ieuglas Uto XLIII - št. 70 - CENA 6 d in Kranj, petek, 7. septembra 1990 stran 10 Dvakrat pomlajena kranjska Gimnazija Novi Elan ni pravo ime Kranj, 6. septembra -Zatika se celo pri registraciji Novega Elana, x#r naj bi bilo vendarle urejeno v prihodnjih dneh, delavski svet Eiana pa je na izredni seji zavrnil prenehanje suspenza za Pavla Kodra, Na Temeljnem sodišču v Kranj« so zavrnili registracijo novega podjetja Novi *-lan, z utemeljitvijo, da v re-£**fer ne morejo vpisati pod-pja z isto dejavnostjo. Stvar w seveda moč razplesti z jtovim imenom, kar naj bi bi-*° urejeno v prihodnjih dneh* ** bodo v novo podjetje lah-*o dotekala republiška sred-t**! namenjena zagotavljajo nemotene proizvodnje. Vsekakor se zelo mudi, saj J* jim zaradi pomanjkanja «e«)arja v Elanu že ustavlja proizvodnja plovil in šport-««83 orodja. Delavski svet Elana pa je ** ponedeljkovi izredni seji soglasno zavrnil predlog direktorja Petra 1 .ampiča o Prenehanju suzpcn/a za Kla-J°vega finančnika Pavla Ko-|r*, ki ga je novi direktor *elel zadolžiti za stike z Ela-■ovimi upniki, kar je utemc-• tem, da ga potrebuje **radi najboljšega poznavanj* Elaitove zunanje mreže, delavski svet je sodil, da je Prenehanje suspenza prejelo argumentov in sklenil, ?* Je direktor LampiČ v stili« Pavlom Kodrom. jj V kolektivu nemir naraš-•i> Haj dela ni več za vse in Jkateri so že doma. Stroji Jojijo v i>|asljki, deloma tu-J' v Športnem orodju, teka-muH bodo izdelovati le 2* °o konca meseca, nato bo-?° 'o proizvodnjo opustili, **r prinaša premalo dobi-Napovedujejo, da bodo JJ'adi slabše prodaje tudi ■•pske smuči verjetno kmalu Mivva,i k Y eal i/mt,,i- # Kranj, Tržič, 4. septembra - Na Gorenjskem sta se v torek mudila dva slovenska ministra. V Kranju se je Izidor Rejc, slovenski minister za industrijo in gradbeništvo pogovarjal z direktorji kranjskih tovarn, v Tržiču pa je imel Ingo Paš, slovenski minister za turizem, pogovore z vodstvom tržiške občine. Misli z obeh sestankov lahko strnemo v ugotovitev, da ima slovenska vlada dovolj zamisli in idej, zatika pa se pri njihovi materializaciji, saj vsepovsod primanjkuje denarja. Več na 2. in 3. strani. Foto: G. Šini k Danes v Sloveniji spet dražji bencin Ljubljana, 6. septembra -Včeraj so se podražili bencin in vsi drugi naftni derivati. V povprečju so dražji za okoli 10 odstotkov, tako da zdaj stane navadni bencin 8 dinarjev, super 8,30 dinarja, neosvinčen bencin je v Sloveniji po 8,20 dinarja (drugod v državi 9,60 dinarja), plinsko olje D I je po 6,90, D 2 po 6,70, kurilno olje za gospodinjstva (ki ga sicer do konca septembra ne smejo prodajati) pa je po 3,30 dinarja za liter, kar pomeni, da se je to go- rivo podražilo kar za 26,9 odstotka. Kot nam je povedal republiški minister za promet in zveze Marjan Kranjc, pa se bodo zaradi višjega prispevka za ceste bencin in druga pogonska goriva v Sloveniji jutri (7. septembra), podražili še za 30 par. To jim dovoljuje odlok slovenske vlade, ki pravi, da bodo prispevki za ceste ohranili 34-od-stotni delež v drobnoprodajni ceni naftnih derivatov. Kosovski in kninski turizem na Gorenjskem . Letošnja turistična sezona se prav gotovo ena tistih, ki U ^nc nomo raf" spominja- oh'o/ .ton'co zaradi slabega rad 'n zas'u*'ta» Pac Pa za- sta liVZr°^ov' ^ smo J'h P°" ra? oh hok večinoma pokom'"1/«. sta'i*tičnim Platne V» pustimo visoke ce-krar S° na*° državo naen-jih nared'le za eno najdraž-pa' ,u|"istični dežel (kaj malo je Sc je naredilo v korist bolj- *a2n°nudbe>' so le,osnJc lct0 inia ,arr,ovali predvsem spo- stovaI1S,ki kosovski in avtu-s0 k kninski dogodki. Cc Ce "£»OV»ki pred sezono mal- vscrn hni,i in nam' Pred" bi 0 P* tujcem, pomirili skr- nC2a"aSl.drZ;«vi kot politično sltj , es'Jivi, pa so avgustov- »P*nu7I2kiuk,!t,Ma p°diciia (zllT< l'e)tud' °' 0r"'lM0 pod je njih |e'' nekrito izgubo 1/ nrejš-■ Je znesek skupne izgu- be tržiškega gospodarstva 164 milijonov dinarjev. Med izgu-baši v zadnjem mesecu beležijo pozitivne trende v Zlitu, težje pa je stanje v Peku, ki ga pestijo predvsem velike zaloge. Tako je na torkovi seji tržiškega izvrinCga sveta Pavel Gi*Of spraševal, kakšni so načrti prihodnje organizacije Peka, saj je jasno, da je reorganizacija nujno potrebna in da bo v tovarni nujno narediti kaj za izboljšanje poslovanja. Zavedati se je namreč treba, da je v tem trenutku, v podjetjih, ki delajo z izgubami, zaposlenih kar 6560 delavcev, kar pomeni 87 odstotkov vseh zaposlenih v tr-žiškem gospodarstvu. Tako delavci prejemajo tudi najnižje osebne dohodke na Gorenjskem (3.472 povprečni OD zaposlenega v občini). Proizvodnja v tržiških tovarnah upada tretje leto zapored, v obdobju prvih šestih mesecih pa je bil njen obseg manjši kar za 13,2 odstotka. To pa predvsem na račun manjše proizvodnje končnih lesnih izdelkov (glede na lansko leto je manjša Delavska univerza Tomo Brejc Kranj vpisuje kandidate v tečaje tujih jezikov. ZA ODRASLE Tečaj nemščine: L, II., II., IV. in V. stopnje ter konverzacije Tečaj angleščine: L, II., III. in IV. stopnje ter konverzacije Tečaj italijanščine: L, II., III. in IV. stopnje Tečaj francoščine: L, II. in III. stopnje ZA OTROKE začetni in nadaljevalni tečaji nemščine, angleščine, francoščine in italijanščine - za predšolske otroke (4. - 7. leta) - za šoloobvezne otroke (8. - 12. leta) - za šoloobvezne otroke (12. - 15. leta) NOVO - začetni tečaj ŠPANSKEGA JEZIKA za odrasle in otroke Organiziramo tudi: - priprave za izpite za aktivno znanje tujega jezika - priprave in izpite za mednarodno potrdilo (ICC) (certifikat) - specializirane tečaje skozi igro in pesem za otroke po naročilu - tečaje tujih jezikov za vodilne in vodstvene kadre - osnovni tečaj angleške in nemške korespondence - tečaje pogovornega jezika ob koncu tedna (z domačimi in tujimi predavatelji) - tečaje pogovornega jezika za delavce v trgovinski dejavnosti - tečaje za ponovitev celotne angleške in nemške slovnice za ŠTUDENTE - tečaje za ponovitev angleške, nemške in francoske slovnice za dijake L, 2., 3. in 4. razreda Prijave sprejemamo do 20. 9. 1990 - Informacije po telefonu 27-481. za 34,8 odstotka), proizvodnje tekstilne preje in tkanin, končnih tekstilnih izdelkov, usnjene obutve in galanterije. Edini spodbudili kazalci v tržiški industriji so izvozni, saj je rast izvoza večja kot rast uvoza. Kot je menil Janez Knific, bi se v tovarnah moral bolj čutiti vpliv Gospodarske zbornice, kjer je zaposlenih preveč ljudi (strokovnjakov), ki pa le malo pomagajo tovarnam, ki se znajdejo v težavah. Zato je podpredsednik tržiškega izvršnega sveta Drago Fleko predlagal, da se ugotovi upravičenost te institucije, saj morajo tovarne, ki se znajdejo v stiski, za reševanje težav najemati tuje strokovnjake. • V. Stanovnik NE IZGUBLJAJTE GLAVE J-*, OBJAVLJAJTE V H GORENJSKEM PRAVI KUHAK. VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOO JESENICE — TOZD X)elavjLa. univeeza S\tlLtac ^>tta.ži3ae J*mS*Hic* - JtJ?aa %tm JESENICE — TRG TONETA fiUFARJA 1 TELEFON 1064) »1472 — POSTNI PREDAL 39 Delavska univerza Viktor Stražišar Jesenice vabi v naslednje oblike izobraževanja: L osnovna šola za odrasle — šolanje je brezplačno 2. drugi letnik ekonomske srednje šole — pogoj: dokončani prvi letnik ekonomske srednje šole 3. programi preusposabljanja za pridobitev poklica — turistični tehnik — mednarodni špediter — pogoj: dokončana peta stopnja izobrazbe — skladiščno-komercialni tehnik — pogoj: dokončana četrta stopnja izobrazbe 4. programi usposabljanja za pridobitev izobrazbe za opravljanje del in nalog druge stopnje zahtevnosti za naslednje poklice: — skladiščni delavec — kuharski pomočnik — natakarski pomočnik — receptorski pomočnik — tekstilni konfekcionar pogoj: dokončana osnovna šola 5. programi izpopolnjevanja iz higienskega minimuma, varstva pri delu in požarne varnosti 6. programi dopolnilnega usposabljanja tajnic iz znanja pravopisa, tujega jezika, poslovnega bontona 7. knjigovodski tečaj za obrtnike 8. tečaji tujih jezikov in sicer: — začetni tečaji italijanskega in francoskega jezika — verificirani tečaji nemškega in angleškega jezika od 1. do 4. stopnje — angleški in nemški tečaj konverzacije — specializirani tečaji izpopolnjevanja v nemškem, angleškem, italijanskem jeziku — tečaji nemškega in angleškega jezika za predšolske otroke in šolarje. Pouk jezikovnih tečajev teče po najsodobnejših metodah in je popestren z video tehniko. — izpit za pridobitev mednarodnega potrdila o znanju angleškega in nemškega jeziki — tečaj slovenskega jezika za neslovence NOVO - Vpisujemo v 1. letnik Visoke šole za organizacijo dela. Prijave v vse naštete oblike izobraževanja sprejemamo do 15. septembra 1990. Za vse nadaljnje informacije se, prosimo, obračajte na Delavsko univerzo Viktor Stražišar Jesenice, Trg Toneta Čufarja 1, telefon št. 81-072. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Popravilo ceste pod Pševem - Iz programa ureditve ceste Stražiš-če- Čepulje v krajevni skupnoti Jošt v kranjski občini je ostal na podlagi urejanj v zadnjih letih še približno slab kilometer; od Stražišča do odseka pod Pševem in manjši odsek pred Javorni-kom. Na tem odseku pa je že nekaj let tudi večji usad pred Pševem. Zdaj, ko je Cestno podjetje Kranj po programu uredilo okrog 800 metrov dolg odsek ceste med Pševem proti Javorniku, se bodo konec tega tedna lotili tudi popravila na kraju, kjer cesta drsi. Teren bodo "zaustavili" s skalometom pomešanim z betonom in uredili odvodnjavanje. Dela bodo trajala približno 14 dni, veljala pa bodo po projektu 700 tisoč dinarjev (iz tako imenovanega elementarja Republiške uprave za ceste). Med urejanjem usada bo cesta Stražišče-Čepulje zaprta za promet; mogoč, vendar oviran, bo le za domačine. - A. Z. Velika prireditev Cerkljah Krompir in tudi drugi pridelki Cerklje - Pobudo Cirila Zupina, gostilničarja iz Grada pri Cerkljah, ki bo tudi letos pripravil tekmovanje za pridelovalce gorenjskega krompirja so z veseljem sprejeli tudi v Turističnem društvu Cerklje. Že predlanskim je namreč društvo pripravilo prireditev, na kateri so predstavili in nagradili pridelovalce najtežjih pridelkov. Letos pa so se v društvu odločili, da takšno prireditev spet pripravijo. Povabili pa bodo tokrat pridelovalce različnih kmečkih pridelkov (najtežjih - repa, pesa, korenje, zelje...) iz vse Slovenije. Podpredsednik TD Janez Kuhar pravi, da bodo scenarij prireditve izoblikovali v nekaj dneh, da pa najbrž ne bo manjkalo zabave, glasbe, strokovnosti in seveda tudi nagrad. Najprej bo Je ta mesec torej pri Cirilu Zupinu krompirjevo tekmovanje, v drugi polovici oktobra pa vseh poljskih pridelkov na veliki prireditvi v okviru TD Cerklje. Najboljši pridelovalci krompirja na tekmovanju pri Cirilu Zupinu bodo takrat sodelovali tudi na prireditvi Turističnega društva Cerklje. Ko smo se ta teden v torek oglasili pri Cirilu Zupinu v Gradu 14, pošta Cerklje, je povedal, da ima že već zanimivih primerkov krompirja od osmih pridelovalcev. Najtežji krompir pa je v torek imel 99 dekagramov. Povejmo še, da Turistično društvo Cerklje, ki se pripravlja že na praznovanje 30-letnice, praznovali jo bodo prihodnje ieto, organizira v nedeljo, 9. septembra, za člane in ostale prebivalce vasi pod Krvavcem izlet v Mozirje na ogled razstave Cvetje Evrope. Prijave za izlet sprejema Mara Tarman od 9. do II. ure v pisarni Turističnega društva (telefon 21-062) in tudi doma po telefonu na številki 4: 092. • A. z. Krajevna skupnost Čirče Delavska univerza Tomo Brejc Kranj vpisuje kandidate v tečaje: -joge - TM - transcendentalna meditacija - moč pozitivnega mišljenja - avtogeni trening Prijave sprejemamo do 25. septembra 1990. Informacije po telefonu 27-481. Delavska univerza Tomo Brejc Kranj organizira v sodelovanju s Srednjo šolo tehničnih strok in osebnih storitev iz Ljubljane TEČAJ ZA INŠTRUKTORJE za poučevanje praktične vožnje z osebnimi avtomobili Pogoji za vpis: - dokončana poklicna šola (IV. stopnja) - vozniški izpit najmanj J leta Prijave sprejemamo do 25. septembra 1990. Informacije po telefonu 22-891. DRUŠTVO SREČA IN HOTEL BOR PREDDVOR Vliudno vabl|em vsi, ki imate v življenj naslednje cilje. • osebnostno rasti tn postati uspešna samozavestna osebnost • oblikovati harmoničen odnos do sebe, okol|a in do življenja • kvalitetno preživljati prosti čas • storiti resnično nekaj za svoje dobro počutje Pridružite se nam na srečanjih z vsebino v hotelu Grad hrib Predvor, vsak torek ob 18. uri Ne zamudite začetka ciklusa: DUHOVNI RAZVOJ ČLOVEKA v torek, 11.9. 1990. Izhodišče srečanja je knjiga ameriškega zdravnika M. Scotta Pecka The Road Less Travelled, Nevv York 1978. Prijavite se lahko direktno na recepci|i hotela, tel : 45-080, ali pri predsednici društva Sreča Bojani Fende-Habula, tel.. 47-122 (dopoldne) Prav tako sprejemamo prijavo I It? lu UMETNOST POZITIVNEGA MIŠLJENJA ali kdaj se bo meni nasmehnila sreča, ter Ciklus po M KftjCu: UČBENIK ŽIVLJENJA. Informacije in vpis v škofji Loki, za vse programe dobite na DU (tov Volcjak), tel.: 620-888, 621-865. Uresničen program in cilj: poživitev V eni najmlajših krajevnih skupnosti v kranjski občini so si ob ustanovitvi zastavili obsežen in zahteven program. Zdaj jih čaka urbanistični načrt, gradnja športnega igrišča... Čirče, 6. septembra - Pred dobrim mesecem, ko so v kranjski občini z različnimi prireditvami praznovali letošnji občinski praznik, so v krajevni skupnosti Čirče ob krajevnem prazniku dobili tudi Živilin nakupovalni center. "Tako smo uresničili program, sprejet ob ustanovitvi, zdaj pa nas čaka, na kratko rečeno, poživitev," pravi Jože Močnik, ki je bil za predsednika izvoljen z večino glasov na letošnjih volitvah. Krajevna skupnost Čirče v kranjski občini je bila ustanovljena 1979. leta, ko so se odločili za odcepitev od takratne KS Huje-Planina. Že na začetku so si najprej zastavili za nalogo, da v novi krajevni skupnosti zgradijo družbeni center. Skupno odločitev so potem krajani podprli tudi na referendumu o samoprispevku. "Takrat nas je bilo v krajevni skupnosti kakšnih 70 navdušencev," se spominja Jože Močnik, takratni prvi predsednik sveta KS. "Že ko smo sprejemali program, smo se z Vzgojno varstveno organizacijo Kranj in delo-, vno organizacijo Živila dogovorili, da ga bomo skupaj uresničili. Tako smo zaradi cenejše gradnje načrtovali tudi nekatere skupne prostore v družbeno-tr-govskem centru. Dom in vrtec smo v krajevni skupnosti odprli 1985. leta. Ni bilo lahko. Ko je sredi gradnje zmanjkalo denarja, smo z voljo večine podaljšali na referendumu samoprispevek še za dve leti. In tako kot smo takrat vztrajali, smo bili potem vztrajni tudi pri dogovorih z Živili, da zgradijo trgovino. Lani so v Živilih sklenili, da se lotijo izgradnje in tako imamo zdaj ta, najpomembnejši del ob ustanovitvi krajevne skupnosti sprejetega programa "pod streho". V dobrem desetletju delovanja krajevne skupnosti pa to ni bila edina akcija in naloga, ki so si jo zastavili. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da so po odločnih zavzemanjih na ta način dobili urejeno Smledniško cesto, skoraj vsaka hiša ima telefon, asfaltirali so vse ulice, urejali javno razsvetljavo in skrbeli za okolje... "Seveda pa s tem ne moremo biti zdaj kar zadovoljni. Res je, da smo za uspehe, ki jih ni bilo malo, dobili tudi priznanje, vendar menim, da bomo morali delo v krajevni skupnosti spet poživiti. Čaka nas na primer obravnava urbanističnega načrta za del krajevne skupnosti. Zaradi pomanjkanja denarja nismo mogli uresničiti želje in potrebe po športnem igrišču. Tako načrt, kot igrišče naj bi bili zdaj prednostni nalogi v krajevni skupnosti. Nadaljevati in dokončati pa mislimo tudi javno razsvetljavo. Lotili se bomo ureditve prometa, urejanja okolja in še letos naj bi zaživele oziroma oživele spet različne kulturne dejavnosti v domu..." Sicer pa, kar zadeva društveno dejavnost, se lahko tudi že' zdaj pohvalijo. Še posebej prizadevni in delavni so balinarji, ki so si zgradili pokrito balinišče in beležijo na različnih tekmovanjih lepe uspehe. Podobno je s strelsko sekcijo... Skratka, izkušenj in spoznanj, kako se uresničevanja načrtov lotiti, Z izgradnjo nakupovalnega centra pri domu je bil uresničen pr0* gram, ki so si ga v krajevni skupnosti zastavili že ob ustanovitvi— Še letos nameravajo v domu oživiti različne kulturne dejavnosti. Sicer pa so še posebno delavni balinarji, ki so zgradili tudi pokrito balinišče... jim v krajevni skupnosti ne vanja krajanov ter delovni" °C' manjka. Jože Močnik pa ob ganizacij in občine tudi doslej, tem tudi ugotavlja, da vsega te- kar je bilo doseženo in MWf ga brez dela, pomoči in sodelo- no, ne bi zmogli. • A. Žalar Srečanje ribičev v Češnjevku Vinko bi bil vesel Ribiške družine Bistrica Domžale - Pododbora Pšata Vinka Stare-ta so se v nedeljo pri ribniku v Češnjevku srečali številni člani pododbora z družinami. Pomerili so se na prvem tekmovanju v spomin na tragično preminulega Člana v ulovu najtežje ribe. Vinko Stare z Brnika, ki je v boljši Miha Krivec, ki je ujel nez Prosenc povedala, da se danes vsi skupaj še veliko premalo zavedamo, kaj pomenijo zdrave in čiste vode. To pa ne velja le za onesnaževanja marveč tudi za izvajalce, ko opra- pododboru Pšata veliko nare dil za ribištvo in še posebej za ureditev ribnikov v Češnjevku in se zavzemal za gradnjo brunarice, bi bil v nedeljo prav gotovo zadovoljen. Ko so 6. septembra lani še gradili brunarico, se je ponesrečil. Zdaj brunarica stoji in v njej bo tudi spominska plošča, ki so jo v nedeljo izročili vodstvu pododbora Staretovi - žena Francka, Vinkovi bratje oziroma sorodniki. V pododboru se jim za to še posebej zahvaljujejo. ,88 kg težkega krapa, Boris Kalan (1,64 kg) in Alojz Cerar (1,50 kg). Boris Kalan iz Mengša, ki je bil v nedeljo drugi, pa je imel letos že enkrat zares dober prijem. 15. julija je v ribniku Čcš-njevek ujel 107 centimetrov dolgo in 10,5 kilograma težko ščuko. Utrujanje ribe s pomočjo člana Janeza Zupana je takrat trajalo skoraj celo uro. Sicer pa Boris, ki je že 14 let član pododbora, pravi, da so v ribniku v Češnjevku lepi primerki vljajo različne regulacije, raziskave, zajetja in podobno. Pododbor PŠata je zaradi tovrst- Nedeljsko srečanje, ki je bilo hkrati v pododboru letos Ec drugo tovrstno tekmovanje v tilOVU rib (dvakrat pa so bili ri biči Pododbora l*šata letos tudi prireditelji medregijskega in Gorenjskega tekmovanja para-plegikov) je uspelo in bo posta lo v spomin na Vinka Stareta tradicionalno. Med tistimi, ki so dobili nagrade, medalje in spominske plakete so bili naj- krapov, ščuk; vložili pa so tudi druge ribe. Tako je na primer mesec dni kasneje tudi Martin Dobnikar v češnjevku ujel en meter dolgo in 9,5 kilograma težko ščuko. Obe bosta kmalu krasi'i brunarico v Češnjevku. Ko smo se po nedeljskem srečanju dobili z nekaterimi člani na njihovem delovnem popoldnevu, sta čuvaja v pododboru Marjan Zupan in Ja- nih "nepremišljenosti" izgubil že precej lovnih in gojitvenih voda. Zato bo v prihodnje glavna skrb blizu 50 članov pododbora poribljavanje in ohranjanje potočne postrvi, obnavljanje pragov ter ohranjanja narave. To pa so tudi osnovni pogoji za načrtovan in uspešen turizem v krajih pod Krvavcem. • \. Žalar Prejeli smo w Človeku dobro de... fttdsedniku sveta KS Ivanu hknu Prisrčno se Vam zahvaljujem za čestitke in dobre fc/je ob moji sedemdeseti*' tmci. Človeku dobro de, ko "gotovi, da njegovo delo in napori, ki jih je vse življ* "je posvečal slovenski /e'» jn materi in vsem tem 'im, nebogljenim novi"1 kranjskim ohč.uuun, "is° ostali neopafeni. Z Vaši"11 Oljarni ste mi napravili ve; "ko veselje in mi oboi:'"'1 sP<>/n.iii|e, da vsako svojemu sočloveku namenje"0 delo nikoli ni brez Sfflisft brez vrednosti in brez odmeva ! , V:is prisrčno po/d^' vljam! • prim. dr. Igor Veter Čeprav je od cestB** (»rim. dr. Igorju Vetru in "J4" zahvale predsednik" krajevne skupnosti v°" oovodni stolp v Kranju I*«1"1 Jelenu minilo že nekaj Č««8' smo se odločili, da (neB***** "F tudi kot zaleden ftti*W Pjisao objavimo. Hkrati •« čestitkam ob sedenideseth" '"•Vi prim. dr. Igorju Vetra pridružujemo tudi v ured"'; štvii Goreujakega glaea-Pa ob Uj priložnosti *e P°a' darinio, da v krajevni skuf »«»sti Vodovodni stolp že ne-k»j let ob okroglih oldetni-eah (po M. letu) svojim k'8' junom poiiljajo čestitk4"-Pr:nijo, d« oh vsem druge"1 "Vlu, ki ga opravljajo » W irvni skupnosti, to delo "4" poaMal /ii KS noben dod»' »en strošek. ljudem, ki se j'" spomnijo, na veliko »OB**** • A 7 gove sveta dovodi petek, 7. septembra 1990 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 5. STRAN (MmmsmMGLAs Kakšna bo usoda Tehniškega muzeja jeseniške Železarne BOGATA ZBIRKA IŠČE NOVEGA LASTNIKA Jeseniška Žeiezarna je svoj Tehniški muzej (za ogled ni bi-lo nikoli treba plačati vstopnine) vzdrževala, urejala in dopolnjevala z lastnimi sredstvi Vse do skrajne zaostritve gospodarskega položaja. Zdaj so sinili vse dejavnosti, ki predstavljajo stroške in ne prinašajo dohodka. Časopis Železar je lz.tednika postal štirinajstdnevni1 na nekaj straneh, oba kustosa Tehniškega muzeja pa sta na šestmesečnem prisilnem do-P"stu brez upanja na povratek, saj bo muzej med čakanjem na f°ljše čase zaprt. Več kot pol leta je že minilo od nabave ^dnjih novih eksponatov, brez m°žnosti za razvoj zbirke in s |em za kvaliteto pa je tudi delo kusto-*>odo losov nesmiselno. Zbirko . Jo poslej vzdrževali le toli- d* se ne bo delala večja ,°da. Na srečo so skoraj vsi ;Ksponati nameščeni lah. v vitn- Na srečo se v Železarni zadajo, kakšna škoda bi bila P°vsem zapreti vrata zbirke, *ato bodo še vedno omogočili °JS'ed organiziranim skupinam, {■"enutno sta za strokovno vožnje na razpolago še kustosa, kasneje pa bodo to nalogo °Pravljali nekateri od vodičev P° Železarni, ki so se za to po-P*«j pripravili. V Železarni vidijo edino Pravo rešitev v prenosu skrbnica in s tem finančnega breme-na na občino. Pripravljeni so dati v najem Ruardovo graščino, kjer zbirka domuje in kjer bi bilo v primeru ustanovitve enotnega občinskega muzeja dovolj prostora tudi za druge zbirke, ki so zdaj na več krajih, hkrati pa tudi za delovne prostore zaposlenih. S stavbo bi muzej poleg zbirk dobil tudi arhiv in knjižnico. Železarna pričakuje določeno odškodnino le za stavbo. Zbirke bi odstopila v uporabo brezplačno, do morebitne uvedene vstopnine ne bi imela zahtev, zaradi lastne promocije pa bo obdržala lastništvo. Da bi bila Ru.tr dova graščina v primeru ustanovitve muzeja dostopnejša, je Železarna pripravljena tudi umakniti tovarniško ograjo, ki objekt sedaj ločuje od okolice. Železarna je s svojimi predlogi sodelovala z občinskimi organi pri oblikovanju Elaborata o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve muzeja, ki je rezultat že večletne akcije za ustanovitev osrednjega občinskega muzeja. Zavrnila je možnost, da bi prevzela soustanoviteljsko vlogo, julija je umaknila prej sprejeto obvezo za financiranje dveh strokovnih delavcev bodočega muzeja, ostaja pa pri prej omenjeni ponudbi. Sestanek obeh strani načrtujejo za naslednji teden. Jeseniška občina je elaborat že lani spomladi predložila bivši republiški kulturni skupnosti. Ta je zahtevala dopolnitve in dopolnjena verzija ji je bila vrnjena lansko jesen. Decembra sta se obe strani o načrtih pogovarjali na skupnem sestanku in Jeseničani so dobili obljubo, da pride republiška komisija po novem letu še enkrat pogledat muzejske zbirke in prostore. Kot kaže, se člani komisije časovno niso mogli uskladiti, zato je bil obisk večkrat preložen. Vmes so prišle volitve, z njimi pa reorganizacija republiških organov (kulturna skupnost je sedaj del sekretariata za kulturo), ki še vedno ni končana. Strokovno delo je bilo medtem prekinjeno, vendar na sekretariatu napovedujejo, da bodo že to jesen vsi primeri deležni ponovne strokovne presoje. Na Jesenicah so med čakanjem na odgovor iz Ljubljane postali že pesimisti. Posebej, ker so že lani v neformalnih stikih dobili vtis, da njihov predlog ni deležen naklonjenosti, saj naj bi bil slovenski prostor premajhen, da bi bilo smiselno v njem ustanavljati več muzejev. Jeseniški elaborat pa je poleg tega predvideval, da bi že v nekaj letih tretjina sredstev za delovanje muzeja začela pritekati iz republiških sredstev. V katerem grmu torej tiči zajec'.' Na Jesenicah brez odobritve republiškega organa muzeja ne morejo ustanoviti, vse bolj pa se zdi, da bo treba za ureditev muzejske dejavnosti najti drugačno rešitev. Hitro jo potrebuje zlasti Tehniški muzej, ki se mu brez pomoči družbene skupnosti obetajo nič kaj rožnati časi. T. Jurjevec ^__Ob razstavi v Kurnikovi hiši_ UROŠ ŽITNIK V TRŽIČU i^oš Žitnik razmišlja, bere in občuti krajino kot slikar po duši. 0r ^V»a spoznanja spontano prenaša v svoj slikarski jezik. V bistvu veU - ^raa' r'st' s''k° že 1 barvo samo. Kljub zračnosti, ki tttv '* "i1^0*1" ot'' 'ar»di prebijajoče beline podlage, delujejo nje-a platna kot krepko grajena sestavljanka barvnih ploskev..." sto at v Tržiču prvič samo-(210° razstavlja slikar, ki ga si-Trž.ičani že dobro poznajo, deloval petih je namreč na vseh ■ tržiških prireditvah ex-.^Pore in med vsemi doseda-J'mi udeleženci je tam prejel £JvcČ priznanj. Teh je bil dele-e n tudi na drugih slovenskih $*"ternporih, za seboj pa ima st *27 skupinskih in 36 samotnih razstav po Jugoslaviji in v tujini. ".../.itnikova olja, akvareli in gvaši se dotikajo pravzaprav vsega, kar beleži njegovo oko. Najraje se ustavlja v urbani krajini, v mestnih jedrih in ve-dulah, kjer se slikarsko razmišljanje trdno nasloni na izkušeno roko risarja stavbnih gmot in njihovih medsebojnih razmerij. Morda je Se najbolj njegov gvaš, ki s svojo krhko pa- stoznostjo deluje bolj zračno od olja, a hkrati trdneje od akvarela. Tu nekje vmes se je zasidralo značilno žitnikovsko gledanje na likovno podobo slovenske krajine. Kot posrečeno in utemeljeno ugotavlja dr. Ivan Sedej, se Uroš Žitnik uvršča v vrsto tistih slikarjev, ki dokaj samostojno nadaljujejo izročilo krajinarjev Pavlovca in Omerze. Toda vseeno je v Žitniku nekaj posebnega...", meni o delu slikarja iz Ljubljane profesor Janez Ster. Motivi tržiškega mestnega jedra in podobe drugih mest slikarja Uroša Žitnika bodo v Kurnikovi hiši razstavljeni do 24. septembra. TJ. LOŠKI ODER razpisuje abonma ia gledališko sezono 1990/91 fpr Xlroiek: TANGO . |,e"v'ui<; Loškega odra, režija Lojze Domajhko) f';ri y* Hlippo: O TE PRIKAZNI! SgdstavQ i oškega odra. režija Slavko Kurdija) ali S klt' ° Vy PO MRTVECIH, krstna uprizoritev p *'d\taV(l j.oskrgii odra, režija Ittok AHdiČ) !• s potrebnimi dopolndv Radgona, Ljutomer, Ormož, Lendava in Murska Sobota, ^\ tipična kmetijska območja Spotoma sem obravnaval io/^jte ska vpra: odborov ^ spremembami sestavov ter vzpostavitvijo novih upravni e, nov ter njihovo funkcioniranje kot nove ljudske oblasti . j^tij' bej sem se povsod zanimal za vprašanja in probleme V ^ stvu. Kmalu zatem sem bil postavljen za organizacijskoj!* j^aff tarja okrožnega odbora Ob in organizacijskega sekretarja nega komiteja KPS Kasneje sem nekaj časa opravljal tu ,egteP nost političnega sekretarja navedenih dveh forumov ir kasneje še razne druge funkcije in dolžnosti. Ko ste bili v Mariboru, jc potekala "repatriacija' dori»l> br»r do- ju kal** . cev. Ste vi, ki ste bili na dovolj visokem položaju, vcdc,,,^m gaja? To, kar se je z njimi /godilo, bi lahko razložili z f^nr (Corjc premaganim!); vprašanje pa je, kako ra/U> >a fatŠ igležev - jc šlo /a nizkotno, neetično ravnanje gener« ^ tt victls nje Anglež. ju Lowit alius lorda Aldtngtoua (kakor trdi grof Toktoy) * kaj drugega Preden odgovorim na vprašanje "repatriacije doi>»° br*t cev, menim, da je prav in potrebno, da si malo ogledamo >kU in dogodke-leta 1945. Gre za to, da so se že kmalu v b0j« 1945. leta nasprotniki partizanskega narodnoosvobodil« »^vip* in vsakršnih družbenih sprememb in pristaši obnove * fr0nt° Jugoslavije odločili se pod nemškim okriljem v/.postavi . juna Kolpi in Sotli ter na njej zadržati partizanske sile ozi goslovansko armado. KRANJ CENTER_ septembra amer. bocvan. kom. BOGOVI SO ZOPET PADU NA GLAVO ob 16.. 18. in 20. uri 8. SePtembra amer. bocvan. kom. BOGOVI SO ZOPET PADLI NA GLAVO ob 17. in 19. uri, prem. amer. akcij. kom. K-9 ob 21. uri 9. septembra amer. bocvan. kom. BOGOVI SO ZOPET PADLI NA GLAVO ob 17. in 19. uri, prem. arner. fi|ma GORILE V MEGLI ob *}• uri 10. septembra prem. tr»nc. ljub kom. ŠTUDENTKA ob ]6-. 18. in 20 uri 11. septembra franc. ljub. kom. ŠTUDENTKA ob }\- amer. melodrama GORILE V MEGLI ob 18. in 20. uri 12. ?ePtembra amer. akcij. kom. NO-Cl V HARLEMU ob 16. uri, amer. ^elodrama GORILE V MEGLI ob 18- in 20 uri 13. septembra amer *£cij. kom. NOČI V HARLEMU ob J|- uri, amer. melodrama GORILE V MEGLI ob 18. in 20. uri ---_KRANJ STORŽIČ '• septembra amer. trda erot. ZGODBA O NICOLE ob 18. in 20. uri 8. septembra amer. trda erot. ZGODBE O NICOLE ob 18. in 20. "ri 9. septembra hongkon. akcij, •»m GUSARSKA PATRULJA ob 18- uri, amer. trda erot. ZGODBA 0 NICOLE ob 20. uri 10. septembra Danes zaprto! 11. septembra £°ngkon. akcij, film GUSARSKA pATRULJA ob 18. in 20. uri 12. !ePtembra franc. ljub. kom. ŠTUDENTKA ob 18. in 20. uri 13. s«Ptembra amer. thrill. MANI-JAK ob 18. in 20. uri a--- ŽELEZAR , septembra amer ljub. plesni IM UMAZANI PLES ob 18. uri, amer. akcij. kom. K-9 ob • uri 8. septembra prem amer **c'j- kom NOČI V HARLEMU ob r • ,n 19. uri, prem. amer. filma _ °RILE V MEGLI ob 21. uri 9. amer. akcij ^ v HARLEMU ob 17 Prem trde uri kom. NO-in 19. uri, erot. NEU tbT."" amer JHUDNI LJUBIMEC ob 21. uri 10. A®Ptembra amer. akcij. kom. NO-J-'v HARLEMU ob 18. uri, amer. Mer erot NEUTRUDNI UUBI ^tf- ob 20. uri 11. septembra anes zaprto! 12. septembra ^mer akcij. kom. K-9 ob 18. in 20 .ri 13. septembra amer. akcij Korr> K-9 ob 18. in 20 uri DUPLICA b'nseptembra amer. krim. film jLJLICAJ POD KONTROLO ob f|| uri 8. septembra amer. krim. Jirti POLICAJ POD KONTROLO »icV' ^ uri, amer. trda erot ur q LJUBIMEC ob 21 septembra prem. amer ak y}- krim. filma BRATSKA KRI ob l ln 19 uri, prem amer akcij bXnK"9 0b 21 un 10 sePtem aJr Danes zaprtol 11. septembra J£*r- akcij krim. film BRATSKA Dn| ob 20. uri 12. septembra 0 u> amer trda erot- ZGODBE ^'COLE oh 20 uri 13. septem- Radio j j^l!*^septembra: Program bra amer. bocvan. kom. BOGOVI SO ZOPET PADLI NA GLAVO ob 20. uri KOMENDA 7. septembra amer. akcij. krim. film BRATSKA KRI ob 20. uri ĆEŠNJICA_ 7. septembra amer. thrill. MOŽ ZA REŠETKAMI ob 20. uri KRANJSKA GORA 7. septembra amer. kom. NOČI V HARLEMU ob 18. uri DOVJE 9. septembra amer. krim. film POLICAJ POD KONTROLO ob 19.30 uri ŽELEZNIKI 7. septembra amer. horror MUHA II. ob 19. uri 8. septembra amer. melodrama DRUŽINSKA STRAST ob 20.30 uri 9. septembra amer. akcij, film MAŠČEVANJE ZA MAŠČEVANJE ob 19. uri POLJANE 7. septembra amer. melodrama DRUŽINSKA STRAST ob 20. uri amer. kom. GOLI REVOLVER ob 18. uri SKOFJA LOKA 7. septembra amer. akcij, film MAŠČEVANJE ZA MAŠČEVA NJE ob 18.30 in 20.30 uri 8. septembra amer. horror MUHA II ob 18.30 in 20.30 uri 9. septembra amer horror MUHA II ob 18.30 in 20.30 uri RADOVUICA 7. septembra amer. pust. film ZAKLAD CARJA SALAMONA ob 20. uri, amer. erot. film NIKOLI NE SPIM SAMA ob 22. uri 8. septembra amer. krim. film PRE GON MOŠKE SVINJE ob 18. uri, amer fant. film SUPERMAN II. del ob 20. uri 9. septembra amer. fant. film SUPERMAN III. del ob 18. uri, amer. pust. film ZAKLAD CARJA SALAMONA ob 20. uri 10. septembra Ni kino predstave! 11. septembra amer. pust. film ZAKLAD CARJA SALAMO NA ob 20. uri 12. septembra amer. krim. film PREGON MO ŠKE SVINJE ob 20 uri 13. septembra amer. pust. film VVIL-LOvV ob 20 uri _BLED_ 7. septembra Ni kino predstave! 8. septembra amer. krim film TATOVI PORŠEJEV ob 18. in 20. uri 9. septembra amer. krim. film FANTOM IZ MIDVVOOD MALLA ob 18 in 20. uri 10. septembra amer. fant. film SUPERMAN III. del ob 20. uri 11. septembra amer. fant. film SUPERMAN III. del ob 20. uri 12. septembra amer pust. film ZAKLAD CARJA SALAMONA ob 20 uri 13. septembra amer krim film PRE GON MOŠKE SVINJE ob 20 uri _BOHINJ_ 8. septembra aemr. krim. film FANTOM IZ MIDVVOOD MALLA ob 20 uri 9. septembra amer. krim. film TATOVI PORŠEJEV ob 20 uri 13. septembra amer. fant. film SUPERMAN III. del ob 20 uri 4.30 fl9ram ba ° 00 Jutranji program - glasil Qr Z glasbo v dober dan - j • 12 nn etkov0 srecanJe + glasba j • 15 in Porocil° - na današnji dan ' On Do9odki in odmevi - 16.00 17 On lod''e do melodije t EP 18 qc studio ob 17 00 in glasba -Rad? y°domet melodij 19 00 Umi dnev"ik - 1945 Z zabav v«Sno nsambl' - 20 30 23 00 Slo nokh po SVBtu 23 05 Literarni i* lUrn° Vladislav Stres Izgon 0ra£|a 23 15 4 30 Nočni pro- - glasba l°8OTA a p>--~_l^vjo^septem b ra: 4 Pr°gram 3u8on ba . ojsr Jutranji program, glas °rJ str oci,mšk« popotovanje tednihBn' do strani + pionirski dan - in i* ^ Z glasbo v dober u 05 Kulturna panorama - 11 05 Radijski kabaret 12 10 Na ši poslušalci čestitajo in pozdra vljajo 14 40 Radijski Merkurček + EP 15.30 Dogodki in odmevi 15 55 Zabavna glasba 16 00 Od melodije do melodije -f EP -17 00 Tedenski aktualni mozaik -18.05 Znano in priljubljeno 19 45 Z zabavnimi ansambli 2000 Ra dio na dopustu 22 00 Zrcalo dneva - 22 30 Kratka radijska igra 23 05 Literarni nokturno Harrv Kuhner: Pesmi 23 15 5.00 Nočni program glasba NEDELJA, 9. septembra: Prvi program 5 00 8 00 Jutranji program, glas ba - 8 05 Radijska igra za otroke -9 05 Pomnjenja 10 05 Nedeljska matineja - 11.03 16.00 Naši po slušalci čestitajo in pozdravljajo 16 00 Loitrca domačih 17 30 Hu moreska tega tedna - 18 00 Prilju- Nagradna križanka d.°ra.v ^"J1' križanke: vo-£'. knjiga, po- ce: smo naslednje reševal-1. n. Skilic!r^a: Mir|w Benedlk, 1 naJr Kra,,i "ka 22 , a: An,H» FU«r, Alp I esee nva?ajja: Sa,,i1' J"*l>. * Nranj .lana Pevec, Zupančičeva 10, Kranj M.nirka Mavec, Šorlijeva 31, Kranj Čttfltino! /u današnjo križanko razpisu jemo naslednje nagrade: I. nagrada 300 din n.ii'i,1(1,1: 250 din Tri tretje nagrade po 100 dinarjev. Rešitve pošljiie do srede, 12. septembra, na naslov: uredništvo (.orenjskega glasa, Moše Pijadeja I, 64000 Kranj (za na gradno kn/anko) POLEPŠAJTE PROSTORE SVOJIH PRVIH JUTRANJIH SREČANJ Obiščite našo specializirano prostocarinsko prodajalno na Gregorčičevi 8 v Kranju. Odslej se lahko navdušujete nad lepoto opreme zahodnoevropskih proizvajalcev tudi doma. Vaš nakup je lahko več kot ugoden. Garnituro sanitarne keramike (umivalnik, bide, wc školja z desko in splakovalnik) lahko nabavite že za 600 DEM, keramične ploščice pa že za 19 DEM m2. DBClNA r RG REVOLUCUf KINO STORŽČ / GREGORČIČEVA TPGOVINAm PRODAJA / | SAVA j V KOPALNIC^/ HOTEL CRFMA GLOBUS p-ROC MLAD J- 1 PROD 1 INSTALATER PEKO 6° ^ ■ ' t.i- je bila /.SMS proti pr enosu novanj. Branko Grims Pa -fl Pribil, da si je s tem stjV oblasl v predvolilnem časU J Pila socialni mir. V črno pa * zadela Marija Jane, ki je*R la. da stanovanja, ki sploh ti bila ocenjena, niso vredna jt ko. koi /naša posojilo, ^ dimir Mohorič, ki je ^"Lrf gre za usodo 1.850 t\M**% delovnega kolektiva in da ) pri vsem tem najbolj žalos ^ t<>. tla gre ta denar v banko ne v Tekstilindus • M. Volčjak Petek, 7. septembra 1990 9. STRAN &ms>BwmmGLAs Gimnazija v Kranju Poto: Jure Cigler Urednikova beseda Današnje Odprte strani začenjamo s fotografijo prenovljene kranjske Gimnazije, pogovor o njeni obnovi kot tudi obnovi gimnazijskega učnega programa - pogovarjala sta se novinar Jože Košnjek in ravnatelj Gimnazije Valentin Pivk - objavljamo na drugi strani. Razen tega objavljamo razmišljanje Uroša Pavlica o značaju Slovencev in pogovor Eda Torkarja s pesnikom Valentinom Cundričem ter prispevek Alenke Potočnik Lauko in Aleksandre Pretnarjeve o problemu odvečnih delavcev v Rudniku urana zirovski vrh. Več kot eno stran pa smo namenili odmevom. Prihodnji teden bo izšla prva jesenska številka Snovanj. Posebej opozarjamo na zapis o razstavi •angobardske dediščine v Čedadu. Leopoldi na Bogataj UROŠ PAVLIC: Osvoboditev Slovencev Predstavil bom značilen prizor, ki ga povezujem z značilnostmi nevrotika - Ojdipa - sužnja -Slovenca v njegovem odnosu do stvarnosti, sveta in ljudi. Najprej, zakaj takšna predstavitev Slovenca z omenjenimi značilnostmi, ki predstavljajo eno in isto, to je nesvobodno in zatiranost posameznika s strani oblastne in posedujoče matere. Torej zato, ker ravno te »karakteristike« Slovenca pojasnjujejo njegovo bit odnosa do drugih. In ravno ta bit pripelje do vseh teh razmerij in odnosov med vsemi značilnostmi, ki So med seboj povezane in medsebojno odvisne. Hočem reči, da Slovenca in tako tudi slo-v.enski narod nevroza ali nevrotična depresija (ojdipovstvo ali suženjstvo) obremenjuje in Povzroča velike težave pri prosperiteti njegovega življenja. 'u mislim kjerkoli in na kateremkoli področju delovanja in pijenja v skupnosti. Biti suženj in s tem tudi nevrotik ali °jdip pomeni, da smo zaradi nepravilnega in nezdravega razvoja, posebej v zgodnjem otroštvu, prikrajšani za vse tisto, kar je značilno za »svobodnega« človeka. To so občutki Prostosti, sreče, sproščenosti in ludi ljubezni. Manjka tudi mo-Cl in moškosti, kar značilno manjka nevrotiku, pa tudi poguma s samozavestjo in ponosom. Vse to pogreša in tudi po-tfebuje nevrotik, ki občuti sa-{n° anksioznost z občutki stra-[|u> tesnobe in bojazni. Vse to, *-ar mu manjka, pa lahko pri-a°bi s preklopom oziroma strukturno spremembo doziranja. Vprašanje je le, kako to a°seči!? Izguba, žalost, vračanje oziroma obujanje preteklo l* (na primer izguba ali ločitev c Partnerja, svojca itd.) je ti-°. kar stalno »počenja« in oživlja nevrotik - posameznik, P? l"di slovenski narod. Pri jem gre /a i/gubo ozemlja v reteklosti, čigar občutki sega-Jz ludi v sedanjost. Vse to jc cn ln° P'edvsem za nevroti-Zn° depresijo ali nevrozo, ki ,'acilno vsebuje razen občutka JJ£f« tudi občutek izgube. Tu «iim na medsebojno prcple-leh°Mu delovanje in odvisnost ko 0bCutk°V. Ra /umetno jih, alnKPiOZnamo- vsi skrili W V Podzavesti. Ti velijo i^1, kot i° >c znano, vpliva to j V°di,° delovanje /a\. .11 mn!? naSc8a samozavedanja v iaiih8°terih >-«vlieni kih polo so ni1 vsemi Poledicami. To zlič '■pr,nu'r predvsem najra nciše teiavc in konflikti v vsakdanjem življenju nevrotika. Želim opisati in dati primerjavo o teh občutkih, posebej občutka izgube, ki je tudi eden izmed glavnih vzrokov za občutja in odnos Slovenca oziroma slovenskega naroda do tako želene svobode. Zasledil in opazil sem ga pri gledanju starejšega slovenskega filma s partizansko tematiko »Dobri stari pia-nino«. Eno glavnih vlog je igral Frane Milčinski - Ježek, ki je v nekem prizoru po igranju na pianino (na prostem in na samem, kar je bilo poudarjeno) zapuščal pianino z žalostnim pogledom in izrazom. Zdelo se mi je, da se je vračal v preteklost (to je značilno za nevrotično depresijo, ki je slovenski problem), obenem pa doživljal izgubo kot pri materi v otroštvu zaradi ločitve. Vsaj tak občutek oziroma spoznanje sta me pripeljala do tega, morda tudi zaradi mojih osebnih izkušenj pri zdravljenju samega sebe. Pogosto v sanjskem svetu žensko ali celo njeno vagino predstavlja štirioglata oblika, kot na primer hiša, omara ali tudi pianino. Tako je pianino lahko predstavljal v filmu »nadomestno« mater. Film predstavlja problem posameznika, kot tudi slovenskega naroda, ki se od nevrotika-po-sameznika bistveno ne razločuje, temveč sta povezana z medsebojnim delovanjem in vpliva njem. Lahko bi rekli, da v tem primeru prihaja pri obeh do vsesplošnega ojdipovstva, ki je povezano tudi z nevrozo, nevrotično depresijo in tudi ank-sio/nostjo. Vsi imajo isti izvor! Ta primer je bil zelo izražen pri meni, saj sem bil značilen Oj-dip (z. vsemi težavami), tipičen primer slovenskega naroda -Ojdipa ali sužnja. Zakaj pride v tem primeru do suženjstva, kako nastane in delnic tri kako j;.t razrešiti 111 od praviti!? Največji in glavni vzrok tega suženjstva je potlačevanje in neizražanje kritičnosti, protesta in obtožbe, na primer posameznika - otroka proti postopkom svojih nevrotičnih staršev. Potlačevanje pomeni veliko možnosti /.1 nastanek nevroze, kar pomeni tudi nastanek o/itoma so ustvari veliko anksioznosti z občutki strahu, tesnobe in bojazni. Anksioznost je tako značilna tudi za slovenski narod, saj izraža vse tisto, kar jc značilno za posameznika, Slovenca. Zaradi nje ne pridobiš oziroma si prikrajšan za čustva, ki so pogoj, da začutiš tudi negativno čustvo (podzavestno sovraštvo, ki je »kvalitetno« drugačno kot zavestno sovraštvo), da to po potrebi izraziš, doživiš, se upreš suženjstvu oblastne in posedujoče matere (pri posamezniku in širše tudi pri narodu) in se osvobodiš. Karen Horney meni, da zdravljenje nevrotičnih oseb obstaja v odkrivanju sovražnih nagibov in iz njih vstajajočih bojazni ter tesnobnih stanj, nato pa v ustreznem usmerjanju. Ro-land Higgins pa trdi: »Če odpravimo svoja popolnoma naravna čustva sovraštva in jeze, postanemo nevrotiki ali se mrtvo odzivamo na dražljaje.« Anksioznost torej odpravimo s tem, da doživimo, izrazimo, občutimo, priznamo negativno čustvo (sovraštvo). Še boljša beseda je beseda odčutiti (odmisliti). Odčutimo lahko na ta način, da nas psihoterapevt s hipnozo pripelje do soočenja (da ne bežimo od njega) z naj-nežnejšim obdobjem (otroštvom) in tako priznamo negativno čustvo - sovraštvo, ki mora biti podzavestno) brez občutka krivde in občutka izgube (da bomo nekoga izgubili, na primer mater, če bomo do nje izrazili določeno čustvo). Tako pride do preklopa, do strukturne spremembe doživljanja (doživeti moraš izgubo). Med podzavestnim in zavestnim sovraštvom je kvalitetna razlika. S slednjim negativnega čustva ne moremo izraziti v polni meri. To moramo izvršiti s hipnozo psihoterapevtov, ki to obvladajo, lahko pa tudi z avtohipno-zo. Možno je seveda zdravljenje z medikamenti, ki pa traja dalj časa. Za takšno stanje oziroma problem gre pri Ojdipu, nevrotiku. Družinske razmere, v katerih se olrok naveže na mater in »tekmuje« z očetom za njegovo naklonjenost, je Freud imenoval po grškem mitološkem junaku »ojdipovska situacija«, duševno dinamiko, ki jo pri otroku ta situacija povzroči, pa je imenoval Ojdipov kompleks. Po Freudu so na primer nevroze vselej posledice nerazrešene OJdipOVfke situacije. Ta nastane zaradi več pogojev, ki so podlaga in običajni za nerazrešljiv Ojdipov kompleks. Nei; i/rešljiv Ojdipov kompleks, nevrozo, nevrotično de- presijo, anksioznost pozdravimo, če damo Ojdipu možnost, da občuti (doživi), odčuti negativno čustvo (podzavestno) do matere. Tako ni več povezan, pride do strukturne spremembe. Loči se od matere, ki je bila pred tem nad njim kot »prekletstvo« (si ga lasti, mu ne da prostosti), postane svoboden in neodvisen. Tudi odraste, saj je sicer Freud rekel, da nevrotik ne odraste Ojdipovi situaciji. Nevrotik je socialno in razumsko zrel, čustveno pa ne! Odrastemo tudi zato, ker pri soočenju opredelimo izgubo, kar pomeni, da smo začutili izgubo oziroma smo jo odmislili. Tu mislim tudi na »zlato kletko«, v kateri je zaprt Ojdip, ki se reši le tako, da začuti (s pomočjo psihoterapevta) podzavestno sovraštvo do matere in se na ta način reši materinega »prekletstva«. Ne more pa se ločiti, in se brez potrebe upira, z zavestnim sovraštvom. Tako se nevrotik upira, ubežati pa ne more. Zato moramo biti »zviti« in vso energijo, ki se pojavlja, odmisliti v izgubo oziroma odčutiti. Ko odčutimo ali občutimo, pridobimo čustva sovraštva ali ljubezni (sreča, radost, sproščenost). Občutek sovraštva se prelije v čustvo ljubezni. Nevrotiki teh čustev ne poznajo. Slovenski pregovor pravi: če znamo ljubiti, znamo tudi sovražiti. Moram omeniti še en »dokaz« spremenljivosti čustev - prelivanje: Ojdip v določeni fazi, obdobju razvoja do očeta (kot tekmecu za naklonjenost matere), najprej doživlja sovraštvo, potem se čez čas prelevi oziroma prelije v čustvo ljubezni. Z njim, očetom, se kasneje poistoveti (identifikacija)! Vsi ti znaki kažejo, da gre v tem primeru za nevrotično depresijo, ki nastane zaradi občutka krivde in občutka izgube, ko moramo izraziti prava čustva. Zakaj nastane nevrotična depresija oziroma anksioznost!? Nakazal bom en sam primer in sicer v zvezi z občutkom krivde, ki mu je občutek izgube skoraj povsem enak. Tistega, ki je povzročil izgubo (na primer, ko mati zapreti otroku, da jo bo izgubil, če ne bo »priden«), oseba podzavestno sovraži (tega se zavestno ne zaveda), ker pa ima občutek krivde, to podzavestno zabloki-ra. Tako se vsa energija (izražanje pravih čustev), ki bi se morala izraziti navzven, preusmeri oziroma obrne v samega sebe. Tako nastane depresija, ki pa jo lahko tako kot dobimo, tudi izgubimo, pri čemer je postopek obraten. Pri njem moramo izraziti tisto, kar je povzročilo, da smo dobili depresijo. Depresija oziroma anksioznost nastane zato, ker usmeriš nastalo energijo v samega sebe zaradi podzavestnega občutka krivde, ki zablokira negativno čustvo - sovraštvo, naredi človeka otroka. Će pa občutiš, doživiš, odčutiš, izraziš navzven podzavestno sovraštvo, odra-steš. Kar velja za posameznika, velja do neke mere za družbo, tudi slovensko. Depresija večkrat vodi k samomorom, ki so že postali slovenski problem. Njen ptoblem je priznati prava čustva brez občutkov krivde in občutkov izgube. Če tega ne priznaš, se obrne v samega sebe. Tako nastane depresija, rezultat le-te pa je »žalost«. Zato se ne čudimo, da smo priča velikemu številu slovenskih filmov z žalostno tematiko. Enako velja tudi za pesmi. Ali gre tudi tu za nevrotično depresijo oziroma anksioznost Slovencev, ki je kriva za vse težave, ki sem jih opisal!? Zgodovina Slovencev kaže, da smo se v preteklih stoletjih morali umikati pred večjimi narodi (izguba ozemlja - pri posamezniku izguba matere), kar potrjuje trditev, da je dežela vedno simbol matere. Mati je tudi narava, zemlja, morje (E. Fromm, »Umevanje ljubezni«, str. 52, 59). Izgubo ozemlja občutimo kot narod podobno kot posameznik z vsemi posledicami, predvsem z anksioznostjo, ker podzavestno sovražimo izgubo (podzavestni mehanizem). Ko podzavestni občutek krivde zaradi izgub zablokira energijo, se ta »obrne vase«, s čimer anksioznost oziroma vsesplošna nevrotična depresija naroda. Podrejenost slovenskega naroda proti večjim narodom bi lahko označili kot svojevrstno suženjstvo. Za velike narode je značilna agresivnost, ki jo lahko izražajo tudi kot negativno čustvo (sovraštvo) v smislu osvajanja ozemelj, česar pa za mali slovenski narod ne moremo reči. Zabit je kot klin med velikimi oziroma večjimi narodi z občutkom ogroženosti, strahu, tesnobe in bojazni za svoj obstanek, z anksioznostjo. V zgodovini smo imeli prebliske narodove moči, enakosti, celovitosti, suverenosti. To pomeni, da smo se uprli in dosegli svobodo z vsemi zanjo značilnimi »občutki«, posebno izražanja narodove samobitno- sti. V še nedavnem obdobju j bil slovenski narod v okviru Jugoslavije v podrejenosti (lahko bi rekli v »svojevrstnem suženjstvu«), lahko pa rečemo, da se je glede tega večji del slovenske »politike« prebudil iz zaspanosti (suženjstva). Zahteva spremembe sedanjega položaja, večina slovenskega naroda pa ga pri tem podpira. Torej je bilo treba izraziti, kot Slovenci, vse tisto, kar smo zatajevali in nosili v sebi (potlačevanje negativnih čustev) oziroma se skušali osvoboditi. Tu mislim tudi na prve svobodne volitve pri nas, še pred časom pa sprejemanje ustavnih amandmajev, pri čemer smo Slovenci vztrajali pri večini svojih zahtev. Z njimi smo ogromno dosegli oziroma je to bila skoraj popolna »zmaga« Slovencev, toda prava zmaga bo prišla po novem in hudem boju! Ta nas čaka s ponovnimi poskusi zasuž-njevanja slovenskega naroda, kljub naši že popolni suverenosti in doseženi neodvisnosti! Tu mislim predvsem na srbsko vodstvo, kot predstavnika srbskega in večinskega naroda, ki se nas hoče še vedno, očitno na vse načine, »polastiti« in imeti oblast nad nami. Podobno je bilo v otroštvu posameznika s strani oblastne in posedujoče matere! Moram dodati, da sedaj obstaja verjetno manjša, toda še vedno velika nevarnost, kar potrjujejo bližnji dogodki. Kako torej zmagati? Vsi Slovenci in naše vodstvo moramo biti povezani med seboj - vsi držati skupaj kot »eno«! Bil; moramo neomajni pri obrambi svojega bitja in življenja z vsemi svoboščinami in pravicami! Tu mislim, kot enakopravnega in suverenega naroda - drža\\ v sklopu drugih v konfederacij ali kot samostojna država! Pomembna je tudi ugotovite1, da posameznik v množici izg bi anksioznost z občutki str. hu, tesnobe in bojazni! To glavni problem posameznik a nevrotika pa tudi slovenskt naroda! Ali bi tudi mi mor. še vedno počenjati, kar so dr gi v nedavni preteklosti pot njali (mitingi!), za protiutež! tem bi lahko pokazali moc enotnost vsega slovenskega 1 roda! Tako bi se morda pos vili tudi po robu še vedno p žeči nevarnosti! Ali se bo morali z. uporom oziroma I jem rešiti anksioznosti, v z\ z njo pa tudi nevrotičnosti vsesplošne nevrotične depri je, ki nas je omejevala pri p dobitvi svobode!? Ali so spiski za odpuščanje delavcev v Rudniku urana žirovski vrh že narejeni? V javnosti že dalj časa krožijo najrazličnejše informacije o zapiranju rudnika v Poljanski dolini. Za odgovore smo povprašali Pavleta Florjančiča, predsednika sindikata delavcev rudnika. Pavle Florjančič, geolog - tehnolog, je v rudniku zaposlen že od samega začetka izpred 20 let, ko je bil najprej udeležen pri raziskavah in odpiranju, med rednim obratovanjem in sedaj pri predvidenem zapiranju. Nedvomno pa uživa med delavci zaupanje in spoštovanje, saj ga sicer ne bi izbrali za svojega sindikalnega zaupnika. 1. Vemo, da je RUŽV za dva meseca ustavil delo. Kaj se trenutno dogaja pri vas? Ne kaj dosti. Proizvodnja je bila ustavljena. Dogovorjeno je bilo, da se proizvodnja za 30 odstotkov zniža. Predstavnika slovenske vlade gospod Šešerko in Tomšič sta direktorju predlagala, da se proizvodnja ustavi. Obratovati nameravamo še dva meseca, novembra in decembra, potem pa bomo počakali na dokončno odločitev vlade, ali bomo rudnik konzervirali ali likvidirali. Sicer pa v rudniku potekajo nujna vzdrževalna dela, ne da bi prišlo do nesreče, občasno zaženemo delovne stroje, da jih obvarujemo pred morebitno škodo. V službi je del vodstva, ki se ukvarja s programom notranjega podjetništva. V tem času se je število zaposlenih zmanjšalo za 14 ljudi, odšli so že tisti, ki so zaposlitev našli sami. 2. Ali lahko kaj več poveste o notranjem podjetništvu? Vodstvo rudnika je podpisalo pogodbo z mednarodnim podjetjem I NIN, s pomočjo katerega bi se delavcem pomagalo pri odpiranju novih delov-niih mest, samozaposlitve, ustanavljanju manjših delovnih enot, jim s finančnimi sredstvi pomagalo pri odkupu delovnih strojev, itd. ININ-u sindikat na zaupa, ker so v njem ljudje, ki so RUŽV pripeljali v sedanji položaj, posebej v prezaposlenost, to pa so vodilni v rudniku. O pogodbi z ININ-om tudi delavski svet ni bil seznanjen. Kapitan, ki ladjo nasede, je ne more reševati. Sindikat zato tudi ne dopušča delati spiskov delavcev za odpust, ker meni, da bi nanje morali priti najprej tisti, ki so rudnik pripeljali v prezaposlenost. Za ohranitev proizvodnje v istem obsegu bi zadostovalo le 150 - 250 delavcev, pri nas pa jih je zaposlenih kar 460. 3. Torej se odpuščanju ne bo mogoče izogniti. Kakšne kriterije bodo tisti, ki bodo spiske odpuščenih delavcev sestavljali, upoštevali? Najmočnejši kriterij bo kvaliteta delavca, strokovnost, znanje, pripravljenost za delo in samoiniciativnost. Na drugem mestu bosta socialni in zdravstveni položaj -veččlanska družina, nepreskrbljeni otroci, nezaposlena žena, dodatne popoldanske delavnosti zaposlenih in še nekaj jih je. Posebno skrb pa želi sindikat nameniti delavcem invalidom, ki jih je v rudniku kar precej. 4. Ali ste lahko konkretnejši, kdo naj bi kljub napovedanemu zaprtju rudnika ostal na delu? Ob primeru zaprtja rudnika se nam zdi pomembna ohrani- tev raziskovalnega, vodstvenega in organizacijskega jedra rudnika, ki bi v primeru ponovnega odprtja rudnika bilo hitro sposobno vzpostaviti proizvodnjo. Menim, da bi kmalu prišlo do drugačnih stališč v zvezi z jedrsko energijo in njo povezanim rudnikom. JE ima prihodnost. Energija je poleg hrane temelj narodove suverenosti, brez nuklearke Krško pa bo samostojnost Slovenije manjša. Zato tudi ne verjamem, da vlada resno misli z zaprtjem JE Krško, in rudnika. Če pa se motim, potem je vprašanje, katera vlada je naredila večjo napako: ali tista, ki je rudnik odprla ali ona, ki ga bo zaprla. 5. Kdo torej zapira rudnik: ekonomija ali ekologija? Ekologija. Zaprtje rudnika bi pomenilo večjo škodo kot njegovo nadaljnje obratovanje. V rudnik je vložen ogromen kapital, tudi v njegovo infrastrukturo, znanje, kadre in tehnologijo. Zato je nadaljnje obratovanje le marginalno vprašanje. Neodgovorno je, da bi se rudnik zaprl sedaj, ko je začel polno obratovati. Povpraševanje po uranu se bo povečalo, saj imajo Kanadčani izredno varne nuklearke. Zato se z zaprtjem rudnika nikakor ne strinjam. Zelenim pa bi povedal, da je rudnik največ prispeval k osveščanju ljudi o ekoloških vprašanjih, pa čeprav je bil dolgo časa predmet kampanj in ščit za ostale onesnaževalce v Poljanski dolini. Če se bo rudnik zaprl, se bo zaprl zaradi ekoloških razlogov, v tem primeru pa bomo od vlade zahtevali visoke rente za odpuščene delavce. Če zeleni dokazujejo, da so delavci izpostavljeni sevanju, potem bomo toliko lažje dobili in uveljavili naš socialni program za odvečne oz. odpuščene. 6. Kakšen socialni program boste predlagali? Delovnih mest v občini ni. Naši delavci so kljub ugodni izobrazbeni strukturi novega dela v občini ne bi mogli najti. Želimo, da se delavci ugodno predčasno upokojijo z dokupom delovnih let, da se jim ugodno pomaga ustanoviti svoja podjetja oz. samozaposliti, dati ustrezne odpravnine, itd. To bomo od vlade zahtevali. Sindikat bo zahteval od vlade takojšnji stečaj in ne počasnega »umiranja« rudnika, kajti to bi pomenilo, da gremo v stečaj z izredno nizko osnovo osebnih dohodkov. Plače ob stečaju morajo ostati neokrnjene. Sicer pa bi vlada oz. elektrogospodarstvo z zaprtjem rudnika prihranilo 10 miljonov dolarjev letno, medtem ko je Metalna iz Maribora ob sedanji krizi z Irakom izgubila kar 45 milijonov dolarjev. 7. Kakšno je stališče vašega sindikata do napovedane stavke 10. septembra? Če sindikat iz svojega žepa ne more plačati izpada delovnih ur, potem je stavka neodgovorno dejanje. Je pa naključje, da se z delavci rudnika po daljši odsotnosti prav na ta dan dobimo, vendar ne v podporo napovedani stavki, ampak zaradi nadaljnjih akcij sindikata. Sicer pa menim, daje napovedana stavka Svobodnih sindikatov posledica nemoči oz. izgubljanja položajev vodilnih, upor novi vladi in nedefiniranost dela pri nas. 8. Nesreča v Bosni. Ste družinam umrlim že pomagali? Poslali smo sožalno brzojavko, o konkretnih oblikah pomoči pa se bomo z delavci domenili v ponedeljek, 10. septembra. Zaradi vsega tega in ostalih pomembnih stvari upam, da se ga bodo vsi zaposleni udeležili. Šele potem pa bo mogoče o rudniku povedati še kaj več. Alenka P. Lauko Aleksandra Pretnar Po desetletju neuspešnega eksperimentiranja vračamo slovenskemu šolstvu preizkušeno klasično gimnazijo Dvakrat pomlajena kranjska Gimnazija Dva razloga sta za pogovor z ravnateljem kranjske Gimnazije profesorjem VALENTINOM PIVKOM. Po polomu srednjega usmerjenega izobraževanja vračamo Slovencem in slovenskim šolarjem gimnazijo kot splošno slovensko srednjo šolo, kranjska Gimnazija pa začenja šolsko leto v obnovljenem poslopju, kar ni vreden dogodek le za šolo, učence in učitelje, ampak za vso kranjsko občino. Profesor Pivk, obnova gimnazijskega poslopja je končana. Več let, za mnoge manj poučene kar predolgo, se je vlekla. Se vam je odvalil velik kamen s srca. Poslej bo gotovo v vašem življenju manj skrbi. "Letos 18. septembra bo točno 93 let, odkar je bilo zgrajeno poslopje kranjske Gimnazije in so bili dani pogoji za ustanovitev popolne gimnazije. Čas je na stavbi napravil svoje in treba ji je bilo podaljšati življenje za nekaj naslednjih deset let. Leta 1986 smo sprejeli neke vrste idejni načrt obnove, vendar takrat, iskreno povem, nismo imeli veliko upanja na uspeh. Obnova se je res vlekla pet let, vendar je bilo veliko narejenega. Sprva smo mislili, da bodo dovolj manjši posegi, pa so se potrebe kazale druga za drugo. Ostrešje je bilo zanič, obenem pa nas je izzvalo veliko podstrešje, ki bi se ga dalo preurediti v uporaben prostor. Marsikaj se da videti in upam, da bomo do konca leta obnovo, vključno z okolico, zaključili." To bo upravičen razlog za praznovanje... "Planiramo ga med 15. in koncem oktobra. To bo velik praznik. Razmišljam, da bi praznovanje v tem času zadeli tudi s tem, ker je bila ta čas leta 1810 šola ustanovljena. Pouk naj bi se takrat začel 4. oktobra, pa se je nekaj zataknilo in začeli so ga kasneje. Mi bi radi rekli: sedaj smo naredili vse, kar smo želeli, 180 let kasneje, ko se je začel prvi pouk v tej stavbi." Kaj vse ste popravili oziroma na novo zgradili? "Stavba ni bila potresno varna, Kranj pa stoji na potencialno nevarnem območju, na kar so nas statiki posebej opozarjali. Prek vsega drugega nadstropja starega poslopja je bilo treba napraviti armirano betonsko ploščo. Obnovili smo kompletno ostrešje z vso kritino, fasado v prvotnem stilu. Delavec Zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane je fasado sondiral in je prišel do teh barv. Naša Gimnazija je tako postala največja "kremšnita" v Kranju. Zamenjati smo vsa okna, v obeh telovadnicah zgradili že-lezobetonske strope, obnovili razsvetljavo, uredili garderobe, sanitarije. Poslopje smo izolirali, asfaltirali okolico in zgradili stopnišče. Mislim, da je bilo res veliko narejenega." Obnova je bila draga. Čas vam v tem pogledu ni bil naklonjen. Kolikor vem, ste prosili na vseh koncih in krajih, tudi nekdanje maturante, pa seveda kranjsko vlado, prejšnjo in sedanjo. "Z dvomom v uspeh smo se obnove lotili zato, ker nikjer nismo videli sistemskega denarja. Mogoče se sliši smešno. Če se izrazim v Markovičevih dinarjih, smo leta 86 začeli s 640 dinarji, kolikor je bilo lastne amortizacije. Ob dvomu pa smo bili prepričani, da je v Kranju interes, da je volja in prepričanje, da stavba ni le šolska, ampak kranjska. Vsa ta leta sva s pomočnikom Brinovcem obiskala še in še podjetij, posameznikov in ustanov, zbirala denar in kolikor smo ga imeli, toliko smo tudi gradili. Zato je obnova trajala toliko časa. Večkrat sem že rekel in spet ponavljam: če ne bi bilo naših nekdanjih maturantov in staršev nekdanjih in sedanjih maturantov, če ne bi bilo ustreznega posluha občinskih organov, tako prejšnjega kot sedanjega izvršnega sveta, ki sta jemala Gimnazijo kot del Kranja, potem obnove ne bi zmogli. Razumevanje je pokazal Gradbinec in nekateri posamezniki v njem, ki je gradil naprej, čeprav brez finančnega kritja. Prav tako pa tudi projektivno podjetje Arhitekt Biro z inženirjema Nadižarjem in Pungerčičem, ki sta delo opravljala ne le vestno, ampak z navdušenjem. Letos smo dobili del denarja za srednje šole. Republika je spet namenila kranjskim srednjim šolam približno poldrugi milijon dinarjev, tako da smo znotraj tega, tudi na priporočilo sedanjega kranjskega izvršnega sveta, dobili okrog 900.000 dinarjev. To je bil dokaz njegove pripravljenosti pomagati. Razen tega smo hodili okrog, prosili. Obrnili smo se na maturante. Tudi Gorenjski glas nam je pri tem pomagal. Del smo jih že obvestili, del pa jih še bomo. Za pomoč smo prosili tudi starše letošnje generacije. Dolgo sem dvomil o tej potezi. Šele, ko sem dobil zagotovilo, da šolnine ne bo, smo rekli: poskusimo še tukaj." Reformatorji nas niso poslušali Po letu 80, z uvedbo usmerjenega izobraževanja, z neposrečeno šolsko reformo, smo se z gimnazijo kruto poigrali. Je bil sploh potreben ta zaletav poseg v srednje šolstvo. Po devetih, desetih letih spoznavamo, da smo ga polomili. "Vse do leta 1981 je gimnazija doživljala spremembe, ki so bile nujne. Jaz vedno pravim: gimnazija kot institucija, kot šola, je preživela ta stoletja in še vedno kvalitetno živi, ker ima dober program in se je znala prilagajati trenutnim potrebam. Zato je gimnazija lahko živela. Leta 1981 smo šli v totalno reformo. Že takrat sem zelo jasno povedal, da so reforme potrebne, vendar ne na ho-ruk. Za marsikaj nismo imeli pogojev. Trdil sem in trdim: če nismo sposobni dati nekaj boljšega ali vsaj enakega, potem tega ne spreminjajmo. Gimnazija bi se dala takrat posodobiti z manjšimi adaptacijami. Takrat pa bi bilo treba temeljito reformirati našo poklicno šolo, jo spraviti na višjo raven in odpraviti dualizem. Namreč: če je nekdo napravil triletno poklicno šolo, potem pa je hotel postati tehnik, je moral ponovno "Pripravljenost za pomoč pri obnovi Gimnazije je priznanje šoli. To je znak, da je v Kranju cenjena. Vsem :a pomoč iskrena hvala." v prvi letnik. Uvajali smo neke nove programe, pa nismo imeli kadra. Postavljali smo take in take materialne zahteve, pa ni bilo denarja. Pri nas smo imeli tri samostojne programe: pedagoškega, računalniškega in naravoslovnega. Kmalu pa se je pokazalo, da so to programi, iz katerih gredo potem dijaki na univerzo. Takrat sem menil in tako mislim tudi danes: za tiste, ki gredo na univerzo, posebna specializacija na srednji stopnji ni potrebna. Srednja stopnja mora dati temeljito splošno znanje, strokovno znanje pa da fakulteta. Na naši šoli smo bili najglasnejši, da je treba vpeljati splošno slovensko srednjo šolo v obliki nekdanje gimnazije. Že doslej so se iz naravoslovnega programa vpisovali na katerokoli fakulteto, iz pedagoškega programa skoraj prav tako, pa tudi iz računalniškega. Vsebinsko so si bili ti programi zelo podobni. Program naravoslovno-matema-tičnega tehnika in naravoslo- vno-matematična smer pedagoškega programa sta se razlikovala samo po absolutnem številu ur. Zato smo se na svojo pest odločili, da bomo imeli samo eno smer. Mogoče smo bili dve leti nazaj malce samovoljni, pa so nam kmalu rekli: prav imate." Z letošnjim šolskim letom spet uvajate enotni gimnazijski program. V drugem, tretjem in četrtem letniku pa ostaja star program. Bo ta mešanica starega in novega povzročala težave? "Letos smo vpisali osem oddelkov gimnazijskega programa, ki pokriva nekdanji pedagoški, računalniški in naravoslovno matematični, dodali pa smo družboslovnojezikovnega in splošno kulturnega, česar v Kranju doslej nismo imeli. Ker pa smo drugi, tretji in četrti letnik dolžni spraviti do konca po starem, sicer prilagojenem programu, gre res, kot jaz temu pravim, za enolončnico programov. V prvem letniku bo enoten gimnazijski program. V drugem letniku je naravoslovni program, ki ima splošno smer in smer naravoslovno-matema-tični tehnik, kar je tudi v tretjem in četrtem letniku. V tretjem letniku šolamo naravoslo vno-matematičnega tehnika, prav tako pa tudi v četrtem. Izvajamo do konca samostojni računalniški program, pa pedagoški program z razredno smerjo, družboslovno-jeziko-vno smerjo in naravoslovno-rnatematično smerjo. Kakšna enolončnica brez potrebe. Povrhu vsega pa je bilo to zelo drago. Kljub temu sem optimist." Program brez "svetih krav" Iz programa ste vrgli nekatere, povsem ideološko obarvane predmete, ki jih je v Šolo pripe- ljal stari sistem. Ali to pomeni, da je gimnazija sedaj osvobojena ideologije, da postaja dezi-deologizirana? "Program je osvobojen ideologije. Program kot tak je povsem neideološki. Vendar je treba vedeti, da ta program izvaja učitelj in je seveda tudi od njega odvisno. Prepričan sem, da veliki, veliki večini naših učiteljev ni do ideoloških pr°; gramov. Tistih predmetov, ki smo jim rekli svete krave in na katere so nekateri prisegali, da reforme šole brez njih ni, 01 več. V naravoslovju smo STM v bistvu črtali že pred enim letom in smo ga nadomestili z družbenopolitično ureditvijo države, kar je koristneje. Ure bivših svetih krav smo razdeli" zgodovini, tujim jezikom «" slovenščini. Prav tako ni več obrambe in zaščite. Ostaja le še prva pomoč, kar je koristno. Ostale ure smo dali tistim predmetom, ki so bili pred tem na račun tako imenovanih ideoloških predmetov zanemarjeni. To je pametno. Upam le, da ne bomo šli v obratno smer in da ne bomo uvajali novih svetih krav." Programi dajejo učitelju več svobode. S tem je povečana tud« njegova odgovornost. Kako učiteljski zbor sprejema vrnitev stare gimnazije? "Vsa leta smo zagovarjali «P'°' šno srednjo šolo. Sprememba je bila ugodno sprejeta. Zakon sam dopušča šoli precej svobode, vendar se je treba predmetnika držati, znotraj teh vsebin pa so učitelji bistveno bolj svobodni. Soglašam pa, da ta svoboda pogojuje tudi večjo odgovornost. Odgovornost pa se mora izražati v znanju učencev. Novi gimnazijski program omogoča predvsem vpis na univerzo in daje temeljit obseg enotnih temeljnih znanj. Okrog 86 odstotkov programa je fi*s' nega, okrog 14 odstotkov pa svobodnega. Tu lahko izbirata šola in učenec, šola lahko ponudi vse tisto, kar je sposobna kadrovsko in materialno speljati za kakovostno delo učencev." Boljša gimnazija, pogoji ** boljše in odgovornejše delo učiteljev. Skratka, kakovost"" skok. Bo ta kvaliteta »udi "J" grajevana, lako s stališča *01 kot učitelja? "Sinoči smo slišali našega m«; nistra za šolstvo dr. Venclja. je maturant naše gimnazije. a. so strašne težave. Moram rc .' da ne pričakujem plačila kva' tete. Na to opozarjamo, venj^ -vnfJm^ grajevanje, vendar ni bilo . pine, ki je skušala , elemente za stimulativni* 0, •"v-----iri - gar, ki hi to z veseljem spre)ei: Ti elementi hi hitro pokaza Moje boljši in kdo slabši. "'tro hi prišli do diferenciacij med šolami. Še posebno pa nl' ŠIBO nikjer mogli najti tisteg»' k" bi rekel: kvaliteto bomo se dodatno financirali. Takoj s° nas obvestili, da šola dmžp *°l doslej ne sme biti." Je morda na vidiku šolnin«? 0 njeni uvedbi se je poleti kar g"1' sno govorilo. "Sem proti Šolnini, če bi j«j morali uvesti, bi jo mora'1 enotno za republiko. Pred tem pa moramo imeti socialna ' materialna merila. Zagovari-i"' pa kvalifikacijski izbor, t^°z gimnazijo kot za univerzo. Z«" Jaj je na njej 60 odstotni osip-Šolnine si ta hip ne smemo dovoliti." • JOŽE KOŠNJEK Slovenski jezik bo najbolj živ, ko bo mrtev ni_?k Valentin Cundrič se je noinTo^-let Pred zadnJ° V°J-dir Po,Js,ci P" Bledu, doštu-Univ S,-avistiko na ljubljanski deaS zdaJ Pa ze skoraJ tri sor etja živi in dela kot profeta na Jesenicah. Prav toliko skemr navzoč tudi v sloven-cer erarnem prostoru, in si-kor s Pesniškimi zbirkami Krot- ^SW}oii 8rm' Gorg°na> me p' Vrčl - za->et-Je luči in te" tie' resems0l» Gofrove ruševini • ce naštejemo samo zbirke, s« izšle v večji nakladi v "dr-hišlT- založbah. Njegov pes- setin °PUS pa obsega še več de" nih v pesniških zvezkov, izdatni samozaložbi in v simbolikeLnakladi 20 do 30 izvodov, vi LS.b.° izšla pri Mali Čufarje- njeemci na Jesenicah tudi telfc»°Va P™3 knjiga proznih ^Varščine. zQJv*e na začetku povem, da se "str ne mis^m spuščati v zjji j?Vno" razpravljanje o poe-rQn _, ^ za to nisem kvalifici-ie j ^8'čpa sta vas po tej plati tik 7l ■obdelala France Piber-ijj a knjigi Med modernizmom ca ff8ardo- (Slovenska mati-knjjt■ . ) in Sonja Koranter v lenii'C' Po8°vor s pesnikom Va-19$q 0n} Cundričem. (samizdal, in v'nbJavlJeno tudi v Dialogih Vseen 0vih književnih listih.) čete ° ^° me zamma> kaj pore-nje sPlošno razširjeno mne-in Qjj hermetičnosti vaše poezije, da n s!* s_e že sprijaznil z usodo, PoD,.iž "'koli ne boste tako £" pesnik- kot so "Pr toviL„ennart- Minalti in Maka- razširjeno lahko rekla fraza. tak0|ee ™Se™ ?lišal KvečJemu naJrnan- ,Undriceva poezija je . anJ brana od vseh poezij. Spet £ svetu se drago plača. popularnosti - vse •tje c,, m Pošteno, da vohljaš, ^st\S č ni upoštevan, in zahtev'X ' da se znaJdc tudi v ^ kni!lh Preglednicah sloven-Bačnik ževn°sti, kot je npr. Po-VnsV0,- DvaJseto stoletje naJraie llterat"«'e. Pa še to -ijotelV!eni kar CundriČ, ne bi P^^iiLOihčeod navedenih. P°*zijt opažam izmenjali in ■ #fPletanJe lirične izpo-''rQnJa ^.v"ega eksperimen-nQčerph (Pre>večkrat nasede •V $enyerbaliznHl in formaliz-*t{*nibe toMen je Marjan Ne,,^7"' ki v knjigi Oblačila to cesarjev piše o vaši I" <> "kaotični anarhiji. '0$<>ni'k< tValni goščavi, skozi kate- %H L hral<* mukoma pre-S por ?esmiselnih krogih..." !>čitke/*Cete na te in podobne ^t%rtih~~——---- ?°e*iii nr.8er, piše ° slovenski ^iteJ i!dsPloh. Laskate mi, ko 5lSe CV Č,anku 0 Cundricu J?JeD?° 0 cundricu. Verjet-> bNV.to ža"jivo. V zvezi z T za r' hko rekel dvoje, da kloriern S moči' od«"Jene pa moram J'slil J8e'Ja Pohvaliti, češ: Hehal i- lsk-*eno. zato jc sam jOoV,"*' I«, inje »a- alizmov in forma- vS^demki?m' da uP°ra" ■ k° trdi, x J,h nc razumeš. dokazattVAe Poleg tega tre- 'rala ob 8ovarJa,i W ie tuHpa nis,^ nem verzu- Te-vad' »e t "aPravili. |„ vam rtV^ki Sf'. d.a za "bralca" tu- n?kj i^:^rj,vi m enostaven ■ov tiče, veste sami. Va^"'- 'a "T"« YC7,*e sami & doXarkoudejstv°- Mi ,krat hi/at "aročeno in 2>.dab r° ra"k»nkano ' d °°m namreč od govoril na kakšen izziv in sicer - kaj je zdravega v sovraštvu do poezije. Na misel mi prihaja tvoja krilatica o hermetizmu iz ieta 1970, tedaj so partijski krogi to besedo razumeli, kot so jo pač razumeli, se pravi narobe. Beseda je bila prišteta med proklete, kot so še tehnokrati-zem, birokratizem ipd. Zato je treba Krambergerjev izpad brati v luči leta 1970 in v sosledici družbenega bajanja o prepove-danih oblikah ali temah. Veliko doživetje zame je bilo branje lirične novele, oz. pesmi v prozi Votivna pesem, ki ste jo l. 1986 objavili v Sodobnosti (in bo izšla tudi v knjigi Varščine.) Kot da se je v tem tekstu vaša poezija spustila z oblakov na zemljo, in šele tam, v stiku in prepletu z zgodovinsko in avtobiografsko faktografijo, zasijala v polnem sijaju. To, kar iz vaše siceršnje poezije lahko samo včasih zaslutimo, se nam v Votivni pesmi popolnoma odstre: pesnik Cundrič nam ni padel z neba in je še kako povezan z zgodovino in mitologijo svoje rojstne vasi in sploh vse pokrajine med Bledom in Pokljuko. Prav tako tudi s svojim travmatičnim otroštvom v robustnem kmečkem okolju, ki je občutljivega in telesno šibkega dečka surovo izvrglo in ga za vse življenje zaznamovalo s tujstvom in drugačnostjo. Ali preveč poenostavljam, ko ugotavljam, da je v bistvu vsa vaša poezija le dopisovanje prvotnega besedila življenja, ki se vam je pisalo (so vam ga pisali) na Poljšici pri Bledu?_______ Ta tekst sem pisal petnajst let. Zakaj in čemu pišem prozo, ne bom učeno razlagal, vi ste začeli s pomislijo na korespondira- nje in ste v opreki s trditvijo od prej, ko ste me samo karali. "Pesnik je sovražnik (tuje) poezije." In: "Največja vojna proti poeziji divja prav med pesniki? Tako ste napisali v pismu F. Pi-berniku pred desetimi leti. V luči tega vašega spoznanja se mi zdi skoraj neprimerno spraševati, ob katerih pesnikih ste se mojstrih v mladosti, in katere še zdaj z veseljem berete in se od njih učite? Vprašanje je res smešno. Mislim, da Slovenci nimamo že desetletja knjige, ki bi bila vredna, da mi jemlje prosti čas. V kvaliteti smo padli. Strahovito padli, medtem ko so drugi narodi zrasli. V mladosti sem že po študijski dolžnosti prebral tako rekoč vse. Zdaj mi pa ni treba. Zanesem se na poročevalce o knjigah, vašega in Krambergerjevega tipa, in vem in zvem, da so knjige vse od kraja zanič. Velik vtis je pa name naredil Srb Pavić. Vendar vaša pripomba, da bi se od koga zdaj učil - dragi moj, 101 odstotek Slovencev ne zna slovensko. Kdor bere, si samo pokvari občutek za jezik. _ Dajete vtis samoizoliranosti, egocentričnosti in pesniške samozadostnosti. Po drugi strani pa opažam, da vam godi vloga učitelja in guruja, zaupnika in svetovalca mladim - pa tudi ne več tako mladim - pesnikom, ki si z vašo pomočjo obetajo spleza- ti na Parnas._ Zapišem naj le to, da ne poznam slovenskega pisca, ki bi tolikanj popravljal svoje tekste. Iz literarne zgodovine je znan po tem Tolstoj. Večino svojih zbirk ste izdali v samozaložbi. Kakšen je pomen teh izdaj, glede na to, da gre praviloma za izredno nizke na-klade. (Nekaj deset izvodov?) Pesniški teksti ne korespondiralo le s "prvotnim" besedilom življenja, kot ste se sami strokovno izrazili, povezujejo se v organizme tudi med seboj, organizme je treba razumeti kot zbirke. Poizkus ali dejavnost "spada" v postmodernizem, čeprav to na Slovenskem ni tako zelo znano, je pa tudi Borgeso-vo dejstvo. Razumeli boste, kot razumem tudi sam, da take produkcije ne more požreti uradno založništvo. Rad bi vas opozoril še na to, če jaz napišem sonetni venec sonetnih vencev, se delo ne sme valjati po uredniških predalih, idealno je, da je na svetlem v nekaj tednih. Finančnega pomena izdaje v resnici nimajo. Zaradi tega jih pa ni treba preprosto prepovedati. Vi kot književnik bi morali biti zadnji izmed teh. Po svetu se dela razširjajo v enem samem rokopisu, ki kroži, in ga ni najti v kakšni univerzitetni in narodni knjižnici. Pa nikar ne sprašujte avtorja rokopisa, zakaj in čemu. Nekateri smo preprosto v skrbeh za usodo jezika. Vendar je že tako: slovenski jezik bo najbolj živ, ko bo mrtev. Mrtev bo tedaj, ko ga nihče ne bo več javno govoril. Vprašanje bi morala postaviti tako: ali se splača pisati in delati knjige v jeziku, ki izumira. Jaz vam lahko samo s svetopisemskim citatom odgovorim - toliko hudobije nisem nikjer drugje doživel. Torej je moja egocentričnost (vaš izraz) le eden od zadnjih otočkov slovenstva. Jesenice, 29. 8. 1990 Spraševal: Edo Torkar tfrS alples m§* V PRODAJNEM SALONU V ŽELEZNIKIH LAHKO KUPITE APARATE ZA PEKO KRUHA »MINI PEKARNA« UVOZ Z JAPONSKE - NAKAMURA 100 L, CENA 3.921,90 DIN NA TRI MESEČNE OBROKE BARVNE TELEVIZORJE ISKRA NA ŠTIRI OBROKE EKRAN 59 PO CENI 7.847,60 DIN EKRAN 51 PO CENI 6.765,60 DIN. Moji spomini na zadnjo vojno in čas po njej Že dolgo sem nameraval napisati, kaj sem doživel med drugo svetovno vojno in po njej. Rodil sem se leta 1927 v Breko-vicah pri Žireh, na veliki kmetiji pri Jureču, kjer je bila tudi gostilna. V družini nas je bilo sedem: oče Matija, mati Marija, trije bratje rn sestra. Razen mene so vsi že pokojni. Leta 1941, ko se je začela vojna, so našo vas najprej zasedli Nemci, ki pa so ostali le do prvega oktobra, ko so uravnali mejo in so za njimi prišli Italijani. Na silo so se vselili v našo hišo, ki je bila prav blizu nove meje. V hišo so kmalu začeli nositi kamenje, da bi jo utrdili in se zaščitili pred "banditi in gošarji", kakor so jih tisti čas imenovali. Hkrati so začeli tik ob meji postavljati barake, v katere so se preselili sredi februarja 1942. Nato seje pri nas ustanovila šola in to v slovenskem jeziku. (V Žireh se je poučevalo v nemškem.) Prve učiteljice so bile Justinova, Miklav-čičeva in Rejeva. Kmalu se je začelo govoriti, kaj vse se dogaja v okolici Šentjošta. Javno so se začeli pojavljati tudi partizani in ko so za to zvedeli Italijani, so začeli požigati in izseljevati. Domačini so partizane prosili, naj se ne kažejo, vendar jih je bilo prav zato precej likvidiranih, včasih kar cele družine. V naši soseščini je bila kot prva umorjena Frančiška Mravlje iz Podklanca, katere nečakinja je Spomenka Hribar, njen oče pa je bil prvi komunist v Žireh (od leta 1927). Bila je osumljena, da ima za fanta nekega italijanskega brigadirja. Italijani so naslednjega dne odpeljali kakih petnajst mož in fantov iz naše okolice kot talce v Logatec. Ker pa jim niso mogli ničesar dokazati, so jih po petnajstih dneh izpustili. V tem času so se v naši gostilni pojavili štirje partizanski veljaki: Stane Kavčič, Kragulj in še dva druga. Agitirali so, da bi jih šlo čimveč v partizane. Oče jim je dal svinjsko stegno s prošnjo, da bi se čimmanj kazali, da zanje ne bi zvedeli Italijani, ker bi to gotovo imelo hude posledice. V začetku avgusta 1942 sta v partizane odšla brata Nace in Tone Kle-menčič, brata Jaka in Franc Jereb ter Janez. Bogataj. To je bilo v času, ko se je začela organizirali tudi bela garda v Šent-joštu in Zaplani. Okrog 20. avgusta so prišli belogardisti, mobilizirali približno dvajset mož in fantov ter jih odpeljali v Za-plano, kjer so povečini ostali do razpada Italije in prišli nato skoraj vsi domov. 15. oktobra so jih mobilizirali partizani, a že ob veliki hajki, ki je bila sredi novembra, je bila večina spet doma, nakar so jih pobrali domobranci in med njimi so bili tudi moji trije bratje. Ker je partizanom manjkalo hrane, so začeli rekvirirati po vsej naši okolici. Samo pri nas so vzeli štirinajst glav govedi, tri konje, štiri prašiče, pa še vse meso in maščobo od dveh, dva voza žita (pšenice in drugih žit). To je bilo 27. decembra 1943 in potem še dvakrat, ko so pobrali vse, kar je bilo za pod zob. Dali so nekakšno potrdilo, da bodo po vojni vse plačali. Ko je bilo vojne konec, nismo dobili niti pare, pa še zasramovani smo bili. V hlevu je ostala samo ena krava in slabotno tele. Izgubil sem vse tri brate. Dva sta šla z drugimi na Koroško in potem v Teharje. Kje počivata, ne vem. Eden pa je po pomoti padel pri Ajdovščini. Oče in jaz sva ostala doma in ker nisem bil nikjer, sem se skrivat okoli doma. 12. maja 1945 so prišli trije partizani - domačini iz Zirov. Bil sem v delavnici in popravljal del voza. Dva sta stopila noter in ko sta me zagledala, sta zavpila: "Zdaj sva te pa dobila, svinja bela!" Takoj sem moral leči na trebuh in začela sta se meniti, kdo me bo ustrelil. Tedaj sta prišla moj oče in Mirko Kavčič (Petron) in jima komaj dopovedala, da sem vendar Rado, ki sem bil vseskozi doma. Tistega dne sem tako doživel svoj drugi rojstni dan. Nato je prišlo iz Žirov obvestilo, da se moramo vsi vojni obvezniki, stari od 16 do 50 let, javiti v Gorenji vasi. 18. maja smo se odpeljali z velikim vozom ter parom slepih konj, ki je edini še ostal v Sovri in se javili pri Kalarju v Gorenji vasi: Franc Kogovšek, Franc Bogataj in Janez Lazar iz Izgorij, Franc Lapajne, njegov sin Ferdinand in Leopold Erznožnik iz Podklanca, Alojz Pišljar iz Raven, Maks Seljak, njegov sin Jerko ter Pavel Kogovšek iz So-vre, iz Brekovic pa Janez Ciga-le, moj oče Matija Jurca in jaz. V Gorenji vasi so nas zaslišali in štiri obdržali, ostale pa so napotili v Škofjo Loko, kjer so nas prav tako zaslišali in nas nato spustili domov vse, razen mene, ki so me obdržali in oborožili. Sprejet sem bil v zaščitno četo komande mesta. Komandirje bil iz Železnikov, komisar pa skoraj domačin. Ker sem bil bolj nezaupen, so me takoj poslali na stražo, na kraj, kjer je danes bencinska črpalka. Takrat je bila tam majhna hiša in v njej nekakšno skladišče. Prav k tej hiši so več večerov zapored privedli iz barak ujetnike, jih vkrcali v avtobus in jih nato vozili neznano kam (v Crngrob - kot trdi Stanislav Klep). Enkrat sem se ojunačil in vprašal šoferja, kam jih vozi, nakar mi je ta odvrnil, da "so že vsi pri bohku". Taisti šofer mi je dal palico nekega odpe-ljanega invalida in naslednjega dne sem jo podaril Maksu Kranjcu iz Goropek, ki je bil tudi sam invalid in zaprt. Ta palica je pri Kranjčevih v Go-ropekah še danes. Sicer pa ne morem opisati, kaj vse sem tedaj doživel v Škofji Loki, ko smo sprejemali s Koroške pripeljane domobrance, čeprav se vsega še prav dobro spominjam. Likvidatorji so bili oblečeni v brezhibne angleške uniforme, govorili so srbohrvaško, delali pa so po ukazu domačih. Konec maja je komandir čete sestavil desetino, v kateri smo bili sami mladi, le desetar je bil malo starejši in doma iz Gorij pri Bledu. Prevzeli smo šestdeset nemških ujetnikov in jih odvedli v Žiri na obnovo mostu na cesti proti Logatcu. Ostali smo mesec dni in se nato vrnili v Loko. Prav dobro se še spominjam nekaterih, s katerimi smo bili skupaj: Križnar, Hafner, Guzelj, Tomšič... Še najbolj pa se spominjam Janeza Ješeta, ki je bil naš ekonom. Ko smo ob vrnitvi prišli na grad, je bilo vse prazno, kot po pogrebu. Srečal sem le enega od sovaščanov z metlo v rokah, ki pa je bil videti zelo razočaran. Povedal mi je, kako je pometajoč slišal poveljujoče govoriti, da bodo pokončali "vse, kar ni bilo z nami". Tudi ta se ni nikoli vrnil domov. Samo en primer povem: Janez Cigale iz Brekovic je bil izpuščen, ker je bila njegova žena tik pred porodom, a ni prišel do doma. Med potjo iz Loke so ga pokončali, kje je njegovo truplo, pa vedo le nekateri Zirovci. Sam sem bil odpuščen 4. julija in sem šel peš iz Loke proti domu. V Maharjevi grapi sem naletel na Jožeta Koširja z brzostrelko na ramenih. Snel jo je brž, ko meje zagledal. Pomislil sem že, da je po meni. Potkazal sem mu odpustnico, vendar mi je odvrnil, da ne ve, kaj naj naredi z menoj. Nato me je le pustil naprej in dodal, naj se pazim, če hočem priti cel domov. K sreči sem prišel. O tem, kaj vse sem doživel, nisem hotel pripovedovati, ker sem se zavedal, kaj vse utegnejo storiti. nadaljevanje na 12. strani nadaljevanje zli. strani Potem sem ostal doma. Dela je bilo čez glavo. Ostali smo brez konj in živine. V sosednji vasi, v Sovri, smo si izposojali konje, da smo lahko vozili pridelke domov. Ko smo sčasoma nabavili konja in nekaj živine, so se začeli davki in obvezna oddaja. Volilne pravice nisem imel in tako nisem vedel, kakšen državljan sem. Ko sem prišel v Gorenjo vas na "štelngo", me ni bilo na spisku in ne vem, kako sem sploh dobil vabilo. Potem se je začela obdelovalna zadruga in ker nismo hoteli pristopiti, so nam zarubili živi- no in vozove - to so bili časi za kmetijstvo! Za eno tele je bilo treba posekati 60 kubičnih metrov lesa. Mama je zaradi žalosti po pogrešanih sinovih zbolela in kmalu tudi umrla. Jeseni 1946 sem šel v vojsko za tri leta. Po vrnitvi sem ostal doma na kmetiji, kjer sem delal vse do leta 1975, ko mi je umrl oče. Med tem časom sem začel graditi hišo (1968), v kateri živim sedaj. V njej je gostilna, ki jo dajem v najem. Pokojnino imam zelo majhno, a vseeno dobro živim, le zdravja sem bolj slabega. Rado Jurca Brekovice 15, Žiri zločinsko povelje Čeprav je njegova trditev, da je zaradi Crnih bukev (in ne zaradi politike Partije?) med vojno in po njej umrl marsikateri Slovenec, netočna, pa je časnikarju gospodu Branku Ziherlu vendarle treba priznati, da je s svojim prispevkom Nesmrtno sovraštvo v ND z dne 25. marca 1990, načel vprašanje, katerega odgovor bi mogel biti ključ do resnice o slovenski narodnoosvobodilni vojni, revoluciji in slovenskem domobranstvu. Predmet njegovega prispevka je fragment pisma Edvarda Kardelja z dne 1. oktobra 1942 poveljniku slovenskih partizanskih čet Ivanu Mačku-Matiji, ki je original, in fragment pisma, ki ga B. Z. imenuje ponaredek iz Mladine. Obe pismi, oziroma njuna fragmenta, sta v ND bila objavljena tudi v fotokopijah. Prvo, ki ga B. Z. imenuje original se glasi: »... štaba, vendar naj nasproti tema velja isti odnos, kot proti prvim. Ker sta zaveznika dobra, si boste zares pomagali z njima za mnoge stvari. Končno še nekatere splošne stvari. 1. Belo gardo uničujte neusmiljeno. Ne oklevajte in ne popuščajte. Udarci naj bodo zlasti spočetka taki, da bodo čutili našo moč. Pri tem seveda zapeljane kmete, ki se vnaprej javijo in oddajo orožje izpuščajte, toda tiste, ki se bodo uporno borili, postreljajte. Ko boste začutili, da so si partizani priborili rešpekt, potem lahko popuščate celo proti takim, ki so se borili, a dajejo garancijo, da se ne bodo več. Duhovne v četah vse postreljajte. Prav tako oficirje, intelektualce itd. ter zlasti tudi kulake in kulaške sinove. Revnim in srednjim kmetom ter delavcem tolmačite, kaj delajo. t 2. Udarci po b. g. morajo bi (ta del stavka je prečrtan, op. p.) 2. Zaradi večje konspirativno-sti nam« (tu se odlomek končuje, op. p.) V drugem pismu, ki je bilo objavljeno leta 1943 v brošuri V znamenju osvobodilne fronte in ki ga B. Z. imenuje ponaredek (ponaredek iz Mladine), pa piše: »... tiste, ki se bodo uporno borili, postreljajte. Duhovne (tu je nekaj prečrtano, domnevno besedi »v četah« - op. p.) vse postreljajte. Prav tako oficirje, intelektualce itd. ter zlasti tudi kulake in kulaške sinove. Naš položaj tu je zanič. Če nam ne bo uspelo poboljšati stanja, se bomo morali umakniti. Kam? Misli Ti na to in gradi!!! To vprašanje je hudičevo resno za vse nas in ga zares imej pred očmi. Do skrajnosti je treba hiteti (dobesedno za dneve gre!!), drugače se utegne zgoditi, da bomo s treskom zgrmeli. Na koncu še enkrat povdar-jam: ugled Partije na vojaškem področju je sedaj v Tvojih rokah. Glej, da boš upravičil zaupanje Partije. Želim Ti veliko uspeha v Tvojem novem delu. In pazi nase! Prisrčno te pozdravlja Krištof.« Po grafološki analizi sem ugotovil, da je obe listini, oziroma oba fragmenta napisala ista roka. Svoje mnenje sem obrazložil v Demokraciji dne 24. 4. 1990 pod naslovom Nesmrtno sovraštvo. V obeh pismih je med drugim povelje: »Duhovne vse postreljajte. Prav tako oficirje, intelektualce itd. ter zlasti tudi kulake in kulaške sinove.« Razlika med njima je samo v tem, ker je v prvem napisano duhovne v četah vse postreljajte, v drugem pa sta besedici »v četah« prečrtani. Ker gre za isto pisavo, česar tudi dr. Dušan Biber v svojem prispevku v sobotni prilogi Dela z dne 18. 8. 1990 pod naslovom Kaj je Kardelj v resnici napisal, kot strokovnjak ne zanika, omenja pa samo eno pismo, je mogoče, da ne gre za dve, marveč samo za eno daljše pismo, o katerem sta dva fragmenta. V svojem prispevku trdi, da bi se naj s črtanjem teh dveh besedic ustvaril vtis za partizanski načrt fizičnega uničenja vse slovenske duhovščine. D. B. pa očitno ni upošteval možnosti, da je sporni besedici prečrtal avtor sam, ki je tako s tem zapoveda! uničenje vse duhovščine, tako kot je zapovedal uničenje vseh oficirjev, vseh intelektualcev in zlasti vseh kulakov in kulaških sinov. Kakšen smisel bi imelo streljanje le-teh samo v četah, v partizanskih seveda, pustiti pa pri življenju druge, ki so se partizanov izogibali? Iz povelja ni razbrati, na koga ali na kateri socialni sloj je Kardelj mislil pod »itd.«, gotovo pa to ni bil »delavski razred«, ki ga je takrat še maloštevilnega, že Štel za rezervo revolucije, čeprav je ta, da bi preživel, moral delati za okupatorja. Po naslovu sodeč, sem upravičeno pričakoval, da bo kolega dr. Dušan Biber, objavil pismo v celoti, pa tega ni storil, vkljub temu da je v svojem pismu razpravljal o njem. Njegovih razlag zato ni mogoče preizkusiti. Utegne pa imeti celo prav, ko meni, da bi naj stalni dopisniki v poštni predal Dela svoje (ne)znanje prihranili zase. Zagotovo pa ni prav, ko tudi »slovenska znanstvena javnost«, h kateri brez dvoma upravičeno štejemo tudi dr. Dušana Bibra, vedenje in znanje o stvareh, ki so za slovenski narod in njegovo zgodovino nadvse pomembne, zadržuje kot skrivnost in s tem hote pušča javnost v zmoti. Avstrijski filozof Kari C, Pop-per tako zamolčevanje resnice imenuje intelektualno nepoštenost. Šele sedaj D. B. razkriva, da je znanstveni javnosti že dolgo vrsto let na razpolago fotokopija izvirnika in prepis pisma Krištofa, to je Edvarda Kardelja, naslovljenega na Ivana Mačka-Matijo, čigar prepis je sam Edvard Kardelj izročil Milovanu Djilasu že leta 1947 za potrebe CK KPJ. Vsekakor je slovenska javnost, h kateri se štejem tudi sam, D. B. hvaležna za to sporočilo (bolje pozno kot nikoli), seveda pa bi bilo za slovenski narod bolj koristno, če bi vsaj pisci učbenikov novejše zgodovine (Marija Kre-menšek, Štefan Trojar) že prej bili seznanjeni s tem poveljem, in bi potem mogli naši mladini v šolah manj hvaliti revolucijo in njene pridobitve. Če pisci učbenikov za vojno in povojno zgodovino niso bili objektivni, jim tega ne gre zameriti, saj so jim mnogi viri bili prikriti, ali pa niso imeli notranje moči, da bi se uprli pisati zgodovino po želji partijske oblasti. Če pa učen zgodovinar, kot je D. B., svoje (in moje) nekdanje nasprotnike v vojni še vedno imenuje »bela garda«, se s tem spušča na etično raven nekaterih piscev zgodovine NOB, ki javno in brez vsakega sramu pišejo in ponavljajo, da se jih poboji tisočev in tisočev domobrancev prav nič ne tičejo, tedaj je to obžalovanja vredno. Vsaj znanstvenik, ki ni obremenjen s »partijnost-jo« (resnica je vse, kar koristi partijski ideologiji), bi v sedanjem času, ko ni več strahu, da ga bo kdo zaradi izraženega mnenja kazensko preganjal, bi moral biti do resnic, ki so jih oznanjali nekdanji politiki dvomljivih moralnih lastnosti, bolj kritičen. Bela garda. To je zmerljivka, ki ima zgolj zaniče-valni pomen, z njo pa je nekdanja partijska oblast obložila prav vsakega njenega političnega nasprotnika, tako takratnega, kot pozneje možnega. Naši ideologi so to zmerljivko prinesli iz Sovjetske zveze in to s svojo politiko izobraževanja mladim ljudem, ki sicer odklanjajo leninistično ideologijo, vsadili v njihovo duševnost. Če pa se znanstvenik v politiki ali zgodovini odloči za barve, tedaj mora beli zoperstaviti rdečo, in če govori o beli, mora govoriti tudi o rdeči gardi. Znanstvenik, politik ali zgodovinar, ki hoče biti objektiven, pa bi vendarle moral ugotoviti, da je temelj spora v slovenskem narodu bil v ideologiji, komunistični in protikomunistični. Za komunistično stran, ki je hlepela po svetovni revoluciji, je bil boj proti okupatorju le sredstvo za dosego absolutne oblasti, protikomunistična stran pa si je 2a obrambo svojega preživetja izbrala okrilje skupnega sovražnika, ki je bil manj okruten in manj nečloveški kot komunistična stran. Do tega spoznanja more priti zgodovinar ob upoštevanju vseh zgodovinskih virov, to je pričevanj, na podlagi pisanih virov vseh strani, odkritih grobišč in neposrednih zaznav, če je vojni čas doživljal. Seveda pa vsi pisani viri nimajo enake vrednosti. Povelje Edvarda Kardelja Ivanu Mačku-Matiji z dne 1. 10. 1942 je za razumevanje NOB in revolucije primarnega pomena. Da je to povelje bilo napisano in izdano, ni nobenega dvoma več. Kakor poroča dr. Dušan Biber, je prepis tega povelja E. K. sam izročil Milovanu Djilasu »za potrebe C K KPJ«, s čimer je dokazano, da je E. K. to povelje tudi sam priznal za svoje, Povelje je ukaz za poboj več slojev slovenskega naroda. Kdo in kakšen je mogel biti človek, ki je izdal tako pošastno povelje poveljniku slovenskih partizanskih čet? Na to vprašanje si politiki in »znanstvena javnost« še ne upajo odgovoriti. Kako tudi bi, ko pa še ni dolgo, ko so mu s čaščenjem njegovega imena pred Univerzo postavili doprsni kip, čeravno je ukazal intelektualce, ki izven vsakega dvoma povsod sodijo tudi na univerzo, postreljati? Tudi pri odgovoru na vprašanje, kdo mu je dal pooblastilo za poboj, je dosedanja zgodovinska znanost lahko v zadregi, saj bi s poštenim odgovorom na to vprašanje morala priznati, da je doslej zgodovino potvarjala in da so tudi nekateri narodni heroji ljudje, ki tega imena časti sploh ne zaslužijo po nobenih etičnih merilih. Osebno sem prepričan, da Kardelja za to povelje ni pooblastil noben organ O F, ne plenum O F in ne njen izvršilni odbor, v katerem je bil tudi eminentni slovenski kulturnik Josip Vidmar. To povelje, tajno in strogo zaupno, je mogel izdati samo na podlagi mandata Kominterne (v sogla-sju z vodstvom KPJ), katere zvest izpolnjevalec je bil skupaj z Borisom Kidričem. Iz tega povelja po skrbni analizi lahko zaključimo, da OF slovenskega naroda ni odločala o nobenih pomembnejših stvareh v času okupacije, marveč da je o vseh najpomembnejših stvareh odločala KPS, oziroma njen vodja Edvard Kardelj. Sploh si je težko predstavljati, da bi na tako povelje, kakršno je to, o katerem teče beseda, pristal človek z dovoljno mero srčne kulture, ki je bil in je mo.-ral biti tudi v izvršnem odboru OF. Če človeka vsaj povprečnih moralnih kvalitet v vodstvu OF ni bilo, tedaj si upam trditi, da to sploh ni bila humana organizacija, še manj vseslovenska. Zavedajoč se svoje odgovornosti za pisano besedo, sem kot nekdanji partizan, zgodovinar in pravnik po merilih etičnih vrednot navedeno Kardeljevo povelje dolžan oceniti kot zločinsko. Pa ni moj glavni namen obtoževati Kardelja, čemur se seveda tudi ne morem izogniti. Glavni namen tega prispevka je pokazati na krivico, ki jo je prejšnja komunistična oblast delala in storila našim vojnim in političnim nasprotnikom, domobrancem, ne samo s poboji, marveč tudi s krivičnim obtoževanjem narodnega izdajstva in kolaboracio-nizma. Iz napisanega povelja povsem jasno izhaja, da je KPS, ki jo je vodil Kardelj, »beli gardi«, to pa so bili vsi dotedanji njeni in mogoči poznejši nasprotniki, namenil smrt. Upor proti smrti, boj za življenje, ki je najvišja človekova vrednost in vrednota, je človekova naravna pravica. Kardeljevo povelje se je izvrševalo. Če se ni v celoti uresničilo, je to predvsem zasluga domobranskega organiziranega odpora in njegovega protiterorja, v določeni meri pa je to tudi zasluga nekaterih partizanskih poveljnikov, ki groznega povelja niso dosledno izpolnjevali. Prepričan sem, da smo dolžni slovenskim domobrancem zahvalo, da slovenski narod v »Ljubljanski pokrajini« med vojno še ni bil bolj razredčen. Strahotno povelje je namreč obvezovalo vse partizanske enote. Pričujoče Kardeljevo povelje razkriva vso tragiko slovenskega naroda med narodnoosvobodilno vojno in po njej, mnogo bolj kot poznejša dolomitska izjava ali katerikoli drugi dokument, na katerega se sklicujejo(mo) zagovorniki in kritiki revolucije. Kranj, 27. avgusta 1990 Stanislav Klep Ob izidu Črne maše Tineta Debeljaka V zadnjih Odprtih straneh, 31. avgusta, smo brali tudi prispevek Marka Jenšterla o starosti zdomske kulture, o pisatelju dr. Tinetu Debeljaku, ki je umrl januarja 1989 v Buenos Airesu. V času sprememb in vlogi politične emigracije, je sedanje pisanje zašlo v drugo skrajnost, kar je očitno tudi v tem primeru. Ker je vloga dr. Tineta Debeljaka tudi v tem prispevku opisana pristransko in ker se prav v tem obdobju ukvarjam s proučevanjem in opisovanjem teh problemov iz naše bližnje zgodovine, čutim potrebo, da k biografiji dr. Debeljaka dodam nekaj že zdav-naj dognanih dejstev. To kljub okoliščinam • ali pa prav zaradi njih - ki zdaj niso naklonjene takemu pisanju, tvegam verjetne napade, čeravno bom navajal sama dejstva in to brez zlih namenov, le v obrambo zgodovine. Tu se ne bi spuščal v to, zakaj je dr. Debeljak "moral zapustiti domovino" ob koncu vojne 1945. leta, in v vrsto drugega. Zunaj vsakega dvoma je tudi, da je bil dr. Debeljak uveljavljen pisatelj, pesnik, urednik itd., seveda s političnim predznakom, ki ga je pripeljal med idejne in umetniške podporni ke belogardizma in domobranstva. K tem dopolnitvam so me izzvale naslednje besede: "Vsekakor je bil Debeljak /a nekdanjo komunistično oblast najspornejša emigrantska oseb nost, pa ne zaradi kakšnih vo- jaških grehov, pač pa predvsem zato, ker je med vojno zavestno prekršil kulturni molk in tedaj celo povečal svojo kulturno dejavnost." (Podčrtal I.J.) In malo dalje: "Ignoriranje kulturnega molka je bilo za povojno slovensko oblast najhujši greh Tineta Debeljaka, ki mu ga niso odpustili vse do smrti." Ali ta trditev drži ali ne, o tem moram nekaj zapisati. Če bi šlo le za pretrganje kulturnega molka, ki ga je 1941. leta zapovedala OF, Tine Debeljak prav gotovo ne bi bil zapisan tako slabo, dasiravno tudi kulturno udejstvovanje pod okupatorjem ni bilo ravno hvale vredno delo. Seveda gledano s strani za svobodo in proti okupatorjem bojujočega se naroda. Kulturni molk je namreč pretrgala še cela vrsta drugih umetnikov, ki pa jih tu nočem navajati, vendar samo zaradi tega nihče ni nosil ne vem kako hudih posledic. Čeprav je iz Jenšterlovega zapisa videti, kot da se je Debeljak tudi med vojno ukvarjal samo s kulturo, to ni povsem točno. Bremeni ga predvsem politično-belogardi-stično-domobranska dejavnost. Naj navedem nekaj znanih in manj znanih dejstev. Prvo. Ko je bila 3. maja 1941 Ljubljanska pokrajina priključena fašistični, Mussolinijevi Italiji in sta se za to dejanje Rimu zahvalila ban dr. Marko Natlačen ter škof dr. Gregorij Rozman in izrazila "brezpogojno vdanost, lojalnost in sodelovanje", je podobno skupaj z msgr. Alojzijem Odarjem to storil tudi dr. Tine Debeljak. V "Domu in svetu", ki ga je slednji urejal od 1938. leta, sta navdušeno zapisala, "da je bila odločitev o priključitvi tega slovenskega ozemlja fašistični Italiji "zgodovinski sklep"... in da smo s tem (Slovenci) postali sestavni del velikega italijanskega Imperija ter je tudi naše kulturno delovanje dobilo nov okvir svojega izživljanja. Kot kulturna revija pozdravljamo modro odločitev... zahvaljujemo se za uvidevnost in daljnovidnost voditeljema velike Ita-lije." Okupator, za katerega je znano, kaj vse je počel s Slovenci, je bil torej sprejet kot težko pričakovani gost. A tedaj, v tisith temačnih dneh, pravzaprav že konec aprila 1941, pa so vseskozi oblateni in preganjani slovenski komunisti že pozivali: "Zgodilo se je to, pred čemer smo komunisti že dolgo svarili... Slovensko ljudstvo! Da bi bila naša borba uspešnejša, se mora združiti vse slovensko ljudstvo v skupno narodno fronto proti imperialističnim okupatorjem in zatiralcem. V to skupno osvobodilno borbo poziva KPS... vse poltiČne skupine in vse domoljubne posameznike, ki so proti narodnemu zatiranju..." Kdo je bil torej zavednejši Slovenec in kakšna dejanja poznamo iz tistih časov? Premalo je prostora, da bi jih našteval. Tako še ža druge kot za dr. Debeljaka velja, da je bil "prej le hudič, zdaj angel." Tako ne gre. Drugo. Jeseni 1942. leta, ko je bilo vse bolj jasno, kako uredništva Slovenca, Slovenskega doma, Domobljuba odkrito podpirajo okupatorja in z njim sodelujejo, zaradi Česar je bilo dotlej s strani VOS Ob s smrtjo kazno-vanih že več okupatorjevih sodelavcev, so se prestrašili tudi uredniki imenovanih listov. Da bi se mogli branili pred kaznijo, so sklenili, da bi se bilo dobro oborožiti. Zato so ljubijan-skemu kvestorju Ravelliju poslali prošnjo za dodelitev pištol, kar že samo po sebi govori o sodelovanju z italijanskimi okupatorji. O tem kvestor ni mogel odločati sam in je njihovo prošii|o s pi iporočiloin po slal na visoko poveljstvo XI. armadnega /bora, ki je glasila: "Spodaj imenovani: 1. Dr. Debeljak Tine... 2. Klakočer «.udvik... \. Jur čec Rudo... 4. Hafner Janko... 5. < iiuu Viktor ... 6. Skoberne Slavko ... 7. Oblak Vinko... 8. Makovec Rudolf ... 9. KrcmŽai Franc ... 10. Zupan Franc... 11. Kroselj Juško ... 12. KosiČck Jožef ... IV Kessler Jože ... M. lavornik Mirko ... Vsi i/ uredni - štev časopisov "SlovenecT^jglgSt--dom" in "Domoljub", dobjeg^ ral nega in političnega vedenja^, predložili prošnjo za nošenje otot) zaradi svoje osebne obrambe. Prosim, da o zadevi izrazite s*0^ mišljenje." Glede dodelitve orožja imenovanim prosilcem je bilo » . italijanskimi odločujoči osebnostmi in poveljstvi mnenj, a prevlado ala so o čno odklonilna. Major Ett° Giovaninni, poveljnik 14-binjerskega bataljona v J bljani pa je glede tega zaP'^c "... Samo preko oddelkov MVA (vaških straž), ki jih mi konti*« mo, dajemo orožje slovensku«ti. dem, ki so redno vključeni. ^52^ poklicne politikante pa bi — da in slabost." • Če so imenovani uredniku "J? njimi tudi dr. Debeljak lta^ ne zaprosili za orožje, je l na vse ostrejše razmere p° ^ je razumljivo. Toda, vse to mantira dr. Debeljaka 0 v da se je ukvarja! le s kul ^ Ni(so) pa imeli sreče, da ou okupator, za katerega so f vneto propagirali, nagra° orožjem. Tretje. j Med vojno je bila \ MfS cela vrsta tudi gorenjskih ^ čanskih politikov, ki nik°» so pozabili na Gorenjsko,.^ naj bi tudi začeli snovati v straže, oz. belo gardo m P*.^ domobranstvo. Čelni m°* bjj ljubljanskih Gorenjcev je nekdanji radovljiški advoka banski svetnik ter poatfffa Albin Šmajd. Le-ta je JJ*JJ% podjeten in hvala mu.đ*J hra-dil svojevrsten dnevnik t - ^ nil domala vse dokumente <, pije) vodstva SLS, NartgJJ odbora. ProtikomunisU" odbora itd. Iz njegovega t>w. tega arhiva posnemam --L v RSNZ - da so v vodstvu ■» Ljubljani 17. februarja 1* stavili prve pokrajinske branske odbore. Tako za murie, za Primorsko, K°eli) (za Štajersko ga še niso v=y in tudi za Gorenjsko. Ta Pokrajinski domobra odbor za Gorenjsko so vljali: j kij« - dr. Albin Šmajd-Dras, postal predsednik; ^ je - dr. Jože Lavrič, ta»nl^ice: bil tajnik kmetijske zborjv0k3I - dr. Anton Megušar, ^ \t in prejšnji poslanec bejjaJ Kranja ter - §^WJ^^0 pisatelj iz ŠkoT]eToke, U . kulturne rubrike ploven h f Sodelovanje v takih teie ni več kulturno poslan* ^ Tudi ta Debeljakova £ $ še ne bi bila tako škooij' .p je bil odbor osdOV^jjMJ ni in navidezno brez e bi vpliva. Toda. kdo in grj&l dr. Šmajd, njegov prej1* v0d> šmajd je bil namreči is« , telj SLS, ki je po ^ e^ fašistične Italije 1943 za nekdanjim kaplanom Andrejem -glinom prišel h generalu » ^tfV nu Rosenerju v hotel ^ Ljubljani s ponudbo o Q iej> vijanju domobranstva- ^sc je povedal sam g in jim poveljevali <, dosii dokazov, ki I1 štor) ne bi našteval' b, rad S temi primeri ni »be]j^ leto, da dr. „i dosti bremenila K. kulturnega molka. zgoraj našteto. Ivun Petek, 7. septembra 1990 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 13. STRAN GLAS Vladni dogovor s predstavniki klavnic Dražja živina ali tudi meso? Dr. Jože Osterc: "S tem, ko kmetu plačujemo živino 18 do 20 dinarjev za kilogram, priza-đenemo samo tistega, ki se po produktivnosti lahko primerja z onim v sosednji državi, ščitimo pa tistega, ki se ne more primerjati." gNbljana, 3. septembra - Ker tudi avgustovska malenkostna podra- ži ev ž|vine ni izboljšala razmer v živinoreji, je predsednik republi-Dr^3 '2vr*neSa sveta Lojze Peterle v ponedeljek sklical sestanek s J '"stavniki klavnic in na pogovor povabil tudi kmetijskega in trž-^* m'nistra, dr. Jožeta Osterca in Maksa Bastla, ter predstavni-vl a • vens'te kmečke zveze z Ivanom Omanom na čelu. Čeprav so lah^B, Pre<*stavniki zatrjevali, da je v klavnicah še toliko rezerv, da ko povišajo odkupno ceno živine s sedanjih 18 do 20 dinarjev na dinarjev za kilogram (žive teže) - ne da bi s tem podražile tudi „_/?', 50 se nazadnje dogovorili za kompromisno rešitev: klavnice viš ' V P°ne^eUe^ 10. septembra, začele plačevati živino po novi, in f ? konec zadolževanja pri ^etu, da kmetje ne zahtevajo nemogoče, ampak le minimum, kl Jim še omogoča ostati nad ^odo, in da bi po izračunih kn?etijskega inštituta o stroških pr!reje lahko zahtevali še pre-CeJI več. Kmetijski minister dr. J?*e Osterc je predlog podkre-z nekaterimi dejstvi in po-aa.tki. Dejal je, da so klavnice Pn Predelavi in prodaji cenejša uvoženega mesa dobro zaužile in da so razmere v vsej Verigi" najbolj prizadele prav r$Ce> ki so dobili plačanih le do 60 odstotkov stroškov p^eJe mesa. Razmerje med ?dkupno ceno mleka in. mesa ].c Povsem porušeno - zdaj je do l ;5, normalno bi bilo i * do 1 -.6,5, povišanje odapne cene na 25 dinarjev za j,logram pa bi ga popravilo na 3|- Ker je bilo zadnje čase £eceJ očitkov na izračune Nunskega inštituta Sloveni-<^dr. Osterc dejal, da so iz- Po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije so bili avgusta stroški prireje kilograma živine na družbenih posestvih 34,79 dinarja, na kmetijah pa 35,25 dinarja. Rejci so za kilogram dobili od 18 do 20 dinarjev. Dr. Jože Osterc, kmetijski minister: "Če zvezna vlada ne bo izpolnila obljube in v kratkem povečala zaščitne cene za živino in pre-levmanov za uvoženo meso, bo morala ukrepati republika, med drugim že zato, da bo ob presežkih mleka spodbudila tudi zanimanje za rejo živine." računi realni in da temeljijo na podatkih s kmetij, ki tudi v sosednjih državah veljajo za produktivne. "S tem, ko kmetu plačujemo za živino 18 do 20 dinarjev za kilogram, prizade-nemo le tistega, ki se po produktivnosti lahko primerja s tujimi, Ščitimo pa tiste, ki se ne morejo primerjati. Klavnice v Sloveniji so izkoriščene le 52-odstotno, predelava 58-od-stotno, zaračunavajo pa si vse stroške in tudi malenkostno akumulacijo." Rezerve pa niso samo v predelavi, ampak tudi v trgovini. Republiški tržni minister Maks Bastl je dejal, da so se s trgovci že pogovarjali o zmanjšanju veliko- in maloprodajnih marž in da pripravljajo analizo, ki bo temeljila na primerjavah s sosednjo Avstrijo. Analiza še ni končana, prvi podatki kažejo, da so marže pri njih manjše kot pri nas in da jih za nekatere izdelke predpisuje celo država, da pa razlika med maržami pri nas in v Avstriji že ni tako veliko, kot je velika razlika med odkupno in končno, trgovsko ceno. Predstavniki klavnic so se strinjali z vladnim predlogom, da so živinorejci upravičeni do plačila 25 dinarjev za kilogram mladega pitanega goveda in tudi niso poskušali za kak dinar ali dva znižati cene, niso pa soglašali s tem, da so rezetve v klavnicah in mesno-predelo-valnih obratih tolikšne, da bi lahko podražili živino, ne da bi podražili tudi mesa. Predstavnik kmetijske zadruge iz Ilirske Bistrice je, na primer, opozoril, da vseh klavnic ne bi smeli dati v isti koš in da bi takšna odločitev o podražitvah (živina -da, meso - ne) lahko privedla tudi do stečaja katere od kmetijskih zadrug, ki ima v svojem okviru tudi klavnico. Iz Meso-izdelkov v Gornji Radgoni so zavrnili očitek o 52-odstotni izkoriščenosti njihovih klavnic in dejali, da z odkupno ceno 25 dinarjev za kilogram ne bodo mogli konkurirati živini in mesu iz drugih republik, da v Italijo lahko prodajo meso le po ceni 20 do 22 dinarjev za kilo- gram in da pri nas nihče ne kontrolira cen gnojil, semen, zaščitnih sredstev in obresti za posojila. Predstavnik postojnske kmetijske zadruge je opozoril, da vse več zasebnih mesarjev kupuje meso v drugih republikah in ga prodaja pri nas po nižjih cenah, v Sloveniji pa je tudi precej prodajaln mesno-predelovalnih in trgovskih organizacij iz drugih republik. V vrhniški zadrugi se strinjajo, da so naše klavne in predelovalne zmogljivosti precej slabše izrabljene kot v tujini, vendar pravijo, da je za to kriva tudi zastarela tehnologija in nenazadnje skromen ostanek dohodka, ki ni omogočal naložb v tehnologijo. Predstavnik mariborskih Košakov je dejal, da se jim povečujejo zaloge govedine, ker se v obubožanem Mariboru, kjer je precej podjetij v stečaju ali tik pred stečajem, še bolj kot drugje pozna, da ljudje Lojze Peterle, predsednik republiškega izvršnega sveta: "Če klavnice ne bodo spoštovale dogovora in začele 10. septembra plačevati živino po 25 dinarjev za kilogram, bo vlada posegla po ukrepih, za katere so zakonske možnosti." nimajo denarja. V razpravi je bilo slišati tudi to, da se bodo klavnice obnašale tržno in da bodo poskušale dobiti živino ceneje v drugih republikah, domača, dražja pa naj bi ostajala v hlevih, pa tudi to, da je trgovina izpad dohodka pri prodaji tekstilnega in ostalega blaga nadomestila z večjimi maržami pri prehrambenih izdelkih. # C. Zaplotnik Mlečka zveza o gozdarskem zakonu Javna gozdarska služba in prost promet z lesom Da nJi8"5*' ^- sfplembra - Izvršni odbor Slovenske kmečke zveze je pnedavni 1 Zakona o gozdovih in zakona o lovu. oh|lk "blišča opredeljujejo vec tJruziiut's"",K' L'"Alov: državne, za-ili uPraN 1 lnd0|of ^:,v ("barska služba nc; JCna Ko/daiska dela hi se li 'nt>.'."J'"seMi. / delom ekološkega u več virov; / davkom od NU« b"' s l1r'sPi-'vkom nabiralcev b|iškoa-. ter s sredstvi i/ repu-prora^na K'>' zadeva or-TV|»>h* hl imeil erekcijo dražbo 80zd°v, javno gozdarsko C°rni,.. vii" Kmetijsko-gozdarski h <■ se ost.t le nike gozdov, od občin neodvisno gozdarsko inšpekcijo ter Šolske in raziskovalne ustanove pod okriljem resornih ministrstev. Direkcija državnih gozdov bi se organizirala v gozdne uprave, ki bi zajele državne gozdove v eni ali več občinah in bi bile neposredno podrejene Ljubljani. Javne gozdarske službe bi skrbele za gospodarjenje z vsemi gozdovi, razen z državnimi, pa tudi / razdrobljeno di,',i\ no posestjo v zasebnih gozdovih. Direkcij;! državnih gozdov in uprava pn Kmetijsko gozdarski zbornici bi odkazovale drevje /.a posek, načrtovale gojenje in varstvo gozdov ter odpiranje gozdov /. gozdnimi prometnicami, uravnavale odnose gozd - divjad in načrtovale odstrel divjadi, nadzorovale posege v go/dni prostor in neposredno izrekale mandatne kazni. Novosti se obetajo tudi na področju gojenja in varstva gozdov. V državnih gozdovih hi denar za gojitvena in varstvena dela zagotavljali z dohodkom od prodaje lesa ali iz proračuna, za vse ostale gozdove pa bi predpisali gospodarjenje - nujno potrebna gojitvena dela in rok, v katerem bi jih moral vsak lastnik opraviti na lastne stroške. Preventivno varstvo gozdov (protipožarno varstvo, lovne nastave za lubadarja) bi plačala država, strošek države pa bi bila tudi obnova gozdov po naravnih nesrečah (požar, žled, sneg, veter). Lastniki gozdov bi se lahko združevali v zadruge in prostovoljno zbirali denar za gojitvena dela in gradnjo traktorskih vlak in gozdnih cest ter za njihovo vzdrževanje. Promet z lesom bi bil prost, lastniki bi ga lahko prodajali sami ali prek različnih zadrug. Direkcija bi opravljala I udi promet z lesom iz državnih gozdov, javna gozdarska služba pa skrbela še za svetovanje lastnikom gozdov, za nadzor nad gospodarjenjem z. gozdovi, prijavljala pa bi tudi prekrške. V državnih gozdovih bi grad- (km njo gozdnih cest in njihovo vzdrževanje financirali iz dohodka od prodaje lesa ali iz proračuna, v gozdovih ostalih lastnikov pa iz davka na gozdno posest, iz tlela cestnega dinarja in proračuna. • C. Zaplotnik ^ et'jske) preteklosti zdravi ljudje in zavedni državljani ;;*'■«/„ ««. *« tedanje f ! itn, J"*' "'*> bil* adovolj. 'V bih , vsem """ i i sem okraju kmečkih mladin* il '"'«./,„oporekati krneč-"m a napredkom in «» "ho . -*''/e """ "Jo 'a napi '"!"' , ',' "'" uspešnejšem vrai 'morah oinsn "><> '[''"'■ 'iti /„/,!,. ,. ""/ V dokraja '•"'^L '/'■■hli.n, poj "'V ,;!'"" ro vaju" "Vedeti "metki tom oh deklt največkrat thi > okolju, ki mu ne tla/c naprednih pogledov na \vet in drutotnt nzvol ki :aratli tuk.i-nih okoliščin tudi ni mogoče mogel tlo kraja priti na Čisto : rellgb oznimi pojmi ipd., lotla \ bistvu \o in .tiiavi ljudje, zavedni državljani in (lani SZDi. ki vstopajo po* iiivim stališča v upravnih odborih sadrug, i občinskem ljudsketu od- horu itd. lačno je torej ta osnovna pozitivna usmerjenost, ki /<» mora natlalie raz vi/ari in plemeni-titi prav vaikn oigantzat i\a Mirna (Y pa hi sprejemali v /K it 'grajtm marksiste, N bita tu vzgoja nepotrebna. " je zapisalo te-danje časopisje. Kaj ret'i .. E K. RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ Praznik škofjeloških * čebelarjev Skofja Loka, 6. septembra - Čebelarska družina Skofja Loka praz-Je 'e*os petinosemdeseto obletnico organiziranega čebelarstva, nedeljo, 9. septembra, pripravljajo čebelarski piknik, na kate-jem podelili diplome in odlikovanja najzaslužnejšim čebelar- JoJ^i nai'eP^'h čebelnjakov na škofjeloškem območju ima čebelar slik* Bon. sambe! »Plava trava zaborava«. VK Triglav pa bo n^fzonC I"0' svoje najboljše vaterpoliste ob zaključku vaterpolske s - 90. V n ilfl V sredo, 12. septembra Atletski miting v Kranju Kranj, 7. septembra - V sredo, 12. septembra, 0* bo na kranjskem stadionu Stanka Mlakarja /acel (T .^1 f1 atletski milinu Kranj 90 Atletski klub Triglav mm ^gHjJ J'1' atletski miting Kranj peljati v Kranj čim več kakovostnih atletov, udeležence pravkar končanega evropskega pivens rric'f ZIPPUSCH O OB GLAVNI CESTI UUBEU - CELOVEC -(KIRSCHENTEUER) Tel. 9943-4227-3729 I NADOMESTNI DELI* SERVIS IN POPRAVILA I DODATNA OPREMA •SONČNE STREHE Š1S1GLAS 18. STRAN MALI OGLASI Petek, 7. septembra SKLADIŠČNI PROSTOR, 120 kvad. m., oddam v najem, 7 km iz Kranja. Primeren je tudi za obrt. « 48 621_13170 V Kranju vzamem v najem LOKAL. Šifra: DO 30 KVAD. M. 13202 MOTORJI, KOLESA__ Prodam MOPED APN 6. « 74-877 _12S47 Prodam VESPO B 200 E, registrirana do 29. 6. 1991. Cena 14.000,00 din. «50-631 12952 Prodam MOTOR APN 6, 1987. «44-662 letnik 12971 MOTOR Kavvassaki Z 750 E, letnik 1980, zelo ugodno prodam. «632-500_13060 Prodam ETZ 250, letnik 1982. Cena ugodna. «21-660_13062 Prodam skoraj nov ATX 50, letnik 1989 in BT 50. Zajec. « 34-318 _13148 Prodam APN 6, dobro ohranjen. Ul. Andreja Vavkna 39, Cerklje __13188 Prodam novo MOTORNO KOLO Piaggio PX, 49 ccm, s carinsko de klaracijo in starejši PISALNI STROJ, valj dolž. 45 cm. Informacije na « 74 515, po 19. uri 13193 OBVESTILA ELEKTRO SERVIS - popravilo ma-Tih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja, napeljevanje nove elektroinstalacije ali obnovim staro. Huje 19, Kranj, «37-427_ 9668 TV - VIDEO, HI-FI SERVIS, hitro in kvalitetno. Informacije na « 39 886. SE PRIPOROČAMO! 12463 ELEKTRO in STRELOVODNO INSTALACIJO vam izdela ali obnovi: Jože Benedičič, Prezrenje 22, Pod--nart, « 70 482_12579 ROLETE: žaluzije, lamelne zavese, naročite na « 75-610. Cene konkurenčne! 12834 Opravljam MONTAŽO oljnih goril cev in električne instalacije. «70-563 12920 KOMEMORACIJA OB60-LETNICI BAZOVIŠKIH ŽRTEV, BO V PETEK, 7.9„ OB 17. URI OB SPOMENIKU BAZOVIŠKIH ŽRTEV V PREŠERNOVEM GAJU V KRANJU. VUUD.NO VABLJENI! ORiiANlMCUSKl ODBOR 1 Frizerji - frizerke! Na zalogi imamo obnovljene profesionalne FRIZER SKE HAVBE, po zelo ugodnih cenah Hkrati obveščamo cenjene bralce, da poleg drugih storitev, OBNAVLJAMO tudi štedilnike na trda goriva (kiperbusch). Informacije vsak dan od 15. do 16. ure. Servis ogrevalnih naprav, Pot v Bitnje 41, Kranj, «49 468 13012 Pedagoginja klavirja, z dolgoletnimi izkušnjami, POUČUJE klavir, otroke od 6. leta dalje. «061/446-462_13088 Gostinci Pizzerije' Po naročilu Šl VAMO prte, nadprte, rjuhe itd. Informacije na « 35-172, dopoldan __13103 Za hitro in solidno POPRAVILO pralnih strojev, štedilnikov (plinskih in električnih), hladilnikov in drugih gospodinjskih strojev, se priporoča: SERVIS GOSPODINJ 5KIH APARATOV, Andrej Žepič, «57-695 ali 57 727 13124 Prodam belo dolgo POROČNO OBLEKO, uvožena, štev. 38. «631-467_13107 Ugodno prodam rabljena dekliška OBLAČILA, za starost od 14 do 16 let in žensko KONFEKCIJO, štev. od 38 do 42. « 37-382 Ogled po 15. uri. 13118 Prodam dobro ohranjen avstrijski športni otroški VOZIČEK, STAJI CO in POSTELJICO z jogijem. «41-267_13144 PRIDELKI Prodajam rdečo PESO na domu. Sp. Brnik 33, Cerklje, « 42-939 Prodam večjo količino KROMPIR JA za krmo. Prebačevo 53, Kranj, « 39-598_12989 HRUŠKE, tudi za vlaganje in JA-BOLKA, prodajamo vsak dan, od 9. do 18. ure. C. 1. maja 4, Kranj Prodam SENO. «061/627-028 _13059 SEME krmne repice Perko, zgodnji semenski in krmilni KROMPIR ter silažni KOMBAJN Mengele, prodam. Kuralt, Žabnica 45, « 44-513 Po 5,00 din prodam jedilni KROM-PIR igor. Rozman, Poljšica 4, Pod-nart, «70-164__13158 Prodam krmilni KROMPIR in SOR-TNIRNIK za krompir. Sp Brnik 10, Cerklje__13198 Prodam večjo količino drobnega KROMPIRJA za krmo Sr. Bitnje 18, Žabnica 13215 R0LETARSTV0 N0GRAŠEK MILJE 13 64708 ŠENČUR 061/50-720 Cenjene stranke obveščamo, da ponovno sprejemamo naročila za rolete, žaluzije in lamelne zavese. POSESTI Prodam HIŠO. Stojan Kondič, Sp. Duplje 74, «26-550_12987 V centru Jesenic, pod Tržnico, prodam GARAŽO. Cena 8.000 DEM. Prepis plača prodajalec. In-formacije na « 84-134 13008 vzamem obdelovalno NJIVO. Šifra: KROM-13017 V najem ZEMLJO PIR_ Prodam manjšo HI 5o~ z vrtom, v bližnji okolici Kranja. Informacije na «24 033, vsak dan od 16. ure dalje_____ 13168 V Kranjski gori prodam nezazidlji-vo PARCELO. 5.837 kvad. m., možnost razparceliranja. «88 252, od 12. ure dalje_13196 PRIREDITVE Odlično glasbo za ohceti in praznovanja nudita glasbeni ka.« 42-827 Prosenc_12013 RAZNO PRODAM HLEVSKO OPREMO za govedo , 11 NAVEZ Kobal z napajalniki in železnimi rešetkami, BETONSKE REŠETKE 360x20x15, 60 komadov, z železnimi ogradami, MOLZNI STROJ VVestfalija, lesen SILOS premera 3,1 in višine 7m z obroči in lestvijo, vse ugodno prodam.Gašperlin, Moste 99,Komen da. 12934 nama Mislite na prihajajočo jesen! • oblačila za vso družino kolekcije jesen - zima 10 % ceneje pri gotovinskem plačilu kredit brez pologa • nekatere vrste pohištva 10 % popust za gotovino in kredit Obiščite nas VELEBLAGOVNICA nama SKOFJA LOKA Prodam novo OS z ohišjem leža jev in JERMENICO za cirkular ter 5 novih GUM, dim. 165 x 13. Sp. Besnica 137__ 13071 PIŠČANCE, bele, za zakol ali dopi-tanje, KROMPIR igor ter PŠENICO, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik 13100 Nov, nerabljen, gospodinjski Šl-VALNI STROJ Pfaff in kombiniran otroški VOZIČEK, Peg, ugodno prodam. «25-650 13106 Prodam ŠIVALNI STROJ Ruža in novo usnjeno žensko JAKNO, štev. 44 «632-918_13111 Prodam nov PRALNI STROJ, za 700 DEM in otroške BUNDE, po 250,00 din za kos. « 24-330 13138 Prodam R 4 GTL. letnik 1981 in tri čevljarske ŠIVALNE STROJE. Alojz Avsenik, Letališka 12, Lesce Prodam suha DRVA, suhe smrekove PLOHE, deb. 5 cm in ŽAGO za obžagovanje ostrešja. Olševek 2, Preddvor, « 45-536 13209 STAN.OPREMA Prodam rabljeno POHIŠTVO za dnevno sobo. Informacije na «632 271, popoldan _12946 Prodam SPALNICO in ŠTEDiLNIK {2 plin, 4 elektrika) Gorenje. Zupan, Linhartov trg 5, Radovljica Ugodno prodam SEDEŽNO GAR-NITURO «33 689 13033 Prodam SEDEŽNO Cena 3.000,00 din. *J GARNITURO 061/612-341 Prodam dva zelo ohranjena KAV ČA, šest STOLOV z MIZO in OMA RO za dnevno sobo, dobro ohranjena Jančar, Stara c. 15, Kranj STANOVANJA Zamenjam 2-sobno STANOVA NJE v Zagrebu, za enakovredno v Kranju «39-761_12995 V Škofji Loki prodam 1 sobno STANOVANJE z atrijem. 36 kvad m., v pritličju, vseljivo takoj. Primerno tudi za poslovne prostore. «620 010 _13011 Enoinpolsobno STANOVANJE v centru*Zagreba, zamenjam za po dobno v Kranjski gori «88-238, od 7. do 14. ure 13038 KDOR HOĆE, DA SE MU ČEVLJI PODAJO KOT "VLITI", NAJ PRIDE K NAM! Schuhaus KEILER CELOVEC - KARFREITSTRASSE 7 (CENTER) VIDEO TEČAJI nemščine in angleščine, začetni in izpopolnjeval™, v manjših skupinah in po ugodnih cenah Informacije na «23 983, dopoldan, od 10 do 12. ure in po poldan, od 17 do 20. ure 13210 OSTALO_ Prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in svetlo sivo zimsko športno jakno. « 24-805 Prodam BUTARE. Visoko 40, Sen čur 12953 Prodam GAJBICE fcuhi Tukova DRVA «45 371 27 144 12963 prodam. 12982 Prodam VREČE za krompir. Kurir-ska pot /, Kranj 12990 Prodam JOGI POSTELJO, termoa kumulacijsko PEČ, 6 kW in plinski ŠTEDILNIK Candy.« 35-286 _12980 Prodam leseno BARAKO, dim. 15 x 8 m, dva 200 litrska SODA in 500 litrsko KAD. Alpska 27. Lesce __13005 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 2.5 kW in oljni RADIATOR, 3 kW ter 126 P. letnik oktober 1982. Cena po dogovoru. Kovor 74, Tržič Prodam kombiniran otroški VOZI ČEK za dvojčke in SUŠILNI STROJ El Niš, za perilo. « 34 853 Prodam SKUTER Jamahe 500 T ter gumijast ČOLN z motorjem To mos 4, rezervne DELE za Diano, Z 750 in Z 101 «50 826 13049 V najem oddam STANOVANJE, 58 kvad. m., v 1 nadstropju, vseljivo takoj, oddaljeno 5 min. od 8vtobu sne postaje in 15 min. od železni ške postaje. Informacije na «81 936, po 20. uri_13040 Na Gorenjskem vzame v najem manjše STANOVANJE. Šifra: SLOVENSKI PAR_13069 Prodam 2-sobno STANOVANJE^ 62 kvad. m., v Kranju Šifra: VSE NOVO_13070 V Kranju ali okolici, do 15 km, najamem opremljeno SOBO, GAR SONJERO ali 1 -sobno STANOVA NJE. Šifra DO 15 KM_13115 Zamenjam večje STANOVANJE za dve manjši STANOVANJI, v okoli ci Kranja. Informaciie nt « 33 776 Nujno najamem STANOVANJE v Bistrici ali Tržiču. Šifra: ZELO NUJNO_13159 Zamenjam 1-sobno družbeno STANOVANJE, na Planini II., za večje Šifra: ZAMENJAVA 13205 VOZILA ŠKODO 105 S, letnik 1981, za 16.000,00 din in HONDO CBR 600 F, letnik 1988, prodam. Ciril Jeraj, Žiganja vas 53, Duplje 12754 FLORIDA 1.4, letnik 1989, registri-rana do avgusta 1991, prodam. Šu ceva 5, Kranj Primskovo, «26 849_12825 Prodam POLONEZ 1500, letnik 1980, registriran do konca leta. Ra de Miletič, Kejžarjeva 37/a, Jeseni-- 12905 Prodam JUGO 45, letnik 1984. Ogled popoldan. Zupan, F. Barleta 11, Cerklje_ 12910 Ugodno prodam Z 750, letnik 1984. Ternar, Predoslje 110, Kranj (proti Suhi) _12926 Prodam FIAT 126 P, letnik 1984. Naglic, Sp. Brnik 82, Cerklje 12950 Prodam JUGO 55 Skala, stara 20 mesecev, prevoženih 18.000 km. «83 723_12957 Prodam JUGO 55 Skala, star 18 mesecev. Slavko Sprinčnik, Poljče 4, Begunje 12958 Cankarjeva 4, Kranj, tel. 24-787 VELIKA IZBIRA ROČNO IZDELANEGA ZLATEGA IN SREBRNEGA NAKITA Prodam Z 850, letnik 1982. 1, Jesenice, «84 698 Kosova 12960 Prodam KOMBI IMV diesel, 3-osni in MOTOR za 126 P. Britof 373, Kranj__12961 Prodam R 4 TL, letnik 1986, registriran do avgusta 1991. Cena ugodna «36 316 ■ 12962 Prodam dobro ohranjenega SPAČKA «50 854__12964 Prodam Z 128, stara 20 mesecev «632-989 _12968 Ugodno prodam GOLF diesel, S paket, letnik 1985. «81-536 12967 JUGO 45, letnik 1987, registriran do aprila 1991, prodam za 5 600 DEM. Vopovlje 24, Cerklje 12973 R 4, letnik 1978, prodam. Voklo 70, Šenčur 12975 Prodam LADO 1500 SR, letnik 1980 Smolič, Gradnikova 5, Kranj 1982. 12977 Prodam Z 750, letnik « 633 570, popoldan Po ugodni ceni prodam Z 750, letnik 1977, registrirana do decem bra 1990 Mirtič, Jezerska c. 134, Kranj_^2984 R 5 GTS, letnik oktober 1988. pro dam. «50-920_ 12991 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1984 Adergas 20, Cerklje_12997 Pi od.im ŠKODO 120 L, letnik 1978 Šmid. Podlonk 30, Železniki, «66-519_13001 Ugodno prodam JUGO 45. letnik 1984 in DIANO, letnik 1979. Drago ljub Nejeskovič, Cankarjeva 21, Radovljica.« 75 456, po 15 uri Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik december 1975 «78 689 GOLF JGL, letnik 1982, registriran do avgusta 1991, ugodno prodam. Ogled dopoldan. Boris Bučan, Britof 100, Kranj 13006 Prodam JUGO '633-545 45, letnik 1384. 13007 Prodam Z 101, letnik 1981, registrirana do avgusta 1991. Ogled od 16. ure dalje. Ljubljanska 25, Radovljica 13010 Prodam 125 PZ, letnik 1972, neregistriran. Ogled v torek. BI. Dobra-va 121__13015 Prodam LADO Samaro 1.3, troja vrata, letnik 1989. « 26 965 13016 FIAT 1500, letnik 1979, prevoženih 60.000 km, neregistriran, v voznem stanju, ugodno prodam. Ogled vsak dan po 16. uri. Čehič, Podlub-nik 152, Skofja Loka_13019 Prodam R 4 GTL, letnik 1985, registriran do marca 1991. Cean 4.800 DEM. Ogled vsak dan od 11. ure dalje. Ciril Bizjak, Sr. Dobrava 1, Kropa_13022 Prodam OPEL KADETT 1.3, letnik 1982. «85-556_ 13026 Prodam 126 P, letnik 1982. Stanislav Kavar, Podljubelj 92, Tržič, «51-268_13028 ALFA ROMEO 33, 1.3, letnik 1984, prodam. «621-161, int. 13, dopol-dan (Milan)___13029 GOLF JGL, letnik december 1980, prodam. Cena po dogovoru. Ogled od 15. ure dalje. Goran Milosavlje-vič, C v Polico 3, Cerklje 13030 BMVV R 65 LS, letnik 1983, pro-dam Ogled v soboto. Preddvor 60/a, « 45-048_13032 Prodam WV 1200 J, letnik 1975, registriran do julija 1991 «061/613-116_13034 Prodam R 4 GTL, tvpe 2, letnik april 1988. Dolenc, Hafnarjeva pot 17, Kranj - Stražišče, «23-785, v petek in soboto 13036 Prodam BMvV, tip 730, letnik ^ Cena po dogovoru. «51j_~L-a}[ Prodam Z 101, letnik ^ «37-269__,Jfg Prodam dobro ohranjen OPEL. DETT 16 D, letnik 1984, refl'^ do 26. 4. 1991, prevoženih o*j km. Cena 14.000 DEM. popoldan ___ jm. Gr°* prodar Z 126 P, letnik 1981 Podljubelj 55, Tržič Prodam FORD Fl EStA7ietnik Nikolić.ZI. polje 3/e, Kram Prodam JUGO 45,"letnik « 28-709 Prodam Z 101, letnik 1 S84'/!^ rana do avgusta 1991. ^0 Gosposvetska 17, Kranj_^_j^^ FIAT 650, letnik 1985, pro^JJjjj 2.800 DEM. « 631 -674__J-^ Prodam JUGO 45, letnik 13»^ gistriran do avgusta 19°1-ohranjen. «57-914 Prodam Z 101, letnik 1978- Str^ ška ul. 18, Kranj___—-"mi Prodam FIAT 128, letnik de^JJfl? 1986. «21-195 ____^r^ Prodam Z 101 GTL 55, letni* j,^ g 21-195____r^i GOLF J L, letnik 1980, reg*1 do avgusta 1991, dobro °hr*!> prodam za 7.000 DEM. Hej«*L . lokar. Stara Fužina 110, ° Jezero.« 723-442 Prodam Z 128, letnik 1981- reg^ rana do januarja 1991. Cena • ^ DEM.« 82-494, Ro* Prodam JUGO 45. letnik r . gistriran do aprila 1991 igVif TV Gorenje, starejši. ^ «631-234 --^gŽ? DIANO, letnik maj 198J' P flar?& nih 89.000 km, obnovljen3' «^ rana, prodam. « Vj^j^—j^JS* Prodam FORD ^28-80. ,1 1981/1982 1.300 ccm.«* ^ ___^fli11 JUGO 45, letnik 1986. ^37 40.000 km. prodam « JJ l3J*! Prodam UNO «74 254 « 74-254 ___-—-jjafll"' Prodam Z 128, ■ ■ "^'tftffi $ bra 1987 prevoženin Prodam OPEL ASCONO, 1.200 ccm, letnik 1979, zelo ohranjena, prevoženih 82 000 km, prva barva, registrirana do marca 1991 « 37^729__13066 Prodam R 4, letnik 1987, prevoze nih 40 000 km, rdeče barve. «622 613_13068 ALFO 33, 1.5, metalne barve, odlično ohranjena, prevoženih 62.000 km, prodam za 14 600 DEM «26 949__13072 Prodam FORD FIEŠTA, letnik 1979 «24 628 13073 registrirana do aprila 'r^ij« •".] 127, letnik 1977 Zec, Zl P ,3^ Kranj RTV Servis PORENTA Breg 75, Iti 40-347 • PRODAJA IN MONTAŽA SATELITSKIH TV SPREJEMNIKOV, NIZKE CENE. UGODNI KREDITNI POGOJI1 • VA8 TV APARAT POPRAVIM V ENEM DNEVU! Prodam Z 850, letnik ^JS-A rana celo leto. Duško Zec ,31 3/a. Kranj__—r*5TlP^iJ!L Prodam dobro °h;arMf"° udnjj tnik 1982. najboljšemu P JH5 — 78-097 ,___ji, 1i-. — - -. -_.—---. latni* Prodam VISO super, i«' prevoženih 78.000ikm, gj 3$ do spetembra 1991n>vr^n> DEM v dinarski pto jp » Oe.ed v Petek popol*£ It* dopoldan «7/-/»'' I£< irflS VVV UW I""""' ci,.. n 1 «-18 144 Proda... prevoženih njam za «47 504 /101 Prodam OPEL KADETT, letnik 1980 «28 883_13077 /''"' Prodam Z 101, letnik 13, Tržič fari. i«1f dobro ohranjeno Z 101, le-inik1982. Breg ob Bistrici 1, Križe 13154 ton?"1 lepo ohranjen JUGO 45 A, Vn,k 1986. Mlekarska 14, Kranj - |J2____13157 Že,?,? kamaro, letnik 1988. prevo-Dmri 7000 km, dobro ohranjena, jgSg!!L»J6-057, Gorice 13160 HriSP 45'letnik 1984, pravkar regi-20 m ,' Prodarn- Vrbek, Okroglo ^J-^o__13161 ,»°^______13173 dE? RE H. letnik december 1985, Hr0Qam za 59.500.00 din. « 35-054 ft--^__\_13174 ^te J*D' 4 vrata' letnik oktober brZi rdeč- ohranjen, garažiran, pj^Britof 356, Kranj 13177 dj50 LC, letnik 1980, registrirana cikL rca ^91 in termoakumula-■frf PEČ AEG, 4 kW, prodam. j^83l^ _ 13178 tnit*3?1 dobro ohranjen 126 P, le-^1^M984.«70 176 13180 tilik^T 0pEL KADETT 1.3 S, le-W 89' Prevoženih 12.000 km, Uhk " v konsignaciji, 4 vrata. ^3g°^3menjam za cenejši avta 13181 ■ , letnik december VvJrena 2500 DEM Valjavec, p^^^ojjjije_13182 totforU?1 z 101, letnik avgust 1988. racije v soboto na « 25 459 _H192 H-lSi ?0Lf diesel. ,etnik 1985 114 kvi' letnik 1984. Kuralt, Trboje fc^L 13194 °hranS SKOdO, starejši letnik, '991 pna- registrirana do marca ^631 ne3 u9oc,na- Informacije na ^-^^ode. do 18. ure 13200 n°Ka?llJyGC' 55, po delih in vrt-^li^lCO« 57-937 13201 t opremljen. Cena 9.700 ^OfjaVa,nc Tavčar, Sopotnica 3, fc-JlLoka w 13204 j* oEilTROEN BX 16 TRS. le Kranj ber 1985. Predoslje 67/a. 13212 "^k^2 101 ■ letnik 1979. Ogled v S. TOnA?0edel1ek. od 18 do 20. °nčka Mulej. Dobravica 4, 13214 prodam Z 750. ?pje 94, Kranj 13216 CTL, letnik 1983. __13217 lU?ri9RA ^U.G0 M GX. letnik ja- snih ' podatno opremo, pre H** 25000 km. ^Hate 19«7. z dodatno ^-^«_39 488 '^OSLITVE Krohne, 13219 aro 1300, letnik opre 13220 p>ju vLT,k " Tak" vabi k sode ^.UrJbfi „ resnik AKVIZITERJEV. b^-l!lg«_06l/347-513 12911 S.oknSf PODAJALCE za probo '°v na pr°erama in drugih tv6S,QveniiPr^an^'ranih stojnicah Ja' se oni Ce ste brez zaposli-^Oj%s'tel Šifra SLOVENI-h^^-^HEU 12945 p' na j 'n,° doto tudi v strež iS23w>r32rskem Daniel Vidic 12978 IW ,r9ovinaposlim PRODAJAL Dni'. na Anicah. Pisne ' S|,ra hc7'.16 na oglasni odde •^UIEN DELOVNI ČAS 4JW Delo ^^^%T laatBni2998 J^So^^ornske ""'JJJ Jj2SpJAlJrM»lavi p|B8,ike s.lra: Mir "h»*k*krSno koli DE-, 387 13083 Honorarno zaposlim mlajšega upokojenca VARILCA. Pire, Hrastje 81, Kranj 13086 Zaposlimo KV KUHARICO - KU-HARJA. Gostilna "Pri Viktorju", Kranj, «23-484 13155 Prodam KOZO « 65-477 mladičem. 13064 Zaposlim MESARJA OD odličen! «23 441 SEKAČA. 13190 Iščem ČISTILKO za popoldansko čiščenje poslovnih prostorov, od 18. do 20. ure. «23-441 13191 Mladim, z željo do dobrega zaslužka, nudimo odlično plačano DELO. «25-448_13195 Honorarno zaposlimo starejšo KUHARICO, na Soriški planini. Informacije na «632-541, dopoldan (Drakulič) ali 67-204, popoldan ŽIVALI_ Prodam TELICO simentalko, telila bo začetkom septembra. Krivic-Resman, Zgoša 22, Begunje 11976 Prodam 1 mesec starega črno-be-lega KOZLIČKA, za zakol ali za pleme in KOZO. Jože Tivadar, Zalog 54, Cerklje_12951 Prodam 14 dni starega BIKCA. Okroglo 11, Naklo_12956 Prodam sive pritlikave PUDLE, z rodovnikom. ® 51 -260 12959 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Golmajer, Kovor 20, Tržič, «57-524_____12972 Razprodajam 10 mesecev stare KOKOŠI nesnice in KOKOŠI za za-kol. Cegelnica 1, Naklo, « 48-648 KONJA, sposobenga za vsa kmečka dela, prodam ali zamenjam za bika. Janez Raztresen, Planina nad Horjulom, Gorenja vas 13025 Prodam KRAVO po izbiri. Osred-kar, Nasovče 6, Komenda 13035 Prodam KRAVO simentalko, breja 9 mesecev, tretja telitev. Črnivec 18/a, Brezje 13037 Nemške OVČARJE, stari 6 tednov, prodam. Kidričeva 29, skofja Loka Prodam BIKCA in TELIČKO, stara 7 dni. Žabnica 6 13051 Prodam 9 mesecev brejo TELICO simentalko. Sr. Bela 36, Preddvor Prodam 3 tedne starega BIKCA simentalca. Britof 314, Kranj 13090 Prodam več brejih KRAV in TELIC, po izbiri. Zalog 90, Cerklje 13101 Prodam TELICO v 9. mesecu bre-josti. Tupaliče 25, Preddvor 13114 Prodam PRAŠIČE, težke od 50 do 100 kg. Struževo 3/a, Kranj 13123 Prodam visoko brejo KRAVO simentalko. Jerala, Žeje 6, Duplje __13128 Prodam TELETA simentalca, star 6 tednov. «79-846_13129 Prodam KRAVE po izbiri. Gorenja vas 39, Reteče, Skofja Loka 13132 Prodam dve TELICI simentalki, stari dve leti in 8 osem mesecev, breja 4 mesece. Podhom 42, Zg. Gorje,« 78-366 13139 Prodam TELIČKO po izbiri. Koritno 27, Bled, «78-710_13140 Prodam več mladih KRAV, pred ali po telitvi. Popovo 2, Tržič, «51-010_13175 Kupim BIKCA simentalca, starega od 1 do 7 dni. «40-064 13179 Rjave JARKICE ter manjše in večje PRAŠIČE, prodam. Stanonik, Log 9, Skofja Loka_13184 Grahaste PETELINČKE, stare 6 tednov, prodam. Stanonik, Log 9, Skofja Loka 13185 Prodam brejo TELICO sivko. Miran Pivk, Sopotnica 13, Skofja Loka __13189 Prodam 8 tednov stare PUJSKE in lepe rdeče PETELINE. Sp. Brnik 60, Cerklje_13199 Tanggenburško KOZO mlekarico prodam. «66-500 13213 ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame, prababice, sestre FRANČIŠKE ŠAVS Mahove mame iz Preddvora se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in dobrim sosedom, ki so nam pomagali v težkih dnevih slovesa, znancem, prijateljem, Slavovim, Tonetovim, Aninim in Nežkinim sodelavcem, vaščanom in vsem drugim, ki so nam izrekli sožalje, podarili cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Hriberniku, dr. Žgajnar-ju, zdravstvenemu osebju Inštituta Golnik, Urološke klinike v Ljubljani, za dolgoletno zdravljenje. Hvala g. dekanu iz Šenčurja, g. župniku iz Preddvora, pevcem iz Šenčurja, organistu iz Predoselj, trobentaču za lep pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Oh, dragi ati, kako boli, ko v našem domu tebe ni. Boleča rana se takrat bo zacelila, ko zemlja vse nas bo združila. Do takrat pa ati mirno spi in čakaj na vstajenja dni, ko zopet snidemo se vsi. Tiho, kot je živel, tako tiho nas je zapustil v 79. letu starosti dobri mož, ati, stari ata, brat in stric IVAN HVASTI - Johan /. Gorenje Save Zdi se, kot da si še včeraj bil med nami. Odšel si tako nenadoma, da tega ne moremo dojeti. Trpko spoznanje, da te v resnici ni več, da za tabo je ostala le praznina in grenka bolečina v srcu nas, ki smo te imeli radi. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, mu poklonili vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Posebno zahvalo smo dolžni njegovim stanovskim kolegom ZSAM Kranj za spremstvo in govor ob odprtem grobu, predstavnikom gasilcev iz njegovega rojstnega kraja Breg ob Savi, pevcem »Bratje Zupan« ter župnikoma z Brega in Stražišča za lepo opravljen obred. Zahvala velja tudi prijaznima šoferjema Pogrebnega zavoda Kranj, ki sta našega atka pripeljala domov. Vsem in vsakemu posebej še enkrat za vse kar so dobrega storili za našega zlatega atka, lepo Bog poplačaj. V globoki žalosti: žena Lojzka, sin Marjan, Ciril in Janko 1. družinama, hčerka Jelka z družino, brata Tone in Francelj, sestra Johanca in Pavla ter ostalo sorodstvo. VSPOMIN VINKU STARETU au(oprevo/ntk Vedno znova, ko jutro .se rodi, ne verjamem, da tebe nt. A srce v bolečini zaječi, ali je res, res, da med nas ne prideš več ti? 6. septembra je minilo žalostno leto, odkar je v našem domu nenadoma ostala praznina, žalost, bolečina ter polno spominov nate, ki ti je v trenutku nerazumljiva usoda prometne nesreče mnogo prezgodaj v tvojem šele 47. letu vzela življenje. Od nas pa za vedno iztrgala našega dobrega in nadvse skrbnega moža, očeta in starega ata. lepo se zahvaljujemo prijateljem ribičem pododbora Pšata za v nedeljo, 2. 9., na prelepem ribniku Češnjevek zelo lepo izveden prvi spominski memo-rial. In prav vsem številnim bližnjim in daljnim prijateljem, ki našega Vinka ohranjate v lepem spominu in obiskujete pri Njegovem preranem grobu še enkrat vsem iz srca iskrena hvala. VSI TVOJI, KI TE POGREŠAMO S p. Brnik, (M inje, 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija DETA PEPOVIĆA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem in še posebej sostanovalcem c. Jaka Platiša 1 za izrečeno sožalje, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žena Hana, sin Tone in hči Tatjana ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete TEREZIJE ROPRET iz Zg. Senice 9 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Mercator Blagovnega centra iz Ljubljane za izrečeno sožalje darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala pevcem, gospodu Štefanu iz Sore in gospodu Stanetu iz Štepanje vasi za lepo opravljen pogrebni obred, ter govorniku Milanu Te-hovniku za lepe poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Milena z možem Francijem, vnuka Boštjan in Janez ter drugo sorodstvo. Bizovik, Zg. Senica ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka DEMETRA FAJDIGA iz Zg. Dupelj 58 Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in znancem za izrečeno in pisno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Udirju za dolgoletno zdravljenje, ter zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu zboru in zboru KUD Triglav Duplje za lepo petje. Hvala sodelavcem DO Peko in Sava. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Duplje, Ljubljana, Novo mesto, Avstralija ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete MARIJE BERNIK p. d. Ipavčeve mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, podjetju LTH — servis Skofja Loka za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in ostalo pomoč. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala g. kaplanu iz Škofje Loke za opravljen obred, predstavnici ZB za poslovilni govor, pevcem — upokojencem za zapete pesmi. Iskrena hvala osebju Centra slepih iz Škofje Loke za vso pomoč v času njenega bivanja v domu, še posebno v zadnjih dneh njenega življenja. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata, bratranca, tasta in strica ter svaka PAVLA KOŠIRJA se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, podarili cvetje in se od pokojnika poslovili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Rabiču za dolgoletno zdravljenje, bolnišnici Jesenice, sodelavcem iz Iskre, Peka za darovano cvetje in denarno pomoč, župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu in pevcem za zapete žalostinke. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kratek stik na relaciji Ljubljana - Celovec Haiderja ni bilo v Slovenijo Od napovedanega srečanja šefov slovenske in koroške vlade ne bo nič. Na predlog predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta naj bi včeraj prišla v Ljubljano koroški deželni glavar, sicer šef svobodnjaške stranke, dr. Jorg H a ide r in njegov namestnik Peter Ambrozy. Srečanju so tako pri nas kot na Koroškem obetali velik pomen, okviren dogovor zanj pa naj bi bil dosežen na neuradnem srečanju med Hai-derjem in Peterletom po spominski slovesnosti v Vetrinju pri Celovcu. Ljubljana, 7. septembra -Slovenska vlada je v sredo obisk odpovedala. Zakaj, je povedal predsednik slovenske vlade Loj- svetovanje FiNANČNE agencijske Tn druge storitve Global Kranj, d.o.o 64000 Kranj, C JLA 4 tel (064) 21-320 fax (064) 28167 ze Peterle: "Prišla je novica, ki postavlja pod vprašaj naše srečanje. V Celovcu je namreč gospod Haider izjavil, da zavrača sklep zvezne ministrice Havvlič-kove o ustanovitvi dvojezične trgovske akademije v Celovcu, češ da je v nasprotju z deželnim zakonom. Slovenska vlada ocenjuje, da je to njegovo stališče tako spremenilo okoliščine njegovega obiska v Sloveniji, da se je vlada odločila predlagati drug termin. Takšno stališče namreč slabša možnosti pogovorov in hkrati postavlja pod vprašaj načelno izraženo pripravljenost za razreševanje spornih zadev tudi v prid slovenske narodnostne skupnosti. Pozorno bomo spremljali razvoj dogodkov na Koroškem in predlagali preložitev obiska na Čas po 10. oktobru." Deželni glavar dr. Jorg Haider je takoj reagiral. Med drugim je dejal: "Ne moremo sprejeti, da slovenska stran zahteva od nas kršitev zakonov samo zato, da bi podprli njene interese. Ker ne dovolim, da bi me tuja vlada silila v kršitev, do obiska ne bo prišlo. Dejstvo je, da je v nasprotju z novim zakonom o zaščiti manjšin, ki predvideva ustanovitev dvojezične in ne slovenske akademije, zvezno ministrstvo izdalo deželnemu šolskemu svetu odlok o ustanovitvi slovenske akademije. Niti vlada na Dunaju niti slovenska vlada v Ljubljani pa ne bosta mogli prisiliti koroškega deželnega glavarja, da bi zaradi ljubega miru nezakonito ustanovila povsem slovensko trgovsko akademijo, ki bi bila dostopna samo Slovencem in zato v nasprotju z zakonom. Slovenski vladi bi bilo dobro svetovati, naj ne posluša koroških skrajnežev, tem- več naj izhaja iz dejstva, da koroški šef deželne vlade spoštuje zakone, ustavo in državno pogodbo." To sta uradni izjavi dveh najbolj prizadetih in merodajnih. Za odpovedjo obiska pa se skriva še marsikaj, predvsem pa oblikovanje odnosa slovenske vlade in Slovenije do Slovencev na Koroškem in njihovih organizacij. Tako Zveza slovenskih organizacij kot Narodni svet koroških Slovencev očitata slovenski vladi, da je obisk Haiderja v Ljubljani načrtovala brez predhodnega posvetovanja z obema organizacijama. Zveza slovenskih organizacij, ki je bila prejšnji slovenski oblasti bližja kot Narodni svet, očita vladi, da kot partnerja priznava samo na novo ustanovljeni Koordinacijski odbor koroških Slovencev, ki pa je podaljšana roka Narodnega sveta. KOKS zato ne more biti edini predstavnik tudi zaradi tega, ker je tudi koroška družba, vključno s Slovenci, pluralna. Slovenska vlada zavrača očitke in trdi, da je KOKS lahko edini partner, saj sta osrednji organizaciji preveč sprti, prav tako pa ni res, da vlada v Ljubljani ni za dvojezično ljudsko šolo v Celovcu in za trgovsko akademijo. Slovence tudi buri izjava slovenskega ministra za Slovence po svetu dr. Janeza Dularja, da Slovenci, ki volijo avstrijske stranke, niso preveč zanesljivi. Karkoli je že, odnosi med Ljubljano in Celovcem so se ohladili, pa tudi razmere med Slovenci na Koroškem so na kritični točki. Razdvojenost je ta hip še večja, kot je bila v preteklosti. Slovenija na pomiritev lahko vpliva, slabo pa bi bilo, če bi delali red med njimi izključno iz Ljubljane. • J. Košnjek sepiemtigrf® kodeljevo-ljubi jana od 7- do 23. septembra 1990 Priložnost za dober nakup na stojnicah, hkrati pa obilo zabave vsak dan od 10. do 23. ure. Veselo bo tudi za otroke: otroški vrtec, pravljičarji, lutkarji, zabaviščni park... Žrebanje vstopnic za bogate nagrade, med njimi tudi avto. Se vam zdi, da živite varno; ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Če lahko mirnega srca obkrožite teh sedem toc ste na dolu i poti: Vaša varnost so zavarovani Vsako leto / vašim partnerjem zagotavljata varnost Ko se \ a ni dobite dodatna miren začetek Zagotovili ste šolanje Starost vas ur skrbi, da boste uživali v a rčevalne Tudi, če bo slo kaj narobe, prebrodili z 1 3 4 5 6 7 in prihranki pred inflacijo. se povečujejo. živi j en s kim si vzajemno skupnega življenja rodi otrok, sredstva za novega življenja- sredstva za otrok. ker že danes vesttfj sadove razumne odločil \ <\ v življenju kdaj boste krizo manjšimi teža1* Z izpolnitvijo zavarovali!** |>oli4>li /gornjih ritflrm tnrk. i=zavarovalnica triglav LV^J/ Ki.K/miiMt miHiiu n VARNOSl STUDIO NIT KOPER