OB OBCINSKEM PRAZNIKU
Mi smo dediči
revolucionarnih
tradicij
Letos proslavljamo občinski praznik — 27. april — ob koncu izredno razgibanega družbenopolitičnega obdobja. Za namiso vsebimke, kadrovske in organizacijske priprave ter odločitve za drugo mandaino obdobje delegatskih skupš-čin, pred namipaje obdobje, v katerem bomo morali pospe-seno reševati vrsto problemov, o katerih smo razpravljali, oziroma smo se dogovorili o njihovem reševanju. To je torej trenutek premora, namenjen oceni doseienega, preteklega ter dogovoru za jutrišnje neodložljive akcije. Naš občinski praznik nas spominja na pomemben dogodek v odločilnem 1941. letu, ko je revolucionarno delavsko gibanje prehajalo v oboroien odpor. Rajonski komite KP Slovenije zu tedanji občini Polje in Dobrunjeje 2 7. aprila 1941. leta sktenil, da se vsi člani rajonskega kotniteja umaknejo v ilegalo. Sprejel je sklep, ki seje čez nekaj dni pokazal kot upravlčen, saj so prvi okupatorjevi udarci padli v praz.no! Ta sklep je lorej po-membna prelomnica v razvoju revolucionarnega gibanja v občini. Prehajali smo v oboroženi odpor, začenjalo seje ob-dobje brezkompromisnega narodnoosvobodilnega boja.
Meseca aprila in maja 1941. sta bila na območju naše se-danje občine v znamenju mrzličnih priprav za organizirano narodnoosvobodilno gibanje in oboroieni boj proti okupa-torju. Zbrane so bile precejšnje količine oroija in drugega vojaškega materiala, ustanovljene so bile nove organizacij-ske oblike KP, kot na primer rajonski komite KP Moste, zgrajene so bile politične in organizacijske osnove enotne fronte vseh naprednih sil za boj proti okupatorju, ustanov-Ijeniso biliprvi odbori Osvobodilne fronte, začele so seprve sabotaie, skratka — zbirale so se sile in sredstva za začetek spopada.
To je trenutek »navidezne tišine« pred viharjem, trenutek pred udarcem novega, največjega vala na čeri sveta, starega sistema.
In sredi teh, na videz morda sicer drobnih dogodkov, kipa so se povezovali v čvrsto jekleno mreio, pomeni sklep rajon-skega komiteja KP Polje pomembno konkretno odločitev, ki je še pospešila razvoj narodnoosvobodilnega gibanja.
Mi smo dediči teh junaških, revolucionarnih tradicij in vedno znova črpamo novih moči in zagnanosti iz teh velikih dni terjih uresničujemo v boju za graditev naše stvarnosti — za socialistično samoupravljanje.
Socialistično samoupravljanje, temelječe na delegatskem sistemu, pa prav gotovo predstavlja tak politični sistem, ki bi bil ie leta 1941 edini sprejemljivi sistem za revolucionarne in napredne sile našega naroda. A tedaj je bil čas velikega boja, boja za tisto,kar danes imamo.
Prav zato pa so danes naša naloga, naša obveznost, naš
dolg, da jih uresničujemo. Zato smo za vodilno misel naše
proslavepostavili globoko misetlovariša Edvarda Kardelja:
¦ »Sreče čioveku ne more dati niti država niti sistem nitipoli-
tična partija. Srečo si lahko človek ustvari samo satn.«
MARJAN MOŠKRIČ