GLASILO SLOVENSKE jO P N E PODPORNE JEDNOTE CHtcaio, IUn torek, 26. junija (June 26), 1928. sto-ybab NreaiUng .t «pecul rato of ic razprave NrialjM drobtioe železniškim delavcem VpraAaJe, kje je bratstvo le «le-▼«tensivo med kristjani, la pmvt, da je cerkev preeej ed- Rudarji ae boje te vrste varnoat nih naprav. Jjondon. 25. Jun. — Oorka pri JetelJstvo road MusaoUaUem •nilskim sunanjlm M®leUr«*n Chamberlainom je postalo mn lo po sadaji seji sveta Ug« ns rodov v JUaavl. Chemberleln J-jrsea. kar mu je Italija»*! ** stotHiik vrgel vel polea pod no- Noblesville, Ind. - Cltisens 8Ute banka, ena naJ.UraJAlh v 1 drtavl, ustanovljena Wta 1H4», j«. 23. t m. reprla svoja vrata. ko j, pretakava drtavnega ban ¿nega departmenU ugotovila primanjkljaj $147.000 v re*u-nih glavnega knjigovodja, ki je bil vposlen v banki M let. Ko je bil primanjkljaj odkrit, je kfiji-gosoája Omar G. l'aterson od v »vojo sobo v hotelu in spil »lakirnico kafboiove kislin« la jr bil v per urah mrtev. N—rafa ai krlMM*. Topeke. Kena. - lest osab je bilo v nedeljo ubitih, ko j* vlek Union Peeifk tálesele* trs-seli v avtomobil, v katerem so s« votili. ne krlâlééu. Mri milj« jut no od teke j. Cliicego» — William KalU-r. «Ur enajst let. je « eedaljo u mrl v okrajni boloki radi po-Akodbe. keUro mu je «adala ope ka. kl je pedia nanj. ko je éel ¡mimo pos lop J» keteraga grade I na MOe N. Kildare Ave. mm PKOBffKlM • JÜNUA. ^ P R O S V E T A ^tS.r*' f 11TTT W4WWBIB MABOPMB POBPQUIB CTWfOTl ™ raf ™ ~~ T i AffmiCA SLOVENSKE WA1QPW1 PODPOR*E JBPH0TB Com oflMov po dogovoru. Rokopisi — — pol lotet «▼o fS.00. Zodinjono drisT« (iim Chltofs) fMC M lets. «MS M te Cicero «7* M let* »71 M pot lote. te u Nultr m ker las otik ■ -PR08VBTA" 114» So. LawaSsle A -the enlightenment" ■ Am. ihm Slov MO Mstieasl ____United Stette ( ChioMQ STJO. ioroif» soaatrios »X» por """" — MEMBE* OF THB FEDERATED a» Dotea v oUofoio s. pr. (Mor IMIII) polog vsšefs luai b moiotu bo*. te «mi Jo o toa daovosi poteklo asračalas. hnite fs Pff U—, »,,,-aselsrill* --^- -KMEČKA IN delavska vlada" v rusiji STOPA vedno bolj na desno. '' 0 tem sprejemu ni Zinič nič poročal v hrvatskem komunističnem "Rudniku," o njem ni sinil besefc strašni "revoludjonar" Bartulovič, ki se js preselil v De-troit, da je prav blizo kanadske meje. Zdaj sede v kali ti "hudi revolucijonarji," ki za zajuterk pojedo;J*o enega kapitalista, za večerjo pa kar dva in povrh še eftega so-cialpatrijota, najrajše urednika "Proletarca,",, 'iProeve-te" ali pa predaednika S. N. P. J., da laglje kaiejb svoje zobe, kako velik in ogromen js njih apetit za hrustanje kapitalistov in socialpatrijotov. Ti pomilovanji vredno "iskreni" revolucijonarji ne smejo ziniti beseda,P gledališki predstavi, ki se je odigrala v Moskvi pri sprejemu azijatskega monarha, kajti nevarnost je tu, da rublji ostanejo v blagajni in se ne trkljajo več v podporo idijo-tičnih komunističnih vodij in podvodij v tujezemstvu. «Človeku nehote prida na piisel, kako so tfidijotični voditeljčki in "frajtarji" kričali in nategovali svoje jezike, ko je bil Etbin Kristan poslan kot iiseljeniiki komisar v Ameriko po volji jugoslovanske skupščine in je pred odhodom bil tudi v avdijenci pri jugoslovanskem kralju, kateremu pa ni delal takih globokih poklonov, kot so jih ruski "revolucijonarji" delali azijatskemu despotu, ampak kot socialist republikanec, ki mu je odprto povedal, da je kot se pa ne bojuje z bombami in drugimi takimi nasilnimi sredstvi za odpravo kraljevine, ampak z ustavnimi in zakonitimi sredstvi, dokle* ne jJpseže svojega ciljih Očitaji so mu, da je izdal delavski razred in se prodal jugoslovanskemu kralju. Kolikokrat so očitali Tonetu Kristanu, da je bil kraljevi mftiister in posebno povdarjali besedo kraljevi? Kdo naj zopet to našteje? Res je, da komunistični oblastveniki v Moskvi niso bih kraljevi ministri azijatskega kralja Amanullah, ampak po njih obnašanju je soditi, da so bili kraljevi lakaji. ^ Ampak to ni e d \ n o dejanje, ki pokanj*, kako "revoludjonarna kmečka in delavska vlada" v Jflpskvi hitro koraka proti desni, kadi starim tradicijam» in jih časti, ki so bile v navadi ▼ starem Bizancu ob času največje servilnosti, ko so najvišji oblastveniki poklad^J vladarjevo nogo sebi na glavo ali na svoj tilnik v znjuc velike udanosti in pasje ponižnosti, ampak so še drugimi poka zujejo, da ni treba v Rusiji prav nobene kontrarevolucije, ker "revolucionarna kmečka in delavska" vMJa sama skrbi, da te stare tradicije ne izginejo popolnoma, da se tako v ruskem ljudstvu ohrani spoštovanje do diktature peščice ljudi, ki so jih zgodovinski dogodki fei> zakoni, učinkujoči v razvoju človeške družbe, postavili4 slučajno na mesto, ki ga zavzemajo. Vest z dne 18, junija 11. iz Moskve pripoveduje, da je "revoludjonarna" sovjetska vlada v Ruaiji dala nove konceaije pravoslavni cerkvi. Cerkev bo lahko' obdrža-vala avoje procesije, duhovni smejo podučevati otroke veronauk v privatnih hišah, prinašati smejo sv. pismo in podobe svetnikov na dom svojih faranov itd. Vest pa ne pove, zakaj in na kakšen način je prišlo do te kupčije med višjo duhovščino pravoalavne cerkve ta sovjetsko vlado. Tega ne bodo povedati višji cerkveni dostojanstveniki, ne aovjetski oblastveniki, pa tudi ne komunistični voditeljčki v Ameriki, ampak utajiti ne morejo kupčije. Ako kdo daje koncesije, tedaj ima vzroke za to in za konceaije nekaj zahteva. Kdor jih aprejema, pa zopet gleda na to, da ni prikrajšan pri kupčiji. Da pride do takih dogovorov, je treba baratanja. Taka ba-ratanja pa imenujemo kupčije. Tudi za komuniatične vodlteljčke veljajo Lincolnove * besede: Nekaj čaaa ae lahfto ima vea avet za norca. Nekaj ljudi se lahko trajno vleče, vaeh ljudi in trajno ae pa ne more voditi za noa. | Za javnoat je veeeno, ako komunistični voditeljčki prikrivajo grehe sovjetske vlade, ali če jih priznajo ali ne, ali če ne vidijo bruna v očeh aovjetake vlada, naaprotno pa prav dobro vidijo pesdir v očeh svojega bližnjika. Ruska revolucija z vasmi sencami, ki spremljajo Sovjetsko vlado, ostane v zgodovini človeštva, kot pojav materija-liatičnih dejatev, učinkujočih v večnem in trajni razvoju človeške družbe k popolnosti in strmeči po peJmi človeške kulture in civilizacije. Državljanske pes vice zakonske- Otroci ameriškega državljana, ki so se rodili v inozemstvi* po očetovi naturalizaciji, so tudi ameriški državljani. Ali to državljanstvo ne preheja na otroka, katerega oče, dasi ameriški državljan, ni nikdar etanovsl v Združenih drževeh. Z drugimi besedami: v slučaju stalnegs blvsnja v inozemstvu se ameri-iko državljanstvo podeduje le do druge generacije. Tak slučaj je rešilo Vrhovfo sodišče dne 6. junija, 1927, v pravdi Chin Bowe, ki Je zahteval pripustitev v Ameriko, dokazujoč, da je amerižki državljan. Dognalo se Je, d* bil njegov stari oče ameriški držav-jsn, ker se Je rodil v Združenih držsvah. Njegov sin, oče Chin Bowa, dasi se je rodil na Kitajskem, Je bil tudi smeriški držav-jan v smislu Revidiranega zakona, 1988. AU do rojstvs svojega sine Chin Bows ni on- nikdar stanoval v Združeni^ državah in se je tu nastanil šele po njegovem rojstvu. Vsled tega so priseljeniške oblasti smatrale, da Chin Bow ni ameriški državljaa in so mu zabranile vstop v Ameriko. Vrhovno sodišče Združenih držav je enoglasno potrdilo odločbo priseljeniške oblasti. V tej razsodbi prsvi sodišče med drugim: "Združene držsve trdijo, da točka 1998, glaseča se: "državljanska pravica pa ne sme prehajati na otroke, katerih očetje niso nikdar stanovali v Združenih državah" — pomenja, da le otroci, katerih očetje so stsno-vsll v Združenih državah pred njihovim rojstvom, postanejo državljani po tem predpisu. To-žiteU trdi, da bivanje očeta ka-darsibodi pred svojo smrtjo o-prsvlčuje držsvljsnstvo sina, kadarkoli naj se ta rodil. Te nasprotne trditve so povzročile, da se to vprašanje reši... Po-dedovanje državljanske pravice nastoBSititaJstyom otroka in nt smrtjo očeta." Otroci, rojeni v inozemstvu pred očetovo naturalizacijo, ne postanejo ameriški državljani, razun ako on dobi državljanstvo, ko niso otroci še dosegli starost 21 let In ti otroci stanujejo v Združenih državah začass očetove natursllzscije, oziroma ako so pripuščeni za stalno v Združene držsve, predno so dosegli starost 21 let. Ako je oče postal ameriški državljan, ko Je otrofc, rojen v inozemstvu, dovršil 21. leto, nima očetovo državljanstvo nikakega vpliva na državljanstvo tega otroka, naj liti stanuje tedaj v inozemstvu ali v Združenih državah. Rav-notako ne postane ameriški državljan otrok, ki je bil sicer še mladbleten za čass očetove naturalizacije, aH se ni sakonito priselil v Združene države pred dovfiltvijo 21. leta. Mladoletni otrok, ki se je rodil pred očetovo naturalizacijo, postane ameriški državljan še le tedaj, kadar začne zakonito stanovstl v Združenih državah. Is tega je u-mevno, zakaj taki mladoletni otroci niso ob svojem prihodu v Zdrnžene države uprevičeni do ameriškega paaporta. Prieeljenlške pravice prej so otroci med 18. in 21. letom vživeli le prednost v kvoti. Sedaj si otroci d«l, lets smejo priti izven kM*, Ameriški državljan pe nima iftkakfh posebnih pravic glede psihoza sina sli hčerke, ki ao starejši od 21 let; ti morejo priti le kot navadni priseljenci brez qikake prednoeti. - • ' - Dostikrat se dogsjs, da sin ali hči ameriškega državljana, ki so dobili dovoljenje z* izven-kvotno vizo, ne morejo priti v Združene države kakor še le po 21. rojstnem dnevu. 'Starost ob dnevu prihoda ne ovira prise-(jenčeve pravice do vstope. Glavna stvar je ta, da je bila prošnja, vposlsjia zanf v Washington, odobrena, predno je dovršil 21. leto. 114 Druga stvar je, sko se sin ali hči, katerim je bila'"dovoljena pravica do izvenkotne vise, med tem poroči. Priseljeniška oblast zastopa stališče, da je bila s to poroko izvenkvotna viza razveljavljena. Vsrbk je brŽkon$ ta: otrok ameriškega državljana, poročeno ali neporočeno, postane ameriški državljani, ako je pripuščen za Stalno v zemljo pred 21. letom. T* sin bi potem imel pravico poslati izven kvote po svojo ženo itd., ksr bi se proti-vilo z namenom priseljeniškega zakona od 1. 1924. Državljaaeke pravice svoje državljanstvo aa inozemskega otroka, niti ne more Ino-zemec potom edopcije odvzeti državljanstvo ameriškemu državljanu. Prfcett*nlftfc* pravice adaptira- Otrok, rojen v Inozemstvu po očetovi naturalizaciji, Je sam amerižki državljan In ae priseljeniški zskon nJega ne tiče. On more priti v Združene drŽave, kadarkoli hoče. Tudi ako t m* kako bolesen, radi katere bi bil tnosemec Izključen, se mu ne more zabranltl vstop v zemljo. Na primer, ako je tako dete u mobolno, ima vendar pravice priti v Združene države» ker Je ameriški državljaa. Otroci, rojeni v Ineaemstvu pred očetovo naturalizacijo, o-stanejo Ineeemcl, dokler i vstopijo ne ameriška tla pred svojo polnoletnostjo. . Ameriški državljan pe Ime pravico zahtevati iz v en kvot no priseljeniško vizo se svoje otroke, rojene v ineeemstvu pred njegovo na tu ralisacijo, ako ti otroci nimejo še 21 let In ako ntee parol« To so predpisi novega sakona, ki je sedaj vstopil v veljavo. Po- državljena. Državljanstvo nezakonskega otroka, rojenega v inozemstvu, ki ga je privedel v to zemljo edea od njaiovih roditeljev?, je vprašanje, ki ni rešeno defini-tivno. V splošnaai velja mnenje, da tak otrok pridobiva državljanstvo svoje matere. Na drugi strani se dostikrat dogaja, da moški ob svoj t naturalizaciji dajejo vpisati tako nezakonske otroke v svoj državljanski papir. Prleeljenttte pravleS' nceakon-* Sfcs^a stMMBj' Nezakonsko dete se glede svojih priseljeniških pravic revna po msteri. Alčo mati postane ameriška državljanka, ona more zahtevati m tako dete iste pravice, kotnim imajo zakonski otroci amkHfkih državljanov. Ona vloži prdlhjb je, ona sme zahtevati za izvenkvotno vizo za stoje neporočene otroke pod 21. letom. 2ena ima celo več pravic k'ot oče. Kajti, kakor smo videli, ona sme zahtevati isto pravico za svojega nezakonskega otroka. V slučaju, da je mož take državljanke inoze-mec, nima ta okolnost nikakega vpUva na priaeljeniike pravice njenih otrok. Vetop otroka ameriškega držav ljaka al garantiran. Treba dobro zapomniti »i, da odobrenje izvenkvotne vize za otroka amerižkeva državljana ne garantira itfegoj» pripustitve v to zemljo. Otrok mora pač odgovarjati drugim predpi som priseljeniških zakonov, fta di tega tudi otroku ameriškega državljana ne bo pripulčen, ako je slaboumno ali ima traho-mu ali tuberkulozo alf kako dru go nalezljivo bolezen, radi katere zakon izključuje priseljence. Druga stvar je z otrokom, roje nim pred očetovo naturalizacijo; tega se priseljeniški zakon ne tiče, ker je ameriški državljan. »lis. Nikak ameriški državljan, moški ali ženeta, nima pravice sahtevati izvenkvotno ali prednostno vizo sa pastorke. I* reenlčni roditelji Imajo to pravico. Smatra se. da adopdjs v ni-kakem slučaju ne vplive na dr žavljsnstvo sdoptiraMgk otroka. Ameriški državljan ne mere potom adoptij« prenašati Nova odkritja v graf tanki zaroti Chicago. — Shirley laboratoriji. od katerih so suhoški agent je prejeli nad sto tisoč dolarjev podkupnine, so bili znani že od leta 1922 kot sleparsko podjetje, ki je bilo ustanovljene, da oddaja alkohol, ki ga jf prejemalo od vlade, butlegarjem. Leta 1922 Je bilo podjetje znano pod imenom Val Dona Drug kompanlja. Ime so lastniki spremenili, ko je bila družba obtožena, da je nelegalno tržila z alkoholom. Družba Je bila takrat obsojena na plačitev denarne globe tisoč dolarjev ia stroške. Vladne avtoritete, ki eo u-vedle preiskavo o graf tanj u pro-hibicijskih agentov, so ugotovi le zvijača družbe, ksr ni mogla riratl svoje podjetje ia da Je bilo vse to saaao prohibleijskhn Zvezna preiekeva da eo agentje prejeli za vsako galono prodanega Žganja dolar podkupnine. Chicago. — Ko se je v nedeljo večer Anna Gold vrnila v svoje staoqvaaje v apartmentno poslopje na 8654 N. Paulina st. je naletele na tri oborožene m o-ške v hodniku, ki so JI odvzeli dragulje v vrednosti tri tisoč dolarjev in pobegnili v avtomobilu. ki jih Je čakal pred podop-jtfin. opžzomu Dokler k smrt potrebna Dr. Elmore S. Pettyjohn je dejal zadnje dni na nekem ne-itanku v Chicagu, da naravne smrti ni in da naravna dolgost ■je vi PPIW|IWpriJ de vsled gotove pomsnjkljivosti goteve zanikrnosti v organi-u. Ta "nesreča" je postala v vseh višjih koipplek-1 Življenja. "Moderna biologija je odkri-ta", je rekel dr. Pajttyjohn, "da so mnoge stanioe našega telesa neumrljive, toda uaičita jih pod-hranjenost in bolezni. Starost in onemoglost je tudi bolezen. Kadar človek premaga bolezni na celi črti, mu bo zagotovljeno dolgo življenje." Profesor Woodruff na univer- t (Lrrirno.) Ljubljane, 10. junija. Delavska športna podveza "Svobode". Akci^za ustano- življeAia nimA wJe 3mrt ]e ; vitev delavske športne podveze vgakem gj^aju nesreča, ki pri- "Svobode" in sa čimr^4---- ' 1 polno osamosvojitev športnega gibanja Od skega prav lepe napreduje pravljalnl odbor, katerega jo ss. Franje AUL P» ' Milan Vičlč in _ sedaj dele na končni redakciji pravil in programa. Podsveso samo pa se ustanovi v Jesenski sezoni. DSlavski športni klubi kažejo zanjo veliko zanimanja n je zato pričakovat^ da se bo ta akcija povsem posrečila, čeprav so veHke fn skoraj nepremostljive težkoče. — Na eni izmed, zadnjih sej Delsvske športne podveze se Je tudi odobrilo taktiko, ki Jo imajo zastopniki delavskega športa v LNP-Ju. Treba Je sistematičaega dela ln le s njim je moči priti do pozitivnih rezultatov. SK "Svoboda", LJuMJaaa. -Ljubljanski športni kttb SK "Svoboda" je v sedanji sezoni prav sgilno pričel s tekmovanji In treningi. Članstvo sfklno narašča in je tudi opaziti, da se kjub sam dviga i v moralnem oziru. V fcratkem Času so agil-ni sodrugi ustvarili pr^v lep delavski športni klub, ki marši kdaj in marsikateremu meščanskemu kjub prav resno konkurira. Ako bo šlo v tem prave« naprej, bo SK "Svoboda", Ljub^ ljaaa prišel v 1. iazred LNP. SK "Svoboda", Ljubljena: SK" Amater," Trbovlje. V če-trtek, dne 7. junjia, je gostovala Uubljanaka SK "Svoboda" v Trbovljah ia igrala s SK "Ama terjem nogometno tekmo, ki je v polni meri skoraj vse presenetila. Igralci na eiii* kakor ns drugi strani so bili dobri in so dokazali» da umejo na svojo nalogo. Igra je v splošnem vsem ugajala. Rezultat 7:2 v korist SK "Svoboda", Ljubljana ni presenetil, ker ss Je- pričakovale, da bedo Amaterji podlegli Postava Svobode je bila dobra in rea Izvrstna. Tudi Amaterji so se dobro branili in v lepi igri. Toda w morali podleči premoči Ljubljančanov. V drugi polovici so zabili "Svobodi" dva prav lepa goala. — Sodil je dokaj dobro Vrhunc. — Takih tekem bi bilo ved treba. Spoznavanje med delavskimi klubi je dosedaj pomanjkljivo ln vsi tisti, Id sodelujejo pri delavskem športnem gibanju bi morali for-siratl tekme med delavskimi športnimi klubi. Gkseilo delavskih športnikov, je revija "Pod Upe", ki ima vedno tri strani športnih vestlj in obvestil. Delavski šport je potreben! Neslišni zvočni valovi. Kakor znano, dojema človeško uho samo tiste svoke, ki ae zavalovijo več nego 40.000krat v sekundi. To so naši najvišji zvoki. Se višji povzročajo sicer neke fi-zijologične učinke, a uho jih ne sliši več. O zvokih posebne vrste poročajo sedaj angleški dnevniki. Bogati bankir Alfred Loomis, ki se bavi za šport s fiziko, je v zvezi z enim izmed ravnateljev new-yoržkega naravoslovnega muzeja,' Frankom Lutzem, eksperimentiral s "zvoki", ki valovijo 800.000 krat na sekundo. So seveda nesližni ln tudi se ne gibljejo skozi zrak, temveč najbolje skozi vodo aH olje. Loomis In Luts sta jih prvotno proizvajala s pomočjo kremenastega oecilatorja, Id sta ga v oljni kopeli spravila v tresenje s električnim tokom visoke napetosti. Nad vse zanimivi so učinki teh valov. Imajo Izredno sposobnost, da uničujejo ^organsko življenje, ki ga zadenejo. Ribe so usmrtUi po nekaj sekundah in žabe istotako. Miši so sc bolje odrezale. Najprvo so Jih omotdl. potem so prebile to stanje in »o postale proti nadaljnjemu vplivanju hmmtzfnme. Psi in mačke so takoj poginile, dočtm niso majhne žuželk, stl murni, odnesle nobene po- zi Yale je gojil neke mikrobe v dobrem mediju (rediina snov) ln dognal, da glivice ne poznajo naravne smrti. Po tisoč generacijah so bile tako mlade in krepke kakor v prvi. Znani dr. Carrell v Rockefel-lerjevem institutu v New Yor-ku Je eksperimentiral s pišče-tovim srcem, ki ga je vzel iz za-plodka v jajcu. Srce je živelo in raatlo dolgo vrsto let v mediju, dokler ga je dr. Carrell redno izpiral in odvzemal strupene snovi, ki so se nabirale v njem med procapoai. Dr. Močnikov je zapisal: "A-ko bi se mogli zavarovati proti bakterijam, strupom in kroglam, bi lahko vsi živeli 126 let." Norveški znanstvenik Wes-torgard poroča o nekem možu, ki Je živel 146 let. Ko je bil stsr 111 let, se Je šele oženil. Vsi mnogostanični organizmi umrejo. Edino enostanični, kakršen je amebe, ali pa še nižji, ki niso živali ne rastline, ne poznajo takozvane naravne smrti. Ameba se pretrga na dvoje in potem je vsaka polovica nova a-meba; tako gre dalje in dalje. To je nekkksi neumrljivost. Mnogostanični organizmi, med katere spsda tudi Človek, imajo gotove stenice, ki so potenčno tudi neumrljive. To so semenske itkniCe, ki prodneirajo novo generacijo in potujejo od rods do roda. Toda organizem kot celota, ki prenaša semenske celice, mora prej aH alej umreti ln razpasti Dobro je, da se nekateri možje pečajo z vprašanjem premaga-nja smrti aH podaljšanja življenja čez sto let v splošnem. To vsekakor pride.* V naši dobi ne pride. Predno je mogoče povprečnemu človeku podaljšati življenje na dvakrat ali trikrat 50 let, mu je treba prej za jamčiti ne samo golo eksistenco, temveč vse pogoje za ono višino eksistence, ki je me-rodajna za največji komfort. Kaj pomaga človeku, ako živi sto let, pa nima nič od življenja? In kaj pomaga družbi, če ima ' svoji sredi stoletnike, od katerih nima nobene koristi? Človek naj živi toliko časa, dokler je sposoben uživsti življenje in delo. Ko ne more več, je samo v nadlego sebi in drugim. Bodoča znanost bo to gotovo upoštevala, ampak prej bo pre-rodila človeštvo ln uredila znanstveno reprodukcijo, tako da bo še v zaplodku zajamčen tak potomec, kakršnega bo hotela dru-žbe imeti. Neatvori ln idijotje. ki danes prevladujejo, morajo biti prej eliminirani a «v«u Kdo bi trpel idijota sto let na svetu l Dokler je smrt potrebna, bo kosila vsak dan. Kadar ne bo več potrebna, bo pe pnhsjaU zelo poredkoma - ¿e krat, ko Jo kdo aam pokUf«^ Preiakave so dognal'. Z uničujejo valovi rdeča l^j teleeca. Steklo se je izU*10 kot i^mren prevodnik ss*£ nih valov. lldi droWkAn a katerem med delavstvom, kajti dolavatvo leč proži vzhodu od Kiag'a Bay ft/,mo' j« odlnl vsrok mal*rl>. Ta hoče iti po avoji poti in ne polja na SpiUbergnu, kot je New oni, katero naj diktira meščan- York vzhodno od DetroiU. To-stvo. Delavec in meščan nima- Uko je oddaljeno proti severu od ničesar akupnegs, zato mora obali Rusije in Norveške, kot delavec in prav tako izkoriščani je Chicago severno od New Or-uradnlk nastopiti organizirano leenea; ravno toliko je tudi od-proti izkoriščevalcem, kajti v | deljeno od aevernege tečaja. Morje med severnim delom otočja Spitsbergen in aevornim delom Franc Jožefove zemlje je J. m Ta muka — ki m minutassi masive iekala sveje »kUeoe kaaaa aa sivarak. U JUi m meeem imenovati. Na ajeaa* t*, tseeu i« nošfcak «o U«o4i bakterij. «e iiprehaja so vaiem staaaeall«4u Pe» ae praska - torej ima bolhe. Samitlimo «i, da bi bilo aakaj teh jolh s podgan^, ki ja okuleoa s bu->o«i«ko kugo, in predstavite si, da a-ia itmed teh drabčkanih skakalcev 'koči na vatega otroka, ki m Uko ed igra s p.om. Otrok bo dobil bo-eseo, ki bo isprva «eJo tdravnlku «krivnoetna in ki utegne saporedoma aokositi vse rodbinske «laae in u-'tvaritl kuloe tredlMe. soper rega se bode morale beritl v«e fdrsv «tvene oblasti. """ Smehljate seT . . . Ni treba. Ta. ut0 ^ h# ^ ^ u postali po veliki ponearedeal žo- manjBe morflte ožine med poas- yogin J°no . iVoJp Jrl^ tralna prailv biva v prvi dobi svo-egs obstoja v rdažih lalessih «love-'ke krvi, kjer šivi bresspelao liv-Jenje to ie mnoll take, da pagaaja pere ali troee po priliki taka kot robe. Prisotnost te šivi povtrofe «ae isUh drgetajošlh !((**„ ki osnašojfjo nalarljo. Bolesenaks jmi v tvojem »rvem, ie nepopolnem rssvoju lakke adaj stori bolne ljudi, v čljih kri ss e utihoUpUa. Vsako lpto jih usmrti Ifoše In tisoča. Vendar pa ne mora spustiti bolnika, dokUr ee ae pri (lanske usUvor da je te sremo- strokovnih organizacij. Velike ezničaraki aUvki — politično meznimi otoki Franc Jošefovi ndiferentni in le kaderček naj- Uem,jt i0 Večno zmrznjeni, do-zavednejših naš«i aodrugov je ldlm ogJne postanejo proete vzdržal do čaaa, ko je tudi za Sa- h^ v poletju. Med južnim de vez poaijalo aolnce. Nove in lom 9pft»bergena In Južnim de-zdrave moči so dale Ssvezu dosti ,om pv^ Mm}je „ elena in žilavosti, Uko da je vz- dostikrst najde odprto morje držal in da je od sedsj naprej p^ Bo|j ^ jugu jt „^ nameril pot navzgor. he tesno nakrcano s plovečlmi V zsdnjem čssu so planili poi^enlkl in skozi U morsjo pro-zavozu vsi proti socialistični e- dreti parniki, ki plujejo iz Ru-ementi in to od klerikalne vla-Uije aH Norvežke v Franc /ože-de do meščanskih železnlčarsklh |f0vo ozemljo. ' Samo na neb»« meejtu postane ta »rallv popolno bitje: namrel v ke-»arJe vem leMeu. In «Iper n« v is kateragakpH komarja, marvel pri komarju, ki fs Imenujejo Ko l*te vsesa malo šlo-/eike krvi, v kateri Je omenjena kal, |aa be kal v »Jem epelae rasauioiils a ustvarila sova pokeljeeje, ki »e aastaalle v komarjevih Ce ta, ki ji nI primere. Toda vse to je le larifarl. Kajti sramoU ni za vlado, če razgrajoče poslance izžene iz parlamenU za toliko in toliko ¿asa, sramoU je to, če ae poslancem razveljavijo msndsti, | lesnlčsrjem, ksjtl redukcije železničarjev v delav nicah in kurilnicah niao mogle razmajati temeljev aocieliatlčne-ga železničar akega saveza. No->eni napadi vlade niao mogli pri ti do živega aoclallatlčnlm njihova b se jih razpuatl in če se jih postavi pod zskon o zaščiti do iave, kakor ae je to zgodilo 68 komunističnim poslancem v Ju gonlaviji. In takrat je govoril Priblčevič drugače. Danes pa, ko mož ne more do [moči, vpije, da je kulturen in bogvekakften še, škandal za balkansko Človeštvo, če predaedatvo narodne skupščine izključi osem Poslancev za tri aeje, zato, ker Uko razgrajajo, da ni mogoče M nobenimi pogoji valed krl-knja — stvarno razpravljati! Opozicija KmeUko-dsmokrat-lk(' koalicije pa je biU še toliko ^alkaimka", da je izključene Poslance vzela v avojo aredo in Jih spravil« Uko v sejno dvore-I10 na«'KH parlamenU. Ia ko so rn" J' , videč, ds lshko v parls-"»♦'ntu zopet lshko razgrajajo, Po«tali preglaani, je udrla v Mjno dvorano skupščine Žandar-^Hja dr. Korošca in je dobe-•Hno razgrajajoče in izključene j*»l»nce na avojih ramah znoel-2 11 ParlamenU. To ae jo zgo-»lanea dne ». junija leU P® rojatvu gospodovem... * H^ ^radu... s A*e m pen je je, da ni lepo, 7 ni vUudno. kar dela opoeod- * Pribičeviča In Radiča. Por- daal meščanski al zt *'"i>anje in za krttaals. pa to ia vae in ne aamo za ra-v parlamenta ee vedi **' jno, kakor aa cesti, v aobi. Ker se to ozemlje nshsjs toli bolj ns severu kot Spltber-gen in toliko bolj proti vzhodu, tako da je bolj odtegnjeno ogre-vajočemu vplivu velike morak« atruje (gulf atream), je Franz ^e* Jožefove zemlja še bolj znečil-j Zft* 'no arktična zemlja kot Spltaber- sdsj tak išae s Človek lahka moivirja. ki ja pake *>i nalesel mslarije, kak komar omsa^Mie ItsUjsnaks vlad« > t je bila močna kakor■ nlko- N„vtll ^ j« že ':najbolj I ^u^ll^pli^k. " ^ M poprej. Mpu^ M^tivnej.^rRktari,tWno polarno aem-Lu. PrvbkllU>i M oprtmJti 9k. šib članov iz službe in drugo, hj0» Večina otokov obstoja i« „. j„ vtrMdt B kovin^bsi -»nšlti vse ni nič zaleglo. Savez Je šeMvi((okih pUnot> po^tjh f ledom. L,, lttU> v kaUrih ^ BttU svojo pot naprej. In danes lan- Vegetacija onlfi malo točk, ki I pokvarjene veda aH vsaj vsake sta- ko reče, da nI aamo veČina želez- ^ poleti proaU anega, Je prav I ^¿o mleko polttl s tanke plaetjo pe. ničarjev na strani aaveza. nego pičU. rMt€jo rastlinski lišaji.|Uoi^ k, j. branil do«top k«mar>em, ds je domelegs celokupno etevlj |mahovje In neke trs ve. Tudi v mm po«!« Kmalu al bilo pr«bivaUtvu poboljtaio. kjer bi m kis*. aa svetu VsSe te. v pra- no kakor v hettsaaiaa mtfpa »o vojaki ko* kolesa taottm^V.___ Po prisadov»»Ju dr. Ptolap», M J» vstrajno trdtl, Sa j» krivec toga po-tova komar, ne pa neenaga, je Ingtoask» vlada imenoval» komisija štirih voJaikH» »dravnihev, I katerih Je eden med raatokavaajsai umrl kot irtev te bolesni riiklmi vojaki Ja bito | kov, kakor so Jih vaH. Itoedsim »e jih v pod rasnimi pogoji okuiilk Nekatere skupine se ilvele štorih, kjer «e umiral» irtve rumene mrsliee, klal» »a eneenaienlh pe» ■teljah In si oblatite obleko sa la bolesnij* umrlih. Vse «a» pa »o jih ■trogo varovali prod komarji; najošja odprtine v sobi sa bile savarevsae kovinskimi mreileaml. la gk j - ae> ban član to «toiptos al natosel ruma» ne mrsltee. Med skupinami, ki se bi-vsle v najbolj Mgijeaskih rasmerah, niso bil» savarorane pred komar-Jevimi piki, Je %tost «edmln mol tah^ »bolelo »a mrsHso, sehaj ps jih Jo umrlo. Pe»ka»e se patom ponavljali veikrat In v vamiih ehalllitoah. Pe. mI sa J» potrdil toli resaltot. Ia tako so se Uudje naposled prevesili, kdo ja hrtoee in keain ja treh» napo- v«i«ti ■■ipiPIRpiralalk. Ped vodalrom polb»v»lka dorge« sa, mola krepke roke in hkrati človeka, ki je Imel moton «ta sa prektlš-neet, se AsMvišeei sspovsdall L 1000 sdravalveao vojna, hi pa Je bila tahe odločna, d» If l 1M1 al bilo n. pr. Havaai veš ko t smrtnih primerov sa rumeno prslioo. Tega polkovnika sa kasneje, poslali v Panamo Tudi ti kraji, pr#J grohlMe tolikih Irtev rumene mrsltee, m dane« docela a^vl. x f V Blo da Janalro, enem lint»d aaj- kosurja, ja dr, Oawsldo Crus iipeljal uprav na vapras salto hoj soper rumene mrsltoo. V prvih letih je Imel te tme»s SS raapolago 1000 maš, ki jih ja razdelil v brigade ped i sdrsvnikov in TO stvom desotertos »dr» asmvansih amaissesv, unlševall s petrolejem In hkrati bolni ha skrbna l«#l}rell (taka da sa ke-marjl »l«o mogli več ok«iitl, sesaj» kri i kalmi), kar Je pokaaato hlsišašs uspeha. V sprAa h toeo so aaŠaN, 1004 ja htto v ameajssam maele kv maj imftfilfc friMfvv m m iino mrtlicOi Od I#1r Anno demial 1M0. Zima. Ca-rtgrad. Morda aa «e kdo spomin-ja, ds aa pripekali Ukaet v nekdanjo Konstaatinovo preatoUco ruakik emlgrantv. Pri» peljali la paellli ao jih — živite, kakor veete in snet* Emigranti ao ae raažli po mestu po hoteHh in brlogih, po ko-teHteth in pristaniščih. Ns hitro roko so otvoriU ljudske kuhinje, prenočišče, prodajalne in pralni ce, razlezli so se po vseh kotičkih Ugs tipičnega orUenUtafce-ga mesta In na izrazito postavo reškega emigranU v angleški vojaški suknji in čepici si naletel I ne aUmbulakem pokopaHš-ču i v hišici zamišljenega Bjju-be, dromajočega v kotu Zletege roga. toda komaj ao aaUreto luči na glavn( ulici Pera, komaj je zakipelo življenje po nočnih to-kallh in hotelih, je gnala neka ebrivnostaa sila te rjsvksato seleče vojaška aaknjo Is vssh brlogov Ca^krede In hodiU ao med eiegentnimi Angleži In na lopirjenlmi Franeosi v sijaju In raskošju — taji, nepotrebni, po nižanl In pozabljeni. Tudi Gamev je aosO angleško vojaško sukajo In i® tri It^i* ne je imel eevetišče v javnem prenočišču, fpel je aa alaml, do-Mval.je brezplačno obed ia zavedal je je, da nI najnearečnejš med nearečnlml. Vsako Jutro je v mestno upravo ln na konzulst, da preglede oglase in dobi ksko službo, toda hodtt je šaman. Tolažil ae je, da z jutra^ njimi Isprshodl vsaj čas ubije ln ds mu ni trebs sedeti do oboda v prenočišču. Nekaj je mora poloti, ds b| se dnevi ne vleki kekor meseci. In Uko je hodi povpreševat, še ac nI morda Iz prasnilo ksko meeto.^ Vsak vsčsr je dolgo snašll konjsko ščetko zakrpane škornje, drgni) s krpo ostroge in H-stfl nohte. Ito Je apravll avojo zunanjost za silo v red, Je žepu-atll prenočišče bi se nepotll na Pere. Po dolgih meaeclh na bo- Komar«» e» jn v bolnici ga je vleklo BAZRE VESTI Hjt ebiešea kršitv« pvoklbl sije. Chicago. Sodni J ska obrav nava poeti Titus RaOa, elder menu in volilnemu odborniku i 46 vaada, radi kršitve prohibl cljakega sekana prične 9, julija. Obravnava ee ke vršile« pred zveenka sodnikom Paed L. Wlw-nom. Haffa Je obtožen, da /e napeljeval butlagarakemu »indii ta na ssvorai straai meeta, ka- ev prometa letno. ki ' flssvsr sspat v je* Chlcsgo. — Chsrtsa CWsver, js obtožen, da je bil vodjs roparjev, IU 00 v fob. t, I. nspsd vlsk V Evergreen Psrku in odnesti DM,060, je bil v soboto zopet odpeljan v zapore v ffhea-tonu, od kjer je pred dvema tednoma p°t»*nll s štirimi drugI 1 jetniki. Cleaver se je odravil v Bride weO boinkl radi poškodb, >U re Je dobil v boju a policaji, ki •o PU»¿^/••^ ES T1 roso Parka, kjer 00. lf olrlval. Chicago. — Devid Roller, star dO 1st, je bil v aedeljo najden mrtev v avojl sobi v poslopju Amrn mr Uaiton al ZiAdll ae vMW W e P* •W^'m ev» ^m^W^IHr Pr Je o plleom. U vzrok Ma atoils brc/iMMM'lnost ■#• ^^w^^r^"»»f Zavrajea kskel. kritik se je je mor tak», de peljabne dan čast la slava Neke dama je pripomalls: bi s rasdsl Jev sojem sto teko radodarni, da ae vas nič ae pre- nepremagljivo silo med ljudi Sredi mnošloe elegantnih An> gležev, Francoaov, Orkov, Turkov, Armenoev in Arebcev Je bil kakor prerojen. Zlasti ženske so gs mlkals, ženske. . , To je fcojns beseda» to Je magičen element, ki počimo moškemu kri v žile, pa naj bo še tako nesrečen, alromsšen bi sapuščen. Prod sijajno rassvetljeno Iz-lošbo parfumerlje, ne vogelu glavne ulice, . kjer je v mnolk največja, stoji Oemov Ogleduje mimoidoče plošče In košuho, rdečk ustese ia poželjive oči, kekor da bedijo mimo »amo ženska, Stoji la vdihave vonj parfunM In pudra, aoedrv mu drhte, oll zatiska la pa šir» ko odpira. Včasih sevlhra pred njim lačne Usti plašč, ki pokažejo ae notice v svilenih nogavicah. Tedaj mu šine kri v ¿lavo In v glav ss ma zavrti. Ta ali eae ss oere na Gamova, tods rjsvkssto selena vojaška suknja JI Ukoj pre- Oemov stoji, ogleduje, šoke in preži. Vaek večer šeka, da se pgjsvi dam* s katere bi os ae-znaaJl la jo spremil domov. Kaj in kako bo potem, ga ae aenima V duhu vidi rsspuššsns lese In belo, mehko telo. V gievl ae mu vrti la vee telo ge boli v prlše-kovenju opojae naelede. Ko posUae hladne Hi ko tose »ga sa ovratnik, vtakne reke lep ia oo zameša mod množi co. Osks ae aa vas strani, mi-mogvede ss dotilu žensk, njegove reke se na v id« a slučajno do» likajo šeeakih bokov In vedno, ladar aodone ob leneki komolec, oe aljadao opraviči: pardon. — Hodi, kakor da je še vedae v u-anski uniformi In črni, lakirani parada! čepici. Vljudne ss umi-glede jim v oži Hk vsaki topotiei pomežikne, kakor e I/U vajen kot kavstorijakl po-ročaik. Naenkrat Je začutil v noeu parfum tonske la zagledal je pred oebod kermellnov kožuh, Stopil je naprej In jI pogledal v obrez. Njo*s oči ao bito atoer hladna, toda naenkrat ae se aa-skrile, la b+ee Je moral Oemov ebralU, Je obetala la njim. Ns vogslu se js ustsvil la pustil elegsntno damo mimo. In aopet ao gs njene oČl pbžlrale. Gamov Jo šel za njo ln vdihaval oatre vonjavo. OČI ao oe mu ave-t i le ln zadovoljno ae Je amehljol. Na vogalu je zavila ne drugp atran ln ae uaUvlla pred Uiloe-bo... Čaka! Gamov je naglo prekoračil ulico, previdni» ae jo približal od zadaj dami, atoječl pred širokim zrcalom, ln pogledal Ji Je čez ramo. V bajno razavetljenem zrcalu je zagledal bled obvez, rdeče ustnice ln zožene zenice modrih, hladnih oči. Nočna, do» bro negovana roka je popravljala šal, ki oe jo ovil ln vloel Čee mo. Proti ovoji voUl jo dvignil glavo ia zagledal nad elegent* nim kožuhom v zrcalu poželjiv omohljoJ na koematom obrazu t globoko udrtimi očmi, oguljeno čepico in oamazaa ovratnik rjav» kasto zelene vojaške ouknje. Pogled na a vejo bedno saaa* ajosl mu je pregnal vee akoaU- ^^ B^^^ilt^m i®tlllicPVkl tdl^OUi Smešno I Obrnil ee jo ia odšel pe Pere, kekor da sploh al imel aa» mena preživeti aeč v objema strastno ženske. A njene obrvi so se namriito ln njene ustnico ao sešepetele v čisti fraaoeščinli — Ah, ti Ruail Cele a šenake-gil ne sns jo občevsti Uko, kakor moški drugih narodov. Samo čas aem Izgubile. Nnga-Tone M« «dravje NAZNANILO. m MAMO SLOVSNa« pr01tbta . Služabnik ae je vrnil: "Vala prevzvišenost, ljudi je poalal pred seboj v Versailles." — "No, to je le nekaj, pe ne še vae. Vprašaj ga, če je plemič." Sluge grs in se vrne: "Da, prevzvišenost, plemič je.H — "Teko je prav! nej torej pride in videli bomo, kej je." Vojvode ae približa in pozdravi. Nadškof pokime z glavo in ae komaj zgane, de nepravi majhen prostor v vosu. Zapazi križ Svetega Ludovlke. "Gospod, pravi vojvodi, žel mi je, de sem Ves pustil čakati, pe sej uvidi-te, da nisem mogel deti proetora v evojem vozu kakemu nemeni-ču. Vem, de ste plemeniteš. Vi ste bili v službi, kekor vidim T — "De, prevzvišeni." — "In potujete v Versailles?" — "De, prevzvišeni." — "Nejbrie v píseme?" — "Ne, nimam nič o-praviti v pisarnah, grem se zahvaljevat." — "Komu? Gospodu de Louvois?" — "Ne, prevzvišeni, kralju." — "Kralju? (fiedaj se je je nadškof umaknil in neredil nekoliko prostora.) Kralj Vam je torej nedevno kako milost nsklonil?" — "Ne, prevzvišeni, to je dolge zgodbe." — "Le pripovedujte!" "Dve leti od tege, ker sem o-ženil svojo hčer z nekim malo bogatim človekom (nadškof je zasedel nekoliko prostora, ki ga je prej odstopil), toda zelo slev-nim človekom." (Ngdlkqf je zopet odstopil prostor.) Vojvode nadaljuje: "Njegovo Veličanstvo se je blagovolilo zanimati ze to ženitev (nadškof je napravil mnogo prostors) in je obljubil mojemu zetu prvo vladno na-mestnütvo, ki bi se izpraznilo." — "Kako vender! Kekšno majhno namestništvo, brez dvome? V katerem mestu?" — "Po ni ie v mestu, to je vlada čez celo provinco." — "Ojoj!" pravi nadškof in odskoči v kot voza, "čez delo provinco!" — "De, in ker je ene izpraznjena, gre tja* — "Moje provinca Berri, ti jo hočem prepustiti svojemu zetu."— MKej! Goepod, vi ste guverner ... vi ste torej vojvoda iz ..." In hotel je ker stopiti iz voze. "Toda, gospod vojvoda, kej ne govorite? To je vender neverjetno; toda kam ste ste spravili? Odpuščenje, de sem Ves puata čaketi ... Te ničvredni sluga, ki mi je povedal . ... Zelo sem nesrečen, de sem še verjel VeŠl besedi, češ, de ste plemič: Koliko ljudi pravi to, pe niso pleme-niteši! Ah, gospod vojvoda, jaz sem vse zmeden." — pomirite se; oprostite slugi, de je rekel le, de sem pošten človek; oprostite tudi meni, de se Vem nisem predstavil, ko sem prosil, de bi me sprejeli v svoj vos." Takrat sem bile Še neizkušene in moške podlosti še nisem poznale. A mol, »katerim sem se seznanila, je imel toliko poguma in teko melo skromnosti, de mi je zmeAd gtevo. Zdaj, ko je minilo Že šest let, lahko povem, de so me grehi, katerft je bilo polno življenje tega zasiimivege može, neravnost oiereli. Zdaj obžalujem, de ni na svetu zavarovalnice proti grdim lestnostim bodočih zakonskjfc mož. Izplačala M mi visoko premijo. Mož, ki sem ge odklonile nJemu na ljubo, nI bd lep, peč pe zenesljlv. Res de ni bilo ne njem nič po-sebnege. Rekordov ni odnešel niti v tangu, niti v pijenčeve-nju. Bil je neznosno zmeren in pošten mo«. Oni, ki mu je dala prednoet, je bil pravi cinik, in snel se je teko spretno dobrike-tl. de jo je ne prvi pogled oča-reL Skratka, bil je njen tip, njea ideel, njen sen. Njen cHvni sen, sil, krssnejši od resničnosti. Videle je samo njega, seno njega In nikogar drugega. *o njenih Žilah se je pretakala kri ossnmejstletasga dekleta. ¡Ki slutile, ked jo čeke. Veral Jo j^ glupo, nizkotno verel. Takoj na den svstbe. Se zdej zedr-btl pri misli na neznosno, ne-srepino deklino. K*r videti je ni mofie. Sovrsiila je njene debele, rdeče ustnice, njeno polt, ki nI bile asi Jrne ne rjeva in njene nUije eči. Gnuaile so se ji njene pohotne živalske kretnje. — Kaj neki je našel ne aji, Na tej meli zemorski plesalki I Vrnile se je sem% z Ženitovenjskega potovanje, kajti njen vzorni mol je izstopil v merseillskem pristanišču in od|el z zamorsko plesalko ae novo ženitovenjsko potovenje, ne de bi se od žene vsaj pismeno poslovil. V svojem obupu je postela malone lirične. K sreči je udarec kmalu prebolele. Tinktura čase je nejboljše zdravilo sveta. A drugi kavalir, ki jo je teko vztajno zalezoval in ki ga Je y Uvoji jehkrtn;iseln