Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA

List slovenskih delavcev v Ameriki.
Telephone: CHclaea 3-1242
Reentered as Srrood Člana >hut«r September 251 h, 1940 at the Tost Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879.
ZA NEKAJ VEČ HOT	4 ■
NA DAN DOBIVATE Jj
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvzem.-i subot, nedelj In praznikov).	^
:: Čitajte, kar Vas zanima :: ##
No. 242. — Štev. 242.
NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 21, 1940—PONEDELJEK, 21. OKTOBRA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVlIi.
NA BALKANU SE ZBIRAJO ARMADE
POL miljona turških vojakov na bolgarski meji ... rusija pošilja Čete na i Delavske vesti •
rumunsko mejo ... stalin v razgovo- j-;-—
ru s turškim poslanikom
1
Italija nastopa na Balkanu
Iz A trn prihajajo zelo vzne-f
mirlji' it (uročila, da s« na raznih L\ jali na Balkanu zbirajo velik.- množine ruskih, nemških in tur-kih rut.
Na Kaniunskcm in v Jugoslaviji je hilo na prošnjo Nem-rije preklicanih več vlakov, da ho mogoče za Nemčijo prevažati vrr vojaških potrebščin.
Potnilri, ki prihajajo iz Turčije, p« ročajo, da -so turški vlaki polni vojaštva. Turčija ' itna haj'.* na bolgarski ineji do \ pol mi'iona vojakov.
bilo ra/vidno iz velikega zračnega napada na London in razne druge angleške kraje 15. septembra, ko je hilo uničenih 1<Sj nemških arroplanov.
Od j j. d<» 1<>. septembra je bila ja^na. mesečna nor in visoka
za ohranitev življenjskega standarda v ameriki
Predsednik General Motors Corporation je stavil nekaj pomembnih predlogov. — Letni narodni dohodek je treba znatno zvišali.
Grški je stavila pet zahtev
Nemčija in Italija sa, kot pravi neko poročilo iz Kaire v Egiptu, slavili Grški naslednjih pet zahtev:
1. Gospodarski od noša j i v Anglijo morajo biti takoj prekinjeni.	živeža
Odstopiti mora kos oze- prihodnjo zimo sirrr vrliko mlja, ki meji na Albanijo in pomanjkanje, stradala pa ne Bolgarski koridor do Kgejske- ho.
ga mora.	Toda Nemci plenijo po za-
•i. Italiji mora »lati pravico >edenem ozemlju in .puščajo zgraditi cesto iz Albanije do i doma«''-emu prebivalstvu le pie Soluna.	le zaloge živeža.
4. Dovoliti mora Nemčiji 111 , Ameriški polje lelski depart-Italiji uporabo nekaterih le- ment je ugotovil, da je
NACIJI ZADRŽUJEJO 2IVILA
Francija skuša dobiti pomoč od Združenih dr žav, pa je veliko vprašanje, če jo bo dobila. Na najboljšem stališču je še švedska.
< e bodo Nemci dali prebivalcem v zasedenih državah kaj > o K v ropa trpela
mu najbrž ne bo Uspelo, km* Amerika skorogotovo n« bo spremenila na ljubo Fram-i.ji svojih nevtrahiostnih dol.m Na najl>o]jšem sališču j • Švedska. Masla in inaš< «,L> »«na dovolj. Svinjina je i;r-i« :..tana : i-totako tudi kruh.
Na Norveškem manjka maščob. Dežela je imela za <-. iz- leto živeža, toda Nemci >0 _.,
I talskih oporišč.
5. Odstopiti morata kralj Jurij in ministrski predsednik loan Matexas in postavljena mora biti osišču prijazna vlada.
plima.
Nemška armada je bila pravi jena, vojaštvo je že na ladjah, tedaj pa so nenadoma angleški acroplani napadli ladje in pri tem jim j
pn-bilo
Nedavno je govoril v N Vorkn uglednim industrijal ceni Alfred P. Sloan, Jr., predsednik general Motors Corporation.
Priznal j", da se mora Amerika v vojaškem pogledu okre-
deio in zaslužek. Združe.ie dr zave je kaj lahko okrepiti v vojaškem pogledu, toda pri tem je treba vedno ^»oštevati, da prete z gospodarske stra-
vzemši Rusijo—pridelala letos ji pr-eej jxibrali, j»oleg v Evropa dvajset od>tokov manj tega i»a mora hraniti tu ii -
1*«» pol milijona nemških voja-
vstavi'a
* * *	! H je so prejele povelje za umik
Ker prihaja na Kumunsko j" ^	Tedaj je
vedno več nemških vojakov, I ° n«™«"*™. «'«
____prieeli v menu pomožne ladje
ni velike nevarnosti. Ameriški piti, isočasno >i mora pa tudi Inačin življenja ni ogrožen od še pomigil vihar; nemške la- 'prizadevati zvišati življensk; zunaj, pač pa od znotraj.
Za njim je govoril William S. Kniulsen, član narodno-obramhne komisije, ter se pri-
je tudi K11 sija poslala na svoje meje proti Nemčiji in zlasti Resa rabijo več divizij.
Angleški poslanik v Beogradu Ronald Campbell je odpotoval \ Istanbul, Ijjer ho imel važne razgovore z veleposlanikom shorn Ilughe Knatch-bull -Ifugessenom.
norveškim lastnikom. Svet je vedel, da -e je nemški vpad v Anglijo izjalovil. Nekaj dni pozneje so pri šla poročila, d:i je in01 je na angleško obal vrglo mnogo trupel nemških vojakov. Sedaj je dognano, da so v tej katastrofi Nemci izgubili najmanj 60,000 vojakov. Ob istem času je bilo tudi iz Moskve je i- poročano, da je državni maršal Hermann CJoering z Junker aeroplr.nom 15. septembra po-etel nad Anglijo in si je posebno ogledni London, ob istem času pa so Nemci zelo obstreljevali Dover.
tandard ameriškega prebivalstva. Po njegovem mnenju v prvi vrsti potrebno, da se zviša splošna produki/i -t naroda. Sedaj znaša letni narodni dohodek 70 tisoč mili-* nov dolarjev, znašati bi
moral najmanj SO tisoč mi.1' rirajo zadostno množine jonov dolarjev.	Ce se temu ne bo kmalu od-
re bi se enkrat to zgodil« , j]>omoglo, se bo v nekateri in-bi tudi vsi nezaposleni dobili idustrljah pojavil zastoj.
Jugoslanja vlake
Poroči To iz Beograda pravi, da je jugoslovanska vlada zelo omejila ofobni promet po svojih železnicah. 28. oktobra bo prenehalo voziti 2S rednih vlakov, da bo "vstreženo po-
ps«* nice kakor lani. .lapon~k:t je pridelala letos jr>»M) milijo nov fantov manj riža k«<t g.i običajno pridela.
Na najslabšem stališču je nezavzeta Francija. Preživljati mora petnajst milijonov be-I
kov.
\ Belgijce dobi p*• ' ta kruha na dan, do<-im i' pozimi dobival le čet rt t dnevno. Ves živež je ra -ran. Na nemško povelje -o
veraneniu tovornemu prome- I tu."
Vse to je Jugoslavija odre-i
i gum-ev—predvsem Belgijcev, rali Bclgijei poklati lloland'-ev ter Francozov i/. z:i-' sedencaa francoskeira ozemlja, poleg tega pa mora hraniti še po! milijona Franeozo^, nalia-jajočih -e v nemških talbori-•ščih.
• 1.
V Ameriki -i novi francoski poslanik (ia-ton llenry-Ilaye na vsi
set odstokov vseh kok« klana je bila tudi -k.u , goveja živina, in pašni! i Ii preorani v polja.
Danci se bodo nekairo j<;< k!i preko zime. Dežela l»> pola goma povsem ob u bo ž; Vsled pomanjkanja krme >-•
t\
1	. . , X-r ---- It	*	"l/alUtlll I/. "«" ! IU
tozevai nad pomanjkanjem | »lila na pritisk Nomcije da bo' lovati yjl Fran,jj0 ^ ! vi L-; \-rt l<> Tt«n.i t mosrla no lll^os nvnnski It ve-	1
Po poročilu mel Jesi'p Stalin daljši razgo vor s t.irškim poslanikom Haj-dar A k rajem. O čem sta razpravljala, ni bilo objavljeno.
ANGLF2I prepreči-li vpad
Minister Etlen dospel v Egipt
Sedij šele je angleško zračno ministrstvo naznanilo, da so IG. septembra angleški acroplani preprečili nem Š k i | V Egipt je dospel angleški vpad v Anglijo. Iz raznih do-j vojni tajnik Anthony Eden ter godkov v onem času so prišli je več ur konfereriral z general Angleži do zaključka, da je nim poročnikom Archibaldom Hiter določil 16. septembra za j P. AVavellom, vrhovnim po-vpad v AnMijo. Da so se Nem - j veljnFkom angleških armad na ci popravili za ta napad, je bližnjem izteku.
sedem tednov bombardiranja
Sinoči je bil že sedmi teden, odkar nemški aerobian i neprestano nmparfajo London Včeraj so nemški acroplani petkrat tekom dneva metali bomfoe, ki se i>ovzročile mnogo požarov.
Nad London je priletelo ver sto aeroplanov, od katerih jih je hilo izstreljenih sedem.
Nemci ^o včeraj metali posebno močno bombe, izmed katerih je ena prebila strop nekega zaklonišča in ubila mnogo
ljrdi.
HILLMANOVA UNIJA ŠTRAIKA
Tvrdka, pri kateri so zaštrajkali Amalgamated Clothing Workers, je dobila od vlade za 25 ti-soč dolarjev naročil.
Sidney Hillnian ima precej	~
težavno stališče.	jdelavti so pač zaštrajkali, ker
Predsednik Roosevelt ga jo'ji'" je začela družba kršiti te-imenoval za člana obrambne jmeljne pravice, komisije ter mu v nji poveril j	* *
važno mesto zastopnika za de-i Stavka v verižnih lavske zadeve, istočasno je prodajalnah tudi voditelj Amalgamated j Jz j>|lidt:|pllije 1>oročajo, da Clothing Workers, mogočne CIO organizacije.
trojev. Tovarne, ki izdelujejo mogla po jugoslovanskih zc industrijske stroje ne obratu- loznieali prevažati svoje voja-jejo dovolj naglo ter ne produ- štvo in vojne potrebščine na
Rumunsko in v Bolgarijo.
Drniri viri pa zopet zatrjujejo, da hoče Nemčija dohiti !čim največ rumimskega petro Irja, ki ga l>o<lo prevažale ju-i^oshAanske železnice.
Poleg tega je Nemčija od Jugoslavije tudi zahtevala G00 tisoč ton železne rude, ker so bili rudniki v Luksenburgu. Franciji in na švedskem vsled sabotaže z?lo poškodovani.
načine prizadeva izpo- j Io treba ]>ok!ati skoro
i no
zi-
anthony eden v palestini
Vojni minister Anthony Eden je skončal svoje nadzorno potovanje v Egiptu in je v spremstvu generalnega poročnika sira Archiihalda P. Wawella, vrhoMicga poveljnika angleške armade na Bližnjem Vzhodu, prišel v soboto v Jeruzalem.
NEMŠKI LIST V BEOGRADU
S prvim novembrom bo pričel v Beogradu izhajati nemški !! f-l z i mene::: "Večer". List bo tiskan v tiskarni lista "Vreme".
19,000 MADŽARSKIH RUDARJEV STRAJKA
Iz Budimpešte poročajo, da je v premogovnikih in železnih rudnikih iv 'bližini Sargotarhoana zaJtrajkalo devetnajst tisoč delavcev. ^Štrajkarji »zahtevajo, naj jim vlada »viša ptače.
let ni bilo tako velike stavke.
je moralo nad 1100 verižnih
trgovin zapreti svoja vrata, V Linden, N. J., je tovarna ker so zastavkali llie«arji. Me-
varne in ne puste drugih delavcev skozi piketski vrste.
Amalgamated Meat Cutters and Butchers of North Ame
\lied Clothing Company, pri kateri so zaposleni -stavkali, čemur pa ni nihče pripisoval posebne važnosti.
Te dni se je pa izvedelo, da je pri Allied C1 oh ing Comically naročila vlada 7500 vojaških zimskih snkenj in sicer za vsoto $-5,774.
Odkar je Mr. Hillman v vladni službi ni več dejanski predsednik Amalgamated,.navzlic temu je pa njen voditelj in načelnik.
Kot član narodno-obrambne i komisije Hillman doslej še ni posegel v delavski s~i>or, toda delavski department je poslal v Linden svojega posredovalca WiOiama Canna.
Unija dolži kampanjo, ki i-ma zaposlenih 250 delavcev, da trga plače, da skuiša napraviti iz delavnice pravo znojilnico ter da se noče spuščati v kolektivna poganja.
—	Tn kar je glavno, — poudarja unija, — firma je dobila vladno naročilu že po izbruhu stavke.
Stališče unije je precej težavno. To je priznal tudi Jacob Potofski, tajnik in blagajnik ter oficijelni zastopnik u-nije v Hillmanovi odsotnosti.
—	Nihče naj ne misli, — da namerava unija s štrajkom škodovati narodni obrambi,
ivillkie baje potvarja dejstva
Senator Brynes iz S. C. mu je očital, da je jav nosti napačno predstavil razmere v vojaških taboriščih. — Amerikanc^v ne more zavajati, utegne pa zavesti evropske diktatorje.
Br\ nes, demokratski
-ena-
bo
za v
Amerikanci nočejo iz Japonske
Na Japonskem je še nekako
tor iz South Caroline, je po ra- £50 tisoč mož,
dio obtožil republikanskega j v olj prostora.
predsedniškega kandidata \\ | — Willkie pa nikakor ne r »-
Willkieja, tla je javnosti raz-, re zavajati ameriškega naro-
inere v vojaških taboriščih da, — je nadaljeval li; ra« -.
drugače opisal kot so pa v re-1— Bojim se pa, da utegne za-
'vesti evropske diktatorje, k:
. . . , - , fso prepričani, da Amerika ni Nedavno je rekel \\ illkie,
za nabornike ni na
snici.
da
jjopolnoma nič pripravljena in
000 ameriških državljanov, ki|T	razpoia-o ,bi kaj ,ahko za-cU ku!i|i n.5r
se pa navzlic pozivu ameriške-	^	na zaoadni polobli. Nadal je m,
'CISC. — \\ illkie je to storil <lo-i.
rica (AFL) so proglasili stavko proti naslednjim podjetjem: American S t olies Company, The Atlantic and Pacific Tea Company in Union Premier Food Stores, ki obratujejo "Food Fair Stores*'. Stavka se je razširila po vzhodnem delu države Pennsvlva-
ga poslanika nočejo vrnit: v domovino. Prepričani so namreč, da med Japonsko in Združenimi državami ne bo vojne.
nije, po južnem delu New Jersey in po severnem delu drža ve Delaware.
Spor se je pojavil zastran delovnega časa. Zdaj delajo mesarji po 51 ur na teden. Delovni teden skušajo skrajšati na 48 ur, dočim ga žele kom-panije povečati 11a 53 ur.
"Pliilodelpliia Central Labor Union naznanja, da je stavka stoodstotna.
VEČJA PODPORA NEZAPOSLENIM
Podpredsedniki* kandidat Wallace je obljubi] volilcem v Pittsburghu, da bo treba zavarovalnin sko podporo nezaposlenim zvišati. — Republikanci napovedujejo konec socijalne zakonodaje.
Harry A Wallace, demokratski podpredsedniški kandidat, je dospel v četrtek v AVest Virgiaijo, kjer je imel nekaj zelo značilnih govorov.
Prej je govoril v Pittsbur-ghu. Meti poslušalci je bila pretežna večina delavcev. Navzočim je rekel, da je po njegovem mnenju zavarovalnina, ki jo dobivajo <zdaj nezaposleni, nikakor ni zadostne. da jo bo treba zvišati.
Wallace je nastopil tudi proti republikancem, ki pripove-
dujejo volilcem: — C'e še enkrat izvolite demokratsko ud-mrnistracijo, bo odklenkalo vsem socijalno zaščitnim postavam in odredbam. Derno-kratje bodo namreč pahnili deželo * bankrot.	t
Nekaj stičnega je bilo leta 193(» in sicer tik pred volitvami. Saj so menda spominjate, ko so vam republikam i dopovedovali, da txoste morali nositi na vratu licenčne številke kakor psi.
— Resnica je le to, da je A
,	....	..... napravila Willkie jeva ugotovi-
bro premišljeno, _ je izjav;! ,a ^ lieUiro<len vti> 11{|
°il,l#rac-ije se (|)like Ju;ne in Ccntra ni A.....-
je bližal Nekateri mlad, mo-|riki Prnv lahko ^ u. r
zje so bili precej razburjeni,j	, .,
,	1 ... J J ' T_,'.ke mislijo, <fa bi ne bilo v—r-
posebno pa 1111 hove matere. Pa	-
1	1	, . , 1 - uo zanašati se na nas.
pride republikanski predsedm-	. *
ški kandidat in jih začne plaši-! r M;l1-,oni1 Amenkamev s,
ti. To je neodpusti jivo ,leja-	l*™}™11*1
njG	j Wendell illkie se ne - :;ie-
,jal tem milijonom, pa tudi A-
Bvrnes je ugotovil: — Na- dolf Ilitler se jim n<- bo sme-
čelnik generalnega štaba mi je. jal. Se mi zdi, da bo na Bren-
rekel, da gradnja vojaških bi- nor j 11 Še več konfereu • •viop-
vališč presenetljivo naglo na-'skih diktatorjev, predno -i bo-
preduje. (V bo do 1. januarja do drznili dražiti v Ameriko
poklicanih v vojaško službo in njene zadev«.
stem zavarovanja proti nezaposlenosti preveč konservativen in da jo bo treba izl>oljšati. Delavec, ki izgubi delo, bo moral dobiti znatno večjo zavarovalnino kot jo"* dobiva zdaj.
— Lahko mi verjamete, da se bo približal čas, ko bo dobi-
izdeiki kaznencev
Predsednik Koo>evelt ie
j »odpisal pre« 1 logo, ki prepoveduje transporitirati v meddržavni in viiMiji trgovini izdelke kaznencev. Kakor znano, izdelujejo ponekod kozneuei krtače,
val vsak }»ostaren državljan ^>šarc, papirnate vreče in >li-dostojno starostno pokojnino.
Tista pokojnina ne bo nikaka miloščina, pač pa nagrada za 1 državljanstvo in delež najbogatejšega naroda na svetu.
— Naš sistem v svoji seda nji obliki nikakor ni bankro (
eno.
Za prekršenje te jnisiave ju določena globa $10(Hi in leto dni ječe.
Za prcdloiro so se ]»osebuo zavzemale delavske organizacije, češ, da delajo kaznenci
len. Baš narobe je res. Več sit-1 unijs'kim delavcem konkuren-nosti PiiaTiio z dohodki kot pa 1 s primanjkljajem.	,
je predstavil po- Ko obnovite naročnino, pošlji-
Wallaee-a slušalcem Philij> Murray, podpredsednik CIO, ki je tudi na demokratski narodni konvenciji podpiral njegovo kandidaturo zr- podpredsedništv j
te še posebej 25 centov za priročni zemljevid, ki je nujno potreben, ako hočete natančno Cediti današnjemu razvoja vojne.
"GLAS NARODA"-New York
Monday, October 21,1946
VSTANOVLJEN L. 1893
"GLAS NARODA"
(VOICE OF THE PEOPLE)
Owned and Published by Stovenlt PuMisblnt Company, (A Corporadoo). Frank 8akser. President; J. Lopsba, Sec. — Place of buslneaa of the eorposatloa and addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET,
NEW YORK. N. X.
47th Year
"Olss Nsroda" Is issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays.
Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado $6.— ; sa pol leta $3.—; aa Četrt leta fl.SO. — Za New York aa celo leto 97.— ; ca pol leta $3 50. Za lnoxemstio zs celo leto 17.—; ca pol leta |3J0.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzetnSl sobot, nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA."
21« WEST 18th STREET. NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea S—1242
Iz Slovenije
----
PO DOLENJSKIH VINOGRADIH NI PETJA.
iDolenjski vinogradniki imajo v novomeškem s rezu zasajenih okrog 2600 ha površine z vinsko trto. Mod ostalimi, manjšimi goricami so najbolj/Vendar vina tudi po tej eeni
to konflaj raka, da vnovči svoj pridelek, je po prvih mesecih tigatve, odnosno poniladi, prodajal vino po 3.50 do 4.50 din liter. Zdajj je cona spričo slabe letine poskočila na 8 din.
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Čatopi* mora odgovarjati po-trebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
USODA NEMŠKEGA DELAVCA
znane vinske gorice, ki se razprostirajo ob levem bregu Krke k slavno Trško goro. ki ima med \>c!iii vitr>kinu goricami najlepšo lego na Dolenjskem. Po svojem dobrem pridelku -o znane še gorice v Grčo v ju, dalje one uri Beli eerkvi, TTrnŠiei in Straži. Tudi v okolici Treb-jnjega. Dobrniča T t a Mimo pori je žlahtno trsje, ki dn več-kral prav lepo množino dobre-ifji pridelka.
Tjetos na žalost, vse%u tega ne bo, kajti kakor ostali posevki -o trpeli v ogromnem obsegu 1 ti« 1 j wi naši vinogradi. Prekomerni dolgi utraz, razno uj-iitj , zastoj v vegetaciji in končno pah-ž so opravili svoje j lo slabe so bile letine 1907 in uničevalno delo do dobrega. IlJM 1, ko je pridelek uničil mo-Vinska letina je v novomeškem ean paiež. Sole po teli dogmi
ni ddbiti, ker so večino zaloge pokupili že v poletju za nizke denarje trgovci, zijati pa šr>e-knlantje. Deževno vreme je že močno povarilo še one redke jagode, ki so se k sreči obdržale čez poletje na trs ju. Na stojnicah, ki so bile ostala le-ta polna žlahtnega grozdja, dobiš lotos v najboljšem primeru kako razpokano črnino in pa šmamico, ki je že načeta od gnilobe. Najboljše spričevalo kakovosti in količine letošnjega vinskega pridelka jo žo od-nekdaj novomeški trg, ki je le-tos na žalost hudo puščoben.
Dolenjci zlepa ne ponmi.ioj tako žalostne vinske letine. Ze-
PESMARiCA
"Glasbene Matice"
Uredil dr. Josip Cerin
Stane samo $2—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pe«mi. — Dobite jo v Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Tudi v Ameriki -e ven si sliši: — Naj očitajo Hitlerju to iili ono, nekaj jc ipa le napravil, y.a kar mu je treba dati kre-•li; : nemškim delavcem je dal delo. V Nemčiji ni nobenega nezaposlenega.
Rt— je. Nemškim delavcem je da! delo. V Nemčiji ni no-I enega nezaposlenega.
Oglejmo .si pa nekoliko <pobližjc usodo nemškega de-
h.vca.
Ko se je Hitler povzpel li krmilil, je bilo v Nemčiji sedem milijonov ne/.a.(>o-!emli, ki so dobivali redno državno podporo.
Hitter j»- pa kar preko noči dal nezaposlenim delo. Se-dem milijonov ljudi je še vedno dobivalo podporo, toda za to podporo s'o morali delati.
Toda ne smete misliti, da jim jo ore skrbel kakšno ko-ri tuo ali produktivno delo. Ne! Razbijati so morali na«pri-mer cc>tni tlak. In ko je bil ves tlak razbit, so morali ceste r.a novo tlakovati. Graditi so morali vojaške ceste in zakope za vojaštvo. Ob koneu tedna je vsak dobil plačo. Toda tj plača ni bila nič večja kot je bila podpora, ki jo je dobival prej, ko mu ni bilo treba delati.
Kmalu 'So začele immieijske tovorne obratovati s pol-no paro. Skoro vsa nemška industrija s*e je posvetila izdelo-\ aiiju orožja. Potem je bilo nekoliko rlmgače. Nezaposlenim ni bilo treba več vršiti bedatfega dobi (naprimer razbijati tlaka in znova ee>t tlakovati) nnupak so vsi dobili zaposle-»lje v municijskih tovarnah.
Mesečni zaslužek je znašal SO mark. Nihče pa ni do bil sn mark na roko, pač pa kvečjemu 40 ali 50 mark, kajti od plače je bil sproti odtegnjen: davek na zaslužek, naglavni davek, davek na samce (če delavec ni bil poročen) obrambni davek, zavarovalnina -proti nezaposlenosti, invalidnina, prispevek za bolniško blagajno, prispevek za zimsko pomoč, članarina za naeijsko stranko, prispevek za zračno zaščito, prispevek za kulturo, razno državno, deželno in občinsko davščine, pri-povek za »pomoč sirotom.
Noben delavec so ni smel prepričati, če gredo njegovi prispevki res v zgoraj navedene namene.
Poleg vsega tega so morali plačevati delavci za prispevke za starostno pokojnino. 'Svojecawno je bil do starostno pokojnine upravičen moški, ki jo dosegel starost (>0 let l*<»znoje je bila ta starostna meja odpravljena. Starostno pokojnino v znesku 30 do 40 mark na mesec jo dobil le tisti, k; ga je zdravnik proglasil stoodstotno nesposobnega za delo.
Okrog leta 1I>36 je bia uveljavljena postava za zarsč?-to narodnega dela. Nobenemu moškemu, staremu manj kor 114 let, ni bilo dovoljeno delati za denar. Svoje dneve je moral mladenič, ki še ni dosegel 24. lota, posvetiti narodu in Hitlerju. Za plačilo je dobil hrano, stanovanje in kakršno koli uniformo.
V starosti 24 let so ga postavili k stroju, in njegova u>oda je bila zapečatena. Te si jo skrhal kakšno drugo delo 1 oiskati, -e jo izpostavil šestmesečnemu zaporu.
Podjetnik, ki je nagovarjal takega mladeniča, naj pusti delo v tovarni in naj gre k njemu delat za boljšo plačo in za boljšo delavske pogoje, je moral olačati petsto mark
giobe.
Kdor ni po lastni krivili izgubil dela, je moral takoj v uradno delavsko posredovalnico. Tam so se dogajale no-ravnost neverjetno stvari: — Učitelja, so poslali popravljat železniško progo, godbeniku so dali delo na žagi, urarja so poslali v tovarno za čevlje. Izibire ni bilo nobene. Kamor so ga pojavili, je moral ostati.	.
Nad zaslužkom se ni smel nihče pritoževati. Zahtevati od delodajalca višjo plačo, je bilo kaznjivo dejanje. Kdor ,:e nagovarjal tovariše k štrajku, je škodoval "nemškemu narodnemu gospodarstvu" in je bil obsojen na smrt.
H koncu en sam »primer: Lota 1936 je več delavcev Opelovo tovarne v Ruesselsheimu ostalo doma, češ, da so bolni. Delat pa zato niso šli, ker jim je tovarna ponovno skrčila plačo.
Oblasti so zvedele pravi vzrok. Izmed 60 delavcev, ki so hlinili boleoen, jih je bilo petnajst ustreljenih, drugi so Vili pa poslani «v koncentracijska taborišča.
Taka je bila usoda nemških delavcev do izbruha vojne. V vojnem času jim je neizmerno slabše.
okraju dala povprečno vsako leto 2S.000 lil vina. V izredno dobri letini celo do 30.000 lil.
Va\ pridelek so dobili vinogradniki milijonske vsote. I^e-tos bo vsega pridelka največ 9 do 11 tisoč hI. Naša ugotovi-vitev pa ne pomeni samo milnega padca količino vinskega pridelka na Dolenjskem, tenf-več bkiiili tudi dokaj žalostnega stanja naših vinogradnikov, ki bodo kl'jub težkim žrtvam za zboljšanje vinogradov ostali — brez kupne 6*oči. Povrh vsega inizernega stanja se bo morala vsa količina letošnjega slabega pridelka brez izjeme sladitu ric r lw» tudi ta majhna količina, ki pride v po-š-tev. zgolj za domačo uporabo prav -laba. Tonske zaloge vina so že popolnoma pošlo. Naš revni vinogradnik, ki vsako le-
Peter Zgaga
Po rdečem
Naj j ill bo pa za ižpreuiem- pravi pomorščak, bo nekaj za smeh in kratek jnosu, fcajti pomorščaki ga radi ] čas. Bralci naj presodijo, če pijejo, in po zagorelem nagli .
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kritičnih fasib je vsakemu r i tat el ju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najniijl eeni. — Naročite ca še dane«!
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA"
Velikost 9tt z 14 K inčev
48 velikih strani;
32 Imrvanlli zemljevidov tujih držav In !) zemljevidov Zdr. držav ln zastav vodilnih držav ;
45 svetovnih slik popolnoma o-zna£enib;
Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi ■vet in tndl:
RAZDELITEV POLJSKE MEI>
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV CEHOSLOVA-
ŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA
kili so prišli dolenjski vinogradniki do spoznanja, da jo škrnpljenje vinske trte, edino in najboljše sredstvo v (»hrambi (jirot i paležu.
RAZPARAČ MED ŽIVINO NA DOLCNJSKEM.
•Po ]M>dgorjanskih vaseh je nastalo veliko razburjenje, odkar se jc razvedelo, da se tod klati neznan liahilnež, ki mre-vari živino in ji para trebuhe.
Doslej je opravil svoje ostudno delo v dveh krajih. V Se-lu pri Stopičah v šmihelski občini jo pri posestniku Francu Turku je ponoči razparal trebuh telici in ovci. Pri kmetici Mariji Novakovi pa jo trem ovcam»prereza 1 trebuhe. Orožniki >o bili takoj obveščeni o odvratnem zločincu. Ko ga bodo prijeli ga bodo morali pač skrbno vzel? v vaivdvo. sicer bo ogorčeno ljmlVdvo .strahotno obračunalo ž njim.
SMRTNA NESREČA PRI SV. PONGRACU PRI 6RI2AH.
Rogljevo družino pri Sv. Pongraeu nad Grižami jo zadela te dni huda nesreča, ki je dobri družini iztrgala 48 letnega Roglja Ivana. Tvan je šel po opravkih na kozolec in padel 5 metrov globoko. Pri tem si je zlomil tilnik. Prepeljali so «rn sicer v bolnišnico, kor pa je bila vsaka pomoč brezuspešna. so ga odpeljali domov, kjer je untri.
DVOBOJ MED ORLOM IN DIVJIM PETELINOM
so opazovali ljudje v Stahovici pri Kamniku. Iz veliko višine je iz strmega gozdnega obronka. ki mu pravijo Kamniški vrh, prifrčal divji petelin, ki ga je preganjal mlad planinski orel. Petelin se je z vso silo zaletel v kozolec, da so skrije v zloženem žitu, pri tem pa je s perutjo udaril ob traan in si jo tako poškodoval, da se ni mogel več dvigniti od tal. Na klic ljudi jo orel odletel, divjega petelina na je lovski Čuvaj zaprl v kletko, k.ier se jo
že privadil ujetništvu in hrani, pa tudi kreljut >o mu je že skoraj pozdravila. Njegova u-ftoda bo odvisna od odločitve lovskega zakupnika. Marsikateri jovec si je že ogledal od blizu živega divjega petelina, katerega je morda tolikokrat zastonj naskakoval v pomladni sezoni.
SMRTNA NESREČA PODJETNEGA GOSTILNIČARJA
Iz Kamnika poiočajo: — Na prav nesrečen način je zadela smrt 32 letnega gostilničarja Rudolfa Pu.-tislenfcka ki si je pred nekaj leti postavil hišo na vrhu 902 m visokega prelaza rrnivca na cesti Kamnik—Gornji grad. Zadnje deževje je ra&iitehčalo zemljo za hiwo, v kateri je vodil gostilno. Pri tink zemeljske plasti je nagnil steno v kleti in tudi betonska plošča, ki je tvorila strop v kleti. je počila. Stena je še pritisnila na sod vina. Pustoslem-Šek je hotel odvaliti sod od zi-dn, liri tem je izmaknil oporo in betonski strop, ki ni bil armiran. se je zrušil nanj in ga pokopal pod si boj. Težko ranjen je klical na pomoč ežno, ki jo sama okušala rešiti moža. To pa se ji ni posrečilo, ker so bile betonske plošče pretežko. Šolo ko -o prišli daljni sosedje, so izvlekli ponesrečenca na dan. Bil jo strašno poškodovan. Tiik'1 je zlomljeni obe nogi in hrbtenico in je takoj izdihnil..
res odgovarjajo svojemu namenu.
Star farmer jc prišel prvič v svojem življenju v majhno pristaniško mesto in je z zanimanjem motril vrvenje v pristanišču, kaji dotlej ni še nikdar vide! ne morja nc pa mika.
Vso popoldne je stal na pomolu in gledal, kako so pristaniški delavci razkladali blago 7. majhnega parnika.
Xa kapitanskem mos^čku ji-pa slonel star kapitan, kadil svoj vivček in pljuval na krov. Kapitanu s*e je poznalo, da jc
po >vojem "vstajenju od mrtvih" storiti drugoga, nego da je -topil v kuhinjo, kjer je bilo že pripravljeno žganje za pogostitev pogrebcev. ill je llilj-bli/jo steklenico nagnil tako. da je dno pogledalo navzgor.
Tri dni pozneje so pokopali zdravnika, kaiti ko so mu so-
banein obrazu, kajti pomorščaki -o izpostavljeni vsem j vremenskim nazjjodam.
Večkrat sta >e farmer in kapitan ujela / očmi, nista pa •> nagovorila diug drugega.
Čimveč blaga so spravili de- j lavei z Jadje, tembolj se jc ladja dvigala z morja. In ko je •bila skoro že prazna, je o-pazil f inror ob boku ladje širok pas rdeče barve.
Tedaj ga je premagala radovednost. — Čemu pa tista rdeča barva? — je zakliea kapitanu.
Stare.mi kapitanu je bilo najbrž dolgča«. zato so je prima-jnl na pomol in stopil poleg radovednega faruiorja, ki mil je prostodušno priznal, da ni še nikdar prej v življenju videl no morja nc ladje.
—	< >, tako, tako, — se j* razveselil kapitan in mu jo bi! takoj na razpolago z vsemi pojasnili. Pomorščaki pa, -aj veste, k:ikšni so. V lažeh in po tegavšr.niih so jim kvečjemu ribiči in lovci kos.
—	<'o:nn jo tista rdeča barva na ladii, bi rad vedel? —
farmerjevo vpra-
so nosili krsto — krsto, ki je bila prav za prav njemu namenjena. Siuno ob sebi umevno, da se jo potem udeležil tudi pogrt'bne gostije.
'MRTVEC" POKOPAL ZDRAVNIKA.
Cena 25 centov
PoSljlte svoto v znamkah oz. po 2 centa.
po 3
Posebnost :
H AMMO VDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite s atlasom In ko Izpolnite ln poSlJete k Izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojakujo-eih se drŽav, kakor bodo preme* njene po sedanji vojni.
NaroČite Atlas prt:
"GLAS NARODA"
WEST ISA STBfST NIW IOIK, M. V.
V vasi Dolnji, nedaleč od Varšavo, -o jo pred kratkim zgodil primer navidezne smrti, ki ga pa vaški zdravnik ni spoznal. J5delo so je, da je kmet Jožef Kozlovski mrtev in .zdravnik jo izdal dovoljenje, da ga pokopljejo. Po >tarem običaju je neki sorodnik ponoči stražil ob krsti, ko so jo ta nenadno z velikim ro|x>tf«ir odprla in jo iz nje stopil Kozlovski živ in zdrav, samo malo propadel nad dogodkom, ki ga je bil doživel. Kaj je mogel -orodnik storiti drugega, nogo da je v grozi pokazal peto? Tu kar jo mogel Kozlovski l
rodni ki privedli moža. ki je od mrtvih vstal, ga je zadela kap.,jo ponovi!
Njegova smrt je bila bolj pri-.šanje. — Veš, |i-t« barva je ši •-t im in Kozlovski si ni mogel j od poletja, ko smo pluli -kozi kaj, da bi no bil med ti>timi, ki [Rdeče morje. — >e je pomeni
bno zarezal.
Ta je bila pa farmer ju za fpoznenje preveč. L>a bi ga dedec tako grdo vlekel, nak, tega pa no.
— O, tako, tako, — odvrne mirno kapitanu. — Po Rdečem morju si vozil? To je pa ros zanimivo. Skorogotovo -i ob tisti priložnosti tudi svoj no-malo v Rdeče morje pomočil...
To je b"lo takrat, ko se je Srbija borila in je potrebovala vsakega »vojega človeka. Tudi pastir Jovan je moral v vojake.
Pasiir Jovan ! Dvajset let je pasel ovce in koze ob albanski mej! Kozje mleko in ovčji sir sta mu bila edina hrana. Težka *nu je bila pot v solda-čijo, pa s-« je že ko j prvi dai. privao?!.
Preden j >o namreč postavili kosirno posodo juhe, v ju hi je pa ponosno plaval ko-mesa.
— Pri j.* to vse moje.' — >e je začuoil Jovan. — V se to tvoje, — so mu re kli: — Ijf jej.
ČASOPIS NADOMEŠČA KNJIGE.
:Tz K rakova poročajo, da bo začelo novo šolsko loto na poljskih, ukrajinskih in nemških šolah v generalnem gu-vernmentu dne 1. septembra. Za šolski obi-k se je prijavilo toiiko otrok, da «-o morali nastaviti mnogo učiteljev, ki >o bili doslej brez shižbe. Zn poljske ljinl-ke šole so začeli izdajati p' -eben časopis, ki ga urejajo učitelji. Ta list ima nalogo zamenjati šol-ke knjige na Polj.-kem, o katerih nodijo. da so biie sestavljene v šovini>tič-110111 duhu.
NOV GROB.
»V soboto, dno 17. septembra je v Elcort. Minn, nmrla Mrw. Marjeta Hafner, roj. Traven. Zapušča moža in pet hčera ter eno sestro, dva brata in več sorodnikov v Clevelandu, O. Tukaj ie bi a let. D ma je i.ila iz Vodic na Gorenjskem.
Naročnik.
DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALUO
STRAHOTE
VOJNE
ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner' 228 strani
Cena 50 centov
Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York
DIN.---$ 2JS5
DIN.---$ 4.29
DIN.---$ 6,—
DIN.---$ 1.73
DIN.---$19 —
DIN.---$37.—
V DINARJIH
V LIRAH
10«	LIB---$5.80
2M	LIR---$11.2»
SM	LIR---$16.65
5N	LIR---$273#
IMO	LIR---
um	LIR---$191.—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tndi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
Valed namer v Evropi ni nogo*« v Jugoslavijo io Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo t ji-rjih oz. Urah. Isto velja tudi ta vse druge evropske driave.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
: POTDliKI ODDRLBK t t:
316 Wait 18*h Street, Hew Yotk
In li.ooee kruha no mu dali.
—	Pa /.«* v>aj ni moj ves ta kruli*— je ie lnilj začudil.
—	Tvoj j" In ee ti en lilebce ne bo lovolj, bo> še druije^a dobil.
Jo j, kako je jedel Jovan.
—	Pa čujete, — jili je vprašal. — Taka gostija je -anio prvi dan, kaj ne. da človeka razvosele '
—	Xe, — so mu rekli, — ne samo daneg. — V.-ak dan bo> dobil juho, meso in hlel>ec kruha.
—	Vsak dan taka gostija!— Jovan škoro ni mogel verjeti, a se je kmalu prepričal, da je res.
Desetega dne sc je bil že za nekaj kil zredil. Trgal je ii lasto meso s svojimi čvrstim« zobmi t^r jih zasajal v lilebc^ črnega kruha, ko «e mn je kot zahvalna molitev izvil iz globine srca vzdih:
—	Daj Bog, da bi se Srbija vedno boiavala . ,
Vdovi, Yi ie že tri može pokopala. je spet zahrepenela po zakonskem stanu. Njen četri izvoljenec, precej boječ moži-ček, se je pa nekaj dbotavlja' na cerkvenem pragu. Krepko ga je prijela za rokav in ga potegnila za seboj, rekoč. — Kar lepo za menoj. Jaz poznam pot. . .


<


"ULAS NARODA" — New York
Monday, October 21,1940
VSTANDYL JEN L. 1893
PAUL LAJOOUR :
Lilianino srce
liani, ko pojde na se>tancK z neznanim tekmecem ali njegovim fantomom.
■HaTimrišljajoT' tako je srebal kavo. Vznemirjena po njegovem mrkem obrazil je Lilliana prihitela, da bi mu ponudila
"Liliana, drago dete, ali bi mi ne nalila kave?"
"Takoj, teta!"
Družba na terasi, gostje gospoda in gosjH* RoHeniondovih. nekaj prijateljev in sorodnikov si je 'brez slabega namena pripovedovala zldhue spletke. Bili so srečni v toni krasnem okolju, ob lepem vremenu, sedeč udobno z razgledom na drevo-red jaiblau, migajoč tja do Tou-quesa. Tako sladkost življenja je mogoče okušati iz polne ea-še samo na kmetih, kjer človeka zapusti velikomestna vročica. < V je pa človek <e mlad', poln zdravja in zaljubljen, je to pravi raj na zemJji. Tako je bilo z Adrijenom Fontenel-lom. Njegovi pogledi, misli f?o bili osredotočeni na dra-
že-tni .M igle r je vi, ki je njena [svojem instinktu rad vse, ki so nekoliko plaha, toda očarljiva!tudi moji prijatelji."
Vse žen-ke so nezveste.
Dan se jej nagibal k vožeru. Lilliana je dejala: **Izročam vam svoj raket." Tn brez oklevanja ga, je zapustila.
*'To je pa že od .sile," je mir-
Kadar greste volit
nevnoM znala v polni meri o-svojiti dvaindvajsetletno srce.
Ko se jo približala Adrienn, da bi mu ponudila skodelico kave, jo je zaljubljeno pogledal in na obrazu se mu je poznalo, da bi rad poljubil njeno golo roko nad komolcem. Tega greha pa ni storil. Izkušnje so ga bile naučile krotiti čustva. — Izredno mi je všeč, je razmišljal sam pri -ebi — noč in dan mislim nanjo. Srečen sem h am o tam. kjer je ona; njen glas, njene kretnje, vse kar je njeno, me jo očaralo. L ju t >-in torej -pri ran o tem?
partijo tenisa ob petih. Pristal.mral sani pri sebi zroč kako j.- in se obrnil k Dipu.	(odhaja. In to pot je brez po-
u'Ti menda nisi povabljen ?", niisleka krenil za njo. Ni bi-iPri tem ga je prijel za rep, jlo dvoma. Namenjena je bila ko je tekel mimo. Pet^ se je upi-j v park, tja kjer je bil ves v ral, renčal in kazal ostre zobe. j ognju. Sprejelo ga je renča-44 Ta vaš čuvaj me nima prav j nje, Dipovo renčanje. Liliana T"ad.	|ga je opazila. Nazaj ni mo-
Zakaj pa ne Adriene? Mo-:^] Več. Tn kako je čakal. Klo-tite s.-, to je dobra žival —sa-jčeč pred nagrobnim spomeni-mo vi . .	jkom je jelo dekle moliti. Vsak-
"Kaj hočete reči, Lilliana?" danja molitev, sestanek z mr-Za rdela je in povesila oči, |]ičem. vendarJe pa odgovorila: j T»o molitvi mu je prišla na-l?eči hočem, da ima Dip po j sproti.
4'V Adriene?" *4 Upam, da ^e me niste
''Moral bi me torej ljubiti ustrašili.'* kakor nikogar drugega, ker ču-j ,4tNikakoi
ne. toda pričnko-nego prijatelj- va]a vas nisem."
Videč, da greste tako pozno v ta zapuščeni kraj, sem bi! v sknbe.h.
Park je varen. Sicer pa
tim do vas vet stvo."
Odletela je kakor čebelica. Ob petih na igrišču Adriene je bi! zbegan. Odkril je bil svojci
<rce, a Lilliana tega ni storila. :jmam s seboj Dipa. Samota mlu je bila težka, in ure Pokazala ,ie na grob. čakanja ro .se mu zdele dolge. rp„ hotel biti pokopan Ber-Razd vojen mod strahom in lire- ,trand Rosamond. Gotovo ve-penenjem biti ljubljen ni vedel,	ihx j0 bil to moj ženin,
kaj hi si želel bolj. Ali je to samo dva <lllL Najina za-ploh kdaj vedel? Biti ljubljen rokn 5p ni bila ofieijolna. ko
to je laskalo njegovemu samo-Ijubiu. Xe biti ljuibl'jen, to je ali pa s t m pre- razžigalo vročekrvno-t njegove Ali je to zares mladosti Kaj naj torej stori ?
ljubezen? Tudi druge oči in I (e ga Lilliana ljubi, je njegovo drugi -mehljaji somi zmešali! sumničenje neunuiselno. Njegoša vo in napolnili dušo z ne- va neodločnost je bila vedno mirom. Že takrat sem mislil, jmučnejša.
da j<* UM)je sree oddano za v-r Liliana z raketoni v roki se življenje. Toda čas je ohladil je pojavila na vgrišČu. kjer jo to >tra«st. Niti spomini niso je že pričakoval. Teni> ga ni o.stali. Ali bo z Lilliano to zanimal tako kakor navadno, drugače? Kmalu se vrne v Nesposoben, da bi -e osredo-\farsej k svojim -taršem in ne- točil, j - izirubil mnogo točk in dvomilo 1m>ii1 pozabil na njo. bil je poražen. Kot pravi <?>ort-Ni mogoče graditi na senti- nik je čestital dekletu. 44lgra-mentalnem hrepenenju — ali je hi ste res dobro." pa to pot gbvbje in trdnejše, ka
kor kdaj koli? Tega ni ve-d»-|. Bilo je torej bolje molčati, vendar mu je bila pa mučna misel na -korajšnjo ločitev. Njegova sreča je bila prav za prav samo privid, zlasti ko je bil priča tistega dogodka. —
Ali je bila Lilliana taka. kakršna i-o je zdela ? Zakaj je bilo mogoče opazovati v njenih očeh in v nji nem vedenju očitno melanholijo? Zakaj je odhajala zlasti v mrakn iz gradu in izginjala v parku? Skrivnost, ki bi moral njen pajčolnn brez oklevanja odgrniti. Od nezaupanj ie rvresel nn sumni-čen;e in "klonil jo priti stvari do dna. Sklonil je shodili Lil-
* Gotovo boste hoteli revanž.'
"4Ne, kajti jutri odpotujem. Vi tega ne veste?"
"Vem."
*'Xe odpotujem brez obžalovanja, čeprav ga *sam nisem deležen."
■"/To kar pravite, ni prrvieno do strica in teto. saj vas imata zelo rada."
"Na nin no mi-lini in končno kaj jim jo na tem."
(Spomnil se, je "M"usetrovega izreka: 'V^i moški so lažnjvci, \vo ženske -o nezve-te.' Kakor vsak mladi mož, ki ne ve ničesar o življojnin pa mislil, da vo vso. jo zapadel naivnemu in neutemeljenemu pesimizmu, katemu se starci smejejo.
mu je nesreča ugrabi a	življenj*1.
'"Tn žalost vsak dan	pri voile vns sour?"
1" Žalost, malo pa tudi slaba vest."
144Zakaj, tega ne razumom." "Zaradi nehvaležnosti in nezvestobo. Odpuščenja ga pro-- im."
144 Vi prosite torej za — za koga ? Toda vi nočete odgovoriti. Glavo povošate. Liliana, smem mislil — kolika neumnost. da vam nisem nikoli ničesar rekel, ker so nisem upal."
•"Ne mislite slabo o meni Adriene. Pred odhodom vam pojasnim vse. No -mete me napačno razumeti."
UtNo boni, draga Liliana in ne mika me več. da bi odpotoval. Nikoli ni-oni čital v globini svojega rirca. — Zdaj vidim tam jasno in če me ljubite --"
Volitve so takorekoč pred durmi. Oetndi naš narod ve, koga bo volil in kdo je prijatelj delovnega naroda, je vseeno dobro, da >c spoirfnite na dogodke zadnjih 25 let.
(Liga narodov in Svetovno sodišče. — V prvi svetovni vojni je veliki predsednik Wilson, sestavi! program za ves svet znane točke Liige narodov in Svetovnega sodišča. Njegov namen je bil, da se narodi spo-i azumejo med seboj v v-eli spornih točkah mirovnim potom in brez vsakega prelivanja krvi. Boril se je za načrt, da jo izgubil svoje zdravje in življenje. Kdo je pod r! vso veliko delo velikega predsednika? Tisti republikanci, ki danes tulijo in kriče, da hočejo za vi-ako ceno imeti bodočega predsednika človeka iz Wall St root a — Wendell L. Willkie-ja.
Da je Amerika sodelovala v Ligi narodov in pri Svetovnem raz-odišču, bi ne bilo (lanes nove svetovne vojne. In direktno odgovornost nosijo tisti, ki so podrli veliko idejo Wilson a — n publikanci. In ne samo odgovornost za novo svetovno vojno, an upa k tudi za nove priprave v našo obramfho, katere veljajo milijarde. Da je zmagala velika ideja Wilsona. bi nam bilo prihranjeno to in mnogo drugega, kar zadeva ne samo na.s, ampak ve- svet.
Divja špekulacija in velika kriza. — Po letu 11*20 je nastopila vlado v naših državah republikanska stranka pod predsedniki: Harding, Coolidige in Hoover. Znana Wall Street je začela z divjo špekulacijo, ki je objela vse sloje, vso trgovino in vsa podjetja. Vse jo nosilo svoj d< na r v Wall Street, mi.sleč, da bo vsak obogatel in da bodo iz dolarjev rastli tisočaki brez vsakega dola in truda. Vsak pameten človek jo vedel, da iz tega no ho nič do-
spodarski strokovnjaki svarili ljudstvo, kaj ga čaka. Republikanska vlada v Washingto-nu je čisto dobro vedela, da pride v.ii takim divjini rajanjem kruli ,ki bo strahovito udaril vse, a ni ganila niti z mezincem da bi bila to uredila ali preprečila. Republikanski kongres in senat bi bil lahko v enem samem dnevu napravil zakone, ki bi zavarovali delavca, trgovca. obrtnika in podjetnika.
'Leto za letom je tekla divja špekulacija, dokler ni prišel »lan obračuna, ki je bil strašen za vse. Pod'znano llooverjevo vlado je nekega je-on-kega dne padlo vse, iako padlo, da še dale's no enajstih letih čutimo bridke posledice. .
Wall Street je pobrala denar. ljudstvu pa pustila prazne žepe in zaprte tovarno.
Začela so velika kriza in depresija, v kateri so se ti^ti, ki <o pobrali ljud-ki denar, skrili v varna zavetja, delovno ljudstvo pa pustili na ce.sti brez kruha in streho.
Ivako je pomagala republikanska vlada lačnim in potrebnim.* Naj navedemo en sam vzgled: vojni veterani iz prve svetovne vojne so prišli v Washington prosit dela in kruha. In kaj so dobili od republikanskega predsednika Ho ovc rja Oboroženo silo, ki je revne in lačne veterane razgnala na vs< strani.
'Tako pade velika odgovornost za vso težke in žalostne čase zadnjih enajst let na tiste, ki so vladali in ki bi bili lahko preprečili vse to, to je na republikance.
Boj za reforme in življenje. Leta 19.'»3 je nastopil pred-ed-iiištvo v Beli hiši naš veliki predsednik Franklin D. Roosevelt. Takoj je začel z delom in reformami. Odprl je državno blagajno vtem, ki so bili potrebni.
Ni treba, da naštevamo vse.
NOTE 7A KI.AVIR All HAR.
MftNIKO
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE-
Krnil Adamu—16 JUGOSLOVANSKIH NA KODNI H PESMI /a moški
zbor..........................»0
ŠUST NARODNIH 1'ESMI za otoški zbor .................... ^J
ŠEST NAKODMH PESMI za mešani zbor .....................
Zorko Prelovec—15 SAMOSPEVOV
za glas s klavirjem ..........1.25
ŠEST PESMI ZA (j I-AS IN KLAVIR ........................1—
A MU'.M SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas in klavir 1-
S.
4.
7.
.39
.36 JU
JSS .3« JA5
f ranc Venturlni—ŠEST .MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......
r'erdo .Jtivanec—Ii MLADIH LET. moški fcbori ................ •
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) ..............
.65
.6.»
M
Moški zbori
OSKAR DEV:
Barflea; oj, moj Rik-pI je iov; Kam ml. fantje, drev t vhs p«>J-demo .......................SO
OSKAR DEV:
•Srečno, ljubca moja; Ko ptlčt-ca na tuje pre; SiV-l; Moj i^ka 'nm konjl<®ka «lvu ; I»obiv s>«*m |»1 seiiicf; Slovo; Je vplhnila luč 10
EMIL ADAMIČ':
Mrxlra devojka (belokranjska...20
Vso	pri jhiOk I ............2«
Jurjt-va .......................23
n<«li Micka «lomo; Kaj drugega hočem ; Zdrarlca .........20
VASILIJ MIRK In A. (iROBMING: Vetrie; gradfni ...........30
jFERDQ JI VANEC:
Zjutraj...............
Slovanska ............
brosra. Teden za tednom so jknr jp Iju(lstvo pridobilo v zadnjih osniili lotih. Dovolj jo, da povdarimo ono: odkar stoje wise države, ni>o vsi predhodniki in vse stranke skupaj dali v vseh stopetdesetib lelib t<»liko, kolikor jo dobilo revno ljudstvo in delavstvo tekom pred-sednistva na>e«^a Roosevelt a Tmanto v><> vpeljano in zaroto in v-e se bo razvijalo do popolnosti, ee bo v Boli hiši tisti, ka-toreira poznamo in eenimo vsi — Franklin D. Roosevelt.
Tolika eisto-t in udanor«t je odsevala iz Lilianineara, da jo ob-šej Adri ena tisti obeutik varnosti in .popolneara zaupanja, ki dajo zakonski zvezi peeat sreče. Ves iz sobo od sreee je zašepetal:
'01 ej sveta in minljiva stvar ki se imenuj ■ ljnbezon. Rroo mi nioeno utripljo in najraje bi so zjokal. Toda trenutni -la-bosti norem podlori." Prijel jo Lilliano ]>od roko. "Jutri pojdeva skupaj molit na <rrob.
PETEK JEREB; Pelin roža; VASILIJ MIRK: Poduknlca.........20
ZORKO PRELOVEC:
Ko so fantje proti va.«i .31 i.....20
I^e enkrat se ..........
Slava delil ............
I1R. VOI.ARIČ: Rožmarin; PAvOiČ: Potrkan ples

SLOVENIAN DAME \ANDA POLKA PO JEZERI/ KOLO RAKČUA
MLADI KAPETANE ___
OHIO VALLEY
SYLVIA POLKA ............
TAM NA VRINI GREDI MAK i BOK WALTZ SPA VAJ MILKA MOJA
ORPHAN WALTZ .......
DEKLE NA VKTL: OJ. MARKKA. PEGLJAJ.... -15 8. ZIDANA MAKELA (polka)
VESELI BRATC I (mazurka) .35
SI* A V.VI MILKA MOJA
ORPHAN WALTZ ..............
DEKLE NA VKTLT
O.I. MARKKA. PEG LA J ......... 35c
ZIDANA MAKELA (polka) VESEI.I BRATC I (mizurka)____ 35«
IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim «>uio znižali eene: XmrriSka *lnven»ka lira. (Holmar) .51
Orlovske himne (Vodopivec) ........
Slovenski akordi, 22 mešanih in moškib /borov (Kari Adamit) Trije nie>ani zbori (lilasbena Ma-
V pep^lnirni uo«-i, kanlata za aole, zbor in orkester. (Sattner) .... Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adamič) ....................
Dve pesmi, (Prelover) za moški
zbor in solo...............................
Nasi biniiti, d\ oglasno ....................
Gorski odmevi. < Laliarnar), II.
zvezek, moški zbori „ __________
ZA TAMBI'RICE:
NA GORENJSKEM .JE FLKTXO, podpouri -lo-venskib narodnih pesmi za tambnricc, zložil Mar ko Bajnk...............75
Slovenske narodne pesmi za tamhn-
ra>ki zbor (ISajok) .................79
Rom ŠH na planince, (Bajuk),
podpnri .................................... £9
ZA ( ITKE:
Poduk za ritre. — 4 zvezki —
(Kozeljski) ______________________________ t__
ZA KLAVIR:
Bori pridejo. — Koračnim — ..... .26
Josip Paveie: NAHOD POJ K
(za mlade pianiste)
KI slomukfli narodnib (»estnl za klavir ln z tM-se<lHom ........SL3&
PESMARICA CiLASBENE MATICE
lo:: ni i..-ki zl»ori, uri-.lil A. Cerin $1^3 Slovenske narodne pesmi, Janko
Žirovnik
1! zvezek. VJX pesni! za mošk!
ali ženski zl*or ............ 1*5
II. zv< z"k. 77 |*-sriii za m<»3ki in
tiifs:i!ii. 7.Imr ................1.25
100 narodnih pe>mi /a moški in
mešani zbor. Emil Adamič ____I_
FANTJE NA VASI. 18 narodnih za nn^ki zbor. Ciril Pr«»Kelj.. Naročilo jn-.-iljite na:
99
.75
J39
J4
.60
.29 .25
J30

......lifi
.......2«
J OS. .......35
216 WEST 18th STREET
Glas Naroda
NEW VORK. N. V.
v-i -kiij>;i.i — /\<i st,. poroeeni? — gn j
I4'
kjer počiva Bcrtrand. "Ali bi tie bilo »rrdo «».1 me-1 vas predsodkov, ki so vas te-
lle liilbiti vas Adrieno?"
4</Ordo! Zakaj Prev.enito si iz el a ve take misli.'* "Preteklost a za bodoenost
fnlil-o ovir!"
"Moja mladost, v Min. Mar ni to dovoli velika ovira. Pre-ma<rala *o bova. Xie rii nemo-«*neosra. eo me ljubite. Xjinii poirlo<li so
ziiyin moja žena postanete T„il-
rnip je neprestano roneal.
"Zakaj ]>a ni zadovoljen?"
'"Menda zato. ker je ljubosumen; to bo pa vso razumel, ko bo tudi oo imel rad -voje-irn iro^pod a rja. * *
"Dejali ste, da tndi on? Ab, ljubim!"
e sreeali.jT.illiana, kako va
Za ljubitelje leposlovja
CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik
(136 tsrani.) Kersnik je pisal ▼* Jurčičevem duhu. Svoj slog je znai tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekoneane romane. "Cvkla-men" je ena njegovih najboljših povesti.
Cena......................$1.00
MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so sačele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$1.00
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI.
Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt.'' Cena...................... 85c.
IZZA KONCRESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50
KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard.
283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Kimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45
KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike Cena......................$1.00
Slovenic Publishing Company
naj stori svoje in
bi mo izvojevaii tako ljudsko [vprašal uradnik. — Da, _ je
zina-o. kakor je Še ni bilo —'odvrnil zamorce*. — Potem ta-Izmauo za našeira velikega kem v;.ša y.ena vedno ve, kje V vseli teli velikih bojih., ko (predsednika Franklin I). Roo-Innliajate. — Xe, — jc odkima!,
sevoltn! j— moja žena pa tega nikdar -Tu gos o V. odbor Delilo- ne ve. kratiene nar. kamipanje.i	---
je nas predsednik vračal ljudstvu njegove jiraviee, se je velik kapital pod vodstvom AVall Street a strastno u]>iral vsemu in i/.kiršal podreti vse. Tfsto krdelo velekapitalistov in njl-liovih za-topnikov v Wall St):eetu, ■senatu in kongresu, tisto krdelo, povdarjanio. ki je razbilo Ligo narodov in Svetovno sodi>ee. ki je dopustilo blazno divjanje WalJ Street, ti-^to krdelo ho je iznova organiziralo izbralo iz svoje «=rede jjredsedniškega kandidata v o-•e>bi Wendell L. Willkieja, tisto krdelo, ki je vodilo vseli osem let divje in nesramne boje proti našemu predsedniku Roose-veltu in njegovim velikim na-redibam — tisto krdelo, pravimo, je iznova na delu, da dobi vlado v svoje roke. Kjer je denar, tam je n*oe. Tn to vidite v ti predsedniški kampanji na vsakem zidu, koder je bogastvo doma.
iCe zmagajo, bo šlo vse, kar smo pridobili v zadnjih osmih letih > tolikim trudoim in trpljenjem. O tem ni treba, da se motimo, zakaj njihov kandidat za predsednika je iz krogov Wall Streeta.
Toda ljudstvo ima rrioe in to moč bo pokazalo na dan volitev s tem, da izvoli za bodočega predsednika Franklin D. Roo-sevelta. ki je danes bolj potreben za rešitev viseli velikih notranjih in zunanjih problemov, kakor je bil kdaj prej.
To vedi, ko gree volit in povej še komu drugenru. Vsak
Vprašanje stv. 7.
Mladi moški, ki so se v zadnjo sredo registrirali, so mo-rftli odgovoriti na ver vprašanj. Med n.iimi je tudi vprašanje Št v. 7, ki se i?lasi: — Povejte c^obo. ki vedno ve za vas, kje ste.
Xek; mladi zamorec v Plii-ladelpblji je na vsa vprašanji
KOLIKO DOLGUJE FRANCIJI JUGOVZHODNA EVROPA.
FVaneiia je dovoljevala jugovzhodnim državam precejšnje kredite. Tako j na primer p<>-sodila Madziir-ki j»oldi"ugo milijardo frankov, Orški tri četrt Jmilijanle. Dolirariji nekaj manj kakor t;i milijarde.
Skupne terjatve Franeije v jnsrovzhoilnih državah znašajo
toeno oderovoril, le vprašanj.' šv. 7 mn ie delalo preglavieo. nekaj nad 25 milijard frankov.
fmmgogjii :	S!:n»mni;;irut3$:!B:n!n!r:
M	. .sin«. iLLasiiSKasaniwwin i...
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
r?
«
Prepričajte se!

' <J T/ A S N X n O D X" - New YorE
VSTANOVLJEN L. 1893
V METEZU
■»saw:«
Nekoliko več vprašanj in odgovorov o registraciji inozemcev
(Nadaljevanje.)
—: Romao. — Spisala: MARIJA KMETOVA. :— WMMHMMBUtilllHUHItP 2 4 »MlUbM Iiril HlMIIWIir
4tPa bodi/' jo odvrnila prednica in \>o tri so vstalo. "Jn navada je, da .<*i sta^i prej ogledajo prostore, kjer so njihvi otroci, zato prosim, če bi stopili skozi druga vrata, da vam pokažt m . .
44Saj ni treba," je hitela Tina, "nerada nadlegujem.*'
("Ne, ne — taka jo navada — prosim!"
"Pojdi, poj<li, mama — tudi jaz bi rada" je zaprosila Vanda in prijela Tino za roko.
Odšli sta v veže, prednica jo izginila za mrežo in skozi majhna, a težka vratn sta vstopili Tina in Vanda v vi-ok prostor, ki je bil poln čmiovite resne svetlobe m k.ikor obit z množico vrat na vse krajf. Xa levi jo bil velik križ in Tina se je nehote zganila in so za kratek hip zazrla vanj. Zableščala se je kakor ble-k svet -i točka :z njenih otroških let in nasmehnila se je in zavzdihnila: "Kako jo žo v>e to daleč za menoj!" S prednico so odšlo po širokih stopnicah na desno in nenadoma ^e jo razpria bogata luč in hodnik poln svetlobo in solnca se je zasmejal in jih veselo .pozdravil. Šolski prostori so bili ;a-ni in čisti, vendar je bila čutiti strogost šole, a ne v toliko meri, kot jih ie bila vajena Tina v drugih šolskih poslopjih.
"Holj prijazno je kot v Trstu," ro ie oglasila Vanda.
Spotoma «o jo Tina ozirala v prednico in se ji je zasmilila. da ie dejala v mislih: "Uboga reva, v t j rodovniški obleki so muči v najlepših letih in ^o bo mučila do smrti. Saj vso toe na glavi in po pr-ih kakor oklep, da se niti progi bat i n? more, kakor bi -e hotela. In čemu vse to?" Glasno je povzela.
" "Kaj vam ni hudo v t mi zidov ju in v tej ob'eki * ln vam r»i <lolir«*a-s? Pa oprostite, a jaz ne morem razumeti tega."
"Kaj bi bilo hudo." je odvrnila redovnica. "Privaditi s»* je treba in dolgčas mi ni prav nič. ker je dola vedno na pre-ostajanje in niti ne utegnem pomisliti, kaj je dolgčas."
"Čudno," je deiala Tina. "Jaz toga ne bi zmogla."
so v Združenih državah. Kasneje pa moia prijavljati vsako spremembo re»idenčne a d rose tekom petih dni po spre-mSembi.
Vpr.: Ako kdo pride v Združene državo začasno po dnevu 27. avgusta 1940. mora-li prijaviti svojo ropidončno adroso?
Odg.: Da. Ako taka oseba ni navedla svoje adre*e v Zdr. <lržavali. ko so registriral v inozemstvu na ameriškem konzulatu, oziroma si jej vzela drugo od rose mesto navedene, mora prijaviti svojo residenč-no adroso odde ku za registracijo inozemcev v priseljeni škem in naturalizacijskem uradu, in to tekom ."» dni, ko -i je
it„,	.	,	i	... vzel tak«) adroso. Kasneje pa
"lo ie poklic. In Hog zo pomaga, komur ie odmeriena	•• ... .	„
. . ,,	i mora prijaviti svojo residenc-
• nka pot.	! i	i
v. r,,. ,	•	,	. , j no adnso vsake .» mesece, na i
Ze je hotna re«-t T;na, da ne verjame v pokl:eo, a ni ho- . _	. ,.
ti obe 2U. d ecu libra 1940. V takem slučaju naj se oni, ki so v dvomu glede svojega državljanstva, legistrirajo, da ne bodo na krivem.
Vpr.: Ali nedrzavljani pridobivajo ameriško državljai/stvo ko eo adoptirani po ameriških
Vpr.; Ako kdo pride v Zdr. države za stalno bivanje po dnevu '27. avgusta 1940. morali prijaviti svojo residenčno adre>o *.
lOtlg.: Da. Ako tak človek ni navedel svojega naslova v Združenih državah, ko se je v inozem>tvu registriral na ame- državljanih J riškoni konzulatu, oziroma jo i Odg.: Xe. Državljanstvo se vzel drugo residenčno adroso'nikdar ne pridobiva vsled a-kot navedeno, mora prijaviti Idojie:je. InozenSci, ki so bili Fvojo resi<Ienčuo adroso uradu'adoptirani od ameriških dr-Ali. n Registration Division, državljanov, se morajo regi-Tmmigration and Natnraliza- strirati, razun ako postali a-tion Service, tekom petih dni, nteriški državljani po svoji odkar je u-tanovi! tako adro-Mastni pravici.
Vpr.: Ali so vsi oni. ki so se
Odg.: Ako se je inozemka, katere naturalizacija je mogoča, ]»oročila z ameriškim državljanom pred dnem 22. sept. 11*22, tedaj jo ona s tem postala državljanka in ni dolžna registrirati so, razun ako je kanejo izgubila svojo državljanstvo. Inoz« mka pa, ki se je poročila fz ameriškim državljanom po dnevu 22. sopt. 11)22. je Še vodno inozemka in so zato mora registrirati, razun ako jo od tedaj vsled lastne prošnje P<Mala sama ameriška državljanka.
Vpr.: Ali poročena ženska izgubi svojo državljanstvo v-led poroke z inozemccm ?
<4><1<^.: Državljanke, ki so .se poročile z inozemH od 22. sept. 1022 naprej, oziroma nekdaj pred 2. mar coni 1007, ni-o izgubile državljanstva vsled poro-lržavl ianka
Nova zaloga...
in tudi nekaj novih knjig in pisateljev
slovenske
KNJIGE
ROKOVNJAČI IZPOD iTRATE
Spisal Kazimir Przrrwa-Tetmajer.
Zelo zanimiva povest o divjem 1uti-u <irnultu\>k''ia.
cena 75c
rodili v Združenih državah, a-\Ko- Ako I>a so J° «»™vijan
poročila z inoze-incom v dobi
meriški državjani?
Odg.: Da. V-i ljudje, rojeni v Združen ill državah, so državljani, brez ozira na pleme, razun ako so izgubili svoje državljanstvo vsled prisege zvestobe k drugi deželi, vsled poroke ali pa na diug način. "Edini ljudje, ki no pridobivajoj a
med 2. marconi 1007 in 22. sept. 1022, tedaj je zgubila državljanstvo. razun ako se je njen mož natura iziral tokom te dobe. V slučaju tukaj rojenih Amerikank, ki >o zgubilo svoje državljanstvo le vsled te-_j ira, ker so so poročile z inozem-
meriškega državljanstva včledj 1U Pml <lno,M
1022, je konsgres izrecno dolo-
rojstva, so oni. ro jeni od roditeljev, ki so bili inozemski di plomatski uradniki ali inozemski vladarji za časa rojstva. (Za podrobnejše informacije o
to a žaliti prednico. Ko so zavile v teman hodnik, j«1 dej^'a:
*' Pa v i vso voru jot o ?"
Prednica »e je zazčudila in dejala po presledku:
"Seveda \>^o."
"Do pičice — '/ v-emi priveski?"
"Gotovo, saj to so mora."
"Čudno — in za inteligentnega človeka ipo mojih ini-?lih — še vso bolj čudno."
"To jo milost božja."
Milost božja! Tina se jo pomilovalno nasmehnila. "Kaj bi. milost 1><.žja!" je pomislila. A' temnem hodniku -o so ozirale skrivnosti vanje in so ^ peta e o piitajenili korakih. Čudno sonce -o begale po stenah in vsa vrata so so tiho odpirala in zapirala in <*•<* je šla redi« v niča mimo. jo bilo, kakor l»i se utrnil rmohljaj - s«'-lučnega žarka. Toliko nežnosti in 1'inese je bilo vn povsod, v stopnicah, obokih, starinskih onia-lah. mizah in stolih. *o na kljukah in "tonah, da jo Tina začutila dih vi-oke sretlpjeve^ko pl< menitaško gospode in nehote jo stopala z uniirjenejšim korakom. In v vh< j svoji postavi je začuti a odsev te nežnosti, ki jo jo obdajala krog in krog. Vanda je ves čas molčala in od koraka do koraka so je vlivala vanjo neka mehkoba, kakorsno je začutila na večere, proden je zaspala. Tn spet s« je zaželela, da bi ostala v zavodu in nič več ji ni bilo hudo. Tedaj je Tini nehote zastal korak. Ozrla se je v velikanski križ nad razkošnim stopnišči m in Kristus se ji jo zazdol. da je živ, in vidi vso okrog sebe. Obenem- pa so odsevali s Kristusovega obraza vsi pritajeni vzdihi in tihe prošnjo redovnic, ki so hodilo in bodo hodilo tod miimo. In vsa upanja trpečih src in molitve drhtečih ustnic in šepetajoče besede razbičanih misli -so 'epele na tem Kristusu in so polzele na mimoidoče. Ti«.a je vztropetala in dejala kakor v mislih:
■"Lepo je in grozno!"
Prednica jo jo pogledala in dejala:
"Kakor zunaj!"
"Xe — tam ie lepše. In še bolj se čudim, da zdržite v samostanu. Xe rečem, da pride kdo semkaj, ki je že vse preizkusil in doživel, da pride na stara leta počivat. A da so zateče sendkaj mladost, da se vklene in zaklene v te verige, — to ni prav!"
"Komur je dano, pride, in v Bogu je vse lahko in lepo in dobro. Vero je trelba, žive. močno, trdne vere in — ljubezni."
Tina je zmajala z glavo. Rekla pa ni nič, dokler niso prišle v spalnice.
"O, to je ie]M)!" sta vzkliknili obe z Vando.
In res je bilo toliko solnca in beline vscipovsod, da se je človeku nehote razširilo sree in jo pro^teje zadihal. V vseh prostorih se je čudiie Tina redu in snažnosti in je bila vesela, ker bo Vanda spravljena 1ako dobro. Ko so bile že na vrtu in je Vanda stopila v stran, jo dejala:
44Morda se vam res Črnino zdi, da se mi tako mudi z Vando. A veste, poročila «e bom iznova in bi rajše, da jo Vanda pri vas, čeprav bi jo moj drugi nsož rad' imel .pri sobi."
(Sama so jo zač udila. da se jo odkrila toliko, a je videla v prednici, da ii utegne zaupati vse, čeprav je bila med njima velikanska stena. Iti kakor da pretlnica vse to žo zdavnaj ve, se niti ozrla ni va njo in jo odvrnila:
"Potem seveda — že razumom. Za otroka bo bolje tako."
Pri sobi pa si je mi-iila. kako zmešane so niti življenja ynnaj in je potihein hvalila Boga, da jo je obvaroval vseh takih zmot. V dno duše se ji je zasmilila Tina in Vando jo pogledala iu je dejala: "Revica!" — in sklenila je posebno paziti nanjo. Še sta so s Tino ino^iH o denarnih zadevah in drugih potrebščinah, ko je pričela biti ura poldan. In je bila naglo in nežno, kakor bi pritekel otrok, se nasmehnil in od-liitel dalje in je zazvonilo v stolpu z mehkimi, otožno-sanja-\ im glasoiri kakor odmev od onstran meja vsega daljnega. Po vsem vrtu se je razpela široka solnčna luč in pota so blestela in s samostanskega zidovja so se zagledali žarki drug v drugega in se prisrčno objeli.
- w {Nadaljevanje prihodnjič.}
jo spremeni ah pa no.
Vpr.: Ako so inozemci pomotoma glasovali ob mostnih, državnih ali federalnih volitvah, ali so še vodno inozonici in morajo registrirati -o?
O Ig.: Da. Taki ljudje so še vedno im.zenici in se zato morajo registrirati.
Vf>r.: Kako naj kdo končno Ustanovi, da so bili starši natura lizirani *
Odg.: iS tem, da so dožene, kdaj in v kakem sodišču so bili izdani naturalizacijski papirji in da ro dotično sodišče za pro-i za vpogled v dotične spise. Prav mogoče je pa. da se kaj takega ne more ugotoviti pred koncem registracijske
J čil repatriacijo ( vpostavljenje , v državljanski stan) takih v vs < • 11 slučajih, kjer ali: a) j«* poroka končala, ali: 1») kjer jo državljanstvu poglejte uradne ženska živela v Združenih dr-* regulacije v svojem poštnem žavah neprestano po svoji po-ur;,du )	|roki. Tako tukaj rojene Ame-
DAMA S KAMELJAMI
Spisal ALEKSANDER DIMAS
I'isatelj sain i»r»vi, <la je knjiga utranka. Strmiš vanjo kot v znstur, ki zakriva <Mlt*r, kj< r se ho ijrrul kos življenja. Iu v teiu slavnem roiua-iiu fe rt--* i^ra velik kos ia*-1«» zanimivega življenja.
cena
SI .75
HUBERT
Spisal I'atil Keller.
Boluau iz lovskega življenja.
SI.—
cena
JERNAČ ZMAGOVAC
Spisal slov iti poljski pisatelj 1IKNKIK SIKNK1EW1CZ
Kakor vsi nj»-^«.vi romani, je tudi ta zelo zanimiv.
cena
si.—
Vpr.: Ali so morajo registri rati bivši ameriški državljani, ki r-o na ta ali oni način izgu 1 iii ameriško državljanstvo?
ričanke se zato ne morajo registrirati v zmislu zakona o re-gistracijij inozemfcev. (iori o-menjene določbe o ropatriaciji
KRAJ UMIRA
Spisal .JOŽKO 4LRAČ
Mla<li koroški Sloven«*«' zelo Jasno in zanimivo t«»j>i>iij«' življenje kmetov n. ru«larjev.
Odg.: Da. Vsi no<lržavljani' nf veljajo pa za ženske, ki so
so morajo registrirati.
Vpr.: Ali državljani Združenih držav, ki so bili obsojeni radi kakega zločina, izgubijo svoje državljanstvo in se zato morajo registrirati?
Odg.: Xo. Državljani Združenih držav utegnejo sicer izgubiti nekatere pravice in privilegije državljanstva, ako so obsojani radi nekaterih zločinov, niso pa zato izgubili svojo državljanstvo in zato jim ni treba registrirati se.
Vpr.: Ali so mora registrirati inoz< linska žen.-ka, ki -p je poročila z ameriškim državljanom?
__va2noza naročnike
Poleg uasiova je razvidno de kdaj Imate plačane uaroCmou. Prva Sit-vilku pomeni mesec, druga uan Ln tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela lu »tioskov, Vas prosimo, da skušate naročul-no pravočasno poravnati, i ošijite naročnino naravno*, nam aH Jo pa plačajte našemu zaatopu'.kc v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojib imena ao tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tu«u druge naselbine, kjer je kaj ^a.slh rojakov naaa-ljenili. Zastopnik bo Vam izročU potrdilo za plačauo naročnino.
bile državljanko vsled natuia-lizacije za času svoje poroke, j
V]»r.: Kako ]>a je stvar z dr-j ža vljanko, ki sr- je poročila z j inozemcem tekom svetovne j vojne ?
Otlg.: V zmislu nedavne na-redbe generalnega pravdnika, ena jo izgubila svojo tlržav-i ljanstvo d po 2. julija 1921. kateri dan se smatra uradno kot kon c ameriškega vojskovanja v svetovni voini, ako je tetlaj poroka ši' veljala in ni njen; mož postal ameriški državljan pred tem dnom. V s učaju pa tukaj rojenih Amerikank je kongres izrecno določil ropa-triacijoj teb žensk v vseh slučajih. kjer je poročni stan že končal, ali kjer je ona neprestano živela v Združenih državah od dneva poroke naprej.
cena
$1.—
KAKOR HRASTI V VIHARJU
Spisal Slrarlmitz.
Zel«« zanimiva |m »vest i/ domačega življenja.
cena
75<
MOJE ŽIVLJENJE
Spisal IVAN CANKAR
Najboljši slovenski pripov«sln:W in pisatelj j.- <'ankar, ki v tej knjigi pripoveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja.
cena
75«
LJUBEZEN GA JE SPRAVILA NA VEŠALA.
ALlFOltNlA:
Sau Fraueiseo, Jacob Laushin
OLiOUAJXJ:
Pueblo. Peter Cullg. ▲. Saftlfl Walsenburg, M. J. Uayuk
INDIANA:
Indianapolis: Frank Zupančič
LL.INOIS : Chicago, J. Revčlfc Cicero, J. Fabian (Chicago, CT**rc
Id Illlnolal Jollet, Jennie Bam bleb
I a Salle. J. Spellcb Mascoctah, Frank Auguatln North Chicago in Waukenn, Vmrktk
MARYLAND:
KltzmUier. Fr. «CHI«AN: Detroit, L.
Vodopl*«
IINNESOTA: Chlsholm. J. Lukanleh Ely, Job. J. Peshel Evtderh, Ixmls Goal«
.Gilbert, Ex>ula Veaael HlhhlriK. John Povfte Virginia, Frank Hrvaticb
MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck
^EW YORK t Brooklyn. Anthony HtM Gowioda, Karl Wi
.Little Fall«. Frank Mmsle
Ivana
OHIO:
Barber ton, Frank froba Cleveland. Anton Bubek CbM. Kar linger, Jacob Kesnlk, Jvh*< Slapnl» Glrard, Anton jagode Lorain, Louis Balaut, John Kumi* Youngstown, Anton Klkalj 1 »REGON:
Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA:
Bessemer, John Jevnlkar Couemaugb, J. Brezove« Coveruale La okoUca, Mr«.
Kapnik Export, Leafr Capantii Farrell, Jerry Okorn Forest City. Math Kautln Fr. Blodni kar Greennburg, r'rank Novak
FTomer ('it-v. Fr Kerem-hiifr
Imperial, Vence Palcicli Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Tan2elj laiaerne. Frank Ballocb Midway. Joud ŽDSt Pittsburgh fn okolica, Philip Proga* Steelton. A. Hren Tnrtle Creek. Fr. Rehlfrer
West Newton, Joseph Jo van.....
WISCONSIN. Milwaukee, West Allla, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Knkea WYOMING: Rock Springs, Louis Diamond vlile, Jo« Rollufi
Vsak zastopnik Izda potrdilo <a sv« to, katero Jo preje!. Zastopnike topi«
IIPK4TI 'OUR 4AIADJP
Xa vešalih v Aradu je končal svoje življenje cigan Marko Drolinsky, ki je bil nedavno obsojen na smrt zaradi zločinov, po katerih je bil postal strah Transvlvanije. Pozneje se je izkazalo, da je zagrešil vse zločine iz ljubezni do kraljice ru-nmn^kih ciganov Lune ^^cles-cu. Na zločinsko pot je zašel Marko žo v mladih letih, ko je |ubil nekega kmeta, da bi mu mogel ukrasti harmoniko, pe kateri je hrepenela njegova ljubljena ciganka. Po zločini: je pobegnil v goro. kamor so mu sledili orožniki. Enega dne so ga iT^ledili in v spopadu je eigan tri orožnike ustrelil. I? svojega gorskega skrivalisca je lnodil na razbojniške pohode. Ni pa ropal in kradel iz kori-stoljubnosti, temvee samo zato da hi napravil veselje sve;: ljutbiei. Prinašal ji je vse, kar je zaželela. Nobene nevarnosti se ni ustrašil, samo da je mogel za njo ukrasti najboljšo obleko ali dragocen nakit.
Ko so oblati to končno -zvede le, so takoj zaslutile, kje bi mogle Marka zgrabiti. Ko so ga zasledili skritega pri lepi ci-sranki. so poslali tja do zob oboroženo četo orožnikov. Toda Drolinskv se je junaško branil,
NA POLJU SLAVE
Spisal HENRIK SIENKIKWICZ
Pisatelj (Mipisujo sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Ilotinu in s tem osvobojen je poljske. S to zmago je bila končana turška sil«. jmmI katero so toliko tri»eli tudi slovenski kraji.
cena $ 1.—
OTROCI SOLNCA
Spisal IVAN PREGELJ
Poznani slovenski plj«atelj j>opl-suje čudovit svet med žarkostjo južnega solnca iu senco hladne »everue noči.
cena $ I.—
ROŠLIN in VERJANK0
Spisal JANKO KERSNIK
Kersnik, ki je poleg Josiim Jurčiča naš najltoljši pripo-vedalni pisatelj, v tem romanu popisuje življenje in dogodke na gradu Dvor v dolini Krke na Dolenjskem. Roman je zelo zanimiv od začetka do konca.
cena $ 1.—
| SODNIKOVI
Spisal JOSIP STRITAR
Staneta na£lh pisateljev lu pravzaprav oče pravilne ,.|o-veničine v t'-m svoj m romanu živo in zanimivo popisuje življenje na deželi.
cena $1.75
| SREČANJE Z I NEPOZNANIM
"Spisal MIRKO JAVOKNIK
Pisatelj v knjigi h,ve i^fo, kot I»ov«» na>loT: ^rtV-ji! ne Je z IJii-dmi. med katerimi mo nekateri že mrtvi, drugi ži\l Njihova usoda je bila zanimiva, pri nekaterih tudi t ragieiia. l'r«^l VH<-ta pa iM»f>isuje resnično življenje |M»saiuezn<b.
cena S1.—
| V ZARJE VIDOVE
Spisal OTON ZMM\'flC
Najboljši in >e živeči slovenski |M'snik |MK.fiija s ft. zbirko zo|»-t nekaj uriiotvoror. I'* -mi so posvečeno njegovi ženi Ani.
cena

V LIBIJSKI PUŠČAVI
Spis-j] A. Cotian I><*>le.
Zelo zanimiv roman, r-e^ar dejanje >e «l..^;ija v Egiptu, v deželi bajnega Nila.
cena
50c
ZADNJI VAL
Spisal IVO SOKU
Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi |><m1:>Js, zelo zanimive |x*latke o svt-jib doživljajih v Itoga^ki Slatini.
cena
SI.—
ZNANCI
Spi vi I RADO MIKMK
Poznani iniiiiori-t v tej knjigi kaže ra/.ne znaeuje ter knjigo sam označuj«* kot "Povesti iu orisi."
cena $1.25
ZIMA MED GOZDOVI
Spisal Pavel Krller.
V tem romanu Keller r svetlih barvah ri^e dogod" ke na kmetih in posebno v gozdovih.
cena $1-25
ŽITO POGANJA
Spisal Rene Razin.
FraiMttskI roman z«-lo us* pete vsebine.
cena 75c
ZADNJI M0HIKANEC
Spisal J. F. Cooper.
I>ejanje se vrši v letu 1757, k<» so Se Indijanei kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York in Vermont.
cena $1.—
Naročite pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA'* 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Poštnino plačamo mi.
Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek.
.iokler jo mogel. Šole ko je v Xjocrova zadnja želja jo bila, rdi term boju u>trelil tri orož-|da l»i jo finel še enkrat videti. Mike, in je bil sam težko ranjen,Pa tudi ona jo imela zločinca -<> era nK>rali zgrabiti. Celo po'zelo rada. V jeei si jo končala sinptni obsodbi je pisal vroeajživljenje v trenutku, ko fo vo-ljubavna pisma svoji ljubici, t <1 i 1 i Marka na morisče.
Naročniki, ki Vam je potekla naročnina, nam boste prihranili izvanredne stroške, ako pravočasno obnovite naročnino