GOSPODU PETERLETU ČESTITAMO O^TOICI NJEGOVE ^SS Tritnma št 8 4 Andrej Poznič, predsednik DNS 8 Šešelj ruši Hišo cvetja 10 dr. Ciril Ribičič, predsednik SDP 16 PravašParaga 18 Albanijaiz novinarske beležke Erike Repovž II 21 Ženeva: mesto narodov 27 Alenka Kunaver, predsednica dijakov 28 Dnevnik dr. Mance Košir 34 Film: Pleše z volkovi 37 Teater 40 Art 42 SpotipoKitajski 44 PoP 84 46 GaryGray 48 Casablanca POSEL STOLETJA Bodo slovenski parlamentarci uspeli v tekmi s časom, ki jim ga narekuje plebiscitna zaveza? Ce upoštevamo determinante časa, potem je njihovo podjetje tvegano: majav Peterletov kabinet, taktični zasuk srbske osi v jugoslovanskih pogajanjih in konser-vativno razpoložena mednarodna skupnost. Od konsitutiuranja oblasti je na relaciji predsedstvo-vlada parlament prihajalo do kratkih stikov, kar je v tako oblikovani oblasti, kot je slovenska, povsem pričakovano. Nekoliko manj pričakovano pa je Kučanovo razočaranje na zadnjem zasedanju skupščine zaradi premierove odsotnosti, kar med drugim kaže tudi na to, da v teh "usodnih časih" prave koordinacije ni. Verjetno je nikdar ni niti bilo. Še bolj zastrašujoče - predvsem za Demosovo večino v parlamentu - pa so odstopi ministrov: tistih, ki so Peterletu svoje izjave že vročili, in tistih, ki Peterletovega pisma še niso prejeli. V razmerah, ko kadrovska nestabilnost vlade ne more spremljati hitrega razdruževalnega tempa, je delo parlamen-ta še toliko težje. Še bolj premisleka vredna je zunanje-politična determinanta. Nazadnje jo je najbolj jasno izrekel ameriški veleposlanik v Jugos-laviji Zimmermann: Slovenija neupravičeno pričakuje ekonomska darila za odcepitev. Ce je slednja izjava veljavna, si lahko Slovenija privošči posel stoletja: za to, da v Jugoslaviji ostane še nekaj časa in igra vlogo parne lokomotive, ki puha demokracijo, naj zahteva nagrado. Dilemo, ki jo pred slovensko diplomacijo postavlja svet -pogajanja o enotni Jugoslaviji z verjetnim kompromisom ali izolacijo, je mogoče rešiti tudi na zgoraj opisan način. Ker pa je v slovenski politiki vse premalo pragmaticnosti in vse preveč zgodovinske napuhlosti, bo posel stoletja verjetno padel v vodo. Branko Čakarmiš TRIBUNA je glasilo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. • Tisk tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. • Naslovuredništva: Kersnikova 4,61000Ljubljana, tel. (061)319-496 telefax (061) 319-448. • V uredništvu dežuramo med 10. in 12. uro. • V.d. glavnega urednika: Bojan Korenini. • V.d. odgovor-nega urednika: Branko Čakarmiš. • Lektorica: Nives Klinc. • Cena 15 din. • Publkacija je obdavčena po 10. alineji 1. točke ter števivlke 8 Zakona o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št.4/91). • Naslednja številka izide 13.maja 1991. V uredništvu Tribune ali pri Tribuninih kolporterjih na fakultetah lahko študentje s indeksom kupijo Tribuno po ceni 5 dinarjev. Spoštovani gospod rek-tor,____________________ Društvo Lucien Tesniera je na svojem zboru v prostorih Društva slovenskih pisateljev decembra lanskega leta pooblastilo svoj upravni odbor, naj se obrne na Vas s prošnjo za vašo privolitev in morebitno sodelovanje v zvezi s počas-titvijo spomina slavista in slovenista Luciena Tesniera, ki je v letih 1920 -1924 živel in delal kot lektor francoskega jezika v Ljubljani, s spominsko ploščo, ki bi jo vzidali v prostorih Univerze. Odkritje spominske plošče bi bila lepa priložnost za prireditev mednarodnega simpozija v počastitev osebe in dela Luciena Tesniera. Za ta simpozij je med strokovnjaki po svetu in pri nas že sedaj veliko zanimanje. Odkritja spominske plošče v prostorih Univerze bi se udeležili tudi predstavniki univerz, ki ohranjajo spomin Luciena Tesniera in nadaljujejo njegovo delo, predvsem v Pariza, Montpelliera, Strasbourga in BesanQona. V prilogi Vam pošiljamo dokumentacijo, ki priča o pomembnosti Tesnierovega dela in o široki podpori, ki joje ta iniciativa dobila v domači in mednarodni znanstveni jav-nosti. S tovariškimi pozdravi Upravni odbor društva Luciena Tesniera, Ljubljana Popravek Bralkam in bralcem se opravičujemo zaradi napake, ki se je v prejšnji številki pojavila v članku »OB OBISKU MLADE INICIATIVEVZDA«. Pravilna formulacija se glasi: IYUD, v kateri je MLIN pri SDZ eden od ustanovnih članov združuje mladinske or-ganizacije strank, ki so včlanjene v IDU: avstrijska Ijudska stranka, britanska kon-zervativna stranka, ameriški republikanci, avstralski liberalci, konservativna progresivna liberalna stranka, danska konzervativna Ijudska stranka, nemška CDU in CSU, grška Nova demokracija... Pomembno vlogo ima pri tem tudi Ev-ropska demokratična zveza (EDU), kjer je SDZ zaprosila za status opazovalca. Uredništvo »Piotl vslljevanju praznlkatc Odgovor Slovenskim krščanskim demokratom Poleg objav v medijih ste tudi mene osebno obvestili o svojih sklepih, stališčih, ocenah o praznovanju petdesetletnice OF oziroma proti praznovanju. Nedvomno imate vso legitimno pravico, če uporabim vaš jezik, da javno iz-povedujete, kar ste zapisali. Ceb prav in pošteno je, da je vsak odkrito in povsod in samo to, kar v resnici ]e. Toda: po ev-ropskih in ne leslovenskih kriterijih sta bila in ostajata slovenski upor in boj proti okupatorju del skupnega boja zmagovitih zavezniških sit proti fašizmu; OF pa je ta boj na Slovenskem organizirala in vodila. Zato se je Predsedstvo Republike Slovenije odločilo, da se petdesetletnice njene ustanovitve in začetka upora proti okupatorju spomni z dostojanstvom, s kakršnim vsi civilizirani narodi praznujejo svoja zgodovinska državotvorna in os-vobodilna dejanja. Glede sredstev-iz proračuna, namen-jenih izključno za osrednjo proslavo, ki naj bo predvsem proslavaosamosvajajoče se slovenske države, pa samo to: razmerje med tistimi, kizanikatezgodovinskipomen NOB, in tistimi, ki ga priznavajo, je po javnomnenjskih raziskavah 1:10; torej niti potovica volilnega telesa vaše stranke se ne izreka za takšen odnos do OF in NOB, kakršen veje iz vaših sklepov, med katerimi je sklicevanje na dav-koplačevalce... no, pustimo stavek nedorečen. Za resno razpravo o zajeman-ju denarja \z žepa davkoplačevalcev je bilo in še bo dovolj priiožnosti in utemeljenosti za protest. Sicer pa je s prazniki tako, tudi z nacbnalnimi: v poštev ga jemlje samo tisti, ki ga kot praznikobčuti, nobeno vsiljevanje nič ne pomaga. Vaša zaskrbljenost v tem smislu je torej povsem odveč. Ciril Zlobec, član Predsedstva RS in predsednik Odbora za proslavo NEO-LUDIZEM SLOVENSKIH SREDNJEŠOLSKIH PROFESOR-JEV?____________________ Da, toje pravadefinicija njihovegrožnje, ki so jo artikulirali med potekom dvod-nevne stavke dne 16. in 17. aprila. To, da nameravajo odklanjati stike s starši (gov. ure) in celo to, da ne mislijo izvajati zaključnih obveznosti (konference, spričevala itd.) presega vse meje. Žrtve so še vedno in ponovno DIJAKI. To, da jim odpade dva dni pouka v teh toplih dneh in da se za dva dni odpočijejo od kakšnega »tečnega« profesorja, jim sicer ugaja, a vendar se je treba vprašati: »KDO KOGA...?«. Vedno je tako, da namreč dijaki potegnejo »ta kratko«. A vendar, je že čas, da se vprašamo, kdaj so npr. »štrajkali« profesorji v zlati dobi titoizma in kardeljanstva. NIKOLJ! Še pisniti si niste upali. Pustili ste, da so vam predpisovali na politbirojih, kako morate izobraževati, da bodo iz šol prišli mladci in mladenke vedrega socialističnega duha, sposobni ¦.:•:•:•:*:•:•:•:¦:¦:¦:•:¦:•:•:•:•:•:•:* ............ . ............ ,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,.,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,v.,v.,,,,,,v.,,,,v.v .,,,,-..,,,,,.,..,..,.....-.. ,,,,:-:-.-.-.v.-,.-.v,:- obnavljati Kardeljeve levitesocialističnega duha, sposobni obnavljati Kardeljeve levite o samoupravnem socializmu. Pustili ste, daso vas umestili v mehanizem SVIO. Daste nas začeli načrtno enačiti. Ni smelo biti ne slabih ne dobrih. Oba ekstrema ste namreč z vso ihto »glihali« v idealno sredino. Seveda, politbiroji so vam že urejevali plače iz vsedržavnih »pufov«, ki so jih dobivali naši svetovni velmožje na svojih svetovnih popotovanjih. Sedaj, koje treba malce potrpeti, pa jadikujete in grozite. In že bežen pogled na vses-lovenski stavkovni odbor mi potrdi ugotovitev, da prevladujejo SDP-jevski agitatorji. Da o zdrahah v provinci sploh ne govorim. TAKŠNI VOJAKI REVO-LUCIJE? NEIN, DANKE! Gregor Uranič Zahteve in argumenti slovenskih dijakov______ 1. Zveza četrtošolcev Slovenije in Zveza dijakov Slovenije podajata naslednje argu-mente proti zaključnemu izpitu: a) Univerza ni doslej pokazala nikakršnega posluha za prenovo srednjega šolstva. Še naprej ignorira dejstvo, da se je prenova srednjega šolstva že začela. Namesto tega je Fibzofska fakulteta javno objavila, da bodo diferencialni izpiti v obsegu zaključnega izpita Gimnazije Poljane potekali natanko dva dni po končanih zaključnih izpitih. Zaradi takega obnašanja smo dijaki stisnjeni v kot. Predmeti pri zaključnem izpitu so strogo določeni in dijaki, ki bodo menjali smer, bodo v veliki časovni stiski. Da ne omenjamo dijakov, ki bodo morali opravljati še diferencialni izpit. Poudariti je treba, da dijaki ne bodo opravljali tri izpite (zaključnega, sprejem- nega, diferencialnega), ampak da vsak izpit vsebuje štiri predmete in tako ima lahko dijak v najslabšem primeru kar dvanajst izpitov v štirinajstih dneh!!! b) Seveda se zavedamo, da so bili strokovni argumenti za uvedbo zaključnega izpita, vendar ne moremo pristajati na tako izvedbo. Večkrat smo že poudarili, da se zavzemamo, da se srednja šola konča z maturo, za dijake, ki nadaljujejo s študijem, ter z zaključnim izpitom za dijake, ki končujejo izobraževanje. Dr. Peter Vencelj je javno izjavil, da katalogi znanj sploh niso potrebni. Ob tem se sprašujsmo, kako naj se dijak ustrezno pripravi na tak izpit, saj so nekatere vsebine bolj pomembne, nekatere pa manj. Dijaki seveda niso nikakršni pedagoški strokovnjaki, zato ne morejo ločevati pomembnejših tem od manj pomembnih. Katalogi znanj, ki pa so iz-delani, niso nikakršni katalogi! Katalogi znanj so mnogo več, kot le površen prepis vzgojno-izobraževalnih programov. c) Če naj bi sprejemni izpit preverjal sintetično znanje, je vprašljivo, v kolikšni meri lahko štirinajstdnevna priprava na tak zaključni izpit to sploh omogoči. 2. Zato slovenski dijaki od pristojnih or-ganov zahtevamo: a) Da se ugotovi, da letošnje priprave na zaključni izpit potekajo tako, da ne omogočajo normalne izvedbe. Zaradi teh razlogov zahtevamo, da se zaključni izpit zakonsko odpravi, oziroma da se razglasi moratorij za izvajanje zaključnega izpita. b) Da se takoj pričnejo resne priprave na normalno izvedbo zaključnega izpita ter mature, ki bo dijakom ponujala več, kot le brezplodno mučenje štirinajst dni pred sprejemnimi izpiti. c) Dase ugotovi položaj Univerze, terda se uvede normalen prehod iz srednje šole na Univerzo. Od dr. Petra Venclja zahtevamo, da pravzame pobudo za reševanje nastalih problemov, oziroma če tega ne bo hotel storiti, da jasno in s strokovnimi argumenti pojasni, zakaj tega ne bo storil!!! Matej Kurent Alenka Kunaver Med prejetimi pravilnimi rešitvami za 7. nagradno križanko, so bili izžrebani: 1. Janez Hauptman, Marinkov trg 2, 61110 Ljubljana (omenjeni naj se v roku 10dni po objavi zglasi pri Založbi KRT na Beethov-novi 9, kjergačaka nagradna knjiga); 2. in 3. (polletnanaročninanaTribuno): Radoj-ka Manfreda, Kosovelova 2, 65000 Nova Gorica in Martin_ Račič, Tavčarjeva 1, 64270 Jesenice. Čestitamo! iiiiiii NOVMARSTVO NAJBO CENJEN POKUC Andrej Poznič je diplomant Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo - smer mednarodna politologija. Nekaj let je bil v zunanjepolitični redakciji slovenske televizije zadolžen za mednarodna gospodarska dogajanja,, sedaj paje komentator z gospodarskega področja pri dnevniku Delo. Na čelo Društva novinarjev Slovenije je stopil novembra lani. Prizadeva si zaprofesionalizacijo slovenskega novinarstva in v tem duhu pripravlja projekte novinarske zbornice, modernejšega častnega razsodišča in uvedbo licenc za novinarje. TRIBUNA: Ali lahko govorimo o avto-nomnosti slovenskegn novinarstva? POZNIČ: Avtonomnost je eno izmed ključnih vprašanj novinarstva nasploh. Mediji so na nek način vedno odvisni od družbenih institucij - bodisi poli-tičnih, gospodarskih ali kulturnih - in velika iluzija bi bila misliti, da so od njih lahko popolnoma neodvisni. Po-membno pa je, da si novinarji prizade- vajo za čimvečjo avtonomnost svojega poklica. Med njimi in interesnimi sku-pinami poteka nenehen konflikt in od konkretnega razmerja moči je odvisna stopnja novinarske avtonomije. TRIBUNA: In kolikšna je ta stopnja v Sloveniji? POZNIČ: Težko je oceniti, kajti situaci-ja v slovenskem medijskem in poli-tičnem prostoru je kaotična. Trenutno je slovenska politika v ofenzivi in si skuša novinarstvo podrediti. Velik del novinarjev je pred tem pritiskom po-kleknil in s tega stališča slovensko no-vinarstvo ni ravno avtonomno. Seveda so to zelo splošne ocene. TRIBUNA: Kateri so mehanizmi, s kateri-mi bi si slovensko novinarstvo v bodoče zagotovilo večjo stopnjo avtonomnosti? POZNIČ: Glavni mehanizem je profe-sionalnost. Strokovno zastavljeno novi-narstvo si družbene institucije veliko težje podredijo. Drugo možnost vidim v večji konkurenci med mediji - v takšnem ozračju ima politika manjše možnosti za manipulacijo z novinar-stvom oz. novinarji. Tretji takšen vzvod je cehovska organiziranost poklica. To je še posebej pomembno v tistih državah, kjer je novinarstvo na nižji profesionalni stopnji in konkurenca med mediji majhna. TRIBUNA: V čem je po vašem jedro spora med slovensko politiko in novinarstvom? POZNIČ: Slovenska politika se je znašla v situaciji, ko javnost od nje kar čez noč pričakuje velikih dejanj. Ker ji to ne uspe, si poskuša podrediti medije, da bi preko njih svetu pokazala lepšo podobo. V tem prizadevanju je sloven-ska politika zelo nespretna. Zaradi svo-je neizkušenosti ni sposobna komunici-rati z mediji na primeren način in jih skuša pridobiti tako, kot se je slikovito izrazil Franček Rudolf - ponuja jim Whisky in Bobi palčke. V tem se kaže tudi nizka stopnja slovenske politične kulture - razne institucije se ne zaveda-jo, kakšen pomen imajo za ravnotežje v družbi neodvisni mediji. Ti bi morali, kot je dejal Otto von Bismarck, deliti klofute levo in desno, poziciji in opozi-ciji, da bi tako ohranili moralno držo celotne družbe. TRIBUNA: Potemtakem se strinjate z oce-no, da večina slovenskih medijev stoji na strani opozicije? ' POZNIČ: Seveda. Zaradi pritiskov oblasti na novinarje ima opozicija v me-dijih trdnejši položaj. Seveda pa mora-mo upoštevati dejstvo, da slovenski po-litični prostor ni dokončno strukturiran in je relativno težko govoriti o poziciji in opoziciji. Večina strankima podobne programske opredelitve: zavzemajo se za tržno gospodarstvo, parlamentarno ureditev, samostojnost itd. Ta zmeda se pozna tudi pri novinarjih - v svojih ko-mentarjih se nagibajo zdaj levo zdaj de-sno. Skratka, situacija je kaotična in analize o strankarski opredeljenosti medijev utegnejo izzveneti neresno. TRIBUNA: Ne boste pa zanikali, da je veliko novinarjev še vedno navezanih na staro oblast? POZNIČ: Ne. Res pa je tudi, da je nanjo navezanih 90 odstotkov vsega sloven-skega prebivalstva. Posebej na Stranko demokratične prenove je vezanih veli-ko pripadnikov današnje vladajoče strukture. Podobno velja za medije. Brez članstva v edini partiji je bilo v preteklosti novinarsko delo komaj mo-goče. Zato sem proti etiketiranju, češ da določeni novinarji pripadajo "starim časom" - tem na svoj način pripadamo vsi. Menim, da je novinarje treba soditi po tem, kar počno danes, in ne po tem, kar so delali nekoč. Upoštevati je treba, da so bili novinarji med protagonisti slovenske demokratizacije. TRIBUNA: Ali se vam zdi sklad 27 mili-jonov dinarjev zapluralizacijo slovenskega medijskega prostora upravičena instituci- POZNIČ: Menim, da je to dober proti-monopolni ukrep. Dejstvo, da ni kon-kurence, je realen problem slovenskega medijskega prostora in vsak denar za njegovo pluralizacijo je dobrodošel. Podjetniki in novinarji se bojijo tvega-nih naložb, zato je tudi državna regula-cija na tem področju ustrezna. Tudi dej-stvu, da gre ta denar za Slovenca, ne nasprotujem. Če bo časopis na profesio-nalnem nivoju, ga gre pozdraviti. Če pa bo strankarsko usmerjen, ne dvomim, da bo hitro propadel. Strinjam se, da bo za razdeljevanje tega denarja v bodoče potrebna nepristranska komisija. TRIBUNA: Kakšno je vaše mnenje ofeno-menu "nezaželenosti", s katerim sta slo- venska in hrvaška vlada odpravili beograj-ski novinarki? POZNIČ: To, kar se je zgodilo na Brdu, je žalitev predsednika suverene države in povsem legalen ukrep je, da so novi-narko proglasili za nezaželeno. Seveda je takšno dejanje po svetu zelo nepopu-larno in bolje bi bilo, če bi predsednik Tudman odreagiral manj emotivno. Primer ministra Staniča in Plavevske je nekoliko drugačen. Vsi vemo, da je beo-grajska novinarka grdo pisala o Slove-niji, vendar menim, da nobena oblast nima pravice novinarju preprečiti do-stop do informacij. V primeru Plavev-ske bi slovenska oblast sankcije morala prepustiti rednemu sodišču ali častne-mu razsodišču. Povsem "čist" pa je pri-mer Vukelič-Bučar, ko je predsednik slovenske skupščine novinarki pre-prečil dostop do informacij samo zato, ker je pisala njemu nevšečne komentar-je. Kaj takega se v demokratični skup-nosti ne bi smelo zgoditi. TRIBUNA: Kakšna je po vašem mnenju profesionalna raven slovenskega novinar-stva? POZNIČ: Ne posebno visoka. Sem re-lativno mlad novinar in nekoliko nela-godno mi je soditi svoje poklicne kole-ge. Vendar moram priznati, da naše strokovne storitve niti približno niso podobne nekaterim člankom ali odda-jam, ki ji imamo možnost prebrati ali videti v tujih medijih. Slovensko novi-narstvo je bilo - in je še - zelo politično angažirano. Dejstvo je, da imamo v Slo-veniji nekaj odprtih glav, ki so sposob-ne samostojno in kritično razmišljati, vendar nam manjka nekaj osnovnih profesionalnih orodij, ki delajo iz novi-narstva resen poklic. TRIBUNA: Kako povečati profesionalnost v slovenskem novinarstvu? POZNIČ: Novinarji bi morali imeti široko predizobrazbo, pri čemer ni nuj-no, da je ta novinarska, ampak lahko prihaja iz katerekoli fakultete. Drugi pogoj je znanje slovenskega jezika, kar je šibka točka marsikaterega novinarja. In tretjič, novinarji bi morali pri svojem delu upoštevati etična načela in za kršitve odgovarjati javnosti. Naloga no-vinarja je, da se čimbolj približa mate-rialni resnici in informacije večkrat pre-veri. TRIBUNA: S čim zagotoviti višjo izobraz-beno strukturo novinarjev? POZNIČ: Na neposreden način je to težko. Lahko pa k temu prispeva novi-narsko društvo: v svoje vrste ne sprej-me tistih, ki za vstop ne izpolnjujejo osnovnih pogojev - torej tudi visoke šole -oziroma jim ne podeli novinarske licence. Ni pa fakultetna diploma tisto, s čimer bi se mediji lahko zadovoljili. Menim, da kvalitetni medij v svojih vrstah potrebuje tudi novinarje z magi-steriji in doktorati. TRIBUNA: Kakšni bodo pogoji zapridobi-tev novinarske licence? POZNIČ: Prvi tak pogoj bo - kot sem že dejal - visokošolska izobrazba. Drugi bo pristajanje na novinarski kodeks in tretji znanje slovenskega jezika, kar bo lahko preverjati. Veliko težjebo prever-jati strokovno znanje, kar je četrti pogoj, vendar bodo pristojni morali izdelati tudi tovrstne teste. TRIBUNA: Ali se ne bojite, da bodo licence podeljevali na nepošten način? POZNIC: Korupcija je nevarnost, ki grozi slehernemu sistemu, torej tudi našemu. Izogniti se ji bomo skušali s komisijami, katerih sestava bo zagota-vljala čim večjo nepristranskost. V njih bodo sedeli novinarji, predstavniki jav-nosti in strokovnjaki, kar bo neke merc jamstvo, da bodo liccnce prišlc v prave roke. TRIBUNA: Bodo licence dostopne tudi "free lancerjem" ? Kako bo ceh poskrbel zan-je? POZNIČ: V obstoječi zakonodaji je sta-tus svobodnih novinarjev zelo nejasen. Društvo novinarjev bo predlagalo sprc-mcmbo zakona o delovnih razmcrjih, s čimcr bi se ta problem deloma uredil. Hkrati bomo status "free lancerjev" ure-jali tudi znotraj društva. Narobc bi bilo, čc bi pravila preprosto prepisali od dru-gih držav - menim, da bi jih morali izgrajcvati postopno, upoštevajočsvoje specifike. Vsekakor pa je naš namcn, da glcde na razne pravicc svobodnc novi-narje izenačimo s tistimi, ki so v redncm delovnem razmerju. TRIBUNA: Ali bodo morali licenčni izpit opravljati tudi diplomanti FSPN, ki so svo-jo strokovnost potrdili že z diplomo? POZNIČ: Jasno. Nihče jim ne oporeka strokovnosti, vendar z diplomo še ne izpolnjujejo drugega pogoja - pristajan-ja na novinarski kodeks. Tudi prakse jim manjka. Omenim naj, da bo za pri-dobitev licence potrebna vsaj dvoletna novinarska praksa. Diploma novinarske fakultete je velik korak na poti do licence, vendar sama zanjo ne zadostuje. Dejansko ne vidim nobenega problema na relaciji novinar- ska diploma - licenca. TRIBUN A: Katere novosti bo prinesla no- vinarska zbornica? POZNIČ: Z izgrajevanjem zborničnega sistema pričnemo že maja letos, vendar ne gojim pretiranega upanja, da bo in- stitucija zaživela takoj. Uvedli bomo podeljevanje letnih novinarskih na-grad. Za ime nagrade se še nismo odločili, nekateri pa vztrajajo, da bi ostala kar Tomšičeva. Spremembe v or-ganiziranosti in načinu dela predvide-vamo tudipričastnemrazsodišču. Tret-ji projekt je formiranje licenčne izpitne komisije, kar bo po mojem mnenju tra-jalo najdlje. Določanje izpitnih pogojev ne bo enostavno, vendar bomo problem za staro članstvo Društva novinarjev uredili tako, da bodo ob predložitvi po-trdila o opravljanju novinarskega po-klica licenco avtomatsko pridobili. TRIBUN A: Kakšna bo razlika med natran-jo organiziranostjo sedanjega društvn in bodočc zbornice? POZNIČ: Trenutno je Društvo novinar-jev zelo ohlapna organizacija, v kateri je veliko ljudi, ki z novinarstvom nima-jo nobene zveze -v mislih imam predv-sem politike, ter tiste, ki se ukvarjajo s »public relations« in reklamno dejav-nostjo. Za tovrstne profile v zbornici ne bo prostora. Članstvo v današnjem društvu se v ničemer ne odraža - vseeno je, ali si ali nisi član, kajti novinar nima od tega niti koristi niti škode. Nasprot-no bo imelo članstvo v zbornici svoje konsekvence - novinar bo deležen ugodnosti, ki jih nudi kolektivna po-godba. Neupoštevanje pravil bo san-kcionirano. Po tej poti novinarski po-klic utegne pridobiti višjo ceno in ugled. TRIBUNA: Kakšen je vašodnos do nasta-jajočega zakonn o javnih glasilih? POZNIČ: Pritiski novinarskega društva in nekaterih drugih parlamen-tarcev so pripeljali do tega, da sporne 3.a teze v predlogu ni več. Seveda ni izključeno, da bi vanj prišla spet skozi kakšna stranska vrata. Mislim, da je 3.a teza v interesu nekaterih interesnih skupin znotraj Demosa in vplivnih po-sameznikov. Kar se 37.teze tiče - ta za-deva medije, ki se še niso organizirali kot podjetja - se z njo strinjam, v kolikor bi bila polovica članov sveta iz vrst no-vinarjev, druga pa iz družbenopoli-tične skupnosti. Odločno pa nasprotu-jem varianti o tripartitnem sistemu, kjer bi novinarji imeli le tretjino glasov. TRIBUNA: Kako viditeprihodnost časopi-sa Delo? Ali spekulacije o nadonainem me-diju bazirajo na realni osnovi ? POZNIČ: Mislim, da ne. V svetu ni na-cionalnih časopisov in tudi Delu se ne obeta kaj podobnega. Tak časopis bi bil omejen na nizko naklado in subvencio-nirano poslovanje. Če bo Delo želelo ohraniti svojo sedanjo naklado - ta je visoka - potem njegova uredniška poli-tika ne bo smela biti pod vplivom kate-rekoli stranke. Predstavljam si ga kot samostojno podjetje, zaradi različnih tendenc znotraj same hiše pa je za sedaj težko reči, kakšna bo njegova politična barva. Ta bo dokončno razvidna šele tedaj, ko se bo strukturiral slovenski politični prostor. Sam si ga predsta-vljam nekje v sredini slovenske poli-tične palete. TRIBUNA: Ali pričakujete, da bo Delo dobilo resno konkurcnco v knterem drugem dnevnem časopisu ? POZNIC: Slovenec bo gotovo eden iz-med njih. Vendar pod pogojem, da ga vodijo sposobni ljudje in pridobi ugled-na novinarska imena. Računati velja tu-di na Dnevnik in Večer, v katera bodo kot kaže vlagali tujci. Če bosta denar investirala na pravi način, se utegneta še kako povzpeti. TRIBUNA: Alije novinar po vašem lahko član politične stranke? POZNIČ: Tega mu ne more nihče pre-prečiti, kajti pravice ima iste kot vsak drug državljan. Narobe pa je, če njego-va strankarska opredelitev veje iz vsa-kega novinarskega teksta. Kadar opra-vlja svoj poklic, se mora novinar dvi-gniti nad svojo strankarsko pripadnost in si prizadevati, da javnost čimbolj ob-jektivno obvesti. Nasprotujempa temu, da novinarski poklic opravlja nekdo, ki ima hkrati vodilni položaj v stranki, še posebej, če pomemben položaj zaseda tudi v mediju. TRIBUNA: Ali bo Kacin boljši minister kot Stanič? POZNIČ: Kacin bo gotovo sposobnejši minister, vendar trši pogajalec. Kakšni so njegovi pogledi na medijsko zakono-dajo še ne vem, bomo pa kmalu videli. TRIBUNA: Ali se mladim novinarjem, ki so pravkar diplomirali, obeta v bodoče kaj več možnosti za redno zaposlitev? POZNIČ: Mislim, da. Kot prvo je treba upoštevati, da nastajajo številni novi mediji, ki potrebujejo nove kadre. Po drugi strani je treba računati, da bodo novi mediji starim prevzeli nekatera dobra imena. Tako nekaj prostora za mlade novinarje nastaja tudi v že zdaj delujočih medijih. In tretji, morda naj-pomembnejši pomislek v prid mladim: medij, ki bo želel uspešno konkurirati, bo moral v svoje vrste nujno vzeti tnlade, ne-odvisne in s preteklostjo neobremenjene no-vinarje. Ne vidim torej bojazni, da spo-sobni mladi novinarji ne bi mogli priti do službe. Matjaž Šuen potitika ______Zmago Jelinčič, predsednik Slouenske nacionalne stranke: ZA VELIKO SLOVENIJO Zmago Jelinčič, rojen v Mariboru, je po poklicu obrtnik in solastnik privatne hranilnice. Že pred dvajsetimi leti, ko je služil vojaščino, seje zavzemal za neodvisno Slovenijo. Zatoje tri in pol leta presedel za zapahi. Stranki, kiji predseduje, je - tako pravi - pripravljen žrtvovati vso svojo energijo in denar. TRIBUNA: Zakaj ime "nacionalna" stranka? JELINČIČ: Nacionalna zato, ker edina v Sloveniji resnično zastopa slovenski narod. Druge stranke, na primer krščanska ali socialdemokratska, na račun svoje evropske usmerjenosti pozabljajo na slovenske specifike. Druga drugi kradejo programe in prepisujejo statute. Slovenski narod ima od tega kaj malo - kot lahko sami vidimo. Program Slovenske nacionalne stranke pa se nanaša na konkretne slovenske probleme. TRIBUNA: Katera je najpomembnejša točka vašega programa? JELINČIČ: Slovenska odcepitev od Jugoslavije. Čeprav se je slovenski narod zanjo že odločil, naša politika še kar naprej vztraja v tej srboslovanski godlji, v kateri tičimo do vratu. Tovariš Kučan in gospod Peterle sta se kot kaže že odločila za jugoslovansko opcijo, na katero pa naša stranka nikdar ne bo pristala. V tem stoletju so nas naši politiki dvakrat prodali Srbom: leta 1918, 1945, sedanja oblast pa nas, izgleda, želi prodati še tretjič. Proti temu se bomo odločno borili. TRIBUNA: Kakšni naj bodo po vašern pogoji za pridobitev slovenskega državljanstva? JELINČIČ: Veliko bolj restriktivni, kot so sedaj. Prosilec mora živeti v Sloveniji dvajset let, gladko mora govoriti slovenski jezik in biti mora ekonomsko samostojen. Poleg tega ne bi smel biti predhodno kaznovan zaradi kaznivega dejanja proti posesti in integriteti slovenske države in - seveda - dek-larirati bi se moral za Slovenca. TRIBUNA: Kako bi se vaša stranka spopadla z gospodarskimi problemi? JELINČIČ: Težka bazična in strojna in-dustrija nimata v Sloveniji niti prihod-nosti in sedanjosti. To so politične tovarne in treba jih je zapreti. S tem se rešimo več stvari: delovna sila iz drugih republik bo lahko odšla domov, iz-boljšala se bo slovenska ekološka bilan-ca in - glede da ti objekti porabijo 40% vsega slovenskega energetskega poten-ciala - prihranili bomo veliko energije. Z odhodom polmilijonske množice tujih delavcev bi se za mlade slovenske družine izprazila stanovanja in prepotrebna delovna mesta^ TRIBUNA: Katere gospodarske panoge bi Slovence potemtakem popeljale k blaginji? JELINČIČ: Prva je gotovo turizem. Samo Vrbsko jezero Avstrijcem prinese večji dohodek kot Jugoslaviji celotni Jadran. V tem vidim prMožnost za slovenski alpski turizem. Druga panoga, ki bi jo veljalo razvijati, je kmetijstvo, ob njem pa še drobno obrt in nekatere specialne industrije. Kar se mednarodnega gospodarskega sodelovanja tiče, naša stranka odločno nasprotuje vstopu Slovenije v Ev-ropsko gospodarsko skupnost, kajti v tem primeru bi se izpostavila njenemu totalnemu diktatu. Vstop vanjo si lahko privoščijo samo razvite države, kar Slovenija v tem trenutku gotovo ni. Najslabše bi jo v tem primeru odnesel slovenski kmet, kar potrjujejo izkušnje Spanije in Portugalske. TRIBUNA: Sodeč po povedanem vam zmaga na prihodnjih volitvah težko uide? JELINČIČ: Resno računamo tudi na to možnost. Pričakujemo 22 do 23 odstot-kov glasov vseh volilcev. Naš gospodarski program je gotovo naj-boljši v državi, da pa nam ga ne bi kdo ukradel, bomo z njim nastopili tik pred volitvami. Tudi imen politikov, ki bodo v okviru naše stranke kandidirali za vodilna mesta, za sedaj ne bomo razkrivali. Povem lahko le, da sodijo v sam vrh slovenske politike. Naš največji politični kapital na volitvah pa bo dejstvo, da delujemo v dobro slovenstva. S podobno usmerjeno stranko bi bili pripravljeni iti tudi v koalicijo. TRIBUNA: Iz vašega plakata so razvidni apetiti po avstrijski Koroški, Istri in Trstu. Ali se boste zavzeli za njihouo priključitev Sloveniji? JELINCIC: Ne smemo pozabiti, da je bila Slovenija nekoč mogočna dežela. Slovenska nacionalna stranka si prizadeva, da bi to ponovno postala. Imamo ambicije - te so realne - da znova priključimo omenjena ozemlja. Če ne drugače, bi na področju Trsta in Furlanije uvedli ozemeljsko enoto s posebno upravo, ki pa bi bila integral-ni del Slovenije. Z Istro, ki jo je zapiti učitelj Kardelj med pijančevanjem poklonil Bakariču, bo lažje. Treba bi bilo izvesti referendum in ne dvomim, da bi se Istrani priključili Veliki Sloveniji. Priključitev avstrijske Koroške je bolj želja kot realnost, Haiderju pa bi se kljub vsemu morali zoperstaviti z odločnejšo nacionalno politiko. TRIBUNA: Kdo lahko postane član vaše stranke? JELINČIČ: Biti mora Slovenec, soglašati mora s statutarnimi in programskimi opredelitvami stranke in nikdar v preteklosti ni smel biti član Zveze komunistov Slovenije. Zadnji pogoj smo postavili zato, da se nam ne bi zgodilo isto kot Demosovim strankam, v katerih sedi množica kon-vertitov, bivših komunistov, ki so v naši družbi do tolike mere kompromitirani, da ne morejo učin-kovito politično delovati. Boljši izraz zanje je "lubenica": navzven so zeleni, znotraj pa krvavo rdeči. Sicer je članstvo v naši stranki ekskluzivno in o vstopu vanjo odloča komisija. Matjaž Suen vojvoda SESELJ BO RAZDEJAL HIŠO CVETJA »19. aprila je okrog 21. ure skupina mladeničev napadla v restavraciji Ruski car dr. Vojislava Šešlja, predsednika Srbske radikalne stranke. Pri tem je bil lažjepoškodovan. Napadalcisopo inciden-tu zbežali, poškodovanega Šešlja pa so sprejeli v bolnišnico zaradi poškodbe glave.« Tako se je glasila novica, ki so jo dan kasneje objavili vsi beograjski čas-niki. Kmalu so ugotovili, da so vojvodo Sešlja napadli štirje člani Organizacije srbskcga bratstva, ene izmed samoor-ganiziranih »paravojaških formacij«. Potem ko so Šešlja spravili v bolnišnico, so po uredniŠtvih hiteli razlagati, da so pretepli samozvanega »komandanta četniškcga generalštaba« zato, ker jih je prvi žalil, jim grozil z orožjem in z nogo udaril enega izmed mladeničev. Vsi ti mladeniči so bili še do predk kratkim člani Šešljevega Srbskega četniškcga gibanja, vendar so z »rdečim vojvodo«, kot ga imenujejo, prišli v spor. Ta je na koncu pripeljal do fizičnega obračuna. Šešelj je sicer že dalj časa iz-zival usodo. Toda ta se z njim ni poigrala niti v podobi bosenske Udbe (Branko in Hamdija) niti zeniških zaporniških čuvajev niti v podobi srbskega stalinis-tičnega sodstva, temveč so mu usodo »priredili« njegovi dovčerajšnji sodelav- ci. Napadalci so Šešljevo gibanje zapus-tili, kot trdijo zaradi njegovega pohlepa za denarjem, nemoralnega življenja in napadov na druge opozicijske stranke. Spor z Arkanom Toda Sešelj je imel v preteklih dneh javne spore tudi na drugih frontah. Sprl se je z Zeljkom Ražnjatovičem - Arkanom, znanim mednarodnim kriminalcem, osumljenim uboja bivšega direktorja Ine Stjepana Durekoviča v ZRN. Arkan je vrsto let delal za zvezno Službo državne varnosti. Preden so ga aretirali hrvaški policaji zaradi priprav za teroristične ak-cije v Kninu, je bil vodja Zvezdinih navijačev. Prav zaradi te funkcije je prišlo do spora med Sešljem in Arkanom, saj sta se oba borila za duše zvezdinih Delij. Šešelj se je predvsem zaradi srečnih okoliščin velikokrat izognil udarcem na javnih zborih stranke, na katerih je žalil Vuka Draškoviča. Ker so njegovim mitin-gom prisostvovali tudi pripadniki SPO, se je na koncu vse končalo z grožnjami. Da je med ljubeznijo in sovraštvom samo korak, potrjuje tudi šešljev primer. Ta je bil nekoč v zglednih odnosih z botrom Draškovičem, poleg tega pa je bil nekaj mesecev celo član SPO. Pestra politična kariera Če želimo bolje razumeti sedanjo Šešljevo držo, potem se moramo spomniti tudi nekaterih podatkov iz njegove politične preteklosti. Na srbski pluralistični sceni je v izjemno močni konkurenci prav gotovo prvi v spreobračanju. Član Zveze komunistov je postal pri 17-ih, prošnjo pa je napisal na stotih gosto tipkanih straneh. Kot pubertetnik je od-hajal na mladinske delovne akcije in se ni vrnil, dokler ni dobil udarniške značke. Bil je predsednik mladine na sarajevski Pravnifakulteti, še najbolj pa se je odlikoval z ostrim preganjanjem drugače mislečih, pa celo is-tomišljenikov, če niso bili dovolj trdno opredeljeni za Titovo pot, bratstvo- enot-nost in socializem. Pri 24-ih letih je postal najmlajši doktor znanosti pri nas, z disertacijo »Marksis-tični koncept oboroženega ljudstva«. Šele v praksi se je lahko kasneje prepričal, da se ta koncept v Jugoslaviji doslednoizvaja. Kako je Šešelj razmišljal v tistih časih kaže tudi intervju v Omlaldinskih novinah leta 1982, v katerem se je opredelil za Jugoslovana srbskega porekla. Sele kasneje je postal Srb z jugoslovanskim poreklom. Bosenska policija mu je leta 1984 zaplenila rokopis z naslovom »Kaj storiti«, v katerem je razmišljal o rešitvi jugoslovanske krize. Zaradi trditev, da so nekateri jugoslovanski narodi in republike povsem umetni in izmišljeni, da je socialistično samoupravljanje pov-sem zgrešen koncept, so ga po monitiranem sodnem procesu obsodili najprej na osem, kasneje na štiri na koncu pa leto in pol zapora. Po prestani kazni se je preselil na to stran Drine in nadaljeval s svojo »sovražno« dejavnostjo v Beogradu. V tis-tem času je bilo zelo nevarno sedeti v avtobusu z mladim uporniškim sociologom iz Sarajeva, ki so ga kmalu vojvoda razglasili za prvega pravega disidenta v BiH. Obkrožen z zidom molka in nezaupanja mu v tistem času ni bilo postlano zrožicami. Vzeli so mu potni list, denar za preživljanje pa jc dobil s pisanjem in prodajo svojih knjig. Sreča se mu je nas-mehnila šele leta 1989, ko je dobil potni list in odšel na obisk k številnim srbskim emigrantom v ZDA, Kanadi in Avstraliji. Po nekaj mesecih bivanja v tujini med četniškimi emigranti so ga okrasili s titulo vojvode in dolarji. Denar, ki so mu emigranti dali za oblikovanje močne protirežimske organizacije, je Šešelj iz-rabil na najboljši način - kupil je dvonadstropno hišo v beograjskem predmestju Banjici in jo napolnil z novim pohištvom. Tako je veliki človek dobil primerne pogoje za nadaljni razvoj lastne vsestranske osebnosti. V 300 metrov velikem stanovanju bi se Sešelj lahko neovirano posvetil razmišljanju in ustvarjanju. Vendar so ni. Odločil se je, da bo obstoječi režim rušil, zraven pa še vse, kar mu pride pod roko. Tako je z macolo razbil makedonsko spominsko ploščo na srbskem samostanu v Prohor Pčinjskem lanskega avgusta. Sednj pa se pripravlja, da bo skupnj s svojimi demonstranti s krampi in lopatami demoliral Hišo cvetja na Dedinju. Verjetno 4. maja. Štiri stranke Sicer pa je Šešelj, odkar v Srbiji obstaja strankarski pluralizem, zamenjal že štiri stranke. V začctku leta 1990 je ustanovil Srbsko svobodnjaško gibanje. V Ustanovnem. manifestu je zapisal, da srbski narod načcloma ni proti Jugos-laviji, ter se zavzema za federativno urejeno Jugoslavijo. Novinarka je Sešljevo stranko, ki je na prcvaro sprva dobila nekaj intelektualcev, ki so kmalu izstopili, označila: »En ilovek, ena stranka!«. Po nekaj mesecih je sledila združitev s stranko Vuka Draškoviča, kjer pa ni obstal dalj časa. Oblikoval je novo stranko - Srbsko četniško gibanje. V sporočilu javnosti ob ustanovitvi je zapisal, da nimajo nikakršnih razlogov, da bi skrivali svoje povezave s srbskimi četniki in politično koncep-cijo Draže Mihajloviča. Za samostojno Srbijo Takrat je Šcšelj prvič poudaril, da jc njcgov cilj oblikovanje samostojne srbske države na Balkanu, ki bi obscgala Makedonijo, srbsko Črno goro, BiH... Srbskc Ognjcnc zcmlje in Patagonije ni omenjal. Po vztrajnem prilizovanju komunistični oblasti, da bi registrirala njegovo stranko, se je odločil za ustanovitcv nove, Srbske radikalne stranke. Ta naj bi združila srbsko desnico. To mu ni uspelo, ob tem pa je izgubil svoje četnike. Danes se razglaša za naslednika Nikole Pašiča in drugih prvakov predvojne Radikalne stranke. Čc bo nadaljeval tako, kot je začel, potem bo lahko kmalu naslednik Milana Grola, LjubeDavidoviča, Svetozarja Markoviča. Saj je v Srbiji še nckaj strank, katerih član še ni bil. Zalobneži trdijo, da se Sešelj ni nikdar odrešil boljševizma inje »rdeči vojvoda« maskiran s kokardo. Očitajo mu tudi to, da ni nikdar kritiziral Miloševiča, ker ni nikdar oviral zborov SPS, da jim je prvi čestital volilno zmago, da je bil proti marčevskim demonstracijam... Ni lahko odgovoriti na vprašanje, kam gre Vojislav Sešelj? To verjetno ne ve niti sam. Mnenja so različna: od tega, da je največji sovražnik oblasti, opozicije, pa do tcga, da je sam sebi največji sovražnik. Aleksandar Čotrič Simon Bizjak Medtem ko šest najbolj vztrajnih (avan)turistov križari po Jugoslaviji in enkrat tedensko klovnovsko pozira fotoreporterjem po obilnem kosilu in popoldanskem klepetu ob kavici, se usoda Jugoslavije piše drugjc. Miloševič in Tudman sta prava, resnična krojača, ki na svojih (pol)tajnih sestankih po svojem okusu in razpoložcnju sestavljata nove zemljevide tega dcla Balkana. Na muhi je scveda predvsem Bosna, tako da se ne gre čuditi proglasu narodom Bosne in Hcrcegovinc, ki ga je v prejšnji številki objavila sarajcvska »Ncdjclja«. »Ncdamo BiH, kaj bomo z njopočeli, paje rtašn stvnr. Na štiri oči so sc zc dogovorili, da nas nc bo vcč. Ali sc Inhko mi dogovorimo, da je njihova pogodba srmnotna in brez vsnke veljave? Ali pa bomo glednli skozi okno in čakali, da pridejo po nas?« sc sprašujcjo sarajevski novinarski kolcgi. Težko jc vcrjeti, da po vscm tistcm, kar sc jc v srcdiščnijugoslovanski rcpubliki zgodilo zadnjimcscC/Muslimani/SrbiinHrvatisploh lahko še najdcjo skupni jc/.ik. Karadžičevo šopirjenjc po Bosni, iz katcrc skuša na vsak način narediti trctjo srbsko državo v Jugos-laviji, orožje iz Kragujcvca za (nc)znancga naročnika in drugi ekscesi, ki šc dodatno ločujejo žc tako sprtc narode v BiH, prav-zaprav šc zmanjšujcjo možnosti, da se ta republika lahko cnakopravno vključi v pogovore o lastni prihodnosri. Tudman in Miloševič sta lahko zapcla »Nana te više, Alija« samo zato, kcr jc bosanski prcdscdnik kot predstavnik vsch državljanov v tcj republiki v pat poziciji. Nemogočc je namrcč dancs braniti Bosno in s tcm interese vsch njenih narodov. Vsak od tch pa samo čaka na Jzctbcgovičcvo »napako«, da bi lahko vanj upcril prst krivde. Hadezejcvska in cs-dcesovska ckspozitura si zadovoljno mancta roke in stiskata pesti vsaka za svojega vodjo, vendar nc za Kljuiča in Karadžiča, kot nckateri naivneži šc vcdno mislijo, pač pa za Tudraana in Milošcviča. BiH nc more rcšiti niti »Listina o politični nevtralnosti države Bosnc in Hccegovinc in tcmclji za sodclovanjc v novi konvcnciji o Jugoslaviji«, ki so jo sprejeli reformirani komunisti. Suverenost sc v vojni (ali stanje v Jugoslaviji lahko označimo s kako drugo be-sedo?) ne more braniti z rcsolucijami in dek-laracijami, šc posebej, če so si potcncialni zavezniki tako dalcč vsakscbi. Tudman in Milošcvič torej pripravljata tufahije na svoj način in vsc prebivalce BiH tlačita v (bosanski) loncc. Ubogi risti, ki bodo morali njuno zažgano jed požreti. Ali pa se bodo morda vendarle streznili in še pravočasno zamenjali kuharja? golitika t e r v j u TRIBUNA: Na konferenci v Mariboru stc se v vaši stranki odločili, da ne boste več konstruktivna apzicija. Zakaj takšnn odloatev? RIBIČIČ: V zadnjih tristo dneh smo bili izrazito mirovna stranka. Mirovna v tem smislu, da smo zclo stoično prenašali obtožbe na račun preteklosti, organizirali smo mirovni shod pred Zalivsko vojno, zavzemamo se za demilitarizacijo, mirovni člen v ustavi, smo reformska stranka, ki tudi v sedan-jih zaostrenih razmerah hočc delovati po reformski poti in se je odpovedala vsakemu nasilju, tudi revolucionar-nemu. Zato so morali biti zclo trdni raz-logi, da smo se odločili za opustitev položaja konstruktivne opozicije in ob-javo plačanega oglasa v Delu z nas-lovom »Mera je polna«. Teh razlogov je res veliko. Prvi razlog se nanaša na to7 da smo potrebovali nekaj časa, da smo ugotovili, da ne gre za začetne napake in spodrsljaje nove vladajoče koalicije in njene vlade ampak nepopravljivc napake v generalni usmeritvi. Drugi razlog je v tem, da na konstruktiven način ni bilo možno resneje vplivati na spreminjanje usmeritve vlade in bi vztrajanje na takšnem načinu dela samo prispevalo k hitrejšemu gospodarskemu kolapsu, v katerega drvimo, in socialnim napetostim, ki so povezane z njim. Razlog je tako v vsebinsko napačni usmeritvi kot d r C i r i l R » Demosovi napačni globalni politiki se je treba upreti na bolj odločen način« Leto dnije minilo od prvih povojnih večstrankarskih volitev, na katerih so komunisti izgubili oblast in se prenovljeni umaknili v opozicijo. Tedaj so govorili, da bodo konstruktivna opozicija. Pred kratkim pa so se na konferenci stranke v Mariboru odločili, da bodo opustili konstruktivno delovanje in se bolj »opozicionalno« obnašali do vladajoče koalicije, zakatero trdijo, davodinapačno globalno politiko. Dr. Ciril Ribičič/e postal predsednik Stranke demokratične prenove, predenje sestopila z oblasti. Pogovarjali smo se z njim o tem, kakšno pot je stranka naredila kot opozicijska stranka, zakaj sprememba v načinu delovanja, kakšni so odnosi znotraj stranke in do drugih strank, o sodelovanju z drugimi strankami leve orientacije. neupoštevanju naših, alternativnih predlogov. To je mogoče ilustrirati tudi z načinom obravnave naših pripomb k davčnemu sistemu. Njihova upravičenost se je pokazala šele takrat, ko jebila nova davčna zakonodaja uvel-javljena, in tudi zdaj, ko se obravnava interpelacija; ko se poskuša tako v vladajoči strukturi kot vladajoči koaliciji, pa tudi vjavnosti, preusmerjati pozornost na druge, veliko manj pomembne zadeve. Tako so napisane cele »plahte« o neprimernosti kmetijskega ministra, čeprav je po mojem mncnju očitno, da je vlada bolje skrbela v preteklih tristo dnevih za pravice kmetov kot pa socialno varnost delavcev, medtem ko naj predlogu vlade naj interpelacije sploh ne bi obrav-navali. Kot zadnji razlog naj navedem povsem konkretne podatke, ki dokazujejo nauspešnost vlade. To je 14-odstotni padec industrijske proizvodnje in 64- odstotno povečanje nezapos-lenosti v zadnjem letu. TRIBUNA: Kaj taksna odločitev pomeni za konkretno politično delovanje? Ali bo SDP poslcj bolj uporabljala tudi metodc zunaj parlamentarnega delavanja? RIBIČIČ: Že doslej, ko smo bili konstruktivna opozicija, smo kdaj zaostrili svoja stališča ali celo zapustili seje, ko je šlo za skrajne kršitve poslov-nika, sprejemanje Zakona o RTV in ob nekaterih drugih priložnostih. Tako bomo tudi odslej, ko zapuščamo konstruktivnost, graditeljska stranka v smislu, da bomo poskušali prispevati k iskanju novega razvojnega konsenza, vendar pa ne bomo več konstruktivni v tem, da bi opravljali tisto, za kar lahko mirno rečemo, da je »Sizifovo delo« po naših izkušnjah. To je, da s koz-metičnimi popravki skušamo popraviti, kar je napačna vladna politika. Izrazito konstruktivni bomo lahko od zdaj naprej le pri zadevah, pri katerih se odloča z dvotretjinsko večino, kjer imamo velik vpliv in pa tudi soodgovornost za vsebino sprejetih odločitev. Izvenparlamentarno delovanje bo moralo biti skladno z našo prenoviteljsko vlogo stranke. To bi smelo pomeniti vračanje na staro levičarsko ideologijo komunistične provinijence, se pravi, da ne bi spod-bujali socialnih nemirov v funkciji nekega revolucionarnega prevrata ali česa podobnega. Seveda pa pride v poštev, tako kot pri levih social-demok-ratskih strankah, povezovanje z izven-parlamentarnimi strankami, kot je SDU, Delavska stranka, mirovno gibanje, žensko gibanje, z opozicijo v drugih republikah... Tudi izven parlamenta se išče podpora za naše delovanje v par-lamentu. Izvenparlamentarno podporo bomo potrebovali zlasti pri izsiljevanju čim prejšnjega sprejetja ustave in raz-pisu bodočih volitev. TRIBUNA: Znotraj stranke ni bilo enakih mnenj glede takšnc odločitve. Borut Pahor in Franko Kacafura sta menila, da bi morali ostati pri konstruktivni taktiki, saj lahko opustitev takšne taktike vodi v destruk-tivizem. Ali so tnkšna opozorila politika upravičena? RIBIČIČ: Nismo se opredelili za destruktivizem, ampak opustitev konstruktivne poze, kar pomeni, da smo lahko pri nekaterih zadevah zelo graditeljski, jasnejši in odločnejši pa bomo tudi pri ponujanju alternativnih rešitev. Pokazalo se je, da ni dovolj, če samo zavrnemo vladno politiko. Pred-lagati moramo tudi alternativne rešitve. Največ pomislekov zoper opustitev konstruktivne politike prihaja iz občin, v katerih je SDP v vladajoči koaliciji. Bojijo se, da bo prišlo do destruktivne politike opozicije, to je DEMOS-ovih strank. Mislim, da za ta strah ni pravega razloga. Oba omenjena, Pahor in Kacafura, sta iz Nove Gorice, kjer je župan prenovitelj Pelhan, ki ga niti slučajno ne moremo primerjati s funkcionarji in napakami v republiških oblasteh s strani DEMOS-a. Znan je po pobudi »dve Gorici, eno mesto«, oziroma po pripombah je spremenil geslo v »dve mesti, ena Gorica«. Je sposoben župan, ki skuša delovati v in-teresu vseh državljank in državljanov No ve Gorice in prisluhne tudi konstruk-tivnim zahtevam iz DEMOS-ovih strank. Če bi na ta način povezovalno delovali v republiki, nam ne bi bilo treba zapuščati vloge konstruktivne opozicije. TRIBUNA: Ali menite, da bi zaradi nesoglasij okoli načina delovanja stranke lahko prišlo do globljih konfliktov v SDP? RIBIČIČ: Seveda. Vendar do njih ni prišlo. Odločitev je bila sprejeta na zelo miren način z veliko večino, pri čemer smo poskušali mnenja tistih, ki so imeli pri tem pomisleke vskladiti z našimi stališči. To pa je rezultat demokratične razprave. Skratka, ni bila sprejeta neka čisto radikalna odločitev, ampak razumno stališče, ki pomeni po eni strani zaostritev politike stranke v od-nosu do škodljive, neuspešne politike DEMOS-a in njegove vlade, ne pa to do tistih skrajnosti, ki bi nam onemogočale, da lahko ponujamo v skupščini ali jav-nosti svoje alternativne predloge na način, ki je koristen za Slovenijo. TRIBUNA: Ali to pomeni, da tudi v prihodnosti ne pričakujete notranjih konfliktovglede tega vprašanja? RIBIČIČ: Kar zadeva prihodnost, je od-visno, kakšen odmev bodo te stvari imele v javnosti, parlamentu, kako uspešna bo naša razprava o inter-pelaciji, kako se bo pokazalo z našo napovedjo, da drvimo v gospodarsko katastrofo... Danes se točnostnašeocene kaže v tem, da je odstopil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije z obrazložitvijo, da drvimo v gospodarsko katastrofo in gospodarstvo tega preko te ustanove ne more ustaviti, ker ne upoštevajo njihovih stališč. To je znak, da gleda vodilna struktura gospodarstva na te probleme zelo podobno kot mi. V tem primeru ni razlogov za kakšne konflikte v stranki, ker se bo pokazalo, da je morda malo pozno, a upravičeno opozorila na te nevarnosti. TRIBUNA: Na konfercnci je bilo govora tudi o celovitem družbcnem razvojnem programu kot alternativnem programu, ki naj bi ga priprnvil SDP. Znkaj tak program in kaj naj bi bile najpomembnejse točke? RIBIČIČ: Pomembno je, da ponujamo tudi alternativne rešitve in ne le kritiziramo vladine, čeprav vlada nima celovitega programa. V tristo dneh delovanja ni uspela ponuditi programa ampak le smernice, kar je premalo. Menimo, da potrebujemo takšen celovit socialni in razvojni program neposred-no pred volitvami in v povezavi s kadrovskimi rešitvami, ki jih bomo predlagali. Ljudje bi - ne tako kot na zadnjih volitvah, ko so bili bolj usmer-jeni v preteklost kot prihodnost -odločali o tem, kateremu programu in kadrovski listi bolj zaupajo. Njihova op-timistična pričakovanja o reformah, us-meritvah, gospodarski uspešnosti po lanskoletnih volitvah so namreč zelo iz-neverjena zato bodo zdaj toliko bolj občutljivi za ta vprašanja. Takšnega programa sicer še nimamo v celoti iz-delanega, izdelane pa imamo teze o ekonomski politiki in izhodišča tega programa. Njegovo bistvo je v rav-notežju med gospodarsko učin-kovitostjo in socialno pravičnostjo. Kmalu bomo sklicali posvet na temo oblikovanja novega razvojnega in socialnega programa Slovenije, takega, ki bi bil lahko podlaga za dosego nacionalnega konsenza, če pa ne nacionalnega, pa konsenza levih in levo-sredinskih sil. TRIBUNA: Ce je sprememba načina delovanja SDP posledica tudi delovanja DEMOS-a - kaj vladajoči koaliciji najbolj očitate? RIBIČIČ: Prvo, kar lahko očitamo DEMOS-ovi koaliciji je, da se bolj zanima za delitev oblasti, razporeditev svojih ljudi na podlagi političnih kriterijev na pomembna mesta, manj pa jih zanimajo razvojni problemi Slovenije. Bolj jih zanima obvladovanje prek oblastnih vzvodov, omejevanje svobode tiska, zagotavljanje nadaljnje vladavine svoje koalicije kot pa razvoj Slovenije. Poleg tega ji lahko zamerimo, da je usmerjena predvsem v preteklost, pozablja na predvolilne obljube, se iz-govarja na specifične razmere in vidi za vse slabosti razlog v preteklosti. Zato naj bi prišla v spore s civilno-družbenimi gibanji, novinarji, upokojenci in drugimi družbenimi gibanji, ki so bistveno pripomogli k zmagi te koalicije. TRIBUNA: V kakšni meri je sedanja situacija posledica delouanja starekomunis-tične oblasti oz. posledicn napačne politike sedanje oblasti? RIBIČIČ: Mislim, da gre veliko bolj za nesposobnost, spodrsljaje, napake sedanje oblasti, neupoštevanje opozicijskih predlogov... Seveda je tudi preteklost kriva, da je situacija težja, kot bi bila. Potrebne so pač globalne reforme. Vse je sicer relativno, kljub temu pa si upam trditi, da bi bila neka levo-sredinska koalicija, v kateri bi bila tudi SDP, ta trenutek sposobna te politika globoke reforme opravljati na način, ki bi bil bistveno manj boleč in uspešnejši, kot pa je način in uspešnost vladajoče koalicije. TRIBUNA: Kdo bi sodil v levo-sredinsko koalicijo ? RIBIČIČ: V levo-sredinsko koalicijo bi prišle po neki normalni razporeditvi tiste stranke, ki zastopajo social-demokratske, socialistične, reformske programe, pa tudi zelene programe, in tiste stranke, ki so na nek način staleške stranke, kot je Delavska stranka ali kaj podobnega, do neke mere pa tudi liberalistične sredinske stranke. Možni kandidati za takšno Ievo- sredinsko koalicijo bi bili poleg SDP še LDS, socialisti, SDU, Delavska stranka, morda pa tudi kdo, ki je danes v DEMOS-u, npr. Zeleni, social-demok-rati ali še kdo. TRIBUNA: Kaj najbolj očitate slovenski vladi? RIBIČIČ: Prvič, napačno je izbrala prioritete svojega dclovanja. V ospredju je prctcklost, sprava, mednarodno sodelovanje, dclitev oblastnih funkcij, šclc nato pridejo na vrsto bistvena raz-vojna gospodarska vprašanja. Pri proračunu jj očitamo, da jc preveč sredstcv namcnila za državni aparat, zlasti represivni, in premalo sredstev za izobraževanje, kulturo, raziskovanje, graditev cest, železnico, zaposlovanje. Za vse to se da dobiti več sredstev, zaradi česar bi bila situacija na teh področjih znosncjša. Kljub temu pa to še ne bi pomenilo ncke absolutne demilita-rizacijc v smislu razorožitve, ki bi onemogočila osamosvajanje Slovenije. Pri privatizaciji in denacionalizaciji ji očitamo, da upoŠteva svetost lastnine, ne pa vložcncga preteklega dela. Pri os-talih bistvenih razvojnih vprašanjih mislimo, da podcenjuje socialne vidike, soupravljanje delavcev, je preveč centralistično usmerjcna, nima občutka za regionalizacijo, pa tudi pri proccsu osamosvajanja je v preteklosti kar precej vlekla potezc na pamet, namesto da bi zagotovila - kar jc naloga vladc - zelo rcsne analizc o možnih posledicah osamosvajanja. Tukaj je vlada v zadnjih tednih bolj umirjena. Na nck način pomaga krotiti najbolj radikalne DEMOS-ove poslancc, zlasti tiste, ki so člani kranjske liberalne stranke, vendar je dalcč od tega, da bi izpolnila učin-kovito in pravočasno obveznosti, ki jih je prevzela in za katere tudi v naši stranki terjamo, da jih da na mizo; to je program zelo jasnega urcsničevanja plebiscitne odločitve s konkretnimi podatki o možnih posledicah takšne ali drugačne odločitve. TRIBUNA: V zndnjem čnsu se vse bolj slišijo mncnja, daje Milan Kučan, ki je bil tudi vaškandidat na volitvah, postal politik DEMOS-ove usmeritve... RIBICIC: Kučan je bil naš kandidat za predsednika države. S Kmeclom sta bila izvoljena kot naša kandidata. Tukaj smo bili uspešnejši kot v drugih segmentih volilnega sistema. Kučan ima tudi velike zasluge za prenovo naše stranke, krepitev njenega ugleda v preteklosti in tudi danes, ne samo doma ampak tudi v svetu med levimi in demokratičnimi evropskimi strankami. Nekaj neobičaj-nega se je zgodilo. Jože Pučnik, ki je sicer znan po zelo dolgočasnem ponavljanju svoje parole »zdaj je prilika, da se dokončno odcepimo od Jugoslavije«, je prišel do nekega bolj spretnega političnega delovanja. In ena od takšnih »spretnih« potez je bila, da je pohvalil predsednika Kučana, da dobro ures-ničuje DEMOS-ovo osamosvojitveno politiko, takoj nato pa zelo ostro napadel SDP kot nasprotnika osamos-vojitve. Skratka, poskušal je razdvojiti Kučana in SDP. Seveda pa je treba zelo jasno povedati, da se kot noč in dan razlikujeta Pučnikova, v začetku tudi DEMOS-ova koncepcija osamosvajanja, in njegova. S tcga vidika zavračam takšneposkuserazdvajanja, kerjepred-sednik Kučan član naše stranke. Res pa se razlikuje od DEMOS- ovih funkcionarjev, ki so na državnih funkcijah, po tem, da poskuša delovati na tej državni funkciji in jo opravlja ne le v interesu svojih volilcev, ampak tudi v interesu tistih, ki so volili za nasprot-nika, to je Jožeta Pučnika. To pomeni, da mora biti prcdsednik vseh državljanov in državljank Slovenije, ne pa samo enega njihovega dela. TRIBUNA: DEMOS-ovi koaliciji pripisujete nenaravnost. Kaj je po vašem mnenju povzročilo nastanek takšnekoalicije in kakšna bo njena usoda? RIBIČIČ: DEMOS-ova koalicija se je združila na podlagi kritike preteklosti, ne pa na podlagi nekega skupnega raz-vojnega programa prihodnosti. Nenaravnost je pogojena s takšnim nas-tankom, zato združuje zelo različne politične sile, ki so imele približno enako stališče do preteklosti, in stranke, ki je predhodnica SDP. Danes je očitno, da DEMOS-ova koalicija ni sposobna in ne poskuša graditi novega razvojnega konsenza, se pravi, da se bliža njen konec. Dve možnosti sta Ena je, kijo tudi sam zagovarjam - DEMOS-a na us-tanovne stranke, ki bi samostojno nas-topale na naslednjih volitvah po proporcionalnem načelu in bi sklepale ' občasne vladne koalicije glede na politično sorodnost in podporo, ki bi jo vsaka dobila na volitvah za svoj pro-gram in kadrovsko ekipo. Druga pa je, da bi DEMOS-ova koalicija, kar se že dogaja, začela spoznavati, da ima sicer > trdno podporo v javnosti in bi poskušala zvsemisredstvi/kijihimana razpolago, morda pa še s kakšnimi dodatnimi sredstvi, varovati tak svoj oblastni položaj ne glede na manjšinsko podpor med volilci. V tem primeru seveda ne bo šlo za mirno ukinitev DEMOS-a, ampak zelo hud polariziran konflikt, kjer bi bil na eni strani DEMOS, na drugi pa vse »nedemosove« poltične stranke. Mi si tega ne želimo, pa tudi DEMOS se bo v slovenski zgodovini veliko bolje zapisal, če bo izbral prvo možnost. Rad bi opozoril, da utemel-jevanje potrebe po DEMOS-ovem obstoju s tem, da mora zagotoviti sprejem demokratične ustave in osamosvojitev Slovenije, ni prepričljivo. Za eno in za drugo odločitev je potrebna dvotretjinska večina, s katero DEMOS ne razpolaga. Koalicijo o ustavi in o osamosvojitvi, ki je bila že dosežena, je mogoče doseči mimo in brez obstoja DEMOS-a. TRIBUNA: Kako ocenjujete dosedaje delovanje SDP v opoziciji ? Ali se je stranka dobro znašla in kje so bile konkretnc napake v njenein delovanju? RIBIČIČ: Na prvo obdobje, neposredno po volitvah, s tega vidika ne moremo biti ponosni. Takrat je prišlo do resne krize stranke in osipa, kar je bilo tudi povezano s hudimi obtožbami na naš račun, ko se je skušalo »trpati« v naš nahrbtnik vse, za kar smo bili krivi in ne. Skratka, stranki se ni hotelo priznati njene prenoviteljske vloge in zaslug za to, da je prišlo do mirne spremembe. Danes se kaže, da je bilo vredno potrpeti. Ce bi namreč ostali na oblasti, tudi po volitvah pravega miru verjetno ne bi bilo. To se kaže danes v Albaniji, politika Srbiji, Črni Gori. Pa tudi zato, ker se je stranka na ta način pravzaprav rešila tistih, ki so bili v njej ne iz zaupanja in prepričanosti v programske usmeritve stranke ampak iz drugih, zlasti karieris-tišnih razlogov. No, v tem obdobju je bila dejavnost stranke v parlamentu in javnosti šibka, ker se je ukvarjala zlasti z lastno konsolidacijo. To smo presegli že nekje pred novogoriškim kongresom in po njem je bila stranka zelo aktivna, zlasti v parlamentarnem sistemu. Po zadnji konferenci pa je prišlo do njenega močnejšega delovanja, ki bo še bolj poudarjeno v mesecih pred volitvami. Morda je bila resnejša napaka mnenje, da gre za začetniške napake DEMOS-a in ne za napačno globalno politiko, ki se ji je treba upreti na bolj odločen način. TRIBUNA: Kako bi se po vašem mnenju morala reševati jugoslovanska kriza in v zvczi s tem tudi položaj Slovenije?.Ali je oborožitev Slovenije res edino zagotovilo za dosego samostojnosti? RIBIČIČ: Kratkoročno bi bila enostranska odcepitev Slovenije iz Jugoslavije zelo vprašljiva. Za Slovenijo je zelo realna nevarnost, da bi prišlo do mednarodne osamitve, velikih konflik-tov z vzhodnimi sosedi, izgube gospodarskega trga in nemožnosti nadomestiti izgubo s plasiranjem proiz-vodov na evropsko tržišče. Lahko bi se zgodila katastrofa, ki bi se močno maščevala Sloveniji in vsakemu njencmu državljanu. Republike v Jugos-laviji pa bi taksen enostranski odhod doživljale na ta način, da bi se zelo pos-labšal odnos političnih sil, in siccr v korist Srbije in vojaških krogov, ki bi ponovno dobili večji vpliv, kot ga imajo ta trenutek zaradi koalicije, ki je nastala med Slovenijo, Hrvaško, Makedonijo in Bosno in Hercegovino. S tega vidika je iskanje sporazumne rešitve edina prava pot. Res pa je, da bo Slovenija težko zdržala dolgo časa v takšni poziciji, zlasti če sebo pokazalo, da sebodo med-sebojni odnosi med Srbi in Hrvati v Jugoslaviji še zaostrovali in stopnjevali in se bo končna rešitev še bolj odlagala, kot je ta trenutek mogoča. Kar zadeva oboroževanje Slovenije, je zelo naivno ali pa celo napačno prepričanje, da je oborožena sila tista, ki najbolj zagotavlja samostojnost, neodvisnost in suverenost Slovcnije. Veliko pomembnejša bi bila gospodarska uspešnost, ki se jc ne da nadomestiti z oboroževanjem, in veliko pomembnejša je politična skladnost poglcdov vsch političnih strank o tcm, na kakšcn način naj se vodi osamosvajanje Slovenije. Mi smo v SDP zaradi tega pač pristaši dcmilitarizacije. Menimo, da jc ta trenutek zgodovinska priložnost za preprcčitev vzpostavitve vojaškega fak-torja, ki potcm sam sebe obnavlja, širi in vrši pritisk prcko vojaške industrije, državnih in političnih struktur za stalno povečanje sredstev svojcga delovanja. Zato smo zelo kritični tudi do deleža, ki ga ima v proračunu, in še bolj do deleža, ki naj bi ga imela že drugo leto v proračunu slovenska vojska. Perspek-tivo vidimo v doscganju razvojncga konsenza, uspc.šnejšem gospodarjenju, drugačnem odnosu vladajoče koalicije do opozicijskih strank, nc pa v orožju, demonstraciji vojne sile, grožnjah, tis-tem napihovanju, ki je bolj mirni balončck glede na vojske, ki nas obkrožajo v sosednjih državah. No, upam, da za to šc ni prepozno, ker do sedaj v tem niso bili dovolj uspešni. Sem tudi razočaran nad nckaterimi zavcz-niki, ki so zelo popustili v svoji gorečnosti v primerjavi z začetkom pod-pisovanja Deklaracije o miru in mirov-nem členu. TRIBUNA: Kogn mislite? RIBIČIČ: Tiste, ki so bili iz vladajoče koalicije glavni pobudniki za to mirov-no deklaracijo. TRIBUNA: Pogovarjali ste se z Izet-begovičan in Tudmnnom, Miloševiča pn poznate že iz ZKJ. Ali je glcde na osebno naravo teh voditeljev sploli še možen kakšcn dogovor »nacionalnih vodij«? RIBIČIČ: Če bi rekel, da ni možen nikakršen dogovor, bi se to lahko hitro pokazalo kot napačno, ker se bojim, da je možno, da pride tudi do takšnega dogovora, ki bi bil lahko nevaren in bi vodil v novc spopadc in zdostritvc, celo v državljansko vojno. O takšnem dogovoru sc jc šušljalo v zvezi s ses-tankom mcd Tudmanom in Miloševičcm. Govora je bilo o tcm, da sc tam ponujajo neke ponudbe za delitev Bosne in Hercegovine, da bi se ustvarilc neke čiste nacionalne države. Skratka, v Jugoslaviji so možni dogovori, ki so lahko zelo sporni. Dosedanji dogovori so mi pokazali, da je najbolj produktiv-na pozicija Bosne in Hercegovine in predsednika Izctbegoviča, do nekc merc pa tudi Makedonije. Obe repiibliki se lahko bojita za svoj obstoj v primeru razpada Jugoslavije. Bosni in Her-cegovini preti nevarnosti nacionalnih srbsko-hrvaških dogovorov, Makedonija pa je iz znanih razlogov ogrožena od vsch svojih sosedov, kot republika pa je priznana samo znotraj Jugoslavije. Tukaj se mi zdi pomembna ena stvar, ki jo lahko zasledim pri Izet-begoviču, in sicer, da upošteva različna izhodišča - po eni strani srbsko-črnogorski koncept, na drugi pa slovensko-hrvaški, in vidi rešitev v neki asimetrični ureditvi, kjer ima lahko Slovenija veliko bolj samostojen položaj kot Crna Gora. Bosna in Hercegovina ima spet drugačen položaj, ker se želi vč^ati na dve strani; Srbijo, ki zastopa cno stališče, in Hrvaško, ki zastopa dp6go. Tudi makedonsko stališče se mi zdi razumno in pravijo, da se je treba najprej lotiti skupnih interesov in možnih skupnih funkcij, potem pa se šele pogovarjati o tem, kako bomo im-enovali takšno skupnost, kako jo bomo konstruirali, če ugotovimo neke mini-malne skupne interese, ki so lahko pomembno izhodišče za bolj konstruk-tivno dogovarjanje predsednikov republiških držav. Goran Novkovič poiitika A n k e t a SOJENJE ŠPEGLJU JE FARSA Obtožbe na račun obrambnega ministra generala Martina Špeglja ter »hlodovna revolucija« v takoimenovani srbski Vojni Krajini stapoglavitna razloga za nespečnost Hrvatov v nekaj zadnjih mesecih. In medtem ko se predsedniki republik dogovarjajo o usodi Jugoslavije, se Zagreb vsako jutro prebudi v napol vojnem stanju; do zob oboroženi specialci hrvaškega notranjega ministrstva se sprehajajo po ulicah ter dan in nočstražijo sabor ter RTV. In kaj o dogodkih v naši sosednji republiki menijo naključni sprehajalci? ZVEZDAN KOVAČ, študent: O sojenju Martinu Špeglju nienim, da se za zdaj še nič ne ve o njegovi krivdi in bodo morali obtožbe na njcgov račun šele dokazati. Glede bodačnosti Jugoslavije pa mislim, da bo os-tala cnotna, čeprav bi želel, da Hrvaška pos- tnne samostojna drzava. Sem pesimist tudi glede odcepitve Slovencev in Hrvntov. Vsekakor pa bi morali najprej pomesti pred svojim pragom, se prnvi rešiti problem Srbov' v Kninu in drugih mestih na demokratičen način. MARIJA KUŠEK, dipl. ing. kemije: Kar se sojenja nnšemu obrambnemu ministru tiče, menim, daje vse skupaj precej smešno, Velikafarsaje, ki se morala čim prej končati. O usodi Jugoslavijc pa bi morali odločati na demokratičen način. Verjamem pa, da bo Hrvaška z rcfcrcndumom končno dobila tako zaželjeno samostojnost. Sicer pa scm vedno za demokratično resevanje problcmov, ven~ dar se mi zdi, da srbski manjšini na Hrvaškem ni do tega. Predvsem pa sem proti uporabi sile, če je to le mogoče. SINIŠA RAJIČ, absolvent ekonomije: O burleski na vojnem sodišču raje ne bigovoril, ker jc o takih stvareh sploh neumno rnzmišljati. Globoko pa upam, da bomo kmalu samostojni, čeprav glede na znane hrvnške kompromise v kaj takega nisem stoodstotno prepričan. Verjamem v vlado in njena kanstruktivno sodelovanjc, pa čeprau so sedaj praktično v mat poziciji. Problem Vojne Krajine bi morali rešiti z mcdnarodno intervencijo. Vendar po usodi Kurdov v Iraku sklepam, da ZDA zanimajo le lastni interesi. DAMIR ARBANAŠ, konstruktor: Ab- surdno je govoriti o kakšni krivdi generala Špeglja, saj je jasno, da je ob stvareh, ki se dogajajo, oborožitev tnorala priti sama po sebi. Republika Hrvaška pa mora vsekakor čimprej postati samostojna, ker to vse skupaj nima večnobenegasmisla. Pogajanja z upor-niki trajajo že od lani, vendar brez uspeha. Predvsem pa bi vsaka republika morala imeti svojo vojsko. Po mojem mnenju je edina pot za rešitev krize ta: enote MUP~a naj zav-zamejo Knin ter tam postavijo na oblast naše Ijudi. JANA SOVIČ, učenka: O sojenju vemo edino to, da je odloženo, pa čeprav o političnih zadevah ne vetn veliko. Res ne bi vedela, alije Špegelj kriv ali ne. Bilo bi seveda zelo v redu, če bi se odcepili, čcprav v tonc verjamem. Na tej poti nam stoji glavna ovira - JLA. Kar se demokracije v Vojni Krajini politika tiče, je jasno, daje zdaj še manjša. Vprimeru uporabe sile pa bi se verjetno zgodilo mar-sikaj. Z druge strani pa zopet ne moremo biti tiho ter mirno prenašati provokacije, ki nam jih pripravljajo vsakodnevno. MILAN TEPAVAC, snemalec: Dogodke na vojnem sodišču bi imenoval politične spletke. O krivdi Špeglja pa bo seveda odločalo sodišče, ki mora za kaj takega imeti od zunaj. Seveda je težko sklepati, kdo je to. Navadni državljani lahko o tem samo ugibamo. SLAVICA KOŠTENEK, upokojenka: Redno prebiram vesti o sojenju našemu obrambnemu ministru, vendar mislim, da ni ničesar kriv, saj želi vsem Hrvatom samo dobro in mir. Glede odcepitve Hrvaške pa bi rekla tole: vsak vlečc na svojo stran in zelo težkoje napovedati, kdo bo zmagal Najlepše pa bi bilo, če bi si s srbskim narodom podali dokaze. Ali se bomo dokončno uspeli osamos-vojiti, je seveda težko napovedati. Razdružitevjevednotežavnastvar,tolahko roke. Vsekakor bi bilo v redu, če bi krizo vidimo že pri ločitvah med zakonci. Problem reševali na demokratičen način. Če pa to ne je predvsem razdelitve lastnine. Menim pa, bo šlo, upam, da bodo našli kakšno drugo, da za uporom Srbov na Hrvaškern stoji nekdo pritnernejšo pot. Domen Rant STRIBUNO LAHKO VSAKDO SPREGLEDA. TUDIVI! Naš naslov: Kersnikova 4 61000 Ljubljana FtADtOGLA$UlV8UANL . 100,2/102,4 MHz pravaši TRIBUNA: Kdaj ste prvič prišli v spor s komunističnimi oblastmi, oziroma kdaj ste se znčeli ukvarjati s politiko? PARAGA: Ko so me leta 1980 prvič zaprli, sem bil študent tretjega letnika Teološke fakultete, poleg tega pa sem študiral pravo. Na okrožnem sodišču sem bil obsojen na tri leta zapora, na vrhovnem sodišču pa so mi kazen povišali na pet let, ki sem jih odslužil v Lepoglavi, na Golem otoku, v reškem zaporu in zaporniški bolnišnici. Po prestani kazni sem zaradi okrutnosti v zaporu, zaradi katere je tri dni potem, ko so naju zaprli, umrl tudi Ernest Dreincr, tožil hrvaško in zvezno vlado. TRIBUNA: Reakcijaje bila burna... PARAGA: Proces je dvignil veliko prahu na Hrvaškem, še zlasti v Sloveniji. Najprej so reagirali slovenski književniki, potcm pa še celotna slovenska javnost, ki je za grozote v hrvaških zaporih izvedela prek Nove rcvijc. TRIBUNA: Kasneje ste odšli na Zahod... PARAGA: Da, uspel sem priti do nemškega predsednika, potem pa tudi v ameriški kongres, kjer sem poročal o tukajšnjih razmerah. Ameriške kongresnike sem uspel prepričati, da so sprejeli resolucijo o človekovih pravicah, v katerih so ostro napadli jugoslovansko vlado. Do danes je to edini akt, s katerim se obsoja Jugos-lavija. Vrhunec tega pritiska na Jugos-lavijo je doživel Ante Markovič, kijepač plačal za to najvišjo ceno. DOBROSLAV PARAGA, predsednik Hrvaške stranke prava: »Hrvaški komunisti so vedno delali za interese Beograda in Moskve« jobroslav Paraga, predsednik HSP je eden najmlajših S politikov 2 dolgim itt težkim stazem političnega zapor-nika. Z njim smo se pogovarjali o političnem življenjn, delu v stranki in politični realnosti v Jngoslaviju TRIBUNA: Kaka to mislite? PARAGA: Oktobra 1989 je prišel s praz-no torbo in zahteval milijardo dolarjev. Vrnil se je s praznimi rokami in žepi. TRIBUNA: Omenili ste sodelovanje s Tribuno. PARAGA: Ko sem bil pregnan iz Zagreba, sem se naselil v Ljubljani in začel pisati za THbuno. V tem času je bila odgovorna urednica Ruža Barič. Objavil sem feljton o zavzemanju za človekove pravice ter kaznilnicah, v katerih sem prestajal kazen. Podlistek je začel izhajati jeseni leta 1987 in je takoj izzval ostre polemike. Urednico je napadel sekretar. UK ljubljanske Univerze, meni pa so prepovedali ob-javljanje. TRIBUNA: Vendar to še ni bilo vse... PARAGA: Ne, nadaljeval sem s pisan-jem. Oče, ki je odvetnik, pa me je obves-til, da pripravljajo proti meni še en proces. Tako sem bil pred novim sojen-jem. TRIBUNA: Kakšnaje bila obsodba? PARAGA: Še za eno leto so mi podaljšali prepoved javnega nastopan-ja, pogojno zaporno kazen pa so mi zvišali na štiri leta, tako da se mi pogoj-na kazen še do danes ni iztekla. Človek, ki mi je izrekel kazen, je danes predsed-nik zagrebškega sodišča. TRIBUNA: Kako so nastale ugodne raz-mere za razvoj vecstrankarstva na Hrvaškem ? Kako je prišlo do obnove HSP? PARAGA: V tem času sem bil v Ameriki, hrvaška opozicija pa mi je, vedoč za moja prizadevanja za uvedbo večstrankarskega sistema, predlagala obnovitev stranke, ki bi si prizadevala za popolno neodvisnost Hrvaške. Ta najstarešja stranka v vzhodni Evropi nasploh je bila obnovljena 25. februarja 1990, jaz pa sem bil s tajnim glasovan-jem v odsotnosti izbran za njenega pred-sednika. TRIBUNA: Prve večstrankarske volitve na Hrvašketn so prinesle premočno zmago HDZ. Kje so po vašem mnenju vzroki za tako prepričljivo zmago? PARAGA: Šlo je za željo in odločnost hrvaškega naroda zrušiti komunistični režim in ustvariti svobodno državo. HDZ je stranka brez tradicije in je kot feniks vzniknila na Hrvaškem političnem prizorišču. Poudariti pa je treba, da se je oblikovala kot gibanje in ne kot stranka. Za generala Tudmana, tedanjega disidenta, je vedelo le malo ljudi. Zagotovo ljudje na volitvah niso glasovali niti za Tudmana niti za HDZ, pač pa zgolj za rušenje komunizma, kar je bila v tem času že tudi tendenca v vzhodni Evropi. Reči pa je treba, da je nova oblast želje in pričakovanja izneverila. Vez s preteklostjo ni bila prekinjena in ključne figure stare politike so zadržale svojo moč in položaj. TRIBUNA: Vaša stranka ni sodelovala na prvih večstrankarskih volitvah. Zakaj? PARAGA: Menili smo, da bi vsaka delitev glasov v trenutku rušenja starega sistema škodila temu cilju in pravasi zato nismo postavili svojih kandidatov. Hrvaški narod smo pozvali, naj glasuje za HDZ, ki je bila najštevilčnejša stranka. TRIBUNA: Ali nameravate na naslednjih volitvah aktivno sodelovati v delitvi oblasti in ali sploh obstajajo realne možnosti za to gledenaštevilčnost članstva in podporo med Ijudmi? PARAGA: Kotopozicija smo zelo vplivni inmislim, da bomo na naslednjih volitvah nadoknadili tisto, kar smo zamudili, ko smo »zastonj« poklonili svoje glasove HDZ-ju. Prav zato danes nimamo svojih predstavnikov v parlamentu in se srečujemo z medijsko blokado, ki jo izvaja vladajoča stranka. TRIBUN A: Ko se vjavnosti govori o Hrvaški stranki prava, vas označujejo za stranko iz-razito desne, radikalne usmeritve. PARAGA: Naša stranka je splošna nacionalna stranka, najstarejša v hrvaškemnarodu. Za nekatereje desna in radikalna samo zato, ker je njen cilj vrnitev suverenosti hrvaškemu narodu ter vzpostavitev neodvisne hrvaške države v njenih zgodovinskih in etničnih mejah. Ne priznavamo teze, da je bil hrvaški narod leta 1941 okupiran, saj je prišlo takrat do vzpostavitve hrvaške neodvisnosti. TRIBUNA: V množičnih občilih se vloga ustaškega gibanja na Hrvaškem še vedno komentira precej rezervirano. PARAGA: Paveličeva NDH je leta 1941 postala subjekt mednarodnega prava, bolj priznan in enakopraven, kot je bila Hrvaška do leta 1941 in še posebej od leta 1945 pa do danes. Hrvaško je tedaj priz-nalo 25 držav, med drugim tudi Kitajska. Ne smemo pozabiti, da sta imeli Amerika in Anglija v Zagrebu svoji diplomatski predstavništvi in to v času, ko ni obstajala Jugoslavija, pač pa Neodvisna država Hrvaška. TRIBUNA: ustastvo paje še vedno negativ-nakategorija... PARAGA: Takšno etiketiranje je neutemeljeno, saj so se komunisti borili izključno za oblast. Po njihovem mnenju je treba v primeru, če je režim fašističen, zrušiti državo, ne pa sistem. Hrvaški boljševiki so bili mnogo bolj zaostali kot albanski, bolgarski ali madžarski komunisti. Hrvaški komunisti se niso nikoli borili za hrvaško suverenost in državo, čeprav na stara leta poskušajo popravljati napake iz svoje mladosti. Kot hrvaški izdajalci so vedno delali za inter-ese Beograda in Moskve in poskušali iz hrvaške narediti kolonijo. Če danes hrvaški sabor 22. junij proglaša za dan protifašističnega boja, mislim, da je to klofuta in žalitev celotnemu hrvaškemu narodu. Pravi dan za praznovanje je 10. april, dan, ko je bila ustanovljena Neod-visna država Hrvaške kot simbol med-narodnega reda. TRIBUNA: Ob sprejetju ustave Republike Hrvaške ste ostro protestirali saj, kot ste izjavili, niso bila izpolnjena pričakovanja ljudi. PARAGA: Res je. Ustava ni bila sprejeta v skladu z izraženo voljo hrvaškega naroda. Sprejela jo je skupina saborskih zastopnikov, čeprav sabor nima mandata za sprejem republiške ustave. Bila je torej sprejeta na neustaven, nelegitimen in nezakonit način. Zato smo šli na ulico in protestirali ter zahtevali referendum, ne samo glede ustave, ampak tudi glede položaja Hrvaške v Jugoslaviji. Odgovoril nam je gospod Boljkovac, minister za notranje zadeve, ki je nad nas poslal hordo specialcev. TRIBUNA: Politična kriza v Jugoslaviji je očitnogloboka. Kje viditc izhod? PARAGA: V programu Hrvaške stranke prava. Hrvaška mora takoj izstopiti iz Jugoslavije, razglasiti neodvisnost in se boriti za vsako ped svoje zemlje. Glede ozemlja od Sotle do Drine, vključujoč Sandžak, ne more biti pogajanj. Vse stranke razen HSP so priznale delitev in okupacijo Hrvaške. Mi bomo narod vrnili v njegove naravne meje. TRIBUNA: Predsednik Republike Hrvaške dr. Franjo Tudman sepogovarja s predsedniki republik. Ali je to sploh še smiselno in ali menite, da Tudman kaže preveliko pripravljenost za kompnmiis ? PARAGA: Smo proti pogajanjem o hrvaški neodvisnosti. O tem se ne mis-limo pogovarjati z nikomer, še najmanj pa z Beogradom. O samostojnosti Slovenije in Hrvaške ne morejo odločati v Srbiji. Vsak narod ima pra vico, da odloča s kom in kako se bo povezoval. Nas ne zanima, kaj mislita Moskva in VVashington. Hrvati morajo biti gospodarji v svoji hiši. Glede Tudmanovega vodenja pogajanj pa menim, da s tem škodi hrvaškemu narodu. TRIBUNA: Evropa se združuje in dala je jasno vedeti, da se zavzema za cnotno Jugos-lavijo. PARAGA: Hrvati smo dobili epitet branilcev Evrope in branika krščanstva. Če Evropa misli, da moramo biti Slovenci, Hrvati ali Albanci zadnji sužnji na tej celini, se krepko moti, še posebej, če pri tem pričakuje, da jo bomo še naprej branili. Vstali bomo proti tej Evropi, in če bo treba, jo bomo zaustavili. Če želi Ev- ropa enotno Jugoslavijo, potem želi hrvaško v 21. stoletju kot kolonijo. Če je mednarodna »masonerija« leta 1918 pomagala ustvariti to umetno tvorbo, je danes dolžna pomagati, da pride do mirne razdružitve. Jugoslavija je sod smodnika in lahko obstaja samo kot dik-tatura. Od kod pravica Evropi in Geor-geu Bushu, da zahteva naše vztrajanje v nedemokratični skupnosti? TRIBUNA: Ali je laliko JLA razsodnik v političnem razpletu jugoslovanske krize? PARAGA: JLA je okupacijska vojska in menim, da je njena politika v interesu velikosrbstva. Trenutno je razporejena tako, da brani meje Velike Srbije. Armado je treba zaustaviti. Tanke JLA ne morejo zaustaviti samo specialci, temvečjihmora celoten hrvaški narod. PARAGA: Ekonomski razvpj je prioritctna naloga hrvaških oblasti. Kakšne so vašc ocene o dejavnostih hrvaške vlade na tem področju ? PARAGA: Menimo, da na Hrvaškemne bomo rešili ničesar brez popolne osamosvojitve, vključno s hrvaško moneto in brez prelivanja kapitala čez mejo. Hrvaška ne bo nikdar močna, če se nc bo osamosvojila. Na področju gospodarstva lahko govorimo samo o napakah, ki jih je vlada naredila v teh desetih mesecih. Gospodarskega načrta sploh nima. Gredo v spremembo družbene lastnine v zasebno, pri tem pa lastnino odkupujejo predvsem tisti, ki so bili tudi do sedaj na oblasti. To je neoboljševizem. TRIBUNA: Ce upošteva?no vse te okoliščinc, kakšna bo Hrvaška čez pet let? PARAGA: Veste, Hrvaška bo do Drine ali pa je ne bo. Menimo, da mora dobiti tisto, kar je v Jugoslaviji izgubila. In to lahko pridobi samo takrat, ko te Jugos-lavije ne bo. Če se je treba osamosvojiti, potem moramo to storiti sedaj, pa čeprav z manjšim ozemljem. Med Hrvati bodo namreč vedno ljudje, ki so pripravljeni boriti se za vsako pest hrvaške zemlje. Niso sicer na oblasti, so pa med ljudstvom. Bilo bi dobro, če bi srbski politiki doumeli - kar je žal nemogoče - da je Srbija lahko samo znotraj meja iz leta 1912. Naj Vojvodino, da o Kosovu sploh ne govorimo, pustijo pri miru. Srbi so svojo majhno državico v petih letih razširili s 50 tisoč na 250 tisoč kvadratnih kilometrov površine. Takega primera ni v evropski in svetov-ni zgodovini. Za njih in nas je najbolje, če se čimprej razidemo. Bruno Lopandič globus ALBANIJA Prebujanje balkanske princese (2) Kakor v večini drugih, do včeraj še enopar-tijskih državah, je or-ganizirana opozicija zelo mlada in temu primerno neizkušena. Prva neodvisna stranka, Demokratska stranka, ki jo vodita znana albanska intelektualca kirurg dr. Sali Berisha in dok-tor ekonomskih znanosti univerzitetni profesor Gramoz Pashko, je bila pod močnih pritiskom javnosti ustanovljena šele 12. decembra lani. Ta prva opozicijska lastovka je le logičano nadal-jevanje dogodkov, ki so od lanske pom-ladi pretresali to balkansko eksoto. Nemirna albanska pomlad, zaz-namovana z bombnimi eksplozijami v Tirani in diplomatskimi manevri na ZD A in SZ, je bila uvod v še nemirnejšo jesen, ko sta se zgodila dva pomembna politična dogodka, ki sta dala slutiti, da bo Albanija končno kmalu prisiljena pripreti svoja vrata v svet. To sta bila oktobrski govor Ramiza Alije na Xo v enem tednu, kar je veliko prekratek čas, da bi resnično spoznali neko deželo, tudi čeje tako majhna kot Albanija, na vsakem koraku srečuješ bedo njenih prebivalcev in represijo političnega režima, se začenjašspraševati, kakoje mogoče, daje taksen sistem preživel celo prve demokratične volitve. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov in srečanje zunanjih ministrov balkanskih držav v Tirani, kar je bilo do tedaj največje mednarodno srečanje v tej državi. Opozicija je v volilni dirki stavila predvsem na mlade volilce, ki so v Al-baniji večinsko prebivalstvo, in prebivalce večjih mest, predvsem Tirane inSkadra. Skader - utrdba albanske opozicije Albanci ga imenujejo Shkodra in je prvo večje mesto na skrajnem severu Al-banije s približno 60 tisoč prebivalci. Jugoslovanom je znano predvsem zaradi jezera, ki leži na jugos-lovansko-albanski meji in je s svojimi 391 km največje v Jugoslaviji. Toda samo mesto niti naj-manj ne spominja na podobne kraje drugod po Evropi, ki so zaradi ugodne lege ob jezerih razvijali turizem in oblikovali videz živahnih, brezskrbnih letoviščarskih mest. Prav nasprotno. Skader je najbolj žalostna slika, ki sem jo v spominu prinesla s svojega albanskega potovanja. Edina svetla podoba soljudje, prijazni in tako pogumni, da zaslužijo spoštovanje. Ko sem odhajala od njih, mi je bilo žal, da nisem mogla ostati dalj časa in bolje spoznati bogata življenja sredi največje materialne revščine, ki sem jo videla do tedaj. Kamor se ozreš: sivina, razpadajoče zapuščene hiše, prašne ali blatne stranske ulice in beda, vsepovsod sama revščina. V Skader smo se pripeljali na pogreb treh žrtev demonstracij, ki so izbruhnile po objavi volilnih rezultatov in zmagi globus komunistov. Na ulicah so se zbirali ljudje, ki so prišli objokovat tri dvajset-letnike, enega izmed njih je policija ustrelila v trenutku, ko je hotel pomiriti zbrano množico in je splezal na streho hotela, edine nepoškodovane zgradbe, ki sem jo tisti dan uspela opaziti v Skadru. Upala sem, da se nemiri iz prejšnjih dni ne bodo ponovili, kajti ljudje so bili še vedno ogorčeni in čutiti je bilo, da čakajo le najmanjši izziv, pa bo prišlo do ponovne eksplozije. Med Al-banci je dobesedno tlelo in strahoma smo čakali, kdaj se bo temperatura dvig-nila do vrelišča. Največja množica se je zbrala pred sedežem Delavske stranke, ki so jo razjarjeni Ijudje prejšnji dan napadli z molotovkami, tako da danes spominjajo nanjo lc še goli zidovi, vse ostalo pa jc bilo uničeno ob požaru. V viharju besa so zgoreli tudi cdini trije avtomobili v Skadru, last partijskih funkcionarjev, njihove os-tanke pa so otroci naslednji dan s ponosom razkazovali radovednim novinarjem, ki so prišli stikat po ruševinah. Ljudje so se v velikih skupinah zbirali pred skoraj do tal pogorelo hišo inmetali vanjo kamenje in molotovke, ki so jim ostale še od prejšnjega dne. Največji gorečneži so plezali po ožganih zidovih in z oken trgali osmojene ostanke zaves. V ljudeh je še vedno tlel gnev, ki so ga morali prikrivati več kot štirideset let in ga tudi množični izbruh prejšnjega dne ni mogel do konca pogasiti. Na pogrebu, ki je imel za uvod prav-zaprav politično zborovanje, je bilo videti, kot da se je zbral ves Skader. Čutila sem nemočen bes in obup ljudi, ki so nemo poslušali Salija Berisho, edinega govornika na zborovanju. Glavni skadrski trg je prikrila trideset tisoč glava množica, ki je poslušala v smrtni tišini. Ljudje so z iztegnjenimi rokami v dva prsta kazali »victory«, najpopoular-nejši znak v povolilni Albaniji. Vendar se je pogreb končal mirno in samo velika skupina ljudi, ki se ni razšla, ampak je vztrajala pred ruševinami bivšega sedeža komunistov in cestne blokadc, so dajali slutiti, da se Skader še vedno ni umiril. Varna prestolnica V centru Demokratske stranke v Tirani je ves čas med ncmiri po volitvah zasedal nekakšen krizni opozicijski štab. Ovsem, karsosedogovorili/jenovinarje sproti obveščal podpredsednik Demok-ratske stranke Genc Pollo, ki je bil na voljo skoraj vedno, kadar smo ga prosili za izjave ali intervjuje, ki jim ni bilo nikoli konca. V popolnem nasprotju s predstavniki vladajoče Partije dela, ki so se na tiskovnih konferencah obnašali skoraj arogantno in v veliki večini sploh niso hoteli odgovarjati na novinarska vprašanja, so člani opozicije na tuje opazovalce in novinarje naredili zelo dober vtis. Velikokrat tudi zato, ker jim ni bilo težko odgovarjati celo v treh, štirih tujih jezikih. Vodstvo Demok-ratske stranke namreč v glavnem ses-tavljajo izobraženci, ki so študirali v tujini in so vajeni javnega nastopanja in komuniciranja s tujci. Za razliko od Skadra je bilo albansko glavno mesto v času volitev in po njih skoraj ves čas mirno. Izjema so bile le stalne demonstracije pred zgradbo Demokratske stranke in med novinarji je krožila nepotrjena vest, da je bilo v njih ubito neko štirinajstletno dekle. Prebivalci Tirane so v dneh po volit-vah živeli v glavnem normalno, le da so se v večjem številu kot običajno zbirali na Skenderbegovem trgu terrazpravljali o glasovanju. V albanski prestolmci se tudi ob čisto običajnih dneh vse pomembne stvari in družabno življenje odvijajo v strogem centru mesta, na trgu, posvcčcnem srbskemu knežjemu sinu Djordji Kastrioti, bolj znanem Skender-begu. Albanci ga častijo kot narodnega junaka, ker je v 15. stolctju premagal Turke. Znan je po tem, da je z vsega tristo možmi pognal v bcg Osmansko vojsko ter se utrdil v gorski trdnjavi Kruja, le trideset kiJomctrov oddaljcni od Tiranc. Tukaj si danes redki tuji turisti in zgodovinarji lahko ogledajo zanimiv kraj z ostanki gradu Orlovsko gnezdo, kjcr so sc Albanci pod Skcndcr-bcgovim vodstvom cclih oscmindvajset lct uspcšno upirali Turkom. Glavncmu mestu so dali močan pcčat italijanski okupatorji, ki so začcli graditi mcsto po modernih načrtih. Toda po vojnijeTirana dobila povscm novo podobo. Polna jc pompozne rcal-socialis-tičnc arhitckture po ruskih vzorcihinzgradbcv glavncm spominjajo na ogromne kasarnc. V vscj povojni zgodovini so sc močno potrudili, da so mcstu izbrisali vsakršno identiteto in zgodovinski pcčat. Mošcje so spremenili v muzeje in minarcti so izginili kar čez noč. Zgradbam v ccntru sc pozna sovjctska zasnova, mnoge mcd njimi so po sporu mcd državama dogradili Albanci sami. Proti južncmu dclu mcsta teče v nedoglcd bulcvar Nova Albanija. Ravna in dolga cesta, ki sezačncna glavncm trgu in konča sstavbo Univerze, je kot ustvarjcna za vojaške parade, ob strani pa jc ograjcn gcto za visokc državnc in partijske voditcljc. V ta posvcčcn prostor imajo vstop lc poklicani komunistični vcljaki - tako kot v hotclu Dajti, ki stoji na drugi strani ccstc, lc tujci, ki plačujcjo z dolarji. Navadni Albanci pa čakajo na drugačnc čase. Tudi čc so hotcli, revščinc prcd tujci niso uspcli prikriti z nekaj avtomobili, ki so bili vsi na voljo le tujcem in v njih nisi mogel vidcti Albanca, ki bi sc vozil po zasebnih opravkih. Le taksisti so več kot vdano služili dolarje. Z albanskimi lekami se v Albaniji ne pripelješ dalcč. In čeprav so izpred hotela Tirana, kjcr so bili v glavnem nastanjcni tuji novinarji, nenchno podili bose in raztrgane otroke, ki so prosili hrano in denar, jim to ni vedno najbolje uspevalo. Otroški berači so že pravi profcsionalci, vešči svojega posla, ki jim je ob obisku številnih tujcev poscl cvetel kot še nikoli. Erika Repovž globus Erika Repovš Usoda majhnih narodov običajno začne zanimati svetovno javnost šele v trenutku, ko ti zaidejo v nepremostljive težave, pred katerimi si ni mogoče več zatis-kati oči. Sedanji eksodus kurdskega ljudstva brez lastne države in s petimi zemljiškimi gospodarji, Irakom, Iranom, Turčijo, Sirijo in Sovjetsko zvezo, ni prvi v kurdski zgodovini. Je pa zato najbolj tragičen, če ne štejemo, da kot mnogi drugi narodi brez domovine, kot na primer Skoti do predvčerajšnjim, Irci do včeraj, ali Baski, Bretonci in Druzi še danes, ves čas živijo na robu obsedenega stanja. Agonija Kurdov je bila zanemarljiv problem za interese velesil, ko so na Bližnjem Vzhodu hlastali za večjimi zalogaji, kot je usoda petindvajsetihmilijonovljudi. Ustvarjalisole oteževalne okoliščine in v trenutku pomoči pozabljali nanje po znanem ameriškem trgovskem obrazcu Henryja Kissingerja, ki mu je uspelo ta narod prodati v borih štiriindvajsetih urah. Bush je sicer za to potreboval nekoliko dalj časa, vendar ni bil nič manj uspešen. Američani se pred svetom opravičujejo, da se (že po tradiciji! op.p.) ne morejo vmešavati v notranje zadeve tujih držav, begunci pa se lahko tolažijo, da so žrtvovani v imenu višjih političnih ciljev. To bi morda lahko potolažilo kakšnega idealističnega Kurda, ne bo pa utišalo krulečih želodcev milijonom ljudi, ki umirajo v begunskih taboriščih. Zdaj se vsi otepajo svojega dela krivde, marsikateri kurdski begunec pa se sprašuje, kateri so ti višji cilji, ki so pomembnejši kot tisoče človeških življenj. Kakršenkoli političen uspeh iraških Kur-dov v smeri avtonomije bi v prvi vrsti vpJival na podobne želje njihovih rojakov v ostalih štirih državah. Samo v Turčiji, ki je tudi članica NATO, živi dvanajst milijonov Kur-dov, ali dvajsetodstotkov celotnega turškega prebivalstva. Drugi višji cilj je Sirija, kjer gos-tuje nekaj manj kot dva milijona Kurdov in v interesu Damaska doslej ni bilo zaznati želje po njihovi avtonomiji. In nazadnje je tu Sov-jetska zveza, ki ima že dovolj problemov s Pribaltikom in moskovsko politično kuhinjo; zadnje, kar v tem trenutku potrebuje, je nov narodnostni problem. Kurde v mednarodnem merilu lahko primerjamo s Palestinci, čeprav so v zadnjem času slednji vseeno na boljšem. Če ne drugega, je kurdski problem veliko starejši in neposredno zadeva veliko več ljudi, toda mednarodna skupnost ostaja še naprej gluha za njihova politična vprašanja. In zato se humanitarna pomoč, ki je prišla po veliko predolgem čakanju, nazadnje zdi le kot pranje umazanih rok, da o ameriški svinjariji niti ne izgubljamo besed. ZA ODCEPITEV NE BOSTE DOBILI NAGRADE Slovenski svet Evropskega gibanja, ki mu predseduje dr. Anton Bebler, je pripravil v klubu Cankarjevega doma pogovor z ameriškim veleposlanikom v Jugoslaviji VVarrenom Zimmermannom. Ameriškiveleposlanikjepoz-navalec evropske varnosti, saj je bil v drugi polovici 80-ih let vodja ameriške delegacije v Konferenci o evropski var-nosti in sodelovanju. Prav tako dobro pozna tudi Jugos-lavijo, saj je že 16 let tako ali drugače povezan z njo. V središču pogovora je bila tako evropska varnost in vloga Jugoslavije v njej. Uvodoma je Zimmermann naštel pet dejavnikov, ki determinirajo evropsko varnost: stabilnost nemško-f rancoske zveze, zdrava ev-ropska skupnost, odnosi sodelovanja s Sovjetsko zvezo, ki je v kritični fazi razvoja, ohranitevzvezeNatoinvsepomembnejša vloga KEVS-a. Za KEVS je dejal, da ima enkratno priložnost zavarovati male države in narode, saj temelji na konsenzu, ne pa na vetu. Njegova struktura je fleksibilna, ker spodbuja kooperacijo. Zimmermann je izrazil prepričanje, da se KEVS lahko uporabi kot posrednik pri reševanju sporov znotraj držav, vendar šele tedaj, ko bo »dorasel« in bodo so vsa notranja sredstva izčrpana. Ko je veleposlanik govoril o vplivu evropske varnosti na Slovenijo, je menil, da so slovenske vrednote konsistentne z evropskimi, saj je Slovenija vodilna demokratična sila v Jugoslaviji, ki spoštuje človekove pravice innačela tržne ekonomije. Zaskrbljenost Združenih držav Amerike zaradi morebitne odcepitve Slovenije je razumljiva, je nadaljeval Ziininermann. ZDA spoštujejo pravico slovenskega naroda do samoodločbe, vendar Slovenija ne more pričakovati nikakršne nagrade za odcepitev. Veleposlanik je izrazil tudi dvom o tem, da so ljudje obveščeni o ekonomskih stroških odcepitve. Meje so v Evropi po II. svetovni vojni dejavnik stabilnosti, zato Zimmermann meni, da bi sprememba kakršnih koli meja v Jugoslaviji (notranjih in zunanjih) destabilizirala Evropo. Veleposlanik je poudaril ameriško urad-no stališče, da se mora Slovenija pogajati z vsemi relevantnimi partnerji v Jugoslaviji, vključno z JLA o rekrutih in njeni prisotnosti v Sloveniji, z Markovičevo vlado o porazdelitvi jugoslovanskih dolgov... Če se bo Slovenija odcepila brez teh dogovorov, bo to vodilo v nestabilnost in verjetno tudi nasilje. To pa ni v nikogaršnjem interesu, je dejal Zimmer-mann. Odhod Slovenije iz Jugoslavije bi povzročil spremembo moči v smeri nestabilnosti in povečanja nevarnosti državljanske vojne v »ostanku« Jugoslavije, je razmišljal Zimmermann. Zaradi tega ameriška vlada upa, da se bo Slovenija odločila za demokracijo in skušala izgraditi boljšo JugoslavijosSlovencivred. AlternativatejrešitvijesamoizolacijaSlovenije in katastrofa v ostanku države. Zimmerman je še poudaril, da ameriška podpora enotni državi in Markovičevi vladi ni brezpogojna. Pogoj je zgolj in samo demokracija. Branko Čakarmiš globus ŽENEVA - MESTO NARODOV kupina študentov Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo je bila od 14. do 18. ¦ aprila v Ženevi, kjer imajo sedež številne mednarodne organizacije. S pomočjo prof. dr. Marjana Svetiličiča in sponzorjev strokovne ekskurzije so študentje obiskali naslednje med-narodne organizacije: UNCTAD (Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvofi, ECE (Evropsko ekonomsko komisijo), ILO (Mednarodna roganizacija dela), WIPO (Svetovna or-ganizacija za intelektnalno lastnino), GATT (Splošni sporazum o carinah in trgovini) in EFTA (Evropsko zdmženje za svobodno trgovino). Poleg spoznavanja narave in načina dela naštetih organizacij, je bil obisk tndi priložnost za tipanje pulza relevantnih mednarodnih institucij ob jugoslovanskikrizi. Vtem kontekstujebila šeposebejzanimivaEFTA, s katero imamo najtesnejše stike. UNCTAD Na sedežu UNCTAD-a v Palači narodov smo se pogovarjali z gospodom Saigalom, svetovalcem za medregionalno sodelovanjc, L. Mcgzarijem, vodjem oddelka za minerale, kovine, in Dušnnom Zivkovičem, ki dela v tehnološkem programu. Živkovič je v UN-CTTAD-u zaposlen šele 6 mesecev, prej pa je po magisteriju v Londonu delal v zvezni vladi. Saigal namje na kratko predsta vil osnovne cilje organizacije, njene izvore in razvoj. Unctadovi temeljni funkciji sta zbiranje podatkov za pogajanje o trgovinski izmenjavi in sodelovanju ter reševanje problemov predvsem držav v razvoju. Ceprav je rezultate spodbujanja odnosov med razvitimi in državami v razvoju zelo težko meriti, je po mnenju Saigala UNCTAD veliko prispeval k razvoju trgovine. Mezgar je uvodoma poudaril, da je odvisnost držav v raz-voju od surovin izredno visoka. Ob tem pa cene surovin padajo hitro. Največja ovira pri pogajanjih je predvsem nezmožnost dogovora med producenti oz. razdelitev kvot med posamez-nimi proizvajalci. Dejstvo je, da se svetovna skupnost ne želi soočiti z vprašanjem surovin na svetovni ravni, zato raje prepušča to tržnemu mehanizmu. Mezgar je dejal, da deluje UNCTAD na področju surovin precej bolj pragmatično: zav-zema se za neformalne dogovore med proizvajalci, ne pa za sporazume. Opozoril je še, da DVR predstavljajo samo četrtino svetovne trgovine s surovinami in da jih tudi same uvažajo vse več. ]ugoslovan Živkovič dela v tehnološkem programu UN-CTAD-a, ki raziskuje teme, kot so tehnologija in surovine, tehnologija in zaščita okolja, prenos tehnologije, bioteh-nologija... Seveda pa je Živkovič odgovarjal na številna vprašanja študentov, ki so zadevala možnost zaposlitcv v katerih izmed organizacij OZN. (BČ) ECE Evropsko ekonomsko komisijo, ki je sestavni del sistema OZN in je med najstarejšimi (ustanovljena 1947), smo obiskali dan po končani plenarni seji, na kateri enkrat letno določijo politiko komisije. Sicer pa so zasluge ECE predvsem zgodovinske narave: po II. svetovni vojni je bila ena izmed redkihinstitucij, kije pospeševala trgovino in sodelovanje med Vzhodom in Zahodom. Posebno dobro so v ECE zapisani tudi Jugoslovani, saj je bil na njenem čelu od leta 1968 do 1982 Janez Stanovnik, pred tem pa še 6 let Vladimir Velebit. Sprejel nas jc dr. Aleksandar Vacič, direktor oddelka za ekonomsko analizo in projekcije, ki je v OZN že od leta 1981. Začel je s splošno predstavitvijo ECE, zatem pa se je ustavil predvsem pri vlogi Jugoslavije. Vacič jc dejal, da se je ugled Jugoslavije precej zmanjšal, saj nismo več sposobni živeti v heterogeni skupnosti. Prav to - najti skupni imenovalec življenja v evropski skupnosti - pa počenja ECE. Komisija bo organizirala v Jugoslaviji nekaj vvorkshopov, eden izmed njih pa bo posvečen alternativnim oblikam organizacije ekonomije v fed6ralnih državah. Za transformacijo centralno-planskih ekonomij v tržne sta po Vacičevem mncnju bistvena odprtost ekonomij in pluralizem lastnine. Na koncu je še dejal, da ECE računa na enotno Jugoslavijo in izrazil upanje, da bo v Jugos-laviji prevladal razum in delo. Hamilton iz oddelka za trgovino je predstavil obseg investicij v Vzhodni Evropi. Po njegovih podatkih je v zadnjem letu in pol kljub politični nestabilnosti vrednost direktnih naložb v Jugoslaviji narasla za 800 tisoč dolarjev in znaša 1,4 mio dolar-jev. V letu 1990 je kar 84 odstotkov vseh investicij v Jugoslavijo prišlo iz držav EFTE in EGS. Po raziskavah komisije zahodne investitorje privlači predvsem cenena delovna sila (60 %), komercializacija lokalne tehnologije (14 %) in sovjetski surovinski viri (24 %). 60 % odstotkov kapitala gre v material-no produkcijo, 25 pa v storitve. Hamilton je navcdel dva temeljna pogoja za tuje investiranje: relativna politična stabil-nost in zaupanje investitorjev v ekonomski managment. Inves-titorji pa se srečujejo s težavami, kot so nerazvita infrastruktura, nekakovost in pomanjkanje lokalnih virov, nekompatibilnost, slabegarancije... Kljub temu, da so politične globus razmere v Jugoslaviji izrazito nestabilne, pa je po svoje raz-veseljiv podatek, ki ga nam je posredoval Hamilton, da od 7 milijonov dolarjev investicij v vzhodno Evropo kar 1,4 mio dolarjev odpade na Jugoslavijo. EFTA Evropsko združenje za svobodno trgovino je bilo us-tanovljeno leta 1960 s podpisom t.i. »Stockholmske konvencije«, ki jo je podpisalo sedem držav - Velika Britanija, Norveška, Švedska, Danska, Avstrija, Portugalska in Švica. Leto kasneje je prišlo še do sklenitve trgovinskega sporazuma s Finsko, ki je privedel do njenega članstva v or-ganizaciji. 1970 postane polnopravna članica tudi Islandija, Danska in Velika Britanija pa 1. 1973 zapustita EFTO in vstopita v Ev-ropsko skupnost - enako stori Portugalska 1.1986. EFTO tvori danes šest držav Avstrija, Finska, Islandija, Norveška, Švedska in Svica, pravila Konvencije pa se nanašajo tudi na Lichtenstein, ki z njo oblikuje carinsko unijo. Z dogovorom v Stockholmu je bila formirana cona svobodne trgovine, ki je v začetku zajemala zgolj industrijske izdelke, kasneje pa je prišlo do razširitve delovanja predvsem na področju kmetijstva in ribištva. EFTAje nastala kot reakcija na EGS, oblikovale so jo države, ki politike EGS niso mogle ali hotele sprejeti. Kot taka nima politične moči in ne funkcionira na principu supranacionalnosti - vsaka država članica samostojno oblikuje svojo zunanjo politiko do tretjih držav. Kljub temu, da je EFTA nastala kot odziv na EGS, pa je že zelo zgodaj prišlo do sodelovanja med obema organizacijama, ki je doseglo svojo kulminacijo v oblikovanju EES=EEA (Ev-ropskega ekonomskega prostora), katerega cilj je doseči prgst pretok blaga, kapitala, storitev in oseb, kakor tudi sodelovanje na področju izobraževanja, kulture, varstva okolja, razis-kovanja med državami članicami EFTE ali ES. Politični vidiki sodelovanja, kot so vprašanje varnosti, obrambe in politične integracije, zaenkrat še niso vključeni. Jugoslavija je bila prva, s katero je EFTA vzpostavila odnose že v 60ih letih, ko je bila 1.1967 ustanovljena Skupna delovna skupina. Današnje sodelovanje pa temelji na Bergnski deklaraciji, ki je bila sprejeta leta 1983. Decembra 1989 pa so države članice EFTE izrazile pripravljenost, da ustanovijo »Razvojni fond za Jugoslavijo« kot prispevek k obnovitvi in liberalizaciji jugoslovanske ekonomije. Fond v višini 100 milijonov US dolarjev bi bil namenjen predvsem pomoči majhnim in srednjim podjetjem, ki so po principih EFTE ključni faktor ekonomske dinamike. WIPO »HUMAN GENIUS IS THE SOURCE OF ALL WORKS OF ART AND INVENTION. THESE WORKS ARE THE GUARANTEE OF A LIFE WORTHY OF MEN. IT IS THE DUTY OF THE STATE TO ENSURE W1TH DILIGENCE THE PROTECTION OF THE ARTS AND INVENTIONS« Arpad Bogsch To naj bi bil motto dela generalnega sekretarja WIPO, or-ganizacije, ki je med drugim tudi ena izmed agencij OZN. WIPO je bil ustanovljen s posebno konvencijo »O ustanovit-vi WIPO- a, svetovne organizacije za zaščito intelektualne lastnine«, ki je bila podpisana 14. julija 1967 v Stockholmu. Konvencija je stopila v veljavo, oz. je postala pravno veljavna leta 1970. Seveda WIPO ni prva mednarodna organizacija, ki se ukvarja z intelektualno lastnino. Intelektualna lastnina je bila ena prvih stvari, o katerih so se države dogovarjale na medvladnem nivoju že v 19. stoletju. WIPO naj bi nekako globaliziral delo vseh različnih konven-cij in združil na enem mestu. Verjetno so prav zaradi tega univerzalnega značaja leta 1974 sprejeli WIPO v »družino« organizacij in agencij OZN. V sredo dopoldne smo se napotili na sedež WIPO-a. Nedaleč od trga narodov, ob katerem stoji palača narodov, kjer imajo sedež starejše organizacije ali agencije OZN, nas je sprejela mogočna štirinajstnadstropna stavba v obliki polkrožnega kvadra, v njej pa prijazni funkcionar WIPO-a g. Vladimir Josipov, po narodnosti Bolgar. Glavni nalogi, ki si jih je zadal VVIPO, sta zaščita intelek-tualne lastnine po vsem svetu skozi sodelovanja med državami in če je potrebno tudi skozi sodelovanje vladnih mednarodnih organizacij. Kot drugo poglavitno nalogo pa si je WIPO zadal administrativno povezovanje in sodelovanje različnih unij in konvenci}, ki so nastale pred WIPO-m in poskušajo zaščititi intelektualno lastnino, oz. njene različne vrste. Kaj je intelektualna lastnina? WIPO loči dve glavni vrsti. Pod prvo vrsto razume t.i. INDUSTRIJSKO LASTNINO, kamor spadajo inovacije, blagovne znamke (trade-marks) in industrijski design. Pod drugo vrsto intelektualne lastnine pa sodijo različna umetniška dela kot literarna, glasbena, fotografska, vizualna in avdiovizualna ipd. dela. Glavne ak-tivnosti WIPO-a so voditi, prirejati in seveda pripravljati kon-ference, ki jih prirejajo različne unije, ki ščitijo različno intelektualno lastnino in jim je WIPO neke vrste »krovna organizacija«. Na področju industrijske lastnine pomaga VVIPO nerazvitim državam prilagajati patentno zakonodajo svetovnim standardom, seznanja te države z novimi sporazumi in konvencijami ter jih spodbuja k pristopu in aktivnemu sodelovanju. WIPO tudi sprejema različne patente in opravlja patentne storitve za države članice. Pri patentni problematiki je najbolj pereč rpoblem veljavnosti patenta. Ta je potem, ko je pripravljen, zaščiten le v mejah države, kjer je bil prijavljen. Zato mora vsakdo, kdor želi zaščititi svoj lasten izum, patentirati v vseh državah, kjer obstaja možnost in-dustrijske uporabe. Zato so nekatere države sklenile poseben sporazum, t.i. »patent cooperation treaty«. Sporazum določa, da kdor prijavi svoj patent na WIPO, ima eno leto časa, da prijavi svoj patent v vseh zainteresiranih državah, v tem času pa ne sme nihče neupravičeno uporabljati patenta. Postavljeno je bilo vprašanje, katere države največ kršijo mednarodne sporazume, ki ščitijo intelektualno lastnino,. in kakšni so mehanizmi, s katerimi WIPO sankcionira te kršitve. Glavni kršitelji so Južna Koreja, Tajvan, Singapur in Mehika. Kot v vseh vladnih in nevladnih mednarodnih organizacijah (vsaj v večini), tudi VVIPO nima kakšne posebne moči in vpliva znotraj držav članic. To lahko počnejo supranacionalne or-ganizacije kar pa WIPO ni. Ali je kraja intelektualne lastnine lahko podlaga nekemu dolgoročnemu razvoju? Po mnenju g. Josipova danes kraja int. lastnine ne more biti podlaga nekemu razvoju. Zakaj? Po raziskavah, ki so jih opravili, je največ intelektualne lastnine na področju nosilcev zvoka, slike ipdv to je plošč, kaset in videotrakov. To v bistvu sploh ni in-dustrijska lastnina, ki bi lahko bila podlaga razvoju. Če pa že DVR uspe ukrasti intelektualno industrijsko lastnino, običajno nima na voljo nobene infrastrukture, da bi to »ukradeno« razvijali naprej. (BJ) globus GATT V GATT-ovi razkošni palači na Rue de Lansanne nas je sprejel David VVoods, vodja informativne službe, ki nam je predstavil dejavnosti GATT-a. GATT ni nič več in nič manj kot skupina držav, ki verjamejo, da lahko kar najbolje zadovoljujejo svoje ekonomske interese s pomočjo trgovinskega sistema, ki temelji na odprtem trgu in lojalni konkurenci, varovani z multilateralnimi pogodbami. Povezuje jih dogovor, ki se imenuje »General Agreement on Tariffs and Trade«. GATT je pogodba, ki oblikuje razmerje pravic in dolžnosti med državami članicami - pogodbenimi strankami. Načela in cilji, po katerih deluje, so: - trgovina brez diskriminacije, - zaščita (domače) proizvodnje s pomočjo carinskih tarif, - stabilnost in sposobnost napovedovanja dinamike v trgovanju, - racionalno in pragmatično reševanje trgovinskih sporov, vse v smislu približevanja končnemu cilju, ki je širitev multilateralne trgovine, rušenje preprek, ki bi jo omejevale, zniževanje uvoznih carin in kvot ter ukinjanje preferenčnih trgovinskih dogovorov. V preteklih 45 letih delovanja je 96 drža v postalo polnopra v-nih pogodbenih strank. Sem sodijo vse industrijske države in cela vrsta dežel v razvoju. »Boj« držav za članstvo je temeljil na dejstvu, da je multi-lateralni sistem, ko jebil na višku svoje moči zagotavljalnajvišji nivo svetovni trgovini, ekonomski rasti in zaposlenosti. Kot članice GATT-a imajo države večjo možnost delovanja v tem sistemu in nanj lahko tudi vplivajo. Članstvo pa ni omejeno zgolj na suverene države, ampak je odprto za vsa »avtonomna carinska področja«, ki imajo spon-zorje. Sistem sprejemanja odločitev ne temelji na glasovanju, marveč je podlaga konsenza, za kar pa so ključnega pomena učinkoviti in v pravem času prilagodljivi pogajalci. Kot posledica sprememb in novosti na področju ekonomskega sodelovanja, trgovine in proizvodnje nasploh, ki so značilne za prvo polovico osemdesetih let, je leta 1986 v urugvajskem letoviškem mestu Puntadel Este prišlo do oblikovanja osme rundepogajanj tako imenovane »Urugvajske runde«. Runda zajema pogajanja na petnajstih različnih področjih -kmetijstvo, carine, intelektualna lastnina, storitve, tekstil... Vsak ključni problem in izziv, s katerim se srečujejo uporabniki trgovinskega sistema, je vključen v pogajanja. Prav ta vseobsežnost in razvejanost pogajanj in ne le nesposobnost uskladitve interesov na področju kmetijstva med Evropsko skupnostjo in ZDA, je botrovala temu, da decembra 1990 v Bruslju ni bil dosežen končni dogovor. Kljub trenutnemu »mirovanju« pa so v GATT-u optimis-tični. Načrtujejo, da bodo v roku enega leta zaključili pogajanja v okviru Urugvajske runde. Iz tega pa naj bi kot rezultat dogovarjanja izšla nova organizacija, ki bi pomenila konec GATT- a, kot ga poznamo danes. Gre za formiranje širše or-ganizacije, ki naj bi v svojem okrilju poleg že obstoječega GATT-a združevala še GATS (The General Agreement on Trade in Services) ter GAIP (The General Agreement on Intelectual Property Rights). Pokrovitelji strokovne ekskurzije v Ženevo so bili študentska organizacija Umverze v Ljubljani, Gospodarska zbornica Slovenije, Iskra Kommerce, Petrol Ljubljana, Belinka, Kolinska, Slovin, Slovenijales, A banka, SCT in AGROIND -Klet Vipava. Na Republiškem sekretariatu za mednarodno sodelovanja pa niso imeli posluha. ILO ILO je danes eden najstarejših članov »družine« organizacij in agencij sistema OZN. Ustanovljen daljnega leta 1919 v okviru Versajske mirovne pogodbe je prišel iLO v OZN kot neke vrste dediščina neučinkovitega predhodnika OZN -Društva narodov, ki je delovalo v obdobju med obema voj-nama. ILO smo obiskali v teku našega drugega delovnega dne v Ženevi. V pritličju ogromnega »buildinga«, v katerem je nas-tanjen ILO nas je najprej sprejela ga. Veleamontova, sicer »zadolžena« za stike z javnostjo pri ILO-u. Na začetku nam je ga. Veleamontova splošno predstavila ILO. Je sicer del sistema OZN, vendar je skoraj neodvisen, uživa visoko stopnjo notranje avtonomije. To pomeni, da si sam določa višino proračuna (budgeta) in kadrovsko politiko, kot tudi druge politike. Ustanovljen je bil z namenom »zagotoviti družbeni razvoj, brez katerega ne more biti har-moničnega ekonomskega razvoja.« V praksi to pomeni, da se je in se še zavzema za zaščito osnovnih pravic delavcev. Pomaga državam pri izdelovanju in oblikovanju razvojnih politik, podpira napore mednarodne skupnosti in držav samih pri doseganju polne zaposlenosti, dviga življenjskega stand-arda, pošteno delitev sadov razvoja. Pomaga tudi in se zav-zema za zaščito zdravja in življenja delavcev, sodelovanje delavcev in delodajalcev z namenom dviga produktivnosti dela delavcev na eni in izboljšanje »working conditions« -delovnih pogojev po drugi strani. V telesih ILO so enakoprav-no zastopani delavci, delodajalci in. predstavniki posameznih vlad držav članic, ki jih je 150, kar pomeni, da je ILO ena od najštevilnejših agencij in organizacij v sistemu OZN. Kaj pomeni ta »tripartitnost«? Kot nam je kasneje povedal eden od predavateljev, g. Swepston. Pomeni pa, da je ILO edina vladna organizacija, ki ni v celoti pod nadzorom vlad držav članic. Konferenca ILO se sestane enkrat na leto, ponavadi junija meseca v Ženevi. Vsaka država ima pravico do dveh delegatov, ki predstavljata svojo vlado in dveh delegatov, ki predstavljata delavce in delodajalce. Ne obstaja nobena prisila, ki bi nasilno enotila delegacijo iz ene države. Pogosto se dogaja, da predstavniki delavcev in delodajalcev glasujejo drugače kot predstavniki istih vlad. Konferenca ima več nalog. Sprejema nove konvencije in predloge (Reccomendations) ILO-a vsaki dve leti, oz. vsako drugo leto sprejema program dela in budget organizacije, vsako tretje leto pa voli člane izvršnega »Governing Bodv«. Pripravili: Ursa Zore, Boštjan Jerman in Branko Čakarmiš lo se bo končalo inje Peterle - Rupel z /ečj im zanimanj em iakujeMatjaž ^kovec, ki je lani po itvah vzkliknil: »Jaz n novi slovenski .anji minister!« Sanje ?j le še lahko »tanej o resničnost. II lill Opozicija, ki se bori proti slabi vladi in je ne uspe sesuti, tudi ne zasluži imena opozicija. Nesposobna opozicija je za narod ista tragedija kot slaba vlada! Lojzek, kdo bo naslednji? Bolje drži ga nego lovi ga! Dr. Janez Drnovšček je postal Lojzetov trgovski potnik. Hodi po tujini in novači tuje pametnjakoviče, nato z njimi nekaj dni igra tenis in že so ti najeti za mastne novce kot vladni svetovalci. Ali gre za arhaično boljševistično finto, ko podkupijo tuje super pametn j ako viče, da prepričujejo narod o modrosti njihove vlade ali ne, pa bodo na našo žalost pokazali rezultati. vmm&m »!•»»»»< sssb^ ASfti m Ku-ku, diferenciacija j ^a ministra za informiranje je zamenj Vrazvitih demokracijah se to ne i titi, ker tudi najsposobnejši vojščak funkcijo pač ne sodi. Demokratičnih m do nekateri pač ši morali priučiti. encingerja je ipihnil Jeffrey chs, »genialni retik«, kateremu so sedaj propadli vsi nacijskiprojekti. >ga bo Peterle še ivlekelvSlovenijo, ilahkosamo ^bamo. Verjetno hwarzkopLar Kojaka Ckdolino. SS& Gospodična Ksenja Preželj, direktorica Študentskega centra v Ljubljani, je izrazila nezadovoljstvo nad delom našega fotografa, češ da njene fotke v Tribuni niso dovolj lepe!? Naš fotograf se ji najtopleje opravičuje in ji v pozdrav pošilja tole fotko... Namigovanja, da je Bavčar prostozidar, so, upamo, povsem izmišljena. Po tej verzijibi naj bili člani lože tudi Janša, Omerza, Kacin, Rupel in Fink. K maniram sodi tudi to: ko padejo ministri za informiranje, gospodarstvo in finance, ministrski predsednik še zmeraj govori (ali laže sam sebi ali nam je vseno), da vladne krize ni. Četudi je v sporu še z zunanjim ministrom in se mu na vsa usta reži že cel parlament. Bog nas pred diletanti naj obvar^je! »Milane, daj da te zagrlim. Slobo zuji pravo u nas.« »Franjo, če te sedaj uščipnem v rit, se bo pa tako ali tako sesedel!« globus L 0 N G R 0 A D D A T A V tej številki smo vam nameravali predstaviti 500 največjih ameriških podjetij po reviji Fortune, vendar smo ugotovili, da je bil Gospodarski vestnik po zas-lugi svojega ameriškega dopisnika spet hitrejši - če vas torej to zanima, si poglejte GV dva tedna nazaj. Tako se boste danes morali zadovol-jiti z nekaj avtomobilskimi tabclami, ki pa so najbrž kar O.K. Največja tabela velja -spet - le za zahodno Evropo oz. ES. Drugo je situacija drugačna, ne sicer pretirano, malček pa le. Npr. Slovenija. Dancs tu kraljuje novomeški Revoz, ki je nekakšna afiliacija Renaulta (ex IMV), po zaslugi kvalitetne in dobre reklame, ki jo zanj izvaja agencija Luna (prej Magenta). Revoz seveda pametno iz-korišča prednosti zaprtega trga, torej oligopola, ki ga ima avtomobilska industrija v (še zmeraj) Jugoslaviji. Nedavno so npr. v številnih (novonas-talih) Revozovih salonih, ki se bodo baje razvili še v zahodno Bosno, zaustavili prodajo, ker proizvodnja ni dohitevala slovenskega in drugega jugo povpraševanja. Danes teče spet vse normal-no. Toda v Evropi Renault ne prosperira; sicer pa se v podrobnosti ne bomo spuščali, kakor tudi ne v ugibanja, kako bodo na av-tomobilsko tržišče vplivale spremembe v politiki ES. MEZGI Za razliko od Evrope, kjer si Japonci šelc obetajo mastne profite, kajti do »liberalizacije« - znižanja kvot - bo v združeni Evropi moralo prej ali slej priti, so v ZDA Japončki po svoje že na vrhu. Mnogi zganjajo zaradi tega po Državah paniko in širijo strah pred rumeno nevarnostjo (ne samo na področju avtomobilske in-dustrije), managerji av-tomobilskih podjetij pa so presenetljivo mirni in današnjo moč Japoncev le hladno primerjajo s tisto, ki jo je imel Folc v 60-ih. Kakorkoli že, nas to ne zanima - poglej-mo si, kateri so najbolje prodajani avtomobili v ZDA v 1990. Stirje med prvimi desetimi so »Japončki«, ki pa jih vse proizvajajo v ZDA. Sicer je tržni delež japonskih znamk v ZDA približno 20 odstoten. Top deset 1. Honda Accord 2. Ford Taurus 3. Chevrolet Beretta/ Corsica 4. Chevrolet Cavalier 5. Ford Escort 6. Toyota Canuy 7. Chevrolet Lumina 8. Ford Tempo 9. Honda Civic 10. Toyota Cotolia KOBILE Sami Japonci pa so imeli dos-lej svoj avtomobilski trg iz-redno zaprt. Videli pa bomo, kako se bo njihov protek-cionizem razvijal naprej - v skladu z razpletom Urug-vajske runde & v skladu z uvozno politiko ES. Trenutno v japonskem uvozu dominirajo nemški av-tomobili, predvsem BMW, se pa v Tokiu že videvajo v vedno večjem številu tudi modeli General Motorsa iz ZDA. Sicer so med desetimi najbolje prodajanimi av-tomobili na Japonskem izključno njihovi domači, s tem da je letos prišlo do presenetljivega preobrata na vrhu: po 20-letnem kral-jevanju je Toyota Corolla kot najpopularnejše vozilo morala prepustiti prvo mesto Daihatsujevem modelu Mira. Daihatsu, znamka korejskega izvora, je mastno zaslužil s tem modelom štirisedežnega mini avta, saj je samo v prvih dveh mesecih '91 prodaja vozil te kategorije (na tabeli spodaj sta takšna še Suzuki Alto in Mitsubishi Minica) skočila za 35%, med-tem ko je celotno japonsko tržišče ostalo mirno. Mini av-tomobili so cenejši (od $ 3.700 naprej nasproti $ 9.500 za Carollo), rabijo manj goriva (do 30 % manj), tudi davek je cca. 25 % manjši, njihovi turbo-modeli pa so ob-darovani s približno 50 % KM strojev, ki so trikrat (!) večji od njih... Za Toyoto je padec s trona vsekakor frustrirajoč, čeprav ostaja največji japonski izdelovalec av-tomobilov, s 26,2 % tržnega deleža. Kar se zgolj av-tomobilov tiče, je bil ta delež po vpeljavi šestih novih modelov, od januarja do sep-tembra lani celo 43 %. Tedaj Nissan 25,3; Honda 10,2; Mazda 7,8; Mitsubishi 4,1 in vsi ostali 9,2%. V istem času v ZDA (vključujoč lažje tovornjake): GM 36 %, Ford 23,9, Chrysler 12,0, Toyota 7,5, Honda 6,1, Nissan 4,5 ter vsiostalil0,0%. Top deset na Japonskem 1. Daihatsu Mira 2. Toyota Corolla 3. Stizuki Aito 4. Tojote Mark II 5. Toyota Crown 6. Toyota Carina 7. Toyota Sumiy 8. Mttsiibishi Minica 9. Toyota Starlet 10. Ho*tda Civk & LETECI HOLANCI Tako. Upamo, da vas tokrat nismo zamorili s temi av-tomobili... Sicer pa mora biti študent splošno razgledan. Zgornji podatki slonijo na treh številkah Fortune, na enem Economistu in poz-navanju ožje domovinske situacije. Za konec pa še zanimivost iz mesec dni starega Europeana: nizozemski najstniki pridno letijo čez Atlantik na karibski otok St. Eustatius, kjer se da priti z lahkoto do vozniških dovoljenj - tako se izognejo vedno težjim prometnim tes-tom doma. Dovoljenja s tega drobcenega otoka, ki je sicer del Nizozemskih Antilov (na obali Venezuele) veljajo tudi v Evropi. Poleti se torej pazite nadobudnih mladih drvečih Holandcev! Kar sicer ne bo problem, če se Slovenija do 23.6. odcepi. Ker potem itak ne boste mogli nikamor... M.D. Univerza INTERVJU: ALENKA KUNAVER »TRIJE IZPITI V STIRINAJSTIH DNEH SO PREVEČ« TRIBUNA: Prva resno organizirana in izpeljana stavka slovenskih srednješolcev je torej za nami. Ali lahko še enkrat na kratko obnoviš kronologijo dogodkov, ki so pripel-jali do tega, da ste učenci srcdnjih šol posegli po skrajni možnosti za reševanje nakopičenih problemov? KUNAVER: S problemom zaključnih izpitov smo se začeli ukvarjati že na začetku šolskega leta, s približevanjem koncu le- tega pa se je napetost seveda stopnjevala. Pri reševanju težav v zvezi z zaključnimi izpiti se je Zvezi dijakov Slovenije pridružila tudi Zveza četrošolcev Slovenije, ki je navezala stike s poslanskimi klubi, medtem ko smo se mi usmerili predvsem v aktivno sodelovanje pri delu skupščinskih od-borov. Mislim, da je bila naša stavka v tem trenutku edina prava in možna rešitev. Že celo leto smo si prizadevali, da bi se lahko vključili v delo šolskega ministrstva, Zavoda za šolstvo ter Republiškega sveta za vzgojo in izobraževanje, ko naj bi ti organi odločali o dijaških zadevah, vendar naše prošnje in zahteve na žalost niso rodile sadov. Srečali smo se sicer s šolskim ministrom in predstavniki Zavoda za šolstvo, vendar tudi ta pogovor ni bil kaj več kot le vljudnostni obisk. Ocenili smo, da pritisk na šolske oblasti prek medijev ni dovolj učin-kovit, zato srno se pač odločili za opozorilni shod. UUUU3U /\ lenka Kunaver je sedemnajstletna srednješolka, TRIBUNA: Kako ste stavko sploh organizirali in kako occnjuješ uspeh vašega protes-ta? KUNAVER: Akcijo sva koordinirala z Matejem Kurentom, predstavnikom Zveze četrtošolcev Slovenije. V Ljubljani je sodelovalo prek 4.000 dijakov, v regijskih središčih pa se je protestnih shodov udeležilo povprečno po 1.000 srednjeŠolcev. Demonstracije so potekale mirno in ob spremljavi kul-turnega programa. Prišlo je sicer do manjšega incidenta v Ljubljani, za katerega pa smo se opravičili in obljubili, da bo škodo poravnala Zveza dijakov Slovenije. TRIBUNA: V torek ste obiskali šolskega ministra Vcndja in podpisali skupna iz-javo. Nekateri tnenijo, da vasje hotel mini- predsednica Zveze dijakov Slovenije. V trenutku, ko je organizacija šele prav zaživela (kljub temu, da je bila ustanovljena že marca lani) jeprimerna sogovornica za pogovore o problemih, s katerimi se srečujejo slovenski srednješolci. ster spcljati na tanek led... KUNAVER: Nikakor ne, Pripravili smo jo namreč sami dijaki. Bistvo izjave je, da podpiramo maturo kot edini pogoj vpisa na Univerzo, zaključni izpit pa je sprejemljiv samo za tiste dijake, ki zaključujejo svoje redno izobraževanje. Prav tako smo ugotovili, da je prišlo do več organizacijskih in informacijskih nesporazumov na relaciji šolska oblast - Univerza. Dijaki ne moremo pristati na to, da bi v štirinajstih dneh opcavljali tri izpite (zaključni, diferencialni in sprejemni), pri čemer vsak izpit obsega štiri predmete, saj je to nezdružljivo z zdravo pametjo in normami, ki veljajo v svetu. TRIBUNA: Na sredini seji republiške skupščine so v družbenopolitičnem zboru točko o zaključnem izpitu, ki so jo dodatno uvrstili na dnevni red, preložili, in bodo o njej razpravljali na eni odprihodnjih sej. V zboru občin pa je sploh niso uvrstili na dncvni red. Kaj misliš o takšnem ig-norantskem odnosu slovenskega parlamen-ta, za katercga enodnevna stavka še ni zadosten razlog za alarm? KUNAVER: Po eni strani razumem poslance, saj je bila seja Republiškega strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje šele danes (to je v četrtek, op. p.), po drugi strani pa so pristojnosti tega organa tako omejene, da mi ni pov-sem razumljivo, zakaj čakanje na »odločilno« mnenje, kot so morebiten sklep strokovnega sveta poimenovali nekateri, ki jim kompetence tega or-gana očitno niso povsem jasne. TRIBUNA: Ali današnji sestanck strokov-nega sveta pomeni korak naprej pri reševan-ju sporov med dijaki in šolskimi oblastmi? KUNAVER: Mislim, da smo po današnji seji dijaki potisnjeni šc bolj vkot. Ne morcm se strinjati s samo razpravo in načinotn dela v tem tclcsu. Clani strokovnega svcta so se sicer znvzeli za znključni izpit, vendar pa so tudi sami poudarili, da bi opravljanje treh izpitov pomenilo prehudo breme za dijake. Po štirih urah razprave je gospod predsednik Franc Lazarini preprosto ugotovil, da se člani tcga organa strin-jajo z zaključnim izpitom* vendar pa bi bila nujna koor-dinacija z Univerzo, oziroma s posameznimi fakultetami. Kot torej vse kaže, hočejo oblasti na vsak način uvesti zaključni izpit, pri čemcrje mnenje dijakov tudi po torkovi stavki zanje le obrobnega pomena. TRIBUNA: Kaj se bo zgodilo, če do 6. maja oblasti ne ugodijo vašim zahtevam? KUNAVER: Obstaja več možnosti. Med prvomajskimi prazniki se bo stav-kovni odbor ponovno sestal in preučil strategijo nadaljnjega boja. Ena od možnih potez je tudi bojkot pouka, ki smo ga že napovedali. Upam pa, da bomo do ustreznih rešitev uspeli priti s pogajanji, kar bi bilo najbolj ugodno, tako za šolske oblasti kot za nas dijake. SimonBizjak akademski dnevnik dr. Manca Košir Srcda, 17. aprila Okoli 7. ure odprcm oči. Sncg na strehah, temačno ncbo, depresivno vromc. Ampak vem: sonce kljub temu JE. Sije. Zdajlo pač drugje... Tinka priteče izsobe inzačeblja. Zadiši mamina kava in... Scm žoogrota. Prelistam Dclo kot vsak dan. Nič novcga - kot vedno. Saj v časopisih itak ni nič novoga. Modiji utrjujejo žo znano podobc, reproducirajo že poduljonc pomcnc. In igrajo igro, da sporočajo novosti. Naslovniki igro sprcjcmajo in ob jutranji kavi nestrpno prcbirajo prve »novicc«. Ko odložijo Časopis, imajo občutek, da vedo, kaj sc dogaja. Da so na tekočem. Da je svet progledon in smiseln. In da so oiii smiselni del tega sveta, nad katerim imajo pogled. Iluzija. Jaz pa poučujem na najvišji stopnji, kako so te iluzijc? ustvarja. Vedno znova poudarjam, da je treba vedeti, da se vsi skupaj nckaj gremo; da v medijih ni resnico. Prejšnji tretji letnik novinarstva jc imul zato za zaključni izpit napisati esej o medijski konstrukciji realnosti. Drugo loto bo trcba najbrž začeti spet znova -spodbujati k radovodnosti, kaj jo zadaj, kaj jo pruj, preden sc medijska zrcalca zlažcjo, da vcdo, kdo jt? najlopši v deželici tej... Zvonijo tclcfoni. Spet kup pošte. No morom niti probrati vscga, kar pridc?, kaj šclo odgovoriti isti dan. »Manca, prosiin, pošljite mi ključ od srečc,« pišc v encm od piscm, ki Čakajo. Nimam ga. Kaj bi rekel ti, Marčica? »Človcka moramo pitstiti z Bogoin samega kot zapuščenega otroka. Brcz zaščite niatere in očcta, hrez drnžinc, naroda in države... Sam samcatmora scstopiti v Pekcl, čc Jiočekajzvedetio Ncbesih. (...) Samo fakolahkopostanenaše lastno življenje in živijenje drugih vsaj vrednota, čc že ne more biti tiekaj svetega.« (Brevir) Hitim na faks. Dr. Robcrt Kochcrsbcrger, gostujoči profesor iz ZDA, ima prodavanja. Študentje ga občudujcjo. Njegova praktično uporabna prodavanja, njcgovo prclepo anglcščino, natančnost, red in disciplino. Pridno so vpisujcjo na listo prisotnih. Pozno pridem domov. S Tino sc malo pocrkljava. Potem zaprem oči in prcmišljujcm o predavanju, ki mc Čaka: ETIKA IN NOVINARSTVO. Kako Ijubeznivo od Jozernika, da mi je posrcdoval knjigo z naslovom The Dialectic in Joumalism. Avtorju Merrilu se pozna, da je filozof. Povzema Aristotela, Kanta, Hegla, Jaspersa, Nietscheja idr. Prcmišljujem o Jaspresovem novinarju - sofistu; ta je pasiven človek, ki MOC SREDISCNE LEGEIN ODPRTEGA OBJEMA največkrat pozira vlogo intelektualca, v resnici pa je strahopetnež, ki si prizadeva izogniti se kakršnemukoli globljemu konfliktu. Camus opisuje tip dobrega novinarja kot človeka, ki je globoko spoštljiv do sebe, drugih in do resnice. Ima občutek za socialni napredek, dela odgovorno,' vključuje se v bistvena družbena vprašanja. In ima ideje. Ah, zavzdih-nem... Zvečer sem v domžalski knjižnici. Predstavitev ŽENSKIH PISEM in pogovor z občinstvom. Čudoviti ljudje pridejo. Matjaž Brojan, urednik lokalnega časopisa, ki ga rada prebiram, zaključi srečanje z ganljivimi besedami, da zardevam. Kako bogati so stiki z lepimi ljudmi! Kar ne moremo se posloviti in gremo še v gostilno. Četrtek, 18. aprila Ob 9*1 je že sestanek delegacije delavcev na faksu. Denarja ni. Sklenemo: ne bo regresov. Bo treba znižati plače? Izobraževalka daje 10 tisočakov za rednega profesorja. Ko smo imeli srečanje s študenti: vlada, sem omenila sramotno nizek proračun za izobraževanje. Ni bilo pod-pore s strani univerzitetnih učiteljev in ne sramu v Peterletovem odgovoru. Pa bi nas moralo biti sram, da je naše delo tako malo cenjeno, in da imamo voditelje, ki zaradi tega ne povesijo pogleda. Predavanja v prvem letniku. Kot ponavadi, začnemo z minutami modrosti, ki jih pripravljajo študenti. Naj se vsaj malce premakne desna možganska polovica. Naš izobraževalni sistem se itak ukvarja v glav-nem z levo. Zato tudini dovolj ustvarjalnosti, radosti, ljubezni do znanja. Študentka bere odlomke iz Livingstona galeba. Potem se lotimo tipologije vodil poročevalskih žanrov. Po predavanjili letim na sestanek časopisnega sveta SLOVENCA. Z veseljem sem članica, kot sem z veseljem rojenica pri drugih rojstvih množičnihobčil. Kako sem zadovoljna, da smo s študenti tretjega letnika pripravili atraktiven koncept nove mladinske revije. In kako komaj čakam, da SLOVENEC ugleda luč sveta. Nekateri njegovi sodelavci imajo žurnalizem v krvi. Andrej Rot pametno razmišlja. Ni okužen z mentaliteto »rodne grude«, čeprav je prišel iz Argentine. Doma pojem kosilo in se zahvaljujem za mojo čudovito mamo,brez katere ne bi mogla biti, kar sem. Ko telefbniram, nekdo pozvoni na vrata. Mislim, da je znanec, in rečem mami, naj ga povabi naprej. V sobo stopi visok možak z jeklenim pogledom. Začne glasno govoriti o tem, da mi bo povedal moj položaj v stvarstvu in... Ničesar ne razumem. Potem začne kričati, zakaj ne priz-nam, da je on oče mojega otroka. Še vedno ne razumem, ga pa že porivam proti izhodu. Preplašena Tina odpre vrata svoje sobe in reče: »Jaz imam svojega očka«. Ta pa še naprej, da je on oče mojih otrok, da je on Stvamik, zakaj ne priznam, da bo poklical tajno policijo... Komaj se ga znebimo. Telefoniram prijatelju, psihiatru Felcu, ki pravi, da bi bilo človoka dobro hospitalizirati. S Tino hitiva k baletu. Potem k Nataši na praznovanje rojstnega dne. Prijetno kramljamo. Stara druščina iz mladosti. Tina gre pozneje spat, jaz pa k svojim knjigam in v mir. Končno! Cetrtek, 19.aprila Dckan nas skliče zaradi reformiranja programov. Interesi takšni, interesi drugačni. Jaz svojih nimam. Želim si, da bi dobili študentje novinarstva boljši in zanimivejši program, predvsem pa več možnosti lastne izbire. Dekan me ljubeznivo odpelje do mesta, ko sam hiti na rektorat Med potjo ga ponovno prosim, naj fakulteta finančno podpre tri študente, ki gredo v Leningrad na srečanjeevropskihštudentovnovinarstva. Kolikič žg slišim, da ni denarja! Pa vsaj simbolično, se zmeniva. Kako žalostno, da smo za potrebe študentov vedno znova bosi. Iščite sponzorje, poslušam zadnja leta. A mi iskanje sponzorjev poje toliko energije in živcev, da bom raje kar sama osebno sponzor, če bo treba. akademski drtevnik Popoldneprelistamčasopise. Prebiramsvoj intervju v EVROPI in lasje mi gredo pokonci. Kakšna slovenščina! Novinar očitno ne ve, da je potrebno pogovor iz primarne intervju situacije prenesti v knjižni jezik v sekundarno situacijo, ki je šele novinarski tekst. Bojda je lektorica prebrala besedilo, ampak to vendar ni mogoče! Sicer je Urh korektno opravil svojo nalogo, ni bil tendenciozen in zapisal ni samo A, temveč tudi B irv C. Redka lastnost v teh nemoralnih časih! Zvečer pride Ladeja, za njo Karpo. Prijeten družinski večer. Karpo pripoveduje, kako je bilo na filmskih festivalih v Strasbourgu in Istambulu. Prelistamo nekaj sijajnihčasopisnih prispevkov o Godini. Občudujoče gledam lep katalog, ki so ga izdali Francozi. Na prvi strani z velikim Črkami piše: Prčsentent KARPO GODINA, cineaste slovene. Končno so zapopadli besedo slovenski. Ponosna sem nanj in z Ladejo sva srečni, da je tako uspešen. Udarim ga po rami: »Vidiš, Karpidja, ti si v katalogu pred Fassbinderjem!« Pripoveduje, da na Delu niso hoteli objaviti Koršičevega poročila o festivalu. Kar sapo mi zapre. Ja, ja, Slovenijo bodo v tujini prek kulture že še priz-nali, doma pa ne... PriČaduzalijemo oba filmska festivala inše nas, ki se, vsemu navkljub, znamo imeti lepo. ______Sobota, 20. aprila______ Kar dolgo spira Tina gleda otroški pro-gram. Kako sem vesela, da nismo televizijsko obsedeni. Tudinova pridobitev videorekorder nas pušča hladne, Knjiga so naš medij. Ljubezen do njih nas povezuje in usodno zaz-namuje. S Tino greva na obisk k očku. Kakšno presenečenje! Čakajo škampi na žaru. Slastno si oblizujem prste in uživam, ko gledam Tino innjena bratca. Nikoli ne morem reči polbrata ali recimo Ladejine polsestre. Ljudje smo ven-dar celostna bitja in ne klobase, da bi lahko živeli in se družili po polovicah. Potem za hip obiščem še enomesečno Tinino sestrično Majo. Prelepa punčka. Kar iz košarice bi jo vzela, stisniJa k sebi. Podoživljam srečo zgodnjega materinstva in žal mi je, da nimam vcč otrok. Pred časom sem našla zvezek s slovcnskimi šolskimi nalogami iz rosnih let. Kaj si želiš postati, smo razmišljali. Berem: ko bom velika, bom mama in učiteljica. Imela bom tri otroke in učila bom matematiko. Res sem postala učiteljica, še ma tema tiko sem poučevala dve a li tri ure čisto zares. Mama sem, prcsrečna, a do tri nisem mogla šteti. Samostojno in samotno življenje ima visoko ceno - določenih števil ni moč udejaniti. Dva ne more postati ena in trije otroci bi razbili stekleni grad. Tino pustim v njeni sreči. Zmenjena sem v novi kitajski restavraciji, kjer proslavimo prijateljev rojstni dan. Zanimiva druščina. Politiziramo in se jezimo nad slabo postrežbo. Naročimo bambus, kalčke - pa vsi dobimo kuhano cvetačo. A dovolj okusno, da ne vmemojedi. Včasihodpotujemna drugplanet - tu se zliva preveč gorkih na račun tega in onega. Pogrešam luč, prijazne misli. Rada bi poletela, a s temi tukaj ne morem. Kljub temu imam rada vsakega izmed njih, prav zato, ker je tak, kot je: cinični liberalec, intelektualni prenovitelji in spremljevalki s svojima zgod- bama. Samo to lahko damo drug drugemu, kar smo mi sami ______Nedelja, 21. aprila_____ Zanimive jutranje sanje. Nežen klic nekoga, ki sem ga spoznala pred desetletjem in nikoli več videla. Se mu bo kaj zgodilo? Je tako inten-zivno mislil name, da sva se srečala v sanjah? Telefoni, telefoni. Med njimi Dejan Džurkovič, ki mi je poslal videokaseto s svojim dokumentarcem o marčevskih dogodkih v Beogradu ISTINA NA TERAZIJAMA. Pripoveduje, da je zmontiral tudi nekatere filme iz 1968. in 1971. leta in ugotovil, da gre povsod za »okupacijo« medijev in boj za njihovo osvoboditev. Zato je dal ciklusu naslov MEDIJI I BUNT MLADIH. Prosi, naj or-ganiziram večer v Cankarjevem domu in pripravim javni pogovor z akterji. Tina gre z očkom in bratoma v cirkus. Jaz h knjigam in pisanju. Zvečer z Ladejo k uri miru in potem k Janji na čaj. Janja pridno urejuje moževo zapuščino in srečna sem, da se lahko z njo pogovarjam o Marjanu. Tonca pove, da velikokrat sanja o očiju. Nad pisaino mizo spet prcberem posem (Mile Kačičeve?): Ni sinrt tisto, kar 11 as loči/ in življenje ni, kar nas veže;/ so vezi močnejše!/ Brez pornena zanje so razdaije/ kraj in čas. Ponedeljek, 22. aprila V novi tedcn. Z enakim začetkom. Tolcfoni. Prijazen glas iz sežanske knjižnice vztraja, da priredimo literarni večer. Končno se domeiiiva za junij. Pa da bo ilustratorka Anka Hribar Košmerl imela svojo razstavo. Veselim se za to sončno bitje, ki izžareva toliko milino in neneh-no pošilja dobre misli. Anka je res zanimiva ženska: diplomirana matcmatičarka in fizičarka in akademska slikarka. Obe možganski polovici na moč ustvarjali in lcpa, lepa duša. Nervozno vrtim telefonske številke, da bi še ta dan uredila nakup lotalskih vozovnic za moje študonte, ki potujojo v Leningrad. Čutim - uspelo bo! Kochersborger prodava o feature story. Pojasnjuje različno tipc, vrstc uvodov, način pisanja, izbiro jezikovnih sredstev. Uživa, ko govori o svojem najljubšem žanru. Pri nas fea-ture story ni običaj novinarske konvencije. Morda portret, a kaj, ko ga novinarji ne znajo pisati. Škoda - prelep žanr je to. Po predavanju sestankovanje o reformi študija. Besedeseizgubijo v prostoru, rdeča nit se trga: kaj hočemo, kaj sploh zmoremo? Nimamo dovolj denarja, nekaterih kadrov primanjkuje, drugih je preveč. Z Ladejo skačeva po trgovinah. Doma utrujena padem na kavč. A čez dobro uro že predavam o novinarski etiki in se veselim resnih mladih oči, ki zbrano sledijo. Jutro je že, ko izčrpana ležem v posteljo. _______Torek, 23. aprila_______ Seveda na avtobusu srečam Anko. Kot vedno, kadar si imava kaj važnega povedati. Obe se vcseliva Sežane in Primorcev. Na faksu najprej »diplomiramo« novo novinarko. Sledijo govorilne ure: izpiti, telefoni, obupana mati, ki ne ve, kaj naj stori s svojima otrokoma, zmenek z Bernardo Rakovčovo, da bova kaj rokli o kadrovski politiki in naših študentih... Zagretcži pridejo po nasveto za novo mladinsko rcvijo. Po kosilu prelistavanjc časopisov. Potcm Tinin balct, ogled razstavo v Equrni, skok po karte za Tinino produkcijo v Cankarju. Po poročilih izklopim telefon. Grom na obisk k sami sobi. Brez tc zbranosti, tišine in osrcdotočcTiostibiscrazletela. Takopa miuspc ohraniti moč srodiščne lege in širino raztezanja navzven. Mirna in zadovoljna logam zgodaj k span-cu. Vesola scm, da jo srcčanjo z nomškimi novinarji na društvu odpadlo insem pridobila nokaj ur čisto zaso. Zahvalim se za ta dar in drugc darovc današnjoga dne, objamcm v mis-lih vsc, ki jih imam rada, pomislim na tiste, ki so odšli iz zcmeljsko oblikc, in se prodam span- _______Sreda, 24. aprila_______ Dopoldne sestanck izvršnoga odbora Slovenskoga kulturnoga zbora. Dogovorimo so, kaj bomo povcdali Ruplu: zahtcvali bomo vzpostavitev organa pri zunanjem ministrstvu za kulturniškc stike s tujino. Poti so spoljano prcko Bcograda in mrožc so strgane. Kolikič žo slišim: Capudcr nc funkcioiiira. Isto ugotavlja kulturniški odbor pri skupščini, pa nič. Prod-lagam, da ob odstopu Jureta Mikuža javno opozorimo na nevzdržnc razmcro v kulturi. Mikuž jo bil fantastičcn dircktor Modornc galorijc. Ta ustanova jc> okropUa mGdnarodni uglcd, pripeljala v Slovenijo vrsto zanimivih razstav in Mikuž jc odprl galerijska vrata novim, atraktivnim temam: razstava cvetja, razstava modnih krcacij Alana Hranitelja... Mladi polnijo prostore clitno galerije in Mikuž usmerja v 21. stoletje. Vladajoči okus pa diši po čitalnicah in šmarnicah izprcd stoletja... Faks. In, kot običajno, pozno kosilo. Ob potih sem pri klubovcih. Že kdaj ozdravljoni alkoholiki še naprej obiskujejo šolo za kakovostnejše življenje. Poslušam misli, ki so se jim utmile ob prebiranju ŽENSKIH PISEM. Besede se ne ustavijo več kot tri ure. Z božanskim šopkom rož in lepimi občutki vstopim v večer našega doma. Objamem Tino. Tclefoniram tistim, ki so me čez dan zaman klicali. Potem izklopim telefbn in se veselim svojega časa. Vem: spanec me bo okrepil, da bom jutri radostno pozdravila nov dan. Nov začetek Česa? Istega in vendar popolnoma drugačnega. INFOFAKS INFOFAKS -lJiFO POJASNILO Ker nam )o je v prejšnji številki zagodel tiskarski škrat in izpustil pojasnilo o tem, kaj naj bi pomenile teze od številke 27 pa tja do 36 pod naslovom 3. RAZDELEK -ŠTUDENTI, smo Vam dolžnt pojasnilo. Gre za razdelek iz OSNUTKA novega ZAKONA O UNIVERZI. Objavili smo ga zato, ker neposredno zadeva študente. Ob sprejetju Zakona bomo morebitne spremebe iz tega razdelka objavili v isti rubriki. STIPENDUEIZAVSTRIJE Avstrijska zvezna vlada je v okviru poscbnega štipcndijskega programa za nekdanje komunistične državc v vzhodni in srcdnji Evropi Republiki Sloveniji dodelila 2 milijona avstrijskih šihngov. Skupen znesek je 40 mtlijonov ATS. Stipen-dije so namenjene študentom, diplomiran-ccm in znanstvenikom univerz, ki bi prihodnje leto študirali in raziskovali v Avstriji. Na prcdstavitvi tega programa 16. 4. (zanimanjejebilo veliko),jegcneralnakon-zulka Avstrijc Jutta Stefan-Bastl povedala, da bi program lahko imcnovali »kulturni Marshallov načrt«. Zadnji roki za vložitev prošnje so žc v začctku maja, nujno je stal-no prebivališče v Sloveniji, starost najmanj 20 lct (največ 40 let) tcr vsaj štirjc semestri uspešno opravljcnega študija. Prav tako morajo vlagatelji dobro obvladati ncmščino. Štipendija se dodeli za največ 9 mcsecev,znašalepabodood 6.800 dinarjev do 9.000 za stroške bivanja in denarni dodatek za knjige okoli 3.500 din. DIJAKI PREDRAMILl VENCLJA Vladna kriza, ki se pospešuje iz dneva v dan in bo kmalu na vrhuncu, ni obšla niti resor ministra za šolstvo Petra Venclja. Očitno se mu obetajo vroči spomladanski dnevi, saj so po stavki srednješolskih učiteljev na protestne shode odšli tudi dijaki. Kot poglavitni razlog za odsotnost s pouka ter razgrajanje po ljubljanskih ulicah so navedli odvečnost zaključnega izpita ali mature za dijake V. stopnje, ki se od sprejemnih izpitov za vpis na fakulteto časovno loči samo za 14 dni in predstavlja še dodatno obremenitev za že tako ali tako prenatrpan srednješolski program. Zahteve dijakov za ukinitev in nes-miselnost zaključnega izpita so seveda številne, a zato toliko bolj jasne in ned-voumne. Naštejmo le nekaj naj-pomembnejših argumentov: moti jih predvsem dejstvo, da ni katalogov znanj, ki bi dijakom omogočili ustrezno pripravo na zaključni izpit. Izpiti niso interni samo po šolah, ampak celo po učiteljih, ker ni enakih kriterijev za izvajanje zaključnega izpita. Zaradi tega se ne more kontrolirati dclo dijakov in študentov. Posledica vsega tega pa je, da .je zaradi popolne nepripravljenosti Univerze za prenovo srednjega šolstva in neupoštevanje dejanskega stanja prišlo do neusklajenih rokov med zaključnimi, sprejemnimi in diferencialnimi izpiti. Prav tako pa so možne nepravilnosti v proceduri spremin-janja programa, saj v razpisu za vpis ni bil omenjen zaključni izpit kot pogoj za uspešno zaključen Ietnik. V zaključku sporočila, ki ga je 18. aprila izdala Zveza četrtošolcev Slovenije in Zveza dijakov Slovenije, pa so bilc tudi napovedane demonstracije slovenskih srednješolcev, ki naj bi se pričele v torek, 23. aprila ob 8. uri intrajalevesdan.Inčepravsoorganizatorji demonstracij prepovedali pijančevanje in nasilna dejanja zoper družbenolastnino,je do nekaterih podobnih »pobalinskih« nevšečnosti na žalost vendarle prišlo. Organizirano zborovanje ljubljanskih, kranjskih in škofjeloških dijakov se je začelo pred Cankarjevim domom v zgodnjih jutranjih urah, kjer je,nastopilo tudi nekaj srednješolskih glasbenih skupin. Nekaj čez enajsto dopoldne pa se je procesija kakih 2000 do 3000 dijakov napotila pred republiško skupščino in izvršni svet, kjer je predstavnike Zveze dijakov in Zveze četrtošolcev Slovenije Alenko Kunaver, Mateja Kurenta in Bach-tiaro Djalil sprejel šolski minister Peter Vencelj. Zanimivo je, da Bavčarjevih miličnikov ni bilo veliko, mogoče kakih 10 ali 15, saj so verjetno pričakovali, da večjih potreb za posredovanje ne bo. Pred vhod-nimi vrati IS Republike Slovenije pa nas je takoj zbodla v oči tiralica, ki nas je nehote spominjala na scene iz popularnih vvestern filmov: »VVanted živ ali mrtev Pero Ven-celj, nagrada 1 dinar, izplačano v najbližji šoli!« Da pa demonstracije pred zgradbo izvršnega sveta ne bi bile dolgočeasne, so za popestritev poskrbeli dijaki sami. Nekaj rafalov v obliki surovih jajc in eno kamenje - posledica razbito okno - pa je pri prisotnih miličnikih izzvalo samo blage nasmeške ter rahlo godrnjanje zaradi popackanih uniform. Da pa je naša mladina tudi glas-beno precej nadarjena, smo se lahko prepričali kar na mestu samem. Začelo se je ob spremljavi trobente s slovensko himno Zdravljico, sledile pa so še Agropopova »Samo milijon nas še živi«, »Vsi so venci bejli«, Pink Floydova »The Wall« ter razne priredbe popularnih pesmi, ki so izzvale vsesplošen krohot. Seveda pa ni šlo brez Avsenikove polke in pogrebnice ministru Venclju. Očitno pa je takšen hrup ministru Venclju šel na živce, saj je morala predstavnica dijakov Alenka Kunaver kar dvakrat posredovati ter umiriti že kar razgrete strasti. Tudi miličniki so z dajanjem avtogramov na transparente poskrbeli za sproščeno vzdušje. Po eni uri in pol »zabavno-kultur-nega« programa se je sestanek ministra s predstavniki stavkovnega odbora končal, rezultat pogovorov za pogajalsko mizo pa je bila skupna izjava za javnost v zvezi s problematiko zaključnih izpitov, v kateri so skupaj ugotovili naslednje: **• da podpirajo eksterno maturo kotedini pogoj vpisa na Univerzo ob posebnih zahtevah posameznih študijev. Šolska oblast poskrbi, da se to tudi dogodi, da sedanji zaključni izpit ostane le kot zaključek šolanja za dijake, ki INFOFAKS INFOFAKS INFOFAKS INFOFAKS iNFOPAKS INFOFAKS zaključujejo svoje šolanje; •*"da je pri uvajanju letošnjega zaključnega izpita več organizacijskih in informacijskih nesporazumov. Tako obstaja velika neenotnost pri izpeljavi zaključnega izpita; T* da so fakultete na informativnih dnevih dodatno razvrednotile vlogo in pomen zaključnega izpita in so v tem smislu prispevale k nastali situaciji. Soglašajo tudi, da o nastali situaciji razpravija Skupščina Republike Slovenije, ki naj oblikujeposebno nevtralno komisijo. Ta naj celovito razišče problem zaključnega izpita ter poda poročilo v skupščini do 6.5.1991. Prav tako pod-pirajo izredno sejo strokovnega sveta, ki bo strokovno pretehtal zaključni izpit. Kako se bo vsa stvar končala, za zdaj torej še ni jasno in bo pokazal Čas. Škoda je Slovenije tudi javno opravičile tcr obljubile, da bosta poravnale vse stroške v zvezi z nastalo matcrialno škodo. TRANSPARENT: Zaključni i/pit, nc, hvala, niscm budala! Proti neor-ganizirancmu šolstvu in zaključncmu iz-pitu! Izpiti ali ne izpiti, to zdaj ni voč vprašanjc! Vcncelj, leave us kids alonc! Zaključni izpit si vtaknite v rit! Vcncclj, go home! Nismo poskusni zajci! Žive naj vsi narodi, ki hrcpenc dočakat dan, da kodor Vcnclja so koraki, zaključni izpit bo preg-nan, da dijak prost bo vsak, poskusncmu zajcu necnak! Minister Vcncclj, hvala za razumevanje! Ali stc bili kdaj mladi, gospod Vcncelj! Bog, prosimo tc, usliši nas! Dost mam! Jebcš maturo! Veliki zvonovi le, da je odlično organiziranc in dokaj zvonijo rcdko, a sc jih dalcč sliši! Ne ga mirne demonstracije pokvarila skupina pijanih mladoletnikov, zaradi katerih sta se Dijaška zvcza ter Zveza četrtošolcov bixat! INFOFAKS Domen Rant Dcan Božnik INFOFAKS Bednim preostankom delavskega razreda želimo doživeto praznovanje praznika dela! RADIO ŠTUDENT 89,3 in 104,3 MHz UKV stereo Preživeli proletarci vseh dežel, zdržite še! Univerza ZADNJIČ SMO SE SPRAŠEVALI, KDO JE NOVI DIREKTOR ŠTUDENTSKE OR-GANIZACIJE, DANES PA SE SPRAŠUJEMO, KAKO TO, DA SO ŠTUDENTJE NA DAN, KO SO DIJAKI ČETRTIH LET-NIKOV ŠTRAJKALI, SEDELI V ŠTUDENTSKEM NASELJU IN....SPALI? Pričakovali bi, da se bodo študentje vsaj pisno solidariziraliz dijaki četrtih letnikov (N.B. namerno ne pišem četrtošolcev, kajti četrtošolec pomeni učenec četrtega razreda). Toda ne! O solidarnosti ne duha ne sluha. Študentje bi lahko pristavili svoj lonček, kritizirali Univerzo, ki svoje politike (ali da bo lepše zvenelo, svojcga videnja in ukrcpanja) do mature sploh še ni opredelila. Lahko bi rekli, da minister Vencelj ni edini krivec za tako zmedo. Ta zmeda vlada že iz let, ko se je šolska reforma oziroma papirnati tiger začela razmahovati. Takrat sem sam hodil v osmi razred in vem, kako so nas nategovali: dva meseca so govorili o starem, mesec o novem programu; pa smo se vpisali po novem, pa potem po starem in, hvalabogu, še imeli maturo. Toda k temu, da imaš maturo na koncu četrtega letnika, spada tudi največ pet šolskih ur pouka na dan, bistveno manj predmetov in seveda osnovni pogoj, ki je, da te o pogojih izobražcvanja obvestijo, šc preden se vpišeš v prvi lctnik. In da ti pogoji VEL-JAJO DO KONCA ČETRTEGA LETNIKA. Pri nas pa se nadaljujc stara praksa refor-matorskega šolstva: ne veš, kaj ti bo trcba jutri znati, tako na fakultcti kot tudi na srednji šoli. In tudi zaradi teh problemov bi se morali študentje nc samo solidarizirati z dijaki, ki so, presenetljivo, zbrali dovolj poguma in šli na ulice, česar študentje že desetletja ne zmorejo več, študentje bi morali biti pobudniki demonstracij in BITIPRVINA ULICI. Ta ko pa se prepirajo, kakšne kazni uvesti za tiste, ki v naselju ne dežurajo, veselo kimajo ob podražitvah stanarin in sploh SPIJO. BLAGOR NARODU, KI IMA TAKO ZASPANE ŠTUDENTE. Gotovo se bo še bolj pogrcznil v brezno konzer-vativizma. VKOLIKOR ŽE NISMO DOVOLJPOTONILI..... KDO JE KRIV, DA ŠTUDENTJE NISO NITI VEDELI, DA DIJAKI NAMERAVAJO ŠTRAJKATI? Radio Študent? Kje pa, saj ga povprečen študent niti ne posluša. Raje ima Agropop, pa Šifrerja ali vsaj U'REDU, če se ima v bodoči prihodnosti željo dvigniti iz povprečnosti. RSjebil tam in verjetno smo bili RSevci in pa Tribunaši edini študentje, prisotni na protestu dijakov četrtih letnikov. Tribuna? Njena edina krivda je v tem, da izhaja vsakih štirinajst dni in je brezplačno ne dobijo vsi študentje (kar, mimogrede, za študentsko organizacijo niti nc bi bil velik strošek. Ce pomislimo na vse ostale stroške, ki jih ima..., pa ne bom natolceval, že tako sem preveč znan po svojih svinjarijah). Krivec je.....? Lahko bi kakšen nesrečnik dejal študentska vlada. Toda ta ima preveč dela, da bi se ubadala s takimt malenkostmi. Bojda so obstajale ideje o tem, da bi se dijake podprlo, toda.... Vedeti je treba, da bi se na tak način šlo na nož z vlado in Univerzd, to pa ni stil nove Študentske organizacije, kotto tudi ni študentski stil. Bolje zadeve potiho reševati: o njih debatirati, prepričevati ministre, da tako ne gre več naprej in še vedno bo šlo tako naprej. Politika je pglitika. Ko misliš, da si jo že nategnil, te "zajebe". Toda dokler te pošteno ne......(ponovi prej v narekovajih navedeno besedo), tcga ne boš verjel. TIDIJAKI, BOLJE RECENO DIJAKINJE, SO ME POŠTENO ZRAJCALE. SAMO O NJIH GOVORIM. TODA... Povemvam, fantje(heteroinbiseksual-ci),tedijakinjesoresdobrebabe. Tudi fantki niso nič slabši, bili bi pravi posladek za starejša dekleta in žene. Pa kaj govorim, me bodo obtožili, da ščuvam k zlorabi mladoletnikov.Todalepinrevolucionaren mladirodješeedini, kimenavdajaz upan-jem, da bomo nekoč le zakorakali v lepše čase. Zvezde kažejo, da obdobje vodnarja počasi nastopa in briše vse črne sile z zemlje. Kdor bo priden, mu bodo zvezde tnile, kdor pa poreden, ga bo narava v naslednji inkamaciji vselila v žival, ki jo najbolj sovraži..... ' Če mislite, da se mi že malo "rola", ste na pravi poti v nižjo živalsko inkarnacijo, če pa se tudi vam rola, bomo skupaj plesali v raju in papalL samo dobro hrancr, kot so jo papali npr. živilski tehnologi na svojem brucovanju. /r BRUCOVANJE ŽIVILSKIH TEHNOLOGOV JE POTEKALO V ZNAMENJU PROFESORJEV. Ti so se namreč izkazali za izredno duhovitein nasploh soblesteli v svoji sproščenosti. Medtem ko so študentje in bruci skušali igrati svojo najljubšo pozo, so profesorji uživali. Na za normalnega profesorja težko vprašanje o tem, kaj je to živilski sendvič, so kot iz topa ustrelili :"Živilski tehnolog spodaj, v sredini teh-nologinja in na vrhu zopet tehnolog." Vprašanje je bilo sicer zguljeno, toda upali so si pa Le odgovoriti... Sicer pa so na brucovanju delili odlično hrano. Navdušeni vegetarijanci (kako možeš biti vegetarijanac, kad ti je tata madarski srbin) smo papcali sire, salatke in polno slaščic, ki so bile edine bolj pod kot nad nivojem. To, da je človek lahko na žuru tudi dobro jedel, se mi je le redkokdaj zgodilo, sploh pa še nikoli na Tribuni ni bilo žura, kjer bi lahko bodisi jedli bodisi pili. Ni denarja, pa tako pridni smo. A ne? Vaš Zoltan, umoran od klope LJUELJANSM V KINU SISKA S POMOČJO POSEBNIH OČAL DO ENKRATNEGA KINEMATOGRAFSKEGA DOŽIVETJA! PRVIC V LJUBLJANI: 3 D PROJEKCIJA FILMA ZRELO 3.DEL Zoom Filmsko dogajanje je postavljeno v leto 1864, v čas ameriške državljanske vojne. Costner igra poro-čnika severnjaške vojske Johna J. Dunbarja, za katerega že v začtku vidimo, da mti poguma ne manjka. Od ran na pol mrtev si edini upa prejezditi čistino pred četo južnjakov, ki jih nihče ne upa prvi napasti, in šele njegov izpad opogumi ostale. To es-kapado opazuje severnjaški general, ki mu za nagrado da konja in možnost, da si izbere mesto službovanja po lastni izbiri. Dunbar upa, da bo našel mir na ameriški meji (american frontier), ki predstavlja skrajno mejo zahodne civilizacije. Svojo postojanko najde zapu-ščeno, v začetku mu družbo delata le njegov konj in volk, ki ga začne povsod spremljati. Toda izkaže se, da je v bližini plcme Siuxov in Dunbar z njimi navežc stike. Med odkrivanjem njihove kulture odkriva tudi samega sebc, kot pravi slogan filma, in to dobesed-no: izpod neprepoznavnega z brado poraščenega poročnika se šele na koncu izvije obriti zvezdniški obraz Kevina Costnerja. Costner je svoj film zas-tavil skoraj etnološko: av-tentično jc vsc od obleke do koreografije plcsov. Njegovi indijanci nc govorijo polomljcne angleščine, v karso nasprepričevalestare kavbojkc - najvcčja ovira pri Dunbarjevem navezovanju stikov je prav indijanski dialekt Lakota, ki ga govorijo igralci. Za lažjo komunikacijo si je scenarij izmislil belko Stoji-s-pestjo (Mary Mc Donnell), ki so ji Pavvneeji v mladosti pobili starše in sedaj živi pri plemenskem vraču Cepetajočem ptiču, ki ga igra Oneida indijanec Graham Greene. Etnološka dimenzija je pravzaprav tisto, kar rešuje film. Zgod-ba sama je namreč kar preveč stercotipna in pred-vidljiva. Da sebosta Dunbar in Stoji-s-pestjo poročila, je jasno že od prvega kadra, v katerem se pojavita skupaj, PLESE Z VOLKOVI (Dances unth VVolves) ZDA, 1990 Produkcija: TIK Productions in Majestic International. Scenarij: Michael Blake. Režija: Kevin Costner. Fotogmfija: Dean Semler. Glasba: John Barn/. Igrajo: Kevin Costner, Man/ McDonnell, Graham Greene, Rodnei/ Grant. Da Kevin Costner zna igrati, smo se lahko prepričali v kar nekajfihnih: med dnigim v De Palminih The Untouch-ables (Nedotakljivi), Kasdanovem Silveradu, nazadnje smo ga lahko videli sknpaj z Geneom Hackmanom v thrillerju No Way OutBrez izhoda. Njegov režijski debut Pleše z volkovi pa kaže, da zna tndi režirati oz. poiskati prave Ijndi, ki sedijo za kamero, medtem ko on igra. Poleg režije in igre je Costner tudi koproducent. Pleše z volkovi je »težak« film: že na inter-nacionalno premiero v Berlinje prispel ovešen z dvema zlatima globusoma (za najboljši film in igralca), v Berlinu sije med-narodna žirija zanj izmislila srebrnega medveda za »outstand-ing single achievement as actor, producer and director,« bilje nominiran za dvanajst oskarjev injihpobral sedem: za najboljši film, režijo, priredbo scenarija (Michael Blake za priredbo lastnega romana), kamero (Dean Semler), glasbo (John Barry, oskar že za OutofAfrica, zvok in montažo. in njegov nasprotnik Veter-v-laseh (Rodney Grant) po pričakovanju postane njegov kolega. Costner razbije mit o in-dijancih kot pijancih in tatovih in jih pokaže kot veliko kulturo, ki jo je uničila pohlepna zahodna civilizacija. Toda spotoma zapade v drug stereotip, saj so pri njem belci bodisi zlomljene eksistence, ki iščejo uteho v pijači in izhod v samomoru, bodisi nepis-meni vojaki, ki znajo samo pretepati zvezane ujetnike ali pa brezobzirni lovci, ki pobijajo bizone samo zaradi kož in jezikov. Edini pozitivni belec poleg Dun-barja, prav tako poro-čnikom ameriške vojske, je žrtev indijanskega napada. Stvar, ki jo je še treba omeniti/jefotografija. Oscar za fotografijo je šel zasluženo v roke Deanu Semlerju, saj se mu je čudovito posrečilo v cinemascopske okvire ujeti pokrajino Južne Dakote, kjer je bil film posnet. Sek-venca lova na bizone pa je sploh najboljši del filma. Tega se je Costner dobro zavedal, saj v filmu mrgoli romantičnih kadrov s soncnim zahodom nad in-dijansko pokrajino, ki prispevajo dobršen del k trem uram filmskega trajan-ja. Ne da bi se med gledan-jem dolgočasili, toda film bi se lahko usmilil vsaj hrbtov gledalcev. Pred ljubljansko premiero so se Širile govorice, naj bi se film prikazoval s hitrostjo 25 slik na sekundo namesto običajnih 24, da bi s tem zbili dolžino pod tri ure, toda iz tega ni bilo nič. Tako je naj-bolje, če si v dvorano prinesete mehko blazino in se pred začetkom filma udobno namestite: film namreč predvajajo brez premora. Uroš Prestor spored kinoteke SPORED LJUBLJANSKE KINOTEKE Sreda, 01.05.91 2APRTO Cetrtek, 02. 03. 91 RUSI PRIHAJAJO, RUSI PRI-HAJAJO... (THE RUSSIANS ARE COMING.THE RUSSIANSARECOM-ING), ZDA, 1966. Režija: Norman Jevvison. Glav. vl.: Alain Arkin, Carl Reiner, Eva Marie Saint, John Philip Law, Brian Keith, Theodore Bikel, Tes-sieCShea, Ben Blue, Jonathan VVinters (v barvah).______________________ l Petek, 03. 05. 91 | VOHLJAČ (SLEUTH), Vel. Britanija, 1972. Režija: Joseph L Mankievvicz. Glav. vl.: Laurence Olivier, Michael Caine (v batvah)..________________ l Sobota, 04. 05. 91 | ZAJTRK PRI TIFFANVJU (BREAK-FAST AT TIFFANY'S), ZDA, 1961. Režija: Blake Edvvards. Glav. vl.: Audrey Hepburn, George Pappard, Patricia Neal, Buddy Ebsen, John McGiver, Martin Balsam, Mickey Rooney (v bar-vah)._________ Nedelja, 05.05.91 ZAPRTO l Ponedeljek, 06.06.91 | FLANDRIJSKO DEKLE (EIN MADCHEN AUS FLANDERN), ZR Nemčija, 1956. Režija Helmut Kautner. Glav. vl.: Nicole Berger, Maximilian Schell, Viktorde Kowa, Friedrich Domin, Anneliese Romer, Erica Balqu6. KAJ SEM STORILA, DA SEM Sl TO ZASLUŽILA? (QUE HE HECHO YO PARA MERECER ESTO?), Španija, 1984. Scenarij in režija: Pedro AlmodGvar. Gl. vl.: Carmen Maura, Angel de Andr6s-L6pez, Chus Lampreave, Včronica Forqu6, Kiti Man-ver, Amparo Soler Leal (v barvah). Or- ganizacija: ŠKUC.________________ | Torek, 07.05.91 [ TEMNA ZVEZDA (DARK STAR), ZDA, 1974. Režija: John Carpenter. Glav. vl.: Brian Narelle, Andreijah Pahich, Carl Kuniholm, Dan 0'Bannon, Joe Sanders (v barvah). DIVJI LOVCI (FURTIVOS), Španija, 1975. Režija Jos6 Luis Borau. Glav. vl.: Lola Gaos, Ovivi Montllor, Alicia Sanchez, Ismael Merlo, Jos6 Luis Borau, Felipe Solano, Josš Luis Heredia, Erasmo Paxcuaj, Jos6 Riego (v batvah). Organizacija- ŠKUC. j Sreda, 08.05.91 | MODESTY BLAISE, Vel. Britanija, 1966. Režija: Joseph Losey. Glav. vl.: Monica Vitti, Dirk Bogarde, Terence Stamp, Harry Andrews, Michael Craig, ScHlaGabel, Clive Revill, Rossella Falk, Joe MeKa (v barvah). AŠIKKERIB,ZSSR, 1988. Režija: Ser-gej Paradžanov, David Abašidze. Glav. vl.: Jurij Mgojan, Veronika Metondize, iBvana Natrošvili, Sofiko Čiaureli (v bar-vah). _______________________ l Cetrtek, 09.05.91 | GLAS V VIHARJU / VIHARNI VRH (VVUTHERING HEIGHTS), ZDA, 1939. Biseri za ogrlico KOLEKCIONAR OSCARJEV Četrtek, 09.05.1991 GLAS V VIHARJU/VIHARNIVRH (VVuthering Heights) (glejspored) Potem ko smo v marcu videli BEN-HURA in v aprilu RIMSKE POČITNICE, si v mesecu maju lahko ogledamo še GLAS V VIHARJU istega avtorja Williama Wylerja (1902 - 1981), im-enovanega »najboljši producent med režiserji«, ki ga imajo nekateri kritiki (zlasti francoski) za pomembnejšega od Johna Forda ali Orsona VVellesa. GLAS V VIHARJU je adaptacija znanega romana VIHARNI VRH Emily Bronte. Mračna zgodba o prekletstvu neuresničene ljubezni je postavljena v predviktorijansko Anglijo, v svojem času pa je Wylerjev film zaslovel kot izjemno uspcla ekranizacija literarne predloge. Jgralp so izvrstni, Laurence Olivier je s tem filmom dosegel mednarodno slavo. Z zelo dobro fotografijo se je izkazal GreggToland, Wylerjev dolgoletni sodelavec. Svojo verzijo z naslovom Abismos de pasidn/Cumbres Barrascoses je 1.1953 režiral Luis Bunuel, britanski »rcmake« pa 1.1970 Robert Fuest (s Timothyjem Daltonom v glavni vlogi). VVilliam Wyler je v mnogočem legendarna osebnost. Med njegove dosežke, ki jih še nobenemu drugemu režiserju ni uspelo preseči, spada tudi neverjetno visoko število oscarjev in nominacij vezanih na njegove filme. Wylerjevi filmi so dobili skupaj 39 oscarjev, deležni pa so bili še dodatnih 82 (dvainosemdeset) nominacij! Vteh okvirih izstopa še nekaj »naj« dosežkov: Wyler je bil 12-krat nominiran za režijo (in oscarja za režijo trikrat tudi dobil); film z največ prejetimi oscarji doslej - skupaj enajst - je bil prav njegov BEN-HUR (+ NOMINACIJA ZA SCENARIJ); igralci, ki so nastopali v njegovih filmih, pa so bili nagrajeni kar 13-krat. GLAS V VIHARJU je od tega odnesel oscarja za fotografijo (G. Toland) in še 7 nominacij (film, režija, adaptirani scenarij, glavna moška vloga /L. Olivier/, stranska ženska vloga /G. Fitzgerald/, scenografija /James Basevi/ in izvirna glasba). Wyler je za svoj prispevek h kinematografiji 1. 1965 prejel »Irving Thalberg Memorial Award«, 1. 1976 pa mu je »American Film Istitute« podelil Še nagrado za življenjsko dclo. Igor Kernel Legendarni režiser VVilliam Wyler. Režija: VVilliam Wyler. Glav. vl.: Laurence Olivier, Merle Oberon, David Niven, Donald Crisp, Flora Robson, High VVilliams, Geraldine Fitzgerald, Leo G. Carroll, Cecil Kellaway, Miles Mander. DEMONIV VRTU (DEMONIOS EN EL JARDIN),Španija, 1982. Režija Manuel Guti6rrez Aragčn. Glav. vl.: Angela Molina, Ana Belčn, Encarna Paso, Im-anol Arias, Eusebio Lazaro, Francesco Merino, Rafael Diaz (v barvah). Or- ganizacija ŠKUC.________________ l Petek, 10. 05. 91 \ ONAIN NJENIMOŽJE (WHAT A WAY TO GO), ZDA, 1963. Režija J. Lee Thompson. Glav. vl.: Shirley MacLaine, Robert Cummings, Dick Van Dyke, Robert Mitchum, Dean Martin, Gene Kelly, Paul Nevvman, Margaret Dumont, Reginald Gardiner (v barvah). TUNEL (EL TUNEL), Španija, 1987. Režija: Antonio Drove. Glav. vl.: Jane Seymour, Peter VVelter, Manuel de Blas, Fernando Rey, Victoria Zinni, Marga Herrera (v barvah). Organizacija: ŠKUC._________________________ | Sobota, 11.05.91 | ŽELEZNA PEST (HARD TIMES/THE STREETFIGHER), ZDA, 1975. Režija: VValter Hill. Glav. vl.: Charles Bronson, James Coburn, Jill Ireland, Strother Martin, Maggie Blye (v barvah). VESLANJE. V VETRU (REMANDO AL VIENTO), Španija, Španija/Norveška, 1988. Režija: Gonzalo Suarez. Glav. vl.: Hugh Grant, Lizzy Mclnnerny, Valentine Pelka, Elizabeth Hurley, Jos6 Luis G6mez, Virginia Mataix (v barvah). Or- ganizacija SKUC.________________ | Nedelja, 12. 05. 91 | ZAPRTO l Ponedeljek, 13.05.91 | STOTNIK IZ KOPENICKA (DER HAUPTMANN VON KOPENICKO, ZR Nemčija, 1956. Režija Helmut Kautner. Glav. vl.: Heinz Ruhmann, Hannebre Schorth, Martin Held, Erich Schellovv, WXIy A. Kleinau, llse Furstenberg (vbar-vah). AH, CARMELA! (AY, CARMELA!), Španija/ltalija, 1990. Režija: Carlos Saura. Glav. vl.: Carmen Maura, Andr6s Pajares, Gabino Diego, Maurizio di Razza, Miguel A. Rellan, Edvvard Zen-tara (v barvah). Organizacija: ŠKUC. l Torek, 14. 05. 91 | HEAVY METAL, ZDA/Kanada, 1981. Režija: Gerald Potterton. Glav. vl. (glasovi): Don Francks, Caroline Semple, Richard Romanus, Susan Roman. John Candy, Marilyn Lightstone, John Vernon, Eugene LBvy, George Touliatos, Patty Dworkin, Vlastra Vrana (risanka za odrasle - v barvah). ŽENSKE NA ROBU ŽIVČNEGA ZLOMA (MUJERES AL BORDE DE UN ATAQUE DE NERVKDS), Španija, 1988. Scenarij in režija: Pedro Almod6var. Glav. vl.: Carmen Maura, Antonio Banderas, Julietta Serrano, Maria Barranco, Loles Leon, Rossy de Palma (v batvah). Organizacija: ŠKUC. l Sreda, 15.05.91 | ŽRELO (JAWS), ZDA, 1975. Režija: Steven Spielberg. Glav. vl.: Robert Shaw, Roy Scheider, Lorraine Gary, Richard Dreytuss, Murray Hamilton, Carl Gottlieb (v barvah). Organizacija: ŠKUC. Prosimo občinstvo, da ne zamuja predstav. Kinoteka si pridržuje pravico do spremembe programa. film KEVIN COSTNER FESTIVAL Pod tem naslovom v času slovenske premiere uspešnice PLEŠE Z VOLKOVI (ki je posebej obdelana v tej številki TRIBUNE) poteka v kinu Triglav ciklus sedmih filmov s Kevinom Costnerjem kot cnim izmed igrakev - razen v cnem povsod nastopa v glavni vlogi. Cik-lus se je pričel 19. aprila, končal pa se bo sredi maja. Prvi so bili na vrsti NEDO-TAKLJIVI (The Uutouchables, 1987) Burl Lancaaler in Kevin Costner v režija Briana De Palnie, ki so Kcvina POLJIH SANJ. Costnerja (vloga Eliota Ncssa) pripeljali do zvezdniškega statusa. Costncr-jeva soigralca sta bila Seati Connen/ (ki je za vlogo Nessovcga sodelavca dobil oscarja) in Robert De Niro (vloga Al Caponcja). Naslednja je bila na vrsti vohunska kriminalka BREZ IZHODA (No Wa\/ Out, 1987); režiscr je Rogcr Donaldson, igrata šc Cenellačkman in Sean Young. Slcdi SILVERADO (1985), zadnji vcliki holywoodski vvcstcrn, ki ga je rcžiral odlični Laivrence Kasdan. Igralsko ckipo dopolnjuje cola vrsta znanih igralskih imen: Kevin Kline, Scoff Glenn, John Clcese, Rosanna Arquette, Brian Denneln/, JeffGoldblum idr. Po treh reprizah bomo vidcli še dve predpremierni predstavitvi. Prva je BULL DURHAM (1988), romantična komedija Rona Sheltona o baseballski ekipi, ki jo sprcmlja zvcsta »groupic« Susan Saradon, soigralca pa sta še Tim Robbim iii Tivif Wilson. Druga prcdprcmicra bo mclodrama POLJE SANJ (Field of Dravns, 1989) Phila Aldcna Robiusona, kjer Costncrju stojijo ob strani Awy Madigan, Gaby lloffman, Ray Liottn, Janics EarJ Joucs in Buri Lancaster. Ciklus bosta zaključila dva manj znana Costncrjcva filma, »nekrofilska« komedija NOČNA 1ZMENA (Night Shift, 1982) rcžiserja Rona lhmmrda, z Midiaeiom Keatoiioni (to je igralski prvenec kasncjšega Batunuia in Bcctlejuicea) v glavni \n Kcvinom Costnerjemv stranski vlogi tcr mclodrama DIRKA ZA ŽIVLJENJE (Amcrican Fh/ers, 1985) Johna Badinvna, o dveh bratih - edon od obeh boloha za tožko boleznijo - ki sc skupaj udeležita maratonske kolesarske dirke; Costnor jc tu spct glavni igralcc, ob njcm pa nastopajo še Dnvid Gnvit, Rac Dinon Chong, l,uca Bercvvici in Robcrt Tinvnscnd. lt>or Kemel CIKLUS NOVEJŠEGA ŠPANSKEGA FILMA E-MOTION FILM je ob sodelovanju katedre za špansano na FF v LjuHjani in šfmnske ambasade ter v povezavi z LJilBLJANSKIMIKINEMATOGRAFlpnpravH riklus novejšega španskega filma. Odvijal se bo v dvorani Kinoteke v Ljubljani med 6. in 14 majem (vsak dan po ena predstava ob 20. uri), sestavlja pa ga sedem izbranih filmov. V ponedeljek, 6. maja bo ciklus otvorila čma komedija Pedra Alniodovarja KAJ SEM STORILA, DA SEM SI TO ZASLUŽILA? (QuL he hecho yo para esto?, 1984), o skromni, garaški snažilki (CanuenMau ra), ki nekega dne odreče pokorščino svojcmu možu. V torek, 7. maja bodo predvajani DIVJILOVCI (Furtivos, 1975), družinska in hkrati družbcna drama; režiser je Jose Luis Borau, ki nastopi tudi v eni od glavnih vlog. V četrtek, 9. maja, bomo videli DEMONE V VRTU (Demonios cn cl jardin, 1982), prispodobo Francove povcjne Španije, ki jo je režkal Manuel Gutierrez Aragim, igrajo pa Angela Molina, Ana Bderi in Encania Paso. TUNEL (El tunel, 1987), pripovod o razmerju med slikarjem (Pefer Wdler) in skrivnostno lcpotico (Jam Seipmmr), po predlogi Emesta Sabata bomo gledali v petek, 11. maja; režiser jc Antoiiio Drvve. VESLANJE V VETRU (Remando al viento, 1988) Caria Sudreza je fantazijska interpretacija razvpite zgodbe o srečanju Mary Shelley in Peiryja Bysshe Shelleya z lordom Byronom in r^egovim tajnikom Polidorijem; prcdvajano bo v soboto, 11. maja. Sledi AH, CARMELA! (Ay, Carmela!, 1990) CaHiva Saure, s Camieti Maura v naslovni vlogj, dogajanje pa je postavljeno v čas španske državljanske vojne; na sporedu bo v ponedel[ek> 13. maja. Ciklus bodo v torek, 14. maja, zaključile ŽENSKE NA ROBU ŽIVCNEGAZLOMA (Mujeres al boaic de un ataque de nervios, 1988) Pedra Almodirvaija, v glavni vlogi ponovno CamienMaura. Razen DIVJIH LOVCEV in DEMONOV V VRTU bodo vsi filmi iz ciklusa premicrno predstavljeni; filma AH, CARMELA! in ŽENSKE... bosta kasneje uvrščena na reden spored v LJUBLJANSKE KINEMATOGRAFE. Na otvorit-veni večer bodo - med drugimi -prisotni tudi gostje iz španske am-basade, po predstavo bo pogos-titev. Vstop na vseh sedem predstav bo prost. Igor Kernel Prizor iz DEMOh Gutiorreza Aragona. /tanuela EVERY WHICH WAY BUT LOOSE (Mož iz San Fernanda) Režija: James Fargo. Gl. vl.: Clint Eastvvood, Sondra Locke, Geoffrey Lewis, RuthGordon... ' Potem, ko je bil Clint »dober, stabin grd« in je hote! »dolar vač«, je po nekaj letih iz špageti-vvesternov presedlal na kriminalke^ - unmazant Harryji so se že tako raznnnožili, da jih komaj j>res»tevamo- st jezaželelŠe ene spremembe in s sodelavct je ustvaril Phila, moža iz San Fernanda s trditni pestmi, s katerimi se tudi uspešno preživlja. Prebunka par nadobudnežev, stave padajo in ker je Philo nepremagljiv, se da od tega tepožtveti. Skratka - fiim je pustolovska komed^a s tenko zgodbo ali pa kar brez nje, a ima številne komtčne in satirične prizore in poudarke in gledalci soob gledanju (takrat) nove uspešnice Eastvvooda »padali v ne2avest« od smeha. Vsekakor je ta in nas-lednji (seveda ima film kot vsaka uspeŠnica nadaljevanje - imenuje se Any Which Way You Can ali Mož iz San Fernanda, II del) film spet pomagal Clintu k priljubljenosti. Od njega pa so v filmu boljši Levvis, Ruthova kot Ma in seveda orangutan Oyde, ki je zvezda zase. Izdelek, ki je kot nalašč za zaspano nedeljsko popoldne. 191: o i i: n a + * + # * • iJfl ŠCUC Ston tnq 21 liubliono osn eet 16-21 CchSIS 540 NIGHT SHBFT (Nočna iz- mena) Režija: Ron Howard. GL vl.: Henry Winker, Michael Kmton, Shelley Long,Gina Hecht,Bobby Di Cicco.,. Ker tole komedijo podpisnik zaradi iz-redno nizkega nivoja, primitivnosti in neokusnosti Šat niti na|manj ne ceni, o njej zelo na kratko. Dva nadobudneža sezapos-lita v mestni mrtvašnici. Eden |e miren, ur^en dečko, drugi pa Michael Keaton. Igra čistega idiota (kot oRI VEUKIH T1 Ž \1 GOSTIUUM $0 SE foGOMflRmi ib 0 FrciKj r-—^ ,_.,! T\STO KELNEaCO 2 JOŠKI l *>-------------^ ^W') KOMCKJO ftftVKO nadaljevanje sledi §*S?^sg?