39e. stev. V Litihliani, sobota dne 1. februarja 1913. Leto I! Posamezna številka 6 vinarjev. „I>AN“ izhaja vsak dan — tudi oh nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo eeloletno K 30’—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: --V' T-?'•«»•••*'fA* ■ VfH* \ ',■/.*'> NEODVISEN FOLITICEN DNEVNIK. Posamezna številka (> vu-at^/ Uredništvo in upravniAtvo- s Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska psica it. 6. Dopisi se pošiljajo uredniftltu. Ne^anlori,,.* Pi*nt> se ne sprejemajo, rokopisi at Pt \'a'»'o. Z* oiU>e se plača: petit vrsta 15» v. OMinl»c<., posimi« in zahvale vrsta 30 v. Pri vetkr«ti»om o^insuniu po- ::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: Telefon številka 118. ::: Vabijo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje nc preneha in da dobe vse številke „DA N“ velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto . K 18-— Četrt leta . K 4-50 Pol leta . K 9*— En mesec . K 1*50 V upravništvu prejeman na mesec K 1'20. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto . K 20*— Četrt leta . K 5’— Pol leta . K iC*— En mesec . K 1*70 Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K. Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. List sc ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. Upravništvo „DNEVA“. Pismo iz Belgrada. Belgrad, 16. (29.) jan. 1913. Ozračje v Evropi se vedno bolj napolnjuje z nekimi zelo, zelo sumljivimi snovmi, ki niso samo nevarne, eksplozivne tvarine, temveč onemogočujejo poleg tega jasen pogled v današnji — položaj. Vse živi v neki skrajno komplicirani nervozi. Ko bi se vsaj vedelo za gotovo, da pride do velikih in strašnih dogodkov, bi bilo bolje kot ta mučna negotovost. Prevrat v Carigradu je bil v prvih dneh po kratkem presenečenju, ponekod še preveč omalovaževan. Toda danes je zavzel že odličnejše mesto in ne smemo se čuditi, da srbsko časopisje, ne izvzem-ši drugih, pripisuje dogodkom v Carigradu celo vodilno nit, na katero se bodo nizali bodoči — dosedaj še neznani — dogodki. Evropski mir je v nevarnosti. Kot Damoklejev meč visi nad njim vprašanje kaj store velesile? Zakaj se mobilizira v Nemčiji, v Rusiji, Angliji? Nikdo ne ve. Za eventualnosti, ki morejo nastati iz današnjega stanja? Najbrže igra psihologičen moment svojo ulogo v obliki hopnoze. Vendar vkljub neprodirni megli, |e videti v daljavi neko sumljivo kretanje, ki slabotno razsvetljuje temo: »Drang nach Osten!« z ene strani in z druge udejstvitev istoč-nega programa, katerega osnovna točka je ruski Carigrad. Tu ni izhoda, ni ogibališč in — karamboi je neizogiben, prejalislej, danes ali jutri. Interesi Nemčije so ogroženi. Dotik dveh nasprotujočih se teles izzove iskro in Evropa je v — plamenu. Kdo naj zastavi strašne posledice take katastrofe, ako je ta katastrofa neizogibna? Ako še pridodajemo, da misli Anglija tudi na delitev azijske Turčije. tedal na totalen propad otomanske države in na skrajno napetost med trojnim sporazumom (tri-pelentente: Anglija, Francija in Rusija) in trozveze (Avstrija. Italija in Nemčija;, naredimo črto in suma su-marum, je rezultat današnjega položaja zelo blizu — eksplozije. To pa tudi v lučaju, ako bi prišlo do ponovnega neprijateljstva med Turčijo in »balkanskim save-zom«, ker je malo upanja, da bi velesile ostale nevtralne, tem manje, ker bi Rumunija brezdvomno kovala iz tega kapital zase proti Bolgarski. Kakor poroča tukajšnji »Balkan« iz Sofije, kroži v bolgarskih krogih vest. da je Rumunija že poslala tozadeven ultimatum Bolgarski. Turčija pod vplivom mladotur-ške agitacije, hoče igrati z odprtimi kartami, Drinopolja in egejskih otokov ne izroči za nobeno ceno, rajše izgine iz evropske geografične karte. kot bi odstopila to ozemlje. Velesile so v teh kritičnih dneh pokazale, da jim je v resnici na srcu, da ohranijo mir, upajmo tedaj, da se jim posreči izvleči voz iz močvirja, v katero je zapeljala dosedanji mir motna svetloba: »Drang nacli Osten!« Danes je izšel kraljev ukaz, s katerim je pomaknjenih 800 častnikov srbske armade v višji vojni čin. Pri tej priliki očita »Pijemont« v današnji številki vojvodi Putniku pristranost, češ, da so oni častniki, ki sq bili v resnici hrabri, ostali brez odlikovanja, drugi pa zopet, ki so vršili le svojo dolžnost in še to ne poveljno. avanzirali so pod vplivom prijateljstva in protekcije. Nasvetuje na koncu svojega precej dolgega članka temeljito revizijo vojnega avanžma. Bolniki prihajajo skoraj vsak dan iz raznih strani, največ seveda izpod Drinopolja. Včeraj jih je zopet dospelo 125 obolelih vojakov. Po nekaterih krajih v novoosvo-bojeni Srbiji, kjer taborijo srbske čete. je veliko pomanjkanje drv in vojska trpi v tem mrazu, ker si niti hrane ne more pripraviti. Upati je, da se vojna uprava pobriga, da naredi konec tem nedostatkom. Ruski car, ki se ima v najkrajši dobi sestati z bolgarskim kraljem na Črnem morju, je poslal Črni Gori, kot oseben dtr, 2 miljona kg pšenice. Mars. Danes zvečer »Lovski ples“ v „Narod. domu“ Gospoda, kam pa? Oospod urednik! Dovolite tudi meni izreči svoje mnenje o tej kočljivi zadevi! Jaz se močno strinjam s prvim gospodom pisateljem tega članka. Nočem na tem mestu razpravljati o krivicah radi pristranskih razdelitev draginjskih doklad. Prepričan sem. da se vsaka krivica prejalislej ubije sama, ubila se bo tudi ta. Terorizem in krivice trajajo nekaj — časa. Naš učiteljski stan je obdan s samimi krivicami. Že osnovni državni zakon § 55. je velika karikatura. Nad nami strogo gospodari država, plačuje nas pa dežela. Ali ni to smešno? Ali je potem kaj čudnega, da sedimo med dvema stoloma na tleh? Smešna se mi tudi zdi trditev, da je današnja doba pare, elektrike in raznih izumov, doba napredka, omike in višek izobrazbe. a v resnici je napredek le v materializmu, v izobrazbi smo pa še jako zaostali. Izobražen človek je namreč oni, ki posluša svoj razum, pamet in trezno voljo na podlagi pravice, resnice, značajnosti in ljubezni do bližnjega. Strasti in pristranosti izobražen človek ne pozna, on se tega ogiblje in sovraži. »Kogar so bogovi zavrgli, postal je od-gojitelj,« so trdili že stari Rimljani. Ali smo mi v tem oziru kai napredovali v današnji prosvetljeni dobi? Stari Rimljani so bili pagani, člo-vekolubja niso gojili, ker so se razveseljevali v svojih arenah nad krvoločnostjo. Človekoljubje je lastnost le izobraženega, plemenitega čoveka. Aren sicer danes nimamo več, pa tudi čovekoljubje je komaj v povojih. Bahavi Nemec je danes prijatelj krvoločnega Turka in zagrizen nasprotnik Slovana. In krščanstvo? S ponosom se trdi, da je krščanstvo premagalo temo pagan-stva. V resnici je pa vsa Evropa prepojena z duhom paganstva tako, da se danes mnogi tega niti ne zavedajo. Danes je mnogo kristjanov, ki so le po imenu kristjani. Cvet Kri-stosove zapovedi: »Novo zapoved vam dam, ljubite se med seboj!« se tepta z nogami. Danes se bahavo imenuje oni dobrega kristjana, ki sovraži, preganja in zatira svojega ipolitiškega nasprotnika. Učiteljstvo je prišlo v veliko zagato. Ono mora biti vsied svojega poklica narodno in napredno. Ono stoji na čelu narodne prosvete. Biti vzgojitelj ni lahka stvar. Kot tak mora dobro poznati otroško naravo in dušo, obenem pa žrtvovati vse svoje moči za občni blagor naroda. Kdor se peča z odgojo, pride nehote do neke spretnosti presoje-vanja značajev, običajev, navad, razvad, dobrega in slabega. On postane nekak sodnik ne samo pri mladini v šoli. marveč presoja s tega stališča tudi delovanje v javnem življenju in v politiki. Politika je pa premenljiva. podvržena časovnim razmeram, je brez morale, značajnosti in srca. Naše učiteljstvo se je zamotalo v politiški boj. Poseči je moralo v boj. ker so ga prisilile razmere časa k temu in je bilo to dolžno storiti, ker se je borilo za svoj obstanek, čast in stan. Ko so bili naprednjaki v zvezi z Nemci na krmilu, se ni moglo mnogo storiti za učiteljstvo, ker so bili klerikalci nasprotni zlasti glede vreditve plač. Glede narodnosti se je učiteljstvo vjemalo z njimi, a v drugih zadevah so se večkrat hudo križali. Z organizacijo in agitacijo je zmagal klerikalizem. Večina učiteljstva je bila v tem boju klerikalizmu nasprotna ali neutralna. Vsak boj ima za posledice žrtve, brez žrtev ni bojev. Klerikalci so zmagali s pomočjo zlorabe vere. Upili so, da je vera v nevarnosti, šola in učiteljstvo brezversko, obljubljali so kmetom nebesa že na zemlji itd. Po zmagi je nastala skrb za stranko. Treba je bilo dati pristašem tudi kruha, ker brez tega bi stranka kmalu propadla. Naravna posledica je, da se je začelo vzbujati koritarstvo. Lačni potrebuje kruha, a teh je na vsej črti preveč, samo od lepih idealov se ne more živeti. Ni ne smemo toraj zameriti, da je peščica učiteljev zapustila svojo ogromno organizacijo. plunila na svoj stan, narodnost in ponos ter pristopila h koritu. A to ni korito, še koritice ni! Za prazen nič so izstopili, največ jih je bilo prisiljenih stopiti v ta tabor, ker so imeli maslo na glavi! Veselo in ponosno sme biti učiteljstvo, da so se njega vrste očistile nezadovoljnežev, kričačev in podlih duš. ki sedijo sedaj na solncu milosti našega klerikalizma. Kakor so delali zgago in riemir v naših vrstah, tako bodo delali tudi klerikalcem še bridke preglavice. Žrtve so sicer bridke, krivična razdelitev draginjskih mrvic so sicer v sedanih razmerah zelo občutne, a pononi bodimo in ne klonimo glave! Klerikalcem se niti ne sanja, da so se lotili zelo kočljive zadeve. Naš narod ni učiteljstvu tako nasproten, kakor mislijo klerikalni prvaki. Mi. ki živimo med narodom, vemo to prav dobro. Danes i je vsaka dekla boljše plačana, kakor I učitelj začetnik — in to obsoja vsak pameten človek te ali one stranke. Učiteljski stan je idealen, požrtvovalen, s trpljenjem in trnjem obdan. Kdor misli obogateti, naj se obrne drugam, pri nas je le idealizem in trpljenje doma! Strasti kot odgoji-telji ne smemo poznati. Klerikalizem zlorablja v svoji paganski strasti na krščanski podlagi vero. a mi ga ne smemo posnemati, marveč držimo vero — pravo vero v ljubezni dO bli-j žnjega koi narodno svetinjo, in isti | narod bo obračunal prejalislej s se-! dartjimi politiškimi sleparji. Pred izbruhom. NEMČIJA IN PREVRAT V CARIGRADU. Kljub vsem dementijem se trdovratno vzdržuje vest da je bil v noči pred prevratom v Carigradu, Enver bei pri nemškem poslaniku Vagenheiinu, ter imel ž njim daljši razgovor. Ta na vsak način čuden, tajni pogovor, pa na nemške ofici-jelne kroge nikakor ni vplival vznemirljivo in so v teh krogih odločno mnenja, da nikakor ne pride do pomorske demonstracije velesil pred Carigradom. Istotako ne verujejo, da bi se Rusija odločila za samostojno akcijo v Armeniji, ker bi bil tak korak popolnoma nasproten ruskim uradnim izjavam. Londonski diplo-matje nimajo nikakega zaupanja v kabinet Mahmud Šefket paše, ker ga smatrajo za nemško delo. Zelo neprijetni vtisk je napravila nanje izjava nekega Mladoturka. da le tl računajo na pomoč trozveze in Ar-navtov. Dobro tudi vedo, da so dobili Mladoturki za svoje težnje od neke banke 6 miljonov ter, da pričakujejo še druge, ogromne svote. Radi tega angleška diplomacija nič ne veruje zagotovilom Nemčije, da se pogaja le za mir ter, da ne namerava nikakih spletk. — Vsled stališča, ki ga kaže Nemčija, niso evropski kabineti mogli okreniti ničesar kot počakati nadaljnega razvoja. »Echo de Pariš« javlja, da sta Mahmud Sefket paša In Enver bei formalno prosila nemškega poslanika, naj posreduje, da bi Odrin ostal v turških rokah. Iz zanesljivega vira se zve, da namerava nemški poslanik Vagenbeim slediti taktik! svojega prednika Marschalla v. Hid-er-stein. On je bil glavna opora E:iver beja, dočim je bil umorjeni Nazim paša strasten nasprotnik Nemčlfe.. Nemčija pa ne daje javnega odobre- • nja prevratu in je izjavila, da lmče prilagoditi svoja stremljenja oniin velevlastl. V Petrogradu je bila ta izjava dokaj povoljno vsprejeta, do-čim vidijo v Parizu v tej izjavi skrito ost, naperjeno profi trirefžn-tenti. POSLANIKI VELEVLASTI KOT NADALJNI VODITELJI MIROV-NIH POGAJANJ? London, 30. januarja. Delegatje mirovne konference v Londonu so bojda izjavili, da bodo v bodoče nadaljevali mirovna pogajanja poslaniki velevlastij sami. Na banketu, ki so ga priredili bulgarski delcg;vf-je. Je nazdravil dr. Dancv •T>--ski zvezi«. IZJAVA DR. D ANE V London, 30. januarja. Dr. Da-nev je izjavil, da turški predlogi niso taki, da bi se na njih našlo podlago za nova pogajanja. Zavezniki LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) »Ta človek je tujec!« je zarjul Trikot, hoteč nadkriliti hrup. »Ali boste zaupali temu človeku, ki je najbrže vohun, bolj kakor meni, ki me poznate in ljubite že celih dvajset let?« Ragastan pa je stopil naprej in prijel Trikota za zapestje. »Rekel si mi vehun,« je dejal s tistim glasom, ki je bil pri njem znamenje neomajenega zaupanja vase: »prosil me boš odpuščanja ...« Trikot je zakričal od bolečine, izkušaje se mu izviti. lijokovnjaška množica pa je zrla nemo in željno, čakaje, kaj bo. Trikot je bil kralj. To pomeni, da ni bil samo naj-spretnejši, marveč tudi najmočnejši med vsemi. Ragastan je stal nepremično, skoraj smehljaje in napel svoje mišice v čudovitem naporu. Rokovnjač je cepetal še par trenotkov, nato pa je padel drgetaje in bled od gneva na kolena ter zahropel ? »Odpustite.. Strašna radost je izbruhnila med množico, ki je kar trepetala, ko je zrla ta zrizor moči, mereče se z drugo močjo. »Živio! Živio«, so kričale vlačuge v svojem navdušenju. Toda Manfred je mahnil z roko. Spet je zavladalo molčanje. On pa je govoril: »Bratje nekega dne so me zajeli psi velikega profosa kakor volka. Pritisnili so me ob monfokonsko zidovje tako, da se nisem imel zateči drugam kakor v mrtvašnico. Ali veste, kaj je storil gospod De Monklar? Zaklenil je za mano železna vrata in postavil pred nje dvanajst čuvarjev ter jim ukazal, da naj me puste poginiti gladu.,« Težko bi nam bilo povedati, kakšen vihar je nastal ob teli besedah. Vse kletvice, kar jih premorejo evropski jeziki, so završale v čast velikemu profosu: »Čeva mu pojem!...« »Napijem se iz njegove črepinje!« »Spečemo ga ob počasnem ognju!« Taki in enaki vzkliki so zagrmeli besno nad tisočglavo tolpo. Ragastan je bil poosebljena hrabrost; toda vztrepetal je ob tem prizoru. Le Spadakapovo oko je žarelo v nekakšni radostni simpatiji. Ta prizor ga je spominjal sličnih prizorov, ki jih je bil videl pred davnimi časi v rimskih podzemljih. Nekdanji bravo se je dramil v njem, »Bratje,« je povzel Manfred, »in takrat je prišel tujec. Zapodil je x beg dvanajstero stražnikov, .veli- kega profosa, vlomil je železna vrata in mi dejal: svoboden si! In ta mož stoji tu pred vami!« To rekši je pokazal s prstom Ragastana. Tisoč plamenečih oči se je uprlo v viteza, in spet je napolnilo Dvor Čudežev ogromno kričanje. Toda najstarejši med sodniki je iztegnil obedve roki, in molk je nastal prav tako nenadoma kakor vse, kar se je rodilo med temi nenavadnimi liudmi. »Čast temu žlahtnemu tujcu,« je vzkliknil stari rokovnjač, divji in čuden obraz z veliko sivo brado in razkuštranimi lasmi. »Čast mu bodi in slava! Nam, našim otrokom in otrokom naših otrok bo sijal zgled njegovega poguma. Naj govori! V čast si štejemo da stoji med nami!« V svoji zadregi se je obrnil k Trikotu in mu rekel kratko: »Tak priznaj vendar, lump vseh lumpov...« »Priznati pomeni poginiti,« je rekel Trikot tiho. »Gospod, usmilite se in otmite me!..•« Ragastan se je obrnil proti zboru, hoteč prositi* da naj pomiloste Trikota. Toda v nesrečo kralja argotske-ga so bili bližnji gledalci slišali njegove besede. »Priznal je!« so zarjuli. »Smrt mu! Smrt mu!« Kakor bi trenil, so zgrabili Trikota in ga postavili na stolec. Ragastan je hotel braniti ne- srečneža. Res je bil Trikot podla duša. toda prosil je bil milosti. In vitez si je štel v dolžnost da mu reši življenje. Toda ravno v tem trenotku, ko je hotel izdreti meč, je začutil, da ga je prijel nekdo za roko. »Pustite jih, gospod,« je rekel Manfred. »Pomenilo bi isto, kakor zastavljati pot hudourniku... Saj vidite!... In poleg tega mož res ni vreden, da bi se zavzeli zanj...« Dočim pa je govoril Manfred te besede, se je začel odigravati nezaslišano strašen in okruten prizor... Rekli smo, da jc kakih deset rokovnjačev pograbilo Trikota in ga vleklo k vešalom. Postavili so ga na stolcc — predstopnjo smrti — ter mu začeli napravljati zanjko okrog vratu. »Milost! Pusti.e mi življenje!« je ječal nesrečnež. Zdajci Pa je navalilo na vešala kakih sto vlačug, tulečih: »Oni ni vreden, da bi poginil, kakor poginjajo hrabri možje!« Besne, razpetih grudi, podobne strašnim furijam, so mahoma prodrle skupino, ki je obdajala Trikota. Pograbile so bivšega kralja argotskega ter ga vlekle v enega izmed najtemnejših kotov Dvora Čudežev. Kaj se je zgodilo tam? Kakšno dejanje nagle, preproste in enostavne sodbe so izvršile te Erinije z razmršenimi lasmi in ne- sramno razgaljenimi prsi, ostudne in vendar veličastne v izbruhu svojega srda? Slišalo se je grozno/ kričanje Trikotovo v smrtnem strahu in besno tuljenje razjarjenih vlačug. Nato je ugasnil glas kralja argotskega; zatonil ie v večnem mraku. In par trenotkov kasneje so nagledali par vlačug, kako so razmetavale z okrvavljenimi rokami ude razmesarjenega trupla. Ali so ga bile razčetverile? Ali so se bile vpregle v njegove štiri ude kakor kobile, ki zbesne pod krvnikovem bičem? Ali so ga razsekale na kasce? Nikoli se ni zvedelo z gotovostjo. Toda neki rokovnjač, nekaka čudoviščna zver, orjak, ki je bil tem podobnejši starodavnemu Kiklopu, čim je bil slep na eno oko, se je približal vešalom. Dva koraka od vešal je bil zataknjen v zemljo rokovnaški prapor. Ta prapor je tvorilo železno kopje, na katero je bil naboden kos mrhovine, kos. crklega konja ali nbi-tega psa. Enooki rokovnjač je zgrabil prapor vrgel mrhovino s konice, nadomestil jo z nečem kar je skrival pod svojim plaščem, in postavil nato prapor na staro mesto. Neizmerno, besno rjovenje vlačug in rokovnjačev, ie pozdravil«* novo zastavo. tahtevajo odločno, da se jim izro-če Egejski otoki. Če se to ne zgodi, se tudi ni nadejati zopetnih pogajanj. Ta odstop pa se mora zgoditi, še predno se začno sovražnosti. TURČIJA V ŠKRIPCIH. London. 30. januarja. Balkanski delegati so izjavili zastopniku »Reuterjevega zavoda«, da morajo Turki na bojnem polju podpirati mirovne prelimlnarlje preje, kot se začno nadaljna pogajanja. NA DUNAJU IN V BEROLINU SO NEZADOVOLJNI. Dunaj, 31. januarja. Na Dunaju in v Berolinu so silno nezadovoljni s postopanjem Bolgarske in ostalih balkanskih držav. Taka prinaša »N. Fr. P.« iz berolinskega drž. konce-larskega urada vest, da bi bile balkanske zaveznice še lahko nekaj časa počakale na nove korake Turčije. Isti list prijavlja razgovor z grškim poslanikom Grvparlsom. ki je izjavil, da so vsi grški delegatje — razun jednega — ostavili London. Tudi dosedanji poslanik Strelt, se povrne nazaj na Dunaj. Gryparis pravi, da je nova vojna neizogibna. Grška hoče i nadalje urediti svoje korake skupno z ostalimi zaveznicami. — Drugačnega mnenja je srbski delegat Jovanovič. On vodi dokaj optimistično ter pravi, da preklnienje premirja še nikakor ne pomenja nadaljevanje vojske. — Istotako sodi londonsko jutranjo časopisje, ki je mnenja, da Turčija ni v stanu nadaljevati sovražnosti, ker H primanjkuje vsega — denarja pa najbolj. RAZPOLOŽENJE V SOFIJI. Dunaj. 30. januarja. Iz Sofije izjavljajo, da si tolmačijo merodajni bulgarski krogi zadnji odlok vlade, potom katerega naj se začno sovražnosti šele v ponedeljek, kot zadnji pritisk na Turčijo, da se ukloni. Prepričani so tudi, da bode drugi del vojske mnogo krajši kot je bil prvi, ter. da namerava bulgarska vojska pred Odrlnom vzeti to trdnjavo z naskokom. Na to pa se bodo stavili Turški novi. a mnogo težji pogoji in vrhu tega se udari tudi na Carigrad. Sofija, 30. januarja. Vest o pre kinjenju premirja, ki ga je pozno v noč zborujoča vlada proglasila, se je po bliskoma raznesla po celem mestu in vzbudila veUko senzacijo. Ministrstvo je prišlo tudi glede Ru-tnunske do zaključka in sklenilo, da ne odstopi niti pedi zemlje, da pa hoče v ostalem Rumuniji nasproto vati i v naprej ostati koncillantno. STALIŠČE VELEVLASTI. Dunaj. 30. januarja. Za slučaj, da bi odgovor Porte ne bil zadovoljiv, se še ni ničesar gotovega sklenilo. Čas, ki jim preostaja še do faktičnega izbruha, hočejo uporabiti za miroljubne svoje namene. Če pa pride vendarle do novih spopadov, hočejo vsaj nove sovražnosti lokalizirati. Slovenska zemlja. Iz Černuč. Klerikalni posredovalni uradi v praksi. Črnuški pismonoša je na in-famno pritožbo črnuškega župnika in župana na poštno ravnateljstvo odgovoril s tožbo na sodniji. Po novi praksi mora pa vse najprvo na posredovalni urad dotične občine. V črnuški občini se je sestavil posredovalni urad iz dveh toženih, to je iz župnika, ki je objednem predsednik in pa iz župana ter še treh prisedni-koy. Stvar se je pa sledeče vršila: Točno ob petih popoldne v sredo pride pismonoša na urad z dvema možema. Zbrani so bili že vsi svetniki polnoštevilno. Ko vstopi, pravi pismonoša, da ima dve priči s seboj, ker bode nekaj povedal. A župnik mu hiti odgovarjati: »A nismo mi zadosti. mi ne potrebujemo nobenih prič«. »Jaz pa govoril ne bom«. »Če pa govoril ne boš, bodeš pa pet kron moral za kazen plačati. Sicer pa, kaj pa vendar misliš, pa povej, pa povej!« Pismonoša pa pravi nato: »Izjavljam tem potom, da se ne poravnam«. Sedaj pa so vsi v eno sapo prav ironično zavpili: »A zato si ti potreboval dve priči«. Potem so zahtevali, rda se naj na neki papir, ki pa je bil prazen, vsi skupaj podpišejo, »da gre stvar naprej«. Ker se pa le ni hotel nikamor podpisati je pa v sveti jezi neki prisednik Pečar — Jokel vstal in s pretečim glasom proti njemu obrnjen govoril: »Mi Te bodemo že jStran spravili, ker ne opravljaš svojih poslov po predpisih.« — Pripominjam še enkrat, da je bil predsednik Itega »mirovnega sodišča« župnik j— (toženec Miklavž Stazinski in pa župan — toženec Cilašek prisednik ter Pečar — Jokel, ki živino, katera po kim »šuštarijam« enkrat za vselej konec napravi, kajti tudi za klerikalne posredovalne urade, če že taki morajo obstojati, seveda le v svrho prikrivanja strankarskih grehov, mora veljati: »da nihče o svoji stvari ne sme biti sodnik« in naj si bo tudi to črnuški župnik, Miklavž Stazinski. Iz Kamnika pri Preserju. Naš Sokol. Naš odsek je menda najmlajši slovenskega »Sokola«. Ustanovljen je bil 1. sept. m. 1. Dasi so se nam delale razne zapreke od strani nasprotnikov, smo vendar ostali zmagovalci. Telovadnico tudi imamo. Dobili smo od neke vdove Frančiške Šivic — vulgo Dobrovolj-ka — hišo v najem, za katero ji plačujemo samo 20 K na leto, za kar ji gre najiskrenejša zahvala. Pretvorili smo to hišo v. pravo telovadnico. Vrgli smo dol strop, odstranili peč in zid med vežo in veliko izbo, obili gori z deskami, ki smo jih nato pobelili. Bilo je treba še nekaj drugih poprav. Stalo nas je to do 60 K. Da ni bilo več, ni čudno, saj smo žrtvovali marsikatero noč, da smo popravili sami. Tako imamo svoje zavetišče, kamor stopamo z veseljem v srcu. Tudi nekaj orodja že imamo: drog, kroge, obenem imamo priprave za skakanje in plezanje. V kratkem dobimo še bradljo. Pridno se učimo redovne in proste vaje. Dragi bratje, držimo se krepko! Če smo imeli toliko moči, da smo vrgli na tla prve ovire, menim. da se nam ni treba več bati na daljnih zaprek, ki se nam bodo gotovo še nastavljale na poti našega delovanja. Zato pa pogumno naprej do končne zmage! — V prvi polovici februarja bomo imeli občni zbor. • Na velikonočni pondeljek pa bomo priredili burko »Nemški ne znajo«, za katero se že sedaj pripravljamo. Pri tej priliki bomo spored povečali. Govor, izvajanje prostih vaj, deklamacija, to bo še spadalo k prireditvi. Še enkrat: vrlo naprej, bratje, kajti vsesokolski zlet je pred durmi. Na zdar! Iz Maribora. nauke Njega izrabljati v orgije, kot delajo to naši klerikalci na političnem polju javno, v obraz, v zasmeh ce-emu svetu! V dobi, ko oskrunjajo slov. mašniki nedoletna dekleta, je sicer mogoč vsak cinizem, a to je že izrodek najhujšega farizejstva! Še ono malo strpnosti, ki je je med našim narodom naj zgine! Še ono maj-mo zaupanja drug drugemu, naj zatre Sloven, naj zgubi naše ljudstvo, da bode klerikalizem tim bujneje cvetel! In mi? Ali nas ne more biti v dno duše sram, držati roke kljub vsem tem pojavom — križem? Naša štajerska, klerikalna artilerija je torej začela zopet streljati Da je kaj »za živce« v tem večnem političnem boju, bodo tokrat priredili gospoda hudo agitacijo za »katoliški« shod. Če človek čuje te dve besede se nehote ustavi pri zadnji. Shod bodo priredili in, če se ne motim, še celo v Ljubljani, pa jugoslovanski bo tudi. Ampak »katoliški?« Ne, Jaka, samo tega ne verjemi! Slovenska domovina bode zopet deležna prevelike milosti, kajti sedaj, ko je zmaj vzra-stel, bo tudi odpiral navstežaj žrelo in — skušal požirati. Predno pa se bode pripravil resno do hlastanja, bo še pregledal vrste svojih jagnjet, par-don, koštrunov, da bo v stanu kon-statirati, v koliko jim je že zrastla maščoba, pa ne morda telesna, pač pa duševna. Dvajset let je že pasel ta dobri pastir svojo čredo in sedaj upa, da se mu je dovolj napasla. Da bode pa imela vsa ta maškerada tudi primerno obliko na zunaj, v prvi vrsti pa, da bode dovolj privlačne sile že v naprej zasigurane, je seveda za ns Štajerce-Slovence osnovan poseben »škofijski pripravljalni odbor« za letošnji pomenljivi prvi jugoslovanski katoliški shod v Ljubljani. Božji blagoslov je že v naprej zasiguran in, kaj bi ne bil, saj se je že v naprej javilo, pod katero devizo se bode šlo v boj, za jedino pravi kerikalizem. Prvič se hoče, da doprinese štajerskim Slovencem: Več katoliške odločnosti! To pa samo za to, ker pri nas doma še nismo vsi taki tepci, da bi brez izjeme trobili v kerikalni rog. Res je namreč, da se pri nas še mar sikdo spominja na udobne, mirne čase štajerske edinosti, ko še niso strašili in plašili naše narodne samozavesti — gospodje v črnih suknjah. A danes? Kolika razlika med prej in slej! »Ne mislite, da so prišli mir prinest na zemljo; ne miru, ampak meč so prinesli«. Meč brato- in naroda-morstva! »Prišli so namreč razdvojit (človeka) narod zoper njega (očeta) dobrotnike in sobrate in, hčere naše zoper njih tašče. In (človekovi) narodovi sovražniki bodo (so) njegovi (domači) lastni sinovi, klerikalni raz-dvojniki, gospodje v črnih suknjah. »Kdor ljubi (očeta) narod ali (mater) slovensko domovino bolj ko klerikalne razgrajače, jih ni vreden, in kdor ljubi svobodo in napredek, je zavedno izgubljen«. Nekako te misli je imel oni, ki je napisal četrtkovemu »Slovencu« članek (če smemo ta nestvor še tako imenovati) »Več odločnosti«. Do danes smo Slovenci vsaj še moralno bili znani kot »Biedermayerji«. Odkar pa se naša, seveda prečastita, duhovščina spravlja na to, da dela iz naukov Kristusovih — pamfletov, bodemo pa še prišli na glas hinavcev in potvarjalcev vere, oziroma čisto navadnih šuftov. Kajti le največji ne-značajneži, ki so res že pripravili slepo maso do tega, da pobija oni starč- Iz Zelene jame. Draga Malči! Tako nekako se je glasilo pismo, ki ga je prejela ta pred-pust lepa mlada punčka. Ko je pismo prečitala ji je bilo nekoliko hudo pri srcu: »Težko pojde, si je mislila, pa vendar bom poskusila. Mlada in zala sem, zgovorna tudi, žena postati je lepa stvar, nekaj dote imam, če se mami prikupim, dobim še nekaj po vrjlu — in tako bom v kratkem gospa«. — Nad Zeleno jamo so sijali zadnji solnčni žarki, večerne sapice so trepetale, kakor, da bi iskale zavetja pred zimsko nočjo, in so šepetale: lohko noč. spančkaj sladko. Malči pa je msilila nanj, namreč na onga, ki je pisal pismo: »On je mlad in lep gospod, bila sva večkrat skupaj in sva sanjala o ljubezni, gotovo si želi moje roke. Večerni mrak je padel na zemljo, le tu in tam je žvr-golel še kak vrabec. Kmalu je tudi ta popolnoma utihnil, bleda luna je zasijala izza Golovca in je posvetila skozi drevje v Zeleno jamo. V hišah so že luči večinoma pogasnile — le tuintam se oglaša še kak glas. Malči je čakala — toda njega ni bilo. Trudna se je vsledla pod lipo in se je zagledala v okna svojega bodočega ženina. Sveti Peter je udaril na veliki zvon že dvanajstkrat. V njegovi sobi je luč ugasnila — niti slutil ni, kdo ga čaka. Malči je bila nejevoljna in se je vrnila domov. Čudno se ji je zdelo, da ga ni bilo. Spomnila se je, da so jo mogoče drugi potegnili, da je čakala zastonj. Od same slabe velje ni mogla zaspati pozno v noč, ko se je oglašal sv. Peter z jutranjim zvonom. Ko je bilo čas kuhati zajtrk, je Malči sladko spala po nemirni in mrzli noči. Zato pa je nastal ropot, ko je prišla iz svoje sobe. Smetičnica in lopar sta pela svojo jezno pesem To je bil konec te predpustne povesti iz Zelene lame. Dnevni pregled. Nezaupnica v nemškem drž. zboru je razburila nemški svet. V teh važnih časih, ko hoče Nemčija kazati Evropi svojo kulturo, je dal nemški drž. zbor nemškemu drž. kanclerju nezaupnico zaradi nekulturnega nasilja, pod katerim trpe poznanjski Poljaki. To je za Nemce pravi udarec, kajti drž. zbor nemški je s tem obsodil nekulturno nemško politiko. Seveda se ne more reči, da je n. pr. centrum pri tem vodil kak idealen namen ali ljubezen do Poljakov — enako soc. demokrati niso glasovali za nezaupnico iz ljubezni do Slovanov — ampak nezaupnica je bila sprejeta — in to pomeni dovolj. Nezaupnica je vplivala kakor bomba na nemško nadutost in bo imela lahko še velike posledice. Vsenemci in nacionalci so dobili klofuto v nemškem drž. zboru. Skoraj gotovo je ne bodo spravili molče — ampak jim bo še bolj zrastel greben. Posebno zdaj, ko bijejo odločilni tre-notki za svetovno nemško politiko. Tako imajo tudi Nemci svoje težave. Šolska zgradba. To pomlad pri-čno v Mavčičah pri Kranju z zgradbo nove dvorazredtie ljudske šole. Deset let so klerikalci,^ na čelu jim občinski odbor — zadrževali in ovirali zgradbo te šole. Zdaj so morali drugi faktorji udariti na struno, da je nehal kmetski »burovž« s svojim bingljanjem! Kako jezuiti nadzirajo avstrijsko politiko. Na Dunaju so zapazili, da prihajajo radiotelegrami, ki vežejo glavno poveljstvo z četami na meji. pogosto zelo pokvarjeni in popačeni na svoje mesto. Dolgo niso mogli dognati, kje je vzrok. Zdaj se je izkazalo, da imajo jezuiti v Gradcu na svoji cerkvi skrivno brezžično postajo, s katero so mogli kontrolirati vse brzojave. 1 o postajo je napravil neki državni elektrotehnik. Graška postaja je stala v zvezi z Modlingom in z jezuiti v južnih Ti-rolih. Ker so take postaje prepovedane — je drž. oblast dala to tele- Igine, svojevoljno pokoplje, ne da bi . _ jto pristojni oblasti naznanil. — De- | ka očeta, kolje z nožem brat brata in iželni vladi bi se svetovalo, da se ta- psuje hčer mater, zamore visoke grafsko jezuitsko špekulacijo takoj odpraviti. Na ta način so se jezuiti hoteli vmešavati v najvažnejše državne zadeve. Napredna zmaga. Pri volitvah v zastop okr. šolskega sveta v Postojni so zmagali naprednjaki. V Se- nožečah Fran pl. Garzarolli in kot namestnik Filik Kavčič, v Postojni pa Fran Arko in kot namestnik Fran Dekleva. Umrl je gosp. Teodor Rudesch, graščak v Ribnici. Pokojnik, ki je bil tast gosp. dr. Schiffrerja, zdravnika v Ribnici, je dosegel starost 75 let. Iz Vodic se nam poroča: Pri nas imamo že več časa neko zamaknjeno devico. Piše se Johana Stare in je stara 20 let. Doma je v Repnjah in uganja svoje sleparije v farovžu župnika Žužka v Vodicah. Ljudstvo prihaja od vseh strani gledat zamaknjeno devico — celo s Koroškega so prišli. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da zamaknjena devica dvakrat na teden krvavi iz ran — kakor Jezus in da pri tem ljudem prerokuje. Seveda se pri tem župniku polni bisaga. Med pripro-stimi ljudmi krožijo govorice o raznih čudežih, ki so se na njeno priprošnjo zgodili. To je seveda dobra reklama. Sliši se, da pride v petek sam škof Antrn Bonaventura pogledat to svetnico. Ljudstvo seveda marsikaj veruje in rado plačuje za take predstave. Zato pa je geslo klerikalcev: proč od šole, proč od prosvete, da bo ljudstvo tem bolj nevedno. Dobro bi bilo, da bi se poklicane oblasti zanimale bolj za take pojave in bi ljudi obvarovale zmot in nepotrebnih stroškov. (Pričakujemo o tem poročila. Op. ur.) 1100 čeških otrok brez šolskega pouka. V Hrusovu in v Rychwaldu se je začela šolska stavka, ker vlada ne da čeških šol. 'Iako morajo mali desetletni državljani učiti avstrijsko vlado pravičnosti. Šolske stavke se na češkem in v Šleziji. ponavljajo leto za letom. Šolske stavke so škandal za vsako državo, kajti v tem se pokaže, kako malo pravičnosti uživajo državljani v lastni državi. Šolske stavke so poučne tudi za nas. Kaj bi bilo, ko bi mi šli s tem sredstvom v boj za slovensko šolo. Ali imamo na Koroškem in drugod narodne šole? Nimamo. In vendar molčimo od leta do leta — dočim se naši otroci potujčujejo. In zakaj? Ker nimamo v sebi toliko sile, da bi znali skupno z narodom začeti boj za pravo narodno šolo. Toliko o tem za sedaj. Nesreči. 191etni železniški delavec Dane Serbezija se je 26. t. m. ponesrečil na železnični progi v Prelogah. Scrbeziji je namreč priletel med delom oster kamen v levo oko in na težko poškodoval. — 26-letni delavec Ivan Štrajh&r je delal 27. t. m. v nekem gozdu pri Bitičah v hotiškem okraju. Ko je hotel razstreliti štor nekega posekanega drevesa. se je predčasno vnel za to pripravljeni smodnik in mu je puhnil v obraz. Štrajhar je zadobil pri tem opekline in težko poškodbo na desnem očesu Tatinski berač. Preteklo nedeljo popoldne je neznan tat ukrade! posestniku in županu Alojziju Tr-šanu iz Tacna pri Šmartnem pod Šmarno goro, f gostilni Jožefa Lavtižarja v Verju črn kožuh v vredno sti 115 K. Na sumu tatvine je neki berač, katerega so v kritičnem času tam videli. Tatvina. Pretekli pondeljek je neznan storilec vlomil v hišo posestnika Jožefa Hitejca iz Studenca in mu odnesel iz neke miznice 100 K. Hitejca takrat ravno ni bilo doma, da bi bil preprečil tatvino. Še ena tatvina. Pred štirinajstimi dnevi se je priplazil neznan tat ponoči v hišo posestnika Antona Arha iz radovljiške okolice in je ukradel iz jedilne shrambe osem svinjskih plečet, kakor tudi dvoje prašičevih glav. Posestnico Uršulo Arh je šum zbudil, vendar se ni brigala zanj, ker je mislila, da ga je povzročil kdo izmed domačih ljudi. Malo pred tem so neznani tatovi ukradli svinjsko meso tudi posestniku Matevžu Gartnerju in to iz odprte kuhinje. Orožništvo jih zasleduje. Drobiž iz Štajerske. V Gradcu je v tamošnjem vojaškem oskr-bovališču izpil neki enoletni prostovoljec v samomorilnem namenu steklenico špirita. Prepeljali so ga v garnizijsko bolnico. — V S a r aj e-vi se je ustrelil 30. m. m. 201etni Rudolf Verdonik iz Maribora. — V Seegrabnu na Gor. Štajerskem je zasulo v rovu »Angelj Varuh« ta-mošnjega rudokopa, rudarja Amona. Potegnili so ga mrtvega iz rova s strašnimi ranami. Zapušča ženo in več otrok. — V G r a d c u je bil imenovan tamošnji načelnik postaje Juž. žel. načelnik Ot. Preissler, višjim načelnikom. — Cesar je potrdil zopetno izvolitev mariborskega župana dr. Schmiedererja. Temu sledi v kratkem uradna raz- glasitev, zaprisega in vpoklicanje novo izvoljenega mestnega sveta. — V Mariboru opusti vojno ministrstvo tamošnjo kadetnico. Stvar je vzbudila veliko senzacijo. Mestna občina je za kadetnico mnogo žrtvovala. Ljube/njivi sorodniki! V Seli-ščih. fara Sv. JuriJ ob Stavnici. Sivi zelo pobožna rodbina Jaka, Peter !n Vlarija Vrbnjak ter teh brairanec ernej Šantel pod eno streJto. Pe;olstru t, riževcih, je posvetil tej č*dnt «a-gonetki vso svojo pozornem in res našel Petra dne 24. Januarja — toda takšnega. V mrzlem hlevu je bil iz močnih desk napravljen — svinjak, dva metra dolg. en meter šliok in v njem je bil zaprt Peter, oblečen samo v raztrgano srajco in hlače. Slama pod njim je bila vsa gnila1, jil je ves v nesnagi, ker že dva meseca ni mogel iz močno zaprtega prostora, po obrazu in rokah poln ran, najbrž so ga obgrizle podgane, 'Ja klicanje g. Verhovnika je slabo reagiral, popolnoma onemogel ni mogel vstati, niti govoriti. Ko je g. Verhcvnik energično zahteval od Jaka Vrbnjaka pojasnilo za tako kruto postopanje, je dobil odgovor, da bi Peter itak umrl, da je škoda za denar, ki bi ga porabil za zdravljenje. In pri tem je imel Peter svoje dedščine okoli 1800 K. In ravno teh 1800 K je najbrž dišalo pobožnim sorodnikom, zato bi se radi Petra iznebili. G. Verhovnik je nato dal prepeljati Petra v hišo ter obvestil c. kr. glavarstvo in sodnijo v Ljutomeru o celi zadevi. Predno pa so se mogli izvršiti nadaljni koraki za Petra, je prišel glas iz Križevca, da je Peter Vrbnjak umrl dne 27. t. m. zjutraj na kak način, bo dognala sodnijska komisija, ki je šla predvčerajšnjem. dne 30. januarja, k sv. Jurju, da s pomočjo raztelesenja do-žene vzrok smrti — o čemer bomo še poročali. Naj že bo tako ali tako — brumni sorodniki se ne bodo smejali dedščini — k večjemu se bodo kesali ali pa v ječi jezili na g. Verhovnika, ki je prišel tri dni prezgodaj njih ljubeznjivosti in bratovski ljubezni na sled. Rjepinova slika »Ivan Grozni ubije svojega sina,« je postala žrtev slaboumnega človeka. V Tretjakov-skega galeriji je pred par dnevi to sliko ogledoval 191etni sin cerkvenega slikarja Balašova in je z nožem sliko razrezal, predno so ga mogli stražniki ukrotiti. Zanimiv pojav duševne bolezni. Nesreča pri eksploziji v skladišču vina. Te dni je nastala v nekem skladišču vina v Jekateriuburku eksplozija, pri kateri je bila ena oseba na mestu mrtva in 15 težko ranjenih. Nesreča na morju. V noči med 27. in 28. januarjem je trčil pri Kapu de la Haque parnik »Phyne«, ki je plul iz Alžira v Roucn, ob nemški parnik »Panyani«, ki je plul iz Hani-burka v Valparaiso. »Panyani« se je takoj potopil. Štiri može so se rešil? na parnik »Phryne«. Ostalih 30 mož posadke se pogreša. Nesreča. Na Dunaju se je v stanovanju nekega strujarja vžgal ce-loluid. Pri tem je zadobil strujar Frey in njegov sedem let stari sinček težke poškodbe. Stanovanje je bilo popolnoma izžgano. Ponesrečen beg. Te dni sta hotela radi velikih goljufij pobegniti iz Budimpešte dva fantalina in sicer Csaki ter šofer Andor Weiss. V Bremenu, baš ko sta se hotela vkrcati. so jih aretirali in poslali nazaj. Samoumor. V Gmundenu se je s cyankalijem zastrupi! Ruider. po pokli;u zlatninar. Našli so več poslovilnih pisem, a brez označbe vzroka. Sumijo, da ga je do tega prisilila skrb vsled slabe kupčije. Samoumor bratomorilca. V Seb-nice na Češkem je prišel v neko trgovino z železom neki človek, ter kupil samokres. Nabil ga je ter so pred očmi prodajalcev ustrelil. Izkazalo se je. da ga rajhenberško sodišče zasleduje radi bratomora. Jez se je zrušil vsled mraza in ogromnega vodnega pritiska v Ja-blanecu na Češkem. V trenotku vdrlo je v mesto nad 20.000 m3 vode, ki je polavila del mesta tako, da sa morali še v noči mnoge stranke spraviti iz poplavljenih hiš. Vlaka sta trčila v postaji Ravno v Voliniji na Ruskopoljskem drug ol* drugega. Pri tem je bil ubit sprevodnik, dočim je zadobilo pet popotnikov lažje poškodbe. Goreč parnik. Iz Las Sorme javljajo, da je tjakaj prispel parnik »Magdebwig«. ki je bil ves v plamenu. Parnik in njegova vsebina sta izgubljena, dočim je bilo moštvo rešeno. Maščevanje odslovljenega delavca. V Parizu je te dni eksplodirala v podzemeljskem kolodvoru severo - južne železniške proge dl-namitna bomba, ki je naredila v predoru ogromno škodo. Sumijo, c1« je to storil neki odslovljeni delavec, ki je v zvezi z anarhisti, iz maščevanja. Storilca do danes še niso bili X stanu prijeti. Ljubljana. — Gospod Mater, vprašamo Vas, prav ponižno, kdo je pri volitvi sleparil? Ali napredno učiteljstvo, ki je kljub vsemu podkupovanju od klerikalne strani, kljub vsem mahinacijam slavnih Slomškarjev, vendar le dobilo večino glasov, ali pa Slomškarji, ki so imeli za svojim hrbtom 25% 'doklade in celo predsednika volilne komisije s tako vnemo na svoji strani, da je pripustil k volitvi neupravičene voliike? E, gospod nadzornik, kdo je sleparil! Dr. Prašek št. 2. Bivši šef ljubljanske policije umrl. Dne 18. januarja ob 5. zjutraj je ,v Newyorku v bolnišnici umrl za rakom v grlu bivši policijski svetnik pri ljubljanskem magistratu, g. Fran Podgoršek, star 52 let. Rojen je bil na Sp. Štajerskem 1. 1861. ter je absol-viral juridične študije. Služil je nekaj let pri sodišču, kjer je postal sodni pristav. Nato je vstopil pri ljubljanskem magistratu dne 1. decembra 1S93. kot policijski komisar ter je 1. 1898. postal načelnik policije in mag. svetnik. L. 1904. pa je zaradi afere Lowy in drugih neredtiosti prišel v disciplinarno preiskavo, ki je po Ljubljani dvignila mnogo prahu. Ker ji spoznal, da je postal kot policijski načelnik nezjmožen, da mu grozi najhujša kazen, se je službi sam odpo vedal, obenem pa resigniral tudi na vse službene pravice. L. 1905. se je s svojo soprogo izselil v Newyork, kjer se je preživljal kot žurnalist in juridičen konzulent. Njegova soproga pa je otvorila trgovino z vezeninami in pleteninami. Newyorški list »Glas Naroda« piše o njem: »Pokojnik je bil mirnega, koncilijantnega zračaja, ter je v krogu tukajšnjih rojakov užival splošno spoštovanje.« Nas : Slovenec« pa je to sodbo ame riškega lista o našem nesrečnem rojaku ^-"'stil v svoji nrv.utiS' njeni notici. To pa le dokazuje, da sega sovraštvo naših katolikov celo preko groba. Pokojnik Je bil zlasti kot policijski šef velesposoben uradnik, zelo nadarjen in izobražen mož. Žal. da je kasneje zašel na kriva pota? — Cherchez le femmel Bil je zaveden rodoljub in vedno napreden volilec. N. p. v m.! — Albinca pa v torek! — Iz gledališke pisarne. Danes v soboto za par prva uprizoritev za bavne Gavanltove »Male čokoladari-ce«, lahne, povsod z veseljem sprejete francoske veseloigre. Naslovno ulogo igra ga. Krelsova, režira g. Fišer. V nedeljo popoldne izven abon-nementa, za lože par, velika ljudska opera »Naskok na mlin«, slikajoča tragično epizodo iz francosko-nem-ške vojske. Zvečer ob 7. url se ponovi za nepar »Mala čokoladarica«; na pustni torek ob 6. uri burleskna opereta »Orpheus v podzemlju«. — Simon Gregorčičeva ljudska knjižnica v Ljubljani, Wolfova ulica 10T. ostane na nedeljo 2. februarja radi ustanovnega shoda Zveze slo venskih ljudskih knjižnic za občin stvo zaprta. — Lovski ples. Po svoji industriji kričimo, a tega. kar imamo, pa ne poznamo. Da se torej seznanimo slo venski lovci z izdelki slovenske podjetnosti, razstavi edina slovenska 'družabna tovarna za orožje, prej Peter Wernig, iz Borovelj na Koro škem. na lovskem plesu v lovskem paviljonu nekaj pušk. — Med drugimi nas bo zanimala posebno četvero-ccvka, patent Wernig, 2 cevi za krogljo. 2 za drob. Wernig je svoj čas stavil s sedanjim boroveljskim županom 10 steklenic šampanjca, da si upa napraviti četverocevko, ki ne bo tehtala več kot 3 kg. Napravil je razstavljeno četverocevko, ki tehta samo2.9 kg. Zupan je torej stavo izgubil in moral plačati, mesto za šampanjca, 50 kron za občinske reveže. Druga zanimiva puška je orijentalska sprednjica. Takih je tovarna izvažala na stotine v Smirno v Malo Azijo, 'dokler se ni naša država zaprla turškega trga s tem, da je izzvala tam bojkot avstrijskih izdelkov. Ostale puške so pa prvovrstni izdelki one vrste, ki je dobila na mednarodni lovski razstavi na Dunaju 1. 1910. zlato kolajno. — Vsak vdeležnik plesa si razstavljeno blago lahko ogleda, tako da se slovenski lovci prepričamo o izvrstnem delu podjetja, ki so ga vstanovili koroški Slovenci brez razlike strank. — Na današnji fantovski ples pri Češnovarju na Dolenjski cesti opo zarjamo cenjeno občinstvo, da se ga udeleži v čim najlepšem številu. Ples se vrši pod pokroviteljstvom župana iz Kurje vasi in guvernerja s Prul v prid knjižnici Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj. Začetek ob pol 8. zvečer vstopnina 30 vinarjev. Zabava skozinskoz predpustno raznovrstna! — Prijatelj stoj! Kam pa danes na pustno soboto in nedeljo? Ne vem! Se še nisem odločil. Pojdi torej z menoj, ako hočeš iti kam danes zvečer ali pa jutri. Najbolje pa^ na praviš, da greš nocoj in ostaneš do MM na zabavni,, domači plesni .vese- _ lekoirično.) lici, ki se vrši v novem salonu v restavraciji »Amerika« na Glincah. Tam se boš zadnje dneve predpusta imenitno zabaval. Za zabavo je tam vsestransko preskrbljeno. Igra oddelek pomorske godbe s ponesrečene ladije »Titanic«. Ta oddelek godbe se je na čudežen način rešil, sedaj je ravno na poti v svojo domovino. Videl boš razne tuje narode, seveda v maskah, ki so vsoj obisk naznanili. Pri veselih mizah bo dobila tudi družba sv. Cirila in Metoda svoj prispevek. Torej, prijatelj, le pridi in še druge povabi s seboj! Ne bode ti žal! — Iz Bizovika-. Ze pretekli teden smo poročali, da je streljal Joško Verbinc ponoči po vasi. Zdaj smo izvedeli tudi, da je s puško zastražil dve dekleti in sicer F. Z. in C. Z., ko sta se vračali od pevske skušnje domov. Nagnal ju je s »cigankama« in je ustrelil s puško, da sta se zelo orestrašili in sta pobegnili vsaka na eno stian. — To dokazuje, dn Joško ne zna prav rabiti orožje in se bo menda moral zaradi tega svojega rogoviljenja zagovarjati pri sodišču. Tovarniško osobje, pri kranjski stavbeni družbi je nabralo za ste*vk ujoče v Vevčah 12 kron, kateri z:’esek ie g. Ivan L'meh. na pristopno mesto odda!. Ogenj v Jenkovi -ulici. Včeraj dopoldne je začelo goreti v podstrešnem stanovanju neke perice Turk v Pečarievi hiši št. 13. Oganj ie na nravil cmenjeni perici precej škode na pohištvu in obleki. Zgorele 'o ji postelje z opravo in ena omara za obleke. Obžgalo se je pa še več dni-g -ga i’Lhištva in obleke, vendar so še ogenj pravočasno Dogasni sami med seboj. Kakšna nesreča bi lahko nastala za vso okolico, če bi se bil ogenj razširil! Tam poleg hna tovarna Zanki več svojih skladišč, katera so vedno polna firneža, špirita, bencina in drugih gorljivih tvarin. Ogenj je najbrže nastal vsled kake peči, ko se je v slabo zatrjenih podstrešnih stanovanjih kurilo. Zato prosimo sl. magistrat, da se o tem takoj in natanko prepriča, kdo je nesrečo zakrivil ter najstrožje prepove kuriti v omenjenih stanovanjih, da se kaka večja nesreča ne pripeti. Prizadeti. V Ameriko so jo hoteli popihati. Predvčerajšnjem zjutraj je aretiral neki stražnik na južnem kolodvoru štiri fante: Antona Markoli- na. Nikolaja Pušaka, Petra Radeji 'a in Franceta Markolina. Vsi štirje fantje, ki še niso zadostili vojaški dolžnosti, so jo hoteli udariti čez morje v Ameriko. Pri njih se je našlo 1630 K. Sovražnike Evrope so izročili deželnemu sodišču. Zaradi prepovedanega povratka so te dni aretirali 60!etnega berača Franca Sedeja iz Kranja in ga izročili sodišču. Sam se je naznanil. Ono noč ;e prišel na glavno stražnico 16!etni jermennrski učenec Jožef Reishofer iz Dunaja in ie izpovedal, da ie svojemu mojstru Antonu Pomalisu poneveril 30 K, s katerimi se je najprej peljal v Gradec, potem pa še v Ljubljano. Izročili so fanta sodišču. — Tat zimskih sukenj. 12. t. m. je neznan cat ukr;:de! v neki gostilni v Gradišču knjigovezu Karolu Pako-šu zimsko suknjo in en prstan, \\ je bil v suknji. Policijskemu agentu se je posrečilo zaslediti tatu v bolnišnici. Tat je 701etni brezposelni delavec Ivan Rožič iz moravške okolice. Ta je omenjenega dne prodal suknjo nekemu premogarskemu hlapcu za 7 K. Ko bo tat ozdravel, ga bodo izročili sodišču. — Hotel Lloyd. Na vsestransko zahtevo mojih cenjenih gostov priredim drugo domačo »Plesno veselico« v soboto dne 1. svečana v vseh restavracijskih prostorih. Za zabavo in dobro postrežbo bo preskrbljeno. — Godba na lok. — Vstopnina 60 v. — Začetek ob 8. uri. — Za obilni obisk se priporoča Kar! Tauses, hotelir. — Kap je zadela znanega g. pro-fesorja v p. Skubica. Govoriti ne more. Ker nima svojih ljudi, so ga včeraj prepeljali v mest. jubilej, ubožnico. — Umrli so v Ljubljani: Minka Vodušek, odvetnikova hči, 13 let. — Anton Zupan, posestnik, 71 let. — Jožef Koželj, oskrbnik ekonomije, 53 let. — Marija Močnik, žena ključavničarskega pomočnika. 30 let. — Izgubljeno. Od Prešernove kavarne do Učiteljske tiskarne se je zgubil včeraj prstan z zelenim kamnom. Pošten najditelj naj ga odda v »Prvi anončni pisarni«. Frančiškanska ulica 8. •— Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 1.. nedeljo 2., ponedeljek 3. februarja 1913: 1. Izdelovanje čev Ijev. (Industrijski film.) — Samo zve čer. 2. Na napačni sledi. (Humoreska.) — Samo zvečer. 3. Temeljito ozdravljen. (Amer. veseloigra.) Samo zvečer. 4. Gaumontov teden. (Kinemat. poročila o najnov. dogodkih, športu, modi. literaturi itd. 5. Cesar Viljem na lovu na jelene. (Aktualno.) 6. I. del: Tujska legija. (Drama v 2 delih.) — Pri vseh predstavah. 7. Starost ne ovira norosti (Ve- Trst. Sv. Križ pri Trstu. Kakor je »Dan« že poročal, se je ustanovila v Sv. Križu podružnica »Nar. del. organizacije. Zavedni Križani so iz-prevideli, da je taka organizacija potrebna in začeli so se ji pridruževati. Podružnica prav lepo napreduje. Odbor je najel društvene prostore, v katerih se otvori v kratkem čitalnica. Zavedni Križani se vedno vpisujejo v podružnico in agitirajo za njo. Sedaj šteje že veliko število članov. Umevno, da to socialnim demokratom, ki so postali posebno v zadnjem času zelo poparjeni, nikakor ni prav. Jezi jih, ker se Nar. del. organizacija v Sv. Križu tako lepo razvija. Jezi in peče jih, ker ne morejo govoriti več o »rdečem« Sv. Križu, ker Je zadobil Sv. Križ narodno barvo. Naj se le jezijo, mi jim prepuščamo to veselje. Rečemo pa, da so socialni demokratje sami krivi, da gredo tako nazaj v Sv. Križu. Vzroke bomo že navedli ob priliki. Tisti, ki so bili 10 do 20 let organizirani pri socijalnih demokratih, so odstopili od te strankarske bande in so pristopili k Nar. del. organizaciji. In to bodo storili vsi, ki imajo količkaj pameti v glavi; če ne sedaj, pa pozneje. Na vsak način se narodna ideja močno širi v Sv. Križu tudi med onimi, ki so ji bili nasprotni. Narodna društva napredujejo, kar mora veseliti vsakega narodno čutečega Slovenca. To pa je zasluga vnetih narodnih bojevnikov. Odgovor lažnjivl »Zarji«. Neki »Zavjin« dopisnik iz Sv. Križa je na-gromadil v »Zarji« vse polno laži, kar ravno dokazuje, da teče socialnim demokratom v Sv. Križu voda v grlo, da se torej že potapljajo. »Zarja« napada dr. Kisovca in tajnika Brandnerja, češ ta dva sta ustanovila podružnico N. D. O. v Sv. Križu. Nadalje napada učitelja Križmana, ki je bil izvoljen v nad-zorništve podružnice. Socialnim demokratom namreč nikakor ni prav, da se nahaja v vodstvu podružnice tudi inteligenca, ker oni se prav dobro zavedajo, da mora stvar napredovati, ako se nahajajo na čelu organizacije zmožni in inteligentni voditelji. Tega pa bi soc. dem. ne hoteli; njihova goreča želja je bila že od nekdaj, da bi prišli na čelo ne socialno demokratičnih organizacij nezmožni ljudje, ker bi v tem slučaju vse tiste organizacije, ki niso socialno demokratične — propadle. Nadalje pravi »Zarja«, da se nahajajo v odboru podružnice tudi pen-ionisti. gostilničarji, klobasarji itd Pravimo, da je to predrzna laž. V odboru podružnice so sami kamnoseki in nekaj kmetov. Kar se tiče klobasarjev. to prepuščamo dopisniku »Zarje«, ki gotovo o nič drugem ne sanja, kakor pa o klobasah. — Ker nam® toliko prebacivajo inteligenco, motamo konečno vprašati, kaj pa je s socialnimi demokrati, kaj oni nimajo inteligence? Treba nam je samo citirati ala dr. Puecher. dr. Ferfolja, Pittoni itd. Ti niso delavci, a s'> vseeno v soc. demokratični stranki. Nadalje predbacivajo N. D. O., da je organizacija, ki podpira delodajalce, kakor na pr. socialni de-mekratje. ki krumirajo, kjer le morejo. Mi smo že neštetokrat dokazali, da je N. D. O. edina prava delavska organizacija za jugoslovansko delavstvo in da je popolnoma samostojna organizacija, ki vodi energično boi proti vsem delodajalcem. Soc. demokratom svetujemo. da berejo poročilo dr. Kisovca z občnega zbora podružnice N. D. O. v Sv. Križu, ki ga je objavila »Edinost«, in poučili se bodo. Rečemo pa tudi, da naj soc. demokratje kar molče s hujskarijami, ker to jim svetujemo. Ce pa tega ne store in bodo še zanaprej pikali, pa bomo z njimi temeljito obračunali, da bodo kar cvilili! Zato molčite in bodite ponižni, drugače bo javnost izvedela za vse vaše grehe. Slaba jim prede. Socialni demokratje v Sv. Križu so se podali k odboru klerikalne »Slovenske Straže« v Sv. Križu ter naprosili podporo za soc. dem. »Zarjo«. Iz tega je razvidno, kakšni hinavci da so oni, ki na eni strani kriče proti klerikalcem, na drugi jim pa ližejo pete. No, jim pač slaha prede in vsled tega prosjačijo tudi pri klerikalcih. Njim je to vseeno, glavna stvar je, da kaj dobijo. Društvo »Skala« v Sv. Križu pri Trstu je priredilo preteklo soboto plesni venček, ki je izpal izborno. Narodna mladina se je zabavala do jutra. Sviral je Rojanski »šramel-oktet«. Plesni venček je bil samo za člane društva. Socialni demokratje so bili poparjeni ker se je plesni venček vršil tako sijajno. Pokazali pa so pri tem svojo »kulturo« — svoje barabstvo in falotstvo. Oni so bili že od nekdaj vsega zmožni in tudi pri tej priliki so pokazali, da so slabši, kakor divjaki. Šli so na galerijo in tam delali zgago, kravale. ' Ko pa je cdtu izmed članov; društva »Ska.e« stopil na oder, da izprego-vori par besed o koristnem narodnem društvu »Skale«, so šli socialni demokratje k orožnikom de-nuncirati, češ, saj ni bilo naznanjenega govoia na sporedu. Ti ljudje so izdajalci, podrepniki one avtoritete, ki nas itak preveč zatira. K orožnikom gredo in denuncirajo. Je li to socialistično? Ne! To je falotsko, hinavsko. izdajalsko. S tem, da tako nastopajo, ne bodo drugega dosegli, kakor pa grob. v katerega se bodo zvalili popolnoma poraženi. »Dan« v Sv. Križu pri Trstu. Od zanaprej se bo dobival »Dan« tudi v Sv. Križu in sicer v prodajalni Antonije Kovač. »Dan« bo posvetil razmeram v Sv. Križu veliko pozornost. Zaradi tega upamo, da ga bo vsak zaveden Slovence v Sv. Križu čital z veseljem. Upamo pa tudi, da se nam bo o vsaki stvari poročalo. Po nasprotnikih pa bomo udarili ostro in bomo na vsak napad odgovorili ostro, da se bodo spametili. Ciril - Metodov ples v Trstu. Danes v soboto bo Ciril - Metodov ples v vseh prostorih »Narodnega doma«. Delavstvo škedenjsklh plavžev bo imelo danes, v soboto ob 8. zvečer javen shod v »Gospodarskem društvu« v Skednju pri Trstu. Mandollnlstlčna skupina »Viktor Parma« priredi na pustno nedeljo, dne 2. februarja damski plesni venček v prostorih otroškega vrtca pri Sv. Jakobu. (Stara policija). Na «poredu je šaljiva pošta, srečolov na krasne dobitke, vijolični in kotiljon-valček, beseda, dancing, četvorka itd. Darila za srečolov se radovoljno sprejemajo vsak večer v gostilni »Jadran« pri Sv. Jakobu. Začetek ob 6. uri, konec ob 12. Ker bo ta prireditev nekaj novega za šentjakobča-ne. se nadejo skupina obilo obiska. ELI so jih šmarski čuki prišli obiskat. Ker ne maram z njimi imeti nič skupnega, sem se poslovil in sem šel svojo pot. Oblezel sem vse pametne gostilne in me je šele zvečer zopet prineslo ven na plan. Tisti šmarski orli so imeli pa tokrat res smolo. Komaj stopim par korakov, pa smo bili skupaj. Nekaj so rentačili, pa grozno kislo so se držali. »Kaj pa vam je,« pravim, »ali so vas Ižanci slabo pogostili?« »O ne,« pravi edei: iz njih, ki je še palec v ustih držal, »gospod so nam v neki gostilni večerjo naročili — ženska nam je pa žgance z zeljem skuhala.« »Ta je pa slaba,« sem rekel, da bi čuke nekoliko potolažil. »Kadar gre človek po svetu — rad kaj dobrega sne.« »Žgance in zelje imamo doma — ni treba hoditi na Ig,« se je pritožil mlad čukec. »Tako je fantje, le pritožite se, krivica se je vam zgodila.« Nerodno so odšli naprej in so prav jezno puhali. »Na Ižansko pa nič več,« je rekel eden. Jaz sem se pa prav smejal in sem jo zavil nazaj k Minattiju, da sem ga na ta račun še pol litra. Ena vesela zgodba, kako se je šmarskim „Orlom“ na Igu godilo. One dni pred novim letom sem se motovilil okoli Škofljice in nisem vedel, kam bi zavil, da bi bilo prav. Nazadnje jo mahnem proti ižanski strani. Na Ig gre cesta prav naravnost. zato se človek ne more izgubiti; ampak moja stara navada Je, da ne hodim rad sam in da si rad poiščem druščine. Zato se ozrem gor in dol po cesti in res kmalu zagledam, da gre za menoj gruča fantov. »Vidiš. Krjavelj«, sem si mislil, »srečo pa imaš. Kakor si želiš, tako se zgodi! Vidi se, da te ima Bog rad, če te tudi klerikalci ne marajo.« Med tem so jo fantje urnih korakov brisali po cesti — jaz sem pa malo korak zadržal, da bi bili prej skupaj. — Ko so me došli, jim pravim: »Kam pa, fantje, ako smem vprašati?« »Na Ig gremo«, so odgovorili. »Kdo pa ste, od kod pa ste?« »Mi smo orli iz Šmarja,« pravijo. »To so torej šmarski čuki«, sem pomislil sam pri sebi in sem jih malo ogledal. Bili so prav taki. kakor so bili enkrat v »Dnevu« namalani. Da bi ne uganili mojih misli, sem dejal: »A tako. O vas sem pa že slišal, ako nimate jiič proti temu. grem pa z vami.« Tako smo šli skupaj. Spotoma smo se marsikaj pomenili. Rekli so, da tudi telovadijo, ako domači gospod zahtevajo. (To mora biti imenitno, sem si mislil). Da bi se pogovor bolj razvnel, jih vprašam: »Zakaj pa ste prav za prav orli?« »Zato. ker so gospod rekli, da moramo biti«, je bil odgovor. »Zakaj pa niste sokoli?« »Zato, ker so gospod rekli, da je greh«, so odgovorili. »Kje je pa vaš pogum, če se tako gospoda bojite«, sem rekel. Tako smo šli naprej in smo kmalu prišli na Ig. Mislim, da so imeli ižanski čuki neko zabavo, pa Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. POSLANIŠKA REUNIJA JEDINA. London, 31. januarja. Reunšja poslanikov velevlasti je solidarna, da se trna Bulgarlji odstopi Odrta popolnoma in ne le, kot se je že tudi poročalo, samo jeden del. PREDUJEM TURČIJI. Beigrad, 31. januarja. V tukajšnjih merodajnih krogih se zatrjuje, da je došla iz Carigrada vest, potem katere bode neki bančni konsorcij 8 pomočjo »Otomanske banke« dovolil Turčiji predujma v znesku 1 milijona funtov. BOLGARI PORAŽENI PRED ČATALDŽO. Dunaj, 31. januarja. Danes je dospela vest. da se je med Bolgari in Turki pied Čataldžo vnela Ijuta bitka, ki je trajala več ur. Turkom se je baje posrečilo bolgarski napad odbiti. pri čemur so bile turške izgube precej male. Bolgari so izgubili nekaj števila svojih vojakov. ENVER BEJ GRE V BERLIN? London, 31. januarja. Enver bei je prosil vlado, da ga pošlje nazaj v Berlin, da tamkaj nastopi zopet svoje mesto kot turški poslanik. Vlada je temu baje ugodila. TURKI V DEFENZIVI. Berlin, 31. januarja. Iz Carigrada došle vesti javljajo, da Je Turčija sklenila, da ostane v defenzivi. Neki turški državnik se Je izjavil, da od turške strani gotovo ne bode počil prvi strel. (!) TUJI ATAŠEJI NE SMEJO PRISOSTVOVATI VOJSKI. Sofija, 31. januarja. Veliko senzacijo vzbuja v tukajšnjih krogih atašejev drugih držav vest, da je bul-garsko vrhovno poveljstvo odredilo, da ne sme noben ataše na bojna polja. PRED PADCEM. London. 31. januarja. Tu sem so došle vesti, da so začele zaveznice z bombardiranjem Odrina in Čatald-že. Padec Odrina pričakujejo vsako uro. Položaj v Odrinu je skrajno^kritičen, prav posebno še, ker Šukri paša jedva še obvladuje turške vojake, ki neprestano groze z vstajo. Vojaki kakor tudi meščanje zahtevajo, da naj Šukri paša preda Odrin Bolgarom. ZAVEZNICE JEDINE. Berlin, 31. januarja. Iz krogov balkanskih zaveznic javljajo, da ni nikakega povoda k nesoglasjem, pač pa nasprotno, da so vse jedine, nadaljevati druga za drugo vojne opera cije. LISTNICA UREDNIŠTVA. E. Trst. Poslano. — G. dopisnikom: Prosimo neko! Ko potrpljenja. Vsled važnih dogodtcf