Poštnina platen« v gotortaL Leto XVL, št. 211 L)ubl]ana, četrtek 12. septembra 19J5 Cena 2 Din w*jruvLu£ivo: ujuoij&na. tLnaflJeva Ulica ä. — 1'eletOD et 6122, 8123, 3124, DIA 8Ш Lnserami аалeleu: Ljubljana, eeien-Durgova (U. &. — Tel »492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica it. li. — ieietoo et 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica et 2. — relefon 9t 19tt Računi pn poŠt. бек. zavodih: Ljubljana St- 11-842, Praga Cisto 78.180, «t 105.241 Naročnina znate mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Kn&lljeva uuca 6. relefon 3122. 3123, 3124. 3125. 3126 Maribor, Gosposka ulica 11 Telefon et. 244U. Celje, Strossmayerjeva ulica itev L Telefon et 65. Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Po poljskih volitvah Volitve v poljski Sejm so končane. V nedeljo so imeli voiilci priliko in dolžnost, da se izjavijo, katere od predloženih jim kandidatov poverijo r svojim zaupanjem ter jih pošljejo v poljsko državno predstavništvo. S temi volitvami je pravzaprav dovršena zgradba, ki so jo s toliko trdovratno vztrajnostjo gradili politični prijatelji in somišljeniki rajnkega maršala Pilsudskega. Nova ustava, nov volilni sistem in končno po njem izvršene volitve, to so osnove, na katerih bo poslej počivala funkcija poljskega državnega aparata po zamisli velikega pokojniki.. Orjaške zasluge njegove за domovino, za obnovo poljske samostojnosti so izven vsakega dvoma. V tem pogledu je ves narod enoten, istega občudujočega naziranja in poln velike hvaležnosti. Toda kar se tiče Pilsudskega notranje in posredno tudi zunanje politike, je stvar precej drugačna. Tu je pač področje, ki posega v drobne dnevne dogodke, v katerih je domala toliko nazi-ranj, kolikor je glav. In tu je seveda ocenjevanje Pilsudskega vloge in funkcije predmet najhujših sporov, naj-ostrejše kritike. Zgodovina sama, če smemo tako reči, še ni izrekla svoje sodbe; prepuščena je še tekoči sedanjosti, pa bodočnosti. Most, ki veže preteklost Pilsudskega in njegovega političnega tabora s sedanjostjo in bodočnostjo, so bile ravno nedeljske volitve. Ker je imelo prebivalstvo eno redkih prilik, da izreče svoje mnenje o političnem delu, je tem večjega pomena odgovor, ki so ga dali volilni listki, ki so ga izrekle glasovnice. Odtod ostra diskusija o volilnem izidu in njegovi vsebini ter vrednosti že sedaj, v prvih dneh po volilnem aktu samem. Pač znamenje, kako veliko vlogo ima ta dogodek za celotni politični razvoj republike Poljske. Da je vlada v volitvah zmagala, je umljivo, saj sploh drugega ni moglo biti. 2-е volilni sistem daje vladni poziciji ogromno prednost. Saj je njegovo poglavitno bistvo, da je izšel iz stremljenja po Izločitvi političnih strank, ali vsaj čim večji njihovi oslabitvi. Tudi to je treba naglasiti, da je bil odpor zoper politične stranke glavna težnja Pilsudskega samega. Čeprav je često težko presojati, kaj so izdelali njegovi politični prijatelji in za kaj je dal idejo ali vsaj iniciativo pokojni maršal sam, o afrontu zoper oligarhijo političnih strank se more mirno reči, da je v bistvu delo Pilsudskega. Politični svet se je tega zavedal, zato je ravno v tem pogledu koncentriral najhujšo obrambo. Toda brez uspeha. Končno strankam ni preostalo drugega, kakor da so • proglasile bojkot nedeljskih volitev ter pronagirale abstinenco med svojimi pristaši. Ko'iko so dosegle s svojo akcijo uspeha, to je sedaj poglavitna zanimivost, to je glavni, v uvodu označeni sporni pomen volitev. Izven dvoma je dejstvo, da je bila volilna udeležba izredno' majhna, saj ni dosegla niti polovice volilnih upravičencev, po velikem delu države pa je ostala še mnogo niže, marsikje celo pod tretjino. Že na prvi pogled se vidi, da tolike abstinence vlada ni pričakovala, pa da je presenetila celo opozicijo. Da opozicionalne stranke volilni izid tolmačijo v svoj prid, je samo po sebi umljivo. Vendar ne drži to tako trdno, kakor bi bilo misliti na prvi pogled. Pri tem niti ni treba, da vpošitevamo slabo vreme, ki se nanj sklicujejo vladni komentarji tn ki je bilo zares izredno zoperno, viharno, deževno in zelo mrzlo kar skozi vrsto dni z nedeljo kot najhujšim viškom. Večjo pozornost je treba posvetiti drugemu pojavu, ki so ga poljske volitve pokazale in potrdile. Novi poljski volilni red izločuje politične stranke in prenaša poglavitno važnost na prvi akt volilne priprave, ko se po volilnih okrožjih nominirajo kandidati za volitve same, ker je teh kandidatov jako malo, in je povsem gotovo, da bo polovica teh izvoljena, druga polovica pa ne, je s tem poglavitni volilni posel pravzaprav že izvršen. Ker je vrh tega velika večina opozicijskih strank proglasila volilni bojkot, so prišle na liste domala samo vladne osebnosti, kar je interes za nedeljske volitve pomanjšalo. Tudi pri vladnih pristaših samih. Volilni sistem sam je torej v prvi vrsti zakrivil, da je bilo mnogo manj interesa za nedeljske volitve, kakor bi bilo pričakovati. Ti srvlošni psihološki momenti so bili vsekakor jako krepki zavezniki opozicije. pa so ji jako mnogo pripomogli do uspeha. Zakaj težko je sedaj dokazovati, v čegavem taboru so oni, ki jih ni bilo na volišče, in gotovo je najpreprostejša razlaga, da so s svojo abstinenco glasovali zoper vlado in njene kandidate. Gotovo ni ostalo brez učinka na udeležbo tudi dejstvo, da na vladne kandidatne liste niso 'Dostavili nikakih manjšinskih zastopnikov razen Ukrajincev. Zlasti so se pritoževali Nemci, ki pa so kljub temu postavili parolo, da vsi glasujejo za vlado, iz političnega VELIK GOVOR MINISTRA SAMUELA H0AREA V ŽENEVI a ^nj/csCf липanfi minister те j« vccra; na sQupscini (Društva ttcifccJer energične soviel za sfcupnv de/o яа cnemegečenje vojne Ženeva, 11. septembra, n. Ves civilizirani svet je z največjim zanimanjem pričakoval mnogo napovedani govor angleškega zunanjega ministra sira Samuela Hoareja, ki ga je imel na današnji dopoldanski seji skupščine Društva narodov. Ze včeraj so bili oddani vsi prostori na galerijah in v dvorani in že dolgo pred 10. uro, ko se je seja pričela, je bila dvorana nabito polna Mnogo uglednih politikov in diplomatov je zaman ponujalo velike vsote za vstopnice, ki jih ni bilo mogoče nikjer več dobiti Nekaj minut po napovedani uri je predsednik češkoslovaški znnanji minister dr. Beneš s kratkim pozdravnim nagovorom otvoril sejo in takoj dal besedo angleškemu zunanjemu ministru Hoareju, ki je stopil na govorniško tribuno ter izjavil naslednje: Gospodje delegati! Mi vsi smo sei tu zbrali kot člani kolektivne organizacije. Vsak izmed nas je prevzel gotove obveznosti, vsi hočemo skupno jamčiti za bodočnost sveta s skupnim delom za ohranitev miru in napredka človeštva. Vlada Velike Britanije se popolnoma zaveda svojega deleža pri sklenjenih obveznostih in interes britanskega naroda je, da pri vsakem svojem koraku skrbi za skupno varnost. Povsem se>m prepričan, da je angleško javno mnenje v veliki večini konkretnih primerov pokazalo zdrav instinkt za reševanje vseh velikih vpra šanj in običajno se je ob vseh resnih prilikah izražalo pravično in po zdravi pameiti. Skupna varnost nad vse Ko se je ustanovilo Društvo narodov, je uživalo popolno podporo britanskega javnega mnenja. Britanski narod te svoje podporne akcije ni izvajal iz nobenih egoističnih interesov. Društvo narodov je podpiral samo zaradi tega, ker si je v preteklih časih pridobil izkušnje in prepričanje, da nekdanji sistem zavezništev ni mogel preprečiti velike svetovne vojne. Kot praktični ljudje so morali Britanci povsem naravno etremiti po modernejših in bolj učinkovitih sradstvih za ohranitev miru med narodi. Ko se je ta instrument našel, so bili globoko ganjeni in so se z največjo iskrenostjo zavzeli za ta veliki ideal. Kljub vsem težkim izkušnjam preteklosti se ga je angleški narod oprijel z vso ljubeznijo in silo, to pa samo zaradi tega, ker so nas izkušnje izučile, da moramo verjeti v kolektivni sistem varnosti, ki je osnovan na mednarodnem sporazumu. To je tudi obenem eno najsi-gurnejših sredstev za zavarovanje svetovnega miru in prav iz obrazloženih razlogov bi bil britanski narod zelo vznemirjen in ogorčen, če bi se ta instrument miru brezsrčno in nepremišljeno porušil in uničil. Naloge Društva narodov kot mirovne institucije Prevzete obveznosti do Društva narodov se morajo tudi izpolnjevati vsem svetom, da bomo spoštovali vse podpisane pogodbe in njihove določbe. Osnova Društva narodov obstoja v Da smo ta instrument ustvarili, še ni bilo dovolj, da bi lahko postal osnova ene izmed najčistejših teženj vsega človeštva, .nego so bili potrebni še nadaljni ukrepi za dosego našega cilja. Ce se potrudimo in proučimo stanje, v katerem dela sedaj svet Društva narodov moramo priti na čisto o tem, kaj dejansko predstavlja Društvo narodov n česa ne predstavlja Društvo narodov ni superdržava, niti posebno pravno bitje, ki obstoja samo zase brez ostalih samostojnih držav, njegovih članic. Društvo narodov ni ničesar drugega nego velika družfna in njeni člani so vzajemno povezani z obveznostmi, ki so jih sami prevzeli s prav11 i Društva narodov in ničesar več. Zato je Društvo narodov samo to, kar so xz njega napravili njegovi člani. Če je uspelo in če bo uspelo, se je imelo in bo moralo zahvaliti samo medsebojnemu iskrenemu sodelovanju član1«?, ki so ЬЧе dovolj vredne in močne, da so uveljavile in ohranile v veljavi njegova načela, kakor so podana v praviPh društva narodov* Če Društvo narodov ni uspelo in ni 1zpopol-nilo svoje naloge, tedaj je treba to zopet pripisati le njegovi članom, ki niso bili toliko vredni in močn1, da bi izvršili obveznosti . ki so jih prevzeli. Obveznost predložitve medsebojnih sporov Vse, kar označuje z imenom kolektivne organizacije miru, pomeni mnogo več nego pomenijo te besede v svojem ožjem smislu. Pod to formulo razumemo izvajanje sankcij, ker je dejansko v or1ginalni misli Društva narodov jasno določeno zpolnjevanie vseh obveznost1, prevzetih po pravilih Društva narodov. Ko smo postali člani Društva narodov, smo se zavezali pred principa sodobne situacije, ki je ni treba posebej tolmačiti. Toda v praksi se vendarle disciplina ni mogla tako trdno uveljavita, kakor bi se morda v drugačnih okoliščinah. Z Ukrajinci je vlada napravila aranžman, ki je imel nedvomno v glavnem taktičen smisel; saj se je vedelo naprej, da bodo po preizkušenem sistemu vzhodne pokrajine dale za vlado največ glasov. Sporazumu pa ne smemo pripisovati niti trajne vrednosti, niti večjega pomena, saj bistva ukrajinskega vprašanja ne rešuje. V ostalem je vlada z volitvami v formalnem pogledu dosegla svoj namen: sedaj ima parlament, s katerim more delati brez najmanjših težav. Kako se bo obnesla njegova, na stvarno in strokovno težišče usmerjena sestava, to bo seveda povedala šele bodočnost. Za enkrat je glavni facit ta, da je politični sistem rajnkega Pilsudskega z nedeljskimi volitvami dosegel svoj formalni in dejanski zaključni stadij; odslej tvori dodelano celoto, tem, da smo vsi člani prevzeli obveznost, da bomo vse bodoče medsebojne spore, ki b1 mogli povzročiti vojno, predložili ostaUm članom, da bi se mogli mirno urediti, kakor je določeno po pravilih Društva narodov, če-gar član1 smo postali: Predvsem moramo upoštevati dve osnovni načeli, ki sta bili zamišljeni kot osnova vsega dela ter sistema kolektivne varnosti in sicer na prvem mestu, da skrčijo vsi člani Društva narodov svoje oboroževanje na najmanjšo mero, da bo še vedno zavarovana varnost posameznih držav in omogočeno izpolnjevanje njihovih obveznosti, na drugem mestu pa, da je podana možnots s pomočjo skupnih sporazumov ostalih članov Društva narodov, da se sedanje stanje mirno lzpremeni, ker je jasno, da bi njegov dosedanji obstoj mogel dovesti v nevarnost ohranitev svetovnega miru. Če torej hočemo izpopolniti naš instrument, je bistvenega pomena, da započnemo kolektivno akcijo, da bi se onemogočila vojna v vsakršnem primeru, čim Ы ei kdo usod1! izneveriti obveznostim glede na pravila Društva narodov. Poleg omenjenih obveznosti obstoja veliko pričakovanje, da se bodo določil Društva narodov poslužile vse suverene države ali vsaj največji del izmed njih. Ves ta sistem, kakor je v svoji originalni iniciativi zamišljen, predstavlja stvarno največje napore v zgodovini človeštva za odpravo vojne kot sredstva za obračunavanje med narodi, ni pa mogoče pričakovati, da bo uveljavljenje tega sistema šlo lahko izpod rok, čeprav bi bili podani najugodnejši pogoji. Zato se moramo ozirati še prav posebej na nepovoljne razmere v današnjih dneh in sicer tem bolj, ker se je svojevoljno prevzeto breme znatno povečalo za vse člane Društva narodov, ki so ostali zvesti prevzetim obveznostim napram njemu, da bi tako očuvali, kar je bilo mogoče doslej s težko muko storiti za organizacijo, s katero se ohrani svetovni mir. Potreba kolektivne akcije za preprečenje vojne Obveznosti, k* so jih Člani prevzel1 po praviPh Društva narodov, so ostale v veljav1. Njih breme postaja z vsakim dnem večja in pri vsem tem nam ne preostaja drugo, kakor da ga prenašamo kolektivno, če ga že sploh hočemo prenašati. Če je že treba prevzeti kak riziko za ohranitev miru, naj bo pravično razdeljen med vse пае. Iz-premembe so uprav,čene. toda mogoče le z miroljubnimi sredstv1. nikdar pa z vojno ali vojnimi grožnjami. . Sil; Samuel Hoara je ta svoj pivi ve-1 liki govor na skupščini Društva narodov žel viharno odobravanje. Dvorana se je pričela zatem prazniti in skoraj pred praznimi tribunami je nato govoril kitajski delegat Ten, ki je razpravljal o vprašanju kolektivne varnosti in ga primerjal s pojmi regionalne varnosti. Ze če nastane nevarnost v posameznih teritorialnih o-krožjih, nastane za univerzalnost Društva narodov velika škoda, poleg vsega pa morajo biti v Društvu narodov vse članice enake in morajo uživati enako zaščito. Zaščitene morajo biti ne samo proti drugim članom Društva, marveč tudi nasproti nečlanicam, kakor to določa že pakt Društva narodov. Seja je bila zaključena še pred pol-dnevom. Abesinski brani delegat svojo domovino Abesinija pozdravlja vsak predlog za izboljšanje splošnega položaja v vzhodni Afriki, ki ni naperjen proti njeni neodvisnosti in nedotakljivosti Popoldne ob 18. se je nadaljevala in je bila dvorana zopet polna publike, ki ee je zelo zanimala za prvi nastop abe-sinskega delegata Tekla Havariata, ki je v uvodu opozoril na okoliščine, v katerih je bila Abesinija sprejeta v Društvo narodov. Ta sprejem je pomenil potrditev enakopravnosti Abe-sinije z ostalimi članicami. Abesin1ja je pripravljena sprejeti na znanje vse predloge, ki Ы jih Društvo narodov ocen1^ kot po'rebno za zboljšanje položaja v vzhodni Afriki. Abesinija je pripravljena pristati na vse predloge, če jih diktirajo egois^ieni razlogi in niso naperjen1 proti neodvisnosti in ne dotaklj>vosti abesinske države. Abesinija noče ničesar drugega, kakor živeti v miru s svojimi sosedi in z vsemi ostalimi narodi na svetu. Za Abesinijo se mora sedaj odločti. ali ustreza pakt Društva narodov svojemu namenu ali pa je iluzija. Pogoj za mednarodno družbo, kakor jo predstavlja Društvo narodov, je pravica samoodločbe narodov. Abesinski cesar poziva vse razvite države, naj odkrijejo miren način bogastva njegove dežele. Pri tem pa se je treba vprašati, ali se ne bo povečala sedanja nadprodukeja na svetu in s tem tudi kriza, če se hoče poleg že obstoječih odkriti Se nova bogastva in nove materialije? V drugem delu svojega govora je Tekle Havariate branil svojo državo proti posameznim očitkom italijamke spomenice. Suženjstvo ni abesinsko odkritje. Suženjstvo ima svoj izvor v starih običajih, ki so se v nekaterih državah ohranili dalje časa. Poleg tega se je treba vprašati, aH ni marsikateri delavec v modernih državah, k! trpi zaradi dobe strojev, večji suženj kakor oni, ki se v A besi ni ji označuje kot suženj. Abesinski cesar je izvršil velike ukrepe za odstranitev suženjstva. Cesar posveča temu vprašanju posebno pažnjo. Primeri suženjstva, ki se odkrijejo, se v Abesiniji kaznujejo posebno strogo. Kdor hoče dobro Abesiniji. naj pomaga, da se izvedejo potrebni ukrepi, ne pa pretiti z vojno. Abesinija se ne boji luči ia resnice, ona zahteva, naj se takoj odpošlje preiskovalna komisija, ki bi obstojala iz nevtralcev in ki naj bi ugotovila, aH so obtožbe zadnjih dni proti Abesiniji upravičene. Na koncu je abesinski zastopnik pozval vse moške in ženske sveta, ki so dobre volje, naj ne dopustijo, da bi se posilil svobodni narod in da bi v Afriki tekla kri. Njegova država je zastavila vse svoje zaupanje v Društvo narodov ter ne bi mogla prenesti razočaranja. Dr. Marko Natlačen novi ban v Ljubljani Za bana dunavske banovine je imenovan vpökojeni dr-žavni svetnik Svetislav Paunovič Beograd, 11. septembra. AA. Ukazom kr. namestnikov v imenu Nj. VeL kralja Petra IL na predlog predsednika ministrskega sveta g. dr. Milana Stojadinovica je vpokojen ban dunavske banovine g. Milojko Vasovic, ban dravske banovine g. dr. Dinko Puc pa je na lastno prošnjo razrešen dolžnosti bana; za bana dunavske banovine je imenovan g. Svetislav Pannovic, državni svetnik v pokoju, za bana dravske banovine pa je postavljen g. dr. Marko Natlačen, odvetnik v Ljubljani. Novoimenovana gg. bana sta položila prisego nocoj ob 19.30 v predsedm-štvu ministrskega sveta pred g. predsednikom ministrskega sveta. Novi ban dr. Marko Natlačen spada med najizrazitejše politike bivše SLS in sedanje voditelje Radikalste zajed-nice. Že v razmeroma mladih letih se je energično uveljavljal v vrstah nekdanje klerikalne stranke ter je že pred vojno in ob času izbruha vojne igral v njenih vrstah zelo vidno vlogo. Po vojni je živahno deloval kot organizator stranke, ki mu je, ko so bile oživo-tvorjeoe oblastne samouprave, izročila važno funkcijo predsednika ljubljanskega oblastnega odbora. V tem svoj-stvu je dr. Natlačen z največjo odločnostjo uveljavljal politična načela svoje stranke, ki jo je vedno in povsod, v malem in velikem, zastopal z železno doslednostjo. V šestojanuarskem režimu je postal dr. Natlačen komisar oblastne samouprave Po odhodu svojih strankarskih prijateljev iz vlade m po prehodu 1(8 diktature v ustavno stanje pa se je pridružil opoziciji ter je tudi tu vztrajal z veliko doslednostjo. Lanskega oktobra se je dr. Natlačen vrnil v Ljubljano ter je bil eden izmed glavnih slovenskih sotrudnikov pri pripravah za uvedbo novega režima. Novemu banu, ki je poleg dr. Ko« rošca gotovo najjačja politična osebnost v vrstah slovenskega dela Radi-kalske zajednice, se mora priznati, da je dosleden politik m mož velike delavnosti in energije. Z njegovim imenovanjem je položaj v dravski banovini končno razčiščen. Poziv abesinske cesarice Addis Abeba, 11. septembra, w. V svojem snoönjem gov0ni po radiu, namenjenem ženam sveta je abesinska cesarica strastno vzkliknila: »Naj nas nebo ču-va take civilizacije, ki prinaša s seboj žalost in opustošenje«. Cesarica je pri tem namignila, da 6e pripravljajo velike vojske, ki hočejo prinesti vernemu in miroljubnemu abesi nekemu narodu, ki ihr; z naravo in v skupnosti z bogom-pod raznimi pretvezami civilizacijo. Cesarica Je dejala, da po vsem svetu ljubijo ženske mir In da odklanjajo brutalno silo. Italijanske i« abesinske matere trpijo zaradi misli na vojno, ki bi prinesla neprecenljivo škodo. Abesinija hoče v sedanjem sporu. И пш je bil vsiljen samo mir. Vest abesinskega naroda je mirna. Abesineti narod poedr&vlja. iaoaem- ce, ki prihajajo zaradi mirnega dela njegovo državo. Cesarica je končala svoj govor e poet-voim ženam vsega sveta, naj preprečijo zločin vojne t«r vplivajo v korist pravice in miru. Jutri bo imel po radiu govor abesinski cesar. - General Živkovic odpotoval iz Dubrovnika Dubrovnik, 11. septembra, n. Minister vojske in mornarice general Živkovič je danes odpotoval iz Dubrovnika. Angleški prestolonaslednik v Budimpešti dudlmpeäta, 11. septembra. АЛ. Ob 15.30 je prispel semkaj angleški prestolonaslednik. ki potuje pod imenom Chesterskega gmota. Zato mu tudi niso priredili uradnega sprejema. Angleški prestolonaslednik ae je nastanil т hotelu «Dne* Paiota*, Zapora Sueškega prekopa Po mednarodnih dogovorih nima nobena država pravice, da bi zaprla prevoz po kanalu V zvezi s konfliktom med Italijo in Abesinijo se v javnosti že dolgo razpravlja o eventualiteti, da se v primeru vojne sueški prekop zapre bodisi za vojne in vojno-transportne ladje, bodisi za vse brodovje vojskujočih se držav. Ko se je prvič pojavilo vprašanje Sueza v publicistični diskusiji, so mu takoj sledila diplomatska in pravna razmotriva-nja, ali je po obstoječih pogodbah tak ukrep spioh dopusten, v drugi vrsti pa, komu bi pristojala pravica, da kanal zapre. Mislilo se je seveda najprej na Anglijo, v drugi vrsti pa na Društvo narodov. V zadnjem času se je oglasila tudi egiptska vlada in prijavila svojo zahtevo do soodločanja glede sueškega prekopa. V Ženevi še ni bila izrečena zadnja beseda in vprašanje sankcij za enkrat še ni načeto. Če pa do njih pride, odnosno če se ne doseže sporazum velesil, ki bi v zadnjem trenutku preprečil vojni pohod, utegne postati vprašanje sueškega prekopa nad vse važno in aktualno. Pravni položaj nikakor ni enostaven. Kanal je zgradila mednarodna delniška družba na podlagi koncesije, ki jo je izdal takratni egiptski podkralj in katera poteče z letom 1968. Večina delnic se nahaja v Franciji, toda razdeljene so na večje število manjših delničarjev. Pa tudi Anglija je udeležena z znatnim paketom delnic in ima v uipravnem svetu, čigar sedež je Pariz, med dvaintri-desetimi deset članov. Toda pri podjetju tako velike javnopravne in mednarodno politične važnosti seveda ne bodo odločevale zasebnopravne norme. Sueški prekop je bil naravno že s početka predmet mednarodnih dogovorov in transakcij. Leta 1866. je poverila kanalska družba egiptski vladi vzdrževanje reda in policijsko kontrolo v kanalu in na njegovi oba.li. Toda že malo let pozneje sta si pridobili Anglija in Francija znaten vpldiv in ko so v začetku osemdesetih let zaradi notranjih nemirov vkorakale v Egipt angleške čete, je bil sueški prekop prvič zaort, toda ie za nekaj dni. Anglija je Egipt začasno zasedla in od takrat je ostala tu angleška nadoblast, ki je sicer večkrat menjala obliko, stvarno pa se je ohranila do naših dni. V smislu koncesijske listine bi morala biti nova vodna pot pristopna za vse države po enakih pogojih, toda njena izredna važnost je povzročila razumljivo tekmo za prvenstvo, ki se je končno zaključila s kompromisom, beta 1888 je podpisalo v Carigradu devet držav, med njimi tudi Anglija, Francija, in Italija, konvencijo, da bo ostal sueški prekop za vse čase, v vojni in miru svoboden in odprt vsem ladjam, trgovskim in vojnim,brez ozira na njihovo državno pripadnost. Posebej je bilo določeno, da velja pravica svobodnega prevoza v vojnem času tudi za vojna brodovja vojskujočih se držav. Pogodba se je sicer podpisala, toda angleška vlada je njeno ratifikacijo zadrževala, dokler je ni — šele leta 1904. — v posebni pogodbi s Francijo tudi ona izrecno sprejela in priznala. Med državami pogodni-cami je bila tudi takratna Turčija, katere suvereniteta se je vsaj formalno raztezala na Egipt, ni pa bila udeležena egiptska vlada in tudi pozneje ni Egipt nikdar pristopil h konvenciji, niti je ni priznal. Svobodna pot skozi sueški prekop se v naslednjih letih res ni več osporavala in tudi v časih vojne ni nikdo poskušal ovirati brodovja vojskujočih se sil v njeni uporabi. Šele v svetovni vojni je bilo to načelo porušeno. Takrat je Anglija zaprla kanal za ladje Nemčije in njenih zaveznikov na podlagi svojega protektorata nad Egiptom, v ostalem pa si takrat s pravnimi pomisleki nikdo ni belil glave. Mirovna pogodba v Versai-llesu pa je zgoraj omenjeno konvencijo o svobodnem prevozu iz leta 1888 zopet izrecno priznala kot veljavno in ta položaj se tudi v sledečih letih ni spremenil. Zagovorniki pravice Društva narodov, da kot sankcijo odredi zaporo sueškega prekopa, se opirajo na član 20., statuta o DN, po katerem so neveljavne vse obveznosti, ki niso združljive z določbami pakta DN. Po tem tolmačenju bi izgubila veljavo vsaka pogodba, ki bi se protivila izvedbi sarakcijske pravice. Ali bi to mnenje obveljalo brez ugovora. je vsaj dvomljivo. Drugačen pa je položaj Egipta, ki ni vezan niti po cari-grajski konvenciji iz leta 1908, niti po kaki poznejši obveznosti, in ki mu ni moči odrekati suverenskih pravic. V Egiptu pa ima Velika Britanija mogočno besedo in bo njen vpliv brez dvoma odločilen, tem bolj, ker so egiptski interesi v Abesiniji z britskimi če ne kon-gruentni, pa vsaj paralelni. Aktivno zanimanje egiptske vlade za vprašanje morebitne zapore sueškega prekopa baš v sedanjem trenutku zasluži zaradi tega največjo pozornost. 'olitična situacija Živahna pes'vetovassja voditeljev JRZ v Beogradu — QüzIv nove sts-asske v Sloveniji — Dr. Maček ne gre v Beograd na sestanek opozicijskih šefov Beograd. 11. septembra, p. Po včerajšnji seji vodstva Jugoslovenske radikalske za-jednice so se posvetovanja prvakov nove stranke tudi danes živahno nadaljevala. Glavna pozornost je posvečena razgovorom, ki jih je imel glavni šef JRZ g. Аса Stanojev.ič danes z uglednimi pristaši stranke iz raznih delov države. Konferiral je z njimi deloma v skupinah, deloma posamezno. Dolgo časa se je razgovarjal tudi z ministri Komnenovičem, Stankovičem in Bobičem. Novinarji so se zanimali, kako napreduje akcija za organiziranje JRZ. Dobili so odgovor. da prihajajo iz vseh banovin zelo zadovoljiva poročila, zlasti pa iz dravske banovine, kjer vsi pristaša bivše SLS kompaktno vstopajo v novo stranko. V kratkem se bodo vršili veliki tabori ,TRZ v črnomaljskem, brežiškem in ljutomerskem srezu. Živahna je akcija JRZ tudi v Prekmurju. Celo v šmarskem srezu, kjer je bil 5. maja izvoljen kandidat Mačkove liste dr. Do-bovišek, se ljudje v masah prijavljajo v JRZ. Kakor je že tudi »Jutro« zabeležilo, je od Ljube Davidoviča in Joče Jovanoviča izšla iniciativa, da bi prišel dr. Maček v Beograd na sestanek opozicijskih šefov. Razpravljali naj bi o nadaljni skupni taktiki, predvsem pa o nastopu proti onim razornim elementom, ki pod firmo dr. Mačka sejejo nemir med prebivalstvom po hrvatskem podeželju. Današnja »Pravda« po-reča sedaj, da dr. Maček ne bo prišel v Beograd in da bo zaradi tega že napovedani sestanek šefov združene opozicije od-2 od en za nedoločen čas. Po »Pravdinih« informacijah so v Zagrebu mnenja, da še ni prišel čas za tak sestanek, ker je snov, ki naj bi se na njem obravnavala, še premalo razčiščena in po svojem bistvu zelo kočljiva. Nemški listi o kraljevem rojstnem dnevu Hamburg, 1 1. septembra. AA. Najbolj razširjen hamburški ilustrovani tednik »Hamburger Illustrierte Zeitung« je posvetil del svoje najnovejše številke rojstnemu dnevu Nj. Vel. kralja Petra II. Na naslovni strani priobčuje list eno izmed naj novejših in najbolj posrečenih slik mladega kralja. Dalje prinaša simpatično pisan članek o kralju z več posnetki z Bleda. Clankar piše o kraljevem šolanju, o njegovi ljubezni do športa, njegovem znanju tujih jezikov in o zanimanju za nove pridobitve tehnike. Kredit za novi železniški most pri Zagrebu Zagreb, 11. septembra, n. Finančno ministrstvo je nakazalo zagrebški železniški direkciji 10 milijonov dinarjev kot prvo postavko za zgraditev novega železniškega mostu čez Savo pri Zagrebu. Dr. Voja Marinkovic zopet resno obolel Beograd, 11. septembra, p. Bivši ministrski predsednik in dolgoletni zunanji minister ter eden izmed voditeljev nekdanje demokratske stranke dr. Voja Marinkovic se je pred dnevi vrnil iz letovišča v Beograd. Danes se je njegovo zdravstveno stanje zelo poslabšalo. Ob bolnikovi postelji so bili zbrani najboljši beograjski zdravniki. Prepoved plačevanja japonskega blaga vnaprej Beograd, 11. septembra. AA. Vsi zainteresirani ее obveščajo, da je narodna banka sklenila ustaviti izdajanje pooblastil za plačevanje japonskega blaga naprej. Ta sk'ep velja tako za plačevanje blaga, ki s« uvaža z Japonskega kakor tu
  • Slovenec« celo zatrjuje, da se Poiiorci sedaj že vmešavajo v medsebojne odnošaje združene opozicije, zla.-ti v oduošaje med srbijanskimi opožicionalca in dr. Mačkom, vse to v uauieri, da še boij pokvar-.jo zamotano situacijo. Zlasti oetro obsoja ljubljansko glasilo JRZ. da Pohorci baje zahtevajo, naj bi nratfkovci objavili svoj hrvatski program. Na ta način Pohorci na eni strani rovarijo proti zvenparlamentarni opoziciji, na drugi «strani pa skušajo delali težave vladi g. dr. Stojadinoviča. Po »Slovenče-veuK mnenju pa danes ni glavno vprašanje hrvatsko, temveč irlavno vprašanje je, da se izglasujejo politični zakoni, predvsem zakon za volitve in poleni šele bodo prišla na vrsto vprašanja, ki jih lansirajo Pohorci Ziato. da bi se širil defetizem im izzvale napetosti, ker se potem nadejajo, da bo prišlo do vlade močne roke. Vendar *SIo-veneci ni radi vsega tega prav nič vznemirjen, temveč ugotavlja na koncu: "Čisto trotovo pa je, da so te intrige obsojene na popoln neuspeh in da bodo Pohorci žalostno končali.« V tem oziru je »Slovenec« svoje prvotno mišljenje nekoliko popravil. Spočetka je namreč stal na stališču, da so Pohorci sploh mrtvi in pokopani. Sedaj pa je njihovo smrt odložil na poznejši čas ... Tudi „Vreme" Pohorce že pokopava čudno je 6 tališče gotovega dela tiska pri nas do pohorske akcije. Dočim viji jo na eni strani za vsakim njim malce neprijetnim pokretom ie roke Pahor cev pa na drugi strani zatrjujejo evojim čit.ateljem, da je vsa pohorska akcija enodnevna pojava. Tako piše včerajšne »Vreme <;: >Tndi pok ret gospodov dr. Kramerja. dr. Zeca, Banjanina in drugih je obsojen na smrt in v propad. To se je moglo že ugotoviti na javnih zborih, ki nikjer niso uspeli,v-zdigo obrtništva in za izpopolnitev v strokovnem znanju industrije v kateri zav. zemajo vsa vidna mesta še zai?r>m ti j-ci, češ da so ti v teli svojih funKc.jah nenadomestljivi. Nujno potreboa ;e zo brazba, če hočemo tujski promet tv'ga ti vsaj približno na višino šv,ce. Smo mejaši Avstrije in Italije, zato je nujna potreba poznati jezike, ' da m0r ?.mo tuj-v-Ietoviščarje dos o j i o sr-eje-.i in :;m po. ttreč: da l d- pr: nas r*« uJi-Ьчо P^ čutili, mi pa bomo s tem dvignili tujski promi-t, o". kd'T.-ja i-v: sk>'0 ves radovljiški srez. Želimo da bi odločujoči činiteij: to uvideli )u upoštevali, odlok ministrstva razveljavili in tako omogočili naši obrtno delavski in nameščenski mkaželj-ni mladini svobodni razmah v učenju. Sicer za bi se morale Jesenice kot važ. no križišče že zdavnaj pobrigali, da bi dobile svoje srednje šole ali vsaj štiri razrede gimnazije. štel glavne naloge novega mestnega sv<.ita, izrekel razrešenemu mestnemu svetu in okoliškemu občinskemu odboru zahvalo in priznanje za njuno delo v korist občine in države ter zaključil svoj govor z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II., ki so se mu pridružili vsi prisotni. Na županov predlog je bilo ob zaključku seje sklenjeno, da se odpošljejo udanostne in pozdravna brzojavke'Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vie. knezu namestniku Pavlu, kraljevima namestnikoma dr. Radenku Stankovi-ču in dr. Ivu Peroviču, predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr. Sto-jadinoviču, notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu ter banu dravske banovine dr. Dinku Pucu. Strel v gručo fantov Novo mesto, 11. septembra Ob priliki nedeljske cerkvene proslave na Trški gori je nastal sredi popoldneva med gručo fantov iz Dolnjega Kronovega in Dolnjega Vrha prepir. Obe grupi sta se nahajali ravno v kraju, nazvanem Razbor-je pri zidanici posestnika Blažiča ia Mač kovca. Ko so se fantje tako med sabo prepirali in ctelali s tem velik hrup, je pritekel proti njim po oesti kmečki fant Simončič Alojzij, ki je ustrelil v gručo fantov s samokresom. Strel je zade' Vidmairja Franca iz Dolnjega Kronovega v levo stegno da ее je fant od bolečin in močne krvavitve zgrudil- Ko je Sfanončtč videl žalostno 'poeüedioo. je ranjenega. Vidmarja sam za silo obveaal in poskrbel za prevoz v bolnišnico usmiljenih bratov v Kand'ijo, kamor je ranjenca tudi pospremil. Samokres je po strelu vrgel v grmovje. Orožniki, ki so bil; o dogodku ob. veščeni so Simončiča prijel?. Fant ее je izgovarjal, da ni hnel namena e stre kun nikogar raniti, temveč da je hotel prepirajoče fante samo zaštrašiti. Z ranjenim Vidmarjem sta bila najiboljša prijatelja. Razen strela se l>o moral zagovarjati zaradi prepovedanega nošenja orožja. Vremenski pregled Evropa: ciklon s pretežno jasnim in vlažnim vremenom v zapadni srednji in jugovzhodni Evropi. Depresija nad Sredozemskim mer jem povzroča oblačnost in dež na jugovzhodnem delu Balkanskega polotoka. Nad Atlantskim oceanom se je pojavil nov ciklon. — Jugoslavija: jas. no na severu in sever0zapaddrvela skozi nasprotni izhod po stop-njicah, vrhu katerih je ležala njuna hčerka že mrtva. Gajšek je ustrelil njo in tovariša Stojanoviča medtem, ko je Dolančeva stekla po pomoč. Fanika je bila še toliko pri moči, da se je zavlekla vrhu stopnjic, kjer je obležala mrtva. V trebuh ustreljeni orožnik Stojanovič pa je imel tudi še toliko sile, da je odšel po cesti do gostilne Omahen, kjer ga je naložil na voz sodavičar Romih in ga odpeljal v rudniško bolnišnico. Ko sta Pečnikova stekla skozi nasprotni izhod na prosto, je planil Gajšek za njima in ju zasledoval. Posrečilo se jima je, da sta se skrila pred pcdivjancem Gajšek ju je iskal kolikor je mogel. Tako je prišel pred stanovanje upokojenega Antona čaterja. Mož je že precej star in nekoliko bolehen, zato je bil v postelji. Vrata sta čaterje-va že zaklenila. Gajšek je zahteval, da mu odpreta m ker nista takoj ubogala, je vrata enostavno vlomil. Nastavil je čaterjevi ženi samokres na prsi ter večkrat zaporedoma sprožil, k sreči ni bilo v revolverju nobene kroglje več. Planil je nato k postelji ter udaril boleh-nega moža z držajem samokresa par-krat z vso silo po glavi ter mu ta.ko prizadejal hude poškodbe, nakar je planil na cesto in stekel proti Kolšekovi hiši, ki stoji nekoliko niže. Ko so Kolšekovi videli, da prihaja po-divjanec proti njim, so skočili hitro za težka vežna vrata ter jih zaklenili. Gajšek se je zagnal z vso silo v nje in res se mu je posrečilo, da jih ie vlomil. Naletel je še na dvojna druga zaklenjena vrata, ki jih je pa tudi s silnim naporom vlomil. Medtem so pa Kolšekovi že povečini poskakali skozi okno na nasprotni strani hiše. Gajšek je zajel za vlomljenimi vrati samo še gospo Mihelčevo in gdč. Faniko Adamljetovo, ki sta se slučajno tam nahajali, ter domačo hčerko gospo Pepco Merseljevo. ki ima komaj tri tedne starega otročička, katerega je v zibelki zakrivala s svojim telesom. Gajšek jo je mimogrede oplazil z revolverjem po hrbtu in planil nad gospo Mihelčevo ter jo pričel udrihati po glavi. Fanika Adamljetova pa je naglo smuknila mimo njega na cesto. Tudi gospej Mihelčevi se je posrečilo, »da je vsa okrvavljena ubežala podivjancu. Ko je Gajšek pritekel za njo na cesto, ga je zgrabil mornariški podnarednik g. Albin Pisanski ter ga držal toliko časa, da so prišli orožniki. Gospo Mihelčevo so takoj odvedli v bolnišnico. Upokojenca čaterja pa je odpeljal tja g. Kvas na svoji limuzini. Odlikovanja naših mojstrov iotograilfe Priznanja tujine Antu Korniču, Cvetu šviglju in drugim Ante Kornič: Gosi. Slika bo te dni odposlana v Afriko Ljubljana, 11. septembra Naši fotoamaterji se s svojimi deli vedno bolj uveljavljajo v svetu in čeprav je naša fotcamaterska umetnost še mlada, je vendar že na tako dostojni višini, da si je pridobila nedeljen sloves v mednarodni konkurenci. Naši fotoamaterji so prejeli že ne-broj odlikovanj, priznanj in nagrad na raznih razstavah. In prav te dni se jim pridružujejo nove. V ponedeljek je bila v Osijeku v dvorani nekdanje županije svečano otvor-jena II. fotografska razstava, ki jo je priredila pridna podružnica Hrvatskega pla-mnarskega društva »Jankovac«. Razstava je bila razdeljena na 4 oddelke, na planinsko umetniški, strokovno ter na lokalna dela kontaktnega formata. Na to razstavo so poslali svoja dela tudi naši fotoamaterji. Seveda so nadvse častno odrezali, saj so med prvimi nagrajenci. Razsodišče, ki so ga otvorüi odlični strokovnjaki, akademični slikarji in drugi umetniki, je sklenila, da po deli prvo nagrado za planinske slike g. Antu Korniču iz Ljubljane, ki je prejel zlato plaketo za svoj »Smučarski paradiž«, res izredno lep posnetek divnega smučišča na Rožci. Peter Kocjančič iz Ljubljane je bil med umetniškimi deli nagrajen s srebrno plaketo kot drugo nagrado za »Poletni dan« Marjan Pfeifer iz Ljubljane je pa prejel bronasto plaketo za delo »Ob Savi« kot tretjo nagrado. Poleg tega je žirija razdelila pohvalna priznanja za nekatere prav lepe fotografije in med pohvaljenimi je tudi g. Franc Bazelj iz Ljubljane. »Njegova »Planinska tišina« je bila, takor druga dela naših fotoamaterjev, predmet splošne pozornosti. G. Ante Kornič se je razvil v zadnjih letih v enega naših mojstrskih fotoamaterjev, kar pričajo številne nagradne ocene in priznanja. Poročali smo že, da je za svoji ljubki »Dve goski«, ki se kopljeta in soln-čita v poletnem dnevu, prejel bronasto kolajno na mednarodni razstavi v Antwerpnu, srebrno pa na mednarodni razstavi v Barceloni in na mednarodni razstavi v Lucernu. Nedavne dni je pa prejel laskavo pismo iz Bostona, kamor je poslal isto delo kakor v Osijek »V smučarskem raju«. Pismo se glasi: »Po tednih trdega dela smo končali pregledovanje slik in del za našo letno kon- kurenco in za The American Annual of Photography. Pregledali smo 5000 del in od teh izbrali okrog 350 za razstavo in reprodukcijo. Med temi je tudi vaše delo »V smučarskem raju«. Dodeljeno bo potujoči razstavi, ki pojde po ameriških fotografskih klubih in umetniških muzejih. Poleg tiga vam je bila priznana nagrada enoletnega abonmaja »American Photography« ali pa če želite en izvod ameriškega koledarja American Annual of Photography za leto 1936, ki bo izšel v novembru. Čestitamo vam k vašemu uspehu v tej konkurenci!«. Tudi fotoamater Cveto Švigelj je dosegel zadnji čas nove lepe uspehe v tujini. Mona-kovski »Völkischer Beobachter« se izraža o njem kot prvovrstnem pokrajinarju, salz-burški časopisi navajajo, da so njegove slike prava paša za oči, a dunajska ocena se glasi, da bi razvajen gledalec občudoval njegove slike v nedogled, da so čudovite umetnine in da je Švigelj fotoamater brez primere. Poleg tega je prejel Švigelj tudi povabilo ameriške grafične revije, ki izhaja v milijonski nakladi, da prispeva ciklus 30 svojih del. Brusilci koral iz Zlarina pred Šibenikom vzbujajo na jesenskem velesejmu mnogo pozornosti. Korale so seveda po poljubni izbiri na prodaj< Letalski promet napreduje Ljubljana, 11. septembra Letalska zveza med Ljubljano in Suša-kom je bila letos cel mesec prej zaključena kakor lani. Vzrok temu je, da je Aeroput ustanovil nekatere nove zračne zveze kakor Beograd—Sarajevo in Zagreb—Sarajevo in se je bilo bati, da bo proračun prekoračen. S tem seveda ni rečeno, da bi bila naša jadranska proga pasivna, kar najbolje dokazuje statistika, ki nam pokaže, da se je na progi Ljubljana—Sušak in obratno v 2 in pol meseca prepeljalo 12 potnikov več kakor lani v 3 in pol mesecih. V avgustu je bil promet zelo zadovoljiv. Iz Ljubljane je odletelo 191 potnikov, 1283 kg prtljage in 46.5 kg pošte, v obratni smeri pa je izstopilo v Ljubljani 185 potnikov, iz tovorili pa so 971 kg prtljage in 13.75 kg pošte. Od 15. maja do 31. avgusta se je peljalo po zračni poti skupno 1125 potnikov 8016 kg prtljage in 158 kg pošte. Frekvenca iz Ljubljane na Sušak je bila precej višja Ako Te med lepim radijskim koncertom moti nezaže- ljen obisk___ne vznemirjaj se ... jej bonbon. kakor v obratni smeri. V tem času je odletelo iz Ljubljane 614 potnikov, 4275 kg prtljage in nad 98 kg pošte, s Sušaka pa je dospelo v Ljubljano 511 potnikov, 3741 kg prtljage in nad 59 kg pošte. Odračunajoč nedelje in praznike, ko letalo ni startalo, je povprečno potovalo na dan 18 potnikov, 129 kg prtljage in 2.5 kg pošte. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne Franz Jossfow© ^с Registrirano od ministrstva za eoc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Mladi rod v šolah V Ljubljani še vedno primanjkuje osnovnih šol Ljubljana, 11. septembra. Poročilo o številu dijakov, ki smo ga včeraj objavili za ljubljanske gimnazije, naj danes izpopolnimo še s kratko navedbo, da se je na vseh 13 državnih in 2 zasebnih gimnazijah, kolikor jih šteje dravska banovina, vpisalo letos nič manj kakor 11.060 dijakov in dijakinj, med tem ko jih je bilo lani samo. 9.332. Ta primerjava nam daje pač dovolj nazorno sliko, v kako živahnem t°mpu se od leta do leta množi armada kandidatov za učenost, ki jo nudijo srednje šole. Rojstva padajo •. • Kratek pogled v statistiko učencev in učenk, ki so se vpisali letos na ljubljanske osnovne, pa nam pokaže tendenco v čislo nasprotno smer Kakor vzdržema pada število rojstev po naših mestih, tako leto za letom pada tudi število šoloobveznih otrok. Tako je predlanskim drgnilo hlače na ljubljanskih šolskih klopeh še 3958 učencev in učenk, lani še 3813, letos na se jih je vpisalo vsega skupaj 3679 (19S5 dečkov in 1694 deklic). V prvih razredih je letos vpisanih 674 otrok (365 dečkov in *309 deklic), kar pomeni prav tako občutno nazadovanje nasproti lanski številki. Poleg tega, da se v tej dobi gospodarske krize zlasti meščanske in delavske rodbine branijo otrok, bo temu stalnemu nazadovanju v dobršni meri krivo tudi dejstvo, da se ljudje zaradi cenejših stanovanj v zmerom večjem številu naseljujejo na podeželski periferiji mesta. S tem v zvezi se opaža tudi znatno in stalno naraščanje šoloobveznih otrok po predmestjih. In vendar je stiska Vkljub temu. da število šolarjev vzdržema pada, pa so naše šole še zmerom v trajni stiski za prostor. Ljubljana ima za 11 osnovnih in 4 meščanske šole samo 8 mestnih šolskih poslopij in še od teh dve niste bili zidani za šolo. tako da nikakor ne utrezata strogim zahtevam sodobne vzgoje (Vrtača in licej). V takšnih razmerah se pod eno streho gnete po 2 3 in še več šolskih zavodov, po vrhu pa so jim povsod pridružene še obrtno nadaljevalne šole, da se prostori nikoli prav ne prezračijo. V celem še zmerom manjka 22 učilnic pa še množica kabinetov. zbornic, kopeii in podobnih priti-klin, brez katerih si modernega vzgajališča ne moremo predstavljati. Da do neke mere odpomore temu zlu, je mestna občina v novem šolskem letu najela še Waldherrjevo palačo v Beethovnovi ulici, kamor sta se preselili šišenska meščanska, ki je doslej občutno ovirala razmah tamošnje osnovne šole, in pa manjšinjska, ki je doslej uživala gostoljubje na Grabnu. S tem. da je Wald-herrjeva palača priskočila na pomoč, pa potreti po šolskih zgradbah v Ljubljani še Л« • • 1 »v v • Ligam izkoriščajo ljudsko lahkovernost Zagorje, 11. septembra У litijpkem srezu je bilo dovoljeno nekaterim ciganskim družinam 14 dnevno bivanje, da bi kmetom popravili kotle. Cigani dobro zaslužijo pri kotlarskih delih ženske pa znajo premamiti marsikatero ženico s čarovnijo in prerokovanjem. Najprej eo taborili blizu Vač v petek pa so prispel; v Zagorje z več vozovi. Utabo-rili so se nad cesto ded Zagorjem in Trbovljami. V popravilo eo dobili toliko kotlov) da so morali še v nedeljo delati. Zvečer eo potem pili in se baJiali z za. eluženim denarjem. A ciganke eo se bi-strooke ogledovale po svojih žrtvah. V pouk in svarilo naj bo naslednji dogdek: K neki rudanski ženici je prišla ciganka, da ji pove erečo. »Zdiravja mi dajte«, je rekla ženica »keir sem vedno bolehna« ... Ciganka je takoj spoznala, da ima opravka s elabotno, lahkoverno ženo. Iz rok ji je brala, da .ji je «ekdo bolezen začaraL »Prinesite 6veže jajce!« je velela^ »Jn sveto obljubite, da osem dni ne boste nikomur o tem govorili, pa vas ozdravim. Prinesite 100 Din možev novi klobuk in svojo pleteno jopico!«... Med molitvami je ciganka delala nad jajcem križe, ženica je morala moliti v enem kotu in ker je med tem prišel tad<: mož je še on moral na kolena v drugi kot. »Vetanita!« je na. poeled velela ciganka, že je ubila jajce in, glejte, v njem sta bila dva zoba. Ob te*" je ciganka še posebno zablčila rudarskem" paru, da je treba stroKo molčati, sicer kazen ne bo izostala. Na vso erečo pa eo ljudje poslušali ceremonijo pred vrati. In ko je ciganka ravno hotela pobasatl bi. sago s ple"om. ®o vdrli v hišo vzeli ciganki blago in jo nagnali, da ее je kar kadilo za njo. Tu je torej bila sleparija preprečena a o*l drugod priihajajo poročila da so cigani oškodovali ženice. Zdaj je nadlosje konec cro<žn>ki eo cigane odpravili proti Trbovljam, dolgo ni zadoščeno, zlasti ker se dograditev bežigrajske šole, ki bi bila morala biti po prvotnem načrtu že lani izročena svojemu namenu, zavlačuje leto za letom. Številke osnovnih šol Ce se na naglo razgledamo po naših ^snovnih šolah, se razgrne pred nami naslednja slika: šišenska (VI. deška), ki je vobče največja osnovna šola v Ljubljani, ima leios 4!8 učence (lani 402): slede po vrsti: II. deška na Grabnu s 365 (lani 347). I. deška na Ledini s 319 (lani 853), III. deška na Vrtači z 298 (lani 317) in IV. deška na Prulah z 231 (247) otrok. Med zavodi za žensko mladino je največja I. dekliška pri Sv. Jakobu s 396 učenkami (lani 409), nata pa sledita osnovna šola na liceju s 327 (355) m IV. dekliška v Šiški z 288 (287). Šola na Barju je letos zbrala v svojih razredih 197 otrok, med njimi 94 dečkov in 103 deklice (lani 170). Dobršen del bremena odjemljejo mestnim šolam zasebni zavodi. Šola pri ur-šulinkah je letos vpisala 204 deklice (lani 207), Lichtenthurnov zavod 318 (3ufi), šola v Marjanišču pa 219 dečkov (222). Žalostno bilanco zapuščenega stanja enega dela naše šolske mladine kažejo številke o pomožni šoli, ki je letos sprejela v svoje okrilje 53 duševno zaostalih ali zanemarjenih dečkov in 45 deklic (lani skupaj 95) Manjšinska šola, ki je lani imela še 39 učencev je letos vpisala samo 13 dečkov in prav toliko deklic. Tudi meščanske šole so polne V približno enaki meri kakor gimnazije so doživele precejšen naval tudi meščanske šole v mestu in najbližji okolici. V mestu samem se je na meščanskih šolah vpisals vsega skupaj 1580 dijakov in dijakinj, od tega 734 dečkov in 846 deklic. Največja naša meščanska šola je I. deška na Prulah, ki je sprejela 379 učencev, nato pa slede po vrsti II. deška, ki se je preselila v Beethovnovo, s 355 dijaki, šola v Lichtentliurnovem zavodu z 299 deklicami, I, dekliška pri sv. Jakobu z 294 in šola pri uršulinkah z 253. Samo prvi razred na vseh teh zavodih bo štel letos 486 učencev in učenk, med temi 237 dečkov in 249 deklic. Če prištejemo meščanskim šolam v mestu še šole v Mostah (265), na Viču (270) in v Zgornji Šiški (220). ki imajo skupno vpisanih 755 dijakov in dijakinj, dobimo, da pripravlja vseh teh osem zavodov 2335 moške in ženske mladine na pot v življenje. Meščanske šole v veliki meri razbremenjujejo naše srednješolske zavode, ki so stalno prenapolnjeni, in prav bi bilo. da bi vrhovna prosvetna uprava že končno priznala tem šolam veljavo, ki jim po pravici gre. Neprekinjena vožnja inž. Huga iz Ljubljane v Sofijo Kakor znano priredi Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije te dni izlet v Bolgarijo. Izletniki se zbero v petek v Beogradu in odpotujejo v soboto zjutraj proti Sofiji. Ob tej prili- ki priredi znani zagrebški športnik inž. Oskar Hugo nonstop vožnjo Ljubljana—Zagreb—Beograd—Sotija. Star-tal bo v soboto ob polnoči izpred ljubljanskega Avtokluba, Kongresni trg. Vozil bo z avtomobilom Adler-Trumpf Junior Sport, 4/25 HP, 995 ccm. Vpo-štefvajoc rezultat njegove nedavne vožnje Ljubljana—Beograd bo prišel v Beograd med 9. in 10. uro v nedeljo dopoldne, nakar ima še okoli 400 km do Sofije. Če mu bo mogoče obdržati tudi na tem delu poti enako povprečno brzino, bo v nedeljo okoli 16. ure v Sofiji, kamor prispejo netkako v istem času tudi udeleženci turneje. Domače vesti * Naročnikom v mariborskem okrožju. Brez krivde »Jutra« in Narodne tiskarne se je mogla včerajšnja številka »Jutra« začeti šele tako kasno tiskati, da je nismo mogli v Manbor in druge kraje ob severni meji poslati že z nočnim brzovlakom, kakor to običajno delamo. Naročnike, ki so zaradi tega prejeli včerajšnjo številko prekasno, prosimo, naj nam zakasnitev oproste. * Osemdesetletnico je te dni doživel g. Kristijan Germel _ Šturm, posestnik v Solčavi. Svoje dni je imel v Solčavi gostilno, ki so jo posečali zlasti turisti. Bila je na najboljšem glasu in turisti so bili v njej kar najbolje postrežem. Ko mu je umrla žena. je »turni opustil gostilniško obrt Ko je bila pred več kakor 40 leti ustanovljena savinjska podružnica SPI), je bil Germel— Šturm poleg pokojnega Ant. Herleta glavna opora njenemu ustanovitelju Francu Kocbeku. Podpiral ga je z nasveti pa tudi materialno. Njegova zasluga je bila, da je pridobil domače prebivalstvo za SPD, kar je tilo velike važnosti. Nemci bi se namreč radi polastili Savinjskih planin s tem, da bi zgradili v njih celo vrsto svojih postojank. Toda zaman je bil ves njihov trud. Domačini niso hoteli prodati niii pedi svoje zemlje Pazil je na to Šturm. Nemci so mu to huiio zamerili in celjska sekcija nemškega planinskega društva je proglasila proti njemu celo radi tega bojkot. Toda Šturm se »a to ni zmenil, ostal je trden kot skala v tvojem narodnem prepričanju. Zato zasluži. da se ga tudi mi spominjamo ob njegovi fcOletnici in mu želimo: Še na mnoga leta! Samo 25 par za kilogram so Pekatete v novih paketih dražje od blaga, ki ga odprtega v zabojih prodajamo. Gospodinje, koristno in higijenično je, če kupujete makarone, špagete in jušne zakuhe v paketih. Pazite pa na napis »Pekatete«. -Д- Obisk nemških visokošolcev. V Beograd je prispela skupina visokošolcev iz Berlina, da vrne obisk našim akademikom. Izletniki so se pripeljali z dunav-skim potniškim pamikom. V Beogradu ostanejo samo en dan, potem pa odpotujejo v Dubrovnik in od tam v Črno goro. Obiskali bodo tudi Južo Srbijo in se potem vrnili v Beograd, kjer bodo ostali nekaj dni. * Ve.ike prireditve Rdečega križa v Zagrebu. Za teden Rdečega križa od 15. do 22. t. m. s» pripravili v Zagrebu pester program. Soproga bana ga. Konstrenčiče-va b0 aranžirala cerkveni koncert, odb0r-nice ženske sekcije Rdečega križa pa bodo priredile vel"ko modno revijo ter vse njene dohodke posvetile fcndu Rdečega križa. Organizacija zdravnikov bo poleg vsestranske podpore Ples v Savo-yus. Režijski stroški todo sicer precejšnji, upam pa, da bo naša publika zadovoljna. Po nekaj letih presledka bo oživela na našem odru Kalmanova »Bajadera«. Imam namreč izkušnjo, da dobre reči, ki jih ponovimo po šestih, sedmih letih, zelo vlečejo in dobro uspevajo. 0 tem sem se prepričal pri »Veselem kmetiču«, »Poljski krvi«, »štambulski roži« itd. Tudi Parme smo se spomnili in bomo dali njegovega »Nečaka«, spomladi pa sledi Schubert-Bertejeva »Pri treh mladenkah«. »1 n opera?« »Zdi se, da jo bomo morali v lastni režiji likvidirati. Poglejte lansko sezono smo dali Pannovega vUrha, grofa celjskega« iu »Hoffmannove pripovedke«. Ce mi verjamete ali ne: ni se nam izplačalo. Dušijo nas prevelike režije. Ne rečem radi MJr-ha«, ki smo ga dali v počastitev spomina našega velikega dirigenta in skladatelja. To je bila naša dolžnost. Da smo se pa pri »Hoffmannovih« uračunali. na to nisem nikdar mislil. S tem pa še ni rečeno, da ne bomo svoji publiki nudili tudi nekaj opernega. Podrobnosti vam ne smem izdati. Ce se bodo pogajanja uspešno zaključila potem bomo lahko v Mariboru pozdravili sredi sezone ljubljansko opero г Bettetom v »Seviljsk^m brivcu« Gostovanje bi bilo namenjeno vsem abonmajem Za takšno rešitev sem se odločil radi tega. ker se mi zdi boljša in prikladnejša, pa tudi enostavnejša.« u_ Posestnikom novih hiš. Za 15. september napovedani shod posestnikov novih hiš se radi tehničnih težkoč preloži na nedoločen čas. Unionska dvorana se namreč pravkar adaptira in do 15. septembra hrž-kone ne to mogla sprejeti ogromnega števila posestnikov novih hiš. Da pa društveno življenje ne bo nič manj živahno, bo prirejalo do shoda v Ljubljani in po ostalih krajih večje sestanke: prvi sestanek se vrši v četrtek dne 12. t. m. ob 30. v salonu gostilne :\Pod lipo«, Novak, Moste pri Ljubljani. kamor naj pridejo vsi posestniki novih hiš iz Most in okolice. Hkrati prosi odbor vse posestnike novih hiš. ki so plačali višio šolnino, kakor bi jo plačali, če bi imeli predpisano 6% zgradarino, da to društvenemu tajniku Lukežu, TjTševa cesta 99, г dopisnico javijo. u— Slana pred Mihaelom. Letos je prav nenavadno zgodaj slana pobelila barjansko ravan. V torek zvečer je bilo močno hladno. Noč jasna. Prav tako zgodnje jutro. Termometer je padel na 2 C. In slana je legla po Barju tja do ižanskih polj. Ajda letos silno lepo obeta. Bila je nevarnost, da jo bo slana pomorila. K sre. čl je pozneje nastopila megla, ki je preprečila, rja sonce ni posmödilo ajde in jesenskih rež. Drugače je bil dan lep in sončen. Pravijo, da slana pred Mihaelom obeta hudo zimo. u— Z avtom v Dubrovnik» Odpotujem v soboto ali nedeljo (s Packard avtom) tja preko Plitvic. Sarajeva in Mostarja. Sprejmem 2 ali 3 sopotnike, cena 650 Din. Prijave pri Putniku. Iz Celja e— Proslavo 50 letnice CMD bosta priredili 9. novembra moška in ženska podružnica CMD v Celju. Celjski delegati za jubilejno skupščino GMID dobe pooblastila pri predsedniku moške podružnico dr. Bavd ku na upravnem sodišču. Delegati odidejo že v soboto. Članstvo naj se v čim večjem številu udeleži jubilejne skupščine. e— Inozemski arheologi so si včeraj dopoldne še enkrat ogledali celjski muzej, nato pa položaj rimskega mesta Claudiae Ce-leiae, znameniti celjski strop v grofiji in freske, ki jih zdaj odkrivajo v opatijski cerkvi. Iz Celja so se odpeljali dopoldne < dvema avtobusoma v Ločico pri Polzeli in si tam ogledali stari rimski tabor. Ob tej priliki se je razvila med arheologi debata o pomenu tega rimskega tabora in o značilnosti naših predzgodovinskih kultur. Po skupnem kosilu v hotelu »Evropi« v Celju so se arheologi odpeljali preko Šmarja pri Jelšah in Ptujske gore v Ptuj. V naše včerajšnje poročilo se je pri telefonskem prenosu vrinila napaka. Današnje Dmovo pri Krškem je stari Neviodonum in ne Mediodu num, arheolog iz Frankfurta pa se imenuje dr. Bersou. e— Celjska gimnazija ima skoro tisoč učencev. Na državni realni gimnaziji je lotos vpisanih 952 dijakov (lani 899), med temi 313 deklic. V prvem razredu so štirje oddelki z 300 učenci, med temi 71 deklic. Na zavodu primanjkuje še 5 učnih moči, zato se bo moral pouk skrčiti dokler ne bo novih namestitev. Štirje razredi bodo imeli pouk popoldne. e— Društva jugoslovanskih akademikov v Celju ni več. K tej notici smo prejeli naslednji popravek. Ni res, da društva jugoslovenskih akademikov v Celju T""" Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. *n 914. uri. GRETA GARBO v filmu Mata Marl Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. »Ljudje se zelo zanimajo, kako bo letos z ansamblom«. >V glavnem ostane isti. Mesto Severjeve stopi v ansambl gdč Branka Rastergerjeva, ki sem jo angažiral. G. Stupica, ki паз je tudi zapustil, je bil pri nas itak angažiran predvsem kot režiser. Da najdem nadomestilo, sem se dogovoril z nekaterimi našimi odličnimi režiserji, ki bodo na našem odru zrežirali nekatera dela Tako nam bo Peter Malec zrežiral Arxovo »Izdajo pri Novari«. pa tudi Milan Skrbinšek in Ciril Debevec bosta sodelovala. Tako sem našel nadomestilo tudi za Vladimira Skrbinška kot režiserja. Da pa ga nadomestim tudi kot igralca sem si zamislil stalna gostovanja odličnih članov ljubljanske drame, kakor n. pr. Jana, Kralja itd. Storil sem vse, kar sem mogel v okviru danih možnosti, da bo letošnji repertoar čim lepše uspel. Jaz sicer vem, da je stalno članstvo za ansamblsko konsolidacijo in zlitje priporo-čljivejSe. Iz vidika publike pa daje takšno gostovanje izvajanju repertoarja značaj pestrosti in slikovitosti.« »Penezi vam bodo gotovo delali tudi letos ne male skrbi, gospod upravnik«? »Pa kako. Lani sem streljal preko bud-žetnih možnosti Letos prihaja nov udarec. V smislu navodil finančnega ministra bomo morali v proračunskem osnutku za l. 1936/7 skrčiti osebne izdatke za 10%. materialne pa za 20%. Tudi drugod ni niti najmanjšega upanja da bi se podpore zvišale. To so hude skrbi, veste. Potem pa pravijo, da je vodstvo teatrskih poslov prijetna reč. ni več, temveč je res, da Se obstoja in da bo obstojalo do oblastne odobritve novega naziva. Preimenovanje naziva — pri ' čemer ni protestiral niti en sam član — pa se je sklenilo zato, ker se je povečala njegova teritorialna Kompetenca in ker to zahteva društveni zakoa. Društvo je strogo stanovsko, zato tudi odbor ne vrši funkcij zaradi katerekoli politične pripadnosti, temveč zaradi delavoljnosti e— Regulacija Sušnice lepo napreduje. Delo je v glavnem končano že od izliva Sušnice do cestnega ovinka na Ostrožnem Regulacija se bo nadaljevala, dokler bodo denarna sredstva na razpolago, dalje proti Ostrožnem u. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 veseloigra »Pozabi na svoje skrbi« in tri predigre. a— Važno za člane Slovenskega planinskega društva! Vsemu članstvu podružnice SPD v Mariboru sporočamo, da se nahaja društvena pisarna sedaj na Aleksandrovi e. št. 16, Mef. štev. 2290. kjer se dobe vse informacije v zadevi planinstva. Članstvo, ki še ni poravnalo članarine za tekoče leto, vljudno prosimo, da to stori čim preje v društveni pisarni med uradnimi urami od 9. — 12.30 in od 18. — 19. Med glavne dohodke društva spada tudi članarina ter je za redno in uspešno delovanje društva iiujno potrebno, da izpolni tudi članstvo svojo dolžnost. Odbor. Slovensko trgovsko društvo opozarja svoje člane na občni zbor Zveze trgovsk'h zdiuženj. ki se bo vršil v nedeljo 15. t. n). ob 9. dopoldne v Ljutomeru. Dolžnost tr-govstva je, da se tega pomembnega občnega zbora polnoštevilno udeleži. Ker nismo dobili več avtobusov na razpolago, odpotujemo v nedeljo zjutraj iz Maribora s prvim vlakom in se vračamo popoldne ob 6. uri. a— ecialiska uprava razglaša: Abo_ nentje dobijo letos pole S celotnega gostovanja ljubljanske opere s »Seviljskim brivcem« 13 dramskih predstav, 7 operetnih in 1 koncert. Pogoji za abonma so lanski znižal se je 1° abonma v nekate. rib galerijskih ložah. Abonma ее plačuje v sedmih zaporednih obrokih. Najcenejši sedež v abonmaju se dobi za 9 dinarjev mesečno. a _ Go-pa »da Kozina-Audrijani.jcv.i, ki je svoj čas študirala klavir pri prof. Ravniku v Ljubljani, je kot učenka znamenite klavirske pedagoginje profesorice R. Kur-zove z odličnim uspehom absolvirala praški konservatorij. Mladi virtuozinji, ki bo v Mariboru otvorjla svojo šolo, naše iskrene čestitke. a_ Iz matične glasbene šole. Na novo sta nameščena absolventka zagrebškega kons-ervatorija Sonja škapinova za рое. dinsko petje in absolvent dunajske glasbe n=> akademije dr. Roman Klasinc za klavir. a— Tečaj za gasilce novince, združen z reševalnim tečajem, prireja tukajsna gasilska četa. Prijave' v Gasilskem domu na Koroški cesti 12. a— V 70 dneh bodo pod strpho nova šolska poslopja v petem okraju. Hvalevredno da je mestna občina od graditeljev zahtevala kot pogoj, da se pri delih zaposlijo mariborski Sn okoliški brezpo. s ein i. a— Tudj Tomšičfcv drevored bodo re_ guhrali v smislu enosmernega (prometa in bo o zadevnem načrtu v kratkem razpravljal občirski odbor. a_ Mestni vodovod se bo razširii, in sicer se bodo vršila nekatera dela ki 60 fe izkazala nujno potrebna pri izboljšanju in preureditvi betnavskega studenca. a— Tezensko postajališče se je obneslo. Nad 33 000 potnikov jp potovalo s tezen. skega postajališča v času od ustanovitve do 10. t.m. a— Konec sezone na otoku. Tudi lotos se bo predvidoma zaključila kopalna sezona na Mariborskem oioku z nedeljo dne 15. t. m. a— Na magistratu bod0 s 16. t.m. zope^ deljene uradne ure. in sic-er cd 8. do 13. in od 15. do 17. a— Gradbeno dovoljenje je dobil mestni stavbenik Rudolf Kiffman za zidavo dvonadstropne stanovanjske hiše v Kej-žarjev; ulici 12. a— Pravcato gor0 stekia bi tvorilo sto kozarcev, 20 steklenic in 20 sifotnskih steklenic, ki so jih razbili pretepači ob priliki pretepa v neki ruški gostilni. Zadevo imajo v rokah orožniki. a— Posestno gibanje. Stavbeno parcelo za 1)0.000 Din je kupila trgovčeva hčerka Renat;1 Supančičeva od posestnice (Katarine fcft .1'ove, odvetnikova hčerka Vojka Re; .r.anova pa js kupila od zdravnika d^r. Mivuša parcelo v Prešernovi ulici za 79.000 Din. Takihle se morejo iznebiti kvečjemu dile-tantje, ki nimajo pojma o vsem tem, kako težko je v današnjih časih varno krmariti brod našega gledališča,< c. Zapiski Kralj Ed i p v letnem gledališču. Na sporedu široko zasnovanega hrupno razgibanega kongresa JS je bilo tudi dvoje intimnih umetniških prireditev, ki sta pa kakor dve zavrženi pastorki ostali potisnjeni v zatišje in pozabo: koncert Akademskega pevskega zbora na Taboru v so boto zvečer. Ki je moral odpasti. ker se skoraj živa duša ni odzvala vabilu, in So foklejev «Kralj Edip» (prevod Franceta Albrechta po Hofmannsthalu), ki je v nedeljo zvečer zbral v letnem gledališču v Tivoliju komaj dobro peščico ljudi. SiceT je znano, da velike manifestacije, usmerjene predvsem na suge9tivni. vnanji efekt, ne ustvarjajo ravno najprikladnejšega ozračja za dojemanje m zmago duhovnih, iz globine zajemajočib vrednot Lgra. s katero je Narodno gledališče naklonilo Ljubljani in njenim gostom vsekakor dragocen predujem — saj ni navada, da bi se dela tolikšne veljave in tako obsežnega aparata sveže naštudirana postav Ijala na oder v predsezonskih dneh — pa nikakor ni zaslužila tako žaljivega omalovaževanja pri občinstvu v režiji prof šesta ki je dejanje strnil v sklenjeno enoto in izoblikoval Edipovo in Jokastino oseb nostno tragiko do zadnje grozotne jasnosti. in v inscenaciji inž arh Franza. ki je na amfiteatralnem. sicer avditoriju na menjenem stopnišču ustvaril skladno, s a— Jabolko vzrok krvavega spopada med brati. 33 letni Franc Pesek in njegov brat Avgust sta kosila na travniku ob šentiljski meji. Za šalo je Avgust vrgel jabolko proti Francu, ki je radi tega navalil s koso na svojega brata in ga občutno ranil na levi roki. a— Čudno maščevanje. Nad posestnikom Josipom Senekovičem iz Šetarove v Slov. Goricah so se neugotovljeni storilci maščevali na ta način, da so mu odpeljali po noči vso pokoSeno otavo s travnika. a— Volčjaka je »podkupil« zviti vlomilec pri Rosenbergu na Tržaški cesti. V vreči, ki eo jo pri njem našli, je bila še precejšna porcija mesa, ki je bila namenjena psu čuvaju. Omeniti je, da gre v kratkem razdobju za tretji slučaj vlomilske tatvine pri istem objektu. a— Aretacija nevarnega vlomilca. Mariborska pobija je sinoči aretirala v ne. ki zakotni gostilni 20-letnega Josipa Kel-ca ki so ga orožniki v Košakih že dolgo časa iskali. Mladi aretiranec je namreč svojeročno vlomil v trgovino Ludvika Rižnika, kjer je odnesel za približno 15.500 Din manufakturnega blaga. Orožniki so osumili Kelea ker ni bila nobena stvar varna pred njim, sumljiv pa je postal zaradi tega. ker ga je takoj po vlomu pobrala noč. Izročen bo sodišču. Iz Zagorja z— pokopali smo vpokojenega rudni, škega strojnika Franceta Umeka. Pokojni je bil dolgo časa med prvimi telovadci zagorskega Sokola takisto во njegovi otroci vsi pri naraščaju. Poleg številnih prijateljev je tudi Sokol spremljal dragega brata k počitku. Naj mu bo lahka doma. ča gruda! z— Meščanska šola odgodena. Med prebivalstvom vlada veliko nezadovoljstvo, ker je otvoritev meščanske šole spet za-vlečena do prihodnjega leta. Pripravljalnega odbora in občinske uprave ne zadene krivda, oba sta izvršila dolžnost in potrkala na' vrata povsod, kjer je bilo treba. Uv©rjeni smo, da bo oblastvo sarno uvidelo potrebo, da dobi. Zagorje, ki ima 1.200 učencev v' narodni šoli, že tako dolgo» Potrebno meščansko šolo. Iz Ptuja j— Lepo sokolsko slavje se je vršilo v nedeljo pri Sv. Vidu pri Ptuju. Sokolska četa je razvila prapor, ki ji ga je bil podaril njen ustanovitelj in prvi načelnik, učitelj Zej iz Rač. Prapor jc blagoslovil župnik pater g. Konstantin. Slavnosti so se udeležili poleg velike množice vaškega in okoliškega prebivalstva tudi ptujski Sokoli. Sokol&ka četa pri Sv. Vidu šteje že nad 100 članov. oipodarslTo Novi davčni odbori Z гадоаош o proračunskih dvanajstinah so bile .kakor znano, spremenjene tudi dju-loobe našega davčnega zakona glede davč" ИШ odborov. 1>оош1 so imeli prej po aa-čeiu oamoobdavciive predstavnici u a v onih zavezancev v uavč. odooi u večino, .menuje po novih določbah polovico članov davčnega odbora (dva redna člana in dva namestnika) drugostopno da voli o oblastvo po svobodni izb m ш na prtxiiog prvostopnega da von eg a oblast va. Drugo polovico tvorijo člani, izvoljeni od pristojnih zbornic (trgovskih, obrtnih, industrijskih, odvetniških, notarskih, apotekarskih »td.) iz vrst davčnih zavezancev za pndobnino s področja dotič-nega davčnega odbora, in sicer voli vsaka zbornica po dva člana in dva namestnika. Med temi izvoljenimi člani pozove predsed-liiik davčnega odbora vedno samo dvojico, delegirano od one zbornice jkateri pripadejo davčni obvezanci, o katerih se bo razpravljalo dotični dan. Ker se je dejstvo, da bodo odslej davčni zavezanci po zakonu v davčnem odboru v manjšini, neugodno tolinaeiio, je bile še pred uveljavljenjem proračunskih dvanaj-stin izdano tolmačenje finančnega min str-stva, ki je dalo navodilo, da mora biti eden od dvojice zastopnikov davčne uprave v davčnem odboru iz vrst zavezancev pridob-nine. Novi davčni odbori eo tudii po tem navodilu sestavljeni in je bil v Ljubljani kot drugi elan. ki ga določi davčno oblastvo. imenovan g. Ivan Ogrin; Zbornica za TOI pa je imenovala kot člane: za obrtništvo Josipa Rebeka in Miroslava Urbasa, za trgovino Pavla Fabianija щ Antona Ver Gospodarske vesti — Žalno sejo za pokojnim častnim predsednikom Dragotinom Hribarjem sklicuje Zveza industrijalcev v Ljubljani za četrtek 12 t. m. ob 3. popoldne v sejno dvorano Zbornice za TOI. Seja je izključno namenjena spominu na pokojnika, ki je bil častni član in častni predsednik zveze. Na to sejo se vabijo poleg članov uprave vsi člani Zveze industrijalcev odnosno predstavniki včlanjenih podjetij. Pogreb se bo vršil eno uro kasneje, to je ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Zaloška cesta 1*. = Pravilnik k davčni noveli. Finančni minister Dušan Letica je izdai pravilnik k odredbam o neposrednih davkih, ki jih vsebuje zakon o proračunskih dvanajstinah. Ta pravilnik je bil objavljen v »Službenih Novinah« od 10. septembra. = Izpiti za stavbenike in elektrotehnike. V jesenskem terminu t. 1. se bodo vršili izpiti za graditelje visokih in nizkih zgradb in za elektrotehnike pred pristojno izpitno komisijo pri kraljevski banski upravi oktobra odnosno novembra. Prošnje je vložiti v smislu uredbe o opravljanjii navedenih izpitov (»Službeni List« štev. 58 odnosno 59/9 iz leta 1933) najkasneje do 1. oktobra t. 1. na oddelek za trgovino obrt in industrijo pri kraljevski banski upravi dravske banovine. mSEMRAJTE V „JUTRU*4 biča, za gostilničarstvo Joška Lavterjä in Jerneja Jeleniča in za industrijo Sianeta Vidmarja m Zaneta Miklavca. Kakor je razveseljivo, da je bilo izvršeno imenovanje članov davčnega odbora tako, da imajo sedaj davčni zavezanci vendar večino v davčnem odboru, bi bilo vendar želeti. da b bil princip, po katerem naj bo eden od obeh imenovainih članov davčnega oblastva iz vrst davčnih zavezancev, sprejet tudi v pravilnik k zakonu o neposrednih davkih. Pravilnik k davčnim določbam zakona o proračunskih dvanajstinah je bil pravkar objavljen v »Službenih novinah г. Tu pa žal pogrešamo takega pojasnila. Pravilnik namreč pravi, da je treba člane davčnega odbora, ki jih postavlja drugostopno davčno oblastvo, vzeti prvenstveno »z vrst starejših upokojenih ali aktivnih državnih uslužbencev in šele. če takih ni ali jih ni dovolj, iz vrst obveznikov zemljarine, zgradarne, pridoboine itd. Gornje besedilo pra'vilnika, bi bilo treba spremeniti v smislu navodil, ki jih je izdalo finančno ministrstvo ob koncu julija, sicer se la-hk zgodil, da bodo v bodoče pri imenovanju članov davčnih odborov v-геГ oba člana iz vrst upokojenih ali aktivnih državnih uslužbencev in bodo prišli predstavniki davčnih zavezancev v manjšino. Vnesti se mora zaradi tega v pravilnik isto besedilo, ki je b;lo v juliju v okrožnici davčnim upravam in ki se je glasilo, da morajo davčne uprave drugega rednega člana brezpogojno predlagati, finančne direkcije pa imenovati iz vrsft obvezencev pridobnine. potresom in po potresu.« Dr Anton Vodnik je zastopan z arhivalno študijo o Francescu preprosto efektno Kraljevsko palačo za-slonjeno sceno, je delo doživelo velik umetniški uspeh. Levar je z neposredno človeškim, .suverenim likom Edipa, kralja, očetomorilca in krvoskrunca, ustvaril eno najvemejših podob človeka v vsej veličini in razdejanju, ki ga je lahko kdo deležen pod solncem Marija Vera je tragedijo Jokaste doživela do poslednjega, brezumnega dna. V ostalih vidnejših vlogah so nastopili še Kralj (Kreon), Skr-binšek (Teirezias), Lipah (sel iz Korin-ta) ter Severjeva. Boltarjeva. Slavčeva in Gabrijelčičeva (kraljičine strežnice). — L M. Slovenski učbenik bolgarskega jezika. Kakor izvemo, namerava izdati Jugoslov.-bolgarska liga v Mariboru prepotrebni Učbenik bolgarskega jezika. Knjiga, ki jo je spisal prof. Jan Sedivy, izide v oktobru. Isti pisec je sestavil tudi Antologijo sodobnih bolgarskih pisateljev in Pregled bolgarske književnosti. Obe knjigi izideta novembra »Monumenta artis slovenicae«. Pravkar izišli 10. snopič Monument je po=večen svetniškim legendam Besedilo iz peresa dr. Fr. Steleta seznanja s temi motivi in njih pomenom za naše slikarstvo v poznem srednjem veku Renroducirane so cerkvene slike iz Križne gore nad Staro Loko. Sv Petra nad Želimljem. Gosteč. Žužemberka. Bo-dešč. Žirovnice. Visokega pod Kureščkom. Sv Janeza v Bohinju, Vitanja in Iga. Dva- ! najsti snopič obeta reprodukcijo nedavno odkritih fresk iz crngrobske cerkve. = Zvišanje diskonta v Italiji. Italijanska banka, ki je že v avgustu povišala disketno mero od 35 na 4.5%, je sedaj izvedla ponovno zvišanje na 5%. Izkaz Italijanske banke od konca avgusta zaznamuje ponovno zmanjšanje zlate rezerve za 197 na 4704 milijona lir. Temu znatnemu odtoku zlata stoji nasproti le malenkostno povišanje deviznih rezerv za 8 na 438 milijonov. — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Marije Hvalčeve, imetnice ameriškega bazarja v Mariboru, Jurčičeva 9 (poravnalni upravitelj Jakob Kogej, javni notar v Mariboru; poravnalni narok 10. oktobra ob 10., prijavni rok do 5. oktobra, kvota 50%) in o imovini Edvarda Dittricha, kleparja in instalaterja v Murski Soboti (poravnalni upravitelj dr. Friderik Fleck, odv. v Murski Soboti; poravnalni narok 10. okt. ob 10., prijavni rok do 5. oktobra, kvota 50%). Hmelj + Žalec, 11. septembra. Promet v Žalcu je izredno živahen. Cena je pri srednjih kvalitetah 23 do 24 Din. Za gladko-zelenim blagom je izredno živahno povpraševanje. Posamezni hmeljarji to blago nadalje 'držijo čvrsto in ga ne dajo ne za 26 Din in tudi ne za 27 Din. V obrobnih krajih je večji del blaga že odprodan m se računa, da so prodali že 8000 met. sto-tov. Iz šoštanjskega, predvsem pa iz mo-zirskega okraja prihajajo poročila o nekontroliranem ali vsaj po trgovcih toleri-rainem poslovanju tekačev, ki na vse mogoče načine hočejo ceno hmelja držati nizko in se pri tem poslužujejo raznih, skoraj umazanih sredstev kakor uničenja oz. raztrganja pogodbe, sklepnega lista it.d. Hmeljski tržni nadzornik, 4- Žatec. 11. septembra. Pri nadalje čvrsti tendenci in stalnem povpraševanju ее nadaljuje živahna kupčija po ceni 1300 — 1750 Kč za 50 kg. = Hmeljska letina v Nemčiji. Komisija glavne zveze nemškega pivovarništva v Münchenu, ki je imela nalogo oceniti hmeljsko letino, je sestavila končno cenitev na 200.000 starih stotov, tj. za 50% več nego lani. Kobule so letos razmeroma majhne. V letu 1935-36 bo Nemčija lahko v celoti krila lastno potrebo, ki znaša 180.000 stotov, dočim je bil lani pridelek manjši nego potreba. Borze 11. septembra Na ljubljanski borzi so danes oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi za malenkost pocenili in notirajo sedaj 8.45 — 8.55. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.5Ö50. v angleških funtih po 232.80 in v grških bonih po 35, dočim so se španske pezete nudile po 5.67.50 Na zagreb. efektnem tržišču notira vojna škoda пеэргэто-njeno 369 — 370 brez prometa (v Beogradu so bili zaključki pri čvrstejši tendenci no 370 — 372) Promet* ie bil samo še v 6% begluških obveznicah po 64 (v Beogradu po 67). S tako lahkoto in hitrostjo doseči tako belo perilo ЈШ mogoče samo г RIVIERA terpentinovim milom ki je izdelano na podlagi olivnega olja. Z velesejma in jadranske razstave Popoldansko sonce je včeraj popoldne zopet privabilo na velesejm veliko število posetnikov. Poročali smo že, da je odšel na Sušak tovorni avtomobil, da pripelje novo pošiljko žrivih morskih rib za razstavo na velesejmu. Ta tovorni avtomobil se je včeraj že vrnil s številnimi morskimi ribami in drugimi živalimi, ki so izredno poživile pomorski akvarij v paviljonu »G«. Jadranski kino na velesejmu, ki je s svojim redkim sporedom vzbudil mnogo zanimanja, bo imel od danes naprej docela nov program, na kar opozarjamo vse intere sente, zlasti one, ki so videli že dosedanji program in so mu z navdušenjem sledili. Tudi trgovinski del letošnje jesenske ve-lesejmske prireditve beleži lepe kupčijske uspehe, in sicer predvsem v pohištvu, v žimi in drugih predmetih za stanovanjsko opremo, v radijskih aparatih, v izdelkih pletilne industrije, v strojih, pečeh, v izdelkih živilske industrije in seveda kakor vedno v številnih praktičnih i.n tehničmih novostih. Kot posebnost letošnjega jesenskega velesejma je treba omeniti še bogato razstavo zdravilnih zelišč, ki jo prireja Kmetijska družba. Tu jfc razstavljenih nad 135 vrst zdravilnih zelišč, zlasti onih, ki so pomembnejša za izvoz v Nemčijo, Franoi-jo, Anglijo in Ameriko. Zdravilna zelišča tvorijo danes že precejšnji vir dohodkov našega kmeta. Zanj je razstava poučna tudi zaradi tega, ker nam prikazuje standardizirane bale ki vreče po 50, 65 in 120 kg. Poskušnjo morskih rib na velesejmu priredi v četrtek ob 6. uri popoldne akskur-zijski odsek Zveze gospodinj. Ribe bo pripravil najboljši ladijski kuhar »Karadjor-dja«, ki bo o pripravah dal strokovno razlago. Zveza gospodinj bo dajala na poskušnjo proti mali odškodnini ribjo mari-nado, ribjo obaro in razne ribe, pečene na rešetki. Model 12 motornega Dornier-Wala največjega potn^ega letala, ki je razstavljen na jadranski razstavi na velesejmu. Devize Ljubljana. Amsterdam 2957.09 — 2971.69, Berlin 1756.08 — 1769 95, Bruselj 737.75 — 74281, Curih 1424.22 — 1431.29, London 215.70 — 217.75 Newyork 4342.15 — 4378.47 Pariz 288.53 — 289.97, Praga 180.97 — 182.08, Trst 356.45 — 359.54. Curih. Beograd 7, Pariz 20.26, London 15.1925, Newvork 30730, Bruselj 51.80, Milan 25.0S, Madrid 41.9750, Amsterdam 207.5750, Berlin 123.60. Dunaj .57.40, Stockholm 78.35, Kobenhavn 67.85, Praga 12.75, Varšava 57.90. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 369—370, za eept. - dec. 370 bi., 7% invest. 8(K-81, 7% Blair 71—73, 8% Blair 82 Ы„ 7% Drž. hip. banka 76—77, 6% begluške 64—64.50; delnice: Trboveljska 95 den. Beograd. Vojna škoda 372—372.50 (370 do 372), za sept. (369.50), za okt. 370). 7% stabiliz. 81.50 den. (82), 7% Drž. hip. b ,n-ka 76 den. (76), 7% invest. 82.50—83 (82 do 83), 7% Blair 72-50—73 (73), 6% begluške 66.61—67 (67). Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago (11. t in.) Začetni tečaji: pšenica: za sept. 92.25, za dec. 94.1230, za maj 93.50; turšfira: za dec. 57.6250, za maj 58. + Winnipeg (11. t. m.) Začetni tečaji: pšenica.- za okt. 89.50, za dec. 90. za maj 92. -f Novosadska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: sremska in slavonska. 78 kg, za september 118; kanalska, 78-79 kg 125; baška, 78-79 kg 126; gornje baška in gornje banatska. 79 kg 128; ladja Tisa, 79 kg 134; ladja Begej. 79 kg 132 ladja Dunav, baška in baranjska. 78 kg 131; ladja Dunav sremska, 77-78 kg 124.50. Rž: baška 112.50—115. Oves: baški. sremski in skvonski 104—106. Ječmen: baški in sremski 120—122.50. Koruza: baška in sremska 87—89 banatska 86—89. Moka: baška in banatska wOg« in »Ogg« 190—210. »2« 150 do 170, »6« 130—150. »7« 110—120, »8« 07.50 do 102.50. Otrobi: baški, sremski in banat-sk 85—87.50. Fižol: baški in sremski ЬгП brez vreč 2% 275—285 + Budimpeštanska termin^ka borza (11. t. m.) Tendanca stalna. Promet sreden. Pšenica: 7Л okt. 15.20 — 15.21. za marec 15 93 — 15.97. Turščioa: za sept. 14.72 — 14.75. za maj 15.--15.02 ROMBA'?,. + Liverpool (10. t. m.) Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 5.74 (prejšnji dan 5.74), za dec. 5.68 (5.67). + Newyork (10. t m.) Tendenca stain*. Zaključni tečaji: za sept. 1050 (10.41), za dec. 10.53 (10.41). Naše gledališč Drama Četrtek 12.: Zaprto. Nedelja 15.: ob 15. Kralj Edip na letnem gledališču v Tivoliju. Opera Četrtek 12.: Zaprto. Petek 13.: Zaprto. Sobota 14.: Boccaccio. Izven. Znižane cene. Nedelja 15.: Hoffmannove pripovedke. Izven. Znižane cene. * Gg. Julij Betteto. Robert Primožič. Marjan Rus in Drago Zupan bodo ponovno postavili svoje izvrstne kreacije v vlogah 'sšti-rih grobijanov< istoimenske Wolf — Ferra-rijeve opere. V družbi z ostalimi solisti nam dajo pod vodstvom dr. švare v resnici eno najboljših naših opernih predstav komičnega značaja. Zaradi 'obolelosti gdčne Oljdekopove in g. Betteta sta nocojšnja in za jutri napovedana predstava odpovedani. Predstave v oper-nfjn gledališču so v soboto in v nedeljo Za drugo uprizoritev klasifne drame »Kralj Edip« na letnem gledališču v Tivoliju so sedežem cene 20. 16, 14. 12 in 1>> Din. stojišče 5 Din. Po soglasni sodbi kritike je predstava v vsakem pogledu odlična. Naslovno vlogo igra g. Levar. Nova članica ljubljanske opere dramatična pevka ,gdčna Oljdekopova nastopi prvič po prejemu angažmaja v v3ogi Leonore v Verdijevi operi ^Trubadur«. Mlada umetnica ima izredno lep učinkovit dramatični sopran in tudi v igralskem oziru se precej prosto kreta po deskah. V minoli sezoni je bila članica beograjske opere, ter je nastopala v prvih dramatičnih sopranskih partijah, ter je imela izredno laskave ocene, oila pa je deležna tudi velikih simpatij s strani publike. Poleg nove članice gostujeta v tej predstavi dr. Adrian v vlogi Manrica in bivši odlični član naše opere Marjan Rus v vlogi Feranda. Azuceno poje ga, Golobova, grofa Luno g. Janko. Dirigira dr. švara. Predstava je izven abonmaja po znižanih opernih cenah. Gledališki abonma za sezono 1935 36 se sprejema v veži dramskega gledališča še vse dni tega tedna od 10. do 12. in od 15. do 17. ure Izbira sedežev lepa. cene nizke, ki se plačujejo v obrokih, zanimiv lep repertoar, vse to priporoča podpis abonmaja. Nov laboratorij za proizvajanje električne napetosti treh milijonov voltov — Katodni oscilograS Vso zgodovino elektrotehnike bi lahko označili za boj proti motnjam. Eiden največjih sovražnikov prenosa električne sile. v kolikor se vrši z daljnovodi nad zemljo, pa je blisk, že prej, a posebno v povojnem času so storili v vseh tehnično naprednih -deželah že mnogo, da bi proučili tega motilca samega in njegove učinke na električne naprave. S tem hočejo najti poti, da bi električne aparature čim bolj zavarovali zoper učinke neviht. V to svrho je bilo treba ustvariti pred vsem naprave, ki so same sposobne »izdelovati« bliske, umetne bliske, ki naj bi bili po svojih učinkih čim soroinejši naravnim. Takšno napravo so zgradile sedaj Siiemens-Schuckertove delavnice v Niirnbergu. Sposobna je proizvajati napetost 3 milijonov voltov in toke do 25.000 amperov. To niso najmočnejši električni toki, kar jih zmorejo dandanes, saj smo še pred kratkim poročali, da delajo v Ameriki poskuse za drobitev J atomov še s petkrat močnejšimi, vsekakor pa so tudi 3 milijoni voltov nekaj ogromnega Tehnična skrivnost za proizvajanje tako visokih napetosti je v tem, da do-vedejo z razmeroma majhnimi stroji, tako zvanimi kondenzatorji, Ki si jih predstavljamo najbolje KOt akumulatorje za visoke napetosti, v nekoliko sekundah energijo 42.000 vvattnih sekund S primernimi iskrnimi programi se vsi ti kondenzatorji zaporedno vključijo v nepojmljivo kratkem česu milijontinke sekunde. Z zaporedno vključitvijo 30 kon-denzatorskih baterij po 100.000 voltov dobivajo napetost 3 milijonov voltov. Pravi generator za bliske je videti na zunaj kakor 5 m dolgo in široko ter 21 m visoko porcelansko ogrodje, v katerem so nameščene kondenzatorske baterije ш druge potrebne priprave. V zadostni razdalji, ki se ravna po prebojnosti visokih napetosti, stoje betonski jambori, ki imajo na dolgih prečkah velike kovinske Iz kuloarjev Društva narodov Od leve proti desni: Tekle Havariate, predstavnik Abesinije v Ženevi, angleški delegat Antony Eden, franc. min. predsednik Laval in Španec Madariaga, predsednik sveta petorice krogle za merilne svrhe. V posebnem prostoru so potrebni vključitveni aparati, v drugem prostoru je manjši bliskovni generator za milijon voltov, dalje stroji za proizvajanje visoke polnilne napetosti za kondenzatorske baterije itd. Najvažnejši merilni instrument, ki opazuje in beleži dogajanja, ki bi jih človeško oko nikoli ne moglo dojeti, je tako zvani «katodni oscilograf». Ta beleži na svetilne zaslone in fotografske filme električne dogodke, ki se izvršujejo celo v fantastičnem 5asu stomilijan.tinke sekunde. To gre s pomočjo preko fotografske plošče ali zaslona nihajočega svetlobnega žarka ki opravlja svoje delo z brzino 5000 km na sekundo. Naprava je namenjena, kakor rečeno, proučevanju skrivnosti bliskov, t. j. izredno visokih napetosti, a tudi tehničnih problemov, ki so v zvezd s prenosom električne energije z napetostjo do 220000 voltov, kakršno imajo danes v največjih omrežjih in seveda s še višjimi napetostmi, s katerimi bo praksa operirala v bodočnosti. Kakšne sile so sposobni tu razvijati, je najbolje razvidno iz tega, da do sežejo lahko do 7 m dolge umetne bliske in karakteristične drobilne učinke bliskov na drevesih, ki so visoka do 10 m. ALI VAŠE ZDRAVJE Ш PRIJETEN OBČUTEK NI VREDNO 700.— DIN ? Od 25. avgusta dalje Vas stane lOdnevno bivanje v Radencih Din 700.—. Vse vračunano! Stanovanje, hrana, vse takse, dnevna kopel v znameniti zdravilni vodi »RADENSKA«, zdravniški pregled, analiza seči, postrežba. Srce, ledvice, živci, ženske motnje, skleroza, neryoza, obča in spolna slabost. Po 7 dneh brezplačni povratek z železnico. Potrdilo se mora vzeti pri odhodni postaji. Vsa navodila in informacije daje radevolje: KOPALIŠČE SLATINA RADENCI Operacijski načrt proti Abesiniji Napad na Aduo z vsemi tehničnimi pripomočki moder« nega vojevanja — Srečanje z Abesinci pri Hararju londonska agencija Reuter poroča iz Addis Abebe podrobnosti o italijanskem operacijskem načrtu proti Abesiniji. Italijani kanijo napasti Abesince najprej na severu pri Adui, da izbrišejo sramoto svojega poraza iz leta 1896. Napad na to postojanko se bo izvršil z vsemi modernimi vrstami orožja in vojnimi pripomočki, s Maršal pri generalu 8ef italijanskega gen. štaba, maršal Ba-doglio, ki se je te dni službeno mudil v Parizu, se je dal fotografirati skupaj s šefom francoskega generalnega štaba, generalom Gamelinom Zaključna razprava proti Hauptmannu V četrtek bo ameriško vzklicno sodišče izreklo zadnjo besedo proti Rihardu Brunu Hanptmannu, ki je bil zaradi ugrabitve in umora Lindberghovega prvorojenca obsojen na smrt na električnem stolu. Trinajist članov pristojnega sodišča je še enkrat preštudiralo ves materia; iz flemingtonskega procesa. Kakšem bo zaključek tega študija, postaja skoro jasno. Branitelj Hauptmanna je podvzel še zadnji obupni korak za rešitev svojega kli-jenta. Zahteva namreč obnovitev procesa z motivacijo, da Lindberghov sin najbrže še zmerom živi. ker ni mogel nihče točno dokazati da je bilo otroško trupelce, ki so ga našli blizu Hopeweila, res truplo Lindberghovega sina. geveda je vse to le skonstruirana hipoteza Splošno prevladuje mnenje, da bo vzklicno sodišče potrdilo Hauptmannovo obsodbo, nakar bo mož justificiran. tanki, oklopnimi avti, plini in letali. Po potrebi bodo ob tej priliki prevažali čete tudi z veleletali, da dokažejo Abesincem njihovo tehnično zaostalost. Od Adue se bodo napadalci obrnili proti Aksumu, kjer se koncentrira abesinska vojska. Italijani imajo na tem sektorju zbranih sto tisoč mož. negusova vojska pa 36.000 vojakov. Italijanske čete vodi general de Bono, abesinske Ras Seyum. Šele potem, če bodo Italijani dosegli uspeh pri Adui, bodo krenili proti jugu, kjer zbira čete general Gra-ziani. Ta general bo skušal napredovati počasi in z največjo opreznostjo, ker računa, da pripravljajo Abesinci pri Hararju protinapad, za katerega noče, da bi postal zanj neljubo presenečenje. Kaj je inteligenca? Na psihotehničnem kongresu, ki ее vrši ta čas na Dunaju, je govoril ouriški inženjer Silberer o vprašanju, kaj je prav za prav inteligenca. Običajno vrednotenje po stopnji inteligence, njeni »količini«, ne zadostuje. Praktično ее je izkazala ločitev Inteligence v tri spoeobnosti: dojemljivost, epomjn in miselno sposobnost. Tudi pri :> inteligentnem« človeku je ta ali oni delni činitelj lahko manj razvit. Dojemljivost sestoji spet iz treh činiteljev: iz sposobnosti zi dobro opazovanje, sile predstavljanja in doumevanja. Pri miselni sposobnosti je treba razlikovati, da-li je nagnjena bolj na teoretično aH praktično etran ali pa ima glavni delež v njej domišljija. Ne inteligenca sama na sebi, temveč njena posebna vrsta odloča o uspehih v poklicnem življenju. Ob palici v ženevi Angleški zunanji minister Samuel Hoare je kljub svojemu hudemu revmatizmu osebno posetil ženevo, da povdari stališče angleške vlade spričo italijansko-abesinske napetosti pred Društvom narodoV Kraljica išče služkinjo V nekem danskem listu je nedavno izšel oglas, v katerem je stalo, da iščeta samostojna zakonca služkinjo. 1 rišlo je več ponudb. «Samostojna zakonca> sta si izbrala tisto, ki se jima je videla najpri-kladaejSa. Kako pa se je ta čudila, ko je prejela od dvornega maršala kraljice pismo, naj se predstavi na dvoru Usodni dnevi za svetovni mir Addis Abeba v pričakovanju vojne Abesinski vojaki korakajo po Addis Abebi in prepevajo bojn e pesmi, ki jih bodo spremljale iz prestolnice na bojišče Lokomotiva brez |8V0 Nevarna vožnja s švedskim brzim vlakom Berlinski :Lokalanzeiger< objavlja brzojavko svojega stockholmskega poročevalca, ki opisuje nevaren doživljaj številnih potnikov švedskega brzega vlaka Gotenburg — Alvesta. Takšne vožnje niso doslej doživeli menda še nikjer na svetu, najmanj seveda na Švedskem, kjer teče življenje vedno po starem preizkušenem tiru. Potniki so se, ne da bi vedeli, vozili z brzini vlakom, ki je dirjal s stopnjevano brzino. Lokomotiva je bila pri tem prazna. Na neki majhni postaji, kjer se je vlak za kratek čas ustavil, sta strojevodja in kurjač proti predpisom izstopila. Iz neznanega vzroka se je tedaj v lokomotivi sprožil vzvod in lokomotiva je zdirjala naprej. Njena brzina je postajala čedalje bolj lantastič-na, kar se je zdelo potnikom kmalu sumljivo, čeprav niso vedeli, da se peljejo brez strojevodje. Šele neka snažilka vagonov je na to opozorila nekega železniškega delavca, ki se je slučajno vozil v vlaku. Možu se je posrečilo, da se je zavihtel na tender, splezal z njega v lokomotivo, kjer je slednjič potegnil zavoro, da se je v'ak ustavil. Potnikov se je med blazno vožnjo že polastila panika. Pripravili so se na skok iz dirjajočega vlaka, ki se je bližal opasnemu ovinku. Preiskava je dognala, d.i je vlak tik pred ustavitvijo vozil z brzino 120 km na uro. V'lakovodja tega vlaka je imel tudi kaj svojevrsten doživljaj. V trenutku, ko se je vlak začel pomikati s posta ie, je stal med odbijači zadnjih dveh vagonov Krepko se jih je oprijel in nekaj korakov tekel za vlakom, potem pa je sprevidel, da dirki ne bo kos in se je z veliko spretnostjo spustil med tračnice, kjer je obležal nepoškodovan. Uprava švedskih železnic je zaradi te opas-ne vožnje odredila strogo preiskavo, da ugotovi, kdo je prav za prav zakrivil tvegano pustolovščino Z žepnim nožičem je Izreza! slepiča Velik dokaz kirurške spretnosti v našili sfeels Dunajski kirurg dr. Hainburger se je prošlo nedeljo napotil z nekim prijateljem peš po nemškem delu Štajerske. Na potu je prijatelja nenadoma obšla slabost, pojavili so se sigurni znaki slepiča. Kirurg je nekaj časa upal, da bo napad minil, ko se pa to ni zgodilo, je prijatelja položil na zemljo. Od najbližjega kraja sta bila še 15 km daleč, zato je vzel iz žepa steklenico konjaka, ki jo je prijatelj požirkonu izpil, nato pa se je pripravil ne neobičajno operacijo. Izvršil jo je z navadnim žepnim nožieem, namestu obvez pa sta mu rabila dva čista robca Ko je bila operacija končana in je bolnik zaspal, je šel kirurg do najbližjega naselja, naročil avto, naložil prijatelja nanj in ga odpeljal v bolnišnico. Prijatelju kirurga se rana normalno celi in upajo, da bo že v kratkem mogel zapustiti bolniško posteljo. Francoski prof. Jeze se razgovarja v Ženevi za diplomatsko mizo z pooblaščenim zastopnikom Abesinije, ministrom Teklejem Havariatejem Razburljiva vožnja po zraku Neprostovoljen polet z zrakoplovom Devet delavcev iz Stalinovega, ki so jih povabili na ogled ruskega zrakoplova »VIT«, je napravilo precej razburljivo neprostovoljno vožnjo po zraku. Med njihovim ogledovanjem je vihar odtrgal zrakoplov z vrvi, ki so ga držale zasidranega. Na vrveh so obviseli trije člani talnega moštva Dva sta utegnila skočiti iz manjše višine na tla, ne da bi se poškodovala, tret- Ptičja bitka V velikem živalskem vrtu pri Vladivo-stoku so opazovali te Kini nenavadno bitko. V neki gozdiček, ki so ga navadno obiskovali skobci se je preselil trop ča-pelj. Nekoliko dni pozneje so opazili nenadoma, da se gozdiču bližajo ogromne jate skobcev, ki letijo drugače posamič. Iz gozdiča pa so se zaIdiot! št. 346 sploh ni lokomotiva, to je samo tender! я VSAK DAN ENA >Kako —— ali je ta žival kaj huda?« »O ne, prav krotka je, da si jo človek lahko ovije okoli prsta!« CnPolitiken«) p o r t Teniški turnir v Celju 1. nacionalni teniški turnir za prvenstvo Celja in Savinjske doline se je vršil 6. 7. in 8. t. m. v Celju. Zaradi deževnega vremena se je moral turnir odigrati na igra-liščih g. ing. Rakuscha pri evangeljski cerkvi. Turnir, -je bil prvi te vrste v Celju sploh, je bil prava senzacija za Celje. Udeležba igralcev je bila velika. Prispeli so igralci iz Maribora, Varaždina, Zagreba, Ljubljane, velika pa je bila tudi udeležba igralcev i/ Celja. Prvenstvo Celja in Savinjske doline ter prehodni pokal mestne občine Celje si je osvojil g. Mitu Drago, član ATK iz Zagreba. Prvenstvo dam si je osvojila gdč\ Serncc Lza. članv-a SK. Celje. Prvenstvo v doublu sta si osvojila gg. Miro iJrago in Mogin Teodor, prvenstvo v mixed doublu pa gdč. Sernec Ezr in g. M.tič Drago. Prvenstvo v kategoraj: В si 'e priboril g. G > gala, član SK ilir.ie iz Ljubljane. Pripomniti je treba, da je Dil o za turnir veliko zanimaj je. ku-i priča udeležba naših najboljših jugos.ovenskih 'gra'.cev kakor Mitiča, Cikoša, Mogina in Friedrich. Dragotina. Rezultati so bili v semifinalih in tinelih: Gospodje posamezno: Mitič—Holzinger 6:3, 6:3, Leyrer—Toplak 6:2, 4:6, 9:7, Friedrich—Albaneze 6:4, 6:2, Cikoš'—Mogin 6:4, 6:2 Semifinale: Mitič—Leyrer 6:4 wo, Cikoš —Friedrich 0:6. 7:5, 6:4. Finale: Mitič—Cikoš 6:4, 3:6. Zaradi teme se je igra prekinila ter je Cik>š predal Mi-tiču ostali set in s tem prvenstvo. Semifinale dam: Sernec—Westen Ilza 6.3, 6:2, Vogla r—Westen Lizelota 6:1, 6:1. Finale: Sernec—Voglar 6:4, 6:2. Prvak kategorije В je postal Gogala z zmago nad Senekovičem 6:2, 6:4. Duble gospodov: Friedrich—Toplak : Cikoš—Leyrer 6:4, 6:2, Mitič—Mogin : Seneko vič—Albaneze 6:2, 6:3. Finale: Mitič—'Mogin : Friedrich—Toplak 6:2, 6:1. Mixed double: Mitič—Sernec : Babic — Toplak 6:1, 6:4, Voglar—Cikoš : :Westen Lizelota—Alogin 6:3, 3:6, 6:1. Fimle: Sernec—Mitič : VoglaT—Cikoš 6:4, 6:1. Pri turnirju so se izkazali gdc. Sernec i-Celja, ga. Voglarjeva iz Maribora ter gg. Toplak iz Celja ter Mitič, Cikoš in Friedrich. V nekaj vrstah Zaradi popolnosti navedemo še nekaj nogometnih rezultatov zadnjih dni. Na Dunaju je v prvenstvu Vienna porazila WAG z 2 : i, Liberias pa Favoritner АС s 5 :0. V Italiji so bili naslednji rezultati: Tri-estina; Szeged 8'■ 1, Lazio: Genova 4:2, Ambrosiana : Juventus 0:0. Sofijski klub Levski je v NiSu dvakrat premagal tamošnji Gradjanski z 3:2 in 2:0. Prejšnji teden je bilo v Domžalah odigrano prvo kolo pokalnih tekem, ki se jih udeležujejo štirje klubi kamniškega okraja, in sicer Domžale in Disk iz Domžal ter Radomlje in Kamnik. Za zmagovalca je razpisan krasen pokal, poleg tega pa je določen še tolažilni pokal. V prvi tekmi sta se srečala SK Domžale in SK Radomlje. Tekma je končala s 6 :1 (1 : 0) v korist Domžal. Kljub premoči so v prvem polčasu zabili samo en gol, pa še tega iz enajstmetrovke, v drugem polčasu so svojo premoč izrazili tudi številčno, čeprav morda previsoko. Radomljani so igrali požrtvovalno, vendar niso bili kos ru- tiniranemu nasprotniku. V dmgi tekmi se je pomeril Disk s Kamnikom, igra je bila v prvem polčasu v rokah Domžalcev, ki so z lepimi akcijami z levega krila stalno ogražali kamniški gol in zabili dva gola. V drugem polčasu pa so bili v premoči Kamničani. ki so proti koncu izenačili. Igra je bila zlasti v drugem polčasu zelo napeta. Ker je ob neodločenem rezultatu 2:2 bilo treba igrati do odločitve, je bila tekma podaljšana za dvakrat po 15 minut. Sodnik domačin g. Martelanc, ki je sodil obe tekmi, je diktiral proti Kamniku 3 enajstmetrovke. Eno je kamniški "ratar Kervina sijajno ubranil, eno so Domžalci zastrelili, ena pa je obsedela in prinesla Disku zmago s 3:2. Službeno iz LNP. Drevi ob IV.30 seja kazenskega odbora. Na sejo se pozivajo: Hribar Josip, Pavšek Albin, Erker Nande, vsi Korotan-Lj, Zornada Josip, Primorje, Žargi Anton, Ilirija, Perko Etane. Drobež Milan, Kranjc Ivan, vsi Mars Gestrin Ferdo Orehek Franc, Aljančič Anton. Slavija, Ku-nej Viktor, Cotič Franc, oba Mladika, Starman Lado-Sloga L j. Srnrb:' ,r Drago, Reka, Zaje Ivan, Jadran I/piti za plavalne sodnik - i Službeno iz sekcije zbora plavalnih sod ii i kov). Izpiti za plavalne sodnike s-.1 bodo v Ljubljani vršili v dneh med 14. in 22. septembrom Točen datum bo še objavljen. Kandidati naj pošljejo prijave obenem z izjavo, kakor jih predpisujejo pravila in pravilniki JPS in ZPS, najkasneje do četrtka 12. t. m. obenem z izpitno takso Din 50 na naslov Božo Kramaršič, Ljubljana, cesta 29. oktobra 9/H Zbor sodnikov J. L. A. S. Danes ob 20.30 seja v lovski &obi restavracije Slamič. — Važno. — 5. K. Reka. Drevi ob 19.30. obvezen sestanek nogometne sekcije. Po sestanku seja upravnega odbora. S K. Slovenske Konjice, kolesarska sekcija je priredila v nedeljo kolesarsko dirko za prvenstvo kluba v letu 1935 na progi Slov. Konjice-Frankolovo-Konjice-Tepanje-Žice-Konjice skupno 40 km. Startalo je vsega 7 dirkačev, od teh 5 članov kluba. Tudi Oblak Janko, znani večkratni kolesarski prvak se je hotel udeležiti dirke, ker pa je bil zelo poškodovan na današnji koles, dirki SK Železničarja iz Maribora, se dirke ni mogel udeležiti in tako je odpadla borba med prvakom Bertoncljem in Oblakom. Boj med našimi dirkači je bil zelo oster ter je Bertoncelj ušel v klanec proti Franko lovemu in imel že nazaj do Konjic 4 minute naskoka. Toda borba med ostalimi je bila ostra ter so prispeli na cilj: 1. Bertoncelj Franjo 1:10:14, povprečna brzina 34.26 na uro. 2. Prezelj Franc 1:12:02, 2. Bertoncelj Anton 1:17:40, 4. Domitrovič Ivan 1:27:10. Izven konkurence Ivan Sešel (Mislinja, Sdo-venjgradec) 1:15:45. Organizacija je bila brezhibna pod vodstvom načel. Jože Turka in Cajnka Vinka iz Silovenjgradca. Po dirk je bila razdelitev daril, ter je Bertoncelj prejel krasen pokal in venec in postal prvak kluba za leto 1935. Ostali so dobili kolajne Vremensko poročilo 10 Scptejnbra.. Ljubljana т' 763.5 14.0, 74. SS.E2. 1« _,-Ljubljana 14 765,1. 1в. 65. ESE3 7, — — Maribor 7 763.8, 1*2.0, 70. O, S, — — Zavrel) 7 764.4 13.0, 70. N*2, lo/dež,' 0.4 Beogra/d 7, 761.6, 16.0, 50. ESE3' 6 _ — Sarajevo '7 76o.8 4.0, 90. O, Skop!je 7 '762.9, 1.1.0,' 60, O,' КгитЬог 7 ' 761.7 ' 19.0, 60, NE3 Split 7 761.0 'lS.O 60. .N02, Rab ' 7 761.4. 18.0, fO. O. Rog. Slatina 7> —, 11.0. 70, E2 Temperature': Ljubljana 20.0 ri-bor L7 0 0 12.0; Zagreb 22.0, grad 22.Ö.'11.0: Sarajevo 22.0* lje 24.0. 5.0; Kurnbor —, 16.0: 17.0: Rab — 15.0: Rog. ßiatina i — . « 0 — - « » 6 — - 10' —' -» • 6 — -' * 8 — -12.6:' Ma 12.0; Beo 10; Skop-S-plit 26.0 19.0 И.О.' Išče se soiventna firma za generalno zastopstvo za Slovenijo. Ing. Schacherl V hotelu Sion v soboto od 14. do 16. ure. Važno! Svetovni patent! VSAK Яншин in praktičen človek nosi eleganten samo RAX na svojih polčevljih. Nudi največjo udobnost. En poskus bo gotovo tudi vas prepričal. DOBI SE NA VELESEJMU ! n s p e b o v na en oglas v MUTBÜ« Kupujte domače blago! T v r d k a F. L GORIČAR Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 29 sporoča cenj. občinstvu, DA JE vsemu manufakturnemu, modnemu in konfekcijskemu blagu GLOBOKO ZNIŽALA cene. Poleg tega pa je uvedla tudi cenejše vrste manu-fakturnega blaga tako n. pr. nekaj vrst: Jako trpežna črtasta flanela šir. 76 cm . . . Din 5.50 Trpežni oksfordi in cefirji šir. 76 cm . « . > 5.50 Rjava kontenina, šir. 76 cm . . . « s , » 4.50 Bela kontenina in sifoni...... . . » 5.50 Tiskovine za predpasnike . Din 6.—, 8.—, najboljša 10.— Volneno blago za damske obleke . Din 18.—, 22—, 24.— Blago za plašče in kostume šir. 130 cm . . . Din 25.— Vse te vrste blago je v kvaliteti dobro ter ga lahko kupite od kosa v poljubni količini. — Vabimo Vas k nakupu v naši tvrdki, kjer se boste prepričali o dobrem blagu in nizkih cenah. ŽIVILSKA INDUSTRIJA naj se v bodoče poslužuje le auto-matičnih hladilnih naprav znamke JUHLAD Tovarna F. G. S C H N E I T E R, Ljubljana, Frančiškanska ulica 4 Telefon št 32-49 Obrat v škof ji Loki Prima reference dobavljenih naprav. Brezkonkurenčno nizke cene. Zahtevajte ponudbe ! -v '-'v •••- -' - .'.v -yS|§ . . .. ; • - - " - s£-\ ... •-• -л^-у]. . >„. f •-. Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je po večletnem trpljenju zatisnil trudne oči v 73. letu starosti gospod Anton Hafner posestnik in mesar. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek. 12. septembra ob 17. iz hiše žalosti na Glavnem trgu na župno pokopališče. ŠKOFJA LOKA, 11. septembra 1935. ŽALUJOČI OSTALI. Javljamo žalostno vest, da Je bivši dolgoletni upravitelj gozdnega * urada in sedanji šel šumske industrije Karla Auersperga v Kočevju SCHADINGER RUDOLF VIŠJI GOZDARSKI SVETNIK danes po kratki in mučni bolezni preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 13. septembra 1935 ob 16. uri. Blagega pokojnika, ki se je z brezprimerno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo posvetil delu, ohranimo v najčastnejšem spominu. Kočevje, dne 11. septembra I935, ŠUMSKA INDUSTRIJA IN GOZDNI URAD KARLA AUERSPERGA V KOČEVJU, W. E. Hlntz: 36 Lepa zena, kdo si? ehester Lynne je počasi zložil list. »Po tem poročilu seveda m več razloga za nadaljnje odlaganje kupčije, gospod de Corsignac! Mislim, da lahko takoj urediva zadevo — !« Corsignac je bil v tem že vstal, Tru-doma zatajevano zmagoslavje je zvenelo v njegovem glasu, ko je rekel: »Tudi jaz tako mislim, misier Lynne! Najbolje bo, da greva v mo.io sobo. Tam sva nemotena — in tam imam tudi že pripravljen načrt pogodbe--« »Seveda!« Tudi Lynne je bil vstal. In spet so njegove oči poiskale Mario-no: »A vaših dam vendar ne moreva tako zapustiti--?« »Oh, moja žena je tega že vajena!« se je zasmejal Corsignac in segel Američanu pod pazduho. »Pojdiva! Poslov ni dobro odlašati!« Kakor hroma je sedela Marion na svojem mestu. Nenadnost in nepriča-kovanost dogodkov, ki so prehitevali drug drugega, ji ni dala priti do jasne misli. Ce bi zdajle skočila pokoncu m posvarila Chestra Lynnea--če bi ga posvarila pred ogromno prevaro, ki jo je kanil Corsignac-- Toda ni se mogla ganiti. Z žarečimi očmi je zrla za možema, ki sta počasi odhajala po terasi proti hotelu. Nato so se velika dvojna vrata zgrnila za njima--_fr.. Prepozno — ?! Marionine roke so kakor v vročici tipale pc mizi. Yvonne, ki ji je sedela nasproti in jo skrivaj opazovala, se je zdajci nagnila k njej. . ;t »Nikar nobenih neumnosti, draga, ako vam smem kaj svetovati! Ce morda mislite na to, da bi v zadnjem trenutku prečrtali Paulu račun — — « Več ni rekla. Marion je segla po enega izmed časnikov, ki jih je bil Gregor položil na mizo. Morda je storila to le zato. da bi se otresla Yvonne. Časnik, ki ga je držala v roki, je bil »Courrier du Midi«. Oči so ji blodile po tesno potiskanih listih, ki so bili še vlažni od črnila. Konferenca ministrov — železniška nesreča — — In ehester Lynne je bil zdajle v Corsignacovi sobi — vsak trenutek je utegnil podpisati pogodbo — — pogodbo -- A mahoma so se ji oči srepo zableščale. Vsa kri ji je izginila iz obraza, ko je prebrala debeli napis: »Aretacija zloglasnega sleparja v Monte Carlu! Zgodba kneza Putiški-na!« »Kaj vam je?« je prestrašeno vprašala Yvonne, ko se je iztrgal Marioni hripav, nerazumljiv vzklik. »Prosim--prosim--kozarec vode — — « Yvonne je hitro ustregla njeni želji. V dolgih požirkih je Marion izpila kozarec. Rdečica se ji je počasi vračala v obraz. Živčno je zmečkala časnik in planila pokonci Kakor da bi ji gorelo za petami, je stekla proti vhodu v hotel, med tem ko je Yvonne osuplo gledala za njo. 31. poglavje »Izvolite sesti, mister Lynne! In če vam smem postreči s smotko — — prosim, tu je ogenj--« Paul de Corsignac se je naslajal z vlogo ljubeznivega domačina, a Chestru Lynneu očividno ni bilo do tega, da bi mu pomagal. Braneč se je vzdignil roko. »Hvala, spoštovani — zdajle na vse zgodaj rajši ne bi kadil!« »Kakor mislite! Nu torej — če vas je volja — lotiva se poslov!« Sedela sta za okroglo mizo v Corsignacovi dnevni sobi. Tajnik je stal z majhno listnico pod pazduho blizu vrat. »Prinesite pogodbi, Gregor!« je rekel Corsignac, malomarno sloneč v svojem blazinjaku. »Čeprav ste bili tako neprevidni in ste mi prebrali nepričakovano ugodno poročilo svojega ve-ščaka, se vendar odrečem zvišanja kupnine za petrolejski vrelec!« Zadovoljno se je nasmejal. ehester Lynne je ostal resen. »Drugega tudi nisem pričakoval, gospod de Corsignac ! Saj vem, da imam opravka s — spodobnim človekom !« »Za ta pok Ion sem vam zelo hvaležen ! In tukaj imava pogodbi ! Ali hočete biti tako prijazni, da bi ju še enkrat pazljivo prebrali? Sestavljeni sta na podlagi najinih pismenih dogovorov !« Corsignac je vzel iz listnice nekaj popisanih pol in jih čez mizo podal Američanu. »Hvala — —с je pokimal Cheerter Lynne in se naslonil nazaj, da bi prebral pogodbi. Corsignac ga je molče opasovai. Prežeča črta se mu je dolbla v kotičke ust. Desno oko mu je bliskalo baza enoočni-ka, med tem ko je bilo levo priprto — kakor ponavadi Na Chestrovem obrazu ni nič izdajalo njegovih pravih misli, ko je stavek za stavkom prebiral pogodbo. Nato, čez nekaj minut, je položil Hat predse na mizo. »Da, do tod je stvar v redu, gospod de Corsignac ! Pogoji so tieti, ki sva jih že določila — in za podpis pogodbe ni več nobenih ovir — —« Corsignac je bil tačas že segel v žep in izvlekel nalivno pero, ki ga je »daj sumljivo hlastno odvil. »Izvolite, prosim — —« ehester Lynn* se je še obotavljaj fei ni takoj vzel peresnSka. Prav za prav si je bil predstavljal konec zoprne komedije nekoliko drugače. Marion bi morala biti navzočna v trenutku velikega obračuna. A ta mah ni več vedel, ali ga njena odsotnost nejevolji ali veseli --Njeno vedenje pri zajtrku je bilo zfcudilo v njem čudne misli-- Morda pa-- ПALI «GLA§1 Sli+žbo dobi Beseda l Uio Javek * Din. za šifro ali dajanje ^aslova 5 Din. NajmanjSI znesek 17 Din. Kinooperater iz?raian, vajen vseh ključavničarskih in sanitarnih del. Nastop takoj, plača dogovoru. Kino »Hotel en traf« Zremun. 3M26-1 S Pletilca (mlajšega mojstra) vajenega modernih avtomatov za nogavice, sprejmemo takoj. Tovarna nogavic, Vidmar, Ljubljana, poštni predal 2»3. Шм-l Natakarico veščo nemškega jezika in zmožno nekaj kavcije. »Drejme Marija Sfiligoj, gostilna in mesarija. St. IIj v Slov. gor. J 30363-1 Fotografska pomočnica ki je vešča vseh fotografskih del, ter bi bila pripravljena pomagati tudi pri gospodinjstvu, dobi takoj službo. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Stalno delo«. Э0Ш-1 Pekovski pomočnik samostojen mišer, dobi elužbo. Prednost imajo oni, ki privedejo odjemalce g seboj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pek«. 20475-1 Rudniški paznik zanesljiv, absolvent rud. Me, oženjen. se sprejme. Ponudbe, spričevala, pod »Paznik« na ogl. odd. Jutra. 20471-1 Fotografskega pomočnika sposobnega za vse snimke Izven ateliera, sprejmem. Predstaviti se osebno najkasneje do 13. t. m. vsak dan öd 13.—15. ure. Flor-jančič. Mestni dom. 20468-il HJaoca тя kmetska dela sprejmem takoj. Naelov v vseh poslovalnicah Jutra. 304SS-1 Kuharica perfektna. išče meeto k boljši družini ali gospodu. Kolodvorska 1S/I. 20469-2 Ekonom z dolgoletno prakso v vseh panogah kmetijstva, vešč tudi gozdarstva, sa.mee. išče službe na večjem po sestvu. Ponudbe na Aloma Oom[>any d. z o. z. Ljubljana pod »Ekonom«. 3M54-2 Perfektna kuharica srednjih let, snažna in po-bte.na, ki se razume na gospodarstvo, želi s 15. septembrom službo. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Perfektna«. 2>i83-2 Šivilja se priporoča na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Julra. 20407-2 Vsaka beseda 50 oar. davek Dia. ca dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 12 Dia. Slovenka išče službe. Vajena je hišnega dela in nekaj kuhe, gre tudi v Beograd. 20457-2 Gospodična z dobrimi spričevali, želi namestitve k 1—2 otrokoma, s perfektnim znanjem nemščine, razume dobro slovenščino. Naslov у vseh poslovalnicah Jutra. 30465-2 1 (Taienc* (Ge) Beseda I Din. lavek 3 Ca, za šifro aH dajanje laslova 5 Din. Najm«nj5i znesek 17 Din. 16 leten fant močan, s primerno šolsko izobrazbo, iz dobre hiše, dober računar, želi vstopiti kot vajenec v boljšo trgovino z manufakturo, železnino ali galanterijo. Naelov v vseh poslovalnicah Jutra. 30463-44 IL Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Šolajte se dom'' Moderne jezike, trgovske predmete, strojepie. stenografijo itd. Vas nauči temeljito in hitro doma potom lopieovanja Dopisna trgovska Sola v Ljubljani, Kongresni trg 2/1L Piäite oo pojasnila! 223-4 Potniki Beseda I Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Provizijski potnik ta prodajo premoga prt privatnih strankah, ее »prejme. Ponudbe pod »Prvovrsten premog« na o~l. odd. Jutra. 20335-5 Zastopnika (со) iščem za Ljubljano in okolico proti proviziji, z znanjem slovenščine in nemščine za prodajo ženskega perila in ročnega dela. Zglasiti se; Velesejem, pa-v. H 380. 30451-5 G. Th. Rotman: Življenje Jakca Такса Tedaj je opazil lepe škrice gospoda pl. Motovilskega, ki mu je med pomenkovanjem kazal hrbet. Ker je bil Jakec pravkar dobil dva balončka v dar, si je kmalu izmislil zabavno igro... Na vsakega izmed obeh škrice v je privezal balonček ! Г H* !eseda 1 Din, davek 3 Din, -.a šifro ali dajanje naslova j Din. Najmanjši znesek 17 Din. 5opet smo cenejši u. športni suknji« 95 Din, -.rench-eoath-i 430 Din. Specijalna Izbira gump. nodne blače, peril« itd. 'resket, St. Petra e. 14 m-e Otroške vozičke moderne, po tovarniških cenah prodaja »Novel«, Frankopanska 21, Šiška, zamudite ugodne prilike! 30452-6 8 m dolg pult za trgovski lokal is ste-laže prodam. Ogleda se v petek 13/9. od 9.—M. Javna skladišča, Tvrševa cesta 33. 20400-6 Dragocenosti Vsakovrstno zlato knpoje do najvišjih eenafe Čeme — juvelir Ljubljana, Wolfova alles 3 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hrastove frize kupujemo in hrastov rezan materijal. Ponudbe z označbo cene in detajli-ranim izkazom zaloge poslati na ogl. odd. Jutra pod številko »302«. 20440-7 t r* Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Jabolka za prešanje kg po Din 0.70 nudi tt. A. Nachbar, Radeče. 303(78-34 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kislo zelje repo, novo, prvovrstno, in cele glave za sarmo v sodčkih dobavlja po brez-konkuTenčni ceni Gustav Бг klavec, Ljubljana, Kode! jevo 10, telefon 25-9>l. 340-33 Najfinejše štajer. čajno maslo ovčji ki paäki eir als parmezan. Sir v hlebčkih kg 10 Din. CERNE OSKAR Ljubljana. Sv. Petra 35. 19248-33 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Tovarna perila in ovratnikov, v polnem obratu, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod št. »7881«. 30441-30 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneek V Din. Pisalni stroj portable, skoraj nov, zelo poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30480-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslov* 5 Din. Na'manjSi zne= k 17 Din- Kovačnico oddam v najem samostojnemu kovaču, ki poseduje svoj ■ obrt. Miha Vrenik, Iška vae 17. 30390-17 Lokali Kleparsko delavnico z vodovodno instalacijo v mestu. brez konkurence, radi bolezni takoj prodam. Ponudbe pod »Takoj delo« na ogl. odd. Jutra. 3046(7-19 Avto, thdto Beseda 1 Din, davek 3 L za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 ~>in. Steyer avtomobil isti pozor! Za Steyer avtomobile starejših modelov, do tipe XX imamo na skladišču razne seeuvne ded«, kater» sel« ugodno, pod ceno. rsspro lajamo. — Jugoslovenska Stevor tvomica, Zagreb. Mažu.sničev trg S. 30002-10 ИЈЧИНД Beseda 1 Din. davek i Din. za šifro ali dajanje -aslova 5 .lin. Najmanjši znesek 17 Din. Moško kolo dobro ohranjeno, trpežno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Trpežno kolo«. 30474-1Д Beseda 1 Din. lavek 3 Din. z? šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne knjižice kupujemo proti takojšnji gotovini. Adamič, zastopnik tt. Stedovne privredne zadruge«, Ljubljana, Gospo-svetska 8Ш. 20396-16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice Ptuj, Din 17.830, prodamo za 7'5% gotovine. Stedna zadruga, Zagreb, Varšavska 6. 30443-16 Knjižico ljubljanske mestne hranilnice 10.000 Din, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sijajno«. 30493-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaka sprejmem ▼ dobro oskrbo v sončno sobo nasproti drame. Naslov v vseh -ю-slovalnicah Jutra. 20337-22 Nižješolca sprejme profesor т oskrbo in nadzorstvo. Naslov v vseh po si. Jutra. 30090-32 Dijaka viSjih 5ol spejmem v vso oekrbo. Gajeva 3/11- levo. 20450-22 Dva dijaka sprejmem v boljšo sobo. Slomškova 6Л. 30465-32 Visokošolka i£če sobo z vso oskrbo in klavirjem v Ljubljani. Ponudbe na Oražem, Celje. Gledališka. 30484-28 Dijaka (in jo) oziroma preprosto gospodična sprejmem na stanovanj« in hrano. Naslov т vseh poslovalnicah Jutra. 30487-2S 2 nižješolca (ki) sprejmom v prav dobro oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20468-23 Dva- dijaka srednješolra. sprejmem т skrbno nadzorstvo. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30406-32 Dijakinjo sprejmem v popolno oskrbo v bližini gimnazije na Poljanski cesti. Stanovanje lepo, cena zmerna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30405-32 Dijaka srednjeSolca. sprejmem т priiazno sobo in na zelo dobro domačo hrano. Pomoč pri učemju brezplačna. Naslov v v&eh poslovalnicah Jutra, ЗГМ01-22 [t Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lepo hišo i gostilno, vrtom, ledenico v Ljubljani VII, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina tuja valuta«. 30364-30 Posestva, hiše, vile od 26.000 naprej; umetni vodm mlin 100.000 Din, prodaja — Posredovalnica, Maribor, Slovenska 26. 30375-30 V Celi« prodam novo vilo e 4 sobami, kuhinjo, pritiklinami in 300 m1 vrta. Informacije pri Senica Anton, Lava, Celje. 30481-30 stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din, ca šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Enosob. stanovanje kletno, s pritiklinanH, oddam za 1. oktober. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. 30461-31 Stanovanje dveh sob in kuhinje, oddam z oktobrom. Tržaška c. 10. 30462-31 Enosob. stanovanie sončno, oddam na Rimski ceeti 33. 20479-21 Enosob. stanovanje z vrtom, oddam: začetek Dravelj 16.". za 34« Din. VpraSati: Marijin trg 3/1. le-vo. 30466-31 UU!MiUXUiJ Beseda t Din. davek 3 Din. za «fro aH dafanfe naslova 5 Din. Na'manjJI tneeek 17 Din. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, t souporabo kopalnice, v centru. sončno in zračne oddam takoj. Naslov v rseh poslovalnicah Jutra. 30352-33 Eno ali dve sobi vezani, veliki, «mčnl. *d lam г 1. oktobrom ab pozneje. Prvo nadstropje, .»•«ebna električni ara ie . et. parketi'ano Oeled od t Oh do M>13h. ter od 16h do 10h. Cesta 39 o k to br» fRimska) št 20/1 |<-тп 30183 33 Opremljeno sobo z vso oskrbo ali brez, oddam p»М«М»ФМ>ММ Novosti V STANOVANJSKIH POmBŠONUJ prinaša tvrdka i,V E K A" Maribor točasno Ljubljanski velesejem paviljon „E" USTVARITE SI LASTEN KAPITAL ! Nov način štedenja. Že s 100 Din mesečno si lahko zasigurate primerno posojilo ali preskrbo Vaših otrok. Brezplačno zavarovanje od 18. do 65. leta starosti, poleg drugih ugodnosti. Prospekti zastonj. BANKA I STEDIONICA D. D. VARA2DINSKE — TOPLICE Ustanovljena 1907. leta. žiro račun: Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Obrnite se na glavno zastopstvo za dravsko banovino: RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledal. nL 12, Telef. S8-10. f Umrl nam je naS nadvse predobri papa JOSIP OBLAK in nam za vekomaj zatisnil svoje blage oči dne 10. septembra 1935 ob 21., previden s tolažili sv. vere. Nepozabnega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti izpred hiže žalosti dne 12. t. m. ob 5. uri na pokopališče na Vič. Žalujoča soproga Ana — Vinko, Ciril, JoSko, Franci, sinovi — Marica hčerka. GLTNCE, 11. septembra 1935. DOVRŠILI SMO VAM NOVO SUKNO V EKSPORTNI KVALITETI HB VLADA л А I КОМ». I TeoKÄRovic INDUSTRIJA VOLNENIH TKANIN -PARACIN Urejuje Davorin Ravijen. — Izdaja га konzorcij »Jutra« .Adolf Elibnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jeserftek. — Za taaentn) del je odgovoren Alojs Novak. - ?el t f JmMJmI.