Kmetijsjke zadruge. (Dalje.) § 16 Delokrog okrajnih in deželnih zadrug je določen po njih namenu, o katerem govoru § 2. Razun skrbij, ki jih jim naklada postava o ustanovi rentnih posestev, imajo zadruge še sledeče naloge: a) napravljati zadružna skladišča in založnice za poljske pridelke zadružnikov; b) prodajati poljske pridelke, ki so jej v ta nainen izročeni, na povelje in račun zadružnikov, zlasti za potrebšeine vojaške uprave; c) kupovati na povelje in račun zadružnikov kmetijske stroje, orodje in druge kmetom potrebne reči; d) ustanavljati nove, ali pospeševati stare posojilnice, posebno take po načrtu Reiffeisen, da dobi gospodar posojilo ali na svojo osebo ali pa na račun pridelkov, katere je oddal v zadružno skladišče; e) posredovati, da dobijo zadružniki posojila na dalje časa pri hipotečnih bankah na uknjiženje, pa tako, da se z obrestmi počasi tudi dolg odplačuje; in kjer ni hipotečnih bank, pa pri hranilnicah in enakih zavodih; f) posredovati, da se posli in delavci zavarujejo na eas bolezni, onemoglosti in starosti; g) prirejati bolnišnice in oskrbovalnice ter urediti jih tako, da se tiste zalagajo s pridelki zadružnih skladišč; h) posredovati med takimi, ki iščejo delavcev, in tistimi, ki iščejo dela; i) nadzorovati nakupovanje semen in posredovati pri občevanju zadružnikov s kmetijskimi poskušalnicami; k) posredovati, da se zadružniki zavarujejo zoper ogenj, točo in nezgode pri živini in pomagati jim, da se zavarujejo pod dobrimi pogoji, ter voliti iz zadružnikov cenilce za komisije pri nesrečah, ki zadenejo zavarovalnice; 1) ustanavljati in pospeševati zadruge za živinorejo: m) sostavljati zadružno statistiko; n) zadružnikom v njih pravdah priskrbovati pravniško pomoe. § 17 Ako stanovske kmetijske zadruge ne morejo same izvršiti svoje naloge (§ 16), morajo ustanavljati pridobninske in gospodarske zadruge na podlagi postave z dne 9. mal. travna 1873 drž. zak. štv. 70, posebno take po načrtu ReifTeisen, ali pa v zvezo stopiti s podobnimi, že obstoječimi zavodi ter njih delovanje pospeševati. § 18 Kinetijske zadruge niso podložne določbam postave z dne 9. mal. travna 1873 drž. zak. štv. 70, o pridobninskih in gospodarskih zadrugah. Za vse svoje zaveze in dolžnosti jarači le zadruga sama kot pravna oseba. Pred sodnijo in drugod zastopa zadrugo nje načelnik ali pa njegov namestnik. Pisma pa, s katerimi se zadruga proti tretjemu za kaj zaveže, mora podpisati načelnik in eden iz odbornikov. Ge govori pa pismo o kaki kupčiji, ki jo sme le zadružni odbor skleniti, ali pa višja oblast dovoliti, morata se poleg načelnika podpisati še dva odbornika. § 19 Za pokritje svojih prvih, ustanovnih stroškov imajo tako okrajne, kakor deželne zadruge pravieo, naložiti svojim udom denarni donesek, ki pa ne sme presegati 1 odstotka od državnega zemljiškega davka dotičnega posestnika. § 20 Na koncu vsakega leta morajo okrajne in deželne zadruge napraviti proračun o izdatkih bodočega in o zgubali pretečenega leta, in da se vse to pokrije, imajo pravico, zadružnikom naložiti denarna vplačila. Ti denarni doneski pri okrajnih zadrugah ne smejo presegati 4 odstatkov, pri deželnih ne 1 odstotek državnega zemljiškega davka. § 21 Ako hoee okrajna zadruga za pokritje v § 20 omenjenih stroškov naložiti več, ko 4% doklade na zemljiški davnk, mora za to s posredovanjem deželne zadruge in deželne vlade dovoljenje dobiti od denarnega in poljedelskega ministerstva. Od istih ministrov mora s posredovanjem deželne vlade tudi deželna zadruga dovoljenje imeti, ako hoče za svoje v § 20. označene stroške več ko 1% doklade na zemljiški davek pobrati. § 22 V §§ 19. do 21. imenovane doneske pobirajo občino kot doklade na zemljiški davek ter jih izročajo okrajnim zadrugam. Tiste doklade pa, ki se poberejo za deželno zadrugi. Ti doneski uživajo iste zastavne praviee in prednosti, kakor druge doklade na državne davke. § 23 Kdor bi mislil, da se mu z doklado, ki je v § 22 omenjena, krivica godi, sme se v 14 dneh po dostavljenem plačilnem ukazu pritožiti na okrajno glavarstvo in slednjič še na deželno vlado. (Konec prih.)