Ekskurzija po poteh NOB
Člani ZRVS in ZZB NOVs Starega Vodmata so prosla-vili 35-letnico bitke na Neretvi in Sutjeski in II. zaae-danje AVNOJ v živih učilnicah. Boljše ure zgodovine in geografije nl mogoče pripraviti, kot smo jo imell v krajih, kjer so se blle odločilne bltke v zgodovini NOV Jugoslavije.
8. septembra zgodaj zjutraj je bil avtobus poln veselih in radovednih obrazov skupine ljudi, ki se je odpravila na tri-dnevno potovanje.
Prvi kratek postanek je bil v Čatežu, kjer smo se okrepili z običajno kavico, zatem pa nadaljevah pot po avtocesti do Slavonskega Broda. Na li-vadi smo imeli partizansko kosilo, ki je potekalo res v to-variškem vzdušju. S porcijo vampov in kozarčkom vina so se ljudje posedli ali pa stoje razpoloženi pogasili žejo in utešili lakoto. Tudi šal ni manjkalo. Stari borci pa so se tu pomerili tudi v teku in se tako malo razgibali.
Po kosilu smo dobro razpo-loženi nadaljevali potovanje prek Bosanskega Broda, Do-boja, Zenice in ob progi Ša-mac-Sarajevo so nekateri to-variši obujali spomine na de-lovne akcije na tej progi.
Nekaj kilometrov pred Sa-rajevom so nas naši intendan-ti zopet nahranili - tokrat s "partizanskim golažem. Raz-položenje je bilo tudi tokrat na višku in bo marsikateremu ostalo v lepem spominu.
Malo pred mrakom smo pri-
speli v Sarajevo. Profesor Mi-
* lan Simič je v kratkem pove-
dal zgodovino nastanka in ra-
zvoja Sarajeva, vse do danes.
Nastanili smo se v hotelu Evropa, nato pa smo si prosto po interesih posameznika ogledali središče Sarajeva. Najčešče smo se srečevali na znameniti Baščaršiji, kamor je vse vodila pot za spominki in bosanskimi špecialitetami. Nekateri moški so se hitro prelevili v »Turke«, ker so si kupili turške kape.
Drugi dan smo spočiti na-daljevali pot iz Sarajeva proti našemu cilju - Sutjeski.
Med potjo, ki se je vila po strmih bosanskih hribih, nam je tovariš Simič povedal o Ilidži in o dogodku 14. julija 1914. leta ter o vzrokih in po-sledicah tega. Oživel je spo-min na Igmanski marš in o dogodkih na Jahorini. Pri Brodu nas je seznanil z.zgodo-vinskim dogodkom v Foči (f o-čanski predpisi leta 1942) z borbami na Zelen gori. Ko smo prispeli v dolino Sutje-ske, nam je pri grobnici 3301 borca in pred veličastnim spomenikom pripovedoval o bitki na Sutjeski. Opis dogod-kov, vsi spomeniki, muzej, okolica in predavanje, je na nas naredilo močan vtis, da smo nemo obstali in se zami-slili o strašnih dogodkih in nadčloveških naporih. Me-nim, da od tu nihče ni odšel ravnodušen, in da bo vsak izmed nas znal še bolje ceniti
našo sedanjost. Ta kraj je zelo obiskan, saj je tisti dan po hri-bu kar mrgolelo obiskoval-cev. Čustvenost vseh nas je poglobila še pesem o Sutjeski in Savi Kovačeviču.
Naprej nas je vodila pot v Mostar prek Gackega in Ne-vesinja, rojstnega kraja Save Kovačeviča.
V Mostar smo prispeli malo pred večerom in si v naglici ogledali mesto z znamenitim mostom. Tudi tu smo spozna-li zgodovino mesta in okolice ter   besede   Aleksa   Šantiča: »Ostajte ovde...«.
Ob reki Neretvi smo oživlja-li sportiine na 4. of enzivo - htt,-ko za ranjence. Žal smo poto-vali tu ponoči in si nismo mo-gli bolj natančno ogledati teh krajev. Kratek postanek smo imeli v Prozoru, kjer so naši fantje zapeli domačinom. Tu-di tukaj smo se spomnili na povelje tov. Tita »Prozor mo-ra nočas pasti!«
V Bugojnu smo prenočili v motelu    blizu   Titove   rezi-dence.
Tretji dan - po zajtrku in ogledu Bugojna, nas je pot vo-dila v Jajce. Tu si žal nismo mogli ogledati muzeja zaradi preureditve, ampak nas je z zgodovino Jajca in II. zaseda-njem AVNOJ zopet seznanil tovariš Milan. Lepote narave in mesta s starimi bosanskimi hišami in trdnjavo, so nam ostali v trajnem spominu.
Na poti od Jajca do Banja Luke smo z nove ceste obču-dovali lepote kanjona Vrbasa. Banja Luko smo si ogledali s krožno avtobusno vožnjo in nato nadaljevali pot do Prije-dora. Med potjo smo opazova-li pokrajino in se spominjali dogodkov na Kozari.
Po kosilu v Prijedoru smo nadaljevali pot mimo znane Petrove gore, kjer smo si ogle-dali spomenik padlim bor-cem.
Nato je naš avtobus brzel prek Karlovca, Ozlja in Metli-ke v Suhor, kjer je bil zadnji kratek počitek. Tu so k dobre-mu razpoloženju pripomogle dobre belokranjske speciali-tete.
Ekskurzija je bila dobro or-ganizirana. Videli smo veliko krajev, se seznanili z njihovo zgodovino in ugotovili, da je naša dežela lepa in ne več zao-stala, zato to pot vsakomur priporočamo.
Stane Majcen