116
Znanstvene stvari.
Batja.
Jezikoslovna in pravnostarinska črtica.
Spisal Davorin Trstenjak.
To besedo poznajo vsa slovanska narečja; — rusko: batja, batko, batjuška, pater, očak, — hr-vatsko-slovensko: bačenik = batjenik, dedič, heres, starobolg., kjer se tj razveže v št, bašta, pater, — gotovo iz bolgarščine: baština, fundus hereditarius, ali Vuk ima tudi: bato, pater. Od Slovanog^ste si izposodili to besedo magjarščina: batya, bafsi, frater natu major, in pa rumunščina: bačiči. Slavni Miklošič jo je postavil med tujke, al to je krivo. Pri tako imenovanih moravskih Valahih, to je, pastirjih, se veli batja gospodar pastirjev. Beseda je praslovanska, in njen pomen lahko razumeven, ako malo pogledamo v pravno zgodovino starih Slovanov. Pri njih nahajamo ustroj zadrug; le eden je bil gospodar rodbine, je sedel na batu.
Bila še je pred 40 leti v moji rojstni okolici navada , da so, če so iz novega postavili hišo, zabili v kot, v kterem po navadi miza stoji, bat, in na njega sije vsedel najprej hišni gospodar, ter pa je velel si na bat vsesti najstarejega svojega sinka, in mu je rekel: ti si bate k — boš plodil pleme (zato tudi kraj Mure poznamenovanje batek za „membrum virile") in ker si prvorojenec, boš oblastnik hiše, tvoja bo oblast*) (spominjaj se na nemški: gewalt, slov. gvaut), to je: na sredini rodbine bo stala tvoja hiša, vrt, gorica, zato baština fundus, vinea, hereditas. Nepremakljivo in trdno bode tvoje posestvo. Ta navada je gotovo bila tudi pri starih Nemcih, ker besedo S točk rabijo za trdne nepremakljive reči, postavimo: Stockurbar, to je, pismo za dedovno posestvo, Stockzahn, Stock-deutscher, Stockfisch, Stockwerk.
Batja je toraj iz temata bat, Stock, stirpes, sti-pes, Stamm, primeri: „ex stirpe Claudiorum, in po-menja: pater stirpis, avus, gospodar, hišni oče, načelnik rodbine, der Stammvater, Stockvater.
Rodbine so sicer sčasoma obilno narastle, al prvo-početnik rodbine je zmirom ostal njen glavar, zato Slovenec še sedaj vsakega možaka imenuje: s trije in ženo: teto, dasiravno nista si v rodu, zato imamo po Hrvaškem, Srbskem, Črnogori in tudi na Štirskem večidel patronimična poznamenovanja vesi, postavim: Radoslavci, Vlastimirci, Dragotinci, Berkovci, Vida-novci itd. po batji Radoslavu, Vlastimiru, Dragotinu, Berku, Vidanu itd.
Glavar rodbine: bato, batja pa je tudi bil njen vodja v boji, zato najdemo ime Bato kot dostojanstveno im6 pri starih slovanskih Panonih.
Sedaj bodemo razumeli Dio Cassijevo Bcctragiog. On pripoveda (cap. 11. 12.), da so K vadi, kterih slo-vanskost dokazal je Šembera, in jasniše še jaz v svojem članku: „Kvadi" v letopisu slov. Matice za leto 1869, poravnovali zarad primirja deloma po plemenih (7**17, Ueschlechter) deloma po ljudstvih (s&vtj, Volker), in da je eno teh poslanstev vodil Battarios, mlade-neč*) 12 let.  To ime Batar ni tedaj kje osebno, mar-
•) Na Štirskem oblast pomenja vse hramovje okoli hiae.
Pis.
**) oliv rjysho Battaoiog noug štaivifi.
117
več dostojanstveno, ker ni si misliti, da bi tako pogumni vojščaki, kakor so Kvadi bili, si zbrali za vodjo kakošnega 12 let starega fantalina, ako bi pri njih ne bi imel kakošne vladarske časti. Batar je toraj bil njih vladar, dasiravno še le 12 let star. Pri bodri-ških Slovanih od osmega do dvanajstega stoletja nahajamo dedovne, bačinska vladarska plemena. Sicer so se vsi možki pokoljenci vdeleževali vladarstva, al le enemu je bilo izročeno vodstvo državnih zadev. (Glej Einh. ad ann. 823. Helmold, I, 48.)
Navadno je bil naj starši sin, vendar mu je vsakrat mogel dati narod privoljenje in potrjenje, bila mu je ta oblast odrečena ali nazaj vzeta, ter je pravica prešla na mlajšega, kteri je bil narodu všeč. (Glej Einh. ad ann. 823. 826.)
Stari Slovani so vladarsko oblast zelo spoštovali. (Saxo ^Gramatik", pag. 927.) Po takem umemo, kako so mladenču 12 let staremu izročili in prepustili vodstvo poslanstva, saj je bil njihov bato, batja, batar.