L. TROHA 1-7-43 319 DEWE AVE. POrtT AHT11UU, um. CENA NAROČNINI:
Za eno leto ........................ $2.00
Za pol leta ....................... 1.25
Za ZDA........................... 3.00
EDINOST
NASLOV EDINOSTI 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
•	•	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV	V . . .	• •
Vol. 1 No. 3.			Priče 5.	TORONTO, ONTARIO SOBOTA, 15 AVGUSTA, 1942.	Cena 5c.	Leo 1 štev. 3.
Partizanska borba v Jugoslaviji
Hlapec Jernej se maščuje — Ustvarja si pravico na grobih zločincev slovenskega naroda
Moskva — Božidar Mas-larič, podpredsednik vseslovenskega Kongresa v Moskvi, poroča v svojem telegramo o borbah v Jugoslaviji naslednje: "Ni to prvikrat, da se Srbi, Hrvati, Slovenci, Črnogorci in Bosanci, bore proti nemških in italijanskih nasilnežev. Tembolj zgodovinska povest zatrjuje o njihovem borbenem duho in pogumu zlasti iz zadnje svetovne vojne, da so ne le zmožni z uspehom boriti se proti sovražnika, ampak ga tudi poraziti.
Točasno se razvija ljuta borba širom Jugoslavije. Narod se je dvignil na noge, prijel za orožje v obrambi svoje zemlje, in civilizacijo od nemških in italijanskih razbojnikov 20 stoletja. Vse demokratične in politične stranke, imajo svoja pred-
stavništva v glavnem poveljstvu partizanskih in do-brovoljske vojske. Tako ze-dinjeni narodi Jugoslavije se bore pod geslom: Smrt fašizmu — Svoboda naro-dim! To svečano geslo izpisano je na zastavah partizanske in dobrovoljske armade. Na čelo te velike dobrovoljske vojske, katere je sestav iz brigad in večjih vojnih oddelkov; večjih in manjših partizanskih oddelkov, je edinstvena komanda.
Naspram zatrvanju Jugoslovanske vlade v Londonu, partizanska vojska se sestoja od preko 100.000 ljudi. Hitlerjevo časopisje hoče pod vsako ceno dokazati, da se v Jugoslaviji partizani bore oddvojeno. Toda v borah zavezemajo velik ob-
(Nadalje na 3. str.)
PREGLED SOVJETSKO NEMŠKE FRONTE
DRUGA FRONTA MORA RAZDVOJITI FAŠISTIŠNE SILE, DA SE NEVARNOST V ČAKANJU IN PRESODKIH NI REŠITVE
ODSTRANI
Predsednik od G!0, predlaga obnovitev mirovnih pregovorov z AFL.
GLAVNO VPRAŠANJE NA KONVENCIJI U. A. W. BORBA ZA DRUGI FRONT, 1.640 DELEGATOV ZASTOPALO JE 600.000 UNIJSKIH ČLANOV
Chicago — V prvem tednu meseca avgusta vršila se je letna konvencija avtne unije, kateri je prisostovalo 1.640 delegatov, ki so skupno zastopali 600,000 unij-skih članov. Avtna unija je za dobo od zadnje konvencije povečala se za 300,000 članov, te se zatrjuje, da je avtna unija najveČa ameriška delavska organizacija.
Konvencijo je nagovoril Predsednik avtne unije (C. I. O.), Thomas Murray. V svojih dveh govorov na ko-nveciji in tudi črez radio, priporočal je ustanovitev druge fronte na zapadu Evrope. Shoda, na katerem je bila rezolucija, da unije CI O podpirajo Rooseveltov program glede ustanovitve druge fronte, soglasno sprejete se je udeležilo Čez 8000 ljudi.
Thomas je v obeh govorih poudarjal, da se bo A-merika zavarovala z ustanovitvijo druge fronte. Ne glede na to, kaj mislimo o obliko ene ali pa druge vla-. de, se moramo zavedati, da bo na stotine ameriških vo-
jakov ubito, če bi Rusija padla, preden bosta Nemčija in Japonska poraženi — je pripomnil. Iz tega razloga je ustanovitev druge fronte potrebna.
Dodal je na konvenciji tri glavne naloge, katere so glase: Zbrati vse sile unij-ske moči za vojno — dati vso podporo Predsedniku Rooseveltu, ter pridobiti še toliko delavecv,, da bo avtna unija štela eden milijon članov.
Murray pravi v pismo W. Greenu, predsedniku A. F. L., kjer naglasa potrebo organske enotnosti, da je imenoval odbor za pogajanja z A. F. L. Ta odbor se bo sestal s člani odbora, ki ga i-menuje AFL., glede obnovitve mirovnih pogajanj z AF L. Upati je da se bo temu pozivu odzvala A. F. L., kar bi edino pospešilo vojne napore Amerike, ter z tem tudi se odstranilo večno razje-danje delavskih vrst, posebej ob tem času,, ko so delavci ogromni opor v vojni industriji.
Moskva — Od Vorožneža proti Stalingradu in proti Krasnodara, ravijajo se oš-tre bitke za vsak pedenj Sovjetskega ozemlja. Nemški fašizem je na sorazmeroma bojne črte ozek kraj,, zbral vse sile ki jih je mogel zado-biti pri svojih zaveznikih Rumuniji, Madžarski in drugih zaposedenih državah, poleg svojih rezervnih divizij iz Francije. Ravno tako v orožjo z namenom, da se polasti oljnatih vrelcev na Kavkazu.
Rdeča Armada na tem kraju se bori junaško. Vsak pedenj zemlje je polit s krvjo in prekrit z trupli mrli-čev fašizma. Zelo hrabro se odlikujo oddelki Sovjetskih Kozakov, kateri so, kakor se računa pobili nad 6.000 Nemcev, 1.000 Rumunov in Madžarov, samo v nekaj naskokih proti tem silam. Fašistična premoč v marsi-
katerih ozirih je ogromna, ampak jo Rdeča Armada zadržuje in z vsakim dnevom zmanjšuje njeno številno silo.
Najnoveška taktika fašizma je, da na ozki kraj bojne črte vrže ogromno število vojakov, tankov in bojnih letal. To pa vsekakor pomeni pod ceno ogromnih izgub napredovanje na ta način.
PISMO KRALJEVSKEGA POSLANIKA IZIDOR CANKAR
INDIJA NOVO ŽARIŠČE NOTRAJNIH NEMIROV
GANDI IN NJEGOVI SOMIŠLJENIKI RADI SVOJE UPORNOSTI ARETRIRANI
Bombaj — Vsa Indija je skoraj paralizirana od razširjajoče se stavke in izgredov v raznih mestih. Vojaštvo in policija, je pozvana bila v Bombaju, Delhi, Lu-cknov, Poona in Drugod. Do večjih izgredov je prišlo izmed Hindusov in Moslemov,, kjer so prvi prisilili Mosle-me v starem Delhi, na vsak obrat, kako bi stavka bila v spošnem po vsej Indiji.
Gandhi in še nekateri vodje Vse Indijskega Kongresa, kateri predstavlja najmočnejšo opozicijo glede zedinjenega odpora v borbi proti fašizmu, so aretirani. Namreč Gandhi zahteva od Vel. Britanije popolno svobodo in samoupravo ako se hoče, da bo Indija se pridružila Zedinjenim Narodom. Vlada Vel. Britanije
in tudi drugi vodje raznih strank v Indiji, so opozarjali Gandhija na nevarnost, katera preti Indiji, zlasti a-ko se bo njegovo stališče sedaj v tem času naporno zahtevalo, mesto da se to o-dloži za ureditev po vojni, kakor je tudi pripravna vlada Vel. Britanije,, da se da Indiji oblik vlade in samouprave Dominiona.
Situacija je zelo resna, tembolj ako se bodo izgredi in nezadovoljstvo razšir-jevalo na ogromne množice ljudstva. Taki izgredi indijskega naroda bodo edino dobro prišli raznim privržencem in agentom fašizma, še posebej ako pomislimo, da je desetletja nevarnost z strani japonskega impi-rijalizma da se polasti Indije z tem tudi v večjem delu
Zavezniška konferen-cija v Moskvi
Moskva — V Moskvi se je vršila tekom prvega tedna avgusta meseca konferenca zaveznikom vsih glavnih sil Zedinjenih Narodov. Sklepi in rasprava na konferenci, niso objavljeni. Sklepa se, da so bile raspra-ve glede vojne strategije Zedinjenih Narodov, ter takojšnji pomoči Sovjetski Zvezi, katera znaša največji del borbe proti fašizmu.
Poleg Sovjetskih vojnih strokovnjakov, so konferen-ciji prisostovali predstavniki Amerike, Vel. Britanije in od drugih držav. Britanska vlada o tem ne pove niti besede glede sklepov, pa tudi imen svojih predstavnikov. Konferencija je sklicana tajno in vse dokler se posamezni predstavniki ne bo izjavilo.
Nemški radio je sprožil vest,, da je prisostvoval tej koferenciji tudi Premijer Vel. Britanije, Churchill vred z vojnimi strokovnjaki Vel. Britanije in Amerike. Toda, na takevesti, ki prihajajo iz Berlina ali pa Rima, se nemoremo v tem slučaju ozirati, ker so znane svetu fašistične laži.
Dr. Geo. Yeh direktor Kitajske informacijske službe v Londonu, je izjavil: Da je Japonska skoncertrilala nad 1,000 bojnih letal na Mad-žursko-Sovjetski meji, tudi da se pripravlja za napad na Sovjetsko Zvezo. Vse to kaže,, da je ta čas od usoda-polnega značaja, da se ustanovi druga fronta prej, nego Japonska prične z svojim napadom na Sovjetsko Zvezo.
Azije, takorekoč na pragu.
Edina rešitev za Indijo in njeno neovisnost, ter tudi preureditvi oblika države in vlade je, da se pridruži Zedinjenim Narodom v borbi proti največe nevarnosti točasno — proti osišču. Ko bo enkrat nevarnost odstranjena, tedaj bo toliko lažje u-rediti druge zadeve narodov
Toronto Daily Star v svojem uvodniko povdarja, da bo zgodovina odgovarjala proti Britanskim in Indijskim voditeljem, za situacijo v Indiji, katera je v zadnjem letu bila iz dneva v dan toliko bolj resna.
Iskreno se Vam zahvaljujem za ljubeznivo pismo od 10 julija t. 1., ki je prispelo 15 julija.
Vaši želji, da bi Vas novo jugoslovansko poslaništvo v Kanadi podpiralo v Vašem delu, ki je namenjeno pomoči slovenskim, hrvaškim in srbskim izseljencem v Kanadi, bom gotovo vedno ustrezal po svojih najboljših močeh.
Naši časopisi, torej tudi "Edinost," so posebno seda-jni čas izrednega pomena, a prav zato nosijo tudi težko odgovornost. Pri vodstvo svojega lista imejte vedno pred očmi prave koristi dežele,, ki Vas je sprejela za svoje in prave koristi Jugoslavije, kipotrebaju slehernega svojega sina v sedaj-nem težkem času. Med izseljenci skušajte delovati v smislu pomembnega imena, ki ste ga nadeli svojemu listu. Potrebno bi bilo, da pozitivno delate za večjo so-cijalno družabno pravičnost, ki bo eden glavnih problemov po vojski, toda da se hkrati varujete ekstremnih tedenc proti levi ali pa desni, ker v ekstremih ni dobrega.
Zagotavljam Vas, da bom vse Vaše pozitivno delo spremljal z iskrenim prijateljstvom, in Vam želim najboljšega uspeha.
Kralj. Poslanik
Izidor Cankar
*Poleg tega je zlikovost fašizma se poslužila tudi pa-rašutistiv, ki jih je metala v zaledje z namenom, da bi ti prizorili napad proti Rdeči Armadi z hrbata, ter po-škodavali vezi v zaledju. Toda jih ni poslužila ta sreča. Namreč komanda Rdeče Armade, je organizirala zasebne vojaške oddelke, kateri so na straži v zaledju, pa tudi da očitijo zaledje od fašistične golazi, predno se ta razide na škododelni posel.
Vse to pomeni, da je v sedajni fašistične ofenzivi, vržena ogromna sila v vojaštvu in oružju, da se prodre do Kavkazu in polasti oljnatih vrelcev. Kako dolgo bo še ta sila napredovala v tem pravcu,, se ne more vnaprej povedati. Ampak pričujoče bi bilo dejstvo, kakor pove dopisnik Moskovske Pravde: "Da je to poslednja fašistična ofenziva."
Zavežniški napad na Pacifiku
Močna Ameriška Pacifiška flota je napadla Solomonske otoke. Japonska baza na Aleutinskim otokim je tudi bombardirana
Zavetja za deco iz Jugoslavije v Švici
Iz Švice je Jugoslovanski Informacijski Center, prejel poročilo, da je tam ravnokar prispel prvi konvoj otrok iz Jugoslavije. O-troci so sestradani in jih je treba najprej stopnjema pripraviti k rednemu vživa-nju hrane, pa tudi zdravniška obskrba je potrebna.
Računa se, da je za enega potrebno 30 ameriških dolarjev za mesečno vzdrževanje. Vsak tiski, ki želi biti varuh ali boter enemu od teh otrok, seveda pod pogojem da bo redno znašal stroške, Rdeči Križ bo poslal ime otroka in sliko do-tičnemu. Toda varuhi lahko postanejo ne le posamezniki, marveč društva, organizacije in razni drugi krožki. Oddelek za podporo dece je:
Chantopuelet 11, Geneva, Switzerland, Evropa.
Melbourne — Poročilo, ki je od tu prispelo v Wash-ington, pove da je močna Ameriška morska flota z pomočjo avijacije napadla japonske baze, na otoku So-lomon. Napad je bil vnaprej dobro organiziran, ter je sovražnik pretrpel velike izgube navzlic temu, da je bil dobro utrnjen.
Solomonski otoki se nahajajo nekako 900 milj severovzhodno od Avstralije. Napad je bil izvršen po A-meriški mornarici in bojnih letal, poleg tega, so bile v pomoči tudi Avstralski vojaški oddelki. Zadnja poročila govore o bitkama na o-brežju pri Tulagi, kjer so Ameriške in Avstralske vojaške sile ustanovile bojno črto. To je prva večja ofenziva zaveznikov na Pacifi-
ku. Natančen pregled bojne črte točasno še ni mogoč, je pe vsekakor pomembnost velika v tej ofenzivi, zlasti na teh otočjih, kateri lahko s dobro utrdbo japonskih sil, bi služili za oviranje prevoza vojnega materijala in tudi vojaških sil zaveznikov v eden ali pa drugi kraj v Aziji, tako tudi na Pacifiku.
Časopisje v Melbourn in drugih delih Avstralije, se izraža zelo pohvalno o tem napadu Ameriške sile, posebej napad na otok Kiska, na daljnem severo, kjer je menda okrog 10.000 Japoncev, pripravljajoč utrdbe za napad na zapadno Hemes-firo. Otok Kiska in naokrog drugo otočje, je pod zračnimi napadi Ameriških bombnikov.
DELAVCI V MONTREALU ZAHTEVAJO DRUGI FRONT
HOČEMO PODALJŠEN DELOVNI TEDNIK, VEČJO PRODUKCIJO BOJNIH LETAL. — TUDI USTA-NOVITEV DRUGE FRONTE
Razne vesti
Chatham. — Tukaj so delavci vposleni pri Ontario Steel Products, izšli na stavko iz protesta, ker je podjetje odslovilo aktivnega unij-skega delavca. Na lice mesta je bil pozvan Minister dela, Hon. Peter Heemari, kateri je opozoril delavce, da je njihov postopek protizakonit, ker se niso o tem posvetovali z merodavnimi krogi. Tudi je opozoril podjetje, da mora vposliti nazaj
odslovljenega delavca. * * *
Sault Ste Marie. — Posebni odbor od Steel Workers Organizing Committee, je brzojavno sporočil Ontarij-skemu Ministru za delavstvo, da takoj posreduje v zadevi izmed delavcev in podjetja. Njihov brzojav se glasi: Zaželjivo je, da pravica posreduje v zadevi delavcev in podjetja, kot edino sredstvo,, da se odstrani
nevarnost za produkcijo. » « «
Chicago. — Konvencija avtne unije (CIO), sprejela je poleg resolucije za drugo fronto, resolucijo, kjer se zahteva od Kanadske vlade, da osvobodi iz internacije
vse antifašiste, kateri so brez sodišča bili vrženi v internacijo, dokler se pa razni agenti fašizma in defi-tizma nahajajo na svobodi. Potrebno je, da državna policija naredi korak za očiščenje Kanade od takih elementov, mesto pa da se drži protifašiste v internacijskih kempah.
London. — Institut za javno mnenje je naznanil, da je v Angliji 60 odstotkov naroda, za takojšno ustanovitev druge fronte.
Za mesec junij je ta Institut naznanil, da je bilo 49 odstotkov. Dočim je razvidno, da je v meseco julijo, se pomnožilo javno mnenje v tem oziro za 11 odstotkov. Obenem tudi zatrjuje, da je
komaj 12 odstotkov proti. • • •
Washington. — šest nacističnih sabotažnikov, kateri so se izkrcali pomočjo podmornice na Ameriško ozemlje, je bilo usmrčenih na električnem stolcu. dne 9 avgusta, dočim sta dva od skupno njih osem, eden na do smrtno, drugi pa na 30 let ječe, obsojena.
Montreal — Delavci vposleni za izdelovanje bojnih letal, udeležili so se v Montre-alu javnega shoda za ustanovitev drugega fronta. Značajno je to, da so se istega shoda udeležile: Que-bec Federation of Labor, zastopajoč vse unije A. F. L. provincije Quebec.
Blagajnik unije Aircraft Lodge 712, Ralph Bell, se je izrekel na konferenci odbora delavcev in podjetja, da je potrebno zaposliti več žena v tovarnah raznih izdelkov, tako tudi v tovarnah letal, ter jim z tem pomagati doseči poduk v vsih ozirih, kar bi pomogalo uspešno produkcijo in predvsem z ustanovitvijo drugega fronta.
Mi se moramo zavezati, dejal je Ralph Bell, da vsako letako izdelano v višku norme, bo bojjša podkrepitev za zmago na drugem frontu. Vsled tega vpošteva-mo, da je potrebno sedaj — takoj z vsimi pripravami za čim hitrejšo producijo bojnih letal, pri tem tudi s podukom delovnih moči. To je potrebno, ker večje število
sedaj vposlenih moških, bo najbrž poklicano v armado, kako ne bi v tem slučajo bil povzročen zastoj radi izurjene delovne moči. V tem o-ziru, potrebno je podaljšati delovni čas 168 ur na teden, ter sorazmeroma razvrstiti redni dnevnik za vsako ših-to posebej. K temu je pri-dodal Ralph še naslednje: "Korakajmo složno in z vsem kar imamo, pokažimo da svobodni kanadčani morejo zmagati nad Hitlerjem v produciji in v borbi. Zato vsi složno na delo za čimve-čjo produkcijo za drugo fronto! Vničimo Hitlerja v tem letu!"
Na konferenci sprejeta je sledeča rezolucija: "Na podlagi priporočila Lodge 712 za čimvečjo produktivnost vojnih potrebščin, podpiramo zahtevo za ustanovitev druge fronte, ter si iz srca nalagamo za dolžnost kooperacije z ravnatejstvom podjetja in Vlade, kot zagotovilo — da bodo bojna letala za drugi front na svojem mestu in ob pravem času."
Omenjena unija šteje 15.-000 članov.
NACIZEM JE SVETOVNO IZDAJSTVO
Saskatoon. — Hitler je edino gramofonska šivanka, je povedal v pridigi Rev. Bradley, župnik v Parkdal United Church. Nacizem ni nemško gibanje, ampak svetavno izdajstvo proti vsega, da se prepreči človeški družbi svoboda in- obstanek.
Nacizem ne gre za tem, da se naredi "nov red" za svet, ampak za ohranitev starega reda pred njegovim razpadom. Kakor je omenjeno, je Hitler edino gramofonska šivanka v tem oziru, ker če bi on umrl, bi hitro bil njegov namesnik drugi. Poleg tega se dobe še ljudi, kateri nekako občudojo njegovo sposobnost. Tako občudovanje je edino dobra pomoč svetovno razpreženi peti koloni, ker jaz osebno dvomim, da je zmožen voditi By Scout troops.
Iza vsake mednarodne zadeve od leta 1917, se je zla-
sti vrstil nekak strah pred Rusijom. Zakaj je zadnja svetovna vojna se končala ob 11 uri, enajstega meseca in enajstega dneva v mesecu ? Pred strahom Rusije. Zakaj ni bila Japonska preprečena v napadu na Kitajsko, v letu 1931? Zakaj je bilo dopuwčeno fašizmu se utrjevati na sredozemskem morju ? Zakaj so dobili Ethi-opijci toliko le simpatije, niso pa dobili kanonov? Zakaj je španska vlada dobila toliko simpatijo, a. Fra-nko kanone ? Za vso to razvojno dobo, so nacisti dobili ogromna posojila, poleg tega da niso hoteli plačati obresti ob času, ampak so popolnoma odbili vsako plačilo na obresti ali pa posojilo. Zakaj ? Vse samo pod strahom Rusije.
Na gornje besede Rev. Bradley, nimamo kaj oporekati.
"EDINOST"
Published Semi-monthIy by the •EDINOST" Publishing Company In the Slovenian Language.
Kegistered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja dvakrat mesečno na slovenskem jeziku Naslov: EDINOSTI 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Pregled dogodkov v svetu
Ko se javno mnenje iz dneva v dan pomnožuje z oči-vidno zahtevo, da se ustanovi drugo fronto na zapadu Evrope, se dogajajo drugi zelo resni in težki dogodki, posebno v času, kadar je največ potrebna sloga in enotni odpor vsih zedinjenih narodov.
Tako so izbruhnili izgredi v Indiji, državi katera z svojim prebivalstvom je ogromna podpora ljudske moči ako bi bil njegov enoten nastop v borbi proti osišču. že dalj času — se je kuhalo v Indiji nezadovoljstvo s ozirom na samoupravo in pa popolno svobodo. Gandi, kateri v tem upornem stališču predstavlja največjo opozicijo proti obljubi angleške vlade, da Indija zadobi svojo samoupravo v obliku Dominiona po vojni, uporno oporeka svojo pomirljivost. To pa brez vsakega dvoma pospešuje nepo-mirljivost Indijskega naroda, posebno somišlenje z Gandi j evem stališčem.
Zatem se vrsti Argentina. O d kakor je umrl bivši predsednik Roberto M. Ortiz, je vlada Republike Argentine v rokah, skrajno reakcionarne klike, pod vodstvom sedajnega predsednika Romana C. Častilo.
Glavna zaslomba tej reakciji je v enem delu fašističnega oficirskega bloka, ter v drugem Nacionalištne stranke, pod vodstvom zagriženega fašista in anti-semita Dr. Manuela Fresco. Poleg tega v italijanskim in nemškim srednjem in višjem staležu, katerim je dopuščeno svobodno razvijanje fašističnih organizacij in njihovih aktivnosti.
Dokler Argentinska vlada na zunaj kaže "nevtralnost", osiščnim agentom se dopušča legalni prihod v državo. Razumljivo je, da se z tem dopušča tudi rastoči prestiž osišču, kateri poleg take zaslombe zadobiva tudi podporo v drugih slojih naroda, na zelo zviti in zlikovni metodi fašizma.
Narod Argentine je protiven pro-fašistični politiki predsednika Častile. Proti taki politiki in da izrazi svoje stališče, so edino sredstvo demonstracije, stavke in tudi poulične borbe, proti oboroženi fašistični miliciji. Delavci, kmeti, študenti in demokratična inteligencija, se bori združeno, na strani interesov zedinjenih narodov in borbi proti osišču.
Vse to kaže tako o dogodkih v Indiji,, kakor tudi Ar-gentiniji, da niso le kot osamljeni vzroki. Morda Gandi, resno misli o samoupravi za Indijo, toda čas je kritičen in osudapolen za reševanja notrajnih zadev države, obliko vlade in drugih pravic. Ker vsak nemir, posebej razje-danje zedinjenosti Indijskega naroda, na prvem mestu so brezpotrebne žrtve, zatem pa najboljša priložnost preže-čemu sovražniku na Indijo — japonskemu impirijalizmu, da potom svojih agentov, pospešuje nezadovoljstvo in končno podlago, da se ob najbolj kritičnem času napade Indijo, dokler bi se ta pretepala medseboj za samoupravo in oblik vlade.
Upati je, da se prepreči večje bratolomstvo v Indiji in da se bodo posamezni voditelji vred z Gandijem ob 11 uri streznili. Ravno tako bi bilo koristno za Zedinjene Narode, da Zedinjene države z svojim uplivom pomagajo izpremenitev vlade v Argentini, mesto da se bolj in bolj ta upliv odtujuje od nje k drugim Južno Ameriškim državam. Kajti Argentinija ž tako politiko pro-fašističnih elementov, ne predstavlja drugega, kakor sidro osiščnih agentov in propagande, katera je proti interesom sloge in dobrega razumevanja izmed držav, ampak obenem preteča nevarnost za obstoj Argentine k zvezi z Zedinjenimi Narodi.
Od druge strani, so glasovi toliko bolj in bolj močnejši za ustanovitev druge fronte na zapadni Evropi. Marsikateri dopisnik iz sveta, ter Institucije za javno mnenje, kakor razne organizacije,, društva, unije in tudi posamezne ugledne ličnosti v javnem živlenju, se ta zahteva ujema z eno in istemi čuti in njnostjo.
Nemški fašizem, ki je toČasno zbral iz vsih predelov zaposedene Evrope veliko število moštva, z ogromno zalogo za to ofenzivo drugega vojnega materijala, prodira proti oljnatim vrelcem Sovjetske Zveze na Kavkazu. Vse to skupaj, postavlja svet pred eno od svojih perečih skrbi, pred velikimi dogodki in preobrati glede izhodnega pota.
Rdeča Armada, se junako upira proti najbrž poslednji ofenzivi nacistične vojne in krviločne pohotnosti. Ti težki udarci, če tudi proti odstopanju Rdeče Armade, navdušujejo ljudske množice z novemi upi, da je prišel čas„ kadar je potrebno izkazati dejansko vrednost naspram armadi in narodu Sovjetske Zveze. In ta dejanski izkaz je mogoč edino z ustanovitvijo druge fronte, katera je obenem rešitev za zasužnjene narode v Evropi, ter z tem tudi narode v borbeni zaveznosti.
To važnost ki stoji kakor obzorje proti usodapolnim dogodkom, moramo smatrati, kot dolžnost vsih enako, brez izjeme na poklic, vero ali pa narodnost. Na podlagi tega moramo ustvarjati medsebojno zaupanje — medsebojno vzbujanje za pridobitev ne samo ljudskih množic, ampak pospešitev tudi delavnosti v vsih ozirih vojnih potrebščin.
Da so še mnoge zadeve, ki niso zadostno demokratične, namreč nevpoštevajo se zadostno pravice v socijal-nih ozirih delovnega ljudstva,, ter da so tudi pomanjkljivosti v marsičemu posebno s ozirom na vojni razvoj — vendar nas vse to ne sme omejevati proti najnujnejših zadev, tako za delavca, kmeta kakor tudi raznih drugih slojev družbenega reda. Fašizem je zagroza najbolj osnov-nom človeškim in narodnim tekovinam, to je, demokraciji in svobodi. To pomeni, da bi ne bil svoboden pod fašistično oblastjo tako podjetnik tovarne, kakor tudi ne delavec. V oblasti fašizma — izumrla je vsaka poštenost, človekoljubnost, posebno pa demokratična svobodščina ljudstva in narodov.
To očitno dejstvo nam daje zasužnjena Evropa.
Pravičnejša socialna družba po vojni
"Atlantski čarter," katerega je potpisalo 27 zavez-ničkih držav, odgovarja na mnogo katere zadeve glede pravičnejše socijalne preureditve po vojni, tako za narode, kakor tudi razne sloje. Posebej so v tem občutki in skoraj nezaupljivost delovnih slojev, ker se je razvojna doba vedno ponavljala z obljubami, da se pa resnega za socijalno zakonodajo ni doseglo dosti glede živlenjske in gospodarske sigurnosti, kot predpogoj v tem oziru.
Vsebinska razlaga "atla-ntsega čarterja," bi bila zelo obezežna, posebej ako bi vpoštevali razna vprašanja glede preureditvi socijalne zakonodaje za delovne sloje ljudstva, poleg tega zelo važna zadeva vpoštevanju na samoodločitev narodov o obliko države, sestavu vlad itd.
Naravno je da se delovni sloji čutijo največ prizadeti, kajti je njihov dohodek naspram vrednosti njihovega dela in živlenjskih razmer, ne zadosten, čutijo, da bi po vojna doba morala nastati bolj pravična in bolj vpoštevajoča glede vživanja blagodatnih sredstev. K temu pa je mogoče edino na podlagi pravičnih socijalnih zakonodaj, katere bodo vsekakor nastopile po vojni.
Toda, če tudi so to zelo važne zadeve ljudstva in odgovornih predstojnikov, nas ne sme zanesti zamisel v raspravi teh zadev, da bi se vsled tega omejili na najvažnejše naloge, ki so predpogoj za preureditev povojnega sveta. Z tem se pa nikakor ne zmanjšuje vrednostna zadeva za večjo socijalno pravičnost, zlasti za delovne množice ljudstva.
Predpogoj za preureditev povojnega sveta — je vničenje fašizma. Z vničenjem fašizma, izumira tudi obenem marsikatera zadeva in težkoče v živlenju.
Doba, ki jo točasno preživljamo, je polna skrbi in nalog. Iz dneva v dan rastejo potežkoče in če dalj? do toilko bolj in bolj. občutljive. Zlasti v cenah živlenjskih potrebščin, vojnih davkih itd. To občutito manj a-li pa več skoraj vsi sloji, samo z to razliko, da tisti ki ima vejči dohodek, lažje prenaša vojne težkoče. Toda tudi ta zadeva se sorazmerno zboljšuje in se je sprevidlo v tem oziru marsikatera pomanjkljivost. Vendar vse to ne sme zmaj-šati našo zvestobo naspram glavnim in prvotnim nalogam brez izjeme na sloj, poklic, vero ali pa narodnost. Vsem je glavna in prvotna naloga — vničenje
fašizma.
Nepametno bi bilo govoriti o varnosti hiše, katero je obkrožil sovrašnik in jo hoče vničiti. Ravno tako je z zadevami, bodisi v narodnih ali pa socijalnih vprašanjih zdaj ob tem času, kadar je potrebno mobilizirati vse sile — pospešiti vso produktivno moč bojnih potrebščin, da se ob pravem času založi z vsemi sredstvi bojna črta zavezničkih armad.
Iz tega sledi, da nas ka-koršno koli prepiranje ali pa postavljanju takih vprašanj v osprednje, bi ne privedlo do uspeha, ampak zmanjšalo odporno, produktivno in moralno stran. Z tem bi pa edino pomagali fašističnim hlapcem kateri bi na razpoki naše neono-tnosti gradili podlago — fašizmu.
Glavna naloga nas Slovencev, Hrvatov in Srbov, kateri delno sestavljamo in smo v zavezništvo s Zedi-njenemi Narodi, je da brez izjeme na vero, spol, poklic ali pa narodnost, dopri-našamo kar največ moremo vprid borbi za vničenje fašizma. Kajti z vničenjem fašizma, odstranili smo vsako neravnost proti našemu napredku tako v socijalnih, narodnih in demokratičnih reševanj povojnega sveta.
ZAPADNA FRONTA
Dokler se govori o zapadni fronti; zatrjuje nujnost zedinjenih narodov, potom rodoljubnih, demokratičnih, liberalnih in drugih časopisov, se dobi utis, kakor da so to govorice iz naklonjenosti naspram Rusiji, zlasti tisk in pa pokreti, ki so simpatično razpoloženi svoji veliki in junaški zaveznici.
Ako bi tako razumevali potrebo zapadne fronte, smo napačni v enem ali pa drugem oziru, tudi poleg tega, da je edino Rdeča Armada v borbi od 2000 dolgi bojni črti, in da o izhodu borbe na tej črti je odvisna usoda človeštva v splošnem.
Zapadna fronta — ni milost ali pa zadeva naklonjenosti. Tembolj je to nujna zadeva in obenem obveznost Zedinjenih Narodov, da obvarujo proti fašistični zaposesti še tiste države in kontinente, kateri niso še zasedeni. S vstanovitvijo zapadne fronte, branimo Anglijo, Kanado, Amriko in južne Ameriške države.
Drugič — zapadna fronta je pospešitev osvoboje-nju po osišču zasedene Evrope, pospešitev bojevnega duha na evropskem kontinentu. Z eno besedo zapadni front, bi ne le podkrepil moralo ljudstva in osvobodilno borbo podjarmljenih narodov v Poljski, čehoslo-vaški, Danski, Nizozemski,
MARŠAL TIMOŠENKO
Kenneth Leslie urednik lista "Protestant" je na zborovanju za drugi front podal svojo sugestijo, da je Maršal Simon Timošenko, edino logičen izbor za vrhovnega poveljnika zedinjenih narodov na drugem frontu.
K temu je pridodal: "Ker se drugi front mora oprti, značajno je obenem, da bi Sestav takih armad bil pod poveljsvom najbolj izkušenega moža v vojnih in taktičnih vprašanjih v borbi proti Nemčije. In to je general — Timošenko,"
Norveški,, Rumuniji, Grčki, Jugoslaviji in drugih, ampak bi vžgal plamen evropskega odpora za rešitev iz suženjstva in poginu. Zmanjšal bi na tisoče nedolžnih žrtev v zasedenih državah, kjer so na dnevnem redu persekucije talcev, požig celih mest in vasi, ter ubijstev v množicah ljudstva, na najbolj nesramen in zlikovski način od podivljane tolpe fašizma.
In končno z udarcem na zapadni fronti, fašistična sila bi se znašla ne le izmed dva močna udarca zavezniških armad, t. j. Rdeče Armade ne eni in ostalih zaveznikov armad na drugi strani bojne črte, ampak vsa Evropa bi bila front proti barbarjem in eločincem 20 stoletja človeške družbe. Vsak kamen, vsaka hiša,, ter vsako skrivališče, bi dajalo odpor in poslednje udarce za vničenje fašizma.
Kakor je omenjeno, da zapadna fronta ni zadeva zgolj milosti in naklonjenosti, ampak zadeva vsih svo-bodoljubečih sil sveta iz stališča samosvoje obrambe brez izjeme, na katerem kraju sveta ali pa državi se nahajale.
Fašizem neizkorišča ie bojno črto, za svoje krivične namene. On ne dela nečloveška početja edino le v zasedenih državah proti interesom zedinjenega odpora ljudstva za svoje interese. Fašizem — zlasti api-zarji in petokolonarji izkoriščajo vsako priložnost, da se javnost bavi s dvomljivim diskusijami o nevarnosti, mesto da se bavi z gotovimi nalogami za končno rešitev.
Točasno so diskusije in so komentarije o zapadni fronti. Izražani so v tem razni presodki in obotavljanja v času, kadar je treba udarnih akcij proti sovraž-
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
niku, da se ob pravem času prepreči njegovo napredovanje in zaposesti trdnejšega položaja, zlasti pa, zalog, katere so zelo občutljive za vojne potrebščine in to je olje na Kavkazu.
Kako bi se polastil oljnatih vrelcev na Kavkazu, nemški fašizem ni vrgel v borbo samo regularno vojsko iz Nemačije, ampak naspram poročilom, divizije odposlane na sovjetsko-ne-mško fronto, so prispele iz Francije, Rumunije in Madžarske. Torej ni čudnega a-ko se posameznik vpraša: "Kaj delamo mi? Kedaj bo vstanovljena druga fronta? Z samim bombardiranjem Nemčije iz zraka in diskusijami o zapadni fronti, se ne more pobiti sovražnika. Dejstvo zatrjuje nasprotno. Namreč — brez izjeme kako daleč je dosegla tehtni-ka in kakšna je njena dej-stvenost na bojni črti in v zaledju, niti eno mesto, vas, gora ali pa kateri koli kraj ni osvojen, dokler ga ni za-posela pehota — vojaštvo. Z eno besedo za vničenje sovražnika; za čimprejšno rešitev narodov iz fašistične sužnjosti; odstraniti pretečo nevarnost vpadu fašizma tudi na ta kontinent, je zadeva da vojštvo zedinjenih narodov vstanovi zapadno fronto.
ZLOeiN NACISTOV
Vesti iz zasužnjene stare domovine
SLOVENSKI PARTIZANI ZADAJO LADOM KREPKE
UDARCE
Moskva — (ICN) Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" poroča od 7 avgusta o borbah v Sloveniji:
Povejstvo tretjega oddela slovenskih partizanov poroča : Da je v teku meseca julija izgubila laška vojska na tem ozemlju 822 vojakov in 82 časnikov.
V	isti dobi je bilo ranjenih preko 300 laških vojakov in 2 oficirja, a 17 ujetih. Tretji oddelek slovenskih partizanov, se je boril tudi proti nemškim četama. Skupno so osvojevalci izgubili v juliju 1280 vojakov in oficirjev. Borci za svobodo so zraven tega kaznovali s smrtjo 32 vohunov in izdajalcev.
V	isti dobi so vrgli iz tira 9 sovražnih vlakov na že-leznički progi Ljubljana — Trst in Ljubljana — Novo Mesto. Izvršili so 11 napadov na sovražne vlake, ki
so prevažali vojni materijal.
štiri laške divizije, ki so bile 15 julija začele ofenzivo proti osvobojenemu o-zemlju v Sloveniji, so po svojih prvih neuspehih in umikih, znova pričele s prodiranjem in so uspele na nekih krajih radi svoje velike številne nadmoči, poleg tega tehnična in vojaška o-prema, da so zasele nekaj naših postojank. V teku zadnjih dni so Italijani pripeljali celo težko mehanizirano topništvo, ki strelja ne samo na naše utrdbe, temveč tudi na mirne vasi, na osvobojenem ozemlju.
Dne 30 julija so slovenski napadalni partizanski oddelki, vrgli iz tira italijanski vojaški vlak, pri čemer je poginilo veliko število vojakov in časnikov. Istočasno so tudi pri št. Vidu vrgli iz tračnic vlak poln laških vojakov.
VSTAŠKI LETALCI PRIDRUŽILI SE PARTIZANOM
_ t
Moskva — (ICN) Radio postaja "Svobodna Jugosla-voija," je oddala na 4 avgusta sledeče poročilo vrhovnega poveljstva četniške in prostovoljske vojske :
četniški letalski oddelek bombnikov je izvršil posrečen napad na sovražnikovo posadko v banjaluški vojašnici. Naša letala so uspešno bombardirala z uspehom, tudi neko nemško kolono. Po vesteh, ki jih je poveljstvo dobilo po izvršitvi teh akcij, sobile nemške izgube mrtvih in ranjenih zelo visoke. Med temi je mrtev tudi neki nemški major.
Ta napad je bil izvršen od Hrvaških letacev, ki so pobegnili pred nekoliko dnevi iz ustaške zračne sile in se z svojimi letali pridružili četniški in dobrovo-ljski vojski.
Pri napado na Banja Luko, je padel prvi četniški letalec Rudy čovac, ki je z
svojim vzgledom pokazal, kako je treba služiti narodu in se boriti za svobodo. Umrl je junške smrti.
Pri osvojenju Ključa, ki je bil zavzet po noči, so naše edinice zaplenile 4 poljske tope, 300 min, 100 pušk in 500 zavojev municije. Sovražnik je izgubil 70 mrtvih in preko sto ranjenih. Fašistična letala so izvršila na Ključ divjaški napad, in uničila mesto do temelja. Nemške zasebne čete so poskusile, skupno z ustaškemi banditi in s pomočjo tankov in motorizirane infantrije, napad na planino Grmeča, toda naši oddleki so jih potisnili nazaj in jim prizadeli občutne izgube. V tej bitki so naši vojaki zaplenili poleg drugega vojnega materijala, 11 strojnih pušk in 20.000 nabojev. Sovražnik je izgubil 60 ustašnih in nemških vojakov,, ki so jih napadalci pustili na bojnem poljo.
IZDAJALEC RUPNIK POSTAL "NAČELNIK" LJUBLJANE
London, (BUP). — Moskovska "Pravda" poroča o strašnih zločinskih dogodkov na bojni črti. Namreč, nacistični vojaki so na nekem kraju bojne črte, prisilili Ruske matere, nekatere z otroci v naročjo, da so šle pred njimi v bojni ogenj, kako bi ztem pod goljfivimi triki izvedli napredovanje. Takorekoč, da bi se Rdeča armada zadržala od streljanja, ker so Ruske žene v ospredu. Toda kakor zatrju-jo ruski vojaki, so žene odpovedale fašističnemu triku z uporom. Večina njih, ni hotelo iti v ospredju, kakor so zahtevali fašisti, makar 'so jih postreljali iz strojnic.
Ponašali smo se, da Slovenija ne pozna "quislin-gov". žal pa se je našel iz-rod in to je general Rupnik.
Ta izvržek slovenskega naroda se je takoj, ko je bila zaposedena naša domovina, ponudil v službo izdajalcu Paveliču. Ta ga ni sprejel. Bival je še nekaj času zatem na Hrvaškem, nakar se je podal v Ljubljano. Ljubljančani pa, ki so vedeli za njegovo sramotno dejanje, so izvršili nekega dne nanj atentat. Takrat se je poročalo,, da je bil pri tem napadu ubit. žal pa kakor se sedaj doznava, se to ni zgodilo. Antentat se ni posrečil.
Italijanska agencija od 6 t. m. namreč javlja, da je bil general Rupnik postavljen za župana mesta Ljubljane. Isti dan ko je prejel mesto župana, da je izdal na mestno prebivalstvo proglas, v katerem ga poživlja na sodelovanje z italijanskimi oblastmi.
Toda višek predrznosti in pokvarjenosti tega izro-da je v nadaljnem proglasu, v katerem pravi: "Ko je bila nevarnost da bodo Slovenci popolnoma uničeni,
Fašizem si ne lasti oblast le na ozemlju, ampak na najbolj nečloveški način vničuje tudi civilno prebivalstvo o čemer ni primeru v zgodovini.
ponudil jim je Musolini roko, dal jim zakone, ki predstavljajo pravo samoupravo. Večina Slovencev je to z navdušenjem sprejela. Samo neka skupina ljudi, kateri so plačani od plutokra-cije, so se odločili za borbo proti novemu stanju. Njihovi napori so brezuspešni in ne morejo škoditi Italiji, niti "novemu redu" v Evropi."
Ob zaključku proglasa poziva še Rupnik prebivalstvo naj pri vsakem koraku pobija "kriminalne" spletke in dela te skupine.
Ali si moremo misliti podle j šega človeka, kot je general Rupnik! Saj vendar dobro poznamo metode Italije že s Primorske. Pa tudi sedaj v provinci "Lubiana," ni nič bolje Izginili so že slovenski napisi, ulic, imena naših zaslužnih mož in jih so nadomestili z italijanskimi. Ravno tako je po u-veden italijanski jezik v srednjih in ljudskih školah. Hoče laška oblast sistematično odpraviti vse kar govori in priča o Slovencih. In ravno ob tem času se še najde izrodek, ki hoče javno proglaševati vse to kot za "novi red."
Izdajelac mora prejeti svoje plačilo, zato bodo že poskrbeli naši zavedni bratje!
(po Slov. listu Buenos Ari-es, Arg.)
ČESTITKE EDINOSTI IZ ZDRUŽE NIH DRŽAV AMERIŠKIH
San Francisko — Ravno sem prejela že drugo izdajo Edinosti, glasila kanadskih Slovencev, čutim med tem, da je to tudi obenem meni poziv k skupnemu napredku za čim ožje stike izmed nas, posebno v teh težkih in kritičnih časih. Toliko bolj se je v meni odvezal pogum,, da napišem par vrstic, ker v seznamu aktivistov v kampanji za Edinost, se vrsti cela vrsta pridnih kanadskih rojakinj. In kakor je razvidno, se vrste celo med prvimi tekmovalci, zlasti Vera Moharnič, Me-ry Anzin, M. Slak in še več drugih, katerih imena so v seznamu. Ali ni to nekaj vzornega od naših kanads-
pomislimo na težko borbo naših mater in sester v starem kraju, nam toliko bolj sega k srcu vsak korak — vsaka besedica katero izus-k temo vzujanju samosvoje moči in pomagaju osvo bodilni borbi človeškega rodu
Jaz imam zelo težke spomine na borbo Španskega naroda. V njegovi borbi proti fašističkih agresorjev nahajal se je tudi moj starejši brat, po imenu Drago-tin Guštinčič. Medtem, ko je Španski narod bil primoran se udati usodi svoje zemlje in svobode fašistični oblasti, se je moj brat povrnil z drugimi člani Internacionalnih Brigad nekam v Franci
kih rojakinj, tembolj ako | jo — so bili najini pismeni
PRIUČIMO SE ŽIVLENJU V VOJNI
Toronto — Kanada pospešuje vojno produkcijo in jo hoče povečati v kolikor je več mogoče. Resnica je tudi ,da je vsled tega vpo-sleno vedno vejče število ženskega spola, ter mladih in neizkušenih delovnih mo či, kar bi v normalnem času bila velika večina teh na svojem domu ali pa kje na bolj lahkem opravku, zlasti ženski spol.
Toda vkljub temu resni ca je tudi ta, da se bo moralo omejiti produkcijo civilnih potrebščin od ene in radi delovne moči v teh tovarnah od druge strani, katera je potrebna v vojnih industrijah. Vlada bo morala v tem oziru ukreniti vse, da se delovna moč vposli tam, kjer bo lahko največ koristila v vojnih naporih. In končno vojne potrebščine
morajo priti prve med prvimi v poštev.
Razmestitev delovnih moči, ter omejevanju civilnih potrebščin v izdelkih, so razne potežkoče. To pomeni, da se bodo zmanjšali v iz delkih razni predmeti in da zaloga njih,, se ne bo mogla nadomestiti v takšni količini, kakor se je v normalni dobi. Odjemalci bodo imeli potežkoče radi primanjkljaja. Mnogi od predmetov ne bodo prišli sploh vpoštev. V marsičem že občutijo primanjkljaj večjih zalog družinske matere. Toda v bodoče, bo toliko bolj in bolj. Narod bo prisiljen se odvaditi in omejiti na mnogo raznih potrebščin, da se ustreže čimvečji potrebi vojnih produktov .
1ZHEARSTA
Hearst — Prilagam poštno nakaznico v znesko pet dolarjev. To je za eno letno naročnino, ostatek pa v tis kovni fond.
List Edinost mi zelo ugaja, le žal da ne izhaja bolj pogostama. Upam in želim, da bi čimprej postal tednik, ker to bi nam pomagalo dosti glede zasledovanju svetovnih dogodkov, poročil iz bojevnih črt, ter tudi nujnih nalog ki se obavljajo v naši novi domovini Kanadi.
S tem želim mnogo naročnikov listu, ter najlepše pozdrave vsim.
Joseph Miklič
Denarni zaslužek, kateri je šel za nakupitev raznega blaga, bo deloma prišel kot namestitev v plačanju dav-cov. Kanadčani nismo naučeni na neko prisiljevanje, posebno bo to zadeva delovnih slojev bolj težka in vsekakor ne priljubljena. To bodo zadeve, ki se ne bi mo gle dopustiti pod nobenim pogojem v mirni dobi ali pa po vojni. Toda moramo se sprijazniti z njimi zdaj ob tem času, ko nam je na srcu vživanje demokratičnih načel in obenem svoboda, več vredno, kakor pa začasno pomanjkanje raznega blaga. Vse to obenem pomeni, da moramo markisaj pozabiti pod ceno, da čimveč zmoremo doprinesti z svojim delom in zalogami za vničenje fašizma.
stiki začasno dobri. Toda poleg tega nepozabljam, da če tudi nimam pismenih veži z mojim bratom, katerega ljubim ne le kot brata, ampak kot zvestega bojevnika za interese svobode in pravice, tudi jast sem pripravljena pomagati v tem oziro v kolikor je meni najbolj mogoče in mi sposobnost dopušča.
Torej — kanadske rojakinje — jast vam iz srca čestitam na vašem vzornem delu in zavesti, ko se tako požrtvovalno trudite za svoj list, ter obenem bo to najboljša pomoč v vseh ozirih splošne stvari. Mislim da bi vaša vzornost morala poslu-žiti primeru marsikje Slovenkam na tem kontinentu. Kajti čas zahteva dosti -napora in požrtvovalnosti, tudi odločnosti zahteva, ako se hoče doseči zmago nad sovražnikom. Edino naša e-notnost v mislih in dejanjih zdaj ob tem času, je najbolj ša lastnost, katero moramo čuvati in jo skrbno vzgajati do poslednega udarca proti krviločnega fašizma.
VSESLOVANSKA KON FERENCIJA V KIRKLAND LAKE
Kirkland Lake — V po-
četku t. m., se je vršila Vse-slovanska Konferencija v tukajšnem mestu. Zastopane so bile malo ne vse slo vanska orgganizacije in društva. Namreč konferenciji je prisostovalo s svojimi zastopniki 13 orgganizacij in društev. Glavni namen kon-ferencije bil je ta, da se na podlagi bratske sloge in posvetovanju o čim večji podkrepitvi za zedinjevanje vsih slovanskih organizacij in društev,, kako bi se z tem bolj uspešno pomagalo vojne napore Kanade in Zedi-njenih Narodov.
SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO "ZVON" V TORONTU
Vsem rodoljubne pozdrave, listu Edinosti pa prilagam pet dolarjev za tiskovni sklad. Frances Lagoj
Po kratkem poročilo o namenu konferencije, razvila se je vseobča rasprava in diskusija. Kako eden tako drugi, vsi delegati izražali so enodušnost glede ze-dinjevanja vsih slovanskih organizacij in društev, kot najbojši predpogoj za ohranitev demokratične svobod-ščine in pa ustvarjanju boljše in srečnješe bodočnosti.
Konferencija je izvolila odbor od sedem članov. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Predsednik, John Pa-raschak, podpredsednik S. Kliment, tajnik T. Mango-tic, zapisnikar A. Sisko, in v Nadzorni odbor: Czervin-ski, Marušič in G. Golešič.
Toronto. — Nekako v po četku meseca julija, se nas je nekaj zbralo skupaj z na menoirr, da vstanovimo pevsko društvo s katerim bi olepšali javnost o naši narod nosti, tudi sami sebi ustregli duševnemu pogumo z pse-mijo.
In res takoj po kratkem posvetovanju,, prišli smo do sklepa, da je to mogoče in tudi potrebno, če tudi smo raztrešeni črez mesto iz enega na drugi kraj, nas sme to omejevati, da bi ne pomagali si medsebojno iz rodoljubne zavesti, ter vzbujali najlepše izražaje živle-nja in obstoja slovenskega naroda.
Vstahovili smo Slovensko Neodvisno Pevsko Društvo Zvon. Društvo je popolnoma na neodvisni podlagi, spoštojoč vse organizacije in društva Slovencev v Toronto z enakim čustvom vrednosti. Vsako društvo ali pa organizacija ima svoje gotove naloge, ki jih mora nas-pram svojim pravilim spo-polnjevati in oživjati. To je njihova naloga, pa tudi obenem svobodni izbor enega ali pa drugega rojaka in rojakinje, da se včlani tu ali pa tam. Naše društvo nima nobenega namena či-
slati enega več ali pa dru gega manj. V glavnem nje gova naloga je ta, da na podlagi Slovenske psemi, le o-lepšuje naš društven in narodni delokrog.
Do danes društvo šteje o-krog 15 rednih članov, namreč pevcev, kateri bodo v bližnjem času sposobni, da nastopijo na koncertu. Ker vsak lahko postane članom društva, razen da ni pretepač, kronični pijanec in zli-kovec, je zaželjivo, da eden ali pa drugi od Slovencev, pristopi k društvo, članarina ni velika in tudi redne vaje niso tako naporne, ker se vedno vpošteva tisti čas med delom, ki je najbolj
prost. Redne vaje se vrše vsako nedeljo zjutraj od 9 do 11 ure dopoldan v Ma-cedonsko-Bolgarski dvorani 386 Ontario St. East Toronto.
Pridite in boste čuli Slovensko pesem.
Poroč.
VSE-SLOVANSKI KONGRES V ARGENTINI
Buenos Aires — Včeraj je pričelo zasedanje Vseslo-vanskega Kongresa v Argentini. Delegati bodo raspra-vljali o načrtu o pomoči slovanskim narodom pod nemško okupacijo.
DAROVALCI IZ VANCOUVERJA
Partizanska borba v Jugoslaviji
(Nadaljevanje iz 1. str.) sko in Poljansko dolino, so partizanski oddelki osvo-
proti Kokri. Prav posebno bodili vejči del Gorenjske in se je v teh krajih boril dru-1 Štajerske.
seg in so v bitkah z Italijani, dosegli velik uspeh,, zlasti so jih prisilili, da so poslali celo drugo italijansko armijo in delno tudi nemš kih letal v borbi proti partizanom. Tekom nedavnih borb v Sloveniji, Italijani so preživeli težke poraze, v tljučujoč 1.500 mrtvih, za kar Italijani sami priznavajo.
Težka borba se je vršila v bližini in okrog Polhov-gradec, škofja Loka, Žužemberk, po Štajerskih in Koroških planinah vse do Kamnika in Tržiča. Slovenski partizani pod vodstvom Mirko Drajec in Andreja Tratnik (tretji večji vojaški oddelek partizanov v Jugoslaviji), so na tih krajih uspešno izvedli napade, ter zaplenili veliko količino o-rožja in drugega vojnega materijala. Izgube na sovražni strani so velike v moštvo in vojnem materijalu.
Partizanska borba se je raztegnila tudi črez Savinj-
gi partizanski oddelek, slo venskih partizanov. V nas-koko je zaposel, nekoliko topov, vničil nekaj nemških trokov z vojaštvom.
Slovenski partizani se bo re vsepovsod z odločnostjo, katera je v zadnih borbah navdušila prebivalstvo raznih mest in vasi, ne le da so jim klicali na čast kot osvo diteljem, ampak se pridružilo njihovim oddelkom v pomoč. Vstanovljeni so novi oddelki od delavcev, kmetov in raznih intelektualcev, kateri se so njim pridružili z orožjem zbranim iz raznih bitk v njihovi okolici.
Italijanske oblasti,, ki so skušale z ofenzivom v borbo proti partizanom, so dosegle neuspeh, poleg tega, da je bilo poslano iz Ljubljane ena nacistička kolona od 3000 mož. In ti so kakor zatrjuje poročilo našli svoje grobove v bližini Polhov-gradec. Tudi se zatrjuje, da
Partizanska borba se razvija in zavzema z vsakim dnevom večki obseg osvobojenih krajev slovenske zemlje, kateri se pa pridružu-jo stotine novih bojevnikov iz mest in vasi.
Pod 20 pol.: Hrvatski Dom in John Popovič. Po 10 dol.: Z. K. Sr., J. Popovič, Tony Malenšek, L. Mramor Po 8 dol:. Frank Sodeč in John Kraševec. Po 6 dol.: J. Grdina. Po 5 dol.: F. Sodeč, J. Sterk, T. Ogulin, L. Kusel, M. Domjenovich, J Legat, M. Sertič, J. Kukar, J. Drganc, M. Hečimovič, S. Ropajčič, M. Stanišič, S. Mio-šič, J. Sterle, J. Vlahovič, B. Jokanovič, P. Radakovič, J. Brezovar, F. Račič, J. Cu-dič, J. Kerin, S. Staničak, J. Bregovič, J. Kasumovič, J. Radoševič, John Zitko, F. Račič, Louis Jakša, John Legat, J. Brezovar, M. Siauš, in J. Plečaš. Po 3 dol.: Joe Košir, D. Vukasovič, Toni Malenšek. Po 2 dol.: John Legat, Joe in Mrs Zokel, F. Medoš, Lojze Kušel, John Jakše, F. Novak, F. Roner, John Drganc, Martin Stipac, Joe Sterk, P. žužek, B. Vo-larič, P. Predovič, J. Nikšič,
IZ MONTREALA
Upravi Edinosti :
Priloženo vam pošiljam denarno nakaznico v znesku od $22.00. Dva dolarja za mojo naročnino in 20 dolarjev za tiskovni sklad listu.
Pri bratu Antolin — smo imeli krstitno zabavo, na srečo in zdravlje njegove novorojne hčerke. Poleg tega brat Antolin, dovolil je da spregovorim nekoliko besed vprid našega lista Edinost. Prav lepo so se izkazali vsi naši rojaki Preko-murct, med njimi Polde ža-blac, še posebej. Vsak je v ta nemen daroval po en do-
Piše: Nikolaj Tihonov.
Junaški Leningrad
Leningrad, bil je poln poletnega krika in šuma. Hladen veter, je vlekel črez reko Nevo, oblaki iznad nje, predstavljali so simbolično tišino. Tamvaji — napolj-neni s izletniti kakor navadno, vozili so jih iz mesta v podeželne enonadstropnice, na izprehod, ali pa le izven mesta na zveži zrak.
Radijski zvočniki, izpre-menili so v hipu scenerijo Leningrajskega živlenja. Tramvaji so se zaustavili. Govoreči šum množice, je prenehal. Lica so se menjala, jezila od napetosti, proti pričakovane zahrbnosti, nemškega fašizma.
Vse je poslušalo govor Molotova. On je končal svoj govor, a Lenjingrajske ulice, izpremenile so se v grobno tišino. Narod je še nepremično stal in zrl proti radijskemu zvočniku, čakal je. Vsak je pričakoval, da bo še kaj povedano, zavedajoč se končne novice. Da bo odslej, moral drugače misliti, žive-
, ti, delati, ter tudi se pona , sati. Primoran zapustiti, mi-rodobne misli in običaje.
Zvečer! Piskanje sirene, razlegalo se je daleč naokrog, opozarjajoč na zračni napad. Bitka na meji, bila je že v teku. Iz bojne črte med Finsko in Sovjetsko Zvezo, pripeljeni so že prvi ranjenci. Prvi udarec sovražnika z bombami, padel je na Baltik. Sovražna letala, zadrža-vala so se v odaljenosti*me-sta.
Zatem, nastopila je Leningrajska noč. Noč stalne opreznosti. Zaprav normalni del,, Leningrajskega živlenja. Noči sem 22 junija, Lenin-gradčani prvikrat, stopili so v bojne postojanke. Bilo je jasno, da Leningrad -mora biti izpremenjen v trdnjavo. In bil je izpremenjen v trdnjavo.
Iz lepakov, katere so Nemci metali iz letal nad mestom, razvidno je bilo, da so mislili ne le na zelo poceni zmago, ampak tudi goj-
lar, dočim je Polde priložil pet dolarjev, če tudi je njegov zaslužek bolj majhen. Namreč on sodi list iz rodoljubne zavesti, da nam je list kot je Edinost, zelo potreben v današnjem času. Iz izkušenj vemo, da ko smo združeni v mislih in dejanjih — smo močni in uspešni. Tudi stari pregovor pravi: "Sloga jači — nesloga tlači."
Iskreno zahvalo vsim darovalcem,, posebno pa družini Antolin — naj bo zdrava in srečna družina in njihova novorojena hčerka.
Kličem vsim
M. Osmanovič, F. Mikolič, F. Brox, J. Juran, J. Popovič, D. Miketa, J. Stark, D. Petrič, J. Maloševič, J. Star-čevič, H. Pešut, M. Dragiče-vič, J. Starčevič, J. Starče-vič, J. Božič, J. Maros, L. Mešič, J. Sertič, M. Rajko-vič, J. Trtelj, J. Matkovič, V. Jurak, J. štimac, J. Truden, M. Katrola, M. Pavičič, I. Popovič, M. Periz in Ameriški vojak. Po 1 dol.: Toni Kraljec, Joe Bašič, Frank Mravčič,, Joe Kuhar, Frank Zitko, Geo. Božič, L. Miški-lin, F. Župančič, N. Jurišič, N. Bubaš, W. Widas, F. Košir, F. Sterle, I. Turk, A. Car,, N. Periz. Po 50c.: M. čačič, J. Eno, M. Vidas, J. Brkljačič, M. Brkljačič, P. Nikšič, I. čorak, P. Tomašič, J. Trodl, J. Plešič.
Gornja vsota je zbrana na nabiralni polah in zabavi, kar skupaj znaša $281.00. Na nabiralno polo št. 200* je zbral Lojze Kušel 83 dol. Na poli št. 182 je zbrano $96.00 in št. 183 $161,00, ni pa podpisan zbiratelj. Skupaj iz Vancouverja za 104 letne naročnine $208.00 in $388.00 fonda.
IZ WINDSORJA
Windsor. — Pošiljam 8 letnih naročnin na Edinost, ter prilagam denarno nakaznico $16.00. Upam, da jih bomo dobili s časoma več, ker je to vendar prvi slovert^ ski list v Kanadi, kateri po svojih smernicah odgovarja vsim ljubiteljem svobode in napredka.
»John Škof.
in Slovenkam — naprej složno in zedinjeno k boljšemu Slovensem 'živlenju in sreči. I. Kavčič.
fijo. Zatem so prišle grožnje. Zagrozili so se: "češ razrušili bomo vsa poslopja!" Poslužili so se laskavo-sti, kako bi predobili prebivalstvo. Sledile so grožnje, laskavost druga za drugo, dokler naposled niso uvideli zapustiti vsako zamisel napa dati mesto z lepaki. Prepričali so se, da je izginila in umrla vsaka zamisel po ceni "zmagovitosti" oddelkov opojenih fašistov. Vedoč, da je Leningrad nastanjen z drugačnim narodom z du-šom in telesom, na braniko svoje domovine, žaprav zi-beli svoje svobode.
Ta narod je dal tako silen odpor, da si nemški generalni štab, še dandanes razbija glavo: Kako neki, ko smo vendar prišli na vrata Leningrada, ni smd ga mogli zavzeti ne z napadom iz zraka, ne z blokadom, še manj z nastopanjem v bojni črti. Leningrad je postal grob, na tisoče vojaštva, bojnih letal in vsakovrstnega fašističnega orožja. Od Parka v Pavlovsko ali pa želež-niškega mostu v Puškinem (bivša carska vas), Nemci so mogli le videti dimnike
Leningradskih tovarn. In to je vse kar so mogli najdalje uspeti. Pri stopnice za "ban ket" v hotelu Astoria, katere so prej izdali, banket se ni mogel vršiti v Lenigradu, ker je Leningrad z svojom sabljom udaril po sovražnih rokah, ki so ga hotele zapo-sesti.
Junaško ime je zaslužil Leningrad, že iz leta 1919. Prebivalci Leningrada, so o-dporni, odločni in junaški. Njihova odločnost v teko zimskih borb, prodrla je v svet, kakor oporna sila vlivajoč moč in up milijonom ljudskih množic. Vsak človek, žena in otrok, vstali so v obrambo mesta.. Težkoče in izkušnje, so bile velike in različne. Zahtevale so neprestano naprezanje, tako moralnih kakor fizičnih moči. Jaz bi rekel, da je moral Leningradčonov, postal klasičen primer za vse čase. Mesto Lenina, je zaslužilo vrednost svojega imena. Te zasluge su mu dale iz pro-šlosti odlikovanje rdečo zastavo, danes je zaslužil, da dobi ime: "JUNAŠKI LENINGRAD". Narod, kateri umira poleg mašine na delo
za front od bombe ali pa granate, kakor pa da odstopa pred sovražnikom — je narod nepremagljiv.
Nemški zahrbtneži in zločinci, istresali so bombe iz bojnih letal, na Leningrad ske bolnišnice, šole, muzeje in stanovanja. Ubijali in vnesrečili z poškodbami starčke, žene in otroke. Z svojom blokadom, dosegli niso ničesar. Ali v vsaki Lenin-gradski družini ob pomisli na strahote in žrtve, stisnjene so pesti v znak svoje borbenosti in vztrajnosti.
"Nikdar ne bomo oprostili Nemcem. Nikdar nemo-remo oprostiti rušenju naših narodnih spomenikov, krasnih palač v Puškinu, Peter-hovo, Gačunu in Pavlovsku. Ropanju in pustošenju zgodovinskih spomenov. Oni so razrušili spomenike in požgali pavilijone v Puškinovem parku; vničili so znameniti! turški stolp, Kitajsko gledališče, pokrali številne portrete, slike in dragocenjeno posodje; sežgali na tisoče najboljših in dragocenjenih knjig, vničili zbirko neprecenljivega porcolana. Bom bardirali so glasoviti obser-
vatorij Pulkovo, računajoč ustrašiti mirne astronome. Toda dosegli so nasproten re zultat. Profesor Ogorodni-kov, ostavil je svoj razbit teleskop, prijel puško v roko in pridružil se je armadi. Tako so storili delavci iz porušenih poslopij, ter se pridružili partizanom.
Leningradski pisatelji, našli so svoja mesta pri topovih, a slikarj borili so se prsi v prsi s sovražnikom. Fašisti so računali, da se hu-manitarci nočejo boriti, ali so pozneje se prepričali pod težkimi udarci Leningradskih humanitarcev. Nacisti so sesuli mesto s ognjem granat, ali tudi otroci se niso preplašili njihovih gra nat. Nemci so metali vžiga-joče bombe, ali so jih stra-čki in invalidi, pridno gasili.
Od jezera Umen; od Kon-gisepe in Luga, pa do samega predmestja, Leningrad — je delal noč in dan, na utrjevanju obrambe. S puš-kom, krampom, lopatom, se-kirom in sabljom, delali so ljudi, kateri so prej vojne vršili z vsem drugačno delo. Vse prebivalstvo je delalo. Mogli ste videti metalske de-
lavce in arhitekte, ladjegra-dilce, kiparje, tekstilne in hemijske delavce, pisatelje in strokovne delavce, šolske otroke in profesorje. Vsi so delali na utrdbi, noč in dan; solnce ali pa dež, ne odstopajoč tudi proti ognju sovražnih strojnic, topov in ne pred bombardiranjem iz zraka.
Mnogi od njih so padli in pokopani z vojaškim ponosom, ali mesto je bilo Utrjeno. Narod se je odmaknil, premočen do kosti, lačen* ampak veselega obraza. On je storil svoj del, za Leningrad.
Zatem so prišli dnevi, kadar se je moglo priti na front tramvajem. Vsaka hiša, vstanovila je svoj obram-beni oddelek, izkopala zavetje pred zračnim napadom, ter stražila noč in dan. Nikdor ni mogel priti v niti eno poslopje, da bi ne bil opažen. Tudi otroci so zalotili vohune in parašustiste. Leningrad, ni bil to„ kar je bil Madrid. On ni imel pete kolone. A narod je bil združen, uverjen v svojo moč.
(dalje prihodnjič)
KAMPANJA JE USPELA STO ODSTOTNO
VAŽNA VLOGA ZEHA V VOJNI INDUSTRIJI
MOUNTAIN PARK, ALBERTA
Uredništvo Edinosti: Mi Jugoslovani iz Mountain Parki Alta., pošiljamo bratske čestitke najmlajšemu listu Kanadskih Slovencev — Edinost, že v prvi svoji besedi, Slovencem v Kanadi in drugod — Edinost,, zagotavlja 'svoje najiskrenejše stalište v borbi proti fašizma, do končne zmage. Zato smo tudi mi tukaj z namenom da pomagamo mla-demo bojevniku v vrstah progresa in demokracije, prepričani — da bo Edinost nadaljevala svojo pot in vzbujevala k skupnim naporom v tej borbi, vse nas brez izjeme, če so to Slovenci, Srbi ali pa Hrvati, ker vsem preti fašizem enako.
Pogovorili smo se medse-boj, da v ta namen nekaj naredimo, ker znamo da je listu potrebna tako materi jalna, kakor tudi moralna podpora. Priredili smo veče rno zabavo v korist Edino sti in Srbskega Glasnika. Toda ob posvetovanju od čistega dobička, smo prišli do sklepa: Da, ker je Edinost — najmlajši list v naši sredini, je toliko bolj potrebno podpreti njega najprvo. Zato smo določili, da se pošlje Edinosti dvej tretjini in Srbskemu Glasniku le eno tretjino od čistega dobička na zabavi.
čistego dobička na zabavi je bilo $180.00. Potem so priložili dobrovoljni prispevek po pet dolarjev: Joe, Dragoš S., Andrej šarič, Leo Recek in Peter Lavrič 2 doljara. Po eden dolar Matt Babich in Frank Kata-linich. Medtem zbrali smo devet letnih naročnin na E-dinost. Torej skupaj vam pošiljamo $151.35.
Tem potom izrekamo na šo zahvalo vsem, ki so nam pomagali k tako lepemu u speho. To je pa le na lastno
korist, katera se izraža v progresivnem in pa protifašističnem tisku.
Bratske pozdrave vsem, listu Edinosti — pa želimo obilo uspeha.
Matt Raidencich Geo. Gledich.
UDARNIK V KAMPANJI JE VANCOUVER PRVI, TIMMINS DRUGI IN PORT ARTHUR TRETJI. OD POSAMEZNIKOV JE PRVI JOHN POPOVIČ, DRUGA VERA MAROHNIČ IN TRETJA MERY ANZIN
FAŠIZEM JE TRERA ZATRETI
ŽALOSTNA VEST
Toronto — Dne 10 avgusta v General Hospital, je tukaj imrl rojak Nick Mo-ravec. Pokojnik je rojen leta 1895 v Vasi Zilje, občina Vinica, Okraj Črnomelj v Belikrajini. V Kanadi se je nahajal precej let, ter je delal največ po rudnikih v severnem Ontarijo, kjer je zaprav zbolel in se na to podal v bolnišnico v Toronto. Umrl je vsled raka.
Pogreb se je vršil po cerkvenih obredih dne 11 av-J gusta in je pokopan na Mont Hope pokopališču. Pogreba se je vdeležilo lepo število rojakov in rojakinj. Nagrobni govor je imel brat Frank Ugrin, tajnik društva H. B. Z., katerega je pokojnik bil član.
V starem kraju zapušča soprogo in tri otroka. Tem potom izrekamo naše soža-lje družini, prijateljem in znancem. Tebi pa dragi rojak, naj bo lahka kanadska gruda.
Kirkland Lake— Kod
član Zveze Kanadskih Slovencev pred kratkim usta novljena v Kirkland Lake se tudi jaz usojam napisati dopis v našem listu "Edi nost." Končno se je le zgodilo, da se naša mila slovenska beseda tiska, in da jo bere velik odstotek Slovencev od Atlantika do Pacifi ka, kar bo gotovo pomagalo k boljšemu spoznavaju, kooperaciji in vzajemnosti med nami samimi, kakor tudi naporu Združenih Narodov v gigantskiborbi proti krvavemu fašizmu, ki ga je treba izbrisati z lica zemlje v prid splošnemu človeštvu in proti suženjstvu in nasi-ju, ki se sedaj tako bohotno širi po Evropi. Zato naj ne bo Slovenske naselbine, ne Slovenske hiše in ne Slovenca posameznika kateri, bi ne bil naročen na naš list 'Edinost," ki nas bo bodril in vodil v teh nemirnih in u sodeponih časih.
Delavske razmere so tukaj v zlatem revirju povolj-ne, kjer nikjer ne vidiš bre-zposlenega delavca, kot jih je bilo prej vedno dosti. Delavci se pa skoraj tudi kar trumoma selijo in sicer največ v Labrador in tudi v da ljno Alasko, ker kakor se govori, se tam tudi več zasluži. Rudniki pa uposlijo vsakega ki vpraša za delo da je le zdrav in se le količkaj čuti za rudarje. Čuje se že, da se bo delalo samo eno šifto in to menda zaradi pomanjkanje delavcev in materijala potrebnega pri produkciji zlata.
Vzajemna Podporna Zvezda "Bled" se tudi giblje prav živahno. Ravnokar ima razpisano šest mesečno kampanjo za ustanovljanje odsekov in pridobivanje novih članov, ki se bo menda končala koncem tega meseca, z otvoritvijo druge redne konvencije tukaj v Kirk Iand Lake. želeti je da vsak Slovenec in Slovenka, kakor tudi mladina pristopi v nje ne vrste.
Sobratske pozdrave
Joe Francelj
Tretji izkaz kampanje in sicer zaključni je: 516 naročnin, vključujoč pol letne za letne, ter $1.749.10 v fond.
Kvota, ki smo jo določili ob pričetku 500 naročnin in pa $1000.00 za tiskovni sklad lista, je izpolnjena preko sto odstotkov, posebno smo v fondu prekoračili nad 150 odstokov, tudi v naročninah 100.21. odstotkov.
Dokler so vse naselbine vrstile ena za drugo od samega pričetka kampanje, so v tretjem izkazu se priključile nove in to, Bourlama-que, Malartic, Val Dor, Montreal in Windsor. Te naselbine so kakor rezerva udarile ob sklepu kampanje in z tem pospešile posebno izkaz v naročninah, da smo prekoračili kvoto. Upati je da bodo v tekočih mesecih podvzeli vse vred z drugimi naselbinami, da dosežemo za dostno število naročnin za zničano poštnino. Namreč ob tem času nam še manjka 60 naročnin, da bi nadomestili naročnine iz Toronta in Združenih držav, katere ne pridejo vpoštev pri registraciji za znižano poštnino.
Vsled tega je Uprava lista razdelila kot sugestijo tozadevno število naročnin za naselbine kot sledi: Vancouver 3, Timmins 3, Port Arthur 2, Sudbury 8, Bour-lamaque in okolica 5, Noranda 2, Montreal 8, Wind-sor 8, Toronto 3, Mountain Park 2, in Malartic 2, razno 4.Vse to skupaj iznaša 60 na ročnin. To je naše priporočilo rojakom in rojakinjam v naselbinah, da sami po
nost, da se svet reši suženj-1 Vstanovili smo list Edinost! stva in trplenja.	Vstanovili smo z tem svoje
Poleg Slovencev in Slo- seznajajoče sredstvo, da la venk v kampanji se vrstijo hko govorimo in se dogova naselbine, kjer ni Slovencev rjamo o naših najnujših za med njimi. To so naselbine, | devah okrog nas, pa tudi v
kjer so večinoma Hrvati in Srbi. Iz bratske in rodoljubne sočutnosti, so tudi oni prispevali denarno pomoč kako bi se Edinost, postavilo na trdno podlago glede finančnih sredstev. Medtem so se nekateri iz take sočutnosti tudi oni naročili na list. Z eno besedo so se izkazali,
svetu. Postavili smo se tudi z tem v ospredje v janosti, da smo tudi mi narodna skupina v tej deželi in da so naše želje in požrtval-nost iz narodne osvete in mednarodnih čustev, na strani zedinjeni narodov v borbi proti zločinskega fašizma. Morda da imamo tu
kot so vedno bili naklonjeni in tam primanjklaj zlasti v dobri stvari posebno v narod časnikarskem poslu, toda to nih in delavskih interesih, | nas ne sme vzemirjati proti
ravno tako v kampanji lista Edinosti. Tem potom izre kamo našo bratsko zahvalo odsekom Hrvatske in Srb ske Zveze, kakor tudi vsim posameznikom, ter jim ob ljubljamo, da bomo vedno in vsepovsod na straži za
vsim prigovorom, ker naša poštenost in od danost nas-pram občim interesom — je častnejša in vrednejša, kakor pa začasni tethnični po
Ottawa. — Državni odbor za vzajemnost kanadskih državljanov, poslal je na U-redništva sledeče pismo s priporočilom, da ga priobčimo. Pismo je važno, ker je skoraj v celoti posvečeno važnosti žena v vojni industriji, tembolj ako računamo na mobilizacijo moških za vojaško službo.
V prevodu glavnejše se glasi: "Dokler Kanada pom-nožuje svoj napor v zadevah vojnih izdelkov, tudi vojaške sile, ni samo njen sin vpo-slen, ampak tudi njena hči Ta pregled dobimo iz tega,, ker v vojni industriji je ob tem času vposlenih 120.000 žena, poleg tega da so še razna druga opravila v voj nih zadevah, ki jih opravljajo ženske, zlasti pa one, ka^ tere so v vojaški obleki. Ako hočete videti dejan
zvestobo naspram narodnim in mednarodnim interesom
manjklaj. Mi bomo z svojo] sko demokracijo tedaj stopite v tovarno, kjer ženske izdelujejo bojno orožje za vničenje Hitlerja. Našli bo-dete vposlene žene in dekleta od osnovne ljudske šole, vse do Univerze, ter iz bo-
GLAS IZ BOURLAMA-QUE, QUE.
TRETJI IZKAZ KAMPANJE
svojih zmožnosti si določijo še nadaljno zbiranje naročnikov, če tudi je kampanja zaključena, kako bi vred z tem tudi imeli priložnost kot predpripravo za tednik, tudi v drugih ozirih.
Kratek pregled kampanje nam priča, ogromno požrtvovalnost posameznikov v naselbinah, zatem pa skupno raznih prireditvah in zabavah. Tem posameznikom in tudi naselbinam, vs-plošnem vsim, ki so z svojim delom in požrtvovalnostjo pomagali k tako vzgle-dnemu uspeho kampanje E-dinosti — izrekamo naše iskrene čestitke. Te čestitke naj bodo nam vsim skupaj v mislih in dejajnih sedaj ko imamo svoj list, da bomo toliko bolj pospešili svojo aktivnost v vsih ozirih borbe proti fašizmu. Z tem bomo storili lesvojo narodno in tudi delavsko dolž-
dobre bratske odnošaje, po- — spopolnjevali svojo spo-sebno pa borbi proti fašiz- sobnost! Spoljnjevali bode-ma„ za osvobojenje našeg in rao tudi svoj organizacijski drugih narodov. Da nam bo in društven delokrog v sme-njihov bratski izkaz vedno ri bratske sloge in vzajem-tesno pri srcu, kot najlepši nosti izmed vsih Slovencev del vzajemnosti izmed Slo- in Slovenk, ter njihovih venskih, Hrvatskih in Srb- društev in organizacij. To skih izseljencev v bodoče. je naša glavna naloga, ka-Torej ob. sklepu naše ka- ko bi zedinjeni pomogli več mpanje dragi rojaki in ro- in več borbi Zedinjenih Na-jakinje širom Kanade! | rodov, posebno pa naših
bratov in sester na očetovš-čini do popolne svobode.
V tej smeri delujmo in tudi vnjej se zavedajno vrednosti lista. Razširajmo ga ob vsaki priliki in priložnosti, prav posebno v pridobivanju novih naročnikov. Pridobimo še 60 naročnin, kako bi z tem si ustregli za tedensko Edinost.
Ob tem času kličemo: živeli naši udarniki! Živeli vsi aktivisti — vsi ki so z svojo naročnino ali pa podporo v denarju, pomagali k tako dobremu uspehu. Bratske pozdrave vsim Slovencem Slovenkam širom naše nove domovine Kanade!
Naj živi list Edinost — kot najzvestejša prisega borbi proti fašizma — za vničenje fašizma — za osvobojenje naših bratov in sester v stari domovini. Naj živi bratska sloga in zedinje-nost vsih Slovencev, Hrvatov in Srbov, kot najboljša podpora v borbi Zedinjenih Narodov, za rešitev sveta tid fašističkega grozodejstva, za srečnejše živlenje in svobodo naroda in narodov. Uredništvo in Uprava.
gatih in revnih družin. Poleg tega pa so mnoga njihova imena,, ki pričajo na priselitev iz raznih držav Evrope, ki sega nazaj v pra-dedovino od 300 let, mnoga pa od zadnjih 25 let. One opravljajo posel, kjer se izdelujejo bombniki, topi, tanki, puška, krogla, granata, šrapnel, obleka itd.
Na delu pri stroju, boste videli, kadar zalaga zadnjo smrtonostno oprogo na granato dekle Ukrajinske narodnosti, ali pa Poljske, Ka-nadčanke in drugih. Posebno na dan plače,, se vrstijo ta imena, kakor da bi bila to "League of Nations". Vse to nam daje zaupanje, da bodo naše kanadske tovarne obratovale s polno paro in da bi ne smel biti primanj-ljaj sposobne moči v raznem tehtnničnem poklicu, če tudi bo ogromno število moških v vojaški službi. To pomeni obenem, da kanadske žene in dekle smatrajo to vojno, tudi žensko vojno proti fašizmu.
LISTU "EDINOSTI"
Mesto: Naročnin:		Fond:]
Vancouver	119	$384.00
Timmins	119	264.95
Port Arthur	76	345.25
Sudbury	45	170.00
Kirkland Lake	36	40.30
Toronto	49	2.00
Mountain Park	9	132.35
Bourlamaque, Que.	29	
Geraldton	1	42.79
Noranda	15	
Wells, B. C.	5	14.00
Montreal	1	20.00
Windsor	10	
Welland Zveza Kan.		
Hrvatov in Srbov		125.00
Thorold Zveza K.	H.	59.46
Niagara Falls ZKH		56.00
Hamilton ZKH.		50.00
Ličani iz Windsorja		23.00
Ukrainian Life		5.00
Ludove Zvesti		5.00
San Francisco		10.00
Razno Skupan:	2 516	$1.749.10
VAŽNO ZA TORONTO IN OKOLICO
Nednarodni delavski odbor,, priredi veliki piknik dne 30 avgusta pri Westonu v West Palmo Park.
Vsled tega prosimo vsa društva, organizacije in Zveze, da za ta dan ne prirejajo svoje piknike ali pa druge priredbe, ker je namen tega dneva zelo pomemben. Namreč na pikniko bodo govorili glasoviti govorniki za takojšno ustanovitev druge fronte.
Pridite prebivalci Toronta in okolice, v čimvečjem število, brez izjeme na narodnost ali pa drugo pripadnost.
Mednarodni delavski odbor.
POD ZASTAVO SVOBODE
Naprej — pod zastavo svobode; vas kliče bratje bojni glas. Zdaj je čas — dan rešitve; od ust do ust razlega se, In svoboda kliče nas.
Na planino in v goro, z puško,, bombo in z mačem. V zasedo proti sovrago, človeškega rodu.
Dosti bilo je trplenja, potoki solza in krvi. Zdaj je dan bratje — in čas je sveti. Fašizmu smrt in ga zatreti, naj go geslo, naši osveti!
Dol barbarstvo in trinog, da vstane nova doba sveta. Naj vživa srečo in pravico, človek in človeški rod.
Zastava naša, To je bojni zvon. Naj odmeva črez Evropo, od Urala in Triglava; za slobodo in za dom.
Nikdar ne bomo je izdali, zvesto prisegli smo za njo. živeti ali pa umreti; je čast svobodi in našemu rodu.
Bourlamaque. — Oglašam se če tudi pozno, vendar z dobrim namenom k skupnemu napredku Slovencev v Kanadi. Priloženo vam pošiljam poštno nakaznico v znesku $55.75 za 29 na ročnin.
Vzrok, da se nismo do sedaj oglasili, bil je ta, da smo zaposleni. Eni so na eni ših-ti, drugi zopet na drugi tako, da vmes naš stik je dosti omejen. V nedeljo pa vsak rad izide malo na razvedrilo in se tako odmika dan za dnevom. Nismo pa vkljub temu pozabili na našo dol-žnnst, ki smo je čutili že od samega pričetka,, da moramo nekaj storiti za vprid li stu Edinost. Tako smo poleg delovnih ovir, le nekaj storili v naročninah in pa denarnem fondu.
Toda z tem naše delovanje ne bo prenehalo. Mi bomo ob priložnosti se še oglasili napram listu, ker nam je ta potreben. In predvsem v današnjem času, kadar človek ugiblje na vse načine v enem ali pa drugem vprašanju za pojasnitev dogodkov v svetu, ter tudi na našem domu.
M. Ferderber.
Thorold. — V prilogu vam pošiljamo M. O. v znesku $19.81, kar z odbitkom za poštnino iznaša $20.00. Prej poslali smo $39.46, kar skupaj iznaša $59.46.
Z tem smo izpolnili našo kvoto, kot smo bili določili $50.00 od Odseka Zveze Kanadskih Hrvatov v tem mestu.
Imena darovalcev so: Po 2 dol.: Nike Žalec. Po 1 dol.: Steve Kiroff, S. Stoya-nov, Casy Corner, P. Uze-lac. Po 50 centov: J Cešič, Z. Polič, Martin Hotel, C. Spancheff, P. Kiroff, C. Vi-das„ J. Stoyanof, J. Ružič, T. Baker, Nerazumljivo, M. Lovreta, M. Jergovič, L. Bla-ženčiči, Thorold Bakery, P. Chorich, Rose Chandler, Nerazumljivo, M. Petrič„ D. Stojanoff, S. Grgurich, J. Ružič, A. Kanjer. Po 25 centov: A. Koleshkoff, Nerazumljivo, Nerazumljivo, N. Michow, S. Ljubanovič, J. Stoyanoff.
V ta namen je Andrew Kanjer spregovoril nekolike besed v imenu Odseka Z. K. Hrv. in Slnv.„ na kar so darovatelji kakor je omenjeno zbrali skupno vsoto od 20 dolarjev. V imenu Zveze najlepša hvala vsim darovalcem, ter obilo uspeha Edinosti.	J. Ružič.
M,
Izkaz posameznikov
John Popov ič, Vancouver ...... 82
Vera Marohnič, Port Arthur ...... 58
Mary Anzin, Toronto ............•••• 49
L. Kusel, Vancouver ................ 37
L. Zdravje, Kirkland Lake .... 34
J. Kosmrl, Sudbury ................ 31
M. Ferderber, Bourlamague ...... 28
M. Slak, Timmins ...................... 20
Z. Rogina, S. Porcupine ........ 17
Vera šuštar, Timmins ............ 17
J. Cešič, Noranda ................... 15
S. Mihelič, Timmin ........................ 10
A. Starič, Timmins .................... 10
J. Nagode, Sudbury ................ 10
M. Radenčič, Mountain Park 9
John Škof, Windsor ..................... 8
Tončka Vidmar, S. Porcupine 7
Martha Plut, Timmins .........-..... 7
M. Smrke, Timmins .................... 5
R. Župančič, Timmins ................ 5
T. Kangrga, Wells, B. C......... 5
K. Intihar, Timmins ...................... 5
L. Troha, Port Arthur ......-...... 4
I| Župančič, Timmins .................. 4
ij Župančič, Timmins .................. 3
Louis Ruparčič, Sudbury .......... 3
P. Rajakovič, Timmins ............ 3
F. Poje, Port Arthur .............. 3
F. Maurin, Timmins ........................ 2
M. Bajuk, Timmins ...................... 2
Milan Smrke, Timmins .......... 2
K. Briški, Timmins .................... 2
L. Troha, Port Arthur ................. 2
Josip Drašler, Geraldton —....... 1
L. Levstek, Port Arthur ............ 1
J. Dejak, Malartic ....................
L. Ostronič, Windsor ..............
K. Crnek, Windsor.........................
Louis Smrke, Timmins ...............
Geo. Mihelič, Bourlamaque .....
I. Kavčič, Montreal ..................
Jugoslavije težko pri
onte.