URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 6	Ljubljana, petek, 18. marca 1977	Cena 30 dinarjev	Leto XXXIV
219.
Ustavno sodišče Socialističnp republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji z dne 23. 11. 1972 o prenosu stroškov PTT storitev v zvezi z denarnimi nakazili iz sklada pokojninskega in invalidske."; zavarovanja v breme prejemnikov denarnih nakazil, na seji dne 25.
2.	1977
odločilo:
Odpravi se sklep skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega z&varovanja v SR Sloveniji z dne 23. 11. 1972, da gredo vsi stroški PTT storitev v zvezi z denarnimi nakazili iz sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja od 1. 1. 1973 dalje v breme prejemnikov denarnih nakazil.
Obrazložitev
Na pobudo upokojenca je ustavno sodišče začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti navedenega sklepa skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Po pojasnilu skupnosti je stroške PTT storitev v zvezi z denarnimi nakazili iz sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja do konca leta 1972 krila skupnost, ki je plačevala te stroške podjetjem PTT v pogodbeno dogovorjenih pavšalnih zneskih. Sklep o prenosu teh stroškov v breme prejemnikov denarnih nakazil je skupščina skupnosti sprejela zato, ker so nekatera podjetja PTT zahtevala od 1. 1. 1973 naprej plačilo dejanskih stroškov po redni tarifi. Tak način plačevanja teh stroškov s strani skupnosti bi zahteval ustrezne evidence, ki bi jih morala skupnost voditi ločeno za vsako podjetje PTT. Sočasno se je začela velika akcija za nakazovanje pokojnin na tekoče račune ali hranilne knjižice. Iz teh razlogov in ker po mnenju Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ni zakonskega določila, po katerem bi morala te stroške kriti sama skupnost, je skupščina skupnosti sprejela sklep, da od 1. 1. 1973 dalje bremenijo ti stroški prejemnike denarnih nakazil.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da navedeni sklep ni v skladu z ustavo SR Slovenije in je v nasprotju z zveznim zakonom o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 35/72 in 18/76) ter s konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 102 o minimalnih normah socialne varnosti (Uradni list FLRJ, št. 1/55).
Zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja dolbča (šesti odstavek 60. člena), da mora skupnost, pri kateri je bila uveljavljena pravica do pokojnine ali denarnega nadomestila, izplačevati zavarovancu pripadajoče zneske ne glede na kraj prebivališča v Jugoslaviji,' v tujini pa, kadar je to določeno v zakonu ali mednarodni pogodbi ali če velja vzajemnost. Iz tega izhaja, da pripada-
joči zneski ne morejo biti zmanjšani za stroške izplačevanja. Po določbi prvega odstavka 71. člena konvencije "Mednarodne organizacije dela št. 102 o minimalnih normah socialne varnosti se dajatve, ki se priznavajo po tej konvenciji, in upravni stroški za te dajatve financirajo kolektivno s prispevki ali davki. V upravne stroške .spadajo tudi vsi stroški v zvezi z izplačevanjem dajatev, torej tudi stroški PTT storitev v zvezi z izplačevanjem dajatev. Tudi po splošnih pravilih obligacijskega prava mora dolžnik poslati denarna plačila na lastno nevarnost in stroške upnika na njegovo domovališče.
Glede na povedano je ustavno sodišče ob uporabi določb 413. člena ustave in 23. člena ter druge alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: sodnik Riko Kolenc, ki nadomešča predsednika in sodniki'dr. Josip Globev-nik, Marjan Jenko, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 36/76-10
Ljubljana, dne 25. februarja 1977.
Nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije sodnik
Riko Kolenc 1. r.
220.
• Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 12. člena odloka Skupščine občine Maribor, s katerim se določa, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš na seji dne 25. 2. 1977
odločilo:
Razveljavi se določba 12. člena odloka Skupščine občine Maribor, s katerim se določa kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš (Medobčinski uradni vestni^, št. 13/73).
Obrazložitev
1) Gorenje, TGO, Velenje, Celjska ulica 5a je vložilo predlog za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 12. člena v izreku navedenega odloka Skupščine občine Maribor, v katerem je določeno, kolikšen odstotek skupno zbranih stanarin in najemnin se sme porabiti v določeni skupini zgradb za tekoče vzdrževanje stanovanjske hiše. Predlagatelj meni, da ta določba občinskega odloka ni v skladu z določbami zakona o
lastnini - na delih stavb, s katerimi so predpisane obveznosti etažnega lastnika, da prispeva k stroškom za vzdrževanje stanovanjske hiše.
Obveznosti etažnega lastnika, da prispeva k stroškom za vzdrževanje stanovanjske hiše, so bile enako določene v 5. členu zveznega zakona o lastnini na delih stavb (Uradni list SFRJ, št. 43/65 in 57/65). kot je to 'določeno v 4. členu sedaj veljavnega republiškega zakona o pravicah na delih stavb (Uradni list SRS, št. 19/76). Predpisano je. da mora etažni lastnik prispevati k stroškom za vzdrževanje skupnih delov stavbe v sorazmerju z vrednostjo njegovega posameznega dela glede na skupno vrednost vse stavbe; če služijo skupni deli samo nekaterim posameznim delom stavbe, pa v sorazmerju z vrednostjo njegovega posameznega dela glede na skupno vrednost tistega dela stavbe, v katerem je ta posamezni del.
Po 21. členu zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 37/74) se prispevki etažnega lastnika k vzdrževanju stanovanjske hiše določijo s pogodbo, ki jo etažni lastnik sklene s stanovanjsko skupnostjo. Ce se etažni lastnik in stanovanjska skupnost ne moreta sporazumeti o višini stroškov, lahko vsaka prizadeta stranka zahteva naj te stroške določi sodišče v nepravdnem postopku.
Izpodbijano določilo 12. člena občinskega odloka določa, kolikšen del od skupno zbranih stanarin, ki jo plačujejo imetniki stanovanjske pravice, oziroma od najemnin, ki jo plačujejo najemniki poslovnih prostorov, se sme porabiti za tekoče vzdrževanje stanovanjske hiše. To določilo ne predpisuje koliko so dolžni prispevati etažni lastniki k stroškom za vzdrževanje stanovanjske hiše, kar pomeni, da ne spreminja ali drugače ureja pravic in obveznosti etažnih lastnikov, zato to določilo ne prihaja v nasprotje z zakonom o lastnini na delih stavb in s sedaj veljavnim zakonom o pravicah na delih stavb.
2) Iz 324. člena ustave SR Slovenije izhaja, da gospodarjenje s stanovanji urejajo delovni ljudje in občani samostojno v občini, krajevni skupnosti, samoupravni interesni skupnosti in v organizacijah združenega dela. Republika določa na tem področju le temeljna načela. Te ustavne določbe so izpeljane v zakonu o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in v zakonu o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74).
Gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš je zadeva posebnega družbenega pomena, ki jo uresničujejo delovni ljudje v stanovanjski skupnosti. Z odlokom občinske skupščine se lahko določi, da se posamezne odločitve o zadevah, ki so posebnega družbenega pomena, morajo sprejeti v soglasju z občinsko skupščino (6. člen zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti).
Sredstva za pokrivanje stroškov tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, poleg drugih stroškov, zagotavlja stanovanjska skupnost na podlagi letnega programa in finančnega načrta (29. člen zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini).
V občini Maribor, po določilih samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, zbor delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom sprejema letni program, finančni načrt, zaključni račun in poročilo o poslovanju sklada stanovanjskih hiš (29. člen samoupravnega sporazuma). Skupščina stanovanjske skupnosti določa višino stana-
rine in njeno delitev na elemente stanarine (18. člen samoupravnega sporazuma).	,
Gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš, kamor šteje tudi delitev stanarin za pokrivanje stroškov, ki sc. krijejo iz stanarin, je tedaj predmet samoupravnega odločanja na podlagi sprejetega programa m finančnega načrta, v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti. Predpisovanje višine sredstev, ki se sme porabiti za tekoče vzdrževanje stanovanjske hiše, brez samoupravnega odločanja v stanovanjski skupnosti in mimo programa in finančnega načrta, ni v Skladu z navedenimi zakonskimi določili.
Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče ob uporabi določbe druge alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na seji odločilo, kot je navedeno v izreku odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnik Riko Kolenc, ki nadomešča predsednika in sodniki dr. Josip Globev-nik, Marjan Jenko, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 44/76-7	,•
Ljubljana, dne 25. februarja 1977.
Nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije sodnik
Riko Kolenc 1. r.
221.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 236. člena samoupravpega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu TOZD »Tovarna pohištva« Lenart, na seji dne 25. 2. 1977
y	odločilo:
Razveljavi se 236. člen samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združ nem delu TOZD »Tovarna pohištva« Lenart, ki je bil sprejet
3.	1. 1975.
Obrazložitev
Sodišče združenega dela v Mariboru je predlagalo ocenitev določbe 2. odstavka 236. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu TOZD »Tovarna pohištva« Lenart v sestavi delovne organizacije »Marles« Maribor, po kateri se šteje, da je delavcu po njegovi volji prenehala lastnost delavca v temeljni organizaciji, če neopravičeno izostane z delovnega mesta 5 zaporednih delovnih dni. Predlagatelj meni, da taka določba ni v skladu s 65. členom republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem, delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci.
Ustavno, sodišče pa je ugotovilo, da prvi odstavek 236. člena samoupravnega sporazuma določa primere »samovoljnega prenehanja z delom« delavca v temeljni organizaciji ter da je v drugem odstavku navedenih še več primerov delavčevega ravnanja, ki se štejejo kot izraz njegove volje, niso pa določene okoliščine, iz katerih je mogoče nedvomno ugotoviti delavčevo voljo, da ne želi' več delati v tepieljni organizaciji.
Z ustavo SR Slovenije je zajamčena svoboda dela in si vsakdo svobodno izbira poklic in zaposlitev (202. člen). V skladu s tem ustavnim načelom in položajem človeka v združenem delu velja pravilo, da delavcu lahko preneha lastnost delavca v združenem delu v temeljni organizaciji združenega dela takrat, kadar to sam želi, proti njegovi volji pa lahko preneha delo le pod pogoji in na način, kot ga določa zakon (201. člen).
Zvezni zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73) določa, da delavcu lahko preneha lastnost delavca v združenem delu, če izjavi, da ne želi delati V temeljni organizaciji združenega dela (53. člen). Po republiškem zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18/74) se šteje, da je delavec dal izjavo, da ne želi več delati v temeljni organizaciji tudi v primeru, ko brez utemeljenega razloga preneha prihajati na delo, iz okoliščin, določenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih pa se da nedvomno ugotoviti, da ne želi več delati v temeljni organizaciji združenega dela (65. člen).
Sedanja zakonska ureditev ne pozna več »samovoljnega prenehanja z delom« kot načina, da delavcu preneha lastnost delavca v temeljni organizaciji združenega dela, ker bi bilo to v nasprotju z zgoraj citiranim ustavnim položajem delavca v združenem delu. Določba 136. člena obravnavanega samoupravnega sporazuma je v neskladju z navedenim ustavnim položajem delavca v združenem delu, kot tudi z določbo 65. člena republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, po katerem je treba v samoupravnem sporazumu navesti take okoliščine, da bo na njihovi podlagi možno nedvomno ugotoviti delavčevo voljo, da ne želi več delati v temeljni organizaciji združenega dela. Takšen zaključek in s tem ugotovitev, da je prenehala lastnost delavca po delavčevi /volji, pa sama po sebi ne izhajata iz dejstva, da ni delavca na delo pet zaporednih delovnih dni-oziroma, če ne sporoči svoje namere.
Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče upoštevajoč vse okoliščine iz 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na podlagi določbe 1. alinee tretjega vrdstavka 25. člena istega zakona odločilo na seji tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: sodnik Riko Kolenc, ki nadomešča predsednika in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Tine Rcmškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 108/76-6
Ljubljana, dne 25. februarja 1977.
-4	Nadomešča predsednika
Ustavnega sodišča SR Slovenije sodnik
Kiko Kolenc 1. r.
222.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe prvega odstavka 45. člena samoupravnega sporazuma o delitvi ošebnih dohodkov organizacije zdru-
ženega dela Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova, na seji dne 25. 2. 1977
odločilo:
Razveljavi se določba prvega odstavka' 45. člena samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov organizacije združenega dela Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova z dne 9. 10. 1975.
Obrazložitev
Sodišče združenega dela SR Slovenije je s predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe prvega odstavka 45. člena navedenega samoupravnega sporazuma, po kateri lahko odbor za medsebojna razmerja v združenem delu odloči, da delavcu pripada dodatek za ločeno življenje, če je v interesu delovne organizacije, da delavca, ki nima stanovanja v kraju, kjer dela in živi ločeno od družine, sprejme na delo. To nadomestilo mora biti po navedeni določbi samoupravnega sporazuma dogovorjeno na podlagi sklepa odbora ob sprejemu delavca na delo oziroma ob njegovem nastopu dela.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da so delavci organizacije združenega dela Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova dne 10. 7. 1975 sklenili samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v lesni industriji in proizvodni lesni obrti. Ta dejavnostni samoupravni sporazum v 40. členu določa pravico do nadomestila za ločeno življenje in nekatere pogoje za upravičenost delavca do nadomestila ter med drugim nalaga udeležencem' sporazuma, da v svojih samoupravnih splošnih aktih določijo natančnejše pogoje za pridobitev te pravice.
Pravico do nadomestila za ločeno življenje pridobi delavec tako kot druge pravice iz medsebojnih razmerij v združenem delu z dnem, ko prične delati v temeljni organizaciji združenega dela (3. odstavek 14. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Uradni list SFRJ, št. 22/73), in če hkrati izpolnjuje še nadaljnje pogoje za pridobitev te pravice, določene v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Pogoji morajo biti določeni na objektiven način in v skladu z načelom enakopravnosti, tako da je pri uresničevanju pravice odstranjena možnost arbitriranja in da so zajeti vsi delavci, ki zahtevane pogoje izpolnjujejo.
Izpodbijana določba samoupravnega sporazuma, ki pogojev za pridobitev pravice do nadomestila za ločeno življenje ne določa na navedeni način, ni v skladu z določbami prvega odstavka 13. člena ter prvega in drugega odstavka 16. člena ustave SR Slovenije in je v nasprotju z določbo drugega odstavka 4. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče, upoštevajoč vse okoliščine iz 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) in na podlagi 2. alinee 3. odstavka 25. člena istega zakona odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče SR Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnik Riko Kolenc, ki nadomešča predsednika in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko,
Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 75/76-14
Ljubljana, dne 25. februarja 1977.
Nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije sodnik
Riko Kolenc I. r.
223.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno zakonitosti nekaterih določb samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delovne organizacije »Melamin« kemična tovarna Kočevje, na seji dne 25. 2. 1977
odločilo:
Razveljavijo se določbe 26., 27. in 28. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delovne organizacije »Melamin« kemična tovarna Kočevje z dne 20. 2. 1974, s spremembami in dopolnitvami z dne 24. 10. 1974^
Obrazložitev
Ustavno sodišče je s sklepom U I 42/76-6 z dne 28. 12. 1976 sprejelo pobudo dr. Petra Remsa iz Novega mesta, Karlovška št. 2, in začelo postopek za oceno zakonitosti določb v izreku te odločbe navedenih členov samoupravnega sporazuma.
V samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih se vnaprej določijo pogoji in primeri, v katerih je potrebno poskusno delo. potek in način poskusnega dela, trajanje poskusnega dela ter spremljanje in ocenjevanje uspešnosti tega dela (četrti odstavek 12. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci, Uradni list SRS, št. 18/74 v nadaljnjem besedilu: republiški zakon).
Ustavno sodišče je ugotovilo, da so 26., 27. in 28. člen navedenega samoupravnega sporazuma, ki urejajo poskusno delo, bistveno pomanjkljivi, ker ne vsebujejo določb o poteku in načinu poskusnega dela in tudi ne urejajo vprašanja spremljanja in ocenjevanja tega dela, kar ni v skladu z določbo četrtega odstavka 12. člena republiškega zakona. Primeri, v katerih je potrebno poskusno delo in najdaljše trajanje poskusnega dela so določeni v samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov delovne organizacije »Melamin« z dne 21. 5. 1976. Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu, ki sicer vnaprej določa pogoje in primere, v katerih je potrebno poskusno delo in trajanje poskusnega dela, ne določa pa niti poteka in načina poskusnega dela niti organov ki spremljajo poskusno delo in ocenjujejo uspešnost tega dela, ne omogoča zakonito izvajanje poskusnega dela v praksi,
■ Glede na povedano je ustavno sodišče ob uporabi 413. člena ustave SR Slovenije in 23. člena ter druge alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnik Tine Remškgr,
ki nadomešča predsednika in sodniki dr. Josip Globev-nik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 42/76-10
Ljubljana, dne 25. februarja 1977.
Nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije sodnik
Tine Remškar 1. r.
224.
Na podlagi 29. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-4.61/74), v zvezi z zakonom o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31-1389/76) ter drugega člena zakona o ukrepih SR Slovenije za pospeševanje proizvodnje mleka (Uradni list SRS, št. 26-280/74), izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o premijah za kravje mleko za čas od 1. januarja do 30. junija 1977
1.	organizacijam združenega dela (v nadaljnjem nesedilu: organizacije), ki pridelujejo kravje mleko (v nadaljnjem besedilu: mleko) same ali v kooperaciji z individualnimi proizvajalci in ga prodajajo mlekarnam, se v času od 1. januarja do 30. junija 1977 plačuje premija 0,15 dinarjev za liter mleka. Od te premije za mleko, pridelano v kooperaciji, pripada:
—	0,10 dinarjev za liter mleka za stroške organizacije in zbiranja mleka, vodenja matičnega knjigovodstva. selekcije in kontrole oroizvodnosti krav;
—	0,05 dinarjev za liter mleka za opremo zbiralnic in njihovo vzdrževanje.
2.	Poleg premije iz prve točke tega odloka pripada v času od 1. januarja do 30. junija 1977 organizaciji za mleko lastne proizvodnje in za mleko, pridelano v kooperaciji z individualnimi proizvajalci, še premija 0,15 dinarjev za liter mleka, pri katerem je čas redukcije metilenskega modrila daljši kot dve uri.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se razdelijo med organizacije in kmete kooperante na podlagi sklepa samoupravnega organa, pri čemer se upošteva tudi vzpodbujanje reje telet za nadaljnjo rejo v skladu s kooperacijsko pogodbo.
3.	Premije iz prve in druge alinee 1. točke ter premije iz prvega odstavka 2. točke tega odloka se morajo knjigovodsko voditi tako, da je razvidna njihova poraba. Premije iz druge alinee 1. točke tega odloka se morajo knjigovodsko voditi na posebnem računu in se ne smejo uporabljati za druge namene.
4.	Premije se izplačujejo za mleko z najmanj 3,2 odstotka mlečne maščobe. Količine mleka, ki vsebujejo 3,2 do 4,2 n/o mlečne maščobe, se preračuna na količino s 3,2 °/o mlečne maščobe. Odstotek maščobe nad 4,2 %> se ne preračunava.
Podlaga za uveljavitev premije za mleko je poprečna mlečna maščoba, navedena v fakturi, ki jo izda organizacija prevzemniku mleka.
Organizacija ne more uveljavljati premije za tisto količino mleka, ki ima manj kot 3,2 %> mlečne maščobe. O tem vodi organizacija posebno evidenco.
5.	Premija za mleko se izplačuje samo tisti organizaciji, k ima vpeljano matično knjigovodstvo ter selekcijo in kontrolo proizvodnosti krav.
Premija za mleko, pridelano v kooperaciji z individualnimi proizvajalci, se izplačuje samo tisti organizaciji, ki ima z individualnimi proizvajalci sklenjene kooperacijske pogodbe v skladu z zakonom o združevanju kmetov (Uradni list SRS, št. 22-209/72).
Organizacija, ki nima sklenjenih pogodb po prejšnjem odstavku, ne more uveljaviti premije za mleko, če ni med tem pogodb obnovila.
6.	Khkovost mleka ugotavlja veterinarski inšpektor ali pooblaščena organizacija združenega dela (5. člen zakona o inšpekcijah, Uradni list SRS, št. 13-99/ 74). Pregled vzorca mleka se opravlja enkrat mesečno v mlekarni. Ce se ugotovi, da mleko ustreza predpisani kakovosti iz 2. člena tega odloka, izda inšpektor ali pooblaščena organizacija združenega dela o tem potrdilo. Ce pa se ugotovi, da mleko ob pregledu v mlekarni ne ustreza predpisani kakovosti, veterinarski inšpektor ali pooblaščena organizacija združenega dela pregleda mleko v zbiralnicah oziroma mlekarnicah organizacije in ugotovi proizvajalca, ki oddaja mleko neustrezne kakovosti.
Vzorec mleka je treba odvzeti posebej iz vsakega vrča oziroma hladilnega bazena, pri individualni kontroli pa iz posode proizvajalca. Pregled izvrši veterinarski inšpektor ali pooblaščena organizacija združenega dela.
Organizaciji ne pripada za tekoči mesec premija iz
2.	točke tega odloka za prodano mleko iz tistih delovnih enot oziroma od tistih individualnih proizvajalcev, pri katerih se je ugotovilo, da mleko ne ustreza predpisani kakovosti.
Organizacija je dolžna voditi evidenco, iz katere je razvidno, kateremu individualnemu proizvajalcu oziroma skupini individualnih proizvajalcev pripada vzorec mleka.
7.	Ce republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotovi, da sta organizacija, ki prideluje mleko, ter organizacija, ki ga predeluje, sklenili samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju oziroma združevanju in pri tem zagotovili:
—	zbiranje mleka v ustrezno opremljenih zbiralnicah;
—	skupno programiranje obsega proizvodnje, odkupa in predelave mleka;
—	s splošnim aktom določitev pogojev odkupa, zbiranja in prevoz mleka in kontrolo kakovosti;
—	takšen sistem plačevanja mleka in delitve skupno ustvarjenega dohodka in rizika ter združevanje sredstev za skupen razvoj v proizvodnji in predelavi, ki spodbuja k izboljšanju higienske kakovosti mleka v proizvodnji in zbiranju, pripada organizaciji, ki mleko prideluje, premija iz 2. točke tega odloka za vse količine mleka, zbrane z območij, kjer so urejene zbiralnice. V tem primeru izjava pooblaščenega delavca organizacije, da se izvaja kontrola kakovosti po njenem splošnem aktu, nadomesti potrdilo iz prvega odstavka 6. točke tega odloka.
8.	Premija po tem odloku se izplačuje iz proračuna SR Slovenije.
9.	Premija se izplačuje na zahtevo organizacije, ki jo predloži republiškemu sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Organizacija priloži zahtevi za premijo:
—	fakturo o prodaji mleka mlekarni, v kateri mora biti naveden odstotek mlečne maščobe;
—	obračun premije z dejanskimi in preračunanimi količinami mleka v litrih, vključno s prikazom količin prodanega mleka, ki ne ustreza predpisani kakovosti po prvem odstavku 2. točke in po 4. točki tega odloka, ter prikaz vseh prodanih količin mleka, za katere niso sklenjene kooperacijske pogodbe;
—	prepis potrdila Kmetijskega inštituta Slovenije o tem, da organizacija vodi matično knjigovodstvo, selekcijo in kontrolo proizvodnosti krav;
—	izjavo, ki jo izda v njenem splošnem aktu določen organ, da so za mleko, pridelano v kooperaciji, sklenjene kooperacijske pogodbe. V Izjavi mora ta organ navesti število kooperacijskih pogodb;
—	izpolnjeni prenosni nalog za izplačilo premije v breme računa številka 50100-630-10014, izvrševanje proračuna SR Slovenije, Ljubljana.
Zahtevi za premijo iz 2. točke tega odloka priloži organizacija potrdilo, iz 6., oziroma izjavo iz 7. točke tega odloka.
10.	Zahteva za premijo mora biti vložena najpozneje do zadnjega dne v naslednjem mesecu za mleko, prodano v preteklem mesecu. Organizacija izgubi pravico do premije, če ne vloži zahteve v tem roku.
11.	Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotovi, če so pogoji za izplačilo premije izpolnjeni in obvesti o tem republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, da odredi izplačila premije.
)2. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo — razen po določbi 6. oziroma 7. točke tega odloka — upravni organi, pristojni za kmetijsko inšpekcijo.
13. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 426-6/68
Ljubljana, dne 3. marca 1977.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
,	225.
Na podlagi 29. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) ter drugega člena zakona o ukrepih SR Slovenije za pospeševanje proizvodnje mleka (Uradni list SRS, št. 26-288/74), izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o na-menskem prispevku za modernizacijo mlečne proizvodnje v organizacijah združenega dela za čas od 1. januarja do 30. junija 1977
1.	Organizacijam združenega dela oziroma temeljnim organizacijam združenega dela (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki pridobivajo kravje mleko (v nadaljnjem besedilu: mleko) same in ga prodajajo
organizacijam združenega dela, ki se ukvarjajo s predelavo ali prometom mleka, se v času od 1. januarja do 30. junija 1977 plačuje namenski prispevek za modernizacijo mlečne proizvodnje (v nadaljnjem besedilu, namenski prispevek) v znesku 1,00 dinarjev za liter prodanega mleka.
Namenski prispevek pripada tudi organizaciji, pri kateri se organizira za pridobivanje mleka hlevska ali pašna skupnost, za mleko, pridobljeno v teh skupnostih. Sredstva namenskega prispevka se lahko uporabijo le za modernizacijo in intenziviranje mlečne proizvodnje v takšnih skupnostih.
2.	Namenski prispevek se izplačuje od litra prodanega mleka, če mleko izpolnjuje poleg pogojev o kakovosti mleka, določenih s pravilnikom o kakovosti mleka in mlečnih Izdelkov, sirila in mlekarskih kultur, slatioleda in sladolednega praška, jajc in jajčnih izdelkov (Uradni list SFRJ, št. 15/64, 36'64, 33/70 in 33/72), še naslednje pogoje:
—	da kislinska stopnja ne presega 7,5 stopenj, računano po Soxlet-Henklu (SH);
—	da je čas redukcije metilenskega modrila daljši od dveh ur;
—	da je ohlajeno na temperaturo najmanj 12° C.
Kontrola kakovosti mleka iz prejšnjega odstavka
se opravlja po določbah odloka o premijah za kravje mleko za čas od 1. januarja do 30. junija 1977. Do prenehanja veljavnosti navedenega odloka se organizacije — upravičenke do namenskega prispevka, same dogovorijo o načinu izvajanja kontrole kakovosti mleka, v skladu s prvim odstavkom te točke.
3.	Namenski prispevek se izplačuje samo tisti organizaciji, ki ima vpeljano matično knjigovodstvo ter selekcijo in kontrolo proizvodnosti krav.
4.	Namenski prispevek po tem odloku se izplačuje iz proračuna SR Slovenije.
5.	Namenski prispevek se izplačuje na zahtevo, ki jo organizacija predloži republiškemu sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za prodano mleko v preteklem mesecu.
Organizacija priloži zahtevi za namenski prispevek:
a)	obračun namenskega prispevka glede na količine prodanega mleka v litrih;
b)	fakturo o prodaji mleka; v kateri mora biti naveden odstotek mlečne maščobe;
c)	prepis potrdila Kmetijskega inštituta Slovenije o tem, da organizacija vodi matično knjigovodstvo, selekcijo in kontrolo proizvodnosti krav;
č) izpolnjen prenosni nalog za izplačilo namenskega prispevka v breme računa št. 50100-630-10014/54 — izvrševanje proračuna SR Slovenije, Ljubljana.
6.	Namenski prispevek iz 1. točke tega odloka, s katerim se poveča poslovni sklad, lahko temeljne organizacije porabijo za modernizacijo mlečne proizvodnje v skladu s svojimi plani.
Če organizacija iz prejšnjega odstavka po zaključnem računu ugotovi izgubo, lahko neuporabljena sredstva namenskega prispevka nameni za kritje izgube.
7.	Zahteva za namenski prispevek mora biti vlo-'žena najpozneje do zadnjega dne v naslednjem mesecu za mleko, prodano v preteklem mesecu. Organizacija izgubi pravico do namenskega prispevka, če ne vloži zahteve v tem roku.
8.	Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotovi, če so pogoji za izplačilo namenskega prispevka izpolnjeni in obvesti o tem republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, da odredi izplačilo namenskega prispevka.
9.	Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja upravni organ, pristojen za kmetijsko inšpekcijo.
10.	Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
11.	Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o dodatni premiji za kravje mleko in namenskem prispevku za modernizacijo mlečne proizvodnje' v organizacijah združenega dela (Uradni list SRS, št. 27/74).
St. 426-6 68
Ljubljana, dne 3. marca 1977.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r.
226.
Na podlagi 6. člena odloka o načinu uporabe sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 7/76) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembi odloka o pogojih in namenih za dajanje reeskontnih kreditov iz sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici v letu 1976
1.	člen
V 4. členu odloka o pogojih in namenih za dajanje reeskontnih kreditov iz sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 9/76) se druga alinea prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »— poslovnim bankam, ki bodo dale kredite organizacijam združenega dela za prodajo domače opreme na kredit v državi — do višine preostalih nerazporejenih sredstev in za dobo 7 let s tem, da se vrnejo v 10 enakih polletnih zneskih, začenši s 30. 6. 1979, na podlagi samoupravnega sporazuma, sklenjenega med bankami in temeljnimi organizacijami združenega dela, združenimi v sestavljeni organizaciji združenega dela Združenega podjetja strojegradnje Ljubljana«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 44-47/72
Ljubljana, dne 3. marca 1977.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
227.
Na podlagi 6. člena odloka o načinu uporabe sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici (Uradni list SRS, št. 22/72, 54/72 in 21/73) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o dopolnitvi odloka o namenih za dajanje kreditov poslovnim bankam Iz sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici za leto 1974
1.	člen
Za 1. členom odloka o namenih za dajanje kreditov poslovnim bankam iz sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 39/74) se doda nov l.a člen, ki se glasi:
*l.a člen
Narodna banka Slovenije podaljša vračilnl rok za reeskontne kredite iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki jih je dala bankam za kreditiranje investicijske opreme za Salonit Anhovo — industrijo gradbenega materiala, od 5 let na 10 let pod pogojem, da poslovne banke za enako dobo podaljšajo vračilne roke za kredite, ki sp jih iz svojih sredstev dale tej organizacije za isti namen.«
2.	člen
Tp odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad tem listu SRS.
St. 44.-47/72
Ljubljana, dne 3. marca 1977.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r.
228.
Na podlagi 15. člena zakona o regionalnem prostorskem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter po predhodnem mnenju občinskih skupščin Jesenice in Radovljica izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o splošni prepovedi graditve na območju med Lescami in Radovljico v vizuri triangulacijske osnovnice
I
Da se zagotovi izvajanje regionalnega prostorskega plana za območje republike glede uporabe površin, namenjenih za 'potrebe določanja dolžinske natančnosti triangulacijskega omrežja I. reda v SR Sloveniji, se razglasi splošna prepoved graditve na območju med osnovno severno bazno točko (SBT) 456 pri vasi Vrba in osnovno južno bazno točko (JBT) 457 jugovzhodno od Radovljice ter vmesnimi petimi pomožnimi točkami fS) v skupni dolžini 6 km.
Na območju iz prejšnjega odstavka je prepovedana gradnja vseh vrst objektov v razdalji 5 m okrog osnovnih in vmesnih, pomožnih točk, v pasu levo in desno v širini 5 m od linije, ki poteka med osnovnima
baznima točkama, pa je prepovedana gradnja nadzemnih objektov.
II
Območje prepovedi graditve vseh vrst objektov obsega naslednje dele zemljiških katastrskih parcel:
a)	na območju občine Jesenice: SBT 456 dele parcel št. 905, 897, 903 in 907, vse v k o. Zabreznica;
b)	na območju občine Radovljica:
—	pomožna točka Sl dele parcel 1231 in 1232, obe v k. o. Hraše;
—	pomožna točka S2 dele parcel št. 592, 595 in 655, vse v k. o. Hraše; \
—	pomožna točka S3 dele parcel št. 175, 174, 178 in 176, vse v k. o. Hraše;
—	pomožna točka S4 dele parcel št. 558/30, 558/28, 558/27 in 690, vse v k. o. Nova vas;
—	pomožna točka S5 dele parcel št. 328/3 in 823, obe v k. o. Predtrg;
— JBT 457 dele parcel št. 812. 525 in 526, vse v
k.	o. Predtrg.
III
Območje prepovedi gradnje nadzemnih objektov obsega naslednje dele zemljiških katastrskih parcel:
a)	na območju občine Jesenice dele parcel št. 905, 897, 903, 907, 1139/2, 802, 804, 806, 815, 816, 820, 829, 830, 831, 832, 835, 835, 837/1, 814, 840, 849T, 852, 851, 850/2, 1365/67 in 1365/83, vse v k. o. Zabreznica;
b)	na območju občine Radovljica:
dele parcel št. 1365/51, 1365 52, 1406, 1370, 1230/
l,	1233, 1232, 1231. 1227, 1369, 1221 629/1, 632 630, 855,
1374,	592, 654, 595, 596. 573, 572, 571, 570, 569, 568,
1375,	566, 567, 564, 562. 563, 560. 559, 556/1, 557, 555, 554, 549, 551/1, 548, 132, 131, 129, 130, 128, 127, 126, 125, 124, 145, 144, 146, 150. 149.-1. 151/2, 156. 154, 155, 176, 175, 178, 174, 1384, 195/2, 196, 200, 1401, 211/2, 212 2, 213/2, 214/2, 215/2, 216/3, 217/2, 218/2. 219/2. 220/2, 1401 vse v k. o. Hraše;
—	dele parcel št. 661/2, 391/2. 392/2, 397/53, 397 52, 397/51, 397/9, 397/8, 397/1.0, 397/11. 690, 558/30, 558/28, 558/27, 558/26, 659/2, 558/25, vse v k. o. Nova vas;
—	dele parcel št 176/9, 175/2, 181-12. 181/1, 181/2, 181/3, 181/4, 181/5, 180/1, 202, 800/1, 204/1. 205/1, 200/1, 209, 210/1. 197, 196/1, 251/1, 823, 257. 259/1, 261, 262/1, 265/1, 270/1, 271/1, 272/1, 282, 284 1. 285 2, 287/1, 805/T, 328/3, 826, 318/1, 311/1, 313/1, 312 3, 408, 809/1, 417/1, 425, 427/1, 426/1, vse v k. o. Predtrg;
—	dele parcel št. 1141, 1140/1, 1139/1, 1749, 524, 812 in 525, vse v k. o. Mošnje.
IV
Meje območij Iz II. In III. točke tega odloka so vrisane v grafičnem prikazu zemljiško katastrskega načrta 1 :2880 in v temeljnem topografskem načrtu 1 :5.000, ki sta sestavni del tega odloka.
Zemljiško katastrski načrt'in temeljni topografski načrt iz prejšnjega odstavka sta stalno na vpogled občanom,, organom in organizacijam pri Geodetski upravi SR Slovenije ter pri upravnih organih skupščin občin Radovljica in Jesenice, pristojnim za geodetske zadeve in za urbanizem.
V
Splošna prepoved graditve po določbah tega odloka velja za čas, dokler ne bo sprejet regionalni pro-
storski plan Slovenije, vendar največ za štiri leta potem ko začne veljati ta odlok.
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob j: : v Uradnem listu SRS.
St. 351-59/77
Ljubljana, dne 3. marca 1977.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Andrej Marinc 1. f.
229.
Na podlagi 237. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS. št. 23-1057/76) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o delovnih mestih in dolžnostih, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določajo delovna mesta in dolžnosti, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo, način njihove zasedbe, merila za izbiro oseb za delo na takih mestih in dolžnostih ter posebni varnostni ukrepi za njihovo zavarovanje v upravnih organih, družbenopolitičnih skupnosti, v drugih državnih organih, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih ter v; drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
2.	člen
Pri določanju in ugotavljanju strokovne usposobljenosti delavcev za delovna mesta in dolžnosti iz prejšnjega člena se enakovredno upoštevata strokovna izobrazba po splošnih predpisih in vojaška strokovna izobrazba, pridobljena v ustreznih vojaških šolah in akademijah. II.
II.	DELOVNA MESTA IN DOLŽNOSTI POSEBNEGA POMENA ZA LJUDSKO OBRAMBO
3.	člen
Posebnega pomena za ljudsko otjrambo so naslednja delovna mesta in dolžnosti:
—	predstojnik upravnega organa za ljudsko obrambo,
—	namestnik predstojnika upravnega organa za ljudsko obratnbo,
—	pomočnik in svetovalec predstojnika upravnega organa za ljudsko obrambo oziroma pomočnik in svetovalec predstojnika drugega organa, ki opravljata zadeve ljudske obrambe,
—	samostojni svetovalec v upravnem organu za ljudsko obrambo iijf samostojni svetovalce za zadeve ljudske obrambe v drugem organu,
—	inšpektor za ljudsko obrambo,
—	upravitelj obrambnega načrta.
—	delavec za vojne zveze in kriptozaščito,
—	delavec za vojaške zadeve.
4.	člen
Delovna mesta m dolžnosti iz prejšnjega člena se lahko zasedejo brez razpisa.
V postopku za zasedbo navedenih delovnih mest mora dobiti organ, ki je pristojen za sprejem oziroma imenovanje, predhodno mnenje koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri pristojni konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva,
III.	MERILA IN POGOJI ZA IZBIRO DELAVCEV
5.	člen
Delavec, ki'dela na delovnem mestu ali dolžnosti, ki je posebnega pomena za ljudsko obrambo, mora poleg splpžmh izpolnjevati še naslednje pogoje:
—. da ima ustrezne moralnopolitične kvalitete in osebne lastnosti za opravljanje opravil s področja ljudske obrambe,
—	da ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo,
—	da ni bii obsojen za kaznivo dejanje izdaje državne, vojaške, uradne ali poslovne tajnosti ali za kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost,
—	da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, storjeno iz koristoljubja ali iz nečastnih nagibov,
—	da ni bil obsojen od častnega sodišča za rezervne nižje oficirje, oficirje in vojaške uslužbence za dejanja, s katerimi se huje krni ugled rezervnih vojaških starešin,
—	da ni v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.
Na delovno mesto in dolžnost, ki je posebnega pomena za ljudsko obrambo, ne more biti sprejet tuj državljan in tudi ne državljan SFRJ, ki je v zakonski zvezi s tujim državljanom.
6.	člen
Pri izbiri delavcev za delovna mesta in dolžnosti, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo, mora organ, ki je pristojen za sprejem oziroma imenovanje delavca v delovno razmerje, priskrbeti ustrezne podatke in zbrati druge podatke, na> podlagi katerih se lahko ugotovi, ali kandidat iz.polnjuje predpisana merila in pogoje. .
IV.	POSEBNI VARNOSTNI UKREPI ZA ZAVAROVANJE
7.	člen
Za zavarovanje delovnih mest in oseb na dolžnostih, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo, se izvajajo posebni varnostni ukrepi, in sicer:
a)	uporaba tehničnih sredstev oziroma drugih ukrepov in postopkov za fizično zavarovanje delovnih mest in oseb,
b)	pravočasno’ odkrivanje in preprečevanje vseh aktivnosti, ki bi bile usmerjene proti navedenim de-lovim mestom oziroma osebam.
Republiški sekretar za notranje zadeve in republiški sekretar za ljudsko obrambo lahko določita po-
sebnc varnostne ukrepe za zavarovanje delovnih mest in oseb iz tega odloka, ki jih je potrebno posebej varovati.
V.	KONČNE DOLOČBE
8.	člen
Merila in pogoji iz 5. in 6. člena tega odloka za izbiro delavcev na delovna mesta iti dolžnosti, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo, se uporabljajo tudi pri izbiri delavcev na druga delovna mesta ir dolžnosti s področja ljudske obrambe.
Določbe tega odloka o izbiri dojavcev se primerno uporabljajo tudi za tiste delavce, ki opravljajo delo s področja ljudske obrambe samo občasno ali po pogodbi o delu.
9.	člen
Družbenopolitične skupnosti, državni organi, temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupno'1 i druge samoupravne organizacije in skupnosti mora;o v častiti mesecih po uveljavitvi tega odloka uskladiti z npim svoje splošne akte. ki sc nanašajo na določanje in zasedbo delovnih mest s področja ljudske obrambe.
10.	člen
Inšpekcijski organi za zadeve ljudske obrambe imajo pri opravljanju nadzorstva nad izvajanjem tega odloka pravico in dolžnost zahtevati pri pristojnem organu premestitev delavca, ki ne izpolnjuje pogojev po tem odloku, kakor tudi izvršitev drugih ukrepov, ki so potrebni za odpravo pomanjkljivosti, katere ugotovijo.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o merilih in pogojih za izbiro delavcev za delo s področja splošnega ljudskega odpora (Uradni list SRS, št. 15-134/73).
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 201/77
Ljubljana, dne 3. marca 1977.
Izvršni svet Skupščine Socialistične
230.
Na podlagi drugega odstavka 75. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) izdd-ja Izvršni svet Skupščine. SR Slovenije
ODLOK
o delovnih mestih v republiških organih, ki so podlaga za dodelitev dodatnih sredstev po 75. členu zakona o ljudski obrambi
1.	V republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo in v specializirani službi za ljudsko obrambo v drugih republiških upravnih organih ter v sekretariatu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije so podlaga za dodelitev 20 % dodatnih sredstev za nagrajevanje naslednja delovna mesta, če so zasedena:
a)	pomočnik republiškega sekretarja oziroma predsednika republiškega komiteja;
b)	glavni republiški inšpektor za ljudsko obrambo;
c)	svetovalec republiškega sekretarja oziroma predsednika republiškega komiteja;
č) samostojni svetovalec;
d)	svetovalec;
e)	referent z visoko, višjo ali srednjo izobrazbo.
2.	Dosedanja sredstva, dodeljena organom iz prejšnje točke za zaupnost, so obsežena v dodatnih sredstvih, ki pripadajo organom po tem odloku.
3.	Za aktivne vojaške osebe, ki zasedajo delovna mesta, določena v 1. točki tega odloka, se dodatna sredstva po tem' odloku ne dodeljujejo.
4.	Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977.
St. US-201/77
Ljubljana, dne 3. marca 1977.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Andrej Marine 1. r.
republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc I. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
* \
LJUBLJANA
231.
Na podlagi 143. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 30. seji zbora združenega dela dne 24. februarja 1977, na 31. seji zbora občin dne 24. februarja 1977 in na 30. seji družbenopolitičnega zbora dne
24.	februarja 1977 sprejela
, ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah občasnih komisij vseh zborov Skupščine mesta Ljubljane
V odloku o ustanovitvi in nalogah občasnih komisij vseh zborov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33-969/74) se v prvem odstavku 1. člena doda nova sedma (7) točka, ki se glasi:
7.	komisija za priznanje in nagrade
2. člen
Za dosedanjim 7. členom se doda 7.a člen, ki se glasi:	j
Komisija obravnava predloge in predlaga Skupščini mesta Ljubljane podelitev naslednjih priznanj in nagrad:
—	naslov častnega občana,
—	domicil mesta Ljubljane,
—	zlato plaketo Ilegalca,
—	druga priznanja in nagrade, ki jih v skladu s statutom mesta Ljubljane podeljuje skupščina.
Nagrade mesta Ljubljane se podeljujejo na način, ■predpisan s posebnim odlokom.
Komisija tudi daje predloge za podelitev državnih odlikovanj delovnim ljudem in občanom, ki delujejo v organih skupščine in družbenopolitičnih organizacij tei samoupravnih interesnih skupnosti na ravni mesta.
3.	člen
V	8. členu se na koncu besedila namesto pike postavi vejica in doda naslednje besedilo: »razen komisije za priznanje in nagrade, ki ima 13. členov.«
4.	člen
V	9. členu se za besedami »razen komisije za mea mestno sodelovanje« dostavi besede: »in komisije za priznanja in nagrade«.
5.	člen
Doda se nov 11. člen, ki se glasi:
Delegate za člane komisije za priznanja in nagrade predlaga komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve in sicer predlaga:
—	predsednika in namestnika predsednika iz vrst delegatov Skupščine mesta Ljubljane,
—	pet (5) delegatov družbenopolitičnih organizacij mesta, ki jih delegirajo Zveza komunistov, SZDL, Zveza sindikatov, ZZB NOV in ZSMS,
—	šest (6) delegatov, ki jih delegirajo samoupravne interesne skupnosti s področja izobraževanja, kulture, znanosti, socialnega varstva, zdravstva in telesne kulture.
Na sejo komisije morajo biti obvezno vabljeni tudi predstavniki ustreznih komisij občinski}) skupščin na območju mesta Ljubljane.'
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 020-1/77
Ljubljana, dne 24. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
I '	232.
Na podlagi 11. člena zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19-908/76) in 180., 181. in 182. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, žt. 13-293/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 30. seji zbora združenega dela dne 24. februarja 1977, na 31. seji zbora občin dne 24. februarja 1977 in na 30. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1977 sprejela	.
ODLOK
o Javnem pravobi'anilstvu mesta Ljubljane 1
1.	člen
Javno pravobranilstvo mesta Ljubljane je samostojen organ mesta in občin, ki zastopa mesto Ljub-
ljana in občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik, njihove organe, organizacije in sklade, ki so pravne osebe ter krajevne skupnosti pred sodišči in drugimi organi glede njihovih premoženjskih pravic in koristi ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom.
Nadalje do 31. 12. 1981 lahko javno pravobranilstvo mesta Ljubljane po pooblastilu zastopa pred sodišči v premoženjskopravnih zaddvah samoupravne, interesne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva ter organizacije, ki imajo v teh skupnostih status izvajalca, ki so ustnovljene na območju mesta in občin iz prvega odstavka tega člena.
Osebam iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko javno pravobranilstvo mesta Ljubljane daje pravna mnenja in drugo strokovno pomoč pri'sklepa-nju pogodb in pri reševanju drugih premoženjskopravnih zadev.
2.	člen
Delo javnega pravobranilstva mesta Ljubljane vodi javni pravobranilec.
vJavni pravobranilec ima lahko enega ali več namestnikov.
Sedež javnega pravobranilstva mesta Ljubljane je v Ljubljani.
3.	člen
Javnega pravobranilca in njegove namestnike imenuje in razrešuje Skupščina mesta Ljubljane na predlog Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane.
Imenovanje se opravi po predhodnem kandidacijskem postopku, ki ga opravi ustrezni organ Mestne konference socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljane.
4.	člen
Javni pravobranilec in njegovi namestniki se imenujejo za osem let in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani.
Javni pravobranilec in njegovi namestniki, imenovani po dosedanjih predpisih, opravljajo svojo funkcijo do izteka časa iz prvega odstavka tega člena.
5.	člen
Sistemizacijo delovni mest namestnikov javnega pravobranilca, strokovnih in administrativno-tehnič-nih delavcev določi javno pravobranilstvo mesta Ljubljane v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane.
6.	člen
Sredstva za delo javnega pravobranilstva mesta Ljubljane zagotavlja Skupščina mesta Ljubljane.
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi, mestnega javnega pravobranilstva v Ljubljani, ki je bil objavljen v Glasniku, št. 23-51/66.
Z
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-1/77
Ljubljana, dne 24. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
233.
Na podlagi 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 30. seji zbora združenega dela dne 24. februarja 1977 in na 31. seji zbora občin dne 24. februarja 1977 sprejela
SKLEP
o prenehanju veljavnosti sklepa o ustanovitvi in imenovanju organizacijskega odbora turistično-folklorne prireditve »Kmečka ohcet« v
Ljubljani
I
Sklep o ustanovitvi in imenovanju organizacijskega odbora turistično-folklorne prireditve »Kmečka ohcet« v Ljubljani (Glasnik, št. 7-16 69) preneha veljati.
II
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 332-1/77
Ljubljana, dne 8. marca 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
234.
Na podlagi 123. člena statuta mesta Ljubljane (Lradni list SRS. št. 13/74) je zbor združenega dela na
30.	seji dne 24. februarja 1977. zbor občin na 31. seji dne 24. februarja 1977 in družbenopolitični zbor na 30. seji dne 24. februarja 1977 sprejel
SKLEP
o razrešitvi in izvolitvi čla-nov skupine delegatov za delegiranje v Zbor občin Skupščine SRS
1
Dolžnosti člana skupine delegatov za delegiranje v Zbor občin Skupščine SRS se razrešijo Mitja Gorenc Alojz Boh Ivo Gorjup Avgust Kalan Simon Pirc Milica Marolt Franc Osredkar
2
Za člane skupine delegatov za dčiegiranjč delegata v Zbor občin Skupščine SRS se izvolijo Tatjana V e h o v 6 c dr. Miro Opara Zinka J u ž i n a Tončka Habič Marija Krvina Staša Rejc dr. Oldrih Zavrnik
3
Ta sklep velja takoj.
St. 111-14/77
Ljubljana, dne 24. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
235.
Na podlagi 208. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 6. člena odloka o nagradi mesta Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 30. seji zbora združenega dela dne 24. februarja 1977, na 31' seji zbora občin dne 24. februarja 1977 in na 30. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1977 sprejela
SKLEP
o imenovanju članov žirije za podelitev nagrade mesta Ljubljane
V žirijo za podelitev nagrade mesta Ljubljane se imenujejo:
za predsednika:
Franc Kimovec-Ziga za člane:
Meta Bele-Sitar Tilka B 1 a h a Matija Božič Dane' Brežic Miro Cerar Tugo Klasinc Stojan Batič Franc L O z i n š e k Jože Počivavšek Hrabroslav P r e m e 1 j č Anica O k r š 1 a r Dušan Voglar Ignac Voljč Jože Vonta
Št. 111-17/77
Ljubljana, dne 24. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
236.
Na podlagi 24. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SFRJ, št. 7/65) ter na osnovi 125. in 177. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 30. seji zbora združenega dela dne 24. februarja 1977, na 31. seji zbora občin dne 24. februarja 1977 in na 30. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1977 sprejela
SKLEP
o soglasju k postavitvi namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k postavi t%ri
Sonje J&vor za namestnico občinskega javnega tožilca v Ljubljani.
St. 111-1/77
Ljubljana, dne 24. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
237.
Na podlagi 136. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane na 30. seji dne 24. februarja 1977 sprejel
SKLEt
o razrešitvi predsednika zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane
Dolžnosti predsednika zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane se razreši
Ivo Gorjup
Ta sklep velja takoj.
St. 111-3/77
Ljubljana, dne 24. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
238.
Na podlagi 136.- člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane na 30. seji dne 24. februarja 1977 sprejel
SKLEP
o izvolitvi predsednika zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane
Za predsednico zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane se izvoli
Tončka Habič
Ta sklep velja takoj.
St. 111-3/77
Ljubljana, dne 24. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
239.
Na podlagi 122. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 101. člena statuta Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko, Ljubljana, Aškerčeva 7, je Skupščina mesta Ljubljane na 30. seji zbora združenega dela dne 24. februarja 1977, na 31. seji zbora občin dne 24. februarja 1977 in na 30. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1977 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svetu Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko, Ljubljana, Aškerčeva 7
Za predstavnika družbene skupnosti v svetu Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko, Ljubljana, Aškerčeva 7, se imenuje Alfred Tomažič St. 111-5/77
Ljubljana, dne 24. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
240.
Na podlagi 204. in 143. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 30. seji zbora združenega dela dne
24.	februarja 1977, na 31. seji zbora ,občin dne 24. februarja 1977 in na 30. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1977 sprejela
SKLEP
o imenovanju predsednice in namestnika predsednice komisije za priznanja in nagrade
Za predsednico komisije za priznanja in nagrade je imenovana
Mira Svetina-Vlasta
in za njenega namestnika Jure Gartner
St. 111-15/77
' Ljubljana, dne 24. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
k	Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
241.
Na podlagi 43. člena statuta Doma mladine v trgovini in gostinstvu ter 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 30. seji zbora, združenega dela dne 24. februarja 1977, na 31. seji zbora občin dne 24. februarja 1977 in na 30. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1977 sprejela
SKLEP
o imenovanju delegata v svet Doma mladine v trgovini in gostinstvu v Ljubljani
Za delegata v svet Doma mladine v trgovini in gostinstvu se imenuje Jože Drnovšek St. 111-16/77
Ljubljana, dne 24. februarja 1977.	\
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
242.
Na podlagi 92. člena statuta Komunalne energetike Ljubljane in na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13/74) je Skupština mesta Ljubljane na 30. seji zbora združenega dela dne
24.	februarja 1977, na 31. seji zbora občin dne 24. februarja 1977 in na 30. seji družbenopolitičnega zbora dne
24.	februarja 1977 sprejela
SKLEP
o soglasju k imenovanju individualnega poslovodnega organa Komunalne energetike
Ljubljana
Za individualnega poslovodnega organa Komunalne energetike Ljubljana se imenuje
Janez Debeljak
St. 111-18/77
Ljubljana, dne 24. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
243.
Na podlagi 34. člena statuta Gostinskega šolskega centra in 122. člena statuta mesta Ljubljane fUradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 30. seji zbora združenega dela dne 24. februarja 1977, na 31. seji zbora občin dne 24. februarja 1977 in na 30. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1977 sprejela
SKLEP
o imenovanju delegata v svet Gostirckega šolskega centra
Za delegata v svet Gostinskega šolskega centra se imenuje
Anton Strajnar
St. 111-19/77
Ljubljana, dne 24. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane -
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
244.
Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/60) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 30. seji zbora združenega dela dne 24. februarja 1977, na 31. seji zbora občin dne 24. februarja 1977 in na 30. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1977 sprejela
SKLEP
o razrešitvi sodnika Občinskega sodišča I v Ljubljani
Razreši se sodnico Občinskega sodišča I v Ljubljani
Katjo Peče z 28. 2. 1977.
St. 111-20/77
Ljubljana, dne 24. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
245.
Na podlagi 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 100. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74), na osnovi družbenega plana razvoja Ljubljane 1976—1980 in odgovora o osnovali družbenega plana Ljubljane za obdobje 1976 do 1980 in na osnovi sprejetih stališč Skupščine mesta Ljubljane in družbenopolitičnih organizacij ljubljanskih občin in mesta ter zaradi potrebe po nadaljnji preobrazbi samoupravnih odposov in samoupravne organiziranosti na področju proizvodnje in preskrbe Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki
sklepajo
organizacije združenega dela ZK Žito, Pekama Center, Ljubljanske mlekarne, Emona, Mercator, Sa-dje-zelenjava, ki so na osnovi družbenega plana razvoja Ljubljane 1976—1980 odgovorne za preskrbo Ljubljane s kmetijskimi in osnovnimi živili
ostale temeljne in druge organizacije združenega dela, ki proizvajajo, predelujejo ali prodajajo • kmetijske živilske pridelke
temeljne in druge organizacije zdmženega dela, ki uporabljajo kmetijske živilske pridelke TOZD Živilski trgi Ljubljana Medobčinski odbor Gospodarske zbornice Ljubljana Poslovne banke
Občinske konference svetov potrošnikov Mestna konferenca svetov potrošnikov Medobčinski svet zveze sindikatov ljubljanske regije
Občinski sveti zveze sindikatov Občinske konference SZDL Mestni svet zveze sindikatov Mestna konferenca SZDL Skupščine ljubljanskih občin Skupščina mesta Ljubljane Skupnost občin ljubljanske regije
DRUŽBENI DOGOVOR
o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem družbenim dogovorom določajo podpisnice družbenega dogovora temeljna načela in politiko preskrbe Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki. S sprejemom tega družbenega dogovora sprejemajo podpisnice obveznosti v zvezi z organizacijo in zagotovitvijo preskrbe Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki na podlagi tekočih in razvojnih načrtov za zadovoljevanje potreb občanov in delovnih ljudi, z upoštevanjem načel svobodnega nastopanja na tržišču
In medsebojnega samoupravnega sporazumevanja o združevanju dela in sredstev na dohodkovni osnovi.
2.	člen
Podpisnice tega družbenega dogovora ugotavljajo, da je preskrba Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki, ki zadovoljujejo osnovne prehrambene potrebe delovnih ljudi in občanov, dejavnost posebnega družbenega pomena. Predmet tega družbenega dogovora je zato preskrba Ljubljane z zadostnimi količinami odgovarjajoče kvalitete, vrste in asortimenta naslednjih kmetijskih živilskih pridelkov: kruh. mleko in maslo, sveže meso in ribe, sadje, zelenjava in povrtnine.
3.	člen
Podpisnice tega družbenega dogovora zasledujejo s sprejetim dogovorom cilje, politiko in ukrepe, ki zagotavljajo dolgoročno, stabilno in kontinuirano preskrbo delovnih ljudi in občanov Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki v maloprodajni mreži in na ljubljanskih tržnicah ter preskrbo obratov družbene prehrane, zdravstvenih ustanov, šolskih in študentskih restavracij, vzgojnovarstvenih ustanov in drugih ustanov družbenega standarda.
4.	člen
Podpisnice tega družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo s ciljem zagotovitve preskrbe Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki:
—	ustvarjale pogoje za stabilno in kontinuirano preskrbo mesta s kmetijskimi živilskimi pridelki;
—	pospeševale samoupravno povezovanje kmetijske proizvodnje, živilske predelave, trgovine in tržnic ter končnih potrošnikov kot udeležencev v preskrbi in potrošnji kmetijskih živilskih pridelkov;
—	določale osnovna načela in politiko preskrbe mesta Ljubljane, na katerih bodo zasnovani razvojni programi in tekoča razvojna politika mesta Ljubljane na področju organizacije in zagotovitve preskrbe s kmetijskimi živilskimi pridelki;
—	pospeševale in stimulirale proizvodnjo in trgovino s kmetijskimi živilskimi pridelki z istočasno določitvijo obveznosti in odgovornosti v zagotovitvi zadostnih količin teh proizvodov za potrebe mesta;
—	sprejemale dolgoročne rešitve za stabilizacijo tržišča s kmetijskimi živilskimi pridelki, tako glede količin, kvalitete in cen, vse z namenom zaščite standarda delovnih ljudi in občanov Ljubljane;
—	izboljševale organizacijo distribucije, prometa in skladiščenja kmetijskih živilskih pridelkov;
—	pospeševale izgradnjo maloprodajne trgovinske mreže in tržnih površin enakomerno na vseh območjih mesta;
—	izboljševale tehnologijo skladiščenja in kvaliteto kmetijskih živilskih pridelkov, namenjenih za preskrbo mesta Ljubljane.
5.	člgn
Količine, kakovost in vrste kmetijskih živilskih pridelkov se ugotovijo s planom potreb za to vrsto potrošnje.
Plan potreb po prejšnjem odstavku tega člena se ugotovi za 5 let in za vsako leto posebej na osnovi predlogov podpisnic družbenega dogovora in v skladu s programom razvoja mesta Ljubljane.
Letni plan potreb se ugotovi najkasneje do 30. septembra za naslednje leto.
6.	člen
K temu družbenemu dogovoru lahko pristopi vsa-proizvodna in trgovska organizacija, če sprejme pravice in obveznosti s tem družbenim dogovorom in če izpolnjuje naslednje pogoju:
—	da je proizvodnja, predelava ali trgovina s kmetijskimi živilskimi pridelki njena osnovna dejavnost;
—	da z obsegom vsaj enega ali več kmetijskih živilskih pridelkov zagotavlja zanesljivost v zadovoljevanju dela skupnih potreb Ljubljane po teh proizvodih;
—	da ji je, oziroma bo prodaja na ljubljanskem tržišču dei pomembne in trajne poslovne usmeritve in ne le občasna ali dopolnilna dejavnost;
—	da ima ali je pripravljena zgraditi lastno maloprodajno mrežo v Ljubljani, ali pa ima s katerim od udeležencev tega družbenega dogovora sklenjen samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev na dohodkovni osnovi;
—	da v svojem srednjeročnem programu ali v okviru sprejetih obveznosti v samoupravni skupnosti za preskrbo Ljubljane zagotavlja kontinuirano preskrbo in vključevanje v izgradnjo maloprodajne mreže, skladišč in hladilnic za potrebe preskrbe Ljubljane.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI PODPISNIC DRUŽBENEGA DOGOVORA
7.	člen
Podpisnice tega družbenega dogovora se zavežejo ustvarjati pogoje za uresničevanje ciljev, ki jih s sklenitvijo tega družbenega dogovora o organizaciji zagotovitve preskrbe Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki zasledujejo.
Ustvarjanje pogojev pomeni sprejem konkretnih obveznosti posameznih podpisnic tega družbenega dogovora, katere lahko sprejmejo skladno s svojimi ustavnimi; zakonskimi in statutarnimi pristojnostmi in odgovornostjo na področju svojega delovanja.
8.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, podpisnice tega družbenega dogovora, ki predelujejo ali prodajajo kmetijske živilske pridelke so odgovorne in se obvezujejo:
—	da bodo Ljubljano trajno oskrbovale z zadostnimi količinami kmetijskih živilskih pridelkov in da bodo vzajemno in skupno zagotavljale ponudbo najmanj v višini po planu predvidene potrošnje;
—	da bodo za uresničevanje programov v samoupravni skupnosti za preskrbo Ljubljane združevale delo in sredstva med proizvodnjo predelavo in trgovino ter usklajevale odnose v reprodukcijskem toku redne in kontinuirane preskrbe Ljubljane s krpetij-skimi živilskimi pridelki;
—	da se bodo medsebojno in skupno sporazumevale v skladu s sistemom in politiko cen o cenah in delitvi ustvarjenega dohodka in enotnih pogojih prodaje;
—	da bodo zagotovile rezerve odgovarjajočih kmetijskih živilskih pridelkov najmanj v višini potreb, ki so odvisne od sezonskih pogojev in povečanja potrošnje v skladu s porastom številu prebivalcev in njihove kupne moči;
)
—	da bodo vlagale vse napore za racionalnejšo distribucijo s posebnim poudarkom na zmanjševanju transportnih stroškov, kar naj bi se odrazilo tudi na zniževanju maloprodajnih cen;
—	da bodo na osnovi programov izgradnje maloprodajne mreže, posebno v novih naseljih, samostojno ali skupno z združevanjem sredstev sodelovale pri realizaciji teh programov;
—	da bodo razvijale tehnologijo proizvodnje in trgovine ter tipizacijo v okviru posameznih skupnih proizvodov, posebno z ozirom na kvaliteto in asortiment in v ta namen sodelovale z odgovarjajočimi raziskovalnimi organizacijami in skupnostmi;
—	da bodo razvijale stalno sodelovanje s pristojnimi družbenopolitičnimi skupnostmi ter organizacijami potrošnikov zaradi sporazumnega usklajevanja proizvodnje in trgovine z zahtevami potrošnikov;
—	da bodo razvijale osebno in družbeno odgovornost delovnih ljudi in organov upravljanja za zavestno izpolnjevanje družbene funkcije preskrbe , Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki in za dosledno izpolnjevanje obveznosti, sprejetih s tem družbenim dogovorom;
—	da bodo pospeševale razvijanje proizvodnih kooperacijskih odnosov med zasebnimi proizvajalci in organizatorji proizvodnje.
9.	člen
TOZD Živilski trgi Ljubljana se obvezuje, da bo skrbela v sodelovanju z ostalimi podpisnicami tega družbenega dogovora za stalno zadostno založenost živiLkih trgov s kmetijskimi pridelki za obnovo in razširitev tržnega prostora skladno s potrebami razvoja mesta, redno vzdrževala in razširjala komunalne in druge delovne naprave in izvrševala ostale naloge po veljavnem tržnem redu in v skladu s tem družbenim dogovorom.
TOZD Živilski trgi bo širila svojo dejavnost odkupa in prodaje ; dja in zelenjave na živilskih trgih v Ljubljani in usklajevala prodajo sadja in zelenjave na prodajnili mestih izven tržnih površin. Zaradi zagotovitve zadostne in stalne ponudbe ter oblikovanja primernih cen bo skrbela za čim širšo vključitev družbenih organiziranih proizvajalcev v ponudbo na živilskih trgih.
10.	člen
Skupščina mesta Ljubljane in skupščine občin bodo v okvirih svojih pristojnosti s svojimi odloki in drugimi akti podprle prizadevanje samoupravne interesne skupnosti za preskrbo Ljubljane za dosego ciljev iz tega družbenega dogovora in sicer:
—	dodelitev stavbnih zemljišč za izgradnjo skladiščnih in predelovalnih ter prodajnih kapacitet pod ugodnejšimi pogoji v skladu s posebnimi predpisi;
—	plačevanje nižjega prispevka za nporabo mestnih zemljišč;
—	prednost pri koriščenju lokacijsko ustreznih lokalov in postavljanju začasnih montažnih objektov za prodajo kmetijskih živilskih pridelkov;
— Skupščina mesta Ljubljane in skupščine občin bodo tudi z davčno politiko stimulirale proizvodnjo in trgovino s proizvodi iz 2. člena tega družbenega dogovora;
— Skupščina mesta Ljubljane bo v okviru svoje urbanistične politike skrbela za pravočasno načrtovanje objektov za •freskrbo.
11.	člen
Mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in mestni svet zveze sindikatov Slovenije bosta s svojo družbenopolitično aktivnostjo preverjala izvajanje tega družbenega dogovora in dajale pobude za soočanje interesov delovnih ljudi in občanov v organizacijah združene r dela in krajevnih skupnostih pri razreševanju problematike preskrbe mesta s kmetijskimi živilskimi pridelki, zlasti preko aktivnosti v svetih potrošnikov.
12.	člen
Medobčinski odbor Gospodarske zbornice Ljubljana kot skupna samoupravna asociacija združenega dela s področja gospodarstva v Ljubljani, si bo v svojih organih prizadevala za celovito obravnavanje problematike preskrbe Ljubljane s kmetijskem živilskimi pridelki in usmerjanje svojih članic, ki se bayijo s to dejavnostjo k izvrševanju smotrov in obveznosti, sprejetih s tem družbenim dogovorom.
Medobčinski odbor Gospodarske zbornice Ljubljana bo pobudnik za sklenitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za preskrbo Ljubljane.
13.	člen	,
Poslovne banke, podpisnice tega družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo prf namenskem kreditiranju proizvodnih in trgovinskih organizacij združenega dela vključenih v ta družbeni dogovor in organizacijam združenega dela, ki so z njimi povezane v dohodkovni soodvisnosti, zagotovile naslednje olajšave:
a)	nižjo lastno udeležbo za izgradnjo novih kapacitet za proizvode iz 2. Člena tega družbenega dogovora kot za ostale investicije;
b)	nižjo obrestno mero kakor jo odobravajo za iste namene organizacijam združenega dela, ki niso podpisnice tega družbenega dogovora in to:
i- za kratkoročne kredite za proizvodnjo in predelavo sadja, zelenjave, svežega mesa, mleka in kruha,
—	za kredite za zaloge kmetijskih živilskih pridelkov, navedenih v 2. členu tega družbenega dogovora,
—	za kredite za izgradnjo prodajnih in skladiščnih kapacitet namenjenih za promet s kmetijskimi živilskimi pridelki, če je to v skladu s programom organizirane preskrbe,
—	za kredite za izgradnjo maloprodajnih in skladiščnih kapacitet, ter za nabavo opreme in transportnih sredstev.
Natančnejši pogoji za namensko kreditiranje po tem členu bodo določeni s posebnimi samoupravnimi sporazumi med poslovnimi bankami in podpisnicami tega družbenega dogovora, odvisno od vrste pridelkov, njih deficitarnosti in namembnosti kredita.
14.	člen
Ob sodelovanju vseh podpisnic tega družbenega dogovora bodo temeljne In druge organizacije združenega dela, ki proizvajajo, predelujejo in prodajajo kmetijske in živilske pridelke, zaradi usklajevanja medsebojnih Interesov in interesov ter potreb potrošnikov, s posebnim samoupravnim sporazumom mta-novile najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega družbenega dogovora samoupravno skupnost za preskrbo Ljubljane, ki bo imela predvsem naslednje naloge:
(
—	planiranje proizvodnje in preskrbe na osnovi planov celokupnih potreb in v okviru tega razmejevanja pravic in obveznosti podpisnic sporazuma;
—	zagotavljanje kontinuitete in sistema samoupravne povezanosti reprodukcijskega toka proizvodnje, trgovine in potrošnje po tem družbenem dogovoru ;
—	skupna prizadevanja za napredek in boljšo organiziranost proizvodnje, predelave in trgovine;
—	skupna prizadevanja za investicije v napredek proizvodnje, predelave razširitev maloprodajne mreže, tržnic, skladišč in opreme ter objektov skupnega interesa v skladu z razvojnimi programi mesta in občin;
—	dogovarjanje za skupno izkoriščanje obstoječega hladilničnega prostora, prvenstveno za preskrbo Ljubljane s kmetijskimi pridelki;
—	zagotavljanje zbiranja sredstev za izravnalni sklad ter smotrne uporabe ten sredstev;
—	izpolnjevanje ostalih nalog, ki izhajajo iz razvojnih programov mesta in občin nA področju preskrbe s kmetijskimi živilskimi pridelki.
V	samoupravno skupnost za preskrbo lahko vsto-
pajo organizacije združenega dela neposredno ali pa skupno z organizacijami, s katerimi imajo sklenjene samoupravne sporazume o združevanju dela in sredstev, skupnem prevzemanju rizika in delitve skupaj doseženega dohodka.	-1
15.	člen
Organ upravljanja skupnosti za preskrbo je skupščina, ki jo sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Oba zbora odločata enakopravno o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornoslih.
V	zbor uporabnikov delegirajo po enega delegata:
— Medobčinski svet zveze sindikatov ljubljanske
regije
—	občinski sveti zveze sindikatov
— Mestni svet zveze sindikatov
—	mestna in občinske konference svetov potrošnikov
—	skupščine občin iz zborov krajevnih skupnosti
— Skupščina' mesta Ljubljane iz zbora občin
—	temeljne in druge organizacije združenega dela, ki uporabljajo kmetijske živilske pridelke.
V	zbor izvajalcev delegirajo po enega delegata:
—	temeljne in'druge organizacije združenega dela, podpisnice samoupravnega sporazuma, ki proizvajajo, predelujejo in prodajajo kmetijske živilske pridelke
— TOZD Živilski trgi Ljubljana
—	poslovne banke
— Medobčinski odbor Gospodarske zbornice Ljubljana.
16.	člen
Podpisnice tega družbenega dogovora bodo pri sa- • moupravni skupnosti za preskrbo oblikovale izravnalni sklad, ki bo imel naslednje naloge:
—	pokrivanje dogovorjenih rizi kov v okviru dogovorjenega programa preskrbe v proizvodnji in distribuciji;
—	pospeševanje proizvodnje kmetijskih pridelkov, ki jih na tržišču primanjkuje;
• .— intervencijske nabave manjkajočih količin kmetijskih živilskih pridelkov;
—	pokrivanje razlik v cenah, v slučaju, ko s predpisi določene prodajne cene ne pokrivajo poprečnih — družbeno priznanih cen.
Izravnalni sklad bodo podpisnico oblikovale s posebnim samoupravnim sporazumom.
17.	člen
Podpisnice tega družbenega dogovora nadalje ugotavljajo, da predstavlja preskrba delovnih ljudi in občanov z določenimi osnovnimi živilskimi in ostalimi proizvodi v primeru izrednih prilik in v primeru vojne prav tako poseben družbeni interes. V ta namen se zato zavežejo Skupščina mesta Ljubljane, in skupščine občin Ljubljane ter banka, zagotoviti sredstva za trajno vzdrževanje zalog določenih živilskih in ostalih nujnih življenjskih potrebščin po posebnem programu.
18.	člen
Podpisnice tega družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo v svojih letnih planih oziroma programih upoštevale naloge in obveznosti sprejete s. tem družbenim dogovorom m tekoče analizirale izvajanje nalog, ki so določene s tem družbenim dogovorom, ter po potrebi sprejemale dodatne ukrepe za njegovo izvajanje. Prevzete obveznosti bodo vnesle v svoje razvojne programe.
19.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, podpisnice tega družbenega dogovora, ki odstopajo od obveznosti določenih z družbenim dogovorom ali če obveznosti ne izpolnjujejo, so dolžne, da v letu odstopanja ali neizpolnjevanja obveznosti vrnejo dajatelju znesek sredstev, ki so jih prejele na osnovi tega družbenega dogovora.
Oceno izvrševanja obveznosti iz prejšnjega odstavka, po zahtevi katerekoli podpisnice, izvrši koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora ki na osnovi ugotovitve izda odločbo in z ugotovitvijo seznani vse podpisnice družbenega dogovora.
Podpisnice so sporazumne, da je odstop od tega družbenega dogovora možen po preteku 6 mesecev od dneva predložitve pismene izjave o odstopu in poravnanih obveznostih do ostalih podpisnic.
20.	člen
Podpisnice tega družbenega dogovora soglašajo, da spremlja in usklajuje izvajanje tekočih nalog, ki izhajajo iz tega družbenega dogovora koordinacijski odbor.
Po enega člana izvoli v koordinacijski odbor:
— Skupščina mesta Ljubljane
— Mestna konferenca SZDL
— Mestna konferenca svetov potrošnikov
— Mestni svet- zveze sindikatov
— Medobčinski svet zveze sindikatov ljubljanske regijo
— Medobčinski odbor Gospodarske zbornice Ljubljana
— Samoupravna skupnost- za preskrbo Ljubljane — 3 člane.
Strokovna in druga opravila za potrebe koordinacijskega odbora vrši strokovna služba pri Skupščini mesta Ljubljane.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21.	člen
Pri prijavi za podpis tega družbenega dogovora je vsaka temeljna in druga- organizacija združenega dela dolžna predložiti pooblastilo svojega samoupravnega
organa, da jc seznanjena s pravicami iz tega družbenega dogovora ter jih prevzema v izvrševanje.
22.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela proizvodnje in trgovine so dolžne uskladiti svoje poslovanje v smislu 6. člena 4. alinee v 3 mesecih po uveljavitvi tega družbenega dogovora. Temeljne in druge organizacije združenega dela, ki tega niso izpolnile, nc morejo oziroma prenehajo bili podpisnice tega družbenega dogovora.
23.	člen
Družbeni dogovor začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni podpisniki Skupščine mesta Ljubljane, občinskih skupščin, Mestne konference SZDL, Mestnega sveta zVeze sindikatov, Medobčinskega sveta zveze sindikatov ljubljanske regije, Mestne konference svetov potrošnikov. Medobčinskega odbora GZ Ljubljana, Ljubljanske banke in vsaj 20 temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki proizvaj'ajo, predelujejo ali prodajajo kmetijske živilske pridelke in osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
24.	člen
K temu družbenemu dogovoru lahko pozneje pristopijo organizacije, skupnosti in organi, ki niso udeleženi pri njegovi sklenitvi.
K družbenemu dogovoru pristopijo podpisnice s pismeno izjavo.	.	,
25.	člen
Podpisincc sprejmejo ta družbe'ni dogovor v skladu s svojimi internimi akti.
26.	člen
Predlog za spremembo in dopolnitev tega družbenega dogovora lahko sproži vsaka podpisnica tega družbenega dogovora, zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine samoupravne interesne skupnosti za preskrbo Ljubljarie in koordinacijski odbor družbenega dogovora.
Ljubljana, dne 28. februarja 1977.
Podpisniki: Skupščina mesta Ljubljane, skupščine občin Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Vič-Rudnik in Ljubljana Šiška ter Mestna konferenca SZDL, Mestni svet zveze sindikatov Ljubljana, Medobčinski svet zveze sindikatov Ljubljana, Mestna konferenca svetov potrošnikov Ljubljana, Ljubljanska banka — Podružnica Ljubljana, Medobčinski odbor za ljubljansko regijo GZS, Ljubljana in 48 temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki proizvajajo, predelujejo in prodajajo kmetijske živilske pridelke.
S tem je dosežen kvorum za uveljavitev družbenega dogovora po 23. členu dogovora.
Pismene pristopne izjave vseh podpisnic družbenega dogovora hrani oddelek za gospodarstvo pri SML.
246.
Na podlagi 147. člena ustave SR Slovenije ter na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in na pobudo občinskih in mestne konference SZDL o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka II na območju občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-
Rudnik in z namenom, da se uresniči določbe 19. člena dogovora o osnovah družbenega plana Ljubljane za obdobje 1976—1980 glede hitrejšega napredka ter usklajenega razvoja področij vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva in socialnega skrbstva sklepajo:
— Skupščina mesta Ljubljane — Skupščina občine Ljubljana Bežigrad — Skupščina občine Ljubljana Center — Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje — Skupščina občine Ljubljana Šiška — Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik — Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije
— Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana — Samoupravna stanovanjska Ljubljana Bežigrad
— Samoupravna stanovanjska Ljubljana Center
— Samoupravna stanovanjska Ljubljana Moste-Polje
— Samoupravna stanovanj ska Ljubljana Šiška
— Samoupravna stanovanjska Ljubljana Vič-Rudnik
— Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana — Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Bežigrad
— Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Center
skupnost	občine
skupnost	občine
skupnost	občine
skupnost	občine
skupnost	občine
— Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Mo-ste-Pplje
— Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Šiška — Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Vič-Rudnik
— Mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana — Občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Bežigrad
— Občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Center
* — Občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje
— Občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Šiška ’
— Občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik
— Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana
— Občinska Bežigrad	izobraževalna	skupnost	Ljubljana
— Občinska Center	izobraževalna	skupnost	Ljubljana
— Občinska Moste-Polje	izobraževalna	skupnost	Ljubljana
— Občinska Šiška	izobraževalna	skupnost	Ljubljana
— Občinska Vič-Rudnik	izobraževalna	skupnost	Ljubljana
— Mestna skupnost socialnega skrbstva Ljubljana — Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Bežigrad
— Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Center
— Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje
— Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Šiška
— Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik
v nadaljnjem besedilu podpisniki-udeleženci.
DRUŽBENI DOGOVOR
o sofinanciranju enotnega programa gradnje osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih objektov (osnovna zdravstvena služba) in domov za starejše občane
1.	člen
Izhodišče za sprejem tega družbenega dogovora predstavljajo sklepi občinskih skupščin ljubljanskih občin in Skupščine mesta Ljubljane o razpisu referenduma o samoprispevku, s katerim bi z 1,5 °/o prispevkom od čistih osebnih dohodkov prispevali občani Ljubljane v času od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1981 879,000.000 dinarjev.
Podpisniki tega družbenega dogovora se dogovorijo o sofinanciranju enotnega programa gradnje osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih objektov (osnovna zdravstvena služba) in domov za starejše občane.
2.	člen
Za sofinanciranje enotnega programa (priloga tega dogovora) podpisnice dogovora prispevajo naslednja finančna sredstva:
din
— Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije Ljubljana
— Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane — Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana in regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana
— Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljane in mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana
— Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljane in mestna izobraževalna skupnost Ljubljane
151.200.000 76,300.000
103.575.000
75.000.	000
14.000.	000
3.	člen
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije ter samoupravne stanovanjske
skupnosti občin in mesta Ljubljane so soudeležene z zneskom, navedenim v 2. členu tega dogovora, pri sofinanciranju naslednjih objektov z naslednjimi zneski: — Dom za starejše občane Ljubljana Bežigrad (pričetek gradnje 1976)
din
— Investicijska vrednost
—	skupnost pokojninskega
in invalidskega zavarovanja SR Slovenije Ljubljana
—	stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljana
—	samoprispevek 1,5%
— Dom za starejše občane Ljubljana Šiška (pričetek gradnje 1976)
—	investicijska vrednost — Skupnost pokojninskega
in invalidskega zavarovanja SR Slovenije Ljubljana
—	stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane
—	samoprispevek 1,5 %
84,000.000
38.160.000
25.840.000 20,000.000
81,000.000
41.040.000
19.960.000 20,000.000
— Dom za starejše občane Ljubljana Vič-Rudnik (pričetek gradnje 1978)
—	investicijska vrednost — Skupnost pokojninskega
in invalidskega zavarovanja SR Slovenije Ljubljana
—	stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane
—	samoprispevek 1,5 %
— Dom za starejše občane Ljubljana Moste-Polje (pričetek gradnje 1979)
—	investicijska vrednost — Skupnost pokojninskega
in invalidskega zavarovanja SR Slovenije Ljubljana
—	stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane
—	samoprispevek 1,5 %
din
70.000.	000
36.000.	000
14.000.	000
20.000.	000
72,500.000
36.000.	000
16,500.000
20.000.	000
Investicijski znesek, ki ga prispeva skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, predstavlja 49,2 % udeležbe v investiciji, ki se valorizira v skladu z gibanji cen na tržišču.
Investicijski znesek, ki ga prispevajo stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane, predstavlja 24.8% udeležbe v investiciji, ki se valorizira v skladu z gibanji cen. na tržišču.
4.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti ljubljanskih občin in regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana prispevajo investicijski znesek in 2. člena tega dogovora za sofinanciranje naslednjih zdravstvenih objektov (osnovna zdravstvena služba) sledeča zdravstvena sredstva:
— Ljubljana Šiška — prizidek k Zdravstvenemu domu Šiška, priprava projektne in druge dokumentacije za zdravstveno postajo Medvode (pričetek gradnje 1977)
din
—	investicijska vrednost	61,500.000
—	občinske zdravstvene skupnosti in regionalna zdravstvena skupnost
Ljubljana	23,000.000
—	samoprispevek 1,5%	38,500^000
—\ Ljubljana Moste-Polje — gradnja prizidka k
Zdravstvenemu domu Ljubljana Moste-Polje (otroški dispanzer — pričetek gradnje 1977)
—	investicijska vrednost	16,800.000
—	občinske zdravstvene skupnosti in regionalna zdravstvena skupnost
Ljubljana	6,283.000
—	samoprispevek 1,5%	10,517.000
— Ljubljana Vič-Rudnik —	Zdravstveni	dom Vič.
I.	faza (otroški oddelek — pričetek gradnje 1978)
—	investicijska vrednost	25,000.000
—	občinske zdravstvene skupnosti in regionalna zdravstvena skupnost
Ljubljana	9,350.000
—	samoprispevek 1,5%	15,650.000
— Ljubljana Bežigrad —	Zdravstvena	postaja in
lekarna Črnuče (pričetek gradnje 1981)
—	investicijska vrednost
—	občinske zdravstvene skupnosti in regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana
—	samoprispevek 1,5%
20,000.000
7,480.000
12,520.000
— Ljubljana Center — Novogradnja centralnega objekta Zdravstvenega doma Ljubljana Center (priprava projektne in druge dokumentacije 1977 — pričetek gradnje 1979)	din
—	investicijska vrednost	154,000.000
—	občinske zdravstvene skupnosti in regionalna zdravstvena skupnost
Ljubljana	57,462.000
—	samoprispevek 1,5‘/o	96,538.000
Investicijski znesek, ki ga prispevajo občinske
zdravstvene skupnosti in regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana, predstavlja 37,4 “/o udeležbe v investiciji. ki se valorizira v skladu z gibanji cen na tržišču, vendar pod pogojem, da se valorizacija upošteva tudi pri dogovorjenih zneskih za zdravstveno varstvo v regiji in republiki.
5.	člen
Občinske skupnosti otroškega varstva ljubljanskih občin prispevajo investicijski znesek iz 2. člena tega dogovora in ga združujejo pri mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana za sofinanciranje enotnega programa gradnje vzgojnovarstvenih objektov, skupna finančna sredstva v višini 75,000.000 din od leta 1979 naprej, v skladu s terminskim planom izgradnje objektov vzgojnovarstvenih zavodov iz samoprispevka II.
Občinske skupnosti otroškega varstva bodo svoj delež k realizaciji 2. člena tega družbenega dogovora zagotovile z združevanjem sredstev pri mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana na osnovi posebnega sklepa.
Investicijski znesek, ki ga prispevajo občinske skupnosti otroškega varstva preko mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana, predstavlja 29,6 °/o udeležbe v investiciji, ki se valorizira v skladu z gibanji cen na tržišču, vendar pod pogojem, da se valorizacija upošteva tudi pri dogovorjenih sredstvih za otroško varstvo v Ljubljani.
Občinske skupnosti otroškega varstva ljubljanskih občin in mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana bodo to nalogo uvrstile tudi v svoje srednjeročne programe razvoja.
6.	člen
Izobraževalne skupnosti ljubljanskih občin bodo preko mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana prispevale investicijski znesek v višini 14,000.000 din iz
2.	člena tega dogovora za sofinanciranje enotnega programa gradnje osnovnih šol, po enakih deležih, v skladu s terminskim planom izgradnje objektov osnovnih šol iz samoprispevka II.
Izobraževalne skupnosti občin v Ljubljani bodo svoj delež k realizaciji 2. člena tega družbenega dogovora zagotovile z združevanjem sredstev pri mestni izobraževalni skupnosti Ljubljana, v skladu z 2. členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana (Uradni list SRS, št. 1/1976). V ta namen bodo izobraževalne skupnosti občin v Ljubljani združevale letno 2,800.000 din, v letih od 1978 do 1982.
Investicijski znesek, ki ga prispevajo izobraževalne skupnosti občin preko mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana, predstavlja 3,045 “/o udeležbe v investiciji. ki se valorizira v skladu z gibanji cen na tržišču, toda le do letne stopnje rasti dogovorjenih sredstev za vzgojo in izobraževanje na območju izobraževalnih skupnosti občin v Ljubljani.
Izobraževalne skupnosti občin v Ljubljani in mestna izobraževalna skupnost bodo to nalogo uvrstile tudi v svoje srednjeročne programe razvoja.
7.	člen
Samoupravne interesne skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva in socialnega skrbstva, bodo vse objekte iz enotnega programa samoprispevka II, ki je priloga tega družbenega dogovora, po zaključitvi gradnje vključile v svojo redno dejavnost, ki jo bodo načrtovale v letnih planih v skladu s terminskim planom izgradnje objektov na osnovi sprejetih srednjeročnih načrtov.
8.	člen
Organizacije združenega dela, ki bodo sodelovale pri realizaciji programa samoprispevka II, pristopijo k temu družbenemu dogovoru, in se zavezujejo, da bodo vso pozornost posvetile izvrševanju nalog v zvezi z izvedbo enotnega programa samoprispevka II in da bodo imele te naloge, v okviru njihovih programov, izključno prioriteto.
9.	člen
Skupščina mesta in skupščine ljubljanskih občin bodo v okviru svojih pravic in pristojnosti zagotavljale, da bo enoten program izgradnje objektov iz programa samoprispevka II sestavni del srednjeročnih programov. Z vsakoletnimi smernicami družbenoekonomskega razvoja bodo skupščine družbenopolitičnih skupnosti spremljale realizacijo programa in po potrebi sprejele ustrezne ukrepe za njegovo pospešeno uresničenje.
10.	člen
Podpisniki tega družbenega dogovora se obvezujejo združevati finančna sredstva za sofinanciranje enotnega programa izgradnje osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih objektov (osnovna zdravstvena služba) in domov za starejše občane, v skladu s terminskim planom izgradnje objektov iz samoprispevka II ter v skladu z letnimi načrti na osnovi sprejetih srednjerdčnih planov.
Prispevek skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije se ureja s posebno pogodbo za vsak objekt posebej. Višina prispevka se določi na osnovi izhodišč, meril in ob pogojih, ki so enotni za delitev sredstev sklada skupnosti za gradnjo domov v SR Sloveniji.
11.	člen
Za realizacijo programa samoprispevka II in izvajanje določb tega družbenega dogovora bo skrbel organ, ki ga bodo imenovali podpisniki tega dogovora.
12.	člen
Na osnovi tega družbenega dogovora bodo samoupravne stanovanjske skupnosti sklenile ustrezen samoupravni sporazum z investitorji domov za starejše občane, o razpolagalni pravici do stanovanjskih enot v razmerju z vloženimi sredstvi.
13.	člen
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo udeleženci v enakem besedilu in se objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 29. decembra 1976.
Ta družbeni dogovor so podpisali vsi uvodoma navedeni podpisniki-udeleženci.
247.
Na podlagi 150. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74.), 44. člena poslovnika o. delu IS SML, ki je bil sprejet na 72. seji IS SML dne 18. marca 1975 in 2. člena odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni deratizaciji na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 1/75) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 239. seji dne 1. marca 1977 sprejel
SKLEP
o soglasju k cenam storitev za obvezno deratizacijo na območju mesta Ljubljane
I
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane daje soglasje k cenam storitev za obvezno deratizacijo na območju mesta Ljubljane in sicer:
din
1.	1 kg s facironom zastrupljene vabe	83,25
2.	1 vaba za deratizacijo stavb	1,60
II
Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 290/1-77
Ljubljana, dne 3. marca 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Albin Vengust 1. r.
248.
Na podlagi 7. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter v skladu z 42. členom odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na svoji 240. seji dne 8. marca 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi urbanistične dokumentacije, ki ponazarja predlog za spremembo Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za spremembo namembnosti površin za del zazidalnega otoka BM 2
1
Javno se razgrne predlog za spremembo Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66), ki se nanaša na spremembo namembnosti površin dela zazidalnega otoka BM 2.
2
Dokumentacijo, ki ponazarja navedeni predlog je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v februarju 1977 pod številko projekta 2155/76.
3
Navedena dokumentacija bo javno razgrnjena zaradi zbiranja pripomb občanov in organizacij od 25.
3.	1977 do vključno 23. 4. 1977 v KS Posavje in Sta-
dion, SOb Ljubljana Bežigrad in v atriju Magistrata, Mestni trg 1.
Št. 315/1-77
'Ljubljana, dne .8. marca 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane t
Albin Vengust 1. r.
,	249.
Na podlagi 7. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), ter v skladu z 42. členom odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na svoji 240. seji dne 8. marca 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi urbanistične dokumentacije, ki ponazarja predlog za spremembo Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za razširitev giinokopa BP-9 v Črnučah
1
Javno se razgrne predlog za spremembo Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66), ki se nanaša na razširitev giinokopa BP-9 Opekarna v Črnučah.
2
Dokumentacijo, ki ponazarja navedeni predlog je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v januarju 1977 pod številko projekta 2098/75.
3
Navedena dokumentacija bo javno razgrnjena zaradi zbiranja pripomb občanov in organizacij od 25. 3. 1977 do vključno 23. 4. 1977 v prostorih KS Črnuče, SOb Ljubljana Bežigrad in v atriju Magistrata, Mestni trg 1.
Št. 315/2-77
Ljubljana, dne 8. marca 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Albin Vengust 1. r.
BREŽICE
250.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 5/72) in 8. alinee 5. točke resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76), 206. člena statuta občihe Brežice je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi stanarin v občini Brežice
/
1.	člen
Stanarina se v občini Brežice š 1. aprilom 1977 poveča za 2'3 %>.
2.	člen
Osnova za povečanje stanarine je stanarina, ki so jo imetniki stanovanjske pravice plačali za mesec december 1976.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o določitvi stanarin v občini Brežice (Uradni list SRS, št. 18/76).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-3/77-1
Brežice, dne 2. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skinder 1. r.
251.
Na podlagi 12. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) ter 206. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 3. marca 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Brežice
1.	člen
V priročniku za ugotavljanje vrednosti stanovanj (Uradni list SRS, št. 22/73), ki je v smislu določb 4. člena odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 16/73) sestavni del tega odloka, se besedilo 17. točke A spremeni in dopolni t^ko, da glasi:
»f) kotlovnice s kotli	23 točk«,
Dosedanja črka f) postane črka g).
Doda se nova črka h), njeno besedilo pa glasi:
»Pod d) in e) se računajo grelna telesa in hišna inštalacija, pod f) pa kotlovnice in kotli z zunanjim razvodnim omrežjem.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-3/77-1
Brežice, dne 3. marca 1977.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skinder 1. r.
252.
Skupščina občine Brežice je na podlagi določb 202. in 238. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) na sejah Zbora združenega dela, Zbora
krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne
3.	marca 1977 sprejela
ODLOK
o Izvršnem svetu Skupščine občine Brežice I, SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Brežice (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je izvršilni organ Skupščine občine Brežice.
Položaj, pravice in dolžnosti izvršnega sveta so določene z ustavo, zakoni, statutom občine Brežice in s tem odlokom.
2.	člen
Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za uresničevanje politike in smernic, ki jih določa občinska skupščina, za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov širših družbenopolitičnih skupnosti in občinske skupščine ter za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov.
3.	člen
Izvršni svet v izvrševanju svojih pravic in dolžnosti sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami, organizacijami združenega dela, njihovimi združenji in skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in društvi. Pri svojem delu se povezuje tudi s strokovnimi in znanstvenimi organizacijami.
f'	4. člen
Izvršni svet zastopa občino kot pravno osebo, kolikor ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom ali sklepom občinske skupščine drugače določeno.
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, za katere ga pooblasti občinska skupščina.
5.	člen
Seje izvršnega sveta so praviloma javne. Izvršni svet lahko sklene, da je seja tajna, če je to glede na gradivo za sejo potrebno.
Izvršni svet redno vabi na svoje seje predstavnike družbenopolitičnih organizacij in predstavnike tiska, ki obveščajo javnost, ter tudi predstavnike organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če je njihova prisotnost pa seji potrebna.
Izvršni svet lahko določi, da pomenijo posamezni podatki ali gradiva, ki jih obravnava oziroma posamezne odločitve in stališča, ki jih je sprejel, uradno tajnost oziroma kdaj se lahko objavijo.
6.	člen
Izvršni svet v okviru svojih pravic in pristojnosti sprejema in izdaja odredbe, smernice, navodila, sklepe in odločbe.
Odredbo izda izvršni svet, kadar je to potrebno za izvrševanje odlokov občinske skupščine ali za izvrševanje zveznih in republiških zakonov in uredb, če je za' to pooblaščen.
V mejah zakonskih pooblastil izvršni svet izdaja tudi sklepe in odločbe v upravnem postopku in druge odločbe.
Kadar izvršni svet ne odloči z drugim aktom, sprejme sklep.
7.	člen
Izvršni svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob robu pa besedilo: »Socialistična republika Slovehija, Skupščina občine Brežice, Izvršni svet.«
II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI PREDSEDNIKA IN ČLANOV IZVRŠNEGA SVETA
8.	člen
Predsednik in člani izvršnega sveta podajo po svoji izvolitvi pred predsednikom Skupščine občine Brežice tole slovesno izjavo:
»Izjavljam, da bom zaupano mi dolžnost člana izvršnega sveta opravljal vestno in odgovorno, da se bom pri svojem delu ravnal po ustavi, zakonih in statutu občine in da bom vse svoje moči posvetil uresničevanju ciljev samoupravne socialistične družbe ter interesom delovnih ljudi in občanov Socialistične federativne republike Jugoslavije, Socialistične republike Slovenije In občine Brežice.«
9.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejema izvršni svet, predseduje sejam izvršnega sveta, skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta, skrbi, da izvršni svet dela po poslovniku ter skrbi za sodelovanje izvršnega sveta z drugimi organi in organizacijami.
predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna in finančnega načrta upravnih organov.
10.	člen
Predsednika izvršnega sveta nadomešča v času odsotnosti član izvršnega sveta, ki ga določi izvršni svet.
Predsednik izvršnega sveta lahko v mejah svojih pravic in dolžnosti pooblasti člana izvršnega sveta, da ga nadomešča v določenih zadevah. 11
11.	člen
Predsednik in člani izvršnega sveta imajo enake pravice in dolžnosti udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja oziroma odloča izvršni svet na svojih sejah, dati pobude za pripravo odlokov in drugih aktov, ki jih je pristojen predlagati izvršni svet in predpisov, ki jih sprejema sam ter predlagati izvršnemu svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo upravnih organov.
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost poročati izvršnemu svetu o problematiki z delovnega področja, za katerega so odgovorni in dajati pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da v sklaidu s stališči izvršnega sveta predstavljajo izvršni svet v občinski skupščini in njenih organih.
12.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet.
Predsednik izvršnega sveta mora obvestiti občinsko skupščino o odločitvi izvršnega sveta v zvezi z imuniteto članov izvršnega sveta.
13.	člen
Člani izvršnega sveta imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka in do povračila. za službena potovanja po določbah veljavnega družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma.
III.	ORGANIZACIJA IN NAČIN DELA IZVRŠNEGA
SVETA
14.	člen
Izvršni svet razpravlja in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na svojih sejah,
Seje Izvršnega sveta sklicuje predsednik izvršnega sveta na lastno pobudo, na predlog najmanj treh članov izvršnega sveta, na predlog predsednika občinske skupščine ali na zahtevo posameznega zbora občinske skupščine.
15.	člen
Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov izvršnega sveta.
16.	člen
Za odločanje v upravnem postopku In opravljanju posameznih nalog v drugih zadevah iz svoje pristojnosti lahko Izvršni svet ustanovi in' pooblasti odbore ali komisije izvršnega sveta.
Za spremljanje stanja ter dajanje pobud in predlogov s posameznih področij izvršni svet lahko ustanovi stalna ali občasna delovna telesa.
Sestavo, število članov, delovno področje ter pravice in dolžnosti organov in delovnih teles izvršnega sveta določi izvršni svet z aktom o ustanovitvi posameznega organa ali delovnega telesa in imenuje njegove člane. Organe oziroma telesa izvršnega sveta voli praviloma član izvršnega sveta.
Mandatna doba člgnov organov oziroma delovnih teles izvršnega sveta iz 1. in 2. odstavka tega člena traja štiri leta. Posamezni člani so lahko razrešeni tudi pred potekom te dobe. Mandatna doba članov organov izvršnega sveta preneha v vsakem primeru s prenehanjem mandata izvršnega sveta.
Organi in delovna telesa izvršnega sveta so za svoje delo odgovorni izvršnemu svetu in so mu dolžni poročati o svojem delu.
V izjemno upravičenih in nujnih primerih lahko predsednik izvršnega sveta ustanovi posebno strokovno komisijo za izvršitev nujne in neodložljive na-
loge in imenuje njene člane. Ustanovitev take komisije mora predložiti v potrditev na prvo sejo izvršnega sveta, sicer odločba preneha veljati.
17.	člen
Izvršni svet lahko zadolži posameznega svojega člana za opravljanje določenih stalnih ali začasnih nalog ali za izvršitev posamezne naloge iz pristojnosti izvršnega sveta.
18.	člen
Sekretar izvršnega sveta skrbi, da se delo izvršnega sveta odvija po sprejetem programu, predsedniku izvršnega sveta pomaga v pripravah sej izvršnega sveta, skrbi za pravočasno pripravo gradiva za seje izvršnega sveta in za izvrševanje sklepov sej izvršnega sveta, organizira delo predsiavnikov izvršnega sveta v občinski skut. ičini, njenih zborih in drugih organih ter opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo dela in izvrševanjem nalog izvršnega sveta in njenih organov, ki mu jih poveri izvršni svet ali njegov predsednik.
19.	člen
Izvršni svet si skladno z določbami statuta občine Brežice in tega odloka s svojim poslovnikom in drugimi akti samostojno ureja svojo notranjo organizacijo, način svojega dela in dela svojih organov oziroma delovnih teles ter druga za njegovo delo pomembna vprašanj a.
IV.	RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO OBČINSKE §KUPSCINE, ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
20.	člen
Razmerja oziroma dolžnosti in pravice izvršnega sveta in njegove odgovornosti do občinske skupščine in njenih zborov ;o določeni s statutom občine Brežice.
21.	člen
Poleg pravic in dolžnosti izvršnega sveta v razmerju do občinske skupščine, ki so določene s statutom občine, je izvršni svet pri obravnavi in odločanju o vprašanjih, ki se tičejo varstva z ustavo, zakoni in statutom občine določenega reda, političnih vprašanj v zvezi s pripravo odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine ali izvajanja politike, ki jo je določila občinska skupščina, v skladu s svojo odgovornostjo dolžan zagotoviti uresničevanje stališč, pobud in predlogov občinske skupščine, njenih zborov, drugih njenih organov in teles.
22.	člen
Izvršni svet je dolžan dati poročilo, odgovore in pojasnila na vprašanja, ki mu jih postavijo občinska
skupščina, posamezni zbori občinske skupščine, organi in telesa občinske skupščine ter posamezni delegati v zVorih občinske skupščine. V.
V.	RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
23.	člen
Razmerja, pristojnost, pravice in dolžnosti izvršnega sveta do občinskih upravnih organov so določene s statutom občine Brežice.
24.	člen
V	skladu s svojo odgovornostjo za delo občinskih upravnih organov mora imeti izvršni svet vpogled v delo teh organov ter kako ti rgani zagotavljajo izvajanje politike ter izrševanje zakonov, načrtov družbenega in ekonomskega razvoja, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine in predpisov izvršnega sveta.
V	ta namen občinski upravni organi obveščajo izvršni svet o stanju in problemih na ustreznem področju in so mu na njegovo zahtevo dolžni dati podatke, poročila in pojasnila v zadevah s svojega delovnega področja.
25.	člen
Izvršni svet usklajuje delo občinskih upravnih organov in ga usmerja; pri tem obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delovna- področja več upravnih organov, zavzema načelna stališča tudi o takih vprašanjih in določa smernice za uskladitev dela upravnih organov.
Izvršni svet določa splošne' smernice oziroma zavzema načelna stališča \udi o temeljnih in drugih pomembnejših vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, zakonov in drugih predpisov, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo predpisov oziroma ukrepov na posameznih upravnih področjih.
26.	člen
Izvršni svet skrbi za to, da delajo ob Z inski upravni organi racionalno in učinkovito, da so jim v ta namen na razpolago ustrezna tehnična in druga materialna sredstva, kakor tudi da uporabljajo pri svojem delu sodobne metode dela.
VI.	RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO
SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
27.	člen
Razmerja izvršnega sveta do samoupravnih interesnih skupnosti temelje na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja.
Izvršni svet in samoupravne interesne skupnosti sodelujejo zlasti pri načrtovanju razvoja ustreznih dejavnosti, pri zbiranju in obdelavi informacij, pri izvajanju družbene dogovorjene	nolitike ter
pri organiziranju strokovnih služb na ustreznih področjih.
Predstavnik samoupravne interesne skupnosti ima pravico sodelovati na seji izvršnega sveta, kadar le-ta obravnava vprašanja s področja posamezne samoupravne interesne skupnosti.
28.	člen
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo samoupravnih interesnih skupnosti, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena ter jim posreduje svoja stališča, predloge, mnenja in pripombe gjede izvajanja predpisov in politike, ki jo je za ustrezno področje določila občinska skupščina.
Samoupravne interesne skupnosti obveščajo izvršni svet o svojih sklepih oziroma ukrepih v zvezi z navedenimi stališči, predlogi, mnenji oziroma pripombami ter dajejo izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila o izvajanju predpisov in politike, določene v občinski skupščini, ter druge podatke, ki jih izvršni svet potrebuje za svoje delo.
29.	člen
Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini, d<-začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, ki opravlja določeno dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja.
Če izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih interesnih skupnostih iz prejšnjega odstavka tega člena bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonorrj določene dejavnosti, ali so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga občinski skupščini, naj zoper njih uporabi ustrezne začasno ukrepe.
30.	člen
Določbe 20., 21. in 22. člena tega odloka veljajo oziroma se smiselno uporabljajo tudi za skupščine posameznih samoupravnih interesnih kupnosti, kadar te na podlagi 86. člena statuta občine Brežice enakopravno soodločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine.
VII.	RAZMERJA IZVRŠNEGA SVEtA DO KRAJEVNIH SKUPNOSTI
31.	člen
Razmerja izvršnega sveta do krajevnih skupnosti temeljijo na hačelih ustave, statuta občine Brežice ter politike, sklepov in stališč občinske skupščine.
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo sodeluje s krajevnimi skupnostipi, jim posreduje svoja stališča, predloge in mnenja, ki se nanašajo na izvrševanje politike razvoja krajevnih skupnosti.
Krajevna skupnost obvešča izvršni svet o stališčih, mnenjih in predlogih, ki jih je zavzela do posameznih vprašanj, ki jih obravnava izvršni svet.
32.	člen
Izvršni svet je dolžan sam ali preko pristojnih občinskih upravnih organov nuditi krajevnim skupnostim ustrezno strokovno pomoč pri oblikovanju načrtov in izvajanju drugih pomembnih nalog z njihovega delovnega področja.
Kadar izvršni svet na svoji seji obravnava zadeve s področij, ki so posebnega pomena za krajevno skupnost, ima predstavnik krajevno skupnosti pravico sodelovati na seji izvršnega sveta.
VTIT. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33.	člen
Do uskladitve predpisov in drugih aktov občinske skupščine z veljavnim statutom občine Brežice opravlja izvršni svet tudi vse tiste naloge, ki jih je občinska skupščina z odloki ali drugimi splošnimi akti prenesla v pristojnost svetov pri občinski skupščini.
34.	člen x
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/77-7
Brežice, dne 9. marca 1977.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skinder 1. r.
253.
Na podlagi 202. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 3. marca 1977 sprejela
ODLOK
/
u ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov vseh zborov Skupščine občine Brežice
1.	člen
Skupščina občine Brežice ima za proučevanje zadev iz posameznega področja naslednje skupne -'dbore vseh zborov občinske skupščine:
1.	odbor za družbenoekonomske odnose,
2.	odbor za družbenopolitični sistem,
3.	odbor za družbenoekonomski razvoj,
4.	odbor za urbanizem. stanoVanjsko in komunalno dejavnost ter varstvo okolja
5.	odbor za finance in proračun
2.	člen
Odbori iz 1. člena' imajo značaj posvetovalnega organa in so metoda dela vseh zborov občinske Skupščine.
Odbori imajo predsednika in 8 članov, ki jih imenujejo vsi zbori občinske skupščine izmed delegatov občinske skupščine.
■	3. člen
Odbori iz 1. člena spremljajo in proučujejo stanje na svojem področju in dajo iniciativo za spremembo obstoječih in sprejem novih normativnih aktov ali drugih ukrepov — zlasti pa proučuje osnutke in predloge, ki so e v razpravi v delegacijah ali pa pred tem, in jih bodo obravnavali zbori občinske skupščine, o njih zavzemajo stališča in jih posredujejo delegacijam občinske skupščine ter delegatom Družbenopolitičnega zbora in predlagatelju.
4.	člen
Delovno področje odbora za družbenoekonomske odnose predstavljajo zlasti tiste zadeve, ki se nanašajo na področje: sistema delitve družbenega proizvoda in delitvenih razmerij; zaposlovanja in socialne varnosti; medsebojna razrperja v združenem delu in varnost pri delu; samoupravnih interesnih skupnosti; temeljna vprašanja vzgoje In izobraževanja; kultura; sistem zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varstva invalidnih otrok in mladine; sistema vzgojno varstvene dejavnosti in otroškega varstva ter socialnega skrbstva.
5.	člen
Delovno področje odbora za družbenopolitični sistem predstavljajo tiste zadeve, ki se nanašajo na področje: organizacije in razvoja samoupravljanja v vseh oblikah združenega dela in v krajevnih skupnostih; samoupravnega sistema na področju organizacije oblasti in volilnega in delegatskega sistema v občini; ljudske obrambe, javne varnosti in sistema družbene samozaščite v občini; sprememb občinskih meja in meja krajevnih skupnosti; družbenega sistema infor-
/
miran j a in na preostala področja, ki ne sodijo na področje drugih odborov.
6.	člen
Delovno področje odbora za družbenoekonomski razvoj predstavljajo tiste zadeve, ki se nanašajo na: sistem družbenega planiranja; družbenoekonomski razvoj občine in krajevne skupnosti; programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki; uresničevanje z družbenimi, plani začrtane politike in v skladu s tern, usmerjanje delitve dohodka: družbeno kontrolo cen; in storitev; stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij; gospodarjenje s prostorom in ukrepe za uresničevanje s prostorskim in urbanističnim planom začrtane razvojne politike občine; rabo, izkoriščanje in varstvo kmetijskih površin, gozdov, voda, rudnih in drugih naravnih bogastev; pospeševanje proizvodnje in poslovanja v industriji, gradbeništvu, kmetijstvu, gozdarstvu, obrti, trgovini, turizmu in gostinstvu.
7.	člen
Dclovnb področje odbora za urbanizem stanovanjske in komunalne zadeve predstavljajo tiste za'devc, ki se nanašajo na področje: urbanizma, stanovanjske politike in komunalnega gospodarstva; gospodarjenje k prostorom in izmero zemljišč.
8.	člen
Delovno področje odbora za finance in proračun predstavljajo tiste zadeve, ki se nanašajo na področje: delitvenih odnosov v organizacijah združenega dela in splošne bilance sredstev; družbene kontrole cen proizvodov in storitev; financiranja družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti ter krajevnih skupnosti; davčnega sistema; sestavljanja in izvajanja občinskega proračuna in zaključnega računa; javnih posojil, ki jih najema občina.
9.	člen
Administrativnotehnična in morebitna druga strokovna opravila za potrebe odborov iz 1. člena tega odloka zagotavlja predstojnik za zadeve pristojnega upravnega organa.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-7/77
Brežice, dne 2. februarja 1977..
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skindcr 1. r.
254.
Na podlagi določb 4., 6. in 7. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in 2. ter' 10. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/ 73) in 17. člena statuta krajevne skupnosti Dobova je svet krajevne skupnosti Dobova na seji 2. marca 1977 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest na območju va*i Loče v krajevni skupnosti
Dobova
1.	člen
Za območje vasi Loče se na predlog zbora volilcev z dne 5. 2. 1977 razpiše referendum o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest v vasi Loče.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 20. marca 1977 od 7. do 17. ure na glasovalnem mestu, ki ga določi komisija za izvedbo referenduma.	/
4.	člen
Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
GLASOVNICA
za referendum dne 20. marca 1977 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje asfaltiranja in urejanja cest v vasi Loče, krajevna skupnost Dobova.
Samoprispevek je predpisan za obdobje osmih mesecev in to od 1. aprila 1977 do 30. novembra 1977.
Samoprispevek se plačuje v denarju.
Krajevni samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci, ki stalno prebivajo na območju vasi Loče v krajevni skupnosti Dobova in sicer v naslednjih dolo-
čenih zneskih:	|	dln
1.	lastniki	stanovanjskih hiš	5.000
2.	delavci	v del. razmerju iz OD	1.000
3.	upokojenci	400
4.	lastniki	osebnih avtomobilov	1.000
5.	lastniki	traktorjev	1.000
6.	lastniki	tovornih avtomobilov	10.000
7.	lastniki	konjev — od konja	500
8.	kmečka	skupnost Zibert-Pctrigoj	5.000
9.	lastniki kmetijskih zemljišč pa 4,0 "/o od katastrskega dohodka
Zavezanci samoprispevka postanejo tudi vsi tisti občani, ki se bodo v obdobju plačevanja samoprispevka zaposlili ali pa pridobili motoma vozila ali konje.
Občani so dolžni plačevati samoprispevek v osmih enakih obrokih s tem, da je zadnji obrok plačljiv 1. novembra 1977. Inkasiranje bodo vršili člani vaškega odbora za asfaltiranje ceste vasi Loče.
Plačevanja prispevka so oproščeni občani, kot to določa prvi odstavek 10. člena zakona o samoprispevku.
glasuj cm
»ZA«	'	»PROTI«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da zaokroži besedo »ZA«, če sc strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo »PROTI«.
5.	člen
Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29, 12. julij 1972), Postopek vodi in ugotovi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje svet krajevne skupnosti Dobova.
6.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v finančnem načrtu krajevne skupnosti Dobova za leto 1977.
7.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se razglasi na krajevno običajen način. Veljati začne naslednji dan po objavi.
Dobova, dne 7. marca 1977. Predsednik
sveta krajevne skupnosti Dobova
Vinko Čančer 1. r. ,
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Dobova
Jože Urek 1. r.
GROSUPLJE
255.
Na podlagi 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 in 17/74) in 230. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občino Grosuplje na zasedanju družbenopolitičnega zbora dne 22. februarja 1977 ter na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o prekrških zoper javni red in mir v občini Grosuplje
1.	člen
Po tem odloku se kaznujejo kot prekrški zoper javni red in mir dejanja, s katerimi se v primerih, navedenih v odloku, na nedovoljen način moti mir, razvedrilo ali počitek občanov, krši družbeno disciplino ali javno moralo, ogroža splošno varnost ljudi in premoženja, zanemarja vzgojo otrok in mladine, kvari zunanji izgled naselij na območju občine Grosuplje.
2.	člen
Roditelj oziroma skrbnik , mladoletnika, ki je storil prekršek, je odgovoren za prekršek, če je storjeni prekršek posledica opuščene dolžne skrbi roditelja oziroma skrbnika za mladoletnika.
3.	člen
Prepovedano je kurjenje ognja v vetrovnem vremenu v bližini zgradb in drugih objektov, gozdovih, pašnikih in drugih krajih, če obstaja nevarnost, da nastane požar, če ogenj ni ustrezno nadzorovan.
4.	člen
Kartanje ali druge igre v javnem lokalu lahko prepove pristojni organ za notranje zadeve, če ugotovi, da je taka prepoved potrebna za izboljšanje razmer na področju javnega reda in miru v kraju.
Kartanje ali druge igre lahko prepove v svojem lokalu tudi delovna organizacija in zasebni gostinec. Sklep o prepovedi mora biti objavljen na vidnem mestu.
5.	člen
Za vzdrževanje reda in miru v gostinskih in drugih lokalih ter prireditvenih prostorih je odgovoren prireditelj oz. za to odgovorna oseba gostinskega ali drugega javnega lokala. Ukreniti mora vse potrebno, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo red m mir. vzbujajo zgražanje ali žalijo občane in skrbeti, da prireditev ne traja preko dovoljenega časa.
6.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 5.000 dinarjev sc kaznuje kdor:
1.	na javnih shodih, prireditvah, v lokalih ali na drugih javnih mestih nosi predmete, s katerimi se, lahko prizadene težjo poškodbo ali povzroči materialna škoda;
2.	kdor trga ali pobira sadje in druge poljske pridelke brez dovoljenja lastnika ali upravitelja, poškoduje sadno drevje ali drugo okrasno grmičevje na tujem zemljišču;
3.	pusti otroka ali mladoletnika do 15. leta starosti, da po 21. uri hodi po cestah, se brez spremstva zadržuje po lokalih, kinematografih, veselicah in drugih podobnih prireditvah;
4.	pusti otroka ali mladoletnika prodajati časopise, cvetlice, sadje ali drugo trgovsko blago na javnih mestih;
5.	tabori izven kraja, kjer je določeno za taborjenje;
6.	pusti smeti in odpadke na kraju, kjer je dovoljeno taboriti;
7.	po pikniku ne počisti za seboj prostora;
8.	prinaša in toči brez dovoljenja alkoholne pijače na športnih igriščih in drugih prireditvah;
9.	stepa preproge in posteljnino skozi okno ali z balkona, vrže. ali zlije nesnago na ulico in obeša perilo na balkone in okna proti ulici ali cesti;
10.	spi na klopeh ali drugih napravah, ki so namenjene splošni porabi;
11.	opušča namestitev opozorila »Hud pes« ali takega psa ne priveže;
12.	meče kamenje ali druge predmete, strelja z zračno puško, lokom ali fračo na kraju, kjer s tem dejanjem lahko ogroža varnost ljudi ali premoženja;
13.	pušča predšolske otroke brez nadzorstva na javnih prometnih površinah;
14.	se sanka, smuča, ali se kotalka ter igra z žogo na javnih prometnih površinah;
15.	poškoduje, prestavi, zamenja ali odstrani oglasne deske, napisne table, oglase, prometne znake ter druga javna znamenja;
16.	ugasne, poškoduje ali odstrani javne svetilke, postavljene za osvetlitev javnih prostorov ali prometnih površin;
17.	pušča živino na javnih prostorih ali prometnih površinah brez nadzorstva;
18.	vozi ali parkira vozila na stezah, poteh, ali zelenih površinah parkov ali drugih zelenih površinah, kjer je to prepovedano;
19.	pušča šolske otroke na javne površine v času pouka ali varstva, brez nadzorstva;
20. poškoduje, uniči ali odstrani smetnjake, košare smoupravna skupnost, družbenopolitična organizacija,
ali drugo posodo za odpadke, postavljeno na javnih mestih;
21.	poškoduje, prevrača, prestavlja ali zamaže klopi, mize, ograjo ter druge naprave na javnih mestih ali otroških igriščih;
22.	postavlja ali namešča na zgradbe, bkna, balkone, ograje ali druge objekte predmete, ki lahko ogrožajo varnost ljudi, povzročajo škodo na premoženju ali kvarijo zunanji izgled kraja;
23.	odmetava cigaretne ali druge ogorke, sežiga odpadke oz. kuri ogenj v gozdovih, pašnikih ali na drugem odprtem prostoru, v bližini zgradb ali drugih naprav tako, da moti občane s smradom, dimom ali lahko povzroči požar;
24.	pravočasno ne poskrbi za odstranitev vinjenih oseb in oseb, ki ogrožajo red in mir ali zbujajo zgražanje iz javnega lokala ali drugega prireditvenega prostora;
25.	prenočuje na senikih,, kozolcih ali drugih gospodarskih poslopjih, brez dovoljenja lastnika ali upravljalca objekta;
26.	na svojem ali tujem zemljišču odlaga smeti ali drug odpadni material in s tem kvari zunanji izgled kraja.
7.	člen
Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje za prekršek kdor:
1.	izziva k pretepu, neredu ali prepiru, smeši ali kako drugače nadleguje občane;
2.	se zadržuje v določenih prostorih in krajih kljub uradni prepovedi;
3.	se kljub opozorilu zadržuje preko dovoljenega obratovalnega časa na prireditvenem prostoru, v gostinskih ali drugih lokalih;
4.	kadi v kinematografih, javnih prostorih ali na drugih mestih, kjer je to izrecno prepovedano;
5.	vodi pse ali druge živali v javne lokale in trgovine. Izjema so le službeni psi in psi, ki vodijo slepe;
6.	prosto spušča pse v javnih parkih, otroških igriščih in pokopališčih;
7.	hodi po zelenih površinah v parkih in drugih zčlenicah, kjer je to prepovedano;
8.	v javnem lokalu igra karte ali druge igre, kljub izrecni prepovedi;
9.	draži, plaši ali kako drugače preganja ali muči živali;
10.	z brezobzirno vožnjo ali kako drugače oškropi, oblati ali ponesnaži ljudi ali zgradbe.
društvo ali občan.
11.	člen
Nadzorstvo nad določili tega odloka opravlja postaja milice Grosuplje in pristojni občinski upravni"organ za notranje zadeve.
!
12.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o redu in miru na območju občine Grosuplje (Glasnik, št. 56/64).
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 22/A-5/77
Grosuplje, dne 24. februarja 1977.	N
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
256.
Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 26/73) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 9. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij
1.	člen
Na območju občine Grosuplje se s tem odlokom določijo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij.
2.	člen
Kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po 1. členu tega odloka, so po krajevnih skupnostih naslednjč:
I.	Krajevna skupnost Ambrus
8.	člen
Poleg pravne osebe se za prekršek iz tega odloka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 20 do 2.000 dinarjev.
9.	člen
Za prekrške iz 6. člena tega odloka lahko izterja kazen na kraju samem delavec milice ali pooblaščeni delavec pristojne pravne osebe.
O plačani denarni kazni sc izda potrdilo.
10.	člen
Predlog, za uvedbo postopka o prekršku po tem odloku lahko poda: postaja milice, upravni organ, pristojen za notranje zadeve, družbenopolitična ali druga
Priimek in ime lastnika kmetije
Bivališče
1.	Hrovat Vinko
2.	Žnidaršič Ivan
3.	Škrajnar Cecilija
4.	Zupančič Jože
5.	Kenik Lucija
6.	Hočevar Marija
7.	Tomšič Frančiška
8.	Vidmar Janez
9.	Pečjak Ivan
10.	Zupančič Doroteja
11.	Rus Ivan
12.	Papež Franc
13.	Miklič Franc
14.	Šinkovec Jože
15.	Hočevar Henrik
Ambrus 35 Ambrus 53 Ambrus 54 Ambrus 59 Bakerc 3 Bakerc 4 Brezovi dol 4 Brezovi dol 5 Brezovi dol 12 Brezovi dol 13 Brezovi dol 35 Brezovi dol 37 Brezovi dol 38 Brezovi dol 30 Kal 5
Priimek in ime	Bivališče
lastnika kmetije	
16. Hočevar Anton	'Kal 2
17. Mišmaš Franc	Kal 7
18. Boben Alojz	Kal 11
19. Uršič Jože	Kamni vrh 3
20. Novak Franc	Kamni vrh 5
21. Hočevar Vinko ,	Kamni vrh 12
22. Papež Jože	Mali Korinj 3
23. Novak Anton	Mali Korinj 4
24. Zajc Anton	Mali Korinj 6
25. Novak Ivana	Mali Korinj 7
26. Novak Ludvik	Mali Korinj 11
27. Šinkovec Jože	Mali Korinj 10
28. Hribar Ivan	Mali Korinj 13
29. Zajc Jože	Mali Korinj 15
30. Miklič Ana	Primča vas 2
31. Oberstar Janez	Vel. Korinj 2
32. Pahor Stanislav	Vel. Korinj 6
33. Mavsar Ciril	Vel. Korinj 7
34. Nose Angela	Vel. Korinj 8
35. Perko Anton	Vel. Korinj 9
36. Zajc Terezija	Vel. Korinj 10
37. Perko Angela	Vel. Korinj 12
38. Meglen Ana	Vel. Korinj 13
39. Hrovat Franc	Višnje 9
40. Gregorič Anton	Višnje 35
II. Krajevna skupnost Dob
1. Mandelj Damjan	Boga vas 7
2. Bregar Jože	Breg pri Dobu 1
3. Kastelic Terezija	Dob 1
4. Čebular Anton ml.	Dob 2
5. Bregar Franc	Dob 3
6. Verbič Jože	Dob 4
7. Antončič Jože	Dob 7
8. Štrus Anton	Dob 10
9. Bregar Katarina	Dob 13
10. Rus Franc	Dob 14
11. Zorc Stane	Dob 20
12. Klemenčič Anton	Dob 21
13. Rojc Albin	Dob 29
14. Šraj Jože	Dob 31
15. Pucelj Alojz	Dob 32
16. Zupančič Štefan	Hrastov dol 3
17. Oven Franc	Hrastov dol 4
18. Kastelic Alojz	Hrastov dol 9
19. Kastelic Anton	Hrastov dol 12
20. Rus Franc	Hrastov dol 14
21. Kastelic Franc	Hrastov dol 13
22. Kastelic Anton	Hrastov dol 15
23. Nose Franc	Hrastov dol 16
24. Verbič Franc	Hrastov dol 18
25. Pevec Ivan	Lučarjev kal 4
26. Fortuna Ciril	Lučarjer kal 6
27. Kralj Marija	Lučarjev kal 9
28. Blatnik Franc	Lučarjev kal 17
29. Mandelj Miha st.	Lučarjev kal 18
30. Kastelic Marija	Male Pece 1
31. Zupančič Jože	Male Pece 2
32. Ostanek Jože	Male Pece 3
33. Sever Franc	Male Pece 4
34. Zajc Ferdinand	Podboršt 7
35. Kozlevčar Anton	Pokojnica 3
36. Kastelic Franc	Pokojnica 6
37. Piškur Franc	Pokojnica 8
38. Perpar Jože	Pokojnica 9
Priimek in ime lastnika kmetije	Bivališče	
39. Golf Jože	Rdeči kal 5	
40. Markelj Anton	Rdeči kal 7	
41. Štrus Frančiška	Rdeči kal 10	
42. Černič Anton	Sad 1	
43. Kastelic Anton	Sad 9	
44. Čebular Ivan	Sad n. h.	
45. Bregar Alojz	Sela 1	
46. Verbič Franc	Sela 3	
47. Jerlah Ana	Sela 4	
48. Miklavčič Marija	Skorije 8	
49. Čebular Alojzij	Skorije 7	
50. Glavič Vid	Skorije 10	
51. Glavič Jože	Skorije 11	
52. Kastelic Franc	Trnovica 1	
III. Krajevna skupnost Grosuplje		
1. Adamič Pavel	/ Blato ,7	
2. Kozlevčar Verona	Blato 10	
3. Boben Janez	Blato 15	
4. Potokar Franc	Blato 18	
5. Trontelj Jože	Gatina 2	
6. Rus Anton	Gatina 8	
7. Lampret Alojz	Gatina 23	
8. Zaviršek Jože	Brezje 6	
9. Kadunc Franc	Brezje 16	
10. Kadunc Alojz	Brezje 19	
11. Trontelj Jakob	Sp. Duplica 5	
IV. Krajevna skupnost Ilova gora		
1. Koželj Janez	Gaberje 4	
2. Kremenšek Ign^c	Gaberje 5	
3. Petrič Frančiška	Vel. Ilova gora	3
4. Perme Franc	Vel. Ilova gora 6	
5. Dremelj Anton	Vel. Ilova gora	7
6. Perko Marija	Vel. Ilova gora	9
7. Mehle Julijana	Vel. Ilova gora	10
8. Oven Ana	Vel. Ilova gora	11
9. Zajc Vinko	Vel. Ilova gora	12
10. Zabukovec Jože	Vel. Ilova gora	15
11. Hrovat Janez	Vel. Ilova gora	17
12. Miklavčič Anton	Vel. Ilova gora	24
13. Cul j kar Jože	Mala Ilova gora 1	
14. Strah Franc	Mala Ilova gora	2
15. Pajk Anton	Mala Ilova gora	4
16. Godec Franc	Mala Ilova gora 5	
17. Cimerman Anton	Mala Ilova gora	6
18. Kastelic Anton	Mala Ilova gora	7
19. Perko Stefan	Malcf Ilova gora	8
20. Grm Jože	Mala Ilova gora	9
21. Goršič Rudolf	Mala Ilova gora	12
22. Jamnik Jože	Mala Ilova gora	14
V. Krajevna skupnost	Ivančna Gorica	
1. Erjavec Jože	Gorenja vas 5	
2. Erjavec Jože	Gorenja vas 7	
3. Kralj Anton	Gorenja vas 11	
4. Strmole Stanko	Hudo 9	
5. Pušljar Jožefa	Hudo 11	
6. Strmole Ivan	Hudo 10	
7. Sever Anton	Hudo 12	
8. Brčan Jožefa	Hudo 13	
9. Podržaj Jože	Hudo 14	
10. Miklavčič Rado	Hudo 17	
Priimek in ime lastnika kmetije		Bivališče
n.	Strubelj Avgust	Hudo 18
12.	Pušljar Leopold	Hudo 19
13.	Zaletelj Avgust	Hudo 20
14.	Kavšek Leopold	Malo Črnelo 4
15.	Markovič Alojz	Malo Črnelo 8
16.	Glavan Angela	Malo Črnelo 11
17.	Šušteršič Milan	Mleščevo 2
18.	Zaletelj Anton	Mleščevo 7
19.	Nadrah Franc	Mrzlo polje 5
20.	Mehle Anton	Sp. Draga 6
21.	Zupančič Julijana	Sp. Draga 18
22.	Kelt Franc	Sp. Draga 23
23.	Škufca Jožefa	Stranska vas 8
24.	Vrhovec Jože	Studenec 9
25.	Kavšek Metod	Škrjanče 1
26.	Košak Jože	Skrjanče 2
27.	Pušljar Franc	Škrjanče 4
28.	Ilovar Ignac	Skrjanče 6
29.	Zajc Leopold	Škrjanče 7
30.	Ceglar Jože	Vel. Črnelo 3
31.	Kek Ignac	Vel. Črnelo 14
VI. Krajevna skupnost Krka
1.	Poljane Franc	Gabrovčec 6
2.	Strah Anton	Gabrovčec 9
3.	Podržaj Alojz	Gabrovčec 10
4.	Zabukovec Marija	Gabrovčec 11
5.	Koščak Viktor	Gabrovčec 22
6.	Zajc Janez	Gradiček 1
7.	Podržaj Stane	Gradiček 4
8.	Zabukovec Franc	Gradiček 7
9.	Magovec Anton	Krka 13
10.	Gačnik Jože	Krka 37
11.	Zabukovec Anton	Krka 51
12.	Zrimšek Stane	Krka 52
13.	Zajc Rozalija	Krka 54
14.	Remškar Todor	Krka 55
15.	Zaviršek Anton	Krška vas 2
16.	Žgajnar Janez	Krška vas 4
17.	Kalar Stanc	Krška vas 8
18.	Blatnik Ivan	Krška vas 16
19.	Hdčevar Jože	Krška vas 23
20.	Smolič Štefka	Krška vas 27
21.	Perko Anton	Laze 1
22.	Meglen Jožefa	Laze 4
23.	Novak Jože	Laze 5
24.	Novak Roza	Laze 9
25.	Grm Karolina	Male Lese 4
26.	Pavčič Slavko	Male Lese 6
27.	Kovač Jože	Male Lese 9
28.	Strah Janez	Podbukovje 1
29.	Pevec Jože	Podbukovje 20
30.	Zajc Jože	Podbukovje 21
31.	Mahne Janez	Podbukovje 23
32.	Tomažin Anton	Podbukovje 24
33.	Mencin Može	Ravni dol 1
34.	Pečjak Jože	Ravni dol 5
35.	Habjan Andrej	Trebnja gorica 1
36.	Miklavčič Anton	Trebnja gorica 2
37.	Godec Jože	Trebnja gorica 4
38.	Zavodnik Ciril	Trebnja gorica 5
39.	Hočevar Marija	Trebnja gorica 3
40.	Zelnikar Jožefa	Trebnja gorica 11
M.	Koželj Janez	Trebnja gorica 12
42.	Špelko Marija	Trebnja gorica 13
Priimek in ime lastnika kmetije		Bivališče	
43.	Glavan Janez	Vel. Lese 9	
44.	Blatnik Daniel	Vel. Lese 11	
45.	Hočevar Angela	Vel. Lese 15	
46.	Uršič Vinko	Vel. Lese 17	
47.	Podržaj Jože	Vel. Lese 20	
48.	Nose Damjan	Vel. Lese 24	
49.	Zupanc Ivan	Znojile 1	
50.	Turk Anica	Znojile 2	
51.	Bregar Milan	Znojile 5	
52.	Bregar Franc	Znojile 6	
53.	Škufca Jože	Znojile 7	
54.	Seliškar Ivan	Znojile 9	
55.	Zupanc Franc	Znojile 10	
56.	Mestnik Rozalija	Znojile 11	
57.	Zupanc Anton	Znojile 16	
VII. Krajevna skupnost Metnaj			
1.	Žurga Janez	Debeče 2	
2.	Ceglar Jože	Debeče 6	
3.	Rogelj Jože	Debeče 8	
4.	Skubic Jože	Debeče 11	
5.	Rojc Franc	Goričica 2	
6.	Kavšek Anton	Goričica 3	
7.	Meglič Franc	Mekinje 9	
8.	Gorišek Marija	Mekinje 12	
9.	Zajc Jože	Mekinje 7	
10.	Nose Anton	Mekinje 14	
11.	Kastelic Miha	Metnaj 3	
12.	Adamlje Jože	Metnaj 6	
13.	Genorijo Štefka	Metnaj 7	
14.	Miglič Franc	Metnaj 13	
15.	Rojc Anton	Metnaj 23	
16.	Borštnar. Ignac	Metnaj 24	
17.	Sinjur Ignac	Metnaj 26	
18.	Kosten Franc	Metnaj 30	
19.	Kosten Ignac	Metnaj 32	
20.	Brčon Franc	Obolno 4	
21.	Zupančič Marija	Obolno 6	
22.	Brčan Jože	Osredek 4	
23.	Femc Rozalija	Poljane 1	
24.	Janežič Alojz	Poljane 2	
25.	Grčman Ciril	Poljane 3	
26.	Grčman Anton	Poljane 5	
27.	Zajc Anton	Pristava 1	
28.	Jerin Viktor	Pristava 2	
29.	Strubelj Ignac	Pristava 3	
30.	Rojc Ignac	Planina 3	
31.	Anžlovar Ignac	Vel. Dobrava	1
32.	Ceglar Leopold	Vel. Dobrava	2
33.	Čož Alojz	Vel. Dobrava	4
34.	Urbas Rudolf	Vel. Dobrava	7
35.	Kovačič Jože	Vel. Dobrava	8
VIII. Krajevna skupnost Muljava
1. Bregar Angela	Bojanji vrh 3
2. Erjavec Ignac	Bojan ji vrh 4
3. Smrekar Jožefa	Bojanji vrh 5
4. Sever Alojz	Bojanji vrh 9
5. Erjavec Marija	Bojanji vrh 14
6. Kastelic Jože	Leščevje 4
7. Butara Alojz	Leščevje 13
8. Nadrah Janez	Leščevje 11
9. Nadrah Ignac	Leščevje 1
10. Koželj Jože	Male Vrhe 3
Priimek in ime lastnika kmetije	Bivališče
11. Zavodnik Frančiška	Male Vrhe 8
12. Slak Alojz	Mevce 1
13. Zajc Miha	Muljava 5
14. Zupančič Marija	Muljava 8
15. Ceglar Franc	Muljava 14
16. Bregar Anton	Muljava 19
17. Lampret Angela	Muljava 20
18. Tekavc Anton	Muljava 27
19. Jaklič Slavko	Muljava 28
20. Zajc Slavko	Muljava 32
21. Strojan Stane	Muljava 36
22 Smrekar Jože	Muljava 41
23. Kutnar Ana	Muljava 43
24. Zajc Ciril	Muljava 45
25. Zupančič Alojz	Muljava 46
26. Sever Vinko	Muljava 51
27. Kadunc Franc	Oslica 1
28. Erjavec Jože	Oslica 2
29. Godec Anton	Oslica 6
30. Skubic Ignac	Oslica 7
31. Miklavčič Matija	Oslica 13
32. Hočevar Alojz	Potok 3
33. Cimermančič Alojz	Potok 4
34. Bregar Peter	Potok 5
35. Kutnar Karol	Potok 8
36. Vidic Matija	Potok 10
37. Vidmar Ciril	Potok 11
38. Adamič Ivan	Sušica 4
39. Rogelj Franc	Sušica 8
40. Glavan Anton	Sušica 26
41. Košak Angela	Trebež 1
42. Bregar Karol	. Trebež 2
43. Erjavec Veronika	Vel. Kompolje 1
44. Glavan Milan	Vel. Kompolje 2
45. Erjavec Alojz	Vel. Kompolje 3
46. Erjavec Jože	Vel. Kompolje 4
47. Lesjak Angela	Vel. Kompolje ti
48. Kralj Franc	Vel. Kompolje 7
49. Koželj Ivan	Vel. Vrhe 5
50. Hočevar Anton	Vel. Vrhe 6
51. Šušteršič Alojz	Vel. Vrhe 7
52. Koželj Franc	Vel. Vrhe 12
53. Pesjak Anton	Vel. Vrhe 13
IX. Krajevna skupnost	Mlačevo
1. Kastelic Alojz	Vel. Mlačevo 10
2. Kastelic Franc	Vel. Mlačevo 33
3. Hren Ludvik	Malo Mlačevo 14
4. Okoren Anton	Malo Mlačevo 16
5. Zrimšek Alojz	Malo Mlačevo 25
6. Kastelic Alojz	Zagradec 28
7. Kadunc Marija	Zagradec 37
X. Krajevna skupnost Podtabor	
1. Hribar Jože	Bičje 6
2. Koščak Janez	Bičje 7
3. Šuštar Jože	Bičje 11
4. Primc Janez	Bičje 13
5. Valentinčič Ljudmila	Bičje 14
6: Valentinčič Franc	Bičje 15
7. Rebolj Ciril	Bičje 16
8. Valentinčič Marija	Bičje 17
9. Valentinčič Ivan	Bičje 18
10. Skrjanc Stane	Cerovo 1 •	-
Priimek in ime lastnika kmetije		Bivališče
ii.	Mohar Jože	Cerovo 2
12.	Koščak Franc	Cerovo 3
13.	Okoren Janez	Cerovo 4
14.	Trontelj Jože	Cerovo 5
15. Trontelj Jože		Cerovo 6
16;	Tomšič Anton	Rogatec 1
17.	Tomšič J«nez	Rogatec 5
18.	Miklič Stanislav	Mala vas 6
19. Gale Ivan		Mala vas 12
20. Virant Janez		Medvedica 6
21. Krampelj Ludvik		Medvedica 7
22.	Borštnik Jera	Medvedica 8
23.	Kraljič Kristina	Medvedica 9
24.	Jamnik Stane	Pece 12
25.	Goršič Marija	Povnova vas 12
20.	Hribar Alojz	Ponova vas 13
27.	Goršič Jože	Ponova vas 28
28.	Mehle Franc	Ponova vas 33
29.	Hribar Frančiška	Ponova vas 39
30.	Rebolj Anton	Ponova vas 41
31.	Škufca Franc	Ponova vas 43
32.	Virant Franc	Ponova vas 48
33.	Škerjanc Alojz	Udje 6
34.	Škerjanc Franc	Udje 7
35.	Virant Alojz	Udje 9
36.	Škulj Jože	Udje,11
37.	Krivec Anton	Udje 13
38.	Jeršin Alojz	Udje 19
39.	Gačnik Anton	Vino 9
40.	Dolinšek Jože	Vino 10
41.	Skrjanc Ivan	Vino 11
42.	Mehlin Marija	Vino 12
43.	Podlogar Jože	Vino 14
44.	Kraljič Janez	Vrbičje 1
45.	Podržaj Alojz	Vrbičje 4
46.	Podržaj Ana	Vrbičje 10
47.	Podržaj Janez	Vrbičje 13
48.	Sipelj Anton	Podtabor 24
XI	. Krajevna skupnost	Polica
1.	Vidic Franc	B leč ji vrh 5
2.	Žagar Jože	Blečji vrh 6
3.	Ferjan Franc	Dolenja vas 3
4.	Omahen Marija	Dolenja vas 4
5.	Omahen Marija	Dolenja vas 9
6.	Kozlevčar Anton	Dolenja vas 11
7.	Zupančič Angela	Gorenja vas 2
8.	Šircelj Anton	Gorenja vas 4
9.	Skrjanc Janez	Mala Stara vas
10.	Culjkar Alojz	Mala Stara vas
11.	Žitnik Jože	Mala Stara vas
12.	Žitnik Angela	Mala Stara vas
13.	Mlakar Franc	Mali konec 5
14.	Dolinšek Janez	Peč 6
15.	Možina Jože	Peč 9
16.	Burger Terezija	<
	(Dežman Ciril)	Polica 2
17.	Dežman Anton	Polica 4
18.	Strubelj Ciril	Polica 12
19.	Vidic Slavko	Polica 16
20.	Dežman Janez	Polica 15
21.	Vidic Franc	Polica 17
22.	Potokar Marija	Polica 14
23.	Fine Pavel	Kožlievec 7
24.	Janežič Anton	Troščine 1
Priimek in ime lastnika kmetije
Bivališče
Priimek in ime lastnika kmetije
25.	Mlakar Anton	Troščine 4
26.	Zajc Janez	Troščine 5
27.	Vidic Marija	Troščine 8
28.	Rome Angela	Velika Stara vas
29.	Kocjan Jože	Velika Stara vas
30.	Strubelj Anton	Velika Stara vas
31.	Skubic Jože	Velika Stara vas
32.	Podržaj Anton	Velika Stara vas
33.	Skubic Franc	Velika Stara vas
34.	Boh Ivana	Zgornje Duplice
35.	Strajnar Jože	Zgornje Duplice
36.	Zupančič Franc	Dole 5
37.	Ilovar Jože	Dole 10
XII. Krajevna skupnost Ponikve		
1.	Zakrajšek Franc	Ponikve 5
2.	Somrak Franc	Ponikve 13
3.	Levstik Joža	Ponikve 14
4.	Vidmar Slavka	Ponikve 16
5.	Hren Anton	Ponikve 18
6.	Tomšič Janez	Ponikve 24
7.	Perhaj Štefan	Ponikve 26
8.	Bambič Janez	Ponikve 28
9.	Brodnik Julij	Ponikve 30
10.	Pavlin Anton	Ponikve 34
XIII. Krajevna skupnost Račno		
1.	Zupančič Franc	Mala Račna 8
2.	Zupančič Franc	Mala Račna 11
3.	Novljan Alojz	Mala Račna 10
4.	Potokar Anton	Mala Račna 12
5.	Palčar Kristijan	Vel. Račna 1
6.	Erjavec Alojz	Vel. Račna 4
7.	Krampe'j Anton	Vel. Račna 7
8.	Novak Jože	Vel. Račna 14
9.	Skoda Franc	Vel. Račna 17
10.	Vidic Jože	Vel. Račna 21
11.	Stare Ivan	Predele 13
12.	Perme Ivan	Predole 14
13.	Ahčin Jože	Predele 16
Bivališče
XVI. Krajevna skupnost Staro apno
1.	Petrič Jože
2.	Škerjanc Alojz
3.	Klaus Anton
4.	Kraljič Anton
5.	Kraljič Jože
6.	Ivanc Franc
7.	Nučič Stanislav
Male Lipljane 20 Male L „oljene 27 Rožnik 8 Rožnik 1.7 Vel. Lipi j ene 4 Vel. Li;;ljer.e 5 Vel. Lipljene 18
XVII. Krajevna skupnost Šentvid i. Ceglar Marija in sol. Artiža vas -7
2.	Sever Jožefa
3.	Verbič Leopold
4.	Križman Viktor
5.	Grabljevec Ciril
6.	Kovačič Ivan
7.	Ostanek Janez
8.	Smolej Franc
9.	Grabljevec Jože
10.	Kotar Franc
11.	Kavšek Jože
12.	Grabnar Ivana
13.	Polončič Lucija
14.	Pevec Terezija
15.	Medved Amalija
16.	Zajc Marija
17.	Korevc Franc
18.	Kastelic Danijel
19.	Skubic Jože
20.	Vencelj Ivan
21.	Poljšak Vinko 22- Dremelj Ana
23.	Gerden Miha
24.	Kastelic Jože
25.	Sinjur Jožefa
26.	Peček Ludvik
27.	Bivic Peter
28.	Rus Rozalija
29.	Verbič Jože
30.	Turk Franc
31.	Kavšek Olga
32.	Košak Franc
Artiža vas 8 Artiža vas 9 Artiža vas 10 Glogovica 5 Glogovica 10 Glogovica 26 Griže 3 Griže 4 Glogovica 24 Grm 1 Grm 2 Grm 5 Grm 11
Male Celnjice 18 Mali kal 3 Mali kal 4 Mali kal 6 Petrušnja vas 7 Petrušnja vas 8 Petrušnj^ ves 15 Petrušnja vas 19 Petrušnja vas 24 Petrušnja vas 37 Petrušnja vas n- h. Pristavlja vas 1 Pristavlja vas 2 Pristavlja vas 6 Pristavlja vas 7 Pristavlja vas 9 Pristavlja vas 12 Pristavlja vas 15
		33. Klemenčič Ignac	Radohova	vas 3
XIV. Krajevna skupnost Sp. Slivnica		34. Grabnar Ivan	Radohova	vas 8
		35. Verbič Karol	Radohova	vas 15
1. Perme Anton	Sp. Slivnica 23	36. Zadelj Franc	Radohova	vas 16
2. Habjan Pavla	Sp. Slivnica 48	37. Balant Franc	Radohova	vas 19
		38. Anžlovar Jože	Radohova	vas 21
XV. Krajevna skupnost Stična		39. Štrus Franc	Radohova	vas 22
		40. Žnidaršič Viktor	Radohova	vas 28
1. Šeme Janez	Gaberje 1	41. Adamlje Jožefa	Radohova	vas 20
2. Ceglar Franc	Gaber j e 13	42. Grden Franc	Radohova	vas.36
3. Skubic Franc	Gaberje 20	43. Kovačič Alojz	Selo 6	
4. Lampret Angela	Gaberje 30	44. Primc Franc	Selo 9	
5 Zupančič Stane	Mala Dobrava 1	45. Miklavčič Anton	Selo 11	
6. Omahen Anton	Mala Dobrava 2	46. Štepec Jožefa	Šentpavel	5
7. Skubic Anton	Mala Dobrava 3	47. Ostanek Ignac	Šentpavel	1
8. Omahen Jože	, Mala Dobrava 4	48. Novak Pavel	Šentpavel	10
9 Bregar Franc	Stična 7	49. Novak Anton	Šentpavel	11
10 Gorišek Rudolf	Stična 12	50. Novak Frančiška	Šentpavel	12
11. Mestnik Alojzij	Stična 69	51. Grden Ana	Šentpavel	14
12. Strmole Alojz	Vir 1	52. Medved Jožefa	Šentpavel	20
13. Medved Igna ij	Vir 2	53. Žurga Ivan	Šentpavel	32
14. Vrhovec Janez	Vir 30	54. Skubic Olga	Šentvid 1	
15. Lampret Franc	Stična 31	55. Grden Karol	Šentvid 5	
Priimek in ime lastnika kmetije	Bivališče	Priimek in ime lastnika kmetije	Bivališče
56. Vrbovšek Jože	Šentvid 15	27. Kramar Franc	Šmarje 29
57. Rovanšek Jože	Šentvid 19	28. Perovšek Jože	Šmarje 33
58. Blatnik Ivan	Šentvid 48	29. Smole Jakob	Šmarje 104
59. Groznik Ivan	Šentvid 58	30. Škrjanc Jože	Šmarje 106
60. Krašovec Amalija	Šentvid 64	31. Kastelic Anton	Šmarje 124
61. Line Andrej	Šentvid 67	.	32. Kastelic Franc	Sela 5
62. Pajk Franc	Šentvid 115	33. Mehle Ivan	Sela 6
63. Kastelic Anton	Šentvid 120	34. Rome Anton	Sela 7
64. Markovič Stanislav	Šentvid 121	35. Tomc Janez	Sela 9
65. Markovič Anton	Velike Češnjice 1	36. Jagodic Ivan	Sela 10
66. Kastelic Avgust	Velike Češnjice 2	37. Bučar Jožefa	Sela 12
67. Anžlovar Karol	Velike Češnjice 6	38. Černič Ivan	Sela 15
68. Golf Anton	Velike Češnjice 17	39. Kadunc Ivan	Sela 18
69. Markovič Filip	Velike Češnjice 29	40. Rome Ciril	Sela 20
70. Anžlovar Anton	Velike Češnjice 32	41. Selan Franc	Tlake 13
71. Rovanšek Alojz	Veliki -Kal 2	42. Strajnar Anion	Tlake 14
72. Korevc Alojz	Veliki Kal 6 -	43. Lampič Marija	Tlake 18
73. Rozina Valentin	Vrhpolje 3	4-1. Boben Vinko	Tlake 16
74. Trontelj Jože	Vrhpolje 5	45. Garbas Jože	Tlake 21
75. Trontelj Alojz	Vrhpolje 6	46. Tomažin Jože	Veliki vrh 2
76. Kastelic Rudolf	i Vrhpolje 8 Vrhpolje 9	47. Kastelic Anton	Veliki vrh 4
77. Ostanek Anton		48. Švigelj Franc	Veliki vrh 6
78. Primc Leopold	Zaboršt 1	1	49. Zupančič Milan	Zgornja Slivnica
79. Pušljar Franc	Zaboršt 4	50. Predalič Franc	Zgornja Slivnica
80. Primc Amalija	Zaboršt 5	51. Boh Anton	Zgornja Slivnica
81. Kutnar Jože	Zaboršt 6	52. Sivec Frančiška	Zgornja Slivnica
82 Grabnar Jože	Zaboršt 8		
83. Balant Ana in solast.	Zaboršt 12	XIX. Krajevna skupnost Višnja gora	
84. Božič Jože	Zaboršt 17		
85. Verbič Alojz	Velike Pece 8	1. Garbas Vinko	Dedni dol 1
86. Kastelic Anton	Velike Pece 14	2. Kastelic Martin	Dedni dol 3
87. Petan Zupančič		3, Koščak Anton	Dedni dol 4
Albina	Velike Pece 15	4. Drobnič Janez	Dedni dol 9
88. Blatnik Rudolf	Velike Pece 18	5. Gnidovec Jože	Dedni dol 11
89. Kastelic Fani	Velike Pece 21	6. Kozlevčar Alojz	Zg. Brezovo 1
90. Petan Jože	Velike Pece 26	. 7. Ceglar Anton	Zg. Brezovo 2
91. Vencelj Marija	Petrušnja vas 32	8 Zajc Anton	i Zg. Brezovo 4
		9. Končan Franc	Kamno brdo 4
XVIII. Kraievna skupnost Šmarje		10. Virant Jože	Kriška vas 3
		11. Jeršin Alojz	Kriška vas 6
1. Pucihar Jožefa	Gaj niče 3	12. Jaklič Anton	Kriška vas 7
2. Babnik Janez	Gaj niče 5	13. Zupančič Stane	Kriška vas 11
3. Ilovar Anton	Huda Polica 1	14. Zupančič Jože	Kriška vas 15
4. Sivec Franc	Huda Polica 2	15. Erjavec Jože	Kriška vas 12
5. Okoren Alojzij	Huda Polica 3	16. Normali Janez.	Kriška vas 17
6. Žitnik Angela	Huda Polica 4	17. Jeršin Ivan	Kriška vas 19
7. Mehle Franc	Mali vrh 5	18. Dremelj Andrej	Leskovec 1
8. Strežak Alojz	Mali vrh 12	19. Čož Andrej	Leskovec 2
9. Mehle Franc	Paradišče 2	20. Dremelj Rudolf	Leskovec 3
10. Kastelic Anton	Paradišče 3	21. Grčman Janez	Leskovec 5	'
11. Perčič Jože	Paradišče 4	22. Grum Ivan	Leskovec 6
12. Mehle Jože	Paradišče 5	23. Rus Anton	Leskovec 7
13. Miklič Anton	Paradišče 8	24. Rus Alojz	Leskovec 10
14. Goršič Marija	Paradišče 6	25. Erjavec Jože	Leskovec 21
15. Strubelj Vinko	Paradišče 9	26. Čož Jože	Leskovec 23
16. Perčič Anton	Paradišče 10	27. Jamnik Janez	Nova vas 4
17. Miklič Alojz	Podgorica 1	28. Brčan Ivan	Nova vas 5
18. Strubelj Franc	Podgorica (5	29. Erjavec Janez	Nova vas 8
19. Goršič-Kikelj Anton	Podgorica 8	30. Jeršin Anton	Peščenik 5
20. Božja Franc	Podgorica 9	31. Slepic Albin	Podsmreka 1	,
21. Mostar Franc	Podgorica 10	32. Erjavec Ciril	Podsmreka C f
22. Hrovatič Jožefa	Podgorica 13	33. Zajc Jože	Polje 1
23. Zajc Ivan	Šmarje 9	34. Erjavec Alojz	Polje 2
24. Pucihar Srečko	Šmarje 17	35.. Erjavec Franc	Polje 3
25. Potokar Jožefa	Šmarje 18	36. Lokar Anton	Polje 4
20. Zajc Marija	Šmarje 23	37. Šušteršič Franc	Polje 0
Priimek in ime lastnika kmetije		Bivališče	•\rjlmck in ime lastnika kmetije	Bivališče
38.	Omahen Stane	Pristava 3	20. Buščaj Mirko	Kompolje 3
39.	Vrhovec Karol '	Sela 1	21. Nose Jože	Kompolje 17 .
40.	Omahen Franc	Sela 2	22. Adamič Janez	Kompolje 26
41.	Ambrož Anton	Sela 4	23. Mustar Anton	Kompolje 48
42.	Travnik Karol	Sela 3	24. Klinc Stane	Kompolje 53
43.	Kastelic Albin	Sela 10	25. Brodnik Janez	Kompolje 55
44.	Gorše Jože	Sp. Brezovo 1	26. Mesojedec Stane	Kompolje 62
45.	Jevnikar Milan	Sp. Brezovo 7	27. Vodičar Janez	Kompolje 63
46.	Novak Franc	Sp. Brezovo 8	28. Šporar Jože	Kompolje 65
47.	Škufca Ivan	Sp. Brezovo 11	29. Babič Alojz	Kompolje 67
48.	Brčan Jože	Sp. Brezovo 16	30. Novak Jože	Kompolje 68
49.	Grošelj Ignac	Sp. Brezovo 17	31. Babič Boris	Kompolje 94
50.	Gorše Franc	Sp. Brezovo 19	32. Adamič Janez	Kompolje 119
51.	Gorše Janez	Sp. Brezovo 22	33. Samec Vinko	Kompolje 122
52.	Zupančič Janez	Sp. Brezovo 24	34. Adamič Anton	Kompolje 123
53.	Jaklič Franc	Stari trg 1	35. Mustar Verona	Kompolje 124
54.	Javornik Jože	Stari trg 5	36. Cimerman Alojz	Mala vas 7
55.	Jeršin Miha	Stari trg 7	37. Padai/ Franc	Mala vas 16
56.	Grčman Karel	Stari trg 11	38. Hočevar Jože	Mala vas 19'
57.	Kokelj Franc	Stari trg 12	39. Novak Anton'	Mala vas 21
58.	Steklačič Jože	Stari trg 17	40. Kralj Jože	Mala vas 22
59.	Kastelic Jože	Stari trg 18	41. Školar Anton	Mala vas 24
60.	Glavič Jože	Vel. Dobrava 1	42. Babič Jože	Mala vas 32
61. Kralj Jože		Vel. Dobrava 4	43. Zabukovec Marija	Podpeč 8
62.	Zaletel j Amalija	Vel. Dobrava 5	44. Jakopič Alojz	Podpeč 30
63.	Zupančič Jože	Vel. Dobrava 6	45. Hegler Anton	Podgora 4
61.	Omahen Franc	Vel. Dobrava 10	46. Erčulj Filip	Podgora 5
65.	Groznik Ivan	Višnja gora 3	47. Marolt Janez	Podgora 32
66.	Potokar Marija	Višnja gora 102	48. Vodičar Stane	Podgora 34
67.	Erjavec Tilen	Višnja gora 114	49. Špolar Marija	Podgorica 4
68.	Steklačič Anton	Vrh 1	50. Jamnik Kristina	Podgorica 5
69.	Jevnikar Anton	Vrh 4	51. Šuštar Leopold	Podgorica 9
70.	Zupančič Vinko	Vrh 19	52. Nučič Franc	Podgorica 10
71.	Erjavec Anton	Vrh 20	53. Kralj Anton	Podgorica 11
72.	Zupančič Stane	Vrh 22	54. Hren Atiton	Podgorica 13
73.	Podržaj Jože	Za vrtače 2	551 Jamnik Frančiška	Podgorica 14
74.	Podržaj Alojz	Zavrtače 3	56. Zevnik Milan	Podgorica 15
75.	Zaviršek Jožefa	Zavrtače 5	57. Hočevar Janez	Podgorica 18
76.	Stopic Franc	Zgornja Draga 5	58. Novak Anton	Videm 7
77.	Jančar Jože	Zgornja Draga 11	59. Novak Stan^	Videm 8 '
78.	Vozelj Franc	Zgornja Draga 22	60. Boštjančič Alojz	Videm 9
79.	Možina Franc	Zgornja Draga 26	61. Kaplan Ivan	Videm 14
80.	Blatnik Ludvik	Zgornja Draga 17	62. Žnidaršič Alojz	Videm 15
			63. Žnidaršič Anton	Videm 25
X. Krajevna skupnost		Videm Dobrepolje-	64.	Okoren Rudolf 65.	Novak Janez	Vodice 1 Vodice 2
1. Vidmar Marija		Bruhanja vas 1	66. Grm Jože	Zagorica 17
3.	Babič Katarina-Vili Bruhanja vas 11		67. Novak Vinko	Zagorica 35
3.	Lohkar Janez 4.	Zabnkovec Janez 5.	Babič Karla 6.	Kastelic Franc		Bruhanja vas 14 Bruhanja vas 15 Bruhanja vas 20 Bruhanja vas 29	68.	Erčulj Apton 69.	Sadar Kristina 70.	Volek Jože	Zagorica 36 Zagorica 40 Zagorica 48
7.	Drobnič Alojz	Cesta 3	71. Hočevar Anton	Zagorica 52
8.	Kastelic Albin	Cesta 8	72. Prelesnik Antor.	Zdenska vas 12
9. 10. 11. ' 12.	Jeršin Jože Štih Franc Sever Marija Godec Stane	Cesta 19 Cesta 21 Cesta 23 Cesta 28	73.	Vidrih Albin 74.	Novak Janez 75.	Strnad Ana	Zdenska vas 24 Zdenska vas 26 Zdenska vas 28
13.	Kastelic Alojz	Cesta 34	76. Štrubelj Franc	Zdenska vas 31
14.	Strnad Alojz	Cesta 48	77. Erčulj Kristina	Zdenska vas 36
15.	Markel Alojz	Kočevje 3	78. Hrovat Anton	Zdenska vas 38
16.	Pajk Henrik	Kočevje 5	79. Škoda Janez	Zdenska vas 41
17.	Petrič Janez	Kočevje 9	80. Zabukovec Terezija	' Zdenska vas 42
18.	Hrovat Franc	Hočevjc 18	81. Vodičar Janez	Zdenska vas 45
19.	Šinkovec Drago	Hočevjc 20	82. Zrnec Ana	Zdenska vas 51
priimek in ime lastnika kmetije
Bivališče
XXI. Krajevna skupnost Temenica
1.	Praznik Terezija
2.	Verbič Jože
3.	Klemenčič Alojz
4.	Strmole Ludvik
5.	Medved Janez
6.	Kovačič Karol
7.	Nograšek Daniel
8.	Brčan Marija
9.	Brdajs Stanislav
10.	Gliha Fani
11.	Golf Vinko in sol.
12.	Groznik Karol
13.	Jakoš Jože
14.	Groznik Jože
15.	Antončič Leopold
16.	Zupančič Anton
17.	Fajdiga Jože
18.	Fortuna Jože
19.	Markelj Viktor
20.	Kastelic Anton
21.	Kastelic Ignac
22.	Sin j ur Ferdinand
23.	Struna Alojz
24.	Fajdiga Franc
25.	Mostar Jože
26.	Kavšek Metod
27.	Lavrih Jože
28.	Verbič Alojz
29.	Lavrih Anton
1.	Meglen Jože
2.	Struna Ludvik
3.	Meglen Vene in sol.
4.	Žnidaršič Ciril
5.	Hrovat Anica
6.	Maver Stane
7.	Maver Anton
8.	Vidic Stane in sol.
9.	Klavs Marija
10.	Maver Anton
11.	Ferlin Alojz
12.	Košak Ignac
13.	Kuhelj Avguštin
14.	Rogelj Franc
15.	Blatnik Franc
16.	Mohorčič Ivan
17.	Košak Janez
18.	Zaleteli Henrik
19.	Mandelj Ciril
20.	Zavodnik Alojz
21.	Zavodnik Anton
22.	Grm Terezija
23.	Košak Franc
24.	Hočevar Janez
25.	Lekan Amalija
26.	Papež Ciril
27.	Hočevar Ignac
28.	Maver Ciril
29.	Perko Alojz
30.	Košak Ciril
31.	Kocjančič Jožefa
32.	Perko Franc
Bratnica 2 Breg 3 Breg 6 Breg 12 Bukovica 1 Bukovica 9 Bukovica^l6 Bukovica 24 Bukovica 33 Čagošče 4 Čagošče 5 Dolenja vas 1 Dolenja vas 2 Male Dole 1 Male Dole 6 Praproče 3 Praproče 6 Pungert 3 Pungert 4 Pungert 6 Pungert 7 Šentjurje 11 Šentjurje 19 Temenica 4 Temenica 7 Temenica 12 Temenica 1r Velike Dor Velike Doli
Breg 5 Češnjice 1 Češnjice 2 Češnjice 3 Češnjice 4 Češnjice 9 Fužina 33 Gabrovka 2 Gabrovka 3 Gabrovka 4 Gabrovka 5 Gabrovka 9 Kitni vrh 4 Kitni vrh 6 Kitni vrh 8 Kitni vrh 16 Male Reberce 1 Malo Globoko 5 Marinča vas 1 Marinča vas 5 Marinča vas 7 Marinča vas 14 Toljčane 5 Tolčane 7 Tolčane 9 Tolčane 10 Tolčane 11 Velike Reberce 1 Velike Reberce 2 Velike Reberce 4 Velike Reberce 7 Veliko Globoko 10
Priimek in ime lastnika kmetije
33.	Maver Jože in soi.
34.	Šinkovec Angela
35.	Hrovat Gabri j e1 11
36.	Perko Alojz
1.	Pajk Franc
2.	Potokar Anton
3.	Stibernik Ivan
4.	Garbas Jože
5.	Brian Franc
6.	Potokar Frančiška
7.	Gorše Jože
8.	Strlekar Janez
9.	Zupančič Franc
10.	Erjavec Martin
11.	Štrus Jože
12.	Erjavec Jože
13.	Grum Jože
14.	Mohar Franc 15 Garbas Janez
16.	Šved Anton
17.	Brodnik Anton
18.	Oven Franc
19.	Zajc Anton
20.	Babnik Anton
21.	Kastelic Anton _
22.	Zupančič Janez
23.	Pajk Jože
24.	Mehle Frančiška
25.	Kogovšek Franc
26.	Zabukovec Jože
27.	Marinčič Damjan
28.	Koprivc Ivan 29 Prijatelj Stane
30.	Javornik Anton
31.	Šema Jože
32.	Zajc Jože
33.	Seme Marija
34.	Potokar Franc
35.	Koščak Jože
36.	Novljan Janez
Bivališče
Zagradec 4 Zagradec 7 Zagradec 8 Zagradec 9
Luče 12 Luče 18 Luče 9 Luče 8 Luče 14 Luče 29 Mala Loka 1 Mala Loka 5 Mala Loka 2 Plešivica 12 Plešivica 16 Plešivica 7 Plešivica 9 Plešivica 14 Velika Loka 4 Velika Loka 26 Velika Loka 33 Velika Loka 45 Velika Loka 12 Velika Loka 13 Velika Loka 35 Velika Loka 32 Velika Loka 31 Velika Loka 9 Velik? Loka 43 Velika Loka 41 Žalna 7 Žalna 10 Žalna 38 Žalna 29 Žalna 28 Žalna 21 Žalna 56 Žalna 17 Žalna 22 Žalna 25
3.	člen
Za kmetije, navedene v prejšnjem členu tega odloka, veljajo zemljiškoknjižni in katastrski podatki na dan uveljavitve tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-netn listu SRS.
St. 320-18/76
Grosuplje, dne. 10. februarja 1977.
Predsednik f Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
XXII. Krajevna skupnost Zagradec
XXIII. Krajevna skupnost Žalna
257.	•	•• —j'
Po 183. členu statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74), 46. ćlgna zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16-136/74) je Skupščina občine Grosuplje ha skupnem zasedanju zbora združenega dela in 'zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1977 sprejela'
ODLOK
o določitvi meja prlbrežnlh zemljišč, načinu gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenju potokov m jarkov na območju občine Grosuplje
1.	člen
S tem odlokom se določijo meje pribrežnih zemljišč, način gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenja potokov in jarkov na območju občine Grosuplje.
2.	člen
Za pribrežna zemljišča se štejejo vsa zemljišča v štirimetrskem (4 m) pasu od roba struge obojestransko in brežina struge do srednjega letnega nivoja vode.
3.	člen	.
Določila tega odloka veljajo za vse potoke in jarke za odvodnjavanje te'r osuševanje zemljišč na območju občine Grosuplje.
4.	člen
Lastniki, upravljale! oziroma uporabniki pribrežnih zemljišč ob potokih in jarkih so dolžni:
—	redno čistiti struge in odstranjevati naplavljene predmete, ki zavirajo pretočni profil, da bi bil zagotovljen stalen odtok vode,
—	odstranjevati drevesa, 1
—	odstranjevati grmičevje in drugo rast, ki. ovira odtok vode
—	lastniki vodnih naprav (mlinov in žag) oziroma koristniki vodne sile in vode so dolžni na lastne stroške vzdrževati celotno korito mlinščice svoje vodne naprave, tako da to ne povzroči škode pribrežnim lastnikom. Lastniki vodnih naprav so prav tako dolžni upravljati z zapornicami na jezovni napravi tako, da ob visokih vodah zapornice ne povzroče dodatne škode.
5.	člen
Dela iz 4. člena tega odloka morajo lastniki, upravljale! oziroma uporabniki pribrežnih zemljišč ob potokih in jarkih izvajati preko leta, sečnjo in odstranitev neprimerne zarasti pa morajo opraviti do 15. marca vsakega leta.
6.	člen
V primeru, da lastniki, upravljale! ali uporabniki rte opravijo del po 4. in 5. členu tega odloka, jim pristojni organ določi rok, v katerem morajo odpraviti pomanjkljivosti.
Če tudi po preteku roka iz prvega odstavka tega člena pomanjkljivosti niso odpravljene, odda pristojni organ dela v izvajanje organizaciji združenega dela ali posameznikom na stroške tistih, ki bi morali dela opraviti.
7.	člen
Na nasipih za obrambo pred poplavami in na bregovih potokov in jarkov je prepovedano:
a)	pasti živino in voziti z vprežnimi ali motornimi vozili, če na njih ni urejeno utrjeno vozišče oziroma, če ni z upravljale! drugače dogovorjeno,
b)	zasajati drevje, postavljati ograje, plotove ali druge objekte ali zabijati kole, če ovirajo odtok vode ali prosti prehod ob bregovih in strugah,
c)	odlagati in zlagati material, ki bi ga voda lahko odplavila, če ni primerno zavarovan,
č) opravljati druga dela, ki bi lahko ovirala reden odtok vode, poškodovala strugo, povzročala ali povečala plazove brežin ter rušila bregove.
8.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za vodno gospodarstvo in sladkovodno ribištvo v sodelovanju z vodnogospodarsko organizacijo za urejanje vode oziroma za urejanje hudournikov skrbi za izvajanje tega odloka.
O kršitvah določil odloka sproti obvešča pristojno vodnogospodarsko inšpekcijo.
9.	člen
Za kršitev določb 4., 5. in 7. člena tega odloka se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo:
a)	pravna oseba od 1.000 din do 10.000 din,
b)	odgovorna oseba pravne osebe od 200 din do
1.500 din,	j
c)	posameznik (fizična oseba) od 100 din do 1.000 dinarjev.
10.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o določitvi manjših vodotokov (potoki in jarki) v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 7/73).
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 324-6/76
Grosuplje, dne 24. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
258.
Na podlagi 183. in 230. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list. SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov, ki jih je sprejel* občinska skupščina Grosuplje in pravni predhodnici
1.	Člen
Ugotovi se, da so od odlokov, ki jih je sprejela občinska skupščina Grosuplje oziroma pravni predhodnici v času od leta 1955 do 31. 12. 1976 prenehali veljati naslednji odloki:
1.	Vsi odloki, ki jih je sprejela Skupščina občine Dobrepolje od leta 1955 do njene odprave z dnem 31.
1.	1960, na območju občine Grosuplje.
2.	Vsi odloki, ki jih je sprejela Skupščina občine Ivančna gorica od leta 1955 do njene priključitve k občini Grosuplje z dnem 15. 2. 1961, na območju občine Grosuplje.
3.	Odlok o višini nadomestila osebnega dohodka in potnih stroškov odbornikom ter članom kolegijskih organov Skupščine občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 5/72, 26/73).
4.	Odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 7/71, 14/72, 15/73 in 39/73).
5.	Odlok o pooblastitvi sveta za gospodarstvo za odločanje o spremembi cen osnovnih živil, ki so pod družbeno kontrolo cen v prodaji na drobno (Uradni list SRS, št. 26/71).
6.	Odlok o merilih in pogojih ter načinu uporabe sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV (Glasnik, št. 24/69).
7.	Odlok o določitvi naj nižjih osebnih dohodkov delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, za katere ni mogoče ugotoviti poprečnega osebnega dohodka na podldgi evidence izplačanih osebnih dohodkov v družbenem sektorju (Glasnik, št. 4/68).
8.	Odlok o določitvi delovnih organizacij, ki morajo ustanoviti organe za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami (Glasnik, št. 21/67).
9.	Odlok o mejah melioracijskega območja (Glasnik, št. 21/67).
10.	Odlok o določitvi soglasja občinske skupščine k imenovanju in razrešitvi direktorjev komunalnih delovnih organizacij (Glasnik, št. 32/67).
11.	Odlok o sodelovanju predstavnikov družbene skupnosti pri upravljanju komunalnih delovnih organizacij (Glasnik, št. 34/67).
12.	Odlok o ustanovitvi odseka za občne upravne zadeve v upravi Skupščine občine Grosuplje (Glasnik, 39/67).
13i Odlok o količini in vrsti lesa, ki pripada kmetu — lastniku gozda (Glasnik št. 11/66).
14.	Odlok o upravljanju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, v katerih gospodari s posameznimi stanovanji več organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Glasnik, št. 27/66).
15.	Odlok o ustanovitvi gozdnega sklada občine Grosuplje (Glasnik, št. 18/65).
16.	Odlok o občinskih sodnih taksah (Glasnik, št. 23/65, 14/69).
17.	Odlok o začasnem podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi premije kmetijskih proizvajalcev in o določitvi dela prispevka, ki ga plača Skupščina občine Grosuplje v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev za leto 1965 (Glasnik, št. 59/65).
18.	Odlok o občinskih taksah v občini Grosuplje (Glasnik št. 15/64).
19.	Odlok o družbeni kontroli cen v prometu na drobno na območju občine Grosuplje (Glasnik, št. 15/64).
20.	Odlok o uvedbi občinske doklade na dohodke od kmetijstva (Glasnik, št. 28/64).
21.	Odlok o prenosu določenih zadev iz pristojnosti Skupščine občine Grosuplje na njene svete (Glasnik, št. 56/64).
22.	Odlok o ustanovitvi sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Grosuplje (Glasnik, št. 1/63).
23.	Odlok o ugotovitvi vrednosti tipičnih stavb in določitvi meril za izračunavanje dohodnine od stavb na območju občine Grosuplje (Glasnik, št. 7/62).
24.	Odlok o ustanovitvi sklada za umetno osemenjevanje govejih plemenic na območju občine Grosuplje (Glasnik, št. 40/62).
25.	Odlok o izkoreninjenju tuberkuloze goved na območju občine Grosuplje (Glasnik, št. 40/62, 56/62).
26.	Odlok o položajnih plačah in dodatkih uslužbencev in tehničnega osebja upravnih in drugih organov ObLO Grosuplje (Glasnik, št. 40/62. 52/62).
27.	Odlok o občinskih taksah v občini Grosuplje (Glasnik št. 40/62. tarifa k odloku. Glasnik, št. 54/62)
28.	Odlok o stopnji prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij "Glasnik, št. 56'62).
29.	Odlok o kategorizaciji šol na območju občme Grosuplje (Glasnik, št. 56/62).
30.	Odlok o notranji organizaciji upravnih organov ObLO Grosuplje (Glasnik, št. 26/61, 4/62).
31.	Odlok 6 sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih ObLO Grosuplje (Glasnik, št. 26/61, 4/62, 56/62, — objavljen drugič v Glasniku, št. 60/61).
32.	Odlok o ustanovitvi zavoda za izmero in kataster zemljišč (Glasnik, šl 40/61, 60/61 in 82/61).
33.	Odlok o načinu izplačila odškodnine za nacionalizirane zgradbe, dele zgradb in gradbena zemljišča ter o sredstvih za izplačilo (Glasnik, št. 55/61).
34.	Odlok o povračilu stroškov za prevoz z javnimi prometnimi sredstvi na delo in z dela (Glasnik, št. 55/61).
35.	Odlok o uvedbi posebnega dodatka za tržne inšpektorje (Glasnik, št. 55/61).
36.	Odlok o uvedbi posebnega dodatka za veterinarske inšpektorje (Glasnik, št. 55/61).
37.	Odlok o uvedbi posebnega dodatka za inšpektorje dela (Glasnik, št. 55/61).
38.	Odlok o sejemskem redu na sejmih za plemensko in plemeno živino v občini Grosuplje (Glasnik, št. 12/60).
39.	Odlok o občinski dokladi na davek od osebnega dohodka (Glasnik, št. 15/60).
40.	Odlok o določitvi elementov za izračunavanje stanarine in delitvi dela stanarine na hišne sklade v občini Grosuplje (Glasnik, št. 15/60). •
41.	Odlok o določitvi posebne odškodnine za uživanje vrta ali sadovnjaka po nosilcih stanovanjske pravice v občini Grosuplje (Glasnik, št. 15/60).
42.	Odlok o določitvi pogojev za oddajanje stano-yanj v družinski stanovanjski hiši, ki je državljanska lastnina, v občini Grosuplje (Glasnik št. 15/60).
43.	Odlok o določitvi odstotka stanarine in najemnine, ki pripada stanovanjskim skupnostim v občini Grosuplje (Glasnik, št. 15/60).
44.	Odlok o določitvi dela najemnine za poslovne prostore v stanovanjski hiši, ki je v družbenem upravljanju, ki se plačuje v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš, na območju občine Grosuplje, (Glasnik, št. 15/60, 2/61).
45.	Odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Glasnik, št. 23/60).
46.	Odlok o občinskih taksah v občini Grosuplje (Glasnik, št. 25/60).
47.	Odlok o določitvi območij, na katerih se lahko . ustanovijo stanovanjske skupnosti v občini Grosuplje
(Glasnik, št. 27/60).
48.	Odlok o ustanovitvi sklada za potrebe družbenega standarda na območju občine Grosuplje (Glasnik, št. 52/60).
49.	Odlok o rajonizaciji sadjarske proizvodnje in o agrotehničnih ukrepih na obnovljenih nasadih v občini Grosuplje (Glasnik, št. 83/60, 40/62).
50.	Odlok o načinu odmerjanja stroškov za uporabo skupnih naprav v hiši, ki jih morajo plačevati posamezni nosilci stanovanjske pravice in kdaj jih je treba plačevati (Glasnik, št. 87/60).
51.	Odlok o določitvi organa, ki daje soglasje za uporabo sredstev iz sklada za hišna popravila v hišah na območju občine Grosuplje (Glasnik, št. 89/60).
52.	Odlok o odpovednem roku za podstanovanjske pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, na območju občine Grosuplje (Glasnik, št. 94/60).
53.	Odlok o določitvi stroškov za tekoče vzdrževanje stanovanj na območju občine Grosuplje (Glasnik, št. 94/60).
54.	Odlok o prepovedi spuščanja perutnine na prosto (Glasnik, št. 101/60).
55.	Odlok, o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju občine Grosuplje (Glasnik, št. 17/59).
56.	Odlok o uporabi družbenih sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš na območju občine Grosuplje (Glasnik, št. 25/59).
57.	Odlok o usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš na območju občine Grosuplje (Glasnik št. 28/59).
58.	Odlok o tržnem redu (Glasnik, št. 52/59).
59.	Odlok o tem, katere zgradbe se štejejo kot zgradbe za počitek ali oddih lastnika (Glasnik, št. 57/59).
60 Odlok o socialnih podporah (Glasnik, št. 74/59).
61.	Odlok o ustanovitvi poravnalnih svetov (Glasnik, št. 90/59).
62.	Odlok o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin na sklade in njihovi uporabi (Glasnik, št. 1/58).
63.	Odlok o uvedbi občinske takse na pse (Glasnik, št. 4/58).
64.	Odlok o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju občine Grosuplje (Glasnik, št. 12/58).
65.	Odlok o občinskih taksah (Glasnik, št. 75/58, 8/59, 34/59).
66.	Odlok o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov, storitev in uslug na -območju občine Grosuplje (Glasnik, št. 93/58).
67.	Odlok o prepovedi zviševanja cen industrijskih proizvodov, živil, obrtnih storitev in uslug na območju občine Grosuplje (Glasnik, št. 93/58).
68.	Odlok o oddajanju poslovnih prostorov v najem na območju občine Grosuplje (Glasnik, št. 95/58).
69.	Odlok o postopku pri razdeljevanju stanovanj (Glasnik, št. 9/56).
70.	Odlok o odpiranju in zapiranju gostinskih obratov na območju občine Grosuplje (Glasnik, št. 30/56).
71.	Odlok o postopku pri prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Glasnik, št. 62/56).
72.	Odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve (Glasnik, št. 66/56).
73.	Odlok o ustanovitvi občinskega investicijskega sklada (Glasnik, št. 66/56).
74.	Odlok o pobiranju turistične takse na območju občine Grosuplje (Glasnik, št. 84/56, 35/57).
75.	Odlok o ustanovitvi sklada za štipendije (Glasnik, št. 89/56).
76.	Odlok o socialnih podporah (Glasnik, št. 95/56).
77.	Odlok o gradbenih okoliših v občini Grosuplje (Glasnik, št. 98/56, 50/58).
78.	Odlok o javnem redu in miru (Glasnik, št. 77/55).
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2/77
Grosuplje, dne 10. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
259.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 206. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 25. februarja 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev urbanističnega programa občine Grosuplje
I
Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SR Slovenije razgrne predlog sprememb in dopolnitev urbanističnega programa občine Grosuplje za vodilna naselja: Grosuplje naselje—Šmarjc-Sap—Cikava, Višnja gora— Ivančna gorica—Studenec—Stična—Vir, Šentvid pri Stični, Videm—Dobrepolje—Predstruge, Krka—Krška vas in Zagradec, ki ga je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9, Ljubljana 1977.
II
V času razgrnitve, lahko k predlogu poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija.
III
Predlog sprememb in dopolnitev urbanističnega programa občine Grosuplje bo na vpogled na oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Grosuplje in prostorih krajevne skupnosti Grosuplje, Šmarje-Sap, Višnja gora, Ivančna gorica, Krka, Stična, Šentvid pri Stični, Videm—Dobrepolje in Zagradec.
IV
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-2/77
Grosuplje, dne 28. februarja 1977.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r.
IDRIJA
260.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-244,74, 29-468/74. 5-120/76 10-231,76 in 31-1393 76) ter 230. člena statuta občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/74) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1977 z ločenim glasovanjem sprejela
ODLOK
o davkih občanov občine Idrija (prečiščeno besedilo)
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonih, plačujejo občani v občini Idrija davke.
Občani občine Idrija plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka.
2.	člen
Vsak občan je dolžan po svoji gospodarski moči prispevati k zadovoljevanju splošnih potreb v občini.
3.	člen
Stopnje davkov, ki pripadajo občini se predpisujejo s tem odlokom in sc določajo za vsako vrsto davkov posebej.
4.	člen
Poleg zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige na podlagi 22. člena zakona o davkih občanov, morajo poslovne knjige voditi, in sicer:
—	knjigo o prejemkih in izdatkih zavezanci, ki se bavijo obrtoma z razrezom lesa-žagarji in pridobivanjem peska in gramoza ter občani, ki se bavijo z obrtno proizvodnjo:
—	knjigo evidence o nabavi in prodaji blaga zavezanci, ki se bavijo s kmečkim turizmom in nudijo gostom kompletne penzionske usluge;
—	knjigo o prejemkih in izdatkih pa tudi vsi ostali zavezanci od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti.
Zavezanci iz tretje alinee 1. odstavka tega člena, ki so stari nad 60 let (moški) oziroma nad 55 let (ženske) in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih, lahko davčna uprava na njihovo zahtevo oprosti vodenja predpisane poslovne knjige.
Izvršni svet Skupščine občine Idrija lahko oprosti od vodenja knjige prejemkov in izdatkov zavezance iz tretje alinee tega člena, če so za to kakšni drugi razlogi (socialni, zdravstveni) po kriterijih, ki jih sprejme. II.
II.	VRSTE DAVKOV
5.	člen
Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku in so dohodek občine so naslednji:
1.	davek iž osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti;
2.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti;
3.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;x
4.	davek od osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
5.	davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic;
6.	davek od premoženja;
7.	davek na dobitke od iger na srečo.
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
i	6. člen
Za plačevanje davku od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se vse zemljišče območja občine Idrija razvrsti v IV. skupino katarskih občin in sicer:
Skupina IV.
Katastrske občine
Bukovo, Cerkno, Čekovnik, Črni vrh, Dole, Dolenji Novaki, Godovič, Gorje, Gorenja Kanomlja, Gorenji Novaki, Idrija, Idrijske Krnice, Idrijski log, Javornik, Jelični vrh, Jesenica, Kanji dol, Labrnje, Ledine, Lome, Orehek, Otalež, Planina, Police, Reka, Ravne, Spodnjo -Idrija, Spodnja Kanomlja, Srednja Kanomlja, Sebre-Ije, Vojsko, Vrsnik, Zadlog in Zakriž.
Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka od negozdnih površin po proporcionalni stopnji 34 "/n. Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti po tem členu so do višine, ki ustreza 24 "/u oproščeni zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ter kmetje-kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju.
7.	člen
Davek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se ne obračunava po katastrskem dohodku, temveč od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, določenega za posek v letu, za katerega se odmerja davek.
Gozdno gospodarska organizacija je dolžna, da v tekočem letu odkaže posek lesa za naslednje leto. Seznam vseh, ki jim je bil odkazan posek za to leto in sicer po količinah, vrstah lesa in vrednostnih razredih, je dolžna gozdna organizacija predložiti davčnemu organu do 15. februarja v letu, za katero se davki odmerjajo.
Osnovo za odmero davka določi davčni organ, glede na količino lesa in poprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno na območju gozdne organizacije, ki gospodari z gozdom, v preteklem gospodarskem letu, po vrstah lesa in vrednosti razredov.
8.	člen
Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, ki predstavlja vrednost lesa, določenega za posek, se odmerja po stopnji 44 "/o.
Davčnim zavezancem, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom-koope-rantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek iz prejšnjega odstavka tega čl^na odmeri po stopnji 20"/».
9.	člen
Plačila davka iz osebnega dohodka od knietijske dejavnosti se oprosti zavezance, katerih katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 3.000 dinarjev ter zavezanci iz krajev nad 800 m nadmorske višine če letni katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 5.000 din.
10.	člen
Posebna olajšava se prizna vsem zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva, nabave strojev in kmetijske opreme in v preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene.
Pogoji za uveljavitev posebne olajšave so naslednji:
a)	da zavezanec davka predloži program o nameravani preusmeritvi gospodarstva ali ustrezno tehnično dokumentacijo o nameravani graditvi in adaptaciji gospodarskih poslopij ali preusmeritvi stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene pristojnemu upravnemu organu občine,
b)	da zavezanec davka izvaja dela po predloženem programu ali tehnični dokumentaciji.
Posebna olajšava znaša:
a)	za vloženih sredstev od 2.000 do 20 000 din v od-mernem letu — 50 °/o odmerjenega davka,
b)	za vloženih sredstev od 20 000 do 100.000 dinarjev v odmernem letu — 100 °/o odmerjenega davka,
c)	za vloženih sredstev nad 100.000 din v odmernem letu namensko za agromelioracijo kmetijskih zemljišč, naložbe v gospodarske objekte in nakup kmetijske mehanizacije in opreme — 100 °/o odmerjenega davka za dobo 5 let.
Ostalim zavezancem, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in ki jim kmetijstvo ni glavni poklic se prizna posebna olajšava, če vlagajo sredstva za preureditev oziroma preusmeritev gospodarstva. nabavo strojev in kmetijske opreme pod istimi pogoji, ki so našteti v drugem odstavku tega člena.
Posebna olajšava pa znaša:
a)	za vloženih sredstev od 10 000 do 30 000 din v odmernem letu — 30 %> odmerjenega davka,
b)	za vloženih sredstev od 30.000 do 50.000 din v odmernem letu — 60 °/o odmerjenega davka,
c)	za vloženih sredstev na 50.000 din v odmernem letu — 100 %> odmerjenega davka.
Davčni organ olajšavo prizna in odmerjeni davek odpiše na podlagi prošnje zavezanca. Prošnji se mora predložiti potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa, da so bila sredstva dejansko vložena v okviru programa in tehnične dokumentacije, ali računa o nabavi strojev in kmetijske opreme.
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava, katera znaša:
1.	za vsakega otroka se letni odmerjeni davek zniža za 500 dinarjev,
2.	če otrok živi izven kraja stalnega prebivališča v času šolanja se za vsakega otroka letni odmerjeni davek zniža za 1.000 dinarjev.
Davčni or »a n olajšavo prizna in odmerjeni davek odpiše na podlagi vloge zavezanca, kateri je treba pri-
ložiti potrdilo o rednem šolanju in jo vložiti do konca leta.
Za otroke, ki imajo lastne dohodke iz naslova štipendij, vajeniške nagrade, ali drugih virov in če presegajo 600 dinarjev mesečno, se posebna olajšava ne prizna.
11.	člen
Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki iz kmetijstva od zemljišč v 58. členu zakona o davkih občanov. Pristojni upravni organ za kmetijstvo ob ugotavljanju, da so bila dela opravljena strokovno in skladno s programom občine, določi hkrati trajanje oprostitve vendar največ do 10 let.
IV.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
12.	člen
Davek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki pripada občini, se odmerja:
—	po dejanskem dohodku
—	v pavšalnem letnem znesku
—	v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku).
13.	člen
Občani, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih davčnih stopnjah:
Ce znaša presežek	•	Znaša
davčne	osnove	stopnja
nad	do	•/,
10.000	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150.000	46
150.000	200.000	48
200.000	50
14.	člen
Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim
opravljanje take dejavnosti ni glavm poklic, plačujejo od osnov do višine, ugotovljene po določilih 10. člena zakona o davkih občanov poseben občinski davek iz obrtnih dejavnosti po proporcionalni stopnji 22 °/o.
15.	člen
Zavezancem, ki na novo prično opravljati samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost se prizna posebna olajšava na občinskem davku v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka in sicer:
—	za prvo odmerno leto 100“/# od odmerjenega davka
—	za drugo odmerno leto 50 ”/# od odmerjenega davka
—	za tretje odmerno leto 25% od odmerjenega davka
Kolikor se ugotovi, da je zavezanec že opravljal samostojno obrtno dejavnost, se mu znižani davek ponovno predpiše.
Posebna olajšava navedena v prejšnjem odstavku pa ne velja v primeru, če zavezanec, ki na novo prične opravljati obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, ustanovi skupno obratovalnico z zakoncem, ki to dejavnost že opravlja.
Zavezancu, kateri se odseli iz občine ali preneha opravljati samostojno dejavnost po lastni volji pred potekom 10 let, se mu znižani davek ponovno predpiše.
Plačevanje občinskega davka na osebni dohodek od obrtne dejavnosti, se moškim, nad 60 let in ženskam nad 50 let, oprosti 50% odmerjenega davka, v celoti pa se oprosti, če so moški stari nad 65 let in ženske stare nad 60 let in če opravljajo storitveno dejavnost brez tuje delovne sile.
16.	člen
Zavezancem davka iz obrtnih dejavnosti, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo v dejavnostih, ki jih po merilih družbenega dogovora določi občinska skupščina, se prizna posebna olajšava .po določbah 82. člena zakona o davkih občanovi
17.	člen
Višina pavšalnega letnega zneska iz obrtnih dejavnosti je odvisna od vrste dejavnosti, ki jo zavezanec opravlja, delovne sposobnosti zavezanca, kraja kjer ima zavezanec delavnico, od tega, če ima dejavnost sezonski značaj, od opremljenosti delavnice, od doseženega dohodka v preteklem letu, od višine dohodkov drugih zavezancev, ki opravljajo enako ali podobno dejavnost, ter od predvidenega dohodka.
Pri odmeri davka od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancem, katerim opravljanje dejavnosti ni glavni poklic, se poleg kriterijev in meril iz prvega odstavka tega člena upošteva tudi višina skupne stopnje prispevkov in davka po kateri plačujejo prispevek in davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti zavezanci, ki jim je opravljanje takih dejavnosti glavni poklic in to tako, da se davek v pavšalnem znesku ugotovljen po kriterijih iz prvega odstavka tega člena poveča za enkrat.
18.	člen
Občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od vsakega posameznega kosmatega dohodka ob vsakem izplačilu po davčnih stopnjah, ki znašajo:
1.	Od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil športne napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od tovorjenja in vleke lesa z delovno živino in od dohodkov od domače obrti — 10%.
Davek po tej točki ne plačujejo občani, ki priložnostno zbirajo odpadni material. Davek po tej točki se tudi ne plačuje od dohodkov izdelave čipk.
2.	Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali z izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne
štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti — 20%.
Davek po tej točki ne plačujejo občani, zasebni kmetje od dohodkov, ki jih dosežejo s prevozom mleka v zbiralnice gospodarskih organizacij, s pluženjem snega, in prevozom smeti ter fekalij.
3.	Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke, od dohodkov doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov — 25%.
V.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ 'SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
19.	člen
Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega
23.000	dinarjev in ne zaposlujejo tujo delovno silo, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku.
20.	člen
Občani ki opravljajo intelektualne in druge negospodarske storitve kot glavni ali postranski poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah:
Cp znaša	presežek	Znaša
davčne nad	osnove * do	stopnja •/.
	10.000	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	.35
30.000	50.000	39
50.000	ioo.ooo’ .	43
100.000	150.000	46
150.000	200.000'	48
200.000		50
Zavezancem, davka iz intelektualnih „storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine, določene po 10. členu zakona o davkih občanov posebni občinski davek iz intelektualnih storitev po stopnji 22 %.
22.	člen
Davek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodku plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam priložnostno opravljajo storitve ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih, ter občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, skienejene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebnikih, po stopnj i 25 %.
VI.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
23.	člen
Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki pripada občini, sc plačuje po stopnji 20°/o, razen od naslednjih dohodkov od avtorskih pravic, ki se plačujejo po stopnji 35#/o:
1.	doseženih od reklamnih slik, risb in plakatov, reklamnih pisanih ali govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov ali diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del,
2.	doseženih od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del,
3.	od dohodkov artisov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah,
4.	od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Davek iz prvega odstavka tega člena se ne plačuje od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav.
VIL DAVEK NA DOHODKE .OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
24.	člen
Občinski davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
Ce znaša	davčna	Znaša davčna
osnova	din	stopnja
nad	do	
	10.000	^25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	40
50.000	100.000	4,5
100.000	150.000	50
150.000	200.000	55
200.000		60
25.	člen
Skupni dohodki od premoženja, ki jih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, se zmanjšajo na stroške vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo in sicert
1.	za stanovanjske prostore 50 %> od prejete stanarine v letu,
2.	za poslovne prostore, garaže in počitniške hiše 30 "/o od prejete najemnine v letu.
26.	člen
Stroški od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob se določijo v višini 60% od doseženega dohodka v letu.
Davek se ne plačuje, če dohodki doseženi z oddajanjem opremljenih sob letno ne presegajo 1.000 din.
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko ustreznih organizacij (zveze študentov, turistična društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami) se pri odmeri davka prizna posebna olajšava, katera znaša 50 % od odmerjenega davka v od-mernem letu.
Pogoj za uveljavitev te olajšave je, da zavezanec priloži letni davčni napovedi potrdilo ustrezne organizacije, da je preko nje oddajal opremljene sobe.
27.	člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov doseženih s prodajo premičnin, katerih prometna vrednost znaša več kot 10.000 din. Ta davek se ne plačuje, če je preteklo tri leta od dneva, ko je bila premičnina kupljena.
VIII.	DAVEK OD PREMOŽENJA
28.	člen
Davek od premoženja plačujejo po tem odloku občani, ki posedujejo:
1.	stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu, stavbe),
2.	tovorna cestna motorna in priklopna ter kombi vozila,
3.	gozdna zemljišča.
29.	člen
Zavezanec za davek od premoženja na posest stavb, delov stavb, stanovanj in garaž (v nadaljnjem besedilu: stavb) je lastnik oziroma uživalec stavbe. Davek se plačuje od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik ozifpma uživalec sam, ali pa jo daje v najem.
Osnova za davek je vrednost točke. Pri ugotavljanju vrednosti stavbe se upošteva vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe, funkcionalnost, starost in obrabljenost stavbe ter drugi elementi, ki vplivajo na vrednost stavbe.
30.	člen
Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 29. člena tega odloka.
Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki je sestavni del odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradno glasilo občine Idrija, št. 2/73). Pri točkovanju pa se ne upoštevajo določbe alinee c, d, e, f, k, '1 in 24. točke odločbp 27. in 28. točke navedenega priročnika.
31.	člen
Vrednost stavbe se izračuna tako da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke.
Za uporabno tlorisno površino stavbe se šteje tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe.
32.	člen
Pri ugotavljanju vrednosti stavbe se upošteva vrednost točke glede na kalkulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1973. leta. Spremembo vrednosti točke se pri ugotavljanju vrednosti stavbe upošteva le, če se je vrednost točke povečala za več kot 20% v primerjavi z vrednostjo iz leta 1973, oziroma v primerjavi z vrednostjo iz leta, ko je bila opravljena zadnja valo-
rizacija vrednosti točke, ki se je upoštevala pri ugotovitvi vrednosti stavbe.
Za stanovanjske zadeve pristojni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke.
33.	člen
Vrednost poslovnega prostora se poveča za 25 0/o, ne glede na to, ali so poslovni prostori sestavni del stavbe, ali pa so zgrajeni kot samostojni objekti.
34.	člen
Zavezanec davka od premoženja na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci, ki so med letom napravili rekonstrukcijo, dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb ali so šele postali davčni zavezanci od novozgrajenih zgradb, so dolžni vložiti davčno napoved najkasneje do 31. januarja po preteku leta, ko je bila opravljena rekonstrukcija, dozidava oziroma nadzidava stavbe, oziroma ko so stavbo pričeli uporabljati.
Obrazec davčne napovedi predpiše davčna uprava.
35.	člen
Občinski davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah;
—	od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž po stopnji 0,15 %>
—	od poslovnih stavb in poslovnih prostorov po stopnji 0,20”/«
—	od stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali
občasno uporabljajo za počitek in oddih po stopnji 0,30 »/o.	,
36.	člen
Poleg oprostitev določenih po 143/b členu zakona o davkih občanov, davka na posest stavb ne plačujejo tudi:
—	zavezanci od kmetijskih stanovanjskih stavb, ki se ne dajejo v najem pod pogojem, da so jim dohodki od kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva in da se jim odmerja prispevek za starostno zavarovanje kmetov
—	zavezanci katerih skupni dohodki vseh družinskih članov ne presegajo 6.000 dinarjev letno na družinskega člana.
Zavezanci iz druge točke tega člena uveljavljajo oprostitev s posebno vlogo. Vloga se vloži na posebnem obrazcu pri davčnem organu občine, najkasneje do 31. januarja za preteklo leto.
37.	člen
Davek od tovornih cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil se plačuje v naslednjih letnih zneskih:
1.	za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje dbločenih tovorov — glede nosilnosti: •
do 3 tone — 1.000 dinarjev od vsake začete tone
od 3 do 4 tone — 5.000 dinarjev
od 4 do 5 ton — 8.000 dinarjev
nad 5 ton- — 8.000 dinarjev + 4.000 din za vsako nadaljnjo začeto tono nosilnosti.
2.	za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo: 120 din
3.	za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna vozila navedena v 1. točki.
4.	za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo: 60 din
5.	za vlečna tovorna vozila:
a)	za traktorje
do 25 KM — 120 din nad 25 KM do 40 KM — 170 din nad 40 KM do 63 KM — 220 din nad 63 KM — 2,70 din
b)	za vlečna vozila s priklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila navedena v 1. točki tega člena
6.	za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja:
nad 125 ccm do 250 ccm — 30 din nad 250 ccm do 500 ccm — 40 din nad 500 ccm do 1.000 ccm — 50 din nad 1.000 ccm — 60 din
za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več.
7.	za kombije glede na delovno prostornino motorja in sicer:
do 900 ccm — 500 din
nad 900 ccm do 1.350 ccm — 800 din
nad 1.350 ccm do 1.800 — 1.100 din
nad 1.800 ccm do 2.500 ccm — 1.400 din
nad 2.500 ccm do 3.100 ccm — 1.700 din
nad 3.100 ccm — 2.000 din
38.	člen
Davek od premoženja na posest gozdnih zemljišč se plačuje v višini. trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.
Davek od gozdnih zemljišč plačujejo občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete in posedujejo gozdna zemljišča katerih površina presega 0,5 ha.
IX.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
39.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 "/e.
X.	POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE ,	DAVKOV
40.	člen
Davčni zavezanci, ki so po zakonu, dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo to storiti najkasneje do 31. januarja v letu, če ni z zakonom drugače db-ločeno.
41.	člen
Zavezanci davka 'od premoženja na posest stavb morajo za leto 1974 na javni poziv vložiti davčno napoved do 30. junija 1974.
42.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Idrija se pooblašča, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa od-
loči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja, pa lahko izvršni svet predlaga, da se davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah.
43.	člen
Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti zahteva davčni organ občine od zavezanca v primeru neuspele izterjave.
Upravni organ občine, ki je pristojen za izdajo obrtnih dovoljenj, ne more izdati dovoljenja brez poroštvene izjave, ki jo poroki podpišejo pred delavcem davčne uprave in s katero jamčijo z vsem svojim premoženjem.
44.	člen
Davčni organ lahko na pismeno zahtevo zavezanca odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga pod naslednjimi pogoji:
1.	če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki
bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen,	zx
2.	če zavezanec izkaže, da so dohodki bistveno manjši zaradi posledic elementarnih nezgod,
3.	če zavezanec izkaže, da je utrpel požar na stanovanjskem ali gospodarskem poslopju,
4.	če zavezanec izkaže, da je utrpel hujšo bolezen ali osebno nesrečo, kar je imelo za posledico, da je bil nesposoben za delo več kot tri mesece.
Za čas dolga ali obročnega odplačevanja davčnega dolga, se ne zaračunavajo zamudne obresti, če zavezanec davčni dolg poravna v rokih določenih z odločbo o dolgu ali obročnem odplačevanju davčnega dolga.
Odlog plačila ali obročnega odplačevanja davčnega dolga sc lahko določi največ do enega leta.
45.	člen
Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46.	člen
Dokler ne bo objavljen popis in cenitev stavb po novih predpisih zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 4D/72) se jemlje za osnovo odmere davka od določenih premoženjskih predmetov od stavb, ugotovljena letna sta-narinska vrednost oziroma najemna vrednost iz leta 1660 povečana za trikratno.
47.	člen
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o davkih občanov občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/73, 6/73. 2/74. 4/74 ter v Uradnem listu SRS, št. 6-261/75 in 7-310/76).
48.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa sc od 1. januarja 1977.
St. 422-3/77
Idrija, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
261.
Na podlagi tretjega odstavka 10. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št.. 42/66 in 20/71) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Idrija
1.	člen
16.	člen odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 6/72 in 8/72) se dopolni tako, da se za
4.	odstavkom doda nov 5. odstavek, ki se glasi:
»Brez javnega ^atečaja se odda stavbno zemljišče za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš po izklicni ceni tudi lastnikom stanovanjskih hiš v Idriji, ki so zaradi obratovanja Rudnika živega srebra poškodovane v taki meri, da njih nadaljnja uporaba predstavlja nevarnost za življenje stanovalcev in se morajo iz njih izseliti.
Pravico iz tega odstavka je mogoče uveljaviti najkasneje do 31. 12. 1978.«
,	2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-1/77
Idrija, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
- Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r.
262.
Na podlagi 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73), 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16/74) ter 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. -februarja 1977 sprejela
ODLOK
o prekrških zoper javni red in mir na območju občine Idrija
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se kaznujejo prekrški, ki motijo mir in delo občanov, s katerimi se povzroča nemir, ovira izvrševanja pravic in dolžnosti občanov,- organizacij združenega dela, ovira izvršitev zakonitih ukrepov državnih organov in uradnih oseb, moti javna morala, ogroža družbeno in zasebno premoženje, ogroža promet in zdravje ljudi in kvari ugled kraja in mir ljudi v organizirani družbeni skupnosti.
II.	VARSTVO DRUŽBENE DISCIPLINE
2.	člen
Prepovedano je:
1.	izzivati k pretepu, neredu ali prepiru, smešiti, nadlegovati ali kako drugače ogrožati občane;
2.	zadrževati se na določenih prostorih kljub uradni prepovedi ali kako drugače poškodovati javne dobrine;
3.	vodjti pse v lokale, razen psov vodičev;
4.	dopuščati, da psi v nočnem času tulijo in zavijajo;
5.	taboriti na prepovedanih prostorih ali brez dovoljenja lastnika ali uporabnika zemljišča;
6.	kuriti ogenj, kjer je nevarno za zanetke požarov, ali pustiti ogenj brez nadzorstva;
7.	kričati in vpiti po mestnih ulicah in naseljih;
8.	gojiti male živali v redišču mesta Idrija, ki obsega naslednje ulice: Kosovelova, Prelovčeva, Študentovska do Šolskega centra, Trg. m. Tita. Ljubljanska, Rozmanova, Trg svobode, Kapitana Mihevca, Rudarska do št. 19; Vojkova (samo stavbe ob cesti) do št. 11, Otona Župančiča do št. 40, Gregorčičeva do pokopališča, Kajuhova do št. 23, Platiševa do št. 3. Nikolaja Pirnata do št. 19, Rožna, Srebrničeva do št. 41, Vinka Mohoriča, Grilčeva, IX. korpusa do št. 10, Partizanska v smeri proti Ljubevču do vključno št. 3, Bloudkova do št. 12, Triglavska do št. 42, Gorska pot brez št. 21 in 24, 1. maja do št. 20, Gortanova do št. 2, 2a in 3, N. heroja Baška DedejiČa do št. 20.
9.	v stanovanjskih soseskah mesta Idrija opravljati takšno obrt, izven družbenih prostorov, ki s svojim ropotom občutno moti mir stanovalcev;
10.	puščati na prostoru, kjer se tabori smeti in odpadke;
11.	zadrževati se kljub opozorilu v prireditvenih prostorih, gostinskih in drugih javnih lokalih po končanem obratovalnem času;
12.	kričati, razgrajati ali kako drugače po nepotrebnem povzročati hrup ali ropot v zasebnih ali javnih prostorih;
13.	uporabljati glasbila, radijske apardte in druge naprave nad sobno jakostjo, če to moti delo ali počitek drugih ljudi;
14.	preizkušati motorna vozila ali voziti brez normalnih glušnikov v mestu Idrija in ostalih naseljih;
15.	točiti alkoholne pijače pijanim in mladoletnim osebam;
16.	v lokalu igrati karte kljub opozorilnemu napisu, da igranje kart ni dovoljeno.
3.	člen
Prireditelji vseh vrst shodov in prireditev morajo poskrbeti, da prireditve ne trajajo preko roka, ki je določen z dovoljenjem.
4.	člen
Vse gostinske delovne organizacije in zasebni gostinci morajo imeti na vidnem mestu razobešen obratovalni čas in čas točenja alkoholnih pijač po občinskem odloku o točenju alkoholnih pijač.
5.	člen
V občini Idrija se lahko prirejajo cirkuške prireditve in postavljajo razne zabaviščne naprave samo na v ta namen določenih prostorih.
III.	VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJ!A
6.	člen
Prepovedano je:
1.	poškodovati ali odstraniti svetilke javne raz-i svetljave ali druga svetilna telesa, ki s /nenjena za javno razsvetljavo;
2.	opuščati namestitev in vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnjah in popravilih;
3.	neupravičeno opustiti popravila zgradb in objektov ter naprav ali odstranitev objektov in naprav, ki ogrožajo varnost;
4.	puščati ograjo in živo mejo ob poteh v takem stanju, da ogroža varnost, ovira promet, kazi zunanji izgled kraja ali opremiti ograjo ob javnih poteh z bodečo žico;
5.	metati kamenje ali druge predmete, streljati z zračno puško, fračo, loki in podobno po mestnih ulicah parkih in naseljenih krajih;
6.	zažigati odpadke, kuriti ogenj v bližini stavb ali drugih objektov tako, da moti okolico s smradom in dimom, odmetavati cigaretne ali druge ogorke na krajih, kjer to lahko povzroči požar;
7.	opuščanje vzdrževanja podstrešij in kleti stanovanjskih hiš ali drugih stavb, v katerih so ljudje in s tem ogrožati požarno varnost ali hraniti na tem mestu predmete, ki bi lahko povzročili ali pospešili požar;
8.	postavljati ali uporabljati primitivno urejena kurišča ali dimne odvode;
9.	ovirati promet na hodnikih za pešce in drugih javnih poteh z odlaganjem kuriva ali drugih predmetov preko časa, ki je nujno potreben, da se to pospravi;
10.	prislanjati kolesa’ ob stene, robove cest ali hodnikov ter izložb, kjer lahko ovirajo promet, kjer je to izredno prepovedano ali posebej urejeno;
JI. poškodovati ali odstraniti opozorilne razglasne in druge javne table ter prometne znake;
12.	prenočevati v senikih, kozolcih in drugih gospodarskih objektih brez dovoljenja lastnika ali odgovornega upravitelja;
13.	puščati perutnino na prometne ceste ali tuja zemljišča;
14.	opuščati namestitev opozorila »Hud pes«, če je pri hiši. tak pes:
15.	voziti z dvokolesi, vprežnimi in motornimi vozili, po stezah in poteh, ki so namenjena samo za pešce;
16.	puščati živino in drobnico izven določenih prostorov ob sejmih, kakor tudi nakladanje živine in drobnice izven nakladalnih ramp;
17.	deponiranje drv ob fasadah stanovanjskih hiš;
18.	igranje, kotalkanje, sankanje, smučanje in drsanje po mestnih ulicah, javnih poteh in parkih;
19.	nastavljanje strupenih vab na zemljiščih in dvoriščih brez vidnega opozorila;
20.	mučiti, dražiti in plašiti živali;
21.	pustiti psa brez nadzorstva (šteje se, da je brez nadzorstva, če ni v ograjenem prostoru, na verigi ali vrvici);
22.	pranje osebnih avtomobilov ob reki Idrijci in njenih pritokih.
7.	člen
Lastnik, upravitelj ali najemnik zgradbe, mora poskrbeti, da so na strehah, ki visijo na cesto, ulico ali javno pot, nameščeni in redno vzdrževani snego-brani, da sneg iz streh ne ogroža varnosti ljudi in prometa. Prav tako morajo skrbeti tudi, da deževnica s streh ne pada na pločnike.
8.	člen
Lastniki, upravitelji in najemniki zgradb in drugih objektov ob javnih poteh morajo skrbeti za odstranjevanje snega s pločnikov, obcestnih jarkov in kanalskih požiralnikov ter za posipanje poledenelih pločnikov s peskom ali žagovino do 7. ure, preko dneva po potrebi tudi večkrat.
9.	člen
Pristojna organizacija, ki je dolžna na območju občine vzdrževati hidrante in njih naprave, mora skrbeti, da je dostop do hidrantov vselej neoviran, da so le-ti pravilno označeni s predpisanimi tablicami in da so v zimskem času očiščeni.
IV.	KAZNI
10.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 1.000 din se kaznuje za prekršek, kdor krši določbe 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8.,
9.,	10., in 16. točke 2., 8., in 9. člena tega odloka.
Pravna oseba iz prvega odstavka te točke se kaznuje od 1.000 do 5.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa od 50 do 100 din. 11
11.	člen
Za prekrške iz 3. in 4. člena tega odloka se kaznujejo pravne osebe in privatni gostinski obrati od 1.000 do 2.000 din.
12.	člen
Za prekrške iz 21. točke 6. člena tega odloka se kaznuje od 50 do 500 din;
pravne osebe 2., 3., 4„ 6., 7., 9., 18. in 19.'točke
6.	člena od 1.000 do 3.000 din, odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz drugega odstavka od 500 do 1.000 din.
13.	člen
Če stori mladoletnik prekršek iz 2. in 6. člena tega . odloka, se kaznujejo njegovi starši oz. skrbnik po do-
ločbah 10. in 12. člena tega odloka, če je storjen prekršek posledica njihove opuščene dolžne skrbi za mladoletnika.
14.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 200 din, ki se izterja takoj na mestu se lahko kaznuje storilec za lažji prekršek; po 8., 10. in 16. točki 2. člena namesto kazni, ki je predpisana v 10. členu tega odloka; po 5., 6., 9.,
10.,	13., 15., 17., 18., 21., in 22. točki 6. člena in 8. člena, namesto kazni, ki je predpisana v 12. členu tega odloka.
15.	člen
Nadzorstvo nad določili tega odloka opravljajo pristojni občinski upravni in inšpekcijski organi.
16.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o javnem redu in miru v občini Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 2/66 in 9/67).
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 22-3/77
Idrija, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
263.
Na podlagi 24. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o poslovnem času v trgovskih in gostinskih obratih ter v obrtnih delavnicah na območju občine Idrija
1.	člen
S tem' odlokom se ureja poslovni čas trgovin na drobno, mesnic, trafik, bencinskih črpalk, gostinskih obratov in vibrtnih delavnic.
Poslovni čas družbenih in zasebnih obratov iz prejšnjega odstavka določajo pristojni samoupravni organi organizacij združenega dela, oziroma lastniki zasebnih gostišč in obrtnih delavnic, upoštevajoč potrebe občanov, turizma in načela dobrega gospodarjenja v skladu s tem odlokom.
2.	člen
Poslovni čas mora biti izobešen na vidnem mestu v vsaki trgovini, gostinskem lokalu in obrtni delavnici.
3.	člen
Poslovni čas se lahko določa različno za poletno m zimsko sezono. Poletna sezohd traja od 1. aprila do
30.	septembra, zimska sezona pa od 1. oktobra do 31. marca.
S
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za gostinske obrate.
4.	člen
Poslovni čas prodajaln na drobno je:
1.	V Idriji, Sp. Idriji, Cerknem in Črnem vrhu:
—	v poletnem času od ponedeljka do petka od 7.30 do 12. ure in od 16. do 19. ure;
—	v zimskem času od ponedeljka do petka od 7 30 do 12. ure in od 15. do 18. ure.
Samopostrežna trgovina in ostale trgovine, ki poslujejo neprekinjeno (non stop) morajo biti odprte vsaj 10 ur v času med 7. in 19. uro.
Ob sobotah popoldne so trgovine na diobno lahko zaprte, vendar pa morajo biti odprte dežurne trgovine z živili v Idriji in po ena v Sp. Idriji, Cerknem in Črnem vrhu.
Trgovine z reprodukcijskim materialom, trafike in mesnice poslujejo v istem času kot trgovine na drobno. Glede na krajevne potrebe pa lahko tudi spremenijo svoj poslovni čas, vendar pa morajo pridobiti soglasje občinskega upravnega organa.
Trgovske poslovalnice v vaseh prilagodijo svoje poslovanje krajevnim potrebam.
Bencinske črpalke poslujejo v poletnem in zimskem času okvirno med 6. in 21. uro.
5.	člen
Na zadnji delovni dan pred 1. januarjem, 1. majem in 29. novembrom lahko poslujejo prodajalne z živili neprekinjeno (brez opoldanskega presledka) in zato prenehajo poslovati pred običajnim časom.
Kadar trajajo prazniki več kot dva dni. mora biti odprta tretji dan vsaj po ena trgovina z živili, kruhom in mlekom v času od 7. do 10. ure.
6.	člen
Okvirni poslovni čas gostinskih obratov je med 6. in 23. uro. Delovni čas zaposlenih pa ne sme presegati 42 ur tedensko, zagotoviti jim je potrebno tudi dnevni in tedenski počitek.
Ob raznih prireditvah, sobotah in nedeljah ter ob praznikih in dnevih pred prazniki, so lahko gostinski obrati odprti dalj časa, vendar pa največ do 2. ure naslednjega dne.
Ob dnevih pred državnimi prazniki oziroma na praznik, na pustno soboto in pustni torek so lahko gostinski obrati odprti vso noč.
Sprejem gostov na prenočevanje ni časovno omejeno. Poslovni čas bifejev samopostrežnih trgovin, ki poslujejo v okviru trgovskih organizacij, je lahko enak kot v trgovini, lahko pa posluje po določbah za gostinske obrate.
V izjemnih primerih lahko občinski upravni organ dovoli gostinskim organizacij atn začasno prenehanje poslovanja oziroma izjemno skrajšanje poslovanja. Gostinski obrat je lahko zaprt en dan v tednu.
Poslovni čas zasebnih gostišč je lahko od 6. do 22. ure, najkrajši pa je 7 ur dnevno oziroma 42 ur tedensko ob upoštevanju krajevnih običajev in potreb in v soglasju z občinskim upravnim organom.
Gostišče je lahko zaprto en dan v tednu. Kadar ta dan sovpada s praznikom, se ga prenese na naslednji dan.
7.	člen
Obrtne delavnice v zasebnem in družbenem sektorju, ki poslujejo s strankami, poslujejo najmanj 7
ur dnevno oziroma 42 ur tedensko. Okvirni poslovni čas je med 6. in 20. uro glede na krajevne potrebe in v soglasju z občinskim upravnim organom.
8.	člen
Samostojni gostinci in lastniki obrtnih delavnic lahko začasno prenehajo š poslovanjem, vendar največ do 30 dni (čiščenje, letni dopust) s tem, da o prekinitvi poslovanja obvestijo pristojni občinski upravni organ in stranke.
9.	člen
Določbe 2. in 7. člena se ne nanašajo na obrtnike, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic in jo vršijo v lastnih stanovanjskih prostorih oziroma stanovanjskih hišah.
10.	člen
Z denarno kaznijo do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek družbena pravna oseba in zasebni obrtnik, ki posluje v nasprotju z določbami tega odloka.
Z denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznuje za dejanje iz 1. odstavka tudi odgovorna oseba družbene pravne osebe.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o minimalnem poslovnem času gostišč i(v obrtnih delavnic na območju občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija št. 6/72, 9/72 in 4/74).
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-1/77
Idrija, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
264.
Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine. Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28.. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o obveznem zbiranju in odvozu smeti ter odpadkov in o uporabi javnih odlagališč
1.	člen
Na območju naselij Idrija. Cerkno, Črni vrh, Godovič, Spodnja Idrija in del Spodnje Kanomlje od hiš. št. 44 do Spodnje Idrije ter Mokraška vas se uvede splošno obvezno zbiranje in odvoz smeti ter odpadkov iz gospodinjstev in poslovnih prostorov in odpadkov iz drugih virov ter obvezna uporaba javnega odlagališča.
2.	člen
Smeti in odpadki po tem odloku so:
1.	odpadki, ki nastanejo pri pripravi živil, pepel Iz štedilnikov in peči, odpadne konzerve, porcelan, steklenice, keramika, steklo in drugo, razen večjih trdnih
predmetov, ki bi utegnili poškodovati smetnjake ali vozilo za odvoz smeti;
2.	za smeti se po tem odloku štejejo tudi odpadni, tekstil, listje, plevel, slama, papir in papirnata embalaža in podobno, ogorki iz centralnih kurjav za ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov, odpadni premog in dvoriščne smeti ter drug material s kvarnim kemičnim in mikrobiološkim svojstvom;
3.	smeti in odpadki po tem odloku so tudi trdi odpadki, katerih način zbiranja, odvoza in odlaganja določi Obrtno komunalno podjetje Idrija, kot organizacija, ki je pooblaščena za odvoz smeti ih odpadkov po tem odloku in sicer najkasneje do 15. aprila 1977.
3.	člen
Hišni sveti, zasebniki in ostali uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov so dolžni zbirati smeti in odpadke, navedene v 1. točki 2. člena tega odloka v ta namen določene tipizirane zaprte kovinske smetnjake.
Smetnjaki se namestijo praviloma v pritličju zgradb, blizu vhoda in v zaprtem prostoru, ki po možnosti leži v nivoju pločnika ob cestni strani zgradbe, tako da so lahko dostopni za izpraznitev. Smetnjaki morajo biti vedno zaprti, njihova okolica pa čista.
Pri izpraznjevanju smetnjakov mora delovna organizacija, ki zbira in odvaža smeti, skrbeti, da se smeti ne raztresajo v okolico, kolikor pa se to pri izpraznjevanju zgodi, mora smetarska ekipa okolico očistiti.
4.	člen
Pri zbiranju smeti in odpadkov so hišni sveti, lastniki hiš in stanovalci oz. uporabniki poslovnih prostorov dolžni odlagati gorljive odpadke po možnosti v sežganem stanju, da se tako zmanjša količina odpadkov.
5.	člen
Vse pravne in fizične osebe, ki upravljajo s stanovanjskimi, poslovnimi in drugimi prostori, morajo nabaviti enotne kovinske in pokrite smetnjake.
6.	člen
Delovna organizacija, ki zbira in odlaga smeti, mora imeti naslednjo opremo:
1.	zaprto tipizirano motorno vozilo za zbiranje in odvoz smeti in odpadkov,
2.	potrebno število delovnih oblek, obuval in zaščitnih sredstev za varstvo zdravja zaposlenih delav-icev.
7.	člen
Delovna organizacija, pooblaščena za zbiranje in odvoz smeti, pobira in odvaža smeti v vseh predelih naselij Idrija, Cerkno, Cmi vrh, Godovič, Spodnja Idrija in del Spodnje Kanomlje od hišne št. 44 do Spodnje Idrije ter Mokraška vas, kjer je mogoč dostop s smetarskim vozilom, najmanj enkrat tedensko.
Delovna organizacija, pooblaščena za zbiranje in odvoz smeti sklene s strankami pogodbo, s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti.
8.	člen
Lastniki in uporabniki objektov, lociranih v takih predelih rtaselij, kjer ni mogoč dostop s smetarskim vozilom, morajo za zbiranje smeti prav tako uporab-
ljati kovinske zaprte smetnjake in jih na dan odvažanja dostaviti ob dovozno pot ali pa urediti smetišča, ki ne vplivajo kvarno na okolico.
9.	člen
Trgovska podjetja, delovne organizacije in drugi morajo za smeti in odpadke, ki po dimenzijah niso primerni za polnjenje kovinskih smetnjakov organizirati reden odvoz teh odpadkov sami ali pa preko Obrtnega komunalnega podjetja.
10.	člen
Javna odlagališča (deponije smeti) določi upravni organ, pristojen za komunalne zadeve po predhodnem soglasju sanitarne inšpekcije in prizadete krajevne skupnosti. Javna odlagališča vzdržuje in upravlja delovna organizacija, pooblaščena z zbiranje in odvoz smeti.
11.	člen
Vsako odlaganje smeti in odpadkov v struge rek, potokov, hudournikov in podobno je prepovedano in se kaznuje po dolpčilih tega odloka.
12.	člen
Vzdrževalec oz. upravljalec javnega odlagališča mora vsak dan po končanem odvažanju oz. deponiranju smeti celotno površino svežih smeti in odpadkov zasuti z najmanj 20 cm debelim slojem zemlje, pepela ali podobnega 'materiala, ki prepreči dostop insektom in gledalcem. Na odlagališču mora vzdrževalec opraviti dezinsekcijo oz. deratizacijo čim se pojavijo insekti in glodalci.
13.	člen
Z denarno kaznijo od 20 do 5 000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba, od 100 do 30.000 din pravna oseba ter od 20 do 2.000 din odgovorna oseba pravne osebe, ki ravna v nasprotju z določbami tega odloka.
14.	člen
Z denarno kaznijo od 20 do 100 din, ki se izterja takoj na mestu, se lahko kaznuje storilec za lažji prekršek po 10., 11. in 16. členu namesto predpisane kazni iz 13. člena tega odloka.
15.	člen
Predlog za uvedbo upravnokazenskega postopka poda ustrezni inšpekcijski in upravni organ občinske skupščine, krajevna skupnost, Obrtno podjet/e ter organi milice.
16.	člen
Hišni sveti, zasebniki in ostali uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov so dolžni nabaviti smetnjake z dnem, ko začnejo uporabljati stanovanjske oz. poslovne prostore.
17.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o obveznem zbiranju In odvozu smeti ter odpadkov in o uporabi javnih odlagališč na območju naselij Idrija, Sp. Idrija in. Cerkno (Uradno glasilo občine Idrija, št. 7/69 in 4/73).
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-4/77
Idrija, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
265.
Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1977 sprejela
SKLEP
o sprejemu dogovora o vsklajevanju davčne politike v letu 1977
1
Sprejme se dogovor o vsklajevanju davčne politike v letu 1977.
2
Ta sklep velja takoj.
St. 42-5/77
Idrija, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
KAMNIK
266.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 1. člena zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977 (Uradni' list SRS, št. 31-1388/76) in 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74), na skupni seji vseh zborov dne 28. februarja 1977 sprejela
^ ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Kamnik v prvem polletju 1977
1.	člen
Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) se potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov sredstev občinskega proračuna v prverri polletju 1977 do sprejetja občinskega proračuna za leto 1977 začasno financirajo na podlagi občinskega proračuna za leto 1976.
2.	člen
V obdobju začasnega financiranja se smejo izdatki občinskega proračuna izvrševati mesečno največ v višini ene dvanajstine izdatkov občinskega proračuna za leto 1976, povečanih zn 10,8 °/o.
I
Začasno financiranje se izvaja po trimesečnih načrtih, ki jih sprejme Izvršni svet Skupščine občine Kamnik.
Izdatki po tem odloku so sestavni del občinskega proračuna za leto 1977 in se morajo izkazati v njegovem zaključnem računu za leto 1977.
3.	člen 1
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977.
4.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Kamnik v I. trimesečju 1977, ki je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 31-1430/1976.
St. 403-3/76
Kamnik, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
, Skupščine občine Kamnik Franc Svctclj 1. r.
267.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-225/74 in 39-468/74), 2. člena zakona 0 financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74), 1. člena zakona o podaljšanju roka za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 31-1390/76) in 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) je Skupščina občine Kamnik na skupni seji vseh zborov dne
28.	februarja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni vestnik "Gorenjske, št. 10/74) se spremeni drugi odstavek 23. člena in glasi:
»Davek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem znesku plačujejo tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika, kot s postranskim poklicem.«
2.	člen
V	24. členu se pavšalni zneski 109 din. 150 din in 100 din nadomestijo z enotnim zneskom 500 din.
3.	člen
V	29. členu se spremeni 5. točka in glasi:
»Ne glede na določbe 28. člena tega odloka se odmerjeni davek zniža za 25o/o zavezancem v naslednjih strokah: izdelovanje, keramičnih predmetov, vozovno in podkovsko kovaštvo, mehanika koles, urarstvo, so-darstvo, rezbarstvo, Izdelovanje ortopedskih pripomočkov, tapetništvo, moško in žensko frizerstvo, fotografiranje, izdelovanje mlinskih kamnov in brusov, pletarstvo, ročno pletiljstvo, popravljanje in krpanje perila in nogavic, mlinarstvo, popravljanje športnih
rekvizitov, pedikura, pranje ter likanje perila in oblek, snaženje oken, storitve s kmetijsko mehanizacijo, žaganje drv, šiviljstvo in krojaštvo, mizarstvo (samo popravila), puškarstvo, uglašen j e glasbil, popravljanje radio in TV sprejcmnikpv, popravljanje in vzdrževanje gospodinjskih strojev in ostalih električnih aparatov, vodoinštalaterstvo (samo popravila).«
4.	člen
Za 33. členom se doda nov 33a člen, ki se glasi:
»Pri obdavčitvi dohodkov, ki izvirajo od prodaje stanovanjskih hiš ali stanovanj in jih prodajalec uporabi za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, se prizna olajšava z znižanjem davčne osnove za višino prometnega davka, za katerega je dana oprostitev po zakonu o davku na promet nepremičnin.«
'	5. člen
45. člen se spremeni in glasi;
»Vrednost točke znaša 38.90 din in je določena glede na višino kalkulativne gradbene cene enega kvadratnega metra uporabne tlorisne stanovanjske površine, ki se je izoblikovala v letu 1976.«
6.	člen
V 47. členu se letnico 1972 zamenja z letnico 1976.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po, objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
St. 020-9/77-7
Kamnik, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Franc Svctelj 1. r.
laSko
268.
RESOLUCIJA
o izvajanju družbenega plana občine Laško za obdobje 1976—1980 v letu 1977
Cilji in naloge družbenoekonomskega razvoja v letu 1976 so izhajali iz srednjeročnega programa občine in resolucije za leto 1976, ki je bila v osnovi prilagojena srednjeročni usmeritvi družbenoekonomskega razvoja. Osnovna karakteristika omenjenih dokumentov kakor tudi republiške resolucije za leto 1976 je bila zagotovitev kvalitetnega napredka v razvoju družbenoekonomskih odnosov in proizvajalnih sil.
Za leto 1976 je značilna stagnacija proizvodnje v prvem polletju in postopno oživljanje proizvodnje v drugi polovici leta. Na osnovi doseženih rezultatov gospodarjenja za devetmesečno obdobje lanskega leta in ocene za zadnje četrtletje so bili v letu 1976 doseženi naslednji osnovni kazalci gospodarskega razvoja: družbeni proizvod je porastel za okrog 5 "/o, fizični obseg industrijske proizvodnje, je večji za okrog 6,5 %>, zaposlenost v družbenem sektorju se je povečala za okrog 5—6%>, produktivnost dela je ostala na lanskem nivoju oziroma izpod lanskega nivoja, osebni dohodki so porasli za 15®/», izvoz blaga se je povečal za okrog 130®/».
Zaradi težjih pogojev gospodarjenja se reproduktivna sposobnost gospodarstva ni povečala.
Družbenoekonomski razvoj v letu 1977 bo v precejšnji meri pogojen z osnovnimi značilnostmi razvoja v letu 1976. Te značilnosti družbenoekonomskega razvoja se kažejo:
—	v pospešenem razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na temeljih dohodkovnih odnosov in svobodne menjave dela na vseh nivojih. Na osnovi ustreznih predpisov se je postopno pričelo uveljavljati samoupravno družbeno planiranje in dogovarjanje o skupnih interesih in ciljih;
—	v skladnejših gibanjih na področju tržišča in cen pod vplivom zmanjšane gospodarske aktivnosti, visokih zalog gotovih izdelkov, stagnacije povpraševanja v začetku leta 1976 in poostrene politike cen;
—	v zmanjšanju gospodarske aktivnosti v prvi polovici leta ter postopnem oživljanju v drugem polletju ob stagnaciji družbene produktivnosti dela;
—	v izboljšanju razmerij v zunanjetrgovinski menjavi in plačilni bilanci;
—	v prepočasnem prilagajanju strukture proizvodnje zahtevam in potrebam domačega ter tujega tržišča kjer povpraševanje ponovno raste;
—	v upadanju akumulativne sposobnosti organizacij združenega dela kot posledica počasnejše rasti dohodka zaradi nizke gospodarske aktivnosti, poostrene politike cen, v določenih primerih nerentabilnega izvora, padca produktivnosti in neusklajenih razmerij v razporejanju dohodka in čistega dohodka;
—	v rasti dohodkov iznad produktivnosti dela in neusklajeni delitvi osebnih dohodkov, ki ne vpliva stimulativno na povečanje produktivnosti dela.
Glede na navedene značilnosti družbenoekonomskega razvoja v letu 1976 nalaga Skupščina SR Slovenije vsem samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim skupnostim in njihdvim organom, da usmerijo napore v združenem delu in ukrepe ekonomske politike^ v letu 1977 v krepitev doseženih rezultatov in da zagotovijo zlasti:
—	razvoj kvalitetnih dejavnikov v gospodarjenju, kot so povečanje tehnične in tehnološke ravni, racionalno uporabo proizvodnih zmogljivosti, modernizacije in avtomatizacije proizvodnih procesov, sodobno organizacijo dela, povečanje deleža znanja in raziskovalnega dela, kar vse bo vplivalo na povečanje deleža produktivnosti dela v prirastu družbenega proizvoda;
—	dinamiziranje proizvodnje ter nadaljnje dogovorjene premike v njeni strukturi;
—	z družbenim planom, dogovorom in samoupravnimi sporazumi opredeljene spremembe v ekonomski in regionalni strukturi zunanjetrgovinske menjave;
—	izvajanje prednostnih nalog na področju družbenih dejavnosti, zlasti na področju usmerjenega izobraževanja in -raziskovalnega dela;
—	samoupravno osnovo v opredeljevanju odnosov v razporejanju dohodka in čistega dohodka in njihovo skladnost z realnimi materialnimi gibanji in rastjo dohodka.
Na osnovi ocene gospodarskih gibanj v letu 1976 in tendencah gibanj ob koncu leta ter možnostih za povečanje proizvodnje v obstoječih in novih proizvodnih zmogljivostih ter skladno z začrtano in dogovorjeno srednjeročno usmeritvijo gospodarstva občine Laško bo potrebno v letu 1977 poseči:
—	10 %| rast družbenega proizvoda celotnega gospodarstva. Ob takšni stopnji rasti družbenega proizvoda bo le-ta porastel v kmetijstvu in gozdarstvu ter prometu nekoliko manj;
—	stopnja rasti zaposlenosti v družbenem sektorju gospodarstva bo znašala okrog 3,5 %>, stopnja rasti produktivnosti dela pa bo porasla okrog 6,5 °/o;
—	pospeševati izvozno dejavnost, ki je po večletni stagnaciji oziroma padanju izvoza v ponovnem vzponu. Zato bodo delovne organizacije še naprej prilagajale proizvodnjo potrebam zunanjih tržišč zlasti v tistih dejavnostih, kjer so možnosti za realizacijo na domačem tržišču omejene;
—	rast realnih osebnih dohodkov v mejah rasti produktivnosti dela. Pri delitvi osebnih dohodkov je potrebno ustvarjati pogoje, ki bodo zagotavljali delitev osebnih dohodkov po vloženem delu in s tem v večji meri vzpodbujali rast produktivnosti dela;
—	počasnejšo rast sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb ob rasti družbenega proizvoda ob upoštevanju prednostnih nalog, opredeljenih s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti.
Racionalnejše izkoriščanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti in nove proizvodne zmogljivosti, ki so bile aktivirane v letu 1976 ter nadaljne prilagajanje proizvodnje potrebam in zahtevam notranjega in zunanjega tržišča kakor tudi modernizacija proizvodnih zmogljivosti in skladnejša razmerja v delitvi dohodka in čistega dohodka so osnovni činitelji, ki bodo pogojevali doseganje zastavljenih ciljev.
Skladno s sprejetimi razvojnimi usmeritvami opredeljenimi v dogovoru o temeljih družbenega plana se bodo v letu 1977 pospešeno razvijala naslednja področja gospodarstva:
—	v kmetijstvu proizvodnja za trg, kot rezultat nadaljnjega preusmerjanja in intenziviranja zasebnih khaetij;
—	v industriji nadaljnji razvoj papirne, kemično-
predelovalne in živilske industrije;	#
—	na področju turizma pospešen razvoj turizma in dejavnosti, ki turizem pogojujejo in dopolnjujejo, zlasti pa gostinstva s poudarkom na organiziranju družbene prehrane.
Na področju investicijske dejavnosti se bodo pripravljale in izvajale investicije skladno s prioriteto kot je dogovorjena v dogovoru o temeljih družbenega plana.
V letu 1977 se bodo izvajale naslednje investicije:
PIVOVARNA LAŠKO
— I. faza rekonstrukcije in razširitve sladame — žitni silosi;
—	proizvodnja brezalkoholnih pijač in brezalkoholnega piva;
—	vlaganja v trg, varstvo okolja, odprava ozkih grl skupna vlaganja 61.000.000 dinarjev.
TIM LAŠKO
—	izgradnja I. faze skladišča gotovih izdelkov in centralnega obrata družbene prehrane in razširitev proizvodnje predelave styropora (TOZD Tovarna ter-moizolacij in embalaže);
—	izgradnja proizvodne hale in nabava potrebne opreme za razširjen obseg proizvodnje hladilnih stolpov in opreme za klimatizacijo in proizvodnjo poli-esterskih izdelkov (TOZD ESOT);
—	izvedba jamskih odpiralnih del in obnova iztrošene opreme (TOZD Rudnik premoga, gline in peska);
—	rekonstrukcija proizvodnih naprav in nabava opreme za oplemenjevanje bitumnov (TOZD Hidroizolacije);
—	rekonstrukcija proizvodnih naprav in nakup potrebne opreme (TOZD Gračnica);
—	rekonstrukcija poslovnih prostorov (skupne službe) Skupna vlaganja v osnovna sredstva 66,413.000 din od tega 60,400.000 din v letu 1977 in 20,000.000 din v obratna sredstva.
SOPOTA RADEČE
—	nabava potrebe opreme — strojev v višini 2,724.940 dinarjev.
ELKOV LAŠKO
—	izgradnja proizvodne hale v vrednosti 29,454.000
din.
ŽTP LJUBLJANA TOZD PROMETNA SEKCIJA ZIDANI MOST
—	investicije v opremo in mehanizacijo ter zgradbe in cestna vozila v višini 2,238.000 din.
SAVINJA LAŠKO
■— gradnja motela HUM. Skupna investicija v višini 30,000 000 dinarjev.
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
—	gradnja kuhinje in restavracije;
—	pričetek del na izgradnji B etape — gradnja odprtega bazena s termalno vodo, gostinski objekti s kegljiščem
KORA RADEČE
—	modernizacija in dopolnitev opreme v vrednosti
2,300.000	din.
PAPIRNICA RADEČE
—	pričetek rekonstrukcije papirnega stroja I;
—	dopolnitev osnovnih sredstev v TOZD Muflon.
TRGOVSKO PODJETJE MERK — SEKTOR PRODAJE NA DROBNO LAŠKO
—	novogradnja blagovne hiše Merx Laško v vrednosti 23,056.000 dinarjev.
Poleg dogovorjenih investicij pa se bo prioritetno reševala sanacija tistih delovnih organizacij, ki so v poslovnem letu 1976 poslovale z izgubo.
Interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti bodo v letu 1977 nadaljevale z uresničevanjem nalog opredeljenih s srednjeročnim družbenim planom in programi za leto 1977. Odločneje kot doslej se bo treba zavzeti za uveljavitev načel svobodne menjave dela med delavci v materialni proizvodnji in delavci v družbenih dejavnostih, ter vzpodbujati neposredno povezovanje med uporabniki in izvajalci in uresničevali večji medsebojni vpliv na rast družbene produktivnosti dela. Zato je treba predvsem nenehno' ustvarjati takšne družbenopolitične in druge pogoje, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela gospodarstva in negospodarstva v okvirih ustvarjenega dohodka odločali o programih in sredstvih za zadovoljevanje svojih potreb in interesov.
Na področju vzgoje in izobraževanja se bo v letu 1977 nadaljevalo z uresničevanjem palog opredeljenih s srednjeročnim programom. Tako se bo nadaljevala izgradnja prepotrebnih šolskih prostorov, ki so pogoj za kvalitetnejše delo v šolah. Interesna skupnost s področja vzgoje in izobraževanja bo na osnovi dogovorjene solidarnosti nadaljevala z uresničevanjem programa izenačevanja pogojev izobraževanja v osnovnih
šolah s prešolanjem šoloobveznih otrok, z dopolnilnim poukom in podaljšanim bivanjem. Predvsem in zlasti pa bo izobraževalna skupnost zagotavljala uresničevanje republiško dogovorjenega minimalnega programa vzgojnoizobraževalnega dela osnovne šole. V okviru možnosti se bodo nadaljevale priprave za organizacijo celodnevne šole in organiziral celodnevni pouk, kjer te možnosti obstojajo.
Skupnost otroškega varstva bo delovala skladno s srednjeročno usmeritvijo. Nadaljevala bo z naložbami v prostore predšolske vzgoje in varstva. (Vrtec z dvema učilnicama v Rimskih Toplicah.) Vzporedno s to nalogo pa bo razvijala tiste dejavnosti, ki bodo omogočale izenačevanje pogojev in pripravo otrok pred vstopom v šolo.
Naloga kulturne skupnosti bo po začrtanem srednjeročnem programu tudi v letu 1977 usmerjena v zagotavljanje materialne osnove, ki je za približevanjč kulture občanom in množično kulturno udejstvovanje občanov osnovni pogoj. Prav tako bo kulturna skupnost sodelovala pri postopnem obnavljanju kulturnih spomenikov in obnovi kulturnih domov.
Tudi ostale interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti bodo izpolnjevale naloge opredeljene in dogovorjene s samoupravno sprejetimi srednjeročnimi programi in programi za leto 1977. Tako bo skupnost socialnega skrbstva nadaljevala s svojim rednim programom, zdravstvena skupnost pa bo poleg rednega programa realizirala z združevanjem sredstev izgradnjo zdravstvenega doma v Laškem.
Ustava in zakonska določila dajejo krajevnim skupnostim čedalje več dolžnosti in pravic. Vloga krajevnih skupnosti se bo krepila in razvijala na zagotovljeni materialni osnovi (samoprispevek, sporazum) za trajanje srednjeročnih programov razvoja. Z zagotovljeno materialno osnovo se bo krepilo samoupravljanje in samoupravno odločanje v krajevnih skupnostih, reševali pa se bodo tudi pereči komunalni problemi.
Med nerazvita področja v SR Sloveniji spadajo tudi tri krajevne skupnosti iz naše občine (KS Breze, KS Vrh nad Laškim in KS Jurklošter). Hitrejši razvoj teh krajevnih skupnosti se zagotavlja s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb krajevnih skupnosti občine Laško. Po tem sporazumu se solidarnostno združujejo sredstva za financiranje hitrejšega razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti.
Na področju ljudske obrambe je potrebno delovati v smeri podružabljanja ljudske obrambe. Krepitev ljudske obrambe je sestavni del družbenoekonomskega razvoja občine, združenega dela, KS, interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Delovni ljudje in občani morajo postati nosilci pravic in dolžnosti na področju ljudske obrambe. Organiziranost in zagotavljanje materialne osnove sta osnovna pogoja za krepitev obrambnih priprav in družbene samozaščite.
Na osnovi zakona o združenem delu bo potrebno prilagoditi predpise in urejevati odnose na vseh področjih. ki jih zakon ureja, na samoupravnih osnovah.
St. 30-53/76-1
Laško, dne 26. februarja 1977.
PredsedniK
Skupščine občino Laško
Rudi Grosar 1. r.
/
269.
Skupščina občine Laško je po 6. in 11. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) in po 130. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. februarja 1977 in na seji zbora združenega dela ter na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni vestnik občine Laško, št. 8-70/74; 1-4/75 in Uradni list SRS, št. 6-254/76, 27-1212/76) se v 11. členu v III. skupini k. o. črta k. o. Svibno in se razvrsti v »IV. skupino k. o.«.
2.	člen
12.	člen se spremeni in se glasi:
»Stopnja davka iz osebnega dohodka od gozda znaša 23 "/o od vrednosti odkazanega lesa.«
S.	člen
Za 12. členom se vstavi nov 12.a člen, ki se glasi:
»Davek iz osebnega dohodka, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se ne odmeri od lesa, odkazanega za drva in od tistega dela lesa, ki ga občan uporabi za neposredno lastno uporabo, ki je namenjena za gradnjo ali obnovo gospodarskih in stanovanjskih poslopij kmečkega gospodarstva. Zavezanec mora dokazila za gradnjo ali obnovo gospodarskih in stanovanjskih poslopij kmečkega gospodarstva dokazovati z ustreznim dovoljenjem do konca koledarskega leta, v katerem se odmerja davek.«
4.	Sen
V	15. členu se v drugem odstavku pri katastrski občini Svibno doda naselje »Počakovo (zaselek Magol-nik)«.
5.	Se*
. V 16. členu se na kraju tretjega odstavka doda besedilo »in za združevanje sredstev zaradi kooperacije*.
6.	Sen
19.	člen se spremeni in se glasi:
»Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah:
Osnova din od	do		Stopnja •/•
	10.000	36
10.000	20.000	31
20.000	30.000	36
30.000	50.000	40
50.000	100.000	44
100.000	150.000	47
150.000	200.000	49
nad 200.000	7. člen	51«
28. člen	sc spremeni in se glasi:	
»Davek	od osebnega dohodka iz	samostojnega
opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek od intelektualnih storitev) po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov, po nas-slednjih stopnjah:
Osnova din		Stopnja
od	do	°/e
	10.000	26
10.000	20.000	31
20.000	30.000	36
30.000	50.000	40
50.000	100.000	44
100.000	150.000	47
150.000	200.000	49
nad 200.000		51*
/	8. člen ‘
Ta odlok začne veljati z dnem, ko ga sprejme občinska skupščina, uporablja pa se od 1. januarja 1977, objavi pa se v Uradnem listu SRS.
St. 422-8/77
Laško, dne 26. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
270.
Skupščina občine Laško je na podlagi 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72 in 19/76) in 132. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za leto 1976
1.	člen
V odloku o poprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 18-864/76) se naslov odloka dopolni tako, da se glasi:
Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za leti 1976 in 1977.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/77
Laško, dne 26. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
271.
Skupščina občine Laško je na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) in 132. člena statuta občine Laško, št. 3/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja
1.	člen
V odloku o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni vestnik občine Laško, št. 6-3"'75 in Uradni list SRS, št. 18-865/76) se 2. člen dopolni tako, da sc glasi:
Povprečna gradbena cena za 1 m2 koristne stanovanjske površine znaša za leti 1976 in 1677 4.000 din.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-3/77
Laško, dne 26. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine ob.ire Laško
Rudi Grosar 1. r.
272.
Skupščina občine Laško je na podlagi 130. in 146. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 18/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne
25.	februarja 1977 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Laško
1.	člen
V odloku o Izvršnem svetu Skupščine občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 6-38/1974) se 2. člen spremeni in nadomesti z novim besedilom:
»Izvršni svet šteje 14 članov«.
2.	člen
Ta odlok velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-11/74
Laško, dne 26. februarja 1977.	j
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
273.
Skupščina občine Laško je na podlagi 39. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. februarja 1977 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupposti dne 26. februarja 1977 sprejela
SKLEP
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom v občini Laško
I
Skupščina občine Laško daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi SIS za varstvo pred požarom v občini Laško.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-2/77
Laško, dne 26. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
274.
Skupščina občine Laško je na podlagi 39. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/ 76) na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. februarja 1977 in na sejah zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1977 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu SIS za varstvo pred požarom občine Laško
I
Skupščina občine b^ško daje soglasje k statutu SIS za varstvo pred požarom občine Laško;
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-2/77
Laško, dne 26. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
275.
Na podlagi 52. člena temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5/65) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74) je Skupščina občine Laško na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. februarja 1977, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1977 sprejela
SKLEP
o preimenovanju Posebne osnovne šole v Laškem
I
Skupščina občine Laško kot ustanovitelj Posebne osnovne šole Laško soglaša, da le-ta spremeni naziv šole, ki se glasi takole: »Osnovna šola Dušana Poženela Laško«.
II
S tem sklepom se razveljavi 1. točka odločbe o ustanovitvi Posebne osnovne šole Laško kot samostojni zavod, ki jo je izdala občinska skupščina Laško na seji obeh zborov dne 26. 12. 1963, ki določa naziv te šole.
III
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS in velja naslednji dan po objavi.
St. 61-3/76
Laško, dne 26. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
276.
Izvršni svet Skupščine občine Laško je na podlagi
11.	in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št, 16-119/67) in na podlagi 162 člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74) na svoji seji dne 2. marca 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega reda naselij Brezno—Belovo
1
Osnutek urbanističnega reda naselij Brezno—Belovo, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje, št. elaborata 116/76, bo javno razgrnjen v času od 20. 3. 1977 do 20. 4. 1977 in sicer vsak dan razen sobote in nedelje od 8. do 14. ure v prostorih posebne sobe Gostišča Pavčnik Belovo. V navedenem času je možen ogled osnutka urbanističnega reda naselij Brezno—Belovo.
2
Organizacije združenega dela, temeljne organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, društva in občani, lahko do poteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe in predloge k osnutku urbanističnega reda naselij Brezno—Belovo na mestu razgrnitve in na oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve občine Laško.
3
Krajevna organizacija SZDL Sedraž v sodelovanju z Razvojnim centrom Celje in Kmetijsko zemljiško skupnostjo Laško, organizira javno razpravo v času, ko bo razgrnjen osnutek urbanističnega reda naselij Brezno—Belovo.
4
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-143/76
Laško, dne 2. marca 1977.
Predsednik
Izvršnega sveta SO Laško
Srečko Brilej L r.
/
277.
Na podlagi 11. Člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju naselij Brstovnica, Konc, LažiSe, Lože, Škofce in VodiSko v krajevni skupnosti Rimske Toplice (Uradni Ust SRS, št. 4-151/77) daje volilna komisija
POROČILO
o Izidu glasovanja na referendumu dne 27. februarja 1977 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za financiranje ureditve ceste od Brstovnice do naselja Lažiše
LENART
278.
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za leto 1976
1.	člen
I
Na območju naselij Brstovnica, Konc, Lažiše, Lože, Skofce in Vodiško so bili na referendumu dne 27. februarja 1977 ugotovljeni naslednji izidi glasovanj:
1.	v volilne imenike je bilo vpisanih
2.	na referendumu je glasovalo
ali 96,64 %> vseh glasovalcev
3.	za uvedbo krajevnega samoprispevka se je Izreklo
ali 96,14% vseh glasovalcev
4.	proti uvedbi krajevnega samoprispevka se je izreklo
ali 3,86 % vseh glasovalcev
5.	na referendumu ni bilo neveljavnih glasovnic
6.	glasovanja se ni udeležilo	#
ali 3,36%
Odlok o proračunu občine Lenart za (Uradni list SRS, št. 11-479/76), se v 1. členu tako, da glasi:
din
Skupni dohodki proračuna za leto 1976 znašajo
leto 1976
spremeni
din
15,730.690
268	od tega:	
259	— izvirni dohodki	9,038.000
	— dohodki za realizacijo prorač.	
249	porabe v zvezi z 12. čl. dogovora o Splošni porabi v občini 1976 — rezervni sklad občine Lenart	353.353
	— premostitvena sredstva SR Slovenije	100.000
	— sredstva iz vzajemnega prelivanja občin	4,997.037
10	— dopolnilna sredstva	26.500
	— taksa na promet parkljarjev In kopitarjev	132.000
	— lastni dohodki organov	442.000
	— prenesena sredstva iz preteklega leta	641.800
in so razporejeni na:
—	posebni del proračuna
—	tekočo proračunsko rezervo
15,656.913
73.777
Volilna komisija na podlagi glasovalnih spisov ugotavlja, da je za uvedbo krajevnega samoprispevka glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja in da je na podlagi 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) z naselja Brstovnica. Konc, Lažiše, Lože, Škofce in Vodiško sprejeta odločitev za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za financiranje ureditve ceste od Brstovnice do naselja Lažiše.
St. 80/1976-3
Rbnske Toplice, dne 27. februarja 1977.
V	skupnih dohodkih iz 1. odstavka tega člena so zajeta sredstva za financiranje splošne ljudske obrambe v znesku 1,084.000 din. kakor je dovoljena skupna poraba za to področje v letu 1970 v SR Sloveniji.
2. člen
V	15. členu se doda novi drugi odstavek, ki glasi: »Kolikor bo dokončni izračun sredstev po dogovoru
o splošni porabi v občinah v letu 1976 drugačen, kot je upoštevan z odlokom o proračunu občine Lenart za leto 1976, sme Izvršni svet Skupščine občine Lenart uskladiti proračunsko porabo za leto 1976 s tem izračunom, o čemer obvesti občinsko skupščino.«
Volilna komisija KS Rimske Toplice
Namestnik tajnika Namestnik predsednika Tončka Janjatovlč 1. r. Jože Kokalj 1. f.
Član
Jože Gračner 1. r.
3.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka se odpravi odlok o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 30-1361/76).
4,	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 400-4/75-302
Lenart, dne 24. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš 1. r.
Pregled dohodkov in razpored dohodkov v bilanci proračuna občine Lenart za leto 1976
Vrsta			St.		
do h.	Dohodki	Skupaj	glav.	Razpored dohodkov	Skupaj din
			namena		
i.	Davek na dohodek in davek iz		01	Dejavnost organov družbenopolitičnih	
	osebnega dohodka	3,362.000		skupnosti	10,034.500
2.	Prometni davek, davek od premoženja		02	Narodna obramba	1,084.000
	in davek na dohodek od premoženja	4,917.000	03	Dejavnost družbenopolitičnih	
3.	Taksa	707.000		organizacij in društev	887.873
5.	Dohodki po posebnih predpisih	4.000	04	Negospodarske investicije	977.615
6.	Dohodki organov in drugi dohodki	477.000	07	Kulturnoprosvetna dejavnost	20.000
7.	Dohodki od drugih družbenopolitičnih		08	Socialno skrbstvo	106.420
	skupnosti	5,168.537	09	Zdravstveno varstvo	26.000
9.	Prenesena sredstva	641.800	10	Komunalna dejavnost	910.312
	Za realizacijo proračunske porabe		11	Dejavnost krajevnih skupnosti	465.000
	v zvezi z 12. čl. dogovora o splošni		15	Gospodarske investicije	54.51$
	porabi občine 1976		16	Intervencije v gospodarstvu	482.591
	— rezervni sklad občine Lenart	353.353	17	Tekoča proračunska rezerva in	
	— premostitvena sredstva SR			obveznosti Iz prejšnjih let	536.771
	Slovenije	100.000	18	Kreditna vezana in izločena sredstva	145.083
	Skupaj:	15,730.690	Skupaj		15,730.690
279.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 6. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 89-468/74, 5-180/76 in 10-381/76) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o davkih občanov v občini Lenart
1.	člen
V odloku o davkih občanov v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 29-1521/75) se v 8. členu doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Kadar zavezanci, ki opravljanje obrtno dejavnost kot postranski poklic, dosežejo tolikšen dohodek, da se jim odmeri davek po dejanskem dohodku, se ta plačuje do višine osnov dogovorjenih ali določenih na podlagi 10. člena zakona o davkih občanov, po stopnji 30% od presežka pa po stopnji iz 7. člena tega odloka.*
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977.
St. 422-18/64-123
Lenart, dne 24. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine- občine Lenart
Bož Tuš 1. r.
V	'	o
280.
Na podlagi 3. in 23 člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-1184/75) in 162. ter 163. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na seji zboru združenega dela in seji zboru krajevnih skupnosti dne 24. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena In komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena v občini Lenart
1.	člen
Za komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena se štejejo:
—	oskrba naselij z vodo,
—	odprava odpadnih in atmosferskih voda (kanalizacija),
—	javna razsvetljava v naseljih,
—	vzdrževanje čistoče javnih površin v naseljih, odstranjevanje smeti iz zgradb ter javne sanitarije (javna snaga),
—	urejanje ulic, trgov in cest v naseljih,
—	urejanje naselij z zelenimi površinami,
—	upravljanje in urejanje stavbnega zemljišča,
—	opremljanje naselij z javnimi otroškimi igrišči,
—	vzdrževanje varstvenih pasov in rezervatov,
—	opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti,
—	opravljanje dimnikarske službe,
—	opremljanje naselij z javnimi tržnicami,
—	dejavnost komunalnih storitvenih klavnic,
—	opremljanje naselij z javnimi sejmišči,
—	opremljanje naselij z javnimi parkirišči,
—	uničevanje in predelava mrhovin (kafilerije).
2.	člen
Komunalne dejavnosti opravljajo naslednje komunalne organizacije:
— Centrovod — obrtno komunalno podjetje Lenart — oskrbo naselij z vodo in javno kanalizacijo, opravljanje dimnikarske službe ter opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti,
— Komunalno podjetje Snaga Maribor — odvoz smeti in fekalij po posebni pogodbi,
— DES — podjetje za distribucijo električne ener-gje Slovenije. TOZD Elektro Maribor okolica — vzdrževanje javne razsvetljave.
Oskrbo naselij z vodo in opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, 'katerih ne opravlja Centrovod — obrtno komunalno podjetje Lenart, opravljajo krajevne skupnosti.
3.	člen
S stavbnimi zemljišči upravlja in jih ureja samoupravna interesna skupnost za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost občine Lenart oziroma pooblaščena organizacija združenega dela.
Dokler samoupravna interesna skupnost za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost ne bo organizirala ustreznih služb ali poverila upravljanja in urejanja stavbnih zemljišč pooblaščeni organizaciji združenega dela, skrbi za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč upravni organ Skupščine občine Lenart.
4.	člen
Komunalno dejavnost opremljanja naselij z javnimi otroškimi igrišči opravljajo krajevne skupnosti in samoupravna interesna skupnost za otroško varstvo in telesno kulturo.
Opremljanje naselij z javnimi sejmišči opravlja Kmetijska zemljiška skupnost.
5.	člen
Skupščina občine Lenart soodloča o zadevah skupnega odločanja po določilih družbenega dogovora o soodločanju v SIS za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost ter o izhodiščih za ustanovitev skupnosti (Uradni list SRS, št. 30-1359/76), ki so ga sklenile krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in občina Lenart in sicer:
—	o dolgoročnih in srednjeročnih planih komunalnih dejavnosti pri komunalnih organizacijah,
—	o letnih programih c^ela komunalnih organizacij in spremljanju njihovega izvajanja,
—	o cenah komunalnih storitev,
—	o splošnih pogojih poslovanja komunalnih organizacij,
—	o ustanavljanju komunalnih organizacij in njihovih statusnih spremembah,
—	o statutih komunalnih organizacij.
*	6. člen
Komunalne organizacije so dolžne dostavljati Skupščini občine Lenart in skupščini samoupravne interesne skupnosti za komunalne dejavnost in cestno dejavnost za območje občine Lenart svoje plane, programe, poročila, samoupravne akte in druge dokumente za realizacijo 5. člena tega odloka.
j	7. člen
Komunalne organizacije morajo v smislu 16. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena z ustreznimi akti zagotoviti sodelovanje uporabnikov komunalnih storitev pri upravljanju.
8.	člen
Skupščina občine Lenart lahko predpiše obvezen prispevek uporabnikov komunalnih storitev za izgradnjo komunalnih naprav ali za financiranje komunalnih dejavnosti, če sredstva za te namene niso zagotovljena v okviru komunalne in cestne skupnosti oziroma krajevne skupnosti.
9.	člen
Občinska skupščina nadzoruje zakonitost dela SIS za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost za območje občine Lenart.
10.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljali odlok o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena za območje občine Lenart (Uradne objave Murska Sobota, št. 20-231/67).
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-4/67-7
Lenart, dne 24. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Lenart „	Božo Tuš L r.
281.
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni Ust SRS, št. 19-545/74) in 152. člena zakonu o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/74), 52. in 159. člene zakona o ljudski obrambi SRS (Uradni list SLS, št. 23-1057/76), je Skupščina občine Lenart na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 24. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o gradnji in vzdrževanju zaklonišč na območju občine
Lenart
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1 člen
Za zaščito prebivalstva pred vojnimi akcijami se gradijo na območju občine Lenart zaklonišča in drugi zaščitni objekti ter zaklonilniki.
Gradnja zaklonišč in drugih zaščitnih objektov se izvaja po določilih tega odloka v skladu z veljavnimi predpisi in pravilnikom o tehničnih normativih za graditev zaklonišč.
Za zaklonilnike in druge zaščitne objekte, ki se ob neposredni vojni nevarnosti in vojni gradijo po načrtu za zaklanjan j e prebivalstva, se ne uporabljajo določila tega odloka.
2.	člen
Zaklonišča se gradijo na območju mestnega naselja Lenaijt in v naseljih, ki se določijo z načrtom graditve zaklofiišč.
Predlog načrta graditve zaklonišč določi izvršni svet na predlog občinskega štaba za civilno zaščito, sprejme pa ga svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Dokler načrt graditve ni sprejet, se gradijo zaklonišča v naseljih, ki jih s posebnim, sklepom določi svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito po enakem postopku, kakor je naveden v drugem odstavku tega člena.
Rok za sprejetje načrta graditve zaklonišč je eno leto po sprejetju tega odloka.
3.	člen
Zaklonišča so ustrezno urejeni in opremljeni gradbeni objekti v zgradbah ali izven njih. To so zaprti prostori, ki po svoji funkcionalni ureditvi, konstrukciji in obliki zagotavljajo predpisano zaščito pred vojnimi učinki.
Drugi zaščitni objekti so objekti, zgrajeni ali prirejeni tako, da po svoji funkcionalni ureditvi, konstrukciji in obliki nudijo omejeno zaščito pred vojnimi učinki.
4.	člen
Z urbanističnim načrtom se določijo vrsta, urbanistični pogoji in makrolokacija zaklonišč, z zazidalnimi načrti pa vrsta in lokacija zaklonišč ter prilagajanje prostorov in naravnih objektov za zaščito prebivalstva.
5.	člen
Upravne zadeve v zvezi z graditvijo, vzdrževanjem in uporabo ter evidenco zaklonišč, kakor tudi s preureditvijo drugih objektov in prostorov za zaklonišča, opravlja oddelek za ljudsko obrambo.
\	6. člen
Oddelek za ljudsko obrambo daje predhodno soglasje k izdaji lokacijskega dovoljenja, kjer predpiše pogoje za graditev zaklonišča, po pregledu tehnične dokumentacije pa predhodno soglasje k izdaji gradbenega dovoljenja.
II. GRADITEV ZAKLONIŠČ
7.	člen
Zaklonišča se grade praviloma kot dvonamenski objekti: za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki in z možnostjo uporabe v miru za namene in pod pogoji, ki jih določata zakon in ta odlok.
Javna zaklonišča gradi občina kot" samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov v skladu z načrtom izgradnje zaklonišč.
Hišna in blokovna zaklonišča ter zaklonišča organizacij združenega dela gradijo družbeni investitorji in zi ebni graditelji (v nadaljnjem besedilu: investitorji).
8.	člen
Izvršni svet lahko za graditev in upravljanje javnih zaklonišč pooblasti organizacijo združenega dela.
9.	člen
Pri stanovanjski izgradnji se grade zaklonišča praviloma v vsakem stanovanjskem objektu.
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo lahko izjemoma dovoli graditev skupnega zaklonišča za več manjših stanovanjskih objektov na vnaprej določenih lokacijah in ob pogojih, ki so določeni s pravilnikom o tehničnih normativih za graditev zaklonišč.
10.	člen
Investitorji stanovanjskih in poslovnih stavb morajo s svojimi sredstvi v stavbah graditi zaklonišča.
Investitorji morajo graditi zaklonišče v okviru objekta tudi pri adaptaciji stavb, če gre za povečanje koristne površine ali za spremembo namena objekta in je zato potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
Ihvestitor je lahko oproščen graditve zaklonišča le, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini še zadostne zakloniščne zmogljivosti. Odločbo o Oprostitvi graditve zaklonišča izda upravni organ za ljudsko obrambo.
Za stavbe iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne štejejo manjši objekti, če se postavljajo ali gradijo največ za pet let in objeki, v katerih se ne bodo zadrževali ljudje. 11
11.	člen
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini morajo poskrbeti, da se že v obstoječih objektih zgradijo ustrezna za-
klonišča za zaklonitev ljudi in materialnih dobrin, oziroma, da se za ta namen prilagodijo in usposobijo ustrezni kletni prostori in drugi gradbeni objekti ali naravni objekti.
Z načrtom graditve zaklonišč iz 2. člena tega odloka se določijo organi, organizacije in skupnosti, ki so dolžne prilagoditi in usposobiti zaklonišča iz prejšnjega odstavka.
12.	člen
Občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne, počitniške in druge stavbe, so dolžni poskrbeti, da se v stavbi zgradi zaklonišče, oziroma, da se v ta namen prilagodijo in usposobijo ustrezni kletni prostori.
III.	VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE ZAKLONIŠČ
13.	člen
Zaklonišča je treba redno vzdrževati in morajo biti v brezhibnem stanju za zaščito prebivalstva.
Za vzdrževanje zaklonišč v brezhibnem stanju in za njihovo smotrno uporabo za mirovne potrebe so odgovorni organi, v katerih stavbi je zaklonišče oziroma čigar je zaklonišče.
Stroški za vzdrževanje zaklonišč v stanovanjskih objektih se delijo po enakem ključu, kakor velja za investicijsko vzdrževanje.
IV.	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ
14.	člen
Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča, mora plačati prispevek za zaklonišče v višini 3 °/o skupne cene gradbenega dela stavbe.
Organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami, stanovanjskimi in poslovnimi prostori, kot posameznimi deli stavb ter z drugimi stavbami v družbeni lastnini, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3 °/o od skupne stanarine oziroma najemnine.
Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih prostorov ter drugih stavb in prostorov v družbeni lastnini, katere sami upravljajo, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,08 % od nabavne vrednosti, oziroma osnove za obračun amortizacije.
Občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne, počitniške in druge stavbe oziroma prostore, kot posamezne dele stavb, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,05 %> vrednosti stavbe oziroma prostora vsako leto. Vrednost se ugotavlja na podlagi pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja.
Za gradbeni del stavbe iz prvega odstavka tega člena se šteje gradbeni objekt z notranjimi napravami (električna, vodovodna, kanalizacijska ipd.) brez opreme in pohištva ter brez ureditve okolja stavbe.
Prispevek iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se ne plačuje, če je v stavbi zgrajeno zaklonišče ali če je bil pri njeni graditvi plačan prispevek iz prvega odstavka tega člena.
Zavezanci prispevka za graditev zaklonišč so investitorji, družbene in civilnopravne osebe in občani z območja, ki je določeno z načrtom graditve zaklonišč.
15.	člen
Prispevek iz prvega odstavka prejšnjega člena plačujejo investitorji stanovanjskih in poslovnih stavb ob plačilu začasni mesečnih situacij.
Zasebni graditelji plačujejo prispevek v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Kadar zasebni graditelj obnavlja stavbo, pa nima izdelane projektantsko predračunske vrednosti, oceni vrednost obnovljene stavbe posebna komisija po določilih 4. odstavka 14. člena tega odloka.
Prispevek za zaklonišča iz drugega, tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena plačujejo:
1.	zavezanci z drugega odstavka prejšnjega člena do tridesetega v mesecu za tekoči mesec;
2.	zavezanci iz tretjega odstavka prejšnjega člena enkrat letno do 30. junija za tekoče leto;
3.	zavezanci iz četrtega odstavka prejšnjega člena v roku, ki je določen za plačilo davka od stavb.
16.	člen
Sredstva za graditev zaklonišč se plačujejo na poseben račun občine.
O razporeditvi in uporabi sredstev iz prejšnjega odstavka odloča svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v sestavi, razširjeni s predsednikoma zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo za graditev, opremljanje in vzdrževanje javnih zaklonišč v skladu s programom graditve zaklonišč.
Izjemoma se sredstva iz prvega odstavka tega člena lahko uporabljajo za namene in pod pogojem, ki jih predpisuje zakon.
V.	UPORABLJANJE ZAKLONIŠČ V MIRU
17.	člen
Zaklonišča je mogoče dajati v najem za mirnodobne potrebe družbenim in civilnim pravnim osebam ter občanom pod pogoji:
—	da se v zakloniščih ne opravljajo adaptacije, ki bi lahko vplivale na ,spremembo osnovnega namena zaklonišč, na zmanjšanje njihove zaščitne moči in na namen drugih prostorov v stavbi;
—	da jih ni mogoče uporabljati za namene, ki bi poslabšali higienske in tehnične razmere v zaklonišču;
—	da je mogoče zaklonišča v neposredni vojni nevarnosti ali v vojni takoj, najpozneje pa v roku 12 ur izprazniti in usposobiti za zaščito;
—	da je v zakloniščih prepovedano skladiščiti eksplozivne, strupene in vnetljive snovi;
—	da se ne uporabljajo prostori, ki so namenjeni za skladiščenje opreme zaklonišča, niti prostori s filtroventilacijskimi napravami.
18.	člen
Pogodbo o uporabljanju zaklonišča v mirnodobne namene sklene tisti, ki upravlja zaklonišče. Pred sklenitvijo pogodbe mora dobiti soglasje upravnega organa za ljudsko obrambo.
Pogodba mora vsebovati: namen in čas uporabe zaklonišča, višino najemnine, vzdrževanje, prekinitev pogodbe, ureditev zaklonišča po izteku pogodbe, čas za izpraznitev prostorov in stanje zaklonišča.
Zapisnik o stanju objekta, instalacij, inventarja in naprav pri izročitvi zaklonišča v uporabljanje je sestavni del pogodbe.
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob uvedbi ukrepov pripravljenosti oziroma ob razglasitvi vvinega stanja pogodba o uporabljanju zaklonišča preneha veljati ne glede na pogodbeni rok. Oškodovana stranka nima pravice zahtevati odškodnine.
Pogodbo je mogoče enostransko odpovedati tudi pred iztekom pogodbenega roka, če najemnik uporablja zaklonišče v nasprotju s pogodbenimi določili. Popravilo škode in stroške vzpostavitve prejšnjega stanja mora povrniti najemnik.
N. člen
50 V» zakupnine za zaklonišča gre na poseben račun občine, preostalih 50*/e pa v poseben sklad uprav-Ijalcev zaklonišč in jih je mogoče uporabiti samo za modernizacijo, vzdrževanje in opremljanje zaklonišč. Ce upravljalec teh sredstev ne izkoristi, gredo v celoti po zaključnem računu na poseben račun.
VI. KAZENSKA DOLOČILA
20.	člen
Za neizpolnjevanje ali površno izpolnjevanje
dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane s tem odlokom, veljajo kazenska določila v zakonu o ljudski obrambi SFRJ.
VII.	PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA
21.	člen
Vsi izdelani urbanristični dokumenti, ki še niso uresničeni, ter za objekte, za katere po teh dokumentih še niso izdana gradbena dovoljenja, se morajo pred uresničitvijo /evidirati.
Zazidalni načrti, ki so bili realizirani ali so v realizaciji, se morajo dopolnili v smislu tega odloka.
22.	člen
Za objekte, za katere je ob uveljavitvi tega odloka že izdano gradbeno dovoljenje, sc uporabljajo vsa določila tega oMloka, ki se nanašajo na že obstoječe stavbe.
23.	člen
Prispevki, ki se plačujejo iz 14. člena tega odloka, se začnejo-- plačevati na posebni račun od prvega v naslednjem mesecu po uveljavitvi tega odloka.
24.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dah po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 5/4-852-4
Lenart, dne 24. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš 1. r.
282.
Skupščina občine Lenart je na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19-910/76), 5. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/76) ter 153. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) na seji zbora združenega dela in .zbora krajevnih skupnosti dne 24, februarja 1977 sprejela
ODLOK
o prehodu zemljišč v zazidalnem okolišu Lenart — jugozahod v družbeno lastnino
1.	člen
Za pospeševanje stanovanjske izgradnje v mestnem naselju Lenart in pridobitev zemljiških površin, ki so potrebna za stanovanjsko graditev ter komunalno opremljanje gradbenega zemljišča po sprejetem zazi-dalneip načrtu Lenart — jugozahod št. projekta 2629/70, objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 21-474/72, preidejo nezazidana stavbna zemljišča, ki ležijo na tem območju v družbeno lastnino.
2.	člen
Meja zazidalnega okoliša Lenart — jugozahod poteka ob zahodnem robu pare. št.125/2, 125/1, južnem robu pare. št. 631/2, 120/2, 119, 118, 117, zahodnem robu pare. št. 645, 644/2, 644/1, južnem robu pare. št. 644/1, zahodnem robu pare. št. 611/1 preko ceste pare. Št. 663/1 jugozahodnem robu pare. št. 617/1, 617/2, 614/1, 613/2, južnem robu pare. št. 608/8, 606/2, 606/1, 606/4, 603/1, 600/3. 600 4, jugovzhodnem robu pare. št. 600/4, 600/1, par$. št. 598/2, ob jugozahodnem robu Ptujske ceste do pare. št. 129/9 ter po južnem robu iste pare. št. in severnem robu pare. št. 125/2 vse k. o. Lenart.
3.	člen
V območju zazidalnega okoliša Lenart — jugozahod ležijo naslednja nezazidana stavbna zemljišča:
pare. št.	113/1, travnik,	3	b.	r.	v izmeri 2281	m2
pare. št.	113/2, travnik,	3	b.	r.	v izmeri 1157	m2
pripisani vi. št. 428 k. o. Lenart pare. št. 636, njiva, 3 b. r. v izmeri 158 ml pare. št. 635'2. njiva, 4 b. r. v izmeri 1687 m2 pare. št. 635/1, travnik, 5 b. r. v izmeri 500 m2 pare. št. 634, travnik, 7 b. r. v izmeri 1155 m2 pare. št. 640, vrt, 4 b. r. v izmeri 2061 m2 pare. št. 639, vrt, 5 b. r. v izmeri 939 m2 pare. št.	638, travnik, 4	b.	r.	v	izmeri 2025 m2
pare. št.	637, travnik, 3	b.	r.	v	izmeri 155 m2
pare. št. 651/2, njiva, 2 b. r. v izmeri 129 m2 pripisane vi. št. 369 k. o. Lenart, last Ivana in Helene Fras, Ptujska 32, Lenart
pare. št. 120/2, travnik, 2 b. r. v izmeri 1695 m2 pare. št. 121, travnik, 2 b. r. v izmeri 1693 m2 pripisani vi. št. 298 k. o. Lenart pare. št. 122, njiva, 3 b. r. v izmeri 1743 m2 pare. št. 123, travnik, 2 b. r. v izmeri 1989 m2 pripisani vi. št. 219 k. o. Lenart, last Matilde Pečuh, Lormanje 14, Lenart
pare. št. 112, travnik, 3 b. r. v izmeri 2923 m2 pare. št. 118, njiva, 3 b. r. v izmeri 1642 m2 pare. št. 117, njiva. 3 b. r. v izmeri 946 m2 pripisane vi. št. 212 k. o. Lenart, last Angele Kramberger, Radehova 5, Lenart
pare. št. 125/2, njiva, 3 b. r. v izmeri 1,6858 ha pare. št. 125/1, pašnik, 3 b. r. v izmeri 1,1085 ha pare. št. 127/1, sadovnjak, 3 b. r. v izmeri 4302 m2 pripisane vi. št. 59 k. o. Lenart, last Jožefe in Franca Mlakar, Pot na Kamenšak 8, Lenart pare. št. 127/3, vrt, 3 b. r. v izmeri 983 m* pripisana vi. št. 262 k. o. Lenart, last Edvarda in Alojzije Damič, Ptujska c. 22, Lenart
pare. št. 645, njiva, 4 b. r. v izmeri 1624 m2 pripisana vi. št. 274 k. o. Lenart, last Janeza in Terezije Divjak, Pot na Kamenšak 38, Lenart
pare. št. 644/1, travnik, 4 b. r. v izmeri 1264 m2 pripisana vi. št. ■623 k. o. Lenart, last Vekoslava Druškovič, Ljubljana, Bernekerjeva 23
pare. št. 611/1, travnik, 4 b. r. v izmeri 190 m2 pripisana vL št. 278 k. o. Lenart, last Marije Dokl, Ptujska c. 43, Lenart
pare. št. 127/2, vrt, 3 b. r. v izmeri- 1222 m2 pripisana vi. št. 310 k. o. Lenart, last Rudolfa in Marije Tušek, Pot na Kamenšak 1, Lenart
pare. št. 608/1, travnik, 3 b. r. v izmeri 8652 m2 pare. št. 605/1, sadovnjak, 3 b. r. v izmeri 4862 m2 pare. št. 606/1, njiva, 3 b. r. v izmeri 3342 m2 pare.	št.	606/2,	travnik,	3	b.	r.	v	izmeri	3091 m2
pare.	št.	606/4,	travnik,	3	b.	r.	v	izmeri	1294 m2
pripisane vi. št. 66 k. o. Lenart, last Jakoba in Ane Kurbus, Ptujska c. 5, Lenart
pare. št. 600/3, njiva, 3 b. r. v izmeri 8984 m2 pare. št. 600/4, travnik, 4 b. r. v izmeri 4405 m2 pripisani vi. št. 229 k. o. Lenart, last Radota in Juljane Emeršič, Ptujska c. 19, Lenart
pare.	št.	617/1,	njiva, 5	b.	r.	v	izmeri 569 m2
pare.	št.	617/2,	travnik,	5	b.	r.	v	izmeri	1.661 m2
pripisani vi. št. 380 k. o. Lenart, last fjurota in Jožice Perjatov, Partizanska c. 5, Lenart pare. št. 600/11, cesta v izmeri 20 m2 pare. št. 600/1, njiva, 4 b. r. v izmeri 4455 m2 pare. št. 600/9, cesta v izmeri 180 m2 - pripisana vi. št. 203, last Jožeta Čeh, Selce 51 in solastnikov
pare. št. 608/7, cesta V izmeri 7 m2 pare. št. 608/4, pašnik, 4 b. r. v izmeri 869 m2 pare. št. 605/2, travnik, 5 b. r. v izmeri 403 m2 pripisane vi. št. 257 k. o. Lenart, last Srečka Krebl, Beltinci 36
pare. št. 102/1. travnik, 4 b. r. v izmeri 1738 m2 pare. št. 102/3, sadonosnik, 4 b. r. v izmeri 1513 m2 pripisane vi. št. 182 k. o. Lenart, last Mirka in Desanke Košmerl, Ptujska c. 44, Lenart
4.	člen
V zazidalnem območju Ležijo še naslednja stavbna zemljišča ter pripadajoča funkcionalna zemljišča: pare. št. 86 stavbišče v izmeri 500 m2 pripisana vi. št. 66 last Jakoba in Ane Kurbus, Ptujska c., 54, Lenart
pare. št. 605/3, njiva, 2 b. r. v izmeri 695 m2 pare. št. 174 stavbišče v izmeri 514 m2 pripisani vi. št. 417 k. o. Lenart, last Alfonza in Ane Bauman, Ptujska c., Lenart
pare. št. 600/5, njiva, 3 b r. v izmeri 822 m2 pripisana vi. Št. 487 k. o. Lenart, last Staneta in Dore Gajšek, Gosposvetska 30, Maribor
pare.	št.	600/6,	njiva,	3	b.	r.	v	izmeri	832	m2
pare.	št.	600/7,	njiva,	3	b.	r.	v	izmeri	825	m2
pare.	št.	600/8,	njiva,	3	b.	r.	v	izmeri	732	m2
pare.	št.	100/2,	sadovnjak,	3	b.	r.	v	izmeri	459 m*
pare.	št.	100/3,	sadovnjak,	2	b.	r,	v	izmeri	497 m2
pare. št. 22/2 stavbišče v izmeri 102 m2 pripisane vL št. 203 k. o. Lenart last Jožeta Ceh, selce 51 in solastnikov
pare. št. 133 stavbišče v izmeri 96 m2 pripisana vi. št. 368 k. o. Lenart last Franca in Ane Kogoj, Lokavec 31
pare. št. 608/2, sadovnjak, 3 b. r. v izmeri 331 m2 pripisana vi. št. 228, last Ignaca in Marije Germin, Ptujska c. 46, Lenart
pare.	št.	605/4,	sadovnjak,	3	b.	r.	v	izmeri	557 m2
pare.	št.	100/G,	sadovnjak,	3	b.	r.	v	izmeri	568 m2
pripisana vi. št. 440, last Roberta in Anice Kanzian, Mariborska 24, Celje
pare. št. 105/5, travnik, 2 b. r. v izmeri 500 m2 pare. št. 107/6, njiva, 3 b. r. v izmeri 231 m2 pripisani vi. št. 465 k. o. Lenart, tost Franca in
f
Jožice Toplak, Ptujska c. Lenart
pare. št. 105/1, sadovnjak, 4 b. r. v izmeri 1060 m2 pare. št. 21/1, stavbišče v izmeri 115 m2 pripisani vi. št. 17 k. o. Lenart, last Elze Lorbek, Ptujska c. 34, Lenart
pare.	št.	105/3,	travnik,	2	b. r. v izmeri	800 nr'
pripisana vi. št. 450 k. o. Lenart, last Franca in Hilde Mencinger, Ptujska c. Lenart
pate. št. losa, njiva, 3 b. r. v izmeri G332 pare. št. 107 3, sadovnjak, 2 b: r. v izmeri 1313 m2 pare.	št.	107/2,	sadovnjak;	2 b. r. v izmeri 63 m2
pare.	št.	20/1	stavbišče	v	izmeri 324 m2
pare. št. 20/2. stavbišče v izmeri 130 m2 pripisane vi. št. 319 k. o. Lenart, last Ivana in Helenc Fras, Ptujska c. 32, Lenart
pare.	št.	622/2,	travnik,	3	b. r. v izmeri	800 m2
pare. št. 121 stavbišče v izmeri 167 m-' pripisani vi. št. 208 k. o. Lenart, last Genovefe Rozin in solastnikov, Ptujska c. 28. Lenart pare. št. 17, stavbišče v izmeri 586 m2 • pripisana vi. št. 59 k. o. Lenart, last Franca in Jožefe Mlakar, Pot na Kamenšak 8, Lenart pare. št. 120. stavbišče v izmeri 416 m2 pripisana vi. št. 274 k. o. Lenart, last Janeza in Terezije Divjak. Pot na Kamenšak 38
pare. št. 600/12, njiva 3 b. r. v izmeri 973 m2 pripisana vi. št. 488. k. o. Lenart, last Franca in Jožice Čarni,	Majeričeva 2,	Maribor
pare. št.	600/13,	njiva,	3	b. r.	v	izmeri	1246	m2
pripisana	vi. št.	489 k.	o.	Lenart,	last Franca	in
Cvetke Lenart, Plečnikova 4, Maribor
pare. št.	600/14,	njiva,	3	b. r.	v	izmeri	1417	m2
pripisana vi. št. 497 k. o. Lenart, last Jožeta Letnik (nedl.), Gradišče 52
pare. št. 600/2, njiva, 3 b. r. v izmeri 766 m2 pripisana vi. št. 490 k. o. Lenart, last Stanislava in Brigite Horvat, Zavrh 19, Voličina
pare. št. 98, stavbišče v izmeri 114 m2 pare. št. 102/2, sadovnjak. 4 b. r. v izmeri 1609 m2 pripisana vi. št. 182 k. o. Lenart, last Mirka in Desanke Košmerl, Ptujska c. 44, Lenart
5.	člen
Z dnevom uveljavitve odloka preneha lastninska pravica na zemljiščih navedenih v 3. členu.
Po uveljavitvi tega odloka, pridobi na teh zemljiščih pravico uporabe občina Lenart.
Na stavbnih zemljiščih ter pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, naštetih v 4. členu, postanejo dosedanji lastniki imetniki pravice uporabe, dokler bo na teh zemljiščih stala stanovanjska zgradba. 6 7
6.	člen
Z dnem, ko prične veljati'ta odlok, preneha veljati
5.	alinea 1. člena odloka o kompleksni razlastitvi zemljišč, ki jih zavzemajo potrjeni zazidalni načrti v občini Lertart (Uradni list SRS, št. 33-768/72).
7.	člen
Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
9t. 464-1/76-10
Lenart, dne 24. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš 1. r.
283. i.
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 24. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o javnem pravobranilstvu v Mariboru
1.	člen
Javno pravobranilstvo v Mariboru jc samostojen organ občin: Dravograd, Lenart, Maribor, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in,Slovenska Bistrica, ki zastopa te občine, njihove organe, organizacije in sklade, ki so pravne osebe, ter krajevne skupnosti v teh občinah preti sodišči in drugimi organi glede njihovih premoženjskih pravic in koristi ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom.
Sedež lavnega pravobranilstva v Mariboru je v Mariboru.
, 2. člen
Javnega pravobranilca imenujejo in razrešujejo skupščine občin Dravograd, Lenart, Maribor, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica.
Javnega pravobranilca imenujejo skupščine občin iz 1. odstavka tega člena na predlog, ki ga v soglasju z izvršnimi sveti skupščin občin iz prvega odstavka tega člena, da Izvršni svet Skupščine občine Maribor.
Imenovanje se‘oprav i po predhodnem kandidacijskem postopku, ki ga opravi Socialistična zveza delovnega ljudstva.
• 3. člen
Javni pravobranilec ima dva namestnika.
Namestnika javnega pravobranilca sc imenujeta in razrešujeta po postopku iz 2. člena lega odloka.
4.	člen
Sistemizacijo delovnih mest strokovnih in admini-strativno-tehničnih delavcev ter pripravnikov določi javno pravobranilstvo v Mariboru v soglasju z izvršnimi sveti skupščin občin iz 2. člena tega odloka.
5.	člen
Sredstva za delo javnega pravobranilstva v Mariboru zagotavljajo skupščino občin iz 2. člena tega odloka v skladu z družbenim dogovorom o financiranju javnega pravobranilstva v Mariboru, ki ga sklenejo med seboj.
6.	člen
Javno pravobranilstvo v Mariboru prične z delom, ko bo v skladu s tem odlokom imenovan pravobranilec.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih glasilih občin.
St. 021-2/64-14
Lenart, dne 24. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš 1. r.
LITIJA
284.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 183. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) in veljavne urbanistične dokumentacije za občino Litija je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 94. seji dne 4. marca 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev zazidalnih načrtov
v	•
I
Javno se razgrne:
a)	predlog dopolnitve zazidalnega načrta za Cesto Dušana Kvedra v Litiji sprejetega z odlokom Skupščine občine Litija (Uradni list SRS, št. 30-689/71 in št. 16-469/73)
—	določitev lokacij — izpolnitev vrzeli z& gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, garaž in otroških igrišč,
b)	predlog spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za Grbin — Litijska dobrava, sprejetega z odlokom Skupščine občino Litija (Uradni list SRS, št. 30-689/71)
—	določitev sprememb lokacije za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš na pobočju nad Grbinsko cesto in ob Partizanski poti (vzhod),
c)	predlog sprememb zazidalnega načrta za Litijo — desni breg, sprejetega z odlokom Skupščine občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70 in 23-1157/75)
—	spremembe lokacij za blokovno gradnjo pod Grbinsko cesto.
II
Predlogi bodo javno razgrnjeni od dneva te objave v Uradnem listu SRS do vključno 30. dne po objavi in sicer vsak dan razen ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 8. do 14. ure v prostorih Skupščine občine Litija in Urbanistične službe TOZD Gradmetula Litija, ob sredah pa še od 14. do 16. ure v prostorih Skupščine občine Litija.
Obenem bodo kopije poslane svetom krajevnih skupnosti Litija — desni in levi breg.
Občani lahko dajejo pripombe na predloge pri urbanistični službi ali oddelku za gospodarstvo Skupščine občine Litija. III
III
Rok za pripombe je 30 dni od dneva objave tega sklepa v' Uradnem listu SRS.
LJUBLJANA BEŽIGRAD 285.
Na podlagi zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) in 154. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora kra-ievnih skupnosti dne 24. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Bežigrad v prvem polletju 1977
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1977 se bodo začasno financirale splošne družbene potrebe v občini Ljubljana Bežigrad v prvem polletju 1977 na podlagi proračuna za leto 1976.
2.	člen
V obdobju začasnega financiranja se smejo izdatki občinskega proračuna izvrševati mesečno največ v višini ene dvanajstine izdatkov občinskega proračuna za leto 1976, povečanih za 10,8"/».
Začasno financiranje se izvaja po trimesečnih načrtih, ki jih sprejme Izvršni svet občine Ljubljana Bežigrad.
Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna za leto 1977.
3.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada občine.
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati 1. januarja 1977.
5.	člen
Z dnem objave tega odloka preneha veljati oejlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Ljubljana Bežigrad za leto 1977 (Uradni list SRS, it. 30/76).
Št. 400-3/76-9
Ljubljana, dne 24. februarja 1977.
Predsednik Skupščihe občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Stane Hrovat 1. r.
286.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-225/74, 39-468/74, 5-180/76), 2. člena zakona o linanciranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74), 144. člena in pete alinee 154. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9-192/ 74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 24. februarja 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. februarja 1977 snre-jela
ODLOK
o sprememba-h odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 20-990/76) se prvi odstavek 10. člena spremeni in glasi:
»Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne oziroma druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ugotovljeno po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo od presežka davek po naslednjih stopnjah:
znaSa presežek davčne osnove din		Stopnja
nad	do	
	10.000	.	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150.000	46
150.000	200.000	48
200.000		50«.
. 2. člen
Prvi odstavek 18. člena odloka se spremeni in glasi:
»Davek o dosebnega dohodka iz avtorskih pravic se plačuje po stopnji 20 0/o«.
3.	člen
19.	člen odloka se spremeni tako, da glasi:
»Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah:
Ce znaša presežek davčne osnove din		Stopnja
nad	op 10.000	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150.000	46
150.000	200.000	48
200.000	4. člen	50«.
20.	člen odloka sc spremeni tako, da glasi:
»Pri obdavčitvi dohodkov, ki izvirajo od prodaje stanovanjskih hiš ali stanovanj in jih prodajalec uporabi za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, se prizna davčna olajšava z znižanjem davčne osnove za višino prometnega davka, za katerega je dana oprostitev po 11. točki 4. člena zakona o davku na promet nepremičnin.«
5.	člen
Prvi odstavek '32. člena odloka se spremeni in glasi:
»Vrednost točke znaša 44 dinarjev glede na kalku-lativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala leta 1976.«
6.	člen
35.	člen odloka se spremeni tako, da glasi:
»Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1976 poveča za več kot 15 °/o in je nova ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih«.
7.	člen	i
36.	člen odloka se spremeni in glasi:
»Davek t>d stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
—	od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,15 odstotka
—	od poslovnih stavb in poslovnih prostorov 0,20 odstotka
—	od počitniških hiš 0,30 %>.«
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje, določbe 2., 3, in 4. člena tega odloka, ki se nanašajo na enkratne obdavčitve,, pa se uporabljajo od dneva uveljavitve odloka.
St. 010-10/77-4
Ljubljana, dne 24. februarja 1977.
Predsednik Skupščine občine Lj ubij £m a Bežigrad
Janez Rigler L r.
/	287.
Na podlagi tretjega odstavka 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71), 144. člena statuta in pete alinee 154. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9-192/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 24. februarja 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o oprostitvi plačevanja pristojbine za kmetijske traktorje in njihove priklopnike ter gasilske avtomobile
1.	člen
V odloku o oprostitvi plačevanja pristojbine za kmetijske traktorje in njihove priklopnike ter gasilske avtomobile (Uradni list SRS, št. 41-810/72) se 2. člen spremeni, in se glasi:
»Poleg oprostitve po 1. členp, se v občini Ljubljana Bežigrad ne plačuje pristojbina za cestna motorna vozila za kmetijske traktorje in njihove priklopnike, če je lastnik kmetijska organizacija združenega dela ali občan, ki ima status kmeta po 4. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73), s
pogojem, da traktor oziroma priklopnik uporablja samo za lastne potrebe.«
2.	člen
3.	člen se spremeni tako, da glasi:
»Ob registraciji traktorja ali priklopnika mora občan iz 2. člena odloka izkazati status kmeta s potrdilom za kmetijstvo pristojnega občinskega upravnega organa.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-4/77-4
Ljubljana, dne 24. februarja 197J.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
288.
Na podlagi 12. v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/ 67 in št. 27-255/72) ter 5. alinee 153. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9-192/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 28. seji zbora združenega dela, 29. seji zbora krajevnih skupnosti in 29. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o' sprejetju zazidalnega načrta za I. etapo zazidalnega otokii DP 2 — območje »Lesnine«
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za I. etapo Zazidalnega otoka BP 2 — območje »Lesnine«, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, pod št. 1680, oktobra 1974.
Zazidalni načrt se sestoji iz programskega in tehničnega dela v smislu 8, člena zakona o urbanističnem planiranju.
2.	člen
Zazidalni otok BP 2 obsega območje med Parmovo ulico in železniško progo Ljubljana—Jesenice, severno od podaljška ulice Bežigrad in južno od Samove ulice. Območje I. etape zazidalnega otoka BP 2 je označeno v arhitektonski dokumentaciji tehničnega dela zazidalnega načrta.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, delovnim ljudem, organom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri organu Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, pristojnemu za urbanizem, strokovni službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane. 4 * *
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja
urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-39/75-5/3
Ljubljana, dne 25. februarja 1977.
^	Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
LJUBLJANA CENTER 289.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 28. februarja 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 18/76) se prvi odstavek. 6. člena spremeni tako, da se glasi:
»Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo davek od obrtnih dejavnosti po naslednjih progresivnih stopnjah:
Presežek		stopnje
nad	do	•/.
	10.000	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150.000	46
150.000	200.000	48
200.000		50«.
	2. člen	
7. člen se	spremeni tako, da se glasi:	
»Davčnim	zavezancem, ki opravljajo	obrtne sto-
rltve (popravila, vzdrževalna dela, izdelava posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnikov) za občane ali hišne svete in vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, potrebne za opravljanje njihove dejavnosti, se prizna posebna davčna olajšava.«
3. člen
8. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davčnim zavezancem, ki so pričeli z opravljanjem obrtnih storitev, se prizna davčna olajšava v
prvem letu 40%, v drugem letu pa 20% odmerjenega davka.
Šteje se, da je davčni zavezanec pričel z opravljanjem obrtnih storitev, če ni že pred tem opravljal teh storitev v kateri drugi občini ali, da ni kdo drug izvrševal v isti delavnici isto obrtno dejavnost.«
4.	člen
9.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Posebna davčna olajšava in 2. in 3. člena tega odloka se prizna, če so davčni zavezanci dosegli najmanj 60 % celotnega dohodka s storitvami, od tega preko 50% z občani ali hišnimi sveti.
Davčno olajšavo iz 2. in 3. člena uveljavlja davčni zavezanec s posebno vlogo, ki ji je treba priložiti potrebno dokazilo o upravičenosti do olajšave. Vlogo z dokazili je treba vložiti z davčno napovedjo.«
5.	člen
V prvem in tretjem odstavku 16. člena se stopnja 25% nadomesti s stopnjo 20%
6.	člen
Prvi odstavek 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Stopnje davka od premoženja in premoženjskih pravic so progresivne in znašajo: 7 8 9
Osnova		Stopnje
nad	do	•/.
	10.000	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150.000	46
150.000	200.000	48
200.000		50«.
7.	člen
Prvi Odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Vrednost točke znaša 44 dinarjev glede na kal-kulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala leta 1976.«
8.	člen
29.	člen se spremeni tako, da se glasi: »Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za od-,
mero davka od stavb, se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo točke iz leta 1976 poveča za več kot 15 % in je nova ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v naslednjih letih.«
9.	člen
30.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek od stavb se plačuje od davčne osnove po
naslednjih stopnjah:
—	od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,15%
—	od poslovnih stavb Ln poslovnih prostorov 0,20 odstotka
—	od počitniških hiš 0,30 %.«
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje, določbe 5. in 6. člena tega odloka, ki se nanašajo na enkratne obdavčitve, pa se uporabljajo od dneva uveljavitve tega odloka.
St. 422-4/77
Ljubljana, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Center Hugo Keržan, dipl. Inž. 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE 290.
Na podlagi 29. in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 3i/76), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 21/76) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/ 74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1977 in na seji zbora združenega dela dne 24. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 29/75 in 6/76) spremenimo 12. člen tako, da se glasi:
»Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ki ga določa 1. in 2. odstavek 10. člena zakona o davkih občanov, plačujejo davek po naslednjih davčnih stopnjah:
Stopnja
'/.
25 30 35 39 43 46 48 50«
2.	člen
V	20. členu spremenimo prvi odstavek tako, da se glasi:
' »Davek od osebnega dohodka Iz avtorskih pravic se plačuje po stopnji 20%.«
3.	člen
V	21. členu spremenimo prvi odstavek tako, da se glasi:
»Davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
Ce znaša presežek davčne osnove
nad	do 10.000
10.000	20.000
20.000	30.000
30.000	50.000
50.000	100.000
100.000	150.000
150.000 200.000	200.000
Ce znaša davčne	presežek osnove	stopnja
nad	do 10.000	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150.000	46
150.000	200.000	48
200.000	4. člen	50«
V 31. členu spremenimo prvi odstavek tako, da se glasi:
»Vrednost točke znaša 44 dinarjev, glede na kalku-lativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1976. leta.«
5.	člen
33.	člen spremenimo tako, da se glasi:
»Ugotovljeno vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, spremenimo, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz preteklega leta poveča za več kot 15 »/o in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih.«
6.	člen
34..	člen spremenimo tako, da se glasi:
»Davek od stavb plačujejo občani od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
—	od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,15 odstotka
—	od poslovnih stavb in poslovnih prostorov 0,20 odstotka
—	od počitniških hiš 0,30 »/o.«
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977; določbe 2. in 3. člena tega odloka, ki sc nanašajo na enkratne obdavčitve, pa bodo veljale od dneva uveljavitve tega odloka.
St. 010-3/77-S
Ljubljana, dne 28. februarja 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
291.
Na podlagi 144. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) ter 158. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS' št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1977 in na seji zbora združenega dela dne 24. februarja 1977 sprejela
O'D LOK
o dopolnitvah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
1.	člen	j
1.	člen odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 42/73 in 43/75) je treba dopolniti tako, da se glasi:
»S tem odlokom ugotavljamo družbeni interes za opravljanje nekaterih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, določamo pogoje za opravljanje obrti kot postranskega poklica, pogoje za sprejemanje gostov na prenočevanje, v gospodinjstvih, počitniških hišicah in kmečkih gospodarstvih občanov ter določamo pogoje, pod katerimi lahko samostojni obrtnik zaposli več kot pet delavcev.«
2.	člen
Za 5. členom se dodajo naslednji členi:
»6. člen
Ce se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnikov) ali v tem okviru opravlja dejavnosti po pogodbi z organizacijo združenega dela, se mu lahko izjemoma dovoli, da sme zaposliti več kot pet, toda največ sedem delavcev.
7.	člen
Dovoljenje za zaposlitev več kot petih delavcev, toda največ sedmih izda upravni organ, ki je pristojen za obrt, na podlagi predhodnega sklepa izvršnega sveta skupščine občine in mnenja pristojnega organa občinskega sindikalnega sveta.
Izvršni svet pred izdajo sklepa podrobno oceni tehnološke, tehnične' in druge pogoje za zaposlitev več kot pefih delavcev ter potrebe po posameznih obrtnih dejavnostih v občini in mestu Ljubljani in pri tem upošteva družbeni načrt razvoja občine, prav tako pa tudi prouči, kako samostojni obrtnik pri opravljanju obrtne dejavnosti izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz predpisov s področja obrti, davkov občanov, socialnega zavarovanja, delovnih razmerij ter varstva pri delu.
8.	člen
»V okviru dejavnosti samostojnega obrtnika in pogojev iz prejšnjega člena tega odloka izvršni svet po prostem preudarku dovoli zaposlitev nad pet delavcev ali pa te zaposlitve ne dovoli. Ce izvršni svet zaposlitve nad pet delavcev ne dovoli, mora v sklepu navesti razloge za takšno odločitev.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-4/77-S	I •
Ljubljana, dne 28. februarja 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
292.
Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij (Uradni list SRS, št. 26/73) in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) ter na predlog kmetijske zemljiške skupnosti in krajevnih skupnosti po opravljeni javni razpravi je skupščina občine na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1977 in na seji zbora združenega dela dne 24. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč
1.	člen
S tem odlokom se na območju Ljubljana Moste-Polje določijo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij.
2.	člen
Posebna ureditev o dedovanju kmetij po 1. členu tega odloka velja za kmetije, ki so navedene po krajevnih skupnostih in naseljih v naslednjem seznamu:
4.	Ulčar Tomaž, št. 11
5.	Zupančič Franc in Lucija, št. 7
Javor
1.	Bevčan Franc, št. 40
2.	Bučar Janez, št. 23
3.	Dremelj Anton, št. 24
4.	Dremelj Anton, št. 25
5.	Habič Albin, št. 14
6.	Habič Ivan, št. 37
7.	Habič Janez, št. 22
8.	Jere Franc, št. 15
9.	Jere Kristina, št. 39
10.	Smrekar Janez, št. 16
11.	Skoda Jakob, št. 10
12.	Vrbinc Jože, št. 3
Mali vrh
1.	Berčan Anton, št. 6
2.	Brčan Uršula, št. 2
3.	Janežič Jože. št. 1
4.	Jančar Anton, št. 4
5.	Kozlevčar Stanislav, št. 5
6.	Stankovič Angela, št. 8
7.	Zajc Franc, št. 3
I.	Krajevna skupnost Besnica Sp. Besnica
1.	Alauf Andrej, št. 12
2.	Jančar Alojz, št. 11
3.	Jančar Anton, št. 10
4.	Jančar Franc, Marija, št. 8
5.	Levičnik Vinko, št. 5
6.	Zidan Stane, št, 22
7.	Žagar Anton, št. 23
Zg. Besnica
1.	Jančar Anton, št. 9
2.	Levičnik Jože, št. 15
3.	Zust Anton in Jožefa, št. 1
Dolgo Brdo
1.	Avsec Marija, Gabrijel, št. 7
2.	Bučar Alojz, št. 1
3.	Bučar Alojz, št. 9
4.	Bučar Anton, št. 5
5.	Černe Janez, št. 2
6.	Doblekar Marija, št. 8
7.	Obolnar Marija, št. 6
Gabrje
1.	Birk Janez, št. 4
2.	Jančar Neža, št. 19
3.	Jerant Avgust, št. 10
4.	Jerant Stane, št. 11
5.	Končar Janez, št. 1
6.	Končar Jože, št. 7
7.	Končar Alojz, št. 5
8.	Novak Marija, Jernej, sol. št. 9
9.	Pleško Marija, št. 12
10.	Plešič Ivanka, št. 3
Janče
1.	Ferjan Marija, št. 2
2.	Goftinčar Tone, št. 6
3.	Mahkovec Jože, št. 4
Malo Trebeljevo
1.	Gale Karel, št. 6
2.	Goršič Julka. št. 9
3.	Jamnik Alojzija, št. 1
4.	Pintar Janez. Ana, št. 8
5.	Skubic Marija, Alojz, št. 4
6.	Zupančič Franc, št. 5
7.	Žgajnar Franc, št. 7
Prežganje
1.	Jeriha Rozalija, št. 11
2.	Skubic Valentin, št. 12
3.	Zupančič Franc, št. 2
Ravno brdo
1.	Gale Anton, št. 1
2.	Kamnikar Ivan, Terezija, št. 4
3.	Mlakar Anton, št. 2
Tuji grm
1.	Groznik Filip, št. 5
2.	Hojnik Mirko, št. 9
3.	Jelnikar Anton, št. 2
4.	Pleško Avgust, Frančiška, št. 4
5.	Zavrl Martin, št. 13
Vel. Trebeljevo
1.	Cenkar Alojz, št. 4
2.	Kastelic Franc, št. 3
3.	Kozlevčar Jože, Antonija, št, 7
4.	Mlakar Anton, št. 8
5.	Mlakar Karel, št. 6
6.	Skubic Karel, št. 12
7.	Strubelj Jože, št. 11
8.	Žagar Antonija, Lojze, št. 9
Vnajnarje
1.	Birk Anton. št. 5
2.	Bratun Stane, št. 2
3.	Črnjavek Frančiška, št. 20
4.	Fajdiga Janez, Monika, št. 16
5.	Gale Franc, št. 19
6.	Gale Pavel, št. 4
7.	Hribar Marija in sol., št. 7
8.	Hribar Jože, Hribar Pavla, Černič Alojzija, št. 9
9.	Klemenčič Ivan, št. 11
10.	Končar Frančiška, št. 6
11.	Kurent Anton, št. 10
12.	Maren Ivan, št. 3
13.	Marolt Marija, Anton, št. 8
Volavlje
1.	Berčan Apolonija, št. 14
2.	Ferjan Marija, Anton, št. 4
3.	Gale Alojz, št. 29
4.	Gale Apolonija, št. 12
5.	Gale Karel, št. 17	'
6.	Jerant Tončka, Franc, št. 22
7.	Jug Angela, št. 6
8.	Kavšek Terezija in sol., št. 10
9.	Končar Monika, Ivan, št. 18
10.	Omahen Alojz, št. 16
11.	Rome Cecilija, št. 8
12.	Rome Frančiška, št. 7
13.	Vidic Vinko, št. 3
14.	Vozelj Valentin, št. 21
15.	Zupančič Jože, št. 15
II.	Krajevna skupnost Bizovik Bizovik
1.	Anžur Jožefa, Bizoviška 1
2.	Anžič Marija, Bizoviška 38
3.	Babnik Ivan, Bizoviška 19
4.	Babnik Miha, Bizoviška 46
5.	Bricelj Ana, Janez, Bizoviška 22
6.	Bricelj Anton, Bizoviška 9
7.	Dimnik Marija, Janez, Aleš, Bizoviška 50
8.	Hočevar Ivana in Antonija, Bizoviška 36
9.	Jager Ivana, Franc, Bizoviška 18
10.	Jesih Marija, Sonja, Silva, Bizoviška 35
11.	Korošec Martina, Bizoviška 35
12.	Kršmanc Pavla, Bizoviška 21
13.	Leben Janez, Bizoviška 3
14.	Ložar Janez, Bizoviška 22
15.	Mojškerc Marija, Bizoviška 34
16.	Selan Marija, Franc, Bizoviška 20 c
17.	Skubic Nada, Bizoviška 15
18.	Skubic Stane. Ana, Bizoviška 55
19.	Šimenc Rozalija, Vinko, Bizoviška 67
20.	Škrjanec Ivan, Ana, Bizoviška 61
21.	Skrjanc Ivan, Francka, Bizoviška 71 III.
III.	Krajevna skupnost Dolsko Dolsko
1.	Godec Miha, Marija, št. 44
2.	Kovič Ivan, št. 6 S, Lap Ana, št. 8
4.	Levičnik Ivan, št. 8
5.	Mali Frančiška, št. 37
6.	Medved Miroslav, št. 19
7.	Mohar Jože, št. 62
8.	Nemec Marija, št. 59
9.	Zajc Franc Marija, Ivanka, št. 5
Kamnica
1.	Selšek Blaž, št. 4
2.	Vode Maks, France, št. 14
3.	Zupančič Neža, št. 2
Laze
1.	Bokal Ana, št. 42
2.	Levičar Marija, št. 43
3.	Peterka Pavla, št. 35
Osredke
1.	Jemec Jože, št. 1
2.	Kokalj Ciril, št. 2
3.	Orekeh Tomaž, št. 3
4.	Šlibar Janko in sol., št. 10
Vinje
1.	Gostinčar Anton, št. 18
2.	Gostinčar Franc, Francka in sol., št. 16
3.	Gostinčar Franc, Št. 27
4.	Gostinčar Jernej, št. 29
5.	Jančar Ivana, št. 32
6.	Kokalj Jože, št. 35
7.	Kokalj Lovrenc, št. 17
8.	Kokalj Miroslav, št. 15
9.	Kokalj Peter, št. 5
10.	Ložar Vlado, št. 36
11.	Medved Mirko, št. 6
12.	Pustotnik Janez, št. 19
13.	Pustotnik Jakob, št. 33
14.	Repnik Franc, št. 13
15.	Repnik Marjan in sol., št. 30
16.	Repnik Stane, št. 23
17.	Sasso Ivan, št. 26
18.	Šuštar Bernard, št. 34
19.	Velepič Andrej, št. 31
20.	Vode Ivan, št. 7
21.	Vode Ivan, Ivana, št. 14
22.	Zavrl Jakob, št. 28
Petelinje
1.	Grad Henrik, št. 11
2.	Jemec Peter, št. 12
3.	Kokalj Anton, št. 7
4.	Selšek Marija, št. 9
Senožeti
1.	Cerar Matilda, št. 34
2.	Dragar Ivan, Bernarda, št. 15
3.	Gospeti Franc, št. 45
4.	Gradišek Dominik, št. 4
5.	Jelnikar Angela, št. 14
6.	Jerina Franc, št. 26
7.	Jerina Jernej, št. 21
8.	Jerman Alojz, št. 40
9.	Koprivnikar Marcela, Anton, št. 35
10.	Kovač Rudolf, št. 32
11.	Kračan Ivan, št. 7
12.	Pavšič Valentin, št. 41
13.	Pestotnik Jože in sol., št. 39
14.	Pestotnik Terezija, Peter, št. 13
15.	Pestotnik Uršula in sol., št. 1
16.	Petek Ivan, Zofija, št. 12
17.	Škarja Terezija, Janez, št. 37
18.	Udovič Janez, št. 16
19.	Vesel Anton, Jožefa, št. 27
IV.	Krajevna skupnost Hrušica-Fužine Hrušica-Fužine
1.	Bobnar Albin, Antonija, Trpinčeva 63
2.	Breskvar Franc, Cesta v kostanj 11
3.	Dolničar Franc, Cesta v kostanj 31
4.	Gregorič Anton, Marija, Cesta v kostanj 23 A
5.	Hlebš Janez, Hruševska 82
6.	Hočevar Franc, Hruševska 74
7.	Korbar Marjan, Litijska 172
8.	Pogačar Ana, Dežman Marija,
Cesta v kostanj 15
9.	Pogačar Lojze, Minka, Hruševska 48 a
10.	Pogačar Franc, Martina, Cesta v kostanj 29
11.	Pogačar Janez, Marija, Litijska 134 '
12.	Porenta Jožica, Hruševska 80 a
13.	Stražišar Ančka, Cesta v kostanj 13
14.	Šušteršič Jernej, Cesta v kostanj 21 a
15.	Vrhove Franc, Hruševska 76
16.	Žabjek Lojze, Trpinčeva 68
V.	Krajevna skupnost Klopce Klopce
1.	Bclcijan Viktor, št. 4
2.	Jemec Franc, Marija, št. 3
3.	Jemec Maks, št. 5
Križevska vas
1.	Mereia Maks št. 9
2.	Pokovec Franc, Us Marija, št. 3
3.	Povirk Franc, št. 5
4.	Rozina Marija, Matej, št. 7
5.	Vodnik Ivan, št. 10
Vrh
1.	Tekalec Mirko, št. 1
2.	Tekalec Slavka, št. 5
3.	Peterka Franc, št. 4
Zagorica
1.	Jemec Franc, št. 4
2.	Pokovec Franc, št. 12
3.	Prašnikar Anton, št. 3
4.	Štefančič Franc, št. 13
5.	Tekalec Terezija, št. 6
VI.	Krajevna skupnost Lipoglav Brezje
1.	Brezovar Anton, Ivana, št. 1
2.	Grden Fani, Franc, št. 3
3.	Groznik Ivana, št. 4
4.	Novak Ivan, Vida, št. 2
Mali Lipoglav
1.	Brezovar Alojz, št. 9 a
2.	Božja Ivan. št. 9
3.	Grupa Jožefa, št. 7
4.	Predalič Ivan. Stanka, št. 6
5.	Rome Franc, št. 10
6.	Žgajnar Frančiška in sol., št. 16
4.	Virant Anton, št. 4
5.	Žagar Nikolaj, št. 1
Repče >
1.	Boštjančič Marija, št. 9
2.	Gale Alojzija, št. 11
3.	Potokar Janez, Alojzija, št. 6
4.	Šeme Franc, št. 7
5.	Vovk Anton, št. 8
6.	Vozel Francka, št. 2
7.	Zrnec Anton, št. 5
Sela pri Pancah
1.	Babnik Ivan, št. 1
2.	Kozlevčar Jože, št. 4
3.	Devičnik Ana, št.-3
4 Urbinc Angela. Julij, sol., št. 7
5.	Urbinc Jože, sol., št. 5
Vel. Lipoglav
1.	Predalič Anton, št. 2
2.	Perčič Janez, št. 4
3.	Skubic Jože, št. 1
4.	Trontelj Mai ija, Franc, št. G
5.	Zupančič Jože, št. 3
6.	Zupančič Marija, št. 7
VII.	Krajevna skupnost Šmartno-Hrastjc Smartno-Hrastje
1.	Ambrož Slane, Cesta v Šmartno 17
2.	Artač Marija, Cesta v Šmartno 15
3.	Avšič Olga, Cesta v Šmartno 5
4.	Bizjan Franc, Ivana, Cesta v Šmartno 41
5.	Bolta Ivan, Marija, Obrije 27
6.	Dolničar Franc, Zabretova 17
7.	Jager Ivan. Smartinska 201
8.	Jamnik Ivan, Frančiška, Smartinska 215
9.	Jamnik Franc. Obrije 9
10.	Janež Anton, Smartinska 203
11.	Ježek Matija, Smartinska 205
12.	Kamnar Franc, Cesta v Hrastje 3
13.	Kamnar Ivan, Smartinska 184
14.	Klopčič Franc, Marija, Zabretova 9 a
15.	Maček Ivan, Zabretova 4
16.	Marolt Ivan, Cesta v Šmartno 1
17.	Marolt Jožefa, Obrije 10
18.	Marn Janez, Obrije 11
19.	Mihelič Janez, Cesta v Šmartno 13
20.	Peterca Valentin, Hrastje 1
21.	Pintar Jurij, Franci, Pavla, Obrije 19
22.	Podboršek Julijana in sol., Kovačeva 2
23.	Podboršek Lado, Cesta v Šmartno 25
24.	Presotnik Ludvik. Cesta v Šmartno 11
25.	Rotar Jože, Ana. Cesta v Šmartno 39
26.	Studen Marija, Obrije 23
27.	Uranič Filip, Obrije 7
28.	Zajec Anton. Kopna pot 4
29.	Zajc Franc, Cesta v Šmartno 41 a
30.	Zajc Frančiška, Cesta v Šmartno 21
31.	Zajc Jakob. Cesta v Šmartno 29
32.	Zupančič Franc, Cesta v Šmartno 29
Pance	VIII. Krajevna skupnost Vevče-Zg. Kašelj
1.	Kastelic Anton, št. 6	Vevče-Zg. Kašelj
2.	Novljan Anton, št. 7	1. Avsec Jože, Zg. Kašelj 96
3.	Seme Franc, št. 9	2. Babnik Franc, Zg. Kašelj 85
»
l
3.	Blažim Ivan, Zg. Kašelj 88
4.	Ciber Marija, Ivan, Vevče 28
5.	Dimnik Lojze, Helena, Vevče 29
6.	Grabec Ivana, Zg. Kašelj 49 a
7.	Grad Jožefa, Vevče 31
8.	Grad Karel, Zg. Kašelj 89
9.	Gruden-Bricelj Pepca, Zg. Kašelj 87
10.	Jamšek Jože, Zg. Kašelj 83
11.	Kobal Marija, Miroslav, Zg. Kašelj 90
12.	Kogoj Jože, Zg. Kašelj 62
13.	Kuhar Avgust, Vevče 34
14.	Lovše Marija, Zg. Kašelj 60
15.	Osmek Franc, Antonija, Zg. Kašelj 81
16.	Podgoršek Jožefa, Vevče 32
17.	Peterca Franc, Zg. Kašelj 82
18.	Porenta^Janez. Vevče 19 a
19.	Robida Francka. Zg. Kašelj 44
20.	Znoj Karel, Zg. Kašelj 79
IX.	Krajevna skupnost Zadobrova-Sneberje Zadobrova-Sneberje
1.	Anžur Ivan, Sneberska 136
2.	Avšič Jakob, Sneberska 48
3.	Avšič Marija, Sneberska 24
4.	Babnik Leopold, Cesta na Kope 7
5.	Cerna k Janez, Cesta na Kope 2
6.	Dimnik Stane, Sneberska 40
7.	Dovč Marija, Sneberska 66
8.	Dovč Jože, Sneberska 132
9.	Grčar Ivan, Sneberska 100
10.	Gregorc Franc, Sneberska 144 a
11.	Hlebš Angela, Sneberska 34
12.	Ilovar Jože, Sneberska 60
13.	Janež Vera, Jože, Sneberska 44
14.	Jerman Ivan, Sneberska 42
15.	Kastelic Drago, Sneberska 54
16.	Kos Jože, Cesta na Kope 3
17.	Levičnik Nežka, Sneberska 36
18.	Ložar Vinko, Sneberska 52
19.	Maček Alojz, Sneberska 137 a
20.	Maček Anton, Sneberska 138
21.	Markič Marjeta, Smartinska 224
22.	Marn Ivan, Smartinska 240
23.	Mihelič Ivan, Sneberska 58 a
24.	Močilnikar Anton, Sneberska 46
25.	Pečar Miro, Ana, Pot v Zajčjo dobravo n. h.
26.	Primar Andrej, Sneberska 140
27.	Prusnik Ančka, Sneberska 62
28.	Prusnik Leopold, Sneberska 105
29.	Prusnik Marija in sol.. Cesta na Kope 5
30.	Samec Cecilija. Vinko, Sneberska 68
31.	Šuštar Rafael, Ivanka in sol., Sneberska 142
32.	Šuštar Jernej, Sneberska 148
33.	Vrečar Rudolf, Sneberska 70
34.	Zajc Ana, Sneberska 117
35.	Zajc Jože, Cesta na Ježah 36
36.	Zajc Nace, Sneberska 38
37.	Zle Ivan, Franja, Cesta v Zajčjo dobravo 20
X.	Krajevna skupnost Zadvor Češnjice
1.	Drolc Alojzija, št. 20
2.	Krušič Anton, št. 8
3.	Mandelj Ana, št. 7
4.	Mlakar Jože, št. 9
5.	Narobe Ivan, št. 15
6.	Porenta Janez, št. 14
7.	Selan Jakob, Apolonija, št. 13
Dobrunje
1.	Anžič Ciril, Dobrunjska 30
2.	Dimnik Andrej, Rafaela, Dobrunjska 48
3.	Jager Franc, Dobrunjska 42
4.	Jager Janez, Dobrunjska 16 a
5.	Janežič Franc, Dobrunjska 52 a
6.	Kregar Anton, Dobrunjska 30 a
7.	Kregar Janez, Dobrunjska 18
8.	Kržin Anton, Dobrunjska 46
9.	Ljubič Amalija, Dobrunjska 32 b
10.	Lovše Janez, Dobrunjska 10
11.	Miklavec Amalija, Franc in sol., Dobrunjska 12
12.	Peterca Lovro, Dobrunjska 20
13.	Peterca Metod, Dobrunjska 16
14.	Perko Vinko, Dobrunjska 22
15.	Pleško Avgust, Dobrunjska 14
16.	Prepeluh Lucija, Dobrunjska 36 B
17.	Remc Anton. Dobrunjska 36 c
18.	Selan Janez, Srednja pot 2
19.	Svetek Janez, Dobrunjska 26
20.	Trkov Franci, Dobrunjska 32 a
21.	Ziherl Anton, Dobrunjska 43
22.	Žabjek Ivan, Dobrunjska 34 a
Podlipoglav
1.	Berčan Jožefu, št. 9
2.	Bončar Anton, št. 3
3.	Lavrič Urška, št. 14
4.	Levičnik Miha, št. 5
5.	Potokar Jože, št. 17
6.	Potokar Matija, št. 2
7.	Prusnik Olga, Habič Anton, št. 20
8.	Srnjak Pavel, št. 8
Podmolnik
1.	Anžič Ivan, št. 14
2.	Černe Anton, Marija, Frančiška, št. 27
3.	Jager Jože, št. 28
4.	Keber Franc, št. 41
5.	Keber Franc, št. 29
6.	Kotar Franc, Ana, št. 32
7.	Lampič Franc, Ivan, št. 33
8.	Lampič Ivan, št. 38
9.	Lampelj Pavel, št. 4
10.	Lenče Matevž, št. 39
11.	Miklavc Jože, Pavel, Št. 26
12.	Šubelj Stane, št. 19
13.	Vrečar Alojz, št. 40
14.	Vrečar Marija, št. 43
Sadinja vas
1.	Bončar Anton, št. 52
2.	Cuzak Jože, št. 28
?. Habič-Peterca Amalija, Habič Miha, št. I
4.	Klemenčič Franc, št. 20
5.	Porenta Franc, št. 2
6.	Svetek Marija, št. 12
7.	Trkov Janko, Ivan, Veronika, št. 25
8.	Vrečar Frančiška, št. 30
Sostro
1.	Anžur Jožefa, Silvo, št. 29
2.	Juvan Stane, Marija, št. 33 a
3.	Juvan Viktor, št. 3
4.	Grčman Rozalija, št. 35 a
5.	Selan Jožefa, št. 29
6.	Strah Jože, Amalija, št. 6
7.	Zupančič Pavel, Marija, št. 37
Sentpavel
1.	Babnik Hinko, št. 6
2.	Garba j s Frančiška, št. 11
3.	Kušar Janez, Alojz, št. 5
4.	Devičnik Jakob, št. 10
5.	Mlakar Jakob, št. 7
6.	Šubelj Alojz, Marija, št. 9
Zadvor
1.	Dermastij a Anton, Litijska 317
2.	Gognjavec Andrej, Litijska 307
3.	Kržin Jože, Litijska 270
4.	Leskovšek Pavla, Litijska 315
5.	Mehle Dominik, Litijska 274
6.	Moškrič Janez, Litijska 311
7.	Moškrič Janez, Litijska 313
8.	Moškrič Matija, Litijska 309
9.	Peterca Ana, Cirila, Litijska 254
10.	Remc Marija, Pavla, Litijska 291
11.	Strojine Franc, Litijska 276
12.	Trkov Alojz, Litijska 289
13.	Trtnik Franc, Litijska 287
Zagradišče
1.	Groznik Franja, Pavla, Filip, Marija, št. 5
2.	Keber Marija in sol., št. 6
3.	Kastrevc Peter, Izidor, št. 9
4.	Krušič Franc, št. 10	•
5.	Ljubič Franc, št. 11
6.	Mlakar Francka, Medved Jože, št. 2
7.	Potokar Janez, št. 7
8.	Prusnik Anton, št. 8
9.	Vrečar Jakob, Uršula, št.
10.	Zupančič Janez, št. 12
Zavoglje
1.	Černe Frančiška, št. 11
2.	Grad Janez, št. 6
3.	Porenta Franc, št. 12
XI.	Krajevna skupnost Zalog Zalog
1.	Bučar Janez, Zaloška 335
2.	Dimnik Andrej, Zaloška 305
.	3. Jančar Ivah, Zaloška 329
4.	Klešnik Andrej in Frančiška, Pot v Zeleni gaj 57
5.	Primar Anton, Pot v Zeleni gaj 55
6.	Rahne Ivan. Pot na Labor 13
7.	Rici Franc, Vaška pot 24
8.	Snoj Ivana, Kašeljska 27
9.	Skrjanc Franc, Pot na Labor 7 a 3 * * * * *
3.	člen
Kmetijska zemljiška skupnost in krajevne skupno-
sti so dolžne spremljati izvajanje tega odloka ter po po-
trebi, najmanj pa vsakih pet let predlagati skupščini
občine uskladitev tega odloka z občinskim prostorskim
načrtom po merilih, ki so določena z zakonom.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-12/76-S
Ljubljana, <^ne 4. marca 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
LJUBLJANA ŠIŠKA 293.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-225/74, 39-468/74, 5-180/ 76), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davka za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 29. seji Zbora združenega dela dne 28. februarja 1977 in 29. seji Zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1. člen
V odloku o davkih občanov (Uredni list SRS, št. 10/72, 49/72, 12/73, 14/74. 5/75, 13/75, 29/75, 5/76) -se 13. člen spremeni in glasi:
»Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne oziroma druge gospodarske dejavnosti, kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo od presežka davek po naslednjih stopnjah:
Ce znaša presežek daVčne osnove• dinarjev nad	do		Stopnja »/.
	10.000	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30 000	50.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150.000	46
150.000	200.000	43
200.000		50«.
Občani, katerim opravljanje obrtnih		in drugih go
spodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine dohodkov po 10. členu zakona o davkih občanov poseben davek po stopnji 22 Vo.
Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo davke tako kot je določeno v prvih dveh odstavkih.«
2.	člen
Prvi odstavek 19. člena odloka se spremeni in glasi:
»Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic se plačuje po stopnji 20 %>.«
3. člen
Prvi odstavek 24. člena odloka se spremeni in glasi:
»Stopnje davka na dohodek od premoženja in pre-
moženjskih	pravic se	plačuje po	naslednjih stopnjah
Ce znaša Uavčha			Stopnja
osnova	dinarjev		
nad	ao		
	10.000		25
10.000	20.000		30
20.000	30.000	'	35
30.000	50.000		39
50.000	100.000		43
100.000	130.000		46
150.000	200.000		48
200.000		4. člen	50«.
Za 24. členom se doda nov 2 la člen, ki se glasi:
»Pri obdavčitvi dohodkov, ki izvirajo od prodaje Stanovanjskih hiš ali stanovanj in jih prodajalec uporabi za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, se prizna olajšava z znižanjem davčne osnove z višino prometnega davka, za katerega je dana oprostitev po 11. točki zakona o davkih na promet nepremičnin.«
5.	člen
26i člen se spremeni in glasi:
»Vrednost točke'znaša 44 din glede na kalkulativ-no gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala za leto 1976.
Za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke.«
6.	člen
26k člen se spremeni in glasi:
»Ugotovljeno vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1976 poveča za več kot 15 " ii in je nova ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih.«
7.	člen
26.1 člen se spremeni in glasi:
»Davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
•U
—	od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,15
—	od poslovnih stavb in poslovnih prostorov 0,20
—	od počitniški hiš	0,30«
8.	člen
Normalivno-pravna komisija je pooblaščena za izdajo prečiščenega besedila odloka. 9
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977. Določbe 2. in 4. člena tega odloka se uporabljajo od dneva uveljavitve tega odloka.
St. 1-4.22-09'77-143/77
Ljubljana, dne 22. februarja lj)77.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž, 1: r.
294.
Na podlagi 3. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 29. seji Zbora združenega dela dne 28. februarja 197-7 in na 29. seji Zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 10 — Draveljska gmajna
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka SS 10 — Draveljska gmajna, ki ga je pod šifro projekta 2104/76 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v juniju 1976.
2.	člen
Zazidalni načrt vsebuje programski in tehnični del po določilih 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Zazidalni načrt Je stalno na vpogled občanom, organom. organizacijam in skupnostim pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Šiška, službi za urbanizem Skupščine mesta Ljubljane, Zavodu za družbeni razvoj Ljubljana in geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija na upravi inšpekcijskih služt Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehata veljati odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 10 — Draveljska gmajna (Glasnik, št. 2-3/69 in Uradni list SRS, št. 38-789/72) ter sklep o manjši spremembi zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 10 — Draveljska gmajna (Uradni list SRS, št. 51-1023/72).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-350-08/77-137/77
Ljubljana, dne 28. februarja 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljublj&na Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
295.
Na podlagi 3. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 155. člena statuta občine Ljubljana Sška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 29. seji Zbora združenega dela dne 28. februarja 1977 in na 29. seji Zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah In dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 8/1 — Dravlje
/
1.	člen
Sprejmejo se spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 8/1 — Dravlje, ki je bil sprejet z odlokom, objavljenim v Glasniku, št. 21-91/69 in v Uradnem listu SRS, št. =11-1014/72.
Spremembe m dopolnitve se nanašajo na del tega območja in sicer na pas visoke m poslovne gradnje ob Celovški cesti s funkcionalnim zemljiščem ter na območju garažne hiše. Spremembe m dopolnitve je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro projekta 1454/71 v marcu 1975, februarju 1976 in januarju, 1977.
2.	člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta vsebujejo programski in tehnični del po določilih 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Spremenjeni in dopolnjeni zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom, organizacijam in skupnostim pri oddelku za gradbene m komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Šiška, službi za urbanizem Skupščine mesta Ljubljane, Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane in geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati sklep o skladnosti izvedbene dokumentacije za realizacijo zazidave z zazidalno zasnovo za območje zazidalnega otoka SS 8/1 — Dravlje (Uradni list SRS, št. 31-322/70).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-350-06/77-136/77
Ljubljana, dne 28. februarja 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
LOGATEC
296.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74 in 5/76) in na podlagi 27. in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Logatec
1.	člen
V odloku o davkih občanov občine Logatec (Uradni list SRS, št. 29/75) se v 11. in 18. členu odloka o davkih občanov davčna stopnja 30% nadomesti s stopnjo 22%.
2.	člen
*	V
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
St. 010-4/72
Logatec, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
297.
Na podlagi 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) ter 6. člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš lUradni list LRS, št. 35/59), 2. točke odredbe o združitvi in o poimenovanju nekaterih naselij v občinah Laško, Logatec in Trebnje (Uradni list SRS, št. 46/72) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o imenovanju ulic v naselju
Logatec
1.	člen
Dopolni se odlok o imenovanju ulic v naselju Logatec, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 4/73.
2.	člen
V 1. členu odloka se doda zap. št. 58, ki se glasi: Ulica, ki se pravokotno odcepi od Rovtarske ceste pri hiši št. 16 (stanovanjski blok) in poteka dalje vzporedno z njo proti severu do daljnovodnega koridorja, se na novo imenuje: »Ulica Dolomitskega odreda«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-1/70
Logatec, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
298.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12'74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o na-jvišji stanarini v občini
Logatec
1.	člen	St. 010-18/73
Stanarina določena v 1. členu odloka o naj višji	Logatec, dne 28. februarja 1977,
stanarini (Uradni list SRS, št. 15/75, 27/75, 4/76, 12/76) sc poveča za 30 °/o.
2.	člen	Predsednik
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-	Skupščine občine Logatec
nem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1977 dalje.	Dušan de Gleria 1. r.
299.
Skupščina občine Logatec je na podlagi 1., 2., 3.,
13.,	15. in 19. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72) in 135. člena statuta občine Logatec na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu
1. člen
Tabela za izračun znosnih izdatkov za stanarine (3. člen odloka, Uradni list SRS, št. 15/75) se spremeni tako, da se glasi:
Dohodkovni razred	Število članov v gospodinjstvu
št.	Letni DDG din	1	2	a	4	5	«	7	8
					Znosni	izdatek za	stanarine v	»/o od letnih	DDG
1	8.499	—4,4	-9,4	—12,5	—13,7	—14,3	—14,8	—15,2	—15,5
2	8.500—16.999	—0,5	—4,7	-7,8	—9,0	—9,6	—10,1	—10,5	—10,8
3	17.000—25.499	2,2	-1,9	-5,1	—6,3	—6,9	—7,4	-7,8	-8,1
4	25.500—33.999	4,2	0,0	-3,1	—4,1	—4,9	—5.4	—5,8	—6,1
5	34.000—42.499	5,7	1,5	—1,6	—2,8	-3,4	—3.9	—4,3	-4,6
6	42.500—50.999	6,9	2,8	-0,4	—1,6	—2,2	-2,7	—3,1	-3,4
7	51.000—59.499	8,0	3,8	0,6	—0,5	-1,1	—1,6	-2,1	—2,3
8	59.500—67.399	8,9	4,7	1,5	0,4	-0,2	—0,7	-1,2	-1,4
9	68.000—76.499	9,7	5,5	2,3	1,2	0,6	0,1	—0,4	—0,6
10	76.500—84.999	10,4	6,2	3,1	1,9	1,3	0.8	0,3	0,1
11	85.000—93 499	11,0	6,9.	3,7	2,5	1,9	1,4	1,0	0,7
12	93.500—101.999	11,6	7,5	4,3	3,1	2,5	2,0	1,6	1,3
13	102.000—110.499	12,2	8,0	4,8	3,7	' 3,1	2,5	2,1	1,9
14	110.500—118.999	12,7	8,5	5,3	4,2	3,6	3.0	2.6	2,4
15	119.000—'37.499	13.1	9.0	5.8	4.6	4.0	3.5	3,1	2,8
16	127.500—135.999	13,5	9,3	6,1	5,0	4.4	3,9	3,4	3,2
17	136.000—144.499	14,0	9.8	6,6	5,5	4,9	.4,4	3,9	3,7
18	144.500—152.999	14,4	10,2	7,0	5,9	5,3	4,8	4,3	4,1
19	153.000—161.499	14,7	10,6	7,4	6.2	5.6	5,1	4.7	4,4
20	161.500—169.999	15,1	10,9	7,7	6,6	6,0	5,5	5,0	4,8
2.	člen
K odstotkom znosnih izdatkov za stanarine iz tabele iz 1. Člena se dodajo korekturni odstotki pete kate-
gorije 1	2	Število 3	članov v gospodinjstvu 4	5	6	7	8
3,4	3,2	3,0	2,7	2,5	2,5	2,5	2,5
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1977.
St. 010-19/73
Logatec, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
300.
Skupščina občine Logatec je po 2. členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20/71) upoštevajoč pravilnik o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS. št. 29/71) in 135. člena občine Logatec (Uradni list SRS,, št. l2'74). na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela 28. februarja 1977
ODLOK
o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Logatec
1. člen
S tem odlokom se določa vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodaja občanu ali civilnopravni osebi.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za 1 m2 koristne stanovanjske površine znaša 3240 din.
3.	člen
Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišč znašajo 12°/o od poprečne gradbene cene stanovanj iz
2.	člena tega odloka.
4.	člen
Da bi se lahko določila zvišana vrednost zemljišča glede na položaj zemljišča, se območje občine razdeli na dve območji:
1.	območje naselja Logatec in Kalce
2.	ostalo območje občine.
Za območje pod 1. točko se poprečna gradbena vrednost objekta poveča za 5 %>.
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 16/75).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-12/74
Logatec, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Logatec Dušan de Glcria 1. r.
301.
Na podlagi 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o povprečni ceni stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena zemljišča v občini Logatec
1.	člen
S tem odlokom sc določa poprečna cena stavbnega zemljišča.
2.	člen
Povprečna cena stavbnega zemljišča znaša:
1.	za naselje Logatec in Kalce	38,50 din za m*
2.	za ostali del občine	34,20 din za m!
Kot osnova za izračun vrednosti stavbnega zemljišča sv jemlje: enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v vi:,im 40/o od vrednosti zgradbe, povprečna gradbena -c -n i 3402 din za naselje Logatec in Kalce oziroma 3240 dm za ostali del občine ter 12 %> stroškov komunalnega urejanja.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o povprečni ceni .stavbnega zemljišča v zvezi z določitvijo odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 16/75).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavj v Uradnem listu SRS in velja do 31. decembra 1977.
St. 010-12/74
Logatec, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
302.
Na podlagi 12. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50-378/72), 3. člena odloka o ugotovitvi' vrednosti stanovanjskih hiš (Uradni list SRS, št. 24/71) ter 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1977 sprejela
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi priročnika za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Logatec
1. člen
V priročniku za ugotavljanje vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Logatec (Uradni list SRS, št. 28/73, 18/76) se spremeni in dopolni besedilo 17. točke tabele priročnika, ki se dopolnjeno glasi:	i
Slevilo tečk ■
17 Naprave za ogrevanje
a)	ni peči in	priključkov na dimnike	0
b)	priključek	na dimnike	1
c)	zidana ali	železna peč	1
č) lončena peč, plinska, oljna ali žarilna peč 2
d)	etažna kurjava za posamezna stanovanja 15
e)	centralna	kurjava	12
f)	kotlovnica	s kotli	18
g)	vsak nadaljnji element pod c) in č)	1
Opomba: pod d) in e) se računajo grelna telesa in hišna inštalacija, pod f) pa kotlovnica s kotli in zunanjim razvodnim omrežjem.
2. člen
Dopolnjeni priročnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-12/74
Logatec, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan dc Gleria 1. r.
MOZIRJE
303.
Skupščina občine Mozirje je po 6. in 10. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73, 4/74, 21/74 in 39/74) in po 123. členu statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1977 sprejela
ODLOK o davkih občanov
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Davki na območju občine Mozirje se plačujejo po določbah zakona o davkih občanov, po tem odloku in predpisih, izdanih na podlagi tega zakona in tega odloka.
2.	člen
Zavezanci, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig po zakonu o davkih občanov, morajo voditi evidenco o prejemkih in izdatkih. Glede vrste in načina vodenja poslovnih knjig, se uporabljajo določbe 3. odstavka
23.	člena zakona o davkih občanov. To evidenco je treba voditi v obliki knjige dohodkov in izdatkov.
Zavezance iz prejšnjega odstavka tega člena, ki so stari nad 60 let moški oziroma 55 let ženske in ne zaposlujejo tuje delovne sile, pa lahko davčna uprava na njihovo zahtevo oprosti vodenja poslovnih knjig. Taka oprostitev je mogoča tudi za preostalega zavezanca in otroke, ki v skladu z zakonom nadaljujejo obrt po umrlem svojcu in imajo zaposlenega le poslovodjo.
Izvršni svet lahko oprosti od vodenja poslovne knjige zavezanca iz prvega odstavka tega člena, če so za to kakšni drugi čazlogi (socialni, zdravstveni).
3.	člen
Za kritje družbenih potreb in izvrševanja nalog in opravljanja služb, ki jih je po ustavi in zakonih dolžna financirati občina Mozirje ter za kritje drugih potreb, se uvajajo naslednji davki:
1.	Davek iz OD iz kmetijske dejavnosti
2.	Davek iz OD iz samostojnega opravljanja obrtnih in c\rugih gospodarskih dejavnosti
3.	Davek iz OD iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev
4.	Davek z OD iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
5.	Davek na dohodke od premoženja
6.	Davek od premoženja
7.	Davek na dobitke od iger na srečo.
4.	člen
Stopnje občinskih davkov so lahko progresivne ali proporcialne in se med letom ne morejo spreminjati. II.
II.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.	člen
Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plača od obdelovalnih zemljišč po stopnji — 31 Vo.
6.	člen
Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plača od gozdnih dohodkov po stopnji — 25 %>.
7.	člen
Zavezanci, ki niso kmečko zdravstveno zavarovani, plačujejo poleg davka od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti po 5. in 6. členu še davek od oseb-ntega dohodka iz kmetijske dejavnosti od obdelovalnih zemljišč in gozdnih dohodkov po stopnji — 24%.
8.	člen
Davka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni lastniki zemljišč, katerih letni katastrski dohodek od obdelovalnih zemljišč ne presega 100 dinarjev. Oprostitev velja tudi za zavezance iz višinskih krajev, katerim je kmetijstvo glavni poklic ter so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi, če skupni katastrski dohodčk od obdelovalnih zemljišč pe presega 1.000 din.
Pod višinske kraje spadajo naslednja naselja: Podolševa, Robanov kot, Solčava, Logarska dolina, Konjski vrh, Strmec, Krnica, Podveza, Podvolovljek, Raduha, Savina — višinski predel, Primož — višinski predel, Ter — višinski predel, Planina, Radmirje — višinski predel, Gornji grad — višinski predel, Lenart
—	višinski predel, Florjan — višinski predel, Tirosek, Smiklavž — višinski predel, Poljane — višinski predel. Rečica — višinski predel, Zavodice, Šmihel, Lepa njiva
—	višinski predel, Ljubija — višinski predel, Dobrovlje nad Mozirjem, Čreta, Rovt, Radegunda — višinski predel.
9.	člen
Zavezanci davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so oproščeni davka od kmetijske dejavnosti začasno za zemljišča:
1.	a) ki so bila za kmetijo neuporabna pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — 6 let
b) na katerih je bila izvršena skupna melioracija
—	2 leti
2.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki nad 20
arov	-i
a)	srednje debelni nasad — 8 let
b)	nizko debelni nasad — 5 let
3.	na katerih se zasadijo novi ribezovi nasadi nad 20 arov — 2 leti. i
Olajšave po 1, 2 in 3 se prizna na podlagi potrdila.
<	10. člen
Zavezancem, ki uporabljajo les za domačo uporabo in sicer za preureditev prostorov za potrebe kmečkega turizma, ter za adaptacijo ali novogradnjo gospodarskih poslopij s ciljem preusmeritve se jih oprosti plačila občinskega davka od dohodkov iz gozda in to za les, katerega so uporabli za ta namen.
Ta olajšava se prizna na podlagi potrdila, ki ga izda oddelek za gospodarstvo in finance.
Zavezanci so za les; ki ga darujejo za javne namene, oproščeni plačila tega davka.
11.	člen
Zavezancem davka, iz kmetijstva, ki posedujejo kmetije, za katere po odlokU o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 5/75) velja posebna ureditev dedovanja in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev
stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna posebna olajšava pod naslednjimi pogoji.
—	da preusmerjajo svoja gospodarstva po načrtu in prograrpu, s katerim soglaša območna kmetijska organizacija ter občinski organ, pristojen za kmetijstvo in ki je v skladu, z razvojem kmetijstva v občini
—	da preurejajo stanovanjske in gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerimi soglaša območna turistična organizacija.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se prizna posebna olajšava tudi zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v stroje, pašne, mlekarske in druge kmetijske skupnosti.
Olajšava sc prizna glede na višino vloženih sredstev za preusmeritev gospodarstva oziroma za preusmeritev v turistične namene, ter glede na to, ali se zavezancu odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ali ne in sicer:
1.	enkratna olajšava v višini 75% letnega davka, če znaša investicija 50 % od katastrskega dohodka, vendar najmanj 2.000 do 30.000 din.
2.	dvakratna olajšava v višini 75 % letnega davka, če znaša investicija od 30.000 do 60.000 din.
3.	dvakratna olajšava v višini 100% letnega davka, če znaša investicija nad 60.000 din.
Zavezancem, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva po katastrskem dohodku in se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov se olajšava iz prejšnjega stavka zniža za 40%.
Priznanje olajšave po tem členu lahko davčni zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, h kateri priloži račune in drugo dokumentacijo s katero dokazuje višino in namen vloženih sredstev. Olajšavo za sredstva vložena v tekočem letu, je mogoče uveljaviti v 15 dneh po preteku leta, v katerem je davek odmerjen.
Mnenje o tem ali gre za preusmeritev gospodarstva, oziroma preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene ter če je investicija primerna in v skladu z razvojem v občini, izda območna kmetijska organizacija in upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo, oziroma območna turistična organizacija.
Pri priznavanju olajšav za nakup plemenske živine ,je potrebna tudi dokumentacija o plemenskem poreklu živine.
Olajšave, ki se priznajo po tem členu zaradi nakupa plemenske živine, kmetijskih strojev in opreme, se prekličejo v primeru, če t je zavezanec pred potekom treh let od priznanj olajšave kupljeno živino, kmetjske stroje in opremo odtujiL
12.	člen
Zavezancem iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 500 din.
Za otroke iz prvega odstavka tega člena, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega bivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živijo pri starših, se olajšva poveč za 100%.
Za otroke, ki prejemajo štipendijo in pomoči, se olajšava iz prvega in drugega odstavka tega člena zmanjša za 50 %^
Olajšava po lem členu sc prizna ob letni odmeri davka za otroke, ki so v preteklem letu opravili razred
oziroma letnik šole, v kateri se šolajo. Olajšava se prizna najdlje do 26. leta starosti otrok.
Olajšava sc prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca januarja po preteku leta, v katerem so otroci opravili razred oz. letnik šole.
III.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
13.	člen
Davek iz obrtne dejavnosti po dejanskem dohodku
sc plačuje od osnov,			ki presegajo osebni	dohodek iz
10. člena zakona stopnjah:		O	davkih občanov po	naslednjih
	Osnova din			s:opnja v "/o
		do	10.000	26
od	10 000	do	20.000	31
od	20.000	do	' 30.000	36
od	30.000	do	50 000	40
od	50.000	do	100 000	44
od	100.000	do	150.000	47
od	150.000	do	200.000	49
nad	200.000		14. člen	51
Zavezanci davka			iz obrtne dejavnosti, katerim	
opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od osnov iz 10. člena zakona o davkih občanov po stopnji 30%; nad višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov pa se uporablja progresivna lestvica iz 13. člena tega odloka, povečana za 10 poenov.
15.	člen
Posebne olajšave po 82. členu zakona o davkih občanov za zavezance, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, se priznajo v naslednjih dejavnostih:
1.	predelovanje kovin
2.	elektrotehnična obrt
3.	predelovanje kamna in stekla
4.	stavbne obrti
5.	predelovanje lesa
6.	tekstilne stroke
7.	živilske stroke
8.	storitvene obrti
9.	predelovanje usnja
10.	gostilne
Olajšave po tem členu ne morejo koristiti zavezanci katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic.
16.	člen
Občinski davek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki ga plačujejo zavezanci v pavšalnem letnem znesku, določi pristojni upravni organ, upoštevajoč naslednja merila: vrsta dejavnosti, kraj obratovanja oziroma prometni pogoji, opremljenost delavnice, pridobitvene sposobnosti ' zavezanca, način dela — fizični ali strojni, obseg zaposlovanja in napovedi predvidenega odloka.
Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancem, katerim opravljanje obrtne dejavnost ni glavni poklic, se poleg kriterijev in meril iz 1. odstavka upošteva tudi višina stopnje prispevkov in davkov, po katerih se plačujejo prispevki SIS in davek od osebnega dohodka obrtnih dejavnosti do višine, ugotovljene po 10. členu zakona d davkih občanov, zavezanci, ki jim je opravljanje take de-
javnost glavni poklic in to tako, da se davek v pavšalnem znesku, ugotovljen po kriterijih iz prvega odstavka poveča za enkrat.
17.	člen
Davčne olajšave v obliki odsotnega znižanja odmerjenega davka se priznajo v višini 30 °/o — za naslednje stroke:
krojaštvo, šiviljstvo, vezilstvo, čevljarstvo, izdelovanje copat, moško frizerstvo, krpanje perila, popravljanje nogavic, popravilo dežnikov, brušenje nožev in britev, sedlarstvo za vprežne opreme, podkovno kovaštvo, kovaško popravilo vozov in kmetijskega orodja, urarstvo, kolarstvo, popravilo dvokoles in mopedov, likanje oblek in perila, žaganje drv, sodarstvo, pranje avtomobilov in vulkanizacija gum.
Zavezancem, ki so prvič v občini ustanovili obrtno dejavnost in pričeli z opravljanjem storitvenih dejavnosti. ki so navedene v 1. odstavku tega člena in se zavežejo, da bodo najmanj tri leta opravljali to dejavnost. se za prvo leto poslovanja odmerjeni davek zniža za 50 "/n.
Te olajšave ne morejo koristiti zavezanci, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic.
Zavezanci, ki so stari nad 65 let moški in nad 60 let ženske pa .opravljajo storitvene dejavnosti — obrtne in ne zaposlujejo tuje delovne sile, so oproščeni davka od take obrtne dejavnosti.
18.	člen
Davek od obrtne dejavnost po odbitku se plačuje od tehle dohodkov in po naslednjih stopnjah:
vrsta dohodkov	stopnja
1)	od dphodkov raznašalccv časopisov, knjig,
revij ipd., od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd., od dohodkov delavcev doseženih v opravljanje del ob pretežni uporabi lastne telesne moči.	10
2)	od provizij poslovnih agentov in poverje-
nikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti.	20
3)	od dohodkov oseb, ki priložnostno oprav-
ljajo storitve za organizacijo združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke, od dohodkov, doseženih po 3. in 4. točki 1. odstavka 76. člena zakona o davkih občanov.	25
Organizator mora tri dni pred začetkom dela prijaviti zabavišče davčni upravi.
Zbiralci odpadnega materiala (železa, papirja, stekla itd.), obiralci hmelja in prevozniki od prevozov mleka do zbirališč so oproščeni plačila davka Iz obrtne dejavnosti po odbitku.
IV.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
19. člen
	Osnova			Stopnja
	din			v •/«
		do	lO.OOO	26
od	10.000	do	20.000	31
od	20.000	do	30.000	36
od	30.000	do	50.000	40
od	50.000	do	100.000	44
od	100.000	do-150.000		47
od	150.000	do	200.000	49
nad	200.000			51
20.	člen
Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek iz osebnega dohodka do višine po 10. člcnp zakona o davkih občanov po stopnji 30°/», nad to višino osebnega dohodka iž 10. člena citiranega zakona pa se uporablja progresivna lestvica iz 19. člena tega odloka, povišana za 10 poenov.
21.	člen
Zavezanci za davek od intelektualnih storitev določenih poklicev, ki ne dosegajo letnega dohodka po odbitku stroškov nad 25.000 din in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačajo davek v pavšalnem znesku v naslednjih dejavnostih:
1. učitelji tujih jezikov, glasbe in drugih šolskih predmetov
3.	duhovniki od dohodkov, doseženih z opravljanjem verskih obredov.
Pristojni upravni organ za davke upošteva pri določitvi davka v posameznem primeru naslednja merila: vrsto, obseg in kraj poslovanja, pridobitno sposobnost in možnost doseganja predvidenega dohodka.
Pri odmeri davka od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku zavezancem, katerim opravljanje intelektualnih storitev ni glavni poklic, se poleg kriterijev in meril iz prvega odstavka tega člena upošteva tudi višina skupne stopnje prispevkov in davkov, po kateri plačujejo prispevke in davke od osebnega dohodka od intelektualnih storitev zavezanci, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic. ’
22.	člen
Odvetniki, ki prvič priglasijo odvetniško dejavnost, imajo posebno olajšavo v višini 30 Vo znižanja odmerjenega davka za prvo leto poslovanja z zavezo, da bodo najmanj tri leta opravljali to dejavnost.
23.	člen
Davek v odstotku vsakega posameznega kosmatega dohodka plačujejo zavezanci od tehle dohodkov in po naslednjih stopnjah:
1.	od dohodkov, od katerih se po zakonu o davkih občanov plačuje davek od intelektualnih storitev po odbitku, razen dohodkov, doseženih po 3. točki 76. člena zakona o davkih občanov — 25 %>
2.	od dohodkov, doseženih po 3. točki 70. člena zakona o davkih občanov — 20 °/«.
V.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
24.	člen
turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, občinskega sindikalnega sveta in občinske konference ZSMS, se zniža dohodek za 50 °/o.
30. člen
Občinski davek iz sebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plača po stopnji 20%.
Izjemoma od določila prvega odstavka tega člena se ta davek plačuje po stopnji 35% od osebnih dohodkov od avtorskih pravic:
1.	doseženih od reklamnih skic, risb in plastik, reklamnih pisanih in govornih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor od reprodukcij takih del,
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del,
3.	dohodkov artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah,
4.	izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igrah, kopališčih, razstaviščih in varietejih, gostinskih obratih in na podobnih prireditvah, če se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke tega člena izplačujejo v organizacijo strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, če se za take dohodke plača davek po stopnji 20%,
Davek iz 1. odstavka tega člena se ne plačuje od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav.
Zavezanci, ki z oddajanjem opremljenih sob v najem ne dosežejo 1.000 din letnega dohodka, so oproščeni plačila davka na dohodke od premoženja.
Vil. DAVEK OD PREMOŽENJA
31.	člen
I.	Davek od tovornh cestnih motornih in priklopnih vozil se plačuje v tehle letnih zneskih:
1.	za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki ih specialna motorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost:
do 3 tone
3	do 4 tone
4	do 5 ton nad 5 ton
1.000	din od vsake začete tone
5.000	din
8.000	din
8.000	din + 4.000 din za vsako nadaljnjo začeto tono
2. za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo 120 din
VI.	DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA ' IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
25.	člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
3.	za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih' tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki
4..	za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo 60 din
	Osnova			Stopnja
	din			v “/o
		do	10.000	30
od	10.000	do	20.000	33
od	20.000	do	30.000	36
od	30.000	do	50.000	40
od	50.000	do	100.000	44
od	100.000	do	150.000	i 48
od	150.000	do	200.000	54
nad	200.000			60
5.	za vlečna vozila — traktorje
do	25	KM	120	din
od	25	do 40 KM	170	din
od	40	do 63 KM	220	din
nad	63	KM	270	din
6.	za vlečna vozila s priklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila navedena v 1. točki
26.	člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, če je poteklo tri leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena in če vrednost premičnine ne presega 5.000 din.
27.	člen
7. za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z
delovno	prostornino	motorja	
nad	120 c cm	do 250 ccm	30 din
nad	250 ccm	do 500 ccm	40 din
nad	500 ccm	do 1000 ccm	50 din
nad	1000 ccm		60 din
Od dohodkov doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem se prizna 60% stroškov, od dohodkov doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov in garaž, počitniških hiš v najem pa se prizna 30 % stroškov za 4/zdrževanje in upravljanje.
28.	člen
Od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov, v višini 50 %.
29.	člen
Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več.
8.	za kombije — glede na delovno prostornino motorja in sicer:
	do 900 ccm	500 din
nad 900 ccm	do 1350 ccm	800 din
nad 1350 ccm	do 1800 ccm	1100 din
nad 1800 ccm	do 2500 ccm	1400 din
nad 2500 ccm	do 3100 ccm	1700 din
nad 3100 ccm		2000 din
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih	II. Davek od stavb se plačuje od vsake stavbe
sob, za zavezance, ki opremljene sobe oddajajo preko	ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma
uživalec sam, ali pa jo daje v najem; osnova za davek je vrednost stavbe.
Vrednost sta,vbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinu:
a)	po povprečni gradbeni cena za m2 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti
b)	po gradbeni izvedbi stavbe
c)	po letu gradnje oziroma letu rekonstrukcije in obsegu rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe.
Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež, stopnišč, stranišča, lože. balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe.
Povprečna cena za m2 koristne stanovanjske površine ugotovljena za leto 1974 znaša 3.000 din. Po tej gradbeni ceni ugotovljena vrednost stavbe je podlaga za izračun davčne osnove za leto 1975.
Glede na gradbeno izvedbo, se na vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine uporabi količnik:
' a) pri izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi, količnik 100
b)	pri izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni, količnik 90
c)	pri izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, stropi leseni, količnik 70
č) pri izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni, količnik 60
d)	pri izvedbi, pri kateri je stavba lesena ali iz brunaric, količnik 50
Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine ugotovljene po prej navedenih količnikih se zmanjša;
a)	pri kletnih prostorih za 75 %>
b)	pri ložah za 30 "/o
c)	pri balkonih za 75 °/o
č) pri mansardnih prostorih za 20 “/o
d)	pri garažah kot samostojnih gradbenih objektih za 50 °/o
Vrednost 1 m2 površine poslovnih prostorov, ugotovljene po prej navedenih količnikih se poveča za 2511 o, ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe,'ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt.
Površine nezgrajenih podstrešij sc ne vrednotijo. Kletne površine v stanovanjski hiši, ki se uporabljajo izključno za kmetijsko blagovno proizvodnjo se ne vrednotijo. Postopek za spremembo obstoječih odločb so dolžni zavezanci sprožiti sami.
Od ugotovljene vrednosti stavbe se odštejejo obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Roosovi tormuli in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest od stavb ter se ista ne spreminja razen v primerih, ko se vrednost stavbe na podlagi gradbene vrednosti za 1 m2 spremeni.
Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov.
Davčni zavezanec davka na posest je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom stavbo pridobili, opravili rekonstrukcijo ali dozidavo ali nadzidavo že obstoječih stavb, so dolžni vložiti napoved najpozneje do 31. 1. v preteklem letu, ko je bila stavba pridobljena,
opravljena rekonstrukcija oziroma ko so stavbo pričeli uporabljati.
Obrazec davčne napovedi predpiše davčna uprava. Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od premoženja se spremeni, ko se gradbena vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine v primerjavi z vrednostjo iz leta 1974 oziroma kasneje poveča za več kot 20 "/o. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih.
Za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ mora vsako leto do 31. 1. za preteklo leto predložiti davčnemu organu podatke o povprečni gradbeni ceni za 1 m2 koristne stanovanjske površine brez vrednosti stroškov komunalnega	opremljanja	zemljišča.
Davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
a)	od stanovanjskih stavb, stanovanj
in garaž	o,12
b)	od poslovnih prostorov	0,20
c)	od počitniških hiš	o,50
III.	Davek od gozdnih zemljišč	se	plača	v	višini
trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.
VIII.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
32.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji IO0/«.
IX.	ODLOG PLAČILA IN OBROČNO' PLAČEVANJE DAVKOV
33.	člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1.	Ce zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanja davčnega dolga se lahko prizna le za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje davkov se lahko .prizna do časa, ko zavezapec dobi plačane dohodke zaradi katerih je bil odobren odlog oziroma obročno plačevanje davkov, vendar največ za 6 mesecev.
2.	Če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ 3 mesece, odvisno od višine davčnega dolga ter časa trajanja zavezančeve bolezni. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna po tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini. Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila davka po 1. točki tega člena.
X.	POROŠTVO
34.	člen
Pristojni davčni organ sme od davčnega zavezanca davka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti zahtevati poroštvo in sicer:
V primerih, kadar obstaja utemeljena bojazen, da davčni zavezanec ni pripravljen plačati ali se izmika
plačilu davka in bi se le-ta mogel poravnati iz njegovega premoženja, ali da ima oziroma ne poseduje nobenega premičnega ali nepremičnega premoženja oziroma, če tako premoženje ne zadostuje za kritje davčnega dolga.
Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti se zahteva ne glede na 1. odstavek tega člena, če zavezanec vlogi za opravljanje obrtne dejavnosti ne predloži dokaza, da ima poravnane vse svoje davčne obveznosti.
35.	člen
Občan, ki nima nepremičnega in premičnega premoženja, lahko dobi dovoljenje za opravljanje gospodarske .dejavnosti, če izpolnjuje predpisane pogoje, poleg tega pa mora predložiti pismeno izjavo vsaj enega občana, s katero le-ta prevzame poroštvo za njegove obveznosti iz naslova davkov, kolikor jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz zavezančevega premoženja.
Poroštvo po prvem odstavku tega člena velja 'za celotno premoženje poroka in njegove osebne dohodke do tiste višine, kot to dovoljujejo predpisi. Občinska davčna uprava lahko glede na okoliščine primera zahteva, da se porokova obveznost zavaruje v knjižbo zastavne pravice v zemljiški knjigi v korist občine Mozirje, dokler traja poroštvo.
XI.	OSTALE IN KONČNE DOLOČBE
36.	člen
Občani so dolžni komisiji za ugotavljanje izvora premoženja na javni poziv predložiti ppdatkc o svojem premoženju ob pogojih in merilih, ki jih določa družbeni dogovor v okviru slovenskih občin.
37.	člen
Izvršni svet občinske skupščine se pooblašča, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa določi, da se zavezancu davčni dolg v celoti oziroma delno odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Pri. zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja pa lahko izvršni svet predlaga, da se davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah.
38.	člen
Poziv k napovedi za odmero davka izda davčni organ. Skrajni rok za vložitev davčnih napovedi se določa s tem odlokom za 31. januar.
39.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977.
Z dnem ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 3/76).
Mozirje, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1. r.
304.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 51. in 54. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16/74) in 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevne skupnosti dne 28. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o razglasitvi gozdov za trajno varovalne gozdove v občini Mozirje
1. člen
Zaradi zavarovanja gozdov v različnih razmerah, kjer bi bila z izkoriščanjem ogrožena njihov razvoj in njihova varovalna vloga, se razglasijo za trajno varovalne naslednji gozdovi:
Družbeni sektor:
Katastrska občina	Parcelna St.	Površina ha	Katastrska občina	Parcelna št.	Površina ha
Bočna	1535/1	3,08	Raduha	24/7	
Bočna	1535/1	3,23	Raduha	26	12,36
Bočna	1535/1	3,37	Raduha	3/2	
Bočna	1535/1	34,03	Raduha	1/2	21,25
Bočna	1535/1	66,25	Solčava	1/2	
Bočna	1187	4,56	Solčava	623	5,83
Smartno/D	1193/1	2,61	Solčava	623	79,09
Smartno/D	1393/1	10,16	Solčava	623	5,23
Gornji grad	849/1	3,59	Solčava	363/4	
Gornji grad	849/1	5,54	Solčava	363/6	26,75
Gornji grad	849/1	7,95	Sveti duh	119/2 d	
Gornji grad	849/1	3,61	Sveti duh	122/d	
Gornji grad	849/1	4,56	Sveti duh	124/3 d	
Šmiklavž	193/1	55,98	Sveti duh	125/d	27,51
Smiklavž	193/1	17,45	Podveža	417/1	19,05
Lenart	16/2	10,90	Podveža	417/1	21,30
Lenart	1/1	28,86	Podveža	417/1	4,09
Lenart	50	22,30	Podveža	417/1	55,09
Ljubija	865/74	1,55	Podveža	417/1	56,43
Šmihel	388/7 d	101,19	Podveža	417/1	32,91
Šmihel	641/5	29,12	Podveža	417/1	0,69
Radegunda	912/4,1		Podveža	417/1	’	9,96
Radegunda	905/6		Podveža	417/1	3,92
r
Katastrska	Parcelna	Površina	Katastrska	Parcelna		Površina
občina	št.	ha	občina	Št.		ha
Radegunda	912/3		Podveža	417/1 d		
Radegunda	914/1	16,66	Podveža	418/2 d		13,91
Rečica trg	389/6		Podveža	417/1 d		
Rečica trg	387/4	41,22	Podveža	418/2 d		25,48
Ter	1	3,03	Podvolovljek	287/3		
Ter	1	2,90	Podvolovljek	256/2 d		
Ter	1	5,49	Podvolovljek	216/1 d	>	27,43
Ter	j	1160/3 d	3,43	Podvolovljek	287/3 d		t
Ter	701/1 d		Podvolovljek	416/2 d		
Ter	701/3 d	30,23	Podvolovljek	417/1 d		21,64
Ter	701,3 d	7,11	Podvolovljek	110/2 d		
Kokarje	711 '	5,81	Podvolovljek	111/2 d		4,65
Kokarje	929	7,93	Podvolovljek	111/2 d		1,57
Kokarje	874/1	0,54	Podvolovljek	139 d		
Kokarje	874/5		Podvolovljek	111/2 d		3,95
Kokarje	874/1 d	2,17	Podvolovljek	78/16 d		
Kokarje	874/5	1,70	Podvolovljek	78/4 d		
Kokarje	874/5	1,65	Podvolovljek	82 d	/		38,49
Smartno/D	1189/1	15,89	Podvolovljek	78/3 d		
Smartno/D	1249/1	2,35	Podvolovljek	78/16 d		1,08
Šmartno/D	1249/1	4,28	Podvolovljek	81 d		
Šmartno/D	1249/1	3,35	Podvolovljek	82 d		
Poljane	884/2 d	2,88	Podvolovljek	78/4 d		
Poljane	884/2 d	1,65	Podvolovljek	78/16 d		27,61
Poljane	884/2 d	0,92	Podvolovljek	358/3		7,11
Poljane	884/2 d	3,39	Podvolovljek	417/1 d		
Poljane	884/2 d	7,27	Podvolovljek	416		7,28
Ter	599/1		Sveti duh	600/2 d		7,95
Ter	598/3	30,11	Sveti duh	600/3 d		
Podveža	417/1 d	14,44	Sveti duh	600/4 d		
Podveza	417/1 d	10,71	Sveti duh	661/21 d		51,61
Podveža	417/1 d	15,76 !	Sveti duh	661/21 d *		
Podveža	417/1 d	11,55	Sveti duh	600/3 d 661/21		98,32
Podveža	■ 417/1 d	6,62	Sveti duh			57,64
Podveža	417/1 d	28,87	Sveti duh	715/3 d		102,60
Podveža	20 d	46,87	Sveti duh	717/2 d		9,80
Podveža	417/2 d	6,72	Sveti duh	716/4 d		
Podveža	417/2 d	27,96	Sveti duh	661/22 d		51,82
Podveža	69/2 d	12,80	Sveti duh	716/1 d		
Podveža	417/1	31,45	Sveti duh	662/22 d		74,47
Podveža	417/1	9,69	Sveti duh	661/22 d		
Podveža	417/1	7,41	Sveti duh	661/6 d		10,28
Podveža	417	23,50	Sveti duh	661-/22 d		
Podveža	417/1	9,55	Sveti duh	645/2		51,55
Podveža	327/1 d	15,40	Sveti duh	661/6 d		
Podveža	417	0,71	Sveti duh	661/22 d		12,59
Podveža	417/1	15,53	Sveti duh	661/22 d		
Podveža	417/1	9,77	Sveti duh	664/2 d		4,72
Podveža	417/1 d		Sveti duh	210/4		
Podveža	418/2 d	2,90	,	Sveti duh	263/4 i		
Podveža	417/1 d	12,54	1 Sveti duh	269/d		24,88
Podveža	417/1 d	4,50	Sveti duh	444/d		
Podveža	417/1 d	19,52	Sveti duh	465/5 d		
Podveža	417/d	19,58	Sveti duh	443/3		13,59
Podveža	»417/d	4,14	Sveti duh	444/d		
Podveža	417/1,8’	7,07	Sveti duh	456/3 d		
Podveža	417/1 d	25,88	Sveti duh	443/3		7,55
Podveža	417/1 d	11,43	Sveti duh	713/3 d		27,54
Podveža	417/1 d	20,18	Sveti duh	713/3 d		65,53
Podveža	417/1 d	3,25	Sveti duh	713/3 d		
Podveža	417/1 d	5,97	Sveti duh	663 d		26,04
Podveža	417/1 d	12,27	Sveti duh	713/3 d		
Podveža	417/1 d	3,26	Sveti duh	714 d		49,11
Podveža	417/1 d	3,45	Sveti duh	713 d		49,11
Podveža	417/1 d	17,98	Sveti duh	713 d		
Stran 302		URADNI	LIST SRS	St. 6 — 18.	III. 1977
				•	
Katastrska	'Parcelna	Površina	Katastrska	Parcelna	Površina
občina	Št.	ha#.	občina	št.	ha
Podvolovljek	299/1	19,26	Sveti duh	714 d	17,70
Podvolovljek			Sveti duh	662 d	
sp. del	8 d L/3		Sveti duh	713 d	
pov zavarovan		9,75	Sveti duh	743 d	53,62
Podvolovljek	79	2,59	Sveti duh	662 d	
Podvolovljek	81	0,72	Sveti duh	743 d	
Podvolovljek	2/1	31,41	Sveti duh	713/3 d	50,21
Konjski vrh	41/d	6,39	Sveti duh	662 d	
Konjski vrh	11	4,63	Sveti duh	743 d	30,11
Konjski vrh	4	15,69	Sveti duh	576/2 d	
Konjski vrh	4	4,32	Sveti duh	577/2	27,42
Konjski vrh	4/4	8,30	Sveti duh	576/2 d	20,72
Konjski vrh	5/1	5,49	Sveti duh	236/3 d	
Konjski vrh	5/1	51,78	Sveti duh	237/2	7,71
Konjski vrh	5/1	5,12	Sveti duh	236/3 d	
Konjski vrh	5/1	5,66	Sveti duh	237/2 d	
Konjski vrh	4/1 d		,	Sveti duh	600/2 d	23,99
Konjski vrh	5/3 d	2,31	Sveti duh	645/1 d	
Konjski vrh	5/3 d	6,32	Sveti duh	644/2 d	
Konjski vrh	4/4 d		Sveti duh	661/22	46,92
Konjski vrh	3/2 d	25,90	Sveti duh	661/22 d	
Konjski vrh	*2	36,54	Sveti duh	644/2 d	15,81
Sveti duh	644/2 d		Solčava	815/33 d	49,25
Sveti duh	661/22 d	27,30	Solčava	815/30	2,02
Sveti duh	866/3 d		Solčava	815/31 d	4,02
Sveti duh	644/2 d	60,07	Solčava	843/3 d	
Sveti duh	798/4 d		Solčava	815/30 d	57,36
Sveti duh	801		Solčava	866/1 d	
Sveti duh	802 d	71,55	Solčava	866/10 d	
Solčava	798/5		Solčava	866/11 d	
Solčava	802 d	133,87	Solčava	866/8 d	
Solčava	804/4		Solčava	644/d	23,88
Solčava	8		Solčava	866/1	
Solčava	9 d	60,55	Solčava	866/6	13,83
Solčava	804/8		Solčava	815/32	21,25
Solčava	7	21,78	Solčava	608/5	
Solčava	647/8	16.00	Solčava	608/6	,
Solčava	647/9	21,81	Solčava	60Š/7	
Solčava	623 d		Solčava	608/12	
Solčava	624/2 d	78,07	Solčava	608/.8	
Solčava	623 d		Solčava	608/11	
Solčava	624/2 d	81,45	Solčava	608/14	
Solčava	620/14		Solčava	608/13	43,43
Solčava	15		Solčava	440/10	
Solčava	642/2 d	34,47	Solčava	440/11	46,19
Solčava	741/1 d		Solčava	435	
Solčava	741/6		Solčava	438'd	36,85
Solčava	742/3		Solčava	435/1	9,24
Zasebni sektor					
Radegunda	681/d	2,55	Podveza	388/1 d	5,65
Radegunda	819/1		Podveža	252 d	15,45
Radegunda	819/2		Podveža	144	0,19
Radegunda	819/3	4,53	Podveža	69/1 d	4,79
Šmihel	292 d	6,31	Podvolovljek	,	287/2 a	9,18
Šmihel	374	20,16	Podvolovljek	256/1 d-b	12,94
Lepa njiva	963/3		Podvolovljek	360/6 d	
Lepa njiva	981/1 d	5,24	Podvolovljek	359/4 d	
Solčava	753 del	10,05	Podvolovljek	385	
Solčava	798/1 del	11,50	Podvolovljek	384/2	
S kcava	770/2 del	14,54	Podvolovljek	386	
Solčava	647/7 del		Podvolovljek	401/4	11,30
Solčava	648/2 del	20,35	Solčava	440/10	

Katastrska občina	Parcelna št.	Površina ha
Solčava	620/1 del	
Solčava	703/2	15,45
Poljane	845	66,99
Lenart	217/1	3,46
Lenart	158	
Lenart	159	
Lenart	217/2	6,42
Lenart	244	3,80
Ter	1603/1 d	
Ter	1611/2 d	
Ter	1612 d	
Ter	1602/1 d	0,77
Ter	1189/1 d	
Ter	1189/2 d	
Ter	1158 d	
Ter	1136/2 d	1,50
Ter	1160 d	1,29
Luče	113/7	0,05
Luče	113/4 d	
Luče	113/7	0,49
Podveža	34/5	4,72
	2. člen	
Izpolnjevanje	določil tega odloka	bo v smislu
zakona o gozdovih nadzoroval občinski organ pristojen za gozdarsko inšpekcijo.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Mozirje, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Franc šarb 1. r.
SEVNICA
305.
Na podlagi 112. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in 214. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74), ob upoštevanju temeljnih ciljev in nalog družbehega plana občine ter ugotovitev analize izvajanja družbenega plana občine v letih 1976 in 1977 je Skupščina občine Sevnica na seji družbenopolitičnega zbora dne 14. februarja 1977 in na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. februarja 1977 sprejela
RESOLUCIJO
o politiki uresničevanja družbenega plana občine Sevnica v letu 1977
S to resolucijo vsi nosilci družbenoekonomskega razvoja v občini zagotavljajo v letu 1977 izvajanje ciljev in nalog, za katere so se opredelili in sporazumeli v družbenem dogovoru o pristopu in izvajanju družbenega plana razvoja občine Sevnica za obdobje 1976 do 1980 oziroma, ki so jih sprejeli z družbenim planom razvoja občine Sevnica za obdobje 1976—1980.
Izhodišče za oblikovanje nalog in ukrepov vseh nosilcev razvoja so sprejeti planski dokumenti za tekoče srednjeročno obdobje in analiza uresničevanja družbenega plana občine Sevnica v letih 1976 in 1977.
Katastrska občina	Parcelna št. ,	Površina ha
Solčava	440/11	10,00
Solčava	415/2	
Solčava	434	10,94
Solčava	414/1	
Solčava	363/3	12,38
Solčava	198/2 d	
Solčava	198/3 d	9,67
Solčava	194/2	
Solčava	198/1	9,76
Solčava	134/1	
Solčava	134/2	5,17
Solčava	135/4	19,37
Sveti duh	171/1	22,86
Sveti duh	171/3	
Sveti duh	171/4	
Sveti duh	171/5	5,10
Sveti duh	210/1	3,58
Sveti duh /	210/3	6,78
Sveti duh	518 del	2,19
Sveti duh	510/1 del	
Sveti duh	518 d	2,43
1. Globalna ocena izvajanja družbenega plana občine v letu 1976
Družbenoekonomski razvoj v letu 1977 bo v veliki meri pogojen z značilnostmi razvoja v letu 1976, ki se kažejo zlasti v:
a)	Letošnji poslovni rezultati organizacij združenega dela so se nedvomno oblikovali v tesni povezanosti s spremembami številnih predpisov in zakonskih ukrepov, ki so v znatni meri vplivali na izboljšanje finančne discipline v odnosih med poslovnimi partnerji, kakor tudi na racionalnejše gospodarjenje z družbenimi sredstvi v obravnavanem obdobju. Med pomembnejšimi predpisi velja omeniti zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka ter zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Med pomembnejše činitelje, ki so neposredno vplivali na letošnje gospodarske dosežke, pa sodi med drugim tudi revalorizacija osnovnih sredstev, ki je ob nespremenjenih stopnjah odpisov vplivala na zelo dinamično gibanje predpisane amortizacije.
b)	Osnovne smernice resolucije o družbenogospodarski politiki in razvoju občine Sevnica v letu 1976 so med drugimi nalogami nakazovale predvsem dinamično gospodarsko rast ob boljšem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti, hitrem naraščanju izvoza blaga in storitev ter počasnejšem naraščanju uvoza, ob racionalnejšem zaposlovanju, boljšanju akumulativne sposobnosti gospodarstva in ob intenziviranju kvalitetnih faktorjev, ki prispevajo k večji produktivnosti, kot so inovacijska dejavnost, vključevanje znanstveno raziskovalne sfere v reševanju problemov v gospodarstvu ter usmeritev k večji modernizaciji in avtomatizaciji proizvodnih procesov. Na tej osnovi naj bi se družbeni proizvod celotnega gospodarstva povečal za 6 °/o, zaposlenost za okoli V/o, produktivnost dela pa za 2°/o. Gospodarska rast je bila v občini Sevnica zadovoljiva in je dosegla predvideno raven. Na gospodarsko rast je v največji meri vplivala dinamika industrijske proizvodnje, ki kaže kljub zmanjšanemu obsegu povpraševanja tendenco ponovne oživitve, saj je po polletnih podatkih izkazovala porast za 6°/o, v devetmesečnem obdobju pa celo za 12 %>.
Poleg zadovoljivega gibanja gospodarske rasti je za omenjeno obdobje značilno umirjeno gibanje cen, ki
so po podatkih zavoda SRS za statistiko porastle za industrijske izdelke pri proizvajalcih za S”/«, medtem ko so bile cene na drobno v globalu za 11 °/o višje kot v osmih mesecih leta 1975. Notranji disproporci v cenah posameznih proizvodov (kar velja tudi za tekstilno in lesno industrijo) so pogojevali izredno nizko nominalno rast družbenega proizvoda v naši občini, kljub ugodnemu porastu fizičnega obsega proizvodnje. Družbeni proizvod oziroma bruto dohodek sc je povečal v prvih devetih mesecih leta 197G za 239.200 tisoč din ali za 8 0/o napram istemu obdobju preteklega leta.
Stopnja zaposlenosti se je v septembru letošnjega leta napram septembru 1975 gibala v predvidenih mejah in sicer sc je povečala za 4 "/o, ali za 179 ljudi (v go spodarstvu občine se je zaposlenost povečala od 3.755 delavcev na 3.902 delavca ali za 3,9 ”/0; v negospodarstvu občine pa od 506 delavcev na 538 delavcev ali za 6,3 "A). Z resolucijo smo tudi predvideli, da bi pri Zaposlovanju morali dati poseben poudarek na prestrukturiranje dela s ciljem, da se zmanjšuje število delovnih mest, za katere ni potrebna poklicna usposobljenost, vendar nam politika zaposlovanja v letošnjem letu ta prizadevanja negira.
Ekonomičnost poslovanja se je malenkostno poslabšala z obzirom na predhodno obdobje, saj sc je celotni dohodek na 100 din porabljenih sredstev zmanjšal od 135 din v prvem devetmesečju leta 1975 na 134 din v prvem devetmesečju letos, kar pomeni, da udeležba porabljenih sredstev v celotnem dohodku kaže tendenco povečanja.
c)	V smislu krepitve gospodarske rasti predvideva resolucija tudi v letu 1976, enako kot v letu 1975, na področju blagovne menjave s tujino med drugim tudi hitrejše naraščanje izvoza in uvoza. Po predvidevanjih naj bi sc izvoz blaga v letu 1976 povečal za
>, okoli 6 u/o, uvoz pa naj bi bil približno za 4 "/o večji kot v letu 1975.
Na podlagi devetmesečnih rezultatov leta 1976, ki so jih organizacije združenega dela dosegle v menjavi s tujino, ugotavljamo, da so bila globalna gibanja v gospodarstvu občine Sevnice zelo ugodna, saj se je izvoz v primerjavi s predhodnim obdobjem več kot podvojil, uvoz pa je v enakem obdobju porastel le za 16 %>.
d)	Porasla je masa bruto osebnih dohodkov in sicer za 26 v/o v prvih devetih mesecih leta 1976 napram istemu obdobju leta 1975. Ob 4 "/e povečanju zaposlenosti in 14,6 °/o porastu življenjskih stroškov so se realni neto osebnih dohodki na zaposlenega v letu 1976 povečali za 2—3 “/o, vendar je zaradi zaostajanja v preteklih letih njihov realni obseg komaj na ravni, doseženi v letu 1970.
e)	Večji obseg naložb v osnovna sredstva gospodarstva je še vedno dejavnik dinamičnejše gospodarske rasti. Njihov delež v družbenem proizvodu znaša v.letu 1976 okoli 20 "/0. V glavnem so podjetja investirala v opremo, da bi si zagotovila nadaljnjo avtomatizacijo in modernizacijo obstoječih kapacitet in si s tem izboljšala organizacijo dela in dvignila tehnološko raven. Pomembnejše investicije so bile v Trgovskem podjetju (kompletiranje samopostrežbe v Sevnici), KK Zasavje, TOZD Obrat za kooperacijo (hlevi, stroji, nasadi), KK Zasavje TOZD Proizvodnja — trgovina (15 ha jablan, lokal), Gostinskem podjetju (adaptacija Kolodvorske restavracije) in Metalni, TOZD TLK Krmelj (proizvodna hala z opremo).
f)	Zaloge gotovih proizvodov so se povečale za 27 "/o «in dosegle skoraj 64 milijonov din. Ker prirast le-teh
\ angažira precejšen delež družbenega proizvoda, je nji-
hovo zmanjšanje bistven pogoj za normalni potek celotnega procesa reprodukcije v prihodnjem obdobju.
g)	Z resolucijo o družbenogospodarski politiki in razvoju občine Sevnica v letu 1976 se predvideva tudi povečanje reprodukcijske sposobnosti, da bi se mogel uresničiti predvideni program na področju vlaganj v infrastrukturo in prioritetne dejavnosti, vendar v sedanjih izredno zaostrenih pogojih gospodarjenja rezultati gospodarstva občine v prvih devetih mesecih 1976 kažejo, da so sc sredstva za reprodukcijo, ki obsegajo amortizacijo in ostanek dohodka in so znašala 42 milijonov din. oziroma za 32 “/o manj kot v istem obdobju leta 1975, bistveno zmanjšala. Prav tako ugotavljamo, da je bil razdeljeni bruto dohodek v devetih mesecih 1976 znatno večji od doseženega bruto dohodka in sicer za višino izgube, ki je znašala v gospodarstvu občine 5,1 milijona din. Ižguba pri delovnih orga ti-zacijah je nastala kot posledica sistemskih sprememb pri pbračunavanju celotnega dohodka, saj je bila neplačana realizacija, ki je zaradi novega načina obračunavanja izpadla iz dohodka, v devetih mesecih leta 1976 več kot dvakrat večja od skupno izkazane izgube.
Da bi kar v največji meri zagotovili izvajanje družbenega plana občine do konca srednjeročnega obdobja morajo vsi nosilci razvoja v letu 1977 usmeriti svojo politiko in zastaviti aktivnosti, da poleg krepitve doseženih pozitivnih rezultatov zagotovijo zlasti:
—	intenzivnejše uveljavljanje ustavnih načel na vseh področjih gospodarstva in družbenega razvoja in dosledno vsebinsko uveljavljanje zakona o združenem delu; ob tem pa pospešeno razvijati združevanje dela in sredstev na osnovi dohodkovnih odnosov ,in svobodne menjave dela;
—	razvoj kakovostnih dejavnikov gospodarjenja, predvsem povečanje udeležbe produktivnosti dela v prirastu družbenega proizvoda;
—	povečanje obsega proizvodnje in približevanje dinamiki, predvideni v družbenem planu občine za obdobje do leta 1980;
—	pogoje za uresničitev predvidenih investicijskih vlaganj v osnovne naložbe v skladu z družbenim planom 1976—1980;
—	zagotavljanje skladnosti odnosov v delitvi dohodka in razporejanju čistega dohodka ter s tem ustvarjanje pogojev za večjo akumulativno in reproduktivno sposobnost gospodarstva;
—	izvajanje prednostnih nalog ml področju družbenih dejavnosti, zlasti na področju usmerjenega izobraževanja;
—	nadaljevanje investicijskih vlaganj v infrastrukturne objekte, '/'osti na manj razvitih območjih Zabu-kovja in Blr. n,
2.	Osnovni okviri družbeno gospodarskega razvoja v letu 1977
Globalna ocena gospodarske rasti za letd 1977 temelji na tendencah gospodarskih gibanj ob koncu leta 1976 in prehodu v leto 1977, na pričakovanih možnostih za povečanje proizvodnjo v obstoječih in novih proizvodnih zmogljivostih, ob pričakovanju nm^nalnih razmer na domačem in tujih trgih in pravočasno sprejetih ukrepov ekonomske politike. Na osnovi tega ocenjujemo, da bo v letu 1977 dosežena takale rast:
—	družbeni proizvod celotnega gospodarstva se bo povečal za okoli 5 do- 7 odstotkov.
Z vidika Razpoložljivih zmogljivosti, ki so sc v letu 1976 in so bodo v letu 1977 še povečale, ocenjujemo, da obstoje ob ugodnejših splošnih pogojih po-
membne materialne možnosti za doseganje tudi hitrejše, okoli 7 odstotne rasti družbenega proizvoda,
Družbeni proizvod celotnega gospodarstva bo po ocenah znašal v letu 1977 okoli 395 milijonov dinarjev (402 milijona dinarjev), oziroma 21 tisoč dinarjev na prebivalca.
—	industrijska proizvodnja bo rasla po stopnji najmanj 5,5 “/o, kmetijska proizvodnja pa po stopnji 3 »/o.
—	zaposlenost v družbenem sektorju bo porasla za 3 %>, to je za 135 delovnih mest. Zaposlovanje prebivalstva bo še večje za nove zaposlitve na izpraznjenih delovnih mestih.
—	ob tem bo produktivnost porasla za najmanj 2 "/o in bo dosežena najmanj 40 % udeležba produktivnosti dela v prirastu družbenega proizvoda; v industrijski proizvodnji bo produktivnost porasla za okoli 2,5 %.
—	investicije v osnovna sredstva gospodarstva bodo porasle skoraj za polovico.
—	izvoz blaga se bo zaradi izredno visokega obsega v letu 1976 povečal le za 7 °/u, uvoz blaga pa za 11 “/u. Uresničevanje predvidenega razvoja v letu 1977 zahteva dosledno izpolnjevanje dogovorjenih nalog v družbenem planu občine s posebnim poudarkom na:
—	krepitvi reproduktivne sposobnosti gospodarstva, s čemer bodo dani realni pogoji za pospešitev investicijske aktivnosti in odpiranja novih deloynih mest, spremembo gospodarske strukture in modernizacijo proizvodnje, kar bo omogočilo hitrejšo gospodarsko rast;
—	hitrejšem in učinkovitejšem prilagajanju gospodarstva zahtevam tržišča in s tem prizadevanj za uvajanje novih proizvodov;
—	zagotoviti skladnejša razmerja v delitvi dohodka in razporejanju čistega dohodka, s čemer bo zagotovljena možnost hitrejše rasti sredstev za razširitev materialne osnove gospodarstva;
' — razvijanje malega gospodarstva;
—	pospeševanje kmetijske proizvodnje.
3.	Cilji in naloge, ki jih bo potrebno uresničevali v letu 1977
Uresničevanje dogovorjenih temeljnih razvojnih usmeritev in ciljev v družbenem planu občine nalaga vsem nosilcem razvoja, da uresničujejo dogovorjene naloge, zlasti na naslednjih področjih;
—	razvijanja in krepitvi ustavnega položaja delavca in delovnega človeka v združenem delu s tem, da bo aktivnost v letu 1977 usmerjena predvsem v uresničevanje zakona o združenem delu, ustave in stališč X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS;
—	krepitvi vatnosti, družbene samozaščite in ljudske obrambe kot sestavnega dela družbeno gospodarskega razvoja;
—	uresničevanje pogojev za postopno stabilizacijo gospodarstva terja:
a)	povečanje proizvodnje in spreminjanje njene strukture ob bistveno večji udeležbi produktivnosti dela pri oblikovanju družbenega proizvoda;
b)	okrepitev konkurenčne sposobnosti gospodarstva za vključevanje v mednarodno delitev dela, da bi še izboljšali razmerja med izvozom in uvozom in regionalno strukturo izvoza in uvoza in krepili sodelovanje z neuvrščenimi deželami in deželami v razvoju;
c)	obvladovanje vseh oblik porabe v okviru razpoložljivih sredstev na osnovi celovitega odločanja delavcev o dohodku in njegovi delitvi na akumulacijo
in porabo z opredeljevanjem prioritet, ki so odraz njihovih interesov ter krepitev reprodukcijske sposobnosti gospodarstva;
—	zaposlitve prebivalstva ter nenehnega izboljševanja izobrazbene strukture zaposlenih bo tudi v letu 1977 pomembna skupna družbena naloga. Zlasti je potrebno kadrovsko okrepiti tiste delovne organizacije, ki se intenzivno vključujejo v mednarodno delitev dela in to ne samo z izvozom proizvodov, ampak tudi z izvozom tehnologije in znanja (zlasti v dežele v razvoju). Glede na postopno vračanje naših zdomcev iz tujine bo dan še poseben poudarek na ustreznem odpiranju delovnih mest;
—	izboljšanja pogojev življenja in dela delovnih ljudi in občanov v smeri odpravljanja Vzrokov in posledic socialnih razlik in krepitev socialne varnosti delovnih ljudi. Eden izmed pogojev za uresničevanje tega cilja je dosledno uveljavljanje načela delitve dohodka po delu;
—	nadaljnjega razvoja manj razvitih območij v občini (cestna, komunalna infrastruktura).
Navedeni skupni interesi in cilji, ki jih bomo uresničevali v letu 1977, so integralni del ciljev, opredeljenih v družbenem planu razvoja občine in so izhodišče za vse družbeno gospodarske in družbenopolitične aktivnosti v občini v letu 1977.
a)	Naloge in cilji no področju gospodarstva
Za uresničitev predvidene gospodarske rasti bo potrebno v letu 1977 dosledno izvajati naslednje naloge:
—	krepitev materialne osnove združenega dela, združevanja sredstev za skupna vlaganja, pritegnitev manjkajočih sredstev za realizacijo zastavljenih investicijskih programov iz območij zunaj občine (izkoriščanje peskov na Blanci in drugo) ter samoupravno usmerjanje investicij na področja, ki so v planskih dokumentih opredeljena kot prioritetna;
—	zagotoviti večjo rast dohodka združenega dela predvsem s povečanjem produktivnosti dela ter v vzpodbujanju boljšega izkoriščanja sredstev, kar naj zagotovi zlasti dosledno uveljavljanje načel delitve po delu;
—	zagotoviti počasnejšo rast osebnih dohodkov in obveznosti iz dohodka organizacij združenega dela v materialni proizvodnji za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb v primerjavi z rastjo dohodka;
—	uvajanje sodobnejše tehnologije dela, modernizacije delovnih sredstev, optimalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti ter prilagajanje proizvodnih programov zahtevam dela;
—	racionalno gospodarjenje s sredstvi v gospodarstvu, vsestransko varčevanje, boljše tehnološko izkoriščanje surovin, reprodukcijskega materiala in energije;
—	smotrno nadomeščanje uvoza surovin in reprodukcijskega materiala;
—	racionalnejše zaposlovanje v gospodarstvu;
—	uvajanje sodobnejših metod dela, boljše izkoriščanje delovnega časa ter znanja zaposlenih, izboljšanju obstoječe kadrovske strukture ob uvajanju permanentnega izobraževanja;
—	večje vključevanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti na vseh gospodarskih področjih, kar bo neposredno vplivalo na ekonomičnost poslovanja;
—	boljše funkcionalno povezovanje proizvodnje, blagovne menjave in prometa ter s tem zmanjševanje vezave obratnih sredstev v zalogah in terjatvah.
Glede na obstoječe stanje, možnosti' in pogoje gospodarjenja se bodo posamezne gospodarske dejavnosti v letu 1977 razvijale v različno dinamiko.
Poseben poudarek bo na izvajanju prednostnih nalog, opredeljenih v srednjeročnih planskih dokumentih občine, ki se nanašajo na razvoj kmetijstva, bazne kemije, razvijanje tistih dejavnosti, ki nadomeščajo uvoz surovin, oziroma neposredno vplivajo na povečanje izvoza in razvoj dejavnosti, ki so potrebne modernizaciji tehnoloških izboljšav delovnih pogojev.
Prednostne naloge, ki jih bo v letu 1977 potrebno uresničevati skladno s srednjeročnim družbenim planom občine so:
1.	na področju kmetijstva in kmetijske predelave
—	povečanje nasadov jablan na 17 ha
—	priročno skladišče v nasadu
—	naložbe v hmeljarstvu
—	nabava mehanizacije za sadjarstvo in hmeljarstvo
—	naložbe v klavnico
—	povečanje poslovnih prostorov
—	novogradnja in adaptacija hlevov, naložbe v sadjarstvo in vinogradništvo ter mehanizacija pri kmetih — kooperantih.
2- na področju bazne kemije
—	sanacija in rekonstrukcija obratov tanina in furfurala ter priprave nadaljnjih programov predelave furlurala (Jugotanin Sevnica).
3.	na področju tehnoloških izboljšav, izboljšav delovnih pogojev in modernizacije:
—	izgradnja proizvodnih prostorov in oprema le-teh (Stilles Sevnica)
—	nabava proizvodne opreme v Kopitarni
—	posodobljenje prodajaln pri Trgovskem podjetju
—	izgradnja poslovne zgradbe in nabava poslovne opreme v konfekciji Jutranjka
—	nabava opreme in računalnikov v Konfekciji Lisca in Jutranjka
—	ureditev prodajaln v poslovno-stanovanjskem objektu in sicer: trgovskega lokala Kmetijskega kombinata Zasavje Sevnica in prodajalne obutve Peko
—	ureditev novih poslovnih prostorov PTT Novo mesto v poslovno-stanovanj skem objektu.
4.	na področju razvoja dejavnosti, ki nadomeščajo uvoz surovin, oziroma neposredno vplivajo na povečanje izvoza:
—	nabava pletilnih strojev v konfekciji Jutranjka
—	nabava opreme in preureditev obstoječega gradbenega objekta za proizvodnjo termično oblikovanih košaric za nedrčke in kopalne obleke v konfekciji Lisca.
b)	Cilji in naloge na področju stanovanjske gradnje, infrastrukture in prostorskega razvoja
V letu 1977 se bodo v skladu z usmeritvami, začrtanimi v planskih dokumentih do leta 1930 izvajale predvsem naslednje naloge:
—	skladno z družbeno akcijo za pospeševanje stanovanjske gradnje bodo v letu 1977 potekale naloge še v smeri izboljšanja starega stanovanjskega fonda;
—	na področju cestne in komunalne infrastrukture se bodo nadaljevala dela, predvsem na manj razvitih območjih občine s ciljem izenačevanja pogojev za življenje in delo občanov;
—	z izdelavo urbanistične dokumentacije v občini
bo omogočeno racionalnejše gospodarjenje s prostorom;	|
—	akcije za varstvo okolja se bodo v letu 1977 odvijale v smeri odpravljanja obstoječega stanja kot tudi preprečevanja novih in dodatnih oblik onesnaževanja okolja.
Na področju razvoja infrastrukture bodo prednostne naloge izvajane v smeri:
—	nadaljnjega razvoja elektroenergetskih naprav na območju občine.
V	letu 1976 je bil poudarek na izboljšanju kvalitete nizkonapetostne električne energije, kar se je doseglo z izgradnjo transformatorskih postaj Okič, Razbor, Glino, Sončnik, Drušče. Otavnik m Sevnica. V letu 1977 bo še naprej poudarek na izboljšanju kvalitete nizkonapetostne električne energije, kar bo doseženo z izgradnjo daljnovodov in transformatorskih postaj v Zurkovem dolu, Zletečah, Miškem vrhu, Rogačicah, Pijavcah, Telčicah, Skrovniku, Vodalah, Tržišču — kolodvor, z izgradnjo transformatorske postaje Šmarje
IV.	ter kablovodom in transformatorsko postajo v Dol. Boštanju. Vrednost investicij v letu 1977 bo znašala predvidoma 6.741.000 din.
"" — uresničitve nalog na področju komunalne infrastrukture bodo v letu 1977 možne le ob široki vzajemnosti in solidarnosti delovnih ljudi v združenem delu in krajevnih skupnostih ob ustrezni organiziranosti tega področja v skladu z republiškim zakonom o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, kar bo potrebno uresničevati na osnovi posebnega družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov. V skladu s cilji in nalogami občinske politike se bodo naloge v tem področju pretežno izvajale na manj razvitih predelih občine.
—	republiška skupnost za ceste je v okviru programa v letu 1976 pričela z modernizacijo regionalne ceste Jerman vrh—Dol. Radulje v izmeri ca. 3 km vključno z bitogramozom, v letu 1977 pa je predviden asfalt beton na tej cesti; moderniziral se je tudi odsek Zavratec do križišča Vrše z lokalno cesto Impoljca—Studenec—Rovišče. Moderniziranih je bilo tudi več lokalnih cest v naši občini, kot so: cesta, Krmelj—Šentjanž je bila modernizirana ob pomoči JLA; moderniziran je bil odsek ceste v Gabrijelah in odsek v Zg. Krmelj; opravljena so bila zemeljska dela na cesti od Tržišča do Malkovca s strani armade in krajanov; asfaltirana je bila Florjanska ulica s štirimi kraki in priključek na boštanjsko križišče.
V	letu 1977 se predvideva modernizacija regionalne ceste Tržišče—Mokronog pod pogojem, da bo Ljubljanska banka zagotovila premostitveni, kredit v znesku ca. 14 milijonov dinarjev, kolikor odpade na odsek te ceste v naši občini (del ceste pripada občini Trebnje) in nadaljevanje modernizacije ceste proti Planini. Na občinskih cestah se bo opravljalo redno tekoče vzdrževanje, zgrajenih bo nekaj manjših mostov, osnovna skrb pa bo posvečena stalnemu prevozu delavcev in osnovnošolskih otrok, ter zagotovitvi varnosti prometa.
—	na področju vodnega gospodarstva je Omočna vodna skupnost Dolenjske opravljala v letu. 1977 dela na urejanju Hinje skozi Krmelj ob sofinanciranju Metalne, TOZD TLK Krmelj. Po prvem osnutku programa vodnogospodarskih del bo omenjena skupnost tudi v letu 1977 nadaljevala z reguliranjem Hinje v
znesku 1 milijon dinarjev in rednim vzdrževanjem Blanščice, Sevnične in Save.
—	na področju prometa in zvez bo v letu 1977 ZZTP Ljubljana opravila investicijska dela na postajališču v Loki, popravila železniški nadvoz pri Plavata j nar ju in nadaljevala z modernizacijo proge Zidani most—Dobova.
—	na področju stanovanjske gradnje je bilo v letu
1976	zgrajenih 122 stanovanj v skupni izmeri 6.647 m3, od tega 77 stanovanj v družbeni lasti in 45 stanovanj v zasebni lasti (po planu za leto 1976 naj bi bilo zgrajenih 53 stanovanj v družbeni in 45 stanovanj v zasebni lasti). Akcijski program za leto 1977 pa predvideva izgradnjo 111 stanovanj v skupni izmeri 7.435 m2 in sicer 35 stanovanj v zasebni in 76 stanovanj v družbeni lasti.
—	na področju prostorskega razvoja bodo tudi v letu 1977 potekale aktivnosti za načrtnejše in racionalnejše gospodarjenje s prostorom. Prav tako se bodo nadaljevale aktivnosti v zvezi z obravnavanjem prostorskih dokumentov in sprejetjem prostorskega načrta za našo občino.
—	na področju urejanja človekovega okolja bodo prizadevanja usmerjena v čiščenje okolja, varstvo voda in zraka ter urejanje parkovnih in rekreacijskih površin. V letu 1977 bo ustanovljena skupnost za komunalne dejavnosti, ki bo v bodoče skupno s krajevnimi skupnostmi nosilec navedene akcije.
c)	Cilji in naloge na področju razvoja družbenih dejavnosti
Težišče razvoja na področju družbenih dejavnosti v letu 1977 bo v skladu z družbenim planom razvoja občine na nalogah in aktivnostih, ki neposredno prispevajo k dvigu družbene produktivnosti dela na področju: osnovnega šolstva, neposrednega otroškega varstva in zdravstvenega varstva ter tistih oblik na področju kulture, ki so najbolj množične in organizirane telesnokulturne dejavnosti. .
Naloge in aktivnosti se bodo odvijale, upoštevajoč načela stabilizacije in racionalizacije v okviru možnosti, ki jih bo zagotavljal gospodarski razvoj v letu 1977. Ker se bo v primerjavi s predvidevanji družbenega plana občine za obdobje 1976—1980 razvijalo gospodarstvo v letu 1977 počasneje, bo tudi stopnja porasta na področju družbenih dejavnosti nižja. V globalu bo znašala stopnja rasti 4,5 "/o.
Oblikovanje sredstev za skupno porabo v letu
1977	bo temeljilo na izhodiščih te resolucije, ki opredeljuje, da bodo sredstva za skupno porabo rasla za 10 %> počasneje od rasti družbenega proizvoda v občini (5°/o), kar pomeni skupno realno stopnjo rasti 4,5%. Kot izhodiščna osnova bo dovoljena poraba iz leta 1976 z upoštevanjem revalorizacije dovoljene porabe in dogovorjene prioritete v družbenem planu občine za obdobje 1976—1980.
Predvidena stopnja rasti dovoljene realne skupne porabe v višini 4,5 % (brez prenosa vpliva cen) pa v letu 1977 ne bo omogočala v celoti realizirati zastavljenih programov s srednjeročnim družbenim planom, ki predvideva rast sredstev skupne porabe po poprečni letni stopnji 6%.
Prednostne naloge na področju družbenih dejavnosti, ki bodo izvajane v letu 1977 po posameznih področjih:
—	na področju otroškega varstva bo skupnost izvajala dejavnost otroškega varstva, hkrati pa bo svojo dejavnost usmerjala k nadaljnji širitvi zmogljivosti vzgojnovarstvenlh zavodov. V sodelovanju z OZD
Lisco bo dokončana adaptacija samskega doma Lisce za potrebe otroškega varstva in bodo tako v letu 1977 odprti štirje novi oddelki za varstvo otrok. Naloga skupnosti v letu 1977 bo tudi priprava na izvedbo referenduma za samoprispevek za gradnjo vzgojno-varstvenih zavodov v občini za obdobje 1978—1982.
—	v izobraževanju bo skupnost v letu 1977 izvajala v okviru dogovorjenih normativov in zakonskih določil predvsem te-le prednostne naloge:
—	dosledno izvajala učne načrte, dodatni dopolnilni pouk s ciljem zmanjšati osip na šolah ter po-sodobljala pouk z uvajanjem nove učne tehnologije
—	urejala, širila in opremljala učne prostore. Za izpopolnjevanje šolskega prostora bodo v skladu s srednjeročnimi dokumenti pričeli z gradnjo šole za potrebe Krmelja in Tržišča
—	izvajala aktivnosti za izboljšanje delovnih in učnih pogojev učencev In prosvetnih delavcev
—	prizadevala sl bo za integracijske procese na področju šolstva in prosvete v občini
—	vse sile angažirala na priprave za izvedbo referenduma za podaljšanje samoprispevka za gradnjo šol m šolam pripadajočih prostorov za obdobje 1978 do 1982.
—	v kulturi bo občinska kulturna skupnost v letu 1977 izvajala naloge po predvidenem programu s poudarkom na tistih prednostnih oblikah, katerih se udeležuje najširši krog delovnih ljudi. V skladu s srednjeročnimi planskimi usmeritvami in partijskimi dokumenti, posvečenimi kulturi v tednu Komunista v občini bo izvajala naslednje naloge:
—	poseben poudarek bo dan vzpodbujanju knjižničarske dejavnosti, zlasti za mladino in občane v oddaljenih in odročnih naseljih
—	varovanje zgodovinske in kulturne dediščine bo potekalo po začrtanem programu
—	na področju investicijske dejavnosti bodo izvršena vlaganja predvsem v začeto adaptacijo kulturnega doma v Šentjanžu, posebna skrb pa bo posvečena vračanju posojil za adaptacijo kulturne dvorane v Gasilskem domu v Sevnici
—	na področju sodelovanja med interesnimi skupnostmi bo to sodelovanje potekalo zlasti z izobraževalno in telesnokulturno skupnostjo.
—	dejavnost telesnokulturne skupnosti bo v letu 1977 potekala v okviru sprejetega srednjeročnega programa s ciljem čim večjega vključevanja občanov v množično telesno kulturo, posebno še glede na portoroške sklepe. Pomembnejše naloge v letu 1977 bodo:
—	priprave na izvedbo referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevnih skupnostih Sevnica in Boštanj za izgradnjo bazena v Sevnici
—	nadaljevanje politike razvoja telesne kulture
—	vzdrževanje športnih objektov
—	na področju sodelovanja z interesnimi skupnostmi bo to sodelovanje potekalo zlasti z izobraževalno in kulturno skupnostjo
—	poseben poudarek bo na področju izvajanja telesnokulturnih programov v okviru planov razvoja krajevnih skupnosti.
—	dejavnost socialnega skrbstva bo usmerjena predvsem na opravljanje temeljne naloge te dejavnosti v skladu s sprejetimi usmeritvami v srednjeročnih planskih dokumentih in sicer:
—	izvajala bo naloge, ki jih določa obstoječa zakonodaja, to je skrb in varstvo za prizadetega občana, družino in skupino ljudi
—	povsem na novo bo izvajala naloge, ki jih nalaga novi zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih,
ter naloge, določene z zakonom o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb.
—	vse gornje občinske interesne skupnosti bodo v letu 1977 izvedle združitev svojih skupnih služb v skupne službe interesnih skupnosti z namenom, da delo in poslovanje teh služb ekonomizirajo, poenotijo sisteme dela, izboljšajo informacijski sistem za potrebe delegatov in se na tem področju predvidoma vključijo v INDOK center naše občine. V ta namen bodo tudi skupno kupile in opremile poslovne prostore v Sevnici. Zainteresirane interesne skupnosti bodo pristopile k sporazumu o financiranju tehnične kulture in v letu 1977 dokončno izoblikovale osnove za financiranje te dejavnosti in dejavnosti občinske Zveze prijateljev mladine.
—	v skladu z nalogami na področju zdravstvenega varstva, ki so opredeljene v družbenem planu občine, bodo v letu 1977 nadaljevana prizadevanja za postopno izenačevanje zdravstvenega varstva in za izboljšanje zdravstvenega stanja občanov. Glede na dogovorjene prednostne naloge v letu 1977 bo skupnost izvajala naslednje naloge:
—	kadrovsko okrepila zdravstveno službo v najbolj deficitarpih dejavnostih
—	povečala odgovornost izvajalcev uporabnikov zdravstvenega varstva za usmerjanje pravic v realne, strokovno-medicinske ter družbeno opravičene okvire
—	v okviru Regionalne zdravstvene skupnosti Celje zagotovila nadaljnje gradnje zdravstvenih objektov po investicijskem programu
—	razvijala delegatski sistem in samoupravno organiziranost v skupnosti m s tem dosledneje uresničevala svobodno menjavo dela v zdravstvu
—	težišče nalog na področju zaposlovanja in usposabljanja ljudi za produktivno delo v letu 1977 bo predvsem na odpravljanju brezposelnosti, vključevanju občanov — zdomcev V delovno okolje v občini in proučevanje migracijskih procesov v občini. Zato bo skupnost za zaposlovanje v letu 1977 izvajala predvsem tele naloge:
—	aktivno sodelovala pri ukrepih in akcijah za zaposlovanje delavcev, ki se vračajo z začasnega dela v tujini
—	pričela z izvajanjem nalog v zvezi z delovnim usposabljanjem invalidov, določenih z zakonom, sprejetim v letu 1976
—	v politiki štipendiranja mladine se bo zavzemala za tako usmerjanje v nadaljnje izobraževanje, s katerim bo mogoče učinkovitejše usklajevanje priliva strokovnih kadrov z družbenimi potrebami in, ki bo neposredno usmerjeno v odpravljanje brezposelnosti ali odliva strokovnih kadrov.
—	na področju Varstva pred požari bo v letu 1977 pričel delovati nov način financiranja tovrstne dejavnosti na samoupravnih osnovah. Samo delo dejavnosti bo glede na sprejet srednjeročni program usmerjeno v izboljšanje obstoječe organiziranosti in opremljenosti gasilskih enot ter v tesnejše sodelovanje pri izvajanju programov s krajevnimi skupnostmi.
d)	Cilji in 'naloge razvoja na področju krajevnih skupnosti
— Krajevne skupnosti bodo v letu 1977 nadaljevale predvsem tiste aktivnosti, ki so si jih zastavile s srednjeročnimi programi razvoja za obdobje 1976 do 1980. Poleg tega bodo morale svoje aktivnosti za-, staviti zlasti v smeri:
—	krepitve in razvoja samoupravne organiziranosti in dela krajevnih skupnosti v skladu z novo ustavo in zakonom o združenem delu
—	krepitve in razvoja ter neposrednega sodelovanja in povezovanja med njimi in temeljnimi organizacijami združenega dela ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi gospodarstva in družbenih dejavnosti
—	nadaljnjega oblikovanja kriterijev za združevanje in prelivanje sredstev, zbranih po samoupravnem sporazumu v korist enakomernejšega razvoja vseh območij v občini
—	posodobljanja in hitrejšega uvajanja preskrbe z električno energijo na območjih, kjer je to še potrebno in posodobljanja preskrbe s pitno vodo
t— ekonomičnega in racionalnega izkoriščanja kupljenih strojev za modernizacijo in vzdrževanje cest in krajevnih poti, za kar je potrebno, da krajevne skupnosti sklenejo med seboj posebni samoupravni sporazum, nosilec za pripravo pa je krajevna skupnost Sevnica
—	usposobiti in vzdrževati cestno mrežo zlasti na manj razvitih predelih občine v prid boljši avtobusni povezavi in prevozu otrok v šolo in občanov na delo.
c) Cilji in naloge na področju razvoja splošne porabe
Izdatki za splošno porabo v okviru republiškega in občinskih proračunov bodo v letu 1977 rasli počasneje kot družbeni proizvod. Nadaljeval se bo proces ustavne preobrazbe splošne porabe s prenosom ustreznih nalog in virov sredstev na samoupravne interesne skupnosti. Dogovarjanje o splošni porabi se bo oblikovalo v soodvisnosti od dogovarjanja o ostalih oblikah porabe.
V	okviru sredstev za splošno porabo se bodo v letu 1977 zagotavljala sredstva za delo državnih organov na podlagi družbenega dogovora o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov v SR Sloveniji.
Aktivnost pri dograjevanju s tem družbenim dogovorom opredeljenih osnov in meril za oblikovanje sredstev za delo državnih organov se bo v letu 1977 še nadaljevala.
f)	Cilji in naloge razvoja na področju ljudske obrambe, samozaščite in varnosti
V	srednjeročnih planskih dokumentih so opredeljene naloge ljudske obrambe, samozaščite in varnosti kot naloge, ki imajo skupen pomen za politiko občipe.
Na področju ljudske obrambe je zakon o ljudski obrambi v SR Sloveniji določil vrsto nalog občini, krajevnim skupnostim, organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim organom in organizacijam na področju lastnih in skupnih obrambnih priprav. Izvajanje določil tega zakona o ustreznih občinskih predpisih ter usklajevanje samoupravnih aktov v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih organih in organizacijah v skladu s tem zakonom bo osnovna naloga v letu 1977 pri utrjevanju zamisli vseljudske obrambe.
V	letu 1977 bo zlasti posvečena posebna pozornost kadrovski strukturi in usposobljenosti odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in ostalih organizacijah za učinkovito izvajanje nalog na tem področju. Prav tako pa bodo navedene strukture mo-
rale posvetiti večjo pozornost usposabljanju in opremljanju svojih enot zlasti še enot civilne zaščite. Naloge na področju obrambnih priprav je treba vključevati v redni program dela vseh struktur.
Razen tega bodo tudi v prihodnjem letu izvajane naloge, ki so predvidene po družbenem planu občine Sevnica za obdobje 1976—1980 na področju ljudske obrambe s tem, da bo dosežen enakomeren razvoj vseh komponent v vseh strukturah.
Na področju družbene samozaščite bodo prednostno nadaljevane naloge na usklajevanju, organiziranosti in dejavnosti družbenih organov v zvezi z določbami zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ljudski obrambi, zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah in družbenega dogovora o družbeni samozaščiti.
4.	Ukrepi, ki jih bo potrebno izvajati za uresničitev zastavljenih nalog in ciljev v letu 1977
Naloge in razvojne usmeritve začrtane v družbenem planu občine Sevnica v letih 1976—1980 izhajajo iz konkretnih obveznosti, ki jih sprejmejo posamezni udeleženci v samoupravnih sporpzurhih o osnovah planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja gospodarstva m negospodarstva na ravni občine, regije in republike ter nosilci planiranja v združenem delu v svojih srednjeročnih planih. Zaradi tega občina samostojno ali skupno z drugimi nosilci planiranja usklajuje in usmerja celotni proces družbenega in gospodarskega razvoja občine ter spremlja izvajanje v planskih dokumentih dogovorjenih nalog. Tako so občina kot tudi ostali nosilci planiranja dolžni v letnih reso'.acijskih dokumentih sprejemati ukrepe za realizacijo dogovorjenih nalog, ki se bodo izvajale v letu 1977 z namenom, da se zagotovi izvajanje zastavljenih nalog in ciljev v tem letu.
a)	Ukrepi na področju gospodarstva
Za uresn čitev predvidenih nalog na področju gospodarstva bo v letu 1977 potrebno izvajati naslednje ukrepe:
—	na področju pospeševanja kmetijstva zagotoviti nadaljevanje zastavljenih pospeševalnih nalog
—	intenzivirati proces oblikovanja proizvodno, poslovno in dohodkovno povezanih celot rra področju kmetijstva in kmetijske predelavo, trgovine, gostinstva in turizma v občini in širšem prostoru
—	intenzivirati začete investicije, ki imajo skupen pomen za razvoj gospodarstva v občini
—	sprejeti srednjeročni razvojni program malega gospodarstva v občini
—	organizirati potrošniške svete z namenom izboljšanja strukture in kakovosti ponudbe v trgovini na drobno.
b)	Ukrepi na področju stanovanjske gradnje, komunalne dejavnosti in prostorskega razvoja
Za dosledno izvajanje začrtanih nalog na področju stanovanjske gradnje, komunalne dejavnosti in prostorskega razvoja bo potrebno izvajati naslednje naloge in ukrepe:
—	proučiti možnost za pospeševanje stanovanjske gradnje in sovlaganja dohodkov občanov v družbeno stanovanjsko gradnjo
—	pospešiti odobravanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj za stanovanjsko gradnjo v občini
—	skupno z novoustanovljeno komunalno skupnostjo učinkoviteje reševati probleme urejanja nezazidanih stavbnih zemljišč
—	organizacijsko učvrstiti samoupravno interesno skupnost za komunalo in ceste ter samoupravno stanovanjsko skupnost
—	aktivno sodelovati pri ustanavljanju regionalnih skupnosti za ceste.
c)	Ukrepi na področju družbenih dejavnosti
Za realizacijo programov na področju družbenih dejavnosti bo v letu 1977 potrebno izvajati naslednje aktivnosti:
—	okrepitev samoupravnega sistema samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti s tem, da bo temeljito analiziran sistem delegatskih odnosov in njegova učinkovitost, zlasti z vidika uveljavljanja neposrednih interesov združenega dela pri oblikovanju programov in cen ter določene kvalitete storitev
—	pri opredeljevanju letnih programov za leto 1977 bodo morale samoupravne interesne skupnosti izhajati iz dogovorjenih prednostnih usmeritev v družbenem planu občine za obdobje 1976—1980, razvijati sistem solidarnosti ter (sprejeti program racionalizacije in varčevanja -na podlagi stroškovnih normativov in standardov za posamezne vrste storitev
—	pripraviti odgovarjajoče podlage in izvajati potrebne aktivnosti za izvedbo referendumov o samoprispevkih občine
—	oblikovati odgovarjajoče skupne službe za naloge, ki so skupnega pomena zaradi čim večje racionalizacije ter prilagoditve sistema podatkov
—	delovati v smeri oblikovanja posebnih interesnih skupnosti za področje izobraževanja
—	zagotoviti pogoje za izvajanje novih nalog, ki izhajajo iz novega zakona na področju socialne varnosti, tj. zaposlovanja za delo usposobljenih invalidnih oseb.
d)	Ukrepi za izvajanje nalog na drugih področjih skupnega pomena
Za uresničitev nalog na drugih področjih skupnega pomena bo potrebno v letu" 1977 izvajati tele aktivnosti:
—	na področju politike cen bo občina sklenila
družbeni dogovor o politiki cen v letu 1977 (republiški), s katerim bodo opredeljena osnovna načela politike cen. TOZD bodo pri opredelitvi svoje politike cen izhajale iz dejstva, da mora biti povečani dohodek v prvi vrsti rezultat povečanega obsega proizvodnje, večje produktivnosti, boljše organizacije dela ter večje ekonomičnosti in učinkovitosti poslovanja. Poslovne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge asociacije združenega dela bodo oblikovale cene proizvodov in storitev na osnovi uveljavljenih dohodkovnih odnosov v skladu z zakonom o združenem delu in o sistemu in družbeni kontroli cen	;
—	na področju splošne porabe se bo nadaljeval proces ustavne preobrazbe splošne porabe s prenosom splošnih nalog in virov sredstev na samoupravne interesne skupnosti
—	sprejeti bo potrebno samoupravni sporazum o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju
—	izvajati aktivnosti v zvezi z zaposlovanjem delavcev, ki se vračajo z začasnega dela v tujini.
5.	Spremljanje izvajanja nalog
Izvršni svet skupščine občine bo spremljal izvajanje s to resolucijo dogovorjenih nalog in obveščal občinsko skupščino o uresničevanju srednjeročnega
družbenega plana občine ter o izpolnjevanju obveznosti iz dogovora o pristopu in izvajanju družbenega plana razvoja občine Sevnica za obdobje 1976—1980 ter o ukrepih, ki jih je sprejel v mejah svojih pristojnosti.
St. 30-9/76-3
Sevnica, dne 15. lebruarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
306.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju ugotavlja:
a)	da je po določbah 25. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 3/74) prevzela v upravljanje sredstva, ki so jih temeljne in druge organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu organizacije) na podlagi samoupravnega sporazuma po 13. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 24/73, 8/74) namensko združile v Ljubljanski bapki, podružnici Celje, direkciji za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: banka),
b)	da organizacije združujejo denarna sredstva za stanovanjsko graditev v smislu 13. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti in v skladu z določili samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti občine Šentjur pri Celju,
c)	da se ta sredstva v smislu sklenjenega samoupravnega sporazuma o vezavi sredstev pri banki združujejo v samoupravno stanovanjsko skupnost v obdobju od leta 1973 do 1977 (5 let) in bodo združena za 25 let z 2 •/o obrestno mero.
Za zagotovitev uresničevanja ciljev samoupravne stanovanjske skupnosti in družbeno usmerjene stanovanjske izgradnje sprejema skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti
PRAVILNIK
o kreditiranju stanovanjske graditve
I.	SPLOŠNA DOLOČILA
1.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost, komisija za graditev stanovanj (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) daje po določilih tega pravilnika posojila iz sredstev združenih v smislu 13. in 25. člena zakona o samoupravnih stanovanjskih skunnostih.
2.	člen
Posojila po tem pravilniku daje stanovanjska skup-nr-u , obsegu stanovanjskega standarda, ki ga določa S ' R Šentjur o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 8/73) na podlagi javnega razpisa.
3.	člen
Stanovanjska skupnost praviloma namenja vsaj 70 odstotkov združenih sredstev za kreditiranje nakupa in zidave najemnih stanovanj za delavce in za kreditiranje graditve komunalnih naprav in napeljav za gradnjo družbenih stanovanj, ostanek združenih sredstev pa za kreditiranje nakupa stanovanj in zidavo družinskih stanovanjskih hiš v lasti delavcev.
4.	člen
Posojila po lem pravilniku lahko dobijo:
—	organizacije, ki združujejo svoja sredstva po določilih samoupravnega sporazuma,
—	delavci, ki združujejo svoje delo v organizacijah združenega dela in delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih,
—	komunalna cestna skupnost za komunalno urejanje zemljišč namenjenih za družbeno gradnjo.
5.	člen
Stanovanjska skupnost daje po tem pravilniku posojila za naslednje namene:
—	za nakup novih družinskih in samskih stanovanj in stanovanjskih hiš od proizvajalcev stanovanj ali pooblaščenih organizacij
—	za zidavo stanovanjskih hiš,
—	za rekonstrukcijo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj s pogojem, da se s to rekonstrukcijo poveča stanovanjska površina oziroma število stanovanjskih prostorov ali se izboljšajo stanovanjske razmere z uvedbo sanitarne oziroma ogrevalne opreme,
—	za graditev komunalnih nanrav in napeljav za osebno in skupno porabo na zemljišču, ki je po občinskem programu določeno za družbeno usmerjeno ali organizirano stanovanjsko graditev.
6.	člen
Stanovanjska skupnost razpiše vsako leto najmanj enega, lahko ha tudi več razpisov za posojila in določi način objave razpisa.
V	objavljenem razpisu mora biti navedeno koliko sredstev je predvidenih za posojila za organizacije in koliko sredstev za posojila za nakuo lastnega stanovanja ali zgraditev lastne stanovanjske hiše.
Rezultat razpisa se objavi v Novem tedniku.
7.	člen
V	razpisu morajo biti navedeni:
—	pogoji za pridobitev posojila glede na namen posojila,
—	višina diferencirane lastne udeležbe,
—	kriterij za določitev prednosti za pridobitev posojila,
—	dokumentacija k vlogi za posojilo,
—	jamstvo za posojilo,
—	način zagotavljanja rednega odplačevaja posb-
jila.
—	rok, do katerega je treba vložiti vlogo za posojilo,
—	naslov organizacije, ki sprejema vlogo,
—	način in rok objave rezultata razpisa.
8.	člen
Pri dajanju posojil organizacijam in delavcem v združenem delu upošteva stanovanjska skupnost zlasti njihov ekonomski in socialni položaj.
9.	člen
Vse bančne posle v zvezi s posojilom po tem pravilniku opravlja po pogodbi Ljubljanska banka, podružnica Celje, direkcija za kreditiranje stanovanjske in komunalne graditve.
10.	člen
Za ugotavljanje kreditne sposobnosti prosilcev za posojila, način porabe in odplačevanja posojil in za druga vprašanja, ki jih ne ureja ta pravilnik; se smiselno uporabljajo določila bančnih aktov o stanovanjskem kreditiranju ter drugi predpisi in družbeni dogovor s področja stanovanjskega gospodarstva.
11.	člen
Obrestna mera za posojilo po tem pravilniku je najmanj toliko kot je obrestna mera za združena sredstvi, lahko pa je tudi višja, vendar ne več kot za 1,5 poena od obrestne mere za združena sredstva in ne nižja od 2,5 °/e.
Stanovanjska skupnost lahko v razpisu določi za posojila po posameznih namenih različno obrestno mero.
12.	člen
Fo preteku 10 let od pričetka odplačevanja posojila se v skladu z 28. členom družbenega dogovora o opravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj poveča obrestna mera za neodplačani del posojila za en poen.
13.	člen
Najdaljša odplačilna doba za posojilo po tem pravilniku je 25 let.
Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci pa v mesečnih obrokih.
* 14. člen
Mesečna anuiteta od vseh posojil za isto stanovanje ali stanovanjsko hišo ne more biti nižja od mesečne stanarine za to stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki bi jo posojilojemalec plačeval po predpisih o stanarinah.
Ce se osebni dohodek med odplačevanjem posojila bistveno zmanjša, lahkp zaprosi stanovanjsko skupnost za stalno ali začasno znižanje plačila mesečnih obrokov ali začasno odložitev plačevanja teh obrokov. II.
II.	POSOJILA ORGANIZACIJAM ZA NAKUP ALI ZIDAVO NAJEMNIH STANOVANJ ZA DELAVCE
15. člen
Organizacija dobi pravico do posojila na podlagi razpisa, če izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da ima srednjeročni program in letni program stanovanjske izgradnje za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev,
—	da gradi ali kupuje stanovanje v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in sprejetih stanovanjskih standardov v občini,
—	da sodeluje z lastno udeležbo, ki ne more biti nižja od 20°/o zneska potrebnega za investicijo,
—	da je sposobna vračati posojilo.
16.	člen
V razpisu za posojila organizacijam za nakup ali zidavo najemnih stanovanj za delavce mora biti predvidena diferencirana lastna udeležba.
Osnova za izračun lastne udeležbe organizacije je razlika med poprečnim osebnim dohodkom na zaposle-’ nega v organizaciji in poprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v republiki.
Organizacija, katere poprečni mesečni OD na zaposlenega znaša manj kot poprečni mesečni OD na zaposlenega v republiki, plača lastno udeležbo najmanj v višini 20 °/o od zneska potrebnega za investicije.
Organizacija, katere poprečni mesečni OD na zaposlenega znaša več kot poprečni mesečni OD na zaposlenega v republiki, plača lastno udeležbo po progresivni lestvici.
Progresivno lestvico za izračun diferencirane lastne udeležbe določi stanovanjska skupnost s splošnim aktom ali v razpisu.
17.	člen
Za lastno udeležbo šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija v banki na podlagi vezave stanovanjskih sredstev, s katerimi organizacija samostojno razpolaga.
18.	člen
Odplačilna doba za posojila, ki jih najemajo organizacije po razpisu, je diferencirana in je odvisna od ekonomskih možnosti organizacije in drugih pogojev, ki jih podrobneje določa razpis.
19.	člen
Organizacija lahko proda kupljena ali zgrajena najemna stanovanja pred plačilom posojila samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi v takih primerih pogoje in način odplačila preostalega dolga.
III.	POSOJILA DELAVCEM ZA NAKUP STANOVANJ V OSEBNI LASTI
20.	člen
Delavec si zagotovi sredstva za nakup stanovanja v osebni lasti:
1.	z varčevanjem pri banki za stanovanjsko posojilo in z vlaganjem drugih denarnih sredstev
2.	s stanovanjskim posojilom pri banki, ki ga dobi na podlagi namenskega varčevanja
3.	s posojilom pri stanovanjski skupnosti po tem pravilniku
4.	s stanovanjskim posojilom, ki mu ga odobri organizacija, v kateri združuje svoje delo.
21.	člen
Delavec organizacije, ki združuje svoja sredstva pri stanovanjski skupnosti po določilih samoupravnega sporazuma in namensko varčuje pri banki za stanovanjsko posojilo ter nima stanovanja ali ima neprimerno ali neustrezno stanovanje, lahko dobi po tem pravilniku na podlagi razpisa posojilo za nakup stanovanja v osebni lasti.
Merila za neprimerno ali neustrezno stanovanje določi stanovanjska skupnost in pristojni organ občine.
22.	člen
Posojilo, ki ga dobi delavec po tem pravilniku za nakup stanovanja, lahko znaša največ 35 •/» od vrednosti standardnega stanovanja.
V razpisu za posojilo za nakup standardnega stanovanja v osebni lasti je lahko določen tudi nižji odstotek posojila, ki ga daje stanovanjska skupnost po tem pravilniku.
Vsak delavec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa ta pravilnik oziroma stanovanjska skupnost, posojilo za standardno stanovanje s štirimi ležišči. Cc je dejansko število članov večje kot štiri pa posojilo za standardno stanovanje povečano za vsakega družinskega člana za eno ležišče.
Delavec, ki kupuje stanovanje, katerega površina je večja od površine pripadajočega standardnega stanovanja, ne more dobiti po tem pravilniku posojila za večjo stanovanjsko površino.
23.	člen
Prednost za posojilo po tem pravilniku ima delavec, ki:
—	ima poprečni mesečni OD na člana družine nižji od 60 Vo republiškega poprečja
—	kupuje stanovanje v okviru usmerjene ali organizirane stanovanjske graditve
—	kupuje standardno stanovanje
Ob enakih pogojih ima prednost delavec, ki v prejšnjih razpisih ni uspel zaradi pomanjkanja sredstev.
Razpis lahko vsebuje tudi druge elemente, ki dajejo prednost pri odobravanju posojil kot npr. število družinskih članov, invalidnost, bolezen v družini ipd.
24.	člen
Pri nakupu stanovanja v osebni lasti mora delavec prispevati lastno udeležbo, ki je v razpisu določena v odstotku ocene standardnega stanovanja.
Osnova za določitev odstotka lastne udeležbe je razmerje med poprečnim mesečnim osebnim dohodkom na člana družine in poprečnim mesečnim OD v republiki v letu pred odobritvijo posojila. Odstotek lastne udeležbe je tem večji, čim višji je poprečni mesečni OD na člana družine.
Za izračun poprečnega mesečnega dohodka na člana družine sc upoštevajo mesečni OD obeh zakoncev, ne pa tudi njunih otrok, ki že prejemajo osebni dohodek. Za člane družine štejejo oba zakonca, njune otroke in nepreskrbljene starše, če živijo z zakoncema v skupnem gospodinjstvu.
Znesek posojila, ki pripada delavcu je tem večji, čim manjši je poprečni mesečni dohodek na člana družine.
26.	člen
Stanovanjska skupnost objavi v vsakokratnem razpisu v skladu z 18. členom družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje stanovanj ceno kvadratnega metra uporabne površine standardnega stanovanja.
27.	člen
Pri določanju dobe vračanja posojila delavcu za nakup stanovanja v osebni lasti sc poleg določil 13. in
14.	člena tega pravilnika upošteva tudi poprečni me-
sečni dohodek na člana družine. Stanovanjska skupnost bo omogočila delavcem z nižjim poprečnim mesečnim dohodkom na člana družine ustrezno daljšo dobo vračanja posojila.
IV.	POSOJILA ZA ZIDAVO DRUŽINSKE STANOVANJSKE HIŠE V OSEBNI LASTI
28.	člen
Delavec si zagotovi sredstva za zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti:
1.	z varčevanjem pri banki za stanovanjsko posojilo in drugimi denarnimi sredstvi
2.	s stanovanjskim posojilom pri banki, ki ga dobi na podlagi namenskega Varčevanja
3.	s posojilom pri stanovanjski skupnosti po tem pravilniku
4.	s stanovanjskim posojilom, ki ga odobri organizacija, v kateri združuje svoje delo
5.	z lastnim delom in drugimi sredstvi
Delavec mora predložiti tudi dokazilo, da ima zagotovljeno lastno udeležbo v višini 65 Vo.
*
29.	člen
Delavec organizacije, ki združuje svoj9 sredstva pri stanovanjski skupnosti po določbah samoupravnega sporazuma in ima namensko oročena sredstva pri Ljubljanski banki za stanovanjsko izgradnjo in ima že zgrajeno stanovanjsko hišo do III. gradbene faze ter nima stanovanja ali ima neprimerno ali neustrezno stanovanjc, lahko dobi po tem pravilniku in na podlagi razpisa posojilo za zidanje družinske stanovanjske hiše v osebni lasti.
Posojilo po tem pravilniku lahko dobi delavec za nakup stanovanja ali gradnjo lastne stanovanjske hiše, ki jo gradi na področju občine Šentjur pri Cel j ti.
30.	člen
Znesek posojila, ki ga dobi delavec po tem pravilniku za zidavo družinske stanovanjske hiše, mora biti določen ob upoštevanju elementov za standardno stanovanje in cene za kvadratni meter stanovanjske površine standardnega stanovanja, ki jo predpiše občinska skupščina.
Natančnejša merila in pogoji za dajanje posojil za zidavo družinskih stanovanjskih hiš bodo objavljeni vsakokrat v razpisu.
31.	člen
Posojilo, ki ga dobi delavec po tem pravilniku za zidavo družinske stanovanjske hiše, lahko znaša največ 30«/# od končne vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše'v osebni lasti.
x	32. člen
Prednost za posojilo po tem pravilniku ima delavec:
—	ki ima nižji poprečni mesečni osebni dohodek na člana družine
—	ki zida družinsko stanovanjsko hišo ob upoštevanju elementov za standardno stanovanjsko hišo
—	ki zida družinsko stanovanjsko hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda
—	ki ima družinsko stanovanjsko hišo zgrajeno do višje gradbene faze,
—	ki bo s preselitvijo v novo zgrajeno hišo sprostil družbeno najemno stanovanje
—	ki gradi lastno stanovanjsko hišo v usmerjeni stanovanjski gradnji v obAni Šentjur pri Celju
—	da poda pismeno izjavo, da ne bo zahteval družbenega najemnega stanovanja.
33.	člen
Pri zidavi družinske stanovanjske hiše mora delavec prispevati lastno udeležbo v višin^, ki je v razpisu določena v odstotku od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše.
Osnova za določitev odstotka lastne udeležbe je razmerje med poprečnim mesečnim osebnim dohodkom na člana družine in poprečnim mesečnim osebnim dohodkom v republiki v letu odobritve posojila. Odstotek lastne udeležbe je tem večji, čim večji je poprečni mesečni dohodek na člana družine.
Za izračun poprečnega mesečnega dohodka na člana družine se upoštevajo mesečni osebni dohodki obeh zakoncev, ne pa tudi njunih otrok, ki že prejemajo osebni dohodek. Za člana družine se štejejo: oba, zakonca, njuni otroci in nepreskrbljeni starši, če živijo z zakoncema v skupnem gospodinjstvu.
Znesek posojila, ki pripada delavcu, je tem večji, čim manjši je poprečni mesečni osebni dohodek na člana družine.
34.	člen
Določila o višini lastne udeležbe in višini pripadajočega posojila ter druge pogoje, ki vplivajo na višino posojila, določi stanovanjska skupnost ob vsakokratnem razpisu.
35.	člen
Stanovanjska skupnost bo omogočila delavcem z nižjimi poprečnimi mesečnimi dohodki na člana družine ustrezno daljšo dobo vračanja posojila.
36.	člen
Delavec lahko proda pred odplačilom posojila stanovanje ali družinsko stanovanjsko hišo samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi pogoje in način odplačevanja . preostalega dolga posojila.
Če delavec kupuje ali zida primernejše stanovanje ali stanovanjsko hišo po določenih normativih za svojo družino, lahko stanovanjska skupnost dovoli prednost zemljiško knjižnega zavarovanja v breme novega stanovanja ali družinske stanovanjske hiše.
Delavec mora za kritje posojila do višine 90.000 din zagotoviti dva plačilno sposobna poroka, ki jamčita za odplačevanje, za posojilo nad tem zneskom pa se opravi vknjižba zastavne pravice v zemljiški knjigi.
I
37.	člen
Delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih In pogodbenih organizacijah združenga dela pridobivajo pravico do posojila za nakup stanovanja ali gradnjo družinske stanovanjske hiše pod enakimi -pogoji kot delavci zaposleni v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela pod pogoji in načinu kot je določen v tem' pravilniku.
V.	POSOJILA ZA REKONSTRUKCIJO OBSTOJEČIH STANOVANJSKIH HIS IN STANOVANJ
38.	člen
Stanovanjska skupnost lahko objavi razpis o dajanju posojil za rekonstrukcijo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj. S tako rekonstrukcijo se mora povečati stanovanjska površina oziroma število stanovanjskih prostorov ali izboljšati stanovanjske razmere ali modernizacijo sanitarne, ogrevalne in druge opreme.
39.	člen
Pogoje za posojila iz prejšnjega člena tega pravilnika bo objavila stanovanjska skupnost v vsakokratnem razpisu.
VI.	POSOJILA ZA GRADITEV KOMUNALNIH NAPRAV IN NAPELJAV
40.	člen
Stanovanjska skupnost daje na podlagi razpisa cestno komunalni skupnosti posojilo za graditev komunalnih naprav in napeljav za osebno in skupno porabo na zemljišču, ki je po občinskem programu določeno za stanovanjsko graditev.
t	41. člen
Pogoje za odobritev posojila določi stanovanjska skupnost vsakokrat v razpisu. Minimalna lastna udeležba za posojilo za graditev komunalnih naprav in napeljav za osebno in skupno porabo je določena z zakonskimi predpisi, stanovanjska skupnost pa lahko v razpisu določi tudi višjo lastno udeležbo.
VII.	PREHODNE DOLOČBE
42.	člen
V prehodnem obdobju do konca leta 1977 lahko dobi posojilo tudi delavec, ki ima od dneva, ko začne veljati ta pravilnik, zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do zaključene tretje gradbene faze, čeprav ni namensko varčeval pri poslovni banki za stanovanjsko posojilo kot je določeno v 29. členu tega pravilnika.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
43.	člen
Pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju na seji dne 3. ‘L 1977.
44.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju
Tone Jančič 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH 307.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na pocuagi
6.	člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov /U’-"'l-i' '■-* SRS št. 12/76) se v prvi alinei prvega odstavka 9. člena stopnja »26%« nadomesti s stopnjo »31°/»«.
2.	člen
V	prvem odstavku 10. člena se stopnja -17 %« nadomesti s stopnjo »23 %«. x
3.	člen
V	drugem odstavku 12. člena se doda besedilo »in za združevanje sredstev in dela — kooperacijo«.
f	8. člen
Ta odlok začne veljati osmi dah po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od L januarja 1977.
Št. 010-7/77-1
Šmarje pri Jeišah, dne 2. marca 1977.
^ Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r.
308.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 1. člena zakona o ugotovitvi vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 20/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti m družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1577 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj
4.	člen
16. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Stopnja davka iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku, ki se plačujejo od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov, znašajo,:
Osnova din	''
do 10.000	26
od 10.000	do	20.000	31
od 20.000	do	30.000	36
od 30.000	do	50.000	40
od 50.000	do	100.000	44
od 100.000	do	150.000	47
od 150.000	do	200.000	49
nad 200.000
5.	člen
V 17. členu se črta zadnji del stavka z besedilom: »povečana za 10 stopenj«.
6.	člen
22.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Stopnje davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki se plačujejo od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona okiavkih občanov znašajo:
Osnovo din	•/#
do	10.000	26
od 10.000	do	20.000	31
od 20.000	do	30.000	36
od 30.000	do	50.000	40
od 50.000	do	100.000	44
od 100.000	do	150.000	47
od 150.000	do	200.000	49
nad 200.000	51«
7.	člen
V 23. členu se črta zadnji del stavka z besedilom: »povečana za 10 stopenj«.
1.	člen
V odloku o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 22'73) se spremeni in dopolni besedilo 17. točke Tabele A za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del tega odloka tako, da se za točko e) doda nova točka f), ki se glasi: »f) kotlovnica s kotli	18 točk«
Dosedanja točka f) postane točka g).
Dosedanja točka g) postane točka h) in se njeno besedilo spremeni tako, da se glasi:
»pod d) in e) se računa grelna telesa in hišna instalacija, pod f) pa kotlovnica s kotli in zunanjim razvodnim omrežjem«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-5/77-1
Šmarje pri Jelšah, dne 2. februarja 1977.
Predsednik Skupščine pbčine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
309.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi
3.	člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, Št. 50/72) in 213. člena statuta občln^ Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah In dopolnitvah odloka o tem. kaj sc šteje za Investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v občini Šmarje pri Jelšah
1.	člen
V	odloku o tem. kaj se šteje za Investicijsko vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS št. 43/73) se 14. alinea 1. člena dopolni tako, da se glasi:
» — zamenjava in obnova kotlovnice in kotlov, centralne, etažne in toplovodne instalacije v zgradbi.«
2.	člen
V	4. členu se 21. točka dopolni tako, da se glasi:
»21, stroški rednih servisov za kotlovnico in kotle,
osebna in tovorna dvigala, toplovodne postaje in registre ter hidroforje.«
3.	člen
V	9. členu se besedilo v oklepaju »vključno z amortizacijo, investicijskim in tekočim vzdrževanjem kotlovnic« črta.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-9/77-1
Šmarje pri Jelšah, dne 2. februarja 1977.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
VRHNIKA
310.
Na podlagi 6. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76) in na podlagi 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 21. seji zbora združenega dela dne 28. 'februarja 1977 in na 21. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1977 sprejela
ODLOK o davkih občanov (prečiščeno besedilo)
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonih, plačujejo občani v občini Vrhnika davke.
Občani občine Vrhnika plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na tej podlagi
2.	člen
Vsak občan je dolžan po svoji gospodarski moči prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v občini.
3.	člen
Stopnje po katerih se plačujejo davki ki pripadajo občini, se predpisujejo s tem odlokom m se doldčajo za vsako vrsto davkov posebej.
4.	člen
Ne glede na določbe 23. člena zakona o davkih občanov morajo vsi zavezanci, ki se pretežno ukvarjajo z obrtno proizvodnjo, voditi predpisane poslovne knjige.
Knjigo dohodkov in izdatkov pa so- dolžni voditi tudi vsi ostali zavezanci od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, razen zavezancev, ki opravljajo obrtne storitve sledečih dejavnosti:
— podkovsko kovaštvo, čevljarstvo, krojaštvp in šiviljstvo, frizerstvo in brivstvo in pranja ter likanja oblek in perila.
II. VRSTE DAVKOV
5.	člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1.	davek od osebnega dohdka iz delovnega razmerja;
2.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti;
3.	davek iz osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti;
4.	davek od osetSnega dohodka Iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;
5.	davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic;
6.	davek na dohodek od premoženja;
7.	davek na določene premoženjske predmete;
8.	davek na dobitke od iger na srečo.
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
6.	člen
Za plačevanje davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se zemljišča občine razdele po skupinah katastrskih občin, kakor sledi:
II.	skupina — zemljišča, ki leže v k. o. Vrhnika;
III.	skupina — zemljišča, ki leže v k. o. Blatna Brezovica, Log, Velika Ligojna, Podlipa, Borovnica, Zabočevo, Breg, Stara Vrhnika in Verd;
IV.	skupina — zemljišča, ki leže v k. o. Zaplana in Šentjošt.
Ce ima zavezanec v večjih katastrskih občinah zemljišča, se davek odmeri po stopnji, ki velja za skupino katastrskih občin v kateri ima nad polovico skupnega katastrskega dohodka od negozdnih površin.
7.	člen
Davek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se ne plačuje po katastrskem’ dohodku, temveč od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, od-kazanega za posek v letu, za katerega se davek odmerja.
Osnovo za odmero davka določi davčni organ glede na količino les^ in povprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno na območju gozdne organizacije, ki gospodari z gozdom v preteklem letu, po vrstah lesa in vrednostnih razredih.
8.	člen
Davek od osebnega dohodka Iz kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po proporcionalnih stopnjah in sicer:
—	v II. skupini — katastrskih občin 50 °/o
—	v III. skupini — katastrskih občin 41 "/o
—	v IV. skupini — katastrskih občin 31 %>
Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti po tem členu so do višine, ki ustreza 24 u/o, oproščeni zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ter kmetje-kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju.
9.	člen
Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda se plačuje po enotni proporcionalni stopnji in znaša za vse skupine katastrskih občin 46 °/i>.
Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti po tem členu so do višine, ki ustreza 24.°/o, oproščeni zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ter kmetje — kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju.
10.	člen
Zavezanci davka od kmetijske dejavnosti iz IV. skupine so oproščeni davka od kmetijske dejavnosti, če njihov katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega zneska 4.000 din.
11.	člen
Začasno so oproščeni davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti lastniki zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — 10 let
2.	zemljišča s površino 20 arov, na katerih se zasadijo novi sadovnjaki:
a)	— na katerih se zasadijo jablane, češplje, hruške in drugo plemenito sadje — 8 let
b)	— na katerih se zasadijo orehi — 10 let
12.	člen
Posebna olajšava se prizna zavezancem davka od kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni vir sredstev za preživljanje pod naslednjimi pogoji:
1.	da preusmerjajo svoja gospodarstva po načrtu in programu, ki je v skladu z razvojem kmetijstva v občini;
2.	da preurejajo stanovanjske ali gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija.
Olajšava se prizna glede na višino vloženih sredstev za preusmeritev gospodarstva, oziroma na preureditev poslopij za turistične namene in sicer:
a)	— za vložena sredstva od 5.000 do 20.000 din v odmernem letu 50 %> odmerjenega davka;
b)	— za vložena sredstva nad 20.000 din v odmernem letu 100 "/o odmerjenega davka.
Priznanje olajšave po tem členu zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, kateri priloži račune in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje višino in namen vloženih sredstev. Olajšavo za sredstva vložena v tekočem letu je mogoče uveljaviti do konca leta v katerem je davek odmerjen.
Mnenje o tem ali gre za preusmeritev gospodarstva, ali za preureditev stanovanjskih ali gospodarskih prostorov v turistične namene ter, če je investicija v skladu z razvojem v občini, izda upravni organ občine,
pristojen za kmetijstvo, oziroma območna turistična organizacija.
Pri uveljavljanju olajšav za nakup plemenske živine, je potrebna dokumentacija o plemenskem poreklu živine.
Olajšave, ki se priznajo po tem členu za nakup plemenske živine, kmetijske mehanizacije in opreme se odpravijo v primeru, če je zavezanec pred iztekom 3 let od priznane olajšave, kupljeno živino, kmetijsko mehanizacijo ali opremo odtujil.
Zavezancem davka, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se pod pogoji, da katastrski dohodek in drugi dohodki razen dohodkov iz naslova starostne pokojnine kmetov ne presegajo 8.000 dinarjev letno, prizna posebna olajšava katera znaša:
—	za poklicne šole 10 %>
—	za srednje šole 15 "/o
—	za višje in visoke šole 25°/o
odmerjenega cjavka za vsakega otroka, vendar največ 40 °/o pod pogojem, da otrok ne prejema štipendije in ni starejši od 26 let.
Olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca in mora biti vložena do konca leta v katerem je davek odmerjen. Olajšava se uveljavlja za koledarsko leto za preteklo šolsko leto. Olajšava velja za toliko let, kolikor traja šolanje na posamezni šoli. Ce se šolanje prekine, mora zavezanec o tem obvestiti davčni organ. O posebni olajšavi odloči davčna uprava z odločbo.
IV.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
*	13. člen
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki pripadajo občini se odmerja:
—	po dejanskem dohodku;
—	v pavšalnem letnem znesku;
—	v odstotku od vsakega kosmatega dohodka (davek po odbitku).
14.	člen
Občani, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic, plačujejo davek od osnov, ki presegajo i višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah:	.
Ce znaSa presežek
davčne osnove	Stopnja
din	%
nad	do
10.000	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150.000	46
150.000	200.000	48
200.000	50
15.	člen
Zavezanci davka od obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od
osnov do visine, ugotovljene po določilih 10. člena zakona o davkih občanov, poseben občinski davek po proporcionalni stopnji — 22 °/o.
16.	člen
Vsem zavezancem davka iz obrtnih dejavnosti in drugih gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, se prizna posebna olajšava v skladu z določili 82. člena zakona o davkih občanov pod pogojem, da pravilno vodijo poslovne knjige.
i
17.	člen
Vsem zavezancem davka, ki na novo pričnejo opravljati obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost se prizna posebna olajšava v obliki odstotnega znižanja davka in sicer:
za prvo leto 50 °/o odmerjenega davka
za drugo leto 40 “/o odmerjenega davka
za tretje leto 20 °/o odmerjenega davka
Če se ugotovi, da je zavezanec že opravljal obrtno dejavnost, se mu znišani davek ponovno predpiše.
Ta olajšava se ne prizna zavezancu, ki je nasledil obrtno delavnico ali osnovna sredstva.
18.	člen
Zavezancem davka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo obrtne storitve, brez tuje delovne sile. moški stari nad 65 let, ženske stare nad 55 let, se prizna posebna olajšava, ki znaša 50°/o odmerjenega davka.
19.	člen
Višina odmere davka od osebnega dohodka iz obrtne dejavnosti, v pavšalnem letnem znesku je odvisna:
—	od starosti zavezanca,
—	od obsega in kraja opravljanja obrtne dejavnosti,
—	od vseh drugih okoliščin, ki bi lahko vplivale na višino odmere davka v pavšalnem letnem znesku.
20.	člen
Davek od obrtne dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po naslednjih stopnjah:
1.	Od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno;
od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del o pretežni uporabi lastne moči, od tovorjenja in vleke lesa z delovno živino —■ 10°/o.
2.	Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov; od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se štejejo za izvirnike: od dohodkov potujočih zabavišč; od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti — 20*1/«.
Davek po tej točki ne plačujejo občani, zasebni kmetje od prevoza mleka in pluženja snega.
3.	Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke; od dohodkov doseženih po 3. točki 1. odstavka 75. člena zakona o davkih občanov — 25 0/o.
Davek po tej točki ne plačujejo občani, kot zbiralci odpadnega materiala.
V.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
21.	člen
Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega
25.000	din in ne zaposluje tuje delovne sile, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku.
22.	člen
Občani, ki opravljajo intelektualne storitve, ali druge negospodarske storitve kot glavni ali postranski poklic, plačujejo davek od osnov, ki presegajo višino dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po stopnjah iz 14. člena tega odloka.
23.	čle,
Zavezanci davka od intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine osebnega dohodka, ugotovljene po 10. členu zakona o davkih občanov posebni občinski davek po proporcionalni stopnji 22 %>.
24.	člen
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka, plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam priložnostno opravljajo storitve ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih ter občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu sklenjene v skladu s predpisi' o zaposlovanju pri zasebnikih po stopnji — 25 °/o.
VI.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD
AVTORSKIH PRAVIC
25.	člen
Davek od osebnega dohodka od avtorskih pravic, se plačuje po stopnji 20 ”/». Od dohodkov iz avtorskih pravic iz tretjega odstavka 107. člena zakona o davkih občanov pa se ta davek plača po stopnji 35 %>.
26.	člen
Ce nastane dvom ali gre za delo s področja uporabne umetnosti, ali pa le za obrtni izdelek, odloča o tem komisija, ki jo imenuje občinska skupščina s posebnim sklepom.
VII. DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA
		27. člen	
Davek na dohodek naslednjih stopnjah:		od prembženja se	plačuje po
C* znaša davčna osnova din nad	do 10.000			Stopnja 25
10.000	20.000		28
20.000	30.000		31
30.000	50.000		34
50.000	100.000		31
100.000	150.000		41
150.000	200.000		4t
200.000		28. člen	50
Skupni	dohodki od	premoženja, ki jih	lastnik do-
seže z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem se zmanjšajo za stroške vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo in sicer:
1.	za stanovanjske prostore 50e/« od prejete stanarine v letu;
2.	za poslovne prostore, garaže in počitniške hiše 30 Vo od prejete najemnine v letu.
29. člen
Stroški od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob se določijo v višini 60 'Vo od doseženega dohodka v letu-
Davek se ne plačuje, če dohodki doseženi z oddajanjem opremljenih sob letno ne presegajo 1.000 din.
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko ustreznih organizacij (zveza študentov, turistična društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami), se pri odmeri prizna posebna olajšava, katera znaša 50 Vo od odmerjenega davka v odmernem letu.
Pogoj za uveljavitev te olajšave je. da zavezanec priloži letni davčni napovedi potrdilo ustrezne organizacije, da je preko nje oddajal opremljene sobe.
VIII.	DAVEK NA DOLOČENE PREMOŽENJSKE PREDMETE
30.	člen
Davek na premoženjske predmete po tem odloku piačujčjd dbčani, ki posedujejo:
1.	stavbe, dele stavb, stanovanja, garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe);
2.	tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi vozila;
3.	gozdna zemljišča.
31,	člen
Zavezanec za davek od stavb, stanovanj in garaž (v nadaljnjem besedilu: stavb), je lastnik uživalec
stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam. ali pa jo daje v najem.
Osnova za davek je vrednost stavbe.
Vrednost stavbe se ugotavlja na podlagi meril in načiha, ki jih določa odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 17/73).
Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, se spremeni, ko se vrednost v primerjavi z vrednostjo iz leta 1972, poveča za več kot 20 °/o.
Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke.
32.	člen
Davek od stavb se plačuje glede na namen uporabe stavbe po naslednjih stopnjah:
1.	od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,15
2.	od poslovnih stavb in poslovnih prostorov 0,20
3.	od počitniških stavb 0,30
33.	člen
Poleg oprostitev določenih po 142. členu zakona o davkih občanov, davka od stavb tudi ne plačujejo:
1.	zavezanci od kmetijskih stanovanjskih stavb, ki se ne dajejo v najem pod pogojem, da so jim dohodki od kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva in se jim odmerja prispevek za starostno zavarovanje kmetov;
2.	zavezanci katerih skupni dohodki vseh družinskih članov ne presegajo 6.000 dinarjev letno na družinskega člana.
Zavezanci iz 2. točke tega člena uveljavljajo oprostitve s posebno vlogo V16ga se vloži na posebnem obrazcu pri davčnem organu občine najkasneje do 31. januarja za preteklo leto.
34.	člen
Davek od tovornih motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil se plačuje v tehle zneskih:
1.	tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost:
do 3 tone 1.000 din od vsake začete tone od 3	do 4 tone 5.000 din
Od 4	do 5 ton 8.000 din
nad 5 ton	8.000 din + 4.000 za vsako
nadaljnjo začeto tono.
\
2.	za delovna vozila — glede na nosilnost in težo: 120 din;
3- za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna, motoma vozila, navedena v 1. točki tega člena;
4.	za delovne priklopnike — glede na nosilnost in težo — 60 din;
5.	za vlečna tovorna vozila;
a) za traktorje:
do 25 KM	120 din
nad 25	do 40 KM	170 din
nad 40	do 63 KM	220 din
nad 63 KM	270 din
b)	za vlečna vozila s priklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila navedena v 1. točki tega člena;
c)	za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja:
nad 125 ccm	do 250 ccm	30 din
nad 250 ccm	do 500 ccm	40 din
nad 500 ccm	do 1000 ccm	50 din
nad 1000 ccm		60 din
za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 4.00 kg, pa še 40 din več;		
6. za kombije — glede na delovno prostornino mo-		
tor j a in sicer		
	do 900 ccm	500 din
nad 900	do 1350 ccm	800 din
nad 1350	do 1800 ccm	1100 din
nad 1800	do 2500 ccm	1400 din
nad 2500	do 3100 ccm	1700 din
nad 3100	35. člen	2000 din
Davek od	gozdnih zemljišč	se plačuje v višini tri-
kratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.
Davek od gozdnih zemljišč plačujejo občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete in posedujejo gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha.
IX.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
36.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 %>.
X.	POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE DAVKA
37.	člen
Davčni zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo to storiti najkasneje do 31. januarja, če ni z zakonom drugače določeno.
38.	člen
Pristojnost za odločanje o odpisu davka in pristojnost predlaganja, da se davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah iz 225. člena zakona o davkih občanov, se prenese na izvršni 'svet skupščine občine.
39.	člen
Občinski upravni organ, ki je pristojen za izdajo obrtnega dovoljenja sme zahtevati od zavezanca poroštvo, da bo redno plačeval družbene obveznosti, če v ugotovitvenem postopku ugotovi, da zavezanec nima minimalnih osnovnih sredstev, ki so potrebna za pričetek poslovanja.
Če se zavezanec preseli iz drugega kraja, mora organ, pristojen za izdajo obrtnega dovoljenja zahtevati od zavezanca, da predloži potrdilo, da ima poravnane vse prispevke in davke.
40.	člen
Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati davčne obveznosti zavezanca, če jih sam ne poravna in le teh ne bi bilo mogoče prisilno izterjati iz zavezančevega premoženja.
41.	člen
Davčni organ lahko na pismeno zahtevo zavezanca odloži plačilo davka, ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec dokaže:
1.	da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen;
2.	da gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi: požara, elementarnih nezgod in vojaških obveznosti, če trajajo več kot 20 dni.
Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko dovoli za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje se ne zaračunavajo zamudne obresti pod pogojem, če zavezanec poravna dolg v rokih, določenih v odločbi o dovolitvi odloka obročnega plačevanja.
43.	člen
Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve, po pogojih in merilih o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44.	člen
Za ugotavljanje vrednosti novih popravljenih in obnovljenih zgradb se uporabljajo določila 31. člena tega odloka.
Vrednost novih popravljenih in obnovljenih stavb, vnaprej ugotavlja za stanovanjske zadeve pristojni organ občine ter ugotovitve o vrednosti za posamezne stavbe sporoči davčnemu organu občine vsako leto do 31. januarja za preteklo leto.
45.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov občine Vrhnika (Uradni list SRS, št, 12/73, 15/74, 5/75 in 5/76).
46.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
St. 4/1-010-04/77
Vrhnika, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
311.
Na podlagi 48. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74), 13. člena uredbe o ureditvi vprašanj s področja voda (Uradni list SRS, št. 22/76) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika' na 21. seji zbora združenega dela dne 28. februarja 1977, na 21. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1977 in na 21. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o ureditvi in sanitarnem zavarovanju varstvenih pasov vodovodov na območju občine Vrhnika
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da bi sc zavarovali vodni viri pred naključnim ali namernim onesnaževanjem, ki bi utegnilo škodljivo vplivati na higiensko neoporečnost in kakovost pitne vode, se določajo zaščitni pasovi zavarovanja javnih vodovodnih virov na območju občine Vrhnika.
II. VARSTVENI PASOVI
2.	člen
S tem odlokom se zavarujejo naslednji vodni viri:
1.	Zajetje pri Primcu
2.	Izvir Hribskega potoka
3.	Zajetje Staje
4.	Zajetje Lintvern
5.	Zajetje Malence v Borovnici
6.	Zajetje na Pakem
7.	Zajetje vodovoda Stara Vrhnika
8.	4 zajetja vode v KS Ligojna (Stojnik, Škodnik, Kisove, Lipovec)
9.	4 zajetja vode v KS Drenov grič (hrib nad zaselkom Lesno brdo — 2 zajetji, 2 zajetji pod Papeževim gričem)
10.	Zajetje vodovoda v Logu
11.	Zajetja v Dragomerju in Lukovici (Sncžak, Pod Cevco, Lukovica)
12.	Zajetje vodovoda Ohonici
13.	Zajetje vodovoda v Zabočevem
14.	Zajetje vodovoda v Brezovici
15.	Zajetje (novo) v Bevkah — Gradišče
16.	Zajetja v Podlipi (nad Hlcvškim grabnom, v Rozdru, nad Trčkovim hribom)
Varstveno območje za zaščito zajetij:
zajetje Staje, zajetje Lintvern je razčlenjeno na naslednje varstvene pasove:
1.	Ožji varstveni pas -*■ cona s strogim režimom zavarovanja.
2.	Širški varstveni pas — cona 's sanitarnim režimom zavarovanja.
3.	Vplivni varstveni pas — cona z blagim režimom zavarovanja.
Ostala opisana zajetja sc zavarujejo samo s strogim režimom zavarovanja.
Pretočne greznice pri že zgrajenih objektih je treba sanirati kot zahteva 14. točka 3. člena pravilnika o ureditvi in sanitarnem zavarovanju varstvenih pa-Vsov vodovodov na območju občine Vrhnika.
III.	OŽJI VARSTVENI PAS (A)
3.	člen	,
Obseg ožjega varstvenega pasu je razviden iz grafične priloge v merilu 1 1 5000.
V ožjem varstvenem pasu ni dovoljen nikakršen poseg v prostor. Površine so namenjene izključno objektom, ki služijo za preskrbo z vodo.
IV.	SlRSl VARSTVENI PAS (B)
4 člen
Obseg širšega varstvenega pasu je razviden iz grafične priloge v merilu 1 5000.
V širšem varstvenem pasu niso dovoljene novogradnje, dovoljeno pa je kmetijstvo in gozdarstvo brez spremljajočih objektov, manjše adaptacije obstoječih stanovanjskih objektov in gospodarskih stavb, ki zbolj-šujejo obstoječe higienske razmere. Izjemoma je dovoljena čista industrija in obrt.
Meje zazidljivosti potrjene z odlokom o prostorskih izhodiščih za izrabo površin občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 3/76) se uskladijo s širšim varovalnim pa-spm zaradi uspešnega varovanja vodovodnih zajetij. Ta uskladitev se prikaže v grafični prilogi v merilu 1 : 2880 in seznamu parcel, ki sta sestavni del omenjenega odloka.
V.	VPLIVNI VARSTVENI PAS (C)
5.	člen
Obseg vplivnega varstvenega pasu sc določi v obsegu kot je razviden iz grafične priloge v merilu 1 :5000.
Dovoljena je stanovanjska in druga gradnja, čista industrija in obrt ter druge gospodarske dejavnosti.
Vodozbirne površine je potrebno varovati s posebnim režimom za gradnjo in gospodarsko dejavnost.
6.	člen
Posebej se določa zavarovanje Primčevega studenca, z ureditvijo in sanacijo kanalizacije na področju naselja montažnih hišic, področja med Elektronom in Storževim gričom in komunalno ureditvijo Kurje vasi ob priliki izdelave zazidalnega načrta.
VL PRAVILNIK O POGOJIH ZAVAROVANJA
7.	člen
Zavarovanje posameznih varstvenih pasov in zavarovanje obstoječih vodnih virov, kjer gradnja z omejitvami v mejah zazidljivosti (Uradni list SRS, št. 3/76) ni možna, se posebej predpiše s pravilnikom o ureditvi in sanitarnem režimu zajetij vodovodov na območju občine Vrhnika, ki je sestavni del tega odloka.
VII.	KANALIZACIJA
8.	člen
Zazidalno varstveno območje mora imeli javno kanalizacijo, da se prepreči ponikovanje fekalij in neprečiščenih odpadnih voda.
Za izgradnjo in sanacijo kanalizacije v varstvenih pasovih mora Komunalno podjetje Vrhnika izdelati do leta 1978 program, ki ga potrdi Skupščina občine Vrhnika.
VIII.	HRAMBA NAFTNIH DERIVATOV IN NEVARNIH SNOVI
9.	člen
Za hrambo naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi je predpisan način izvedbe objektov s posebnimi pogoj ^pravilnika.
IX.	CES^A IN PROMET
10.	člen
Tranzitni promet in prevoz naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi sc preusmeri izven varstvenih pasov. Pogoji za gradnjo cest so predpisani s pravilnikom.
Zajetje Pako, ki leži neposredno ob cesti Borovnica—Podpeč in pod železniško progo se zavaruje z omejitvijo hitrosti vozil, ki prevažajo naftne derivate in nevarnfe snovi (postavitev prometnih znakov, dogovor z 2TP).
X.	KAZENSKE DOLOČBE
11.	člen
Z denarno kaznijo do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki krši določila 2. odstavka 3. člena, 4. ter 8. in 9. člena.
Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorno osebo organizacije združenega dela ali druga pravna oseba, ki krši določila iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki krši določila iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo se kaznuje \za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki krši določila 6. člena, posebej opisano v 5. členu pravilnika.
12.	člen
Z denarno kaznijo do 20.000 din se kaznuje organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki krši določila 2. odstavka 5. člena in 10. člena. /
Z denarno kaznijo do 1.500 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druga pravna oseba, ki krši določila iz 1. odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo do 4.000 din se kaznuje z^ prekršek posameznik, ki krši določila iz prvega odstavka tega člena in 13. člena tega odloka.
XI.	PREHODNE DOLOČBE
13.	člen
Obstoječe objekte in gospodarske dejavnosti v varstvenih pasovih morajo njihovi upravljale! prilagoditi predpisom pravilnika, ki je sestavni del te^a odloka. Način prilagoditve in rok določijo pristojni organi za vsak primer posebej.
14.	člen
Postopki za pridobitev lokacijskih dovoljenj v varstvenih območjih začeti pred sprejetjem tega odloka se nadaljujejo pod pogoji sanitarne zaščite, ki jo predvideva pas v katerem se predvideva lokacija.
XII.	KONČNE DOLOČBE
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o zaščitnih pasovih izvirov pitne vode na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 39/74).
St. 3/6-010-05/77
Vrhnika, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
312.
Na podlagi 7. člena odloka o ureditvi in sanitarnem zavarovanju varstvenih pasov vodovodov na območju občine Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika na
21.	seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1977 in na 21. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1977 sprejela
PRAVILNIK
o ureditvi in sanitarnem zavarovanju varstvenih pasov vodovodov na območju občine Vrhnika
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
V skladu z odlokom o ureditvi in sanitarnem zavarovanju varstvenih pasov vodovodov na območju Skupščine občine Vrhnika ureja ta pravilnik režim gradnje, prometa in gospodarske dejavnosti v varstvenih pasovih vodovoda.
1.	Zajetje pri Primcu
2.	Izvir Hribskega potoka
3.	Zajetje Staje
4.	Zajetje Lintvern
5.	Zajetje Malence v Borovnici
6.	Zajetje na Pakem	'
7.	Zajetje vodovoda Stara Vrhnika
8.	4 zajetja vode v KS Ligo j na (Stojnik, Škodnik, Kisove, Lipovec)
9.	4 zajetja vode v KS Drenov grič (hrib nad zaselkom Lesno brdo — 2 zajetji, 2 zajetii »od Paoeživim gričem)
10.	Zajetje vodovoda v Logu
11.	Zajetja v Dragomer ju in Lukovici (Snežak, Pod Cevco, Lukovica)
12.	Zajetje	vodovoda	v	Ohonici
13.	Zajetje	vodovoda	v	Zabočevem
14.	Zajetje	vodovoda	v	Brezovici
15.	Zajetje	(novo) v Bevkah — Gradišče
16.	Zajetje v Podlipi (nad Hlevškim grabnom, v Razoru, nad Trčkovim hribom).
II. OŽJI VARSTVENI PAS (A)
2.	člen
Ožji varstveni pas predstavlja cono s strogim režimom za katerega veljajo naslednje določbe:
1.	Ožji varstveni pas je potrebno označiti z vidnimi opozorilnimi tablami.
2.	Celotno področje ožjega zaščitnega pasu je zasaditi z gostim zimzelenim drevjem (smreko, borovci).
3.	Prepovedana je gradnja novih objektov z izjemo objektov, ki so namenjeni vodovodu.
4.	Prepovedana je uporaba biocidov in gnojil.
5.	Prepovedana je gradnja skladišč naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi.
6.	Prepovedano je odpiranje in izkoriščanje kamnolomov in peskokopov.
7.	Prepovedana je gradnja naftovoda.
8.	Gradnja cest z izjemo dovodnih cest za potrebe vodovoda je prepovedana.
0. Gradnja kanalizacije preko območja ožjega zaščitnega pasu načeloma ni dovoljena. V primeru, da je nujna mora biti položena v dodatne zaščitne cevi.
Kanalizacija iz vodovodnih objektov mora biti speljana izven ožjega zaščitnega pasu ali pa za fekalne odplake zgrajena vodotesna septična jama. III.
III.	ŠIRŠI VARSTVENI PAS (B)
3.	člen
V širšem varstvenem pasu s sanitarnim režimom zavaruje vodozbirno področje in zanj veljajo naslednje določbe:
1.	Prepovedana je gradnja novih objektov v širšem varstvenem pasu.
2.	Prepovedana je uporaba biocidov na podlagi težkih kovin in kloriranih oglijkovodikov.
3.	Prepovedana je gradnja ponikovalnic za odpadne vode.
4.	Dovoljena je adaptacija obstoječih stanovanjskih stavb, vendar se skupna koristng površina ne sme povečati.
5.	Gozdarstvo in kmetijstvo brez spremljajočih funkcionalnih objektov so dovoljene gospodarske dejavnosti.
6.	Dovoljena je adaptacija gospodarskih stavb, ki zboljšuje obstoječe higienske razmere. Koristna skupna površina se lahko poveča za največ 20 "/o.
7.	Velikosti skladišč naftnih derivatov ne sme presegati lokalnih pptreb. Skladišča naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo biti v dvoplaščni izvedbi z merilcem kontrolne tekočine in postavljene v olje in vodotesno nepropustno železobetonsko lovilno jamo. Pretekališče naftnih derivatov mora imeti zaščitno ploskev in lovilec maščob.
8.	Gradnja naftovoda ni dovoljena.
9.	Tranzitni promet z nafnimi derivati in nevarnimi snovmi je prepovedan.
10.	Kamnolomi in peskokopi načeloma niso dovoljeni, izjemoma se lahko dovoli eksploatacija kamna in peska v kamnolomih in peskokopih posebnega javnega pomena. Posebne pogoje za zaščito ,vode predpiše v vsakem konkretnem primeru pristojni inšpekcijski organ.
11.	Javno kanalizacijsko omrežje in priključki morajo biti izvedeni vodotesno.
12.	Čistilne naprave za odpadne vode morajo biti locirane izven ožjega varnostnega pasu.
13.	Z sanacijo in izgradnjo javne kanalizacije mora Komunalno podjetje Vrhnika izdelati program sanacije v roku, katerega potrdi Skupščina občine Vrhnika.
14.	Obstoječe pretočne greznice v kraju kjer ni kanalizacije je sanirati in zgraditi nepretočne greznice ali odtok iz troprekatnih pretočnih greznic speljati izven širšega zaščitnega področja vodovoda.
15.	Ceste v širšem varstvenem območju razen
gozdnih cest morajo imeti:	,
—	nepropustno cestišče
—	odbojno ograjo ali 0,5 m visok robnik
—	nepropustno koritnico
—	dva metra širok nepropusten pas nagnjen proti koritnici
—	lovilec maščob
—	ponikovanje padavinske vode s cestišča ni dovoljeno.
IV.	ZAVAROVANJE VPLIVNEGA VAROVALNEGA PASU (C)
4. člen
1.	Gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov je dovoljena pod pogojem, da je urejeno higiensko odvajanje odplak.
2.	Gradnja industrije, ki porabi veliko naftnih derivatov in energetskih obratov na pogon z naftnimi derivati ni dovoljeno.
3.	Gradbišča morajo biti tako organizirana, da je onesnaževanje posameznih voda onemogočeno.
4.	Gradnja naftovoda ni dovoljena.
5.	Velikosti skladišč naftnih derivatov ne sme presegati lokalnih potreb. Skladišča naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo biti v dvoplaščni izvedbi z merilcem kontrolne tekočine ali enoplaščne izvedbe, v olje in vodotesnem betonskem kesonu z urejenim na-takflliščem z lovilcem maščob.
6.	Tranzitni promet z naftnimi derivati in nevarnimi snovmi je prepovedan. Za lokalni dovoz naftnih derivatov je omejena hitrost 40 km/h.
7.	Ponikanje padavinske vode z asfaltnih cestišč in ploščadi z motornim prometom ni dovoljeno. Vodo je treba speljati preko lovilca maščob.
8.	Kamnolomi in peskokopi načeloma niso dovoljeni. Izjemoma se lahko dovoli eksploatacija kamna in peska v kamnolomih in peskokopih posebnega javnega pomena. Posebne pogoje za zaščito vode predpiše v vsakem konkretnem primeru pristojni inšpekcijski organ.
5.	člen
Pri kanalizaciji na območju Dooovtčnikove ceste oz. naselja montažnih hiš je treba kontrolirati vodo-tesnost enkrat letno. Nove objekte, ki se grade kot zapolnitev naselja je treba obvezno priključiti na kanalizacijo.
Naselje med Elektronom in Storževim gričem je treba priključiti na kanalizacijo, prav tako vse novogradnje v okviru mej zazidljivosti.
Ob izdelavi zazidalnega načrta za Kurjo vas je treba predvideti kanalizacijo in zemljišče opremiti pred izdajanjem dovoljenj za gradnjo.
Vse gradnje, ki v času ko začne veljati ta odlok, ne bodo izpolnjevale pogojev iz prejšnjih odstavkov tega člena, se morajo najkasneje v roku treh mesecev priključiti na javno kanalizacijo.
G. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja sanitarna inšpekcija Medobčinskega inšpektorata občin Idrija, Vrhnika in Logatec.
St. 3/6-010-05/1977
Vrhnika, dne 28. februarja 1977.
Piedsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. Ini. 1. r.
313.
Skupščina občine Vrhnika je na podlagi 14. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS. št. 11/74) na 21. seji družbenopolitičnega zbora dne 24.. februarja 1977. 21. seji zbora združenega dela dne 28 februarja 1977 in
21.	seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1977 sprejela
ODLOČBO
o ugotovitvi splošnega Interesa za gradnjo 30 stanovanjskega bloka S/5 v kompleksu Klis
1.	čfen
Gradnja 30 — stanovanjskega bloka S/5 v kom* pleksu Klis na Vrhniki je v splošnem interesu.
2.	člen
S to odločbo je v smislu 14. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni Ust SRS, št. 27/72) ugotovljen 'splošni interes za gradnjo 30 — stanovanjskega bloka S/5 v kompleksu Klis z lokacijo na zemljišču pare. št. 2045/2, 2045/3, 2045/1 in 2053/4 k. o. Vrhnika.
3.	člen
Zoper to odločbo ni dopustna pritožba, pač pa je mogoč upravni spor.
4.	člen	>
Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/10-464-49/76
Vrhnika, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. Inž. 1. r.
314.
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je na podlagi 3. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 4/75) in 3. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 32/73) na seji dne 1. marca 1977 sprejel
SKLEP
o soglasju k cenam komunalnih storitev
I
Daje se soglasje k cenam za vodarino, kanalščino in odvoz smeti Komunalnem^ podjetju Vrhnika.
II
A.	Vodarina
—	za gospodinjstvo, vojno pošto Vrhnika, za kuhanje in pranje, šolstvo, pralnica, varstvene ustanove in društva za m* 3,35 din
—	v industriji, obrti, prometu, mlekarni, trgovi-
ni, družbenih organizacijah in ustanovah ter za vojno pošto Vrhnika za ostale potrebe m’'6,70 din	t
— Donit TOZD Fenoli! BoroVnica (industrijska voda) za m3 1,20 din
—	za potrošnike vode s pavšalnim obračunom se obračuna mesečna poraba
a)	pri urejenih kopalnicah in WC na izplakovanje po osebi (1 m’
b)	pri neurejenih sanitarijah po osebi 5 m*
c)	pri neurejenih sanitarijah, kjer ni kopalnice po osebi 4 m3
—	na glavo velike živine 1,5 m*
—	na glavo male živlpe 0,5 m1
(
B.	Kanalščina
—	je enotna za vse porabnike in se plačuje mesečno od m3 porabljene vode v znesku 1,70 din
C.	Odvoz smeti
—	od m* stanovanjske površine, kjer je predpisan obvezen odvoz smeti se plača mesečno 0,30 din
III
Sredstva pobrane vodarine in kanalščine upravlja-lec uporablja za stroške upravljanja, tekočega in investicijskega vzdrževanja ter odplačila anuitet za nove investicijske naložbe.
IV
Vodarina za Donit TOZD Fenolit Borovnica določena v II. točki tega sklepa se obračunava do 31. 12. 1977. S 1. 1. 1978 plačuje Donit TOZD Fenolit Borovnica po enaki tarifi kot ostala industrija.
S 1. 1. 1978 plačuje Donit TOZD Fenolit Borovnica tudi kanalščino po enaki tarifi kot ostala industrija.
V
Kanalščino plačujejo tudi tisti občani, ki niso priključeni na javni vodovod in imajo odpadne vode speljane direktno ali preko greznic na površino, v odprt vodotok ali v ponikovalnico.
VI
Ta sklep začne veljati 8 dni po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1977 dalje oz. naslednji dan po odčitavanju vodomerov.
Vil
Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o soglasju k cenam komunalnih storitev objavljen v Uradnem listu SRS, št. '26/75.
St. 1/6-38-2/77
Vrhnika, dne 3. marca 1977.
Predsednik
Izvršnega sveta , Skupščine občine Vrhnika
Marjan Krmavner, inž. 1. r.
ŽALEC
315.
Skupščina občine Žalec je po 234. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/70 in 31-1393/76), 21. členu pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2-4/73) in 126. členu statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9-210/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1975
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Žalec.
2.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov izkazuje:
din
—	obremenitve	25,769.345,55
—	plačila	24,454.886,40
—	zaostanek 31.	12. 1975	1.314.459,15
3.	člen
zaključni račun obsega bilanco, bruto bilanco in pregled dohodkov in preplačil zavezancev, ki so sestavni del odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	,
St. 400-3/77-4
Žalec, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
316.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-408/74. 5-180/76, 10-381/76 in 31-1393/76) in zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 31-1390/76) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-322/76 in 11-512/76) se 6. člen spremeni tako, da se glasi:
Stopnja davka od osebnega dohodka, ki odpade na osebni dohodek iz gozda je za zavezanca, ki se mu odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmeta-kooperanta, ki je zdravstveno in pokojninsko zavarovan po predpisih o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju delavcev v združenem delu 23%. Stopnja za druge zavezance je 47 %.
2.	člen
19.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Stopnje davka od obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku, ki se plačujejo od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov, znašajo:
	Osnova			Stopnji •/•
		do	10.000	26
od	10.000	do	20.000	31 ,
od	20.000	do	30.000	36
od	30.000	do	50.000	40
od	50.000	do	100.000	44
od	100.000	do	150.000	47
od	150.000	do	200.000	49
nad	200.000			51
	Stopnja			Osnova •/#
		do	10.000	26
od	10.000	do	20.000	31
od	20.000	do	30.000	36
od	30.000	do	50.000	40
od	50.000	do	100.000	44
od	100.000	do	150.000	47
od	150.000	do	200.000	49
nad	200.000			51
8. člen
3.	člen
Člen 20. se spremeni tako, da se glasi:
Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od osnov iz 10. člena zakona o davkih občanov po skupni stopnji 30 “/o. Nad višino osebnega dohodka iz 10. člena omenjenega zakona, se uporablja progresivna lestvica iz 19. člena odloka o davkih občanov.
27.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Zavezanci davka od intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic plačujejo davek od osnov iz 10. člena zakona o davkih občanov po skupni stopnji 30°/o. Nad višino osebnega dohodka iz 10. člena omenjenega zakona, se uporablja progresivna lestvica iz 26. člena odloka o davkih občanov.
9.	člen
4.	člen
Člen 21. se spremeni tako, da se glasi:
Posebna olajšava po 82. členu zakona o davkih občanov za vlaganja v razširjeno reprodukcijo se prizna za vse obrtne in druge gospodarske dejavnosti razen za naslednje dejavnosti oziroma zavezance:
1.	avtoprevozništvo,
2.	opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo,
3.	opravljanji storitev z gradbeno mehanizacijo,
4.	zavezanci, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic.
Davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo v roku, ki je določen za vložitev davčne napovedi.
5.	člen
V členu 22. se točka 3. spremeni tako, da se glasi:
Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitev za organizacijo združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke; od dohodkov doseženih po 3. točki 1. odstavka 76. člena zakona o davkih občanov.
31.	člen se spremeni tako, da se glasi;
Davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova	Stopnja
	do	10.000	30
od 10.000	do	20.000	33
od 20.000	do	30.000	36
od 30.000	do	50.000	40
od' 50.000	do	100.000	44
od 100.000	do	150.000	48
od 150.000	do	200.000	54
nad 200.000			60
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
Št. 42-5/76-4
Žalec, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
6.	člen
V 1. odstavku 23. člena se stopnja 25 nadomesti s stopnjo 30.
Tretji odstavek se spremeni tako. da se glasi:
Olajša' po prvem in drugem odstavku tega člena ne morejo koristiti zavezanci za dejavnosti, ki so naštete v 21. členu odloka o davkih občanov. i
i	■ 7. člen
26. člen se spremehi tako, da se glasi:
Stopnjo davka iz osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja inlelektualnih storitev, ki se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov znašajo:
317.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 1. čleha zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19/76) in 125. člena statuta občine Zaif.c (Uradni list SRS. št. 9/74 in 17/74) na zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o organizaciji in financiranju javnega pravobranilstva v Celju
1. člen
Za občine Brežice, Celje, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje
pri Jelšah, Velenje in Žalec deluje javno pravobranilstvo s sedežem v Celju in z nazivom: Javno pravobranilstvo Celje.
2.	člen
Javno pravobranilstvo Celje opravlja svojo funkcijo in izvršuje naloge po zakonu o javnem pravobranilstvu in drugih predpisih.
Delo javnega pravobranilstva vodi javni pravobranilec.
Javni pravobranilec ima lahko enega ali več namestnikov in strokovne sodelavce.
3.	člen
Javnega pravooranilca in njegove namestnike imenujejo občinske skupščine, na območju katerih izvršuje svojo funkcijo, na predlog, ki ga v soglasju z izvršnimi sveti vseh občinskih skupščin, da izvršni svet občinske skupščine Celje.
Imenovanje se opravi po predhodnem kandidacijskem postopku, ki ga opravi Socialistična zveza delovnega ljudstva.
.	4. člen
Javni pravobranilec in njegovi namestniki se imenujejo za osem let in so po poteku te dobe lahko ponovno imenovani.
Javni pravobranilec in njegovi namestniki, imenovani po dosedanjih predpisih, opravljajo funkcijo do izteka časa iz 1. odstavka tega člena
5.	člen
Sredstva za delo javnega pravobranilstva zagotavljajo občine, navedene v 1. členu tega odloka. Razmerje, v katerem občine financirajo poslovanje javnega pravobranilstva, se določi z medsebojnim sporazumom.
6.	člen
Sistemizacijo delovnih mest določi javno pravobranilstvo v soglasju z izvršnimi sveti občinskih skupščin iz prvega člena tega odloka. 7
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-6/77-2
Žalec, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. I. r.
1.	člen
138. a člen se spremeni in glasi:
»Kadar se med vojno občinska skupščina ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti predsedstvo občinske skupščine.
Predsedstvo občinske skupščine organizira in vodi splošni ljudski odpor na območju občine v skladu z obrambnim načrtom občine ter s stvarnimi vojnimi razmerami, oziroma potrebami m v skladu z odločitvami širših družbenopolitičnih skupnosti.«
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urađeni listu SRS.
St. 011-2/76
Žalec, dne 28. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. * V
V	odloku o statističnih raziskovanjih Socialističf ne republike Slovenije v leta 1977, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 5-173/77, je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka; zato na podlagi petega odstavka 249. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije dajem
r O V R A V E K
odloka o statističnih raziskovanjih Socialistične republike Slovenije v letu 1977
V	peti vrsti I. točke odloka o statističnih raziskovanjih Socialistične republike Slovenije v letu 1977 se med besedo »vso« in besedo »Socialistično« vstavi besedilo »državo, in statistična raziskovanja, ki imajo pomen za«.
St. »5-4/77
Ljubljana, dne 10. marca 1977.
Generalni sekretar Skupščine SR Slovenije Jože Pacek 1. r.
318.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 185. člena ustave SR Slovenije in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji vseh zborov dne
28.	februarja 1977 sprejela	1
SKLEP
o spremembi statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Žalec
VSEBINA
Stran
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
219.	Odločbo o odpravi sklepa skupščine Skupnosti pokoj-
niskega in Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji glede plačila stroškov PTT storitev v zvezi z denarnimi nakazili iz sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja	221
220.	Odločba o razveljavitvi določb odloka Skupščine ob-
čin Maribor kaj se šteje za investicijsko oziroma tekoče vzdrževanje, kaj za upravljanje In obratovanje stanovanjskih hiš	221
Stran
Stran
221.	Odločba o razveljavitvi 236. člena samoupravnega
sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v TOZD »Tovarna pohištva« Lenart	222
222.	Odločba o razveljavitvi določbe samoupravnega spo-
razuma o delitvi osebnih dohodkov v Mizarstvu in tesarstvu Zadobrova	223
223.	Odločba o razveljavitvi določb samoupravnega spo-
razuma o medsebojnih razmerjih delavcev v Kemični tovarni »Melamin« Kočevje	^	224
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
224.	Odlok o premijah za kravje mleko za čas od 1. januarja do 30. Junija 1977	224
223. Odlok o namenskem prispevku za modernizacijo mlečne proizvounje \ oigatnzucijah združenega dela za čas od i. Januarja do 30. junija 1077	225
22ti. Odlok o spremembi odloka o pogojih in namenih za dajanje rceskontnih kreditov iz sredstev hranilnih v lug pn Poštni hranilnici v letu 1976	226
227.	Odlok o dopolnitvi odloka o namenih za dajanje kreditov poslovnim bankam iz sredstev hranilnih vlog
pri Postni hranilnici za	leto 1974	227
228.	odlok o splošni prepovedi graditve nu območju med
Lescami in Radovljico v vizuri triangulacijske osnovnice	227
229.	Odlok o delovnih mestih in dolžnostih, ki so posebnega pomena za ljudsko	obrambo	228
230.	Odlok o delovnih mestih v republiških organih, ki
so podlaga za dodelitev dodatnih sredstev po 75. členu zakona o ljudski obrambi	229
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
231.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ustano-
vitvi, sestavi In nalogah občinskih komisij vseh zborov Skupščine mesta Ljubljane	229
232.	Odlok o javnem pravobranilstvu	mesta	Ljubljana 230
233.	Sklep o prenehanju veljavnosti sklepa o ustanovitvi
in imenovanju organizacijskega oauora turistieno-iolklurne prireditve »Kmečka	ohcet«	v	Ljubljani	231
234.	Sklep o razrešitvi in izvolitvi članov skupine dele-
gatov za delegiranje v Zbor občin Skupščine SRS (Ljubljana)	231
235.	Sklep o imenovanju članov žirije za podelitev nagrade
mesta Ljubljane	231
250.	Odlok o določitvi stanarin v jibčlnl Brežice	240
251.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o merilih za
ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Brežice	241
252.	Odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Brežice 241
253.	Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov vseh
zborov Skupščine občine Brežice	244
254.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest na območju vasi Loče v krajevni skupnosti Dobova (Brežice)	245
255.	Odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini
Grosuplje	246
236.	Odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč In zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Grosuplje)	247
257.	Odlok o določitvi meja pribrežnlh zemljišč, načinu gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenju potokov
In jarkov na območju občine	Grosuplje	235
258.	Odlok o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov,
ki Jih Je sprejela občinska skupščina Grosuplje in pravni predhodnici	255
259.	Sklep o javni razgrnjtvi predloga sprememb in dopolnitev urbanističnega programa	občine	Grosuplje	257
260.	Odlok o davkih občanov občine Idrija (prečiščeno
besedilo)	258
261.	Odlok o dopolnitvi odloka o urejanju in oddajanju
stavbega zemljišča na območju občine	Idrija	263
262.	Odlok o prekrških zoper javni red in mir na območju
občine Idrija	263
263.	Odlok o poslovnem času v trgovskih in gostinskih
obratih ter v obrtnih delavnicah na območju občine Idrija	265
264.	Odlok o obveznem zbiranju in odvozu smeti ter odpadkov In o uporabi Javnih odlagališč (Idrija)	266
265.	Sklep o sprejemu dogovora o usklajevanju davčne
politike v letu 1977 (Idrija)	268
266.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
občine Kamnik v prvem polletju 1977	268
2C7. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Kamnik)	268
268.	Resolucija o izvajanju družbenega plana občine Laško
za obdobje 1976—1980 v letu 1977	269
269.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Laško)	271
236.	Sklep o soglasju k postavitvi namestnika občinskega
javnega tožilcu v Ljubljani	231
237.	Sklep o razrešitvi predsednika zbora združenega dela
Skupščine mesta Ljubljane	232
238.	Sklep o izvolitvi predsednika zbora združenega dela
Skupščine mesta Ljubljane	232
239.	Sklep o imenovanju predstavnika družbene	skupnosti ■
v svetu Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko, Ljubljana	232
240.	sklep o imenovanju predsednice in namestnika predsednice komisije za priznanja in nagrade	(Ljubljana) 232
241.	Sklep o imenovanju delegata v svet Doma mladine
v trgovini in gostinstvu v Ljubljani	232
242.	Sklep o soglasju k imenovanju individualnega poslovodnega organa Komunalne energetike Ljubljana	233
243.	Sklep o imenovanju delegata v svet Gostinskega
šolskega centra (Ljubljana)	233
244.	sklep o razrešitvi sodnika Občinskega sodišča I v
Ljubljani	233
245.	Družbeni dogovor o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki 233
246.	Družbeni dogovor n sofinanciranju enotnega programa gradnje osnovnih šol, v/.gojnovarstvenlh zavodov, zdravstvenih objektov (osnovna '/dra\vlvena služba)
in domov za starejše^občane (Ljubljana)	237
247.	Sklep o soglasju k cenam storitev za obvezno deratizacijo na območju mesta Ljubljane	240
248.	Sklep u 'javni razgrnitvi urbanistične dokumentacije,
ki ponazarja predlog za spremembo Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za spremembo namembnosti površin za del zazidalnega otoka BM 2 (Ljubljana)	240
249.	Sklep o javni razgrnitvi urbanistične dokumentacije, ki ponazarja predlog za spremembo Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za razširitev glinpkopa BP-9 v Črnučah (Ljubljana) 240
270. Odlok o dopolnitvi odloka o povprečni gradbeni ceni
in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za leto 1976 (Laško)	272
271.	Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi vrednosti po-
sameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Laško)	272
272.	Odlok o spremembah odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Laško	272
273.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o
ustanovitvi samoupravne Interesne skupnosti za varstvo pred požarom v občini	Laško	273
274.	Sklep o soglasju k statutu SIS za varstvo pred požarom občine Laško	273
275.	Sklep o preimenovanju Posebne osnovne šole v
Laškem	273
276.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega reda
naselij Brezno-Belovo (Laško)	273
277.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu dne 27.
februarja 1977 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za financiranje ureditve ceste od Brestov-nice do naselja Lažiše (Laško)	274
278.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Lenart
za leto 1976	074
279.	Odlok o dopolnitvi odloka o davkih občanov v občini
Lenart	275
280.	Odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbe-
nega pomena in komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena v občini Lenart	275
281.	Odlok o gradnji in vzdrževanju zaklonišč na območju
občine Lenart	276
282.	Odlok o prehodu zemljišč v zazidalnem okolišu Lenart
— Jugozahod v družbeno lastnino	278
283.	Odtok o javnem pravobranilstvu	v Mariboru (Lenart) 280
284.	Sklep o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev zazidalnih načrtov (Litija)	281
Stran
Stran
285.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Bežigrad v prvem polletju 1977
286.	Odlok o spremembah odloka o davkih občanov (Ljubljana Bežigrad)
287.	Odlok o spremembi odloka o oprostitvi plačevanja pristojbine za kmetijske traktorje in njihove priklopnike ter gasilske avtomobile (Ljubljana Bežigrad)
288.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za I. etapo zazidalnega otoka BP 2 — območje »Lesnine« (Ljubljana Bežigrad)
289.	Odlok o spremembah odloka o davkih občanov (Ljubljana Center)
290.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Moste-Polje)
291.	Odlok o dopolnitvah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Ljubljana Moste-Polje)
292.	Odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč (Ljubljana Moste-Polje)
293.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Šiška)
294.	Odlok o sprejetju zazidalnega. načrta za območje zazidalnega otoka SS 10 — Draveljska gmajna (Ljubljana Siska)
295.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 8/1 — Dravlje (Ljubljana Šiška)
296.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Logatec
297.	Odlok o dopolnitvi odloka o imenovanju ulic v naselju Logatec
298.	Odlok o dopolnitvi odloka o najvišji stanarini v občini Logatec
299.	Odlok o spremembi odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Logatec)
300.	Odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Logatec
301.	Odlok o poprečni ceni stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena zemljišča v občini Logatec
	302.
281	303.
282,	304.
282	305.
	306.
283	307.
283	308.
284	309.
285	
286	310.
290	311.
291	312. 313.
291	
292	314.
292	315.
292	316.
293	317.
293	318.
294	—
Sklep o spremembi in dopolnitvi priročnika za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Logatec
Odlok o davkih občanov (Mozirje)
Odlok o razglasitvi gozdov za trajno varovalne gozdove v občini Mozirje
Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Sevnica v letu 1977
Pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve (Šentjur pri Celju)
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Šmarje pri Jelšah)
Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Šmarje pri Jelšah)
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o tem, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v občini Šmarje pri Jelšah
Odlok o davkih občanov (Vrhnika) (prečiščeno besedilo)
Odlok o ureditvi in sanitarnem zavarovanju varstvenih pasov vodovodov na območju občine Vrhnika
Pravilnik o ureditvi in sanitarnem zavarovanju varstvenih pasov vodovodov na območju občine Vrhnika
Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo 30 stanovanjskega bloka S-5 v kompleksu Klis (Vrhnika)
Sklep o soglasju k cenam komunalnih storitev (Vrhnika)
Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1975 (Žalec)
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Žalec)
Odlok o organizaciji in financiranju javnega pravobranilstva v Celju (Žalec)
Sklep o spremembi statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah Itn tlita občine Žalec
Poijjiavek odloka o statističnih -a/■ h .vunjih Socialistične republike Siovepije v letu 1977
294
295
300
303
310
314
314
314
315
320
321
323
323
324
324
325
326 326
t
tzdaja Časopisni zavod Uradni list SHS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blber - Tiska tiskarna Tone TomSlč, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto lb7'< 240 din inozemstvo 450 din - Reklamacije se upoštevaje te mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo m uprava. Ljubljana, Veselova 11. poštni predal 379'VI] - TeiefOn direktor uredništvo, upravo In knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici In naročnine 23 579 — žiro račun 50ino-fio:i-4(i:i23 - Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72