242. številka.
Ljubljana, v petek 23. oktobra.
XXIV. leto, 1891.
[shaja vsak dan tveoer, izim&i nedelje in prarnike, ter velja po pofiti prcjeman za avstro-ogerske dežele za vbo l.t.i lf> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znuau. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. U p r a v u i & t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne stvari.
Proračunska razprava.
Včeraj začela ae je v naši poslanski zbornici proračunska debata, ki je iz mnogih uzrokov zlasti za Blovanske narode v Avstriji velike važnosti, ker se je nadejati, da bode vsaj deloma razjasnila se danji položaj, ki je vsem strankam jednako zopern.
Vzlie temu, da se je z verodostojue strani trdilo, da ima grof Taalfe gotovo večino, s katero bode realizoval iiealni program, kakor se je razložil v prestolnem govoru, je situvacija še vedno takisto nejasna, kakor je bila. Zmerni elementi se še ueso v toliki meri odpovedali svojim načelom, kakor to zahteva grof Taaffe. Mej pristaši Hohenwartovega kluba in vlade pohlepnimi liberalnimi Nemci je še vedno velika razlika, a tudi Poljaki se še neso udali brezpogojno sladkim obljubam Plenerja in Chlumec-kega, kajti dvanajstletna alijauca, ki jih je družila s Hobenwartovim klubom, bila je pretesna in za Poljake preveč koristna, da bi mogli kar na mah prestopiti v tabor dosedanjih svojih neprijateljev.
Vzlic temu, da se torej razmerje mej strankami ni izpremenilo, je vender položaj v državnem zboru bistveno različen od onega, kakor je bil ob zadnjem zasedanji; v politiških in narodnostnih uprašaujih nastala je žalostna stagnacija, nenaravno sestavljena veČina se ne upa spraviti jih v razgovor — in to je vse, kar grof Taaffe želi, s tem je vsaj deloma dosegel svojo namero, sestaviti večino brez programa in brez veljave, večino, ki tako pleše, kakor jej gode.
Prijateljev nema grof Taaffe nikjer več, samo sovražniki in taki, katerim je že vse jedno, koliko času bode še sedel na ministerskem fauteuillu, ga obkrožajo. Mladočebi, nemški nacijonalci in proti-semiti vihte bojna kopja in le nemški liberalci so mu poslušni, pa tako, kakor je siromašen netjak poslušen bogatemu strijcu. Poljaki in konservativci sami ne vedo kako in kaj; praktični Poljaki se love mej dvema stoloma in preže, kje bi bilo kuj več dobička. Konservativna stranka, sestavljena na nenaravni podlagi, je pa tako ztnedeua, da sama ue ve, kaj bi počela; samo želja, ovirati Plenerjevo
kliko, da bi ne zasedla ministerskih stolov, jej daje še moč, da se vzdrži kot klub in kot stranka.
Položaj grofa Taaflea je torej ge vse bolj kočljiv, nego je bil doslej, kajti prva debata, kjer se bode glasovalo o narodnostnih in političnih načelih, uničila bode njega in miniaterBtvo njegovo. Tudi Nemcem ni situvacija posebno ugodna. Plener in tovariši njegovi trepečejo pred narodno nevoljo, kajti skrajna stranka mej Nemci, katero vodijo Stein-wenderji in SchOnererji, začela je dolžiti liberalce, da so oportunisti, katerim je jedino politično vodilo to, da bi postali vladajoča stranka Najmanjšo prijaznost, ki jo pokažejo Plener in tovariši njegovi Slovanom, tolmačijo nemški radikalci kot izdajo narodnega programa, in to je za liberalce zelo nevarno, posebno zato, ker so že zdavna izgubili tisto brezmejno zaupanje svojega naroda, na podlagi katerega so pred leti tako uspešno za svojo stranko delovali.
Pogled na Slovane v državni zbornici je pa žalosten, da ne more biti bolj Mladočehi, jedina res narodna stranka, stopijo v proračunsko, torej eminentno politično debato osamljeni, kajti drugi slovanski poslanci ostavili so je sramotno.
Že leta 1887., ko so mladočeški poslanci začeli nasprotovati oportunistični politiki staročeški, ki je bila končno vse, le narodna politika ne, za-začelo se je v poučenih krogih govoriti, da bode kmalu Hobenvvartovega kluba konec. Jugoslovanski poslanci pripravljali so se baje večkrat, da ostavijo dosedanje svoje tovariše in se pridružijo Mlado-čt.bom, da store tako prvi korak k praktični vzajemnosti slovanski, ki je conditio sine qua non političnemu in narodnemu našemu obstanku. Vedno pa so Be našli „realni" politiki, možje, ki so iz različnih, ne vselej idealnih uzrokov temu nasprotovali in svoje tovariše tudi vselej pregovorili, da so ostali še nadalje v Hohenvvartovem klubu. Odkar so pa postali nemški liberalci glavna opora ministerstvu Taaffeovemu, nam to postopanje jugoslovanskih poslancev kar nič no prija. Zastopniki naroda slovenskega, odposlani na Dunaj, da branijo in ščitijo narodne naše pravice, postali so zdaj zavezniki naj-
večjih in najnevarnejših naših sovražnikov, zavez niki tiste stranke, ki nima druge želje, nego uničiti narodne slovanske pravice, ki nam odrekuje pravico narodne ekziatencije, ki nam tudi zdaj škoduje dau na dan, kjer jej je mogoče. Pošteni slovenski rodoljubi, — hvala Bogu, še jih je nekaj mej našimi poslanci — pajdatiijo bo na Dunaji s stranko, v kateri je veljavna oseba baron Žvegelj, ki bi najraje zastrupil narodno naše življenje, s stranko, v kateri so mogočni gospodje štajerski in koroški liberalci. Ali ni to ironija? Ne ironija, sramota je to! Naši poslanci glasovali bo za predlog Planerjev o skrajšanji proračunske razprave, za predlog, ki ni imel drugega namena, kakor zamašiti usta tistim slovanskim poslancem, ki bi se upali iznesti pritožbe svoje pred zbornico. S tem glasovanjem odrekli so se naši poslanci zajedno pravici in priliki govoriti o naših pritožbah, ki so pereče in nujne, ter 8 tem prekoračili meje dopustnega oportunizma.
Mej našimi deželnimi in državnimi poslanci je velik razloček; kar sezidajo prvi z velikim trudom v deželnih zborih, podirajo drugi na Dunaji s svojo popustnost;o, katere nikakor ne opravičuje izgovor, da je treba na vsak način vzdržati grofa TaatTeu na krmilu. Ako se grof Taarle daneB umakue, še ni gotovo, da bi prišlo nemško-liberaluo miuisterBtvo, ako je pa sojeno, da bodo dobili vlado zopet Nemci v roke, potem tega naši poslanci ne bodo ubranili, s svojim omahovanjem pa ne koristijo nikomur, obratno, nasprotnikom svojim in naroda slovenskega gladijo s tem pot do veljave.
Proračunska debata, ki ae je včeraj začela, ponudila bode našim poslancem priliko, da otresejo dosedanje zveze, da popuste neslovansko in nenarodno svojo politiko, da se pridružijo Mladočehom ter tako začno pravo slovansko politiko, ki bode prej ali slej obrodila krasen sad. Dal Bog, da bi poslanci naši ne pustili te prilike v nemar, nego krenili na jedina pravo poti Tako kakor jo sedaj, ne bode dolgo ostalo, položaj se bodo gotovo izpre-menil, pazimo, da nas ne zaBači nepripravljene.
LISTEK.
Slovenski tihotapci.
(Daljo in konec.)
V Trst hodili so posamič, kakor je bilo komu prikladno. Tamkaj pa bo imeli gotovo shajališče »Pri Kamničanu". To je bila slovenska gosiilna blizu ondu, kjer je sedaj gledališče, nLT Armnnia". Gospodar gostilnici, Letner, bil je rodom iz Kamnika, poznal vbo voznike, ki bo s parizerji vozili v Trst, poznal pn tudi vse tihotapce, ker so k njemu zahajali, poznal vse Kranjce, osobito pa vse duhovnike iz Istre, ki so bili tedaj večinoma rodom iz Kranjske in so vsi pohajali njegovo dobro, gostoljubno krčmo, v kateri raz v u u slovenskega glasu druzega niti čuti ni bilo.
Tu je bil tihotapcev glavni stan. Ko si stopil v vežo, zdelo ae ti je, da si v človeškem mravljišči Povsod ob stenah sedela je ženska pri žeiiBki, včas'h bilo jih je kar po več vrst; na stopnicah držećih v prvo nadstropje bilo je isto tako. In vsa ta ženska bitja bo nepreBtaifo šivala, krpala in migala z rokami, pavola in jednako blago šumelo je valovito po tleh, robile so robce, predpasnike, prte in prtiče, delale cele ženske obleke, vrneš pa se je videlo par
resnejih skupin, ki so imele v delu jeden do pol* drugiatot teške tihotapcev štirivoglate cule, močno zašite v trpežno hodno platno. Tu je bila vsa hiša velika delarnica za tihotapce in tihotapke, tu se je v cule in zvežnje prirejalo blago, katero se je pri-hoduio noč ali pa drugi dan brez carine spravilo čez carinsko črto. Vse ženske, ki so tu oko ki sede pridno delale, DOBO bile tihotapke. Bilo je mej njimi tudi najetih šivilj in pa mnogo žensk, prišedših iz Kranjske, da so tu dobile za nekoliko šestič cenejo obleko. Kupile so si „maderpolaoa" ali kaj jed-nacega. V Kamničanovi veži napravila se je obleka, s katero so lahko proti domu košatile skozi mitnico, ker je vsaka taka obleka bila carine prosta, ihto tako, kakor robec, če je bil zarobljen. Posledica temu je bda, da so ženske na mitnice prihajale neizmerno široke, po šest, celo do deset novih kril je imela marsikatera na sebi. Marsikateri posrečila se je nakana, nekatera pa je morala plačati debelo globo, večkrat tudi zaradi tega, ker so ženske čeBto v vsaki gubi svoje obleke imele še kaj druzega prepovedanega blaga.
V veži „Pri Kamničanu" bilo je ves dau polno Življenja. Prihajali bo znanci in po kratkem dogovoru odhajali, sem ter tja prikazal bo je kateri ti-hotupcev, ali celo njih voditelj, da se sam prepriča, da je delo v redu. Sicer bo pa voditelji tihotapcev
čakali, kakor kapitani, da se ladije nakrcajo, vmes pa so imeli tudi resnih skrbi j, kje in kako je krenejo iz mesta, po kopnem ali po mokrem, kje bode prvi sestanek in po katerem ovinku bodo skušali splaziti se mimo straž. Pri tem poslu je bilo treba mnogo lokavosti, poznanja sveta in ljudij - izredne opreznosti. Baš zato, ker je bilo tihotapstvo zelo nevarno, so pa posamniki prav radi veselili bo in tudi malo poplesali. L 1850. čakal sem pri Kamničanu ua balkonu na sorodnika svojega. Kar začne v salonu godba: gosli, gitara in kastanjete, vmes pa se je čulo vriskanje. Pogledem kaj bi to bilo in zagledam krepkega Kranjca, ki je ob jednem kar dve plesalki vrtil. Dasi je bil širokopleč, a no več tenak čez pas, (rekli bo mi, da je to glasoviti tihotapec C. iz Šiške) plesal je čudovito čvrsto. Seveda ples tu bil salonsk, kajti C. je prav po domače cepetal in vriskal in čez stole skakal, da bb je vbc čudilo njegovi žilavosti in vztrajnosti. Ko sem po 10. uri šel iskat svoje Bobe, je C. še plesal, za vino dajal, peval in žvižgal. Dva dni po-znoje srečal sem ga mej Plavijami in Tinjam vodečega četo osem mož. Spoznal me je takoj.
„No kam pa fantič V"
„Doinov. Vidite tamkaj doli bivamo."
„Danes pa ni tako prijetno, kakor je bilo pradsinočnjim."
Politični razgled.
Vodanje <l«?žcle.
V Ljubljani, 23 oktobra.
Iz državnega zbora* Včeraj začela se je v državnem zboru proračunska debata, katere se pa velike stranke ne bodo udeležile, in sicer baje zato ue, ker še ui dolgo tega, da so se vršile burne debate o proračunu za leto 1891. Politični položaj bo ni mej tem izpre-menil čisto nič, torej bi bilo vse govorjenje le ponavljanje tega, kar se je že prej reklo. Kakor bb čuje, ae Mladočehi ne bodo brezpogojno udali tej nameri vlade in ž njo združenih treh .velikih strank", nego bodo v proračunski debati temeljito osvetlili razmere na Češkem ter sploh v zmislu napovedanega programa postopali dosti radikaineje nego doslej.
Poljaki in volilna reforma, „Gazeta Narodowau, jako ugleden poljski list, poudarja v obširnem članku potrebo, da poljski dr-žavnozborski poslanci ne odnehajo od svojega stališča glede volilne refurme, ker bi, da so uvedo neposredne volitve v kmetskih občinah, prišli Poljaki v veliko nevarnost, ako bi prišlo na krmilo drugo ministeratvo, proti kateremu bi stopila poljska delegacija v opozicijo. Imenovani list svari tudi MladoČehe, trdeč, da bi nemška agitacija na Češkem delovala še dosti intenzivneje in uspešneje, ako bi se uvedle neposredne volitve.
Zagrebški nadškof. Zagrebški listi javljajo, da je hrvatski ban predlagal kot kandidate za nadškofijsko mesto v Zagrebu tri kanonike Zagrebške, namreč Hor-vatha, Ivekovića in T a 11 i a n a. Ti banovi kandidati bo odločni in zanesljivi privrženci njegove, to je madjaronske stranke, zlasti Horvath in Talliau, a madjarski vladi v Budimpešti še vedno niso dovolj zanesljivi. Kakor smo čuli, kandidujejo Madjari za nadškofijsko mesto kanonika dr. Štefana Vuche-ticha, strastnega Madjarona iti sovražnika lastnega svojega naroda, ki v javnem življenji še ni drugega delal, nego dosledno grdil in zasramoval Hrvate in narodno idejo. Mož je prava pravcata kukavica, tako da se ga ogiblje celo ban hrvatski, ki je gotovo iskren privrženec Madjarov.
\ nanje držat e.
/ i tiska m omarica. Rusko vojno ministerstvo kupuje že nekaj časa sem vse arzenale, kjer se izdelujejo na zasebne troške trgovske ladije. Te dni kupila je veliki „ francoski urzenal", kjer se je pred kratkim izdelala ogromna ladja „Navarin". — V krogih, ki imajo ozke zveze z vojnim ministerstvom, se govori, da nainerj.i ruska vlada močno mornarico sestavljeno iz samih oklopnu-, katera bi imela delovati na morji ter bi se pri tem upirala na izdatno število križark. Kadar bode Kusi|a dosegla prosto, neomej-Ijivo vožnjo skozi Dardanele, kar je le še uprnšanje časa, postala bode tudi pomorska velesila ter bode odločevala v marsikaterih rečeb, na katere zdaj še nima upliva.
Francoski klerikalci. Kakor smo že javili, zagovarjal ae bode nadškof Goutbe-Soulard zaradi nedostojnega svojega pisma, ki ga je pisal ministru Falberes u pred kazenskim sodiščem, in sicer z ozimni na nadškofijsko njegovo dostojanstvo pred apelnim sodiščem, proti katerega razsodbi ni več nobenega pravnega leka. Razprava bode koncem prihodnjega tedna. Energija vlade, s katero zatira vse nezakonite pojave upornosti, razkačila je zlasti klerikalne liste francoske, ki prorokujejo, da bode zastopnik vlade pri kazenski
„Saj res ne. Pa srečno nosite!"
„Srečno bi že bilo, ko bi tako teško ne bilo!"
Teško je moralo biti silno. Bdi smo baš proti konci avgusta in popoludan, ko smo se srečali, bil je tako vroč, da sem jaz mali dečak, ki nesem druzega nosil, uego samega sebe, komaj zeval. Tihotapci imeli so pa vsak več uego stot na hrbtu. Zato so se pa tudi krčevito opirali na svoje gorjače, koraki bili so kratki, počasni, pot oblival jim je lica in iz prB čul se je glas, bolj hropenju nego sopenju podoben. Ta proga bila je znana kot jako huda, a imela svoje dobro posledice, zato se je tihotapci neso ogibali , daBi so se iz Trsta po morji vozili nazaj v Milski zaliv in prvo postajo Imeli v takozvani „Bajti" ob veliki cesti.
Drugi tihotapci poskušali so ua drugih mestih prodreti carinsko črto. Nekateri vozili so se do Devina, drugi bo bo pri Nabrežini, Opčinah, Bazovici, ua Ključi, v Sacerbu ali celo v Ornem Kalu lovili, dokler se jim je posrečilo splaziti se čez. V ta nameu čakali so na jako temne noči, na slabo vremo, burjo, in v škornjuh s cunjami obezauimi plazili se kakor duhovi na Kras. Večkrat uspela je u jih loka vosi, večkrat njih vohonov srečna kombinacija, čeBtokrat je tudi denar pogladil kamenito pot, a mnogokrat začul se je tudi glas „Stojtel" in tedaj je bila za tihotapca nesreča gotova. Će je
razpravi igral žalostno ulogo, da pa bodo „proganjanja" imela za katoliško idejo oa Francoskem ugodnih posledic. — Ta hipoteza je sicer malo verojetna, zato je pa gotovo, da bodo posledice teh „preganjanj" malo manj ugodne za škofijsko blagajnice
Itumunski kralj. Že sestanek kralja rumunskega s kraljem italijanskim vzbudil je v vsej Evropi veliko senzacijo in tolmačil se je ta obiBk splošno kot znak, da bode Rumunija pristopila trojni zvezi. Zdaj pa napotil se je kralj rumunski celo v Beroiin iu vsa glasila, ki se unemajo za trojno zvezo, kriče naudušeno bosu na ! — Doslej se še ne ve nič pozitivuega o uzrukih temu obisku, a brez njih gotovo ne bode. Oficijozni krogi trde sicer, da uamerja kralj Karol poročiti svojega brata in prestolonaslednika s hčerjo vojvode Edinburškega, a to je bržkone le manever, s katerim hočejo odvrniti pozornost lahkovernih ljudij.
Dopisi.
las Radovljice 20. oktobra. [Izv. dop.] (Naš učitelj.) Za trdno smo se nadejali, da se bode v našo šolo vender jedenkrat povrnil ljubi mir, katerega nam je bilo pod prejšnjim vodstvom toliko potreba. Sedaj je razpisana nadučiteljeva služba, toda naš okrajni glavar hoče mej nas postaviti bojevitega učitelja iz Preddvora, Jeana Okorna. Pregovoril je v ta namen člane okrajnega in tudi kraj-nega šolskega sveta, da so imenovauega učitelja, katerega bi se Preddvorom tako radi iznebili, predlagali kot prvega za Radovljico. Kaj pravim, pregovoril, — pritiskal je večinoma na posameznike, da je zatrl vseh ugovor. Zgodilo se je celo to, da je v dotično sejo pozval tudi šolskega nadzornika za nemško šolo Belopeško, prof Walloerja; ta je tudi imel hvojo besedo pri predlaganji novega uad-učitelja za Radovljico in celo glasoval je, seveda, za Okorna. Kako to more biti, da ta nadzornik odločuje tudi za Radovljico, ki ne spada v njegov delokrog, tega si ne moremo misliti. (Naš poslanec tu ne sme molčati in zahteva naj pojasnila prihodnjič v deželnem zboru!) Naš okrajni glavar hoče nam torej po vsej Bili natveziti ravno tega učitelja, kateri prav čudno slov i od povsod, koder je dozdaj hodil. No, g. glavarju je vse jedno, kaj Radovljica dobi, ker danes ali jutri jo ostavi, toda mi ostanemo in dolgo vrsto let bi morali čutiti njegovo težko roko po učitelji Okornu. Zatorej odločilnih krogov prav resno prosimo, naj nam to pot prizanesejo z učiteljem a. Ia Okorn, ampak naj nam pošljejo mirnega in dobrega učitelja, ki bode imel tudi kaj v glavi.
Domače stvari.
— (Najvišje darilo.) Nj. Velečanstvo cesar daroval je mestni in opatijski cerkvi v Celji 300 gld. za popravo cerkvene facade in obnovljenje podobe bv. Danijela v velikem oltarji.
— (K notranjski volitvi.) Poročali smo, da se je „Slovensko društvo0 na željo mnogih vo-lilcev obrnilo do gospoda Goru pa s prošnjo, naj bi znova prevzel kandidaturo za Lož, Postopno in Vrhniko. „Slovensko društvo" dobilo je sedaj od gospoda Gorupa pismo, v katerem se izjavlja, da je
nastal boj, je navadno kdo mrtev obležal, par bilo raujenih, dragocene cule pa so odnesli finančni stražniki, s culami pa večinoma vse imetje. In to je le premnokrat bil žalosten konec dolgoletnemu tihotapstvu. Jedenkrat ga je osoda potipala, in po njem je bilo, ves zaslužek šel je po vodi in treba je bilo* zopet motiko in lopato vzeti v roke in pri trdem delu spominati se nekdanjega razkošujega življenja.
Veliko naših ljudij Be je ugonobilo pri tihotapstvu. Nekateri pali so v boji, drugim so zlo vreme, burja in nevihte ohromilo telo, da jih je kmalu pozneje na očetovem domu pobrala prerana smrt, premnogim je pa vsled tihotapstva začelo mr-zeti vsako drugo delo in marsikateri umrl je kot prosjak. Obogatel a premim tihotapstvom, kolikor meni znano, ni nihče.
Poleg tega tihotapstva na debelo, bilo je tudi tihotapstvo na drobno. Vsak Kranjec, ki je šel v Trst, je gotovo kupil kaj tacega blaga, da se jo potem bahal: Glejte, kako sem jih uavihal. Največ poupraševanja bilo je po angleških žagah in pilah in prodajalnica Griot bila je včasih kar uatlaeena. Navadno je bilo iz početka, da se je Žaga dobro zvezala in skrila v štulo klobukovo, pile pa v dežnik, kjer so se jako prefrigauo skrile. A finančni pazniki so vso te muhe na pamet znali in zato često ni pre-
sele po dolgem preudarjanji odložil svoj mandat zaradi preobilnih drugih poslov, kateri bi mu branili hoditi v deželnozborske seje; prav zaradi tega pa da tudi nikakor ni v stanu ustreči ponovljeni želji svojih bivših volilcev in dati se zopet voliti.
— Žal nam je, da moramo priobčiti to vest, da bodemo morali v bodoče ravno gospoda Gorupa pogrešati mej zastopniki načel narodno-napredne stranke v našem deželnem zboru. Čast doslednosti zavednih volilcev v tej skupini, kateri so so že mnogobrojno izrazili odboru »Slov. društva", da hote imeti za naslednika gospodu Gorupa moža, ki bode hodil po istih potih in se držal istih načel, kakor njih bivši poslanec. Tak bode tudi kandidat, katerega misli v kratkem postaviti „Slovensko društvo".
— (Instalacija.) Včeraj bil je kanonično instalirati Č. gosp. Martin Povše na župnijo v Ribnici in ob jednem imenovan dekanom v Ribnici.
— (Telefonska zveza v Ljubljani) se bode vender le uvela, ker se je sedaj oglasilo zadostno število naročnikov. Z upeljevanjem se bode koj pričelo.
— (Tamburaški koncert.) Tudi včeranji zadnji koncert v čitalnici bil je dobro obiskan in občinstvo prav zadovoljno. Jutri v soboto (in v nedeljo igrala bode družba v Kamniku, v ponedeljek in v torek pa v Kranj i. Prijatelji naše narodne jugoslovanske glasbe bodo imeli zares izreden užitek.
— (H i š a b a n k e .Slavijo") je do malega prenovljena in sta se to dni dokončala zlata napiBa .Banka Slavija" v velicih črkah v sredini facade, malo nižje na deani pa „Narodna Tiskarna". S tem olepšanjem pridobil je Turjaški trg znatno.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 11. do 17. oktobra kaže, da jo bilo novorojencev 14, mrtvorojenec 1, umrlih 16, mej poslednjimi 4 za vratico (davico), 12 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi je 6 tujcev, 8 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli za ošpicami 6, za škarlatico 2, za grižo 4, za vratico 1.
— (Doplača pri carinskih plačilih.) Za mesec november doplačati je pri carinskih plačilih iu dotičnih pristojbinah, katere so morajo plačevati v zlatu, kot doplača na srebro 16x/a odstotkov.
— (Trgovina z jabolki) letos pri naB na Kranjskem ni posebno živahna. Blaga je dovolj, a kupcev le malo, posebno iz Nemčije ne, kakor prejšnja leta. V WUrttembergu bilo je nekaj kupčije, a cene so primerno nizke. Izdelalo pa se je mnogo jabolčnika, ki se je prodajal prav dobro in bode tudi za domačo rabo izvrstno služil.
— (Cvet in sad.) Iz Črnomlja dobili smo mali zavojček s tremi popolnoma dozorelimi jagodami. Priloženo je bilo naslednje pisemce: Blagovolite tudi in ^zloglasnega" Črnomlja vsprejeti priložene jagode 8 cvetom — v dokaz mile jeseni
— a tudi milega podnebja tu pri nas. Jagode so vzrasle v mojem malem vrtecu, kateri leži v senci mej hišami, da ga samo jutranje Bolnce obsije. Moram še pristaviti, da bo dozorelo v nekoliko dneh še več jagod ter da je Še polno zelenih in cvetočih!
ostajalo dražega, nego plačati globo ali pa vse izgubiti. Razvun angleških pil iu žag kupovali so se svileni robci, zlatnina in drugi cenejši predmeti. Na mitnicah bilo je takrat življenje, da nikoli več tacega. Ves božji dan obravnave z zasačenimi tihotapci, vse polno dovtipov in vsklikov veselja in nevolje, in zdaj ta, zdaj oni predmet smehu, če si je kdo za srajco kar pol prodajaluice nabasal in katerega so potem olajšali.
Najspretneje tihotapke bile so vrlo k ru carice iz Brega, Bolj unca, Djliue, Ospa iu dr,, ki vsak dan Trst. zalagajo z izvrstnim pecivom. Ker jih je nekoliko stotin na številu in morajo vse skozi mitnico v Zavijah, bil je nataučen pregled nemogoč, ne glede na to, da Evine hčerke posebno dobro umejo speljati človeka na led pri najvažnejšem poslu.
S tem, da je odpravljena prosta luka, je konec vsej tihotapski romantiki. Mej kraškim brinjem se ne vidijo več visoke sive cule, pod njimi pa tihotapcev korenjaške postave. Kakor bi bil pihnil, in več jih ni. Iu celo veseli sinemo biti, da je tako prišlo. Za tako romantiko v naB ni več prostora, jaz pa sem omenil zato, ker se jej je bil marsikdo tako privadil, da jo bode prav težko pogrešal m ker sem kot otrok z veseljem gledal tolpe tihotapcev, katere sem zmatral v takratni dobi za kaj posebnega.
— (Nova kmetijska podružnica.) V nedeljo, dne 25. t. m. ob 3. uri popoludne bode na Colu shod za ustanovitev kmetijske poddružnice. K shodu dojde tajnik kmetijske družbe, gospod Gustav Pire, kateri je bil toli dober, da nas je obljubil počastiti s svojim pohodom. K temu shodu se vabijo vsi prijatelji kmetijske družbe.
— (Imenovanje.) Pri finančni davkariji v Gradci postala sta finančna tajnika Karol Breel-mttyer in Ad. S i k or a finančna svetovalca in jeden izmej njiju pride v Maribor. Slovenski ne zua nobeden. Tako poroča „Slov. Gosp."
— (Prememba posestva.) Graščino in posestvo Širje pri Zidanem mostu kupil je Graški stavbinski podjetnik Jos. Bullmann.
— (Tri osebe utonile v Dravi.) Pretekli teden peljalo se je v malem čolniču več oseb iz Št. Vida blizu Ptuja preko Drave, namreč trije moški iu jedno dekle. Voznik bil je malo vinjen in se prekopicuil v vodo. Vsled tega prevrgel se je mali čolnič in so ostali trije padli vsi v vodo ter sta utonila jeden mož in dekle, kakor tudi voznik. Samo jeden moški se jo rešil. Voznikovo truplo ao našli dr^gi dan blizu kraja nesreče, ostala dva pa je voda bržkone odnesla.
— (Trgatev v ljutomerskih goricah) začela se je kasneje, uego navaduo, ker je letos jesen jako lepa in topla. Vino bode precej dobro, akopram ne bode doseglo dobrote lanskega. Cena pa je navzlic temu letos višja, kajti mošta je malo, kupcev pa mnogo. Prodali so letošnji mošt Že po 25 kr. liter. O ti t ni uši se zdaj nič ne sliči, vender je uradno konstatirana v nekaterih občinah ormoškega okraja tako blizo ljutomerskega, da je tudi za gorice v tem okraji najveća nevarnost. Tako povzamemo »Slov. Gospodarju".
— (Nesreča.) Nedavno sta peljala J. Jurič, posestnik iz občine Pohorske, župnije Slivniške pri Mariboru, in njegov hlapec Miha Bračko voz tur-šice in buč z njive; potoma pa se jima voz zvrne in sicer tako nesrečno, da dobi oba pod se. Ker ni bilo nikogar na pomoč, zadušilo je oba pod vozom.
— (Petje v ljudski šoli.) Po novi postavi, ki je veljavna od letošnje jeseni naprej, se v ljudskih šolah na Koroškem otroci ne bodo več učili petja po notah. Čemu je c. kr. deželni šolski svet v Celovci sklenil to, je težko umeti. Baš na Koroškem ljudstvo kaj rado prepeva, bodisi v slovenskih »ali v nemških okrajih. Da se je odpravil pouk v petji v ljudski šoli, se torej nikakor ne da odobravati. Bržkone bodo pa zato tem pridneje učili nemščino tam, ker je ni treba.
— (Pomanjkanje vode v Trstu.) Baš v nasprotji z nekaterimi kraji, kjer je preveč vode in se je bati celo povoduji, poroča bo iz Trsta, da je tam občutno pomankanju vode. Studenci so usahnili vsled suhe jeseui in vodnjaki so se tudi posušili. V predmestja moru sc voda douašati iz mestnih vodovoduih vodnjakov. Okolu voza, ki le jedenkrat na dan proti večeru pripelje vode, nabere bo vedno velika množica Žensk z različnimi posodami in bo vname včasih pravi boj za vodo.
— (Imenovanje) Vodja učiteljske pripravnice v Kopru gosp. Ivan Markelj, imeuovau je članom deželnega šolskega sveta isterskega.
— (Volitve v Istri.) Kakor poroča „Naša Sloga" iz zauesljivega vira, je c. kr. vlada proglasila volitev v Poreču neveljavno ter razpisala novo volitev na ponedeljek 2G. t. m. Jutri hočemo obširneje govoriti o tej Čudni volitvi iu kako so je komisija — „zmotila".
— (Dobava za C. in k r. vojsko ) C. in kr. državno vojno ininisterstvo namerava si b o m -bazne in platnene oblačilne in o pravne predmete potem rob za c. in kr. vojsko priskrbeti počenši s l. januvarjem 1893 tudi še nadalje potom privatne industrijo in objavlja dotični razglas po časopisih. V svrho, da se ptiskrbo-vanje decentralizuje, nameravajo se napraviti štiri družbe (konsorciji), katerih vsaka bi naj pojedno monturno skladišče zalagala. Denarna vrednost vsakoletne potrebščine za inonturna skladišča v Brnu in Budapešti znaša okroglo po 390.000 gld., za Gradec in Kaiser-Ebersdorl pa po 260.000 gld. Pouudbe smejo uložiti le solidni po obsegu kupčije primerno zaupni obrtniki dotične stroke. Pouudbe se morajo glasiti ua vse potrebe jednega uaontur-nega skladišča. Ponudbe za Bkladišče v Budapešti zamorejo le taki obrtniki uložiti, kateri stanujejo v deželah kr. ogerske krone in ondi davek plačujejo. Pogodba sklene se na pet iu pri jako ugodnih po-
nudbah na već let. V obliki pogodbenega načrta sestavljeni pogoji, ki obsegajo tudi potrebne podatke glede uredbe in proračunjenja cen, pogledajo se lahko v svoji polni vsebini tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Pripominja se, da se uzorci kupijo pri c. in kr. državnem vojnem ministerBtvu. Ponudbe uložiti je najkasueje do 1. marca pri državnem vojnem ministarstvu.
— („Matica Hrvatska") je skoro dogotovila svoje letošnje knjige, katere bodo člani dobili še do Božiča. Vseh bode 7 do 8 zvezkov.
Telegrami „Slovenskomu Narodu4:
Herpelje-Klanec 23. oktobra. V Pom-janu včeraj naši dobili 245 glasov, nasprotniki 227. Borba traja že na dalje.
Dunaj 22. oktobra. Vojaški krogi zahtevajo, da se podržavijo tudi rudniki severne železnice, dalje tudi da na Dunajski mestni železnici država prevzame oskrbovanje prometa.
Sofija 22 oktobra. Bodoče leto bode v Plovdivu prva bolgarska gospodarska in obrtna razstava. Trajala bode od srede septembra do srede novembra. Ob jednem bode jednaka razstava v Ruščuku od srede avgusta do konca septembra.
Peterburg" 22. oktobra. Tukajšnji ru-munski poslanec zagotovil rusko vlado, da o pristopu Rumunije k trojni zvezi niti govora ni, da pa Knmunija želi posebno z Avstro-Ogersko obdržati najbolje odnošaje.
Pariz 22. oktobra. Kazenska obravnava proti nadškofu v Aixu pričela se bo de menda 10. novembra.
Dunaj 23.oktobra. fFremdenblatt* javlja, da se bode parlamentoma na Dunaji in v Budimpešti v kratkem predložila skupna predloga zakona o podaljšanji trgovinske pogodbe s Turčijo in Bolgarijo, ki poteče z 31. decembrom tega leta.
Beligrad 2*3. oktobra. Potrjuje se vest, da je vlada sklenila poslati kar prej mogoče delegate v Monakovo za skupne obravnave za trgovinsko pogodbo mej Avstro-Ogersko in Nemčijo in pa Srbsko.
Wiesbaden 23. oktobra. Giers došel z rodbino na več teduov v tukajšnje toplice.
Razno vesti,
* (Ekspedicija na južni tečaj.) Barona Nordenskjolda ekspedicija na južni tečaj je zagotovljena. Potrebna deuarna vsota je že skoro vsa nabrana in se vlade avstralskih kolouij prav toplo zanimajo za to podjetje.
* (H r i p a v Lvovu) razsaja prav hudo in je obolelo že več tisoč osob.
* (Ženska kut mestni zdravnik.) Srbska mestna občina Požsrevac imenovala je mestnim zdravnikom žensko, namreč dr. Auo EpBteiu, rojeno Rusinjo.
* (Umor.) Neki socijalist imenom Thitiart, Ui je bil odpuščen zarad soeijahstiške agitacije, umoril je v Brusclji generalnega direktorja l)e-\vandre-a s tremi streli iz revolverja.
* (C v e toča j a b lan.) V Gaishornu na Gornjem Štajerskem je pri vinočini 721 metrov nad morjem le ves mesec oktober videti cvetočo jablan poleg šolske hiše.
* ( P o v o d n j i na Francoskem.) Iz raznih okrajev na Francoskem se poroča o velikih povodnjih, ki bo prouzročile znatuo škodo.
* (Koliko se pokadi v Franciji.) Službena izvestja tabnčno režije v Parizu kažejo, da se je od 1. »večna do 30 septembra potrošilo duhana in smodk za 180.82U.988 frankov.
* ( T a t v i u e n a Akropoli v Atenah.) Mnogo služabnikov na Akropoli so odpustili iz službe, k"r 60 več let kradli dragocene starine in jih prodajali.
* ( S t r e I a v oktobru.) V Isieresu na Francoskem zadela jo 10 t. in. strela tri delavce na polji, očeta, sina in hčer. Sin je bil takoj mrtev, očeta iu hčer pa je strela hudo osmodila.
* (časopisna Eskime.) V Gothadn v Grenlandiji ustanovil je neki Grenlandec Lira Mtiller „časopis", pri katerem opravlja vse sum. uredništvo, stavljenje, tiBk in razpečavanje lista. List namenjen je ljudem, ki niti čitati ne znajo in bo bodo tej umetuoati šel<? priučili polagoma. Prve številko imele so samo okorno risarije, da so vzbujale radovednost, potem začel je izdajatelj s črkami, slogi in besedami, po vzgledu naših prvih šolskih knjig, potem s celimi stavki. Neko literarno društvo dansko poslalo je eskimo-uredniku mulo ročno tiskalnim, papirja in črk. Ju li urednik in tiskar tudi uči sam čitati svoje naročnike, ni povedano.
Narodno-gospodarske stvari.
Slovenske posojilnice.
Po „Letopisu slovenskih posojilnic", sestavil J. Lapajne izdala ,,Zveza slovenskih posojilnic".
(Dalje.)
Drugi del vsacega računa naj bi bila bi lanca, kajti bilanca se že da sestaviti največ iz števil pod rubriko »denarni promet*, potem iz računa prejšnjega letu in iz zadružnih knjig. Pri bilanci naj se razvidno izkaže vse društveno imetje in vse zadružne obveznosti. ReBervui fond naj bi bil tukaj detaiinano naveden. Cisti dobiček tega leta naj se tukaj še ne prišteje k reservnemu fondu. Tretji del računa je nk onto o dobitku in zgubi", Tukaj se navedejo one svote, ki so zadrugi v korist pri rubriki .dobiček*, druge pa, ki so posojilnici v kvar, pod rubriko „zgubo". iC dobičku se u, pr. ustop-nina novih u.ldov ne sme prištevnti, ako spada po pravilih v reservni fond. Pod rubriko „zguba" pridejo tudi upravni stroški. Tukaj je pač želeti, da bi se „detailiralo" zlasti, koliko dobe za delo odborniki (načelniki, nadzorniki, uradniki,) koliko stane pisana, koliko knjige in druge tiskovine ter različni troški. To je zelo važno radi tega, ker se iz teh troškov da sklepati na davek, ki so jedui ali drugi posojilnici naklada, kajti plače in nagrade uradnikov in odbornikov se ne bi smele jemati v postev, kadar se davek odmerja. Koliko pa je bilo davka brez priklad in h prikladanii, to naj bi bilo vse v tem oddelku razvidno in ločeno; ueposredne pristojbine naj bo tudi ločijo od druzega davka in od druzih troškov. Ko se r torej izračunila „zguba", najde se takoj še jedenkrat število, ki kaže čisti dobiček. In 4. del vsakega popolnega račuua bodi poraba čistega dobička. Slab je pa račun, ki v oddelku „zguba in dobitek" ue. izkaže dejanjsko obstoječega dobičku. Tukaj se naj iskaŠe, kako se bode (najbolje še le bodoče letu) porabil čisti dobiček, koliko se bode dalo v reservni fond, koliko dalo dividende zadružnikom, koliko uugrade odbornikom, koliko darovalo temu ali onemu, ki ima zasluge pri posojilnici, koliko dobe domoljubni zavodi itd. Zdaj pride 5. del računa t. j. o p r a v i 1 n o poročilo. To pose, koliko je bilo lani zadružnikov, koliko jih je pristopilo, koliko odstopilo, koliko jih je bilo torej konec leta. 1'ove Be, kako je načelstvo delovalo, koliko se je prošenj uslišalo, koliko odbilo. Lahko se navede, kako visoka so bila posojila, kako visoke hranilne uloge itd. Brei opravilnega poročila je račun vsekako pomaujkljiv. Kot. dodatek k računu naj bodo razna naznanila, za katera ?e udje in občinstvo zanimajo. Taka naznanila povedo, pod katerimi pogoji se vsprejeinajo udje in dovoljujejo poBOJila, po čem se obrestujejo deleži, po čem hranilne uloga in kakošui °/o se jemljejo od posojil. Naposled se občinstvu urudni dnevi naznanijo, kdaj morejo svoje posle pri zavodu opraviti. V zvezi z računom se lahko izda še povabilo k občnemu zboru, kajti previdnost terja, da načelniki in nadzorniki račune tako pravilno sestavijo, da občnemu zboru ne preostaja druzega, kukor račun potrditi. Še le potem, kadar je račun od občnega zbora potrjen, ima pred postavo, pred uradi in občinstvom pravo veljavo. Od občnega zbora potrjen račun se še pošlje 1 ) c. kr. davkariji kot priloga k izkazu neposrednih pristojbin, 2.) c. kr. okrajnemu glavarstvu (magistratu) kot prvemu davčnemu uradu, 3.) c. kr. deželni vladi (namestništvu), c kr. deželnemu (okrožnemu) sodišču, katero terja navadno tudi časnike, po katerih je bil račun (in občni zbor) razglašen. L" dolenjske posojilnice pošiljajo te okrožnemu sodišču, drugod ue povsod! uo terja. Pošiljajo posojilnice račune tudi drugim uradom : pristojbin-skemu uradu, deželnim odborom, kupčijskim zbornicam itd. 5.) se pošljejo računi časopisom. — Pri motnem poaojiluifikem računu naj bi se gledalo, da bi se rabili domaČi, lahko umljivi izrazi, kujti ti računi pridejo m: več le slovenskim kmetom v roke. Tuji izrazi naj se odstranijo, kjer se le morejo, in nadomeste naj se z domačimi. Namesto „konto" naj se rabi kar „račun", mesto „kredit" rekajmo »dobiček", mesto „debet" „zguba", mesto „bilanca4 „Rtauje*, mesto „aktiva* „imetje", mesto „pasiva1* »dolgovi" ali „zavažnosti*. Pri denarnem prometu uaj ho rabi „dohodki" in vizdatki", beseda „stroški* naj služi, kadar »stroške* navajamo, le pri upravnih »stroških", besedo „saldo" ni rabiti, ker se da nadomestiti včaBih z „gotovino" včasih b „primanjkljajem*, Za „reservni fond" rabimo „zadružni znklud" ali „zadružna (prihranjena) zaloga". Zadružno premoženj ue kaže rabiti, ker ono utegne obsegati poleg zadružnega zaklada tudi inventar, posestva itd. Posojilnice naj bo nadalie ne imenujejo društva, marveč zadruge in društvoniki „zadruž-in U i" ali „družuiki". Iz računov slovenskih posojilnic, ki so vai vestno sestavljeni iu priobčeni, ae še da sklepati, da je vbo poslovanje teh naših zavodov skrbno in previdno, da se n. pr. no vsprejeinajo malovredni in nepošteni zadružniki, da se dajejo posojila le na varna mesta, da se vodijo vse knjige pravilno, v ziniulu trgovinskih zakonov itd. Ne dvomimo namreč, da ne bi se sleherni ud svojeručno podpisal« kudar k posojilnici pristopi, ali da ne bi se imelo vse pri posojilnici v najboljšem redu itd.
(Daljo prlh.)
Listnica, uredništva:
Gosp. dopisniku iz KnoUka. Obžalujemo, a ni nara mogoče prijaviti Va&epa dopisa.
Gosp. dopisniku iz Radovljice. Tudi Va8 dopis morali smo nekoliko prikrajšati.
s- Aoatiieriiiova ustna voda in zobni prašek s
ohrani usta, krepča  čoljustno meso   ter odpravlja slabo sapo iz ust.
Jedna steklenica ustno vode velja 40 kr.; jedna škatlja zobnega  praftka 20 kr.;   12 steklimio 4 gld.;  12 ftkateli samo 9 gld. (81 — 131)
LBkarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneska.
Umrli so \ H JiiMJaul:
20. oktobra: Ana Hartman, trgovčeva žena, 57 let, Dunajska cesta It 13, srčna hiba. — Alojzija Kosec, po-strefitakova hSi, 4 meseco, Hradeckega vas št. 13, kron. katar v cruvih.
22. oktobra : Josip 1'ajsar, iconservatorist, 25 let, Kladezne ulicu št. h, jetika.
V d e t e I u i bolnici:
20. okt>bra: Iv.m Sohvvarz, sodnr, 70 let, dvsenterie.
JLoterljne vreeke 21. oktobra. V Pragi :     47,     76,     71,     30, 66.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-tro v i	Nebo	Mokri na v 1 ioni
22. okt.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	729-1 mm. 781*6 mm. 732 9 mtn.	134° C 15-0« C 14 4UC	si. vzh. si. v7.ll. si. vzh.	obl, dež. obl.	9-70 m. 1 dežja. 1
Srednja tompurHturH 14-31, za 4-0° nad normalom.
ID-u-rr-iajslsa, "borza
ilne 23. oktobra t. 1. (levimo teI<'grah'etio poročilo.)
včeraj — 91 45     — KU\ 9131     — .
Papirnn r««nta..... gld
Srebrna renta ..... ,
Zlata renta...... , 109 10
5°/, marčna renta .... n 102-15
Akoijo narodna banka „ 1012 —
Kroditno akcijo..... „ 280 —
London....... „ 117 40
Srebro........ , —■—
Napol......... „ 9-32
0. kr. cekini...... , 6'6"J
Nciuftke marko..... „ 57 80
4" „ državne srečke iz i. 1854 250 ^1.1.
Državne srečke iz I 1hh4, 100 .
134 * 181
UHU"«
. 91-60 91-20 109-10 101*96
1012 — 279 50 117 40
9 33 iS 58 57 75 Id. 75 kr.
H ,
95 „ »5 ,
25 „
w .
50 !
Ogorska zlata renta 4°/q....... 103
Ogerska papirna renta f»u/0...... 100
Dunava reg. srečke 5°/u   .   .   .     1 " «l«l. 120
Zfujlj. obč. avHtr. 4'/tVt zlati tast listi .   . 115
Erudit ne srečke......100 gld. 185
Hudoifove srečke..... 10   n 19
Akcije anglo avstr.' banke       .     12()   . 149   ,    — „
Tramway-dniBt. volj. 170 gld. a. v.   .   .   . 224   ,   — a
Podpisanee izjavlja tein potom, da, kar je govoril proti očetu gospoda Ferdinanda Hlebša, trgovca v Kranj i, ni istina ter s tem prekliče.
Ignacij Florijančič,
(906) uži t. preglednik.
Trgovsk pomočnik
vesČ trgovine z manufakturnim in mešanim blagom, 28 let star, sedaj poslovodja trgovine mešanega blaga, — teli nIu/.!»«» premciilli. — Vee pove iz prijaznosti upravni-gtvo .Slovenskega Naroda". (bi*8—2)
^.4,4,4,4^,
Velika zbirka
nadrobnih venee?
ia
K venčnih trakov
v vseh barvah in vsake ilrokostl od 30 kr. naprej.
Najnovejše: <878~2>
žalni trakovi iz krepa.
Napisi za venčne trake, lepi iu trpežni, dobivajo se samo pri
ERNESTU STOCKL-nu v Ljubljani.
f
Karolu Till-n
U—........
p    v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 10.
Ti lFc*» (456—2
r^=fc=T=j=T=u=T=A=l=l=T=faT=l=^^
Pri
S
....... I
za pisanje, risanje in slikanje, za jj vse sole po naročilu gg. profesorjev. ![
šolske potrebščine
Velika iztfera
I risalnih skladnikov, risal itd. jj
V salonu „Pri Malici".
Danes v petek 33. oktobra,:
KONCERT
prve t907)
glasovite tamburaške hi pevske družine
iz Mitrovice v Sremu. Osem umetnikov v narodni sremeki obleki.
Taiulmrenj« rnzlienili keiuadov,  mej katerimi j« tudi več opernih ouvertur In kariilkov.
lzhraul hrvatski, slovenski in srbski abori.
Vspored za vsako zabavo, ki obstoji iz 14 izbranih komadov, dobi se pri ustopu v dvorano.
Ustopnina 30 kr.
Začetek ob 1 ,8. url.
V soboto 24. in v nedeljo 25. oktobra:
Koneert v Kamniku.
V ponedeljek 20. in v torek 27. oktobra:
Kono o ri ▼ Kranj i.
Ako Imate
putlko, skrnino, slabe živce, nevral-gijo, ischias, slabo cirkulacijo krvi, nervozno-slab tolodeo, kongestija v glavi, ako vas je zadel mrtui, ako nemate spanja, ako imate "bolečin« v hrbtu, hrbtno sušico — zahts-vajto ilnstrovano brošuro o s častnimi diplomi in z zlato svetinjo v Kolonji, Welsu, Stuttgartu odlikovano in v Avstro-Ogerski c. in kr. izključno priv.
galvan-elektro-magnetično upllvajočo
frotirno pripravo.
Brošura raspravlja o uplivu, porabi in uspehih te priprave. — Priprava velja 12 gld. — Ilustrovauo brošuro z natančnim popisom porabe pošilja se fran-kovano in zastonj iz tovarne izumitelja.      (790—5)
TH. BIERMANNS, elektrotehnik,
1>UNAJ, 1., Nchuleretraaee 18.
Išče se
natakarica
za veliko reBtavracijo pod izvrstnimi pogoji.
Kuharica
za  fino   meščansko hišo, izborna službu, — 10 do 12 gld.
Pisarnica Flux
(v trafiki) (<J04) ii u Rrcgu wt. it.
^1
mm
—
I
Lepo in bogato s pristnim zlatom pozlačene
nagrobne križe
priporoča po niskih cenah
ANDREJ ORUSKOVlC
trgovec z žtdeznino v XjjvLlDlja.:n.i, Umestni trg* lO.
©TeT"  »«• zahtevamjv  <i<»pniljvjn se ottrasvi in t tn i k finitLn. 894-4)
i)
f?*jC*>___'<■•->*■*>___——^^_^{£i»^'p*^a^h _,g^K~~~x&r». *^^—*j|jFT
DITMAR
VETILJIE
Vnaj bogatejša zaloga za vse potrebe razsvetljenja, j>i-i |>fiinoi'Oiim. ■><-y. mi l ii i |><ii';i lii |><»t .roleja iiajvcf-jii «vtstilnoi-it.
Paliluik ima svetilno moč 4 do 157 sveč.
'    MIZNE SVETILKE STENSKE SVETILKE VISEĆE SVETILKE
LESTENCI LAMPICE
SVETILNE
STOLPNE SVETILKE s čipkastim okriljem in SVETILKE S STOJALI
R. DITMAR, c. kr. privilegovana TOVARNA SVETILK na DUNAJI, Hi
Ditinar-jere sretilke ima v zalogi vsaka boljša Injovina s svetilkami.
(845- 3)
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josi j) Nolli.
Lastnina iu tisk „Narodne Tibkurue".