delavska enotnost J? 4/ 18. 6. 1977 - št. .14 - L. XXXVI. - CENA 4 DIN GUVNI UREDNIK: ODGOVORNI UREDNIK: Vojko Černelč bojan samarin Krpanje ali nova obleka Prvi julij, ko naj bi vse tiste temeljne organizacije, ki so minulo gospodarsko leto sklenile z izgubo, to izgubo tudi odpravile, hkrati pa imele izdelane programe za izboljšanje svojega gospodarjenja, je tik pred durmi.kot smo že ugotavljali, so se v teh temeljnih organizacijah z veliko vnemo vrgli na delo — da bi si zagotovili sredstva za pokritje vseh izgub, in v tem je tudi velika večina uspela. Žal naši podatki niso popolni, po njih pa kaže, da ta čas v naši republiki ni temeljne organizacije, ki bi lani poslovala z izgubo in ki še ne bi dobila sredstev, s katerimi bi to izgubo pokrila. Ob tem moramo ugotoviti, da je večina teh sredstev sposojenih, da jih bo treba sorazmerno kmal u vrniti in pri tem plačati obresti. Temeljne organizacije z izgubami so torej startale v letošnje poslovno leto z večjim ali manjšim minusom, ki ga bo treba nadomestiti — dodaten napor, ki ga povečujejo še letošnje izgube. Le-te zavzemajo po nekih virih že kar zastrašujoče razsežnosti! Opozarjali smo že na dejstvo, da so sanacijski programi v marsikateri temeljni organizaciji površni, bolj formalni, pripravljeni zato, da jih ob izteku roka ne bi doletela sankcija po zakonu o sanacijah. Po njem namreč delovne organizacije, ki ne bodo imele pokrite izgube in pripravljenih sanacijskih programov, ne bodo mogle izplačati zaposlenim višjih osebnih dohodkov, kot so zajamčeni. Vsebinskih pristopov ni prav veliko, čeprav moramo na drugi strani priznati, da v nekaterih delovnih organizacijah že po nekaj let tuhtajo, kako bi se izkopali iz težav in da so ponekod pri tem prav uspešni. V prenekateri TOZD pa še vedno — čeprav dosedanja prizadevanja niso rodila kaj prida sadu, še vedno mirno nadaljujejo po starem — izdelujejo izdelke, ki jim prinašajo izgubo, ne da bi se pri tem vprašali, ali bi se dalo delati kaj drugega Kako takim temeljnim organizacijam pomagati do spoznanja, da tako ne gre več? Časa za pravo pomoč je kajpak zelo malo, prej premalo! Pomagati pa jim je treba, tako — ali drugače, z odločnim »rezom v živo«, če bi ne imeli pogojev za življenje. Vedeti namreč moramo, da delovne organizacije, ki »proizvajajo« izgubo, le-to praviloma pokrivajo z družbenimi sredstvi. Čeprav so to posojila, bi vendarle vse te desetine milijonov, ki jih iz različnih virov namenjamo za pokrivanje izgub, lahko mnogo bolj koristno namenili za uresničevanje sanacijskih programov, za ustvarjanje osnove za dolgotrajno dobro poslovanje. Slej ko prej bomo morali razmisliti tudi o takšnih možnostih — o možnostih, da bomo podjetje, ki trajno slabo gospodari in nifna prave perspektive, tudi likvidirali. Žal takšna podjetja za zdaj praviloma vedno najdejo »pravo perspektivo«, ko jim začne teči voda v grlo in tako pridobe sredstva za podaljševanje životarjenja. Žal pa je tudi družbenim skupnostim nekako laže krpati luknje v takih kolektivih, kot da bi jim pomagali ukrojiti novo obleko. b. RUGELJ MIKA ŠPILJAK NA SEJI PREDSEDSTVA CK ZKJ: Brez omahovanja! v t. m, * Siv” ' ■ I® t -'i V-. Niso majhni rezultati naporov, ki jih vlagamo v samoupravni praksi, so pa vendarle preskromni. Eden od vzrokov takega stanja je tudi nedograjenost in nerazvitost celotnega našega političnega sistema. Še so primeri nekonkretnosti in verbali-zma, še se dogaja, da se ne znajdemo. K temu najbolj prispevajo idejnopolitična omahovanja: ali naj se odločno napotimo v smeri samoupravne politične demokracije ali pa, po nekaterih pojmovanjih, bodisi po poti političnega pluralizma, bodisi v smeri enopartijskega sistema. Čeprav smo tak idejna omahovanja razčistili tako z ustavo kot z zakonom o združenem delu, so še vedno prisotna in pomenijo enega temeljnih vzrokov počasnosti pri praktičnem uveljavljanju ustave in sklepov X. kongresa ZKJ. - . < m* me ^^czarski industriji je vroče. Pa ne zaradi plavžev. Modernizirajo proizvodnjo, razširjajo proi-Ptogram in uveljavljajo med seboj nove družbenoekonomske odnose po zakonu o združenem delu. Tudi v življenju pa v različnih člankih se pogosto soočamo z negotovostjo ob težavah, kako rešiti to ali ono vprašanje. Pri tem, naprimer, gre za vprašanja minulega dela, še zlasti pa za svobodno menjavo dela v samoupravnih interesnih skupnostih, pri čemer smo, verjetno, še najmanj storili za praktično uveljavitev sprejetih načel. Zato se je tudi dogodilo, da so mnoge praktične rešitve, s katerimi izvajamo ustavo in zakon o združenem delu — najsi gre za združevanje v širše celote ali za notranje povezovanje — le formalno skladne z ustavo, v praksi pa še vedno veljajo stari odnosi. Po oceni sindikatov je največji problem v tem, da o dohodku še ne odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. PODELJENA ZLATA ODLIČJA i-j^^^LJANA, 17. junija — ^ nes je bila v prostorih Kluba 2]ae®a,ov slovesna podelitev Si 1 Zna*cov Zveze sindikatov Kenije. Po uvodnem nago- nir)U “l11623 Barboriča je zbra-s odlikovancem in gostom P egovoj-j! podpredsednik RS Brani,111'1 Tomažič, zatem pa je ^nk° Babič, predsednik 2n ]°rtl za podelitev zlatega odbora 0l)raz'oz^ odločitev nij lat' znak sindikatov Slove- s4leaLriljelOVletUl977 ŠeSt 8radnj?raMS’ J020 nizke OfganLa •Manbor; osnovne Urr>etnih Ck 6 SIndikata tovarne b0r n ” brusov Swaty, Mari-dikataSnzVna organizacija sin-Borštn aV°da dr- Marijana ^ StnarJa « Dornave pri SINDIKATOV SLOVENIJE Ptuju; osnovna organizacija sindikata Tovarne merilnih instrumentov Iskra Otoče; osnovna organizacija sindikata Intes, TOZD Pekarne »Vinko Reš«, Ptuj in osnovna organizacija sindikata Rudnika rjavega premoga Senovo. Za uresničevanje delavskih interesov z dolgoletnim delom v sindikalni organizaciji pa so prejeli zlati znak: Anton BAMBIČ — Ljubljana, Geza ČAHUK — Ljubljana, Janez ČANŽEK — Logatec, Lojzka ČOTAR — Koper, Kurt ČUČEK — Grosuplje, Ervin DOLGAN — Ljubljana, Mira FROLOV — Ljubljana, Mihaela GOSTIŠA — Ljubljana, Danila GRIL — Kranj, Milan HUMAR — Nova Gorica, Stane ILC —- Brežice, Vera JUKIČ — Črnomelj, Jože KASTELIC — Hrastnik, Maksimiljan KOROŠEC — Maribor, Ivan KRAMER — Celje, Gabrijel LEBAN — Nova Gorica, Franc MARTINEC — Ljubljana, Srečko MLINARIČ — Jesenice, Ivan MOZETIČ — Ljubljana, Mi-lutin MUŽIČ — Ljubljana, Janez OVEN — Trebnje, Franjo PAJK — Nazarje, Alojz PAJNIČ — Ljubljana, Franc PETKOVŠEK — Duplica pri Kamniku, Ciril PEZDIR — Ljubljana, Helena POLENIK — Slovenj Gradec, Igor PONIKVAR — Celje, Franc PRAŠNIKAR — Trbovlje, Franc PRHNE — Ljubljana, Jožef PRIMOŽIČ — Nova Gorica, Stane PUNGERČAR — Litija, Marjan PUREBER — Novo mesto, Jožef RANT, Slovenj Gradec — Franc RENČELJ -— Ljubljana, Mara RUPENA-OSOLNIK, — Ljubljana, Anton-Zvone SAJOVIC—Ljubljana, Anton SIHUR — Hrastnik, Jože SKERLOVNIK — Ptuj, Alojz SODJA — Ljubljana, Emil SOVDAT — Sežana, Terezija SVETEK — Ljubljana, Vladimir .ŠENK — Ljubljana, Vanek ŠIFTAR — Maribor, Rafael ŠTOLFA — Ljubljana, Štefan ŠTROK — Senovo, Karlo ŠTRUMELJ — Ljubljana, Franc TALER — Jesenice, Ivan TOMC — Ljubljana, Stane UHAN — Ljubljana, Franc UMEK — Trbovlje, Janko VOGRINEC — Ptuj, Janez VOLJČ — Ljubljana, Olga VRABIČ — Ljubljana, Jože VRBNJAK — Ptuj in Janko ZGRABLJIČ — Lendava. Dohodek se še kar naprej oblikuje v delovnih organizacijah, kjer ga potem, po nekakšnih ključih »posredujejo« temeljnim organizacijam. Vzrok za tako stanje spet moramo iskati v omahovanju: ali naj odgovornost prevzamejo delavci ali pa naj jo še najprej nosi tovarniška uprava oziroma državna uprava? Še drugače: naj bo tudi v prihodnje država glavna opora? Zaradi tega moramo pri delu, ki čaka, posebej še v pripravah na XI. kongres ŽKJ, dobro izkoristiti vse dokaze o dejanski omejenosti političnega pluralizma in enopartijskega sistema. S tem bomo veliko prispevali k odpravi navedenih omahovanj, ki zavirajo hitrejše uresničevanje vsega tistega, za kar smo.se izrekli. Pri delovanju sindikatov smo dosegli več rezultatov in si pridobili več pozitivnih izkušenj, kot pa jih tukaj navajamo. Vendar pa je še dosti slabosti in problemov. O tem bodo komunisti v sindikatih in sindikati kot celota skupaj z zvezo komunistov, in na podlagi temeljne usmeritve, kije bila tukaj posredovana, morali še razpravljati in sprejemati odločitve. Ustava in zakon o združenem delu sta zelo natančno opredelila vlogo sindikata. V sindikatih pa smo veliko storili za akcijsko in organizacijsko usposabljanje sindikalnih organizacij za uspešno uresničevanje nalog, ki izhajajo iz ustave in zakona o združenem delu. Še zlasti pa so volivne skupščine, ki so bile v začetku leta, opozorile na velik napredek in na veliko pozitivnih rezultatov. Z zadovoljstvom smo poslušali, kako člani sindikata na teh skupščinah govore »v jeziku« zakona o združenem delu. Izkazalo se je, da kadri poznajo novo izrazoslovje, čeprav ne povsem tudi njegove vsebine. Za prihodnje delo se mi zdi še posebej pomembno, da bi se sindikalni kadri še bolj usposobili. Brez take kadrovske krepitve bi sindikati ostali na robu dogodkov. Že to in samo po sebi bi bila velika slabost ne le za sindikate, ampak tudi za zvezo komunistov in za njeno akcijsko sposobnost pri razvoju samoupravljanja. Vest sveta V velikem novem beograjskem kongresnem središču »Sava« se je v sredo začel sestanek predstavnikov 35 dežel Evrope, Kanade in ZDA »Pripravljalni sestanek za beograjsko konferenco o problemih evropske varnosti in sodelovanja,« — namenoma smo zapisali pol uradni naslov v sredo začetega srečanja evropskih diplomatov, saj že iz tega lahko orišemo temeljne značilnosti, ki se nakazujejo za delo v beograjskem kongresnem središču. Gre za pripravljalni sestanek, na katerem se morajo odposlanci zunanjih ministrov dogovoriti o datumu, dnevnem redu in trajanju glavnega beograjskega sestanka. Ta naj bi se —po priporočilih konference iz Helsinkov — začel še v letu 1977. Iz vsega tega utegne kdo pomisliti, da gre trenutno v beograjskem kongresnem središču le za reševanje formalno tehničnih vprašanj. Toda tako je videti res samo na prvi pogled. Podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minic je takšen videz razpršil že v pozdravnem govoru, ko je dejal: »S pripravljalnim sestankom nadaljujemo veliko delo, ki smo ga pred skoraj dvema letoma začeli v Helsinkih. Ne glede na to, koliko smo zadovoljni z obsegom in tempom uresničevanja helsinških dokumentov, je vendarle neizpodbitno, da so rezultati helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi že po- stali sestavni del evropske in mednarodne stvarnosti«. S temi besedami je Miloš Minic na kratko, hkrati pa zelo natančno opredelil bistvo sedanjega pripravljalnega beograjskega sestanka. Po drugi strani pa je jasno nakazal smer jugoslovanskih prizadevanj na konferenci. Naša država se je ves čas priprav na junijsko srečanje — kot dežela organizatorica in udeleženka — zavzemala za odkrit, tvoren in celovit pregled doseženega po Helsinkih. O teh dosežkih, ki na nekaterih področjih niso zanemarljivi, na nekaterih pa komaj opazni, je bilo v minulih mesecih precej razprav in celo vročih polemik. V določenem trenutku je celo kazalo, da ozračje za beograjsko nadaljevanje helsinških dialogov ne bo ugodno in da bo celo lahko ogrozilo njegovo uspešnost. V polemikah — zlasti okrog tako imenovane tretje helsinške košare, ki obravnava humanitarna vprašanja in človekove pravice — sta odsevala blokovski pristop in želja, da bi sicer celovit dokument iz Helsinkov razbili in ocenjevali uresničevanje le njegovih posameznih delov. V nekaj zadnjih mesecih so se tako ust ceri ene polemike umirile tudi p; i iivom spoznanja, Ns . .jeva : 3 na 13. strani KAJ SMO STORILI.. Solidarnost V nekem kolektivu — ime navsezadnje ni pomembno, saj nam gre zgolj za osvetlitev težave, ki bržčas ni tako redka — so si zastavili naslednje vprašanje: Ali smo dolžni podpisati skupaj z drugimi delovnimi organizacijami v občini samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pomoč eni izmed temeljnih organizacij v občini, ki je prigospodarila izgubo, sedež matičnega podjetja pa ni v naši občini? Povedatf moramo, da so sporazum podpisali kljub dvomu, ali je pravilen takšen način pomoči — ker je ta delovna organizacija TOZD delovne organizacije zunaj omenjene občine in ker se sredstva za takšno pomoč sicer že zbirajo v občinskem merilu na skladu skupnih rezerv gospodarstva. Na žrtvovanje dela svojega dohodka so ti delavci pristali pod težo dejstva, da bi brez dodatne pomoči toliko in toliko delavcev ostalo brez kruha, ker bi omenjena temeljna organizacija morala v stečaj. Očitno so razumeli, da je potrebna širša družbena akcija, da je vprašanje ponovne zaposlitve delavcev te TOZD zadeva, ki jo mora reševati vsa občina oziroma njeno gospodarstvo in da je takšno reševanje težav po navadi mnogo težje kot pravočasna pomoč. Vendar — zakaj so potemtakem zastavili na začetku omenjeno vprašanje? Dejali bi, da je šlo za nepoučenost. Na občini so, kot kaže, vse premalo časa porabili za to, da bi delavcem pojasnili pomen solidarnostne akcije, ki je presegla okvire normalne pomoči. Njihov edini argument je bilo dejstvo, da bo temeljna organizacija brez pomoči šla v stečaj, delavci pa na cesto. Vemo pa, da zakon o sanacijah natanko predpisuje, kaj vse morajo storiti delovne organizacije, ki zabredejo v izgube. Najprej si morajo zagotoviti pokritje nastale izgube, potem pa si dolgoročno zagotoviti takšne proizvodne in prodajne pogoje, da bo delovna organizacija sposobna za normalno poslovanje in razvoj. Skratka, podjetje mora imeti ustrezen proizvodni program, zagotovljen trg za svoje izdelke, biti mora dohodkovno povezana in tako naprej. O vseh teh vprašanjih pa se, kot kaže, v našem primeru sploh niso pogovarjali. Ne le, da na občini, kjer so pripravili in vodili politično akcijo za podpis takšnega samoupravnega sporazuma, niso postregli delavcem v drugih delovnih organizacijah s podatki, ali ima omenjena temeljna organizacija, ki potrebuje pomoč, predloge za dolgoročne rešitve iz sedanjih zadreg. Skratka, nihče se ni vprašal — kaj bo s to temeljno organizacijo in delavci, zaposlenimi v njej jutri, če bodo v nje j delali in poslovali po starem. S tem kajpak nočemo trditi, da v tej temeljni organizaciji niso razmišljali o tem — morda imajo pripravljene dolgoročne rešitve. Toda v drugih podjetjih so sprva negodovali zaradi pomoči, kasneje pa so na to pristali samo na podlagi argumenta, ki je bil v bistvu samo »argument moči«: toliko delavcev bo šlo na cesto! Družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji, ki smo jo omenili na začetku (morda pa tudi v drugih), ter v občini nikakor niso v tem primeru izpolnile svoje vloge, saj bi predvsem same morale spodbuditi razpravo o tem, kaj je bolj smotrno in družbeno koristno, ali dodatna pomoč nekemu kolektivu, ki ima primeren proizvodni program, ali pa bi bilo nemara bolje, ko bi kolektiv prenehal z neplodnim delom. Tega pa niso storile, pač pa so krenile — kot marsikje drugje — po navidezno lažji poti. B. RUGELJ RO SINDIKATA DELAVCEV STANOVANJSKE IN KOMUNALNE DEJAVNOSTI SLOVENIJE Denarja premalo! Za uresničitev nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite bodo morale OZD zagotoviti precejšnja sredstva, ki pa jih same ne zmorejo Tako kot druge dejavnosti imajo tudi organizacije združenega dela stanovanjskega in komunalnega gospodarstva pomembne naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Te se odražajo v veliki odgovornosti za preskrbo prebivalstva, gospodarstva in JLA z nujno potrebnimi komunalnimi storitvami. Glede na naravo storitev, ki so namenjene občanom, pa morajo organizacije združenega dela stanovanjske in komunalne dejavnosti delovati povsod tam, kjer ljudje prebivajo in z nekaterimi drugimi dejavnostmi neposredno skrbeti za njihovo preskrbo. Ker so z ustavo in z zakonom o ljudski obrambi ter zakonom o družbeni samozaščiti in notranjih ^devah opredeljene tudi pravice in dolžnosti organizacij združenega dela, so stanovanjske in komunalne delovne organizacije pred časom.že sprejele pravilnike, s katerimi načelno urejajo vlogo in naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Za uresničitev nalog je treba zagotoviti precejšnja sredstva, ki pa v številnih stanovanjskih in komunalnih organizacijah presegajo njihove dohodkovne možnosti. Zato so na zadnji seji RO Sindikata delavcev stanovanjske in komunalne dejavnosti Slovenije delegati poudarili, da bo treba probleme v zvezi s financiranjem nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite urejati v komunalnih interesnih skupnostih. I. V. AKCIJA GORENJSKIH SINDIKATOV Izpolnjene želje V akciji za nakup dveh aparatov za zgodnje odkrivanje raka na dojki so osnovne sindikalne organizacije, zasebniki in drugi občani zbrali 2,390.000 dinarjev. Poročali smo že, da so bralke časnika Glas, glasila SZDL za Gorenjsko, pred dvema letoma dale pobudo za akcijo, da bi v delovnih organizacijah zbrali sredstva za nakup dveh rentgenskih aparatov za zgodnje odkrivanje raka na dojki. O predlogu so najprej razpravljali občinski sveti ZSS gorenjskih občin in ga podprli, pri medobčinskem svetu ZSS pa je bil imenovan poseben odbor, ki je skrbel za uresničitev te humane akcije. Odbor se je RAZVOJNA USMERITEV LESNE INDUSTRIJE IN GOZDARSTVA SLOVENIJE ŽE V JAVNI RAZPRAVI Beseda delavcev Poročali smo že, da je RO sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije podprl osnovni koncept in opredelitev razvojnih usmeritev lesne industrije in trgovine Slovenije. Po naročilu RO je njegov izvršni odbor izoblikoval še podrobnejša stališča o tem konceptu, ki prihaja zdaj v javno razpravo po kolektivih. IO RO sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije v svojih stališčih predvsem poudarja, da lesna industrija, gozdarstvo in trgovina pomenijo zaokroženo reprodukcijsko celoto, v kateri se lahko v celoti uresničujejo določila zakona o združenem delu na podlagi neposredno opredeljenih interesov delavcev sleherne TOZD. Ugotoviti pa velja, da v TOZD ni pravih želja in hotenj za spreminjanje odnosov. Tudi sicer razprave pogosto niso povezane in vanje ne posegajo delavci. Odpore bomo laže premagovali oziroma zagotovili neposredno uveljavljanje interesov delavcev v združenem delu, če se bo razprava o omenjenem programu prenesla v sleherno TOZD in v občinske odbore tega sindikata kot del akcije za uresničevanje zakona o združenem delu. 1 , ocene, ugo- tovitve in predlogi iz te razprave bodo rabile republiškemu odboru kot podlaga za opredelitev njegove nadaljnje > aktivnosti. Glede na pomen in daljnosežnost snovanj na področju povezovanja lesne industrije in trgovine Slovenije pa bodo nedvomno koristni tudi napotki republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki naj bi na predlog RO tega sindikata čimprej razpravljal o programu razvojne usmeritve in o njem zavzel svoja stališča. V obdobju priprav na uveljavljanje razvojnega koncepta lesne industrije in gozdarstva Slovenije bo seveda potrebno opraviti še veliko dela. Zato RO Sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva že zdaj podpira predlog za izdelavo take planske metodologije, ki bo zagotavljala preverjanje sedanjih planov, njihovo usklajevanje, plansko opredelitev dohodkovnih odnosov in pod-. lago za načrtovano prestrukturiranje TOZD lesne industrije. Za vse to se bo morala lesna industrija tudi ustrezno organizirati. Le tako bo poleg drugega — mogoče uveljavljati delitev dela in programov, dosegati večjo produktivnost in zagotavljati tako materialno podlago dela kot razvdj soodvisnih TOZD. Delo nikakor ne bo lahko. Zato Sindikat delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije računa na strokovno pomoč Gospodarske zbornice Slovenije in, seveda, na povečano aktivnost delegatov RO, ki morajo postati pobudniki, organizatorji in usmerjevalci aktivnosti pri nadaljnjem snovanju in iskanju rešitev za uresničevanje načrtovanih družbenoekonomskih odnosov v reprodukcijski celoti, ki jo ustanavljamo. R. N. skupno s strokovnjaki ljubljanskega onkološkega inštituta, gorenjskih zdravstvenih domov in jeseniške bolnišnice odločil za nakup obeh aparatov pri znanem zahodnonemškem proizvajalcu medicinske opreme Koch-Stoer-zel. Aparata, od katerih eden že poskusno deluje v jeseniški bolnišnici, drugi pa bo postavljen v zdravstvenem domu v Kranju, sta veljala 1,640.000 dinarjev. Toliko so delavci iz vseh gorenjskih občin, obrtniki, kmetovalci in drugi občani zbrali že ob koncu minulega leta. Sicer pa so v akciji osnovne sindikalne organizacije, zasebniki in drugi občani zbrali več — kar 2,390.000 dinarjev, ali za 600.000 dinarjev več,'kot so potrebovali. Ta denar naj bi sedaj porabili za preureditev prostorov kranjske ambulante, ostanek pa bi prispevali k stroškom nekaterih storitev. V jeseniški bolnišnici so aparat postavili že pred časom in so že opravili prve raziskave. Za razliko od Kranjčanov, ki doslej iz nerazumljivih vzrokov še niso našli primernih prostorov za namestitev drugega aparata, so Jeseničani kljub precejšnji prostorski stiski vendarle našli prostor za svoj aparat. Vso pozornost zasluži tudi predlog kolektiva njihove bolnišnice, s katerim so pred dnevi seznanili tudi vodstvo občinskega sveta ZSS, da bi na Jesenicah ustanovili prvi center za zgodnje odkrivanje bolezni dojk. L V. Predsta vljatro V 3 ETI SILVA ŠKERBEC iz Maribora je novi (nepoklicni) predsednik RO Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije. Tovarišica Škerbčeva je članica ZK, dolgoletna družbenopolitična in sindikalna delavka, zaposlena pa je v delovni organizaciji CERTUS — TOZD hotel Turist v Mariboru. RO SINDIKATA DELAVCEV ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE DOBRE IN SLABE OCENE Ne dvomimo, da je akcija za uresničevanje zakona o združenem delu v slovenskem zdravstvu zastavljena dobro, vendar do sedaj, z nekaterimi izjemnimi primeri, še ni bilo večjih uspehov. Do zamude je marsikje prišlo že ob začetku, saj so skoraj povsod preveč odlašali z nalogami in čakali na nasvete od zunaj. Tudi iz nedavnih pogovorov predstavnikov RO Sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije s člani vodstev sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, z vodilnimi delavci v zdravstvenem centru v Celju ter v zdravstvenih domovih v Ljubljani in Črnomlju sledi, da so se te zdravstvene organizacije precej različno — v Celju in Ljubljani s precejšnjo, v Črnomlju pa z veliko manjšo zavzetostjo — lotile uresničevanja akcijskega načrta o uveljavljanju zakona o združenem delu. Krepak korak pred drugimi zdravstvenimi organizacijami -v republiki so storili v Celju. Niso le izdelali vseh splošnih samoupravnih aktov in tako svoje samoupravne organiziranosti prilagodili zahtevam zakona, marveč se v teh dneh pripravljajo tudi na oblikovanje predloga samoupravnega sporazuma o dohodkovnih odnosih med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljnimi organizacijami. Za razliko od Celjanov so v ljub- ljanskem zdravstvenem domu sicer pred časom pripravili akcij sk1 načrt, vendar samo na ravni organi' zarije združenega dela, ne pa v vseh temeljnih organizacijah, splošnimi samoupravnimi akti so za zdaj izdelali samo sporazum 0 združevanju TOZD v OZD, očitno pa je, da do dogovorjenih rokov ne bodo pripravili tudi drugih spot*' zumov. Veliko bolj pa jih skrbijo izgube v prvih treh mesecih letošnjega leta. Če jim ne bo uspelo odpraviti izgub, jih bodo skušan vsaj omiliti s sprejetim sanacijskim načrtom, v katerem zavzema posebno mesto skrb za racionalnejše izkoriščanje delovnega časa m zmanjševanje nadurnega dete' Prav tako do danes kljub dogovorom še ni urejena delitev dela med to zdravstvewno organizacijo m kliničnim centrom. Najslabše so se odrezali Črnomaljci, ki so sicer že imenovan komisijo za uresničevanje zakona, toda najprej niso prišli. Pri oblikovanju splošne samoupravne za^ nodaje jim bo morala zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov priskočiti na pomoč SOZD Zdravstveni center Novo mesto. V Bel1 krajini pa je čedalje več zahtev p° združitvi zdravstvenih domov v Črnomlju in Metliki, da bi tako povečali učinkovitost osnovnega zdravstvenega varstva j. V OSEBNLDOHODKI V POSLOVNIH BANKAH, SDK IN ZAVAROVALSTVU SLOVENIJE Kršiteljev ni/ problemi pa so Na razširjeni seji izvršnega odbora republiškega odbora Sindikata delavcev bank, SDK in zavarovalstva Slovenije so med drugim razpravljali tudi o poročilih skupnih komisij podpisnic samoupravnih sporazumov o izplačevanju osebnih dohodkov v letu 1976. Analizi, ki sta ju pripravili obe skupni komisiji sta pokazali, da v obeh grupacijskih sporazumih ni nobenega kršitelja, da so osebni dohodki rastli skladno z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu in da hitrejša rast osebnih dohodkov v začetku leta 1976 ni bila tako visoka, da je ne bi mogli spraviti v dogovorjene okvire. Sindikalna akcija, ki je stekla ob koncu minulega leta — o njej smo že večkrat poročali — je pripomogla, da skupni komisiji podpisnic samoupravnih sporazumov nista dosegli le-tega, da so podpisnice ostale v mejah dogovorjenih sredstev za osebne dohodke, temveč da tudi osebni dohodki na pogojno nekvalificiranega delavca niso porastli bolj kot v gospodarstvu. Problemi pa se sedaj kažejo drugjC; Sporazum poslovnih bank in SDb je eden najstarejših sporazumov, saj temelji na osebnih dohodkih v letu 1973, ki naj bi se povečevali na račun faktorja produktivnosti 'jj skladno z naraščanjem življenjskih stroškov. Vse to je zajeto v forniU" za izračun mase dogovorjenih osebnih dohodkov. Zaradi iega’ ker se element naraščanja življenj' čun narašča odstotek izkoriščeno« , sporazuma. Obstaja možnost, o bodo nekatere podpisnice, če boo hotele letos uskladiti osebne o0', hodke, prekoračile meje spC3 zuma in postale kršiteljice. Skupna komisija predlaga, da h' problem začasno rešili tako, da p spet omogočiU upoštevanje naraščanja življenjskih stroškov. V telt> trenutku skupna komisija ne more takoj pripraviti novega sporazurnh dejavnosti, temveč bo morala del opraviti do konca letošnjega leta' To pa je verjetno edina rešitev. FRANČEK KAVČIČ IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ MARIBOR Pred dnevi se je v Mariboru končal večmesečni seminar za sindikalne delavce v temeljnih in drugih organi-' zacijah združenega dela, ki sta ga pripravila občinski svet ZSS in Center za družbeno izobraževanje pri mariborski delavski univerzi. Na seminarju so sodelovali tudi člani občinskih odborov sindikata, skupno pa se ga je udeležilo več kot 2000 sindikalnih delavcev. Zaradi odgovornih nalog, ki čakajo osnovne organizacije sindikata pri uresničevanju vsebinske zasnove zakona o združenem delu, je na seminarju veljala posebna pozornost družbenoekonomskemu položaju delavca v združenem delu in uveljavljanju sistema delitve na podlagi živega in minulega dela. Govorili so tudi o nalogah sindikata pri oblikovanju splošne samoupravne zakonodaje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter o njegovem mestu in vlogi na drugih področjih. Izreden odziv za udeležbo na seminarju je presegel vsa pričakovanja, zato občinski svet ZSS upravičeno pričakuje, da bodo OOS v delovnih organizacijah v letošnjem letu pobudnik vseh akcij pri vsebinskem uresničevanju zakona o združen611' delu. j y. KRANJ Na zadnji seji je predsedstvo činskega sveta ZSS posvetilo naJ pozornosti oceni javnih ra7PraVfl0v sprejemanju srednjeročnih P a, 0-družbenih dejavnosti v občini-lovili so, da so povsod tam, kjer soorganizirali razprave, imeli naj pripomb na vedno večje zakonsK samoupravno dogovorjene °6veZfllg sti gospodarstva; zato se ne m or čuditi, da še marsikje sprašujejo, so meje teh obveznosti. fjij, Na seji so delegati tudi opoZ da bi morali v družbenih dej^0 -m občine poskrbeti za racionakM^ porabo sredstev. Marsikaj ^0|jšo namreč možno prihraniti z organizacijo dela pa tudi z zdrU -j, njem skupnih služb Posainn0sti' samoupravnih interesnih skup .e(j Prav tako so menili, da so ne . ^ srednjeročni plani preveč obsi brez realne podlage, zlasti se ^ ker predvidevajo kar 25-oos £e porast dejavnosti v vsakem K 't0ji bi bili plani bolj realni, bi Jjn delavci na zborih laže podprli- ^ y. V Beogradu se je 13. junija sestalo predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Razprava je bila posvečena temeljem poli-ličnega sistema socialističnega samoupravljanja. Podlaga za razpravo je bilo gradivo »Temelji političnega' sistema socialistične samoupravne demokracije«, ki ga je pripravil tovariš Edvard Kardelj. Tovariš Kardelj je imel na seji predsedstva CK ZKJ tudi uvodno razpravo o tem. Iz nje povzemamo nekatere temeljne misli in ugotovitve. vržena birokratizmu, da se posamezni organi in organizacije zapirajo vase, da je veliko praznega teka in podvajanja v delu, da so oblike demokratičnega komuniciranja med samoupravnimi in državnimi organi in celotno družbeno strukturo slabo razvite, da imamo veliko puhlega in jalovega sestankarjenja, da so naše seje in sklepi pogosto premalo strokovno pripravljeni, da se občan v boju za svoje pravice, često težko prebija čez administrativne pre- nadaljnjo krepitev in razvoj prav takšnega celovitega demokratičnega sistema samoupravnega pluralizma moramo napeti vse naše sile. Tudi vse demokratične institucije naše družbe in vsi demokratični odnosi med ljudmi v naši družbi in narava vseh demokratičnih in človeških pravic naših ljudi morajo biti usmerjeni v podpiranje in nadaljnjo krepitev in razvoj takega političnega sistema samoupravne demokracije. na temelju lastnih, OBJEKTIVNIH zakonitosti . usZpoiPOLlTIČNEGA SISTEMA ItAZvm A ODLOČILEN ZA Tovarj J SAMoiJpBAYLJANJA staja dr'8'!^arde1^ 0Pozor'T da po- zlastipaUZ enva nadgradnja v celoti, šanje nad* s*s,ern odločilno vpra-Pravneoa 3 ^nieSa uspešnega samou- razv°j p Jolr^0 b°lj> ker Za°staja ^.lt'^ne8a sistema nekoliko S*'tUciona|' ^3 S° nekatere njegove in-Zen° stopa1-6 re^'tve v neskladju z dose-^rrioupja^0 razv°ja odnosov in oblik v nenideiUjn0 or8an'ziranem združe-nia. Poi 3 na Področju samoupravlja-ietjein no e®aPa Jonasa družba s spre-Ve ustave v sistemu sociali- stične državne oblasti, zlasti pa v skupščinskem sistemu prerasla in odpravila večino ostankov političnega sistema buržoazne države. Delegatsko-skupš-činski sistem postaja orodje celotnega političnega sistema našega samoupravnega življenja in sistema državne oblasti. Vendar pa s to novo demokratično politično obliko družbenega samoupravljanja še vedno niso usklajene druge oblike političnega sistema, pa tudi položaj in način delovanja subjektivnih socialističnih sil. Zavoljo tega so pred nami tri naloge. Najprej, kritično moramo proučiti sedanje stanje našega političnega sistema, da bi ga lahko uskladili s spremembami v družbenoekonomski in samoupravni strukturi družbe; z ustreznimi ukrepi moramo razviti in okrepiti demokratične odnose in demokratično prakso samoupravnega in družbenega odločanja v celoti; in slednjič, v takem sistemu samoupravne demokracije moramo jasneje in konkretneje opredeliti položaj, vlogo in način delovanja subjektivnega faktorja socialistične družbe, zlasti pa način in sredstva za uresničevanje vodilne idejne in politične vloge Zveze komunistov Jugoslavije. Naša poglavitna naloga v izpopolnjevanju demokratičnega političnega sistema socialističnega samoupravljanja mora biti vsekakor njegovo nadaljnje utrjevanje kot sistem — je poudaril Edvard Kardelj. Kajti kolikor stabilnejši in učinkovitejši bo sistem kot celota oziroma kolikor dosledneje bo zagotavljal vodilno družbeno vlogo delavskega razreda oziroma delovnega človeka na sploh, kolikor čvrsteje bo delovni človek imel v rokah ključne položaje v družbi, toliko hitreje, pogumneje in odločneje bo naša družba lahko razvila vse tiste različne oblike demokratične prakse, ki so potrebne za delovanje in za nadaljnji progresivni razvoj samoupravne družbe. To je hkrati tudi pogoj za razširjanje razsežnosti demokratične svobode v naši družbi, in sicer ne po poteh buržoaznega liberalizma, ampak po poteh samoupravne demokracije. iNE POLITIČNI, AMPAK SAMOUPRAVNI PLURALIZEM Tako je v tem obdobju pred nami strateška naloga, ki jo lahko poimenujemo kot nadaljnja krepitev političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Po besedah Edvarda Kardelja morajo naša prizadevanja veljati dvema smerema: Prvič, storiti moramo vse potrebne ukrepe za učinkovitejše praktično delovanje sistema. V tem pogledu je v samem sistemu zelo veliko šibkih točk. Veliko slabosti v delovanju organizacij in institucij našega političnega sistema upravičeno ustvarja prepričanje, da še vedno delujejo močni izviri birokratizma in tehnokratizma, da je naša administracija zapletena in zaradi tega pod- graje itd. Zato je treba ustvariti pogoje, v katerih se bo družba lahko proti takim in podobnim slabostim bojevala uspešneje kot doslej. In drugič, nadalje moramo bogatiti politični sistem s takimi oblikami demokratičnih odnosov in demokratične organizacije, ki bodo omogočile, da bo pluralizem samoupravnih interesov, to je interesov delovnih ljudi v združenem delu, v različnih oblikah interesnih skupnosti na različnih področjih družbenega življenja kakor tudi v delegatskem sistemu družbenopolitičnih skupnosti čimbolj neposredno in čim svobodneje prišel do veljave v okviru demokratičnega samoupravnega odločanja. Socialistično samoupravljanje ne more obstajati niti delovati in se razvijati drugače kot demokratičen sistem. Njegov splošni politični rezultat ne more biti nič drugega kot nenehno širjenje razsežnosti človekove svobode. Skozi prizmo takšne družbenozgodovinske nujnosti oziroma organske povezanosti demokracije s socialističnim samoupravljanjem moramo zreti tudi na problem demokratičnih pravic in človeških svoboščin. Te pravice in svoboščine morajo predvsem imeti funkcijo pravice delovnega človeka, da z osebnim izjavljanjem in prek delegatskega sistema enakopravno in v demokratičnem sodelovanju ter vzajemni odgovornosti z vsemi drugimi ljudmi svobodno upravlja sam s seboj, s svojim delom in s svojimi interesi družbi. Potem ko je Edvard Kardelj osvetlil različne vzroke za nasprotja med načeli in prakso, je poudaril, da stvarnost našega časa terja uveljavitev nekaterih prehodnih razvojnih poti. Dejal je, da naš politični sistem kot izraz socialističnega samoupravljanja ne more biti ne enostrankarski ne večstrankarski sistem in sploh noben sistem političnega monopola. To tudi že danes ni več, čeprav so v njem še vedno elementi tako enega kot drugega sistema. Odmirali bodo v tisti meri, kot bo odmirala oblast države nad družbo. Torej se tudi na tem področju družbene akcije komunisti ne smemo umikati pred stvarnostjo našega časa, hkrati pa moramo imeti pred očmi jasen dolgoročni cilj. Tovariš Kardelj je zatem nadaljeval: Če bi hoteli nasproti večstrankarskemu ali enostrankarskemu političnemu sistemu na kratko formulirati ta cilj, tedaj temu cilju verjetno najbolj ustreza pojem samoupravnega pluralizma, to je pluralizma samoupravnih interesov oziroma pluralizma interesov samoupravnih skupnosti, integriranih v delegatskem sistemu. Tak samoupravni pluralizem se v naši družbi razvija in vedno bolj krepi že skoraj tri desetletja, z delegatskim sistemom pa že postaja integralen demokratičen organizem in kot tak pravi nosilec našega celotnega družbenega in političnega sistema. Za PODROBNEJE MORAMO OPREDELITI POLOŽAJ SUBJEKTIVNEGA DEJAVNIKA Sistema samoupravne demokracije pa ne sestavljajo samo spontane pobude občanov, zbori delavcev, delavski sveti, samoupravne interesne skupnosti, sistem državne oblasti in podobno, ampak tudi celotna socialistična zavest družbe, njene gonilne idejne in politične sile, znanstveni in strokovni ustvarjalni potencial in kultura, družbenopolitične in družbene organizacije, ideološki in politični spopadi, razmerje moči in družbenih sil v družbi, odnos do sveta in družbenozgodovinskega dogajanja v njem itd. Na vsaki ravni in v vseh odnosih samoupravnega in družbenega upravljanja morajo biti po besedah Edvarda Kardelja vsi ti faktorji družbene zavesti in^stvarjanja pričujoči, da bi samoupravljavci ali posamezna skupnost samoupravnih interesov lahko doumeli pravi lastni interes v sklopu splošnega progresivnega gibanja družbe in sodobnega človeštva. Vse to ponovno opozarja na potrebo — je povzel Edvard Kardelj, da natančneje opredelimo položaj subjektivnega faktorja, posebno pa družbenopolitičnih organizacij v naši družbi. Prej so bile te organizacije s formalnopravnega stališča v takem položaju kot vse druge družbene organizacije. V praksi seveda ni bilo tako, ker so vse v večji ali manjši meri imele neposreden vpliv na upravljanje družbe, posebno še Zveza komunistov Jugoslavije. Z novo ustavo pa so se te organizacije tudi formalno-pravno vklopile v politični sistem kot sestavni del delegatskega sistema. To pa narekuje potrebo, da se spremenijo tudi določene metode dela družbenopolitičnih organizacij, tudi same zveze komunistov.i Poenostavljeno povedano, treba je do neke mere spremeniti smer in način demokratične komunikacije med družbenopolitičnimi organizacijami ter samoupravno in demokratično organiziranimi delovnimi ljudmi oziroma njihbvimi samoupravnimi in družbenimi organi in organizacijami. NIHČE NE MORE IMETI POLITIČNEGA MONOPOLA Edvard Kardelj je opozoril, da bodo v novih razmerah organizirane sile družbene zavesti izgubile lastnost monopolnega razpolaganja s politično oblastjo, čedalje bolj pa bodo nastopale kot izraz določenih specifičnih samoupravnih interesov. Zato se idejne in politične sile socialistične samoupravne družbe ne organizirajo na temelju splošnih političnih delitev, temveč na temelju splošnih družbenih potreb samoupravnih interesov, ki se sprožajo v vsakdanjem demokratičnem odločanju samoupravnih subjektov in njihovih delegacij v skupščinskem sistemu. Naše družbenopolitične organizacije tudi niso in ne smejo biti gonilna telesa zavoljo boja za oblast, kot so to politične stranke v parlamentarnih siste- mih, ampak specifična oblika interesnega organiziranja delovnih ljudi in občanov na področju, kjer se ti interesi izražajo v obliki ideologije, politike, znanosti, splošnih družbenih interesov in podobno. Zatem pa je Edvard Kardelj nadaljeval: Pojem vodilne vloge Zveze komunistov Jugoslavije v našem družbenem življenju za nas nikoli ni bil istoveten s pojmom političnega monopola nad državno oblastjo oziroma s pojmom enostrankarskega sistema. Zveza komunistov kot idejna in politična ^ avantgarda delavskega razreda je samo izraz specifičnega kompleksa idejnih in političnih interesov tega razreda in vseh delovnih ljudi in je potemtakem sestavni del demokratičnega pluralizma samoupravnih interesov, ne pa neka politična sila nad temi interesi ali zunaj njih. V takšni svoji vlogi je Zveza komunistov sestavni del večine v družbi v tisti meri, v kateri je sposobna svoja idejna in politična stališča zares spreminjati v stališča množice samostojnih skupnosti samoupravnih interesov, se pravi večine. Z drugimi besedami, nismo za vladavino manjšine, čeprav je zveza komunistov manjšina in tudi mora biti manjšina, ker je lahko samo kot takšna v naših razmerah avantgarda družbenega napredka, se pravi, razpoznava socialistično prakso v njeni celoti, ne vsiljuje pa družbi neke svoje monopolistične oblasti. Šele združena z delovnimi ljudmi v njihovih demokratičnih interesnih skupnostih in v političnem sistemu samoupravne demokracije, v delegatskem sistemu, v socialistični zvezi itd. je lahko vodilna idejna in politična sila večine. To seveda zahteva tudi specifične demokratične metode v delovanju zveze komunistov. Biti mora vztrajna in dosledna v boju proti dejanskim sovražnikom socializma in socialističnega samoupravljanja — je opozoril Edvard Kardelj — kot tudi v boju za demokratične odnose med svobodnimi narodi in narodnostmi naše države. Biti pa mora pripravljena tudi na popuščanje in na kompromise, kadar gre za spopad interesov znotraj samoupravne demokracije ali kadar gre za zaostajanje družbene zavesti. Zveza komunistov mora biti stanovitna v svoji idejni in politični usmeritvi in v boju za vpliv te usmeritve na samoupravljavce in samoupravne skupnosti oziroma skupnosti samoupravnih interesov. Biti pa mora pripravljena tudi korigirati svoja stališča, kadar jih praksa demantira ali kadar jih obstoječa družbena zavest še ni pripravljena sprejeti. Mislim, da je takšna demokratska vloga zveze komunistov Jugoslavije pogoj za uspešen razvoj političnega sistema samoupravne demokracije. V SPOMIN MILETU SMOLINSKEMU Mile nas je zbiral in vodil Ko sem ga pred letošnjim prvim majem obiskal, sva v spominih takoj zajadrala v obdobje zgodovinskih dogodkov pred vojno, katerih 40. obletnico obhajamo letos. »Kako bi šel rad na Čebine!« je dejal. »Ali pa tja, kamor smo hodili na izlete ljudske fronte...« Pogled mu je splaval skozi okno, čez mehko vzvalo-vano krajino, proti gozdovom, ki so bili odeti v nežno zelenje, in na obrazu mu je zaigral nasmeh, tisti prijazni nasmeh, ki mu je po navadi sledila pesem. »Se spominjaš, kako smo takrat prepevali?« sem ga vprašal. »Seveda se. Kam smo že šli? Aha, na tisti hrib nad Zalogom... pa na Tabor pri Ihanu... Peljali smo se z vlakom... in potem naprej peš, z zastavo in pesmijo.« Štirideset let... Štirideset let je minilo, odkar se je začela komunistična partija Slovenije po ustanovnem kongresu na Čebinah tesneje povezovati s širokimi ljudskimi množicami. Zavel je nov veter. Čutiti je bilo, da je prijela za krmilo delavskega razreda Jugoslavije nova roka. Takrat zvečine še nismo vedeli za tovariša Tita, a njegovo roko smo že čutili. Med borbenimi komunisti, ki so si prizadevali za povezovanje delovnih ljudi v ljudsko fronto pod vodstvom KP in tovariša Tita, je bil tudi tovariš Mile Smo-linsky, ki sem ga spoznal spomladi leta 1937 na Kosovem polju. Kosovo polje je bilo ime napol kmečkega napol delavskega predela Zgornje Šiške, kjer stoje danes ob asfaltiranih ulicah bloki in stolpnice, takrat pa so tam stale ob prašnih cestah nizke hiše. Ena med njimi je bila dom družine Smolinsky. Na njenem dvorišču je bil vodnjak, za njim pa je stal prizidek s sobo, v kateri je prenočeval Mile. Čez dan ga ni bilo doma, ker je bil zaposlen — takrat je bil trgovski pomočnik — v prostem času pa je opravljal različne politične naloge: bil je med organizatorji stavk, manifestacij in demonstracij, večkrat je imel opraviti s policijo... Ob večerih je njegova soba oživela. Pri njem smo se zbirali mladi fantje iz okoliških ulic — delavci, vajenci, revni dijaki — ki smo bili skoraj vsi več let mlajši od njega. Najprej smo prisluhnili njegovi pesmi, ki jo je spremljal s kitaro. Naučil nas je prepevati revolucionarni budnici »Bratje, le k soncu, svobodi« in »Hej, Slovenci, kdaj bo konec našega trpljenja« pa ruske pesmi iz filmov Pastir Kostja in Pot v življenje. V premorih med pesmimi nas je nevsiljivo uvajal v svet naprednega delavskega gibanja in nas pripravljal na obrambo domovine in na revolucionaren obračun s protiljudskimi silami. Večkrat je prinesel šop izvodov naprednega lista »Mladina« in jih razdelil med nas, da smo jih razpečali vsak v svojem okolju, kjer smo živeli in delali. In ko je nekega dne v maju 1937 rekel: »Fantje, ali greste z mano na izlet?« smo bili takoj za to. To ni bil navaden izlet, bil je izlet ljudske fronte pod vodstvom KP. Zbrali smo se na nekem gozdnatem hribu nad Zalogom, pod košatimi borovci. Mile je ubral strune, zaigrali smo in zapeli. Potem so nastopili govorniki. Poleg takratnih voditeljev delavskega razreda so povedali svoje tudi čisto navadni ljudje. Živo se spominjam vajenca, ki je pripovedoval, kako ga izkorišča njegov mojster oziroma delodajalec... Po zborovanju smo se vrnili v Ljubljano, toda ne vsak po svoje, ampak organizirano, v sprevodu. Mile je bil s svojo kitaro spet na čelu — takoj za slovensko zastavo — in vsi smo .povzeli za njim revolucionarno pesem. Vsa Zaloška cesta je prisluhnila petju in vzklikanju; večina ljudi nas je pozdravljala, bili pa so tudi taki, ki so nas zmerjali in nam grozili. Potem smo šli z njim še na več takih izletov — eden je bil na Taboru nad Ihanom, ki bi ga bili radi razgnali žandarji in reakcionarni podrepniki, pa se jim ni posrečilo. Vodil nas je tudi na različne demonstracije, izmed katerih se najbolj spominjam tiste proti predstavniku velikosrbske reakcije generalu Petru Živkoviču. Ko se je po vojni vrnil iz nemškega ujetništva, kjer je bil kot komunist med vodilnimičlani odporniške organizacije, se je vključil v delo na propagandnem področju. Postal je glavni urednik Delavske enotnosti, potem je bil urednik notranjepolitične rubrike pri Slovenskem poročevalcu, deloval je na Institutu za zgodovino delavskega gibanja, nazadnje pa je bil urednik pri Založbi Borec. Preveč prostora bi bilo potrebno, če bi hotel našteti in opisati še vse tisto, kar je opravljal zunaj službe, v družbenopolitičnih organizacijah. Ko sem odhajal od njega, so se mu med smehljajem oči orosile. Tako kot jaz se je spominjal tistih dni pred 40 leti, ko nas je kot revolucionar in borec proti kapitalističnemu izkoriščanju ter proti peti koloni zbiral in vodil s pesmijo... Zdaj ga ni več, toda tisto, kar je vlil v naša srca, ne bo nikoli umrlo! FRANCE ŠUŠTERŠIČ KORENITE SPREMEMBE V ZDRAVSTVU ? ZA BOLJŠE STORITVE Od samoupravnega sporazuma o zdravstvenem varstvu največ koristi za porabnike zdravstvenih storitev — Vse odvisno od dohodkovnih zmožnosti združenega dela Dosedanje razprave so pokazale, da je predlog samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v Sloveniji glavna osnova, ki bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju bistveno vplivala na oblikovanje novih družbenoekonomskih odnosov tudi v zdravstvu. Upoštevaje glavne strateške usmeritve sporazuma o temeljih planov zdravstvenih skupnosti do leta 1980, bodo morale občinske zdravstvene skupnosti opredeliti skupne osnove, merila in pogoje, na podlagi katerih bo mogoče ovrednotiti tako imenovano opravljeno družbeno potrebno delo zdravstvenih delavcev in jim zagotoviti enak družbeni položaj, kot ga imajo delavci v združenem delu. Kaj so skupne osnove in merila za ovrednotenje dela zdravstvenih delavcev? O tem smo se pogovarjali z dr. Martinom Tothom, strokovnim sodelavcem republiške zdravstvene skupnosti. Takole je pripovedovali »Ko govorimo o skupnih osnovah in merilih, mislimo na zdravstvene delavce, normative in standarde, ki opredeljujejo razvoj splošne, specialistične in bolnišnične zdravstvene dejavnosti. Po predlogu sporazuma je glavno merilo za vrednotenje dela zdravstvena storitev, ki je opredeljena s .kadrovskimi, delovnimi oziroma faktorskimi norma- tivi, z normativom materialnih stroškov, z normativi posteljnega fonda in poprečne ležalne dobe v bolnišnicah ter standardom hospitalizacije oziroma poprečne zasedenosti obstoječih postelj v bolnišnicah. Sestavni del teh meril je tudi nomenklatura zdravstvenih storitev in razmerja med njimi. Vendar pa predlog sporazuma ureja zgolj okvirne osnove in merila za vrednotenje družbeno potrebnega dela delavcev v zdravstvu in za uresničevanje svobodne menjave dela na tem področju v občinskih zdravstvenih skupnostih. Ker so nekatera od teh meril določena v razponih, bodo konkretno višino določile občinske zdravstvene skupnosti s posebnimi samoupravnimi splošnimi akti, pač glede na dohodkovne možnosti gospodarstva v njihovih občinah. Pri tem bo treba v enaki meri upoštevati interes delavcev po zdravstvenem varstvu.« CENE ZDRAVSTVENIH STORITEV Konkretna merila bodo potrebna pri oblikovanju programov zdravstvenega varstva občinskih skupnosti, seveda pa tudi pri določanju cen zdravstvenih storitev ter pri sklepanju sporazumov o izvajanju svobodne menjave dela z zdravstvenimi organizacijami. Martin Toth pojasnjuje: »Predvsem kaže opozoriti, da je s sprejetjem tega sporazuma in konkretnih osnov in meril v občinskih zdravstvenih skupnostih zagotovljena osnova za hitrejše zaposlovanje zdravnikov v osnovni dejavnosti, zlasti v splošni medicini in v medicini dela, bolnišnice pa naj bi dobile tudi več medicinskih sester kot doslej. Prav tako se s sporazumom ne povečuje število postelj v bolnišnicah, pač pa normativi predvidevajo skrajšanje poprečne ležalne dobe, s tem pa razumljivo tudi bolniških oskrbnih dni za 5 % do 10 %. Normativi in standardi bodo odvisni od dohodkovnih možnosti združenega dela, vendar bodo z leti docela odpravili neupravičene težnje po nedosegljivih ciljih. Ne nazadnje vnaša sporazum tudi več enotnosti v načrtovanje in obračunavanje zdravstvenih storitev, ki je sedaj v občinah in regijah precej različno.« RAZVOJ TERJA SVOJE Slavko Grčar, sekretar zdravstvene skupnosti Slovenije, pa dodaja: »Ni dvoma, da je razvoj slovenskega zdravstva v zadnjih letih izreden, v nekaterih dejavnostih že na ravni zdravstveno najrazvitejših evropskih držav. Visoka raven zdravstva, čedalje večja prosvetljenost prebivalstva, vedno večje potrebe po kvalitetnih in hitrih zdravstvenih storitvah, kljub omejenim finančnim možnostim —vse to je bil motiv za odločitev, da se lotimo množice ukrepov, s katerimi bi še izboljšali že doseženo raven. Z normativi in standardi naj bi po dolgih letih odlašanj slednjič le uredili odnose med še zmerom premalo razvito osnovno in visoko razvito specialistično službO' Kako? Z združevanjem dela! Toda ne tako, da bi storitve ponavljali, temveč, da bi vsaka opravila tisto, kar mora. Tako bi odpadlo obremenjevanje en« službe na račun druge, zavarovancu b' prihranili pot in čas, saj bi ga pozdravi' li, če bi bilo le mogoče^ v splošni ambulanti. .. Opozoriti bi želel na to, da sporazum o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela 1 odprtimi kazalci, kot so normativi in standardi, zagotavlja možnost večjega usklajevanja potreb na področji); zdravstvenega varstva z dejanskimi dohodkovnimi možnostmi združenega dela. Bolj kritičen bo tudi odnos do pravic iz zdravstvenega varstva, do investicij v osnovno in specialistično bolnišnično službo ter do drugih vzajemnih nalog. Z vsemi predvidenimi ukrepi pa naj bi do 1980. leta uveljavili v Sloveniji tako zdravstveno varstvi kot ga združeno delo želi in finančno zmore. Ob obeh sporazumih, ki ji!* bomo sprejeli že v kratkem, pa razmišljamo o ukrepih za racionalnejše poslovanje zdravstvenih organizacij. Za to bodo potrebni posebni sporazumi, denimo, o delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami, o posteljnem fondu, o kadrovski in štipendijski politiki, o integracijah itd.«, je sklenil naš pogovor Slavko Grčat, sekretar republiške zdravstvene skupnosti. IVO VIRNIK DELOVNA DOBA V TUJINI IN PRAVICE IZ DELOVNEGA RAZMERJA V DOMOVINI_„ POENOTIMO REŠITVE V času, ko se tokovi naših delavcev—migrantov, ki so bili prej obrnjeni proti tujini, vse bolj usmerjajo nazaj proti domovini, se zaostruje vprašanje priznavanja delovne — predvsem zavarovalne — dobe, prebite v tujini, za pravice iz delovnega razmerja v domovini. Našemu delavcu, ki je prebil pet, deset ali tudi več let na delu v tujini, gotovo ni vseeno, ali se mu bo ta doba štela tudi za pravice iz delovnega razmerja v domovini, ali pa bo moral; ko se bo zaposlil doma, pričeti tako rekoč od začetka. Pri tem je takoj v začetku treba ločiti dvoje: po eni strani pravice iz socialne varnosti v ožjem smislu (zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, družinski dodatki), ki so večini naših delavcev, vsaj tistim, ki so delali v evropskih državah, zagotovljene z ustrezno dvostransko (bilateralno) konvencijo o socialni varnosti pa tudi z večstransko (multilateralno) konvencijo o minimalnih normah socialnega zavarovanja (konvencija št. 102 Mednarodne organizacije dela), po drugi strani druge pravice iz dela in po delu, torej iz socialne varnosti v širšem smislu, ki pa niso zagotovljene z nobenim dvostranskim meddržavnim sporazumom. Med pravicami iz socialne varnosti v ožjem smislu je z omenjenimi dvostranskimi sporazumi o socialni varnosti — teh je Jugoslavija sklenila dosedaj že šestnajst(l) — zagotovljeno našim delavcem, ki so bili začasno na delu v tujini, da se morajo upoštevati zavarovalna obdobja, prebita v tujem socialnem zavarovanju, tudi za priznavanje in odmerjanje dajatev iz socialne varnosti v domovini. Za druge pravice iz dela in po delu pa vprašanje do danes še ni rešeno, saj ni urejeno z nobenim jugoslovanskim pravnim predpisom niti z družbenim dogovorom niti vsaj samoupravnim sporazumom med najbolj zainteresiranimi interesnimi skupnostmi, predvsem skupnostmi za zaposlovanje ter skupnostmi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Posledica te neurejenosti je, da se v praksi to vprašanje rešuje v posameznih jugoslovanskih republikah in pokrajinah različno, kar (1) s Francijo, državami Beneluksa, Švico, Veliko Britanijo, Zvezno republiko Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Švedsko, Norveško, Nemško demokratično republiko, Madžarsko, ČSSR, Poljsko in Bolgarijo. zbuja hudo kri med delavci iz raznih regij Jugoslavije, ki se vračajo v domovino. Očitno je, da je potrebno to vprašanje urediti na zvezni ravni in da bi moral tu imeti pobudo zvezni komite za delo in zaposlovanje. Medtem pa opažamo, da zanima zvezni komite predvsem vprašanje evidentiranja tuje zavarovalne dobe v naši matični evidenci in da je v pripravljenem osnutku zveznega zakona o matični evidenci predviden tudi člen (27.), v katerem je to vprašanje rešeno, seveda za po-, dročje matične evidence zavarovancev (predvidena pa je tudi alternativa, da se ta člen črta!). Če se zaenkrat omejimo na to vprašanje, moramo ugotoviti, da tuji nosilci zavarovanja niso preveč navdušeni nad tem, da bi pošiljali avtentične podatke o zavarovalni dobi naših delavcev v tisti tuji državi, češ da jim to povzroča preveč administrativnega dela in da jih za takšno delo sklenjene konvencije o socialni varnosti ne obvezujejo. Potrebne podatke bodo ti nosilci poslali šele takrat, ko bo zavarovanec uveljavljal neko pravico, ki je predvidena po ustrezni konvenciji in za katero je potreben določen zavarovalni staž (takšno stališče so zavzeli že nosilci zavarovanja v Italiji, Avstriji in Zvezni republiki Nemčiji, torej v državah, kjer je bilo in je zaposlenih največ naših delavcev). Zato kaže, da si prek matične evidence zavarovancev ne bomo-mogli kaj prida pomagati pri reševanju vprašanja, kako obravnavati minulo delo naših delavcev v tujini za pravice iz delovnega razmerja v domovini. Ostane torej le možnost, da se podatki iz tuje evidence, ki jih prinašajo naši delavci iz tujine, prepišejo v ustrezen dokument v domovini, pri čemer prihajajo v poštev bodisi jugoslovanske delovne knjižice bodisi posebna potrdila na dogovorjenih obrazcih. Prav tu prihaja do najbolj divergentnih rešitev v našem jugoslovanskem prostoru: medtem ko nekatere republike (nekaj časa Srbija, Makedonija) brez nadaljnjega vpisujejo tujo delovno dobo v jugoslovanske delovne knjižice, prepisujejo druge (Slovenija, Hrvaška) podatke iz tujih evidenc v posebej za to prirejene jugoslovanske obrazce, na katerih potrdijo, da je delavec prebil določeno dobo v tujem zavarovanju in da se ta doba sešteva z jugoslovansko dobo za pridobitev pravic iz socialne varnosti, predvidenih v ustrezni konvenciji. Nekatere repu- blike oziroma pokrajine pa za tujo delovno dobo sploh ne izdajajo nobenih-potrdil, saj sodijo, da zadostuje potrdilo tujega delodajalca in naj si s takšnim potrdilom jugoslovanska organizacija združenega dela pomaga, kakor ve in zna. Ko smo že omenili prakso v Sloveniji, naj navedemo, da obstaja že nekaj let med republiškim sekretariatom za delo in skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji dogovor, da bodo strokovni organi te skupnosti (centrala v Ljubljani, podružnice in izpostave na terenu) izdajale na zahtevo delavca, ki je bil začasno zaposlen v tujini, potrdila na posebnem obrazcu, kjer skupnost na podlagi predloženih izvirnih tujih evidenc ugotavlja, da je delavec prebil toliko in toliko let, mesecev in dni na delu v tujini in da je bil v tem obdobju tam tudi socialno zavarovan. Obrazec hkrati opozarja, naj zavarovanec tujo evidenco skrbno hrani za čas, ko bo uveljavljal ustrezne pravice iz meddržavnega sporazuma o socialni varnosti s tisto tujo državo. Obrazec tudi opozarja, da po veljavnih predpisih ni mogoče ugotavljati tuje zavarovalne dobe z jugoslovansko odločbo niti ni mogoče tuje delovne dobe vpisati v jugoslovansko delovno knjižico. Ta doba se sicer upošteva po določilih meddržavnih sporazumov o socialni varnosti za priznanje pravic iz jugoslovanskega zavarovanja, uveljavlja pa se, ko so izpolnjeni pogoji za neko pravico, in sicer na posebej predpisanih dvojezičnih obrazcih v medsebojnem postopku jugoslovanskega in tujega nosilca zavarovanja. Na koncu se obrazec zavaruje z ugotovitvijo, da odločajo o štetju tuje zavarovalne dobe za pravice iz delovnih razmerij (dopust, osebni dohodki, zahtevana praksa itd.) jugoslovanske organizacije združenega dela same skladno s svojimi internimi splošnimi akti oziroma po prosti presoji, kadar to vprašanje v njihovem splošnem aktu ni urejeno. Takšna je torej začasna rešitev vprašanja, ki ga obravnavamo v tem sestavku. Pozoren bralec bo takoj ugotovil, da omenjeno potrdilo ne more biti verodostojen dokument za uveljavitev pravic do dajatev socialne varnosti, predvidenih v ustreznem sporazumu o socialni varnosti, saj so za to s posebnimi meddržavnimi administrativnimi sporazumi predvideni ustrezni dvojezični obrazci. Iz prakse strokovne službe skupnosti pokojninskega i® invalidskega zavarovanja, ki je zadolžena za izvajanje meddržavnih sporazumov o socialni varnosti, sledi, da se tudi tuja zavarovalna doba večkrat spremeni in je v trenutku, ko zavarovanec uveljavlja neko pravico iz konvencije o socialni varnosti, drugačfl9 od tiste, ki jo vsebuje izpisek iz tuj6 evidence, izdan našemu delavcu 1®' krat, ko je zapustil delo v tuji državi i®s tem izstopil iz njenega socialnega zavarovanja. Zato omenjena potrdila prav tako pa bi bil tudi morebitni vp>s tuje zavarovalne dobe v jugoslovansk0 delovno knjižico — ne zagotavljaj® delavcu, da bo ta doba upoštevana tu® takrat, ko bo uveljavljal neko pravi®0 (pokojnino, rento, invalidnino) P° določilih ustrezne konvencije o s°’ cialni varnosti. Vse to je spodbudilo najbolj zainte resirane dejavnike v Sloveniji (rep® bliški sekretariat za delo, Gospodarsk0 zbornico Slovenije, sindikate, skup nost zaposlovanja in skupnost pokol ninskega in invalidskega zavarovanj3;’ da so na skupnem sestanku na repom’ škem sekretariatu za delo zavzeli st® lišča o tem vprašanju. Ugotovili so,0 to vprašanje terja čimprejšnjo re®)te na zvezni ravni in da bodo ponov® opozorili zvezni komite za delo b zaposlovanje na nevzdržne razmerep^ evidentiranju tuje delovne dobe jugoslovanskih evidencah. Po e strani terja ureditev tega .vpraša®)^ ustrezne rešitve v zveznih predpisi® matični evidenci, po drugi strani p31 potrebno urediti enotno za vso Juž° slavijo vpliv tuje delovne (zavarov ^ ne) dobe na pravice, ki izvirajo iz lovnih razmerij v Jugoslaviji po na°e minulega dela. Udeleženci so se sPof. zumeli, naj se do te zvezne uredi potrjuje tuja zavarovalna doba kak dosedaj na obrazcih, ki jih izdaja s,r kovna služba skupnosti pokojninske^ in invalidskega zavarovanja, da E zaenkrat evidentiranju tuje dobe jnesta v jugoslovanskih delovnih k L žicah. Udeleženci sestanka so do® ■ omenjenemu potrdilu o zavarov dobi, prebiti v tujini, še pasus, iz k3^ rega sledi, da so jugoslovanske org®j zacije združenega dela dolžne dol® . v svojih splošnih aktih, v katerih merih in iz katerih razlogov se bo delovna — t. j. zavarovalna doba ®P v tevala kot vštevna doba za uvelj3Vl|fj pravic iz delovnega razmerja v organizaciji. ^ ^ ^ Sestavljena organizacija združenega dela ABC Pomurka je bila ustanovljena v začetku julija lani, priprave na ta dogodek pa so tekle dobrega pol leta. Prav to pa je bil čas javne razprave o osnutku zakona o združenem delu in tudi čas intenzivnih razmiš-tjanj in političnih akcij za večje povezovanje v našem gospodarstvu. Morda se prav zato SOZD ABC Pomurka nekoliko razli-kuje od drugih, ki so prav tako nastale z združevanjem trgovine, kmetijske proizvodnje in živilsko-predelovalne industrije. Med največje posebnosti lahko uvrstimo dejstvo, da je v resnici SOZD ABC Pomurka v naši republiki edini primer povezovanja, v katerem so »zbrisali« občinske in regionalne meje, saj SOZD sestavljajo delovne organizacije od Jesenic do Lendave. Pa še nekaj je treba povedati ob tej združitvi: družbenoekonomska izhodišča zakona o združenem delu, njegova določila in kotenja so bila že jasna delovnim ljudem, kar je nedvomno pri- ■ Pomoglo k temu, da je konstituiranje potekalo brez posebnih \Jcrčev in odporov. POMEMBNE REORGANIZACIJE V SOZD ABC POMURKA m MA pred dobrim pol leta je bila ustanovljena Pomurka. V njej se povezujejo delavci iz ^etijstva, živilsko-predelovalne industrije, .r9ovine in aostinstva. Že ob ustanovitvi bilo in gostinstva. Ze ob ustanovitvi je očitno, da bo treba marsikaj spremeniti v j-HSJaniziranosti delovnih organizacij in temelj-'b organizacij združenega dela. Sestavljena r9anizacija podira občinske in regionalne . eie- Pomursko kmetijstvo in živilsko-prede-n°yalna industrija si utirata trg po vsej Slove- JE ABC POMURKA ljene k* sodili le po imenu sestav-delah'°r®an'zac^e združenega Ust;/ ' rriQrda kdo mislil, da sta jo mnogo IetazKlK Ponlurka\kiJe že su- znan kmetijski in živil- trp °rtl*3'nat v naš* republiki, in Bovško podjetje ABC Ljublja- rinv nasta'° Pred slabimi šti-tr ' 'Ct' 2 združitvijo manjših Liuhr^ c*el°vn’h organizacij v jjjt lani ’n °kolici. Toda temu Se a S proizvodnega področja ‘avljaj° sozd ABC Po. Mu a Polog KIK Pomurka rska Sobota še KK Gornja tome^na’ Križevci — Lju-ske eri ^ Lendava in Maribor-PodiM6^1116' Poleg trgovskega nov; Ja ABC Pa so se pridružile 2d ž sestavljeni organizaciji deio ene8a ^e^a trgovske Sobot16 orSan'zacije iz Murske Škofji j-jutomera, Trbovelj, SavjJ T°ke>vJesenic. Zagorja ob Poho ■ omžal> Lovrenca na °rga rlu 'n gostinske delovne 111. nega J? te organizacije združe-Ptetež 6 3 Pa ie značilno, da se v sk0 D ni.mer' ukvarjajo s kmetij-Prede|r0lZVOt'nj°' 2 industrijsko PfeskrJ0 m .Prodajo živil in indiKt 0 P^bivalstva z drugimi ^niškimi izdelk, Ta pgroi. slove’’" Prodajni potencial je za ^enim' 0 Preskrbo s prehram-Povej/12.^6^' zelo pomemben. *ivilsk ° e’.da Predstavlja agro-dobro 3 pro'zvodnja in ponudba Izdelkr, tretiino prehrambenih ^ v na slovenskem trgu. P°ve7:>eSi/e v ABC Pomurka ,ega p Jv JSn prodaialn’ od Ptehramu ”1ZU prodajajo Proda1Jbene izdelke. Takšne Ijajo poem,fT8ljvosti zagotav-živiiSk(, rskemu kmetijstvu in da v pr®delovalni industriji, PoseZe na" ?dnie intenzivneje st°r, DrpK Ce,°ten sl°venski pro-V krafih lf‘Valstvu naše republike svoje ’ ^rima ABC Pomurka Ztn°gliivo , ajne *n skladiščne °skrbo 7 s-’ -P3 boli normalno najpomembnl!i V tem ie tudi ejsi razlog za zdru- žitev navedenih delovnih organizacij v SOZD ABC Pomurka. Več kot 8000 delavcev, ki so zaposleni v organizacijah združenega dela ABC Pomurka, je namreč spoznalo, kot nam je povedal Gustav Grof, predsednik kolektivnega poslovodnega organa ABC Pomurka, da je s takšno povezavo med proizvodnjo in trgovino laže obvladovati tržna nihanja. V SOZD bodo tudi večje možnosti za hitrejši razvoj vsake temeljne organizacije združenega dela posebej in sestavljene organizacije kot celote. NE SME BITI LE SESTAVLJENKA Seveda pa naštevanje podatkov in članov sestavljene organizacije ne pove vsega. Vse preveč pogosti so primeri, da se združujejo delovne organizacije v sestavljene, vendar pa v odnosih spremenijo bore malo ali nič. Kako bi sicer še vedno lahko govorili o nelojalni konkurenci med delovnimi organizacijami v SOZD, o tem, da se prepočasi dogovarjajo o delitvi in o specializaciji proizvodnih programov in o uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov. Že ob ustanovitvi so v ABC Pomurka poudarjali, da nastajajoča sestavljena organizacija združenega dela ne bo le sestavljenka delovnih organizacij, temveč da morajo storiti vse za resnično integriranje interesov vseh delovnih kolektivov, za združevanje sredstev za skupne naložbe ter za kar najbolj racionalno izkoriščanje proizvodnih in prodajnih zmogljivosti. Namen vseh teh prizadevanj pa je, pravijo v Murski Soboti, večji družbeni dohodek, boljša preskrba prebivalstva s prehrambenimi artikli ter krepitev družbenega in osebnega standarda zaposlenih. In kaj bodo storili v ABC Pomurka, da njihova asociacija združenega dela v resnici ne bo zlepljenka? Odgovor ni preprost. Toda prav ta čas teče javna razprava o »Tezah samoupravne organiziranosti proizvodnega Mela SOZD ABC Pomurka v severovzhodni Sloveniji«, prav tako pa intenzivno razmišljajo tudi o tistih določilih zakona o združenem delu, ki govore o odnosih med proizvodnjo in trgovino. Ko so v Pomurju analizirali sedanje razmere v agroživilski proizvodnji, so ugotovili, da dosedanja samoupravna organiziranost, predvsem pa sedanja organiziranost delovnih organizacij ne omogočata speciaizacije in delitve proizvodnje. Štiri delovne organizacije z devetnajstimi temeljnimi organizacijami opravljajo proizvodno dejavnost, tri delovne organizacije s šestimi TOZD pa trgovsko. Toda teh sedem delovnih organizacij ima 17 nabavnih služb, 17 prodajnih, dve razvojni, 14 finančnih in osem kadrovskih služb. K temu pa v Murski Soboti pristavljajo, da je še huje to, ker je toliko poslovnih politik, kolikor je temeljnih organizacij združenega dela. To je bil tudi eden izmed vzrokov za novo organiziranost proizvodnega in trgovskega dela sestavljene organizacije v severovzhodni Sloveniji. Temeljne organizcije združenega dela bodo ponovno pretehtali in povsod tam, kjer so pogoji za ustanovitev novih TOZD, morajo delavci to svojo ustavno in zakonsko pravico tudi uveljaviti. Tako konstituirane TOZD se bodo združevale v nove delovne organizacije po načelu »istovrstne proizvodnje«, s čimer bo omogočeno bolj kakovostno opravljanje vseh zadev v delovni organizaciji, prav tako pa tudi združevanje sredstev, znanja in dela na področju pospeševanja produktivnosti in znanstvenega raziskovanja problemov. Na kratko lahko strnemo koncept nove organizacije kmetijstva v Pomurju v naslednje: namesto KIK Pomurka, KK Radgona, KZ Ljutomer — Križevci, Potrošnik Murska Sobota, Merkur Murska Sobota, ŽVZ za Pomurje in Mlekarska industrija ter trgovine Maribor bodo ustanovili v primarni proizvodnji naslednje delovne organizacije: kmetijska proizvodnja (družbeni sektor), po občinah pa kmetijske zadruge, v katerih bodo združevali sredstva, delo in zemljo kmetje in zaposleni delavci. Enotno delovno organizacijo bodo imeli tudi za gozdno gospodarstvo in lesno predelavo. V industrijski proizvodnji bo delovna organizacija za proizvodnjo krmil in delovna organizacija farme bekonov. V predelovalni industriji bodo ustanovili delovno organizacijo mesne industrije Pomurja, DO Perutninarstvo Pomurja in DO »Janžev vrh«. Za storitve bosta skrbeli delovna organizcija za transport in tehnične storitve ter delovna organizacija Živinorejsko-vete-rinarski zavod za Pomurje. Namesto dveh trgovskih podjetij (Potrošnik in Merkur) bo v prihodnje le ena delovna organizacija, status delovne organizacije pa bo imela tudi Vesna Ljutomer, ki se prav tako ukvarja s trgovino. Spremembe bodo tudi v trgovskem delu sestavljene organizacije ABC Pomurka. Lojze Skok, vršilec dolžnosti podpredsednika kolegijskega poslovodnega organa SOZD nam je dejal, da želijo v ABC Pomurka sedanje trgovske zmogljivosti postaviti na nove temelje. To pa v prvi vrsti pomeni, da morajo uresničiti dohodkovne odnose med temeljnimi organizacijami združenega dela v proizvodnji in trgovini v okviru sestavljene organizacije ter oblikovati nove odnose z drugimi dobavitelji. Enako velja tudi za gostinsko dejavnost, saj se danes ABC Pomurka uvršča med največje gostinske organizacije. Organizacijskim spremembam sledijo tudi nekatere poslovne. Predsednik kolektivnega poslovodnega odbora ABC Pomurka Gustav Grof nam je dejal, da je na področju primarne proizvodnje prva naloga vseh članov SOZD, da izkoristijo razpoložljivo zemljo in da povečajo kmetijske površine v družbenem sektorju. V zasebnem sektorju nameravajo intenzivirati proizvodnjo in omogočiti zasebnim kmetijskim proizvajalcem združevanje dela in sredstev po načelih zakona o združenem delu. V predelavi sodi med najpomembnejše naloge finalizacija proizvodnje, modernizacija zmogljivosti in še posebej specializacija sedanjih tovarn. To velja predvsem za mesno-predelo-valne obrate v Murski Soboti, Radgoni, v Trbovljah, v Domžalah in v Lendavi. Na podlagi nove samoupravne organiziranosti v kmetijski in živilsko-predelovalni dejavnosti ABC Pomurka, z večjimi vlaganji in kajpak tudi z urejenimi dohodkovnimi odnosi bodo v tej sestavljeni organizaciji v 1980. letu dosegli mnogo več izdelkov kot danes. Oglejmo si tabelo: Proizvodnja 1976 1980 pšenica 7.000 8.600 ton koruza 12.846 19.436 ton goveda 14.000 16.100 glav prašiči 45.000 80.000 glav Takšen vzpon predvidevajo v proizvodnji v družbenem sektorju. Kar pa zadeva kooperacijo,so številke prav tako vzpodbudne, saj naj bi pridelali blizu 6.000 ton pšenice, koruze (gre za tržne presežke kmetov) 2.900 ton, spitali 25.000 govedi in nekaj več kot 75.000 prašičev. Tako torej ABC Pomurka prevzema nase znaten del odgovornosti za redno oskrbo slovenskega potrošnika s hrano in drugimi proizvodi. M. HORVAT Šs II I t PRILOŽNOST ZA LJUBITELJE ZANIMIVIH KNJIG x)x ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST je znižala cene naslednjim knjigam: n 1 NAVTIKA AVTORJEV T. Kožuha in R. Štoke (Ut/din) znižano 120 din Knjigo priporočamo ljubiteljem morja in vodnih športov, zlasti pa tistim, ki se pripravljajo na izpit za voznika motornega čolna. •:v5X'5X-;.v.Xv;vXvXvX‘'-,-vXv.XvX-XvX 1 & Ti ■TT" ^ STijh@ TflT 1 r+\ V ■ a/ s? i ^ L* 1 —W L/S ■■f l j W •... t 'ca ri TfriR utti «rzn 3 • t it*; «Tu i j r »Tu 1T1I J • / x; IBIK 9^9* ] 11 *a ; .. ■ .............................•........ ;XvX;X;X:Xv ....................... .....................: VELIKA STAVKA avtorja Vinka Trinkausa (150 din) znižano 95 din Delavski roman o dogodkih prve velike stavke zasavskih rudarjev v letu 1889. »'iror^zD- DEUVSKA ENOTNOST Ljubljana, Dalmatinova 4, oz. kupite v naši knjigami - galeriji na Tavčarjevi ulici 5 v Ljubljani. III* //i....I®: •XXX •XXXXX'XXXX:'X\-X;X-X\;X;X;X;X;X;X;X;X;X;X; NAROČILNICA Nepreklicno naročam pri ČGP Dejo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST . IZVODOV KNJIGE NAVTIKA — 120 din izvodov knjige VELIKA STAVKA — 95 DIN izvodov knjige NACIONALNO VPRAŠANJE V NOVEM OBDOBJU — 100 din Knjige pošljite na naslov:................................. Kraj, poštna št : Datum: Čitljiv podpis naročnika (z žigom za pravne osebe) 25 let na voljo kupcu Ob Centromerkurjevem jubileju Ljubljansko trgovsko podjetje Cent romerkur je v drugi polovici maja slovesno proslavilo 25-letnico svojega obstoja. Odkar je mestni ljudski odbor Ljubljana ustanovil podjetje Merkur, ki se je kasneje preimenovalo v Centromerkur, je torej minilo že četrt stoletja. K Merkurju oziroma Centromerkurju so se pozneje pripojili še Galanterija, Urar-stvo-Optika iz Celja, Ura, Biserka in Galis. »Pomembno obletnico svojega obstoja slavimo v letu jubilejev tovariša Tita. Poleg tega pa je letošnje leto velikega pomena tudi zaradi uresničevanja ustave in uvajanja zakcna o združenem delu, katerega pobudnik je bil prav on, kot izraža hotenja delovnih ljudi samoupravne socialistične Jugoslavije,« je v svojem govoru ob praznovanju poudaril generalni direktor Centromerkurja Jože Snoj. Tem jubilejem se torej pridružuje tudi kolektiv Centromerkurja in, kot je bilo poudarjeno na slovesnosti, se lahko delavci tega podjetja s ponosom ozrejo na prehojeno pot, saj so prispevali dokajšen delež k razvoju naše samoupravne socialistične družbe. Seveda je treba ta delež meriti na področju, na katerem Centromerkur opravlja svoje družbeno poslanstvo, to je na področju blagovnega prometa, zadovoljevanja potrošnikov in povezave s proizvodnjo v samoupravnem in dohodkovnem sistemu. Lahko zapišemo, da je kclektiv na dosedanji poti dokazal svojo zrelost, ki pomeni temelj za še hitrejši in uspešnejši razvoj v prihodnosti. V začetku je bil kolektiv skcraj brez lastnih sredstev in primernitv prostorov. Delavci so v prvemobdobju imeli le zelo veliko dobre volje; z ljubeznijo so ustvarili to, kar danes Centromerkur ima oziroma pomeni. Podjetje je iskalo lastno pot in lastno vsebino, ki jo je končno našlo v drugem desetletju obstoja. Današnji rezultati dokazujejo, da se je tedanji kolektiv, od katerega članov jih je danes že veliko v pokoju, ravnal pravilno, ko seje odločil za gradnjo poslovnih prostorov in organizacijo lastne mreže v prodaji na drobno. To je bi lo prvo obdobje, drugo pa se končuje p rav ob letoš njem jubileju, zajema pa razvoj klasične trgovske dejavnosti z vsemi oblikami delovanja: z izvozom in uvozcm, grosistično dejavnostjo in prodajo na drobno. Kolektiv seje širil in utrjeval svoj položaj na slovenskem in jugoslovanskem trgu. Če je Centromerkur imel sprva samo nekaj deset delavcev, jih ima ob 25-letnici že 620. V prvem letu je imel prometa za 284 milijonov starih dinarjev,.ob 20-letnici že za 35 milijard, letos pa je dosegel že 87 milijard starih dinarjev. Čeprav je tudi danes najmočnejši sektor v Centromerkurju grosistična dejavnost, pa je treba dodati, da je v zadnjem času postala zelo pomembna tudi prodaja na drobno. Ta dejavnost je z dvema blagovnicama in 15 prodajnimi enotami v zadnjem času dobila svoje trdno mesto v strukturi podjetja. V zadnjih petih letih sta bili dograjeni trgovina v T rbovljah in blagovnica v Litiji. Sektor prodaje na debelo pa je v tem času odprl predstavništvo v Zagrebu in povečal skladiščne prostore v Jaršah. Zunanjetrgovinski sektor se je prav tako razvil v pomembnega uvoznika oziroma izvoznika. Prizadevanja Centromerkurja so v preteklosti veljala predvsem uvozu blaga iz tujine in šele v zadnjih letih je podjetje pričelo bolj pospeševati prodajo jugoslovanskega blaga. Pri tem pa je Centromerkur odigral pomembno vlogo, ko je jugoslovanski proizvodnji v mejah svojih možnosti pomagal pri raziskavi trga oziroma prodaji specifičnega blaga, ki ga je naš trg zahteval. Razvil je dolgoletno sodelovanje s proizvodnjo, ki pa mora v prihodnjem obdobju dobiti v skladu z zahtevami ustave in zakona o združenem delu novo vsebino, tako, ki bo v korist take proizvodnji kot t rgovini in seveda tudi pot roš ni-ku. Povezovanje in novi dohodkovni odnosi so nujni, kajti Centromerkur s svojo fiziognomijo in s sedanjim položajem na trgu zagotavlja predvsem dodatno, specifično izbiro artiklov, ki jo zahteva kupec. Pri tem pa naj bi Centromerkur v imenu kupca pri vseh jugoslovanskih proizvajalcih spodbujal proizvodnjo iskanega specifičnega blaga in tako popestril naše vsakdanje življenje. Z uvajanjem novih proizvodov'v svoje trgovine, ki jih je dobival iz uvoza, je Centromerkur na eni strani skrbel za boljše preskrbo našega prebivalstva, na drugi pa spodbujal industrijo, da se tudi sama loti takšne proizvodnje. Seveda pa je še veliko blaga, ki ga kupec zahteva, naša industrija pa ga še ne izdeluje. Tako mora Centromerkur še vedno »mašiti vrzeli« z izdelki iz uvoza. čeprav je Centromerkur v minulih letih posloval uspešno, se njegov delež v enostavni in razširjeni reprodukciji zmanjšuje. Vzroki so »redvsem v zaostrenih pogojih na tržišču, v povečanih lastnih str^ ikih, v večjih družbenih obveznostih itd. Delovna organizacija se ^ :ato morala v prid lastnega razvoja dohodkovno povezovati s Pr<^. :vodnjo in najti ustrezno mesto v zdaj preveč razdrobljeni Ijubljaf^ n slovenski trgovini. Očitneje namreč, da bi Centromerkurju takšn jovezovanje omogočilo nadaljnji razvoj in specializacijo. Centromerkur je zdaj na razpotju; če se je v drugem obdobju r :voja odločil, da bo razvijal prodajo na drobno in zunanjo trgovk ' jotem se mora zdaj odločiti, da se bo odslej širil v tesni povezavl^ Jrugimi. Kot se je doslej prilagajal zahtevam kupcev in se preusm8r) ia jugoslovansko proizvodnjo povsod, kjer je to bilo možno, ter ta jresničeval svoj program, se bo moral v prihodnje hitreje prilagar rahtevam zakona o združenem delu. . s Pri tem gre predvsem za hitrejše povezovanje s proizvodnjo 1' tupci. Toda to povezovanje naj bi Centromerkur izvajal z roko v ro ^ sorodnimi oziroma zainteresiranimi podjetji. Le tako bo namreč pr rvodnji omogočeno, da bo še bolj kot v preteklosti skupaj s trgovl zadovoljevala zahteve kupcev. Obseg ponudbe za široko P0*3*30^ do tako po zaslugi obeh partnerjev močno popestril. S ,esne*fi0ti povezovanjem trgovine pa bo možno realizirati oziroma pov začete posle pri uvozu blaga iz dežel v razvoju. »S tistimi, pri katerih je poslovno sodelovanje prerastlo v trajn0 ^ Dartnerstvo, se že pogovarjamo o boljših oblikah Povezovan(|^0j. nadaljnjem sodelovanju,« je poudaril generalni direktor Jože ^ Očitno je namreč, da srednjeročni načrt Centromerkurja oredvsem na povezovanju v višje oblike združevanja in skupu nastopa. »Družbena vloga nosilca blagovnega prometa in Pove «, med proizvodnjo in potrošniki,družbena koristnost usklajevanja o benih načrtov in smotrna poraba družbenih sredstev, skupen nas^ ^ dobra ponudba itd. — to so temelji srednje roč nega načrta, ki p0 i' možno uresničiti le z višjimi oblikami združevanja,« je poudaril Qe ralni direktor Centromerkurja. j^i Nedvomno bo kolektiv Centromerkurja s svojimi samoupra organi dokazal svojo zrelost in sposobnost, da pozitivne ^°s.^ 0$ svojega 25-letnega obstoja, dosežke, priborjene ob trdem delu Ljn odrekanju razvija tudi v prihodnje, in to v višjih oblikah poveževa nastopanja na slovenskem, jugoslovanskem in ti^em trgu. RIBNICA: Poslej tudi domači valjarji Pred dnevi so v Ribniški ^vinski industriji RIKO sPešno končali večmesečne Pogovore s svojimi zahodno-eniškimi partnerji in podpi-aii pogodbo o poslovno-teh-'enetn sodelovanju z družbo oehring-Bomag Division iz .?PParda. Tako bodo začeli niški kovinarji kmalu izde-°yati tudi cestne valjarje, ki °dijo med nujno potrebno Premo za vzdrževanje in Sradnjo cest. V prvi fazi proi-v°dnje bodo izdelovali štiri rste valjarjev izključno iz ornačih materialov. Za novo Proizvodnjo je predvidenih novih delovnih mest. Ribničani so se za proi-nHi »V? cestnih valjarjev n ničili zato, ker že nekaj let domačem tržišču primanj-sn?6 tovrstne opreme. Tako ^ o samo 1975. leta uvozili jg niiljjonov mark valjar-| . skoraj polovico teh stro -T Pa s° naša podjetja kupila Pn Bomagu. I.V. ^OUANE nAD ŠKOFJO LOKO: Novi Proizvodni Prostori li\ihrV* Pr°izvodni prostori nah nadle ^ PH0lla" Va • u Škofjo Loko ze dobi-Dp1° SV?i° dokončno podobo. t- , ayci škofjeloškega SGP eraa k in velenjskega Ve-vSada S° Pravo^asno končali dei £radbena in montažna st a.' Novi proizvodni pro-dori bodo merili 1660 kva-. a nih metrov. V njih bodo kvn° izdelali skoraj 45.000 Dnf. ratnih metrov armiranih Lt i trov> kar ie precej več sial an’’ ko je Termika pokvari na- tržišče Ie 14-000 j2(jei^atn'd metrov tovrstnih m^rtnirani poliestri sodijo mat "^,aIjive in netopljive |Jater>ale. Zaradi odpornosti dan'Zredne obstojnosti jih ništvn UP°^abljajo v gradbe-Drni ’ ^ac*jedelništvu in v GraHVOdnP m°tornih vozil. nrn,,nia novih proizvodnih Škofi1? v Poljanah nad mihiJ Loko bo veljala 17 lelo nn°V dinarNv in ie v jimi ^etu med največ-Kli„uV 5ko^jelo*ki občini. Zvodn -Ve^jemu obsegu proi-zaranJC Pa bodo v Termiki njene tSudobny in izpopol-novem ebnologije zaposlili v delav„ obratu samo 20 novih bod0CeV' Pričakujejo, da I.V. ŠEMPETER: Nova delovna zmaga £ELjpktlv ‘ovarne A ERO Šempeter • XOZD Kemija Sempetr,,ob koncu tedna v Zmag0 v avd novo delovno kolektiva ,JSt?rejši del3vec namreč ^nnko Šarlah je vhodu v prerezal trak ob St°re z ve°Ve, skladiščne pro-PovrŠine f ^0' 2320 kv.m nekaj Pisarniči.auenh ie tudi Zaklonišče Sklb Prostorov in E.M. OSNUTEK REPUBLIŠKEGA ZAKONA O BLAGOVNEM PROMETU_ Nujne nove rešitve Zakon naj bi poleg številnih vprašanj uredil tudi odnose med organizacijami združenega dela, ki opravljajo promet z blagom osnovne preskrbe, in potrošniki — Organiziranost potrošnikov v krajevnih in drugih samoupravnih skupnostih ter organizacijah naj bi urejal poseben zakon Pravna ureditev blagovnega prometa je bila doslej zvečine določena z zveznimi predpisi in sicer z zakonom o zatiranju nelojalne konkurence in monopolnih sporazumov ter z zakonom o jugoslovanskih standardih in normah kakovosti proizvodov. Temeljni zakon o blagovnem prometu je prenehal veljati 31. oktobra 1976. leta. S tem so bili zakonski predpisi usklajeni z ustavo, že novembra lani pa so se pokazale precejšnje vrzeli v urejanju blagovnega prometa, saj je federacija po ustavi pristojna samo za urejanje temeljnih odnosov, s katerimi zagotavlja enotnost jugoslovanskega trga in sistema ukrepov, ki preprečujejo spodkopavanje enotnega tržišča. Ne nazadnje je v pristojnosti federacije ostalo izdajanje ukrepov za zavarovanje pred monopolnimi pojavi in nelojalno konkurenco ter urejanje in izvajanje predpisov, ki naj zagotovijo svoboden promet blaga in storitev. Vsa druga vprašanja na področju blagovnega prometa pa mora podobno kot druge republike Slovenija urediti s svojimi predpisi. Ustavno podlago za izdajo takšnega predpisa daje 321. člen republiške ustave, ki med drugim določa, da ureja skupščina razmerja, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane na področju blagovnega prometa. To ustavno določilo omogoča, da slovenska skupščina uredi predvsem naslednja vprašanja: pogoje za opravljanje prometa blaga na debelo, na drobno in v tranzitu ter opravljanje storitev v blagov nem prometu, opravljanje prometa z blagom osnovne preskrbe občanov, nekatere dolžnosti prodajalca blaga na drobno in zaščito potrošnika, medsebojne odnose med organizacijami združenega dela blagovnega prometa in organiziranimi potrošniki, promet s pridelki individualnih kmetovalcev, opravljanje blagovnega prometa z osebnim delom in zasebnimi sredstvi občanov ter opravljanje storitev v blagovnem prometu. Glede na to, da omenjena vprašanja še niso zakonsko urejena, je pred časom izvršni svet predlagal skupščini, naj izda zakon, ki bo primemo uredil področje bla govnega prometa. Republiški zakon naj bi predvsem zagotovil večje možnosti za kvaliteten napredek pri opravljanju blagovnega prometa v skladu z rešitvami, ki jih ponuja zakon o.združenem delu, hkrati pa omogočil vsem organizacijam združenega dela, njihovim združenjem in delovnim ljudem, da v enakopravnih pogojih opravljajo gospodarske dejavnosti v prometu blaga in storitev na območju republike. Pri določanju pogojev za opravljanje blagovnega prometa bo treba upoštevati enotno urditev tega področja v skladu z zveznimi predpisi. Zato bo moral republiški zakon opredeliti nekatere specifične pogoje, ki so pomembni za republiko, denimo strokovno izobraževanje kadrov, pogoje za promet z določeno vrsto blaga, odkup kmetijskih pridelkov ipd. Osnutek republiškega zakona predvideva rešitev teh vprašanj na dva načina, in sicer z družbenim dogovorom in s tako imenovanimi podzakonskimi izvršilnimi predpisi. Zakon naj bi uredil tudi odnose med organizacijami združenega dela, ki opravljajo promet z blagom osnovne preskrbe in potrošniki, pri čemer lahko pričakujemo, da bo organiziranost potrošnikov urejal poseben zakon. Glede na to, da predlog za izdajo zveznega zakona o standardizaciji vsebuje tudi obvezno oskrbovanje z nadomestnimi deli v predvidenem času, bo moral tudi republiški zakon o blagovnem prometu določiti obveznost organizacij združenega dela, ki so tak proizvod prodale končnemu porabniku, da mu nudijo tudi potrebne nadomestne dele. Pa še na nekaj bi radi opozorili. Ustava v bistvu izenačuje osebno delo z drugimi oblikami združenega dela tako pri združevanju zasebnega dela z organiziranim združenim delom kakor glede statusa delavca, ki dela z lastnimi sredstvi za delo. Zato bo možno z novim republiškim zakonom osebno delo koristno vključiti v področje blagovnega prometa. Oblikovalci zakonskega osnutka so pri tem izhajali izspoznanj in že uveljavljenih rešitev v zakonu o združenem delu ter rešitev, ki jih daje obrtni zakon. Seveda je bilo treba upoštevati predvsem dosedanje izkušnje in pravno ureditev, ki je prinesla poleg pozitivnih rezultatov tudi mnoge nepravilnosti pri opravljanju blagovnega prometa z zasebnimi sredstvi za delo. S predlagano zakonsko rešitvijo osebnega dela v blagovnem prometu pa je potegnjena ostra meja med delavcem v združenem delu in zasebnikom, ki opravlja posle blagovnega pro meta. I. V. NA ROB PRIZADEVANJEM ZA OŽIVITEV DOMAČE OBRTI_ Pel turistične ponudbe Akcija GZ SRS za oživljanje te dejavnosti: od razstav, znakov za kakovost do davčnih olajšav Potem ko smo leta zanemarjali in odrekali kakršenkoli večji gospodarski pomen domači in umetnostni obrt i, smo jo skoraj povsem »izkoreninili«, vendarle tudi pri nas začenja prodirati spoznanje, da tovrstna dejavnost le ni tako nepomemben sestavni LJUBLJANA__________ Poživljena blagovna menjava Letošnja blagovna menjava s sosednjo Avstrijo kaže znatno izboljšanje. Že prve mesece je izvoz v Avstrijo porasel za več kot 24 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, za 38 odstotkov pa je narasel uvoz iz Avstrije. Te podatke smo dobili na tiskovni konferenci, ki jo je v Ljubljani priredilo vodstvo Celovškega velesejma skupaj s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije- Prav Celovški lesni sejem, ki bo od 13. do 31. avgusta, je zelo pomemben dejavnik pri pospeševanju medsebojne blagovne menjave dveh sosednjih dežel. Značilnosti letošnjega 26. celovškega velesejma, ki bo na sto tisoč kvadratnih metrih, bo predvsem prikazovanje žagarske tehnike, lesnega transporta in lesno-predelovalnih strojev. Ker je prav celovški lesni sejem znan kot evropski barometer dosežkov v lesno-predelo-valni tehnologiji in ker imamo pri nas sorazmerno dobro razvito lesno-predelovalno industrijo, bo za naše strokovnjake ogled sejma nedvomno koristen. A. A. del gospodarskih prizadevanj naših ljudi, kajpak v povsem določeni gospodarski veji, v turizmu, kjer so spominki zelo pomemben del naše tako imenovane turistične ponudbe. Spominki pa so, kot vemo, izraz krajevnih gospodarskih značilnosti v nekem času in nosilec kulturne dediščine dežele oziroma kraja, kjer nastajajo. Poleg tega pa spominek ni katerikoli izdelek, narejen ročno ali industrijsko. Prav tu pa smo doslej najbolj grešili; ko smo dušili domačo in umetno obrt s previsokimi davščinami in neugodnimi razmerami na trgu (nizke cene glede na kakovost), smo namesto »pristnih« spominkov dovolili razširjati in prodajati vsakovrstni kič. To napako skuša zdaj popravljati Gospodarska zbornica Slo- venije z akcijami, med katerimi je tudi razstava izdelkov domače in umetne obrti v Slovenjem Gradcu, ki je odprta te dni. Namen akcij je oživiti to dejavnost povsod, kjer so dani pogoji, in pa seveda tisto vrsto te obrti, ki ima tudi gospodarski pomen (izdelki, ki gredo v prodajo, ali tisti, katerim v prid bi govorile tržne raziskave). Kajpak naloga ni lahka in tudi kratkotrajna ne bo mogla biti. Nadvse pomembno pri tem pa je, da je poživljanje domače in umetne obrti vendarle preraslo v družbeno akcijo. Poudariti pa velja, da bi zbornica oziroma njen odbor za obrt pri uresničevanju te akcije zaslužila širšo pomoč in razumevanje, zlasti pa pri iskanju materialnih spodbud za oživljanje te dejavnosti. B. RUGEU GOSPODARSKI KOMENTAR Kako zajeziti plimo administracije? V Evropi upravičeno slovimo po tem, da imamo najbolj zapleteno administracijo. Naši vrli in potrpežljivi občani prebijejo ure in ure po čakalnicah in ob okencih zavoljo izpopolnjevanja in prejemanja različnih potrdil, listin itd. Vendar nam takšno ravnanje diktirajo tudi predpisi, ki zapletajo procedure dokazovanja identitete, staža itd. Očitno izhaja takšno predpisovanje administrativnih pravil iz suma, da želi občan stalno izigravati zakon, zato mora predložiti številna dokazila — včasih tudi do 40, preden mu odgovorni organ izda takšno ali drugačno dovoljenje. Zelo koristno bi bilo, če bi se čimprej poslovili od neupravičenih sumov, da so občani goljufi, zaradi katerih trpijo vsi občani, kajti za prevarante imamo ustrezne predpise — kazenski zakon. Tisti, ki pišejo predpise, bi se morali ovesti, koliko osebnega in družbenega denarja bi lahko prihranili, če bi potrebne formularje omejili na desetino sedanjih. Naši upravni organi so kljub kritiki, ki jih nanje že leta naslavljamo, neučinkoviti, dragi in nesmortno organizirani. Čeprav je zadnja leta v upravnih organih prišlo do hitrejšega zaposlovanja kot v gospodarstvu in v drugih dejavnostih, pa tudi osebni dohodki so rasli hitreje, uprava še vedno ne izpolnjuje dobro in sproti svojih obveznosti do občanov in OZD, marveč je obrnjena k izvršilnim organom in družbenopolitičnim organizacijam. Vse pogosteje je slišati tudi zahteve po ustanavljanju novih upravnih organov, posebno v skupščinah občin, čeprav za to ni prave potrebe. Število uradnikov zadnja leta naglo narašča, službe v SIS pa postajajo podobne malim ministrstvom. Tudi ustanavljanje TOZD pogosto spremlja nenadzorovano naraščanje števila »uradnikov.« Ni malo odgovornih voditeljev ustanov, ki v zasebnem razgovoru pravijo, da bi bila lahko njihova organizacija brez nekaj desetin uradnikov, »ne da bi se to pri delu poznalo.« Toda ko brani predlog proračuna pred skupščino, zahteva isti vodja dopolnilna sredstva in poudarja požrtvovalnost zaposlenih svoje ustanove. Dvojna morala, kaj drugega! V administraciji SIS in družbenopolitičnih skupnostih mnogi zaposleni nimajo niti najosnovnejšega družbenopolitičnega znanja o našem sistemu in se sploh ne vključujejo v družbenopolitično življenje, za kar pa so krivi tudi vodilni v teh organih in službah, ki delavce odvračajo od prevzemanja odgovornosti za delo pod geslom, da »aparat ni pristojen za tako pomembne zadeve.« S takšnim ravnanjem v upravi zaposlene potiskajo v najemniški odnos. Najslabša točka v upravi je uresničevanje ali — bolje — neuresničevanje načela delitve po delu. Osebni dohodki zaposlenih v upravi so največkrat odvisni le od šolske izobrazbe in delovne dobe, posledica tega pa je neustvarjalnost, uradniški odnos do nalog, intenzivna fluk-tuacija strokovnih kadrov in povečanje števila zaposlenih pri administrativnih poslih. Tako se je, npr. denimo število delavcev z visoko izobrazbo v republiških organih Slovenije lani zmanjšalo za 1,3 odstotka, administrativno osebje pa povečalo za 2,2. Zlasti malo je v upravi zaposlenih mlajših strokovnjakov — in to tudi zaradi premajhne skrbi za pripravnike, saj je od 1.310 zaposlenih v 18 republiških organih samo 2 odstotka pripravnikov. Zaradi nespodbudnega nagrajevanja in nenehnega povečevanja administrativnih del se administrativni aparat še naprej širi, vendar ne z vključevanjem sposobnih ljudi. Za ta pojav so krivi tisti uradniki, ki ostajajo, zahvaljujoč hierarhiji, na delovnih mestih tudi takrat, kadar je od njih že več škode kot koristi. Pod pritiskom mnogih uradnikov, ki jih je težko odstraniti z delovnih mest, ki jih zasedajo, in uravnilovke, ki je ni mogoče odstraniti z nikakršnimi deklaracijami, se ljudje, ki vodijo kadrovske zadeve v upravnih službah in različnih skupnostih, pogosto pritožujejo, da ne morejo pritegniti ljudi visoke strokovnosti in ustvarjalnih kvalitet. Temu pojavu bomo priče, dokler uradnikov ne bo mogoče premakniti, dokler bodo za njihove plačilne kuverte odločilna leta delovne dobe in mesta na hierarhični lestvici, dokler bo obstajal odpor proti vsakemu poskusu, da se tudi v administraciji spremenijo odnosi od delitve do organizacije dela, dokler v upravi tudi praktično ne bo uveljavljeno nagrajevanje po rezultatih dela. Plimo administracije lahko zmanjša na razumno mero — če je že ne more ustaviti — samo radikalen ukrep. Nujno bo treba posvetiti več pozornosti delovni disciplini, izpolnjevanju nalog in dvigu strokovne ravni upravnih organov. Tudi skupščine družbenopolitičnih skupnosti ter njihovi izvršni organi bodo morali zagotoviti večjo družbeno kontrolo ter vpliv delegatske baze na delo upravnih organov — če resnično želimo zajeziti plimo administracije. VINKO BLATNIK Pet lepotic pod slovensko zastavo Slovenska trgovska mornarica ima 5 novih najsodobnejših linijskih ladij v Jugoslaviji. Za kolektiv Splošne plovbe iz Pirana je nakup teh sestrskih ladij, ki plovejo pod imeni VELENJE, KRANJ, MARIBOR, CELJE in KAMNIK, velika delovna zmaga in močna okrepitev nosilnosti njenega ladjevja. Ladje so bile zgrajene lani in letos v japonski ladjedelnici Fujinagata v Osaki. Zaradi spremembe carinskih predpisov, ki so po sklenitvi fiksnih pogodb med gradnjo dvignili uvozne dajatve od 9 na 22 %, je bilo v zvezi s prevzemom teh ladij veliko finančnih težav. Teh še niso povsem uredili. Kolektivu Splošne plovbe in drugih jugoslovanskih ladjarjev se je položaj izboljšal le delno in še to po dolgotrajnem dokazovanju, da uvozni pogoji niso sprejemljivi. Dve od teh ladij smo že letos slavnostno pozdravili ob prihodu v domovino. Obe je obiskala delegacija mesta, oziroma občine, po kateri nosi ladja ime. Mariborčani so bili na svoji ladji 11. maja Celjani pa 4. junija letos. Ladje VELENJE, KRANJ, MARIBOR, CELJE in KAMNIK imajo enake osnovne karakteristike. Grajene so po tipskem projektu kot polkontejnerske linijske ladje s popolnoma automatiziranim pogonom. Vsaka ima po 18470 ton nosilnosti (11916 GRT). Dolge so 147,70m, široke 22,86m in od dna do glavnega krova segajo 13 m visoko. Poganja jih sedemvaljni motor Burmeister-V/ain moči 9400-8600 BMP pri 144-140 obratih v minuti. Njihova komercialna hitrost pri polnem tovoru je 15 vozlov na uro (cca 27,8 km-h). Imajo izredno hitro in močno tovorno opremo na električni pogon in so povsem neodvisne od luških tovornih zmogljivosti,- saj s svojimi dvigali lahko pretovarjajo tudi 120. ton težke tovore. Upravljanje ladje je povsem avtomatizirano. S pogonskim strojem je možno upravljati neposredno s poveljniškega mosta. Zapiranje in odpiranje skladišč je urejeno s pritiskom na gumb. Vgrajena je najsodobnejša navigacijska oprema vključno z elektroniko za satelitsko navigacijo. Vsi bivalni prostori posadke so klimatizirani, poleg klasične opreme družbenega standarda pa je posadki na voljo še trim kabinet, manjši bazen z morsko vodo in kasetni barvni televizorji za vse TV sisteme. S prevzemom teh petih ladij je skupna zmogljivost slovenske trgovske mornarice porasla na 442.188 ton nosilnosti. Nove slovenske ladje plovejo na redni progi Jadran—Srednja Amerika—NW Pacifik—Jadran. (Na sliki: ladja »Celje« med gradnjo) P. V. DE ljudje med ljudmi 18. junija 1977 stran ljudje med ljudmi PRIMER GORENJA - REK Stanovanjc! Kako priti do njega? Kje varčevati in kam se obrniti, da se prečudovite sanje o stanovanju uresničijo? Katera pot je 'najhitrejša in katera tudi najmanj boleča. Poti je več. Nekateri »srečneži« dobijo stanovanja tudi iz solidarnostnega sklada. S temi stanovanji rešujemo resnične socialne probleme med zaposlenimi, upokojenci... Toda najprej je treba raziskati, kateri prosilec izpolnjuje pogoje za solidarnostno stanovanje. V vseh ljubljanskih občinah so ustanovljene posebne komisije pri samoupravnih stanovanjskih skupnostih, ki prav ta čas obiskujejo prosilce, izpolnjujejo obrazce in »ocenjujejo« stanovanjske razmere, v katerih prosilci živijo. Ne ravno lahka naloga, kajti so tudi prosilci, ki drugič ali tretjič prosijo za solidarnostno stanovanje. Včasih niso najbolje razpoloženi... Šel sem z eno od takšnih komisij v občini Moste-Polje. Dobili so se popoldne, okrog 15. ure. Najprej so se dogovorili za razpored obiskov, preštudirali so odločbe in se nato podali na pot. Med prosilci za solidarnostno stanovanje je tudi A. B., ki že nekaj desetletij živi v tej ali oni ljubljanski občini. »V tem samskem domu,« nam pripoveduje, »sem že šest let. Obiskov, prijav in prošenj sem napravil že mnogo ... Partizan sem, vendar invalidsko upokojen od 1963. leta... Poglejte, kaj imam.Posteljo, vodo. Recimo temu umivalnik in še stranišče (zunaj stanovanja). O kuhinji pa sploh nočem govoriti.« Srečali smo mater-samo-hranilko. Ta čas ni redno zaposlena. Pravi, da bo dobila službo. »Na devetih kvadratnih metrih živim s svojim otrokom, vendar mi petsto dinarjev alimentev ne pomeni prav nič ali zelo malo... Bojim se, ne zase, temveč za otroka! Še bolj se bojim tega, da bi mojo prošnjo za stano-. vanje zavrnili.« C. K., nam je dejala, da z možem živita v eni sobi, brez kuhinje, stranišča in sanitarnih prostorov. S. Ž., je bila zaposlena več kot 37 let v ljubljanskih občinskih upravah. Za svoje delo je dobila številna priznanja in odlikovanja. Z možem (ločena sta) živi v stanovanju z 38 metri. Toda to ni bistveno... Njen mož ima svoje stanovanje v Jaršah, vendar živi pri njej in jo celo kdaj pa kdaj pretepa. S. Ž. prosi za solidarnostno stanovanje, ne nazadnje tudi zato, da bi imela mir pred nekdanjim možem... Med obiskom komisije smo prišli tudi k medicinski sestri J. Ž. Živi s svojo sestro in dveletno hčerko. Najemnino za garsonjero plačuje lastnici stanovanja zunaj Ljubljane. J. Ž. je prepričana, da mora dobiti solidarnostno stanovanje, čeprav ima zdaj na voljo vse — sorazmerno poceni — kar je za večino stanovalcev v mejah stanovanjskega minimuma. Druga medicinska sestra I. Č. stanuje v bratovem stanovanju. Ima sina, ki je star 12 let in že osem let stanuje pri bratu v stanovanju s površino 59 kvadratnih metrov. Sama pravi, da s sinom pravzaprav nista nikoli skupaj. Živi v šoli (torej sin), ona pa pogosto opravlja nadurno in nočno delo v bolnišnici. »Bila sem prav na meji med tistimi, ki so dobili stanovanje od bolnišnice in, ki so imeli vse pogoje za dodelitev solidarnostnega stanovanja. V bolnišnici so mi rekli, da bom dobila solidarnostno stanovanje,« pravi I. Č., »pri solidarnostnikih« pa sem odplavala in ostala v bratovem stanovanju.« M. K. je prav tako prosilka za solidarnostno stanovanje. Z možem in dvema otrokoma se je šele pred tremi leti preselila v Ljubljano. Vseeno pa se ne more otresti občutka, da ima kar dobro stanovanje, čeprav je res, da v njem ni sanitarnih prostorov. M. B., plačuje ta čas 800 dinarjev najemnine za sobo. To ni poceni, ni pa niti predrago za ljubljanske razmere, če ne bi morali k temu pristaviti, da je brez vode in sanitarnih prostorov. Po vsej verjetnosti je bila komisija najbolj presenečena ob primeru, ko je srečala J. C. Razvezan je in sodišče je prisodilo otroka očetu. Otrok pa ne more živeti pri očetu, ker ima le-ta na voljo podstrešno sobo šestih kvadratnih metrov. Zato je razumljivo očetova želja, da bi dobil vsaj garsonjero... Poseben primer je tudi stanovalka B. M. v zasebni hiši, ki je sicer zadovoljna s stanovanjem blizu 60 kvadratnih metrov. Plačuje minimalno najemnino, vendar zaradi bolezni ne more hoditi v drugo nadstropje. Ima sicer dva sinova — oba z visokošolsko izobrazbo — vendar po vsej verjetnosti ne računa, da bi jo ta ali oni na stara leta vzel k sebi. Zato prosi za solidarnostno stanovanje. Ob obiskih komisije, ki »obdeluje« prosilce za solidarnostna stanovanja, bi verjetno kazalo povedati naslednje: marsikateri prosilec je zelo potreben stanovanja, drugi malo manj — lahko bi tudi kaj privarčeval —- toda najteže je s tistimi, ki živijo v sorazmerno dobrih stanovanjih. Ti iščejo... Poskušajo... Člani komisije za oceno stanovanjskih razmer niso pretiravali. Bili so objektivni in lahko bi rekel, da nam v naši samoupravni praksi manjka prav takšnih komisij. M. H. Predsednik koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam imperialistične agresije pri RK SZDL Slovenije Jože Božič je minuli teden podelil priznanja petnajstim pionirskim odredom iz vse Slovenije ob zaključku solidarnostnih akcij pionirjev z vrstniki iz Južne Afrike. Zaključna sloves nost, ki so se je udeležili delegati pionirskih odredov in njihovi mentorji, je bila na osnovni šoli Bičevje v Ljubljani. Najbolj prizadevnim so podelili priznanja in zlate značke. — Foto: A. Agnič Deložirali tudi lastno delavko »Podpisana vaša delavka (že šest let), mati dveh (štiri in pet let starih) otrok, ugovarjam proti postopku, s katerim me vaša stanovanjska služba na podlagi sodbe o izselitvi iz dvosobnega stanovanja v Velehju skuša nasilno preseliti v eno sobo v nekdanji lekarni v Šoštanju. Mož je tudi delal v Gorenju, skoraj pet let, vendar je zaradi boljšega zaslužka, da bi laže preživljal družino, odšel na delo v rudnik. Zaradi tega in ne da bi upoštevali mene, je Gorenje vložilo tožbo za izselitev iz stanovanja (dvosobnega), kar se mi zdi zelo nesocialno in kruto. Več kot 50 naših delavcev ima rudniška stanovanja, vendar rudnik ni tako asocialen kot naše upravne službe. Kljub temu, da formalno sicer nisem nosilka stanovanjske pravice, ampak je bil to mož Anton Arbaiter, menim, da sem v šestih letih dela že toliko prispevala za stanovanjsko graditev iz svojega bruto OD, da bi glede tega lahko bile naše upravne službe malo bolj razumevajoče... Prosim delegate delavskega sveta, da s svojim razumevajočim stališčem preprečijo krivico, ki se mi dela in sprejmejo sklep, da se ustavi izvršilni postopek za mojo prisilno izselitev. Obenem prosim, da me povabite na sejo delavskega sveta, ko bo ta prošnja obravnavana, in prosim sindikalno organizacijo, da me zastopa.« To je nekoliko skrajšana vsebina pisma, ki jo je 25. marca poslala Barbara Arbaiter iz Velenja, Jenkova 17 a, delavskemu svetu Gorenje, TOZD hladilna tehnika, kopije pa tudi svoji sindikalni organizaciji, občinskemu socialnemu skrbstvu in občinskemu sodišču. Hkrati so se Arbaiterjevi obrnili tudi na REK. PROŠNJA NI ZALEGLA Prošnji svoje delavke v Gorenju niso ustregli. Dne 26. maja dopoldne, ko je delala na traku v podjetju, mož pa v rudniku, so delavci ob prisotnosti izvršilnega organa sodišča nasilno odprli vrata v stanovanje (sorodnik v stanovanju vrat ni odprl) in začeli prazniti stanovanje. Preselili so jih v staro hišo v Šoštanju. Kasneje je pri selitvi sodelovala tudi sama Barbara Arbaiter. Ker pa tista soba brez sanitarij (skupne sanitarije) ni primerna za štiričlansko družino, so se Arbaiterjevi začasno zatekli znancem v Velenju. VSE PO ZAKONU V Gorenju lahko povedo, da je šlo vse v skladu z zakonom. Občinsko sodišče je razsodilo, da se Anton Arbaiter kot nosilec stanovanjske pravice mora izseliti, ker se je zaposlil drugje. Pravnomočni sodbi je nato sledil postopek izvršbe. Potem ko je bila zadeva že pravnomočna in je šlo za prisilno izselitev, je prišlo v tej zadevi do več ustnih in pismenih stikov med ustreznimi vodilnimi delavci REK in Gorenja. V Gorenju so 4. maja poslali REK pismeno zahtevo, da do 15. maja njihova komisija sprejme sklep, da bo do jeseni zagotovila stanovanje za eno od treh predlaganih družin, v katerih je mož zaposlen pri rud-niku,žena pa pri Gorenju. Tega pa v rudniku niso storili. Na seji komisije za družbeni standard 18. maja niso sprejeli ustreznega sklepa, pač pa so predlog Gorenja sprejeli šele 31. maja, torej po opravljeni deložaciji. Potem se ni zgodilo nič več, čeprav so se stiki v tej zadevi nadaljevali. Šele po dobrih dveh tednih smo slišali, da bodo v Gorenju vendarle predlagali svoji komisiji, da bi družini Arbajter dali drugo, novo stanovanje v naselju Šalek—Gorica, seveda pod pogojem, da dodeli REK stanovanje drugi družini z mešano zaposlitvijo. Toda sklepa o tem še ni. Medtem so letele tudi kritične opazke na obe strani. V REK vedo povedati, da v podobnih primerih še nikogar niso izselili prisilno, če-se je preselil v Gorenje, tu pa pravijo, da REK ni upošteval roka, da je bil odziv negativen in da ne morejo dopuščati, da bi ena organizacija pridobivala stanovanje na račun druge. Po drugi strani je svet ZK rudniških partijskih organizacij menil, da zadeva zasluži javno grajo, čudili pa so se tudi možnosti, da lahko podjetje lastno delavko vrže iz stanovanja, če gre mož drugam. Tako in drugače bi še lahko naštevali pripombe ene in druge strani, ki pa seveda ne morejo spremeniti bistva stvari. Ta pa je, da so rudarja pri jamski mehanizaciji in lastno delavko z dvema majhnima otrokoma preselili iz dvosobnega stanovanja v sobo. Morda je po zakonu res tako, da je pomemben samo nosilec stanovanjske pravice, vendar bi težko rekli, da je bilo ravnanje dovolj humano, človeško. Mar iz golih formalnih razlogov, ker ni bila zapisana kot nosilka ali sonosilka stanovanjske pravice, žena, delavka istega podjetja, nima nobenih pravic? Razen tega se vsiljuje še eno vprašanje. Kako je bilo pravzaprav s pravno zaščito delavcev, kaj sta storili sindikalni organizaciji enega in drugega podjetja za svoje člane? Ali pa se jima je zdelo, da je to stvar samo strokovnih služb in komisij za družbeni standard? V. J. 18. junija 1977 stran Medtem ko globlja vez med m nezom Ojsterškom sko pot. je odme^ ^rj9adirski horuk, se je spletala vedno Ia^llu/i6;/l^a^*rienr,a Jelisaveto Bulatovič in Ja- Odl°čil a sta se, da stopita na skupno življenj- Kozjanska ddovišča v zgodnEj unif^^^ noc oživijo. Mladi v brigadir^ (e g an napolnijo vasi, blatne vaške ^saio, mi S?.. jugoslovanskih narodov se prefl1 v(iem Sn-j12 vseh koncev domovine si ob Porl p in ]0 1(le' nju stiskajo roke. zapojeta k^pet Mladinske delovne akcije s0 Sejšflja let, ■ podobno kot leto poprej, kot P^-joživep’111 vendar vedno zapolnjene z noV1.r' ^ nazaH *’ 2 novimi tovarištvi in prijateljstvi1 g0tli] v m^e z novo ljubeznijo. V Bistrici 0" jiot drugod' dinski delovni brigadi naj bi ^ . 'j^kmurein Mladi krepko zavihajo rokave '-^jajo .v metrih prekopane zemlje, naf/pbi (uij-°Je mlade moči, da bi dosegli čintve^. c,m boljši, morebiti najboljši. dah; redko utihnejo, skoraj nimajo e posedli v blažilno senco. .e|o Počai-. .■ Minulo soboto pa je mora!0jLdirke /^1. Bil je to za mlade brigadirje in h * dan. Dan pesmi, radosti in veselja, dan čestitk in poljubov, dan plesa in pesmi. Njuna tovariša, brigadirka Jelisaveta Bulatovič in brigadir Janez Ojsteršek sta stopila na skupno življenjsko pot. V brigadi so prvič, odkar se zbirajo na mladinskih delovnih akcijah na Kozjanskem, slavili brigadirsko poroko. V ZAKON S PARTIZANSKIM KOLOM V sobotnem jutru je bilo pred celjsko poročno dvorano, v preddverju in na dvorišču še posebno živahno. Iz vozil, ki so pripeljala s Kozjanskega, so poskakale mladinke in mladeniči, oblečeni v brigadirske uniforme. Ženin in nevesta sta se od njih razlikovala le po belem cvetju na prsih in rahli zadregi na obrazu. Oba mlada, sveža. Vitko dekle s kratko pristriženimi rdečkasto-rjavimi lasmi, zravnan fant, ki jo je nekako zaščitniško vodil ob svoji strani. Okrog njiju pa vesel živ-žav, pesem, skandiranje pozdravov. Nato so se vsi zresnili. Trenutek mladosti, ki ji pritiče resnost. Jelisaveta Bulatovič, 18-letna brigadirka, doma iz Svetozareva, kjer si je začela služiti kruh kot administratorka, je postala žena 22-letnega kovinostrugarja iz Štor Janeza Ojsterška. S tisoči riževih zrn so jima v življenjsko pot, v mlado skupnost, zaželeli srečo in mnogo mnogo brigadirčkov. In zopet je zazvenel brigadirski pozdrav. Mlada sta s smehljajem na ustnicah stala sredi partizanskega kola in sprejemala čestitke, tudi čestitke celjskih mladincev. Trdno sklenjene roke okoli njuju so bile, kot da dajejo ubrani takt njunemu bodočemu življenju in kot da ju opozarjajo, da sta združena še vedno brigadirja. »Zatorej«, je rekel mladi ženin Janez, »nazaj na delo, nazaj v brigado. Malo slavja sodi zraven, a delo v Bistrici ne sme trpeti.« »BRIGADA JE DEL NAJINEGA ŽIVLJENJA« Jelisaveta in Janez, oba sta stara, prekaljena brigadirja, sta se vrnila tja, od koder sta prišla. Janez je spet prevzel pomembno nalogo komandanta brigade Veljka Vlahoviča, Jelisaveta, zdaj njegova sopotnica, je krepko poprijela za delo. Ni jima bilo treba govoriti, kako se tej reči streže: oba sta se že tretjič odzvala klicu mladinskih delovnih brigad. Tako tudi na poletje lani. Mlada, komajda zaposlena administratorka iz Svetozareva, je vesela prišla v brigado. Spletla je nova prijateljstva, nova znanstva, s tovariši in tovarišicami jo je povezalo delo. Tudi Janez, kovirfo-strugar iz Štor je precej dni zamenjal utrudljivo delo v proizvodn i hali s svežim zrakom. Srečanje, ki v začetku ni pomenilo nič posebnega. Stisk rok, pogled, pač brigadirsko znanstvo. Vendar je vsak nov dan prinesel nekaj novega. Ob odhodu sta se težko ločila. Pisma so začela redno romati sem in tja. Jelisaveta je letošnjega junija spet pripotovala v Slovenijo in spet skupaj z Janezom oblekla brigadirsko uniformo. Uniformo, ki za njiju nenadoma pomeni nekaj več: postala je simbol njune življenjske odločitve. »Oba imava resnično rada brigadirsko življenje,« je ob molčeči mladi nevesti spregovoril bolj sproščeni ženin. »In čeprav bova sedaj živela skupaj, za nekaj časa pri meni doma v Štorah, bova tudi v prihodnje še poprijela za kramp in lopato.« JANEZ SEVER Saj si ni vedel natančneje pojasniti, kaj ga je pičilo, vendar se je predsednik OOS tovariš Sindik iznenada z vso prizadevnostjo zapičil v uveljavljanje zakona o združenem delu. Ko si je naredil seznam komisij in delovnih skupin, ki so »topogledno« na tak ali drugačen način vezane na zakon, je presenečeno ugotovil, da jih je — v »okviru« samoupravnih organov, poslovodnih struktur, sindikata in še kje — malo morje, vendar vse skupaj do časa Sindikove statistične pobesnelosti (torej v prvi polovici leta) niso spravile od sebe niti konjske fige. Tovariš Sindik je nagonsko začutil, da se je ob svojem proučevanju razmer ustavil ob prvi kritični točki. Moral se je odločiti, ali bo v svojstvu predsednika sindikata zlezel predsednikom komisij in delovnih skupin v jetra ali pa bo na seji izvršnega odbora nekaj stvari »ugotovil« in »priporočil«, nakar bo razpisal nagradni natečaj, kdo se bo po počitniškem spanju prvi zbudil v novo jesensko lovljenje zamujenega. Odločil se je za »jetrno varianto« ... Že zato, da bi si že pred začetkom plaza obmetavanja z odgovornostjo zagotovil številne adute. Kadar se pač pripravlja naliv, je dobro imeti pri roki dober dežnik... Mali in veliki predsedniki in predsedničiči pa tudi niso bili od muh. Da so bili dobro izbrani in je bil njihov izbor podkrepljen z vso strokovno utemeljenostjo, se je videlo že po tem, da so Sindika kar na tekočem traku našopali z izgovori. RAM ■m ..bn^^dkov ’* reJ{el predsednik komisije za delitev °nioh' ^ komisiCe misliš’da se izogibamo delu, si v globoki ^ res’ da HfJf S? ^ar Pen‘ oti delovnega navdušenja, vbij0 P<>^atkov pJ SC n'smo ničesar naredili, ker nimamo 11 nrai' ^odakat; j'6"1 mu ^ zrecit>ral spisek vseh, ki bi r ^ ^ približno niso' * JoP^dsejni^^i;0cl komisije do komisije in od predsed- n‘ j RO 'f ' očmi . ovariš Francelj je naposled postavil piko »nkofSe ^e' avto«, navzšor’ Potem pa še pomahal s palcem, , t0 IP^Njo, kj . T.: »Dobro bi bilo, če bi zagrabil za vrat 'rštn1*1.l'ISl> ‘"'gnili (e: 'e Tr ‘P Ir; Čar amaterskih odrskih luči lamenica, ki je zagorela pred trboveljskim delavskim domom, je ambolt10 naznanila začetek zaključnih prireditev letošnjega jubileja . srečanja gledaliških skupin Slovenije, ki so potekale pod Linhar-. j ovlrn geslom: Eden drug’mu ogenj dajmo. Ta plamenica je prvič zago-a re ?,Pre• j mi je vtisnila v spomin njegova misel, ki jo je povedal, kot vprašanje in a .odgovor hkrati...: ali ni prava odrska iluzija le-tista, ki razodeva re-, smcnost, in ali ni odrska iluzija šele tedaj prav živa, ko zaživi v gledal-a i c'/'? Misel, ki je prav gotovo tudi druge pospremila v dneh, ko se je v !' ! Trbovljah zvrstilo pet najboljših letošnjih lutkovnih in mladinskih 1 \Predsiav in sedem uprizoritev igralskih skupin odraslih, dve okrogli e mizi amaterjev in Vil. skupščina Združenja gledaliških skupin Sloveni- 0 j Domači gostitelji so bili dobri °r§anizatorji. V trboveljskem i- ,°fnu se v letu zvrsti obilica ra-o !;'.cn'h prireditev; tu ni mrtvila. « K|jub temu pa je domača publika jPredstave amaterjev z zanima-a njem spremljala ves teden, tudi i- vsak njihov abonent si je lahko - ogledal po dve predstavi. De-. ovni kolektivi so prevzeli pori ;krov,teljstvo nad nastopajočimi v j upinami. Igralcem Prešerno- 0 ye®a gledališča so celo uresničili n zeljo, da so odšli v jamo. .jr- osedanji in letošnji nosilci / "J. «tove plakete so obiskali . 1 Čebine. Žal to popoldne ni '11 k v I?leclnjirni85-letna Antonija e Cec iz Kleka, mati Tončke Čeč, f .so J° med drugo svetovno zvl00 ,ta^° poniževali in nato , nns^? ul,ili- Antonija Čeč je os prejela Linhartovo plaketo, 1 žfir6 6 ta orig'nalna ženica vse ukvariala v sv°ji vas' z U nin •1yk*m.amaterizmom. Kljub 3 Ini y!3ok.* starosti so jo celo te 6 Uaii as \Pr' delu kot režiserko na Va 1 med igralci Kleka. po NE dodela ni h, uhojenih in Kakm^RJALNIH POTEH i' i,ov mladih gledališčni- itniihov D Zaria iz Trbovelj in ^ i žvijp- amaterski režiser Štefan ; ‘zej pripravijo v sezoni dve do gledališke uprizoritve. Po in, bi a vari’ ru .’ Posegajo po izpovedno na'ni h in uprizoritveno zani-“1Vln delih, ne pozabijo pa ob Jti presoditi tudi lastnih spo-ji ° aosti; Doslej so nam pokazali H niars'katero lepo, izdelano in anmuvo predstavo. Škoda, ^rat so obtičali na pol poti, ieKako niso ostali sami sebi zve- V TREBINJE IN NA BORŠTNIKOVO SREČANJE M P7/. skupščini Združenja gledaliških skupin Slove-ni]e, ki je bila ob koncu jubi-^jnega srečanja v Trbovljah, ? sktenili, naj zastopa sloven-s e ^ gledališke amaterje na ftosnjem Borštnikovem srečanju in na Festivalu dramskih amaterjev v Trebinju pred-f ava Javorškovih Manevrov v uPrtZoritvi gledališke skupine Horjul in v režiji Francija Eoncana. Drozga. Š to uprizoritvijo so zaključili svoj uprizoritveni krog celotne dramske trilogije o Kre-flih. Ta Potrčeva drama še vedno lahko v nas odzvanj a kot tragična in pretresljiva človeška drama iz polminulega obdobja. Žal pa predstava Kranjčanov ne vzbuja tistega posebnega zanimanja. janje sodobne dramske literature. Predstava, ki nosi s seboj različne človeške stiske, ki boij ali manj odmevajo tudi v nas, v naši zavesti in čustvovanju, je zbujala predvsem zanimanje zaradi režijskega pristopa, zaradi igralskih dosežkov, manj pa je navdušila scensko, saj zaradi »nereda v dušah« še ni potrebno ustvariti scenski kaos na odru. Zaključ na predstava je pripadala skupini iz Horjula s predstavo Javorškovih »Manevrov«, ki jih je avtor pred leti napisal prav za amaterske odre. To je nekakšna igra v igri, na manevrih se igrajo Martina Krpana. Horjulska skupina, znana pd vrsti imenitnih predstav, je tokrat pokazala eno najboljših predstav »Manevrov«: Predstavo s prečiščenim in imenitno aktualiziranim besedilom v režiji Francija Končana, enega od štirih nadarjenih Končanov v tej skupini. Pokazala je znova svoj smisel za Amatersko gledališče DPD Svobode Medvode je pokazalo uprizoritveno zanimivo predstavo Paula Zin-dela VPLIV GAMA ŽARKOV NA RAST RUMENIH MARJETIC O JUBILANTU LINHARTOVE PLAKETE IN ZLATE ZNAČKE Najvišje priznanje slovenskim gledališkim amaterjem — Linhartovo plaketo, ki jo podeljuje Združenje gledaliških skupin Slovenije, so ob zaključku letošnjega jubilejnega srečanja v Trbovljah prejeli: Vinko CUDERMAN iz Idrije, Antonija ČEČ s Kleka, Tone DOLINAR iz Kranja, Zinka FARIČ iz Murske Sobote, Zdenko FURLAN iz Škofje Loke, Franc JARC iz Trbovelj, Metod MAJER iz Kranja, Miloš MIKELN iz Ljubljane, Dušan SKOK iz Ljubljane, Jože ŠKODIČ iz Postojne, Peter TERNOVŠEK iz Maribora in Breda VARL iz Maribora. Na letošnjem jubilejnem srečanju so tudi prvič podelili zlate Linhartove značke 34 amaterjem. !!h Leta 1934 napisana satirično ^oteskna komedija Vladimira j^ajakovskega »Velika žehta«, ; apisana v posmeh malomeš-tn" n'’ PHmitivizmu, puhlosti [t erjev in omejenosti birokra-L > je vsekakor še aktualna. m\Up‘"a Je fmela pri izbiri srečno sta^° , ani ie zadovoljila pred-;Snna’ .V smo jo videli: ni bila j, c>ci?na>,m ji uspelo ustvariti nj Unikac’je z avditorijem, Sh SC m°8li smfeiati mnogim Aer . Jev>m žlahtnim bodicam, I bi i Jvi nismo niti dobro slišali, da ( ah.k° razmišljali o tem, kako i mmili1 ShŠali- Namesto urejene Dev* u ^ Smo gledali neurejen akel. Ta predstava se je, >ledanšktpPoteh.e nedode,anih \j^fsko Prešernovo gleda-£onZ Kranja’ ki ie v letošnji 'eč kitTA20"10 19 delimelo frhmr ^ predstav’se nam je v misijah predstavilo s svojo iram°nti?n0 vizij° Potrčeve me »Krefli« v režiji Janeza zaradi uprizoritveno iskalskih poti, saj se varno giblje po uhojenih, precej konvencionalnih uprizoritvenih poteh. Vse sta najbolj navdušili predstavi, ki smo ju videli isti večer. Najprej je bila to Slavvo-mira Mrož ka »Policija«. Uprizorila jo je mlada skupina gledaliških navdušencev DPD Svobode Pekre-Limbuš, za katero je sodelovanje na trboveljskem ■ srečanju bilo njihov prvi večji uspeh. Čeprav zaradi mladostne neizkušenosti igralsko še neuravnovešena predstava (kar pa ni niti tako motilo),- je bila zaradi jasne moderne režijske zasnove Petra Ternovška in zaradi svoje vizualne izraznosti (scena in kostumi Tineta Varla) šolski primer sodobnega gledališkega dela z mladimi. V drugem delu istega večera nam je gledališka skupina PD Šmartno ob Paki pripravila redko imeniten gledališki dogodek s poetičnim gledališčem, poimenovanim »Veseli berači«. Kaže, da gre tokrat za seštevek in izkupiček več srečnih okoliščin: dobre Verasove dramatizacije imenitne Burnsove poezije, imenitne Verasove režije, za katero so nekateri menili, da učinkuje kar tridimenzionalno in filmsko, odlične igre nadarjenih igralcev za žlahtno ljudsko gledališče. S tema predstavama hodita obe skupini trdno po zanimivih ustvarjalnih in obetavnih gledaliških poteh. Vsekakor pa je vsaj »Vesele berače« vredno pokazati v širšem kulturnem prostoru. Predstava »Dom Bernarde Albe« F. G. Lorca v uprizoritvi igralk gledališke skupine KPD Prežihov Voranc Ravne na Koroškem je repertoarno seveda zanimiva. Režija B. Čebulja je bila v svoji zasnovi dosledna, igra igralk v glavnem uravnovešena. Režiser je gradil predstavo na osrednjem ljubezenskem motivu. Zdi se, da smo bili v predstavi prikrajšani za igro pravih strasti in tiranije nasilja, za hlad monumentalnih ženskih likov, okovanih v okove mračnjaške tradicije. Režiser Peter Militarov je z amaterskim gledališčem DPD Svobode Medvode v predstavi drame Zindela »Vpliv gama žarkov na rast rumenih marjetic« pokazal svoj interes za uprizar- Ijudsko gledališče, razbrala in posredovala (in tudi dodala) nam je sporočila, ki jih ta ljudska igra lušči tudi o nas, danes in tu, saj smo, denimo, tudi mi neke vrste kontrabanti današnje civilizacije. S. G. Nemara se res ne pripeti pogosto, da bi ob nekem jubileju povprašali tudi novinarja, kaj meni o jubilantu. Meni se je to primerilo. Vprašali so me, kakšna je videti prehojena pot v očeh novinarja, ki je spremljal dve desetletji vsa srečanja slovenskih amaterskih igralskih skupin, od prvega 1957. leta v Velenju do letošnjega jubilejnega dvajsetega srečanja v Trbovljah. To se je‘namreč posrečilo meni. In priznati moram, da niti nisem bila zelo v zadregi z odgovorom na vprašanje. V moji zavesti in v moji vednosti se je podoba o bivanju gledališkega ljubiteljstva v slovenskem kulturnem prostoru v minulih dveh desetletjih izoblikovala dokaj jasno. Seveda nisem nikomur pripovedovala, da imam gledališče rada že od svojih dijaških let, čeprav me nikoli ni zamikalo, da bi tudi sama stopila na amaterski oder. Pripovedovala pa sem te dni, da je bila srečna okoliščina, ko sem v teh dveh desetletjih Predstava Burns-Verasovih VESELIH BERAČEV v uprizoritvi gledališke skupine PD Šmartno ob Paki sodi gotovo v vrh amaterskega ustvarjanja delala pri takih časnikih, kot je bila nekdaj Mladina in kot je Delavska enotnost, kjer kulturnega ljubiteljstva niso nikoli izganjali in preganjali. Tu je bilo pisanje o ljubiteljski kulturni dejavnosti vedno dobro sprejeto. V teh časnikih ni bilo tistih globokoumnih polemik o smislu bivanja kulturnega amaterizma v našem času in prostoru. Takih polemik pa je bilo pri nas v Sloveniji pred kakimi desetimi leti še kar precej. Bolj kot polemična razmišljanja tistih, ki so o stvari sodili, ne da bi sploh pobliže poznali delo in stvaritve kulturnega amaterizma, je vznemirjalo duha tisto frolemično razmišljanje, ki si je nadelo etiketo edino zveličavne napredne kulturnopolitične koncejrcije. Kak tak funkcionar nam je razlagal takrat, da nam amaterizem ni več potreben že zato, ker smo zdaj socialistična družba, ki ima socialistične poklicne kulturne institucije, te pa niso več namenjene eliti, pač pa vsem delovnim ljudem. Analogno temu delavski razred ne potrebuje več svoje »posebne kulture«. Seveda so v resnici prav taka filozofiranja širila napačno zavest o dveh kulturah, pri čemer naj bi bila profesionalna sinonim za kvaliteto, tista, ki nastaja ljubiteljsko, pa sinonim za nekvaliteto. Zdi se mi, da so taki razlagalci neodgovorno širili potrošniško miselnost, ki se je tako že sama razraščala, tudi miselnost o zgolj kulturnih potrošnikih. No, kasneje je jasna satpoupravna zasnova naše družbe in tudi njene kulturne politike uveljavila pravico človeka do soustvarjanja, pravico do razvoja vseh njegovih ustvarjalnih sposobnosti in s tem seveda postavila tudi kulturno ljubiteljstvo na pravo mesto. Za gledališke amaterje je značilno, da vztrajajo, in to že nekaj časa, pri stališču, da imamo samo ene kriterije za vrednotenje poklicnega in ljubiteljskega gledališkega dela, da je delo med poklicniki in ljubitelji lahko opravljeno le dobro ali slabo — poklicni gledališčniki imajo le drugače organizirane možnosti za delo — da je repertoar prvih in drugih lahko izpovedno pomemben ali nepomemben, da je lahko uprizarjanje predstav prvih ali drugih konvencionalno ali ustvarjalno, zanimivo, iščoče in tako dalje. A kakšna je bila pot do tega spoznanja? Zdi se mi, da je prav v času, ko smo imeli prej omenjene polemike v javnosti o smislu ljubiteljske kulturne dejavnosti, tudi gledališke, med gledališkimi amaterji najbolj stopila v ospredje dilema o tem, ali še lahko govorimo o ljubiteljstvu, če nekaterim amaterjem pomagajo pri delu šolani gledališčniki. Kot da bi bile odvisne vse resnične vrednosti amaterskega ustvarjanja le od odgovora na to vprašanje! Ta dilema je bila seveda umetna, jjogojena z nekakšnim medsebojnim tekmovanjem. Od takih polemik pa je minulo zdaj že precej časa. Amaterji so spoznali, da k dobri predstavi lahko prispeva gledališko zavzet in ustvarjalen amaterski režiser ali šolan gledališčnik, oba pa lahko z levo roko napravita tudi slabo predstavo, gledališko šmiro, kot pravimo. Tako se je dilema o tem — kdo — preoblikovala k sreči dovolj zgodaj v pravo vprašanje — kaj in kako. O tem, kako izbirati dober in zanimiv repertoar, kako pripraviti dobro, ustvarjalno predstavo, o tem so se amaterji ob zaključku sezone vseh dvajset let zelo kritično pogovarjali na svojih tribunah in okroglih mizah v navzočnosti številnih šolanih gledališčnikov. To je bil najboljši seminar za pridobivanje novega znanja o gledališču. Razgovori so bili odkriti, brez cvetličen ja, kdaj pa kdaj je bila kritika tudi pregrobo izrečena. Poklicni gledališčniki, ki so sodelovali, so včasih sami ugotavljali, da profesionalni ansambli nemara ne bi prenesli tako ostrih kritičnih tonov. Po hudi kritiki je prišlo kdaj tudi pri amaterjih do kakšne zamere, a magija ljubiteljskega gledališča je užaljenega kmalu pripeljala nazaj na odrske deske. Kritični pogovori so vsekakor težak, a dobro opravljen •zrelostni izpit letošnjega jubilanta. Prav zaradi teh dolgoletnih naporov organiziranih gledaliških amaterjev, da bi se kritičen in ustvarjalni duh širil in spodbujal Vse tisto, kar lahko prispeva k dobrim predstavam, imamo nemara poseben dolg do amaterjev tudi vsi, ki o njihovem delu poročamo. Iz našega pisanja o delu amaterjev, žal, še nismo povsem izgnali sladkobnih, sentimentalnih tonov o amaterizmu, preveličujemo amaterske gledališke spektakle, premalo pa populariziramo najboljša rezultate kot plod studioznega i ustvarjalnega dela, za kakršno s opredeljuje k sreči že vedno ve igralskih skupin. Če je bilo v prvem desetletju med amaterji pogosto slišati, da se mladina ne zanima za delo ali pa da starejši gledališčniki puščajo mladino pred zaprtimi vrati, potem danes lahko govorimo o razvoju širokega gledališkega gibanja med mladino. Nemara je v dvajsetih letih na vsej prehojeni poti to celo najbolj pomembno: zavestna in organizirana spodbuda gledališkega ljubiteljstva med mladino v zadnjih letih, ki jo izpričujejo prireditve Naša beseda. Izpričujejo se kot sodobna, moderna in za prihodnost obetavna spodbuda. O širjenju gledališke kulture tudi med tistimi, ki sami morda nikoli ne bodo igrali, a so naša današnja in jutrišnja gledališka publika, o tem je bilo v dveh desetletjih izrečenih veliko besed, pa vse premalo storjenega. Na to pomanjkljivost, nemara najbolj očitno, je v teh dneh opozoril tudi predsednik gledališkega odbora pri ZKO Slovenije igralec Polde Bibič. Za letošnjo okroglo mizo v Trbovljah se je že porodilo razmišljanje o tem, kako bi igralska skupina pritegnila širši krog gledaliških ljubiteljev k razpravam o repertoarju, k razgovorom o izpovednih in uprizoritvenih možnostih tega ah onega gledališkega dela. Tak neformalni klub gledaliških ljubiteljev bi pomenil, da se gledališka skupina še bolj odpira okolju, v katerem dela in za katero dela. K sreči danes že prevladuje zavest amaterjev, da ustvarjajo predstave predvsem za svoje okolje, ne pa za srečanja in festivale. Prevladuje torej delovni in ne tekmovalni koncept — in to je dobro. SONJA GAŠPERŠIČ Po krajšem premoru smo spet priča obiskom predsednika CK ZKS Franceta Popita, članov izvršnega komiteja in predstavnikov republiških vodstev družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih institucij po občinah. Pretekle dni so o najaktualnejših vprašanjih temeljito spregovorili tudi v sedmih občinah Pomurja in Notranjske. Čas v tem premoru je bil izkoriščen res temeljito. Na mnogih srečanjih smo zelo poglobljeno govorili o vrsti pomembnih vprašanj, ki zadevajo predvsem uresničevanje ustave in zakona o združenem delu. Na večino odprtih vprašanj smo tudi preje li ustrezne odgovore ali vsaj smernice, po katerih se moramo ravnati pri spreminjanju teorije v prakso. Tako smo uporabili za preiz kusni kamen odnose do tako imenovanih skupnih oziroma strokovnih služb, do samoupravnih interesnih skupnosti, do ustanavljanja TOZD tam, kjer bi jih morali imeti, predvsem pa smo tudi zelo jasno opredelili vlogo družbenopolitičnih organizacij v tem procesu. Veliko razmišljanj in snovanja je dalo tudi veliko dobrega gradiva, ki lahko zelo koristi vsakomur, ki želi poseči po njem , seveda ne kot dokončna resnica, Komunist “ 03 ki je veljavna za vse in vsakogar, temveč kot dobra podlaga za uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov na temeljih ustave v skladu z razmerami in razlikami oziroma posebnostmi konkretnega okolja. Splošno veljavnih resnic na področju samoupravne demokracije, ki bi jih lahko kopirali in vsajali po vseh organizacijah združenega dela ter si nato meli roke, pač ni, so pa samo tiste splošno veljavne resnice naše skupnosti, ki jih moramo skrbno negovati kot trdno podlago za naše delo. Podlage za snovanje je dovolj, toda kaže, da gradiva ponekod sploh še niso vzeli v roke. To je svojevrstna lenobnost. Spet je namreč slišati glasove, da o ustanavljanju TOZD odločata aktiva in pasiva, da niti ne potrebujejo lastnih žiro računov, da politika omejuje dobro gospodarjenje, da je planiranje eno( resnica pa drugo, da je sistem nagrajevanja po delu, ki naj bi veljal v vsej družbi, le utopija in podlaga za prepire, kar bi spet slabo vplivalo na produktivnost, da je pametneje skrbeti za danes, kot pa si odtrgovati za jutri, in tako naprej. Ob vsem tem so povsem razumljiva tudi mnenja nekaterih, ki trmasto trdijo čeprav so med njimi celo člani ZK, da prav delavci zavirajo nadaljnji razvoj samoupravljanja, ker so usmerjeni kratkoročno in se zanimajo le za svoje plače. Pa kaj stalno govorimo o odločanju delavcev, je dejal nekdo v podobni razpravi, če že leta ni mogoče uveljaviti nobene pomembnejše odločitve v družbi brez potrditve samoupravljavcev. Že ti primeri očitno kažejo, da imamo opraviti tudi z odpori.. od sobote do sobote Preobrazba političnega sistema I L V minulih dneh je bila glavna pozornost politične javnosti usmerjena k predsedstvu CK ZKJ, ki je na seji pretresalo nadaljnjo preobrazbo v našem političnem sistemu. Izhodišče za razpravo in sklepe je bil uvodni referat Edvarda Kardelja, ki so ga sodelujoči člani predsedstva v celoti sprejeli in potrdili s svojimi prispevki, ki dajejo pomemben poudarek pripravam ZK za 11. kongres in republiške kongrese. Temeljni povod za razpravo o političnem sistemu so dale na seji predsedstva uvodne analize, ki nedeljivo ugotavljajo določeno zaostajanje na področju samoupravnih odnosov v našem političnem sistemu. Če je bila doslej glavna pozornost usmerjena k samoupravnemu urejanju družbenoekonomskih odnosov, je logično, da na podlagi ustave in zakona o združenem delu temeljiteje proučimo delovanje našega političnega sistema in vseh njegovih sestavin, še posebej delovanje družbenopolitičnih organizacij, delegacij in skupščin in ne nazadnje tudi državne uprave. V razpravi so opozorili na mnoge slabosti in ovire, ki zavirajo uspešno delovanje delegatskega sistema, ki mora postati temelj novih odnosov in resnično orodje v rokah delovnih ljudi, da si bodo na vseh ravneh družbenega odločanja zagotavljali odločilen položaj. Vse bolj bo potrebno delovati znotraj delegatskega sistema, kjer je odločilna vloga subjektivnih sil, zlasti še komunistov. Tudi v skupščinskih telesih slovenske skupščine so te dni tekle razprave o analizi triletnega izvajanja in uresničevanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov, ki bodo dobile svoj zaključni odmev in sklepe na prihodnjih sejah skupščinskih zborov. Tudi ta analiza triletnih izkušenj, uspehov in pomanjkljivosti v delovanju delegatskega in skupščinskega sistema opozarja na nujnost večje zavzetosti družbenopolitičnih organizacij, ki naj se bolje vključijo v delegatsko odločanje, prav tako pa tudi na vse tiste pogoje, ki še niso ustvarjeni, da bi bilo delo delegatov in delegacij učinkovito. Lahko bi rekli, da so bile v minulih dneh številne seje tako v republiških kot zveznih organih usmerjene za razčlenitev sedanjega stanja in razmer na številnih področjih družbenega življanja, tako politike štipendiranja, kadrovskih priprav na volitve kot tudi na urejanje odnosov v združenem delu. V telesih slovenske skupščine je te dni tekla živahna razprava o osnutku zakona o delovnih razmerjih, ki je bil prav te dni izročen v javno razpravo. Mnoge novosti v tem zakonu, ki se opira na določbe zakona o združenem delu, so zbudile precej zanimanja, saj bo od njih v marsičem odvisna notranja samoupravna zakonodaja v delovnih organizacijah in oblikovanje ustreznih samoupravnih aktov. Med zanimivimi predlogi zakonov, ki so v razpravi v delegacijah, so tudi predlogi zakona o organizacijah za izobraževanje odraslih, o referendumu in drugih oblikah osebnega izvajanja, o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela ter o samoupravni delavski kontroli. Predstavniki republiških političnih vodstev, med njimi CK ZKS in predsedstva skupščine, so se te dni mudili na obiskih v ilirskobistriški in ptujski občini, medtem ko se je v številnih komisijah pri CK ZKS nadaljevalo delo v zvezi s pripravo osnutka resolucije prihodnjega kongresa. Postopek usklajevanja med posameznimi sestavnimi deli resolucije je pravkar v teku na podlagi prvih tez, ki so jih pripravile delovne skupine. Naj med drugim omenimo tudi uspešno izveden referendum za samoprispevek v Mariboru, saj so v tej največji slovenski občini dosegli presenetljivo visoko udeležbo in visok odstotek (79 odst.) glasovnic, na katerih je bil obkrožen ZA — za prihodnjo petletno izgradnjo osnovnih šol, vrtcev in zdravstvenih ustanov. -Gok Pogosto jih je težko opredeliti oziroma ugotoviti, ali imajo objektivno ali subjektivno ozadje. Toda o tem, da se z njimi srečujemo, ni dvoma. Zato je v tem trenutku bistveno vprašanje: kako zagotoviti prodor vsepovsod tam, kjer ni čutiti novih in pravih premikov? Očitno je, da pri tem ne moremo več uporabljati akcijskih metod, kot smo se jih v javni razpravi o zakonu o združenem delu. Preiti moramo iz splošnosti v konkretnost in ob sicer enaki politični strategiji speljati najustreznejše taktične variante. Preprosto povedano, boj ne more biti več enakomerno razdeljen po vsej liniji, temveč morajo predvsem družbenopolitične organizacije v posameznih okoljih narediti nekaj odločilnih prodorov, streti odpor tam, kjer je najlažje in potegniti druge za seboj. O tem je najbolj jasno povedal v Ljutomeru France Popit,*ko je dejal, da je zagotovo v vsaki občini vsaj nekaj temeljnih organizacij, ki si z vsemi močmi prizadevajo uveljaviti načela ustave in zakona o združenem delu. In vsaj v eno organizacijo združenega dela se je treba politično usmeriti, združiti napore zveze komunistov, sindikatov in strokovnjakov za ta vprašanja v strokovno pomoč in skupno z delavci v TOZD in organizacijah združenega dela poiskati najboljše možne rešitve. Če tega ne bomo storili, se bomo mnogokje vrteli v zaprtem krogu in splošnosti. To seveda dokazuje, da moramo uveljaviti zlasti odgovornost in konkretnost. In če se bo zatikalo, bo treba odločno ukrepati, poiskati krivce in zahtevati oziroma uveljaviti idejnopolitično razčiščevanje. Jasno pa je tudi naslednje: vsak tak primer ne bo le odlična šola in praktična preizkušnja, temveč tudi spodbuda za vse tiste, ki se še vedno bojijo lotiti dela, ker mislijo, da zaradi zahtevnosti ne bodo kos nalogam. JANEZ KOROŠEC STANE DOLANC, sekretar IK predsedstva CK ZKJ, v intervjuju za beograjske »Večerne novosti« in mariborski »Večer«: Naša perspektiva in smer, ki jo ubiramo, sta jasni. Dobro poznamo tudi probleme in neposredne naloge, posebno tiste, ki izvirajo iz duha in vsebine novega zakona o združenem delu. Za zvezo komunistov je zdaj bistveno, da bo tista sila v družbi, ki bo jasno opozarjala na sredstva in oblike akcije za uresničevanje teh strateških in neposrednih ciljev, da bo sposobna mobilizirati delovne ljudi, in sicer tako, da se bodo sami bojevali za uresničevanje teh ciljev in nalog, da se bodo delavci posvetili svojim problemom in jih reševali na podlagi te jasne splošne usmeritve naše zveze komunistov. Zdaj smo prišli v takšno fazo ✓ razvoja, ko je treba, da tako rečem, delati s strokovnjaško natančnostjo, ko je treba delati več in bolje, manj pa broditi po suhoparnih papirjih, ki so včasih polni zgolj puhlic in lepo zvenečih besed. Delovni ljudje v združenem delu pričakujejo, da bodo od komunistov dobili konkretno pomoč in da bodo skupaj z njimi iskali konkretne rešitve za različne probleme, a brez fraz in parol, nekakšnih velikih preambul, ki samo zamegljujejo stvari in otopevajo revolucionarno akcijo. RORIS MIKOŠ, republiški sekretar za urbanizem, v intervjuju za revijo »Naš dom«: V Sloveniji združujejo delavci v OZD za solidarnostne namene več sredstev, kakor znašajo vse slovenske stanovanjske najemnine. Torej lahko vsakega delavca, ki bi ga visoka najemnina socialno prizadela, materialno podpremo. Nasploh se mi zdi, da na področju stanovanjske politike vnašamo preveč sociale. Slovenija ima najvišji od- stotek stanovanjskega sklada v družbeni lasti. V teh stanovanjih stanuje polovica aktivnega prebivalstva. To se pravi, da vsaka sprememba najemnine zadene vsakega drugega zaposlenega v Sloveniji. To pa je nedvomno dejavnik, s katerim je treba računati. Vendar je v interesu gospodarstva, produktivnosti in solidarnosti, da postopoma povečamo udeležbo najemnine v strošku družine. Ob tem hitrejše zviševanje najemnin ovira dejstvo, da so drugi stroški stanovanja izredno narasli. Zaostritev je najmočnejša prav na tem področju. Vprašanje vzdrževanja stanovanj je težak problem. Zato smo predlagali skupščini spremembo zakona o financiranju stanovanjske gradnje, ki dovoljuje, da delavci iz sredstev, ki jih združujejo za stanovanjsko gradnjo, uporabijo določen odstotek za obnovo stanovanjskih hiš, popravila in podobno. Tudi letos je RK ZSMS podelila tisoč priznanj — to je tisoč petič — tisočim najboljšim slovenskim srednješolcem. Ni to le priznanje za odličen uspeh v šoli, ampak poleg tega tudi priznanje za aktivno delo v mladinski organizaciji. Na svečanosti v Hali Tivoli je zbranim nagrajencem spregovoril podpredsednik RK SZDL Zoran Polič. Poudaril je, da mora socialistična šola izoblikovati ne le »ozke odličnjake«, ampak celovito osebnost. Foto: A. Agnic IABC odnosov v «rofeirfivv| Piše: Azra Kristančič, dipl. psihologinja Morilci so med nami Precej časa je že minilo, kar smo gledali film »Morilci so med nami«. Od takrat naprej se je prijelo ime »morilec« vseh, ki nam v vsakodnevnem življenju povzročajo najrazličnejše neprijetnosti. Premalo prostora je na voljo, da bi lahko naštela vse vrste »morilcev«. Povsod so in vsi jih poznamo, naj že gre za alkoholike ali pa zavzete diskutante, ki na dolgo in široko nekaj razlagajo, nazadnje pa nihče, niti sami, ne vedo, kaj so pravzaprav hoteli povedati. Edino, kar vemo, je, da so nam ukradli precej časa in da se potem, ko je na srečo vsega konec, še dolgo počutimo neprijetno. ( »Pazi, ta je morilec,« poreko po navadi ljudje in s pospešenim korakom odhitijo dalje, kajti le tako se se izognili dolgim razlagam, kako slabo ženo ima kdo, kako ga vsi po vrsti pri delu ne razumejo, da zdaj pa res ne bo več pil itd. In ko razumevanje poslušalca ali poslušalcev ni takšno, kot so pričakovali, se globoko razočarani še bolj potegnejo vase, se predajajo melanholičnim mislim ali pa snujejo načrte, kako se bodo maščevali in »jim že pokazali, s kom imajo opraviti!« Večkrat potem povzročijo zdrahe in vsaj tako prisilijo tovariše, da jih poslušajo, ko pripovedujejo, da »niso tako mislili, kot je izpadlo«, in »da sami ne vedo, ali je tako ali ne, da pa so res rekli, ker jih nihče ni prepričal o nasprotnem«. Nedvomno so »duhovni morilci«, kot jim pravimo v vsakdanjem pogovornem jeziku, obremenjeni z najrazličnejšimi težavami. Med drugim ne znajo ločiti, kaj morajo, kadar gre za njih same in njihove intimnosti, urediti sami pri sebi in kaj lahko urejajo s pomočjo drugih. Nimajo občutka, kaj in v kakšnem obsegu koga zanima, nimajo občutka za čas in razpoloženje svojega sogovornika niti ne za ustrezen način in obliko, s pomočjo česar hočejo obelodaniti svoje misli ali probleme. Mimo tega so v glavnem polni kompleksov in v večini primerov resnično osamljeni. Osamljeni pa so zato, ker so takšni in tako nikakor ne morejo iz začaranega kroga. »Kaj lahko naredimo mi, ko pa še njegova žena ni vzdržala,« je nekoč dejal nekdo v nekem kolektivu. »Poslušajte ga, kako vedno govori, kot da bi šoder stresal!« Kaj lahko naredimo? Marsikdaj zaleže odkrit, toda strpen pogovor, v katerem pa moramo jasno povedati, kaj nas pri sode-lovcu moti. Večkrat to pomaga, vsaj za nekaj časa, ker »morilec« potem ve, koga lahko »mori« in koga ne. Če pa vse skupaj presega okvire normalne znosnosti, potem je pač potrebna strokovna obravnava izza vrat, na katerih je napisano psiholog ali psihiater. Pravica do podaljšanega letnega dopusta VPRAŠANJE: Z republiškim zakonom je določeno, da ima delavec, ki je dopolnil 30 let delovne dobe, ali delavka s 25 leti delovne dobe, star 55 let oziroma delavka 50 let, pravico do dodatnega dopusta, ki traja do 6 dni. Ker za starostno upokojitev niso pomembna leta starosti, pač pa le delovna doba, mislim, da se godi krivica tistim, ki dosegajo pogoj v letih službe, nimajo pa starostne dobe za dodaten dopust. Zanima me, ali lahko delovna organizacija s splošnim aktom določi, da imajo delavci oziroma delavke s 30 oziroma 25 leti delovne dobe pravico do dodatnega dopusta. Š. J., LIBOJE ODGOVOR: Po zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in v delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci se lahko tistim delavcem in delavkam, ki jih sami navajate, prizna letni dopust v trajanju več kot 30 delovnih dni, toda ne več kot 36 delovnih dni. Vendar je treba opozoriti, da zakonsko določilo točno navaja, da morata biti za tak podaljšan letni dopust — izpolnjena oba pogoja. Delavec mora izpolnjevati pogoj o trajanju delovne dobe (pokojninske dobe) in imeti mora tudi predpisano število starosti. sta oba pogoja izpolnjena in ec je delovna organizacija vnesi3 določilo o podaljšanem dopn stu v samoupravni sporazum 0 medsebojnih razmerjih, šel6 ima delavec pravico do podali' šanega dopusta. Zato delovna organizacija nima pooblastila v zakonu, da bi podaljšan letI1' dopust v samoupravnem spofa zumu omogočila tistim delav cem, ki izpolnjujejo le pog°i delovne dobe. X kupon PRAVNIK SVETUJE Na jugu Afrike kaže, da se stvari premikajo na bolje. Toda Pn tej oceni je še zlasti treba Pomisliti na pregovor: »Videz Pogosto vara«. Gre seveda za Namibijo in južnoafriški režim ele manjšine, ki že vrsto let nezakonito zadržuje upravljalski mandat nad to nekdanjo nemško kolonijo. Voditelj belega režima vorster je pristal na to, da Nami-ntjt podeli neodvisnost in državnost. Na videz veliko koncesijo P? zamaje že bežen pogled na pistvo stvari. Vorster je obljubil 'ntenovanje guvernerja Namibije z nalogo, da pripravi splošne voli-ve. Te bi potekale pod nadzor-5 vom OZN, ob sodelovanju Predstavnikov osvobodilnega poanja SVVAPO. Vorster je torej e popustil hudemu pritisku zahodnih držav, ki jim — zlasti zaradi gospodarskih interesov — ne ustreza nadaljnje zaostrovanje razmer na jugu Afrike. Popustil Je tudi zaradi pritiska, ki mu je 'Zpostavljen s strani osvobodilnega gibanja SWAPO, ne nazad-je pa tudi zaradi nenehnega pritiska v OZN. Do tega Vorsterje-e®av ‘popuščanja« pa kaže biti adrzan. V pristanku na rešitev • P eta zaradi Namibije voditelj J znoafriške bele manjšine nikjer •e, 0Inenja, kako dolgo bodo tra-taif *Pr'Prave na volitve«, prav 2;a 0 P3 ni povedal, kako si prav-Prav zamišlja »enakopravno h jv vanie predstavnikov osvo- o™' - ga Jibanja SWAPO pri ganizaciji teh volitev in prev-P11. oblasti. Niti za trohico ancnejši in določnejši ni k Prvs,ei pri pojasnjevanju, sna naj bi sploh bila namibij-J^a neodvisnost ' Prav državnost, dajo s| av .te Pomanjkljivosti pa n 'b. da morebiti gre spet le za b'dobivanje časa. S pristankom _ po Vorster znebil nadležnega potiska Zahoda, do volitev — ki J namenoma fasovno ne opre- deljuje — pa se utegne spremeniti tudi položaj v gibanju SWAPO. Le-to združuje najrazličnejše politične sile Namibije in Vorster očitno računa na povečanje nesoglasij. Nič bližji razpletu ni tudi bliž-nje-vzhodni vozel. Skorajda smo že pozabili na tragično državljansko vojno v Libanonu, zdaj pa kaže, da so se strasti spet razvnele. Boji na jugu dežele se spet nadaljujejo, pri čemer imajo svoje prste tudi Izraelci. Ni dolgo tega — tako vsaj pravijo agencijska poročilia — kar sta se sestala voditelj libanonskih desničarjev Džemail in kandidat za izraelskega obrambnega ministra Vajsman, da bi se dogovorila za večje izraelske pošiljke orožja libanonskim desničarjem. Ta najnovejši zasuk je zaskrbljujoč — vsaj tolike^ kolikor so zaskrbljujoče nedavne spremembe v izraelski vladi. Kot je znano, je na parlamentarnih volitvah zmagala desničarska koalicija LIKUD, katere stališča so veliko bolj toga. Zmotno je — vsaj kar zadeva Izrael — govoriti o »jastrebih in golobih«, a vendar očiten zasuk na desno ne obeta nič dobrega. To seveda ne pomeni, da je treba prenehati s prizadevanji za mirno rešitev spora. Nasprotno: zdi se, da je prav zdaj napočil trenutek, da se okrepijo vsestranska diplomatska prizadevanja, da bi čimprej — vsekakor pa še letos — prišlo do obnovitve ženevske konference o miru na Bližnjem vzhodu. Ob otoplitvi odnosov med Moskvo in Kairom ter dobrih odnosih slednjega z Was-hingtonom bi morebiti le utegnilo priti do koordiniranega pritiska na Izrael in do obnovitve ženevskih pogajanj, ki kljub vsemu ostajajo edina alternativa vnovičnemu nevarnemu spopadu. BRANKO DOBRANIČ DRSEČI DELOVNI CAS V ANGLIJI_ Prednjači PTT Prednosti so že zasenčile slabosti — Poskusu v oddelku za telekomunikacije bodo bržčas sledili poštni uslužbenci Sistem drsečega delovnega časa v Veliki Britaniji ni pognal takšnih korenin kot v nekaterih drugih državah Zahodne Evrope. Sele nedavno so storili prve korake, in sicer po uspešnem poskusu v oddelku za telekomunikacije britanske poštne uprave. Tako kot drugje je tudi tukaj delavcem prepuščeno, da si sami izberejo, kdaj bodo delali in kdaj počivali. Edina omejitev je v tem, da so določili čas, ko mora biti vsak na svojem delovnem mestu. Osebje britanske pošte se je odločilo za dve taki obvezni »jedri«, in sicer od 10. do 12. ter od 14. do 16. ure. To omogoča zaposlenim, da si za kosilo privoščijo več prostega časa, kar seveda najbolj ustreza ženskam, ki morajo pripraviti kosilo za družino. Sicer pa lahko pridejo delavci na delo, kadar želijo. Opravljene ure redno zapisujejo, po štirih tednih pa jih obračunajo. V tem obdobju mora vsak zaposleni opraviti 148, v Londonu, kjer je delovni teden nekoliko krajši, pa 144 ur. Zaposleni lahko primanjkljaj iz enega obračunskega obdobja, ki pa ne sme presegati pet ur, nadomestijo v naslednjem, presežek ur pa lahko izkoristijo v naslednjem obdobju za celodnevni oddih. Presežek kdo je kdo ODVAR NORDLI predsednik norveške vlade Norveški premier, ki se je te dni mudil na večdnev-'em uradnem in prijateljskem obisku v naši državi, Z? Z?se Pravi>da J6 v Politiki izrazit praktik. Tisti, ki 1 , ?ncne.je poznajo življenjsko pot Odvarja Nordlija, škeg rn'|'-n0 Pr’,rdijo ugotovitvi 49-letnega norve- obrvlitiŽni Profi' predsednika norveške vlade se je lija 1 hi.3'počasi' Ce za koga, potem za Odvarja Nord-baz' n reeerT|o, da je svoj politični vzpon res začel v konf | 0zn 6 Kr in naprav. V mnogih primerih zapažamo, da je treba mnoge tehnične zaključke raziskav in preiskav opisati v jeziku ter terminologiji, ki bi bila dostopna za konstruktorje. Prav tako lahko ugotovimo, da so nekateri zaključki raziskav in razprav takšni, da se bodo pri njihovem prenašanju v prakso pojavljali nesporazumi in negotovosti. Marsikje pa bo prišlo tudi do nasprotovanja, ki pa ne bo izviralo toliko iz neznanja kot iz sprememb v medsebojnih odnosih predvsem na določenih področjih družbenih aktivnosti. Podobno velja tudi za ožja in širša razmerja ekonomike! Gotovo je, da projekti in predlogi, ki vsebujejo tehnične, tehnološke, konstrukcijske in mate- rialne spremembe, poleg tega pa tudi socialne in samoupravne novosti, ustvarjajo povsem nova izhodišča, podlage in razmerja, ki zadevajo mikroekonomiko ter tehnične in organizacijske spremembe. Svodne in kompleksne raziskave in preiskave se pogosto začenjajo šele, ko so ožja tehniška področja že preučena. S tem se zelo podaljšuje raziskovalno obdobje in predolgo je treba čakati na prenos v prakso. Ni redko, da zaradi zakasnitev začne izginjati vizija prvotnega pomena raziskave. Pravilno pa je, da svodne in kompleksne raziskave potekajo že pred samimi raziskavami ožjih tehničnih področij. Posebno raziskave obsega in strukture po-' trebnih sprememb na ožjih tehničnih in tehnoloških področjih, so pomembne za predhodno in vzporedno raziskovalno delo. Zelo pogosto pa so tudi študije bodočih (nujnih) stopenj produktivnosti dela tista področja, ki nam vsiljujejo vprašanje, katera tehnološka, tehnična, organizacijska in socialna vprašanja je treba preučiti istočasno in v celoti, da bi lahko uveljavili v bližnji prihodnosti tisto stopnjo produktivnosti, s katero bomo lahko obvladovali neki trg, določena področja ali določeno gospodarsko dejavnost. Če bomo raziskovalno delo zastavili tako, tedaj je gotovo, da financiranje raziskav ne bo pomenilo ovire za napredek raziskovalnega dela. LEGALIZACIJA SINDIKATOV V ŠPANIJI Šele prvi korak španska zveza delavskih sindikatov zahteva odpravo restriktivne zakonodaje in pravico do stavke — Za podružbljanje proizvajalnih sredstev v kapitalističnih podjetjih v korist delavcev. Kmalu po legalizaciji demokratskih sindikalnih organizacij v Španiji je generalni sekretar španske zveze delavskih sindikatov (,USO) Jose Maria Zufiaur, ki je vodil delegacijo USO med večdnevnim obiskom v Jugoslaviji, spregovoril o perspektivi razvoja in delovanju sindikalnega gibanja v neposredni prihodnosti. »Legalizacija sindikatov je šele prvi korak, ki nam omogoča, da ustvarimo bolj množične organizacije in da se uspešneje borimo za priznanje popolnih sindikalnih svoboščin,« je dejal Zufiaur. Sem seveda sodi odprava fašističnih vertikalnih sindikatov, izvedba svobodnih sindikalnih volitev in izvolitev reprezentativnega kolektivnega organa v podjetjih, ki bi bil sposoben za pogajanja z delodajalci. PRED USTANAVLJANJEM DELAVSKIH ODBOROV Na vprašanje, kako bodo volili ta organ, je Zufiaur odgovoril, da USO in delavske komisije menijo, da bi kandidate za delavske odbore v podjetjih lahko predlagali vsi delavci ne glede na to, ali so člani kake sindikalne organizacije ali ne. Zanimivo je, da neka druga španska sindikalna centrala (Splošna zveza delavcev UGT) zavzema stališče, da bi le sindikati imeli pravico kandidirati člane odborov. Generalni sekretar zveze sindikatov je prepričan, da bo po junijskih parlamentarnih volitvah ukinjen fašistični sindikat in da bodo izvolili delavske odbore. Še več, predvideva celo, da bodo delavske odbore v podjetjih uvedli še pred legalizacijo. S tem bo odprta pot za kolektivna pogajanja in za sklepanje pogodb z delodajalci. Ustanavljanje delavskih odborov pa seveda ne preprečuje ustanavljanja oddelkov posameznih sindikalnih organizacij v podjetju. ZAHTEVE ZA POPOLNE DEMOKRATSKE IN SINDIKALNE SVOBOŠČINE Sestavni del bitke za sindikalne svoboščine je obsežna akcija za pravico do stavke brez omejitve. »Znano je, da smo pred dobrima dvema mesecema organizirali veliko stavko, sedanja vlada pa je ravnala s stavkajočimi ostreje kot fašistična. Zato zahtevamo odpravo restriktivne zakonodaje in pravico do stavke. Odločno nasprotujemo nameram vlade, da bi omejila pravico do stavke, da bi denimo, prepovedala solidarnostne stavke,« je poudaril Zufiaur. Povedal je tudi, da bodo pogajanja o premoženju vertikalnih sindikatov, če bodo razpuščeni, zelo zahtevna. Po njegovem mnenju sta pri tem možni dve napaki. Prva bi bila, če bi to premoženje prišlo v državne roke, druga pa, če bi premoženje razdelili med vse sindikate. Nihče ne sme dobiti pravice do lastništva nad tem premoženjem, marveč bi ga smeli uporabljati vsi. Generalni sekretar USO Zufiaur je povedal še, da se USO predvsem zavzema za enotnost akcije vseh pomembnih sindikalnih central, kar je po njegovem prvi korak k združitvi v enotno organizacijo. »Prepričani smo«, je dejal, »da bo ustanovitev delavskih odboro' prispevala k tej enotnosti, čeprav s. ne delamo utvar, da bo proces potekal gladko, saj obstajajo razlike v stališčih o nekaterih temeljnih vprašanjih.« Kar zadeva sodelovanje delavcev v upravljanju v podjetjih, se ta vpliv lahko poveča le s krepitvijo sindikalnih organizacij. Samo z močjo se lahko postavijo po robu kapitalu. Mi smo proti soodločanju v zasebnih kapitalističnih podjetjih, smo za podružbljanje proizvodnih sredstev, vendar ne v korist države, marveč v korist delavcev in za delavsko samoupravljanje. VTISI IZ JUGOSLAVIJE Generalni sekretar USO je posebej poudaril, da pomeni obisk v Jugoslaviji tudi prvo potovanje v tujino predstavnika te centrale po legalizaciji sindikatov. »Mislim, da tudi ta okoliščina priča o naših velikih simpatijah do vaše države in zanimanje za jugoslovanske izkušnje na področju samoupravljanja. Naši vtisi so zelo ugodni in seznanili smo se s procesom samoupravljanja, ki se nenehno razvija in izpopolnjuje. Posebno zanimanje so zbudile vaše izkušnje pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela ter zagotavljanje enakopravnosti vseh narodov in narodnosti v jugoslovanski federaciji, saj je nacionalni problem žgoč tudi v Španiji,« je ob koncu pogovora dejal Jose Maria Zufiaur. B. RAKIDŽIČ sprašujete -^dgovor/amo Prosimo za odgovor na naslednji vprašanji: Od kod se nadomeščajo sredstva za regresiranje prehrane med delom: ali iz tekočega dohodka ali iz dohodka, doseženega v minulem letu? Ali temeljna organizacija združenega dela lahko podeli jubilejno nagrado tudi upokojencem, ki so si ponovno pridobili lastnost delavca v združenem delu? D. O. — RADOVLJICA Odbo sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pojasnjuje: Sredstva za organizirano prehrano med delom se nadomeščajo iz tekočega dohodka tako, kot predvideva 24. točka sindikalne liste za leto 1977. Ta sredstva gredo namreč iz dohodka in ne iz sklada skupne porabe ter so v višini, kot jo predvideva sindikalna lista, odbitna postavka pri obračunu davka na dohodek temeljne organizacije združenega dela. Jubilejne nagrade po 35. točki sindikalne liste za leto 1977 morajo biti opredeljene v samoupravnem splošnem aktu glede na specifičnost posamezne temeljne organizacije združenega dela. V sindikalni listi so predvidene le možne zgornje m eje za 10,20 in 30 let delovne dobe. Temeljna organizacija združenega dela pa lahko v svojem samoupravnem splošnem aktii določi, da bo podelila te nagrade tudi upokojencem, ki so si ponovno pridobili lastnost delavca v združenem delu in tudi ponovno izpolnjujejo pogoje za 10, 20 in 30 let delovne dobe, se pravi, da se jim delovna doba šteje od začetka. Za študij na ljubljanski visoki šoli za telesno kulturo se je letos prijavilo kar 427 kandidatov. Podatek je sicer spodbuden, saj je v Sloveniji še vedno izredno malo strokovno usposobljenih telesnokultumih delavcev, toda omenjeno visokošolsko ustanovo pa spravlja v hudo zadrego. Prostori ljubljanske VŠTK so namreč za tolikšno število študentov mnogo pretesni, čeprav je šola tako rekoč nova. Potrebno bo torej močno omejiti število kandidatov. Žal je to edini izhod. Na našem posnetku je del sedanjega prvega letnika, ki je že dandanes hudo utesnjen v premajhnem prostoru. —A. Ljubljanski telesnokultumi delavci so organizirali ob koncu minulega tedna množično trim akcijo — pohod na več bližnjih vrhov, ki pomenijo najmikavnejše izletniške točke številnih Ljubljančanov. Ena teh je bila tudi Šmarna gora, ki jo je že v zgodnjih jutranjih urah obiskalo več sto ljubiteljev zdrave rekreacije. Ta dan je bil na Šmarni gori še posebno zanimiv, saj je z vrha poletelo daleč v dolino več ljubiteljev letenja zzmaji. Veter jim je bil naklonjen, zato so se sicer nevarni poleti končali srečno. Ul. V počastitev Titovih jubilejev in 40-letnice ustanovnega kongresa KPS je koordinacijska konferenca osnovnih organizacij ZSMS SOZD Gorenje Velenje priredila srečanje mladih delavcev, ki je bilo ob koncu meseca maja v Lendavi. Skoraj 250 mladih delavcev iz 11 delovnih organizacij SOZD Gorenje je proslavilo Titove jubileje na srečanju, ki so ga namenili medsebojnemu spoznavanju, zbliževanju in tudi šaljivim športnim tekmovanjem ter kvizu znanja o naši socialistični revoluciji in samoupravljanju. V športnem delu so igrali rokomet v vrečah. Zmagala je mešana ekipa »lačnih«. Množično so nastopili delavci Gorenja tudi v krosu. V kvizu znanja so zmagali predstavniki Gorenja-Fecro iz Slovenjega Gradca. HINKO JERČIČ PO SLEDEH DOLOČIL SINDIKALNE LISTE O REGRESIRANJU LETNIH DOPUSTOV (IX.) Dovolj prostora in dostopne cene KOLEKTIV AJDOVSKE LIPE GRADI NOV POČITNIŠKI DOM NA LOŠINJU Ko smo v teh dneh iskali v najrazličnejših delovnih organizacijah podatke o politiki regresiranja letnih dopustov ter o možnostih dopustovanja, smo se prepričali, da je praksa na tem področju skrbi za delovnega človeka še vedno dokaj različna. Marsikje so storili vse, da bi omogočili delavcem in njihovim svojcem zaslužene počitnice, drugje pa so svoja prizadevanja usmerili bolj v iskanje najrazličnejših izgovorov kot pa prepotrebnih počitniških kapacitet. Te dni smo se o vsem tem pogovajrali tudi v Lipi, znani tovarni pohištva iz Ajdovščine. In vse, kar so nam povedali s tem v zvezi, je na moč razveseljivo. Kolektiv se je namreč pošteno potrudil, da je prišel do svojih počitniških kapacitet in da so cene dostopne vsem, tudi delavcem z nižjimi osebnimi dohodki. NA KRKU, LOŠINJU IN V HRIBIH »Z večino glasov smo se odločili, da bodo naši ljudje deležni v bistvu dveh regresov za počitnice. Vsak izmed nas bo namreč prejel »na roko« po 1100 dinarjev, poleg tega pa bomo deležni regresiranih cen še v naših domovih...«, nam je pripovedoval Silvo Trošt, predsednik izvršnega odbora konference sindikata. »Svoje počitniške kapacitete imamo na Krku. Tam imamo majhen dom in nekaj privatnih sob, medtem ko na Lošinju dograjujemo nov počitniški dom s petdesetimi ležišči. Že v začetku julija bo dom na Lošinju sprejel prve goste, tako da ne bo noben naš delavec v zadregi, kam na počitnice, še posebno zato, ker smo se dogovorili tudi za nekatere druge možnosti dopustovanja, saj nekateri bolj cenijo hribe kot morje...« CENE ODVISNE OD VIŠINE OSEBNEGA DOHODKA Tako kot lani so se tudi letos v Lipi dogovorili, da bo potrebno delavcem z nižjimi osebnimi dhodki manj odšteti za počitnice in drugim, tistim z »debelejšimi kuvertami« pa več. Ta odločitev ne potrebuje komentarja; potrjuje le to,.da so v Lipi v celoti spoštovali določila sindikalne liste. »Glede cen se še nismo do konca dogovorili.v vsakem primeru pa bodo dostopne vsem našim ljudem. Lani smo morali odšteti za celodnevno oskrbo od 30 do 65 dinarjev, odvisno pač od dohodka posameznika. Računamo, da letos ne bo bistvenega odstopanja od lanskih cen, saj smo kar lep del regresa namenili za naše počitniške domove: Seveda tudi pri nas želi večina ljudi na dopust v glavni sezoni, vendar nas to ne skrbi preveč. Kaže, da bomo lahko zadostili vsem željam...«, je povzel naš razgovor Silvo Tro?* KOČEVJE POKAL POLIKEM ZA COLOR V športnem parku Gaj v Kočevju so bile v soboto IV. letne športne igre SOZD Polikem, na katerih je nastopilo več kot 600 tekmovalcev in tekmovalk iz 11 delovnih organizacij združenega podjetja. Pomerili so se v 8 disciplinah. Prvo mesto in pokal je presenetljivo osvojila ekipa medvo-škega Colorja, ki je osvojila prvo mesto samo v kegljanju, vendar dosegla lepe rezultate tudi v drugih disciplinah. Preseneča četrto mesto kranjske Save, ki je doslej dvakrat zapored osvojila pokal. V organizaciji kemične tovarne Melamin so bile igre odlično pripravljene, zato so minile v zadovoljstvo vseh nastopajočih. Rezultati: mali nogomet: 1. Donit, 2. Melamin, 3. Helios; košarka: L Helios, 2. Donit, 3. Sava; namizni tenis: L Donit, 2. Commerce, 3. Sava; šah: 1. Astra 26,5, 2. Helios 21,5, 3. Jub 18,5; streljanje, moški, ekipno: 1. Astra 484, 2. Jub 475, 3: Helios 474; posamezno: 1. Mojca Fuchsjeger (Astra) 175, 2. Tuma (Astra) 174, 3. Fras (Donit); kegljanje, moški, ekipno: L Color 2519,2. Helios 2509, 3. Donit 2501; posamezno: L Šušteršič (Donit), 2. Pre-nar (Helios) oba 460, 3. Šturm (Melamin) 455; balinanje: L Sava, 2. Color, 3. Melamin; vlečenje vrvi: L Astra, 2. Color, 3. Sava; streljanje, ženske ekipno: L Melamin 433, 2. Color 411, 3. Donit 389; posamezno: 1. Zalar (Melamin) 169, 2. Pla-vanovič (Color) 150, 3. Čebulj (Sava) 145; kegljanje, ženske, ekipno: L Sava 1374, 2. Helios 1372, 3. Color 1319; posamezno: 1. Zajc (Sava) 408, 2. Jeretina (Helios) 389, 3. Barle (Color) 380. Končna ekipna uvrstitev: 1. Color Medvode 61,2. Helios Domžale 60, 3. Donit Medvode 58, 4. Sava Kranj 54, 5. Astra Ljubljana 47, 6. Melamin Kočevje 46, 7. Jub Dol 26, 8. Commerce Ljubljana 12, 10. Arbo Podgrad 5 in 11. Yugocryl Ljubljana 1. F. ROZMAN JESENICE X. jubilejni peteroboj V soboto, 11. junija, so bili jeseniški železarji gostitelji desetega jubilejnega peteroboja gumarjev kovinarjev, steklarjev, kemikov in železarjev. Udeleženi športniki — delavci Save Kranj, Ferralita Žalec, Steklarne Hrastnik, Donita Medvode in železarne Jesenice so se pomerili v nogometu, odbojki, rokometu, streljanju z zračno puško in šahu. Vzdušje ob srečanju je bilo izredno slavnostno, saj je bila to na Jesenicah osrednja športna manifestacija v počastitev letošnjih jubilejev. Srečanje delavcev., športnikov omenjenih petih panog je v veliki meri prispevalo k zbliževanju vseh petih kolektivov, medsebojnemu spoznavanju ter krepitvi tovarištva in prijateljstva. V skupni uvrstitvi so zasedli prvo mesto železarji z Jesenic. B. B. NAROČAJTE DELAVSKO ENOTNOST! Delavsko enotnost, glasilo slovenskih sindikatov, prejema že več kot 38.000 naročnikov. Sklep zadnjega kongresa slovenskih sindikatov pa je, naj bi bili na Delavsko enotnost naročeni vsi sindikalni funkcionarji, to je člani izvršnih in nadzornih odborov osnovnih sindikalnih organizacij. Teh je v Sloveniji blizu 60.000. Pozivamo vse osnovne sindikalne organizacije, da naročijo Delavsko enotnost za vse tiste člane izvršnih in nadzornih odborov, ki še ne prejemajo glasila slovenskih sindikatov. Izpolnite objavljeno naročilnico in jo pošljite na naslov: ČGP DELO — TOZD DELAVSKA ENOTNOST LJUBLJANA, DALMATINOVA 4. Letna naročnina znaša 200 din za izvod. ----------odreži in pošlji--——' NAROČILNICA Nepreklicno naročamo . izvodov tednika De- lavska enotnost za člane 10 in NO, katerih točne naslove pošiljamo na posebnem seznamu. Plačnik za navedene naročnike je:. Poštna št., kraj: ........................... Datum: ............................ Čitljiv podpis (z žigom) MARIBOR Športne igre delavcev PTT Letošnje športne igre delavcev PTT Slovenije so bile pete zapored, pripravili pa so jih marljivi športni delavci PTT Maribor. Na igrah je sodelovalo 10 podjetij s 456 športniki. Tekmovalce ih druge udeležence je na otvoritvi pozdravila predsednica sindikalne konference združenih organizacij PTT Slovenije Julka Žibert. V pozdravnem nagovoru je poudarila pomen iger, ki utrjujejo tovarištvo med vsemi delavci PTT ob nabiranju novih moči za nadaljnje napore. Če še poudarimo, da so sodelujoči opravili že številna tekmovanja na področnih izbirnih srečanjih, potem je sodelovalo več kot 2 tisoč delavcev. Tekmovanje je bilo organizirano odlično. Med nastopajočimi pa je bila posebno zanimiva hitra hoja pismonoš, med katerimi je bil najhitrejši Roman Raspolič iz Kopra. Med ekipami je največ točk zbralo PTT Celje: 61, s sledita pa PTT Ljubljana s 60 in Maribor z 58 točkami. Rezultati: odbojka moški: Maribor, Koper, Ljubljana, Odbojka ženske: Celje, Kranj, Ljubljana, mali nogomet: Koper, Nova Gorica, Ljubljana, namizni tenis: Celje, Maribor, Ljubljana, kegljanje — moški ekipno: Celje, Maribor, Koper ženske ekipno: Koper, Celje, Kranj streljanje ekipno moški: Ljubljana 843, Celje 806, N. mesto 763 ženske ekipno: Celje 613, Ljubljana 605, Novo mesto 592 Hitra hoja ekipno: Koper 228:38,0, Maribor 229:08,5 M. Sobota 2.33:50 Šah ekipno: Ljubljana 24, Maribor 21,5, Celje 17 itd. Končna uvrstitev podjetij: PTT Celje 61, PTT Ljubljana 60, PTT Maribor 58. PTT Koper 52, PTT Kranj 43 itd. j. R. NOVA GORICA Igre Iskre Od 17. do 19. junija bodo v Novi Gorici 13. letne športne igre združenega podjetja Iskra, na katerih se bodo najboljši iz vseh delovnih organizacij ZP pomerili v devetih moških in šestih ženskih disciplinah. Letošnje igre bodo potekale po dosedanjih propozicijah, ki jih je športna komisija ZP Iskra na svoji zadnji seji v Novi Gorici spremenila le neznatno. V posameznih panogah bo tako nastopilo naslednje število ekip: 7 odbojkarskih, 6 košarkarskih, 7 rokometnih, 8 kegljaških in strelskih ter 7 namiznoteniških pri ženskah ter pri moških 8 nogometnih ekip, 7 odbojkarskih, 8 košarkarskih, 9 rokometnih, 8 kegljaških, 9 strelskih, 8 balinarskih ter po 8 balinarskih in šahovskih, ki se bodo pomerile med seboj. Slovesni začetek 13. letnih športnih iger ZŠ Iskra bo v soboto, 18. junija, že dan prej pa se bosta pome- rili v nekaterih panogah zastopstvo Avtoelektrike iz Nove Gorice in kombinirana ekipa 1PT-SEM. KRANJ Nova sekcija Pred dnevi so na občnem zboru v Valvasorjevem domu pod Stolom ustanovili planinsko sekcijo pri Cestnem podjetju v Kranju. Ustanovnega zbora se je udeležilo več kot 30 planincev, ki združujejo delo v kranjskem Cestnem podjetju in predstavniki sindikata ter drugih družbenopolitičnih organizacij te delovne skupnosti. Delo sekcije bo lažje zaradi tega, ker imajo kranjski cestni delavci že nekatere svoje planinske in počitniške objekte na Vršiču, Jezerskem in drugod. Zato pričakujejo, da se bo v novoustanovljeno sekcijo vključilo še več članov kolektiva. Na zboru so za prvega predsednika planinske sekcije izvolili dolgoletnega organizatorja in planinca Miha Molana. MARIBOR________________ 700 kolesarjev na akciji TRIM Na 26 km dolgi progi je v Mariboru tekmovalo več kot 700 kolesarjev za značko TRIM. Organizacija akcije je bila v rokah marljivih organizatorjev športne rekreacije OOS in komisije za športno rekreacijo OS ZSS Maribor. Kljub temu, da so organizatorji pričakovali množično udeležbo ob lepem sončnem vremenu, pa jih je presenetilo toliko ljudi. Najstarejši udeleženec akcije je bil Peter Klarič iz Maribora, rojen 20. nov. 1887. leta, torej bo letos imel 90 let. Na prireditvi je sodelovalo več kot 210 družin z tremi ali več člani. Med kolesarji so bili tudi udeleženci, ki so progo prehodili ali pretekli. Organizatorju so udeleženci izrazili željo, da akcija ne bi bila enkrat letno, temveč na j bi jo ponovili jeseni na daljši progi. Prav zato je komisija i športno rekreacijo OS ZSS ^jc sr že sprejela sklep, da a LJUBLJANA Srečanj obrtni*1 delavci ia bo 25. in 26. jun'^ ^e' športnih iger obrtni^- portnin iger pU' enije. Organizator, ,aV' ■ Sindikata obrtnih ^ t,-je skupno s svojin1'.-^ bčinskimi organi^ la bo na igrah sod jfi avcev iz družben k p) ektorja obrti kot 1«” aj v ■' vsakoletni F j|c' aizacije gS}> časom FLjtU AKTIJA je posvečala So POZORNOST SINDI-aalnemu DELU Partija je vedno posvečala vso ^ ornost sindikalnemu delu. To ^drocje je razumela kot kon-tetne oblike boja za delavske v,ce' *a množično organizira-St delavskega razreda, za ®denje stavk, mezdnih gibanj in n akcij za izboljšanje social-apolitičnega in materialnega 0°žaja delavstva ter za boj ro*' izkoriščanju delovne sile. lst° partijsko vodstvo, ki je ii| °1,8 je organiziralo Vodiio tudi delavske sindikate. J^ia KPJ še legalna stranka, s” bili komunistični sindikati ,n^avi,i del partijske politike in organizacijsko povezani z Za''-**0 ®bznani in Zakonu o «iS;drža':.e’koie bi,oK°mu- pfe ni par,iii ^ugoslavije najprej ^^epovedano delovanje, potem pu.^nka prepovedana in raz-ei,a, so komunističmim t;;ancem odvzeli mandat, so komunističnim sindikatom ^ePovedaij delovanje, razpustili Prost'*aC^e *n zaPiel,iii njii,ove Vj. . °te * imovino in arhivom kal ^e^a*na KPJ je svoje sindi-sv a° nadaljevala preko ^°Ph Neodvisnih sindikatov, ki pQ razen sindikalne vloge bili •»embni kot legalna oblika združene v Pove^ .n,b organizacijah, ne Ve^kim ° V rnoeno fronto, da bi z Pove(jj1 a^c'jarr>i delavskih mas st'čni 6 ”0rbo Proti kapitali-S°ciali?eakC'P 'n za uresničitev Prolet« ^la' ^sakodnevni interesi I. Se e.riata kažejo na dejstvo, £ ^'i oj 0l|'0rn'ja ne more oddva-P°litie P0 lt'ke in da vsak poskus - kat0v aega uevtraliziranja sindi-S'ranoft° en' strani in nezaintere-^Udikai rnarksističnih strank do Nit,8;8ibMia na d'"si Dar hko privede do tež- 119 vL 0!delavskega razreda 1 ^aciie i ^^roejih in do konsoli- nja ( kapitalističnega izkorišča-Težke Partjjg razmere ilegalnega dela aianie’ teror ih prega- ' ^ave v artljskih delavcev, te-! ,ujininii'rtl,jskem vodstvu, ki v stave 3 111610 vedno prave pred-PredVs razmerah v domovini, St*ka z Hpi ne neP°srednega rnemogočaJfi,rnilmnožicami. so ,ljska LS’ da bi se taka par-f'banjaP,llHlka dP sindikalnega . Vedtio |adl uspešno izvajala. Še obstalo razcepljeno sindikalno gibanje in vsaka politična stranka je vzdrževala tudi svojo sindikalno organizacijo; tako je imel narodni liberalni tabor svojo Narodno strokovno zvezo, klerikalni pa krščansko socialistično jugoslovansko strokovno zvezo. Delavski tabor pa je bil razcepljen med socialnodemokratsko stranko in komuni- Brošuri Edvarda Kardelja »Kaj mora vedeti delavec« in »Za enotnost slovenskega delavstva«, ki sta izšli leta 1937 v Ljubljani pod imenom Franca Leskoška stično partijo s socialistično Strokovno komisijo in komunističnimi Neodvisnimi sindikati. Vmes so bile še sindikalne organizacije posameznih strok in poklicev. Velik del delavstva pa je bil sindikalno neorganiziran. Na tako stanje v delavskem sindikalnem gibanju je tretji kongres KPJ na Dunaju junija 1926 odgovoril s parolo vzpostavljanja opozicije v sindikatih in še vedno vztrajal pri organizacijski enotnosti v okviru neodvisnih sindikatov. Pravilno pa je poudaril važnost pridobivanja nevtralnih sindikatov,, zlasti grafičnih delavcev. Dobro je tudi poudaril, da pomeni politična nevtralnost sindikatov zanikanje razrednega boja, politična neodvisnost pa neodvisnost od političnih strank v času, ko so delavske stranke razcepljene. Četrti kongres KPJ v Dresdenu oktobra 1928 je še vedno vztrajal pri komunističnih sindikalnih frakcijah in ugotavljal, da brez njih partija ne more izvesti svoje politike v sindikatih, niti ne more razširiti svojega vpliva na široke neorganizirane delavske množice. Medtem ko so krščanski socialisti na Slovenskem že spomladi 1929 pozivali v enotno fronto in predlagali skupne strokovne (sindikalne) svete, so se komunisti še vedno angažirali v delu za ilegalne sindikalne opozicije, za diktaturo delavcev in kmetov na temelju sovjetov in pozivali v enotno fronto proti diktaturi z oboroženo vstajo, niso pa našli poti med delavske množice. Več jasnosti je prinesla šele resolucija razširjene seje CK KPJ oktobra 1933, ki je obravnavala organizacijski razvoj partijske organizacije po policijskih vdorih v letih 1929-1930 do likvidacije sektorjev, razširitev in poglobitev ilegalnega dela v revolucionarnih sindikalnih opozicijah (RSO), organizacijo RSO in delo v ilegalni komunističnih sindikatih. Komunistični Neodvisni sindikati so bili namreč po šestoja-nuarski diktaturi leta 1929 prepovedani in razpuščeni v vsej državi, v Sloveniji pa so bili prepovedani že leta 1924: po spopadu v Trbovljah niso bili več obnovljeni. Sindikalna resolucija razširjene seje CK KPJ oktobra 1933 je ugotavljala: »Ustvarjanje ilegalnega aparata revolucionarnih sindikalnih opozicij (RSO) zaznamuje skrajno slab napredek. Res je sicer, da obstaja nekaj RSO grup v podjetjih, res je, da eksistira poleg provizor-nega RSO vodstva tudi nekaj iniciativnih vodstev (deloma brez RSO grup), toda to še ni dovolj! O kaki masovni mreži ilegalnega RSO aparata v Sloveniji danes še ne moremo govoriti. In vendar so dani prav vsi objektivni pogoji za njen obstoj. V vsakodnevnih borbah delavcev in iza vsakodnevno razvijanje in vodstvo teh borb je treba ustvariti nelegalni vodeči aparat od grup RSO po podjetjih do centralnega vodstva, najtesneje povezanega z delavskimi množicami.« Med nalogami so med drugim naročali, da je treba na vsak način navezati stike s tekstilnimi delavci, ki so postali številčno vedno bolj pomembna skupina industrijskega delavstva, sindikalno in razredno pa ne še dovolj organizirani in razredno osveščeni; zato je bilo treba takoj organizirati njihov boj. Glede odnosa do sindikalnih organizacij socialistične Strokovne komisije pa je bilo rečeno, da je treba napovedati boj »levo manevrirajočim socialfašistom iz sedanjega vodstva Strokovne komisije.« Ta referat, oziroma resolucijo so poslali v razpravo okrožnim komitejem. Celice* so ga obravnavale v avgustu in v začetku septembra 1934, pred pokrajinsko konferenco septembra 1934 v Goričanah. Pokrajinska konferenca v Goričanah septembra 1934 še ni dala popolnoma pravilne osnove za enotno fronto sindikalnega gibanja. Referat o sindikalnem gibanju, ki je bil podan na konferenci v Goričanah, je med drugim ugotavljal tudi naslednje: »Organizacija mora preko frakcijskega in sindikalnega dela prodreti do mas, začeti organizirati samostojne akcije, ker so pogoji zreli za stavkovni val po vsej Sloveniji, najaktivneje je treba izvajati linijo enotne fronte in to od spodaj in od zgoraj. Toda enotna fronta od zgoraj mora biti sklenjena vedno in edino na naši platformi. Ne gremo z nikomer v enotno fronto pod pogojem, da bi napravili kompromis v platformi, marveč edino pod pogojem, da se sprejme naša platfor- 18. junija 1977 stran — Kako si drznete prhi k nam brez dokončane osemletke, ko pa je v oglasu jasno pisalo, da je to pogoj za službo snažilke! — Veste, tovariš direktor, slišala sem, da tudi vi nimate končane osemletke, pa sem upala... — Zdaj smo začeli intenzivno iskati pozitivne tendence v gibanju naše produktivnosti... KARIKATURI: I. Antič NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 29. junija 1977 na naslov: CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, š pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št. 24. Nagrade so: 200, 150 in 100 din. de fbKUOffif1 TBSELNA Toi/ARMA v točaju KRAT) &U2.U maribosa ODjUckosT MEISMEF W Pozi i/a K TIŠIN/ lELB/ia/A lAHSZI TOlM-iZ, ENOTA ZA MAe.ti.PoiA MERAZUM-L?l 1/(9 “sr! ZIDOVSKO M, IME AMERISkA MEftA aA Mt£AO ngaicP mitoslT KAR NJI L£r C.ITIMKJO LuTTčAR SIMONČIČ AMTižJcric ffcdriSTtH? IDKDiiOM, ZNAVIIO TVEGtlcA Semičan SEcf- VEC- teuaip IEČMEiICEK, -S FIZOLOKl VOLNA ?A-STUMAza ARvAR!7E tahEMO- £-7tWA iASA/A ' LITERARNA RAZPRAVA tcžireK. TEKOČINE SPLT GERMANI!) pReblllUK »RiWMJ£ KkeaČic OTMAR. G0E>, krew;a "večerna OfclJECA toRdš£c . W| IVO LlPlkO zoFCATaJ, 12-SOLE 1 KimiGoV . soss HOČAM UDAREC. de ZLITIMA bMCRAIR tosiTRA ATA VEUKO W PONETE HEOtOINtl. Si®® TUS-: ICC, INTlicM (MILOŠ,t«) StblT) ČITAMJE NIZ0ZEM. MBTD ZNANO to SIRU ŠTEVNI K KCMCiC Preprost* PUJS, Redi d MASNAKl! vMgde aokte. hARJ&oe. tOPftAMJlM toviersto ČSROMO« ZNAMKA AretEšltm MCSt>l>)0/ ČISTA TEŽA (otusA ALFREb no&el NEM.MeSfi. FILOZOF OTCobl cce^e de RARICMAC ■PIVOVAftJAi inTopuos PRI CEDIT RAbO jMURMtK ITAL J, PESLIK stakjiao LORSER. MASKO K, MAPAD TAUR0JOE OLIVI ER. MRČESA ANSltSU 6W NOVEC, TRTPAtm MlSUkAtl CERJUE - Musiča ZEOCATA DUMA MESTO v bolel ItoTcRSILI oznaka neŽančA ▼ ToRlNO matrd VD7ASKA tivnica SD&rCO IM (=&&/£ MlEHE. 0WEM raalaj: ■RTIMOPSKA TCOOŠMA ŽIVAL ^sovjašiu fAMOVSU! REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠTEV. 22: Paralelogram, enakomernost, RTV, postulat, noema, nosan, Anna, rig, AB, miss, okolica, Boka, vanilin, Usora, koja, Ct, Ypem, AT, Orsk, moira, ar, Ribnikar, Adakale, sito, pika, Erna, OM, Avon, tunina, Rapallo, Ilin, Arefta, Ecija, tir, HS. para, V__________________________________ Izžrebani reševalci križanke štev- 22: 1. nagrada, 200 din: Alojz Košir, Markovec 19, 61386 Stari trg-Lož 2. nagrada, 150 din: Tea Dominko, Š. Kuzmiča 30, 69000 Murska Sobota 3. nagrada, 100 din: Smiljan Šiška, Hra-nilniška 9, 61000 Ljubljana Nagrade bomo poslaB po pošti. Rešiti čimveč življenj Na slavnostni seji republiškega odbora RK, ki so se je udeležili Marjan Orožen, Miha Butara, Miha Marinko, Tina Tomlje, Majda Gaspari, Vito Habjan in drugi, je o pomembni dejavnosti Rdečega križa spregovoril tudi sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Na slavnostni seji so podelili zlate znake RK tovarišem: Mihi Marinku, Francu Šetincu, Majdi Gaspari, Jožetu Štehu, Tini Tomlje, Jožetu Božiču in Maksu Klanšku. Gostje so si po slavnostni seji ogledali tudi tekmovanje ekip prve pomoči iz vse Slovenije (na fotografiji) Med sedeminpetdesetimi šestčlanskimi ekipami prve pomoči so bili v tekmovanju najbolj uspešni predstavniki Tomosa iz Kopra. Za to so prejeli zlata odličja in prehodni pokal RK. Na drugo mesto so bili uvrščeni tekmovalci iz Murske Sobote, tretji pa iz Maribora. Letošnje sedmo republiško tekmovanje prve pomoči je bilo posvečeno jubilejem Tita in partije. Tekmovanje je bilo v Celju in je z rekordno udeležbo ter visoko kvaliteto tekmovalcev ponovno dokazalo pripravljenost in usposobljenost ekip prve pomoči, s tem pa v prvi vrsti pravilno usmeritev in uspešnost dela RKS. Oboje, tako udeležba — tekmovalo je 57 šestčlanskih ekip iz skoraj vseh slovenskih občin — kot visoka strokovna raven tekmovalcev, ima še poseben pomen. »Važno je sodelovati, ne pa zmagati«: to geslo se je ptav v tem udejstvovanju kazalo v vsem svojem pomenu. Čimveč udeležencev je in čimbolje opravijo svojo nalogo, tem večje je zagotovilo, da bo v primeru vojne ali naravne nesreče preživelo več ranjencev. Skromen, toda zgovoren dokaz uspešnosti te akcije niso samo tekmovanja, marveč tudi dejstvo, da na nezgodne postaje naših bolnišnic prihajajo ponesrečenci, ki so jim nudili sicer amatersko, a kljub temu strokovno prvo pomoč. Smrtnih primerov zaradi nestrokovne prve pomoči pa je vsako leto manj. Tekmovanja, kot je bilo to v Celju, torej nimajo le športnega značaja, pač pa gre v bistvu za izpopolnjevanje znanja o reševanju človeških življenj. A. AGNIČ : k™ I* f ^ \ Po tekmovanju so obiskovalcem in gostom prikazali delo ekip prve pomoči ob namišljenem bombnem napadu sovražnika na naše mesto. Na sedmem republiškem tekmovanju ekip prve pomoči v Celju je s°' delovalo skoraj 3.500 tekmovalcev. Organizacija RK Slovenije štej6 trenutno 522.443 članov, od tega je 299.230 odraslih članov, drugi s® mladi člani v aktivih RK na osnovnih in srednjih šolah. — Agnič Kmalu izide nova brošura v naši zbirki Poleg tekmovanja ekip prve pomoči so posamezni odredi oziroma ekipe RK Slovenije prikazali svojo usposobljenost pri negi ranjencev in bolnikov ob naravnih nesrečah in na domu. Promet po naših cestah je vsak dan holj gost. Dopustniki in tovornjaki, počasni tovornjaki...! Da bi vsaj malo sprostili tiste, ki so hitrejši, naši miličniki preskušajo več načinov; izločajo tovornjake ob prometnih konicah, zahtevajo večjo varnostno razdaljo na klancih in v najnovejšem času tudi začasno zaporo prometa v eno smer ter vodenje hitrejših, čeprav onstran polne črte v sredini ceste, mimo počasnejših težkih tovornjakov v drugo smer. Ta najnovejši ukrep pa še vedno zbuja nezaupanje voznikov, saj se kljub temu, da jih miličnik na motorju »priganja« preko polne črte, neradi odločajo za prehitevanje. Vozniki, v takem primeru brez strahu naprej, in to do naslednjega miličnika, ki je promet ustavil z nasprotne strani! Vendar pa previdnost, vsaj dokler tega načina ne bodo sprejeli vsi uporabniki cest, kljub vsemu ne bo odveč. — Foto: A. Agnič MII T M V »Samoupravljavcu«, glasilu staromeške občinske skupnosti, je Janez Hudovernik, tajnik občinskega sindikalnega sveta napisal: » Na zadnjem kongresu jugoslovanskih sindikatov je bilo sklenjeno, da se bomo samoupravljavci pogovarjali med seboj kot tovariši in da bomo naziv »gospod« pregnali iz našega okolja. Zal pa tega sklepa marsikdo ne spoštuje.« Ondan sem obiskal Janeza Hudovernika in ga vprašal: »Kajpa ste v Starem mestu ukrenili, da bi sklep jugoslovanskih sindikatov, ki ga omenjate v svojem članku, upoštevali vsi sindikalno organizirani delavci?« »Problem ni tako preprost, kot se zdi na prvi pogled. Za otroke je tovariš samo učitelj, za starejše kakšen ugleden voditelj. Poznam delavke, ki na sestankih imenujejo direktorje tovariš, v pogovoru med štirimi očmi pa gospod. Za pacienta je zdravnik gospod, za trgovce je gospod vsak kupec. Nedavno tega sem poslušal otroke, ki so se igrali v našem peskovniku »trgovino«. Punčka je »prodajala« kamenčke in otroci so ji morali reči:» Gospodična, po čem pa imate tele torte?« In ko je sosedov Jožek rekel: » Tovarišica, po čem pa imate...«, je punčka protestirala: »Saj se gremo trgovino, ne pa šolo.« Kaže torej, da so se marsikje gospod, gospodična in gospa globoko zakoreninili v tejle naši družbi, ki je nastala v boju proti gospodom. Tega razrednega odnosa zdaj ni več in ravnamo, kot da ga nikoli ni bilo. Celo v križankah objavljamo vprašanje, kot na primer: »Ugleden starejši moški« ki terja odgovor »gospod« in »vljudnostni naziv za starejšo žensko«, ki terja odgovor »gospa«. Sprašujete, kaj smo ukrenili. Po kongresu jugoslovanskih sindikatov smo na sestankih v naših organizacijah govorili o vseh sklepih kongresa in tudi o tem. Na političnem aktivu občine smo sindikalni delavci že dvakrat začeli razpravo o tem problemu in vsi navzoči so nas načelno podprli, se pravi podprli so našo težnjo, da bi bili samoupravljavci tovariši, v razpravi pa smo naleteli na kopico dvomov in ugovorov kot na primer: »Primariju pa res ne morem reči tovariš« ali pa »načelno bi se morali dogovoriti, kdo je tovariš, kdo pa je v naši družbi lahko tudi gospod«. Tudi zato, ker v družbenih vrhovih nismo enako zavzeti za to stvar, je sklep kongresa jugoslovanskih sindikatov naletel na tako malo učinkovit odmev. Vendar bomo morali zadevo urediti in se je čimprej lotiti temeljito.« Pogovarjala sva se do dveh popoldne in takrat je administratorka Jelica Božičeva vprašala tovariša tajnika: »Gospod Hudovernik, me boste popoldne kaj potrebovali?« Tovariš tajnik je potlej dejal snažilki: »Lepo prosim, gospa Križanova, ne brišite prahu po moji mizi.« Nekaj minut kasneje sva se ustavila v sosednjem bifeju in Janez Hudovernik je naročil: »Gospodična Cvetka, dva špricarja prosim!« Res pa je, da se je vse to dogajalo že po šihtu, ko gre celo najbolj zagrizen sindikalni aktivist na zaslužen politični počitek. JANEZ VOLJČ Knjižnica SINDIKATI št. 11 mgr. dipl. oec. Gabrijel Sfiligoj: Gospodarjenje v združenem delu Avtor je posebej priredil tekst o osnovah gospodarjenj® organizacij združenega dela v materialni proizvodnji, ga bo uporabil center za družbeno izobraževanje RS ZSS in RK ZSMS kot gradivo za slušatelje političnih te' čajev in za druge izobraževalne potrebe. Kot temeljn® podlaga so avtorju služili: Ustava SFRJ in SRS, Zakon 0 združenem delu in njegova dela »Komercialno pošlo' vanje« (iz I. 1973), »Gospodarjenje v organizacijah zdr^' ženega dela« (iz I. 1975), »Osnovne značilnosti zakona ° združenem delu« (iz I. 1977) in »Tržna politika z naba^ nim in prodajnim poslovanjem« (iz I. 1977). Knjiga je razdeljena na devet poglavij, v katerih avto1" obravnava izhodišča o socialističnem samoupravn0 združenem delu in gospodarjenju v samoupravno zdr^' ženem delu; samoupravno organizacijo ekonomskefl® subjekta; smotre in cilje TOZD kot ekonomskega sut>' jekta; najvažnejše naloge in aktivnosti samoupravne^® gospodarjenja; temeljne pojme o samoupravni poslo^1 politiki; pojem in smisel tržne usmerjenosti TOZD; ekO' nomske uspehe poslovanja in stroške; temeljne pojme 0 poslovnem procesu in slednjič organizacijsko urejanj poslovanja v združenem delu. NAROČILNICA Nepreklicno naročam pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA NOST, Ljubljana ........izvodov brošure knjižnica SINDlKA št. 11 G. Sfiligoja: GOSPODARJENJE V ZDRUŽENEM DELU Naročene izvode pošljite na naslov: ............... Poštna številka, kraj .............................'' Datum: .................... Čitljiv podpis naročnika: (z žigom) Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu blaga. ____________________________________________ 316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-1180 ' a ^ račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-121100. P03301-., n® Vilka stane 4,00 din, letna naročnina je 200,00 din. RokoP | jU&lj®,y čarno. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«^^^^ Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, POLDE VERBOVŠEK (redaktor in lektor), IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 3T3-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, in!. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 'v Občina Šiška praznuje lite*;; 40. obletnica prihoda tovariša Tita na čelo KPJ obletnica KPS * -l 18. junija 1977 Osebna izkaznica občine Občina Ljubljana-Šiška je ena izmed večjih občin mesta Ljubljane, meri 15.602ha, od tega je 6.334ha kmetijskih površin, 7.783ha gozdov in 1.485ha neplodnih površin. V zasebni lasti je 12.024ha zemlje, v družbeni pa 3.578ha. V občini živi 78.048 prebivalcev v 24.900 gospodinjstvih, gostota naseljenosti pa je od 30 do 400 prebivalcev na hektar. V občini je 33.007 delovnih mest v gospodarstvu in 3.101 delovnih mest v negospodarstvu, registriranih pa je tudi 1.440 kmetov. Narodni dohodek znaša 54.000 din na prebivalca, na zaposlenega pa 135.000 dinarjev, v občini ustvarijo 5,3% narodnega dohodka naše republike. Omenimo naj tudi, da je občina Ljubljana-Šiška pobratena z občino Kavadarci, s katero goji prijateljske odnose in poslovno sodeluje. Gospodarstvo občine Gospodarstvo občine sestavlja 40 delovnih organizacij, 102 TOZD, 2 SOZD in 5 OZD, skupaj torej 149 organizacijskih enot s 25.851 zaposlenimi. V občini ima svoj sedež še 165 poslovnih enot in drugih gospodarskih obratov s 3674 zaposlenimi. Obrti in osebne storitve zaposlujejo 2032 delavcev, s kmetijsko proizvodnjo ob prazniku občine šiška stran Kmetijstvo Glede na ustvarjenj dohodek kmetijstvo v občini ne pomeni pomembnejše panoge, saj se z njim ukvarja le dober odstotek prebivalstva; kljub temu pa ga velja posebej omeniti, saj je proizvodnja hrane za obstoj človeške družbe najpomembnejša. S kmetijstvom se v občini ukvarja tako družbeni sektor kot zasebniki. Po lanskih podatkih meri občina Ljubljana-Šiška 15.602ha (136,2kv.km). Od teh površin je za kmetijstvo primernih 6334 ha ali 40,5%, gozdovi pokrivajo 7783 ha oziroma 50% površin, 9,5% površin oziroma 1485ha pa je neplodnih. Od celotne površine občine je v družbenem sektorju 3578 ha oziroma 22,3% površin, 12.024 ha pa je v zasebni lasti. Najvažnejša kmetijska panoga v občini je živinoreja. Vzreja goveje živine je glavni vir dohodkov kmetov in jim daje več kot 50% vseh dohodkov iz kmetijstva. V občini je registriranih 1440 kmetov, ki so pri popisu januarja lani imeli 316 konj, 5440 govedi, od tega 2873 krav in brejih telic, 546 prašičev in 10.305 glav perjadi. Kmetje imajo zvečine simentalsko in sivo-rjavo govedo, ki je posebno primerno za kombinirano proizvodnjo, to je za proizvodnjo mleka in mesa. Poprečna letna molznost je znašala leta 1975 v zasebnem sektorju 2500 litrov na kravo. Prašiče redijo kmetje v glavnem za svoje potrebe, podobno je s perutnino, lani pa so kmetje prodali v klavnice več kot 500 ton žive teže živine. Kmetje se ukvarjajo tudi s proizvodnjo poljščin in imajo zasejanih skoraj polovico svojih njiv. Na prvem mestu je pšenica, večje tržne presežke pa kmetje dosegajo le pri krompirju, ki so ga lani posejali na približno 600 ha. Zdi se, da bi pri pridelovanju zelenjave in drugih podobnih vrtnin lahko kmetje dosegli več, vendar ni dovolj delovnih rok. Tudi površine sadovnjakov (309 ha) so sorazmerno majhne. Kmetje združujejo svoje delo in sredstva z delavci Kmetijske zadruge Medvode. Zadruga ima 406 članov; to pomeni, da so vsi večji kmetje člani zadruge. Kooperantov pa je več, blizu 600. Določena so že območja, kjer naj bi v bodoče potekala usmerjena gradnja. Ta območja so: — Koseze in Dravlje; to območje se nad Seni vidom razdvoji in preide v dve novi razvojni območji — v Podutik in Stanežiče; — Stara cerkev bo postala zametek obnove stare šiške; — novo območje na Preski se bo razširilo okrog blokovne gradnje; — v Pirničah naj bi v bodoče gradili manj individualnih in več večjih stanovanjskih objektov; ( — ob dogovorjenih razvojnih območjih Tacen, Šmartno, Gameljne in Vodice prideta v poštev še Bukovica in Valburga; — potrebno bo bolj zgostiti proizvodne cone, conoi inštitutov prekvalifici rali v proizvodno ter zagotoviti nove proizvodne površin® | v Stanežičah in na drugih razvojnih območjih za industrijo, ki n| škodljiva za okolje. V Medvodah bodo intenzivirali center in povečali sedanjo industrijsko cono. Program stanovanjske graditve v občini temelji na dolgoročnil1 | programih gibanja prebivalstva, na programih reševanja stanovanj' skih potreb delavcev in na programu solidarnostnega reševanj® stanovanjskih problemov na območju mesta Ljubljane. Realizacij® stanovanjskih problemov bo potekala skladno z realizacijo pi'0' grama komunalne ureditve občine in s programom vseh samoupravnih interesnih skupnosti glede na gradnjo infra in superstruk-turnih objektov. V občini računajo, da bo poprečna rast prebivalstva znašal® 2,3 % letno (en odstotek naravni prirastek in 1,3 odstotka priselitve)' tako da bi naj imela občina Šiška leta 1980 blizu 84.000 prebivalcev. Za letos predvidevajo v Šiški, da bodo zgradili več kot tisoč stanc- 1 vanjskih enot. Prebivalstvo Šiške živi v 24.900 gospodinjstvih, gostota naseljenosti pa je seveda zelo različna. V mestu doseže do 400 prebivalcev na ha, na nemestnem območju pa do 30 prebivalcev na v zasebni lasti pa se ukvarja 1440 kmetovalcev. V občini tako dela v vseh oblikah proizvodnje 33.007 zaposlenih in če k temu prištejemo še 3101 delavcev v negospodarskih dejavnostih, je v občini 36.108 zaposlenih. Narodni dohodek v občini na prebivalca dosega 54.000 dinarjev, narodni dohodek na zaposlenega pa 135.000 dinarjev. Občina šiška ustvarja 5,3% narodnega dohodka Slovenije. Svoj gospodarski razvoj temelji na dogovorjenih prednostnih panogah, in sicer kovinski industriji, elektronski industriji, kemični in farmacevtski, tekstilni in živilski industriji. Industrija ustvarja 70% družbenega proizvoda, kar uvršča občino med industrijsko razvite. V industriji je zaposlenih 18.000 delavcev. Med drugimi panogami v občini so pomembnejše še trgovina, gradbeništvo, promet in obrt. Gospodarstvo občine se uspešno uveljavlja na jugoslovanskem in na tujih tržiščih. Z združevanjem dela in z investiranjem na območjih zunaj občine posega šišenska občina v vse republike v Jugoslaviji. Gospodarske organizacije — predvsem s področja strojne, elektronske, kemične, farmacevtske in tekstilne industrije — se uspešno uveljavljajo tudi v mednarodni menjavi. Izvoz občine, izražen vrednostno, znaša 1278 milijonov dinarjev. Gospodarstvo občine tako z izvozom uspešno pokriva potrebe po uvozu. Pomemben prispevek k pozitivni devizni bilanci so prometne in turistične storitve. V občini Šiška pričakujejo, da se bo gospodarstvo gibalo v letu 1977 po naslednjih stopnjah: reaine stopnje rasti Družbeni proizvod Zaposlenost Produktivnost Osebni dohodek Izvoz Uvoz Investicije 7 2,8 4,2 2 10 6 15 K predvideni stopnji rasti družbenega proizvoda bo največ prispevala industrija. V njej bodo nosilci gospodarskega razvoja iz prioritetnih dejavnosti strojne industrije, kemijske in farmacevtske, •tekstilne in elektronske industrije zagotavljali in skladno z dogovorom o osnovah srednjeročnega družbenega plana občine uresničevali dolgoročno uspešen razvoj. Stabilnejši in bolj dinamičen razvoj bo gospodarstvo doseglo s povečanjem tehnične in tehnološke ravni, z racionalnejšo izrabo delovnega časa in proizvodnih zmogljivosti, z modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov, z uvajanjem sodobne organizacije dela, s povečanjem deleža znanja in raziskovalnega dela. Razvoj bo temelji! ; ic .adaljnjem povečanju udeležbe produktivnosti dela v naraščanj družbenega proizvoda. Z družbenim kmetijstvom se ukvarjajo še Emona Ljubljana, TOZD Poljedelstvo-govedoreja, ki ima na področju občine dve organizacijski enoti, in sicer v Vodicah in v Smledniku. V Vodicah se ukvarjajo s pridelovanjem poljščin (lani na 525ha) in s proizvodnjo mleka. Poprečno število krav je 470, vsaka krava pa da v poprečju 4365 litrov mleka na leto. V Smledniku pa se ukvarjajo predvsem s pitanjem živine. Krmo pridobivajo v glavnem iz obrata v Vodicah, poprečno število pitancev je lani znašalo 1130, na trg pa so poslali lani približno 400 ton govedi. Tudi v Smledniku se ukvarjajo s poljedelstvom in leta 1975 so imeli posejanih 400 ha koruze za potrebe TOZD močna krmila. V Preski ima svoj osemenjevalni center Kmetijski zavod Ljubljana, kjer vzreja 40 do 42 plemenskih bikov. Zavod ima na voljo tudi 40ha zemljišč. Na Robežu pa je 64ha gozda, s katerim upravljajo Ljubljanske mlekarne. Gozdno gospodarstvo Ljubljana gospodari s pretežno večino gozdov v družbeni lasti. Z gozdovi na področju občine pa gospodari tudi komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Rast — to so pretežno gozdovi v okolici Glince in v zelenem pasu (del Rožnika). Urejanje prostora Območje občine Šiška je glede izrabe prostora izredno raznoliko; to velja tudi za komunalno urejenost, urbani standard (vzgojno-var-stveni zavodi, šole, preskrba, zdravstvo itd.). Območje Zgornje šiške, Spodnje Šiške, soseske 6, dela Kosez in Draveljske gmajne v glavnem zadovoljuje pogojem prostorskega in urbanega urejanja, preslaba komunalna urejenost pa je značilna za območja Vižmarje-Brod, Stara cerkev in Podutik. Seveda to velja tudi za druge kraje v občini, toda našteta območja smo posebej poudarili zato, ker so v mestu. Komunalna urejenost je minimalna tudi v Medvodah z okolico. Urbanistična politika občine je v sedanjem srednjeročnem obdobju podrejena potrebam gospodarskega in socialnega razvoja ter seveda realnim materialnim možnostim. V srednjeročnem planu pa so določili prednostna razvojna območja rekonstrukcij in sanacij in slednjič smeri razvoja urbanega standarda. Z urbanistično dokumentacijo v skladu s srednjeročnim planom ponovno preverjajo izrabo prostora v Medvodah in Podutiku, v proizvodnih conah in drugje. V občini želijo graditi nove objekte predvsem v izvenmestnem območju in v že izbranih krajih, pri čemer naj bi izkoristili predvsem manjvredne površine. Pregled stanovanjske gradnje po območjih in letih: Območje Skupno 1976 1977 1978 1979 1980 ŠS 4/1 150 — — — — 150 ŠS 5 117 — 117 — — ŠS 7/1 1295 — 280 280 365 370 ŠS 8/1 88 — — 88 — ŠS 8/2 559 — — • 149 4l0 ŠS 9 915 285 315 315 — ŠS 10 426 76 175 175 — ŠS 103 100 100 — — — MeS 7 290 — 90 100 100 Individualna gradnja 260 40 50 50 50 70 4200 501 1027 1008 664. 1000 Razvoj družbenih dejavnosti V občini Šiška se vsako leto rodi poprečno 1200 otrok, letos pa v občini že več kot 18.000 predšolskih in šoloobveznih otrok. Za ^ te otroke je seveda t reba organizirati primerne vzgojno-varstven® učne prostore. Občani rešujejo ta vprašanja tudi s samoprisP6 že drugim. ^ tvi prvega samoprispevka bo do leta 1978 zgrajeni milijonov din. ^ Zdaj je v sedmih vzgojno-varstvenih ustanovah zajetm vet . 3100 predšolskih otrok v 154 oddelkih in samo v zadnjih dese 3 letih so bili zgrajeni objekti za 2000 otrok. Iz občinskega prora^^ je bil zgrajen VVZ Najdihojca, prizidek pri VVZ Milan Majcen in Litostroj, VVZ Kurirček. Iz sredstev samoprispevka (prvega) in gih virov pa so bili zgrajeni VVZ Manice Komanove, VVZ Dragar in VVZ Andersen III., letos pa so pričeli z gradnjo vVZv[1j|i seže in Medvode. Pri posameznih vrtcih so s pomočjo del°, e|<, organizacij ustanovili tudi dislocirane oddelke, take denimo Color, Donit, Tekstil, KZ, Veletrgovina Loka — Škcfja Loka, Lin1 Klinični center, Slovenija avto, Agrostroj. ao Iz sredstev drugega samoprispevka in iz drugih virov pa bod ^ leta 1981 zgradili še šest novih vzgojno-varstvenih objektov z® 800 malčkov, poleg tega pa bodo adaptirali tudi nekatere obsto-e vr*ce- Leta 1980 naj bi bilo v družbeno organiziranem varstvu redšolskih otrok zajetih 4654 otrok ali 50% vseh otrok, starih do sedem let. ^ v občini deluje 10 samostojnih osnovnih šol, dve centralni šoli in tud’ ^0družnične š°le s skupno 8409 učenci. V dveh šolah imajo hiJ 6 cel°dnevni pouk (790 učencev v 29 oddelkih). Podaljšano Van)e pa ima 1751 učencev. pj2 prve9a samoprispevka in z drugimi viri so zgradili telovadnico v p°Sn,0vni ^oli Valentin Vodnik, osnovno šolo Vižmarje-Brod, šolo stviT' 'n. pri2'dek k osnovni šoli Franc Bukovec. Letos bo s sred- vadniarn°PriSpevka z9rajena tudi šola v Kosezah in prizidek s telo-sam 'C0 Pr'osnovn' Franc Marn v Vodicah. S pomočjo drugega šol s°i:riSPeVka pa 130(10 do le,a 1981 z9radili še pet novih osnovnih v 0 ošilnicami in drugimi potrebnimi prostori. Tedaj najbi hodilo leto DOVno ^ol° v občini 9600 učencev, do leta 1980 pa naj bi vsako 0 ena šola pričela s celodnevnim poukom. pevsk hadeVa kul,urno dejavnost, je treba omeniti uspešen razvoj vode L *2*30rOV ^ NOV Karel Pahor, Oton Zupančič Sora-Med-Pevsk' 'h^01, ^la1or' Avtomontaža, Šentvid,Tkalnica Vižmarjein 25 mlad’ °r ^02ke *-,senll< lz Stanežič, na šolah v občini pa deluje še roemb pevskih zborov. Za širjenje kulture so izredno po- folklorn 3 kullurna umetniška društva: DPD Svoboda Medvode, Litostr 3 Skupina Emona- društvo lutkarjev iz KS Dravlje, godba tudi hi’ ^edv°d in Vodic ter osrednja knjižnica v Šiški, ki pa ima a'Slocirane enote. droč ^ 18 099 občanov sodeluje v različnih dejavnostih na po- okvar' flesne ku'ture *n že prihodnje leto naj bi se s telesno kulturo nješol3 ° 3300 predš°lskih otrok, 6.800 osnovnošolcev, 3300 sred-osv in 9400 odraslih občanov. Nosilci redne in tekmovalne društva '7 ° ,elovadno društvo Partizan ter številni klubi in športna Spodnja A.4Vdlunskim športom se ukvarjajo ŠD Ilirija, Partizan hokejski ki' b9' ^aia.k'kanu klub Rašlca, košarkarski klub Ilirija ter stva 2a7dlet0s b°do odprli v Šiški dom ostarelih občanov. Sred-invaiidske nj0,e9a doma je zagotovila Skupnost pokojninskega in ijubljans^P3 2avar°vanja SR Slovenije, stanovanjske skupnosti ka. Ta do 0Pčln' uP°r3bili pa so tudi del sredstev iz samoprispev-228 PosterPrV'tovrs,n' objekt na območju šišenske občine, ima Vancem d ,Tled katerim‘ iih j® 56 namenjenih nepokretnim varo-ostareii oh^ m 16 2a ^ko Izrednega pomena, saj so doslej prebivali v°dih po Vsanig|te9a °bmočja v 19 domovih oziroma podobnih za- ^dravstven Kerčevi Š « ° mrežo sestavljajo ambulante splošne medicine v 'nvPodjetil rki’ Ljublievi ulici ter v Šentvidu, Medvodah, Vodicah dispanzer 2 e9rad' *3ri bolnišnici dr. Petra Deržaja deluje poseben moramo o 0rce NOV. Ko govorimo o zdravstvenem varstvu, Gladine, S|u^u'*’ službo varstva predšolskih in šolskih otrok ter službo , 20b2 ° medlcine dela, varstva žena, pnevmoftiziološko be Zdravstveno, patronažno in skupne medicinske služ- denimo^^g1' 2dravstvenih objektov pa so premajhne, saj je bil, valcev, dan VS Ven'dom v ^'^ki 29raien le,a 1961 za 24 000 prebi-Stisko bodo6^ Pa *a eno,a zajema že približno 50.000 prebivalcev. Pdzidek k zd rnalU neko''ko ublažili, saj bodo še letos pričeli graditi dje zdravsturaVS,Venemu domu’ Pripravljajo pa se tudi na poveča-®nega doma v Medvodah. Gasilska društva V občini Ljubljana-Šiška je 24 teritorialnih in 12 industrijskih gasilskih društev, ki skupaj štejejo več kot 1700 članov. Vsi člani so že pridobili osnovno strokovno in praktično znanje v gasilstvu. Društva so opremljena s sodobno opremo in usposobljena za gašenje manjših in srednje velikih požarov. Za opremo skrbijo deloma društva sama, deloma pa občinska gasilska zveza. Podobno je tudi s financiranjem, le da del sredstev prispeva mestni protipožarni sklad. Za povezavo med društvi skrbi občinska gasilska zveza. Program vzgoje je zasnovan tako, da imajo gasilci v zimskem in jesenskem času strokovna predavanja in seminarje, ki jih organizira občinska gasilska zveza, v letnem času pa praktične vaje in tekmovanja. Letos so bila vsa društva zelo aktivna. Gasilci so "sodelovali na vseh proslavah, imeli so tudi pet tekmovanj. Gasilci so v zadnjem obdobju zbrali toliko denarja, da so zgradili tri gasilske domove (Zapoge, Dravlje in Sora v Medvodah), več so jih adaptirali (Zgornje Pirniče, Podutik—Glince, Vodice, Medno, Vižmarje—Brod, Šinkov turn, kmalu pa bodo adaptirali še nekatere (Stanežiče, Medno, Bukovica, Utik). Največ težav pa imajo gasilci v Spodnji Šiški, saj je bii stari dom podrt, novega pa še nimajo. Turizem in gostinstvo Turizem je panoga, ki je rezultanta več gospodarskih, kulturnih, športnih in drugih dejavnosti. To torej pomeni, da turizem kot panoga »vleče« za seboj gostinske in nočitvene zmogljivosti, trgovino, servise, kulturno zabavne prireditve, šport, rekreacijo, prometne zveze, zdravstveno službo in še kaj. Geografske pogoje za razvoj turizma šišenska občina ima in jih ni potrebno posebej naštevati. Kako je pa z gostinstvom? Na področju občine sta dva hotela, pet restavracij s prenočišči, dve restavraciji brez prenočišč, štiri gostišča s prenočišči, 27 gostiln, 23 prodajaln vin, bifejev in okrepčevalnic, osem obratov družbene prehrane in štirje planinski domovi. Glavni nosilec razvoja gostinstva v občini je delovna organizacija Ilirija, med pomembnejšimi temeljnimi organizacijami, ki imajo sedež delovne organizacije zunaj občine, pa bi veljalo omeniti Kompas. Posebno obliko organiziranja gostinskih storitev pa nudi hotel Bele vue, ki je obrat gostinskega šolskega centra. Prenočišča pa je v občini moč dobiti tudi pri 23 zasebnikih, ki nudijo turistom 142 ležišč v 68 sobah. V zadnjem času pa se vedno bolj uveljavlja kmečki turizem, ki ima odlične razvojne možnosti Res je sicer, da se s to dejavnostjo ukvarjajo le štirje kmetje, toda to je bolj odsev spontanosti kot dejanskih možnosti, tako da se bo lahko kmečki turizem ob primerni podpori še razvil. Gostinstvo je pri ustvarjanju družbenega proizvoda občine udeleženo s približno 2%. Osnovni namen trgovine je vsekakor preskrba občanov, toda trgovina se na svojstven način vključuje tudi v turistično ponudbo. Trgovska mreža v občini je dobra, še posebej če upoštevamo,da mestno središče ni daleč. Drugače pa je glede servisnih storitev. Servisnih delavnic je premalo, poleg tega pa so tudi teritorialno neugodno razporejene. Osnovno mrežo gostinskih, trgovskih, servisnih in drugih storitev dopolnjujejo tudi tako imenovane nematerialne storitve, kot denimo kultura, šport itd. šiška ima poleg zanimivih geografskih predelov tudi veliko kulturno-zgodovinskih spomenikov, športnih parkov, možnosti za lovstvo in ribištvo itd. Nekoliko slabše je s prometnimi zvezami, za katere sicer ni mogoče reči, da so slabe, prav tako pa tudi ne, da so ob hitro naraščajoči motorizaciji in hitrem razvoju turizma dobre. V občini so že izdelali karto najpomembnejših cestnih zvez v občini, po kateri se bodo v bodoče ravnali pri urejanju prometne infrastrukture. K turistični ponudbi sodi še marsikaj, slej ko prej pa bo treba v občini izdelati dolgoročne razvojne cilje in s podrobnejšo analizo ugotoviti, kaj je treba spremeniti oziroma katere dele turistične ponudbe izboljšati. V zvezi s tem je seveda treba sestaviti tudi razvojne programe oziroma dopolniti sedanje in predvideti sredstva za razvoj turizma. Krajevne skupnosti V občini šiška imajo danes 21 krajevnih skupnosti, od teh jih je 12 mestnega in devet primestnega oziroma vaškega značaja. Krajevne skupnosti so med seboj močno razlikujejo tako po številu, prebivalcev, komunalni in drugi urejenosti kot tudi glede pogojev in načina življenja. Krajevna skupnost je po novi ustavi temeljna samoupravna oblika združevanja delovnih ljudi in občanov in osnovna celica zadovoljevanja dela njihovih interesov. V vseh krajevnih skupnostih so ustanovili potrebne samoupravne organe in tako bo v občini Šiška letos v organe krajevne samouprave vključenih več kot 2000 delovnih ljudi in občanov. V občini so lani sprejeli samoupravni sporazum o načinu združevanja in uporabe sredstev za financiranje načrtov in programov razvoja krajevnih skupnosti. Na podlagi tega sporazuma so lani zbrali 5,8 milijona din, letos pa jih bodo predvidoma 7,8 milijona. Nadaljevanje na 22. strani dekorativna Po poti nagle modernizacije Med mnogimi tujci, ki so po prvi svetovni vojni uveljavili svojo podjetnost v našem glavnem mestu je bil tudi Dunajčan Franc Vogel, ki je skupaj s tremi drugimi družabniki v decembru 1919. leta ustanovil delniško družbo Štora z omejeno zavezo, ki je predhodnica današnje Tovarne dekorativnih tkanin. Tudi nekdanja Štora se je ukvarjala z izdelovanjem zaves. Začeli so v Šentvidu, že čez nekaj let pa je družba premestila tovarniške prostore bliže mestu, na polje ob Celovški cesti. Ugodni rezultati poslovanja so pripeljali do tega, da je Štora v manj kot treh letih po ustanovitvi prešla v delniško družbo. Že leta 1925 je Štora sklenila pogodbo z neko dunajsko tvrdko in odkupila rabljene stroje, ki jih je postavila v novem obratu v Gameljnah. S temi stroji so že ob koncu julija 1927. leta pričeli izdelovati preproge, zavese bobinet in blago frotte. Ta obrat so že dve leti pozneje zaradi velikih naročil razširili in povečali. V Mariboru se je v začetku tridesetih lez pojavilo konkurenčno podjetje iz Češkoslovaške. Čeprav tkalnica pohištvenega blaga in preprog ni bila velika, je vendarle pomenila konkurenco. Zato je družba Store odkupila mariborsko tovarno. Ker so po odkupu morali polizdelke zaradi morebitnih popravil pošiljati v Ljubljano in ker so bili prevozni stroški izredno visoki, so se družabniki odločili, da bodo razširili obratne prostore ob Celovški cesti in stroje iz Maribora prepeljali v Ljubljano. Vsem mariborskim delavcem so pred preselitvijo strojev zagotovili novo zaposlitev. Leto 1941 je podjetju prineslo obilo sprememb. Desetletja stare poslovne zveze tako z odjemalci kot z dobavitelji so bile pretrgane. Kljub težavam pa je tovarna obdržala vse zaposlene ter se nekako prebijala skozi leta vojne vihre. Ideje Osvobodilne fronte so se uveljavile tudi med delavci Store. Nekateri zavedni delavci so začeli z akcijami že na jesen 1941. leta. V podjetju so zbirali in pripravljali orožje, obleko in drugo blago. Aktivna pa je bila tudi reakcija in tako so belogardisti ob koncu leta 1942 odgnali v zapore pet najzaslužnejših aktivistov. Toda s tem dela za osvobodilno fronto niso zatrli. Današnja tovarna dekorativnih tkanin je tudi naslednica tekstilne tovarne za pliše Ferdinand Eifler, ki je bila ustanovljena v Ljubljani leta 1929. Obe predvojni tovarni sta po vojni postali državna last. Prav tako je v državno last prešla tudi tvrdka Josip Kunc in Co. — tovarna pletenin in tkanin v Ljubljani, ki je bila ustanovljena kot javna trgovska družba že leta 1920. Najprej so tedanje oblasti združile Eiflerjevo tovarno in tvrdko Josip Kunc, leta 1948 pa se je ta tova rna združila s tovarno zaves. Tedaj je Ljubljana dobila današnjo Tovarno dekorativnih tkanin. Predmet poslovanja tovarne Dekorativnih tkanin je bil industrijsko izdelovanje dekorativ nih tkanin, zaves, preprog iz naravnih vlaken in umetne svile. Takšen program ima v glavnem tovarna še danes. Tovarna dekorativnih tkanin se je potem spoprijemala z velikimi težavami. Zamenjati je morala že dotrajan strojni park, povečati proizvodne zmogljivosti oziroma prostore. Prvo zasedanje delavskega sveta je bilo v tovarni 3. oktobra 1950. leta, potem pa je tovarna dekorativnih tkanin vsako leto razen leta 1952 povečevala proizvodnjo in se modernizirala, tako da je danes največja tovarna dekorativnih tkanin v Jugoslaviji. Lanski rezultati Tovarne dekorativnih tkanin so ugodni kljub velikim težavam, ki sojih povzročili novi sistemski ukrepi. Tako so lani v Dekorativni izdelali 8 milijonov kv. metrov dekorativnih tkanin, kar je več, kot so načrtovali in tudi več, kot bi morali izdelati glede na srednjeročni razvojni načrt. Grezažakardskein listne dekorativne tkanine, pliš in za pohištvene pletenine. Vrednost lanske proizvodnje je znašala 537 milijonov din. Za letos pa plan tovarne predvideva proizvodnjo 8,1 milijona kv. metrov dekorativnih tkanin oziroma 566 milijonov din realizacije. Lani se je občutno povečal tudi izvoz, saj je predstavljal kar 18 % celotne proizvodnje, vrednostno pa je znašal 58 milijonov din. Od tega je Tovarna dekorativnih tkanin prodala za 45 milijonov din blaga na konvertibilno tržišče, za 13 milijonov blaga pa na klirinško. Izvoz je bil lani kar za 33 % večji kot leto predtem, najbolj pa se je povečal izvoz na konvertibilni trg. Uvoz je lani znašal 47 milijonov din, od tega so uvozili za 37 milijonov din surovine, za 10 milijonov potrebnih barv, kemikalij in različnih rezervnih delov. Kar zadeva poslovanje, obseg proizvodnje in finančni učinek, so v Dekorativni zadovoljni z lanskim letom. Manj zadovoljni pa so z dejstvom, da so lani zaostali pri modernizaciji nekaterih obratov, saj so jim spremenjeni predpisi o uvozu onemogočili uvoziti potrebno opremo. Kolektiv ima denar za nove stroje, ‘ne more pa jih uvoziti in še danes ne ve, kdaj jih bo lahko. SREDNJEROČNI NAČRTI DEKORATIVNE Srednjeročni program razvoja do leta 1980 predvideva, da bo fizični obseg proizvodnje v primerjavi z letom 1975 za 21 % višji in bo znašal 8,6 milijona kv. metrov različnih pohištvenih tkanin. Najbolj bodo povečali proizvodnjo pliša, po katerem je pri nas dokaj veliko povpraševanje. Tudi surovinska sestava tkanin naj bi se spremenila v prid sintetiki. Zamenjava surovin bo pripomogla tudi k manjši teži kvadratnega metra tkanine. Leta 1975 je znašala poprečna teža kv. metra dekorativne tkanine 525 gramov, leta 1980 pa naj bi se znižala za 25 gramov. Kakovost tkanine zaradi tega ne bo nič slabša, nasprotno še boljša bo, saj bodo tudi materiali boljši, bistveno pa se bo izP0, polnila tudi tehnologija dela. To spremembo narekujejo tudi želj® pohištvene industrije. Prehod na novo surovinsko sestavo pa s6' veda pomeni tudi spremembo asortimenta. Leta 1980 bodo vTO" varni Dekorativnih tkanin v glavnem uporabljali stanično prejo ^ nega tipa, sintetiko in v manjši meri stanično prejo bombažnega tip3 in bombaž. Sintetika bo izključno domače proizvodnje. Zmanjšanje porabe volne in bombaža bo torej vplivalo tudi & manjši uvoz in tako naj bi leta 1980 Dekorativna uvažala le najlofl filamente za pohištvene pletenine (blizu sto ton letno), kajti ^ domačem tržišču tega proizvoda še nihče ne proizvaja. Zaposl®" nost se v tem času ne bo bistveno povečala, saj naj bi Dekorativ^3 leta 1980 štela 1287 delavcev, ali le 33 delavcev več kot leta 1975' Zato pa se naj bi bistveno izboljšala kvalifikacijska struktura. Srednjeročni program investicij predvideva naložbe v vredno5' 135 milijonov din. Od tega zneska naj bi 90 milijonov porabili Za opremo, 55 milijonov pa za skladišče končnih izdelkov, ki ga gradijo, za adaptacijo in povečanje obrata družbene prehran0, investicijo so že izvedli, naredili pa naj bi tudi nekaj manjših spran1' Ijajočih objektov. Oprema za proizvodnjo žakardskih in listnih tkanin je nova in j0 do leta 1980 ne bodo zamenjevali. Stare stroje ima le tkalnica z0 pliš, saj v njej stoji le nekaj modernih brezčolničnih strojev, medten1 ko so drugi klasični. Leta 1980 naj bi zamenjali vse stare stroje i,, montirali nove brez čolničkov. Seveda pa bo treba v zvezi s tem modernizirati oziroma ustrezn0 zamenjati tudi pripravljalne stroje in opremo za končno dodelaj pliša. Tako modernizirana tovarna bo leta 1980 sposobna naredi" predvideno količino dekorativnih tkanin, pri čemer bodo popolno^10 odpravili nočno delo žensk. DRUŽBENI STANDARD V Dekorativni že ves čas posvečajo veliko skrb družbene^11 standardu. Na prvem mestu je skrb za stanovanja in v zadnjih la4"1 je že več kot polovico delavcev v Dekorativni dobilo pomoč svoj0 delovne organizacije v obliki posojil ali pa so dobili najemnih stanovanja. Ker pa v tovarno prihajajo v glavnem mladi delavci, d0 ta problem seveda ostal aktualen tudi v bodoče. Letos bo Dekor0' livna izročila delavcem 25 stanovanj in dala posojila v višini šti1"1 milijonov. Zavoljo reševanja stanovanjskih problemov so nekoliko zaneh10 rili gradnjo počitniških kapacitet in tako ima njihov kolektiv le 1 šotorov in kamp prikolic. Športna dejavnost in rekreacija sta v Dekorativni dokaj razviti, s0' imajo svoja igrišča za košarko, odbo^o in streljanje, kegljišče Pa imajo v najemu. Izredno pomembna pa je izobraževalna dejavnost. Lani je Pr' bližno 80 % delavcev obiskovalo vsaj eno od oblik izobraževanj0, organiziranih v tovarni ali zunaj nje. Dekorativna ima mimo drug6^ svoj oddelek osemletke in šolo za delovodje tkalske stroke, org0^' žira pa tudi dva tečaja tujih jezikov. Strokovne seminarje in teč0^ oroaniziraio v Dekorativni sami ali oa delavce oošiliain v druae iz čedalje več lastnih izdelkov L' brPraV ^ ^ — ,ovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov iz jane ime, ki ga danes skoraj vsak pozna, pa prav gotovo ne • naF)ak’ 0 ,ei>v zadnjem času vedno bolj uspešni delovni organizaciji vnovič spregovorimo. V Leku se je namreč zgodilo veliko novega in kolektiv naglo in odločno stopa po poti svojega razvoja. a etki Leka so bili skromni, saj je tovarna zdravil v svojih treh o ralih 1946. leta zaposlovala le 85 ljudi, ki so z 1,5% zdravi! na Jugoskvanskem trgu ustvarili 1,726.185 takratnih dinarjev dohod-ja sprav slabo opremljena ter kadrovsko in kvalifikacijsko šibka a pa je 5 prizadevnostjo in ustvarjalno zavzetostjo svojih dohocMc V nas'edni'h nekaJ letih podeseterila svoj ustvarjeni celotni Na Lekov razvoj je nedvomno vplivalo spoznanje delavcev, da bo proT0*^0 Zdrav'' m°žno povečati in razširiti le s proizvodnim baze ki bo za9°fovil pospešen razvoj lastne surovinske neo rav takoiena njegov razvoj vplivalo uveljavljanje zdravstve-, 'S Va’ ki j® ocl farmacevtskih tovarn zahtevalo vedno več in Veda° boljša zdravila. strijo,emLSP°Znan^ S° delavci Leka začeli razvijati kemično indu-obratV en9ŠU’ kjer 80 v lefib 1950—1965 postopoma zgradili 6 23 Proizvodnjo dušikovega oksidula, etra, za ekstrakcijo gans^h br0'2V0dnj° 9'ikozidov in alkaloidov, za proizvodnjo anor-zgradili S01' 'n S’n,ezo derivatov 8-hidroksi-kinolina. V Ljubljani so dozidavP0Sl°Vn0 S,avbo’ raziskovalne in kontrolne laboratorije, z Po f3 Pa.S0 Prenovi|i injekcijski obrat iri tabletarno. kontro|6 0rm' *e*a 1 j® bek moderniziral svoje raziskovalne in mentiind labora*or'je 8 sodobnimi aparaturami, merilnimi instru-novih 'zdra39!0 labora,or'isko opremo, to pa je omogočilo odkrivanje čela n0V° 29rajen'm' in prenovljenimi zmogljivostmi je tovarna za-sčasoma273^- • re^no 8urovin za svoje farmacevtske izdelke, ki so začel n P?krili vsa indikacijska področja. Obseg proizvodnje je Pa je |a,|a^at'2^9do30"°dstotnoletnostopnjo,odleta1954dalje dohod k Pr^el ‘zvaža1i fako zdravila kot druge izdelke. Celotni celo vev k 6 ^ V obdobju 1937 do 1970 skoraj potrojil, dohodek pa zadeva ^ PO,.ro^’ 8kiadi so se povečali za štiri in polkrat, kar pa stil medP^0CiUk'iV^0S,’ ek°nomičnost in rentabilnost, seje Lek uvr-striji naibo!jše proizvajalce v jugoslovanski farmacevtski indu- ^ L-Skovim t raven L'sPehom je nedvomno pripomogla tudi naraščajoča in Poslov OVnos1i ,as1nega kadra ter tesno razvojno-raziskovalno Valnimi i 4 • Sodelovanie z jugoslovanskimi univerzami in razisko-vil in l ' U Dl 3 vs®kakor aprilska uvedba novega plačilnega Partner, ki je ^pr. v podjetju TIKI prišlo do tega, da je njihov ddtilacijskih pn„, e,m .naročal več vagonov bojlerjev, ki so poleg brvi Vci podietil Tl!?.' proizv°d podjetja, naročil le nekaj kosov. “Pjlerjev, hkrati n - L K ®° lani °d aprila do junija proizvedli toliko ko|i SO.ooo Njim ^lh ,Ud',ako mal° Prodali, da so jih imeli na zalogi esto v dveh izmenah so delali samo v eni, zaradi nizkih osebnih dohodkov je v tem času zapustilo podjetje približno 50 ljudi. Razumljivo je, da je padla tudi produktivnost, saj so delavci opravljali dela, za katera niso bili usposobljeni. V podjetju TIKI so namreč bili prepričani, da bo kriza minila in potem bo proizvodnja spet lahko normalno potekala. To se je res zgodilo in septembra so potem že začeli s proizvodnjo, ki so jo načrtovali v začetku leta — to je nad 20.000 bojlerjev mesečno. Prodaja je oživela, pošle so tudi zaloge. Kljub temu pa bi veljalo dodati, da je imel TIKI z vskladiščenimi bojlerji veliko dodatnih stroškov, ker so bili nekaj mesecev nepravilno vskladiščeni zaradi pomanjkanja skladiščnih prostorov. Razumljivo je, da ob koncu leta plan ni bil dosežen in ostalo ji je le 3,7 milijona din, od česar so morali 3,1 milijona vplačati za posojilo manj razvitim, 600.000 din pa je šlo v sklad skupnih rezerv. Letošnji plan je v primerjavi z lanskim dokaj ambiciozen. S približno 10% manj zaposlenih naj bi dali na trg za 26% več izdelkov kct lani. Seveda pa primerjava z lanskim letom ni najbolj primerna zaradi že navedenih težav, vendar pa bo letošnje leto v primerjavi z letom 1975, ki je bilo doslej v poslovanju TIKI rekordno, kar za 10 % boljše s tem, da je število zaposlenih za 10% manjše kot pred dvema letoma. Velja pa še dodati, da TIKI v zadnjih letih ni mogel vložiti večjih denarnih sredstev v novo tehnologijo, kar torej pomeni, da bodo letošnji rezultati odraz večje produktivnosti oziroma boljše organizacije dela. Ce je TIKI lani imel težave s približno štirimesečnim zastojem v prodaji, ga pa letos tare problem cen. Cene njegovih proizvodov so pod kontrolo Zveznega urada za cene in zadnji popravki cen so bili sprejeti lani decembra, ko so jugoslovanski proizvajalci dosegli 11,3 % višje cene. Pred tem secene dve leti niso nič spremenile. Od leta 1974 do danes pa je npr. cena pločevine, ki je osnovni materi al pri proizvodnji bojlerjev, porasla od 300 din na 1100 din za kg. Podobno so se gibale tudi cene drugih repromaterialov, v strukturi cene bojlerja pa kar 80% odpade na pločevino oziroma druge materiale. Te številke dovolj zgovorno dokazujejo, da so jugoslovanski proizvajalci bojlerjev v velikih škripcih, da poslujejo praktične brez akumulacije in si izplačujejo nizke osebne dohodke. Cene bojlerjev bi morale biti za približno 25% višje — in takšen zahtevek je že pred Zveznim zavodom za cene. V Jugoslaviji je 5 proizvajalcev bojlerjev, vendar je TIKI največji (na področju proizvodnje bojlerjev se uvršča na drugo mesto v Evropi — takoj za SIEMENS ) in daje kar dve tretjini jugoslovanske proizvodnje. Medtem ko drugi proizvajalci proizvajajo tudi druge izdelke, je TIKI zgolj proizvajalec bojlerjev in ventilacijskih naprav, kar njegov položaj v sedanjem položaju s cenami še otežuje. TIKI bo letos poslal na trg okoli 300.000 bojlerjev vseh velikosti in približno 100.000 ventilacijskih enot. »Izpolnitev letošnjega načrta je največ, kar lahko naredimo s sedanjim strojnim parkom,« je poudaril pomočnik glavnega direktorja Franc Selan. To torej pomeni, da bo moral TIKI poleg skladišča, ki ga sedaj dograjuje, začeti misliti tudi na zamenjavo strojev Zamenjal naj bi jih že letos oziroma prihodnje leto. TIKI je doslej v glavnem proizvajal bojlerje, katerih kotlički so bili pocinkani. Na zahodu so začeli takšen način zaščite kotlov opuščati, ker so vode vedno bolj agresivne. Postopoma so evropski proizvajalci začeli prehajati na emajliranje, zaščito s teflonom ali pa s plastificiranjem. TIKI seje odločil za plastificiranje, kajti ta sistem je čist, ne onesnažuje okolja in zato je moč tako proizvodnjo vpeljati tudi na takšni lokaciji, kot jo ima TIKI danes, to je praktično v središču mesta. Snov za plastificiranje (rilsan) bo TIKI t v r:a! iz Francije, naprave za plastifikacijo pa bo kupil na Danskem. Z nemškim partnerjem JUNKERS je TIKI sklenil že pred leti kooperacijsko pogodbo za proizvodnjo plinskih bojlerjev in plinskih etažnih peči. V preteklem letu pa se je pogodba razširi a tudi na izdelavo električnih grelnikov vode, izdelanih iz posebnih plastičnih mas. Pri razgovorih z zahodnonemškim partnerjem glede dobave električnih bojlerjev je TIKI ugotovil, kake visoko kakovost izdelka zahteva zahodnoevropski trg in rezultati so presenetljivi. Izkazalo se je namreč, da so TIKI kot njegovi kooperanti sposobni doseči ali pa celo preseči kakovost konstrukcije, i jo zahtevajo v razvitih državah in morda bi lahko napisali tudi to, da se je ta pogodba nekoliko zavlekla predvsem zaradi tega, ker je imel znani nemški dobavitelj težave pri izdelavi orodij za pihanje plastičnih kotličkov. »Da pa so naši izdelki včasih slabši od tujih je vzrok zgolj v tem, da ne moremo uporabljati najboljših materialov :a izdelavo, ker so pri nas občutno predragi« so poudarili v TIKI. Do kooperacije z električnimi bojlerji z nemškim partnerjem je priš zato, ker TIKI doma ni imel vseh potrebnih polizdelkov za pii.iske bojlerje. Z izvozom električnih bojlerjev na nemški trg pa si je ustvaril devizna sredstva za nakup sestavnih elementov pri plinskih bojlerjih, za katere so mu zaradi dragih strojnih naprav ne izplača organizirati proizvodnje doma. Pri tej kooperaciji je zanimivo tudi to, da so se nemški sindikati upirali temu sodelovanju oziroma uvozu električnih bojlerjev iz Jugoslavije, vendar pa je obveljala beseda nemškega proizvajalca, ki je v tej kooperaciji videl tudi dobiček zase. Skupaj s cerkniško ETO pa se ; ! pripravlja na gradnjo nove tovarne v Idriji, kjer naj bi se zaposli*: jo' rudarji iz Rudnika živega srebra. Delitev med ETO in TIKI bc t jdala takole: TIKI bo delal zunanje dele, notranje pa v Idriji (idi j . tovarna bo v okviru ETE), gre pa za elemente, ki jih TIKI sicer že dela, proizvodnjo pa bo treba povečati. Elaborat za tovarno je že izdeian. Tako bo plinski bejler postal v celoti izdelek domače nroizvo^ , Letos in prihodi., jio bo TiKI predvidoma investiral 13,5milijona din v nov obrat za plastifikacijo (potem bo odpadla cinkarna), v nov strojni park pa bo vloži! približno 10 milijonov din. SLOVIN Velikan brez primere Slovin šteje danes približno 5000 zaposlenih in ima več kot 5000 zasebnih kooperantov. Lani je ustvaril 2,65 milijarde din skupnega dohodka. Slovin ima kleti za več kot 6600 vagonov vina, 29 polnilnih linij in približno 7600ha kmetijskih površin. Leta 1975 je proizvedel 9150 vagonov brezalkoholnih pijač, 6000 vagonov vina in žganih pijač — na zahodni trg je izvozil 2058 vagonov — lastno kmetijsko proizvodnjo, predvsem sadja, živine in drugih kmetijskih pridelkov. Slovin ima danes 20 temeljnih organizacij združenega dela: Beograd — polnilnica coca-cola Zemun; Bizeljsko—Brežice, kmetijstvo in vinarstvo Brežice; Vital, brezalkoholna dejavnost Celje; Hadžiči, polnilnica coca-cola Hadžiči; Slovenija vino, alkoholna in brezalkoholna dejavnost Ljubljana; Ljutomerčan, kmetijstvo in predelava Ljutomer; Vinag, alkoholna in brezalkoholna dejavnost Maribor; Krajina vino, kmetijstvo, alkoholna in brezalkoholna dejavnost Negotin; Vinarska vizba, vinogradništvo, kmetijstvo, alkoholna in brezalkoholna dejavnost Ohrid; Kmetijstvo, kmetijska dejavnost Ormož; Obrat za kooperacijo, kmetijska dejavnost Ormož; Palič, vinogradništvo in sadjarstvo Palič; Klet, alkoholna in brezalkoholna dejavnost Palič; Levač, Kmetijstvo in vinogradništvo Rekovac; Sarajevo — alkoholna in brezalkoholna dejavnost Sarajevo; Skopje — brezalkoholna in alkoholna dejavnost Skopje; Zagreb — polnilnica coca cola Zagreb; Cockta, brezalkoholna dejavnost Zemun; Žalec — polnilnica coca cola Žalec in temeljna organizacija združenega dela Lipljan, polnilnica coca cola iz Lipljana. Ko je bilo leta 1947 v Ljubljani ustanovljeno podjetje Slovenija vino, današnji predhodnik Slovina, je bilo registrirano kot trgovsko izvozno-uvozno podjetje z alkojiolnimi pijačami. Podjetje je tedaj zaposlovalo osem delavcev, danes pa ima 20 temeljnih organizacij združenega dela s približno 5000 zaposlenimi. Trgovini so se pridružili še kmetijstvo in predelava, gostinstvo in proizvodnja alkoholnih ter brezalkoholnih pijač. Podjetje je bilo do sredine petdesetih let usmerjeno v glavnem v izvoz vin s področja Slovenije. Slovin je tedaj oral ledino pri izvozu našega vina, saj je bil praktično prvi, ki je ponudil tujcem slovenska vina. Kljub težavam, ki so nastale zaradi pomanjkljive opreme, je tedanjemu podjetju Slovenija vino uspelo uveljaviti na tujih trgih vina slovenske in jugoslovanske proizvodnje. Leta 1956 je k Slovenija-vino pristopilo podjetje Vinea iz Ljubljane in tedaj je Slovenija-vino postalo tudi pomembno podjetje na domačem trgu. Hkrati je podjetje močno razvilo tudi proizvodnjo brezalkoholnih pijač, predvsem kokte, osvežilnega napitka visoke kvalitete in iz domačih surovin. Desetletno obdobje od leta 1962 naprej pa je za Slovenija-vino značilno kot obdobje integracijskih procesov na območju vse Jugoslavije in kot obdobje zagotavljanja lastne surovinske ter proizvodne baze. Značilnost teh integracijskih gibanj je razširitev dejavnosti z ustanovitvijo lastnih obratov in pripojitev drugih podobnih obratov po vsej Jugoslaviji. Na čistih obojestranskih poslovnih interesih so se pripojile k Slovenija-vinu oziroma današnjemu Slovinu naslednje delovne organizacije: leta 1965 Vino Brežice, leto pozneje Vinarska vizba Ohrid, 1967 Krajina vino iz Negotina, leta 1968 Vinag iz Maribora in Kmetijski kombinat Jeruzalem iz Ormoža, leto pozneje proizvodno in prodajno podjetje z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami Pa-trija iz Sarajeva, leta 1970 kmetijska zadruga Jedinstvo iz Rekovca, 1971 kmetijska zadruga Bizeljsko in vinogradniško sadjarsko podjetje Palič ter leta 1972 vinogradništvo živinorejski kombinat Ljutomer in leta 1974 Vital iz Celja. Z naštevanjem pripojenih podjetij smo se praktično sprehodili po vsej Jugoslaviji — od Triglava do Gevgelije, od Jadranskega morja do Panonske nižine. Zato delavci Slovina včasih pravijo, da so Jugoslavija v malem in v resnici so, saj so njihovi delavci praktično vseh jugoslovanskih narodnosti v Jugoslaviji, njihovi obrati pa v vseh republikah. Obenem z integracijskimi tokovi na vinarskem in kmetijskem področju pa je Slovin realiziral tudi veliko nalog, ki si jih je zadal glede proizvodnje brezalkoholnih pijač. Od leta 1963 so ustanovili obrate za proizvodnjo in prodajo brezalkoholnih pijač v Zemunu, Paliču, Skopju, polnilnico coca cole v Zagrebu, Beogradu itd. Opravili pa so tudi rekonstrukcijo in razširili kletne ter polnilne zmogljivosti v Ljubljani (leta 1966 in 1971), leta 1970 so podobna dela opravili tudi v Negolinu, Rekovcu in Vinarski vizbi v Ohridu. Že leta 1967 je Slovin sklenil licenčno pogodbo z ameriško tvrdko The Coca cola export Corporation iz New Vorka, tri leta pozneje pa še z znano tvrdke Schweppes iz Londona. S tem je Slovin uvedel na jugoslovanski trg nove in najkvalitetnejše brezalkoholne napitke. Tako je Slovin od leta 1972 naprej, ko so bile integracije v glavnem zaključene, prav tako pa tudi realiziran program proizvodnje brezalkoholnih napitkov, trgovsko-proizvodna organizacija, ki ima zelo pomemben delež pri trgovanju z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, v vinarstvu, proizvodnji brezalkoholnih pijač in v kmetijstvu. To toliko bolj, ker so leta 1973 odprli tudi polnilnico brezalkoholnih pijač v Ljubljani in obrat coca cole v Hadžičih, lani pa še v Lipljanih na Kosovem. Sedaj se v Slovinu pripravljajo na integracijo z ljubljansko Grudo, Slovin pa tudi sodeluje pri gradnji prve slovenske tovarne sladkorja v Ormožu. Po skoraj treh desetletjih trdega in ustvarjalnega dela je Slovin zasedel vodilno mesto v svoji dejavnosti. Slovin je postal velikan, ki prek temeljnih organizacij združenega dela povezuje primarno kmetijsko dejavnost s proizvodnjo in predelavo sadja, živine in mesnih izdelkov, žitaric, močnih krmil, vina in drugih alkoholnih pijač, brezalkoholnih pijač, sirupov in aromatov. Kmalu pa bo za proizvodnjo sladkorja v lastni režiji prideloval tudi večje količine sladkorne pese. Rdeči zaščitni znak Slovina — majolka, in Bacchus s ključem v roki je znan skoraj slehernemu Jugoslovanu. Slovin je pravzaprav primer, ki kaže, kako je možno uveljaviti načela o enot' nem jugoslovanskem tržišču, je pa tudi dokaz, da nobene razlike'' jeziku, nacionalnosti, stopnji razvitosti in druge ne morejo biti ovirav gospodarskem sodelovanju in krepitvi bratstva in enotnosti jug^" slovanskih narodov, če je to v skupnem interesu delovnih Ijo^1: Ne smemo pa prezreti tudi sodelovanja z zasebnimi kmetijski^11 proizvajalci. Sodelovanje, združevanje in vključevanje zasebn^ kmetov v združeno delo nastaja in se oblikuje kot rezultat potreb® po neposrednem sodelovanju v združenem delu in odločilno P°' sega v preobrazbo zasebnega kmetijstva. V kooperacijske odnos® so doslej zajeti kmetje na področju Ormoža, Ljutomera, Bizeljsk®' ga, Rekovca, Paliča in Negotina. V Slovinu pa ugotavljajo, da jim sedanja organizacijska obli|< postaja že pretesna. Dosežena raven proizvodnih zmogljiv05.’ sodobna tehnologija, uvajanje računalniškega sistema, novih Pr01' zvodov itd. Zahteva nove organizacijske rešitve pri koordinacij'in usklajevanju proizvodnih in poslovnih procesov. Zato so v Slov'00 v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu začeli snovat' oblikovati nov projekt samoupravne organiziranosti delovne orga^ nizacije Slovin. Bistvo teh sprememb je, da se bodo TOZD združ® vale v posamezne delovne organizacije, le-te pa v sestavljen organizacijo združenega dela — SOZD Slovin. Posamezne TOZ se bodo združevale v delovne organizacije glede na proizvoda0' dohodkovno, tehnološko in organizacijsko povezanost ter glede a pravice in dolžnosti iz minulega dela. S tem bodo skupni interes' proizvodnji, prometu blaga in storitev, delitvi dela in specializ®01” razvojnih programih, skupnih naložbah itd. še bolj neposredno uve (javljeni. Dosledno po začrtani poti e|0Vna organizacija Slovenija avto, ki te dni praznuje 3 Pesnega dela na področju opravljanja trgovinske dejavne tedl2VOd' ces,nih vozi,’ j® ustanovljena leta 1947 z odi nrvr1^6 vlade Liudske republike Slovenije kot naslednik držav jetja Jugoavto, direkcije za Slovenijo. Že od ustanovitve de vrst ' uvaionase gospodarstvo in druge porabnike z' ami cestnih vozil, nadomestnih delov, s splošnim in e avtomaterialom gumami ter orodjem idr. cev^e°Vna °r^an'2ac'ia Slovenija avto, ki danes šteje 1295 d org^niz^93™23^3 združene9a dela- ki j° sestavlja 13 tem servisn3^ Zdruzene9a dela, od tega 8 trgovinske dejavne 'rgovsk6 de*avnos,i in delovna skupnost skupnih služb. Med 1 Zastav6 re^avnos,i sodijo TOZD za prodajo na debelo, in Proda' ’ CKM’ VEL°’ TRG’ KEG’ T0ZD za Prodaj0 na dn ukvar/a n3 dr0l3no’ Ljub|jana, Avtomotor, Celje, in Avtoimpex TOZD- s ZUnan^e'r9°vinskimi posli. Od servisnih dejavno: Vrhnika ^as,ava Vič, Servis Bežigrad, servis Krško, s struktur S delovno enoto v Logatcu in servis Koper. Se 1974 |1^ °k or^an'2'ranie Slovenija avta je bila izoblikovane nih ora a’k° 80 sedelavcinazborih odločili za združitev 13 te SlovenariZaC^ 'n delovne skupnosti skupnih služb. S tem ustave'1 p3^01<0, Ze ,al<0^ vk'ju^'la v uresničevanje določil vine za 'tUd'določi,a zakona o združenem delu, ki zadolži in vsi d*:>|0Ve20Van*e 3 proizv°dnjo. Tako imajo samoupravr industri6 aVC' Dred set30i velike naloge za povezovanje tre zaunn Pd ^emer zavzemata najpomembnejši mesti pr , oa C2> Kraguievar in t----- ^___o.----------- o.h sluje 1295 delav nega dohodka. nimi trgovskimi podjetji, ki oskrbujejo tržišče z avtomobili, motorji, opremo vozil domačih tovarn. Slovenija avto se je tako razvijal v največjo trgovinsko organizacijo z izdelki domače industrije cestnih vozil: zavodov CZ, TAM Maribor, FAR Priboj, Tomos Koper, Rog Ljubljana idr. Sodeloval je tudi z vso jugoslovansko spremljajočo industrijo. Vedno večji vzpon motorizacije v Sloveniji in v Jugoslaviji pa je podjetju narekoval tudi širjenje maloprodajne mreže — predvsem v SR Sloveniji pa tudi v jugoslovanskem prostoru. V obdobju zadnjih 10 let je podjetje Slovenija avto neposredno in prek integracijskih procesov razvilo maloprodajno mrežo v vsej Jugoslaviji in ima prodajalne v skupni površini 6.850kv. m. Od leta 1959 je podjetje Slovenija avto preusmerilo vlaganje akumulacije v razvoj servisne mreže. Tako ima danes servise v Ljubljani (2), na Vrhniki, v Logatacu, v Kopru, Krškem in na Ravnah. Poleg prodajnih mest in servisov pa ima podjetje Slovenija avto še svoja predstavništva na Reki, v Beogradu, Skopju, Splitu in v Novem Sadu. Najpomembnejšo integracijo v zadnjem razvojnem obdobju so v Slovenija avto izvedli leta 1967, ko je prišlo do pridružitve Avtomotorja Celje . S pripojitvijo Avtomotorja Celje k Slovenija avtu se je Slovenija avto še bolj utrdil v širšem slovenskem prostoru, saj zavzema kot DO na področju avtomobilske industrije vodilno mesto v slovenskem prodajnem prostoru s cestnimi vozili, rezervnimi deli in opremo, v jugoslovanskem prostoru pa se uvršča med najpomembnejše specializirane trgovinske organizacije. Tudi na področju zunanje trgovine je DO Slovenija avto razvila in razširila svoje poslovanje zunaj meja Jugoslavije, predvsem v vzhodno evropskih državah. Tako je tovarna Motorradvverk iz Nemške demokratične republike prav letos na Beograjskem sejmu slavnostno izročila Slovenija avtu že 50.000. motor, ki ga je tovarna izvozila v Jugoslavijo. Od zunanjetrgovinskih partnerjev je podjetje prejelo tudi številna častna priznanja in diplome. Najpomembnejši del asortimenta DO Slovenija avto, ki ima sedež na Celovški 150 v Ljubljani, kamor se je preselila leta 1971, ko je kupila tedanjo garažno hišo in jo preuredila v upravne prostore, so izdelki domače avtomobilske industrije. Pri tem vodi CZ, saj je lani Slovenija avtu prodal več kot 16.000 osebnih vo?il, s čimer se uvršča na prvo mesto v Sloveniji in med dve največji delovni organizaciji v Jugoslaviji. Poleg vozil zastava pa je Slovenija avto tudi najpomembnejši prodajalec za Tomosove in Rogove izdelke (kolesa, motorna kolesa, izvenkrmni motorji ter motorji iz uvoza MZ, ČZ, JAWA, idr.). Ne smemo pozabiti tudi tovarne TAM iz Maribora, ki prek Slovenija avta prodaja težka vozila, dostavna vozila in specialna vozila, gradbeno opremo in gradbene stroje. V asortimentu Slovenija avta so tudi osebna vozila cimos. Poleg cestnih vozil pa oskrbuje Slovenija avto tržišče tudi z vso dodatno opremo za vozila (gume, avtoelektrični izdelki, drobna oprema idr.) , proizvodnjo oskrbuje z reprodukcijskim materialom. Vse večja motorizacija v Sloveniji je zahtevala tudi razvito mrežo servisov. Tako je Slovenija avto postopoma odprl pet servisov v različnih krajih Slovenije. Med največje vsekakor sodi servis Zastava na Viču, ki je bil tudi prvi servis v Sloveniji avtu in je kasneje postal specializirani servis za Zastavina vozila. Drugi servis v Ljubljani je v Samovi ulici, ki poleg servisov za vozila iz Kragujevca servisira tudi vozila citroen in cimos. Na Vrhniki je servis za vozila škoda in wartburg,v sestavi tega servisa pa je tudi kleparsko-ličar-ska delavnica v Logatcu. Tudi na slovenski obali ima Slovenija avto svoj servis v Kopru in delovno enoto v Luciji, kjer popravljajo motorje in motorje za čolne, v servisu v Kopru pa vse storitve za vozila zastava, kakor tudi tehnične preglede. Lani so delavci v TOZD servis Krško pridobili nove prostore za popravilo vozil in tudi sodobno urejen prostor za opravljanje tehničnih pregledov, servis v Krškem edini v Posavju opravlja te storitve. SKRB ZA DELOVNEGA ČLOVEKA Pri tako velikem številu zaposlenih je potrebna tudi skrb za delovnega človeka na delovnem mestu in zunaj delovnega območja Slovenija avto. Velike sredstev vložijo za nakup, adaptacijo stanovanj, veliko jih namenijo za posojila za stanovanja. Tako so doslej rešili že blizu 350 stanovanjskih problemov svojih delovnih ljudi. Družbena prehrana v podjetju Slovenija avto je dokaj dobro urejena, saj imajo na Celovški cesti 150 svoj obrat družbene prehrane. Tudi za počutje delavcev v času letnih dopustov in zimskih počitnic je kar dobro poskrbljeno. Podjetje ima svoj počitniški dom na Ve-lem Lošinju s 17 sobami in 54 ležišči. Ta dom so odprli leta 1975, predtem pa so delavci letovali v svojem počitniškem domu v Ankaranu in še leta nazaj v Crikvenici v Selcah in po zasebnih sobah na jadranski obali. Imajo pa tudi 16 avtomobilskih prikolic, ki so postavljene ob različnih kampih ob jadranski obali od Kopra do Makarske. Delavci Slovenija avta pa imajo počitniški dom tudi v Kranjski gori z zmogljivostjo 15 ležišč. Tudi kulturnemu življenju delavcev posvečajo v Slovenija avtu veliko pozornosti. Tako imajo redne abonmajske karte za dramo in opero, organizirajo pa tudi skupinske oglede vseh pomembnejših kulturno-zabavnih prireditev v Ljubljani. Poskrbljeno je tudi za delovne žene-matere, saj je ta ljubljanski kolektiv med prvimi odprl svoj vzgojnovarstveni zavod. V tem VVZ, ki je tik ob upravni stavbi na Celovški cesti 150, je prostora za približno 70 otrok zaposlenih delavcev. Otroški varstveni zavod so bili odprli leta 1973 in je bil najlepše darilo materam in ženam za 8. marec. V podjetju Slovenija avto, kjer je pretežna večina mladih delavcev, se je pokazala potreba tudi po organizirani športno rekreacijski dejavnosti. Ekipe in posamezniki uspešno zastopajo Slovenija avto na različnih tekmovanjih. Tako so kot ekipa med rednimi udeleženci tekmovanja ŠIMU,v zimskem času pa smučarskega prvenstva avtomobilske industrije Slovenije. Na športno rekreativnem področju so v zadnjih dveh letih dosegli dokaj solidne rezultate tako glede množičnosti kot uspehov tekmovanja. Med rednimi oblikami je tudi vsakoletni pohod ob žici okupirane Ljubljane, vsi na kolo za zdravo telo ter vse druge TRIM akcije. TRIM in športna rekreacija sta razviti tudi v Celju in v Krškem, v Kopru ter Beogradu. Delavci temeljnih organizacij tekmujejo tudi za pokal Slovenija avta. V tej največji avtomobilski hiši so leta 1974 ustanovili AMD Slovenija avto. Mlado društvo je v dveh letih svojega obstoja doseglo zavidljiv vzpon in uspeh . Lani je bil član AMD Slovenija avto kar trikrat državni prvak in tudi proglašen za najboljšega voznika leta. Ti rezultati so sad uspešnega in načrtnega dela v društvu, hkrati pa tudi velikega razumevanja vseh delavcev v Slovenija avtu, po katerem društvo nosi ime. DRUŽBENOPOLITIČNA AKTIVNOST Delovna organizacija Slovenija avto se aktivno vključuje v družbenopolitično življenje občine Šiška pa tudi mesta Ljubljane. Zelo aktivna je sindikalna konferenca. Lani je OOS TOZD servis Bežigrad dobila za svoje delo srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije. Letos pa je konferenca osnovnih organizacij sindikata Slovenija avto prejela enako priznanje za svoje delo v tridesetih letih. Sindikalna konferenca je omogočila svojim članom letovanja in druge oblike rekreacije,poleg tega pa je čutiti vpliv sindikata pri vseh dogajanjih v podjetju. Sindikalna konferenca se je učinkovito v ključila v razpravo o ZZD kot tudi v razprave o združitvi temeljnih organizacij v DO; v OO ZK je včlanjenih blizu 140 komunistov. Komunisti so se med prvimi vključili v razpravo o ZZD pa tudi v njegovo uresničevanje, kat je še posebej pomembno za Slovenija avto, saj jih zakon zavezuje za povezovanje z industrijo. GOSPODARJENJE Združitev TOZD v Slovenija avto je pripomogla k še močnejšemu naraščanju realizacije, v kateri ima največji delež realizacija trgovskega blaga. Promet se je od leta 1973 do 1976 podvojil in je znašal v letu 1976 skoraj 3 milijarde novih dinarjev plačane realizacije. Prvi meseci leta 1977 pa obetajo še nadaljnje povečanje. V obdobju 1973—1976 se je število zaposlenih povečalo za nekaj več kot dvesto delavcev. Dohodek za delitev na zaposlenega se je v tem času povečal za dobro polovico, osebni dohodki pa za 60 %. Leta 1976 je znašal poprečni osebni dohodek na zaposlenega 3.919 din. Sredstva za sklade so se v treh letih povečala za več ket polovico. Družbeni bruto proizvod se je skoraj podvojil in je leta 1976 znašal blizu 180 milijonov dinajrev, s čimer se Slovenija avto uvršča med največje organizacije združenega dela v svoji stroki v SFRJ. Leto 1976 so vse temeljne organizacije v DO Slovenija avto sklenile s pozitivnim rezultatom. Osnovna usmeritev Slovenija avta bo še naprej povezana z domačimi proizvajalci cestnih vozil, pri čemer nameravajo predvsem razširiti maloprodajno in servisno mrežo. Vsa razmišljanja veljajo smotrnemu gospodarjanju Color je že zdavnaj zakoračil prek meja naše ožje domovine. Kakovost izdelkov, v glavnem sintetičnih lakov in umetnih smol, je podjetju utrdila sloves doma in v svetu. Kako si lahko razlagamo ta uspeh? V precejšnji meri gotovo z dolgoletno tradicijo tovarne, tradicijo, ki je povezana z nenehnim izboljševanjem izdelkov, tenkočutnim posluhom za zahteve tržišča, s skrbjo za stalen dvig kakovosti. Po drugi strani pa je to vse prispevalo tudi k odličnim poslovnim odnosom na domačih in tujih trgih. Tovarna iz Medvod »Color« je lani prodala 22.837 ton različnih izdelkov in presegla plan realizacije za 5,1 %. Lahko bi še več, ko jih ne bi »držala nazaj« premajhna in neustrezna skladišča, ki ne dovoljujejo večjih zalog v proizvodnji in tudi ne velikih serij. Pa še nekaj velja povedati: lani je podjetje poslalo na tuje trge 5599 ton svojih izdelkov, kar je za 91 % več kot predlani. Sicer pa znaša vrednost vsega lanskoletnega izvoza več kot 113 milijonov dinarjev in je za 77 odstotkov večja od iztržene v letu 1975. Dobri rezultati gospodarjenja pa Colorjevih delavcev niso uspavali v samozadovoljstvu. Tako so nedavno načeli vprašanje, kaj storiti, da bi bilo poslovanje še bolj gospodarno. Tako so načeli vprašanje o prihranikih: v embalaži še vedno ostajajo manjše količine surovin ali izdelkov. Ko bi uspeli prihraniti na surovinah in embalaži samo pol odstotka teh »ostankov« bi to zneslo na leto kar 175 ton — ali tri in pol milijona dinarjev prihranka! Ali naslednji primer: tovarna izdela na tisoče izdelkov, pri marsikaterem pa bo treba razmisliti, ali bo možno to ali ono surovino iz uvoza nadomestiti z domačo. S tem bi prihranili dragocene devize. In čeprav so v tovarni na tem področju že mnogo storili, še vedno ugotavljajo, da niso izkoristili vseh možnosti. V Colorju tudi razmišljajo o tesnejšem sodelovanju s tovarnami, ^ proizvajajo podobne izdelke, nimajo pa zagotovljenega trga. Te tovarne naj bi v prihodnosti izdelovale za Color nekatere izdelke. Pa tudi Color sam povečuje proizvodnjo. Tako bo TOZD Smole z rekonstrukcijo svojega obrala močno povečala zmogljivosti (od 7 tisoč na 14 tisoč ton) in temu primerno povečala tudi svoj izvoz. V TOZD Premazi predvidevajo do leta 1980 močno povečanje proizvodnje — od 17.600 ton v letu 1975 na 28.200 ton v letu 198°- oad TOZD STROJIMO KOVINSKA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA SKIF LJUBLJANA Prvi domači bager Strojno kovinsko industrijsko podjetje SKIF iz Ljubljane je bilo ustanovljeno leta 1949. SKIF je bolj ali manj uspešno posloval kot samostojna delovna organizacija vse do novega leta 1975, ko so se delavci odločili za združitev z industrijskim montažnim podjetjem IMP-Ljubljana. SKIF se je že od vsega začetka ukvarja! s proizvodnjo strojev in strojnih naprav, kovinskih konstrukcij, rezervoarjev, cistern, silosov itd. Tudi po združitvi je proizvodni program ostal v bistvu enak, razlika je le v tem, da je SKIF prešel na uporabo aluminija, nerjave- I-----1 INDUSTRIJSKO imn MONTAŽNO Ulili PODJETJE ~ Tl LJUBLJANA 61001 LJUBLJANA, TITOVA 37 n. sol. o. čega jekla, armiranega poliestra, počasi pa opustil proizvodnjo izdelkov iz manj kakovostnih ma’^rialov. V srednjeročnem programu SKIF je zapisano, da se bo ukvarjal z izdelki za procesno tehniko. Opustil bo proizvodnjo cistern in prešel na proizvodnjo, ki zahteva višjo stopnjo tehnologije. V zadnjih letih je SKIF vložil veliko denarja v razvoj in osvajanje proizvodnje različnih izdelkov za procesno tehniko, predvsem za potrebe kemične, farmacevtske, živilske industrije in kmetijstva. Ta del proizvodnega programa bo za živinske farme predstavljal približno polovico proizvodnje v SKIF. Opremo za farme SKIF proizvaja na podlagi poslovno-tehničnega sodelovanja z ljubljanske Emono. Drugo polovico proizvodnega programa pa predstavljajo stroji in naprave za gradbeništvo. SKIF je znan proizvajalec gradbenih dvigal, fasadnih odrov, ravnalcev betonskega železa itd. Velik uspeh je zabeležil lani, ko je z lastnim razvojem osvojil izdelavo bager-nakladalca, ki je v preskusu prototipa izredno uspel. Prav tako je kot nov eksponat na zagrebškem velesejmu pokazal, da je bila usmeritev in odločitev razvojne naloge pravilna. Nakladalec nosi oznako BN77, poganja ga traktor IMT (77KM), izdelek Industrije motora i traktora Beograd, vsa hidravlika pa je proizvod Prve petoletke Trstenik. Gre torej za povsem domač bager nakladalec. Stroj je primeren za različna zemeljska dela. Do leta 1980 naj bi naredili še nekaj inačic tega bagra. V Kamniku pod Krimom SKIF gradi nove proizvodne prostore za armirani poliester. Tja naj bi preselili proizvodnjo iz dosedanje neprimerne lokacije in jo delno razširili. V tej tovarni bodo proizvajali različne kontejnerje, rezervoarje iz kemično odpornih materialov, cistern itd. SKIF v poprečju zaposluje 170 delavcev in je lani ustvaril 70 milijonov din celotnega dohodka, letos pa ga načrtuje za 30 milijonov več. TOZD TOVARNA REGULACIJSKIH ARMATUR IN APARATOV Tudi z lastno pametjo se daleč pride Tovarna regulacijskih armatur in aparatov, ki je temeljna organi zacija združenega dela IMF Ljubljana, je iz skromnih začetkov zra sla v tovarno, ki je znana po vsem jugoslovanskem tržišču. Delavci te tovarne so najprej proizvajali le za lastne potrebe P° djetja, danes pa njihova proizvodnja regulacijskih armatur, črpalk' toplotnih aparatov že zadovoljuje potrebe domačega tržišča. Mi1710 tega se je tovarna uspešno vključila tudi v izvoz. Vsi ti uspehi so v glavnem sad dela lastne razvojne službe. Tovarna se postavlja z 20-letno tradicijo proizvodnje obtoch črpalk in lahko trdimo, da so po kakovosti enakovredne tistim, k|), izdelujejo priznani tuji proizvajalci. Dejstvo je namreč, da osnovna skrb strokovnjakov v tovarni zasledovanje kakovosti pr° zvodov in usklajevanje tehnoloških postopkov z najnovejšimi ^ ničnimi dosežki v svetu. Če bi dejali, da je proizvodnja vseh vrst črpalk za centralno k^r javo ena smer proizvodnega programa, potem je druga smer pr° zvodnja avtomatike za avtomatsko regulacijo sistemov centrale kurjav, prezračevanja, klimatizacije in drugih tehnoloških procesov' Te sisteme in elemente v najmodernejši izvedbi šo razvili sami, A ^ posebej je pomembno, da so tudi elementi izdelani pretežn0 domačih materialov. ^ V oddelku proizvodnje toplotnih aparatov izdelujejo v tova regulacijskih armatur in naprav vse vrste izmenjevalcev topl°,e' grelnike, tlačne posode in akumulatorje. V tej zvrsti proizvoonj zlasti izstopa proizvodnja sodobnih in kakovostnih spiralnih 'zrne njevalcev toplote, ki se odlikujejo z veliko zmogljivostjo ob majh vgradnih merah. f ob prazniku občine šiška 18. junija 1977 stran Bodočnost se rojeva v Stegnah ^ Udobju proizvedla za 40 milijard dinarjev hlapa in storitev in d ustvarila 500 milijonov dolarjev izvoza. To je nedvomno z£ ®vna naloga, ki je Iskri zaupana ne nazadnje tudi zato, ker je 1 °vna organizacija izrazito usmerjena v tako imenovane kval oe faktorje gospodarjenja. Ti faktorji se izražajo v čedalje večjei ® ezu znanja v njenih proizvodih, v usmeritvi na sodobne tehnok S1!6 in izdelke ter v njihovi naraščajoči kompleksnosti, kot tudi pr°daji lastnega proizvodnega znanja. V tem smislu so opredeljene glavne usmeritve srednjeročnec 3 ra2voia Iskre, pri katerem gre v glavnem za dve sočas entvi, in sicer: pospešeno osvajanje strateških razvojnih pr h |i?V’ ^ pomer>ijo uvedbo pomembnih modernih tehnologij in i hkrati ^ ^ 80 ,eme'ine9a pomena za nadaljnji razvoj vse Iskr n j. . pa 2 uvedbo avtomatizacije in boljše organizacije dela raci-ki. 3,1 In kvalitetno izboljšati tiste sedanje proizvodne program kot Še ne* ki se ukvarja s proizvodnjo pšenice in koruze. stVo kraievnih skupnosti je le osem takšnih, v katerih je kmetij-^ azmerno pomembna gospodarska panoga. ''eliu133 Pa seveda povedati, da je v občini Šiška še sorazmerno Lre* ki J® nihče ne obdeluje. Gre za kmetije, ki so ostale irnen0va naslednikov, in za tista zemljišča, ki so v lasti tako ,e*ko re”1^ ne* Megrad je bil leta 1950 med prvimi, ki je ustanovil delavski s''' prav tako pa je bil med prvimi tudi pred štirimi leti pri ustanavlj temeljnih organizacij združenega dela. Že 6. decembra 1973- Grad' 7 TOZD podpisalo samoupravni sporazum o združevanju v - ^ beno podjetje Megrad, leta 1975 pa je k delovni organizaciji na podlagi referenduma pristopil še Gradles iz Medvod. V Megradu danes dela več kot 1000 delavcev. Ne ma nF K naročil in dela, bolj pereče je pomanjkanje nekaterih suroVirigI1i zadnjem času predvsem cementa. Kljub nepredvidenim zas o pa v Megradu vendarle upajo, da bodo izpolnili v začetku le a stavljeni gospodarski načrt. a avtotehna 1ASTOPanje, trgovina, izvoz — uvoz, Ljubljana, Titova 36 T02D KOMERCIALNA VOZILA, n. sol. o. zastopstvo za: ovorna vozila, avtobuse, viličarje FIAT-OM in Revmatike vseh vrst CEAT-VELTRO z lastnim 'Visom in servisno mrežo po vsej SFRJ TOZD ELEKTRO PROIZVODI n. sol. o. zastopstvo za: avtoelektriko, gospodinjske aparate, opremo za servise BOSCH, videoakustiko BLAUPUNKT in LENCO z lastnimi servisi in servisno mrežo po vsej SFRJ TOZD MAZIVA, ELEKTRONIKA, INDUSTRIJSKE NAPRAVE, uvoz— izvoz, n.sol.o. zastopstvo za: olja in maziva VALVOLINE in zaščitna sredstva TECTVL, akustiko AKAI in sistem interne televizije IKEGAMI fotoaparate in kamere CANON, Solid State RCA, merilce ropota in vibracij BRUEL& KJAER iz programa defektologije tvrdke AGFA zastopa svetovno znane tvrdke dr. Foerster, General Motors, Diesel itd. TOZD OSEBNA VOZILA, n. sol. o. zastopstvo za: osebna vozila GENERAL MOTORS IN OPEL izvenkrmne motorje VAMAHA z lastnimi servisi in servisno mrežo po vsej SFRJ TOZD NOTRANJA TRGOVINA, n. sol. o. s številnimi prodajalnami po vsej SFRJ in predvsem v Ljubljani ter s številnimi predstavništvi v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, na Reki, v Splitu in Skopju Avtotehna vam nudi široko izbiro avtomobilskega in tehničnega blaga za dinarska in devizna sredstva. Lastni servis v Ljubljani, v občini Šiška na Celovški 175 in 228. Avtotehna Ljubljana se priporoča! VIATOR prometno, hotelsko in turistično podjetje Ljubljana, n. sol. o. r DEJAVNOSTI # mestni potniški promet # medkrajevni potniški promet # tovorni promet # hoteli # žičnice # avtoservisi # turistične agencije # taksi r MESTNI POTNIŠKI PROMET V LJUBLJANI ima 178 avtobusov za 160 km mestnih prog. MEDKRAJEVNI PROMET prepelje na progah doma in v t jini z 222 modernimi avtobusi že blizu 30 milijonov potni __ na leto. ** ’d\0 DELAVNICE Viatorja v Ljubljani, na Jesenicah, v Prevaljah, Slovenjem Gradcu in Črnomlju, Kamniku in Lendavi popravljajo in vz r lasten vozni park, velik obseg dela pa predstavljajo servisne storitve za zunanje stranke (servisi Zastava). ■ h lo Ž0 Ljubljančani so RADIO TAXI Viator sprejeli. Rumenčki in telefonska številka 20-424 so jamstvo za hitrost in dobre storitve. 74 vozil 0 težko zmaguje. 460 TOVORNIH VOZIL kroži po cestah Evrope in Azije. Zmogljivost 5.153 ton. ^ HOTELI, RESTAVRACIJE IN GOSTIŠČA Viatorja se začenjajo rojevati z otvoritvijo hotela GOLF na Bledu v letu 1969. p<£e,£ gr(u, B0’* letu 1977 odprli še en hotel A kategorije, hotel PARK na Bledu, ima Viator na Gorenjskem, Goriškem, Koroškem, v °reKyjatorjevil1 krajini in na ljubljanskem območju 1839 ležišč in 7021 sedežev. Nekateri Viatorjevi objekti so tesno povezani z obratovanjem ŽlCNIC v Martuljku, na Španovem vrhu in na Veliki planini. . ^ |