Največji ilovenaki dnevnik v Združenih državah 1 Valja za rac leto ... $6.00 „ I Za pol leta.....$3.00 ° Za Ne« York celo leto . Za Inozemstvo celo leto l i fJ.VU bi $7.00 B $7.00 | GLAS NARODA r list slovenskih .delavcev y Ameriki. I- The largest Slovenian „ Daily m the United States. s Issued every day except Sundays II and legal Holidays. 75,000 Reader«. TELEFONj CHelsea 3—3878 HO. 63 — ŠTEV 63. Entered as Second Claw Matter September 21, 1903, at the Po«t Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, FRIDAY, MARCH 17, 1933. — PETEK, 17. MARCA 1933 VOLUME XT.I — LETNIK XLI PREDSEDNIK ROOSEVELT SE JE ZAVZEL ZA FARMERJE Evropa se nahaja pred novo vojno PREDLOGO GLEDE DOBREGA PIVA JE ODOBRIL TUDI SENAT, TODA V NEKOLIKO IZPREMENJENI OBLIKI Roosevelt pravi, da bo načrt takoj zavrgel, ako se ne bo obnesel. — Predlog je treba uzakoniti še pred pomladno setvijo. — Senat je za pivo, ki bi vsebovalo tri in pet stotink alkohola. — Tudi vino z isto vsebino alkohola naj bi bilo dovoljeno izdelovati. — Mladoletnim se pivo ne sme prodajati. WASHINGTON, D. C., 16. marca. — Predsednik Roosevelt je pozval kongres, naj takoj uveljavi potrebne postave, kojih svrha je, rešiti ameriške farmerje iz sedanjega mučnega položaja. Pojasnil je tudi svoj načrt, o katerem pravi, da ga bo takoj zavrgel, kakorhitro se bo prepričal, da se ni obnesel. Postave je treba takoj uveljaviti, ker se bo v kratkem času začela setev. Far mer j i morajo že sedaj vedeti, glede katerih pridelkov se morajo omejiti its katerih morajo več pridelati. Nakupno moč farmerja je treba zvišati ter zvišati uporabo industrijalnih izdelkov. Predsednikova poslanica je bila v poslanski zbornici zelo navdušeno sprejeta. Kongresnik Jones, ki predseduje odseku za poljedelstvo, je rekel, da ne vidi nobenih ovir, zakaj bi ne bila predloga že do sobote sprejeta. \ WASHINGTON, D. C., 16. marca. — Senat je sprejel nocoj s 43 proti 30 glasovom predlogo glede dobrega piva. Sprejeta je bila v izpremenjeni obliki ter z nekaterimi dostavki. Kot znano, je glasovala poslanska zbornica za pivo, ki bi imelo nekoliko manj kot tri in četrt odstotka alkohola. V senatu je bila predloga v toliko izpremenjena, da dolo-ča alkoholno vsebinn na tri in pet stotink odstotka alkohola. Nadalje je senat priporočil tudi vino iri sadne soke z isto alkoholno vsebino. Na predlog sen. Boraha iz Idaho je bil sprejet dostcivek, ki prepoveduje prodajati pivo in vino o-sebam, katere še niso dosegle šestnajstega leta. Za predlogo je glasovalo 3 1 demokratov in t 2 republikancev, proti nji pa 1 3 demokratov in 1 7 republikancev. Jutri se bodo sestali voditelji poslanske zbornice ter odločili, če naj zbornica odobri izpremembe v predlogi, ki jih je uveljavil senat. Ker bodo kongresniki najbrž vztrajali na svojem prvotnem stališču, bo treba sestaviti konferenčni odsek, sestoječ iz nekaterih senatorjev in kongres-nikov, ki se bodo končno pobotali med seboj. Predloga bo postala zakon petnajst dni za tem, ko jo bo predsednik Roosevelt podpisal. Dobro pivo bodo začeli potemtakem točiti prve dni meseca aprila. Finančni odsek je danes opoldne predložil senatu predlogo. Takoj nato se je vnela vroča debata, v katero sta posegla Sheppard in Borah. Sheppard, ki je oče prohibicijske postave, je rekel, da bo narod izdal v dveh letih osemsto milijonov dolarjev za pivo, od vse te ogromne vsote bo pa dobila zveza zakladnica v obliki davkov le dvesto milijonov dolarjev. Poleg tega je tudi skušal dokazati, da bo dežela propadla, če bo dobro pivo dovoljeno. Borah je opozarjal senatorje na dejstvo, da se je Roosevelt v svojih kompanjskih govorih izrekel proti povratku salona, dočim ni v predlogi nobene točke, ki bi salon izključevala. Po Borahovem zatrdilu predlagana postava tudi butlegarjev ne bo odpravila, kajti naprodaj bo pivo, o katerem pravijo mokrači, da ni" opojno. Republikanec Reed iz Pennsylvanije se je zavzemal za predlogo. Rekel je, da postane človek, ki pi -je pivo, zaspan. Uspavalna sredstva pa po ustavi ni- AMERIKA ZASTOPANA V ŽENEVI Ligin odbor enoindvajse tih se je sestal. — Zdr. države zastopa ameriški poslanik v Švici. Ženeva, Švica, 16. marca. — Ameriški poslanik v Švici. Hugh li. Wilson je zavzel .svoje mesto v odboru enoindvajsetih Lige narodov. ki ima namen odločiti o priporočilu Ligo glede spora med Kitajsko in Japonsko. Odbor jo takoj pričel razpravljati o tem. kako bi bilo mogoče ] risiliti Japonsko, da odneha od .svojega nastopa v Mandžuriji, po-sobno glede Mančukuo drža > Kusija pridružila temu odboru, ker Mančukuo meji na Sibirijo. P0KUŠNJA PIVA V ZBORNICI Poslanski zbornici v Albany bo predloženo pivo. — Tudi slane preste bodo na razpolago zastopnikom. Albany, N. "S., 16. -marca. — Na .seji senatne zbornice 28. marca bo »v kapitolu v Albany nabit sodček piva. da se bodo narodni zastopniki prepričali o opojnosti piva. MACD0NALD0V NAČRT ZA RAZOROŽITEV Angleški ministr. predsednik je za to, da Nemčija poveča svojo armado. — Njegov predlog j e napravil mogočen vt"s. : t Pivo bo poslala neka ne\vyoršk:i pivovarna. Poleg tega bo zastopnikom tudi na razpolago velika množina slanih prest in vsakovrstni kozarei iz prejšnjih časov, ko v Ameriki še ni bila prohibi-eija. Pri tej pokušnji bodo navzoči izvedenci, ki bodo narodnim zastopnikom dali nasvete, kako bi j »bilo najboljše prodajati pivo. k "» ; ga bo zvezna vlada zopet v krat-! kom dovolila. NOVI ROOSEVELT V KABINETU Washington, D. C., 16. marca. Henry L H oo.se vod t jo bi! izbran za mornariškega podtajnika in je četrti Roosevelt, ki je zavzema to mesto. Novi podtajnik je oddaljen so rodnik predsednika Iloosevelta in jo podoben pokojnemu predsedniku Theodore Roosevelt ii, dasi jo s sedanjim predsednikom v bližjem sorodstvu kot pa s Theodore Rooseveltom. Na to mesto ga je imenoval mornariški tajnik Claude A. Swanson. Prosed nik Roosevelt je dal mornariškemu tajniku prosto voljo, da si izbere svojega podtajnika in njegovo imenovanje je bilo veliko presenečenje v Ueli hiši. Theodore Roosevelt, prodno je postal predsednik Združenih držav je bil nadomestni mornariški tajnik v letih 1K!>7 in 18!)H. Sedanji predsednik I). Roosevelt je bil mornariški podtajnik od leta 191o do 1930. Theodore Roosevelt, ki je odstopil kol generalni gover-ner, Filipinov je bil na tem -mestu od leta 19^1 do 1924. EINSTEIN NOČE _ V DOMOVINO Dokler bo vladal Hitler, profesor Einstein ne gce v Nemčijo. — Prišel je v New York iz Califor-nije. Slavni nemški profesor dr. Albert Einstein je iz Californije prišel »v New York in je izjavil, di se ne mara vrniti v Nemčijo tekom Hitlerjeve vlade. Rekel je. da nikdar ne bo stopil na nemška tla. dokler obstajajo sedanje razmere v Nemčiji. Ko se je profesor Einstein pripeljal v New York in je slišal. »1» ga čaka velik sprejem, se je n:»-glo odpeljal s taksi-jem v Waldorf-Astoria. Profesor Einstein je Žid in se ne strinja s preganjanjem Židov v Nemčiji, poti Hitlerjevo vlado. FRANCIJA MISLI PLAČATI DOLG Ženeva, Švica, 16. marca. — Razorožit vena konferenca je bihi danes obudena k novemu življe-njnn. ko je angleški ministrski predsednik Ramsay MaeDonald predložil nov načrt, soglasno s katerim naj bi se vojaške sila Francije in članic Malo antante znatno zmanjšale, vojaška sila Nemčije in drugih držav, ki so bile v svetovni vojni poražer" ya posvečala. Načrt je pripravil na vse zelo mogočen vtis. Na ta način bo nastalo med bivšimi nasprotnicami nekako ravnotežje. kar bi vsekakor zmanjšalo nevarnost nove "vojne. Nemčija bo z MacDonaldovim predlogom seveda zadovoljna, vprašanje je pa, kakšno stališče bo zavzela Francija, ki noče ničesar slišati o zmanjšanju svoje armade. Soglasno z MacDonaldovim načrtom, bi smela Nemčija podvojiti svojo armado, dočim bi morala Francija svojo armado zmanjša ti za t ret i no. FRANCIJA IN NEMČIJA STA DOBRO PRIPRAVLJENI; ANGLIJA ČAKA LONDON, Anglija, 16. marca. — Evropa je zopet oboroženo taborišče. Sicer bojne trombe še ne trobijo, toda mnogi govore o vojni. Vsakdo se boji vojne, nikdo je ne mara. Kakor pred svetovno vojno, je tudi sedaj razdeljane Evropa v dva dela. Na eni strani je Francija s svojimi zaveznicami, na drugi pa Nemčija s svojimi zaveznicami. Anglija je odločna v tem, da ostane nevtralna, pa najbrže ne bo mogla. NAPETOST __V AVSTRIJI Opozicija je hotela imeti zborovanje. — Policija je poslance razgnala. Strojne puške so pripravljene. Washingtoi, D. C., Iti. marca. Državni department jo izjavil, da bo vlada »vesela, ako bo Francija plačala del svojega dolga, ki je zapadel 15. decembra lanskega i leta. Iz Francije prihajajo poročila, da je francoseka vlada namenjena plačati .svoj dolg, dasi državni ( department o tem ni prejel nika-kega uradnega poročila. S tem, da bo Francija poravnala to svojo obveznost, bo postavljena v boljši položaj za prihodnja pogajanja glede svojega skupnega dolga v znesku 4 bilijonov dolarjev. . i so prepovedana. Reed ni še nikdar slišal, da bi človek, ki se je piva napil, izvršil umor. Debata je trajala šest ur. Med poslušalci na galeriji je bila tudi Mrs. Roosevelt. Dunaj, Avstrija, 10. marca. — Avstrijski državni poslanci, ki s"> nasprotni diktatorstvu kanclerja Kngelberta Dollfussa, so hoteli imeti sejo. toda policija jih je raz-gnala. Takoj nato je bilo poslano vojaštvo na stratgične kraje. Policije je takoj postavila strojne puški' na Burgtor; tudi oklopni avtomobili so pripravljeni. Razširjene so tudi govorice, da je bila fašist o vska armada zaprisežena za policijsko službo. Časopisju ni dovoljeno poročati o vojaškem gibanju. V Innsbruckii je prišlo do res nih izgredov na nekem socijali-stičnem zborovanju. Ko je vmes posegla policija, je bilo več aseb ranjenih. Na Dunaj prihajajo -vsakovrstna poročila o fašistovsem delovanju v Nemčiji in prišla so celo poročila. da prihajajo v Avstrijo nemški fašisti v velikem številu. Kanc-ler Dollfus in predsednik Miklas sta odredila, da poslanska zbornica na sme zborovati in ko so poslanci opozicije hoteli imeti sejo, jih je policija razgnaht. Prodno so prišli poslanci T zbornico. je na predsedniškem stolu sedel policist in je poslancem takoj sporočil odredbo vlade, da ne morejo imeti zborovanja. JAPONCI NE TRPE KITAJ. ODPORA Japonska grozi, da bo Kitajska plačala za svoj odpor. — Kitajci so napadli Japonce. Hsingfengkuo, Mandžurija, lo. marca. — Kitajci so v svojem protinapadu zavzeli ILsingfengkuo v kratkem boju z man čuk uo armado. O vročih bojih se poroča v bližini Čičlinhou. en kilometer severno od kitajskega zidu. Kitajske čete prejšnjega kitajskega poveljnika maršala i'anpr Ilsiaolianga so obkolile kitajsko armado v Liučiatzu in so jih držali ujetnike ter od njih zahtevali petdeset pušk. deset strojnih pušk. 15.000 patron in (5000 jenov v denarju. Tokio, Japonska, IG. marca. — »Japonska armada, ki je zasedla provinco Džehol in je sedaj razpostavljena ob kitajskem zidu. bo mogočo vkorakala preko zidu in bo Vpadla v .senerno Kitajsko. Japonsko armaduo poveljstvo je naznanilo, da je izgubilo potrpljenje vsled kitajskega odpora ob zidu. Nek visok japonski častnik je rekel, da je razvoj poslednjih dogodkov na Kitajskem odvisen samo od Kita jem*. Ako se bodo Kitajci branili ob kitajskem zidu. jih bo japonska armada pregnala. To pomeni, da se bo Japonska polastila Peipinga in Tientsina. Japonska je to že davno nameravala in armada more takoj pričeti korakati na Kitajsko. Japonska vlada je naznanila, da bo prihodnje dni zasegla vse avtomobile v Tokio, Nagasaki in Osaki za vojaške namene. Tokio, Japonska, 16. marca. — Časopis "Jiji" pravi, da Japonska samo čaka na Kitajsko, kako se bo upirala ob kitajskem zidu. Večina častnikov je za takojšnje prodiranje v Kitajsko. Japonsko vojno ministrstvo je podalo izjavo, da bo Japonska prisiljena prodirati v Kitajsko, ako bodo Kitajci* nudili kak odpor ob kitajskem zidu. Kitajsko časopisje pravi, da bodo Kitajci za tako japonsko prodiranje odgovorni. Povojne pogodbe, zlasti pa Liga narodov, nimajo na svetovna politiko skoro nobenega vpliva. In Evropa misli, da bodo vse pogodbe ena za drugo razpadle. Nevarne točke so poljski koridor, nemško-francoska m^ia in Balkan. Angleški zunanji minister Sir John Simon skuša doseči, da se prepove pošiljanje orožja na Daljni Iztok, toda vsak najmanjši spor med evropskimi državami more to preprečiti. Kot leta 1914 je Anglija v političnem oziru na razpotju. Prvič se ne mara vmešavati v politične spore na kontinentu in drugič se ne more odločiti, da bi se pridružila tej ali drugi državi, ki bi izzvala vojno. Po svetovni vojni so bile sklenjene tajne vojaške pogodbe, ki so razdelile Evropo na dva dela. Ena skupina je zvezana s Francijo, druga skupina proti Franciji. Armado Francije, Poljske, Jugoslavijo. Romunske iti Cehoslova-ške so danes pripravljene, da stopijo v vojno. Vsled zadnjih dogodkov v Nemčiji so odnosa ji med Francijo in Italijo zelo napeti. Poleg tega pa je bila tudi Francija zadnje čase dolžila Italijo, da je pošiljala preko Avstrije n:i Ogrsko orožje in strupene pline ter vojne aeroplane. Izgleda pa tudi, da se obnovi trojna predvojna alijanca med Nemčijo, Italijo in Ogrsko. Vale I fašist o vske vlade v Nemčiji je ta zveza popolnoma mogoča. GLEDALIŠČA BODO ZAPRTA Cleveland, Ohio, 16. marca. — Lastniki gledališč so sklenili, da bodo zaprli gledališča, ako njihovi uslužbenci ne privolijo v znižanje svojih plač za 23 odstotkov. NEMŠKI FAŠISTI STRAŽUO MEJO strassburgr, Alxacija, 16. marca. Fašisti so postavili stalno stražo na mast umed mestoma Kohl in Strassburg. Fašistovski vojaki so oboroženi z revolverji in preiskujejo vsakogar, ki bi hotel iti preko mosta ali pa preplavati reko Ren. IMENOVANJE AMERIŠKIH POSLANIKOV Washingtoin, D. C., 16. marca. Senatni odbor za zunanje izadefe ! je odobril imenovanje poslanikom Roberta "Worth Bingham za An-i glijo, Josephusa Danielsa za po-I slauika v Mehiki in Jesse Isidor 1 Straussa za poslanika v Franciji. KITAJCI VPORABLJAJO STRUPENE PLINE Mukden, Mandžurija, 16. marca. Japonska poročila naznajajo, da mečejo Kitajci na japonske posto-janske bombe s strupenimi plini. Kot naznanjajo poročila, je 28 aeroplanov odletelo iz Nankinga s strupenimi plini. 14 aeroplanov je prišlo v Kaifeng in 10 v Kweitch. Drugi aeroplani bo bili prisiljeni pristati med potom. r LAI lAKOOr KEW YORK, FRIDAY, MARCH 17,1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY iaj U. S. A Glas Naroda" OwMd and Published by BLOYKNIC PUBLISHING COMPANY «▲ OMpantki) —I ot the corporation and add at Manhattan. of above officers: New Y«rk City, N. T. 'QLA8 NARODA* (Vaice of the People) Every Day Excop* Hand ays and Holiday« teto T«Ua aa Hwrrlko In P*^ lift® • • • • • « a a * • a • • • • • e a • Za New York za celo leto......$7.00 Za pol leta ....................$3.00 Za InozematTo n odo leto......$7.00 telrt teta..................$1.6u'iZa pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $000 Advertisement on Agreement -Olai Nai Izhaja rukl dan tutaniU nedelj ln prazniku*. brra podpiaa ln oarbnoaU ae ne prlobftjjejo. Denar naj se blagovoli Wo H«ny Order. Prt apremeoibi kraja naročnik©*, prosimo, da ae tndi prt-Jtaj« birallfife naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". 211 W. lRlta Street. New York. N- \ Telephone: CHelaea 3—3$?$ dobro pivo Predsdnik Franklin D. Rooserelt je začetkom t-ojra tedna v posebni poslanici pozval kongres, lia j imp rej modificira Volareatiovo postavo. To je bil logični korak pri izvajanju programu, ki ga je sestavil novi prečistili k za obnovitev ameriškega gospo, darstva in za izboljšanje razmer v splošnem. Rooseveltove poslanice so kratke, tiwla točne in jasne. Zahteval je, iiaj kongres ilovoli iztlelovanje in proda, jo piva ter drupili pijač, ki ne smejo vsebovati več alkohola kot je določeno po ustali. Kakorhitro bo tozrulevna pi-edloga uzakonjena, bo državni zakladnici ij-uncen mogočen vir dohodkov. Še nobc-.i pivdst'luik Združenih držav ni s tako natančnostjo in tako odločno.**^ izpolnjeval obljub, ki jih je 1'sebovala platforma njegove stranke, kot jili izpolnjuje Franklin D. Roosevelt. Proti proliibieiji seje izreki 1 že prejšnji kongres io poveril zadevro posameznim državam, ki naj na državnih konvencijah odločijo, če naj ornimajsti amendment še o-fiane drt zvezne ustave ali ne. Da se ga odpravi, je treba dovoljenja šestintridesetih držav. Odločiti se morajo najkasneje v sedmih letih. V najslabšem slučaju bi bilo treba torej celih sedem let čakati. To je pa dolga doba in zat., j.- l»il.» treba omiliti določbe za izvajanje osemnajstega amendment a. Ne da se tajiti, da je k temu dosti več pripomogla finančna stiska vlade kot pa vračajoča ><■ razsodnost zakonodajalcev. Tudi odredbe za varčevanje imajo svoje meje, previsoke davščine bi pa resno ovirale oživljen je zdravega gospodarstva. Davek na pijačo ne bo posebno iežak. navzlic temi; ho pa prinesel zvezni zakladnici kaki 11 srop^tdeseft milijonov dolarjev na leto, kar bo v veliki meri pripomoglo k oravnovešenju zveznega preračuna. Zadeva pa nima samo materijalnih prednosti, pač pa tudi moralne. Postava, ki bo dovoljevala dobro pivo. bo pozivala prebivalstvo k resnični zmernosti t-er bo polagoma odpravila hinavščino, korupcijo, zločinstvo, zastrupljanje mladine in druge strahotne posledice prohibici je. Ljudje bodo zopet začeli spoštovati postave; na tisoče in tisoče nezaposlenih bo dobilo delo. Predsednik Roosevelt izpolnjuje obljubo za obljubo, ki jih je zadal tekom svoje volilne kampanje. Upati je, da mu 1k> šel kongres v vseh ozirili na roko. IZDAJALSKA PALICA. Varšavski listi poročajo o arela-eiji 135 komunistov, ki jili je izdala papiga! Prosvetno ministrstv i je poblastlio šolska vodstva, naj podpirajo izvenšolski pouk. Vsled tflga je ustregel ravnatelj neke židovske Sole prosilcu, ki je potrebo-val prostore za večerne t era je. Pouk »e je marljivo vriiil. dokler ni opazil ravnatelj. da 'e pomnožila njegova papiga, ki je bila na Šolskem hodniku v kletki, svoj besedni fcaklad. Stalno je ponavljala: Lp-nin. Stalin. Marku, revolucija se l»Jf/.a in podobno. Ravnatelj je ob-\estil policijo. Detektivi ko p rese netili t »vaj in zaplenili veliko m«i«>-žno komunstičnih spsov. Našli so tudi podatke o komunističnih krožkih tor zamrli 135 oseb. DENARNA NAKAZILA izvršujemo zane surivo nr točno kakor vam pokaže na STOPNI BKKliAM V JUGOSLAVIJO Din 300 ________.....________ $ 3.60 Din tOO______t____$ 5 — Din 480...................$ « Din 400...................... 8— ---------- $15.50 Dta MM ---------$76.— V ITALIJO Lir 100..............* 5.90 Ur 200 ____________$1135 Ur 300 ................ $16.50 Ur 4M_________$22.25 Ur 000.............$27-50 Lir 1000 ...........$54.—- ra| navaden« «mt|«jMM ban pogoj«. bodUl « ainarjl* aH Jfujna nakazila irrrtujemo po Cable Letter za pristojbino fl— METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (PRANK 8AKMEM) 91*wm 18th 8TB*n NEW 70JEK, N. T. Dopisu Barberton, Ohio. V naši naselbini je .lir. Josip T'ji"i«" (mlajši) otvoril svojo lasr-no hrivnieo. Ker je naš nadebudni mladenič dobro poznan in izvrsten brivee. bi bilo priporočati, da ga Slovenci pogosto obiskujejo. kar se te stroke tiče. Novemu podjetju želimo mnogo uspeha ! Poročevalec. Chicago, ni. Kakor je že vsem iz časopisov znano, smo pa zelo tragičen način izgubili našega župana Mr. Antona 1'ennaka, katerega bo naše mesto v kratkem zelo pogrešalg. Lahko jo dobiti žnpana, ali vprašanja je, kako bo gospodaril v tej strašili depresiji. M poškodb po vsem telesn in dve nevarni na glavi, ki sta povzročili njegovo smrt. Senat je obtoženo Antonijo Ploč spoznal za krivo* vendar pa je ravnala «v silobranu in je bila obsojena le na 10 mesecev zapora, pa še to pogojno za dobo treh let. Huda nesreča družinskega očeta. Pred nekaj dnevi je odšel čevljarski mojster J van Zofič k nekemu posestniku v Savinek pri ftkocijanu. da bi pomagal rezati seno in slami .za živino. Ker je bila slamorezniea na ročni pogon, je delo teklo precej počasi. Ko pa je šlo rezanje že proti konen. je Zofič pristopil k stroju in prosil porivala. naj za nekaj časa pusti njemu, da bo on rinil »lamo v slamo-reznieo. To mu je bilo ugodeno, bil pa je v svoji delavnosti le prehi-ter in naglica je povzročila uradno nesrečo. Zofie pri svoji vnemi ni pazil, da je roka že predaleč za-•šla v odprtino. Xaenkrat so ga za prste zgrabili močni vijaki in 7 vso silo vtekli roko proti reziln. To se je zgodilo tako hitro, da ni utegnil zavpita, naj prestanejo z delom. Prsti so že prišli pod rezilo, že je brizgnila kri, prsti so odleteli... Vijaki so roko tako močno stisnili, da »e je prisotnim le s težavo posrečilo izv»leči jo iz železnega objema. Iludo t.rpeče-je močno krvavela. Takoj nato je mu Zofiču so rano obvezali, ker dal gospodar na razpolago voz in so Zofiča prepeljali v novomeško bolnico. Ostrina jp Zoficn odrezala prste tako, da je ostal cel le mezinec, v vodoravni črti je odrezalo polovico palca, srednji trije prsti pa so biil skoro popolnoma odsekani. Vsa nesreča je tem bolj žalostna, če pogledamo na Zofičeve- družinske razmere. Nef preživljati tri otroke v starosti od 1. do 7. deta. To mu je bilo že doslej, ko je bil popolnoma zdrav, težaivno. a vendar je vztrajno rinil naprej. Zdaj pa oči vidno sploh ne bo mogel več šivati in tudi ni-kake odškodnino ne bo dobil, ker ni bil nikjer zavarovan. Naši v Ameriki Osel je vzor potrpežljivosti, ker pravi vedno : J a ! V Clevelandu je preminul Anton .Jene. Pokojni je bil doma iz vasi Žerovnica pri Cerknici na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 30 leti. liil jo član društva Slovenskih horštna-rjev Pokojni jo več let delal v tovarni za pčči ter je bil dohr« med rojaki. Tukaj zapušča soprogo Marijo, ki je doma od Novega mesta na Dolenjskem, brata Jakoba Jenca, ki je tudi dobro poznan v naselbini, ter v .starem kraju dva brata in dve sestri in eno sestro pa zapušča v Braziliji. — Med številnimi clovelamUki-mi rojaki in rojakinjami je menda dane.s najstarejši .Mr. .Josip Zalar. živeč pri svoji hčeri Mrs. Sussman. Jutri in na svoj godov-ni dan dne ]f). marca bo obhajal že svojo 8.0-letnico; do 100-letni-ee mu manjka torej samo 11 let. — Trije moški, ki s«> rekli, da so prohihičniki, so prišli k rojakinji Zupančičevi, v Clovel«ndw ter izropali družino in njo in tri gaste za zlato uro in nekaj druge zlatnine. Xato so pobegnili! Xi dolgo tega. leo se je pripetil v Xew Yorku skrajno zanimiv, četudi vsakdanji slučaj. l^epo. mlado dekle je tožilo post ornega bogatina za 10.000 dolarjev odškodnine. Trdila je. da ji je obljubil zakon, pa se je naenkrat premislil in je noče vzeti. Bogatin »je pa sodniku druga-če povedal. * — Ona laže, če pravi, da je nočem vzeti. K a karkoli hoče. maga- poznan^Tj sedaj. jo vzamem za ženo. Tožiteljiea je nekaj časa pre-mišljevala. slednjič je pa odločno izjavila: — 'Xak, za ves svet ne. Njegova žena pa že nočem postati. Toda navzlic temu mi inora plačati deset tisoč dolarjev odškodnine. In sodnik je razsodil, da u mr>-ra odšteti deset tisočakov. (.'opornica jo najbrž -vedela, da bi nikdar ne dobila tega denarja, če hi .se poročila ž njim. Učenjaki so prepirajo in ugotavljajo. koliko je svet .star. Nekateri pravijo. ]k> pravilnem ">«tarai»ju". .Mi smo preprl?-nni. da niste 5e nikdar v življenju okusili nli puftilj Imlj za«l»v.»-ljivejni iu okusnega t«»t>aka. Posebna Ponudba! PET FUNTOV TOBAKA ZA ' PUSENJE - $ 1 Star©vrste«, zrel. sočnolist Naš kontuekySki liurley tolmk sp tako moT-no loči i nI tovarniško )>ri|>rat-jenespi toliaka. kot so looi dan oinanjkljiv«>-sti. zavajajo okus iu izpodkopavajo zdravje. Mi so ]io^lnžujomo istih moto«l pri pripravljanju toliaka. kot so sc jih i»o-služevali naši praile \/ MI pro-1ZUATKK asa T«»IJAKt Uajwno direktno od pridelovaloa. kar odpravi IS centov davka pri fmitu. ves dobiček tovarnarjev in posretlovaloev, kar jk>-meni za vas prihranek 30% aH več. Nikakih lepih zavitkov ali okraskov. Samo kvaliteta, in mnogo iste. CENA. KI PRIHRANI DENAR < ZA ZV-EČENJE Funtov Pošljite ALI za nam en Z A PUSENJE fi.no dolar iu ml vam bomo takoj poslali iMrtfuntni zavitek. I>enar povrnemo, če iM>siljatev iie bo zadovoljiva. Pet fuutov starovrstnega kentueky-ške^i Hurley tobaka da 40 velikih obrokov za pušiti ali 30 zalogajev tobaka za žvečenj«'. A m PoSljile li." oenlov v srebru M za pttskUMui eno-funtni za- vitek—lahkega ali močnega toliaka. En poskunra zavitek va« l»o prepričal. INDEPENDENT TOBACCO GROWERS usmam '.M, Sedaj v posttiem oasu .mi »asi pečlarji nekoliko utihnili. I*rodptLstoni so me neprestano nadlegovali in morili z vsakovrstnimi vprašanji. V postu mirujejo, ker se najbrž pripravljajo na novo ofenzivo. Nekaj dobrega bi jim svetoval: — Xikar no hodite nestrpni drogi prijatelji, peči a rji. Rodit.'1 vendar zadovoljni s svojim ]iolo-žajeni. Nikar m* silite v zakonska nobesa. Kajti zakonskih nebi-.s ni ria toni svetu. Peči ar .je najmanj 7,n sto procentov na boljšem kakor o/enjeni moški. Ptvlarju ni namreč nikdar treba videti in gledati ženske, kakoršnu j>* v i-ps-niei. * l*ravijo, da je t reba tulit i ž «vofkovi. To je nazadnje res. Totla. ko človek tuli z volkovi. tidi zato. ker je mednje zašel * Z vsem vragom se bavijo profesorji. znanstveniki in učenjaki. TCne stvari pa le še niso dognali, namre«", če hoče današnja Ženska z moderno obleko svoje telesne čare zakriti ali jih pokazati »v^tn. * — Kdo je pa oče otroka ! —» je ?vprašal sodnik nezakonsko ma-| ter. Malo sram jo je bilo. pa je vendar odgovorila : — Veste, gospod sodnik, jaz sem izobražna in olikana ženska. Samo on večer sva se videla, nato jo pa takoj odpotoval in se ni nikdar več vrnil. 7,a izobraženo in olikano žensko bi se pa nikakor ne spodobilo, če bi ga že takoj pr- bodočnosti, prijatelji pa o preteklosti. * Ko se je poročil ž njo, je bil reven ko eerkvena min. ona je pft imela tisočakov na pretek. Zato ga je vzela, ker je bil mlad. Pet let je moral prenašati njene sitnosti, slednjič jo je pa po -»ivaiočo zemljo. Xn Vrhniki nam puhne v obraz sveži hlad zimskega jutra. Cel roj ► mučarjev in smučark Izstopi \ laka. Jedek mraz grize v uš<*Sii in pr>te. Z mrzlično naglico natikamo smuči in natezamo stremen«. S krepkim zagonom odrinemo na pot. Xa ti«1*«* pogleduje Frtiea iz megle; srm«\ motna, okrogla plosk« v brez sijaja in toplote, se nejasno riše v višavah. Srebrni krilili ivja \>o z dreves, ki so vs.i čmlovita in pravi j*'.čna v nvoje-n i iizkiMenem r»blačilu. |'r»t s." vije med poljem. \'a stari Vrhniki »'akrmimo mimo cerkve, smuknemo po kloix-u' navzdol in Miametno smuči. Znrijemo [K> jTo/ilni j»<»ri iiavzir^r pr«»ti K n remi Sonce le med tem popilo megle in z in'xtref« neha toplo greje v pleča. Kolovoz je -trni. Oh visokih »mrokah, ki no*ijo težka l»ela bre-imtiH, teptamo iiavzffor. Kadar stopamo p-ji sree bolno po tebi!" K.j • je belo golobiea * jo prekrile, vsa je utonila v njih vlažnem objemu. Tudi sv. Trojica k" je [»ogreznila v belo morje, |e ■•v. Pavla zvon vabi zamolklo iz ni-ž;:ve. Podlip^ka eesta in rioliiui nista vidni. Onstran jrl obeli leži v tihem j zalivu velika bela kmetija: doma-i r-ija Aleša iz It h zora. V višavah j pad Horjulom eerkev um Koi—-i m in poleg nje ja>no vidna lipa : f.d tam proti napadu valuje svi't preko mirnih holmov do Samator-| •< iu vitkega stožca Kožleka, ki se' jr najvišje dvignil v tej skupini. Dalje na levi kipi Vrh pri Sv. Treh Kraljih v modro nebo. Širna wnu-ška polja blei'e pni njim. Daleč v »sadju stojita beli po«ta-j boko pook, ki tpuiirft tanke ledene sveče navzdol proti nizkemu »m reč ju. Zopet teptamo »trmo v br«g; z vso sile *e smo na planem. Xa prostranem(mejo. In že se beli cerkev na gri-travniku stoji gruča smučarjev in' ču in ]>oleg nje par lepili hiš: — maže v potu obraza smuči. Malo Zaplana. d a I je je kmetija in par kozolcev — Jamnik. Vedno višje spemo med smreka-itSl. ki nosijo težke snežne in ledne jiliišče. (iori na planjavi je kolovoz zoran. Pokrajina spominja iui po-hersko Rogljo ali Planiko: malone ravna planina, redko posejane smreke, daljni pogledi. Sonce gr.»-jt . pripeka. Pot se nagn**. na ovinku drsimo proti žični ograji, ki o- Ali imate * Koledar za 1.1933 Za 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, ČLANKI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NAŠIH PISATELJEV TROHE IN RUPNIKA; PESMI BUKOVINSKEGA IN OPIS NAŠEGA "SEVERNEGA ROMARJA" PLANINSKA. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. V gostilni šumi iu vrvi smučarski direndaj. Iz majhne krčme i:astal naenkrat veleohrat. Zunaj pred krčmo v snegu cel gozd smučI in palic. Vse praska, maže, drgne, Kka ; imena prečndnili m:.ž free po 7j>ohm. Tento. Kli-ster. Primitivni drsači režejo sveče in jih z vročim likalnikom vžrgajo \ yilohe. Okrog cerkvenega zidu posedajo na stoleh in klopeh ''ol»ože-valci sonea" in skušajo na brzo roko pridobiti ona zagorela lica. ki so veselje in ]>onos smučarske cehe. V kratkem mtjo izpraznili kašče in izčrpali zaloge pijae. ki iflh je prenu>gla zaplan^ka gost;"kia. Odri-neuio dalje. Xa obronku gozda drsimo po zmehčani sinučui j^rot^ kapeli na vrhu Rupe. kjer se cesta prevali na logaško stran. Pogled nazaj proti Zaplani izplača, tlriček se vrsti poleg }»r.č-ka saiu:i razkošna smučišča, v kotu pod gozdem se sveti vasica, bela. nova šola pod vasjo je ponos in riika Zaplancev. Xa nasprotni strani .se vije v glo-1 hini pod nami stara Idrijska cesta (proti Vrhniki. Onstran ceste širi-ka. gola k'>pa Strmec, ki spušča položne urrebene in pobočja proti • lolini. Tu na teh poljib se navri-ska in 11 a joče smučarsko srce. Črne pike brzijo po strmim navzdol in jrrebejo dolge črte v deviško belino snega, ki se srebrno jjesti v sončnem svitu. Veter jim odnaša pr5Cč izpod nog, beli oblaki se dviirajo za njimi 111 se izgubljajo. \ modrini neba nad Strmeo. Za ženem o si1 po cesti navzdol -muči ropočejo po .-»mrzlem kolo-vozii. Xiže dok! pa zapustimo pot »n se za drsamo v naglem smuku kar v prek čez pobočje. Veter žvižga «>-krog ušes, hiše in drevesa nam drve nasproti. Prekratka je bila opojna slast naglice! Po gladkih smučinah dr-slmo na star» Idrijski cesti novzdol. Drsno in levo žive meje. onkraj njih kraške d »line in vrtače, ki nosijo na dnu redke lože in skromne njivice. Zgoraj na desil! nas v širokih \ ljugah spremljajo Logaške ride. Pozni popoldan leži nad spečo pokrajino. Kapelo na \-rhu Rupe se ožit rja. zahajajoče sonce, na« pa so že zajele večerne sence. Živa meja z mladega smrečja nam ljubosumno skriva dolino. — Naenkrat pa se na široke ra/»grn? pred nami- "Vrhnika., prečudni kraj." Sv.. Trojica pozdravlja na grieti. v njenem vznožju se vrstijo bele hiše proti hribu, kjer kipi v višave resni dom Sv. Pavla. Tam zadaj, onstran mlade Ljubljanice pa stoji Raskovec. ves za mrši jen v >\oje stoletne gozdovo. PUMMkE rRmCE Dr. A. H. Pošljite na r očilo še danes! PROTI &REZB0ŽNIK0M V Parizu je pričel izhajati pod uredništvom Huberta de Menr-hrisonn novi mejnik "Jntrf", ki je napovedal boj sovjetskim brez-I tožnikom in drugim akt hm i m ateistom. f'asop!s je priredil razstavo delovanja brezhožnikov na ulici Mahillon. 2. Tu no razstavljeni poleg sovjetskih proti verskih izdaj tu«!! slike in predmeti, ki predoču-jejo sovjetsko šolo. brezverno in verno družinsko življenje itd. lirezlKižno gibanje ima značaj novega jako ozkosrenega verstva. — je rekel varuh muzeja sotrudnik "Paris-Midija". Javnost mora videti, da to novo verstvo razvija živahne* mednarodno .propagando in napada sleherno vei-sko prepričanje . Pretekle dni so imeli v goriški pokrajini fašistično vizitacijo. V Gorico je prišel podtajnik fašistične stranke Marpieati. — V spremstvu pokrajinskega tajnika Avenantija se -je odpeljal na deželo, da izvrši re\"l2ijo delovanja posameznih ' krajevnih organizacij. Bil je. v Črnem vrlm, v Idriji, pri Hv. Luciji in v Tolminu, kjer se je baš vršil občni- zbor fašistične organizacije. V Tolminu je imeL govor, r katerem je povda-ril posebne naloge obmejnih fašistov za asimilacijo tujerodeev in obrambo domoviue proti sovražnim sosedom. Disciplinarna komisija goriške fašistične zveze je medtem odstavila fašističnega zaupnika Pavla Bevrllaeqno v Šenipasu. Za njego-iVega naslednika je bil imenovan črniški tajnik Andrej Znliani. — Julijska krajina js veljala poleg južne Tirolske še leta 1!>2! kot pokrajina, ki je imela v Italiji najmanj analfabetov. Fašistični režim je vsa leta. od kar je na vladi, proglašal pobijanje nepisme nosi i kot eno svojih glavnih nalog. Kadarkoli so se določevali novi krediti za šolstvo, je fašistični tisk hvalil njegovo prosvetno politiko. Skrbno so li.sii beležili podatke o novih šolali in pričakovati je bilo. da bo nepismenost znatno nazadovala. Napovedovali so. da je v Julijski krajini v nekaj letih sploh ne bo več. Podu t -ki centralnega statističnega ur;i-da. ki so bil: pred kratkim objavljeni, pa. pričajo na veliko iznena-denje vse javnosti baš nasprotno. V zadnjem desetletju je število analfabetov v vsej državi povprečno nazadovalo na 21 od sto. v Julijski krajini pa se je več kot podvojilo, tako da znaša sedaj 1-1 od sto. Julijska krajina se je pomaknila na šesto mesto med italijanskimi deželami, pa če prav je režim še posebej skrbel za. njeno izobrazbo, ker je pri tem zasledoval ,povsem politične cilje, hoteč čim prej asimilirati slovansko manjšino. Poleg državne šole so v Julijski krajini postoterile .svoje delovanje tudi privatne sole, m je vse njihovo prizadevanje -— kakor kaže skromno število — dalo boš nasprotne rezultate. — Kakor znano, .so pred vojaški tečaji v zadnjih ffcreli letih obvezni za vso moško mladino od IS. leta dalje. Proti fantom, ki zanemarjajo tečaje in proti njihovim s-taršem so predvidene stroge kazni. Te dni so zaradi zanemarjenja 'tečajev prijavili sodišču Antona Podgornika iz Vrtov i ijm, Franceta Mikuža iz Gozda pri Oolu. Ivana Žgavea iz Sv. Kroža, Josipa Vidi-ca in Marijo Vidičevo iz Gozda. Jez Josipa iz Sanaborja in Fran-ceta Prošta iz Orešja pri St. Vidu. Te dni pa se je v Gorici vršil proces proti 64-letnemu Francu Loža r ju in 441etnemu Josipu Kan-dušu iz Vrtovina pri Čraivah. Obtožena sta bila. da sta hranila o-rožje, ne da bi ga prijavila pristojnim oblastem. Karabinjerji. katerim so konfidentje zatožili oba pojjrftKtnika. so uapravili v hlevu. ki je last obeh obtožencev, preiskavo in našli dve stari avstrijski puški in dve sablji. Oba posestnika so zaradi tega aretirali in ju odvedli v Gorico. Xa procesu Kandušu niso mogli ničesar dokazati in so ga zaradi tega o-prostili. Ložarja pa obsodili na 2 meseca strogega zapora in 3200 lir denarne kazni. ADVERTISE in "GLAS NARODA' VAMPIRJI Spisal EMILE GABORIAU VELEMESTA OZDRAVHEY SLEPCEV Profesor Filatov je ozdravil 24 slepcev na ta način, da je nadomestil bolno rr.žcnieo. ki daje vid. z zdravo roženico drugega človeka. Te pozitivne izsledke je razlagal na javnem zasedanju očesnih zdravnikov v Moskvi. Bistvo in tehnika »-peracije sta po besedah profesorjevih zelo enostavni: >v zenici osle-pelega očesa se izraža odprtina, ta-kozvano "okence". V to odprtino se v dene odgovarjajoča oblika in veličina roženice z "živega'' očesa nlHigega človeka (jz očesa, ki je bilo radi bolezni odstranjeno ali v izvestnih slučajih z očesa mrtveca). Vsa operacija traja le 5 do 7 minut. Xa seji je pr»vedel dr. Filatov nekaj paeijentov, ki jih je bil operiral. Tzmed teh vidijo vsi dobro raizen enega, ki nosi očala. Zdravniki so sklenili, da bodo uvedli ta vačin stavljenja tudi v druge bol. xxm. Ko sta prišla pred. Verminetov zavod na •rue Sain t-Ani 10, jo Andre na -prvi po^lc-d o_ eenil /tvrdko. — Hm. iz tegale poslopja pa ne gleda nič posebnega,, — je zamimral zanieljivo. — Xe smete gledati samo na zunajost. — je ugovarjal Gaston. Pomisliti morate, koliko je tu denarja, kapitala. Ali, Verminet je dečko, da malo takšnih! Andre ni odgovoril molče je sledil Uasto-nu, ki se je rtu menda dobro spoznal. V drugem adstropju se je Oaston ustavil pred širokimi vrati s tablico, oznanjajočo. kd.ij se blagajna odpre in zapre. Tu sva torej. — jo dejal sVojemu tovarišu. _ Vstopila sta v vejiko sobo z oguljenimi preprogami, s stoli, prevlečenimi z žametom in z mizicami, pri katerih je nekaj uradnikov jtiži nalo. kajti bil je baš čas jtižine. — Je gospod Verininei doina ! — je sal Gaston. — Zaposlen je — je nagovoril najbližji uradnik s polnimi usti. Ta sprejem je Gastona razjezil. Iz žepa je potegnil vizitko-s plemiško krono na vrhu in jo pomolil uradniku pod nos. rekoč: — < V je Verminet zaposlen, naj pa pusti svoje opravke. Povejte mu, da bi rad govoril z njim jaz. Gaston Gandelu. Uradnik je molče vstal in izginil skozi stranska vraita z napisom: Kavnateljstvo. Koliko zmaga za mladega Gastona! Ves srečen in ponosen se je ozrl na Andrea. ITradnik se jo takoj vrnil. — Gospod Verminet ima konferenco in prosi gospoda, naj izvoli malo počakati... Sef govori z markizom de Croisenoisom. — O! Markiz! — jo vzkliknil Gaston. — Ta bo presenečen, ko me za gleda! Pri iraeim Croisonois so jo Andre zdrznil. Croiseuois! To jo bil mož, ki ga je iz dna dušo sovražil, bil jo lopov, ki je zlorabil u-kradeno tajno in hotel prisiliti Sabino de Mussidan da bi se z njim poročila... To jo bil tisti zločinec, ki ga je hotel z baronom de Breulhom in madame de Bois d Ardon razkrinkani. Andre je bil tako razburjen, da se je komaj premagoval. K sreči ga Gaston ni opazoval. Ta čas so se odprla vrata ravnateljstva in vstopil je Verminet z markizom. Henri de Croisenois je imel na sebi jutranjo obleko, zelo elegantno, po najnovejši modi, ni pa bil v nji tako smešen kakor Gastoii Gandelu. V listih je držal in žvečil cigaro. Z enim samim pogledom, ki je pa položil vanj vso svojo dušo. vso inteligenco, bistroumnost in prebrisanost, je premeril Andre Croisenoisa tako. da se mu je vtisnila njegova podoba za vedno v spomin. . Markiz de Croisenois je bil na videz zelo! mh v P«>nift. gospod, -- dobre volje in z Verminetom ie še vedno ži-j ^ ».^varjal Andiv. — Ah sto pa računal, valmo govoril. " lz i»o>ledn-amu — Drugače so pa vse ovire odstranjene ji,l,eti V;lsr verr.lmi.stvo? in kerne smemo zamuditi niti minute, pose-j tite se daaies Martin-Rigala in Mascarorta.! — jo dejal Verminetu. Aiwlre se je zdrznil. Ali nista moža. ki ju omenja Croisenois, njegova pajdaša, sokrivca? Za vsak slučaj si je ime oboli dobro zapomnil. Croisenois je slednjič sitsnil ravnatelju Eskomptnega zavoda roko. rekoč: — Jutri na svidenje*. Markiz je mimogrede pozdravil Gastona, mimo Andrea je pa šel. ne da bi ga opazil. — Izvolita, gospoda. — je dejal finančnik. — Vstopita, prosim... Mudi se mi... Ura je že ena, pa še na borzi nisem bil. Ko s^a Andre in Gaston vstopila v njegov kabinet in zaprla za seboj vrata, je Verminet takoj sedel v naslanjač. — Sedita, gospoda, sedita, — je dejal prijazno. Toda tudi Gastonu se je mudilo. — Hvala, — je odgovoril, — nočeva vas zadrževati. Samo nekaj besed... Prejšnji rt eden ste mi posodili nekaj denarja... ' — Bes je* Gm hočete še f mm ■■ — Xo. nasprotno. p<> menieo prihajam. Verminetu s*» je čelo zmračili t. — Plačljivo šele petnajstega. — jo dejal. — Pa naj bo... Denar imam in zdaj... Saj me razumete.. . Dajte mi tiste papii>'. — Izključeno. — Kaj.'.. Kaj pravite'... Zakaj pa i — V obtoku. , Ta belila je padla kol ndareo s kijem na gl a n > mladega (i a st <»n 11. — A' obtoku! — jo jecljal. — vi >te spravili moje menioo v obtok!. .. Saj to ni mogoče, šalite se! — Nikoli so 110 šalim! Ubogi dečko ni mogel verjeli, da prav ši. No, ni mu šlo v glavo, da mi^li Vermin -t resno. Andrea pa to ni prav nič presenetilo: snitil jo. da *se ln> zgodilo tako. Videč, da izgublja Gaston glavo, je smatra! za svojo dolžnost zavzeti se zanj. — Parih »i, gospod, — ji dejal lakonič-neu.u ravnatelju. — z^li se mi. da bi vam bile moralo izvestno okidnosti. . |>o>obne o-k« d nest i že s;»ine poveiiat i. da iu« »lili t- r< sj»ek-\ i rat i sklenjeno.. . Verminei si- j,- nii])»d idirnil m uanies-'o < »dgovora vprašal: — S kom mi je ras? t Andre, ki j:- postal »-eda I jo btdj nez.-ioplji v. je smatral, da L«, najbolje zakriti pravo ime. — (»astonov prijatelj sem. — o [govoril. — Dobro. — Xadaljnjem. gos]>o-sodili mojemu prijatelju »les; t ti-o.- traii- Andre se je začudeno obrnil k svojenau spremljevalen, ki je do nšes zardel. — Kaj pomeni itn?— jo \-]n*ašal Andcc. — Dejal som vam deset tisoč, ker sem potreboval razliko za Zoro. razumete.' — Na .i bo. — jo dejal slikar. — Torej vi, gospod Verminet. ste posodili mojemu prijatelju na menico pet tisoč. To je čisto naravno. Manj naravno je pa. da ste ga prisilili k temu., da je ponaredil podpis na menici.. . To je sleparija, gospod... V< rminoi jo skomignil z rameni. — Sleparija ! O tem nimam pojma. Te besedo so razvnele Gastonovo kri. — To je pa že od sile! — je zakričal. — Kaj! Verminet. ali ino niste rekli, da je za vašo osebno jamstvo potrebno še ono ime nad mojim? Kaj se no spominjate, da ste mi pokazali pismo, rekoč: Glejte, ponaredite J.a vsak način to čečkanje Martin-Rigala, bankirja z rue Moti*mart a. . Jaz nisem hotel, pa ste mi dali častnh besedo, da jo to samo formalnost,- ki mi ne nalaga iioIm nih ol»vednosti. da te menice ne pride ji iz vašega predalčka. Zdaj pa tajite... Ne, to ni lepo! Ravnatelj je molče poslušal težko očitke. — Same laži! — je dejal končno, — ni nobenih dokazov, naša družba no dela s takimi umazanimi sredstvi. — In vendar niste oklevali. Temveč sto ki bi jih utegnilo NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja 1 Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romano? glovenakih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki bo zanimala. Cene so zelo zmerne. a Knjigarn "Glas Naroda 9f "GLAS H A RODA" NEW YORK, FRIDAY, MARCH 17, 1933 THE LARGEST SL0VEK7 DAILY in U. 8. A. JUDITINA PRISEGA ■ ROMAN IZ ŽIVLJENJA . ZA "O L A S NARODA" PRIREDIL I. H. -J (Nadaljevanje.) Del avee jo najprej začudeno pogleda, nato pa pravi: — O. mislite gospoda arhitekta Erlau * ' Grofica na guba m'-i čelo. kajti* jezilo jo je. «ia njen .sin ni polagal n« grofovski naslov nobene važnosti. Ako mu je kdaj kaj očitala. tla -i vedno dovoljuje, da. ga kličejo arhitekt Krlau iu ne grof Krlau. tedaj ji je vedno .smeje odvrnil: — (iiiaina. na arhitekta sein ponotsuejši. ker sem .si ga sam pridobil iu je obro. povejte damama, da bom takoj prišel. Dal j<» št- potrebna naročila, in .šele nato gre j»o stopnieaJi navzdol. Povsod no bili še veliki kupi zidarskih ostankov iu pogosto je moral preskočiti kak kup. Pri vsem tem je bi! .zelo zaprašen, ko pride k avtomobilu. Naglo pozdravi od be »lami in ko mu MiJdred tiho pove, da ga je hotela presenetiti, jezno misli. da *>e jt* to po-:.rreilo .sauio njegovi materi, ne pa njej. — Zdaj >e pa pelje* .aročil. Vedno je upala, da bo do tega easa Hausa pregovorila. Zalo n če pomirjevalno žalostni Mildred: Moraš potrpeti, da bo starvba končana. Zdaj v resniei nima ."asa, kt.io v^e izdatke na Mrlau. lako tla je /. denarjem, ki ji je dajal IlatLs. mogla kupo \ati obleke. Kaj. bo ak<< Mildred ne bo več plačevala.' Potem ji ne ho pr tva. ji* vetlno izdajala ve«" uenar.k«. kot pa «ra j«« .sprejela. ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRŠE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: AQUITANIA preko Cherbourga, 6. APRILA — Velikonočni Izlet Potem še dva izleta — 10. maja in 5. julija Cena vožnji: iz New Yorka tlo Ljubljano........$ 102.34 za tja in na-zaj ]ta samo..........$ 182.00 ČHAMPLAIN preko^Havre — — T APRILA - Velikonočni Izlet Ona vožnji: iz New Yorka do Ljubljane ........$ 91.73 za tja in nazaj pa samo..........$ 171.50 Potem pa dva izleta s parnikom "lie de France" 18. apr. in 27. maja CVna vožnji: iz New Ynrka Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj ]>a samo..........$ 182.00 SATURN IA preko Trsta —--------------31. M ARC A Cena vožnji: iz New Yoika tl<» Ljubljano........$ 97.50 za tja in nazaj pa samo..........$ 171.50 BREMEN preko Cherbourga-------30. MARCA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 104.84 '/m tja in nazaj pa samo..........$ 185.50 S parnikom COLUMBUS-------22. APRILA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 100.34 za tja in nazaj pa samo......... .$ 178.50 Kdor se je odločil za potovanje v start kraj to leto, naj se takoj priglasi iti preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. VISITE SE DANES NA: Metropolitan Travel Bureau (Frank S a k ser) 216 West 18th Street New York, N. Y. fr------ wmwmmmimmmHwmimmmm^miwmmmmvmmm--,, _ _ ■ n ............................^■.■■mrnmMiiiiinimiyiiiminf«iiiiiwAi I1IMII METROPOLITAN TRAVEL BDREAD * (FRANK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. X. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE SHIPPING NEWS 26. apri'a: I>r. liK J ia v Cherbourg Albert naJtin v llaml>ur| \>»iiilatn v Boulogne 29. aprila: He tie France v Havre Augustus v Genoa 2. maja: I W-emen v HrerriAn 18. marca: i .< r*: i ie v Havre Čutile Ji Savoiu. v Gt-noa 22. rti ar Lot Ku - v Hremen Manhattan v llavre New York v Hamburg 24. marca: Paris v Havre Majestic v Cherbourg 25. marca: Augustus v Genoa 29. marca: Albert Usillin v llamburg 30. marca: Breiiit-n v Kremen 31. marca: Olympic v Cherbourg 1. aprila: Ki-x v Genoa Cliaiiiplain v llavre Vulendaiu v Boulogne 5. aprila: Atiuilajtia v Cherbourg . llutnlmrg v Hamburg 7. aprila: •Kurupa v Riemen 8. aprila: -Cunb- *li Havoia v Genoa 12. aprila: Deul s« lila nil v Hamburg 14.aprila: ^tale/ulit m v Boulogn« Saturiiiu v Trat 15. aprila: Bremen v Itremen 18. aprila: Majestic v rherliotiri I'aris v Havre 19. aprila: &l.triliattnn v llavre New Vi »i k v Hamburg 21. aprila: Olympic V Clterhouarg Mauritania v Clicrbourf 22. apr-lar Champialn v Mavre Hotna v Cen.-a 25. aprila: I.. via: ha n v Clifrhnurg Kurop.i v Bremen SENCURSKI DOGODKI PRED SODISCEM (Nadaljevanje.) februa rja Razprava dne 3. marca .se je J pričela kmalu po S. uri ter .so go-j vorili zagovorniki f»ora Prod an o-| vie, ki brani Vinka Kosa. Xinko -t. leuruarja je liil /.e sedmi jo ]»roti državnega in eelo proti-j lVtrovie, ki zagovarja loma/a j dan razprave v zatlevi liriki i i ■ diiia.stieiiega rovarjenja. Organi-1 ^grma. dr. Rajko Djermauovič. i dogodkov pred dr/.a«v. .sotlišT-eiu v zat»»rji st» .se pri teui posluževali i zagovarja 1 lijo. kot zadnji pa ■ lieogradu. Zanimanje za razpra- vere in eerkvq^ povdarjajoe. i zagovorniki .so si pri-cased ena. Po običajnih fomi:ilm»-; npraviiih pa .so.se prirejale de- zadevali obrezkrepiti obtožnico stih je predsednik odredi! čitanje j moiust racije. t»bencm pa seje siri-|ter omiliti krivdo svojih klijen-! sodnega gradiva. Ker >o l»i!t> v.se I la propaganda za odcepitev Slo-!tov- Predsednik dr. liubanj • i priče že za.slišiine. s,- je začelo da venije od države in za u.stanovi- strogo pazil na to, da -se zagovor ! ne« dopoldne čitauje izj»ovedi št^-jtcv samostojne države, v kateri j n'ki ]>rav tako kakor dravni to- Ko .,(»,- dami /t-h. ozlovoljeni prideta na Erlau. Felice takoj { vilnih prič o preiskavi >v Kranju j naj bi bi! dr. Korošec prer. tadrov je nato 1>0 končanih govorih zagovor-podrobno analiziral krivdo vsake-1 nikov je vprašal predsednik vsa ga obtoženca, najvajoč poarob-1 obtaženca posebej, ali ima no v.se dokaze ter ob koncu svoje- ^ kaJ pripomniti. Vsi obtoženci, ga govora zahteval, naj se vsi ob-1 so izjavili, da govorom svojih za-toženci primerno kaznujejo po za- j govornikov nimajo nič dodati, ,I ' konu. .župnik Skrbeč je imel daljši 'go- Po kratkem odmoru je povzel, vor' 'v katerem je podertaval svo-besedo zagovornik prvega obto- jugoslovansko prepričanje in! ženca bivšega narodnega poslanca j oUsoial vse separatistične pojave. SLS Janeza Brotlarja. Ijubljan- |voJ «ovor koiu''aI z vkhkom : ski odvetnik dr. Juro Adlešič, za j Živela Jugoslavija! njim pa zagovorniki ostalih ob-1 marca popoldne je bila pred Mpa/I. .lil Mildre.I nekaj ni prav in se s;mia .pri sebi vpraša, ako jj in Ljubljani. Prečitane bodo izpo-"Mililn tl nitn.i a >el.i T..'ik.. poin^a. tla bi že enkrat izprevidela. da ' vedi okrog P2S ]>rič. iftiusu n.. mure .h.hiti Ako hi bila Mildred revna' in drugače pri-| kupljiva. bi .. jM.milovala. tako pa je moarla j)riznali. da ima Mi!-j P<«»rm«t je na tla- tlr-.l več trme k..1 p«, ljubezni. 11 ovedi bivšega na-/a denar. Takih mož "ne manjka: t., je Felice dobro vedela. |^»dnega poslanca župnika P.arle- Mildred prične tudi Feli......buietavati s svojimi pritožbami iuf"' ki ^ obširno opLsal predzgo je skušala tudi njo prestrašiti / grožnjo, da bt» zapustila Krlau. Toda Felice se t..}-;, tJi prav nič z.bala. Mildred naj bi samo šla. potem bo v hiši mit* in si morejo vse bolj skromno urediti ter se ne bo več treba ozirati na Mildred. Felice je kar hrepenela po času. ko se bo reši1« skrbi zaradi Krlau in bodo vsi trije stanovali v treh sobah, k.ier bodo enkrat imeli mir. Toda vedela je, da se Je mati tega časa bala kot oirnja v vii-ah. T« m la. k«. Mildred zopet zagrozi, tla bo šla. Felice mine potr-1 ^njem so skušali motiti zborov a-pljenje in pravi: . «nje in da so zborovalee napadli s Idovino šenčurskih dogodkov, do-eiin o dogodkih samih ni mogel Izpovedati nič bistvenega, ker so se glavni dogodki odigrali v času, ko je on govoril na shodu na (Jašperlinovem dvorišču. Izpoveduje pa. fi kakim buronskim kri- Tedaj vendar že enkrat ]>ojdi z Krlaua, Mildred; zakaj si vendar neumna, da .se tukaj za kopi ješ in se zastonj mečeš za Han-som. Knkrat moraš vendar-le spoznati, da te ue mara. Izju-eglej že" enkrat in obrni svoje *rce kakemu drugemu moškemu. Mildred prične krčevito jokati in grofica zmerja Felice ter jo tiho vpraša, kako bodo živeli, ako Mildred odide. Mama. saj ti vendar daje Hans vsak mesec večino svoje pla-.>. s trm bi mogli dobro izhajati, ako ne bi zaradi Mildred imeli še posebnih stroškov. O, nekaj drugega mora biti in ti veš. — jezno odvrne grofica. Felice pa je dobro vedela, da bi mogli dobro izhajati, ker so s posestva še vedno dobivali dovolj živil. Mama se je morala odreči dragim oblekam in ko bi sami živeli na Krlau. jih tudi ne bi po-t rebovala. — Dovoli meni, da gospodarim z denarjem, ki ti ga daje lian« in prepričana setn, da bom izhajala. Nikakor ne smeš več pridrževati Mildred, kajti krivico delaš a tem tudi njej. Hans je ne bo nikdar poročil, o tem bodi prepričana, — pravi Felice mirno, toda odločno, ko je Mildred jokaje odšla v svojo sobo. Grofica jezno pogleda Felice. —■ Nikar se ne brigaj za stvari, ki jih ne razumeš. Zelo jezna reče te besede in gre za Mildred, da bi jo, kot navadno, potolažila h priliznjenimi besedami, in Mildred se je oklepala njenih besed kot na .rešilni čoln. liila je zelo nesrečno bitjo, nobenega človeVa ni imela na svetu, kot edino te zelo oddaljene sorodnike. s katerimi ni bil« iste krvi. Xa grofico s(? je tako zelo navezala, kolikor je bilo sploh mogoče in v njenem objemu je iskala zavetja pred samo seboj in svojo neumnostjo. ■ Tudi danes se je grofici še enkrat posrečilo pomiriti jo s prigovarjanjem. da naj še nekoliko potrpi, da bo Hans končal stavbo zdravilišča. Počasi pa je tudi »v srcu grofice umrlo upanje, da bi bilo mogoče Ihinsa pregovoriti, da bi poročil Mildred, ki ni imela in .ti niti najmanjši* mikavnosti. Ako bi izgledala kot gospica Kalkova, tedaj ga ne bi bilo treba prositj in mu prigovarjati. (Dalje prihodnjič.) kamenjem in poleni. Po shodu je odhajal od Gašperlina k župniku Pibru in so ga po poti zas ramo vali in eelo opljuvali. Kljub temu. da je povsod pridigal mir in ljubezen, so ga sprejeli kakor da bi bil najhujši sovražnik, tako da se more iz vsega tega sklepati, da je bila masa naltuj&kana in zapeljana. Xadalnje priče, kojili izpovedi so bile danes prečitane, hladno o-pisujejo dogodke in v glavnem potrjujeja »vse navedbe obtožnice. Vitanje izpovedi prič v preiskavi bo predvideno trajalo še dva dni, nakar bodo podali obtoženci še svojo zadnjo besedo, s čimer bo dokazno postopanje končano. Nato je dobil besedo državni tožilec dr. Čadrov, ki je «] Xrw Vorka do Havre......?i7.t)i> t nI llavre do I.jiibljaue........ H.73 t>d Havre do Zavrel »a ........ lri.:,^ Od New Vorka do Tista ...... '.»T.i-t rtETIMt-K.ViJTE Do llavre $in5.r»ennitu Itd. pišite ta- k LEOZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE 1359 Second Ave, New York, N.Y. cJrenek JW. ! — strogega za- 3. maja: Aipiiiatua v Cherbourg t Hamburg v Chei botir« 4. maja: t'on te d i Sit vola v Genoa. 5. maja; Majestic v Cherbourg Western la itd v Havre Volendam (■ lloulogne 1. maja: Ufayctte v llavre Vuleania v Trst 10. maja: .Maiiretania v Thetbotnk I viitschlantl v f liei tM-turj; 12. maja: i »lympie v Mavre .Minueu tska v llavre K--tt eitUim v Boulogne 13. maja: t'"hamplain v Mavre Ue* v tleiHta Cur*»pa v Hremen 16. maja: Leviatlutn v Cherbourg 17. maja: Hereditaria v Cherbourg New Veil; v Clierliomg 19. maja: St ;t.l ,-itf l.i i n v I'.rkiiJ<->Kne i'a ris v Havre 20. maja: « Oonte i Iranilc v Ocnia Hremen v Bremen tli-ill-gir v 24. maja; Manliatliin v Havre Alt.»-rt Ballin v Olu-rbourg Auuilaitia v CherLonrif 25. maja: Oi.nif dl Sa\i.la v flenoa 26. maja: .MajesTic v I'herbourjf .Mimiftncka v llavre Veenclam v Boulogne 27. maja: IU- d»- Pranje v llavr« Salliriiia v Trst 30 maja: Kur« pa v Bremen 31. maja: Mauritania v Cherbourg Hamburg v t'lo-rbtmrg I'rrit. lioosevelt v Havre Ki «111:1 v H< n<>a 2. junija: i ilynipic v Cherbourg Weslernland v Havre Volentliim v lViubigr.e 3. junija: i.*liantpairt v Havre Hex \ Cenita Urila nnn. v Cobh 6. junija: Lcviiithan v Cherbourg 7. junija: I »euts« hlanri v Cherbourg liert-nsaria v Cherts.urg 8. junija: Ltfayi-tlr v Havre Augustus v t;en«M liiejneti v Bremen 9. Junija: Stat«-nt.uig .N-tt V.«k v fberbourg Ai|Uilankt v Cherbourg 15. junija: i *«»tite di Siivota v Henoa 16. junija: Kitn>|ia v Bi t men l'.-niiUtlid v llavre l:>>tterdain v lt*>ul>>gne 17- junija: Hrilanie v C.-kbh He tie Krmni' \ llavre 20. Junija: l»e t • r:issc v Havre 21. Junija: Vtjlea tiia v Trst Maiiretania v Cherl>ourg AlV>ert Mal in v Cherbourg Manhattan v Havre 23. Junija: < Hympie v Cherbourg Minetonku v Havre Veendam v Bnuli-grie 24. junija: Champlain v llavre ; I!es v Celion j Bremen v Bremen l 27. Junija: J Lev lat han v Cherbourg j 28. junija: Bereiigarla v Cherbourg j Hamt.iirK x Cherbourg I 29. junija: I Conte Grande v Genoa 1 30. junija: Majestic v Cherbourg Nialt-ndaiu v Boulogne 1. julija: 1'atis v Havre Lifayetta v Havre njen. na meseeev pora. 8. Ogrin Tomaž, roj,i v Prista-1 3 v ^^ vi, star 31 let, čevljar, neoženjen, s. julija: na 8 mesescev strogega zapora in v Cherbourg l>0() Din denarne globe. t L>eutsehianti v Cherbourg 9. Cerar Peter, rojen'v Meng-! 7"ii?'dJ: France šil. star 10 let, zidarski pomočnik, samski, na 6 meseeov strogega zapora in 300 Din globe. Havre Volendain v Boulogne 8. julija: Conte dl Ssivola v Genoa 11. julija: ... .... ... . r, , j Bremen v Bremen IU. llija Alojz, rojen v Spod- 12. julija: njem Brniku, sta 28 let, bivši teo-! •)!AUI>,ania v cherbourc , j • . - . - <* i New York v Cherbourg log, sedilj Sl lisa tel J prava, neoze- Olympic v Cherbourg njen, na 1 leto strogega zapora, j v Havre 11. Skrbeč Matija, rojen v Pod- < Rpx v Genoa cerkvi, star 47 let, župnik v Kra- 18iJ""Jt*: 5. Grilc Fran. rojen v Gradu, star 20 let, kmeeki sin, .samski, na 1 leto strogega zapora. G. Kos Vinko, rojen v Voklem. . . . « . . . . v, . - , • i nega postopanja morajo plačan star 2J) let. kmečki sin. samski, na , . . , , , nju, na 1 leto strogega zapora. 12. Gregorin Franc, rojen v Klopen, star 32 let, delavec, ne- oženjen, na G mesecev strogega zapora. Vsem se v kazen všteje preisko- valni zapor. Ker so dejanja, zara- di katerih so obsojeni, politične narave, se vsem obsojencem pri- zna eustodia honesta. Stroške sod- 10 mesecev'strogega zapora. 7. Loboda Josip, rojen v Pod-gori, star 20 let, hlapec, neože- ' obsojenci solidarno. Kazen bodo prestali v Sreraski Mitrovici. (Konec.) ■vlathan v Cherbourg 19. Ju'iJa: Rerengarta v Cherbourg Manhattan v llavre Albert Rollln v Cherbourg 20. julija: Majestic v Cherbourg 21. Julija: Paris v IIn vre K11 ropa v Bremen Statendam v Boulogne 26. julija: l-atavette v TfavTe Aqultunla v Cherbourg Hamburg v Cherbourg l"res. R«v«evelt v Havre 27. julija: Bremen v Bremen 28. Julija: ...... Veendam v Boulogne Be de France v Havre 29. julija: Vulcanla v Trat ••» r - « K i : v