upoštevala predlogov obratov, p^iej pa so se ljudje razhudili• sporov.. Vodilni tehnični, opera- Zdaj tega ne bo več. Ekonomska „stirje ležij0 v skladišču; popra- tivni, administrativni kader pa se enota bo dobila toliko stanovanj, Vjij bj jih jn bi za manj denarja bo lahko veliko bolj kot doslej kolikor sredstev bo vložila v jmeb gyri deijinjke. »Odmev na posvečal svojim resničnim nalo- skupni stanovanjski sklad in nje- predlog o reorganizaciji upravlja- gam.« na stvar bo, kako jih bo razde- nja je torej zelo pozitiven in kar »Poglejmo, na primer, kaj se lua.« . je najvažnejše - večina si ne de- godaja. Pred desetimi leti si se PROIZVODNJA IN NAGRA- la iluzij. Vemo, da denarja ne bo zameril preddelavcu, pa denimo, JEVANJE — Drago Marin: »Do- kar takoj več in da proizvodnja tega predloga o da si storil kaJ’ kar ne bi smel slej se je delavec zanimal pred- ter proizvodnost ne bosta čez noč Glavne m «rnko raznrnv storiti in si potlej svojo napako vsem za plačo, za dobiček, zdaj ne vem kako visoka. Pošteno bo katerem sedaj na sirupu idzprav- popravil> toda preddelavec ti še pa, ko že poizkusno obračunava- treba poprijeti...« PREDLOG O REORGANIZACIJI DELAVSKEGA SOMOUPRAV-LJANJA Ijajo, so: Proizvajalci Decentralizacija — da: TODA DO KAM? , Predsednik komisije za delav- ,-vnT nf> a T A o vsen sk° upravljanje pojasnjuje: NO OpLOČAJA o vsen d “Naša komisija je proučevala mh skupnih vprašanjm. »®lavnost organov samoupravlja- sedaj ne odpusti, grdo te gleda, mo v ekonomskih enotah, se vsi naj NEPOSRED- te prikrajša pri dopustu, delitvi zanimajo za gospodarjenje. Ra- na- Ivan Štampar: »Skrajni čas je, da je do tega prišlo. Ljudje, ki so odgovorni za dobavo materiala, se bodo morali odslej bolj truditi, da ne bo prišlo do zastojev. Od tega naj bodo odvisni tudi njiho- NO ODLOČAJA o^vseh pomemb- stanovanj, nagrajevanju. Kaj šele, zumljivo. Gospodarjenje in če si ga grajal. Ko pa bodo za- grajevanje sta se tako tesno po- . ........La bi jim zagotovili možnost živeli zbori ekonomskih enot, ne vezala, da ju ni moč ločiti, pa če- nia in spoznala da bo tleio obrat- za takšno odločanje, bi ustanovili bo več vzrokov za takšne spore, prav naš sistem nagrajevanja še _ _ „ Jto delavskih svetov jalovo, do- 17 ekonomskih enot v manjših ne bo možnosti za samovoljo, ni dovolj spodbuden. Je nekakšna vi prejemki. Saj so tudi naši. Ko- ®tor bodo sredstva centralizira- obratih in oddelkih, v katerih de- Zbor bo odločal. Vodje ekonom- kombinacija med starim siste- likokrat se zgodi, da stojimo in na- Zato se ie zavzela za decen- la od 30 do 250 delavcev in 4 skih enot, delovodje, preddelavci mom in novimi oblikami nagra- čakamo na material. Konstruk- ekonomske enote v prodajalnah, bodo na sestanku zbora zagovar- jevanja po delu. Te_ dni razprav- torji bodo bridko čutili svoje na- Upravljali naj bi jih ZBORI jali svoja mnenja, predloge in Ijamo, da je veselje. Predpogoj pake, doslej pa jih je čutil dela- EKONOMSKTH ENOT, torej VSI enakopravno sodelovali pri odlo- z.a takšno upravljanje, kot ga vec, ki somu,denimo, konstruira- DELAVCI, ki bi izvolili predsed- čitvah, sklep zbora pa bo zakon skušamo uveljaviti, je urejena It napačno pripravo za posnema- toalh hzacijo sredstev. Hkrati pa se vprašali: »DO KAM?« Možni sta bili dve rešitvi: *• Ca imamo namesto enega nje brusilne plošče, In pa seveda vse podjetje. In vodja mezdnega oddelka se najbrž tudi ne bo več vmešaval v moje preseganje norme ter me štenkaril. ker sem jo presegel za 52 Vo.« Stane Rebolj: »Nov način upravljanja bo ustvaril tudi nove odnose med obrati in ekonomskimi enotami. Iz kovačnice smo na primer dobili danes 700 odkovkov za krožnični zobnik v diferencialu, ki so za kakih 10 milimetrov preširoki. Obračunati bi jih morali po 10.000 dinarjev, pa smo se usedli in zračunali, da bomo z njimi imeli za 1500 dinarjev več dela. Končno smo sporočili, da Jim plačamo odkovek le po 8500 dinarjev. Za slabo delo slabo plačilo. In to bo veljalo za vse ekonomske in tudi predračunske enote, v katerih bodo osebni dohodki Yedno bolj odvisni od proizvodnje in od tega. kako bodo pripravljale gradivo, ki ga potrebujejo samoupravni organi za svoje delo.« VLOGA SINDIKATA - Peter Jauk: »Tudi vloga sindikata se bo bistveno spremenila. Doslej se je dogajalo, da so sindikalni odborniki bili nekakšni posredniki med delavci in delavskim svetom. ter vodstvom tovarne, se pravi, skušali so usmerjati tiste, ki so odločali, kako naj odločajo ter se včasih tudi sprli z njimi. Zdaj pa bodo še naprej usmerjali tiste, ki odločajo, toda teh bo odslej zelo veliko, prav kmalu — ves kolektiv. Posredovalci ne bodo več potrebni.« NE JUTRI - ŽE KAR DANES Zapisal sem izjave tovarišev iz tovarne avtomobilov kot prispevek k razpravi o nadaljnji rasti delavskega samoupravljanja, ki je zajela malone vse naši? kolektive. Nisem jim dodajal komentarjev. ker dovolj zgovorno pričajo, zakaj so se odločili za reorganizacijo delavskega samoupravljanja in kaj si od nje obetajo. Ne bo odveč, če jih preberejo vsi tisti, ki se še danes kregajo okrog tega, kako obveščati delavce o sklepih delavskega sveta. dvomijo nad tem, da so obratni sveti potrebni ali pa nad tem, da jim je treba prepustiti več sredstev in tudi tisti redki vodilni ljudje v TAM, ki se boje »preveč demokracije«. Mislim, da so nam tovariši iz tovarne avtomobilov dovolj jasno povedali: DOZOREL JE CAS ZA NEPOSREDNO ODLOČANJE PROIZVAJALCEV. Niso važne oblike, pa tudi ne imena, važno je le, da sleherni proizvajalec lahko opravlja svoje pravice in dolžnosti kot upravljavec. TAKSNO UPRAVLJANJE BO POMETLO Z VSEMI OSTANKI MEZDNE IN BIROKRATSKE MISELNOSTI, Z NJIM BO MOC PRAVIČNO UREDITI ODNOSE MED LJUDMI. MED NAMEŠČENCI IN DELAVCI, NOTRANJE BO OKREPILO DELOVNE KOLEKTIVE IN ZAGOTOVILO MOŽNOST ZA URESNIČEVANJE ŠTEVILNIH NOVIH POBUD ZA BOLJŠE GOSPODARJENJE. Zato delavci Tovarne avtomobilov Maribor izjavljajo te dni na svojih sestankih: »Smo za takšno reorganizacijo samoupravljanja. Uresničimo predlog. Ne jutri, že kar danes - JANEZ VOLJČ MARIBORSKA LIVARNA: Podražitev zaradi podražitve bakra nja pa so se pokazali tudi izredni uspehi, saj so storilnost povečali Na občnem zboru sindikalne je v najbližji okolici tovarne že ^odruzmce Mariborske livarne so precej nezaposlenih. čimDrei^uita-nfvinU^^3)!’ ?a:i ,bj , V drugi polovicl Preteklega kar za 13 %, podjetje pa je v tako S&SarS sSaj klasno gavag.airf s s s l1 s H£3£Hr rai; lavcev na teh m^^ V ^i6' V°Jem P°d et^’ kar Povzroča kje so nezasedene proizvodne namreč čutiio ooman^a^ V zviševa-^e stroskov v proizvodnji, zmogljivosti. Zainteresiranost de-Wev or^vsem ntw T f uvedbo novega sistema, se je po- lavcev se je bistveno povečala, kliceJ’ katSh hh Pr -t2!13 P°manikljivosti, ki smisel za dosledno štednjo pa je nih nr^Sov in srno sklenili, da^bi se organizaciji okrajne pošte. Kaže, Za prelomnico v smeri decen- ie vzrok zvišanje cene nekaterim občnega zbora udeležilo čimveč da bodo reorganizirali poštno tralizacije so označili na občnem proizvodom iz bakra in bakrenih elanov kolektiva. Tako bomo po službo tako, da bodo imeli osnov- sindikalnem zboru predvsem to, Iitin drugod in ne v kolektivu. obratih izvolili, glede na število ne enote pri PTT v Kopru, Se- da so sprejeli pravilnik o nagra- K°nec leta so namreč cene bakra zaposlenih, se enkrat vec delega-žani, Postojni in Ilirski Bistrici, jevanju po učinku. Seveda so ugo- (ki ie njihova surovina) povečali, . tov kot lam, razen tega pa me-medtem ko ima vprašanje terito- tovili še precej pomanjkljivosti istočasno pa tudi cene bakrenim. n™°> da bi bilo prav, če bi se rialne razdelitve PTT Herpelje- ki jih bodo morali delavski sveti odpadkom, vendar ne v razmerju, občnega zbora udeležilo tudi čim- ----------------------------novih enot s sodelovanjem sindi- ki bi §a lahk° upravičili. Po stari vec drugih elanov kolektiva. kalnih podružnic odpraviti ter ceni 80 bakreni odpadki veljali. Obratni sindikalni odbori ze raz-vskladiti postavke o nagrajevanju 460 dinarjev za kilogram. Zaradi pravljajo o svojem delu Tako je z vsemi činitelji, ki bodo čimbolj Pomanjkanja odpadkov in neupo- bil pred nedavnim občni zbor stimulirali dobro delo PTT de- števanja klasifikacij po uredbi ter blagajne vzajemne, pomoči, ki smo lavcev. Bodoči °gmotni^ položaj Pretiranega prekupčevanja neka- jo ustanovili v okviru sindikalne PTT delavcev bo v dobršni meri ^ podjetij je cena odpadkom podružnice 1. maja 1956. Sedaj odvisen od boljšega izkoriščanja bakra Poskočila kar za 100 dinar- vključuje že več kot 400 članov V rudniku Trbovlje-Hrastnik še dovolj zalog SSSSt ErHSSS sameznika B ^ gh ostati pri istih prodajnih ce- dejavnosti, izpopolnitvi pravilni- Trboveljsko-hrastniškl rudarji Med dmgim so govorih tudi o rt^ £ kolik?r. bodo ceae bakru ka o poslovanju in med drugim rjaveea nremoea in to kllub te- d®lu pri navl avto.ma^skP" di cene svojim proizvodom. Da tem, kako bi povečali število mu da i j nprtavnppa ^lefonski centrali. Člani sindi- niS0 cen neupravičeno'zvišali, do^ članstva In kaj menijo o poviša- gdvorilo da je lvlienisto doba w ^ kazuje tudi to’ da cen Proizvodom nju rednega deleža od 100 na 200 nidnitra ’ TV»vwHA-Mroetoiv »iac« ^ Y bodože tucil iz aluminija kakor tudi cen gib- dinarjev, s čimer bi lahko pove- S "S,s2£ irtolSJ pošu“ del,v“ pp“' a“v ^ lllvlh “vl °lso povlia11' , K m viano In kratka. Strokovnjaki iz Geološke- L' SISERNIK ga zavoda Iz Ljubljane pa so z raziskavami ugotovih, da znašajo zaloge rjavega premoga tega rudnika še več kot 60 milijonov ton. V rudniku Trbovlje-Hrastnik so zato že izdelah 20-letni perspektivni načrt razvoja. Načrt predvideva, da se bo proizvodnja rjavega premoga večala iz leta v leto in naj bi 1970. leta znašala 1650 tisoč ton; do 1980. leta pa bi Pomanjkanje in slaba kakovost proizvodne norme, za kar so vzeli konstrukciji več plina na klasičen jo zmanjšali na 1,090.000 ton. plina že dalj časa povzročata tam- kot osnovo ceno kubičnega metra način (s suho destilacijo premo-Seveda pa bodo morali za iz- kajšnjim prebivalcem kakor tu- plina. Tako so izračunali učinek ga), temveč na osnovi izkoriščanja polnitev te naloge še marsikaj na- di samemu kolektivu mariborske ekonomske enote in s tem tudi butana in propana. K temu jih rediti, tako zgraditi nove šepa- plinarne, precej skrbi. Zato ni Ču- sredstva, ki jih izplačujejo kot vodi predvsem gospodamostni ra-racije, saj je sedanja separacija dno, da so tudi na zadnjem obč- enoto proizvoda posameznikom, čun in pa izboljšanje kvalitete stara že čez 50 let, pa tudi sicer nem zboru sindikalne podružnice Ta ukrep, ki mu je botrovala sin- plina, ki je sedaj pri njih med njene zmogljivosti ne zadoščajo govorili o tem, kaj naj bi štorih, dikalna organizacija, se je poka- najslabšimi. Sredstva za rekon-močno povečani proizvodnji rja- da bi ta problem enkrat za vselej zal kot izredno uspešen, saj je strukcijo imajo v glavnem že , vega premoga. Novo separacijo na dah z dnevnega reda. delavce zainteresiral v taki meri, skoraj zagotovljena, tako da bodo rudniku Trbovlje-Hrastnik naj bi Phnarno so zgradih še v stari da so že površni podatki pokazali lahko, kot predvidevajo, v treh predvidoma dogradih do 1984. le- Jugoslaviji z zmogljivostjo, ki naj precejšnje prihranke in poveča- letih postavili moderno phnarno, ta, seveda, če bodo dobih potreb- bi zadoščala za približno 40.000 nje produktivnosti dela, kar je ki bo zadostovala za potrebe na-na sredstva. Z novo separacijo prebivalcev. Število prebivalstva imelo za končno posledico — po- slednjih dvajsetih let. bodo izboljšali kvaliteto premoga, pa se je po osvoboditvi hitro ve- večanje proizvodnje phna. Razen teh dveh najvažnejših razen tega pa bi tako lahko izko- čalo, tako da jih je danes že več Zaradi že omenjene zastarelo- problemov so na občnem zboru riščali tudi odpadni material kot 80.000. Zmogljivosti plinarne sti in neekonomičnosti naprav pa precej govorih tudi o precejšnji (mulj), ki sedaj še odteka v Savo. pa niso povečali niti za 20 odstot- dosti večje povečanje ni mogoče, izgubi delovnega časa zaradi bo- Na rudniku Trbovlje-Hrastnik kov, če ne upoštevamo izrednih Zato so se odločili, da bodo pod- lezni. Vzrok tega je predvsem bodo morah vzporedno z gradnjo naporov kolektiva, ki je skušal to jetje čimbolj sodobno obnovili, dokaj visok starostni sestav ko- r>/VT7A r- /-!»-> •-! ,-vi 4 ^ r* n 1 • 1_ • • i. Tl ^ riTrvi Tali 1 olrfnTTC* T T7- MARIBORSKA PLINARNA: Rekonstrukcija in nagrajevanje nove separacije skrbeti še za na- vrzel omiliti s svojo iznajdljivost- Tako ne bodo proizvajah po re- lektiva. daljnjo poglobitev jaška Ojstro jo in povečano storilnostjo. Da bi na obratu Hrastnik in še letos še bolje izkoristili tudi najmanjše pričeti z nadaljnjimi intenzivni- notranje rezerve in tako vsaj del-mi raziskavami v obratu Trbov- no zadostili potrebam prebivalce pa tudi v obratu Hrastnik. stva in industrije, so 1. januarja (k! reorganizirah podjetje na eko-_ » e» is »s s nomske enote in prešli na. nov na- TO pOl najMije gostinci čin nagrajevanja. Podjetje so raz-V celjski občini so sindikati delih na tri ekonomske enote, ki J. K. Invalidi kot trafikanti in šivilje Čeprav zakon o invalidskem zava- tobačnih in galanterijskih proiz- rovanju naroča, da morajo ustrezne vodov in pa Šiviljski tečaj. Zavod se ____ _ _ ___ , komisije določiti v gospodarskih or- Jo tudi predhodno posvetoval z neka- oreanizira^DTOvetovania^o^Dred- popolnoma''samostojno poslujejo, sanizacijah in ustanovah delovna me- terimi podjetji, ki so po končanem pripravah poletnega perspektiv- Razdelili so tudi osnovna sredstva 8ta> kJer bl b111 zaposlenl invali
  • nastajajo trgovsko podjetje »Tobak«, zaposlilo gospodarskih orgartizacijah ma- enem so določih rentabilnostne in pr' tem Precejšnje težave. Takih de- vseh l? tečajnikov, ki so uspešno za- sovne sestanke. V teh predpri- ------------------------------- lovnih mest so ocenili na območju ključlli tečaj in s tem tudi položili Zavoda za zaposlovanje delavcev v pred strokovno komisijo Izpit za pol- LJubljani 1686. Ta delovna mesta si- kvalificirane prodajalce. Šiviljski te- cer v večini primerov zasedajo inva- čaj so obiskovale predvsem žene, ki so lidi in za delo manj zmožne osebe, po- bilfe Prijavljene pri Zavodu kot za- Na pomlad bodo nadaljevali z deli nekod pa e zdravi in za delo sposob- časno nezaposlene. Končalo ga je 18 pri gradnji Zasavske ceste JLA na ni ljudje. Zavod za zaposlovanje de- tečajnic, ki se bodo sedaj lahko za- Letos najtežja dela na zasavskih cestah pravah so bile najaktivnejši gostinci, kjer so imeh povsod masovne sestanke, na katerih so predlagali marsikatere izpopolnitve. Nadalje so zelo živahno razpravljali o bodočem razvoju v sindikalni podružnici prosvetnih j®tja za nizke gradnje bodo prebila delavcev, medtem ko so bih pot najslabši v industriji. Predlog predsedstva občinskega sindikalnega sveta _____ __ _________ ______ ___ proizvajalcev predvideva _ pred- nijo, da bodo pr®b,|i VS” -trfso. nov,e kajo na zaposlitev (ki je do sedaj tra- Zavod za zaposlovanje delavcev bo vsem ureditev najnujnejših ko ZassaJ8fovC^1JIsoA Te R'a povprečno 6 mesecev), čimbolj tudi v bodoče organiziral več tečajev, munalnih problemov, med kate- (!a naj izdelajo načrte za rekonstruk- skrajšali in da bi jih čimboije re- MIHAEL PIRNAT rimi so: vodovod, kanalizacija in cljo ceste od Pasjeka do Litije. V na- habilitirali, jih usposabljajo za ustrez-----——________________-____— razvoj šolstva. Za ostale proble- 6.edniih letih patmora,, ^ekon- ne pokllce> in glCer za tiste, za katere ?edtjf zaPniikke grfdnjc "bodTp^bUa lavcev v Uubljani zadeva na preeejš- poslile po raznih ljubljanskih šivalni-. predora "-Tolmuni« in "-Cesarske kam- n-ie težave pri zaposlovanju invalidov, cah. Pri izvedbi teh tečajev so precej re«, od Zagorja do Renk pa bodo posebno še pri takih, ki so brez po- pomagali Okrajna trgovska zbornica s 49^'9]. se fas _v°laske .sluz' di osebni dohodki. Tarifna po- be>. uletnjš,tv? a 0lnierPaciJe0£ stavka ne sme biti manjša, kot ™inah od ^ 1912 do leta 1920 je predpisani minimalni osebni šte{e za pokojmno zavarovancu dohodek. — jugoslovanskemu državljanu, ki je bil neposredno pred teto v delovnem razmerju. Zavarovancu, ki neposredno pred nastopom vojaške službe ni bil v delovnem razmerju, se šteje čas K. Z. Mežica: Ali se čas užl- vojaške službe za pokojnino, Če vanja invalidske pokojnine od ima delovno dobo najmanj pet-pridobitve te pravice do ponov- najst let. Omenjeni čas, ki se ne zaposlitve šteje v delovno šteje za pokojnino, se prizna za-dobo? varovancu, ki je ob izpolnitvi Odgovor: Po 24. členu zako- pop'|ev za. Pravico do osebne na o pokojninskem zavarovanju pokojnine jugoslovanski držav-se čas uživanja invalidske po- yan m le ta čas prebil v oboro-kojnine ne šteje v delovno dobo Ženih silah tistih držav, katerih in s tem tudi ne v pokojninsko ozemlje je v celoti ali deloma dobo. Ako ste se ponovno za- prižlo v sestav jugoslovanskega poslili kot delovni invalid I. do oze™Ja* ^as vojaške službe IV. razreda invalidnosti, s či- P™ svetovni vojni se prizna mer so mišljeni do 31. decem- na-1več od 4. julija 1914 pa d® bra 1958 zavarovanci-invalidi, prenehanja vojaške službe, katerih splošna delovna zmož- PozneJe Pa do 5. aprila 1920, ko nost je zmanjšana za 60 °/e več dneva splošne demobilizacije, kot v smislu določb zakona o Podlagi tega se vam h socialnem zavarovanju (Ur. 1. ^as vo^a^e s^u^de od navede-FLRJ št. 10/50), po 1. januarju pih po^kh š,te£za pokojnino 1« 1959 pa delovni invalid s teles- ^as v°laške službe od 15. 5. 191 no okvaro 70 Vo ali več (41. člen jj; aPrila 1929-zakona o invalidskem zavarova- ^as sam°stojnega poklicneg nju, Ur. 1. FLRJ št. 49/58), se po dela> ki ste Sa Prebili v lastni 61. čl. ZPZ šteje čas, ko ste bili trgovini, se je 10. točki odloka kot tak invalid v delovnem raz- 0 štetju časa samostojnega *P° merju in delali poln redni de- klicnega dela za pokojnino (Up lovni čas, v delovno dobo s po- bst FLRJ št. 45/58) ne šteje večanjem tako, da se šteje vsa- pokojninsko dobo. Za delo v trkih 10 mesecev take zaposlitve Sovini se šteje delo v trgovin > kot polno leto, starostna meja ki je bila vodena in registriran pa se za vsakih dopolnjenih kot samostojna trgovina, ne Pa pet let take zaposlitve zniža za tnch delo obrtnika, ki je eno leto. svoje obrtne delavnice imel tud1 prodajalno izdelkov, ki jih Je Letni dopust izdelal v svoji obrtni delavnici- K. Z. Mežica: Ali sme gospo- K. A. Ravne na Koroškern; darska organizacija oziroma sa- Berite odgovor o priznanju vi‘" mostpjen obrat določiti, da de- je kvalifikacije v prejšnji št«* lavci izrabijo letni dopust v Vilki Delavske enotnosti. Invalidska pokofnina in delovna doba DELAVSKA ENOTNOST — štev. 8 — 25. februarja 1961 ALI ZDRUŽITEV ALI SPECIALIZACIJA — ZA SEDAJ RAZPRAVE V PRID DRUGE TRI RAZPOTJA »VIGONKE« Priključitev mariborske To- IHI še letos, razen tega pa se še kompleksne ureditve. Ldikvddaci- volnarstv©, opustila proizvodnjo ^arne volnenih in vigogne iz- pripravljajo na gradnjo objektov ja bi se zavlekla v nedogled, ti- vate in vigogne izdelkov, dopol-Falkov ik »-Elektrokovin.i-“ je bila enake površine. Pri »-Vigonki« je soč delavcev ne bd dobilo zapo- nila volnarsko strojno opremo, f^od nekaj dnevi že skoraj skle- takoj na razpolago 5000 kv. m slitve, kolektiv bi bil prisiljen, (nabavila 20 statev pri MTT), za “jena, Oba kolektiva sta si od delovnih prostorov, kjer bi da še životari z nizkimi osebnimi kar bi potrebovali 174 milijonov. veliko obetala. Glavni na- -Elektrokovina lahko organizira- prejemki (povprečni mesečni do- Ta sredstva bi »Vigonka« sama rien, da bi se »Vigonka« priklju- La del proizvodnje motorjev in hodlki so namreč okrog 15.000 di- zbrala, večji del iz izkupička od čila in preusmerila proizvodnjo, motornih črpalk. Vendar menijo, narjev). prodaje strojev. Po taki reorga- le bil: zagotoviti večji in boljši da bi bilo to, zaradi nestmjenega Finančno-ekonomska komisija nizaciji oziroma preusmeritvi bi kos kruha v prihodnosti. Na prvi tehnološkega procesa in zaradi je predlagala drugo možnost: morali odpustiti 300 delavcev. Na Pogled je bila ta zamisel ures- povečanja stroškov za prevoz, združitev »Vigonke" s Tovarno drugi strani se bi vrednost pro-bičljiva in tudi ekonomsko ute- kaj nesmotrno. Razen tega bi po- volnenih izdelkov v Majšperku izvodnje povečala od sedanjih Oljena — vsaj približni izračuni trošili še za adaptacijo več kot s tem, da “-Vigonka-« opusti ne- dveh milijard na 3 milijarde in so tako kazali." Podrobna finanč- 20 milijonov dinarjev. Pri tem donosno proizvodnjo vate in vi- pol letao. osebni dohodek pa bi Oa analiza pa je vse to prika- delu bi lahko zaposlili le 300 lju- gogne izdelkov. S to združitvi- podvojili (od sedanjih 300 tisoč *ala v drugačni luči. Finančno- di iz ■'•Vigonke-, in sicer šele, jo bi v Tovarni volnenih iz- na 580 tisoč dinarjev letno po ekonomska komisija za proučitev 1963. leta. ostalih 750 delavcev delkov Majšperk lahko zaposlili osebi). Lahko bi uvedli tudi tri Preusmeritve proizvodnje »Vi- pa bi prišlo v poštev šele v ob- še 440 delavcev iz svojega oko- izmene v predilnici, v tkalnici Sonke« je namreč ugotovila, da dobju naslednjih petih let. Temu liša, -Vigonka- pa bi morala za- pa dve. Zanimivo je še to, da so Priključitev ni gospodarnostna se pridružujejo Še nekatere dru- radi opustitve omenjenih obratov na primer v vatami ustvarili saditi za »Blektrovmo« niti za »Vi- ge slabosti. Strojne opreme še in specializacije odpovedati de- mo 46 odstotkov sredstev, potreb- 8onko«. niso naročili, kreditov nimajo lovno razmerje okrog pet sto nih za osebne dohodke, v obratu _ ’ , _ zagotovljenih, kar bi vse zavleklo delavcem. To bi bil hud udarec vigogne izdelkov pa 96%. To Osnovna organizacija ZKS v za^e^. proizvodnje in zaposlitev za kolektiv »Vigonke«, ker bi rej sta 0ba otira,ta živela na ra-v igonki« je na posetmem se- ^vigonkinih- delavcev. Desetlet- težko zaposlili odvišne delavce v ^ proizvodnje volnenih izdel-SU Te Seba p£d ni P^pektivni P™gram »Elek- Mariboru, riasti zavoljo tega, ker kov_ ^ ^ seveda še toUko boy Nedomno je treba preč trokovlne^ predvideva letno samo gre pretežno za ženske. Za re- ureditve feko važno odločitvijo pretehtati 200 novih zaposUtev in to, pred- konstrukcijo tako združenega govori v pnd take ureditve. b •v_nlxZn2S m ®e 0 predlagala delavskemu svetu, Priganja tržišče, da takoj poveča y.E1Srokovina.TiT bi imela ve- o^ddevrTVeltidj^za^ da bi ° tej varianti člmprej raz-Zato so ,_________________________vu ne Predvideva investicij za re- ^„„3, K. A. trpel tehnološki proces. Direktor in njegovi sorodniki Naši dopisniki iz raznih krajev poročajo o nekaterih škodljivih pojavih, ko zasedajo vodilna delovna mesta v podjetjih sorodniki oziroma je vodilni uslužbenec ožji sorodnik svojega uslužbenca itd. Kaže, da odgovorni organi ponekod o tem premalo razmišljajo, da bi ostro in odločne} prekinili s tako »fUmiliarnostjo« na vodilnih delovnih mestih. Tako so nas v zadnjem času opozorili na take pojave v Novi Gorici. Tokrat pa se je oglasil z nekaj dialogi, ki na) prikažejo, do česa lahko privede »familiarnosU v podjetjih, naš dopisnik iz Celja. Na takele primere je naletel: — Kam pa s kovčkom, Francka? Se odpravljaš? — Da. V Celje grem k svojim staršem v tovarno. Tam bom lahko sekretarka v podjetju, saj je vendar oče tam direktor, mama pa komercialni, razen tega je tudi stric predsednik upravnega odbora. Mislim, da bomo tako lahko dobro prenašali sklepe upravnega odbora na kolektiv, da bo lahko kolektiv dobro vedel, kaj delajo samoupravni organi, kar doslej ni bilo. Veš, sedanja sekretarka ni upala direktorja ničesar vprašati, jaz pa bom že uredila, saj sem njegova hčerka in tovarna nam je zaupana v upravljanje in vodenje ... ^ In drugi primer: — Deset dinarjev ste mi premalo vrnili. Pokličite prosim poslovodjo, da se bomo pomenili o takem poslovanju. —'Saj lahko meni poveste, kar vam ni všeč. Mar mislite, da me bo poslovodja oštet, saj je vendar moj mož. — Tedaj pa pokličite direktorja. — Danes ga ni, ker sta z možem vso noč skupaj »lunu pala«. Sicer se ga direktor tako boji, ker je moj mož predsednik sindikalne podružnice. Pa pustimo tokrat ta dva dialoga brez komentarja. *vsr, stm«™ - s»» lastnimi sredstvi 1500 kv. m pn> Za kolektiv »Vigonke- pa ta Preostane tretja možnost: »Vi-'tora, kamor se bodo lahko vse- varianta sploh ne predstavlja gotika« naj bi se specializirala za Goričani hite z učinkom Pri železnici smo bili do lan- zato plačali penale, v nasprotnem Kontrola nad kvaliteto dela skega julija plačani po tarifnih primeru pa bodo dobili izplača- je z uvajanjem novega načina na-pravilnikih. Po polletni evidenci nega več. Železniško trasportno grajevanja postavljena na eko» pa smo lani določili povprečen podjetje pa bo vodilo pregled nad nomsko podlago in smo prepriča-čas in ocenili posamezna dela ter tem. Komisija za nagrajevanje in ni, da bomo svoje delo lahko v na podlagi tega izračunali merila pospeševanje proizvodnosti dela marsičem zboljšali, saj bo vsak za učinek. Tako »dobička« v zad- pri ŽTP bo na podlagi te eviden- zainteresiran za boljše delo, ker njem polletju lani nismo več iz- ce delila na ekonomske enote pre- bo zato tudi več dobil, plačevali v obliki ene ali dveh mije in penale, te pa naprej po- plač, pač pa po obsegu dela. sameznim delavcem. BRANKO BLENKUa Zaradi izboljšanja kakovosti dela pa smo z lanskim oktobrom NEZGODE NA OBMOČJU RADOVLJIŠKE IN BLEJSKE OBČINE začeli uvajati, tudi druga merila za kvaliteto dela, prav v tem času pa jih začenjamo tudi obračunavati. Za merila smo vzeli: rednost vlakov v normalnem prometu, čas zadrževanja tovornih Delovna inšpekcija postranska stvar? Tokrat brez komentarja Spet sami skrbe za ladje Piranska ladjedelnica je bila °b priključitvi Slovenskega Primorja k matični domovini gospodarsko dokaj šibka, saj so morali Prva leta delavci prinašati s se-dbj celo orodje za delo. Zaradi Gospodarskih težav je pred petimi leti ladjedelnica postala obrat splošne plovbe v Piranu. Takrat, Pred leti, je 200-članski kolektiv ^deloval majhne lesene ladje, medtem ko ustvarja danes enkrat večji kolektiv na modernih na-vozih z najsodobnejšimi stroji daj bolj sodobne plovne objekte do 3000 BRT iz železa in zadnji das celo specialne rešilne čolne m aluminija za 46 oseb. Pomoč Splošne plovbe je bila razvoj piranske ladjedelnice “Sekakor odločilnega pomena, ta-to da so lahko uspešno zaključili drvo fazo obnove z nedavno dokončano žerjavno progo. Trideset d°vih plovnih objektov, ki so jih dfradili doslej za domače naroč-Jdke in Donavski Lloyd, pa je pokazalo take odlike in kvaliteto, j ao lani dobili naročila tudi iz ddonezije in Indije. Sedaj se je ladjedelnica ponov-0 osamosvojila. Pravijo, da ni do bojazni, da bi prišli v podob-ne težave kot leta 1956. Lani so ustvarili milijardo dinarjev bruto dohodka, medtem ko je letošnji „ Jn že za 200 milijonov višji. Do-azeni uspehi v kvaliteti izdelkov d dokaj močna materialna osno-k torej opravičujejo osamosvo-ki so jo narekovale pred-JJkm specifična dejavnost obeh prijetij in težave pri vsklajeva-Ju ekonomskih pogojev poslo-knja. Novoizvoljeni organi delavske-k samoupravljanja ladjedelnice n Predvsem trudijo, da bi kar < kJPolj izpopolnili sistem nagra-D^knja, ki doslej ni bil najbolj j mulati ven. Doslej so imeli n. pr. n Premije za redno prihajanje ŽeU< 0 *n podobno. V prihodnje rnJS? Poiskati bolj ekonomska lalnl?’ ki bodo še bolj spodbu- ’**Peha.laVCe Za dosegan^e vef1egn P IS M A NA NAŠ NA S L O V Tokrat podrobneje o malomarnosti gradbenikov Problem stanovanjske gradnje je danes eno najaktualnejših vprašanj, kateremu posvečamo veliko časa in sredstev. Iz dneva v dan iščemo nove oblike in poti, da bi stanovanjsko izgradnjo ie pospešili. Pri tem pa je opaziti neodgovorno razmetavanje s prepotrebnimi sredstvi. Predvsem mislim tu na premajhno, oziroma neučinkovito kontrolo kvalitete pri izdelavi zgradb in notranje opreme stanovanjskih stavb. Nedavno je na primer naš mariborski hišni svet pisal v Delavski enotnosti o teh nepravilnostih, vendar se prizadetim, kot kaže, niti ni zdelo vredno odgovoriti, zakaj tako, kaj šele, da bi nepravilnosti uredili. Ker omenjena podjetja — Gradbeno podjetje Dravograd in Mizarska zadruga Apače — niso hotelo, doti nobenega pojasnila, zakaj so njihovi izdelki tako nekvalitetni, bom tokrat opisal nekoliko bolj podrobno njihovo neodgovorno delo. Na licitaciji Zavoda za stanovanjsko izgradnjo v Mariboru je prevzelo gradnjo stolpnice in nekaterih blokov v Mariboru Gradbeno podjetje Dravograd, ki je izdelavo notranje opreme predalo nekaterim drugim podjetjem. 2e ob vselitvi je bilo precej pripomb stanovalcev zaradi slabe in površne gradbene, mlzarsTče in elektroinstalacijske izdelave. Na omenjeno kritiko so nam obljubili, da bodo napake v najkrajšem času popravili __na to pa čakamo še da- nes zaman. Komisija Zavoda je sestavila zapisnik z zagotovilom, da bo uredila vse potrebno s prizadetimi podjetji. Zal te obljube niso mogli iz-polniti, ker se prizadetim pod- jetjem kljub pogostim urgencam še ne zdi vredno popraviti njihovo malomarnost, in še več, na upravičene zahteve hišnega sveta in zavoda za stanovanjske izgradnje niso niti odgovorila. Naj navedem nekaj značilnosti iz zapisnika hišnega sveta stolpnice na Gosposvetski cesti: Od 32 stanovanj je samo eno v redu. V trinajstih stanovanjih so razpoke v zidu, omet pa odpada na raznih mestih v kuhinjah, sobah in sanitarnih prostorih. Mizarska dela niso niti v enem stanovanju v redu. Vrata so zvita, na omaricah švedskih kuhinj izpadajo vrata, okna ne tesnijo. (Na sliki: ena izmed vrat, ki so tako zvita, da se ne dajo zapirati.) Na nekaterih mestih je počen zid dimnika, tako da imajo stanovalci polno dima v dnevni sobi, kadar kurijo v pralnici. Na vse to bi želeli jasen odgovor, kdaj in kako bodo to popravili, seveda, če je popraviti sploh še mogoče? človek kar verjeti ne more, da so take napake v stavbi, ki je bila pred dvema letoma do- [ grajena. Kakšna bo šele stav- ' jas? ■■ majhna za vse to. Bodo mo-rali priskočiti na pomoč spet kolektivi, ki so vendar že plačali stanovanja, in sicer stano- zt, %s?kLi°z°rZ:i talili Si -i- grad*'. Omenjeni primer ni osamljen, zato bom navedel še pri- Kako naj jih zaprem? Pri podružnici Zavoda za so- polnih podatkih več kot 60 mili- škode, statično obremenitev, teh- nezgod, od tega 616 pri delu in 90.000 dinarjev, medtem ko so nično brzino vlakov, natančnost 03 na poti v službo ali iz službe vsa podjetja porabila za HTZ pri odpravi potnikov itd. Ne- ter 2 smrtna primera. službo okoli 37 milijonov dinar- dvomno je promet brez vsakih V primerjavi s preteklim le- 3ev. al| povprečno na zaposlenega zamud cilj vsake železnice, ven- tom se je število nesreč zntanj- 5°00 dinarjev. Največ so izdali za dar vsakršne zamude ne morejo šalo za 1,4 odstotke, .tako da se HTZ v Tovarni verig v Lescah* odpraviti hiti tehnično najbolj je lani, poškodovalo, 9,14 odštet- in sicer 11.200 dinarjev na posa- razvite železnice. Zaradi tega smo kov vseh zavarovancev, medtem mezmka, s čimer pa so uspeli menili, da se moramo pač zado- ko se jih je leto pred tem še precej znižati obratne nezgoda* volji ti še z nekim številom' za- 10,58 odstotkov. ta®“° ha se je lani poškodovale mud, nezgod, škode itd. in jih v Lani so za hranarino ob ne- ^ 6,6 odstotkov zaposlenih, določeni višini še tolerirati. Do- zgodah izplačali več kot 4,370.000 V nekaterih podjetjih radov-ločili pa smo jim najvišjo in dinarjev ali za vsako nezgodo Ijižke in blejske občine pa ne 1 najnižjo mejo. Ce bodo kolek- povprečno 6550 dinarjev. Tako so mislijo kaj prida na ureditev j tivi presegli najvišjo mejo, bodo izgubili zaradi nezgod po nepo varnosti pri delu. Tako se je na i primer v podjetju za vzdrževanje prog L&sce poškodovalo kar 37 "/o vseh zaposlenih, v Gradbenem podjetju Bled 24,7, v »Jelki« Radovljica 28,3, Tovarni mesne embalaže »Vintgar« 24,3, Poslov- , ni zvezi Radovljica 16,1, Gozdnem gospodarstvu Bled 19,7* Splošnem gradbenem podjetju ! -Gorenje« Radovljica 16,5, UKO 1 Kropa 20,6, »Plamen« Kropa 10,9, LIP Bled 12,6 odstotkov itd. Kaže, da nekatera podjetja še podcenjujejo HTZ službo in ne ugotavljajo vzrokov nesreč, da bi jih tako odpravili, po drugi strani pa izgubljajo milijone prav zaradi tega. Zavod za socialno zavarovanje je skušal preko inšpekcije za delo spodbuditi podjetja, da bi se bolj zanimala za organizacijo varnostne službe in da bi nudila tudi več materialne podpore. Žal pa niti občina Radovljica niti Bled še nimata niti delovnega inšpektorja, temveč to delo opravljata uslužbenca, ki jima je inšpekcijska služba postranska stvar in tudi sproti ne uresničujeta posameznih predlogov ter tako pri tem delu ni pravega uspeha. Zadnji čas je, da bi odgovorni občinski in tudi okrajni organi spoznali, kako pomembna in važna je ta služba in bi s prizadevanji prav gotovo lahko uspeli vsaj toliko, da bi dobili ustreznega človeka, ki bi prevzel inšpekcijsko službo v občini. N. B mer hišnega sveta v Levstikovi ulici (isti izvajalec), ki je moral po slabih dveh letih zamenjati vse umivalne školjke v kuhinjah, za kar je odštel več kot 600.000 dinarjev. Če bi bilo delo v redu, bi lahko odstopili hišni sveti v prvih petih letih skoraj vsa sredstva, namenjena investicijam, za gradnjo novih stanovanj, tako bodo pa še sami potrebovali denar za večja popravila. Torej zaradi malomarnosti dvojna zguba! Posebno ostro kritiko zasluži izvajalec mizarskih del Mizarstvo »Apače«. Tem se ne zdi potrebno, da bi vsaj kdo izmed njihovih uslužbencev stvari pregledal in potem pojasnil, kdaj in kako bodo popravili nesolidno izdelavo. Kako reagirajo podjetja na pritožbe, je razvidno iz naslednjega primera. Po članku v Delavski enotnosti je prišel v stolpnico uslužbenec »Elek-tro Poljčane-« — ki si je s svojim delom v stavbi naredilo kaj slabo reklamo — ter prinesel že večkrat zahtevane avtomate za kalorifer, na katere smo skoraj dva meseca čakali. Pričakovali bi, da jih bo tudi montiral. Toda tega ni storil, temveč jih je pustil pri hišniku, kjer še danes čakajo, da se jih bo kdo usmilil (minilo je že osem tednov). Rad bi dobil odgovor, kaj si ti ljudje pravzaprav mislijo? Ali res lahko delajo, kar se jim zljubi? Problem za sebe je tovarna -Elektron" iz Sombora. Monterji tega podjetja niso prišli niti enkrat pogledat, kako delajo njihovi bojlerji. Se več, 'i i,' s sveti prepuščeni sami sebi. Upajmo da ne bo prišlo zopet uimjinu, aa ne 00 prisiu tupei zopet obilo kritike in stroškov, ki bi lahko odpadli, če bi tovarna imela svoj servis v mestu, kjer masovno uporabljajo njene proizvode. Kako opraviti obvezne preglede in čiščenja, če ni na razpolago strokovnjakov? Nazadnje bodo krivi zopet hišni sveti in stanovalci, če bo prišlo do težjih okvar ali eksplozij, ki lahko terjajo tudi smrtne žrtve, teš nestrokovno ravnanje. Čas bi že bil, da s tako orakso prekinemo in s skupnim razumevanjem skušamo čimveč urediti, k čemer naj spodbuja tudi kritika. Jaki Zbor proizvajalcev se uveljavlja Občinski odbor Socialistične zveze v Hrastniku je pred nedavnim sklical posvetovanje, kjer so govorili o delu zbora proizvajalcev hrastniškega občinskega ljudskega odbora. Sprejeli so več sklepov za bodoče delo zbora proizvajalcev, posebna tričlanska komisija pa bo izdelala podrobnejši delovni program. Menijo, da bi bilo prav, da bi se odborniki zbora proizvajalcev razdelili na skupine, kjer bi proučevali posamezne gospodarske panoge,, na sejah zbora proizvajalcev pa poročali o svojih ugotovitvah in predlagali, o čem naj bi v bodoče razpravljal zbor proizvajalcev. Tako bi se nedvomno povečala vloga hrastniškega zbora proizvajalcev. K. ]F KIF Ii\i KAJ JE KDO Vsak dan so besede Kongo, Lumumba, Gombe kdo ve kolikokrat izgovorjene. Kdor heredno, teh pa je malo, sledi razvoju dogodkov v tej veliki afriški deželi, lahko mimogrede zamenja nekatera središča teženj, bojev in zločinov v tej deželi. Osem mesecev po proglasitvi neodvisnosti v Kongu vlada zmeda. Razen legitimne vlade, ki je bila prisiljena, da svoj sedež prenese iz Leopoldvilla v Stanley-ville, so na teritoriju Konga še tri skupine, ki vsaka zase trdi, da predstavljajo vlado. Gre za vlado Mobutuja in Kasavubuja, ki jo vodi JOseph lleo, vlada, ki jo je v Eli-' sabethviliu sestavil secesionist Moiz Gombe, in naposled Kalondžijeva »vlada« samozvane separatistične »rudarske države« na jugu Kasai. Po nekaterih poročilih imajo nekatere od teh. vlad." precejšnja finančna sredstva. Na primer Čombejeva in Kalondžijeva vlada dobivata vsak dan. velikanske dobičke od prodaje diamantov in iz rudnikov urana. Nasprotje temu bogastvu pa je Vzhodna pokrajina in še'nekatera področja Konga, ki so za legitimno vlado-v Stanlevvillu, ki so blokirana in v kateri veš čas straši: lakota. Katanga, kjer so imeli secesio-nisti že takoj po proglasitvi neodvisnosti Konga pobude, je zdaj organizirana kbt policijska država. Če jo primerjamo z ostalimi pokrajinami, je Čombejeva Katanga zelo bogata. Ves belgijski denar se steka na tem ozemlju. Tudi njena armada je dobro opremljena; poveljujejo ji častniki iz Evrope, ki prejemajo visoke plače. . V sosedstvu Katange je »rudarska država«, ki. jo upravlja Albert Kalondži. Smatra jo za svojo fevdalno posest. Velikanski dobički iz bogatih rudnikov diamantov gredo v njegov žep. Značilno za Kalondžija je, da stremi samo, kako bi ohranil in povečal svojo .imovino. Vlado, ki jo kontrolirata Ka-savubu :in Mobutu, so, čeprav je velikokrat' neučinkovita, priznale nekatere dežele, hkrati pa je tudi član v OZN. Ta vlada ima doslej deficita za približno 16 milijonov dolarjev vsak mesec. Živi s krediti Centralne banke Konga, ki je doslej izdala okrog- 120 milijonov dolarjev. Finančni strokovnjaki OZN smatrajo, da takšna situacija tod ne bo trajala dlje kot nekaj mesecev. OGOEE BO TISTA DOLGA IM NAPORNA NOČ KORISTNA Varnostni svet Organizacije Združenih narodov je sklenil, da morajo Belgijci iz Konga, da morajo razpustiti vse vojaške ali polvojaške formacije... v nasprotnem primeru sme OZN uporabiti silo. Varnostni svet je razpravljal, preden je to sklenil, neprekinjeno vso noč. Sele ob zori naslednjega dne so resolucijo, ki so jo predložili Cejlon, Združena arabska republika in Liberija, sprejeli. Sklep pa jo bil zelo-težko rojen. OGORČENJE V DVORANI ZA MIZO V OBLIKI PODKVE Za resolucijo nista glasovali Sovjetska zvezd in Francija. Seveda ne zaradi istih stališč. Proti sta glasovali iz povsem različnih razlogov. Medtem ko predstavnik Francije ni-želel, da bi se pridružil nečemu, kar bi pomenilo še tako rahlo obsodbo kolonializma in Belgijcev, je predstavnik So-vjetške zveze zmatral, da resolucija ni dovolj odločna, da je preveč nedoločna in neprecizna v svoji zahtevi. Ko so razpravljali vso noč o predloženi resoluciji, so bili delegati za mizo v obliki podkve pod vtisom novic, ki jih je poslal posebni poslanik Daga Hammar- skjolda v Kongu Dajal. Ta je Predstavniki niso, mogli kar tako namreč iavlial da so v nokraiini zapustiti Belgije, njihovega za-namreč javljal, da so v poKrajim veznjka Turčlja in ZDA sta naj- da bi čimprej uresničil resolucijo Varnostnega sveta. Pravijo, da gre to zelo počasi. Hammarskjold je imel sicer že dva sestanka s člani posvetovalnega komiteja za Kongo, vendar na podlagi odredb sprejete resolucije doslej še niso sprejeli nikakršne konkretne akcije. Nekateri opazovalci za gotovo trdijo, da je iz Hammarskjoldove pisarne odšlo dvoje pisem, prvo na naslov belgijske vlade, drugo pa v Indijo, Nehruju. V prvem pismu generalni sekretar zahteva, da belgijska vlada takoj umakne vse belgijsko vojaštvo, civilno in pol vojaško osebje, v drugem pismu pa prosi Indijo, naj da še 3000 vojakov, da bi na ta način okrepil »modre čelade« v Kongu. Potem bi le-te štele lo nestrpen. Zanima nas namreč, pribiižno 20.000 ljudi, kar bi bilo koliko smo blizu uresničitvi teh po mnenju generalnega sekretar-kar delajo predstavniki kakšnega sklepov, oziroma, kako ukrepa ja dovolj, da bi preprečili držav- bolj temperamentnega podnebja. ........... Čeprav je bilo za mizo v obliki podkve sredi velike dvorane Varnostnega sveta vsakomur jasno, da je na dnevnem redu razprava o kriminalu, seveda marsikateri v Katangi pritisnili na Combeja, naj sprejme idejo o federaciji Konga. RAHLA NESTRPNOST IN PISMI GENERALNEGA SEKRETARJA Po vsem tem pa je svet že rah- generalni sekretar Hammarskjold, Ijansko vojno v Kongu. ZASLEPLJENOST Kasai ubili še šest političnih vodij, ki so bili Lumumbovi somišljeniki. Zanimivo je bilo tedaj pogle- Varnostnemu svetu so namreč v dvorano, kjer naj bi odločali o marsičem, kar je hudega, nevarnega in groznega na svetu. Hammarskjold je najprej spregovoril. Njegove prve besede so bile: »To je ponižujoče za Organizacijo Združenih narodov!« Letos in lani je Evropska agen- Agencija odpovedala predvideni cija za proizvodnjo dela organizi- odhod nekaterih naših skupin v rala, da je nekaj jugoslovanskih Zahodno Nemčijo, ker je zahod-študijskih skupin bivalo v evrop- nonemška zveza sindikatov (DGB), skih deželah in se seznanjalo z ki je bila v tem primeru gostitelj, predložili tudi Sovjeti resolucijo, za katero pa je glasoval samo šo-vjetski delegat. V sovjetski resoluciji so zahtevali, da generalni sekretar OZN Hammarskjold takoj poda ostavko in da se vse sile OZN umaknejo iz Konga v mesecu dni. PRVI KOMENTARJI: OPREZNOST IN NEZAUPANJE Težko je bil rojen ta sklep, pozdravil pa ga je ves svet. Vendar s prvo radostjo, s prvimi komentarji, polnimi optimizma, pa se je začela pojavljati tudi določena opreznost, oziroma nezaupanje. Zahteva Varnostnega sveta namreč nima nobenih datumov, preciziran pa ni tudi nikakršen način, s katerim bi. uresničili, da Belgijci čimprej odidejo iz Konga, da preprečijo, državljansko vojno v Kongu in da onemogočijo morilski bandi, da mori na. tleh mlade afriške republike. Izkušnje so namreč znane. Varnostni svet je že velikokrat kaj ukrenil in kaj sklenil, vendar preden je prišlo do uresničitve teh sklepov, je bil položaj že takšen, da je bil prvoten sklep neveljaven, neaktualen in brez moči. Posebno v zadnjem času takšne izkušnje kar bijejo v oči.. Kaj vse je Varnostni svet sklenil glede Afrike, kar pa je bilo na teh vročih tleh kdo ve kolikokrat že. izigrano: Zategadelj ni čudno, da so številni predstavniki azijskega in afriškega kontinenta skeptični glede uresničitve zdajšnjih tako pornembnih sklepov Varnostnega sveta. Komentarjev je sicer malo, misel, ki jo pa nekako vsi ponavljajo na hodnikih Organizacije Združenih narodov, pa je, da je največ Odvisno od ZDA in nekaterih zahodnih sil, če bodo ta sklep Varnostnega sveta naposled uresničili. prej začeli z amandmaji. Razum' ijivo je bilo, da hočejo zavezniki obtožbo zoper Belgijo rahlo razvodeneti. Vendar manevriranje Sslf# SS~ ISSS silo ukrenati če drugače ni mo- niki ZSJ< ki 30 lih Povsod Prisrčno Ni nam znano, iz kakšnih raz-eoče nrenrečiti zločinov ki so na sPreieli- Gostitelji so bili sindi- logov je zahodnonemško sindikal-dn nem*5 re{ju ’ kati, državni organi, gospodarske no vodstvo tako ukrepalo. Mislimo ■ , .1 , , ,, institucije in organizacije posa- pa, da ne bomo grešili, če razloge - -----,r — Seveda je bilo o tej noči v meznih dežel. iščemo v protisocialističnih stali- seglo svoj vrh, ko so dobili na- Varnostnem svetu doslej že zelo »ndelovanie in svoznavanje ščiti in v protikomunistični groz- slednje sporočilo, ki je govorilo, z izkušnjami ter dosežki je prim- niči, ki je že zdavnaj zajela sindi- tolmačilf izglasovan j e te resomci- ^ velike koristi, pa se je zatega- kalne vjhovevZaho_dmNemmn. del] predvidelo, da bo nekaj jugoslovanskih skupin v naslednjih mesecih spet odpotovalo za nekaj Ogorčenje v dvorani pa je do- da vodijo teror proti nesrečnemu plemenu Baluba belgijski oficirji. To je povzročilo ogorčenje celo med zelo tihimi in mirnimi azijskimi delegati, ki pa so tedaj uporabljali besede »banda Kasavubuja, Mobutuja in Oombeja«, kar v besednjaku n. pr. nekega predstavnika Ceylona pomeni več, kot da bi je kot veliko zmago ZDA, namreč s poudarkom, da je Varnostni svet odbil sovjetsko resolucijo, ki je zahtevala ostavko Daga Hammarskjolda. Zvedelo se je tudi, da se Amerikanci čestokrat telefonično pogovarjajo z Brus- časa v tujino. Hkrati smo pričakovali, da bodo tudi k nam prišle takšne skupine. Ves dosedanji program se je odvijal brez težav. Te dni pa je s pestmi udarjal po‘ mizi, Ijem. Pritiskajo nanje, da bi le-ti ................................iiiiiiiiiiiiiii................................................................... Predsednik Gizenga 14. december 1960 je pomemben datum v burni zgodovini Konga. Tega dne je namreč Antoine Gizenga v Stanleyvillu sporočil, da bo prevzel dolžnost predsednika in le-to opravljal vse dotlej, dokler Lumumba ne bo osvobojen. Tega dne so svetu tudi sporočili, da je vlada proglasila Stan-leyville kot začasni sedež vlade in glavno mesto republike Kongo. Ko pa je svet zvedel, da je Patrice Lumumba umorjen, je Antoine Gizenga prevzel dolžnost predsedni-ga legalne vlade republike Kongo. Antoine Gizenga je star okrog 40 let. Šolal se je m nekem katoliškem seminarju. Te šole so bile tedaj edine šole v belgijskem Kongu. Končal je učiteljsko šolo. Postal je učitelj v šoli v Leopoldvillu. Takoj se je uvrstil v Gibanje za osvoboditev Konga in ustanovil leto dni, preden je postal Kongo neodvisen, Stranko afriške solidarnosti, eno izmed 80 političnih skupin, ki so tedaj posku- šale zbuditi zaupanje med prebivalci Konga. Gizenga je rojen v spodnjem Kongu, v mestu Kvi-lu in pripada plemenu Mu-tende. S svojo stranko se je boril prav tako kot Lumumba proti morebitni federativni ureditvi bodoče države. Januarja 1960 je po konferenci za okroglo mizo o Kongu v Bruslju obiskal Prago in Moskvo. Gizenga se je v svojem političnem delu združil z Lumumbo in Kleofsom Kamitatuom, predsednikom pokrajinske vlade v Leopoldvillu, ki je prav tako somišljenik Lu-mumbe. Na prvih parlamentarnih volitvah v republiki Kongo je Stranka afriške solidarnosti dobila 13 sedežev v kongoškem parlamentu. Vlado Antoinea Gizenge so doslej priznale razen naše dežele tudi vlade ZSSR, Gane, Z AR in dm~ ge, skupaj 16 po številu. Kaže, da so se vodje zahodnonem-ških sindikatov v »splošni preusmeritvi v desno,-« odločili, da tudi glede mednarodnega sodelovanja sindikatov pokažejo čimveč nestrpnosti in rezerviranosti. Poudariti je treba namreč, da vodstvu DGB pred časom to ni bila ovira, da so neposredno sodelovali z ZSJ in na različnih kongresih vedno poudarjali koristnost ~takš-H nega sodelovanja. Ce zdaj mislijo §j drugače, potem to vsekakor ni za-H radi nas, Jugoslovanov, ki smo g vedno zastopali stališče, da je = medsebojno sodelovanje in spozna-H vanje nadvse koristno, ne glede na H razliko v koncepcijah in pogojih, s v katerih delajo sindikati posa-g meznih dežel. g Naj nam bo dovoljeno ugoto-| viti, da številni sindikati, ki pri-§§ padajo prozahodni mednarodni H sindikalni organizaciji prav tako g kot DGB in ki jim ni moč pripiso-= vati »simpatije za komunizem«, H mnogo bolj realno gledajo na ko-g ristnost zamenjav študijskih sku-g pin. Skozi isto prizmo je zatorej g ocenjevati zanimanje Luxembur-§§ ške sindikalne centrale, da prek g Agencije pošlje svoje predstavnici ke v Jugoslavijo, da bi proučevali s sistem delavskega samoupravlja-g nja. = Nedvomno je zdaj lahko mno-g go več storiti v mednarodnem g sodelovanju, če bi dobra volja in H razumevanje stvarnih interesov g mednarodnega delavskega giba-H nja zamenjala blokovsko histerijo g in zaslepljenost. To je v zdajšnjem S svetu bolj potrebno kot kdajkoli. ZAKASNELA POŠTA V Belo hišo prihaja še zdaj vsak dan po 2000 pisem in paketov, naslovljenih na predsednika Eisen-howerja. Ne glede na spremembo v vrhu ameriške administracije, to pošto še naprej sprejema glavna sekretarka bivšega predsed-nika. »MI SMO ZA CASTRA!« »Pripravljeni smo, da pojdemo na Kubo, kadar bo Fidel Castro smatral, da je to potrebno. Svoje življenje damo za veliko stvar Kube! — tako trdi na sto in sto čilskih študentov, delavcev in intelektualcev, ki so se pred kratkim vpisali v novoustanovljeno »Tujsko legijo Fidela Castra«. NEZAŽELENI UČITELJ Južnoafriške oblasti so odvzele dovoljenje zalivanje nemškemu učitelju Viktorju Niedermayerju, čeprav je to veljalo za pet let. Niedermayer je bil zaposlen v osnovni šoli v Johannesburgu. Nezaželen je postal zategadelj, ker so trije njegovi otroci pred tedni preživeli praznike v neki črnski vasi. CITAT Francoski časnik »L’Au-rore« je napisal: »Nemčija je dežela, ki večkrat preseneti. Začela je vojno, da bi povečala svoj življenjski prostor. Vendar nikdar ji ni šlo bolje kot zdaj, ko je njeno območje zmanjšano za polovico. OČE IN SIN Mladi konservativni poslanec je kritiziral v britanskem parlamentu konservativno vlado, očitajoč ji, da »ne ve, kam gre, in da hodi korak naprej, korak nazaj.« Temu kritično razpoloženemu konservativcu, ki zastopa volilni okraj Halifax, je osebno odgovoril predsednik konservativne vlade Macmilian in med drugim rekel: »Poslancu okraja Halifas ne morem zanikati inteligence in samozavestnega duha, vendar nisem poklican, da jaz pojasnjujem, od kod njemu vse to.« Konservativni poslanec za okraj Halifax se piše Maurice Macmilian in je sin predsednika konservativne vlade Harolda Mac-millana. VOJAŠKA KRI V Tokiu so sporočili, da je okrog 3000 japonskih vojakov še vedno v džunglah jugovzhodne Azije, predvsem na Novi Gvineji. »Večina njih«, piše v sporočilu, »sploh še ne ve, da je vojna končana«. KAJ SO BILI V VOJNI? Novi ameriški predsednik John Kenncdy je bil med vojno mornariški poročnik in je poveljeval torpednemu čolnu. Prejel je visoko odlikovanje za hrabrost. Minister za zunanje zadeve Dean Rusk Je po vojaškem činu najvišji v novi vladi. Med vojno je bil polkovnik in se je boril v Burmi. Obrambni minister McNamarra je bil letalski poročnik in je letal nad Kitajsko. Minister za notranje zadeve Udall je bil narednik pri letalstvu. Sodeloval je v 40 poletih in bombardiranjih nad južno Evropo. Minister za pošto Day je bil poročnik v podmornici, potem pa na rušilcu na Pacifiku. Minister za kmetijstvo Orvilie je šel v vojno kot običajen vojak in dosegel čin kapetana mornariške pehote. Minister za mornarico John Conally je bil poročnik na letalonosilki, minister za delo Gold-berg in finančni minister Diiion pa sta bila oficirja obveščevalne službe. STRUPENA ŠALA Minuli mesec je Adenauer izpolnil 86 let življenja. Podkancler Erhard je bil zadolžen, da jubilantu izroči darilo članov vlade. Darilo je bilo zelo karakteristično: sestavljali so ga štirje palčki v baročnem stilu iz XVIII. stoletja, kakršne je moč videti v nekaterih parkih. Ko je Adenauer sprejemal darilo, je rekel: »Kadar koli se bom sprehajal po vrtu in videl tele palčke, se bom spomnil na člane svoje vlade.« To naj bi bilo duhovito, vendar je bilo tudi strupeno. DEOIOŠKA RAZPRAVA« IVA POSVETOVMJU 7 MOSKVI V začetku decembra 1960 je bila objavljena izjava s posveto-Vanja komunističnih in delavskih partij, ki je bilo novembra lani ' Moskvi. Kakor je znano, so tedaj še enkrat zelo napadli ZKJ, našo *unan,jo in notranjo politiko in socialistično Jugoslavijo v celoti. ^°d krinko »ideološke razprave« se je na posvetovanju začela de-"nsko premišljena akcija z določeno politično vsebino. Takšna “kcija v praksi izpodkopava sodelovanje med našo državo in osba-socialističnimi državami, ker izpodkopava in otcžkoča večino jjaših in drugih predlogov ter pobud za nadaljnje izboljšanje in °aPredek medsebojnih odnosov. jCUj teh napadov je netočno objaviti referat tovariša Veljka Brli ati Prejšnje odnose med Ju- Vlahoviča s seje Izvršnega komi-^s! a vij o in drugimi socialistični- teja z dne 10. februarja, da bi se ^državami, zmanjšati pomen in z njim seznanile organizacije in J/kriti uspehe socialistične iz- - članstvo ZKJ ter članstvo drugih adnje pri nas ter prispevek naše družbeno-političnih organizacij. ^še^ada^razKaSTezin- Ko ^voril ° klevstah- ki ^ naaal'e ,,e^in jih navedli proti izvenblokovski VatT£ f ° nasl. drzavl’ nada^- politiki Jugoslavije, je Veljko Vla-’ Politiko oviranja sociahstič- ._■. . . 568a razvoja Jugoslavije, diskre- h v d]’ da 80 atojt ZJR e ^rati njeno miroljubno politiko Stavne in miroliubne koeksisten- in miru na stališču neizogibnosti ce, J,,. ” miroljubne koeksisten- nadalijnjega poglabljanja blokov- - ’ Politiko odločnega boja proti , razdelitve^veta V načinu ka-^onializmu ter imperialistične- k razdelitve sveta. V načinu, Ka i u vmešavanju v notranja vpraša drugih držav. Nenačelni in s^alizmu škodljivi napadi na Tak«d° k7mpromitir^0 vidno, kdo je partner, s katerim ‘tičm r, ? °fnOS- naSPr°t(1 S°Clah' je treba vzpostaviti koeksistenco. Cthf^ 31 nl' Trdijo, da koeksistenca ni pro- «mtju s tistimi stališči izjave, ki . , .f-_ Oglašujejo, da je treba podpreti bl T., . d državami s socialistično ko izjava obravnava politiko koeksistence, je mogoče zaslediti tudi vrsto drugih problemov. Eden izmed njih je ta, da ni raz- č napadanje na Jugoslavijo, ka-5j7e zunanja in notranja politika jj3 Posvečeni izključno boju za apredek socializma, za utrditev ^ru na svetu in proti imperiali- 6nak, z vseh vidikov narodne ne-bpravnosti, je dejansko še en da bi ne države, predvsem tiste, ki so zbrane okrog Atlantskega pakta. Vendar pa se te države ne omenjajo kot frinitelj, s katerim se je treba pogajati, ki bo popeljal svet iz sedanje slepe ulice. j. ^ - '{jla.vinjoi,i, jlucjanoivL. n,,i. Veljko Vlahovič opozarja na ^ |kus, da bi neki socialistični, dejansko razliko med jugoslovan-lj,?avi s pritiskom od zunaj vsi- skim pojmovanjem politike ko-j.1 metode v odnosih med socia- eksistence in tistimi pojmovanji, učnimi državami, ki ne ustre- ki jih navaja moskovska izjava. ?? niti elementarnim načelom Pri tem ugotavlja, da izjava ra-^ializma, niti interesom jugoslo- zume koeksistenco kot stanje med-narodov. narodnih odnosov, ki bodo pospe- j izvršni komite CK ZKJ je v šili družbene spremembe znotraj ju?.* da bi omejil negativne po- kapitalističnega sistema.. Mi. gre-fai Ce takšnega napada, zreduci- mo še naprej. Menimo, da bi ,5 našo reakcijo na najmanjšo zmaga načel politike sožitja po-_ °Zno mero. Videti pa je, da to spešila notranje probleme tudi v ‘'ašo pa t. - strpnost povsem napačno gagajo. To je razvidno iz dej-0, ,a, da se je v minulem času od lavitve izjave kampanja proti ^alistični Jugoslaviji nadalje-j^a ^ in zaostrila ne samo v LR ^ ajskj in Albaniji, temveč tudi unemiausiMn »n v p.?°vjetsld zvezi in nekaterih dru- dah Veljka Vlahoviča je strah a državah in partijah. Na ple- pred sožitjem v nekaterih krogih socialističnih državah v smeri krepitve socialistične demokracije, utrditve družbenega samoupravljanja, večje vloge človeka v socialistični družbi in zmanjšanja vloge državnega prisiljevanja ter birokratskih sil v celoti. Po bese- tj in partijah. Na ple- pred sožitjem v Jbih, ki so bili v zvezi z izjavo strah pred lastno, osebno,, druž-časopisih, radijskih oddajah in beno-politično in gospodarsko po- 4 --------------------------- zicijo. Naš odnos do moskovske izjave — pravi Veljko Vlahovič — mora temeljiti na realni analizi, stanja v sodobnem delavskem gibanju. V celoti nastaja vtis. da. zoper so gg napredne sile nekoliko, umaknile, medtem ko potrebe razvoja socializma zahtevajo, da bi napredovali hitreje in pogumneje. Z vso pravico menimo, da enotnost in kompromis na račun obsodbe socialistične stvarnosti v Jugoslaviji ne kažeta nobene moči. ^Predavanjih so nadalje napa-^7* našo državo ter njeno zuna-bi notranjo politiko, jjj, Kulminacija teh napadov je k 3 .na IV. korigresu Albanske dela, ki je potekal v zna- grobih provokacij fcarf državo, pri čemer so te na-Podprle Komunistične par-u:3 drugih držav, posebno pa nedrih držav tabora, k ^'banski kongres k,76' kakšnim silam ^baP3U zelo jasno v delavskem -‘'ju koristijo napadi v izjavi s^kovskega posvetovanja Zoper v ‘alistično Jugoslavijo in da al-^ st^kemu vodstvu ni bilo težko koraka od grobih napadov v j našo državo V smeri histerije Itik . bladne vojne, avanturizma j^Pabcijsltih mahinacij, poskuša-tj-jda bi tudi tokrat s provoka-Šilj 111 vpletanjem Jugoslavije re-n^nega izmed svojih delikatnih £apjih problemov, lije j kongres Albanske pariti MOČAN GLAS DELAVSKEGA RAZREDA V ZAHODNI EVROPI ZDAJ NAJVEČKRAT IZGOVORJENO IME * PAUL HENRI SPAAK Paul Henry Spaak Ta skok v bližnja žarišča dela in akcij Socialistične partije Belgije odkriva, kar je potrebno, če hočemo razumeti nekatere ukrepe socialistov v zimski stavki 1960—61, pa naj so bili ti logični, ali ne. Preteklost kaže prav pri teh nosilcih napredne misli čestokrat poteze, ki niso kdo ve. kako preračunane, ali pa so tako medle, da učinek ni vedno velik. ZAHTEVE PO FEDERACIJI Belgijska stavka pa ne bo napisana v kroniki pomembnih dogodkov v delavskem razredu zahodne Evrope samo zategadelj, ker je razgalila notranjo revnost strukture sicer na oči zelo bogate dežele, temveč tudi po tem, ker so bile zahteve za federativno ureditev države doslej najbolj ostro postavljene. Štiri sto socialističnih predstavnikov je objavilo resolucijo, v kateri razčlenjujejo svoj sklep, da se »konstituirajo v skupščino zakonitih predstavnikov valonskega ljudstva«. Resolucija dalje prav tako ugotavlja, da je prav »centralistična politika vlade pospešila poslabšanje ekonomskega položaja v Valonii. Mi zahtevamo za Va-lonio pravico do samoopredelitve in pravico svobode, da sami odločimo, po kateri poti bomo šli v svojem gospodarskem in socialnem razvoju.« Ta klic, tako so napisali pred mesecem dni novinarji v Belgiji, je prvi neposredni rezultat ene od največjih stavk, ki jih je zahodna Evropa doživela po drugi svetovni j lil. ..... - ,. ... . BITKA IZGUBLJENA, - VOJNA; SE NADALJUJE : 5 Čeprav je bila neenotnost belgijske levice očitna v teh dneh, saj je onemogočila uresničitev prvega cilja — neureshičenje enotnega zakona vlade premiera Eyskensa — pa vse kaže, da boj še zdaleč ni končan. Izposodimo si zatorej znane besede: bitka je izgubljena, vojna pa se nadaljuje. Generalna stavka v Belgiji je trajala skoraj mesec dni. Prav proti koncu je šele kazala prva znamenja obledelosti, Sindikalna centrala, v kateri’ je bila ves čas neenotnost med desnim in levim krilom, oziroma med generalnim sekretarjem Mo-jeaurom jn njegovim namestnikom Benar-dom, ni likvidirala teh nasprotij za uspešen pohod belgijskega delavskega razreda in zategadelj hi imela moči v pomembnem ■ trenutku, kaj storiti, oziroma, povedati,: ali naj Belgija stavko nadaljuje, ali naj preneha stavkati. ' »La Gauche«, organ sindikalne levice, je obtožil generalnega sekretarja Mojeaura in desno krilo Delavske federacije za neuspeh stavke.' Zapisal je: »Ce se ne bi desnica 16. decembra zoperstavila ideji, ge- neralne stavke in da ni kot protipotezo pokazala svoje oportunistične in protisindi-kalne koncepcije... bi bilo vse lahko drugače.« »Naš cilj je,« so pripovedovali v centrali Socialistične partije, »da prisilimo premiera Eyskensa, da da ostavko in da razpusti parlament. Za gotovo bosta spomladi vlada in opozicija izročili usodo dežele v roke volivcem!« Kljub temu, da ni bilo enotnosti, oziroma tiste potrebne harmonije med sindikalnimi in političnimi akcijami, 26 dni stavke, ki je bila v južni Belgiji splošna, v severni pa tolikšna, da je močno ovirala delo državnega mehanizma, predstavlja močan argument veliko sredstvo v rokah leve belgijske opozicije, pa tudi veliko opozorilo! POSLEDICE! TO JE ZDAJ VPRAŠANJE številke kažejo, da je generalna stavka v Belgiji povzročila izgubo 700.000 ton v proizvodnji premoga, težka industrija je v tem mesecu dosegla za 175.000 ton nižjo proizvodnjo, kot so jo predvideli, v podjetjih kovinske industrije pa je bilo izgubljenih 12 milijonov delovnih ur. V 30 dneh je belgijsko gospodarstvo izgubilo okrog 70 milijonov funtšterlingov. Izguba v denarju, ki bi bil lahko zaslužen, pa se vzpenja prek dveh milijard belgijskih frankov. Omenimo pa še to, da je po nekaterih podatkih z izgubo Konga nacionalni dohodek belgijskega gospodarstva zmanjšan za najmanj 6 %, saj je samo v zunanji trgovine Belgije nekdanja kolonija Kongo beležila 4 milijarde frankov letno. Posledice generalne stavke v politični areni pa kaže tale statistika: pet mrtvih, na sto in sto'policajev poškodovanih, več desetin državljanov ranjenih in več sto in sto aretiranih. Seveda je to razburilo politični položaj v deželi. Ti valovi so butnili tudi v parlament, kjer je prišlo do resnih trenj. Socialisti so ostro obsodili vladne ukrepe. Čeprav so »enotni zakon potrdili V obeh domovih, njegovih odredb niso mogli uresničiti brez posebnih dekretov. Ko so sklepali o teh dekretih, je prišlo do razcepa v vladini koaliciji. Liberali, ki so predstavniki velikih poslovnih krogov, so se zoperstavili Eyskensovi odločitvi. Kralj Baudouin je podpisal dekret o razpustitvi sedanjega parlamenta in dekret o novih parlamentarnih volitvah, ki bodo 26. marca letos. Volivci bodo na teh volitvah glasovali za krščanske socialiste ali za socialiste, za konzervativne liberale ali pa za komuniste. GLASOVI: PAUL H. SPAAK! Vedeti pa je treba, da absolutno večino belgijskih volivcev sestavljajo delavci in njihove žene. Ljudje, ki so v delovnem odnosu in ki so od njih odvisni člani družine, sestavljajo 75 % volivcev. Čeprav del krščanskih socialistov v Valonii in v Flandriji ni sodeloval v stavki, niso le-ti preveč navdušeni za stranke, ki so jih branili žandarji in ki so in še preganjajo stavkajoče. Ce bi se stavka končala s hudim porazom delavcev, bi desnica nedvomno krepkeje zaorala. Vendar pa so vsi poskusi v tej smeri naleteli na odločen odpor delavcev. Čeprav poročajo, da so jih na sto in sto kaznovali in odpustili z dela, očitajoč jim aktivno sodelovanje v stavki, desnica dela to zelo previdno, kajti Generalna federacija dela Belgije se je močno uprla vsem represalijam in se začela Znova krepiti, kar gre posebno na živce vsem, ki mislijo drugače. V takšni situaciji je zdaj v Belgiji najbolj pogosto izgovorjeno ime Paula Hen-ryja Spaaka, ki je pred tedni dostopil kot generalni sekretar Atlantske zveze. Nihče ne ve, kaj bo Spaak zdaj ukrenil. Vedo le to, da če bo zakoračil v belgijsko politično življenje, bo to pomenilo, da bo Socialistična partija zavila nekoliko v desno. Mogoče? Kako v resnici bo, bo to odgovor jutrišnjega dne. MIRAN SATTLER Policija »posreduje« med stavkajočimi ZGREŠENE KOMBINACIJ H U Nedavni sestanek predsednikov vlad in zunanjih ministrov SasfSSlHS ta iar.tsšfssrrr msssjm? 5lh pozorno« _P n^vritle nrohlemA in na-- Ne ere samo za' spopad kon- Skupni trg, v katerem auerjevim prizadevanjem, da bi je pomenila udarec po francoskih interese skupnega trga in interese težnjah in hkrati pokazala, da so nesoglasja med Bonnom in de je stara ambicija francoske politike, ki ji je de Gaulle posvetil svoje glavne napore, da bi hkrati dosegel dva cilja: 1. da bi obrzdal politike pod francosko hegemonijo, je Adenauer začel široko razvijati jadra svoje nemške in ve-likonemške politike. Tako so de ri - ljudi" TTrthlTnl obrniena k znova na površje probleme in na- -Ne gre samo za' spopad kon- Skupni trg, v katerem so z£ra- nekontrolirano ekspanzijo Zahod- Gaullove evropske zamisli, slone« ^godkom v Afriki ko so bili vsi sprotja v tej grupaciji držav, cepcij, marveč tudi za spopad in- ne močne industrijske dežele kon- Cb°ri miroljubnih’ sil usmerjeni nasprotja, v znamenju katerih so teresov. Adenauer forsira projekt tinentalne Evrope - Francija, Za- ^ ^ juu ... . J 11rt i^rrrarliriAo ciirVesr-AiarrinnalrnVi r»raa- hoHnn NpmrilA. ne Nemčije in spravil Adenauer-jevo državo pod francosko kontro- n^ociMritičmh teženj Naspip" minila v znamenju negotovosti, znotraj skupnega trga, kar naj bi politično ekonomsko osnovo skup- bi se NATO, reorganiziran po . a u ' rrm o g e med n ifmiT so^ i o celo kakšno politiko bo nova ameriška dejansko privedlo do krepitve nega trga, je postala sčasoma vir francoskih zamislih neposredno skl zvezi med obema orgamzaci-. . se mea njimi »u ju uciu , , , , , , -- svoje za. francoskega vpliva. Težko je misli- nenehnih spopadov med interesi angažiral pri obrambi francoskih jama m tako nobenega problem* na filozofiji hladne vojne, predsodkih do Vzhoda in utvarah gle-Francijo de Nemčije, čedalje bolj postajale ”------dokaz zgrešene kombinacije. Spričo takšnih nesoglasij na pariškem sestanku de Gaulle n! dobil podpore za svoj načrt o konfederaciji v okviru skupnega trga za načrt, ki bi to grupacijo dokončno oddaljil od Britanije ir svobodne cone sedmih držav. Pod-pode pa ni bila prav tako deležne niti Adenauerjeva akcija o carin- "Ule &ra,^le-To samo potrjuje globoko vlada ubrala glede na 1‘0S; ^nost našega kritičnega od- ae3d° moskovske deklaracije iz Is ^bra 1960, ki lahko škoduje ne 0aj^Vari socializma, temveč tudi zrasel za utrditev miru na kolonialnih interesov v Alžiriji in ostalih delih Afrike. Takšni načrti, sloneči na na-o pačnih tezah, so morali kajpak roditi nasprotne sadove. Zahodna Vzhodu, se pravi, da je že ob usta- Nemčija ne samo ni prišla pod nadzorstvo, marveč je _ _ skupnega trga in ss ajn-jš« -SeSkiSSs Sfc&fssz š’™™, kk cial in se dokopala do položaja mogel vskladiti de grupacijama, ki sta že od minu- Toda skupni trg je tudi rezultat vladajoče sile tako v skupnem tr- hodne zaveznike. ti, da bi mogli v bližnji prihodno- in načrti vodilnih dežel na pod Takšen izid je docela logičen, sti ti dve težnji sinhronizirati za ročju »šestih dežel«, ker hrbtenico te organizacije tvo- dalj časa. . Y bistvu je skupni trg rita Pariz in Bonn in so poterhta- Kar zadeva odnose do Zahodne izključno na politični zamisli kem soglasja ali nesoglasja med Evrope v širšem smislu,-gre pri izgradnji močne zapore nasproti Adenauerjem in de Gaultom po- tem predvsem za_formuliranje po- s zaradi tega provokacije glavitni vzrok vseh njenih prido- litike do Velike Britanije in njene novitvi dobil značaj blokovske francosko nad i hl-fdne voine ^i jih e bitev in kriz. Ker sta ti dve de- skupine sedmih, do tako -Imeno- ekskluzivnosti iz obdobja hladne pod varstvom _■! nlaane vojne, ki J1 .J"5 _ » , , *______i-------1_______ tra/vui.-ieb-o »nno n trnlnp moral postati upravljavec kulturn' dogajanja, bi moral imeti svoj VPU’ nanj. In prav osveščanje njegovih ^ razkritih potreb po te vrste akti' udeležbi v kulturnem življenju je ^ loga organizacije, ki ji pravimo zve*L Svobod in prosvetnih društev. Se'e ne samo nje, a vendar nje med vimi.. .«< beremo med drugim v Številki. In pomagati članom Svof0 pri tej nalogi je tudi osnovni nai*1 glasila. Zato bo v Mislih, ki bodo & bajale na začetku vsakega mese vsak član Svobode našel obilo gradi ki ga bo seznanjalo z nekaterimi ^ čelnimi mislili s posameznih podr° ^ delovanja Svobod, z delom društev*^ mnenji in pogledi naših kulturni!1 ^ političnih delavcev, spoznaval 1,0 0 intervjujih tiste kulturno-prosvei^ delavce, ki so pri svojem del« segli večje uspehe. Skratka, SlftSie(j naj bi postalo stalen spremljeva ^ vseh članov Svobod in prosve* društev, vsak pa bo tudi sam , sodeloval v njem z dopisi, in mnenji. Uredništvo si takega s° ^ lovanja še posebno želi, saj bo samo s takim neposrednim s’ med njim, društvi in člani lahko * ren odraz življenja in dela v SV® dah. iš«^ iti*®"1 utrO* V prvi številki Misli je uredn zbralo nekaj pogledov na sodobni ^ dejavnosti v kulturno-prosvetnih ^ ganizacijah, komentar k program11 j ganlzacijsko kadrovske komisij6 ^ okrajnem Svetu Svobod in prosvc ^ društev, nekaj izvlečkov iz go*0*0*# diskusij delegatov na zadnjem su Svobod in vrsto dopisov iz meznih društev ter raznih obve9t(j* Ce že ob prvi številki lahko vimo, da Je vsebina dokaj obs® ^ lahko upravičeno pričakujemo Še .Q gatejše in obsežnejše številke. jg je sicer ciklostirano, vendar se uredništvo potrudilo, da bi dali zUrey nji in notranji opremi čim zani111 ^ šo obliko. S tako vsebino, kot 1° {St0 prva številka in ki izhaja iz res ^ konkretnih problemov in potreb v ^ ganizaciji in društvih, bo glasil® dvomno lahko uspešno koristilo magalo društvom in posamezni ^ pri delu, širše obravnavanje posat^j nih načelih in konkretnih vpr* našega celotnega kulturno-prosvet dela pa tudi ne bi bilo niti Potre ^ saj to vlogo že imajo Sodobna P So PO PROZAIflVIH GLEDALIŠKIH POTEH SMO IZBRALI I N$ke bi ocenjevali probleme gleda- kulture v Sloveniji s stališča jJJbUanske publike, pravzaprav ne bi In ^ zaPisati kaJ dosti kritičnega. aQl0 Slovensko narodno gledališče, 1 0pravlja poslanstvo osrednje gleda- lke biše; Mestno gledališče, ki je ^ raU tudi potujoče; Mladinsko gle-^ u§če kot posebno skupino pri za-Pa U Ljubljanski festival, za katerega sv SOcii^0» da bi se že labko osamo-°iilo kot poklicno gledališče; Eks-v rirnentalni oder prav tako pri za-a^u Ljubljanski festival, oder bolj VX ^anj komornega značaja, kjer so Preteklosti štiri eksperimentalne uPine pokazale poizkusne uprizo-Ve vsebinskih, režijskih ali igral-hovosti, kar vsekakor tudi lahko ^aša v gledališko življenje nekega tetfitv a svežega duha; dalje letne pri-® Ljubljanskega festivala ih septembrske »Vedre Ljubljane«, ki pa še nimajo jasnega koncepta in točno opredeljene publike; dvoje pol-poklicnih gledališč. Šentjakobsko in Obrtniško in Mestno lutkovno gledališče. Skratka imamo vse, da sc Ljubljana uvrsti v evropsko povprečje, manjka ji morda le še musical. Problemi gledališke kulture pa se nam odpirajo v vsej svoji vzročni povezanosti tembolj, čim bolj se odmikamo od Ljubljane in drugih večjih središč in se približamo številnim, zdaj gospodarsko in kulturno rastočim središčem Slovenije. Odloženo poročilo Republiškega sveta za kulturo in prosveto, ki je izpodbudilo, tudi zapisek teh nekaj misli v našem listu, v tej zvezi zastavlja vrsto vprašanj: Ali bodo štiri poklicna gledališča zmogla ob dosedanjih po- gojih več gostovanj? Ali lahko ta gledališča vsaj do neke mere za-dovolje gledališke potrebe manj razvitih predelov, kot Dolenjske, Notranjske, Bele Krajine, Prekmurja? Ali lahko štiri poklicna gledališča sama zagotove trajni stik ljudi z gledališčem? Kdo naj bi finansiral stroške, gostovanj? Ali naj publika iz bližnje okolice mest s poklicnim gledališčem hodi na predstave v center, ali naj ji gostujoča gledališča doma omogočijo tudi abonmaje oziroma ogled posameznih predstav? Iz kopice vprašanj, ki jih odpira omenjeno poročilo, sem izbrala več ali manj tista nerešena vprašanja, ki zadevajo gledališko kulturo v pogledu enega samega osnovnega nerešenega problema: Razširitve dosedanjega vplivnega področja poklicnih gledališč. ^ II. plenumu mladinskega pevskega festivala v Celju Širši okvir mladinskemu glasbenemu gibanju vai; TI. plenumu Mladinskega pevskega festi-^ A ki je bil preteklo nedeljo v Celju, so ugo-'■'ili: priprave na letošnji festival, ki bo zopet 2l. do 23. maja v Celju v počastitev dvajsete ^ etnice naše revolucije, so se začele pravo-Stl° in lepo potekajo. Priprave na festival so Mladinski pevski festival v Celju je le zunanja manifestacija tega gibanja, ki pa mu je /reba iz leta v leto širiti okvir, s področja vokalne glasbe počasi 'prehajati tudi na široko glasbeno vzgojo mladine. Medtem ko so lani na delovnem posvetu ob festivalu razpravljali glasbeniki o ■n . .*! V A« ^dbudiie vrsto tečajev za mlade zborovodje, ^ riam ti še vedno zelo primanjkujejo. Skratka o .festival ne bo samo to, kar bomo videli v Sc 87 zborov s preko 4000 pevci, festival tudi predvsem sektorske, občinske in okrajne ?Go Je’ ^er ^0 letos predvidoma nastopalo okoli 5'Š s0 D°rov s preko 40.000 mladimi pevci. Festival s>«h končno vsi številni nastopi mladinskih pev- c zborov letos ob proslavah jubilejnega leta ig^Ocije, nastopi v okviru letošnjih Pionirskih Pa tudi vsi drugi številni nastopi zborov irhače občinstvo. Ideja širokega mladinskega sep do: 'enega gibanja je letos prodrla res v vsako anjšo šolo. Prodirajo pa tudi težnje, da bi ®asb, &evsb.! sk Klrn revijam priključili tudi instrumentalne 5)0^ine glasbenih šol, kar lahko le še posebej l0v. ravIjamo. Občinske revije bodo v drugi po-oj,'c‘ nieseca aprila, medtem ko bodo zadnje aine revije še v prvih majskih dneh. tiij1vInog° je bilo razpravljanja o mnenju števil-!>r0 glasbenikov, da je treba spremeniti prvotne 6roP°zicije festivala, ki določajo dvajset minutni za vsak nastopajoči zbor v Celju. Po-' ek je bil zelo utemeljen, saj nam konec kov. vsa1cev ne gre le za kvaliteto, ki bi naj bila akn let0 višja. Končno tudi na festivalih, kakr-v Arezzu in katerega edino merilo je V6it iteta» ne zahtevajo od nastopajočih zborov 2b0 •1?ot dvanajstminutni program. Mnogi naši Pa delajo v zelo težkih pogojih, saj je pro-toij, v Preobremenjenosti šolskega prostora letos šra 'SSn kot menda še nikoli. Dvajset minut pro-lja ^ tudi še z ničimer sam po sebi ne zagotav-He kVatitete. Mimo tega pa takšna zahteva tudi bi ' srnela zavreti kakorkoli širokega glasbe- i* gibanja med našo mladino, čeprav je prav aas^ e^a namena zrastla. Zato bodo zbori v Celju s tremi pesmimi, dvemi po lastni izbiri, 0 Pa jim bodo določ'1- I razvoju mladinskega zborovskega petja v Sloveniji, je predlagal glasbeni sosvet Zveze Svobod za razpravo istega aktiva glasbenih delavcev ob letošnjem festivalu temo SODOBNA GLASBENA VZGOJA MLADINE PRI NAS, ob kateri bi iskali odgovora na vrsto vprašanj: kaj je z glasbeno vzgojo mladine mimo zborovskega petja, kakšno je naše glasbeno šolstvo, kako izkoristiti glasbenp-vzgojni program radijskega programa za delo na šolah, kakšne so zahteve nasproti glasbenemu šolstvu glede na reformo glasbenega pouka v obvezni šoli, zakaj smatramo v Sloveniji, da krožkov tako imenovane Junes musical ne potrebujemo in kje menimo, da lahko opravljamo njihovo poslanstvo itd. Letos bo torej, ideja množičnega mladinskega petja, kot kaže, vendarle prerasla v idejo široke mladinske glasbene vzgoje. Skratka, napočil je čas, ko moramo sodelovati z vsemi, ki kakorkoli delujejo na glasbenem področju in ki lahko kakorkoli doprinašajo k glasbeni vzgoji mladine. Prav to, da bodo letošnjemu festivalu prisostvovali tudi ugledni glasbeniki iz Avstrije, Francije, Anglije, Poljske in Belgije, pa zopet glasbeniki iz vse države, lahko še nekoliko več doprinese k medsebojnemu izmenjavanju izkušenj pri širokem glasbeno-vzgojnem delu med mladino. In končno je prav, da je pobudnik takim razgovorom prav Mladinski pevski festival v Celju kot stalna institucija, ki ji je tudi Kultumo-prosvetno veče Jugoslavije pred kratkim dalo visoko priznanje, ko jo je uvrstilo med štiri najboljše amaterske institucije, ki se ukvarjajo z kulturno-umetniškim delom oziroma kulturno-estetsko vzgojo v državi. Glasbena vzgoja pa je nedvomno prav tisti del človekove estetske vzgoje, ki lahko mnogo prispeva k oblikovanju človekove osebnosti. S. G. Ce se najprej ustavimo ob ugotovitvi, ki zdaj ni več nova, pa je vendarle tako prijetna, da jo moramo danes ponoviti še enkrat, namreč, da nikoli poprej niso slovenska poklicna gledališča toliko gostovala kot zdaj, pa to še ne pomeni odgovora tudi na vprašanje, ali bodo ta gledališča zmogla še več ob dosedanjih pogojih. Vsekakor že zdaj obstoja neka razlika med napori posameznih poklicnih gledaliških ansamblov. V pretekli sezoni je Slovensko narodno gledališče Ljubljana dalo približno 13 "A vseh svojih predstav izven lastne hiše in v glavnem tudi izven ljubljanskega okraja, predvsem na turneji po Prekmurju, Dolenjski in Primorski in od njega kot osrednjega slovenskega gledališča verjetno tudi v prihodnje ne moremo zahtevati kaj dosti več. Zato pa je zanimivejša in zgovornejša primerjava ostalih treh gledališč; Ljubljansko Mestno gledališče Je imelo kar 32 */. svojih predstav Izven lastne hiše, pol teh približno v ljubljanskem okraju, pol po drugih okrajih; Celjsko ljudsko gledališče je gostovalo predvsem v domačem okraju, in sicer kar s 45 ‘U vseh predstav; SNG Maribor je gostovalo v pretekli sezoni predvsem v domačem okraju, a le s 23 °lt vseh svojih predstav. Celjsko gledališče je po svojem delovanju torej skoraj že pokrajinsko gledališče in ne le mestno, čeprav mu v tej isti sezoni stroškov gostovanj ni kril niti OLO Celje kot ustanovitelj, niti posamezne občine, kjer so gostovali. Ljubljanska Drama je prejela za lansko turnejo po Prekmurju, Dolenjski in Primorski subvencijo. nekaj manj kot milijon din iz republiškega sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti, medtem ko ji je stroške prevoza za predstave v domačem okraju kril OLO Ljubljana, dnevnice nastopajočemu ansamblu in inkaso s predstave oziroma pavšal za predstavo od 40.000 do 150.000 din za predstave izven domačega okraja pa so krili gostitelji. Mestnemu Ljubljanskemu gledališču je OLO poklonil tovornjak za prevoz kulis. Izvršni svet pa avtobus za prevoz ansambla ob gostovanjih. Sicer pa so v krajih, kjer so gostovali, dobili le inkaso od predstave, kar pa je bilo dokaj malo zlasti v revnejših krajih, : kjer šo tudf kapacitete dvoran bolj ! majhne. SNG Maribor je za svoja : gostovanja prejel največ subvencij: j za gostovanja v domačem okraju je i prejel od OLO Maribor šest milijonov din subvencije, ea gostovanje v murskosoboškem okraju in v Pulju sub- 1 vencije iz republiškega sklada za ; pospeševanje kulturne dejavnosti, za i gostovanje v Kopru in Piranu pa od i zavoda Primorske prireditve. V pri- i bodnjem obdobju bo SNG Maribor i rekonstruiralo svojo gledališko stav- i bo, zato bo imelo možnosti več go- i stovanja. Gotovo se bodo našli inte- : resenti, posamezni veliki kolektivi ali bogatejše občine v okraju pa tudi izven njegovih meja, ki bodo lahko prispevale za gostovanja večji delež potrebnih sredstev. Vodstvo Mariborskega gledališča je sicer mnenja, da so že zdaj preštevilna gostovanja za njihov ansambel, kar pa bi le težko verjeli, če primerjamo število lanskih predstav izven domače hiše posameznih poklicnih gledališč, brez SNG Ljubljane seveda. Ce je kaj zelo evidentno iz vseh teh podatkov, potem je to nuja Po sodelovanju gledališč s kraji, kjer gostujejo: z njimi bi morali skupno reševati problem finansiranja gostovanj, saj v načelu je menda že jasno, da bo moral plačati tisti, ki bo užival neko kulturno dobrino, pa naj bo to zaključen kolektiv ali prebivalci nekega kraja; z organizatorji teh gostovanj v domačem kraju bi se morali pogovarjati o repertoarju gostovanj, o tem, kaj bodo igrali, da bo kvalitetno, a obenem tudi v skladu z dojemljivostjo publike; kje bodo igrali, ali se da’ na njihovem domačem odru uprizoriti, kar imajo naštudiranega itd. Tu se namreč začenja porajati potreba po aktivnem Odnosu med gledališčniki in publiko, saj bi ob takem posvetovanju posamezniki, ki jim je zaupana organizacija in usmerjanje kulturnega življenja kakega kraja, znali doma zagovarjati sredstva, namenjena gledališki kulturi, to pa je seveda stvar bolj ali manj prebujenih interesov, bolj ali manj ’ osveščenih lastnih kulturnih potreb. Torej ne more veljati le odnos — če bodo plačali, lahko dobijo. Povabilo na generalke, razgovori o repertoarja, ki naj bi ustrezal interesom in potrebam tako domače publike kot tiste, pri kateri gostujejo, je potreba, ki jo že danes utemeljujejo n. pr. že v Celjskem gledališču itd. Dalje — odri, dvorane! Celjani so igrali tudi že v gostilni, ki so jo za en večer spremenili v improviziran© odrsko prizorišče. Toda 'pogostejši Maroltov koncert Maribor, 18, februarja. Unionska dvorana. Morda je golo naključje, toda prav v tej dvorani je 4. julija 1927. leta prvič koncertiral Akademski pevski zbor, katerega ime je proslavil njegov umetniški . vodja in dirigent France Marolt. In tako kot nocoj je tudi takrat ob vsaki pesmi posebej vzvaloval v navdušenju že tedaj »dijaški« balkon in parter je nekoliko bolj umirjeno, a zato nič manj toplo pozdravljal pevce in njihovega zborovodjo. Bil je že takrat H —- Maroltov večer. Danes je minilo natanko deset let, odkar je umrl France g Marolt. Tisti, ki pobliže poznajo njegovo življenje in delo, = pravijo, da je bilo izredno plodno. K njegovemu imenu je i§ zgodovina glasbene umetnosti pripisala: prvi slovenski izra-II žiti glasbeni folklorist. In uvrstila ga je v sam vrh glasbene J ustvarjalnosti, tja med mojstre Lajovca, Adamiča, Kogoja. g Bil pa je Marolt tudi glasbeni pedagog. Slovenskim pevskim g zborom je dal vrsto odličnih zborovodij, dal jim je pevce, ki H so bili več kot samo ljubitelji pesmi. In prav zaradi tega bo §§; ostalo Maroltovo ime tudi v prihodnje še vedno tesno povesi zano s slovensko amatersko glasbeno poustvarjalnostjo. Res, moški pevski zbor Slava Klavora je pripravil že == umetniško bolj dognane koncertne večere, kot pa je nocojšnji. s Zlasti njihovi vstopi so malce neenotni. Morda zaradi tega, H ker pojejo v narečju, ker jim izreka in besedilo povzročata H nekoliko težav. Toda nečesa jim ne gre odrekati: z vso Iju-g beznijo so pripravili nocojšnji program narodnih pesmi v H priredbi Franceta Marolta. In ta ljubezen je čutiti iz vsake g pesmi. Pri vsakem pevcu in pri zborovodji prof. .Gregorcu. g In, ali je bila ta ljubezen do narodne pesmi tudi povod, da = so se edini v Sloveniji odločili počastiti obletnico Maroltove = smrti, je nazadnje prav vseeno, vsekakor pa jim je potrebno g za tako odločitev izreči vse priznanje. S. B. | Po vzoru najslabših | revijskih filmov |j Gorje našemu revijskemu fil-g mu, če bo šel po stopinjah ->Lju-g bežni in mode«! Kar je najslab-g ših tradicij v zvrsti revijskega g filma, nam jih je »Avala film« g presadil na domača tla — najslab-g še tradicije slabo presadil. g Kaj je značilno za slab revij-= ski film, na primer, nemškega g izvora ? = — Nedomiselna zgodba, naivni g zapleti, vnaprej znani razpleti, g ploski značaji in tipi, niti eno-g dimenzionalni ne, klišejske situacije. g — Režija usmerjena zgolj v nekatere revijske točke, vse g = drugo posneto nekako brez prave zveze, kot bi bilo odveč g g (običajno tudi je odveč). g — Igrajo: lep mladenič in lepa mladenka, ki pa ne smeta g H biti dobra igralca, ker bi sicer ne mogla ničesar napraviti g g iz neumnih besed, ki jih morata govoriti; množica statistov, s — Kričeče barve, bolj ali manj okusno izbrane. — Glasba, ples: ves zabavni aparat filma. g »Ljubezen in moda« ima vse te značilnosti. g Če se že zgledujemo po tujih vzorih — se moramo zgle- §= g dovati prav po najslabših? —šn g llllllllllllll!!llllllllllllllll!l!lll!llllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!IIIIN!l|||!lll!lllll!!|||||||||||||||!l!ll!llll|l!!l!IIl||!||||||||!llH!lf razgovori poklicnih gledališčnikov z organizatorji gostovanj ix> naseljih in vaseh bi mnogo pripomogli tudi k razrešitvi tega težkega problema. Ne čez noč, a vendar bi tako počasi komune uvidele potrebo po takšnih stavbah, ne klasičnih gledališčih, temveč kar najbolj funkcionalnih stavbah z odrom, najbolj uporabnih za njihove . raznolike. potrebe kulturnega življenja, kjer. pa bi tudi gostujoča gledališča lahko dostojno odigrala svoje. predstave.. Tako bi prej prišli do boljših prostorov V zadovoljstvo domačinov kot tudi stalnih ali občasnih gostujočih ansamblov. To je nedvomno eden najtežjih problemov,, zlasti v gospodarsko manj razvitih, .področjih. Razgovori poklicnih gledališčnikov’ z domačimi organizatorji gostovanj pa bi lahko odpravili tudi drugo skrajnost, skrajnost ko imamo izredno lepe gledališke stavbe kot n, pr. 'v Velenju, pa Trbovljah, a jih danes, ne izpopolnjujejo s programom niti. gostovanja poklicnih gledališč niti predstave domačih amaterjev, kar je končno tudi dokaz, da za število dobrih amaterskih uprizoritev tudi vedno ne zadostuje le lepa dvorana. Ponudba . SNG Drame iz Ljubljane Delavskemu domu v Zagorju, da kot gostujoče gledališče da celoletni abonma Zagorjanom, je lep primer takih pobud gledališčnikov. Odloženo poročilo zastavlja še eno ■ vprašanje. Ali ne bi v primeru, ko imajo kolektivi možnost prevoza do ne preveč oddaljenega središča z gledališčem, prihajali raje tja, češ prevozi igralcev in kulis so ob gostovanjih dragi, prevoz gledalcev v gledališče je cenejši. V tem primeru že razpolagamo z nekaj izkušnjami. Kranjska ISKRA je lani spomladi zadnjič organizirala brezplačni prevoz svojih članov kolektiva v Ljubljansko Dramo, medtem ko v Operi še ima abonma za svojih 150 članov. Zakaj v Dramo ne več? Drama iz objektivnih razlogov ni mogla zagotoviti Iskrinemu kolektivu predstav ob sobotah..Med tednom pa je bil res prevelik napor za ljudi, ki so se vračali ponoči iz gledališča v Kranj ob dvanajstih* ob petih pa so že morali biti na delu,. V Dramo, so hodili, kot pripovedujejo, le uslužbenci in visokokvalificirani delavci, tehnična inteligenca, zelo malo pa je bilo delavcev iz obratov. Menili so, da jih ne zanima, da je preresno, kar igrajo v Ljubljani, da ne razumejo itd. Zdaj imajo v Prešernovem gledališču abonma s 352 sedeži samo za Iskro, a mnogi pridejo tudi takrat, ko so predstave gostujočih poklicnih gledališč. Prešernovo gledališče si hoče pridobiti svojo stalno publiko, amaterji svojo, ki pa bo prihajala vse bolj pogosto tudi na predstave gostujočih gledališč, saj bo postajala vse bolj zahtevna. Eno so torej objektivne težave s prevozi, kar ni odviszto le od pripravljenosti kolektiva, da odšteje denar za brezplačni prevoz v gledališče, drugo pa je pomislek, da si je bolje doma vzgojiti svojo. gledališko publiko. Gostovanje poklicnih gledališč ima torej tudi svoj širši vzgojni pomen, vsekakor širši, kot ga lahko- ima samo ena sama iztrgana predstava, pa naj bo še tako dobra. In če bi ta gostovanja znali gledališčniki povezovati še z razgovori ob ali po predstavah, o uprizoritvi gledališkega dela, pa. tudi o stvareh izven njihove predstave, o gledališki vzgoji, o delu amaterskega domačega gledališča itd. — potem bi gledališčniki ob relativno majhnem dodatnem trudu resnično mnogo prispevali k gledališki kulturi ljudi določenega kraja. (Konec prihodnjič) SONJA GAŠPERŠIČ VEČJE ZNANJE O MORJU LAHKO POMAGA IZBOLJŠATI ŽIVLJENJSKO RAVEN GOSTO NASELJENIH IN REVNIH NARODOV FENOMAT Oceanografi UNESCA avtomatski sušilnik rok v Indijskem oceanu C Indijskem oceanu križari sem in tja nenavadna ladja. Na njej je velik laboratorij. Posadka dela za organizacijo Združenih narodov UNESCO. Različen je jezik mladih oceanografov, kemikov, fizikov, geologov in biologov, ki delajo v ladijskem laboratoriju. Vsi pa imajo skupen cilj: oteti morju tajnosti, do katerih človek doslej še ni našel zanesljive poti. Zakaj je ladja Združenih narodov zaplula ravno v Indijski ocean? To je morje, o katerem vemo najmanj. To je neraziskana meja našega znanja o oceanih, čeprav je bilo tam na valovih Indijskega oceana v zadnjih 90 letih že več kot dvajset ladij s podobnimi cilji. Indijski ocean pokriva kar 14 % zemeljske površine in sega od Antarktike do Indije, od vzhodnoafriške obale do Avstralije. Na obalah tega oceana žive nekateri narodi, kjer je naseljenost pbšebno gosta, kjer so življenjski pogoji še slabi. Prebivalstvo teh narodov šteje skoraj četrtino prebivalcev našega planeta. Indijski ocean ima posebno mesto med svetovnimi morji. Znane so le povsem splošne značilnosti O njegovi topografiji in o življenju v njem. Nikjer drugod na morju ne menjajo vetrovi in tokovi z letnimi časi svoje smeri tako močno, kakor ravno na tem oceanu. Ta značilnost Indijskega oceana ima najgloblje posledice tako na morske tokove, kakor tudi na življenje v tem morju. Zakaj pa je v Indijskem oceanu tako bistveno drugače kakor na drugih morjih, je še tajnost, ki naj bi jo zdaj razkrili mornarji organizacije UNESCO. Velike reke, kakor so Indus, Ganges, Evfrat, Tigris in druge vale, ko se izlivajo v Indijski ocean, milijone in milijone ton zemlje. Ob izlivu teh rek so torej podani idealni pogoji za ugotavljanje učinka tega mogočnega vodnega toka s celine na sestavo morske vode in tudi pogoji za študij količin kovinskih in mineralnih snovi v morju. Začetne stroške za mednarodno ~ak-cijo Indijski ocean* bo sprva krila organizacija UNESCO iz svojega proračuna. Seveda pa računajo na pomoč družine narodov; računajo tudi na prispevke","'ki naj bi jih posamezne države vlagale v sklad. Ce bo prvo obdobje tega ' mednarodnega oceanografskega sodelovanja dalo pričakovane' rezultate, se nameravajo lotiti še večjega, še bolj drznega načrta. Zgradili naj bi veliko ladjo, opremljeno z najnovejšimi tehničnimi pripomočki, kakršne si ne more privoščiti, sodeč po dosedanjih izdatkih za nacionalne oceanografske raziskave, nobena dežela. Na tej ladji naj bi vodilni znanstveniki, najboljši poznavalci morja, njegovih tajnosti in neodkritih možnosti vodili najbolj zahtevno raziskovalno delo in razen tega vzgajali naraščaj mladih oceanografov. Ta zamisel naj bi začela postajati stvarnost že letos in v nekaj letih, dveh ali treh, naj bi zaplula na ocean najmoderneje opremljena raziskovalna ladja. Ekspedicije, ki jih zdaj usmerjajo na Indijski ocean, se posvečajo predvsem takim nalogam, ki bi čimprej dale neposredne gospodarske rezultate. Med drugim je moč ugotoviti s temeljitimi znanstvenimi raziskavami nove predele morja, ki so posebno bogati rib. Večji ulov rib pa pomeni za gosto naseljeno in revno prebivalstvo ob morju izdat- nejšo hrano, večji dohodek, skratka napredek v življenjski ravni. Temeljite znanstvene raziskave lahko prihranijo prebivalstvu teh dežel prenekateri trud v vsakdanjem življenju, ko je moč določiti'tudi to, kdaj je pravzaprav najprimernejši čas za lov. Meteorološke študije in zanesljive vremenske napovedi so tudi eno izmed področij raziskovalnega dela ekspedicije UNESCO na Indijskem oceanu. Za življenje in napredek narodov v Aziji je namreč nenavadno važno, da bi kaj več vedeli o monsumih, ki usodno vplivajo na življenje tamošnjih prebivalcev. Popolnejše znanje o morskih tokovih, o njihovi moči in smereh, lahko odločilno vpliva na stroške ladijskih prevozov. Ko so n. pr. bolje spoznali morje v severnih predelih Atlantika, so lahko ubrali take smeri za plovbo, ki prinašajo tudi do 10% prihranka na gorivu. _ce Nov nasprotnik raka Znanstveniki in zdravniki so delali zadnjih šest mesecev v Glasgowu poskuse in prišli do nove metode uporabe elektronskega računarja, da bi zagotovili boljše zdravljenje bolnikov, ki bo-lujejo za rakom. Ugotovili so, da lahko v nekaj minutah izračunajo doze žar-čenja s tako natančnostjo, za katero so prej menili, da je ni moč doseči. Eden izmed znanstvenikov je izjavil, da tega sistema še niso proučili na bolnikih, vendar je dodal, da je -očitno, ’ da bb dobro delovaK Fizik dr. J. M. Lenihan pa je dal naslednje pojasnilo: -Problem je v tem, da je treba pri nekaterih zdravljenjih s pomočjo rentgenskih žarkov ali radija izra- čunati dozo za vsakega posameznega bolnika, če želimo, da bo zdravljenje kar najbolj učinkovito. Vsak bolnik se razlikuje od drugega, zatorej je lahko to delo zelo dolgotra.no in počasno. Brž ko bomo dosegli, da bomo izračunali potrebno dozo žarčenja v nekaj i 1-nutah namesto v nekaj dneh, kolikor je zdaj potrebno, bomo imeli še enega sodelavca, ki nam bo pomagal v boju s hudim sovražnikom — rakom.« V modernih umivalnicah ne vidimo več ne čistih ne umazanih brisač. Na-domestujejo jih električni sušilniki na topli zrak. Takšni sušilniki so običajno pritrjeni kar na steno poleg umivalne školjke in tako so vsakomur na uslugo. Treba je pritisniti le na stikalo in sušilnik že deluje ter v nekaj sekundah osuši umite roke. Se popolnejši od teh sušilnikov je domači električni sušilnik »FENO-MAT«, kakršne izdeluje podjetje »Elek-tromedicina« v Ljubljani. Njegova posebnost je, da ima ob vznožju obočnega izreza za sušenje rok vgrajeno foto celico, ki avtomatično vključi aparat, brž ko vtaknemo roke v ta izrez, ko pa jih odstranimo, ga izključi. Ta sušilnik deluje torej docela avtomatično. Ker je elektronsko krmiljen, mu ni potrebno nobeno ročno stikalo, s čimer je zajamčena ne le varnost pri uporabi, temveč tudi popolna higiena. Za bolnice, a še posebej za operacijske sobe, kjer higiena prerašča že v pojem sterilnosti, je ta naprava idealna. Njeno mesto bi bilo tudi v vseh kuhinjah in restavracijah, v hotelskih umivalnicah in modernih javnih straniščih, a prav tako v umivalnicah industrije zdravil, živilske industrije in sploh povsod tam, kjer je treba zajamčiti najboljše higienske pogoje dela. Sicer pa je -Fenomat« izredno soliden izdelek. Za razliko od takih inozemskih izdelkov, ki med obratom povzročajo precej hrupa, dela -Fenomat« brezšumno. Konstruiran je tako, da ga je možno priključiti tudi tam, kjer je omrežna napetost močno variira, saj deluje enako dobro pri 170 kakor tudi pn 240-voltni napetosti. Domači sušilnik rok Delovni čas in Elektronski programski časovni releji Programski časovni releji so avtomatska elektronska stikala, ki v določenih časovnih presledkih vključujejo ali izključujejo oziroma preklapljajo električni tok in nam tako samodejno krmilijo vrsto raznih industrijskih naprav. Njihova uporaba je možna povsod tam, kjer se določeni delovni postopek pogosto in periodično ponavlja, in kjer moramo računati z veliko pogonsko zanesljivostjo. javi s starejšimi tipi mehaničnih re-lejev. V teh relejih uporabljajo elektron-cevi z mrzlo katodo. Ker s tem SK6 cevi l. nudili odpade običajno predgretje cevi, je rele Najbolj občutljiva fotocelica Britanska tvrdka Mullard je izdelala novo foto celico, za katero trde, da ima večjo stopnjo občutljivosti od katere koli druge komercialno razpoložljive fotocelice. Nova foto celica je namenjena znanstvenemu raziskovanju lastnosti različnega materiala. Celiko hladijo s tekočim dušikom in pravijo, da je to hlajenje tako učinkovito, da je moč celico uporabljati neprekinjeno 45 minut, ne da bi jo bilo treba ohlajevati še s kakim drugim sredstvom. Indonezijec — doktor jedrskih znanosti Prvi Indonezijec, ki je doktoriral iz jedrskih znanosti na londonski univerzi, je Sumaun Samadikum iz Bandun-ga. Ta človek je uspešno zagovarjal svojo tezo in s tem dobil naslov prvega Indonezijca — doktorja za jedrske znanosti. Samadikum je prišel v Veliko Britanijo kot štipendist Združenih narodov in bo preživel še leto dni v Nemčiji na specializaciji, preden se bo vrnil v domovino. produktivnost . . . . _ «_i_ tva vat* T3-i 1 Rfl delavkah, ki : Z odnosi med delovnim časom in produktivnostjo se ne ukvarjajo le gospodarstveniki, marveč zanima to področje tudi sodobno medicino. V osnovi opozarjajo ta proučevanja, da imajo spremembe v delovnem času skoraj vedno za posledico tudi spremembo delavčeve produktivnosti. Na splošno pa ugotavljajo, da ima skrajšanje delovnega časa praviloma za posledico večjo delovno storitev v eni uri ali pa hitrejše dokončanje posamezne delovne naloge. Podaljšanje dnevnega delovnega časa oz. nadure pa so največkrat vzrok razočaranja, kajti produktivnost delavca ne narašča v enaki men, kakor narašča delovni čas. V zvezi s problemi delovnega časa in produktivnosti naj omenimo nekatere izkušnje, ki jih ima department za delo v Združenih državah Amerike. V večjih tovarnah so tamkaj pri prehodu od šestdnevnega na petdnevni delovni teden ugotovili med drugim tudi naslednje: pri delavcih so spričo zmanjšanja tedenskega števila delovnih ur od 48 na 40 ugotovili povečanje povprečne proizvodnje na uro za 14 "/o. Ker pa se je njihov delovni čas pri tem prehodu v celoti skrajšal za 16”/o, so zabeležili v celoti zmanjšanje proizvod- nje za 2 %. Pri 150 delavkah, Id se K je tedenski delovni čas prav tako sio^ šal za 8 ur na 40 ur, pa so ugot _ povečanje storilnosti le za 7 % in j, zabeležili v njihovi proizvodnji v manjkljaj za 9 odstotkov. Signali iz vsemirja ffF Ena izmed zanimivosti zadnje ‘ j« stave Združenja fizikov v London^ bil majhen poskusni aparat. Se* Ijen je bil iz 1,25 metra kovinske 1JC11 J C ZC* -------------y in različnih elektronskih dodatkov. Aparat so napravili britanski Aparat so napravili britanski “ stveniki za lovljenje najšibkejših lov z vsemirskih satelitov in za 151 »jr tev le-teh do razumljivega šuma-nravn je moč uporabiti tudi v ra pravo skem sistemu. , \C Pomen tega aparata je v tem, a ,e ga Je po laseh. »Menda vendar nisi praznoveren? V našem poklicu je precej takih, hkrati pa so mnogi izmed njih prepričani, da praznovernost prinaša nesrečo ...« »Raje bi šel s teboj na fronto ...« »Jaz pa sem se še posebej zavzemala za to, da bi te poslali v Bosno. Moral bi tudi na očetov grob ...« »Na očetov — grob ...« »Da. Kaj se čudiš? Saj sem tl poslala brzojavko, da ti je umrl oče!« Ivica je otrpnil. Dolgo ni mogel spregovoriti besede. »Nekaj dni po tvojem odhodu v Skopje je prišla iz Sarajeva brzojavka, da ti je oče nenadoma umrl,« je rekla Klara. »Poslala sem ti v Skopje novo brzojavko hkrati z izrazi sožalja.« Tačas ko Je Klara lagala, je Ivica strmel predse in sklanjal glavo. Bled je bil. Zdelo se je, kakor da se bo onesvestil. Potem Je zajecljal: , . »Oče umrl... Umrl... Nisem dobil brzojavke ... To ni mogoče ... Umrl... Moj oče...« „ ., , Stopila je k njemu in ga nežno prijela za roko »Z menoj pojdi!« Govorila je ukazovalno, on pa se Je kakor vselej tudi to pot pokesal zaradi očitka, ki ga je imel na Jeziku, češ kako to, da mu šele zdaj pove. Peljala ga je pod roko in ga od strani gledala. V njenih očeh ni bilo izraza sočustvovanja. Nihče je ni gledal, zato je takrat njen pogled kazal žensko, kakršna je v resnici: v smaragdno zelenih očeh je bila jasna sled zaničevanja, ki jo je pre-vzelo ob pogledu na pomehkuženca, kakor Je pomislila. Slovo ne bo prineslo nesreče, tudi praznovernost ne, prav gotovo pa bo slabost naprtila Ivici preglavice. Vohunu s slabimi živci mora spodleteti, njegovi živci pa so povsem odpovedali. To Je treba povedati šefu. Je mislila Klara. Vsega mu ne smemo več zaupati. Bolje bo, da ne ve tistega kar bi nam moglo škodovati, če bi kar na lepem izgubil živce in začel govoriti. Ce bi ga prijeli, bi spregovoril. Povedal bi vse, »Mislila sem, da boš postal velik vohun, as med njimi,« je spotoma razmišljala, »v resnici pa si slabič, pravi niče. Oče tl je umri, pa je le malo manjkalo, da bi se zaradi tega onesvestil. Kaj M šele bilo, če bi videl da bi kdo očeta z nožem?« Najbolje bo, če gre v Bosno, si je rekla Klara, tam bo opravlja! vsakdanje reči. Hotela sem, da bi bil Junak... Ali so kriva mamila? »Odpočij se, vem, da je to zelo hudo,« mu je rekla. »Mar odhajaš?« Je zajecljat. »Moram. Dolžnost je zdaj na prvem mestu.« Prvotno Je menila, da bi ostala skupaj vso noč. Tako si je bila predstavljala njuno slovo, morda slovo za vedno. Medtem ko ga Je pod roko peljala k postelji, se je premi-ilila. Gb slovesu ga ni niti poljubila. XV IH Zjutraj Je Ivica dobil kratko pismo. Pri-eda ga je prinesla v njegovo sobo. Prsti so mu drgetali, ko ga je odpiral. Nekaj vrstic Je bilo napisanih s strojem. . _ . _ »Dragi Ivica, vošči mi srečno pot. Ko boš to bral, bom že na poti proti Vzhodu. Na fronto grem. Friedl bom poslala naslov. Želim ti uspeh na novem terenu. Klara.« Samo to, nobene tople besede. Vse je pozabila. Lepi časi so mimo. Niti spomin nanje ni ostal. Pomladi Je konec. Breme pozabljenja Je prevzelo Ivico, potrlo ga je prav tako kakor slovo. Pismo je raztrgal na koščke in jih vrgel v pepelnik. Potem se je naslonil na mizo. Vstopila je. Frieda. Skušala ga je potolažiti s pojasnilom. »Hvala, ne potrebujem tolažbe. Tudi jaz odhajam.« . . , Pogledal jo Je in iskal besede, pa ni imel več kaj povedati. »Tudi to je polip,« je pomislil. Naglo je odšel iz stanovanja. Napotil se Je v DJordjevičevo ulico. Cernu bi še ostal v Zagrebu, si je rekel. Povedal Je, da je pripravljen takoj odpotovati v Sarajevo. V obveščevalnem centru je izvedel, da niti okupatorju ne gre vse tako, kot bi bilo treba. Vsepovsod upori. Organizira jih komunistična partija. Tu, v srednji Hrvatski jih bodo zatrli z nasiljem, najhujšim in najbolj krvavim v zgodovini. Taborišča se polnijo, patrioti padajo. Samo v sremski kaznilnici so 27 junija ubili 10.000 ljudi. V Bosni in Hercegovini pa ne bo lahko. Uporniških čet je že precej, teren pa je tak, da jih je težko uničiti. V Hercegovini so uporniki, zasedli nekatere železniške proge In preprečili promet. Nevesinje Je v njihovih rokah. Partizanski odredi so 27. junija zavzeli Drvar. Uporniško gibaje se naglo širi, zato so nujni odločni ukrepi. Na terenu bodo potrebni zanesljivi, sposobni ljudje, kakršen je Ivica. Pripravi naj se in čimprej gre na pot. Dobro bi bilo, če bi spremenil zunanjost. Lase naj bi si krajše pristrigel, pa brke bi si pustil rasti. Že dolgo ga ni bilo v Sarajevu, če se bo še malo spremenil, ga ne bo nihče spoznal. Njegove listine bodo povedale, da je mehanik, specialist za telefonsko-brzojavne napeljave. V Sarajevu se bo nastanil v hotelu »Evropa«. Obiskal ga bo eden izmed šefov nemške obveščevalne službe, z njim se bo Ivica pogovoril o podrobnostih. Njegova naloga: vtihotapiti se med partizane, zbirati podatke o številčni moči in gibanju sovražnika, skicirati partizanske poti in — to je najvažnejše — utrditi si položaj pri njih, tako da bi se povzpel na vidnejše mesto. Pameten je, znal se jim bo prilagoditi. Dobil bo nekaj komunističnih brošur, da jih bo prebral, preden bo šel na pot, tako da se bo malo spoznal na njihovo propagando. Kako bo pošiljal poročila, bodo določili v Sarajevu. Bistveno je, da bo med partizani takrat, ko se bo začela velika akcija, ki se zdaj snuje. O tem bo obveščen. Ce bo takrat tam, bo znatno olajšal akcijo dokončnega obračuna. V Paimotičevo ulico se je vrnil z zavojem knjig in brošur pod pazduho. Nekaj dni je sedel pri knjigah. Bral je in noslial kokain, zvečer pa se je napil in veseljačil. Brki so rasli. Pustil si je take, da so mu pokrivali ustnice. Deseti dan Je šel k frizerju, ki ga je ostrigel na krtačo. Dal se je fotografirati. Posnetke je oddal v Dtordji-čeri ulici. Kmalu je dobil izkaznice in vse drugo. Ena izmed njih se je glasila na ime Vlado Anič, mehanik. Datum na njej je bil izpred dveh let. Hhrati je prejel tudi izkaznico organa državne varnosti. Naročili so mu, naj jo sežge ali kako drugače uniči, ko se bo odpravljal na teren. Razen tega je dobil deset zlatnikov z naročilom, naj jih skrije kje v obleki, za vsak primer. Dali so mu sveženj naših, italijanskih in nemških bankovcev. Ta denar lahko troši, kakor se mu bo zdelo prav, so rekli. Isti dan si je kupil modro platneno delavsko obleko in močne terenske čevlje. »Kdaj greste?« ga je vprašala Frieda. »Moral bi takoj, pa bom ostal še nekaj dni. Poslovil bi se rad od kulturnega okolja, saj grem med divjake « »To me veseli. Poskrbela bom za vse. Bi šli v klub?« »Ne, Frieda, kar doma bomo.« Ni ga vprašala, kam potuje. Vrsto let se Je sukala v družbi vohunov, zato je vedela, da tega ne sme vprašati. Ce kdo hoče, že sam pove. »V Sarajevo grem«, je Ivica povedal. »Pisali mi boste na moje pravo ime v sarajevski hotel »Evropa«, moja pisma pa bodo prihajala s podpisom Vlado Anič. Ce bo Klara pisala, mi takoj sporočite.« »Klare ne morete pozabiti...« »Ne, nikoli je ne bom pozabil... »Jaz tudi ne,« je Frieda vzdihnila. Objela sta se kot žalostna družinska člana. »Ali bi konjak?« ga je vprašala. »Meni prežene žalost.« Sele takrat, ke Je že sedel v vagonu, Je začel Ivica razmišljati o novih nalogah, ki so mu Jih zastavili. Bil je pri oknu. Nagnil je glavo in strmel v polje ob progi. Mimo so zdrsnili rdeči cvetovi maka. Veselo so se majali v vetru, kot bi ne bila vojna. Tudi on bi bil srečen in bi veselo živel, če bi po svetu ne divjala vojna. Zdaj pa je vprašanje, ali bo sploh ostal živ. Poprijel je najbolj nevarno delo, vohunstvo v vojnih časih, med sovražnike je namenjen. Pred desetimi dnevi se mu to ni zdelo tako strašno kot zdaj, ko je sedel v drvečem vlaku. Preoblekel se bo, šel med partizane in rekel, tovariši, mehanik sem, sovražnik fašistov, zato prihajam k vam. Sprejeli ga bodo z odprtimi rokami. Kmalu bo postal komandir. Tako se mu je vse to dozdevalo, dokler je sede! zraven polnih steklenic, zdaj pa, ko Je vlak drvel neznanemu naproti, so se mu po glavi podila vprašanja. Kako bo prišel na teren, kaj in kako bo govoril; gotovo ga bodo vprašali, od kod je, kje je delal in kdo ve, kaj še vse. Izmisliti si je treba odgovor na vsako mogoče oprašanje, odgovor mora biti verjeten, vsi pa povezani med seboj. Ob najmanjšem protislovju M mogli podvomiti; potem bi bilo vsega konce. Dolge ure je Ivica v mislih obračal vse mogoče kombinacije. Vlak je bil že blizu Sarajeva, Ivica pa niti zdaleč ni razmislil o vsem. Odločil se Je, da z odhodom »na teren« ne bo preveč silil. Nekaj časa bo ostal v Sarajevu, da bo razmislil o prav vsaki podrobnosti. Ni neumen, ne bodo mu prišli na sled. Nemiren je bil, ko Je prispel v Sarajevo. V tem mestu je zrasel, poznal je vsak kamen v njem, vsako drevo, vsako hišo. Mogoče bo videl tud! Dado. Misli nanjo se Je razveselil. V Sarajevu bi ga ne smel nihče spoznati, Dada še najmanj. Hm, tak Je vohunski poklic. Sel Je naravnost v hotel. Pokazal Je Izkaznico in dobil sobo. Vse do večera se ni ganil iz hotela. Mikalo ga je, da M se sprehodil no mestu in obujal spomine na pretekle dni. na vesele, srečne in nesrečne. Niti tega ni smel. Navodila so se glasila: ostati v hotelu, dokler ne pride oficir nemške obveščevalne službe. Sedel je in čakal, potrt in zaskrbljen. Sele okoli devetih Je nekdo potrka!. »Herein!« Je odgovoril Ivica, k! je bil prepričan, da prihaja nemški obveščevalec. Vstopil je mož kakih tridesetih let. plavolas, potlačenega nosu in rdečih, suhih Hc. »Oberleutnant Gruber,« se je predstavil. »Že dolgo vas pričakujem,« je odgovori) Ivica in se trudil, da bi kar najbolj pravilno Izgovarjal nemške besede. , »Čakal sem do večera. Ne bom se dolgo zadrževal. Nikomur ni treba vedeti, da sva se pogovarjala. Poslal sem agenta, ki mi Je prinesel seznam hotelskih gostov. Tako sem Izvedel, v kateri sobi ste. Prišel sem tako, da vratar ne ve, h komu sem namenjen. — Zdaj pa o tem, kar nam je trenutno potrebno. Partizani se zbirajo okoli Foče. V naših načrtih — veste, pripravljamo dokončni obračun s partizani — je Foča zelo važna. Vi boste šli tja kot novi nadzornik brzojav-no-telefonskih linij. Kje zunaj boste vrgli žico na napeljavo In se vmešali v pogovor ne glede na to, kdo bo govoril. Zmenili se bomo za geslo, ki ea boste izgovorili, preden boste oddali poročilo. Kar se le da kratko seveda. Ce se boste vtihotapili v partizanske vrste, in to je vaša naloga, boste delali prav tako. Ce bi to ne bilo mogoče, se boste vrnili in osebno poročati. To prepuščamo vaši uvidevnosti. Dobili boste imena nekal ljudi iz okolice Foče. Prebrali Jih boste, se jih naučili na pamet in seznam uničili. Telefonski aparat, slušalko in mikrofon, ki jih lahko spravite v žep, boste dobili, ko boste odhajali iz hotela. Dobro h! bilo, če bi odpotovali čimprej. morda takoj.« zdaj se Ivici naloga ni več zdela tako težavna in nevarna kot takrat, ko je sede! v vagonu in razmišljal o vsem. Le z naglico ni bil zadovoljen. Rad bi bil videl Sarajevo, pa čeprav ponoči. Spomnil se Je pollpovib lovk, ki ga držijo in mu ne dovolijo nočnega sprehoda po mestu. - - »Povejte, s kakšnim geslom se boste Javljali,« je rekel nemški obveščevalec. »Pol...« Hotel je reči »polip«, pa je Izgovoril le prvi del besede. Zbal se je, da bi ga nemški oficir vprašal, čemu tako čudna beseda. Moral bi mu razlagati, izmišljati si izgovor, pa bi se lahko zapletel. »Prav. Naša služba nadzoruje vse linije, Ce bomo kje slišali »pol«, bomo brez besed prestregli vaše sporočilo. Poštna direkcija bo še nocoj sprejela v službo mehanika Vlada Aniča. Druge izkaznice pustite tu. Ko se vrnete, jih spet dobite.« XIX Na fočanski pošti so prijazno sprejeli fanta v modri delavski obleki, novega nadzornika brzojavno-teiefonskih linij, mehanika z visečimi brki. »Vsak trenutek-se kakšna linija pokvari. Saboterji jih trgajo. Žal mi je, vendar boste imeli veliko dela. Teren pa je tudi nevaren. To vam moram takoj povedati. V okolici so partizani. Kadar boste pregledovali linije, boste imeli spremstvo. Po navadi pošiljamo z mojstri tudi žandarje.« »Nobenega spremstva ne potrebujem, kar brez skrbi. Ničesar se ne bojim.« Čuden lesk so imele oči novega nadzornika. Ivica je bil prej vzel precejšno dozo kokaina. Upravnik je opazil ta lesk v njegovih očeh, pa si ga je razlagal kot izraz hrabrosti, odločnosti. Dotlej je imel težave z mojstri, ki so se na vse načine izmikali, samo da bi jim ne bilo treba na teren. Razveselil se je, kp je nazadnje le dobi! človeka, ki ni zajec. Čeprav je dobil od direkcije navodila, se je tudi osebno odločil, da bo prijazen z novini nadzornikom. »Da, malo se je treba odpočiti.« »Mar se je žica utrgala?« »Utrgala se je.« »Jaz pa sem hotel telefonirati,« Je rekel fant. »Kako boš telefoniral od tod? Moral bi v mesto.« »Zdi se ml, da si ti pravkar telefoniral ...« Ivica ga je začudeno gledal. Vedel je: opazovali so ga. »Linijo sem preizkušal,« Je odgovoril. »Ali si mojster za telefone?« »Da,« je rekel Ivica. »Povej no, ali bi s tistim aparatom, ki si ga spravil v žep, lahko telefoniral v Fočo?« »To bi že šlo, pa je žica pretrgana.« . »Jo bova pa popravila ...« Ivica se je zmede!. Kako bosta zvezala žico, kako jo bosta spravila na drog? Nekoč je videl, kako monterji plezajo po brzojavnih drogovih in kako z vrvico dvigujejo žico. Kako bo pa on zlezel na drog? Niti sanjalo se mu ni, kako gre ta reč. »Nimam orodja,« je rekel. »Skoda! Ali si namenoma pretrgal žico?« ga je fant nenadoma vprašal. »Ne.« »Jaz pa mislim, da si Jo namenoma.« In se je zasmejal na ves glas. »Čemu je to tako smešno?« ga je vprašal Ivica. »Že večkrat sem videl, kako ljudje trgajo telefonske žice, vendar sl bil tl bolj spreten kot drugi.« »Kdo pa trga žice tod okoli?« »Hm, to vsakdo ve.« »Ali partizani?« »Oni pa njihovi prijatelji. Mislil sem, da si tudi ti eden izmed njih...« Nacistični vohun je pomislil, da mora biti ta fant iz partizanskih vrst, vendar ni bil prepričan o tem. Mogoče pa me izziva, si je dejal. Sklenil je, da ga bo preizkusil. Ce je mga} sem tl rekel, da se bomo krohotanj Kdaj pa vstran s temi palicami. Nikomur ni treba vedeti, da smo se od tod menili z žan-darji. Ti bi lahko imel težave, ko se boš vrnil v mesto. Saj res, zakaj si prej rekel tista ,žal‘? Po tistem sem presodil, da nisi fašist.« »Kar ušlo ml je, takoj potem pa sem s« zdrznil. Nisem vedel, kdo in kaj si. To je vendar jasno... Delavec sem, že dolgo bi se rad pridružil tovarišem, ki so zgrabili za orožje.« Partizani so se spogledali. Molčali so, kakor da pričakujejo, da bo Ivica nadaljeval. Začutil je, da je prišel odločilni trenutek za izpolnitev njegove naloge in da mora povedati še nekaj prepričljivega, sprejemljivega. »Mojster sem, kot vidite, vendar se vam ne bi pridružil kot mojster, temveč kot borec ...« »Ali imaš v mestu svojce?« »Nikogar nimam. Sele danes sem prišel. Namenil sem se poiskati zvezo In se vam pridružiti. Naključje je hotelo, da sem naletel na vas že prvi dan ...« »AH je to tvoje kolo?« »Ni moje, izposodil sem sl ga. Ne ven« kaj naj zdaj z njim. Moral bi ga vrniti...« »Kar tu ga pusti! Nocoj žandarji ne bodo rinili sem, vsak čas se bo stemnilo, ponoči ne hodijo radi okoli. Jutri bodo šli tod mimo In bodo našli kolo. Potem bodo tudi vedeli« kako in zakaj si izginil.« Napotili so se navkreber. Kake pol ur« so hodili, potem so se ustavili. Ivica ni vedel zakaj, zato se je ozrl. Ozka, zelenkasta Drina se je vila pod njimi. Majhne, belkaste hiše v Foči so bile sredi zelenja podobne bonbončkom na pisanem papirju. Le stara džamija je bila drugačna od vseh in še neko večje poslopje. »Kaj je v tisti veliki hiši?« je Ivica vprašal enega izmed tovarišev. »Nekoč je bil hotel, zdaj pa ne vem, kaj Je tam. Tisto,« je partizan pokazal z roko, »tista zelena ploskev z belimi nitkami j« stari park ...« Vohun se je spomnil sarajevskega parka, Dade, Mikija, očeta, tistega preiskovalca. Park sredi noči, tema, vse tiho, v parku fant in dekle. Ce bi bil takrat ob Dadi on in ne Miki, se zdaj najbrž ne bi potepal po teh neprehodnih pobočjih, polip ga ne bi oklepal z vsemi lovkami. Ivica bi ne bil v blatu, ki duši in zapira sapo. Prost bi bil, po lastni volji bi delal, ne po tuji. Tako pa je pravzaprav suženj polipa z nešteto lovkami. »Tovariš, nekam si se zamislil, kakor da tl je žal za tisto, kar zapuščaš. Ce je tako, se vrni! Se je čas. Mi bomo molčali_______« »Ni tako, tovariši. Mislil sem le na tisto« kar zdaj puščam za seboj ...« »Ozri se in pomisli! Ce napraviš še nekaj korakov naprej, ni več vrnitve k tistemu, kar ostaja za teboj. To je zadnji trenutek, ker gremo na pot.« »Sem že razmislil o vsem. Pojdimo! Vedno hodim le naprej, tovariš. Delavec sem. . i« Vmes je razmišljal o svoji nalogi, naglo so se mu podile misli. Umika ni več, je vedel. Naprej, pa naj se zgodi karkoU. »Vidim, da nimate ničesar s seboj,« mu Je prijazno rekel. »Ce boste karkoli potrebovali, kar povejte.« »Hvala! Naročili so ml, da moram takoj odpotovati, zato se mvzel v zavoju s seooj le najnujnejše. Upam, da ne bom dolgo tu. Najprej si moram poiskati sobo ...« »Cernu bi jo iskali! Kar tu lahko stanujete.« Poštni upravnik je predstavil novega nadzornika vsemu osebju, potem pa sta šla v gostilno. Pila sta žganje- Kave ni bilo dobiti. Dolgo ste se pogovarjala. Ivica se je zanimal za razmere. Upravnik je bil zgovoren. Največ sta seveda govorila o partizanih. Ivica je izvedel, da jih je v okolici mnogo. »Kako to, da jih ne preganjajo, da jih ne polovijo? ga je zanimalo. »Kdo bi vedel: zdi se mi, da je žandar-merija prešibka, da se boji...« »Malo bom šel iz mesta, ogledal bi si linije,« je Ivica popoldne povedal upravniku. »Ali bi si lahko kje izposodil kolo?« »Svoje vam bom dal.« V delavnici je vzel nekaj orodja; kar tako, si je rekel na tihem. Dali so mu klešče, odvijač, nekaj Izolirnega traku. Mačka je odklonil, češ najbrž mu ne bo treba plezati po drogovih. S seboj je imel aparat In kakih deset metrov drobne bakrene žice. Odpravil se je ob sarajevski brzojavni liniji. Kakih šest kilometrov daleč je prišel, potem pa so mu začele pohajati moči. Posedel je ob cesti, da bi se oddahnil. Za njim je bilo grmičevje. Ko se Je oddahnil, je nastavil ušesa. Vse tibo. le listje je pošumevalo, vmes pa so peli mtirni. Njegove mestna ušesa niso razpoznala ničesar drugega- Pogledal je po cesti. Nikogar ni bilo. Vstal je in vzel iz zavoja telefonski »parat. Prvo poročilo bom poslal, si je rekel. Na konec žice je privezal kamen in ga vrgel čez napeljavo. Najprej je v aparatu šumelo, potem je slišal razgovor. Na enem koncu je bilo Sarajevo. »Halo, pol,« se je Ivica vmešal v pogovor. »Kaj je to?« »Halo, pol! v dolini mnogo partizanov. Žandarji ne storijo ničesar.« »Kdo se vmešava v pogovor?« je zavpil eden. - »Ne prekinjaj!« se je jezil drugi. Ivica je utihnil in snel žico z aparata. Kamen je na oni strani padel na tla, žica pa je ostala na napeljavi. Ivica j® začel vleči. Bakrena žica je padla na tla, hkrati pa se je pretrgala linija. Ivica ni vedel, ali je preveč potegnil, ali pa je bila napeljava slaba. Njegovo prvo poročilo se je končalo z okvaro. Samemu sebi se je zasmejal. Zvil je žico in vse skupaj spravil v žep. Potem je spet sedel v travo. Nenadoma je ujel šum korakov. Sunkovito se je obrnil. Med grmičevjem je prihajala po hribu navzdol moška postava. Ivica se je ustrašil. Najprej je pomislil, da bi skočil na kolo in pobegnil, takoj potem pa se je vprašal, čemu naj bi bežal, ne da bi vedel, zakaj. Iz žepa je vzel škatlico in nekajkrat vdihnil kokain. Koraki so se bližali, Ivica se ni obrnil, vse dokler se mu ni približal na nekaj korakov. Bil je fant, star kakih dvajset let. Suha, zagorela lica je imel, zato pa so se njegove oči veselo smejale. »Dober dan!« je pozdravil Ivico In se mu nasmehnil. »Počivaš ,..« partizan, bo to zares srečno naključje n njegovo nalogo. »Zal nisem,« je rekel. »Zakaj pratdš žal?« Pogledala sta se naravnost v oči. Fantov pogled Je bil radoveden, Ivičev pa hladen, resen, ... »Najbrž sl narobe slišal,« je rekel Ivica. »Nisem rekel žal...« V odgovor se mu Je oni glasno zasmejal. »Previden si, bojiš se ... »Previden že, ne bojim pa se ne.« »Ce je temu tako, je že vse v redu. Tudi Jaz se ne bojim ničesar. Povej mi, kako bi zvezala to žico, da bi telefoniral...« »Komu?« ga Je vprašal Ivica. • »Smejal se boš, ko boš slišal. Besedo tl dam, da ti ne bo grozila nobena nevarnost ...» »Rad bi slišal, tudi smejal bi se rad ... Povedal sem ti že, da nimam orodja.« »Mar se res ne znajdeš brez tega orodja? Daj, poskusiva! V žepu imaš žico, pa bova povezala oba konca.« Ivica se je nasmehnil. »Pa poskusiva, če -že ravno hočeš. In če kdo pride?« »Pa naj pride! Porečeš mu, da popravljava napeljavo. Ti si monter, jaz pa tvoj pomočnik, priložnostni seveda.« Fant Je urezal nekaj palic, Ivica je nespretno povezoval žico. Kake pol ure sta se mučila, potem pa priključila aparat na napeljavo. KOt »strokovnjak« je Ivica ovil z lepilnim trakom za izolacijo tiste dele žice, ki so se dotikali lesa. Ko se Je oglasila telefonistka iz Foče, je'Ivica z dlanjo pokril mikrofon v slušalki in fantu povedal, da ima zvezo s centralo. »Daj, bom Jaz govoril.« Vzel Je slušalko In začel: »Prosim, daj mi zvezo z žandarmerijsko postajo... Halo, žandarji! Ni važno, kdo govori, poslušaj, kaj ti bom povedal... Zate in za vse, ki so tam pri tebi, je najbolje, če odvržete puške in se čimprej odpravite, če vam je kaj do življenja ... Ljndstvo vam ne bo odpustilo tega hlapčevanja okupatorju ... Kakšna vlada neodvisne države? Ta vlada je navadna okupatorjeva tlačanka ... Morda sem res partizan, vendar me ne boš dobil... Svpjim pa le povej, kar sem ti naročil.« Ivica Je presenečeno gledal drznega fanta, ki mu je vrnil telefonski aparat in spet pretrgal žico. »Povej no,« Je rekel Ivica, »ali ti ni prišlo na misel, da bi lahko jaz kar na lepem vzel iz žepa samokres in bi te ubil? Kako si vedel, da ne spadam k fašistom?« »Brez skrbi, tudi na to sem mislil. Vendar bi ti ne utegnil nikogar ubiti.« Sladko, prešerno fantovsko se je smejal. »Poglej tja!« je rekel in pokazal v grmovje, komaj kakih deset metrov od ceste. Ivica se je ozrl, pa ni videl ničesar. »Hm, pogledal sem ... Nič.« »Nič, prav zares.« Zažvižgal je, zamahnil z roko In rekel Ivici: »Pa zdaj poglej!« Prav blizu ceste sta vstala iz grmovja dva fanta, oba v kmečkih oblekah in z naperjenima puškama. »Ta dva bi te poslala na oni svet, še preden bi utegnil vzeti revolver iz žepa. Kje imaš orožje?« »Nimam ga!« Je odgovoril Ivica« Potem so se vsi smejali. Sli so. Ivica se je spotikal, čez kake pol ure Je bil utrujen. Temnopolti fant je to opazil. Pogledal je svoja dva tovariša in se nasmehnil. Takoj je tudi njuna obraza preletel nasmeh. »Tovariši, malo počitka,« se je oglasil temnopolti fant. Sedli so. Ivica prvi. »Utrudil si se ... V nekaj dneh se boš navadil na te globeli. ..« »Ni več daleč, največ pol ure,« je dodal drugi partizan. Ivica ni odgovoril. Gledal jih je kot čIO" vek, ki se jim je predal in je zdaj brez tn°' či. Temnopolti fant ga ni potegnil. Cez P0* ure jih je Ustavila partizanska straža. XX Novega tovariša so peljali h komandirju-Do podrobnosti so mu razložili, kako se j® zgodilo. Smejali so se, ko je črnopolti faU' pripovedoval o svojem telefonskem pomenku z žandarmerijsko postajo. Visok partizan pravilnih potez in širokih pleč je stal °D strani in rekel: »To ste dobro napravili!« »Bal sem se, tovariš komisar,« je rekel temnopolti fant, »da me boš ozmerjal zaradi tega. - -« »Kakor vidiš, te nič ne zmerjam. Cern0 bi jim prikrivali, kaj jih čaka, one tam! Nasprotno. čim manj človeških žrtev, tem bolje-Ce bodo upoštevali svarila, bo manj žrtev. Ali mi imaš še kaj povedati?« »Nič več,« je odgovoril temnopolti. »Dobro, zjutraj se bomo pomenili... , , ti, kako ti je ime?« je komisar vprašal Ivico. »Vlado Anič, tovariš komisar.« . »Tovariš Vlado, tu pri nas boš ostal-Kasneje bomo odločili, ali boš šel med boi“ ce, ali boš ostal tu v štabu, ali pa boš morda šel k tistim, ki skrbijo za zvezo —« Komandir je že odšel. Ivica Je bil zado* voljen. Ni si bil predstavlja!, da so me“ partizani takšni tovariški odnosi brez voja' ških grobosti. Dobro razpoložen se je odpra' vil za onimi tremi, ki so ga bili pripeljali. »Zdaj boš ostal pri nas, jutri pa bomo »e videli. Niti po večerjo ne hodi k tistern" muhastemu kuharju, ti jo bomo kar mi P11' nesli.« / Tu ne bo težko delati, Je pomislil ivicpj Naivni ljudje so, zlahka se bo izvedelo 1 in ono. Kaže, da se ne bo težko uveljaviti-Tisto noč je Ivica spal mirno kot že dol go ne. Zbudil ga je glas, ki je rekel: »Obveščevalec Mile!« Ivica je odprl oči. Zunaj se je svital”' Temnopolti fant Je skočil. »Kdo me kliče?« je vprašal. »Kurir. Komandir me je poslal.« »Takoj pridem.« ,e Druga dva nista odprla oči, tudi Ivica J spet legel. Temu je torej ime Mile, pa ob'.® ščevalec Je. Tako rekoč kolega. Mlad je ‘ neresen, gotovo tudi neizkušen. Dobro J’ da sem naletel nanj, si Je rekel Ivica, iu a me Je prav on pripeljal med partizane/ j V njegovo razmišljanje je rekel 1’ »Naj pride tudi tisti novi. Komandir bo® govoriti z njim.« Ivica se je zganil. »Samo trenutek!« »Počakam te,« je rekel kurir. / za vsakega delovnega človeka! Najcenejši tednik v Sloveniji! Mesečna naročnina samo 80 dinarjev Občinska zveza za telesno vzgojo JESENICE razpisuje mesto Tehničnega sekretarja POGOJI: 1. visoka, višja ali srednja šola za telesno vzgojo — 2. aktivni športni delavec z dokončano srednjo šolo. Plača po pravilniku športne zveze ali po dogovoru. — Pisme- no prijavo pošljite do 10. marca na Občinsko zvezo za te- lesno vzgojo Jesenice. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij v tovarni kovinsko predelovalne industrije »SATURNUS« — Ljubijcma-Moste razpisuje naslednja delovna mesta: stenodaktilografinje po možnosti s pasivnim znanjem angleškega ali nemškega jezika administratorke s pasivnim znanjem enega tujega jezika strojnega tehnika za konstrukcijo in pripravo dela Pismene ponudbe pošljite ali se osebno zglasite v tajništvu podjetja. TISKANINA tovarna tiskanega blaga KRANJ TELEFONI: CENTRALA 28-81 Nudimo vam svoje priznane Izdelke: t bombažne in stanične tkanine v vseh modnih barvah In odtenkih Naše tkanine so znane na domačem in Inozemskem tržišču kot kvalitetne po izdelavi In trajnosti Naročila izvršujemo točno in solidno! »SUMI« — tovarna bonbonov, čokolade in peciva — Ljubljana, Gradišče št. 9 razpisuje delovno mesto sekretarja podjetja Pogoji: visoka izobrazba ali srednja izobrazba s petletno prakso v upravno-pravni službi. — Prošnje pošljite ali pa se osebno zglasite v sekretariatu podjetja do 15. marca 1961. STROJNO INDUSTRIJSKO PODJETJE »1N D 0 S« LJUBLJANA-MOSTE sprejme s takojšnjim nastopom ali nastopom po dogovoru pomožnega skladiščnika visokokvalificiranega ali kvalificiranega varilca za elektrovarjenje Stanovanj ni na razpolago. — Plača po učinku. OBVESTILO Obveščamo podjetja in obrtnike, da smo odprli delavnic® za popravila in previjanje elektromotorjev in transformatorjev Vsa dela opravljamo strokovno, solidno in v najkrajših rokih. Naročila sporočajte osebno, pismeno ali telefonično na upravo podjetja. Sprejemajo pa jih tudi vsi rajoni Po želji naročnika izvršimo tudi vse prevoze elektromotorjev in transformatorjev z lastnimi avtomobili ELEKTRO TRBOVLJE — TRBOVLJE Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Elektrotehničnem podjetju »ELEKTROTEHNA« LJUBLJANA, PARMOVA CESTA 33 TRGOVSKIH POMOČNIKOV za elektro in radio stroko Plača po tarifnem pravilniku in pravilniku po učinku. — Ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in dosedanjih zaposlitev pošljite na upravo podjetja. »Ivan Milutinovič« Tekstilna industrija ZEMUN Tvomička ul. br. 14 Tel: 37-250 Predstavništva: BEOGRAD — Ul. I. Jula br. 34 — Tel. 26-843 SARAJEVO — ul. Mustafa Goluboviča 6/1 - Tel. 54-(n NIS — ul. Trg Pavla Stojkoviča br, 34 — Tel, 20-32 PROIZVODU blago za moške obleke, moške In ženske plašče kakor prvovrstno plastiko 60, 80 in 100 %. ROSHAR širine 40, 45 in 50 cm. Volna za ročna dela »MACA« In vse vrste VOLNENEGA, ČESANEGA IN VLEČENEGA PREDIVA ZA TRIKOTAŽO IN INDUSTRIJO. Spored RTV Ljubljana za teden od 27. febr. do 5. marca 1961 cDNEDELJEK Z1. februarja *•<*#—B.oo Dobro Jutro 1 (pisan glasbeni spored) S.30 Z domačimi melodi-, jami v vesel dani ”■30—6.41) Heklame ‘■05 Drobne orkestralne „ skladbe ‘■40 Trije plesni orkestri ®'00 NaS podlistek 9-30 ir Mozartovih oper :0-15 Vedri zvoki •°-*0 Zbori Vasilija Mirka 1 Oo p0 svetu jazza ij“0 Za otroke “■00 Vaški oktet Vas pozdrav-IJa Radijska kmečka uni- 12.3; Jožeta Falouta ij ™ Zvočni kaleldoskop '4o Majhen koncert hornista •l0 Obvestila in zabavna U, glasba ■oo Baročne skladbe Igra Mariborski inštrumen-U v talnl ansambel Hi- ^al3avnl potpuri Jugoslovanske radijske Postaje pozdravljajo slovenske poslušalce Naši poslušalci čestitajo — in pozdravljajo 'l5 Obvestila, reklame In j zabavna glasba ',40 Naši popotniki na tujem '°0 Popoldanski koncert operne glasbe j °0 Lokalni dnevnik JS Šoferjem na poti l800 Športni tednik JS Johannes Brahmsi Lepa 1« t MaSelona 18 0 ^lovek in zdravje ■OO Obvestila, reklame In Iszal)avna glasba 20 (1° Ila<1bsl51 dnevnik 2o 4- Glasbenl varietč jj" 3 Kulturni globus ' 5-'23.00 Koncert orkestra jj Beograjske filharmonije ' 5 Iz naših studiov j/9 Brljeten počitek! 0 poročila In za- »Ijtiček oddaje »KUGI program ' 0 Nando Roje: Borčeva 19 VrnHev, kantata 3o' ladijski dnevnik Skladateljski opus Ig — A' Weberna ^trjujte svojo angleščino >0.4, ~ 8' lekcija U- "evlja zabavnih melodij '^215 Napoved časa, po-zočlia TOREK SREDA 16. februarja 5.00—e.flfl Dobro jutro 1 (pisan glasbeni spored)- 6.25—5.45 Z domačimi melodijami v vesel dani 6.30—6.40 Reklame 8.05 Izberite melodijo tedna! 8.50 Kitara v ritmu 8.53 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Blagoje Bersa: Sončne poljane. 9.40 Zenski zbor »Svobode-« Apače In zbor »Svobode« Zgornja Šiška 10.15 Iz slovenske solistične glasbe 10.40 Utrjujte svojo angleščino! 10.55 Zabavni orkester Alfred Scholz 11.00 Odlomki Iz opere Faust 11.30 Deset minut Iz naše beležnice 11.40 Sovjetska In poljska zabavna glasba 12.00 Danica Filipič In Greta Ložar sta nabrali nekaj novih pesmic . . 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Glasbene razglednice 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Dva prizora Iz opere »Zaljubljen v tri oranže« 15.40 Listi Iz domače književnosti 16.00 Izbrali smo za vas 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Robert Schumann: Kon- cert za klavir In orkester v a-molu 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Dve skladbi Bojana Adamiča 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 Izobraževalni obzornik 18.30 Radijski dnevnik 20.00 Tonade In modema španska zborovska del* 20.30 Radijska igra 21.30 Matija Tome: Nizki rej, suita koroških plesov za . orkester 21.45 iz filmov In glasbenih revij 22.15 Komorni večeri prt W. A. Mozartu 23.05 za ljubitelje popevk 23.25 Po svetu jazza 23.55 Prijeten počitek! DRUGI PROGRAM 19.00 Dva odlomka Iz opere »Kavalir z rožo« 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Koncert v miniaturi 20.30 Orkestri tega tedna 21.30 John Bergen: I6čaInJ kritik In boreči se kriti* 21.46 Modem Jazz quartet 22.00—22.15 Napoved časa* poročila ___________ L marca 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 z domačimi melodijami v vesel dan! 6.30—6.40 Reklame 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole iz Ljubljane pred mikrofonom 8.30 Franz Schubert: Simfonija št. 6 v C-duru 9.00, Jezikovni pogovori, 9.15 AH vam ugaja? 10.15 Prizori In arije Iz Verdijeve Travlate 11.00 Od polke do rock and roba 11.30 Za cicibane 12.00 Domači intermezzo 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Iz skladateljske skldrka Heltorja Ville-Lobosa 14.35 Orgle in orglice 14.40 »Venite, rož’ee moje« — slovenske pesmi 15.15 Obvestila, reklame In zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah poslušalcev 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Glasbeni spomini z orkestrom Geoff Love 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.20 Novejše skladbe Iz slovenske zborovske kulture 18.45 S citrami po Evropi 19.00 Obvestila, reklame in za-bavna glasba IF.SO Radijski dnevnik 20.00 Eugen D’Albert: Nižava, opera v 2. dejanjih 22.15 V ritmu današnjih dni 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz modernega glasbenega sveta 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje DRUGI PROGRAM ■ 19.00 Angleščina za mladino 19.15 Pianist Bill Butler ob spremljavi ritma 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Paul Hlndemith: Tema z variacijami za klavir In godalni orkester 20.30 Ruski tečaj za začetnike 20.45 Trikrat petnajst 21.30 Moderna plesna glasba 22.00—22.15 Napoved časa, poročila ČETRTEK 2. marca 6.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Z domačimi melodijami v vesel dan! 6.30—6.40 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.35 Zbor RTV Ljubljana poj« skladbe staroklaslčnlh mojstrov 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Claude Debussy: Sest starodavnih napisov — Maurice Ravel: Gaspard de la nuit 10.15 s popevkami po Evropi 10.40 Pet minut za novo pesmico 11.00 Ruski tečaj za začetnike 11.15 Hammond orgle 11.20 Orkester Jugoslovanske radiotelevizije 12.00 »OJ more duboko . ..« 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Arije In dvospevi iz oper »Ivajlo« Marina Golemi-nova in »Borisa Godunova« Modesta Musorgskega 13.30 Veliki plesni orkestri 13.50 Nastopa Koroški akademski oktet 14.05 Odlomki Iz baletov 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame In zabavna glasba 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Ruleta za zabavo 16.30 Pianist Gy6rgy SebOk 17.00 Lokalni dnevnik 17.45 45 minut turizma In melodij 18.00 Orkestralni odlomki Iz opere »Sunčanica« Borisa Papandopule in »Prodana nevesta« Be-dricha Smetane 18.30 Petnajst minut z Ljubljanskim jazz ansamblom 18.45 Ljudski parlament 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Literarni večer 21.25 Gražyna Bacwlez: uvertura , 21.30 z zabavnimi orkestri čez kontinente 22.15 Po svetu Jazza 22.45 Paul Hlndemith: piesi za klavir op. 19 23.05 Mladim plesalcem 23.55 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila In zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Melodije iz filma Poslednji raj 19.20 Pevka Liljana Petrovič 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Arnold Schčnberg: pesmi o Gurreju 22.00—22.15 Napoved časa, poročila PETEK 3. marca 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 z domačimi melodijami v vesel dani 6.30—6.40 Reklame 8.05 Koroške narodne 8.25 Zvočna panorama 9.00 Naš podlistek 0.20 Benjamin Britten: Glasbena matineja 0.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Igra vam violončelist Oton Bajde 10.351Veliki zabavni orkestri 11.00 Scene iz opere Turandot 11.30 Človek in zdravje 11.40 Sedem popevk za sedem pevcev 12.00 Petnajst minut s Kmečko godbo 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Klavir v ritmu 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Melodije za dober tek 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Dva odlomka iz opere Danila Švara »Slovo od mladosti« 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Od plesišča do plesišča 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Orkester Raphaele 18.30 V dvoranah Svobod In prosvetnih društev 19.00 Obvestila, reklame In zabavna glasba - 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrt ure z orkestrom Ray Martin 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Z violino skozi čas 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Po strunah in tipkah 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni komorni koncert 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Zapišite narek! — tečaj za angleški jezik 19.15 Vokalni kvartet The Hi-Los v jazzu 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Igramo za vas 20.37 Književnost v anekdotah 21.00 Gian Carlo Menotti: Me-dium, opera v 2 dejanjih 22.00—22.15 Napoved časa, poročila SOBOTA 4. marca 9.011—8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Z domačimi melodijami v vesel dani 6.30—6.40 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.30 Violinist Karlo Rupel pred mikrofonom 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Koktajl za zabavo 10.15 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice 10.40 Angleščina za mladino 10.55 V ritmu polke 11.00 P svetu Jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci pozdravljajo 12.00 Trio Rudija Bardorferja 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila In zabavna glasba 13.30 Domača mešanica ... 13.50 Od arije do arije 14.20 šport In športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame In zabavna glasba 15.40 S knjižnega trga 16.00 Za razvedrilo 16.25 Iz najnovejšega reper- ' toarja Jugotona 16.40 Komorni' moški zbor iz Celja 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Pevec Marko Novosel 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Bedrich Smetana: Vyšehrad — simfonična pesnitev 18.30 Koračnica s španskimi pihalnimi godbami 18.45 Okno v svet 10.00 Obvestila, reklame In zabavna glasba 10.30 Radijski dnevnik 20.00 Pozor, snemanje! 20.20 Henry Cecil; Obe plati postave 21.00 Poslušaj In povej nam! 22.15 Oddaja za naše Izseljence 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu 24.00 Zadnja poročila In zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Pol ure z zabavnimi zbori 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Sobotni glasbeni večer 21.00 Glasba za ples 22.00 Napoved časa, poročila 22.15—23.00 Nemški Jazzovski festival NEDEUk 5. marca 6.00—6.80 Jutranji pozdrav 6.30 Veselo na poti 7.15 Reklame 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 7.35 Pihalni orkester LM 8.00 Mladinska radijska igra 9.00 Iz albuma otroških skladb 9.10 Vedri zvoki 9.30 Orkestri tega tedna 10.00 Se pomnite, tovariši. . . 10.30 Marjan Lipovšek: Domo vina, simfonična pesnit« 10.45 Z zabavno glasbo v no' teden! 11.30 Nace Grom: Ljudje in čas prek Mure 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Reklame 15.30 Kar radi poslušate 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Majhni zabavni ansambli 16.40 Peli so jih mati moja 17.00 Za nedeljsko popoldne 17.30 Radijska igra 18.24 Frano Povia: Rapsodiji za veliki orkester 18.35 Nekaj starih in novih domačih viž 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila 20.05 Izberite melodijo tednat 20.50 Plesni orkester Marty Gold 21.00 Sprehodi po glasbeni galeriji 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.05 Nočni komorni koncer* 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični koncert 13.10 Zabavni zvoki 13.45 Iz solistične glasbe 14.15 Popevke in plesni ritmi 15.10—16.00 Popoldanski operni koncert 19.00 Ivan Brkanovič: Druga simfonija 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila 20.05 Rolf Liebermann: Prvo dejanje opere Sola za žene 20.45 Mednarodna radijska univerza 21.00 Novi posnetki zabavnega orkestra Alfred Scholz 21.30 Zbiralci plošč pred mikrofonom — Majda Sepe 22.00—22.15 Napoved časa, poročila ŠAH •ŠAH • Š A H Z 3 V 5 b 6 ? 8 L 10 11 H 12 13 IV 15 16 r 18 19 2lT 2) m 22 mf 21 li ŽT H 25~~ M r p? 28 H: ?9 30 m 31 32 33 M E 35 35 3? 38~ 1 39 vo V1 4Š~ Ji M Vb m m m Križanka št. 8 Vodoravno: 1. brezverec; 6. naslov; 11. grška črka; 12. znani utopični roman Karla Čapka, po katerem so posneli tudi film; 15. kemični znak za najlažjo kovino; 16. števnik; 18. očesna bolezen; 19. tla; 20. indijsko žensko oblačilo; 22.. pokrajina v Indokini; 23. deveta stopnja v glasbi; 24. žensko ime; 25. različna soglasnika; 26. vrsta, zaporedje; 27. krvoločna nočna zver; 29. malo opojna pijača; 31. madeži; 34. huda žuželka; 35. mesto v Švici; 37. pojav na vodni gladini; 38. različna soglasnika; 39. brzica na Nilu; 41. nota v solmizaciji; 42. največja puščava na' svetu; 43. glavno mesto evropske, države. Navpično: 1. starogrški bog uničujočih voj; 2. velika utežna enota; 3. začetnici velikega nemškega filozofa (1724—1804); 4. ribja koščica; 5. izraz pri tehtanju; 6. najmanjši delec snovi; 7. produkt pri gorenju; 8. skrajnji konec polotoka; 9. velika afriška in azijska žival; 10. znana Verdijeva opera; 13. pivnica, vojaška točilnica; 14. večni popotnik; 17. borišče; 19. klic, vabilo; 21. vrba; 23. reka v Afriki; 27. metalurško gorivo; 28. del obraza; 29. del stopala; 30. velika posoda elipsaste oblike; 32. podkožna maščoba; 33. delovni polet, Zanos; 35. sijaj ognja; 36. veznik; 39. duša starih Egipčanov; 40. začetnici priimka in imena velikega izumitelja našega rodu, ki je živel in delal v Ameriki. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. skarabej, 8. potep, 16. ute, 17. ako, 19. oris, 20. ej, 16. ute, 17. ako, 19. oris 20. senat, 24. akt, t, 25. onega, 27. lepak, u, 29. rum, 31. rondo, 33. Ibsen, 35. opal, 37. ril, 38. sto. 39. nj, 40. sodila, 42. atletika, 45. triki, 46. anuiteta. -Krivougli" lovec, kakor mu pravijo šah isti iz bratskih republik, je torej velika reva. Vsi se mu izogibajo ali pa, če gre za nasprotno stran, krmarijo oz. poskušajo krmariti šahovsko partijo v te remijevske vode. Zato si velja tudi to zadevščino zapomniti in jo s pridom uporabiti, kadar se za to pokaže priložnost. Danes spet nekaj drugega. Kar poglejte diagram! Deska je zaobrnjena, se pravi, da je' beli pripeljal v boju z nasprotno trdnjavo svojega kmeta, zadnjo rešilno bilko, že do zadnje vrste. Toda na potezi ni beli. ker bi se tedaj partija po a2-alD končala zaradi TxD remi, marveč črni. . Kaj bo storil črni? Vsak količkaj bister šahist bo potegnil trdnjavo recimo na h8 in smehljaje čakal, za kaj se bo . odločil beli. In kako bi se Vi? Štiri možnosti so za belega, da postavi na desko novo damo, trdnjavo, skakača ali lovca. Začnimo pri najmočnejši figuri, pri dami. Po a2-alD sledi takoj mat s potezo Th8-hl. Varianta z damo torej že odpade. Kaj pa trdnjava? Tudi z njo ni nič boljše. Spet je beli po enaki potezi črnega takoj mat Isto velja še za lovca. Torej nam preostane le upanje, da se beli reši v remi s skakačem, toliko bolj, ker je črni kralj po a2-alS — v šahu. Toda tudi ta up gre po vodi. Komaj štiri poteze ima beli na izbiro. Kbl-cl pomeni toliko kot mat v eni potezi, oba skoka s skakačem (na b3 ali c2) pomenita takojšnje jemanje te figure s kraljem, ali pa se to zgodi potezo pozneje po vmesnem šahu s trdnjavo na hL Ostane le še poteza Kbl-a2. Tu pa sledi tiha poteza s trdnjavo na bi in zdaj črni čaka: po Ka2-a3 da mat na a8. sicer pa se to zgodi malce pozneje, potem ko pobere vmes spet konja. Zanimivo! • - OH, TE NESREČNE CENE MRK OBVESTILA BRALCEM Čez nekaj dni bo izšel II. del »POGOVOROV 60«. Knjiga bo stala v platno vezana 400 dinarjev, broširana pa 360 dinarjev. Ker je naklada omejena, opozarjamo vse ustanove, podjetja, sindikalne podružnice in posameznike, da čimprej pošljejo naročila — Vsem tistim, ki so lani prejeli »Pogovore 60« I. del, bomo zdaj poslali tudi II. del, da bodo imeli našo publikacijo v celoti. Obenem obveščamo, da imamo na zalogi še 120 izvodov »Pogovorov 60« I. del; * V prihodnjem mesecu bomo poslali vsem podjetjem, ustanovam in sindikalnim podružnicam položnice za plačilo naročnine. Celotna naročnina za en izvod Delavske enotnosti znaša 1000 dinarjev. Prosimo, da bi čimprej nakazali določeno vsoto, kajti s tem bi nam precej pomagali. Posamezni naročniki bodo tudi v prihodnje plačevali naročnino mesečno oziroma tromesečno po pismonošah oziroma poverjenikih Delavske enotnosti v sindikalnih podružnicah. Mesečna naročnina Delavske enotnosti je 80 dinarjev. To je tudi odgovor vsem tistim, ki sprašujejo, kako bodo letos poravnali naročnino in kako je s ceno Delavske enotnosti sploh. * Na željo in zahtevo številnih naših kolektivov in bralcev smo (kakor ste že videli v prejšnji številki) uvedli posebno rubriko »Podjetjem, ustanovam, proizvajalcem in uslužbencem...« V tej rubriki objavljamo predvsem razpise delovnih mest in oglase o prodaji osnovnih sredstev. Interesentom dajemo 25-odstošni popust, za večkratno objavo pa celo 40-odstotni popust. * Te dni prihajajo iz knjigoveznice prvi izvodi »Pogovorov 60« II. del. Knjiga stane v platno vezana 400 dinarjev, broširana pa 360 dinarjev. Ker je naklada omejena, prosimo vse ustanove, podjetja, sindikalne podružnice in posameznike, da čimprej pošljejo naročila. Vsem tistim, ki so lani prejeli »Pogovore 60« I. del, bomo zdaj poslali tudi II. del, da bodo imeli našo publikacijo v celoti. Tisti pa, ki ne žele dobiti II. dela, naj nam to pravočasno sporočijo. V PRIHODNJI ŠTEVILKI • POMEMBNA NOVOST V NAŠIH GOSPODARSKIH j UKREPIH JE KONČNO ODPRAVLJENO BLOKIRANJE 1 AMORTIZACIJE. O TEM, KAJ POMENI TO ZA NAŠA PODJETJA IN ZA NAŠE GOSPODARSTVO SPLOH, BO PISAL MILAN GOVEKAR. — Pazi! Cim nastopi mrk — zamenjaj cene! • ZA DAN ŽENA, 8. MAREC, PA BOMO V PRIHODNJI ŠTEVILKI OBJAVILI GRADIVO S »SESTANKA V UREDNIŠTVU«, KI BO OBRAVNAVAL POLOŽAJ ZAPOSLENIH ŽENA NA DELOVNEM MESTU, DRUŽBENEM IN DELAVSKEM SAMOUPRAVLJANJU IN V ZASEBNEM ŽIVLJENJU. SESTANEK BO VODILA IN GRADIVO PRIREDILA MARIOLA KOBALOV A. • POSEBNA PRIVLAČNOST PRIHODNJE ŠTEVILKE PA BO POTOPIS NAŠEGA SODELAVCA DUŠANA KRALJA, KI JE VANDRAL S TOVORNJAKOM PODJETJA »INTEREVROPA« OD MARIBORA PA VSE DO AMSTERDAMA. DELOVNI NASLOV PRISPEVKA JE »DRUGI POMOČNIK ŠOFERJA«. * Zaradi pomanjkanja prostora bomo o naših marljivih sodelavcih za pridobivanje novih naročnikov pisali spet v prihodnji številki — Televizorjev za 135.000 dinarjev nimamo več. Imamo pa prav enake za 180.000 dinarjev. brez besed •i — Ne bodi no žalostna! Tu bova gotovo dlje živela kot v Savi!