77. številka.
Ljubljana, v sredo 5. aprila
XXVI. leto, 1893.
Izhaja vsak dan zveier, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za Avstro-ogerike dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po lO^kr.
na mesec, po ."><> kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila   plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po fi kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi bo no vračajo. — OredniStvo in upravni&tvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Francoska ministarska kriza.
V Ljubljani, 5. aprila.
Ko je pred nekaterimi dnovi odstopilo francosko miniBterstvo, ni nihče vedel, kaj je to krizo prouzročilo, ker je bila nastala pri precej neznatni ■tvari. Senat je, premenivši nekatere točke državnega proračuna, ravnal popolnoma korektno. Premeujeui proračun je prišel znova pred poslansko zbornico in ta je vse pretnembe odklonila in s tem prizadela miniaterstvu smrtni udarec. Reklo se je, da je bila poslanska zbornica iritirana, ker je seuat prenienil nekatere točke proračuna, a to je le izgovor in sicer jalov. Faktum je, da je bila republičanska stranka že dlje časa nezadovoljna z Ribotovim ministerBtvom zaradi panamskih dogodkov in da je iz tega uzroka zvrgla vlado.
Uzroki so bili torej povsem politični, ne finančni in vrh tega jako malo opravičeni.
Večina poslanske zbornice morala je končno uvideti, da je storila veliko neoprostnib bib, odkar je jela panamska afera razburjati duhove. Povsem po krivici je ta večina sodila, da je v očigled predrznim denuncijacijam in lažnjivemu sumnjičenju rešiti čast republičauakih strank in Bploh vse republike le s tem, da se vsa afčra preišče po posebni komisiji, da se torej ugodi tistim pouličnim kričačem demagoškega mišljenja, ki so v jedno mer iz vsega grla upili: Jasnosti hočemo!
Preiskovalna komisija je bila izvoljena. Pozitivnega ni Btorila nič. Domišljala ai je, da ima v rokah razsodbo o poštenju in nepoštenju posamnih politikov in je zategadelj terorizirala vlado in parlament, naposled pa tiho zaspala, ne da bi bil viden kakov uspth njenih preiskav. Pač, imela je jeden uspeh. Vlada je bila vedno v strahu, da utegne tudi njo obsenčiti sumničenjo nasprotnikov republike in zato je brez premišljauja dovolila, da so morali odlični in povsem nedolžni politiki stopiti pred sodišče in tam braniti svoje poštenje. Prav to je prouzročilo, da »o republičanske stranke izgubile zaupanje v vlado iu sprevidele, da miniBterstvo Ki-botovo nima dovoli moči, preprečiti napade na poštenje razmb rodoljubov iu varovati ugled iu čast republike.
Ako pa je bilo lahko odstraniti ministerstvo
Ribotovo, ni bilo tako lahko sestaviti drugo vlado. Predsednik republike, gospod Carnot, pooblastil je najprej De ve 11 ea, bivšega ministra vnanjih rečij v Ribotovem kabinetu, naj sestavi novo vlado, kar je pa ta uljudno odklonil, dobro vedoč, da bi zauj in za njegov kabinet veljalo to, kar je veljalo za Ribota. Carnot je na to poklical očeta sedanjega carinskega sistema Meli ne u, a ta ni mogel dobiti v celi zbornici ni jednega moža, kateri bi bil hotel prevzeti fioančni portfelj. Obrnil se je celo do največjega svojega nasprotnika v gospodarskih rečeh, Pevtrala, a vse je bilo zaman, moral je odkloniti čaBtuo naročilo. Za njim je Carnot naročil mlademu Dupuvu, naj sestavi novo ministerstvo in kakor naznanjajo današnji telegrami, se je Dupuvu misija tudi posrečila.
Francija ima torej zopet ministerstvo, a je li temu novemu kabinetu Bojeao dolgo Življenje, to je drugi vprašanj«. Splošno se misli, da se bo moral okrogli Dupuy kmalu zopet umakniti, ker ni ou ni njegovi sotrudniki nimajo dovolj moči, da bi mogli zavožene francoske razmere zopet spraviti v naravni tir; Francija ima sedaj samo jednega za to spoBob-nega moža, in to je ugunobitelj boulanžizma — Constans.
Carnot sovraži Cuustansa, morda se ga tudi boji, a gotovo je, da le iz osebnih razlogov ni postavil tega izrednega moža na čelo novi vladi. Ni še dolgo tega, ko bi bil mogel Constans predsednika Carnota moralno uničiti, a s tem, da tega ni storil, je ravno pokazal, da ve, kako ulogo bo še mogel igrati na Francoskem. On je sedaj jediui popolnoma neomadeževani in splošno čislani francoski državnik.
Politični i'azgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 5. aprila. Nas notranji polo&aj. ,Novou Vremja4* uvažuje notranji poloŽai naše monarhije po razhodu poalauske zbornice o Veliki noči m pravi: Popolna onemoglost tako vlade, kakor parlamentarnih tdrauk, to je vse, kar je bilo dognano v zadnjem zasedanju državnega zbora. To je jako žalostno. Državni mehanizem komaj še fnnkci-jonira.    Drugega izhoda iz tega kritičnega položaja
ni, kakor začeti prehod k čisto federativni organizaciji habsburške monarhije. Beustov dualizem se je popolnoma preživel že zato, ker sama svetla krona ni nikdar odobravala sistematičnega preganjanja Slovanov, kakor Be prakticira na Ogerskem in kateremu bi tudi cialitvauski Siovaui ne bili utekli, da niso z energičuo bvojo opozicijo ugnali nasprotnikov.
l*ritic Liechtetisteiti
govoril je v ponedeljek na občnem zboru katoliške šolske družbe na Dunaji o moderni šoli, o liberalizmu in o kapitalizmu ter kot sredstvo zoper množeče se socijalno demokracijo priporočal .praktično kristijanstvo". Ozrl se je tudi na Nemčijo, kjer po njegovi Hodbi socijalna demokracija že sedaj tekmuje z vladno močjo, iu rekel, da nemška verBka šola zato ni mogla ovirati razvoja socijalne demokracije, ker se na gospodarskem polju uiho ukrenile potrebne kristijanske reforme. Krščausko-socijalna stranka ne zmatra verske šole za panaceejo za rešitev aocijal-nega vprašanja, kakor se jej podtika, ampak Batno za pripomoček. Vzlic temu, da Be je pokazalo pri volitvah, koliko privržencev Imajo krščanski socijalisti, vender se oficijelni krogi uečejo na le-teh želje ozirati. Vsled tega ginevajo simpatije prebivalstva do oficijeluih krogov od dne do dne, nekega dne pa bo prebivalstvo izgubilo potrpežljivost in se obrnilo tudi zoper oficijelne kroge. Tako klasični princ Liechteoatein.
Avst r ijsk i sov i jat is ti.
Navzlic temu, da naša vlada z mogočnim svojim policijskim aparatom zelo ovira razvoj iu organizacijo avstrijskih socijalistov, vender ni moči utajiti, ila ti izdatno napredujejo. Pred desetimi meseci je bil občen shod socijalističue stranke v svrbo organizacije. Na tein uhodu se je socijalistička stranka definitivno razcepila v dve frakciji, kateri neumorno delujeta ua svoji organizaciji. Takozvani zmerni socijalisti napredujejo v prejšnji Hiueri, a .neodvisni socijalisti" jim delajo močno konkurenco, sosebuo v alpskih deželah. Neodvisni socijalisti ustanovili bo mnogo svojih društev in imajo svoje posebno glasilo, imenovano ,Zukuoitu. Neodvisni socijalisti so dosti nevarnejši od zmernih, ker zsmetavajo tako imenovani znanstveni socij&lisem, na kateri priBegaio zmerni socialisti, ker se upirajo centralistični organizaciji stranke in diktaturi voditeljev in Bploh stoje na revolucionarni podlagi. Neodvišujaki ne pričakujejo od splošnega volilakega prava in od oseraurnega delavnika mkakih koristij za proletarijat in se poganjajo za federalistično organizacijo države. Na čelu tej frakciji stoji urednik lista „Zukunft" neki Metzin-ger in sotrudmka inegova Avgust Kerbshall in Ivan Rtsmann v Gradct. Le-ti imajo največ somišljenikov
LISTEK.
Iz glasbenega sveta.
(Novi smer v nemški glasbi. — Italijanski skladatelji. — Nabiranje iu važnost narodnih uapevov.)
Na polju slovanske narodne glasbe »avzema po svojem marljivem, neumornem delovanju b bvo-jiiui poučnimi spisi, z nabiranjem narodnega gradiva in z preiskovanjem bitnosti, narodne glasbe muzikolog in melograf gosp Fr. Kuhač v Zagrebu v bb-danji dobi uajodličnejše mesto. Pred nami ležita zopet dve njegovi brošuri. Jedni je naslov: „Nova glasbena struja njemačka i sadašnji italijanski kompozitori" in drugi: „Zadaća melografa i vriednost pučkih p o p i e v a k a."
V prvem zvežčiču opisuje pisatelj novi smer v umetnosti ter pravi, da je v njej novejši čas zavladal realizem, katerega imenuje jedino pravo podlago umetnosti. Razlikovati pa je treba mej realizmom in naturalizmom. Predaleč iti z realizmom je napačno, kakor ga ni smeti prezirati. Kdor zgreši tu pravo pot, pade v naturalizem, kateri je grob vsaki
umetnosti. Realizem ne izključuie idealizma v umet uosti. Ravno nasprotno, pravila umetnosti, kutera nam predočuju lepoto v svoji bitnosti, zahtevajo, da se zamišljena, iz resničnega življenja ali iz narave posneta snov prikaže v Čim dovršeneji obliki. V tem smislu je opravičeno, ako se govori o idealizo-vanju predmeta i. t. d. Po tej definiciji preide pisatelj na glasbo, za katere jiravi in zdravi temelj smatra narodne napeve kot realistično podlugo za razvitek narudue glasbe. Zanimivo je, kar piše v tem pogledu o različnih narodih. Tako trdi, da v Evropi imajo narodno-glasbeno tradicijo Slovani, Italijani, Francozi, Španjolci, Madjari in Turki, dočim Nemci, Angleži, Zidje in Cigani te tradicije nimajo, kar dokazuje v obširnejši razpravi. Zato, pravi pisatelj, zauikavajo ti narodi narodno glasbo, ker je Kanu nimajo, veleč, da je ta umetnost internacijo-nalua iu govore le o Šoli, katero je stvaril ta ali oni skladatelj in katera jo bila merodajna ali moderna v tem ali onem Času. Predaleč bi nas vedlo tu natanko vb« razkladati, kar o tem piše pisatelj, ki dokazuje, da vsi napevi, katere imenujejo Nemci narodne, niso narodni ali pa niso njih prvotna lastnina.
Ribani \Vagnerja graja, rekoč, da zanika pridobitve, katere je glasbena umetnost posebno gledo oblike, ritmike in melodije pridobila že davno pred njim v teku mnogih stoletij, s tum, da jih sarao-voljuo ruši in pravi, da je reakcijonaren. Njegova glasba ni narodna, ker jej manjka umetniški realizem narodne tradicije in ker se naslanja le na fantazijo samotne osebe. Priznati so mu pa mora, da je pripravil dramatični element v operi do veljave iu razvitka, kakeršnega ne nahajamo v jednaki meri v operah pred njim. Te znaluge mu nihče kratiti ne more. Resnica pa je, da je po trditvi inurodajnih kritikov deloma le sani prekoračil pravo mejo svojemu smeiu, še bolj pa so zagrešili manj talento-vani njegovi posnemovalci kateri so mu slepo sledili, ga kopirali in ga hoteli uadkhliti. Glasba ima tudi svoje meje. Ako so prekoračijo, porušijo se pogoji njene bitnoBti.
Ko tako in jednako pisatelj obširneje razklada bitnost, razvitek in vreduost narodne in zatem umetne nemške glasbe, preide na najuovejše gibanje na polju italijanske glasbe in njih reprezentante: Verdija, Boi t a in MaBcagnija.
Verdi, genijaleu in jako produktiven skladatelj,
na Štajerskem. Razpor mej obema strankama se pokaže <ino 1. maja. Zmerni socijalisti bodo ta dan slavili, neodvisni pa ne, ker zmatritjo tako slavljenje za nekoristno demonstracijo. — Tudi o5cijelni ali zmerni socijalisti niso več jedini; sosebno češki in poljski socijalisti se upirajo Dunajskim voditeljem in zabtevajo reorganizacijo na federalistični podlagi.
V u »nje tlržnre.
Holgurahi panamino. Znanemu Pariškemu listu „ Me mor i al diploma-tique" se pifiejo prav čudne reči iz Sofije. Znano je, da je Stambulov odstranil vse državne uradnike, kateri niso Blepo za njim hodili, ter je nadomestil z ljudmi, kateri so bili za službo kolikor toliko nesposobni, a v političnem oziru poslušni in za vse porabni. Že večkrat bo s-i vsled tega primerili veliki škandali. Stambulov je sicer skušal rešiti vsakega svojega privrženca, ako je le mogel, a večkrat mu ni to ni bilo mogoče. Tako je moral te dni privoliti, da so odgnali v zapor tajnika v ministerstvu notranjih rečij, Panajotova, ker je s ponarejenimi pobotnicami osleparil državno blagajno za velikanske evote; tudi Mihael Georgijev, ravnatelj carinskega oddelka v finančnem ministerstvu in bivši ravnatelj Flovdivske razstave je sedaj pod ključem, ker je goljufal kar na debelo.
Anarhisti v lielglji.
Nezadovoljnost delavskih krogov, da klerikalna vlada s pomočjo liberalnih doktrinarjev ovira uvedbo splošnega volilskega prava, rase vedno bolj in v tej splošni razburjenosti, ko že ni več ločiti rudečega Bocijalista od poštenega progresi t", se zlaBti močno množe" anarhisti. Anarhistični atentati že niso več nenavadni, a k sreči ne prouzroče večje škode. V nedeljo po noči pa so anarhisti v LUleu z dinamitom razstrelili ondotno stolno cerkev. Cerkev je skoro vsa zrušena, takisto duhovno sememšče.
Angleži v MffiptUk
Angleška vlada predložila je poslanski zbornici vse listine, dostajajoče se egiptskih razmer. Posebno zanimljiv je dopis lorda Uonebery.i na angleškega poslanika v Egiptu lorda Cromerja. I« tega dopisa je vidno, kako sodi angleška vlada mladega khe-diva. Roseberv ga zmatra odkritim in vsakemu po-razumljenju nanprotnim Rovražnikom Angležev, ter misli, da je zategadelj razmerje mei khedivom in anKleško vlado točno precizirati in angleško kontrolo izdatno pooBtriti, ker fe sicer Angleška vedno v nevarnosti, da jo vržejo iz Egipta, zlasti ker ima khedive v turškem sultanu trdm zaslombo.
Dopisi.
Kini, 8. aprila. [£zv. doji.] (Velika noč v Kimu. — Poset nemškega cesarja. — Raznoterosti.) Minuli so obredov polni dnevi velikega tedna in prišla je vesela Velika noč, ki je tukaj pri oživljeni naravi in čisto jasnih dnevih dvakrat tako krasna. Poleg Sv. Petra štel je največ obiskovalcev Sv. Ivan Lateraoski zaradi lepega petja. Slavnoznano gregorjansko petje v Sv. Petru poslušalo je zlasti mnogo ptujcev. Pevci so večinoma stari in že sivi, vsi brkasti in mnogi nosijo naočnike. Mej njimi se odlikujejo posebno milodoneči glasovi sopranistov, tresoči tenor in bas-aolo. Krasno bo peli „misererett veliki petek, a še lepši aglorijoM veliko soboto, potem ko so z veliko slovesnostjo krstili „jiagaue" (novorojenčke). Zvonovi so zapeli (tukaj pravijo: odvezali, odrešili so se; — a pro-pos! Vaših zvonov nismo nič videli tukaj v Rimu, ne vem kje so ostali!) po vBeh cerkvah in kmalu potem so praznovali vstajenje. Tukaj ne pripravljajo nič božjih grobov po naši navadi (le v cerkvi nera-
bil je, kakor piše pisatelj, pred kakimi 20. leti, kar se tiče glasbe, pravi personificirani italijanski narod. Vse njegove tedanje skladbe bo popolnoma v italijanskem duhu napisane, zato so se tudi narodu tako prikupile, da ga je ta zaradi n j i ti obožavat. V svoji posleduji dobi se je temu smeru izneveril, ter sledil Waguerju. Pravi itulijanski narodnjaki so obsodili ta njegov prevrat, drugi pa so ga zaradi njega slavili. Nastala je huda borba mej tema dvema strankama in v boju želela je jedna in druga stran, da jo pomiri nov nadarjen skladatelj. U »itn se pojavi na obnebju dramatične skladbe. Velike nade utuvili so nanj. Toda ta je hotel celo Wagnerja mul ki ihti v njegovem smeru. Po njegovi operi „Mefiitofeles" odstranili so se od njega celo novi pristaši Verdijevi.
Ves drugačen uzhit prouzručil je mladi nadobudni skladatelj Mascagni. Njegovo prvo opero „Ca-valleria rusticana" vzprejel je z navdušenjem ves glaBbeui svet. Trditi pa, da ni dela nad njegovo opero, kakor bo storili nekateri njegovi entuzijasti, je nepremišljeno. Srednja pot, zlata pot, pravi pregovor. Od kod pa vender njegov velikanski uspeh? — Sreča je za Mascagnija, meni pisatelj, da je za-
škega pokopališča sem videl takega) in tudi altarje, kamor položijo najsvetejše, le redko okrase a cvetlicami. Pri veliki maii na Veliko nedeljo bila je cerkev le v sprednjem delu do sredine velike kupole polna ljudstva, ki je pa najbolj prišlo le petje poslušati. Pobožnosti si prav malo opazil, redko kje kako klečečo osebo. (Najpobožnejše sta molile dve Slovakinji z jako debelimi molitvenik! v rokah in velikimi molki za peatjo; poleg njih so klečali tudi trije Slovaki.) Zlasti Angleži profanujejo s svojim zijanjem in glasnim razgovarjaujem vsako svetišče in suhe, dolgopete Angležkinje rinejo se skozi ljudstvo z lornjobom na očeh in rudečevezanim I$;i leckerjem v rokah.t Po večjem delu cerkve sprehaja in razgovarja se ljudstvo kakor na kakem trgu. Tu vidiš pravi mikrokozmos zemeljskega prebivalstva, ljudij najrazličnejših jezikov (celo črnce lahko zapaziš), stanov in nošenj. Anglež ti v jednomer ponavlja svoj dolgočasni „yesM, Madjar svoj „igen", Nemec ugiba, kaj predstavlja ta ali ona podoba in kdor ga posluša, mora se jeziti nad njegovo nevednostjo in baha-vostjo. Sploh je sedaj v Rimu vse polno Nemcev, zlasti severnih, in povsodi na ulici, kakor po cerkvah in zbirkah, slišiš večino le nemški govoriti, kakor bi se bil sam Berlin sem doli preselil. Si ve, da so to večinoma protestante, ki si hočejo ogledati katoliške obrede in skoro vse protestantovke hočejo videti tudi papeža, ne vem, ali dosežejo ta svoj namen. Tu so sedaj tudi armenski, romunski in madjarski romarji; ogerski Rusini imeli so danes svo|o božjo službo pri ^papeževem oltarji". Mej obiskovalci sv. Petra cerkve je posebno mnogo duhovnikov, redovnikov in vojakov vsakovrstnega Čina in različnih uniform. Poleg najelegantnejših dam vidiš siromašne kmetice iz rimske okolice, oblečene v obleko belo-plavo rudečo (!), starejše imajo peče podobne našim Goričankam, mlajše pa robce tako majhne, kakor pri nas za žepe; dva voglja drže v ust h Ljudje so v cerkev zaporedoma prihajali in odhajali, čez trg sv. Petra vozili so omnibusi, droške in kočije brez prenehanja od 9. do 12. ure in pešci so se morali ogibati, da jih ni nikdo povozil.
Za vzprejem nemškega cesarja pripravljajo mnogo stvari j, a velikanskega nič posebnega. Godba, viteške igre, streljanje itd., to se je že večkrat uprzorilo in mnogi so nezadovoljni, da se ne pripravi nič novega. Tudi nekaj starega Rima hočejo pokazati ; Forum, Palatin, Colosseum čistijo od nepotrebne prsti, Narodni muzej preustrojajo popolnoma (zato je sedaj zaprt); nasproti stanovanju cesarjevemu ustvarjajo popolnoma nove nasade itd. Mesto hoče vse ulice okrasiti z grbi nemškega cesarstva, predstavljali bodo v gledališčih najboljše igre itd. (NB. Tudi Italijani imajo svoj križ z „narodnim gledal š^em", ker nemajo sedaj nobenega pravega dramatika.) Najbolj se dopada sedaj Italijanom „11 Cicco" (pisatelj Bernardini di L-cce je železniški uradnik z H otroci, privatni docent italijanskega jezika itd), ali skoro vsi so jedini v tem, da to ni pravi dramatični pisatelj in čakajo boljšega (torej se tudi drugim ljudem ne godi mnogo bolje, nego Slovencem).
Od zadujega napada na kralja podvojili bo vse straže (državne in mestne), ali vender se dogaja VBe polno nesreč : včeraj (velikonočni večer) zabodli so 12 ljudij  (dva smrtno),  povozili so jih nekoliko,
čel skladati, dokler je še Verdi živ. Nasprotniki novega smera Verdijevega zarotili so se, da hočejo prvi talent, kateri se pojavi na opernem obzorji in ne bo hodil za Wagnerjem, z navdušenjem vzprejeti in ga poveličevati, da bi na tak način zaslišal Verdi glas italijanskega uarodnega ponosa in njegove jeze, kar so tudi storili. Mascagni pa je tudi res skladatelj poln ambicije, finega ukusa in uzleta, samo* stalen in origiualeo, pri vsem tem pa ne zameta sto in stoletne stečevine, katere si je glasba pridobila, kakor n. pr. arhitektonske oblike, instrumentalne iu vokalne. On ne zanemarja melodije na korist brezkrajnih recitativov i. t. d. Gotovo je, da ima tudi njegovo prvo delo semtertje še svoje nedostatke. Ali teh se lahko skladatelj pri svojih daljnih delih ogne, ko bode mirneje mislil. V prvi vrsti je, da s sredstvi bolj ekonomizuje. Ta napaka izvira pa pri vseh mladih nadarjenih skladateljih iz mišljenja, da morajo precej porabiti v svojem prvem delu vsa sredBtva, katera poznajo.
To je v glavnih potezah obseg študije, katero je avtor napisal v svoji knjižici. Priporočamo jo toplo vsem ljubiteljem glasbene umetnosti. Našli bodo v njej marsikatero jedro. (Konec prih.)
gorelo je on raznih krajih, tatvin in goljufij dogodi lo se je premnogo itd. Rimski listi prinašajo po dve strani takih nesreč. O bombah se pa sedaj nič več ne sliši. — Včeraj je bil velik upor mej jetniki sv. Mihela (500 mož); vojaštvo je rajše pasivno oatalo. — V nedeljo odkrijejo spomenik bivšemu finančnemu ministru Quintu Peli«. — Proti nameravanemu zakonu o civilni poroki došlo je že 950.000 podpisov. — Nj. Veličanstvo cesarica je sedaj v Napolju. _
Prejeli smo sledeči dopis:
Slavno uredništvo! Kot lastnik Blejskega jezera pronim temeljem §. 19 tiskovnega zak., da se k dopisu z Bleda pod naslovom „Kranjsko jezero v kleščah semitov" dne 28. sušen t. 1. v 71. številki cenjenega Vašega lista priobčenem sprejme nastopni
Popravek:
Ni res, da sem priposlal po nekem odvetniku skoraj vsem Bledčanom dopise s priloženo izjavo glede ieaera.
U -s je le, da se je pred dvema letoma gospodom bratom Tonnies, pred kratkim pa gg: dru. Alfonz-u Muschc-tu, Franu Kb. Souvan-u, Franu AmbroŽič-u, ter gospema Hedvigi W(Jlfitng in Matildi Hervatin kot posestnikom Blejskih vil, nadalje gg. Gustavu Valtrin^-ju in Franu Tirmann-u, ter gospej Mariji Mallner kot posestnikom Blejskih hotelov, priposlala izjava v podpis.
Ni res, da naj se vsled te izjave prejemniki odpovedo vsem pravicam do Blejskega jezera, res je le, da naj VBled te izjave pri poznajo dotičniki, da je jezero moja neomejena in prosta last, ter da njihovim posestvom ne pristuje nikakšna služnost na jezeru , da je tedaj od mojega privoljenja odvisno, da li smejo gori imenovani posestniki imeti svoje ladje na jezeru in voziti po njem.
Ni res, da so kateri predniki kakšne pravice uživali do Blejskega jezera, katere bi sedanji Bled« čani bili po njih podedovali, — nasprotno je res, da je c. kr. finančna prokuratura v imenu države to-ževala mojega prednika, ranjkega g. Viktorja Ruard-a, ter zahtevala od njega, da pripozna, da je Blejsko jezero javna voda, in da dovoli, da se jezerska parcela v deželni zemljiški knjigi odpiše od grajščine Blejske, — da se je pa ta tožbina zahteva vsled treh jednakih razsodb in sicer c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani z dne 10. februvarja 1881, št. 8340, c. kr. višjega sodišča v Gradcu z dne 27. junija 1881, št. 5591 iu c. kr. vrhovnega sodišča z dne 9. februvarja 1882 št. 12108 brezpogojno popolnoma odbila.
Ni res tedaj, da hočem komu kakšne pravice kratiti.
Res je, da morajo omenjeni posestniki pripo-znati, da si nimajo prisojevati nobene koristi glede jezera, ako jim jaz kot lastnik jezera tega ne dovolim prostovoljno ali po pogodbi in da tudi ne smejo b svojimi ladjami obrtnega dobička iskati po jezeru.
Nikakor pa ni res, da hočem jaz sam s bvo-jimi ladjami ljudi bndi si romarje do otoka k materi Bo«ji ali pa za veselje vozeče se po vodi prevažati ter dohodke in dobiček izključljivo v svoj žep spravljati.
Tistim seljanom, ki so b svojimi predniki ljudi bodi si romarje ali za veselje do sedaj po jezeru prevažali, niti prevažanja, niti dohodka in dobička iz njega ne branim in tudi ne mislim braniti, ker pridobljenih pravic jim ne smem in ne morem jemati.
Ni res tedaj, da bom jezersko obal nadzoroval po svojih ogleduhih, kateri bodo preganjali, rubili in kaznovali uboge ladjarje, ako bodo s svojimi čelnici brez plačane najemščine po jezeru vozili, marveč zabranilo se bode le gori omenjenim in drugim posestni kom vil in gostilnic, kateri nimajo nikakšnih pravic, se svojimi čolniči voziti po jezeru, ako se z menoj — lastnikom ne sporazumejo.
To pa se ne bode godilo po ogleduhih, nego po sodiškem postopanju in jedino ta namen imajo doposlane izjave, da se popolnoma neopravičeni posestniki, ki Bi le prisvajajo pravice, ne da bi jim pristajale, — izognejo tožbi, katero sem aicer primoran proti njim naperiti.
Ni res, da bode vsled mojega postopanja starodavna Božja pot do matere Božje hudo trpela, ker ni res, da se bode romarjem pot do svetišča zapirala, nego vsi tisti ladjarji, kateri so do sedaj imeli pravico prevažati romarje, prevažali jih bodo
SiOSSis! .M .ItžTB BtllllS1JEu<fi,I bbtbIh i
ravno tako v naprej, ne da bi meni morali kaj plačevati, ri RbOJj^AV
Do razburjenosti občinstvo nima nikakšnega povoda, ker faktično moje postopanje le nekaterim posestnikom vil in goatilnic ni všeč, ki izkoriščajo moje lastno jezero le zase in si zato domišljujejo in prisvajajo pravice, katerih nikoli imeli niso, njih zadeva tedaj tudi odgovornost za posledice, ki bi zamogle nastati iz pačenja javnega mnenja ter raznasanja neresničnih govoric, s katerimi po nepotrebnem begajo domače posestnike Blejske okolice, kojim nihče njihovih pravic kratiti ne more in tudi noče.
Kdor pa misli, da ima kakšne pravice, ki mu jih jaz odrekam, temu je prosta postavna pot, po kateri naj poskuša ugotoviti opravičenost svojih zahtev. Toliko v pojasnilo.
Z najodličnejšim spoštovanjem
Adolf M u h r.
Na Dunaj i dne 3. aprila 1893.
Opomba uredništva: Mi smo prejeli dotični dopis naravnost od občinskega predstojništva na Bledu, ki vender mora biti dobro informirano. Sicer nas bo pa veselilo, ako se bo stvar sedaj resnično tako razvila, kakor trdi v predstojećem popravku g. M u h r.
Domače stvari.
— (Iz hrvatskih Časnikov.) „Agram'er Zeitung" se v svoji zadnji številki jako laskavo spominja petindvaJBetletnice našega lista, ter izraža željo, da naj bi „Slovenski Narod" še mnogo let deloval v interesu narodne stvari v slovenskih pokrajinah Avstrije. — „Agramer Tagblatt" iz naše slavnostne številko posebno navdušeno pozdravlja članek g. Ivana Hribarja .Slovenci in Hrvati", iz katerega navaja glavne točke v doslovnem prevodu.
— V Dubrovniku izhajajoča „Crvena Hrvatska" prinaša na čelu lista dolg članek „Naša braća Slovenci," v katerem jako temeljito razpravlja od-nošaje med Hrvati in Slovenci, ter posebno simpatično priznava zlasti delovanje „Slovenskega Naroda" za zjedinjenje obeh bratskih plemen. O tem zares izbornem člauku spregovorili  bomo še podrobneje.
— Včerajšnji številki „Obzora" in „Hrvatske" nam še nista došla.
— (Osobne vesti) Gosp. dr. Valentin I. I z o p, koroški Slovenec, prebil je minoli teden sodni izpit v Trstu. Oudotno višje dež. sodišče ga je poslalo v Koper, da popravi in uredi zemljiške knjige Koprskega okrajnega sodišča. — Učitelj v Oneku g. J os. Kike I je imenovan učiteljem - voditeljem na sedanjem svojem mestu; učitelj in voditelj v Podragi g. Rudolf Dolenc je premeščen v Planino; začasna učiteljica v Čatežu gospdč. Ana Z e v n i k je stalno nameščena na isti Šoli, gospdč. Avgusta Kolnik v Blokah pa premeščena v Radeče. Učitelj v Bavti vasi gosp. M. Š ribar je iz službenih ozirov premeščen k Beli cerkvi.
— (Odbor »Dolenjskega Sokola") izročil je danes g. notarju Luki Svetcu diplomo častnega člana.
— (Slovensko gledališče.) Opozarjamo občinstvo na prihodnjo slovensko predstavo, katera se bo vršila v nedeljo na korist velezaslužnega kapelnika g. prof. Gerbića. Vsak obiskovalec našega gledališča ve, kake zasluge si je pridobil g prof. Gerbič za slovensko opero, zato je pričakovati, da bo občinstvo mnogoštevilno obiskalo njegovo bene-fico, pri kateri se bo pela krasna opera „Cavalleria rusticana*.
— (Za Ljubljano je vse dobro,) si je mislil gledališki podjetnik in priredil nemško operno etagiono. Mej „umetniki" je tudi neki g. Kornav, ki je v minoli sez6ni pel manjše uloge v Požunu in v Temešvaru. V Mozartovem „Don Juanu" pel je Mansetta in „Neue Temesvarer Zeitung" z dne 35. marca t. I. piše o njem doslovno: „KornBV war, biB auf 8eine Beine, deren Beweglichkeit wir gerne anerkennen, weder gesanglich noch in seinem Spiele hervorragend uud bot eine sehr mittelmassige Dar-atellung". Tako so sodili v Temešvaru, a v Ljubljani? No, za to je itak vse dobro, da je le — nemško.
— (Kranjsko društvo za varstvo lova.) V nedeljo dne 26. marca se je pri „Slonu" vršil II. redni občni zbor kranjskega društva za varstvo -ova, ob udeležbi mnogobrojno došlih društvenikov. Pozdravivši shod otvori načelnik sejo ter objavi poročilo o poslovanju, računsk? sklep in pa izkaz pre-
moženjs. Število društvenikov, katerih je bilo konec leta 1891. 19 ustanovnikov in 149 udov, se je do konec leta 1892. pomnožilo na 22 ustanovnikov in 276 udov. Društveno premoženje znaša konec leta 1892. 1941 gld. 46 kr.; revizijski odsek poroča, da je pregledal računski sklep ter izkaz premoženja, in da je oboje našel v popolnem redu. Za leto 1893. so se dosedanji člani revizijskega odseka, gg. Gvidon Sehneditz, Josip PleiweisB in Alojzij Perles zopet jednoglasno izvolili. Gg. grof Alfonz Auersperg, Otmar Bamberg, c. in kr. stotnik Fric Kaučič in F. M. Regorscheg, ki so po srečkanju imeli izstopiti iz odbora, bili bo zopet jednoglasno izvoljeni. Gosp. Josip Scbanta stavil je posebni predlog, naj se k členu IV. pravil sklene sledeči doBtavek: Oaebe, ki kot osobje gozdnega varstva in pomožno osobje spadajo k uradništvu, ter so glede* na gozdno in lovsko varstvo zapriseženi, plačujejo udoino v znesku 1 gld. na leto. Predlog je bil soglasno sprejet. Na to zahvali načelnik gg. dvornega Bvetnika dra. Račiča, F. M. Regorschega in Otmarja Bamberga na krepki dejanski podpori, katera mu je od njihove Btrani prihajala, in potem po dogna-nem dnevnem redu sklene občni zbor.
— (Nova stavba.) Ljubljanski podžupan in veletržec g. Vašo P e t r i ć i č začel je na svojem stavbišči na Resljevi cesti zidati hišo, ki bo, sodeč po načrtih, jako elegantna in bo imenovano cesto izdatno okrasila.
— (Trto o uš) bode v svojih vinogradih preganjal državni in dež. poslanec gosp. Pfeifer v Krškem z žveplenim ogljencem. To Bredstvo je baje najboljše, a ker je zelo drago, si ga ne more vsakdo omisliti. Na Dolenjskem menda še nihče ni poskusil s tem sredstvom. — Kranjski dež. odbor deli sedaj podpore za nasajenje novih vinogradov. Prosilec se mora izkazati 8 potrdilom županstva, da je začel delovati. Za m3 nasada dobi prosilec po 3 kr , vender več kakor 20 gld. podpore ne dobi noben vinogradnik.
— (S mešnoBt Celjskih nemču rje v.) Da bi Celje izgledalo bolj nemško, napravili so pri mestnih mitnicah Bamo nemške napise in celo v nemških barvah, ne zmeneč se za to, da so napisi v prvi vrsti namenjeni slovenskim kmetovalcem iz okolice. S temi napisi se pač ue bo obvaroval nemški karakter Celja, tem manj. ker jih bodo morali C I jani sami zajedno z napisi ulic in trgov odpraviti in nadomestiti z dvojezičnimi. Ta dan pride gotovo!
— (Rimske izkopine v Ptuju.) Konzervator dr. .1 e n n y odkril je zadnji teden v Ptuju več zanimljivih starorimskih reči j, mej katerimi je posebno krasen mozajik-tlak, kakeršnega je odkril na šestih krajih. Najlej>ši mozajik-tlak ima v Bredi fino izdelano podobo, predBtavljajočo Evropo, kako beži žnjo v bika premenjeni Zen.
— (Nesreče.) Pred prazniki kupil je v Slovenjem Gradci kmetski fant Martin R i c m a n, doma pri Sv. Janezu blizu Spodnjega Dravograda, dva kilograma smodnika, da bi na Velikonočno nedeljo doma streljal. Smodnik je bil zavit v papir; fant je zavoj zavezal v robec in vozeč se domov, sedel na smodniku, mirno pušeč iz svoje pipe. Ko je pipo znova užigal, padla je iskra v smodnik in ta se je unel ter neprevidnega fanta na obeh rokah in na obrazu tako močno ožgal, da skoro ni upanja, da okreva. Mej Savo in Moravčami leži hrib Mo-rovec, na južui Btrani pa je župnija sv. Helena, h kateri spada vas Klopce. Od hriba Morovca utrgal se je velik usad in drvil nizdolu. Priletel je na neko hišo, predrl steno in zasul Ženo in troje njenih otrok. Jeden otrok je bil takoj mrtev, Žena pa zelo ranjena, vender se je zavedla in z velikim trudom rešila še živeča otroka, da se nista zadušila.
— (Velik* pretep v Trstu.) V nedeljo zvečer prouzročili bo pijani vojaki v ulici Crosada velike izgrede. Brez vsega uzroka napadali so vsakega, kogar so srečali in se naposled lotili večje skupine delavcev. Unel se je pravi pravcati boj. Vojaki so v pijanosti potegnili bodala in ranili mnogo osob ter naskočili tudi vojaško patrolo. Šele ko so prišli redarji v večjem številu in nekatere patrole bilo je moči ustaviti krvavi pretep, kakeršnega v Trstu že veliko let ni bilo.
Razne vesti.
* (Dr. Fr. V. Jefdbek f.) Minoli petek umrl je v Pragi jeden najboljših čeških pesnikov in pisateljev, dr. Fr. V. Jefabek. Rojen 1. 1836. posvetil bo je na'prej žurnalistiki, potem pa postal profesor iu član češke akademije znonostij. Jefabek
je bil jako ugleden novinar, kot pisatelj pa se je zlasti odlikoval na dramatičnem polju. Najslavnejše, tudi v nas že uprizorjeno njegovo delo je „Služeb-nik sveho pana". Vrh tega zložil je Jefabek mnogo pesmij, spisal tudi nekaj povestij in obilo kritičnih študij ter izdal korenito pisano delo o romantičnem pesništvu vseh evropskih narodov. Duhovit pesnik in ugleden učenjak bil je pokojni Jefabek vedno unet Slovan in prijatelj slovenskega naroda. Da mu je bilo sojeno daljše življenje, obogatil bi bil češko slovstvo še za marsikatero delo.
* (Spomenik Aks&kovu.) Slavjansko blagotvoriteljno društvo v Petrogradu pričelo je nabirati darove, da »e postavi spomenik prvobo-ritelju za vzajemnost slovansko Sergeju Aksakovu in njegovima sinovoma in sotrudnikoma Ivanu in Konstantinu.
* (Originalen samomor.) V Sibinju usnu hI se je na čuden način major 82. pešpolka Alojzij Pooisch. Pritrdil je na vrata svojo Babljo in se potem zagnal proti njej ter tako končal svoje življenje.
Književnost.
— Pomladni glasi.   Posvečeni slovenski mladini.   III.   Uredil Alojzij  Stroj.   V Ljubljani, 1893.   Založili sotrudniki.   Tiskala „Katoliška Tiskarna".   Str. 110.   Cena? —   Lepo je in hvalevredno,  ako  bo mladi ljudje skušajo na literarnem polju. Umevno je aicer samo po Bebi, da mladi pisatelji, katerim življenja dogodbe še niso razbistrile duševuega  vida, kateri  si še niso  mogli pridobiti samosvojega   stila, ne   producirajo niti originalnih niti   dovršenih  stvarij, a navadno   se da iz takih prvencev sklepati na talent pisateljev. — Ljubljanski bogoslovci izdali so sedaj že tretji zvezek svoje, mladini   namenjene zbirke,   naslovljene „Pomladni glasi".   Ta, lepo tiskani zvezek,   okrašen b čedno podobo sv. očeta Leona XIII., prinaša mimo nekaterih pesmi, obširnejši životopis sedanjega papeža, nekaj povestij   in dramatičen   prizor.   Pesmi imajo zdravo jedro, oblika pa je lepa in pravilna tako da jim ni kaj prigovarjati.   Prozajičoi spisi imajo vsi očitno   pedagogiško   tendenco.    Životopis papeža Leona se bere  gladko in radi   priznavamo,  da je spisan prav spretno,  ne ugajajo  nam pa upletene ekspektoracije o mudroslovju, o razmerju mej državo in cerkvijo in o delavskem vprašanju  in sicer zato ne, ker te stvari  niso za otroke do 14 let stare, dočim za  starejše   otroke  spet   „Pomladni glasi" niso.   Povest „Rana smrt — pa dolgo življenje" bi bila dobra, da ni gostobesedni pisatelj pozabil svojega pedagogiškega namena. Gromov Lojze, siromašen dijak, n š I  je nekemu židovskemu otroku življenje. Otrokova mati vzame Lojzeta k sebi v hišo. Lojze  seznanja rešenega otroka s katoliško vero, vsled česar mora zapustiti hišo.   Odhajajoč jej za-bičuje še jedenkrat vse podane nauke iu ji napiše molitvico, katero uaj (seseda na skrivnem) moli. — To ni lepo, da navaja ta pobožni  Lojze  mlado Židovko,   naj na skrivnem  in zoper  materino voljo kaj dela, in to v povesti kot dobro delo slikati, ni pedagogično.   —   „V nebesih —  pri sveti birmi" je sila  raztegoena povest,   sicer   pa je   tudi tisti Francek preveč nenaravno moder. „Zaklad v hruški* je najboljši spis v celi zbirki ; ta povest ima realno podlago, vse dejanje bo razvija iu popisuje logično, dobri  nauki   pa  bo  neprisiljeno upleteni, česar o drugih spisih ne moremo reči.    „Gospod  iz Trsta" je otroška igra v dveh dejanjih, prav za prav pa po nepotrebnem v dramatično obliko ukovana dobra povest. Skratka: delce ui dovršeno, a veuder zasluži, da se priporoča; mladim pisateljem, ki so pokazali nekoliko  pristnega talenta,   pa  svetujemo,  naj se marljivo   vadijo,   kar jim   bo   toliko   laglje, ker jih na  to navaja  v tem genreu   pisani   „Dom in Svet".
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 5. aprila. Poljski listi so javili, da prevzame gališki namestnik grof Badeni ministerstvo notranjih reči j. Ta govorica je popolnoma neosnovana.
Beligrad 5. aprila. Po zadnjih računih vladnih listov imela bo pri prvi seji narodne skupščine liberalna stranka devet glasov večine nad združenimi radikalci in naprednjaki.
Bukurešt o. aprila. Zbornica odobrila koncesijo z Avstrijo radi varnostnih znamk in se potem razšla.
Florenca 5. aprila. Giers se odpelje prihodnji teden v Peterburg.
Pariz 5. aprila. Novo ministerstvo je sestavljeno.   Dupuy prevzel  predsedstvo in
notranje reči, De vel le vnanje reči, Pevtral finance, Guerin pravosodje, Po in car rć naučni, T e r r i e r trgovinski in V i g e r poljedelski portfelj; vojno ministerstvo prevzel general Loizillon, mornarico admiral Rieunier.
Berolin 5. aprila. Šuvalov, ruski veleposlanik, se vrnil iz Peterburga. Nekateri listi javljajo, da je Šuvalov naznanil nemški vladi, da Rusija ne vzprejme nasvetovane trgovinske pogodbe. Kurs rubljev je vsled tega na borzi izdatno padel.
London 5. aprila. „Daily Cronicle" javlja, da pošlje papež zlato rožo to leto nevesti Ferdinanda Koburžana.
Tujci:
4. aprila.
Pri JflaliMt Vitez pl. Beck, Klotz, Jaat, pngel, Mertens, Schundt, Szawist z Dunaja. — Oblak iz škofje Loke. — Lakner iz Rudolfovega. — Dr. Moye iz Kamniku.
— Port iz Plzna. — Degenhaidt iz Monakovega. — Ja-nauschek iz Prna. — Dr. Keuda H Vipave.
Pri slonu t Bauiugartner, VVeimnao, Hess z Dnnaja.
— Meiael iz Prago. — Dr. Burger iz Kočevja. — Kina iz Kiboice. — Haudler iz Beljaka. — Hobrer iz Celovca. — Lapajne iz Idrije. — JentI iz Maribora. — Stropnicky iz Prage.
Meteor o logično poročilo.
Dan |	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
_5	7. zjutraj	7897 mo.	— 0 6° C	si. szb.	jasno	
a,	2, popol.	7869 mn,	\H 4» C	si. svz.	jasno	0*00 miu.
	9. zvečer	737 2 na.	7-8° C	si. vzb.	jasno	
Srednja temperatura 7 9°, za 04° pod normalom.
ID"U.33.a,jsl5:a, "borza,
dno 5. aprila t. 1.
včeraj — danes
Papirna renta.....gld.   9885 — gld. 9880
Srebrna renta.....„     98 70 —    „ 98-66
Zlata renta......                            „   117— —    „ 116 1K>.
4°/u kronska renta   ...     „     Q6'95 —    „ 9695
Akeije narodne banke  .   .     „   996'— —    „ R94-—
Kreditne akcije    ....     „   3">t> <>) —    n 355*30
Lordon.......                                  „   121*66 —    „ 12166
Srebro.......                                   „     —'— —    n —*—
Napol........„       966 —    „ 9661/,
C. kr. cekini    .....     „       6*76 —    . 675
Nemfike marke     ....     „     69*60 —    „ 69*59'/.
470 državne srečke iz 1. 1854   .   260 gld. 148 gld. - kr.
Državne srečke iz I. 1864    .   .   100    „ 1*8 „   25 ,
Ogerska zlata renta 4°/0...... llf> „   85 „
Ogerska papirna renta 6°/0..... — „   — „
Dunava reg. srečke 5%   •   •   •   100 gld. 130 „   — „
Zemlj. obč. avstr. 4» ,°/u alafi zast. listi . 120 „   25 „
Kreditne srečke......100 gld. 201 „   50 ,
Rudollovo srečke.....10    „ — ,   — „
Akcije an<*Io-avst. banko .   .    .   200    j, 159 ,   50 „
Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v. .   .   . 273 „   — „
Štev. 5388.
Učenca
ki je vsaj 15 let star, krepak In marljiv, vzprejme tako) Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Selenburgove Ulice it. 4. 342—1)
Jeden „laiidauer", S kočtjaška phaetofia, 3 Jednouprežnl vozovi v jako dobrem stanu, 2 para konj, jeden par petleten, 3 51/2 pestij visok, drugi par šestleten,  16 pestij visok. (344—1)
Rimska cesta štev. 20.
Dva učenca
se takoj vsprejmeta. (343—1)
v špecerijsko prodajalnico Jer. Reitz-a
▼ Ljubljani, Kravja dolinu.
Izprehodne palice
v največji izberi po prav nizkih cenah, kakor tudi
rezbarske izdelke in pletenine
priporoča
Kočevska domnca obrt F. STAMPFEL
v LJubljani. Kongresni trg. (282—9)
ABBHBMI^HHHHHrHHBBHnraik
Primer itev. 56 (nobene tontine). Uplaeane premije »ltrpstovale so se z več nego o'/, odstotkov ter se je razven tega daialo polno r a store zavarovanje »kozi 22 let.
Policu »lev. !>:t.O i:t.
Zavarovanec: M. Groon.  Trajanje: 1869—1891.
Premij je uplačal vse/ra okupaj: dol. 3885*—.
Izplačal mu seje za to v vsem znesek: ,, 6671-12.
Nobene tontine, torej je izključena eventuvelna iguba vseh premij.
,THE MUTUAL'
največja in najbogatejša zavarovalna
družba na svetu.
(267)
Poroštveni zakladi dne 31. decembra 1892: 907 milijon o-v frankov.
klavno zastopstvo za Kranjsko: I3 i" i in ož XX ndovernig
v ljubi |anl, KolodvorMke ullee -t. 18.
C. h. glavno ravnateljstvo avstr. đrž. zelenic.
Izvod iz voznega reda
-v-el3a.Trxa.egra. od X. olctoTorat 1892.
Nastopno omenjeni prihajalni in odbajalni časi ozn«, ceni ao v srednjeevropskem easn.
Odliod iz Izubijane (juž. kol.).
Ob 6. url 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, I1, tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 11. url 55 min. predpoludne osebni vlak na Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. url 21 min. popoludne osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, InomoHt. Pariz, Line, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Prago, Karlove vare, Draždane, Dunaj via Amstetten.
Prihod v L1 ubijano (juž. kol.).
Ob 7. url 10 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždanj, Prage, Francovih varov, Karlo-vih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solnograda, Linca, Iachlja, Ljubna, Celovca, Fransena-feste, Trbiža.
Ob 4. nrl 55 min. popoludne osebni vlak z Dunaju, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontablja, Trbiža.
Ob O. url 27 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža.
Odhod iz Izubijane (drž. kol.).
Ob 7. nrl 15 min. zjutraj v Kamnik. ,,  2.    ,,  IO   „    popoludne v Kamnik. 7.    „ 00   „     zvečer v Kamnik.
Prihod v IJubijano (drž. kol.)
Ob   6. nrl 35 min. zjutraj iz Kamnika. 11.   „   06   „    dopoludne iz Kamnika. „   6.   n   20   ,,    zvečer iz Kamnika.
Sreduje-uvropski čas je krajneinu 6asu v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—71)
Hiša
z opeko krita,  v kateri  se nahaja že  več let MpeeerljHka prodaj al nI en in trafika,
proda se iz proste roke.
Pri bili je vrt. — Ponudbe pod ,,IIi£n"
na upravnistvo „Slovenskoga Naroda".   i345 — 1)
Solnčnike
le najboljšo kakovosti priporoča v veliki izberi in po nizkili cenah
L. Mikusch,
tovarna solnčnikov in dežnikov (331-3) v Ljubljani,
1 ]M«»«tiil trgg Mtev. ir>.
IV. 782/91.
C. kr. z. m. del. okr. sodišče na/nanja :
Prostovoljna dražba mladoletnim Ernst Ločnikarjevim 6 otrokom last:. - 1 zemljišča vtožna št. 1017 katastralna občina Brezovica določi se
11«, «3-1»x IO« aprila 1893
ob 9. uri dopoludne na meRtu zemljišča.
Eventualno ukni / -tiii.i upnikom ostanejo pravice ne glede na prodajno kupnino pridržane. Po o • : li pogo|ih, ki so tusodno na vpogled, ne bo posestvo le za ali nad i/klicno ceno 1000 gld. prodalo, družbeniki ima»o 10°,0 vadijumii, kupec pa 10% kupnine in znesek nad 1000 gld. takoj položiti.
V Ljubljani, dne 11. marca 1893. (817—8) IDr, Dolenc,
VABILO
rt
OBOJEMU' Z.BORTJJJ
zadruge gostilničarjev, kavarnarjev, skuharjev >f in žganjetočnikov )f
kateri bode
-nT četrtelr, ©. etprila, 1893. 1.
in ako bi zhor takrat ne bil sklepčen
v torek, 11. aprila 1893. 1, vsakokrat ob 3. nri popolndne y^ v g. Hafner-ja pivarni na Sv. Petra cesti.
-- >fr
Vspored razprav:
1. Branju zapisnika občnega zbora . dne 2 7. septembra
2. Poročilo o delovanji zadružnega starešinstva 1. Ib92.
3. fitanju računa za 1. 1K92.
4. Volitev načelnika, njega nuiueBtnika, sest odbornikov in treh numcBtnikov
v zadružno starešinstvo. 5<   Posamezni predlogi zadružnih članov.
V LJubljani, dne 21. marca 1893.
Za zadružno starešinstvo:
Lekarna J. Mayr
„Pri zlatem, jelenu"
v Ljubljani, Marijin trg, blizu frančiškanske cerkve.
Komeopatična lekarna, zaloga vseh tu- in inozemskih specijalitet, skujenih domačih zdravil in rudninskih voda. — Priporoča : Stupo za konje, zavitek po 50 kr. — Restitucijsko tekočino za konje, steklenica po 1 gld. in 1 gld. ")0 kr. — Štupo za govejo živino, zavitek po 50 kr. — Stupo za svinje, zavitek po 30 kr. in tudi druga izvrstna zdravila za domačo živino. (333—2)
(311
Fran Ferlinc, načelnik.
Dražestni uzorci privatnim naročiteljem zastonj in franko.
Knjige  z uzorci  begate  vsebine,  kakeršnib  če nI bilo,  za krojačo nofraukovano.
Jaz ne dajem odpusta 27, ali 3'/, gld. od metra in tudi krojačem nlkaklh daril, kakor to godi od strani konkurenciju na troSko poslednjo roke, nego imam samo stalne fd odločone ceno, da aamore vaalc privatni uaroolteJj dobro in po coni kupovati. Zatorej prosim, du si da vsak predložiti aamo moje knjige z uaorci. Tudi svarim pred pismi konkurencijo, v kojih so obota dvojni odpust od cona.
Tkanine za obleke.
P1 ruvion in doakinj; za visoko duhovnietvo, tkanine, kakor mo predpisuiH« na c. kr. uradniško uniforme, tudi u. veterance, požarno brambo, telovadce, livrejo, Hiiknii /a biljard in igralne mize, prevloke za vozove, lodon, tudi uepruiuooljlv, za lovsko sukno tkanine, ki so dajo prati, potni paidi <>d gldu 4—14 itd.
Kdor želi kupovati hvalovrodno, postono trpežno, čisto volnono suknonino in na cenenih cunj, ki komaj toliko stanejo, kot iznaša plačilo krojaču, obrne naj so na tvrdko
Jan. E t ika i* &, Is ky v Brnu uTn^k
Največja tovarniška zaloga suknene rolu- v vrednosti V., milijona goldinarjev.
Da predočujem velikost in zmožnost, ra/.kladati mi je, da je v moji roki zje-diaieu največji izvoz sukna v Evropi, proizvajanje Bkanimgima% pripadajoče opremo za krojače in velika knjigoveznica z«oij v lastne svrbe. Da se o vsem navedenem prepričate, pozivljoui p D. občinstvo, komur je prilika dana. da si ogloda velikanske prostore moje prodajalnico, v koji posluje lf>0 ljudij. — Pošilja so lo proti poštnomu povzetja. — Dopisovanje v nemškem, čuskem, ogorBkeui, poljskem, italijanskatn, fraa-cosketu iu anxleSkem jeziku. —
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoII i.
Li»Btii:na in tisk „Narodne Tiakftrne".