PREŠERNOVO __-____ V K R A N GLEDALIŠČE J I)------— Qledali$ki list SEZONA 1947 - 1948 2 B. NlIŠIČ ŽALUJOČI OSTALI Ja gledališke piment Naše obiskovalce obveščamo, da o t var jamo red C. Kdor želi v lem redu svoj stalni sedež, naj javi to v pisarni ali pa pri blagajni Prešernovega gledališča, kjer dobi tudi vsa potrebna pojasnila. Sedežev v tem redu se lahko poslužijo tudi oni abonenti iz reda A ali B, katerim dosedanji niso po volji. Kateri sedeži so še na razpolago, je razvidno iz razpredelnice, ki je nabila v gledališki omarici. Pri zadnjih predstavah smo zvišali cene sedežem na din 25.—, 20,— in 15.—, zato pa prejme vsak obiskovalec z vstopnico za sedež tudi gledališki list brezplačno. Cena stojišču ostane dosedanja. III Obveščamo naše obiskovalce, da je v redu A še 132 parternih In 37 balkonskih sedežev prostih, v redu B pa 159 parternili in 43 balkonskih. Predstave za abonma torej niso že v naprej razprodane. /// Pisarna posluje vsak delavnik od 1. do 19. ure in ob nedeljah od 9. do 12. ure. Telefon št. 355. Abonente in ostale naše obiskovalce prosimo, da abonirane in rezervirane vstopnice dvignejo najkasneje na dan predstave do 12. ure. Vstopnice lahko rezervirate tudi telefonično. Vse aktivne in podporne člane obveščamo, da se članarina plačuje pri dnevni blagajni, kjer se oddajo tudi legitimacije v svrho potrdila. Izdajatelj : Režiserski sosvet Prešernovega gledališča v Kranju — Predstavnik : Resman Edvard Urednik: Črtomir Zorec — Tiskarna Sava — Vsi v Kranju 2606 47 GLEDALIŠKI LIST PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA V KRANJU 1947—1948 * ŠTEV. 2 B. NUŠIČ rpav hestd a rJhFit ni slami Giiilihi Avtor nocojšnje igre velja za najboljšega komediografa na Balkanu. Živel je koncem prejšnjega in začel kom lega stoletja, torej v času, ki ga označujemo kol rojstno dobo našega malomeščanstva. Nušič ni mogel ili mimo napak. Imel je v sebi nekaj jedkega Moli era, še več pa ljubeznivega Gogolja. Nušič nikoli ne Žali, še manj kara — ampak dosledno razkrinkava in se posmehuje malomeščanskim pokvarjenostim in umazanostim. Sprva je Nušič bil pravnik, pozneje časnikar, nato diplomat, končno dramaturg velikih gledališč (Beograd, Sarajevo, Skoplje). Bil je silno plodovit in mnogoslranski pisatelj. Pisal je pesmi, povesti, potopise, drame in komedije. Posebno s komedijami se je proslavil; saj so stalno na repertoarjih naših poklicnih in amaterskih gledališč. Tudi mi ponovno uprizarjamo Nušičeva dela. ker so progresivna, ker so pozitivna v smislu razkrinkavanja jezuilslva, egoizma, intriganlstva,- slavohlepja, izkoriščevalstva in drugih lakih čednosti, s katerimi sc ni dičila le stara beograjska družba ampak vse naše bodro malomeščansko smcljč. Prav posebno in nikdar ne bomo mogli dovolj podčrtali bistroumnih Nušičcvih opažanj v pogledu naše hlapčevske mentalitete. Cim se nekdo kod obrlniček, trgovčič ali uradniček zrine nekoliko višje, poslane silno velik in visok gospod, ki najraje pljuje na ostalo ljudstvo, na ono sredino, iz katere je izšel. Gorje služkinji, ki pride v službo h gospč, ki je bila prej tudi služkinja, lak je tenor mnogih Nušičcvih igerskih zapletov. Malomcščanka misli, da je bistvo gosposkosli krutost, ošabnost, izkoriščanje in zaničevanje. Zato bomo znova aplavdirali Nušičevemu biču, ko bo padal po hrbtih naših še vedno precej zakoreninjenih, že kar konvencio-nelnili lažeh in manirah. Tako kot. Moličre, tako kol Gogolj tudi naš Nušič ne bo umrl in bo igran toliko časa, dokler sc ne znebimo navlake starih pokvarjenih časov, ki jim samo nazadnjaki pravijo ,,dobri, zlati stari časi“. • r, C. Z. žalujoči ostali Premiera 3. okt. 1947 »Oeijski grofje” na na lem odra To sezono je Prešernovo gledališče res lepo pričelo. Uprizoritev Kreftovih „Ccljskih grofov“ je razveselila tudi vse sladko-ltusce. Režijsko dobro pripravljeno in izvrstno odigrano dramo lahko označimo kot zmagovit uvod v novo gledališko življenje v Kranju. Vse je bilo skladno: scena sama, resna igra in odlična mimika nosilcev vodilnih vlog. Če bi hoteli dati kakemu dejanju prednost, bi se znašli v dvomih; saj je bilo v vseh petih dejanjih toliko res dobrih prizorov, da lahko igro z vso mirnostjo kar povprek pohvalimo. Počrlati pa moramo zmagovit nastop resnično mladostnega Ulrika, ki je s svojo zares mladeniško-viteško pojavo očaral ves avditorij in globoko, smiselno igro starega Hermana, ki je veliko in težavno vlogo resnično doživljal. — Močno je ugajala tudi prelepa a vražja kraljica Barbara. Pravdač pa je vodil naše misli, naše ideje, bil je na odru glasnik našega zatiranega ljudstva. Temen in zagrenjen, četudi mlad, je svojo nalogo, bili borec in žrtev, z velikim uspehom tako odigral, da večkrat nismo mislili na igro, ampak na tisto resnično krivično življenje, v katerem sc je moral biti Pravdač, zagovornik teženj tlačenega izkoriščanega razreda. Ves čas smo bili pozorni na umirjeno a prepričujočo igro celjskega trgovca. — Doživelo, četudi grozotno vlogo poveljnika celjskih čel viteza Jošta smo posebno občudovali zaradi uspele mimične igre, ki je lastna temu tako zelo uporabnemu karakternemu igralcu. Tako bi še nekateri, ki so prispevali k uspehu drame, zaslužili posebne hvale. Vendar se je čutilo, da poedinim vloge niso pristajale, a so jih kol vestni člani našega gledališkega aktiva dobro odigrali. Grajati pa moram listo čudno stvar, ki se le prevečkrat dogodi pri nas in drugod: igralci z manj pomembnimi vlogami, ki imajo le malo teksta — se lega ne nauče, se zatikajo, molijo in zavlačujejo. — Ce se igralcem velike celovečerne vloge, sem in tja zatakne, je to razumljivo. Male vloge pa bi bile lahko dobro naučene, brez zanašanja na šepetal ca. Posebno, če ni govora o tremi, ki utegne motili začetnike, a nikakor ne stare rutinirane igralce. Nasprotno pa so nosilci glavnih vlog tekst očitno izvrstno obdelali. Morda bi bilo prav, da bi se igralci tudi za reprize prav tako skrbno pripravljali in maskirali kol za premiero. Saj gledalcem je igra nova; zato ne gre, da bi sc reprize podcenjevalo. Tako; n. pr., pri prvi reprizi mladi Ulrik ni imel več one kodrave gizdalinske pričeske kol pri premieri. Skrbno gojene, kodraste in kosale pričeske so namreč eden od najočitncjŠih znakov praz-noglavcev, ki brezdušno mislijo le na zemske užitke in na ceneno osvajanje neumnih punčar. Zaradi rekvizitov, ki so uporabljeni na odru, bi bilo prav pomesti s staro prakso, ko se je uporabljalo lesene čaše, lesene meče, slepa ogledala, razmajano pohištvo. Na odru moramo gledali resnično življenje, iluzijo pa nam razne ponesrečene imitacije kaj lahko vzamejo. Cernu se ne bi našlo troje resničnih kelihaslih kozarcev iz slekla, kakršni so bili že davno pred petnajstim stoletjem v rabi. Prav tako bi se našel pravi meč za viteza Jošta in vsaj železne sulice za njegove vojake. C as, ko smo vse, kar smo na odru igrali, smatrali z,a 'iluzijo, je minil. Zdaj moramo poslavljati na oder več resničnega življenja. Tako, da bo gledalec čutil našo igro zares, da bo sodoživljal, da nam bo verjel. V bodoče bomo ludi v starih zgodovinskih igrah videli manj karnevalskih kostimov in brav. Srednji vek je bil posebno teman,.ves siv in rjav in enostaven. Blesk in barve mu je dala šele romantična zgodovina polpretekle dobe. Zato bi bilo prav poiskali tudi pravo ljudsko nošo naših prednikov. Objektivna iskanja bodo našla kaj malo zlata, svile in živili barv. naš človek je bil ubog tlačan, zgaran in izkoriščan poljski delavec. šele zdaj gre naše ljudstvo svetlejši, lepši in srečnejši bodočnosti nasproti. Te misli sem napisal mimogrede, ker proti načelom greši tudi naše staro centralno poklicno gledališče v Ljublani pa tudi drugi odri doma in na tujem. Vsekakor pa so ..Celjski grofje" dosegli popoln uspeh. Mnoge razprodane reprize in zadovoljstvo nad predstavami med gledalci so zadosten dokaz "zato. Tembolj, ker ludi ideološka stran drame, v kateri je avtor pokazal grofe Celjane in meščane Celjane v sprejemljivi realistični luči, doprinese svoj delež k dobremu sprejemu uprizoritve. Poseben povdarck uprizoritvi in vzpodbudo igralcem je dala prisotnost avtorja dr. Krefta pri premieri. Tako zaigranih iger si želimo še več v lem gledališkem letu. C. Z.! Z V petek dne 3. okt«# 1947 ob 20. uri — Red B V soboto dne 4. okt«# 1947 ob 20. uri — Red A V nedeljo dne 5. okt«# 1947 ob 20. uri — Izven ŽALUJOČI »Vl il i Spisal: B. Nušič Komedij* lr,‘h dejanjih Režija: 1). Kern Agalmi Arsiv, sreski načelnik Siinka, njegova žena . . Tanasije Diiuilrijevič, trgovec Vida, njegova žena .... Proka Purič, občinski uradnik Gina, njegova žena .... Vaji Jela Mihelčič Rezka Reš Maks Černe Mara Verlovšek Milan Tomazin Pavlin11 Trii"un Spasič, nezaposlen meščan Mica Stanitnirovič . . ■. . . . Sarka," vdova....................... Dr. Petrovič, advokat Peršič Franc Rangu,s Mirko Martelanc Valči Mavr Metod Danica...............................Rajšter Metoda Konec po 22. uri Cene sedežem: din 13’—; stojišča din 5*— Z vstopnico za sedež *e 1 brezplačno gledališki list Predprodaja vstopnic dan pred predstavo in na d**1' ^Utve od 11. do 13. in od IS. do 20. lire v gledališču S 2607 47 V redu A je na razpolago šc 132 *>£.{|(V v parterju in 37 sedežev na balkonu V redu 1$ je na razpolago še 159 s*c v v parterju in 43 sedežev na balkonu (} leda ti} če leninskega kom some la D JlLoskoi Zgodovina nastanka Gledališča Leninskega komsomola ni običajna. V njegovo družino so v trenutku ko se je ustvarjala, vstopili mladi delavci in delavke iz moskovskih tovarn in delavnic. To je bilo 1927. leta, skoraj pred 20 leli. K izpitu,xki ga je bilo treba napravili za sprejem v gledališko družino, se je /.bralo več kot 100 ljudi. Nihče izmed njih ni bil igralsko izobražen, toda vse je združevala mladeniška, ognjena in vdana ljubezen do umetnosti. Mnogi so že nastopali v posameznih dramskih krožkih, na odrih tovarniških in delavskih klubov in so si priborili že nekako priznanje med delavskim občinstvom. Iz teh 100 ljudi je bilo skrbno izbrano 00. Tako se je rodilo novo gledališče. — Nekaj časa se je klatilo po kletnih prostorih in je uporabljalo naj preprostejše odre. Toda to nikakor ni oviralo mladih igralcev, da bi ne delali z elanom in navdihom in da bi si ne osvajali občinstva. Naslednja leta so bila leta spopolnjevanja in dozorevanja mladega gledališkega kolektiva. Pridružili so se jim umetniki in režiserji, ki so bili vzgojeni v šoli moskovskega liudožcstve-nega teatra pod neposrednim vodstvom velikih mojstrov ruske scene K. S. Stanislavskega in V. I. N e m ir o viča-D ančenk a. Nastalo je obdobje, ki ga v zgodovini našega gledališča imenujemo sami med seboj „vseučiliško“. S poredno z igralskim študijem dramatskih del so sc mladi igralci vztrajno učili zgodovino in gledališko teorijo, učili so sc in dosegli visoko kulturo. Postopoma si je gledališče izdelalo svoj posebni stil. našlo svojo lemo, svoj stvariteljski izraz. Vztrajno študiranje in iskanje ni ostalo brez rezultata in priznanja. Gledališče je doseglo priznanje občinstva. Danes ima na voljo prekrasne prostore v središču Moskve. Najmodernejši oder je zgrajen po najnovejši odrski tehniki. Toda obdržalo je svoj prvotni naslov — Gledališče Leninskega komsomola. To ni zgolj običajno ime gledališča, temveč je v teli besedah izražen tudi ves njegov program. S celotnim ustvarjanjem se obračamo na mladino Stalinske dobe,-h gledalcem polnim življenja, temperamenta in prožnosti. Hočemo, da sodelujemo pri vzgoji mlade generacije v duhu sovjetskega patriotizma, da pomagamo gledalcem razumeti velike ideje in dela sodobnosti, da morejo trdno korakali v bodočnost po pravi življenjski poli - po poli predane in brezpogojne službe domovini. Med vodilnimi igralci gledališča je nekaj neposrednih učencev Stanislavskega in Nemiroviča-Dančenka. To so narodni ti m ciniki HSFSli: S. Birmanova, S. Hijacinlova in I. N._ Bersc-njeva. Nadalje sc je priključila skupina nadarjenih igralcev, ki so se žc precej časa udejstvovali v gledališki umetnosti. To so: Y. Vsevolodov, O. Frelih, I). Ivanov, A. Vovsi, A. Satov, S. Ka-Ijigin, K. Kručinina in X'. Manila. X' zadnjih letih so se odlikovali kol veliki talenti: Xr. Solo v jev v vlogi Lukonina v igri ,,Fanl iz našega mesta" in kol polkovnik Petrov v drami ..Pod praškimi kostanji". Nato \r. Sjerova v istem delu kol Božena in v vlogi Olje v igri „1 n tako tudi bo”. — Iv Fadjejeva je izredna oblikovalka Vjeročke v drami ..Mesec dni na vasi" od Turgenjeva. Svoj nesporni talent dokazuje N. Kulasina v vlogi Maše v Tolstojevem „Živem mrtvecu1. Gledališče se trudi, da vcepi v dušo generacije mladih igralcev gledališča visoko idejno razumevanje umetnosti, neomajno predanost in ljubezen svojega dela. strogost nasproti sebi in drugim. .Kako naštudira gledališče neko delo? Sleherna igra, ki jo ja gledališče sprejelo, zahteva nov način scenskega ustvarjanja. Naj prvo se vsi sodelujoči seznanijo z dramatskim delom za mizo, to se pravi z branjeni. Najprej besedilo podrobno prerešetajo”. nato ga do temelja razčlenijo. Odkrili in vjeti je treba ,.podtalni lok" dela, njegov notranji ritem, njegov smisel in melodijo. Igra,lic sme bili ,,predstava", niti igranje, temveč predvsem življenji*, misel, ki jo izražajo posamezni, liki. To delo za mizo je iskanje poglavitne misli, ideje in vodilnega moliva drame. X' času lega kolektivnega izmenjavanja mišljenja o delu se določila stil in duh igre. Ko se pripravlja, se hkrati proučuje celotno avtorjevo delo, seznanja se z njegovim življenjepisom, z dobo, v kateri žive in delujejo njegovi junaki. Poznavalci zgodovine, književnosti in umetnosti pomagajo izvajalcem pri vseh teh vprašanjih. Tako igralci obrazijo dramatsko delo, to pa jim s svoje ki rani pomaga, da širijo obzorje in znanje. Ko je ideja dela določena in njegova poglavitna misel proučena, kakor tudi njegova vsebina, stopijo igralci na oder. Tu so k duhovnemu ustvarjanju priključi še „lelesno“ in poosebitev 1 ali ..utelešenje11 zamisli. Preizkuša se tehnika izvajalca, njegov glas, njegova sposobnost, da obvlada svoje telo in kretnje, določajo se geste in plastični izraz vsake posamezne scene. Toda vse.to je podrejeno glavni ideji dela. Žrtvovali je treba pogostokrat kakšne podrobnosti, čeprav so morda mi kavne in zase učinkovite. Poglavitna stvar pa je, da dobi ideja dela resnično in pravilno obliko izraza. Ideja drame, to je neogibni zakon, ki vodi skozi vsa obdobja odrskega ustvarjanja. Predvsem mora hiti v izvedbi kar najbolj jasno izražena celotna avtorjeva zamisel, njegov stil in njegova individualnost. Zatojem- 1 je gledališče v spored samo resnične umetniške tvorbe. Pisatelji so pozvani k sodelovanju. I. N. Bcrsenjev pripoveduje o pripravi dela sledeče: „Na vajah, ko govori igralec besedilo, skupaj z avtorjem prerešetamo odrsko izraznost posameznih epizod in ako je potrebno, črtamo nepotrebne besede. Po našem razumevanju je beseda rezultat misli in čustev, ki se skrivajo za njo. Zalo je treba z besedami ravnali oprezno in ekonomično. Treba je besedo ljubili in ceniti, vesti se nasproti nji s čutom odgovornosti. Trudimo se, da ustvarimo tvorne vezi s pesniki in dramatiki, ki morda ne pišejo še javno, a bi po našem mišljenju mogli s pomočjo našega sodelovanja napisali za nas kakšno delo. Taki poskuzi so dali dobre izide. Tako se je ustvarila trajna zveza s sovjetskimi pisatelji Afinogenovim, Simonovim, Gorbalovim, Štokom in Vankelernom. Sodelovanje s pisatelji nam omogoča, da si ustvarimo svoj lastni reporloar. Glavni junak našega gledališča je mlad sovjetski človek naših dni. Dela, ki so bila napisana za naše gledališče, prikazujejo današnjo mladino Sovjetske zveze, njena junaška dela. misli in stremljenja. „Fant iz našega mest a “ od K. Simonova, „Mladost očetov" od 13. Gorbačova, „Galina“ od I. Štoka, „Sošolci“ od V. Laškimi. ..Krilati rod" od B. Pervenceva — vse to so drame o mladih junakih, ki so stopili v življenje v naši surovi, a za sovjetsko mladino herojski dobi. Ti naši junaki nosijo ponosno zastavo svobode in se uporno bore za ustvaritev svojih idealov. Stremimo, da s pomočjo naših junakov pritegnemo čim najširše množice gledalcev, kajti gledališče ima „ogromno nalogo, da pojači voljo in moralno zavest naroda, da mu razširi obzorje in oplemeniti človeka in da ga spomni, da je on — človck-sila, ki ustvarja in vodi življenje". 1. N. Berscnjev (Jajt/nuinfe tržaških iq.iale.to- o DCtanfU Kol topel veter od morja je bil obisk primorskih gledališčnikov v pašem mestu. ! Zaigrali so nam tako, da je gledalcem srce 'drhtelo; temna 1( ni Ulova drama „Via mala" je znova načela problem, če je res lak greh odstraniti škodljivca družbe. To pol smo gledali tretjo režijsko verzijo „Vie male" na gledaliških deskah v Kranju. Zanimivo primerjanje, tembolj, ker so režiserji s tako različnimi prijemi obdelali snov. Prva uprizoritev, še pred vojno, v Narodni čitalnici, je hotela pokazati tragiko nemoči, v katero sla po zločinu vklenjena Niklaus in Hana; druga, že povojna uprizoritev je očitovala težnjo prika- zali kot trpečo predvsem Laurečevo družino; sedaj pa smo gledali in čutili, da je višek tragike prav v življenju mladega zakonskega para, ki ga preganja vest — na eni strani strah pred * odkritjem zločina, na drugi strani strah pred zlorabo službenih dolžnosti. Se več, kol izvrstno uspela igra, pa nam je bila zavest, da imamo v svoji sredi borce za prosveto in kulturo našega primorskega, posebno tržaškega ljudstva, ki smo ga prav v teh dneh začasno izgubljali____ Borbene besede lov. Košiča na koncu predstave so toplo izzvenele kot poziv na vztrajen boj in k večni zvestobi do bratov, ki jim sonce svobode še ni zasijalo. C. Z. Qle(laliiki utrinki Slovenska drama na jugoslovanskih odrih. Zanimivo je, da so domala vsa slovenska oderska dela, ki so se v pretekli sezoni izvajala na jugoslovanskih odrih — Cankarjeva. Beograjsko gledališče je v režiji Bojana Stupice uprizorilo Cankarjevo komedijo „Za narodov blagor". „Kralja na Betajnovi so uprizorila gledališča v Zagrebu, Splitu, na Reki, Subotici, Zadru in Sremski Mitroviči V Dubrovniku so uprizorili Cankarjeve „Hlapce“. Razen Cankarjevih del so na repertoarju še naslednje slovenske drame: Kreftova „Velika puntarija" v Osijeku in Torkarjeva „Velika preizkušnja" v Nišu. Nove sovjetske opere za deco. V opernem študiju leningrajskega konzervatorija so uprizorili prvo sovjetsko opero za otroke „Volk in sedem kozličev", ki jo je komponiral Marjan Koval. Nadalje se v tem študiju uprizarja opera L. Svarca „Džanat", v kateri se prikazuje junaštvo sovjetskih otrok v Do-(novinski vojni. Naslednje operno delo za deco bo opera „Vanja Solnccv", ki jo po povesti V. Katajcva pripravljata komponist V. Vili in in libretist T. Stjerkin. Komponist A. Paščenko in li-brelist S. Spaski pripravljata opero „Mlada garda" po romanu A. Fadjejeva. A. Aligcr in M. Jankovski sta napisala scenarij opere o junaških delih Zoje Kosmodemjanske; glasbo za ta scenarij pa pripravlja V. Vološinov. M. Culaki komponira balet: „Mladost“, A. Krejn pa balet „Hči ljudstva", ki prikazuje mla