LeH I PnSfnfna plačana V gotovini. V LJublJanT, v lorelc, 3ne 10. ma]a 1839 i\ev. 111 a Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* Joletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111 VENEC Telefoni nredništva in nprave: 4(W)1, 404)2, 40-03, 40-04, 4P. II.« Pred prihodom dvornega vlaka so se na peronu za sprejem postavile čete fantovskih odsekov in dekliških krožkov v krojih, dalje skupina deklet in fantov v slovenskih narodnih nošah s svojimi društvenimi zastavami, godba prosvetnega društva iz Dol. Logatca, skupina otrok iz ljudskih šol, dalje okrajni načelnik g. dr. Malarič, komisar obmejnega in železniškega komisariata g. Žun, dalje predsednik občine s člani občinskega odbora, zastopniki du-hovništva in drugo mnogoštevilno občinstvo. Točno ob 10.45 je pripeljal dvorni vlak na že-lezniško postajo. Oodba je zaigrala jugoslovansko himno, prisotno občinstvo pa je z navdušenimi kli-' ci »Živio kralj Peter II.!«, »Živio knez namestnik!«, »Živela kneginja Olga!«, »Živel kraljevski dom!«. »Živela Jugoslavija!« pozdravljalo kneževsko dvojico. Ko se je dvorni vlak ustavil, je ban dravske banovine g. dr. Natlačen odšel v salonski voz, kjer je Njihovima kr. Vis. izrekel prisrčno dobrodošlico. Potem je Nj. kr. Vis. knez Pavle izstopil iz dvornega vlaka, kar so vsi prisotni pozdravili z viharnimi vzkliki Njihovima Visočanstvima in Jugoslaviji. Godba je zaigrala fantovsko himno in koračnico. Kneza namestnika so pozdravili zastopniki fantovskih in dekliških odsekov, nakar je knez-namestnik v spremstvu gospoda bana in gospoda adjutanta obšel urejene čete fantovskih odsekov in dekliških krožkov, kneginji Olgi je pa deklica v narodni noši izročila krasen šopek cvetlic. Navzoče občinstvo je navdušeno pozdravljalo kneza-namest-nika in kneginjo Olgo. Knez-namestnik je bil s sprejemom zelo zadovoljen in se je prisrčno smehljajoč zahvaljeval za pozdrave. Po krajšem odmoru sta knez-namestnik Pavle in kneginja Olga nadaljevala svojo pot z dvornim vlakom proti Ljubljani. Z istim vlakom je potoval tudi ban dravske banovine g. dr. Natlačen. Ljubljana, dne 15. maja. Prestolnica Slovenije je na zelo prisrčen način pozdravila kneza namestnika Pavla in kneginjo Olgo na njunem povratku iz Italije. Ves kolodvor je bil v zastavah, v zelenju in cvetju. Tudi nekatera poslopja na Masarykovi in Miklošičevi cesti so razobesila zastave. Na kolodvorskem peronu sta se postavili dve godbi, in sicer poštarska in železničarska. Za njim je prikorakala častna četa slovenskih fantov v krojih, za njo pa četa deklet dekliških krožkov v krojih. Kmalu se je zbrala tudi krasna skupina narodnih noš, ki se je postavila v sredo, nasproti tiru, kjer je imel ustaviti voz kneza-namestnika. Ves čas do prihoda vlaka pa so prihajale velike množice ljudstva, med njimi najvišji predstavniki oblasti, kulturnih in gospodarskih ustanov, narodni poslanci, mestni svetniki, večja mladinska zastopstva društev z jugoslovanskimi zastavami. Vseh zastav je bilo nad 30- Kneževskemu paru je šel do Rakeka nasproti ban dr. Marko Natlačen, ki je knezu namestniku in kneginji Olgi želel dobrodošlico na državni meji. Knez-namestnik je g. bana povabil v svoj salonski voz. Ban dr. N a 11 ač e n je ostal s knezom namestnikom in kneginjo Olgo vso pot do Ljubljane. Ob napovedani uri je najprej privozila na postajo izvidnica, za njo pa posebni dvorni vlak kneza-namestnika. Ko je vlak vozil na postajo, je godba poštnih uslužbencev zaigrala jugoslovansko narodno himno, ob zvokih katere se je vse odkrilo. Gospe v narodnih nošah in dekleta v krojih so zavihtele kneževski dvojici v pozdrav bele robce in prvo cvetje je začelo padati na salonski voz, iz katerega je najprej izstopil ban dr. Marko Natlačen, za njim pa vsa nasmejana kneginja Olga in končno vidno ginjen nad tako prisrčnim pozdravom knez namestnik Pavle v sivi generalski uniformi kraljeve garde z veliko zvezdo Karadžordževega reda na prsih. Godba je svirala, množice so začele vzklikati, šopki cvetja so padali pred kneževski par, ki so mu šle nasproti soproga bana dr. Natlačena, soproga mestnega župana dr. Adlešiča in soproga italijanskega generalnega konzula Agostina Guerini Maraldija, ki so kneginji Olgi izročile prelepe šopke cvetja. Nato so pristopili še drugi dostojanstveniki, med njimi italijanski generalni konzul Guerini Maraldi, ki jih je ban dr. Natlačen predstavil knezu namestnika in kneginji Olgi. V imenu zveze slovenskih fantov je kneza pozdravil takoj pri vagonu g. Hvale. Nato se je zastopstvo slovenskih deklet poklonilo kneževski dvojici in izročilo kneginji Olgi krasen šopek slovenskega cvetja. Knez namestnik je nato v spremstvu g. bana dr. Natlačena obšel najprej častno četo slovenskih fantov, ki ji je poveljeval g. Ivan Peršuh. Slednji je kneza namestnika pozdravil s sledečimi besedami: »V imenu slovenskih fantov najprisrčnejše pozdravljam Vaše kr. Visočanstvo ter izražam najglobljo zvestobo.« Med tem, ko je obšel častno četo, sta igrali zaporedno obe godbi, ljudstvo pa je neprestano vzklikalo kneževski dvojici. Knez namestnik in kneginja Olga sta nato obšla ie vrsto dekliških krožkov in narodnih noš, ki so ju obsipale s cvetjem. Knez namestnik in kneginja Olga sta ostala dalje časa na peronu v razgovoru z raznimi visokimi dostojanstveniki in njihovimi soprogami. Bila sta vidno ganjena nad tako prisrčnim sprejemom. Končno je bil sestavljen posebni dvorni vlak, v katerega sta knez namestnik in kneginja Olga med sviranjem godb in vzklikanjem ljudstva vstopila ter se odpeljala proti Kranju. Oba sta se še enkrat prikazala pri oknu ter se zahvaljevala za pozdrave. V kneževem spremstvu so se z istim vlakom pripeljali v Ljubljano tudi zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič, minister dvora Milan A n t i č, dvorna dama gospa Knez-namestnik in kneginja Olga poslušata pozdrav zastopnika Zvezo fantovskih odsekov. Lozaničeva, adjutant Nj. Vel. kralja armadni general H r i s t i č in poveljnik naše vojne mornarice podadmiral Polič. V istem vlaku je bil tudi italijanski poslanik na našem dvoru Mario Indelli, ki je kneževsko dvojico spremljal na vsem potovanju iz Belgrada v Rim in nazaj v Jugoslavijo. Za kneževo spremstvo je bil takoj sestavljen posebni vlak, ki je odpeljal s postaje proti Belgradu nekaj minut po odhodu dvornega vlaka. Tudi te dostojanstvenike sta obe godbi, častna četa fantov, narodne noše, slovenska dekleta in ljudstvo prisrčno pozdravili, ko so se odpeljali s postaje. Veliko ljudstva, ki ni moglo priti na peron, ker je bil prepoln, je moralo ostali pred kolodvorom, kjer so med sprejemom kneza namestnika in kneginje Olge vzklikali kralju, kneževski dvojici (Nadaljevanje na 2. strani) Odhod iz Firence Slovo od italijanskega prestolonaslednika Firence, 15. maja. AA. Štefani. Po obisku okolice Firence sta se Nj. kr. Vis. knez Pavle in kneginja Olga proti večeru vrnila v mesto, kjer sta ju v florentinski palači Pitti sprejela princ in princesa Piemontska. Intimni večerji so prisostvovali jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar-Markovič ter člani jugoslovanskega in italijanskega spremstva Nj. kr. Visočanstev. Nato so Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga ter princ in princesa Piemontska so prisostvovali v spremstvu italijanskega ministra za zunanje zadeve Ciana in jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve dr. Cincar-Markoviča v katedrali sv. Križa izvajanju Verdijevega Requiema. Pred začetkom izvajanja Requiema so na orglah zaigrali italijansko in jugoslovansko himno. Okoli polnoči sta Nj, kr. Visočanstvi zapustili Firenco, prisrčno pozdravljeni od velike množice ljudstva. Vse mesto je bilo okrašeno z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami ter razkošno razsvetljeno. Sprevod avtomobilov visokih gostov in njihovega spremstva se je peljal skozi kordon častnih čet, za četami pa se je zbralo v gostih vrstah prebivalstvo Firence. Železniška postaja je bila vsa v svetlobi tisočih žarnic, medtem ko je pročelje bilo razsvetljeno z bengalskim ognjem. Nj. kralj. Vis. knez-namestnik Pavle je v spremstvu Nj. kr. Vis. princa Piemontskega izvršil pregled častne čete, ki je bila v njegovo čast postavljena Slovo princa Ferdinanda, vojvodo genovskega, od -------------— Pavla v Postojni pri povratku iz Italije v Jugoslavijo. Stran 2 ./SLOVEtfEC«, 3ne 16. maja 103lf. Stev. 111'. „Mlctdi kratj, mlada država Njima zvesto ob strani idealna mladina" Velik govor preds. senata dr. Korošca na taboru slovenske mladine v Celju Na nedeljskem zboru zastopnikov mladinske »rganizacije JRZ v Celju je imel voditelj Slovencev predsednik senata dr. Anton Korošec naslednji govor: Dragi prijatelji I Do Vas, mladi prijatelji iz JRZ, moram danes izpolniti dolžnost, katero mi ie dalj časa nalaga vest. Da tega nisem storil, mi pač lahko odpustito zaradi toga, ker se mi po 11. decembru danes prvikrat nudi prilika, da govorim naravnost Vam dragi mladi prijatelji. Za sijajno zmago sc moramo samo Vam zahvaliti. Vaši glasovi so nam — sicer z drugimi vred — priborili zmago, da pa jo bila tako velika in sijajna, jo le zasluga Vaše mladostno, navdušene delavnosti. Zato pa se Vam danes zahvaljujem za Vaše veliko delo in Vam čestitam k uspehom. S ponosom in samozavestjo lahko že dokaj časa trdimo, da jo vsa mlada Slovenija v našem taboru. To so velike besede, to so ponosne besede: »Vsa mlada Slovenija je z nami!< Ali te besede so resnične! In tudi za ta uspeh sc moram enkrat javno zahvaliti vsem onim stotinam in stotinam mladinskih delavrev in organizatorjev, ki skromno, tiho, vestno in skrajno požrtvovalno dan za dnevom kujejo in klešejo Vaše značaje, širijo in množijo Vaše znanje ter zidajo in stavijo z besedo in tiskom Vašo veliko, ogromno organizacijo. Mi teh delavcev niti 110 vidimo, največkrat ne poznamo niti njihovih imen, ne vemo niti, v kolikih društvih delajo svoje delo, mi vidimo lo njihove sijajne uspehe. Za vso to veliko delo, za to sijajne uspehe tihim in skromnim delavcem naša globoka zahvala! Naše mladinsko delo pa uspeva predvsem zaradi tega. kor ima svojo vsebino, katera osvaja mlada srca ter jih veže v ncrazdružljivo bojno vrsto. Mi jih učimo ljubiti našo slovensko zemljo, slovenske pesmi, slovenske šego in običaje. Ne učimo jih. sovražiti, kar ni našo, kar je tuje, ampak učimo jih ljubiti svoje! Turin, 15. maja. AA. Štefani. Na velikem trgu Vittorio Venetto je v nedeljo pričakovala Mussolini ja ogromna množica 120.000 ljudi. Na trgu je bila zgrajena velika tribuna, ki je bila okrašena z napisi »Mussolini«. Ko se je navdušenje ob pozdravu Mussolinija .poleglo, je imel Mussolini nagovor, v katerem je med-drugim-dejal: Italijanski narod, ali si pripravljen, da še na-1 ie ostaneš zvest? (Množica: Da, pripravljeni smol) V resnici, italijanski narod je korakal, se boril in zmagal. Boril se je in zmagal v Afriki proti sovražniku, za katerega so znameniti evropski strokovnjaki in evropski vojaški šefi trdili, ga da ni mogoče premagati. Ali ste slišali? Oni sedaj zopet govorijo, da bodo dali gotova jamstva, in da bodo ta jamstva imela večen uspeh. Italijanski narod se je boril in zmagal proti zvezi onih, ki so izvajali sankcije, katere je predpisala Zveza narodov, ki je sedaj pokopana ne da bi kdo obžaloval, pokopana v onem velikem marmornem mavzoleju, ki je bil zgrajen na obalah Lemanskega jezera. Italijanski narod se je boril in zmagal v Španiji, ramo ob rami z junaško Francovo pehoto. Izvojevanje cesarstva, priključitev Albanije Italiji in povečanje naše sile v vseh oblasteh. V trenutku, ko vam to govorim, se milijoni ljudi, morda sto milijoni, na vseh straneh sveta med optimizmom in pesimizmom vprašujemo: a I i gremo proti miru ali proti vojni? To jc težko vprašanje za ves svet, zlasti pa za one, ki so sprejeli nase veliko odgovornost za odločitev. Na to vprašanje odgovarjam na temelju no-j>ristranske in hladne presoje položaja, da trenutno v Evropi ni tako veliki h in ostrih vprašanj, ki bi opravičila vojno, ki Mi jih učimo ljubiti našo jugoslovansko državo. Velika je, od Št. II,ja do Djevdjelije, lepa je v svojih gorah in ravuinah, bogata v svojih gozdovih, rudah in žitnih poljih, močna je v zdravju in junaštvu svojih narodov. Jugoslavija nad vset Niti pedi ne damo vzeti od nje, vse nam jc ljubo in drago, vse je naie in nikogar drugega! ln Čez to slovensko domovino in čoi to jugoslovansko državo nam Vlnda kraljevski dom hrabrih Karadjordjevičev. Oni so naši, kri naše krvi, a mi smo njihovi, po svojih srcih in svoji ljubezni. Ako bi bila kdpj naša jugoslovanska zemlja v nevarnosti, samo kličite, hrabri Karadjordjeviči, mi smo tul Naši pojmi o vladarski rodbini Karadjorjevi-čov, naši pojmi o jugoslovanski državi in o slovenski zemlji so jasni in pošteni, našo zaupanje v jugoslovansko vojsko je veliko in popolno. Mladi kralj, mlada država, njima zvesto ob strani naša idealna mladina. Mi zaupamo tudi v Boga, da nam bo dal svoj blagoslov za vse naše mladinske vzore. To je naš program in mi ga danos zopet pred vsem svetom jasno in glasno izpovedujemo. Sedaj pa še nekaj besedi o naši notranji in zunanji politiki. Našo notranjo politiko izpolnjujeta sedaj dve osebnosti, predsednik vlade g. Cvetkovič, in voditelj Hrvatov g. dr. Maček. Razgovarjata se o bodoči ureditvi naše jugoslovansko državo. Nikdar ti razgovori niso bili lako resno in pošteno zamišljeni kakor sedaj. Te razgovore moramo spremljati z optimizmom, a no z zlovoljniin pesimizmom. Če se tu in tam pokažejo težkoče, uas ne sme čuditi in plašiti, saj se v nekaj dneh ta ogromni kompleks najtežjih vprašanj ne da rešiti, ki ga prej skozi 20 let ni bilo moči načeti. Spremljamo te važne dogodke bi morala iz evropske prirodno postati svetovna vojna. V evropski politiki je precej vozlov, ki jih je treba rešiti. Ti vozli morajo biti enkrat za vselej razvozlani, ker obstojajo primeri, ko je treba bolj vzljubiti kruto stvarnost kot pa dolgo negotovost. -'; t ' : r To ni le mnenje Italije Ih prejrHčflWJefiNfeni-čije in zaradi tega prepričanje osišča. To je ono osišče, ki je tekom več let izvajalo vzporedno delovanje dveh režimov in dveh revolucij in ki je s pomočjo milanskega pakta in vojne zveze, ki bo kmalu podpisana v Berlinu, postala nerazdružljiva enota dveh držav in dveh narodov. Oni, ki vsako jutro pričakujejo, da se bo osišče skrhalo, se varajo. In kdor živi v teh smešnih utvarah, naj ne pričakuje o njih še ostalih, kajti naša volja je nezlomljiva. Kakor prej, tako bomo tudi sedaj in v bodoče še v večji meri korakali skupaj z Nemčijo, nadaljevali svojo politiko in dali dokaz miru in pravičnosti, ki jo tako globoko želijo vsi narodi. Pozivam polemike vseh velikih demokracij, naj izrečejo svojo sodbo o tem, kar le mogoče pravično. Mi ne želimo sedaj miru zaradi tega, ker je morda naš notranji položaj »katastrofalen«. Ze 17 let naši nasprotniki zaman čakajo na to »zname1 nito katastrofo«, na katero bodo morali še dolgo, dolgo čakati. Mi ne želimo miru niti zaradi telesnega strahu pred vojno, ker nam je takšno občutje l>opolnonia neznano. Zaradi tega gotovi površni strategi z one strani meje govorijo o »lahkih sprehodih po dolini«. Časi Franca I. in Karla VIII. so minuli. Ker take vojne niso več mogoče. Toda treba se je vprašati: Če iskrena želja za mirom v totalitarnih državah odgovarja isto tako iskreni želji za mirom na 6trani velikih demo- z dobrimi željami in upajmo, da bodo na vso zadnje le ugodno uspeli v korist vse naša države. Glede naše gospodarske politike, ki jo važen del nase notranje politike, sem zadnji ponedeljek govoril v Ljubljani na občnem zboru Zadružne zveze. Rekel sem, da se gospodarske razmere v državi razvijajo tako, da nam ni treba črno gledati v bodočnost. Razvoj naših gospodarskih razmer je zdrav in trden. Da pa je važnost mnogih notranjepolitičnih vprašanj stopila sedaj sedaj med razgovori o sporazumu nekoliko v ozadje, jo samo ■ po sebi umevno. Saj je jasno, da bodo v primeru, da se sporazum posreči, marsikatera notranjepolitična vprašanja dobila, drugo smer in drugo rešitev. Ni pa nobenega povoda misliti, da bo glede organizacijo Jugoslovanske Radikalne Zajednice nastopila kaka sprememba. Že dosedanji njen razvoj jo pokazal, da je našla v vseh banovinah mnogo odmeva in da je ljudstvu in državi prinesla samo koristi. Zato je želja nas vseh, da se stranka še bolj razširi, tesneje organizira in razvija živahno delovanje v vseh dolih naše države. Slika zunanje politike pa se v naših dneh tako hitro spreminja kakor slike v kalejdoskopu. Samo da te slike niso vse tako lepe kakor v kalejdoskopih. Kar je danes v zunanji politiki dejstvo, da je jutri že spremenjeno. Lahko pa zaznamujemo tudi pozitivne stvari trajne vrednosti. Mi vsi se veselimo krasnega sprejema, katerega je italijanski narod priredil naši visoki knezi i dvojic! Ni V i s. knezu namestnika Pavlu in Nj. Vis. kne-g i n j i OI g i. Vsi so veselimo tudi izjav simpatij in prijateljstva od odločujočih italijanskih političnih faktorjev, kakor smo se nedavno veselili sličnih izjav iz Berlina. Kar pa se tiče splošnjoga zunanjepolitičnega 1 položaja v Evropi in v svetu, pa mislimo, da je I kracij. Vi ste že odgovorili. Omejil se bom na to, da po današnjem položaju stvari imamo dovolj razloga, da na to dvomimo. V zadnjem času je bila spremenjena zemljepisna karta treh kontinentov. Pri tem je treba podčrtati, da niti Japonska, niti Nemčija, niti Italija niso zavzele niti kvadratni meter ozemlja niti edinega prebivalca, ki bi bil pod suverenostjo velikih demokracij. In kako naj si raztolmačimo potem njihovo jezo? Ali nas hočejo morda oni prepričati, da gre za pomisleke moralne prirode? Ali morda mi ne vemo povsem točno, s kakšnimi metodami so bila zgrajena njihova cesarstva? Ali mar ne vemo, s kakšnimi metodami so oni ta cesarstva ohranili? Zaradi tega torej ne gre za vprašanje področij, temveč za povsem drugo stvar. V Versaillesu je bil ustvarjen sistem, ki se ga mora imenovati: »Sistem naperjenih ptišk proti Nemčiji in-Italiji.« Ta sistem je sedaj končno že porušen in Vojna zveza Hitler je predložil, da Rim, 15. maja. b. Italijanski veleposlanik v Berldmu Attolieco je izročil v soboto italijanski vladi nemške predloge za besedilo vojaškega in političnega pakta med Nemčijo in Italijo. Najvažnejši del pogodbe, to je vojaški del, vsebuje po zanesljivih poročilih sledečo pogodbe: 1. Za slučaj oboroženega spopada v Evropi bosta rimska in berlinska vlada takoj stopili v zvezo potom svojih vojaških delegatov. Ti delegati bodo najprej imenovani, njih imena pa bodo ostala tajna v protokolu, ki bo dodatek k splošnemu paktu. Ta protokol se bo menjal po potrebi. 2. Podpisnici bosta potrdili, da so njihovi in-Jeresi nedeljivi in medsebojno neomajno povezani brez ozira, če bi bila v spor vmešana le ena od obeh strank. Rim in Berlin bosta skupno delala v polnem obsegu ter v potrebi nastopili z obema armadama, 3. Oha podpisnika se obvežeta, da vso dotlej, dokler bosta vodila vojno, nimata pravice sklepati premirja in tudi ne sklepati miru ali voditi pogajanja. Ta določba je. kakor trdijo, najvažnejša točka Hitlerjevih predlogov Politični del predloga sestoji iz glavnih načel, na katerih počiva današnje osišče Rim-Berlin. Tenis v Budimpešti Jugoslavija zmagala s 4: fl Budimpešta, 15. maja. TG. Jugoslavija si je danes pridobila proti Madžarski za Davisov pokal zmago s 4:1. Punčec je premagal Gaboryja s 6:1, 6:1, 6:4, prav tako je tudi Mitič premagal Asbotha z 9:7, 2:6, 10:8, 6:4. Osebne novlee Belgrad, 15. maja. m. Z odlokom pravosodnega ministra eo postavljeni: za predsednika sodišča za rudarsko zavarovanje v Ljubljani dr. La-voslav Mastnak, podpredsednik apclacijskega sodišča v Ljubljani, za njegovega namestnika pa Franc Kovač, apelacijski sodnik v Ljubljani; za predsednika obrtnega sodišča v Ljubljani dr. Vlado Rupnik, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, za njegovega namestnika pa dr. Stanko Štrukelj, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. _ Za pristava 8._ skup. je imenovan pri okrajnem sodišču v Trebnjem Fedor Košir, sodni pripravnik v Ljubljani. K okrajnemu sodišču v Marcnbergu je prestavljen Matija Dolničar, pristav 8. skup. pri okrajnem sodišču v Trebnjem. — Za uradniška pripravnika 9. pol. skup. sta imenovana Franc Lončar k okrajnem eodišču v Gornjem gradu in Jože Hočevar k okrajnemu sodišču v Šmarjah pri Jelšah. — Za kancliete 9. skup. so imenovani: Albin Vetrič k okrajnemu sodišču v Marenbergu, Mira Tržan k okrajnemu sodišču v Tržiču in Ivan Sitar, topniški narednik k okrajnemu sodišču v Kozjem. — Za Dr. Korošec med govorom nevarnost za vojno že minila in prosimo ljudstvo samo, da se ne da vznemirjati in razburjati od ljudi, ki nič ne vedo ali pa mu ne želijo nič dobrega. Posebno jih prosimo, da ne nasedajo komunistom, katerih največja taktika je, da se delajo spet strašno domoljubne in nacionalne samo, da bi prišli z dobro in pošteno mladino skupaj ter jo zunanjepolitično usmerili na pota, ki naj od vseh strani vodijo do njihovega vzora: do vojske in končno do svetovno revolucije. Tako mislim, da sem govoril o vsem, kar bi Vas moglo zanimati. Samo eno še Vam moram povedati, in zaradi tega som prav za prav prišel v Celje, namreč, da Vas, mladi prijatelji iz JRZ, v imenu stranke najlepše pozdravjam! Ostanimo zvesti vzorom dr, Kreka in pa dr. Jegliča! sedaj poskušajo državniki, da ga zamenjajo s tako imenovanimi enostranskimi jamstvi. In zaradi tega, ker se velike demokracije niso iskreno vdale stvari miru, je jasno, da so na osnovi tega nepobitnega dejstva stvarno pričele ono vojno, ki bi jo mogli imenovati »belo vojno.« To je gospodarska vojna. Oni se vdajajo utvaram, da bodo s tem omajale naš položaj. To je preprosta utvara. Vojna se ne dobiva samo s pomočjo zlata. Več od vojne sta vredni volja in pogum poleg izkušenj. Strahoviti blok 150 milijonov ljudi, ki je bil tako naglo zgrajen od Baltskega morja vse do Indijskega oceana, se ne bo dal pomesti. Vsak napad nanj bo brezuspešen. Vsak napad nanj bo odbit najodločnejše in najkrepkejše. Po »sistemu naperjenih pušk« se bo zrušil tudi »sistem jamstev«. To vam moram povedati, tovariši. Močan ilarod, kakor je italijanski, ljubi resnico. Rim-Berlin se sklene za 10 let »Eschange Telegraph« poroča, da bosta paktu dodani še sledeči dve točki, tičoči se vojaških zadev: a) Oba podpisnika se obvežeta spoštovati obojestransko obstoječo pogodbo ali zvezno prijateljstvo. b) Oha podpisnika pakta se obvežeta, da ne bosta stopila v nova pogajanja, ne da bi pred tom prišlo do posvetovanja med Rimom in Berlinom. Dalje poroča isti list, da je Hitler predlagal sklenitev pakta na 10 let, na koncu te dobe pa bi se tekst pakta toliko spremenil, da se čim bolj prilagodi izkušnjam obeh velesil, Ciano v Berlin Berlin, 15. maja. c. Italijanski zunanji minister grof Ciano pride v Berlin dne 25. maja in bo ostal tam 3 dni in bo ob tem času tudi podpisana vojaška pogodba med Italijo in Nemčijo, ki je bila sprejeta na zadnjem milanskem sestanku med Cianom in von Ribbentropom. poveljnika paznikov pri okrajnem sodišču v Ljubljani je imenovan Bogomir Lapajne, dosedanji zva-ničnik pri istem sodišču. — Prestavljeni so sledeči sodni uradniki: k okrajnemu sodišču v Celju Josip Kramar od okrajnega sodišča v Marenbergu; k okrajnemu sodišču v Marenbergu Ljuba Ferenc od okrajnega sodišča v Murski Soboti; k okrajnemu sodišču Šoštanj Rudolf Lašč, pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču v Murski Soboti; k okrajnemu sodišču v Murski Soboti Josip Segonja, kanclist okrajnega sodišča v Velikih Laščah. — Na državno službo je podal ostavko Jože Kobal, sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Celju. Pravosodni minister je ostavko sprejel. Belgrad, 15. maja. m. Za jetniškega zdravnika v Mariboru je imenovan z odlokom pravosodnega ministra zdravnik dr. Stanko Pogrujc. Belgrad, 15. maja. m. Za stalne meščansko-šolske učitelje so postavljeni naslednji diplomirani slušatelji pedagoške šolo: Terezija Šegula in Pavla Pres v Slovenski Bistrici: Dragotin Gliha in Milka Zemljak v Krškem; Nevenka Drinovac v Brežicah; Ivan Petrovič v Mariboru Rafael Berce v Ljutomeru- Gabrijela Grim v Tržiču, Angela Pucelj v Domžalah, Ivan Grul v Škofji Loki, Karel Grabelšek v Trbovljah, Ana Monopoli v Liubljani, Marija Drnovšek v Novem mestu, Ema Sclieit-hauer v Sloven jem gradcu. Belgrad, 15 maja. m. Na predlog finnnčnega ministra sta postavljena zn višjega davčnega inšpektorja 5 pol. skup. Josip Trtnik v Višnji gori, v 6. pol. skup. pa Franjo Ferenčič v Varaždinu. Bolgrad, 15. maja. ni. Da*nes se je vrnil v Rel-grad z birmovanja po Banatu belgrajski nadškof msgr. dr. Ujčič. Sprejem kneza-namestnika (Nadaljevanje s 1. strani) in Jugoslaviji. Po končanem sprejemu so se množice, ki so prišle s perona, strnile z onimi pred kolodvorom v mogočni sprevod, ki je med vzklika-njem kraljevskemu domu in Jugoslaviji z godbama na čelu odkorakal v mesto. Cinear-Markovič skozi Zagreb Zagreb, 15. maja. b. Danes ob 2.40 popoldne potoval skozi Zagreb na povratku iz Italije jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar Markovič v spremstvu ministra dvora Antiča, prvega poboč-nika. Nj. Vel. kralja generala Hrističa, podadmirala Poliča in namestnika uprave Belgrada Draga Jo-vanoviča, Na postaji je pričakoval zunanjega ministra ban savske banovine Stane Mihaldžič, šef policije Vragovič, ravnatelj zagrebške železniške direkcije Terček in druge ugledne osebnosti. Pomen potovanja Značilen članek v poluradni italijanski reviji MIlan, 15. maja. b. »Relazioni International!« piše o pomenu obisku Nj. Vis. kneza v Italiji in pravi: Ta obisk fe potrdil in okrepil italijansko-ju* goslovansko prijateljstvo, ki je bilo zasnovano na belgrajskem sporazumu. Tesni odnosi med Italijo in Jugoslavijo so postavljeni samo na skupnosti interesov, prav tako pa tudi na vzajemnem spoštovanju in simpatijah, kar |e tudi zgodovina zabeležila. Ti dve državi želita ohraniti mir in ohraniti oni red ln stabilnost, ki sta neobhodno potrebna za kulturni napredek naroda. Zato so odnosi med obema narodoma trajni. Soglasnost rt. Ijev odgovarja prav tako skladnosti občutenj in teženj. Zaradi tega se lahko v največjem prijateljstvu rešijo problemi, ki se bodo morali skupno proučiti. To prijateljstvo med dvema narodoma je dalo obema narodoma povod, da tkupaj gledata na evropske probleme. Jugoslavija je država v polnem razvoju. Ona ima na Balkanu prvovrstno nalogo da varuje ravnovesje. Njena politika je omogočila razbistritev odnosov z Madžarsko, ki je, kakor je pred kratkim poudaril v Rimu predsednik madžarske vlade grof Teleky, pripravljena, da se na razumen način uredijo vsi nesporazumi z Belgradom, da se tako dosežejo oni cilji, za katere se |e italijanska diplomacija že dolga leta zavzemala. Krepki in pristni so odnosi z Jugoslavijo in Romunijo. Iz tega se vidi daljnoviden realizem jugoslovanske politike, ki je napotila balkanske države na splošno revizijo njihove politike, tako napram mednarodnim organizmom, kot tudi do držav osišča Rim-Berlin. Oni, ki so špekulirali z morebitno trdovratnostjo in upornostjo Jugoslavije proti Italiji, so se razočarali. Nagla rešitev balkanskega problema |e jasen dokaz, kakšen pomen pripisuje Belgrad prijateljstvu z Italijo. Stališče Belgrada ie bilo pri tej priliki navdahnjeno z največjo lojalnostjo in prav tako tudi Italija vrača Belgradu prijateljska čustva. Ta lojalnost in vzajemno razumevanje jamčita in okrepljujeta belgrajski sporazum ln prijateljstvo med našima dvema državama. Točna skupna ocena skupnih interesov predstavlja tudi važen doprinos k stabilnosti na Balkanu In k splošnemu miru. V tem jadranskem in balkanskem miru |e Jugoslavija v prijateljstvu z Italijo zavzela ono mesto, ki fi zaradi njenega močnega napredka tudi pripada. To prijateljstvo ni ekskluzivno, toda je zanesljivo, ker to zahtevajo interesi in teritorijaina pove- Mussolini odgovarja na vprašanje: Ali gremo v vojno ali v mir...? »V Evropi ne vidim nobenih vzrokov, zaradi katerih bi morala izbruhniti vojna« — Nezlomljiva skupnost z Nemčijo S potovanja kneza - namestnika Od veličastne pomorske parade do muzejev v Firenci Knez-namestnik, italijanski cesar Viktor Emanuel in prestolonaslednik princ Umberto odhajajo na pomorske vaje vojnega brodovja, V neapeljskem zalivu Napolj, 11. maja. Kakor ob prihodu Hitlerja in regenta Hor-"thyja v Italijo, tako je tudi v počastitev našega kneza namestnika in njegove soproge italijanska vojna mornarica uprizorita vaje v neapeljskem zalivu, da s tem pokaže veliko pripravljenost in moč Italije tudi na morju. Povabljeni so bili tudi časnikarji, jugoslovanski in italijanski, da prisostvujejo manevrom na 10.000 tonski križarki >Trentoc. Vkrcali, smo se tare,j. ob pol 9 na pomolu Beverello, ko so nas prej še pozdravili častniki italijanske vojne mornarice, med katerimi je bil tudi poveljnik pristaniške oblasti v Neapolju. Z motornim čolnom so nas odpeljali nekoliko ven iz pristanišča, kjer nas je pričakovala »Trento«, kakih 500 m dalje pa je ležala zasidrana »Trieste«, ladja prav istega tipa in velikosti kakor »Trento«, ki je čakala najvišjih jugoslovanskih in italijanskih gostov. Vozili,smo se.mimo mogočne skupine kakih 30 podmornip, ki 6o lepo .okrašene ležale ob sosednem pomolu, a tega dne ljiso sodelovale pri vajah. Malo dalje so bile zasidrane torpedovke, 25 po številu. Te so se današnjih vaj udeležile. Vse so bile pestro okrašene z jugoslovanskimi in Knez - namestnik in italijanski prestolonaslednik princ Umberto na admiralski ladji »Trieste«. italijanskimi zastavami. Skoraj smo bili na »Trento«, prisrčno pozdravljeni od poveljnika, kapitana fregate Zambona in ostalega častniškega zbora. Povedli so nas takoj v stolp, od koder smo mogli pregledati »bojišče«. Dan je bil čist in jasen (vso noč je močno deževalo), pihal je svež veter od jugovzhoda in mornarji so nam z zadovoljstvom zatrjevali, da bomo imeli lep dan. V ozadju smo imeli krasen razgled na Neapelj, ki je ves bel in umit ležal pred našimi očmi, dalje na desno mo- gočen masiv Vezuva, ki je v tem času živo zelen, le vrh se nam ni hotel odkriti in pokazati svoje mogočne pipe. Tudi sorentski vrhovi so bili v oblakih, zato pa se je tem lepše na obzorju odražala fantastična silhueta otoka Capri. Manevri so itak bili določeni okrog otoka Capri, zato nas megla na obali ni nift brigala. Šele raz stolpa »Trento« smo mogli opaziti v južnem delu neapeljske luke brodovje srednjih in malih križark, 10 po številu, in pa 4 eskadrilje torpednih lovcev (16), ki so pravkar pričeli pluti na odprto morje. Ti torpedni lovci so najnovejšega tipa in jako moredno grajeni. Poleg treh velikih križark »Trie-ste«, »Trento« in »Poizano« se je pomorskih vaj udeležilo še nad 50 vojnih ladij. Okrog pol desetih so pričeli na križarkah in torpednih lovcih grmeti topovi. Pripeljal se je v pristanišče Mussolini in njemu na čast so ladje oddale salvo 21 6trelov. Skoraj smo opazili, kako ga je motorni čoln z veliko brzino peljal mimo naše ladje, zavil v ostrem loku okrog kljuna »Trieste« in kako je duce prožno skočil iz čolna na prvo stopnico visečega mostu, kakor da mu je 20 let. Oblečen je bil v sivo vojaško bleko, kakor jo nosijo italijanski častniki kopne vojske. Na krovu »Trieste« je sprejel raport in obšel častno četo, nato pa je ves čas do prihoda kralja ostal v razgovoru z nekim španskim generalom, ki je tudi prisostvoval manevrom. 4 ,-j j, Knez-namestnik Pavi« in Jttussolini na admiralski ladji >Trie$te«. • Nekoliko po deseti uri so topovski streli oznanili prihod italijanskega kralja in kneza namestnika Pavla. Istočasno so na vseh ladjah trobili pozdrav in pozor. Videli smo, kako se je moštvo zvrstilo na vseh bojnih ladjah v vrsto z licem proti »Trieste« in kako so iz pristanišča lagodno pluli motorni čolni s kraljem, knezom namestnikom in spremstvom. Prvi je izstopil knez namestnik in na krovu »Trieste« ga je prvi prisrčno pozdravil g. Mussolini. Odličniki so nato obšli častno četo na krovu ladje, ki ima skoraj 1000 mož posadke, a topovi vseh ladij so oddali častne salve 21 strelov. Blesteč in sijajen je bil sprejem kneza namestnika tudi že prej v mestu. Mogli bi reči, če je to mogoče, da je bil sprejem v Neapolju še bolj veličasten kakor v Rimu. Sodelovalo je ogromno vojaštva, vsa šolska mladina, ki v resnici razpolaga z izbornimi pljuči in glasovi ter občinstvo, ki ljubi svečanosti, ki v Neapolju niso tako pogoste kakor v Rimu. Sodelovala je tudi vsa fašistična mladina z neštetimi godbami. Sprejem ni bil le pompozen, ampak naravnost prisrčen. Takoj po dohodu kralja in kneza namestnika so se pričele vaje med pristaniščem in otokom Capri. Bili smo priče sijajnega manevriranja tor-pedovk, kj so izza otoka pripravile napad na brodovje križark in se pri tem zavile v neprodirno meglo. Pri tem 6o jim z velikim uspehom pomagala tudi letala. Malo kasneje smo doživeli napad m a so v, malih motornih čolnov z velikansko brzino, od katerih vsak nosi po dva torpeda. Posadka šteje le 4 može. Prav bliskovito so se pojavili izza otoka in če bi bilo šlo zares, ne vem, če ne bi katera od križark ali rušilcev dobila v bok nevarni torpedo. Kakor so se pojavili, tako so zopet hitro izginili v penastem morju in skoraj smo jih videli le še toliko, kakor trop igiajočih se delfinov na odprtem morju. Ena najmikav-nejših točk je bilo ostro streljanje na 10 km od- daljeno oklopnjaoo »St. Marco«. Na oklopnjači ni bilo seveda nikogar, streljal pa je naš »Trento« in »Bolzano« s topovi 203 mm. Po štirje topovi so naenkrat zagrmeli, da se je stresla ladja in tudi mi, ki smo bili na njej. Zračen pritisk je jako močan, pa čeprav smo imeli dobro zamašena ušesa. Bilo je več zadetkov, dasi je bilo morje precej nemirno. Pa tudi drugi streli, ki sicer niso zadeli, so padali prav blizu cilja, kar je z ostrim daljnogledom bilo dobro vidno. Končno smo prisostvo- vali še ostremu streljanju proti namišljenemu napadu iz zraka in videli, da se je že v nekaj sekundah na nebu napravil pravi zaporni zid meglic, ki jih povzročajo eksplozije izstrelkov. Končno je bila šo parada vsega bojnega ladjevja, ki se je udeležilo manevrov in javne vaje so bilo končane. Na ladji smo bili gostje poveljnika, ki je imel na nas lep nagovor v francoščini, zahvalil se mu je šef centralnega pressebureauja dr. Lukovič. Moštvo in častniki so bil zelo zadovoljni nad uspešnimi vajami, mi pa tudi, saj se redko komu nudi prilika, da prisostvuje tako res mogočnim in zanimivim prizorom. Imeli smo kot tujci priliko ilžjvati še krasen, res nepozaben pogled na Neapelj, Capri in vso slikovito obalo neapeljskega zaliva. Razumeli pa smo tudi. zakaj Italijani radi I pokažejo svoje bojno ladjevje: kajti v resnici jo ' veliko, mogočno, izvežbano in izvrstno opremljeno. R A D I O N Po muzejih in razstavah Firence Firence, 14. V. Zelo je treba obžalovati, da je imel knez namestnik že ob 6vojem prihodu in pozneje oba dni svojega bivanja v me6tu tako izredno slabo vreme. Skoraj neprestano je lilo, bilo je izredno vetrovno in hladno za ta čas, in tako Firenca ni mogla pokazati onega sijaja in topline, s katero je bila pripravljena kneza namestnika obdati. Za potek javnih manifestacij je lepo, 6ončno vreme pač bistven pogoj. Firenca je od vseh italijanskih mest sprejela kneza Pavla najtopleje, in sicer kot »svojega« človeka. Knez Pavle je dalje časa živel v Firenci, pozna ga vsa odličnejša družba, zlasti literarni in umetniški krogi, v katerih 6e je gibal in ki vedo za njegova visoka kulturna stremljenja in jim je znana njegova izredna naobraženost. Firenca slej ko prej drži 6voje kulturno prvenstvo, bodisi po svojih ustanovah, po tradiciji in tudi po družbi, ki morda ni tako finančno bogata kakor Milanu ali Turinu, kjei1 cvete industrija, a ima globok čut za duhovne vrednote. Prestolnica Tos-cane je torej pripravila našemu knezu namestniku sprejem kot človeku, ki pripada njenemu kulturnemu krogu. Mesto je bilo prekrasno okrašeno z zastavami, italijanskimi, jugoslovanskimi in mestnimi; raz balkonov so bile izvešene dragocene preproge. Velike palače so izgledale kot šopki živega pomladanskega cvetja, tolika je bila pestrost in bogastvo prelivajočih se barv. Zvečer je bilo mesto bajno razsvetljeno. Kolodvor je bil eno samo cvetje, tako da je Firenca res dala čast svojemu imenu. K sprejemu so prišli mestni patriciji v nošah, kakor jih je mesto poznalo že v Dantejevi dobi, živobarvne zastave, ki 60 jih nosili s seboj, so klicale v spomin razne zgodovinske dobe in dogodke, na katerih je mesto v teku stoletij bilo tako bogato. Sprejema se je udeležilo staro florentinsko plemstvo po svojih zastopnikih, med drugimi tudi italijanski prestolonaslednik s soprogo, ki je v imenu italijanske kraljeve hiše prevzel za Firence gostoljubje visokim gostom. Navdušenje ljudskih množic je bilo kljub neprijetnemu dežju tako iskreno, da je vsakega gledalca moralo potegniti za seboj. Vojaštvo in policija sta kot pri vseh drugih sprejemih vzdrževala vzoren red. Toda presenetilo nas je, ko smo videli, da so v soboto popoldne, ko je bil napovedan sprejem, bile v Firenci zaprte vse trgovine, tovarne in obrati, da bi delavstvo moglo prisostvovati sprejemu. Firenca je zgledala kot ob največjih praznikih, delavci in nameščenci pa so od podjetnikov dobili plačan poldnevni dopust. Knezu namestniku in njtgovi soprogi so bili za dvodnevno bivanje pripravljeni prostori v palači Pitti, za ostalo spremstvo pa v velikih hotelih. Še isto popoldne si je knez Pavle s kneginjo Olgo in spremstvom ogledal razstavo moderne italijanske umetne obrti. Razstava je nad vse bogata in z velikim okusom prirejena, tako da zasluži tudi vso pozornost inozemstva. Zastopane so vse panoge umetne obrti: od keramike, igrač, ženskih ročnih del, usnjarskih, zlatarskih in drugih kovinskih izdelkov do modernega pohištva, ki zavzema posebno velik del. Slehernemu, ki ima za te stvari smisel in potrebo po njih, naj bo toplo priporočeno, da to razstavo obišče in si jo dobro ogleda. Marsikdo bo našel nove koristne ideje in temu in onemu bo morda vzšlo tudi prepotrebno spoznanje, koliko možnosti zaslužka je za onega, ki je sposoben in marljiv. Razstavljene so res prav izvrstne stvari, ki kažejo, kako se v Italiji resnična umetnost popularizira in služi ljudstvu. Vidi se tudi, kako more umetnost olepšati življenje tudi malega človeka, mu dviga smisel za lepoto in tudi potrebo po njej. Prav posebno bi bilo priporočljivo, da bi si razstavo ogledali naši obrtniki, zlasti mizarji, trgovci, umetniki, dijaki obrtnih šol in njih profesorji. Vsak bo mogel mnogo pridobiti in se obogatiti ob napredku, ki ga na vseh področjih umetne obrti ta razstava kaže. Visoki obiskovalci so se živo zanimali za razne razstavljene predmete. Vodstvo po razstavi je skrbno organizirano. Naslednji dan pa Bo obiskali še umetnostno medičejsko rn7*itavo, ki je tudi brez dvoma izredno pomemben dogodek v umetnostni tradiciji Firence. Nadaljnji obisk galerij in umet-tniških spomenikov pa ni več štel k uradnemu obisku kneza Pavla in kneginje Olge v Firenci. Molotov obišče London Chamberlain o pogajanjih s Sovjetsko Rusijo Kneginja Olga v razgovoru z ljubljanskim županom dr. A d lesi čem. Med knezom-namestnikom in kneginjo italijanski generalni konzul Guerini M a r a 1 d L London, 15. maja. b. Tukaj računajo, da bosta Molotov ali pa Potjomkin obiskala Lon-ki bi jih izročila Sovjetska Rusija, v kolikor ne bi frišlo do načelnega sporazuma med Ang-ijo in Sovjetsko Rusijo. Vse predloge, ki bi jih izročila sovjetska Rusija, v kolikor ne bi pomenjali direktne vojaške zveze med obema dr-vama, bi Anglija sprejela z največjimi simpatijami, V vojno zvezo z Rusijo se Anglija ne bi spuščala, ker bi ee v tem primeru po mnenju Anglije lahko Evropa razdelila v dva ideološka tabora, razen tega pa bi si Anglija lahko oddaljila Portugalsko in Španijo in morda celo samo Poljsko. Drugače pa želi Anglija stopiti v najtesnejše odnose s Sovjetsko Rusijo. Položaj Poljske je v primeru, ako bi se Anglija vmešala v vojno, že določen v pogajanjih med Varšavo in Londonom. Tudi v primeru neposrednega napada na Anglijo se bo Poljska borila ob 6trani Velike Britanije. London, 15. maja. c. Danes popoldne so številni poslanci spodnje zbornice zoi ^A^Š^OftkjivfeM , ' KNOTECK 7 STAAL - ■» 't ^ *■' : * > tiANS ' RIGHTEH KINO UNION V i. [li-i V Plttsbourgn v Ameriki se je dogodila težka železniška nesreča, pri kateri sta se zaleteli dve lokomotivi. Ena od njih se je vzpela na tedner druge kot razdivjan konj. Strojevodja in kurjača na obeh lokomotivah sta obležala mrtva. Ljubljana — Svobodno tržišče: Amsterdam 100 gold. , , , , 2938.22—2976.22 Bruselj 100 belg 931.98— 943.98 London 1 funt 256.40— 259.60 Newyork 100 dolarjev .... 5457.97—5517.97 Pariz 100 frankov . , , , , 144.85— 147.15 Ženeva 100 frankov ..... 1232.85—1242.85 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.7925, London 20.84, Newyork 445, Bruselj 75.775, Milan 23.41, Amsterdam 239, Berlin 178.65, Stockholni 107.35, Oslo 104.725, Kopenhagen 93.025, Praga 15.25, Varšava 83.75,"Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.00, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.1875. Buenos Aires 102.875. Vrednostni papirji Vojna gitoda; v Ljubljani 448.50—451 v Zagrebu 452 blago v Belgradu 453.50—454.50 Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 98—99.50, agrarji 58—60, voj. šk. promptna 448.50—451, begi. obv. 88—89, dalm. agr. 85.50—86.50, 8% Bler. pos. 99—100, 7% Bler. pos. 90.75—91.75. 7% pos. Drž. hip. banke 99—101, 7% stab. pos. 98.50—100. — Delnice: Nar. banka 7400—7.500. Trboveljska 180 do 190. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 99— 100 (100), agrarji 60 blago, vojna škoda promptna 452 blago, 6% šuske obv. 86 blago, 4% severni agrarji 59—60 (59.50, 59.75), 8% Bler. pos. 99.50 denar, 7% Bler. pos. 90—102, 7% pos. DHB 99— 100 (100), 7% stab. pos. 99—100 (98). — Delnice: Narodna banka 7400 denar, PAB 211—216, Trboveljska 180—185 (180), Gutmann 40—41 (41), Osj. livarna 160 denar, Isis 25 denar, Jadr. pl. 300—310. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 101— 102 (101), agrarji 60.50—61, vojna škoda promptna 453.50—454.50 (454, 453), begi. obv. 88.50-88.75 (88.50), dalm. agrarji 86.50—80.75 (80.25), 4% sev. agrarji 59.75—60.25 (60), 6% šumske obv. 85.25— 85.75 (85.75), 8% Bler. pos. 100.25—101 (100.50) 7% Bler. pos. 91.50—92 (91.50), 7% po«. DHB 100.50 denar, 7% stab. pos. 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7400 denar, PAB 215 denar. Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bač. 142—145, srem 142— 144, slav. 144—146, ban. 138—141. — Oves: bač srem., slav. 147—149. — Rž: bač. 137—139 — Ječmen: bač., srem. 165—167.50. — Fižol: bač, srem., beli, brez vreče 300—305. — Otrobi: bač. vrefe I'®—112.50, srem. juta vreče 105— 107.50, ban. juta vreče 102.50—105 Tend. stalna. Promet srednji. Živinski sejmi Živinski sejem na Planini pri Sevnici 3ne 12. maja t. 1. Dogon: 444 glav goveje živine, ki sicer 142 volov, 86 telic, 110 krav, 104 juncev in 2 bika. Cene naslednje: voli I. vrste do 6.25 din, II. 5—5.50, III. 4—5; telice I. do 6, II. do 5, III. do 4; krave I. do 4, II. do 3, III. do 2; junci 8.80 do 4.50; biki 4.50 din za 1 kg žive teže. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Šinarjn pri Jelšah dne 8. maja t. I. Voli: I. vrste 4.50— 5.50, II. vrste 3.50-4.50, III. vrste 2.50-3.50: telice: I. vrste 4—5, II. vrste 3-4, III. vrste 2—3; krave: I. vrste 4—5, II. vrste 3—4, III. vrste 2—3; teleta: I. vrste 5—6, II. vrste 4—5; prašiči: špeharji 9—10, pršutarji 7—9 din kg žive teže. — Goveje meso: I. vrste 10—12, II. vrste 8—10, III. vrste 6—8, svinjina 14, slanina 15—16, svinjski mast 18, čisti med 15—20, volna: neoprana 15, oprana 30; surove kože: goveje 10, telečje 12, ^'n-fei'6 7—10 din — Pšenica 250, jeČman 200, rž 200—250, oves 200—250, koruza 150, fižol 300, krompir 100, seno 50—70, slama 30—40; moka: pšenična 325, koruzna 200 din 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4—5, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5—7 din liter. Svinjski sejem v Ptuju 7. maja 1939. Dog01110 imeli Slovenci, tem bolj dobro bodo tekli državni in javni posli V ta namen je MJRZ prirejala razne poliitične tečaje, kamor so prihajali številni člani vseh okrajev. V preteklem letu je imela 29 takih tečajev. Krajevne organizacije so pomagale zanetiti v našem ljudstvu tisto navdušenje, s katerim je poraz.ilo vse nasprotne sile. Med govori, zlasti pa med govorom dr. Antona Korošca, je prišlo neštetokrat do viharnih manifestacij za Jugoslavijo, za kralja in kraljevski dom, za našo vojsko in za naše voditelje. Sledile so volitve v banovinski odbor in so bili izvoljeni: Smersu Rudolf, iinž. Sodja Jože, Češnovar Slavko, Snoj Janez, Melaher Jože in Kroflič Jože, za delegate v glavno skupščino pa dr. Bojan Pire, Krošelj Joško, Melaher Jože in Pi-rih Milko. Nato je imel lep govor o narodnih 1 a-logah mladinske organizacije inž. Jože Sodja. Na koncu zborovanja je naša mladina pripravila svojemu voditelju dr. Korošni prijetno presenečenje. Kakor smo omenili, so že v soboto kolesarji pripeljali v Celje deklaracije posameznik krajev, napisane v odlomkih, v katerih je izražena ljubezen do slovenske zemlje. nasega voditelja, naše države in zlasti do našega kralja. Začetne Na čelu sprevoda državna zastava. črke kitic dajejo stavek: »Slovenskemu voditelju mladina«. Deklaracija je napisana posamezno po straneh s podpisi zastopnikov okrajev, je vezana v krasno usnjeno knjigo. To spominsko izjavo je izročil g. Pirili dr. Antonu Korošcu. Mladina je ob sprejemu deklaracije burno pozdravljala našega voditelja. Zborovanje se je končalo ob 12 s himno »Hej Slovenci!«, ki so jo peli vsi navzočni. Klobuk se mu je vnel na glavi Svojevrstna nesreča se je primerila nekemu meščanu iz Heidekruga v Nemčiji. Že je bil pripravljen, da gre iz hiše, ko opazi, da je klobuk nekaj umazan. Brž ga očedi 7. bencinom, posadi na glavo in odide. Klobuk je sicer še dajal duh po bencinu, toda mudilo se mu je in je odšel v pričakovanju, da se bo na prostem že iznebil bencinskega duha Na pragu pa »i je prižgal cigareto in plamen vžigalice je dosegel bencinske hlape. Klobuk se je v trenutku ves vnel. Mož ga je sicer hitro vrgel z glave, pa je kljub temu dobil močne opekline po obrazu. Med zborovanjem v dvorani Ljudske posojilnice. Kne* namestnik Pavle in kneglnja 01ga s papeževim državnim tajnikom kardinalom K«gu»»M » v»"Kanu- Bolnišnica za ribe V Pittsbourgu (Pennsylvania) imajo pravo pravcato bolnišnico, ki je namenjena samo zato, da se v njej pravijo ribe raznih ribogojstev. Država ima namreč veliko skrb, da bi ohranila nekatere redke vrste rib, ki že skoraj izumirajo, jih razmnožila in spet 7. njimi poživila vode. Ugotovili so, da morska voda na izčrpane rečne ribe vpliva zelo blago dejno. Bolni krapi se na primer v slani vodi zelo dobro pozdravijo. Težko ranjene ribe, ki bi brez človeške pomoči gotovo poginile, so že rešili s pravimi operacijami. Največji uspeh pa je bil, ko so 18 funtov težkega slanika operirali in mu prerezali gnojni mehur. Sprevod slovenske mladine po celjskih ulicah. — dr. Korošcem PreteMo nedeljo so se zbrali v Celju zastop- | niki mladine JRZ iz vseli krajev Slovenije, da pokažejo svojo ljubezen voditelju slovenskega naroda dr. Antonu Korošcu, 17.povejo svoj program in manifestirajo za našo državo in njenega mladega vladarja, da poudarijo svojo državno zave>st in svojo pripadnost slovenskemu narodu ter svojo ljubezen do slovenske zemlje in slovenskega jezika. Kakor smo poročali že v nedeljski šitevilki, se je mladina odločila, da pozdravi svojega voditelja na poseben način. Na sestankih in občnih zborih posameznih krajevnih organizacij, katerih je 293, je bila sprejeta posebna spomenica, ki so jo prinašali naši fantje iz vseh krajev na kolesih. Prvi so prišli v Celje zastopniki iz Gornjega Grada, potem iz Šmarja pri Jelšah, brežiškega okraja, Murske Sobote, Maribora, Kamnika, Kranja, Škofje Loke, Ljubljane, Novega mesta, Logatca in iz vseh okrajev Slovenije. Že v soboto zvečer je Celje oživelo. Na Slomškovem trgu so za doneli zvoki železničarske godbe, velika množica ljudi se je zbrala pred opatijo, ter je viharno vzklikala kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, dr. Korošcu. Sloveniji in Jugoslaviji. Na starem gradu je zagorel velik kres, • ki je dal znamenje, da so zažareli po vseh okoliških gričih, po Savirtjski dolini in po drugih krajih Slovenije številni kresovi, znamenje, da se je slovenska mladina zbrala okrog svojega priljubljenega voditelja. Združeni pevski zbori so pod vodstvom g. Avgusta Cererja zapeli tri pesmi na čast slovenskemu voditelju dr. Korošcu, ki ee je prikazal pri oknu. V opatijo je odšla posebna deputacija pod vodstvom podpredsednika narodne skupščine Miihelčiča. Podoknica se je končala s himno »Heij Slovenci!«, ki jo je pela vsa množica. Kljub dežju so se pripeljali v Celje zastopniki vseh krajevnih organizacij MJRZ in veliko drugih članov že s prvimi jutranjimi vlaki. Okrog osmih se je pripeljal minister g. Snoj 6 člani glavnega odbora MJRZ iz Belgrada dr. Pircem, poslancem Dim i tri jevičem in Mar janovičem, ki so bdli na postaji prisrčno pozdravljeni. Ob 10 dopoldne se je kljub dežju začel pomikati mogočen sprevod, ki je z državnimi zastavami na čelu korakal mimo mestnega gledališča na Vrazov trg, Krekovo cesto in v Prešernovo ulico. Na balkonu mestnega županstva so se zbrali gg.: dr. Korošec, minister Snoj, ban dr. Natlačen, senatorji dr. Kulovec, Sniodej in Schaubach, podpredsednik narodne skupščine Mihelčič, Člani glavnega odbora iz Belgrada, celjski župan dr. Voršio, ljubljanski župan dr. Adlešič, mariborski Požar po 52 letih zadušen Največji požar v zgodovini - Podzemlje cele pokrajine v ognju Na balkonu mestne hiše so zbrani odličniki z na čelu. župan dr. Juvan in ptujski župan dr. Remec in skupno 20 narodnih poslancev. Prihod sprevoda so naznanile fanfare, ki so jih igrali naši fantje iz Št. Petra v Ljubljani. Po Celju so doneli mogočni klici kralju Petru II., kraljevskemu domu, knezu namestniku Pavlu, dr. Korošcu, Slovenci in Jugoslaviji. Sprevod se je med navdušenimi ovacijami pomikal, proti Ljudski posojilnici. Iz mnogih hiš so metali na sprevod cvetje in po- zemlje in so povsod naleteli na ogenj, so z merjenji ugotovili, da je prav za prav vse podzemlje pod pokrajino v gorečem stanju. V kasnejših letih so se posledice tega ognja začele kazati tudi na površju. Na stotisoče hektarjev gozda in rodovitnega polja je uničila vročina, ki je prihajala iz notran|osti in sušila prst. Na hišah se je začelo kazati, da stoje kakor na temenu peči, začele so pokati in prebivalci so jih zapustili. Ceste so postale nerabne, cerkve in šole je morala oblast zapreti, ker se je bilo vsak čas bati, da se bodo podrle. Veliko teh stavb se je medtem res podrlo, toda nihče temu stanju ni pripisoval posebne važnosti, ker je bila itak vsa pokrajina v odmiranju. Glavno mesto vse pokrajine, New Straitsvville, ki je bilo pravo mesto rudarjev in rudniških delavcev, se je v letih izpraznilo. Vsa pokrajina je danes skoro nenaseljena in izpraznjena, ostali so le tisti, ki se prav nikamor niso mogli zateči Vsi dragi poizkusi, da bi ogenj omejili, so ostali brez uspeha. Ogenj se je plazil za žilami premoga in je prodrl tudi skozi ccmentne stene, ki so jih v posameznih predelih postavili, da bi ogenj ne šel naprej. Slednjič je oblast po 52 letih sklicala konferenco inženirjev in strokovnjakov, ki so napravili nov načrt. Izvedba tega načrta pa je bilo celo rudarsko podjetje, združeno z ogromnimi stroški. Ko so izpre-videli, da ognja ni mogoče udušiti, so šli samo za tem, da rešijo sosedne rudnike v Hocking Wal-1 e y u, ki imajo rudnin v milijardni vrednosti in so bili tudi v nevarnosti, da jih ogenj uniči. Z dinami-tom in najmodernejšimi vrtalnimi napravami, s posebnimi bljuvajočimi cevmi jo navzdol po rovih okrog in okrog gorečega podzemlja v špranje, iz katerih so izkopali žile premoga, vbrizgali neizmerne količine gline, da so tako doslej prosto besneči ogenj omejili. S tem so žile premoga prekinili in jim vsilili kot nadaljevanje glino, ki ognju ne bo več dajala netiva. Dela pa so bila silno naporna in dolgotrajna, vendar pa se je izkazalo, da so ogenj ustavili vsaj toliko, da se ne širi še naprej. Kar pa je doslej v svojem ognjišču zajel, bo pač pogorelo do konca. Kadar pogori, bo tudi ogenj ugasnil — tako pravijo strokovnjaki. Zgradite slovenski katoliški prosveti centralo »Slovenski dom«! Najmanjša mera - tisočinha mikrona Mednarodna konferenca pristašev metra, ki se bo letos sestala v Parizu in o kateri smo pisali včeraj, se bo poleg drugih vprašanj pečala tudi z vprašanjem nadaljnega razvoja metrskega sistema in tehnične izpopolnitve enotne mere in uteži. Zlasti pa bo obravnavala vprašanje, kako bi se dosegle zanesljive najmanjše mere. Kot najmanjša mera je danes že vpeljan mikron, ki je tisočinka milimetra. Pa tudi ta majhni mikron se drobi po metrskem sistemu naprej do tiso-činke mikrona, kar je milijonski del milimetra. Treba je bilo posebnih priprav, da se ta dolžina sploh more opaziti. Služi pa ta matematično majhna dolžina pri sestavi najbolj natančnih strojev in aparatov. Omenjena konferenca pa se bo letos pečala tudi s predlogom, da se namesto pra-metra, ki je kljub vsej opreznosti do neke mere le podvržen vplivom vročine in mraza, kot vzorec enotne mere vpelje svetlobni val, s čimer bi bil vzorec dolžinske enote neodvisen od lastnosti platine in iridija. zdravljali mladino. Po ulicah, kjer se je pomikal sprevod, so bile zbane velike množice ljudstva. Okrog 11 se je velika dvorana Ljudske posojilnice napolnila s samimi krajevnimi delegati do zadnjega kotička. Ko je stopil v dvorano dr. Korošec, je zaoril val navdušenja. Viharni vzkliki so ponehali šele, ko je godba zaigrala državno himno. Skupščino je začel predsednik MJRZ poslanec g. Smersu. Izrekel je v imenu vseh prvo misel slovenske mladine, ki velja našemu mlademu kralju Petru II. Nato je pozdravil narodnega voditelja dr. Antona Korošca, ministra Snoja, bana dr. Natlačena, senatorje ministra dr. Kulovca, Smo-deja in dr. Schaubaeha, vse poslance, glavni odbor MJRZ iz Belgrada in druge. Nato je spregovoril naš voditelj dr. Anton Korošec, čigar govor objavljamo na drugem mestu. Zborovalci so večkrat prekinili dr. Korošca z navdušenim vzklikanjem kralju Petni IT.,_ knezu namestniku Pavlu in naši jugoslovanski državi. Za dT. Korošcem je pozdravil mladino celjski župan dr. Voršič, za njim pa v imenu glavnega odbora MJRZ iz Belgrada dr. Bojan Pire. L. 1884 je v premogovnikih grofije Perry v državi Ohio v Ameriki izbruhnil požar, ki se je v nekaj tednih razvil v pravi podzemski pekel. Šele letos konec aprila se je celemu odboru inženirjev, ki so jim stali ob strani strokovnjaki in armada delavcev, posrečilo, da so strašni požar ustavili in ga omejili na rudnik, ki mu je bil že 52 let izročen na milost in nemilost. Strokovnjaki sicer smatrajo, da se bo ta največji požar vseh časov izgorel in ugasnil šele morda čez 1000 let, pač pa se je sedaj posrečilo omejiti ognjišče in preprečiti nadaljnjo škodo. Kaj je pred 52 leti povzročilo požar v teh rudnikih, še do danes ni zadovoljivo pojasnjeno. Vse je občepelo ob domnevi, da je bil ogenj podtaknjen, ker je požar izbruhnil prav ob velikem štrajku rudniškega delavstva. Nihče pa ni takrat mislil, kakšno škodo bi mogel ta požar napraviti. Ker ga z nobenimi sredstvi ni bilo mogoče udušiti, je pod zemljo v nekaj letih zajel 20 kvadratnih kilometrov površine, pogorelo je premoga za 70 milijonov dolarjev; vsa leta je bil ogenj neomejeni gospodar podzemskih zakladov pod celo pokrajino. Na vse načine so se medtem že trudili, da bi ogenj ustavili, toda z običajnim gašenjem ni bilo nič. Medtem pa je škoda vsak dan rastla, stroški neuspešnega gašenja so izčrpali blagajno rudnika, da je propadel, lastniki so pobrali svoje stvari in šli, ogenj pa je divjal naprej. Kaj se prav za prav godi v podzemlju, dolgo niso točno vedeli, ker nikjer ni bilo mogoče ognja pregledati po vsej obsežnosti. Šele ko so na več straneh poskušali prodreti v notranjost 25 novice Koledar Torek, 10. maja: Janez Nepomuk, mučenee; Ubald, tkof. Sreda, 17. maja: Bruno, ikof; Pashal Bajlonski. Novi grobovi t' V LJubljani je v nedeljo umrla blaga, nad-obra mamica, gospa Julija Albert, naša dolgoletna naročnica. Pogreb bo danes ob 4 popoldne izpred mrliške kapelice Leonišča, Slaj-merjeva ulica 2. Naj v miru počiva. Žalujočim naie iskreno sožalje! Osebno novice — Poročila sta se v nedeljo v iupni cerkvi v Kranju gdč. Mimica Vodnik, uradnica pri kranjskem odvetniku g. dr. Megušarju, in g. Pavlo Košorok, vodja tiskarne Tiskovnega društva v Kranju. Poročil ju je g. dekan Matija Škerbec. Novoporočencema. ki z veliko požrtvovalnostjo sodelujeta pri naših katoliških organizacijah, želimo na novi življenjski poti mnogo sreče in božjega blagoslova! Kvas Ivan in Zvonka roj. Lesjak poročena Celje — Pondor — Brezje .— Poroka. V župni cerkvi v Dol. Logatcu sta se v nedeljo poročila g. Edo Lenarčič, mesar, in gdč. Pavla J e r i n a , vneta cerkvena pevka. Želimo obilo božjega blagoslova I = Poročila sta se 14. t. m. v stolnici g. Franci Det ter, davčni pripravnik, 7, gdč. Greti V režo vn i k iz Brežic. Obilo sreče! — Diplomirana sta bila na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Tine Briški, Vas ob Kolpi, in Vladimir Dlntlnjana iz Trsta. Čestitamo! — Sekundarni zdravnik pri državnem zdravilišču v Topolšici dr. Borut Vrščaj je pred drž. strokovno komisijo v Ljubljani te dni opravil strokovnjo skušnjo specialista za pljučne bolezni. Čestitamo! Kmetski tabor v Šenčurju Tabor Okrajne kmečke rveae Kranj. Na vnebohod, 18. t. m., bo v Šenčurju tabor Okrajne kmečke zveze Kranj. Ob tej priliki bo tudi blagoslovitev prapora Mladinske kmečke zve-Ke Šenčur. Prireditev bo samo popoldanska, in sicer s sledečim sporedom: Ob 2 sprejem gostov pred Ljudskim domom, nato sprevod v cerkev, kjer bodo litanije in cerkveni nagovor, nato pa pred cerkvijo blagoslovitev prapora. Po cerkvenem opravilu bo zborovanje, na katerem bodo govorili načelnik Kmečke zveze g. Brodar, vodja MKZ gosp. Puš in drugi govorniki. Zborovanja se udeleži tudi ban g. dr. Marko Natlačen. Po zborovanju bo domača kmečka zabava. , Vabimo vse člane Krajevnih kmečkih zvez iz kranjskega in bližnjih okrajev, da se tabora udeležijo v polnem številu. Cim «eč naj jih pride v narodnih nošah, fante in može pa prosimo, da st zavežejo zeleno kravato, znak naše organizacije. OKZ Kranj. — Minister dr. Krek v Vojvodini. Na svojem inšpekcijskem potovanju po Vojvodini je gradbeni minister dr. Miha Krek prispel v soboto v Petrovgrad, kjer ai je ogledal tamkajšnje jarae naprave. Nato se je v spremstvu več inženirjev podal v Pavlovo, kjer si je ogledal velike nasipe, ki jih grade tam proti povodnjim. _ Nedeljski občni »bor Protituberkulozne zveze v Ljubljani je nad vse sijajno uspel. Iz naj-oddaljenejših krajev naše banovine so nanj prihiteli' delegati Zvezinih krajevnih edinic katerin skupno število je znašalo 55. Niso se ustrašili ne slabega vremena, ne dolge poti in stroškov ter s svojo udeležbo na manifestanten način dokazali smisel in razumevanje za protituberkulozni po-kret. Kakor po delegatih naše edinice tako so bila po svojih odposlancih zastopana na tem obenem zboru tudi državna oblastva in uradi, ki so s svojo udeležbo prav tako osvedočili zanimanje za naš pokret ter nadaljnji razmah našega dela s svojo udeležbo moralno podprli. Vsem udeležencem izreka Protituberkulozna zveza tem potom svojo najprisrčnojšo zahvalo s prošnjo, da ji ohranijo svojo nadaljnio naklonjenost. Protituberkulozna zveza. . ■ , , ... _ Državne uradnike m uradnice, ki so biu prijavljeni za VII. narodno romanje v Rim, obveščamo, da so imena in liste zaradi njihovega dopusta, ki jim gre po odloku od 22. aprila, II. 15.093/1, sporočena in liste vložene pri vseh nadrejenih instancah. Vsem romarjem pa sporočamo, da kr. banska uprava izdala dovoljenje za kolektivni potni list 12. maja, št. 500/11. Pl. To številko naj navedejo pri bankah oz. menjalnicah, ko kupujejo lire. — Pri zaprtju, motnjah v-prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne iFranz-Josefc grenčice. ... T , — Glasbera Matica v Zagrebu. Msgr. Janko Barle si je pridobil ogromnih zaslug za razvoj in napredek hrvatske cerkvene glasbe. G. Barle je slovenski rojak, doma iz Bele Krajine, in v proslavo njegove 70-letr.ice bo priredila GM ljubljanska v soboto, dne 20. t. m. v zvezi z zagrebškimi slovenskimi društvi svečan koncert v veliki dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda. Na ta koncert opozarjamo vse naše rojake, ki prebivajo v Zagrebu in njega okolici. Začetek koncerta je ob H zvečer, konec, pa 10, tako da je zveza proti Zidanemu mostu izredno ugodna ln možna. Vstopnice se dobe v pisarni Hrvatskega glasbenega zavoda ali pri Rosskampu v Zagrebu. — Za binkošti v Benetke za 450 din s hrano in stanovanjem: v Trst in Gorico. Prijave sprejema Izletna pisarna M. O okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica. Tel. 22-50. _ Razpisana so 4 mesta banovinskih veterinarjev s prejemki uradniških pripravnikov za VIII. položajno skupino, in sicer:1. mesto banov, veterinarja pri banov, podkovskl šoli v Ljubljani, 2 mesto banov, veterinarja v Št Jerneju, okraj krški; oloženl kavciji je izročiti na dan licitacije med 10—11 predsedniku licitacijske komisije. Ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu pogoji znani in da na nje pristaja. Na ovitek ponudbe je napisati »Ponudba za nabavo tiskovin«. Pogoje in seznam tiskovin dobe interesenti med uradnimi urami v ekonomatu kraljevske banske uprave, soba št. 54. — Žrtev pretepa Nedelja je bila še kar mirna in je v ljubljansko bolnišnico dospel samo en fant, ki Je bil žrtev tako običajnih nedeljskih pretepov. Bil je to 21-letni posestnikov sin R. Hotter iz vasi Laze v občini Koprivnik pri Kočevju. Med fantovskim pretepom ga je nekdo zelo nevarno ranil z nožem. — Iikoristlte priliko in udeležite se poučnega dvodnevnega izleta na soška bojišča Izletniki si bodo ogledali Trst, pokopališče v Sredipolju, Do-berdobsko planoto s sv. Mihaelom, Gorico, Sveto goro, Oslavijo z znamenito grobnico padlih vojakov ln Vipavsko dolino. Celokupni stroški za potni list. vožnjo, prehrano in prenočišče znašajo 220 din. Točnejša pojasnila daje Zveza bojevnikov, Ljubljana, hotel Mlklič (desni stranski vhod I. nadstropje). Specialitete Neptun za Vasi skuti - tileti, sardine brez kosti, gourniand, Turist - proizvodi najvefijih domačih tovarn ..NEPTUN" d. d., Split — »Zdaj vse minilo je...« Tako bo po končanem romanju vzdihnil marsikdo, ki se pravočasno ne odloči za priljubljene romanje k M. B. na Trsat o binkoštih, združeno s prijetnim izletom po morju v prelepo Malinsko na otoku Krku (v tehnični izvedbi Turjsko-prometne zveze). Pošljite Se danes 110 din za vožnjo s posebnim vlakom in z ladjo (polovično voznino do posebnega vlaka (do Zagreba) plačate sami na dan odhoda 27. maja; romarskemu vodstvu »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17, ki vam bo vse potrebno poslalo takoj po prejemu denarja. — V Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine od 13. t. m. je objavljena »Uredba o spremembah In dopolnitvah zakonov o strokovnih šolah v resoru ministrstva za trgovino in industrijo«, dalje »Pravilnik o spremembah in dopolnitvah v pravilniku za Izvrševanje zakona o državni trošarini«, »Popravek glede sprememb in dopolnitev pravilnika o načinu pobiranja skupnih banovinskih trošarin«, »Naredba o izkoriščanju rušja« in »Imenovanje komisije za državni strokovni izpit uradniških pripravnikov s srednješolsko kmetijsko-strokovno izobrazbo«. Si Pravkar ustanovljeni oven^Lt vublicdetiu javol, LJUBLJANA TAVČARJEVA Ul. 2/11 Teltfonika ittv. Je pričel poslovati In prevzema vse oglasne, reklamne, propagandne In publlcltetne naloge za vse domače In tuje liste, za kino, radio, svetlobne naprave ob sodelovanju priznanih slovenskih novinarjev. Ljubljana, 16. maja Zborovanje protijetične zveze Protijetična zveza, ki obsega vse krajevne zveze v Sloveniji, je bila ustanovljena pred 9 leti. V teh 9 letih je dosegla že mnogo uspehov, kar dokazujejo številni dispanzerji in razne druge protijetične ustanove, številni zdravstveni domi, zlasti pa je važna propaganda za higieno, ki preprečuje jetiko. Letošnje zborovanje, po vrsti osmo, Je bilo v nedeljo dopoldne v magistratni dvorani. Vodil jo je predsednik dr. Joža Bohinjec, udev ležilo pa se je zborovanja zelo veliko število dele-gatov in zastopnikov oblasti. Predsednik je najprej predlagal, naj se najvišji pokroviteljici proti-jetičnega gibanja v državi Nj. Vel. kraljici Mariji pošlje vdanostna brzojavka, ki je bila z navdušenjem sprejeta. Prav tako je bilo sprejeto pozdravno pismo banu dr. Natlačenu. Na občnem zboru so bile zastopane vse oblasti in številne dobrodelne organizacije, športna in telovadna društva ter številne slovenske občine, delavske organizacije in gospodarska združenja. V svojem poročilu je predsednik naglašal, naj bo protijetična borba zunanji izraz zrelosti našega naroda in njegove zdravstveno-kulturne višine. Naše delo je nedvomno izraz srčne kulture našega naroda in odsev hotenj njegove plemenitosti. Jetika je postala problem človeške družbe, narodne skupnosti, predvsem zato, ker ogroža ta bolezen vsakogar, posebno pa zaradi tega, ker je ta problem s sto in sto podrobnosti globoko zasidran v vsakodnevnem življenju naroda. Važna je stanovanjska kultura v borbi proti jetiki. Brezposelnost pospešuje jetična obolenja, nizke plače jetiki na stežaj odpirajo vrata. Jetika je tipično socialna, ljudska bolezen, ki Je brez intenzivnega sodelovanja onih, ki se jih najbolj tiče, neozdravljiva. Veliko važnost na polju zatiranja jetike zavzemajo delavske strokovne organizacije s svojim bojem za zboljšanje mezd, za skrajšani delovni čas, za zdrava stanovanja. Pri sklepanju kolektivnih pogodb se uveljavljajo vprašanja za tovarniško higieno, organizacija poudarja dolžnosti podjetij pri zatiranju Jetike, zlnsti za vzdrževanje p'rotituberkuloznih dispanzerjev. Podjetja, ki važnost teh vprašanj priznavajo, kažejo da hočejo biti živi del naše narodne kulture. Pri protijetični borbi živo in z denarjem podpirajo zvezo banska uprava, OUZD, Pokojninski zavod, humanitarni fond državnih železnic in Delavska zbornica ter druge organizacije. Zasebne zavarovalnice pa s čudnim nerazumevanjem stoje oh strani, čeprav bi ti zavodi morali kazati prav posebno zanimanje za uspehe In neuspehe naših prizadevanj. Se hujše je z denarnimi zavodi, ki mečejo prošnje v koš, ali pa se odzovejo z zelo skromnimi prispevki. Dalje je predsednik poročal o podrobnem delu Protijetične zveze. Med drugim je navajal, da je samo v Ljubljani mladinski oddelek pre-iskal okoli 1000 vajencev, Če so bolni za jetiko. Predsednikovo poročilo je bilo z aplavzom sprejeto. Tajnik primarij dr. Fran Debevec je podal poslovno poročilo, iz katerega je razvidno veliko delo Zveze. 0 računih in proračunih pa je podal poročilo g. Rado Celešnik. Zelo zanimivo poročilo je podal primarij z Golnika dr. Neubauer, ki je poročal o delu proti-jetičnih dispanzerjev. V Sloveniji je sedaj 17 dispanzerjev, pripravljajo se pa še novi. Okoli 700.000 ljudi uživa že sedaj blagor dispanzerskega dela. Vedno pa prihajajo prošnje iz raznih krajev, naj bi se tudi tam ustanovili dispanzerji. Ljudstvo se zaveda važnosti protijetične borbe. Zakon pa že tako in tako predpisuje vsem občinam, ki imajo več kot 10.000 prebivalcev, da morajo ustanoviti lastne dispanzerje. V preteklem letu so zvezni dispanzerji ugotovili 1100 primerov odprte jetike pljuč, 1600 primerov zaprte jetike in okoli 100 bolnikov z jetiko na drugih delih telesa. Skupaj je bilo v oskrbi dispanzerjev 2000 bolnikov z odprto in okoli 3000 bolnikov z zaprto tuberkulozo. Govoril je nato predsednik splošne Jugoslovanske protijetične zveze general g. Ruvidič, ki je pozdravil zborovanje ter želel mnogo uspejiov. V imenu nadzornega odbora je podal poročilo g. Ivan Kocjan, na kar je bila odboru soglasno podeljena razrešnica. Sledila je debata, v kateri so nekateri delegati iznesli mnogo lepih misli o posplošenju in razširitvi protijetične borbe. Izvoljen je bil nato naslednji odbor: predsednik dr. Jože Bohinjec, ravnatelj OUZD, podpredsednik dr. Alfonz Levičnik, jirof. v pok., tajnik dr. France Debevec, primarij; blagajnik Rado Celešnik, uradnik OUZD; za odbornike pa dr. Robert Neubauer, šef-primarlj zdravilišča Golnik, dr. Tomaž Furlan, upravnik zdravilišča Topol-ščica, dr. Ivo Pire, direktor Higienskega zavoda, dr. Ivan Pless, tajnik Zbornice za TOI, dr. Oton Fettich, odvetnik, dr. Slava Kristan-Lunačkova, šef-zdravnica šolske poliklinike, dr. Fran Zupan, uradnik Mestne hranilnice ljubljanske, Ivan Tavčar, referent Delavske zbornice, dr. Josip Tomin-šek, gimnazijski ravnatelj v pok, v Mariboru, dr. Fran Vidic, vladni svetnik v p. v Kamniku, dr. Stjepan Ivič, zdravnik v Celju, dr. Baldomlr Savinšek, zdravnik v Ljubljani in dr. Ivan Drob-nik, šef-zdravnik OUZD. Protijetična zveza je na Bvojem občnem zboru manifestirala svojo veliko voljo, da sedanje uspešno delo tudi v bodoče nadaljuje ter ji zato ves narod želi čim več uspehov. Jesenice Trgovske knjige, papir vseh vrst dobite v trgovini Krekovega doma. Gledališče Drama. Torek, 16.: Zaprto. Sreda, 17.: »Othel-lo«. Red Sreda. Četrtek, 18.: »Živi mrtvec«. Red Četrtek. Petek, 19.: Zaprto. Sobota, 20.: »Velika skušnjava«. Premiera. 1'remierski abonma. Opera. Zaradi gostovanja v Splitu in Šibeni-ku ostane opera do 20. t. m. zaprta. Radio Ljubljana Torek, 16. maja: 11 Šolska ura: Slike s potovanja po Slavoniji ln Vojvodini. Razgovor in glasbeni vložki. Izvala.o brezposelni učiteljski abitu-rienti — 12 Preženimo skrbi I (plošče) — 12.45 Poročila — 18 Napovedi — 18.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Celo solo, Izvaja g. prof, Cenda Šeldbauer. pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 18.40 Božje doživetje g. ured. Fr. Terseglav) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac, ura: Pomorsko zavarovanje v srednjem veku v naših krajih (A. Dabinovtč, univ. prof., Zagreb) — 19,50 Deset minut zabave — 20 Pevski koncert: Anita Mezetova, članica belgr. opere, M. Lipovšek in Radijski orkester — 20.45 Med Jadranskim, Baltskim in Crnlm morjem (koncert Radijskega orkestra) — 22 Napovedi, poročila — 22,15 Originalni švicarski napevi (Malenškov trio). Drugi programi Torek, 16. majai Belgrad-Zagrebs 20 Narodne pesmi — 20.30 Hrvatski zbor »Tomislav«, — Praga: 19.35 Igra o Smetani. — Bratislava! 20.25 Zab. koncert — 21.15 RaveJove skladbe. — Soiijai 19.30 Ork. konc. — 20 Kvartet — 20.55 Ruske romance. Variavas 19 Zabavna glasba — 21 Goldmarkava opera »Cvrček za pečjo«. — Budimpešta! 20.20 Ork, koncert — 22 Plesna glasba — 23 Cig. ork. Trst-Milani 17.15 Pianino — 21 Verdijev »Re-quiem«. — Florenca: 21.05 Operetna glasba. — 22 Filh. konc, — Dunaj: 19.20 Verdijeva opera »Fal-staff«. — KSnlgsberg! 20.15 Plesna gl — Ham-burg-Frankfurt: 20.30 Operetna gl, — Lipsko: 20.15 Vojaška godba. — Strasbourg: 20.15 Opera. Prireditve in zabave Dijaška kongregacija na III. realni gimnaziji priredi na Vnebohod ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani Calderonov misterij sv maše. Vstopnice v »Pax et bonum«. Toplo vabimo! Lekarne NoBno službo imajo lokame: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mrs Ustar, Šelenburgova ulica 7. Poizvedovanja Damske rokavice so bile najdene pri akademskem koncertu v Unionu. Dobe se v garderobi. pO dh&CML •nn i nomuunHiujiiitmTtuiiuHortJiitLinritTi j HijintiruuijniniiiiiiiH nmniiuru r 111 u i rFrnnu inirTnjiuijjinTn) s UJI (T^TT ti vpis;«-" :-!(V, ■ i r ■ ■ ' * Jugoslovanski ribiči pozvani kot inštruktorji v PaJestino. Neko podjetje iž llaife v Palestini je žiPpreteklo leto poslalo svojega zastopnika v Dalmacijo na pogajanja z našimi lovci na spužve, da bi nekateri od njih vsaj za ene sezono prišli v Palestino, kjer bi naučili palestinske ribiče loviti spužve s pomočjo potapljaških aparatov. Poleg tega je bil neki ribič iz Crikvenice angažiran za podučevanje palestinskih ribičev v lovljenju z mrežo »travlo« in za druge vrste ribolova. To so laskava priznanja za sposobnost naših ribičev. * 27 članov nemške delavske fronte je prispelo pretekli petek v Novi Sad, Nemški gostje so prišli na tridnevno študijsko potovanje, v teku katerega so si ogledali vse gospodarske in socialne ustanove jugoslovanskih Nemcev v Vojvodini. Za časa svojega bivanja v Jugoslaviji so bili gostje nemškega Kulturbunda in Zveze nemških kreditnih in gospodarskih zadrug. * 810 prič v procesu o poneverbi davkov. Pred sodiščem v Kikindi se je pričel v soboto velik proces proti bivšemu občinskemu sodniku iz Obiličevega Peru Janjatovu, ki je bil obtožen, da je leta 1929 poneveril večje vsote davkov, dalje proti pisarju Avramu Petroviču in blagajniku Ra-du Cobanovu, ki je glasom obtožnice od leta 1925 do 1927 poneveril okrog 90.000 dinarjev občinskega denarja. Državnemu tožilstvu v Kikindi je pred nekaj meseci došlo anonimno pismo, ki opozarja na nerednosti v občinski hiši v Obillčevu. Preiskava, ki so jo uvedli na to pismo, je prinesla na dan mnogo obtežilnega gradiva proti vsem trem obtožencem. V procesu je priglašenih 810 prič, ki so večinoma iz Obiličevega Zarad' tega je sodišče sklenilo, da se bo razprava nadaljevala v ponedeljek na licu mesta, to je v Obiličevu * PanČevski roparji prijeti. Svoječasno smo poročali o drznem vlomu v pisarno mestne bolnišnice, iz katere so vlomilci odpeljali več sitotov težko blagajno, v kateri je bilo okrog 30.000 din. Vlomilci so vdrli skozi okno, prenesli težko blagajn ona voz na dvorišču ter se odpeljali do nekega vinograda v okolici, kjer so blagajno odprli. Sum je padel na čevljarskega pomočnika Jožefa Salamona, ki se je pred vlomom zdravil v bolnišnici in je med tem časom večkrat bil v bolnišnični pisarni Sum se je poostril, ko so nekaj dni po vlomu opazili Salamona po gostilnah, kjer je na debelo zapravljal denar. Ko so ga hoteli aretirati, pa je izginil, Slednjič so ga vendar prijeli v neki vasi, obenem z njegoim pajdašem Cedomirjem Žulo. Pri zaslišanju sta vlomilca slednjič priznala vlom v blagajno pančevske bolnišnice, Izdala sta tudi druge svoje pajdaše iu tako je policija slednjič polovila vso, 11 članov broječo vlomilsko tolpo, ki Ima poleg omenijenega vloma na vesti še precerj drugih grehov. * S kamenjem napadli splav. Pred nekaj dnevi sta podjetnika VujnoviČ in Kukavica iz Ba-njaluke dobila anonimno pismo, v katerem jima fHsec grozi z napadom, ako bosta še nadalje spre-emala na delo delavce muslimane iz Prijedora, ne pa iz okraja Dvor na Uni. Podjetnika pa na to pismo nista polagala nikake važnosti in sta še nadalje sprejemala na delo 1'iudi ki so se jima zdeli sposobni. V soboto »ta podjetnika sprejela od Sipada dva splava gradbenega materiala in ga po reki Uni od premi la do Dobrljina, kjer so 6i-padove žage. Pri Dobrljinu pa jih je na bregu pričakala večja množica ljudi, ki eo pričeli divje metati kamenje na splava in na ljudi, ki so bili na njima. Hujši razvoj spopada so preprečili orožniki, ki so razgnali maščevalno množico. Med bombardiranjem s kamenjem se ie eden od splavov razvezal in ves material, v vrednosti 8000 dinarjev, je dobesedno splaval po vodi LJUBLJANA Akademija srednješolcev v čast Kristusu Kralju V nedeljo ob pol 11 dopoldne je bila v veliki dvorani »Uniona« akademija, ki jo je priredila ljubljanska srednješolska mladina kot uvod v mednarodni kongres Kristusa Kralja. Akademija je bila zelo bogata na sporedu in kaže v primeri s podobnimi prireditvami prejšnjih let velik napredek. Med odličnimi gosti smo opazili zastopnika gospoda škofa g. kanonika dr. Zupana, zastopnika gospoda bana g. načelnika Sušnika, zastopnika poveljnika divizije g. polkovnika Lukanca, zastopnj-ka ljubljanskega župana mestnega svetnika dr. Kli-narja, med damami moramo z velikim veseljem omeniti gospo dr. Natlačenovo, ki je s svojim obiskom posvetila pozornost tej mladinski reviji. Udeležili pa so se prireditve še številni zastopniki javnih in zasebnih ustanov. Navedli smo le najvidnejše, ki so zasedli prve sedeže in vsej prireditvi dali slovesen izraz. Začel je močan zbor dijakov iz škofijskega zavoda v St. Vidu, ki je pod vodstvom gosp. prof T o m c a mogočno zapel himno »Kristus Kralj« Sledile so deklamacije, ki so jih mladi deklama torji podajali z zanosom in s sigurnostjo, ki je ne vidimo na vsaki prireditvi. Močni so bili tudi govori, ki so vzbudili viharno odobravanje. Nastopilo je tudi veliko pevk-solistk; nekatere so prav lepo in neprisiljeno ob spremljevanju klavirja zapele svoje točke: zlasti je ugajala »O virginum corona« in Schubertova »Vsemogočnost«, ki jo je na klavirju spremljal g. 0 s a n a. Solistke so bile z II. realne gimnazije, ki so s tem nastopom pokazale, da ima gimnazija lepo število mnogo obetajočega pevskega naraščaja. Najbolj pa so dvorano pritegnile nase zborne točke, združene s petjem in simboličnimi vajami, tako »Oče naš«, ki so ga izvajali dijaki zavoda sv. Stanislava po kompoziciji zavo-dovega dijaka Suhadolnika; gojenke uršu-linskih šol so prav tako ob simboličnih vajah belo oblečenih deklet izvajale »Glorio« iz koralne maše »Fons bonitatis« — točka, ki je po lepem skladju letja in gibov napravila nadvse plemenit učinek. Jtiri dijakinje mestne ženske gimnazije so zapele dve dr. D o 1 i n a r j e v i pesmi, na klavirju jih je spremljal skladatelj sam. Vsa prireditev pa je bila nekam abstraktna, odmaknjena času in razmeram, ako bi ne bilo predzadnje točke, zborne igre »Kristus, nas vodnik«, ki jo je priredil kan. Šimenc. Nastopilo je poln oder dijakov, najprej skupina brez volje, brez poleta, brez močne ideje in brez — vodnika, la izraža pesimizem, utrujenost in omajanost nase dobe. Za njo pa pride skupina, ki jo druži pesem »Povsod Boga«. Med tema dvema skupinama se razvije dramatičen razgovor, v katerem se razkrije, v čem je skrivnost veselja in zanosa, ki ga kaze druga skupina: velika ideja o Kristusu Kralju, zavest, da ima vodnika. Točko so izvajali dijaki klasične gimnazije, in jo podali zelo močno in prepričevalno. Zaključil pa je to lepo akademijo zbor salezijanskih gojencev pod vodstvom dr. L a. -m j en a, ki je zapel dr. Kimovčevo »Hvalite Uo-spoda« in »Aklamacije« dr. Gržinčiča. Prireditev je potekla tako brezhibno, da morejo vsi sodelujoči na svoje mlade nastope biti ponosni. vezna za vse humanitarne in karitativne organizacije našega mesta in tudi dežele. 1 Frančiškanska prosveta H. 0. v Ljubljani bo priredila v nedeljo 21. maja društveni izlet na Zaplaz pri Čatežu. Odhod iz Ljubljane, glavni kolodvor, ob 8.05 zjutraj do postaje Velika Loka, nato peš izlet na Zaplaz, kjer bo okoli 11 skupna sv. maša z ljudskim petjem. Skupno kosilo, popoldne piknik, prosta zabava, pred odhodom pa šmarnice z ljudskim petjem. V Ljubljano se vrnemo ob 20.30. Stroški za vlak 21 din, za prehrano 14 din. Obvezne prijave sprejema pisarna »Pax et bonum« v frančiškanskem prehodu. Zbirališče izletnikov v nedeljo ob pol 8 zjutraj pred glavnim kolodvorom. Za vsestransko fotografiranje in zabavo je preskrbljeno vsi člani in naši prijatelji vljudno vabljeni! 1 Srajce, kravato, Karničnik, Nebotičnik. 1 Namesto venca na grob. pok. gospe Julije Albert je darovala Družbi sv. Vincencija Pavel-skega v Ljubljani rodbina Damjanovič 100 din. 1 Prapori Zlatorogovega stega skavtov Ljubljana III. V izložbenem oknu tvrdke »Elite« v Prešernovi ulici so razstavljeni krasni prapori Zlatorogovega stega skavtov v Ljubljani, ki zaradi posebno lepe izdelave vzbujajo vsesplošno pozornost. Prapore so izdelale članice stega. — Razvitje praporov bo v nedeljo, 21. t. m., na Rožniku. Stego-vemu praporu botruje g. ban dr. Marko Natlačen. 1 Štetje na ljubljandskih ulicah. Po raznih dovoznih cestah, ki vodijo v Ljubljano, opazujemo te dni mestne uslužbence, ki imajo na rokavih trak z napisom »Mestno prometno štetje«. Ti ljudje imajo nalogo, da ugotove, koliko pešcev gre po- vprečno na dan po teh cestah, koliko se pelje vozil, kolesarjev itd. To štetje ima očitno namen, da mestna občina ugotovi, katere so najbolj potrebne popravil, tlakovanja in kod bi bilo umestno morda pozneje razširiti tramvajsko omrežje. 1 Huda nesreča pri novi stavbi. Zavetišče sv. Jožefa na Vidovdanski cesti gradi na dvorišču nov trakt. Pri tem delu jo bil zaposlen tudi 30-letni zidarski pomočnik Jože Mlinar iz Laz. Pri delu pa mu je včeraj popoldne padel na hrbet težek tram in mu nalomil hrbtenico. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. 1 Nesreča pri nalaganju hlodov. Včeraj popoldne je ljubljanski reševalni avlo prevzel na glavnem kolodvoru 40-letnega delavca Smolnikarja Janeza iz vasi Vaseno pri Kamniku. Smolnikar je nalagal hlode v gozdu, toda orodje, s katerim je to delo opravljal, je odskočilo in močno pritisnilo Smolnikarja v trebuh. Smolnikar ima nevarne poškodbe. 1 Karambol na Rakovniku. Na Dolenjski cesti tik pod Rakovnikom je prišlo v nedeljo zvečer do usodnega karambola. Z avtomobilom sla se vozila neki mlajši moški in neka uradnica. Avto pa se je nekam zadel in prevrnil. Oba potnika sta dobila hude notranje poškodbo ter sta morala v bolnišnico. — Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca. . »Franz-Joseiova« voda je davno preizku-I sena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. Ogl. reg. S. br. 30474/35. ^fauL navad* n □ MARIBOR S' s OB 50-LETNTPT USTANOVITVE ZA BIRMO UBE IN ZLATNINE PO NAJNIŽJIH CENAH LUD. ČERNE Ljubljana, Wolfova ulica 8 1 K odkritju spomenika dr. Edu Slajmarju ni posebej vabljena nobena organizacija niti društvo, saj je ta pokojnik kot zdravnik rad prav vsakemu pomagal in premnogim rešil zivlienje ne da bi bil gledal kdo in od kod je. Menda ni družine, ki bi dr. Edu Šlajmerju ne bila dolžna hvaležnosti, saj moramo pomisliti, da je ta veliki mož preuredil vse naše zdravstvo in vzgojil nešteto odličnih zdravnikov, ki so skrbeli m se skrbe za zdravje vsega prebivalstva naše dežele. Dr. Edo Šlajmer je bil v resnici najidealnejsi človekoljub v najpopolnejšem pomenu te večkrat zlorabljene besede. Zato odbor z gotovostjo pričakuje, da se na vnebobod ob 10 zbere pred spomenikom dr. Eda Šlajmerja na Zaloški cesti vsa Ljubljana, pričakuje pa tudi udeležbe z dežele. Bojevniki iz svetovne vojne in branilci Koroške naj se spomnijo, s kakšno nadčloveško požrtvovalnostjo je skrbel primarij dr. Edo Slajmer za ranjence in bolnike. Njih družine naj pomislijo, kolikim je ohranil' življenje ali jih celo obvaroval pred grozotami bojnega klanja. Nacionalisti naj si pokličejo v spomin, kako je hitel na pomoč bratom Srbom v balkanski vojni. Zato je dolžnost vseh narodnih društev, da počaste spomin dr. Eda Šlajmerja in mu dokažejo svojo hvaležnost z udeležbo pri odkritju njegovega spomenika, ki ga je gotovo popolnoma zaslužil. Menda ni potrebno še posebej naglašati, da je udeležba pri slovesnem odkritju spomenika tega človekoljuba gotovo ob- Za pet let ječe - I 17.000 din odškodnine Maribor, 15. maja. '42 letni posestnik in sodar Jakob Rozman s Huma pri Ormožu je bil dne 19. oktobra 1932. leta obsojen pred mariborskim okrožnim sodiščem na 15 let robije in trajni izgubo častnih pravic zaradi soudeležbe pri umoru prevžitkarice Ane Tomazič, katero je zadavil posestnik Mihael Ivanuša. Slednji je dobil tedaj 20 let robije. Rozman svoje krivde nikoli ni priznal ter je venomer zatrjeval, da je prišel po nedolžnem v ječo. Sodbo mariborskega sodišča pa so potrdile vse ostale sodne instance in Rozmana so prepeljali v mariborsko kaznilnico, kjer naj bi kazen odslužil. Tudi v kaznilnici si je Rozman prizadeval, da bi se postopanje proti njemu obnovilo. Saj je bil obsojen samo na podlagi pričevanja žene in hčerke prvo-obtoženega Ivanuša, ki pa je bilo malo verjetno. Rozman je zaprosil mariborskega odvetnika dr. Šnuderla, da mu pomaga. Odvetnik je zbral veliko dokaznega materiala za nedolžnost Rozmana in res se mu je posrečilo, da je okrožno sodišče z rešitvijo 4. maja 1937. ugodilo predlogu za obnovo procesa. Dne 18. oktobra 1937 je bila ponovna razprava, na kateri se je izkazala Rozmanova nedolžnost. Sodišče je Jakoba Rozmana sedaj oprostilo. Po pet in pol letih, ki jih je preživel po nedolžnem v ječi, je bil izpuščen iz kaznilnice v zlato svobodo. Rozman je potem zahteval od države odškodnino za izgubljen zaslužek in za stroške postopanja, katere je moral sam plačati. Stol sedmo-rice v Zagrebu je pri razpravi, ki je bila zaradi zahtevane odškodnine, ugodil zahtevi tozitelja ter mu priznal del stroškov prvega kazenskega postopanja v višini 2000 din, za izgubo zasluzka pri izvrševanju sodarske obrti pa 15.000 din. Branilec dr. Šnuderl pa je pokazal lepo gesto, ker je brezplačno zastopal Jakoba Rozmana, tako da bo ta dobil celo vsoto izplačano. * m Zunanjost cerkvice sv. Barbare na Kalva-riji so sedaj lepo oznažili in prenovili, kar je bilo nujno potrebno, ker je marsikateri sprehajalec na Kalvariji mislil, da mora svoje slavno ime_ s svojim podpisom in raznimi znaki ovekoveciti na cerkvenih zidovih. Upamo, da se bodo ti sprehajalci v bodoče lepše vedli in pustili cerkvico pri miru. Za kulturne ljudi bo menda ta poziv zadostoval. Nekulturneže pa bodo morali prijeti tisti sprehajalci, ki obsojajo prostaška početja neka-ternikov. m Podružnica ZAKŠ priredi v nedeljo, 21. maja celodnevni izlet preko Pohorja v Slovensko Bistrico. Zbirališče do pol 7. na Glavnem trgu pri električni uri. Hrano za ves dan treba vzeti s Seb°m Klub SKAS vabi na izlet k Sv. Križu nad Mariborom v nedeljo, dne 21. t. m. Odhod ob pol osmih od stika Koroščeve ulice in Gosposvetske ceste. Sv. maša bo pri Sv. Križu. m Drznega prijatelja tujih koles so izsledili tezenski orožniki v osebi brezposelnega delavca Jožefa Vindišarja. Pri njem so še našli kolo, ki ga je pred nekaj dnevi ukradel v Mariboru Fran cu Mateli. Angleški tanki ae vale po pokrajini. m Opozarjamo na jutrišnji koncert Glasbene Matice v veliki dvorani Narodnega doma. m Glasbena šola »Drave« ima ob sklepu šolskega leta tri produkcije. V četrtek 18. t. m. ob 16 nastopijo učenci nižje stopnje. ,V soboto 20. t. m. ob 17 učenci srednje stopnje, v petek, dne 19. t. m. ob 20. uri je sklepni nastop, na katerem nastopijo poleg pripravljalne šole še mladinski zbori, solisti ter šolski orkester. Vsi nastopi bodo v veliki dvorani Narodnega doma. Spored velja kot vstopnica. m Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico ima v četrtek na Križevo 18. maja ob 6 pri Materi Milosti svojo cerkveno pobožnost s skupnim sv. obhajilom, popoldne pa blagoslov z darovanjem. m Pripravljalni odbor za mladinski tabor ima drevi ob pol osmih svojo redno sejo v prostorih Prosvetne zveze. m Zanimiva glasbena novost na mariborskem odru. Mariborsko gledališče bo v kratkem vpri-zorilo zanimivo in zabavno Nestrojevo delo »Utopljenca«. V Mariboru pa pride to delo na oder kot glasbena predstava z desetimi operetnimi vložki voj. kapelnika Jiraneka. m Molitve dijakov za mir. Dijaki srednjih šol priredijo v sredo ob 6. zvečer v Alojzijevi cerkvi skupne molitve za mir. Vabimo vse dijaštvo. m Simfonični koncert Glasbene Matice bo jutri v sredo ob 20 v veliki unionski dvorani .Ta koncert velja tudi za gledališko abonente reda 1 m Likof na novi carinarnici. V soboto so imeli pri stavbi nove carinarnice likof. Pod streho je sedaj novo upravno poslopje ter del skladišč. m Cirkus »Medrano« je razpel svoje šotore ob Tomšičevem drevoredu ter bo začel s svojimi predstavami jutri v sredo zvečer. Zadnja leta se večji cirkusi Maribora izogibajo, pa je zato prihod cirkusa za Mariborčane velika privlačnost. m Svilene srajce, najnovejše pri Jakobu Lahu. m V trgovini ujet drzen tat. V Lahovo trgovino na Glavnem trgu sta prišla včeraj dva moška ter kupovala obleke. Naenkrat je eden od njih skrivaj vtaknil pod plašč dve obleki, toda uslužbenec trgovine je to opazil. Oba kupovalca sta naenkrat hotela pobegniti, enemu se je to posrečilo, drugemu pa je uslužbenec pred nosom zaklenil vrata. Je to Karel Strohmeier iz Gradza. m Štampiljke po najnovejšem načinu, trpežno in poceni izdeluje Sofra, Maribor, Gregorčičeva št. 24. Prepričajte se! Zastopnike sprejmemo! m Ugotovljeno ime vtopljenca. Poročali smo že, da je naplavila Drava pri Fali truplo neznanega topljenca, katerega so zaradi poškodbe na glavi tudi obducirali. Raztelesenje pa je ugotovilo, da je dobil vtopljenec poškodbe v vodi, ker so valovi butali z njim v kamenje. Sedaj se je ugotovilo, da je vtopljenec 71 letni Žagar Ferdinand Ramjak iz Padeškega vrha pri Konjicah, ki je služboval na žagi Ivana Kozjeka na Janževem vrhu pri Ribnici na Pohorju. Ramjak je prišel dne 23. aprila na postajo Ribnica-Brezno, da bi nakupil živežnih potrebščin. Ni pa ničesar kupil, ker si je v trgovini naenkrat premislil ter je dejal, da ne potrebuje itak ničesar, ker bo izvršil samomor. Iz trgovine je odšel potem proti Dravi, kjer je res skočil v reko. Gledalce m Torek', 16. maja, ob 20: »Hollyoodc Red B. — Sreda, 17. maja, ob 20: Simfonični koncert Glasbene Matice. Reda B in C. — Četrtek, 18. maja, ob 20: »Dijak prosjak«. Zadnjič. Znižane cene. št. Vid nad Ljubljano Ko šentviška meščanska šola konec vsakega šolskega leta polaga račun svojega dela, si njene prireditve ne moremo misliti brez mladinskega zbora »Jadranski stražarji«. Tudi pri letošnjem nastopu je imel mladinski zbor veliko besedo. Zapel je 16 pesmi skladateljev: Preglja, Tomca, Kra-molča, Prelovca, Mirka, Zganca in Adamiča. Pesmi, večinoma narodne, bi skoraj zadostovale že^ za samostojni koncert. Šentviške »Jadranske stražarje« po pravici lahko štejemo med najboljše mladinske zbore, ki so bili po zgledu Trboveljskih slavčkov ustanovljeni širom Slovenije. Njihove glavne odlike so: čista intonacija, ki se ne skali niti ob najbolj zapletenih akordih; mehak nastavek, ki niti na močnih mestih ne preide v kričanje, lastno mnogim mladinskim zborom; čista vo-kalizacija in smiselno fraziranje. Omeniti moramo tudi lepo muzikalno podajanje, ki je v nemah meri odvisno od pevovodjS. Zbor, ki šteje okoli 80 glasov, vodi g. učitelj Maks Jo van. On je zbor priklical v življenje in ga od nastopa do nastopa dvigal. »Jadranski stražarji so nastopali z uspehom na raznih prireditvah mladinskih zborov, slišali smo jih večkrat v radijskih oddajah, tudi na plošče so jih že posneli. Zboru in njegovemu pe-vovodji želimo, naj bi še večkrat pokazali svoje znanje, mogoče šo pred širšim občinstvom kot do sedaj. — T, zobna pasta Chlorodont Celje c Na Brezjah sta 6e poročila celjski fotograf g. Ivan Kvas in gdč. Zvonka Lesjakova iz Sent Petra v Savinjski dolini. Sodelavcu našega lista ter našemu naročniku kakor tudi njegovi soprogi želimo v življenju obilo božjega blagoslova. c Drevi ob 8 bodo v mestnem gledališču dijaki drž, realne gimnazije v Celju vprizorili Com-nersovo veseloigro »Roksi« v režiji gospe A. Sadarjeve. c Društvo hišnih posestnikov za Celje in celjski okraj bo zborovalo jutri v sredo ob pol 8 zvečer v vrtnem salonu hotela Evropa v Celju. c Ponovno zastrupljenje rib v Savinji. V nedeljo popoldne je Savinja zopet prinesla velike množine mrtvih rib. Kje 6e je zastrupljenje izvršilo, še ni ugotovljeno, vendar so poizvedbe v teku. Poginili so zlasti sulci in lipani, pa tudi belice. c Kmečki tabor bo na binkoštni ponedeljek, dne 29. maja v Sent Jurju pri Celju. Na zborovanju bo blagoslovljen prapor MKZ, kateremu botrujeta banica ga. dr. Natlačenova in podpredsednik narodne skupščine g. Alojzij Mihelčič. c Cesto na levem bregu Savinje bodo razširili od Pečovnika in Vipote do tremerskega mostu na 3 m. Uprava regulacije Savinje je dobila nalog, da napravi na potrebnih mestih v četrti etapi ob Savinji zaščitne ograje. Če bodo potrebna izogiba-lišča, se bodo tudi napravila. c Za romanje na Trsat in Plitvička jezera, katero priredi KPD za binkoštne praznike, so samo še 3 mesta prosta. Zato sc priglasite čim prej v pisarni KPD v Cankarjevi ul 4. c Razširjenje vodovoda v Prečni ullcf. V kratkem se bodo pričela dela za razširjenje vodovoda v Prečni ulici v vzhodnem delu. Mestna občina razpisuje dobavo 256 m cevi. Ponudbe je vložiti do vključno 24. maja. c Opozarjamo na številne razglase mestnega poglavarstva, ki razpisuje nabavo litoželeznih vodovodnih cevi. Ponudbe je vložiti vključno do 24. maja na mestnem poglavarstvu. c Mestna občina celjska bo iz estetskih in higijenskih ozirov izvažala fekalije le v nočnem času, in sicer od 21 zvečer do 5 zjutraj. Mestno poglavarstvo opozarja vse posestnike in oskrbnike, da mestnim delavcem in voznikom ne delajo pri nočnem delu nobenih težkoč. c Nesreča v rudniku. V rudniku v Hrastniku je padel v rovu 56 letni rudniški delovodja Zupan Leopold in si zlomil več reber na desni strani. Zdravi se v celjski bolnišnici. c Slamoreznica je razmesarila desno dlan 5-letni hčerki Jošt Anici iz Verpet pri Frankolovem. c Na Teharju pri Celju set 3 moški napadli 33 letnega kmeta Omersa Jožeta iz Čreta in ga poškodovali na glavi in trebuhu. Kamen za slovenski prosvetni dom — izpričevalo naše požrtvovalnosti Kamnik Lastnike psov opozarjamo, da morajo pse prijaviti najkasneje do 20. maja t. 1., sicer jih bo pobral konjač. Mokronog Trebanjsko-mirensko okrožje priredi v nedeljo, 4. junija celodnevni okrožni tabor v Mokronogu. Dopoldne po prihodu vlaka sprevod od pokopališča na trg, kjer bo sv. maša, po maši tabor z govori. Popoldne po litanijah tekme odsekov okrožja, nato javna telovadba na vrtu g. župana Majcna Aleksandra. Po telovadbi prosta zabava. Na tabor vabimo vse prijatelje in sosede. Kočevje Velik koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane bo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljico Marije v nedeljo, 21. t. m., ob 3 popoldne. Zbor se pripelje v Kočevje polnoštevilen. Dirigiral bo France Marolt. Program bo isti kakor v Ljubljani, Celju, Kranju in Mariboru, kjer je zbor vzbudil močno navdušenje poslušalstva. Velike Lašče Prosvetno društvo uprizori na vnebohod ob 3 popoldne v društvenem domu veseloigro s petjem »On in njegova sestra«. Gostujejo člani prosvetne dramske družine iz Ljubljane. Slovenski delavski tabor v Ljubljani Spored: Dne 4. junija zjutraj ob 6 fanfare na Gradu in budnica po mestu. Ob prihodu jutranjih vlakov sprejem udeležencev in častnih gostov na glavnem kolodvoru. Takoj nato odhod v cerkev sv .Jožefa, v kateri bo ob pol 9 daroval sv. mašo in imel kratek nagovor dekan teološke fakultete, vseučiliški profesor Andrej Snoj. Po sv. maši sprevod delavstva pa Poljanski cesti čez Krekov trg mimo škofijskega dvorca in čez trimostje do hotela »Union«. Častni gostje prisostvujejo sprevodu na balkonu mestnega pa-glavarstva. Ob 10 v veliki dvorani hotela »Union« mani-festacijsko zborovanje slovensko in stanovsko zavednega delavstva. Za uvod v zborovanje zaigra godba državno himno in novo himno ZZD. Na zborovanju govorijo č!ani našega gibanja, zastopniki vseh Delavskih zbornic Jugoslavije, člani našega narodnega vodstva, in predstavnik kr. vlade. Zborovanje in tabor zaključimo s slovensko narodno himno, ter se z novim idealizmom vrnemo na delo za zmatfo našeiia ookreta in naSe stanovske misli. Apostol Kristusa Kralja Prosto po p. Mateo-u. Vrtnice za leto 1039. Izdal Glasnik presv. Srca Jezusovega, Ljubljana, /rinjskega 9. 144 strani. Cena broširani knjigi 10 din, vezani 16 din. Pravkar je v založbi Glasnika presv. Srca Jezusovega izšla lepo opremljena knjižica: Apostol Kristusa Kralja. Knjiga, ki je po svoji vsebini niz duhovnih premišljevanj o rasti, vzgoji in delu pravega laičnega apostola Kristusa Kralja in je prirejena po delu slovitega potujočega misijonarja-''ovornika p. Mateo-a. V naši nabožni literaturi je brez dvoma edinstvena, ker ni to navadna primi-livno-naivno in sentimentalno pisana nabožna knjiga, temveč delo globokih in kleno izraženih misli, neverjetne prepričevalnosti in žarkega izraza, po katerem bo s pridom segel ne le preprosti bralec, temveč tudi razmišljajoči slovenski katoliški inteligent. Tem važnejša pa je knjiga tudi zato, ker je predmet, ki ga obravnava — govori o rasti, vzgoji in delu laičnega apostolata Kristusa Kralja — za naš čas, ki je čas katoliške akcije, tako aktualen. Iz vse knjige kar diha ena sama velika krščanska misel: misel dejavne krščanske ljubezni in altruizma. Človeka, ki bo to delo prebral — in prebral ga bo v enem zamahu — se bo kot aksiom odkrila nujna potreba apostolskega udejstvo-.vanja kot manifestacije altruizma in požrtvovalne ljubezni. Slog, v katerem je pisano to delo, je lep, pre-oričevalen, tu in tam čustveno ubran, vendarle ne »ostane nikoli sentimentalen, kot je to v naši labožni literaturi pogost pojav. Pater Mateo govori tako, da te takoj ogreje in zgrabi in nikdar ne odbije. Vedno je naraven in prepričevalen. Knjigo toplo priporočamo. Prav dobro nas bo pripravila na kongres Kristusa Kralja. Tine i Logar. »Slovanski plesi«. (K dvajsetletnici orkestralnega odseka Glasbene Matice v Mariboru.) Orkestralni odsek Glasbene Matice v Mariboru proslavi dvajsetletnico svojega obstoja z velikim ioncertom, ki bo v sredo, dne 18. majnika t. 1., ob 20 uri v Mariboru. Za svoj veliki dan si je izbral orkester DvorS-kove »Slovanske plese«, eno izmed najlepših skladb lovanske glasbene literature. V te pi,"se je položil Dvorak vse svoje globoko slovansko čustvovanje in ustvaril je neprekosljivo umetnino, iz ka'ere se zrcali slovanska duševnost in miselnost, ki je v lipu vsa raznežena in sanjava, zaprta vase, ali hkratu se sprosti in razplamti ter čvrsto izpriča svojo življenjsko silo. V neugnanem ritmu se vzpne do najvišjih vrhuncev, veselo vriska in poje, toda že v naslednjem trenutku je zopet vsa nežna in otožna. Dvorakovi plesi so tako iskreno prisrčni in domači, pristno naši, da morajo osvojiti in navdušiti slehernega poslušalca. Tehnično in ritmično .padajo »Slovanski plesi« med najtežje orkestralne skladbe. Dirigent tega koncertnega večera kape-ian Josip Jiranek je z veliko požrtvovalnostjo in še večjim trudom navežbal to sijajno instrumen-tirano kompozicijo, katero bodo izvajali amaterji, pomnoženi z godbeniki domačega 45. pešpolka Kapetan Jirflnek je po rodu Ceh in v Pragi se mu je nudila prilika slišali »Slovanske plese« v nterpretaci.ji Celanskega, Taliha, Stupka, Saka in Irugih priznanih mojstrov. Ze kot konservatorist e gospod kapetan pozorno sledil tem priznanim nterpretom, vendar jih danes ne posnema, temveč ie skuša v podajanju čim bolj približati zamisli ;amega skladatelja. Dirigent se ni branil nobenega truda, da s peščico navdušenih ljubiteljev glasbe naštudira kompozicijo, s katero si je pridobil Dvofak svetovni sloves in se uvrstil med nesmrtne genije preteklega stoletja. S lo peščico članov na- daljuje delo, ki ga je pred 20. leti započel veliki idealist in glasbenik prof. Franjo Topič. Glasbena Matica je zašla pred leti v razne težkoče in vprašanje dirigenta še vedno ni rešeno. Zimski koncert je kot gost in iz prijaznosti naštudiral priznani kapelnik ljubljanskega radioorkestra prof. Drago M. Šijanec, ki je bil pred leti tudi sam gojenec matične šole. Za proslavo dvajsetletnice se je ljubeznivo zavzel kapetan Jiranek, dirigent godbe 45. pešpolka, ki se je prav tako kakor prof. Šijanec z vso vnemo lotil podrobnega dela, da doseže čim bolj dovršeno tehnično in muzikalno podajanje. Orkester se bori z največjimi težkočanii in prav zaradi tega zasluži tem večjo pozornost s strani javnosti. Želimo, da bi orkester Glasbene Matice o priliki pomembne obletnice nastopil v razprodani koncertni dvorani. Z obilnim posetom naj se občinstvo oddolži svojemu prvemu glasbenemu zavodu in naj obenem dokaže, da razume idealna stremljenja te peščice prosvetnih delavcev, ki zaslužijo za svoja prizadevanja popolno priznanje. — —a, »M e n t o r«, št. 9-10, zaključuje svoj letnik s šolskim letom. Ta dvojna številka 26. letnika ima tako tudi kazalo, iz katerega se vidi, da so pri »Mentorju« sodelovali priznani sotrudniki, tako zlasti vpoučnem delu, kjer srečujemo imena prof. Anžič, prof. Planina, prof. dr. Bohinec, prof. Boje, prof. dr. Fajdiga, prof. Jesenovec, prof. S. Kranjec, prof. dr. J. Lovrenčič, prof. F. Pengov in prof. F. Vodnik poleg drugih. Med najmlajšimi pesniki so se posebno odlikovali po vrednosti Mauser Karel, Janez Remic in Sfinks. Med pripovedniki pa Dular Jože in Čampa Ivan. V zadnji številki piše prof Planina o potovanju dijakov, kako naj potujejo, da bodo imeli od tega kaj koristi. Članek je potreben prav ta čas, ko se dijaki odpravljajo na počitnice. Lojze Demšar, jezuit, piše o pokrajini tamkaj v dalnji Indiji, kjer misijonari ob ustju reke Gangesa. Viktor Zorman, ki se je uveljavil že v »Domu in Svetu«, prispeva kratko črtico Le-menatarja. Najzanimivejši članek in vreden, da se opozori nanj tudi širše občinstvu, ki so mu drage literarno-zgodovinske drobtine, pa je Lovrenčičev opis Mencingerjevih šestošolskih pesmic, ki jih je slučajno dobil v rokah svojega učenca. Ker dediči ne žele, da bi se pesmi objavile — to je bila želja Mencingerjeva — jih Lovrenčič samo opiše ter ka-rakterizira. Članek je lep spomin na stoletnico rojstva tega zanimivega gore.jskega pisatelja, ki smo .jo praznovali lansko leto, ter lep donesek k slovenski literarni zgodovini. Zanimive so Mencingerjeve pesniške oznake Prešerna, Koseskega in Vodnika, pa tudi Levstika. — To je samo nekaj člankov iz bogate zadnje dvojne številke tega srednješolskega lista, ki ga vsem dijakom najtopleje priporočamo. • V petek, 5. maja so mariborski učiteljiščniki priredili v Narodnem gledališču akademijo, ki je bila med podobnimi poizkusi tako uspela, prireditev, da bi ne bilo prav, če bi jo zamolčali. Najprej je mešani zbor pod vodstvom g. protf. Pahorja zapel 4 pesmi, ki so s preciznim podajanjem in glasovno uravnovešenostjo naletele na topel odmev. Nekoliko manj je užgal tenorist H. Žunec. Sledile so Lorenčakove recitacije Kosovela, Cankarja in Zupančiča. Težišče večera jc bilo v O. Erustovi komediji »Vzgojitelj Lanovec«. Pelo je prevedel, priredil in režiral g. Emil Zmazek. Večino igre izpolnjuje borba med slabimi in dobrimi učitelji. Igra je prav sodobno izzvenela, kar jc pač zasluga g. Zmazka, ki jo je priredil za naš čas in našo domovino. Tudi kot režiser je uspel, saj so mu dijaki zaigrali kot bi bili že stari znanci odra. Občinstvo je pozorno sledilo igri in je igralce večkrat upravičeno nagradilo z aplavzom ob odprti 6cenL Meteor zadel kravo Kadar koli pade na zemljo k akmeteor, vedno poročila ugotavljajo, da ni napravil posebne škode, ker je padel v samotne ali redko naseljene kraje. Res so mesta in vasi iz velikih višin, iz katerih pridejo meteorji, tako majhna in neznatna, da se ne primeri zlepa, da bi meteor na zemlji zadel kaj uničljivega. Veliko meteorjev pa pade tudi v tako oddaljene kraje, da se zarijejo v zemljo in jih človeško oko nikdar več ne vidi. Le po smeri njihovega padanja se da približno ugotoviti, kam je padel. Da bi pa meteor kdaj zadel kako živo bitje, pa zgodovina sploh ne pomni. Letos spomladi pa je padel meteor na neko farmo v Pazadeni. Nad farmo se je v strahoviti eksploziji razletel na drobne koščke, ki so se razpršili na vse strani. Prestrašeni farmer Fred Johnson je takoj po tej eksploziji zaslišal, da je ena izmed krav, ki so se pasle prosto na travniku, bolestno zamukala in padla na tla. Ko si jo je natančneje ogledal, je opazil, da je za pleči težko ranjena, ob rani pa so se poznali sledovi opeklin. Ni bilo dvoma, da jo je zadel eden izmed drobcev meteorja. Ko je dogodek sporočil zvezdami v New York, je ta poslala na farmo strokovnjake, ki so zadevo preiskali in so takoj farmerjevo domnevo potrdili. Okrog kraja, kjer se je krava ob tem dogodku pasla, so še dobili nekaj drobcev meteorja, ki so se zarili globoko v zemljo. Geologi in zvezdoslovci te drobce sedaj natančno preiskujejo, da ugotovijo, kakšen material je v njih. Ukradel avto s šoferjem vred V Orleansu v Franciji je neki prebrisanee — da mu ne bomo kar naravnost rekli tat — odpeljal izpred neke hiše avto zdravnika, ki se je mudil po poslu v hiši. Prebrisanee pa niti opazil ni, da je šofer med tem, ko je čakal zdravnika, legel na zadnje sedeže in krepko zaspal. Pa tudi ni šofer opazil, da se pelje ven iz mesta. Prebudil se je šele po 15 km pota. Malo čudno sta se spogledala z njegovim čuječim namestnikom-prostovoljcein pri krmilu in sta stvar tako uredila, da je oni stopil iz voza in se izgubil, pravi šofer pa je sedel na svoj službeni sedež in voz odpeljal nazaj v mesto; preden pa sta se ločila, sta drug drugemu obljubila, da se ne bosta naznanila. — Tako sta dva pametna človeka najceneje in najhitreje spravila s sveta dva prestopka: eno tatvino in eno malomarno opravljanje službe. KULTURNI OBZORNIK Eva Curie: Gospa Curie Poslovenil Stane Melihar. Modra ptica 1939, str. 387. Slavna iznajditeljica radia (radlum), Poljakinja Marja Sklodowska-C'urie je bila ena izmed najslavnejših ženil, kar jih je kdaj živelo, gotovo pa največja znanstvenica v našem stoletju ter ena največjih dobrotnic človeštva. Dvakrat je dobila Nobelovo nagrado( za fiziko obenem s svojim možem Pierom Curlem, za kemijo sama in pozneje tudi njena hčerka), bila je prva profesorica na Sorbonni, prva članica Akademije, častna doktorica največjih znanstvenih ustanov na vsem- svetu, sprejemali so jo z vsemi častmi v Ameriki, v Stok-holmu, v Varšavi — pri vsem tem pa je ostala skromna svečenica znanosti, ki je zametovala bogastvo, slavo, stik z ljudmi ter živela kot večna študentka svoji vedi, svoji družini in svoji domovini, Poljski in pozneje Franciji, ki ji je v svetovni vojni storila neizmerno dobrega z organiziranjem rontgenovske vojne pomoči. Njena hčerka, Eva Curie, ki se je posvetila sicer glasbeni umetnosti, kot vidimo iz knjige, je sedaj napisala življenjepis te čudovite ženske, svoje matere, in sicer v gladki obliki leposlovnega dela, da se bere kot roman, najbolj napet roman ženske-znanstvenice, svečcnice vede in služabnice človeštva. In ta roman velja za eno najbolj branih knjig zadnjega leta v svetu ter je zato prav, da smo jo dobili tudi v slovenskem prevodu. Med vsemi življenjepisnimi romani, ki so izšli pri nas, je gotovo »Gospa Curie« med najzanimivejšimi ter prav nič ne zaostaja za slavnimi Ludvvigovimi biografijami. V nekem oziru je še bolj zanimiva kot pa njegova »veliki« možje-državniki: kaže nam žensko, ki je bila do zadnjega vsa skromna, pa je vendar prerastla s svojim delom in svojo marljivostjo velikane svojega veka ter se postavila med največje duhovne delavce človeštva, med junake in žrtve znanosti. In na takih stoji razvoj človeštva. Eva Curie opisuje mlada leta Marije Sklodow-ske v Varšavi v času največjega pritiska po ponesrečeni vstaji leta 1863, ko je njen oče bil preganjan srednješolski profesor in ona navdušena Poljakinja v privatni gimnaziji in pozneje državni, toda vedno najboljša — čudežni otrok. Tedaj je tudi — popolnoma v smislu tedanjega duhovnega loka pozitivistov — postala pozitivistka, nagnjena k socializmu, ter je že takrat izgubljala vero, do katere je ostala potem vse življenje indiferentna, če ne sovražna. Potom opisuje njeno hrepenenje po študiju, toda zaradi razmer se je nekaj let preživljala kot vzgojiteljica po plemiških rodbinah, preživela prvo nesrečno ljubezen in podpirala svojo sestro, ki je študirala v Parizu. Šele kot 24-letni ji je bilo dano priti na univerzo v Pariz, kjer se je z vso strastjo vrgla na študij fizike in kemije ter se takoj uvrstila med prve dijake. Ko so ji iz Varšave naročili, naj preštudira problem magnetizma, je prišla v stik s fizikom Curiejem, ki je tedaj imel za sabo že nekaj važnih odkritij. Med njima se je vnela ljubezen, za katero pa se Sklodo\vska še ni mogla odločiti, kajti privabljala jo je Poljska, ki jo je ljubila iz dna duše. Toda ko sta se poročila, sta družno raziskovala znanstvene probleme ter jih v največjem prijateljstvu in idealni skupnosti reševala. Ko je delala disertacijo, sta naletela na novo kovino, ki ji je ona dala ime »polonij«, potem pa sta raziskovala dalje ter odkrila radioaktivne snovi. Hotela je dobiti čisti »radium« ter se je vsa posvetila delu in delu, dokler ni dosegla uspeha: iz nekaj ton uranove rude je izvarila gram radija. To .je bilo odkritje, ki je zamajalo temelje fizike in spada med največje odkritja zadnjega stoletja. Zdravniki so ugotovili lečilne lastnosti te kovine ter jo začeli uporabljati v zdravljenju rakovine. Tako je služba znanstvu odkrila človeštvu nov vir zdravja in sta Curiejeva postala največja dobrotnika človeštva. Po nesrečni smrti soproga (parizer mu je stri lobanjo!) je gospa Curie prevzela njegovo dediščino na univerzi, v laboratoriju in v svetu in razvila radioaktivno znanost po vsem svetu. Žela je najvišja priznanja — v inozemstvu prej kot pa doma v Franciji. Tako je bila ob smrti leta 1934. najslavnejša žena na svetu. Toda bila je čudovito skromna, neželjna slave, dobra mati dveh otrok in najboljša žena, družica prav tako genialnega intelektualca, kakor je bila sama. Slast biografije je vprav v tem, da podaja to znanstveno žejo, strast ter uspehe, ki izvirajo iz dela, iz posvetitve se do dna problemom, ki rešujejo zagonetko stvarstva in vodijo človeštvo na novo stopnjo razvoja. Eva Curie je napeto prikazala lik svoje matere, tako literarno zrelo, da se človek čudi, da je delo poteklo iz rok ženske, ki se je posvetila glasbi in ne fiziki, kot njena sestra, tudi svetovna učenjakinja Irena, naslednica materina. Toda lik gospe Curie je podan zelo plastično in prepričuje osnovno tezo, da je tudi žena genialna ter lahko prav toliko stori v znanosti kot moški in kljub temu ostane ženska, mati. Naše bralce bo motila morda samo mestoma izražena protiverska ost, ki se je v življenju zakoncev kazala v tem, da sta oba bila izrazita pozitivista, mož naravnost volte-rianec, ki ni bil niti krščen, niti nista dala svojih otrok krstiti. Toda to spada k resnicoljubnosti biografije in zrelega bralca ne bo odvračalo od Boga, ki je skrivnost vseh skrivnosti in se polagoma odkriva tudi v takih odkritjih, kakor je bilo odkritje nove prvine po zakoncih Curie, ki sta bila v rokah Njega, v katerega sicer nista verovala. Knjiga je priporočljiva vsem, ki bi znali ceniti duhovno delo in pomen znanstva ter žrtev ljudi, tudi žena, ki se žrtvujejo v zatohlih laboratorijih za vse človeštvo. In danes je treba ta idealizem poudarjati še bolj kot kdajkoli prej. Kar se pa tiče prevoda, me moti prihodnji čas v smislu preteklega časa, kar je vsekakor romanska raba in ni pri nas v navadi. Tudi beseda »pački« na str. 38 bi bila morala biti transkribi-rana v »pončki«, kar pomenja naše »bobe« ali slaščice sploh. — td. Knez namestnik Pavle in kneginja Olga v sprevodu v Via nazionale v Rimu. ŠPORT Jugoslavija : Madžarska 2 :1, , Nervozni Punčec je v drugi tekmi za Davisov pokal med Jugoslavijo in Madžarsko poskrbel^^. neprijetno presenečenje. Izgubil je svoj bof z Asbothom s 5:7, 6:4, 5:N, 9:11. Madžarski gledalci in sodniki so bili Jugoslovanu izredno nenaklonjeni. Madžari so bili po Punčecovem porazu že prepričani, da sq premagali Jugoslavijo definitiv-no, kajti menili so, da bosta naša dva igralca izgubila po Punčecovem porazu tudi še igro v dvoje. Pa so se zmotili. Naša dva igralca sta po hudi borbi vendarle ugnala Madžara Asbotha in Gabo-ryja s 6:1, 4:6, 6:3, 7:5. Tokrat je bil zlasti do,ber Mitič, pa tudi Punčeca skoraj ni bilo mogoče spoznati. V odločilnem četrtem setu sta naša dva igralca dala vse od sebe, da bi si zagotovila zmago. Jugoslavija v boju proti Madžarski vadi z 2:1. Občni zbor »Hrvaške športne sloge« Občnega zbora »Hrvaške športne sloge« so se udeležili zastopniki 217 klubov. Ob 10. dopoldne je bila predkonferenca, ki jo je vodil predsednik Zagrebške nogometne podzveze dr. Ivo Kraljevič. Na njej so sklenili, da se ustanovi nova Hrvatska nogometna liga, v kateri bo tekmovalo osem klubov: Gradjanski, Hašk in Concordija iz Zagreba, Hajduk iz Splita, Sašk iz Sarajeva, zastopnik iz Osijeka (Bata ali Slavija), eno mesto pa ostane prazno za Ljubljano, če bi se pridružila hrvatskemu športnemu gibanju. V tem primeru bi Bačka iz Novega Sada, varaždinska Slavija in prvak Splita tekmovali za osmo mesto tekmeca v hrvaški ligi. Če bi pa Ljubljana ne hotela sodelovati, bi prišla Bačka na sedmo mesto ter bi se za osmo mesto borila samo ostala dva kluba. Predsednik »Hrvatske športne sloge« Medved je nato začel občni zbor. Najprej so bile poslane brzojavke dr. Vladku Mačku, nato pa so bile prebrane pozdravne brzojavke športnih klubov in društev iz vseh hrvatskih krajev. Sledilo je tajniško poročilo, ki med drugim omenja, da je v »Hrvatski športni slogi« 217 klubov s področja zagrebške, splitske in ljubljanske podzveze ter SK Cakovec in Gradjanski iz Čakovca. Poročila so bila soglasno sprejeta. Nov odbor je bil sestavljen takole: predsednik dr. Ivo Kraljevič, podpredsedniki Paričič Fr. in Splita, dr. Klemen Zeljko iz Osijeka, Lucijan Kovačič od Haška iz Zagreba, za tajnike Čuvaj Bogdan, Nikoličič Branko, za referenta športne sloge pa Šuster Ivan ter osem drugih odbornikov. V častnem odboru so dr. Avgust Košutič, dr. Tor-bar, Kaliterna iz Splita, dr. Stipčič iz Osijeka ter bivša predsednika Športne sloge Medved in Po-duje širne iz Splita. Zagrebški delegati so Jugoslovanski nogometni zvezi za reorganizacijo nogometa stavili naslednji predlog: i. Naslov in sedež Zveze. § 1. Vrhovna zveza se imenuje: Vrhovna nogometna zveza kraljevine Jugoslavije. Sedež Zveze je izmenično eno leto v Belgradu, drugo leto pa v Zagrebu. § 2. Osnujeta se dve samostojni zvezi s sedežem v Belgradu in Zagrebu. § 3. Vsa država se deli na Iri športna področja: zagrebško, belgrajsko in mešano. Zagrebško področje tvorijo klubi iz bivših podzvez: zagrebške, splitske, osješke in ljubljanske; belgrajsko področje pa tvorijo klubi iz podzvez: belgrajske, kragujevške, niške, skopljanske in cetinjske. Vsi ostali klubi pa spadajo v mešano področje. Klub, ki je v mešanem področju, se sme samostojno opredeliti za belgrajsko ali zagrebško zvezo. § 2. Pravico proglasiti samostojno nogometno ■»»ima ljubljanska nogometna podzveza, ki postane samostojna avtomatsko z enostavno izjavo. Tafco ustanovljena ljubljanska zveza je popolnoma enakopravna zagrebški in belgrajski zvezi. Delokrog vrhovne nogometne zveze. Vrhovna nogometna zveza zastopa nogometni šport navzven, in sicer 6klepa mednarodne državne tekme, ki se bodo igrale v enakem številu in po značaju na področjih posameznih zvez in v režiji teh zvez. Vrhovna nogometna zveza in zveze so dolžne dati klubom, ki dajo igralce, odškodnino, ki se bo določila po posebnem pravilniku. Tekme, ki se igrajo v inozemstvu, gredo na skupen račun Zveze. Izvaja nadalje državno prvenstvo po posebnem pravilniku, določenem na občnem zboru vrhovne Zveze. Končno rešuje spore med posameznimi zvezami. Vsaka zveza ima.na svojem področju popolno samostojnost in svobodo. Zveze so med seboj neodvisne in se upravljajo same po pravilnikih, ki jih bodo tudi napravile same. Lahkoatletski meeting SK Ilirije Včeraj ob desetih dopoldne je SK Ilirija priredila tam za Kolinsko tovarno lahkoatletski meeting, ki so se ga udeležili atleti v prav lepem številu. Rezultati, ki so bili pri tej priliki doseženi, so prav dobri. Tek na 100 m : 1. Vilar (SK Ilirija) 11,7; 2. Lajko (SK Litija) 12; 3. Lojze (SK Ilirija) 12,4. Skok v višino: 1. Fifi (SK Ilirija) 160; 2. Darko (SK Planina) 160; 3. Mihelčič (SK Ilirija) 160. Tek na 1500 m: 1. Glonar (SK Ilirija) 4:28,2; 2. Kvas (SK Ilirija) 4:30.2; 3. Tavčar (SK Primor-je) 4:32. Omladinci: 1. Agreš (SK Celje) 4:33; 2. Sitar (SK Primorje). Juniorji: 1. Markovič (SK Celje), 2. Plevnik in Razinger (SK Ilirija), 3 Zupan (SK Ilirija). Met krogle: 1. Jeglič (SK Planina) 12,37; 2. Darko (SK Planina) 9,90. Skok v daljavo: 1. Vilar (SK Ilirija) 6,21; 2. Lajko (SK Litija) 5,63; 3. Borišek (Ilirija) 5,54. Tek 800 m: 1. Oberšek( Ilirija) 2,07; 2. Kvas (SK Ilirija) 2,15; 3. Juvan (SK Litija) 2,24. Tek 400 m: 1. Vilar (SK Ilirija) 54,9; 2. Lajko (SK Litija) 57,4; 3. Fifi (SK Ilirija). Motorna dirka na progi Št. Vid-Medno Za včeraj popoldne so bile napovedane motorne dirke, ki jih je bila pripravila MK Ilirija. V Ljubljani je za te tekme vladalo veliko zanimanje, saj so 6e zanje prijavili mnogi naši odlični dirkači. Ker pa je bilo včeraj vreme deževno, se je vodstvo dirk odločilo, da bo dirke preložilo na praznik 18. t. m. Dirkači iz oddaljenih krajev bodo do tega časa v gosteh pri MK Iliriji. Nekaj drugih domačih rezultatov V Zagrebu je Gradjanski v drugi tekmi za pokal dr. Torbarja premagal Hajduka iz Splita z rezultatom^ 2:0 ter si osvojil pokal. V Osijeku je včeraj gostovala Vojvodina, ki je igrala s Slavijo in zmagala s 3:2. V Sarajevu sta igrala domača rivala Sašk in Slavija prijateljsko tekmo, v kateri je proti vsemu pričakovanju zmagal Sašk z 1:0. ISSK Maribor — prvak LNP ISSK Maribor, ki je bil že na Jesenicah premagal Bratstvo s 3:1: je tudi v Mariboru zmagal z 2:1 ter na ta način postal prvak ljubljanske nogometne podzveze. Bratstvo 6e je borilo zelc* požrtvovalno. Planinski parlament v Novem mestu V nedeljo 14. maja je bila v Novem mestu tedna letna ekupščica Slovenskega planinskega društva. Ze na predvečer, v soboto 13. maja se je zbrala večina delegatov na predsestanek, na katerem eo točno in v podrobnostih bila predelana poročila in predebatirani predlogi. Skupščina, katero je vodil predsednik Slov. plan. društva dr. Pretnar, ee je v nedeljo zjutraj ob 8 sestala k delu. Zastopanih je bilo 20 podružnic s 119 delegati. Pozdravil ie navzočne zastopnike oblasti: zastopnika banovine in okrajnega načelstva g. podnačelnika Preskarja, zastopnika vojske g. kapetana Kneževiča, zastopnika mestne občine g. Mahorčiča in druge, nato pa pre-čital pozdrave zadržanih aeniorljev planinslkega gibanja. V uvodnem govoru je predsednik na kratko oSrtal naloge Slovenskega planinskega društva ter zlasti podčrtal njega narodnostni značaj. Razen tega pa vrši društvo še druge naloge in temi je tudi propaganda malo znanih lepot nekaterih predelov Slovenije Letos praznuje novomeška podružnica 25-letnico svojega obstoja. Tajnik dr. Brilej 'je nato podal izčrpno poročilo o delovanju Glavnega odbora in vseh podružnic. Med dTugim je iz poročila razvidno: V letu 1938 je društvo skupno štelo 80 podružnic s 7862 rednih, 1913 mladinskih in 976 članov akademske skupine, skupno 10.751 članov, ca. 300 več kot v 1. 1937. Planinske postojanke Slovenskega planinskega društva je po zapiskih v spominskih knjigah obiskalo v letu 1938 84.054 turistov. Mirno pa lahko računamo, da je bil taktični obisk veliko večji, blizu 150.000. Preide nato na pregled važnejših gradbenih del ter našteva: Popolna preureditev _ hoteda Zlatorog ob Bohinjskem jezeru, ki jo je izvršilo Osrednje društvo v Ljubljani, podružnica v Kranju je dozidala Valvazorjev dom, celjska podružnica gradi kočo na Golteh. dravograjska hoče postaviti kočo na Košenjaiku itd. Alpinsko udejstvovanie je pri vseh podružnicah iprav živo. Zlasti obširno pa je delo društva na kulturnem polju. »Planinski vestnik« je po številu naročnikov (2i00) nekoliko nazadoval; naloga nas vseh je, da ga bo vsaij y3 članov naročila, da bo mogel »Vestnikc dostojno dokumentirati še na-jjrej kulturno višino društva. Pripravlja se reprezentativna knjiga: »Naša planinska flora« v izdaji prof. Petkovška, ilustrirana z barvnimi fotografijami in aikvareli, ki bo res nekaj izrednega. Alpinski muzej ima že precej materiala, a nima še prostora. V preteklem letu so bili tudi številni tečaji tako reševalni, vodniški, oskrbniški. Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Doiin-Sek, je bilo komentar v številkah k delu, ki ga vrši Slovensko planinsko društvo. Blagajnik je po-dalprvo poročilo bilance blagajne Glavnega odbora m Reševalnega odseka ter proračun za prihodnje leto, nato pa je podal obširno gospodarsko poročilo o etanju celokupnega Slovenskega planinskega društva v preteklem letu. Poročilo navaja, da bi vse podružnice potrebovale skupno 3,830.000 din brezobrestnega posojila, da bi se mogle otresti sedanjih težkih bremen visokoodstotnih posojil. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. Član nadzornega odbora Ferlinc nato predlaga blagajniku in celokupnemu odboru razreš-oico, kar 6e tudi soglasno sprejme. G. predsednik ugotovi, da (je lz poroSil razvidno, kako ogromno delo opravlja društvo. Še večja pa je splošna korist, ki jo uživa ves narod od njihovega dela, zato naslovi apel na vso javnost, da društvo res podpre, ni sicer tudi materialno, pri njegovem delu. Slede nato volitve. Po dogovoru na predse-stanku je izvoljen skoraj v celoti stari odbor. Na novo prideta v odbor Kos Vinko (Novo mesto) in Šetinc (Jesenice). Volitve so bile soglasne. Pri samostojnih predlogih je bil sprejet z večino glasov in po dokaj dolgi, živahni debati sklep, da se reševalnemu prispevku, ki ostane kot dosedaj, doda še po dva din letno na člana in dva din od enkratne premočnine v postelji, 1 din na skupnem ležišču za nečlane, ta denar se zbira v poseben fond, s katerim naj 6e reši predvsem vprašanje starostnih podpor vodnikov-reševalcev. — Sledilo je več samostojnih predlogov, ki ee tičejo predvsem notranje upravo društva. H koncu se je zahvalil domaSinu — novomeški podružnici za gostoljubnost predsednik dr. Pretnar, ki je razen tega šo prosil in pozval novomeško občino posebej ter skupaj vae ostale tujsko prometne kraje, da pomagajo podružnicam SPD, ker so dobro delujoče podružnice najboljši porok za uspešen razvoj tujskega prometa. Planinski parlament je s tem skončal svoje dva dni trajajoče zasednnje in se razšel v slogi in zadovoljstvu. To zadovoljstvo pa jo malo zmotila slaba volja »ledenih mož«, ki so preprečili nameravnne izlete na Gorjance, v dolino gradov in na Trško goro. Pa planinski parlament si kljub temu ni dal skvarlti svoje dobre volje nad uspešno opravljenim delou. Gasilci - narodna organizacija K kongresnim dnevom od 13. do 15. avgusta 1939 Malo je znano naši širši javnosti, kako in na kakšen način je moglo ravno naše slovensko gasilstvo doseči tako zavidno stopnjo tehnične opreme. Nepobitna resnica je namreč, da se slovenske gasilce po njihovi tehnični opremi kakor tudi po njihovem organizato-ričnem delu lahko prišteva med prve v državi. Zato bo vsekakor zanimivo, če razsvetlimo in pokažemo, s kakšnimi težavami in požrtvovalnostjo so dosegli naši gasilci stopnjo tehnične opreme, na kateri jim skoraj vsi v državi zavidajo. Zakon o organizaciji gasilstva iz 1. 1933 predvideva kot gmotna sredstva gasilske organizacije sklad, v katerega vplačujejo vse zavarovalne družbe zoper požar 4 in pol odstotka od plačanih premij. Na ta način se pri banskih upravah steka denar v iond, iz katerega se potem 6% po ključu razdeli vsem prostovoljnim in poklicnim četam, V času gospodarske konjunkture, kadar je vplačanih več premij za požarno zavarovanje gasilske čete v Sloveniji lahko računajo na povprečno letno podporo 700 din. S tako majhno letno podporo, ki je sicer popolnoma v skladu s postoječim zakonom, si naše čete pač ne morejo mnogo pomagati. V koliko letih bi si na primer četa s temi podporami zagotovila nabavko moderne brizgalne, ki stane okrog 25.000 din? Kdaj bi si mogla gasilska četa nabaviti drugo potrebno opremo, kakor cevi, plinske maske in podobno, če bi bila navezana samo na podporo iz gasilskega sklada? Res, tudi naše občine vsakoletno prispevajo precejšnje zneske iz svojih proračunov za potrebe gasilskih čet, vendar tudi to še ne more kriti vseh potreb. Kako je torej mogoče, da so slovenske gasilske čete poleg vseh tako majhnih podpor na tako zavidni višini po svoji opremi ter se še vedno bolj izpopolnjujejo? Odgovor je prav lahek za onega, ki pozna prisrčno razmerje, ki vlada med našim narodom in gasilsko organizacijo. Slovenski narod se namreč prav dobro zaveda velikega poslanstva naših gasilcev, zaveda se tudi velikih materialnih koristi, ki jih gasilska organizacija prinaša našemu narodnemu gospodarstvu, ter ji zato stoji ob strani kot najboljši in najpožrtvo-valnejši podpornik. Tako se je danes med narodom in gasilsko organizacijo ustvarila močna vez, ki 6e pač najbolj kaže po veliki požrtvovalnosti tako na eni kot na drugi strani. Torpedo pada izpod neba na vojno ladjo. Slika je bila posneta ob vajah angleškega voj. letalstva. Kako pa se more ta trdna vez in prijateljstvo, ki vlada med gasilci in našo javnostjo, na najočividnej-ši način prikazati v javnem življenju? Redko se dobijo za to primerne prilike, prepričani pa smo, da bo ravno leto« ob času gasilskega kongresa od 13. do 15. avgusta v Ljubljani najlepša prilika za to. V Ljubljano ne bodo prihiteli samo mnogoštevilni gasilci iz Slovenije, temveč tudi iz cele države, prihiteli pa bodo še posebno njihovi podporniki — slovenski narod, ki bo na ta način skupno z gasilci manifestiral za naše narodne ideje. Ni lepšega, če se narod predstavi v svojih slikovitih narodnih nošah! Tako nai bi bilo tudi ob kongresu! Polne ulice narodnih noš in uniformiranih gasilcev bodo pač najjasnejša in najlepša slika velike povezanosti in prijateljstva. Slovenske narodne noše naj ob gasilskem kongresu preplavijo našo belo slovensko prestolico! Narodne noše bodo na zunaj javno kazale mnenje, ki ga ima naš narod o gasilcih. Brhka slovenska dekleta ter resni obrazi naših očancev bodo na zunaj vsakomur jasno pokazali že s svojo navzočnostjo, da nesebično delo gasilcev ni ostalo neopaženo, ne, še več, da je cenjeno ter visoko upoštevano. Za kongresne dni v Ljubljani bo pač najlepši in najslikovitejši prizor nepregledna množica gasilcev v lepih temnomodrih uniformah, posejana kot s cvetjem s pestrimi narodnimi nošami. To bo obenem učinkovit prizor, ki bo vsakomur nazorno prikazal ljubezen in požrtvovalnost, ki jo goji slovenski narod do naših gasilcev! Zato: Narodne noše pohitite za kongresne dni 13. do 15. avgusta 1939 z našimi gasilce v belo Ljubljano, slovenska prestolnica vas bo dostojno sprejela! Drugi tečaj za oskrbnike planinskih postojank je priredilo Slovensko planinsko društvo v Ljubljani, dne 6. in 7. maja t. 1., v Aleksandrovem domu v Logarski dolini. Udeležili so se ga oskrbniki planinskih postojank iz Savinjskih Alp, Zasavja in nekaterih gorenjskih planinskih postojank, ki se iz raznih razlogov niso mogli udeležiti prvega tečaja, ki je bil v decembru v »Zlatorogu«. Odzvalo se je 22 oskrbnikov, ki so pripeljali s seboj tudi osebje, ki ima v planinskih kočah neposredno opravka s • turisti. Posebno važnost polaga SPD na to, da oskrbniki pravilno postopajo prirMPteažitok ..... Tečaj je vodil gospodar Osrednjega društva SPD Cesar Jože. Oskrbniki in njihovi pomočniki oziroma pomočnice so se zbrali že v petek, dne 5, t. m. zvočer, v Aleksandrovem domu v Logarski dolini. V soboto ob pol 8 zjutraj so se pričela predavanja, ki so obravnavala organizacijo planinstva in pomen, planinstva za tujski promet, dalje določila, ki jih jo izdalo SPD o pravilnem postopanju v planinskih postojankah, n. pr. o postopanju pri nabavah, o upravi planinskih koč, obračunavanju med društvom in oskrbnikom, o zaščiti prirode, markiranju potov itd. Največja pozornost v tem tečaju pa se je posvečala praktičnim vajam v serviranju, postrežbi in vedenju napram gostom. V teh predmetih je poučeval strokovnjak g. Kos, znani in spretni vodja mnogih servirnih tečajev Združenja gostilničarjev. Tako je vsak oskrbnik dobil osnovne pojme o pravilnem serviranju in vedenju; pričakovati je, da bo r>ouk rodil mnogo uspeha. V nedeljo zjutraj se je nadaljevalo razpravljanje o oskrbništvu planinskih postojank in so ob tej priliki oskrbniki izrazili svoje želje. Razen tega pa so se vršile ponovne načelnik reševalnega odseka SPD g. dr. Brecelj praktične vaje v serviranju. Ob 10 je seznanil oskrbnike z vsem, kar potrebujejo v lekarnah planinskih postojank in pri prvi pomoči ob nezgodah v planinah. — V nedeljo popoldne so se oskrbniki odpravili zopet v svoje kraje. S tem tečajem je nadaljevalo SPD svoje delo za izobrazbo svojih oskrbnikov. Tečaje bo ponav- V Los Angelesu so zgradili nov kolodvor. Ko so ga slovesno izročili njegovemu namenu, so po tračnicah prepeljali tudi 35 centimetrski top, da bi tako pokazali trdnost novih naprav. Tečaj za cepljenje v Brusnicah Pred- kratkim je priredila banska uprava v Brusnicah tečaj za cepljenje, ki ga je vodil g. prof. Anton Flego z Grma, prisostvoval je tudi kmetijski reierent iz Novega mesta g. Malasek. Celodnevni tečaj je odlično uspel. Udeležilo se ga je 70 tečajnikov, deloma gojenci Kmetijske šole na Grmu, deloma gospodarji in kmečki sinovi iz vseh krajev Gorenjske, Notranjske in Dolenjske. Veselje je bilo pogledati tc ljudi, ki so neutrudljivo delali in precepljali 180 velikih češenj in 92 kostanjev ter pri tem porabili 1700 cepičev. Pre-cepljevali so večinoma v gozdu na Jurjevcih, tik nad Brusnicami, ker se v gozdu doslej nihče ni zanimal za precepljenvanje. Tu pa raste na tisoče kraenih češenj in bo tudi tu s precepljevanjem lahko kmalu nastal »češnjev gaj«. Visoko gori v češnjah so cepili fantje in prepevali med delom. Takih tečajev si želimo še! Hvala banski upravi, ki v praksi kaže svojo ljubezen do zapuščene Dolenjske, hvala vodji tečaja za njegovo iniciativo, hvala kmet. referentu in vsem tečajnikom. Češnje so «d-cvetele v najlepšem vremenu in pričakujemo, da bo šlo tako naprej, eno najboljših sadnih letin. ljalo vsako leto na izhodiščih, ki so za oskrbniko posameznih gorskih skupin najprimernejši. 'Aleksij Pelipenko: Ukrajina joka . •. Vedno so se slišali v Volovodivki glasovi, o skorajšnji \Tr pustitvi župnika Nikandra. Za to je poskrbel okrajni komisar. Kjerkoli je srečal kakega Volovodivčana, je začel z njim pogovor in se tudi približno izjavil, da župnikova zadeva dobro stoji. Zato so se kmetje pomirili iti čakali na dan, ko se bo župnik vrnil. Ničesar niso več storili za njegovo rešitev. Cerkvene zadeve je medtem opravljal nek sosednji duhovnik. V župnišču sta stanovali dve cerkveni sestri in varovali skromni ostanek imetja, ki je župniku Nikandru ostal po vseh boljše-viških hišnih preiskavah. Sodna preiskava. Dva meseca dolgo je bil župnik Nikander sam v mrzli in vlažni luknji čekinih zaporov v Vinici. Zadovoljen je bil, da je bila preiskava končana in da ga niso dalje izpraševali. V celici je samoval in je ves dan premolil. Molil je za svoje vernike in molil je za one tri častnike, ki so jih mučili pred njegovimi očmi. Molil je tudi za svojo ženo, da ne bi za njim preveč jokala. Da je pa med tem že umrla, še ni izvedel. Nekega dne so se odprla vrata njegove celice. Cekist ga je pozval, naj mu sledi. Peljal ga je v pisarno preiskovalnega sodnika. V pisarni ni bilo razen nekega čekista nikogar in ta mu je prebral uradno obvestilo, da bo 2. septembra zaradi njegove zadeve sodna razprava. Župnik Nikander se je zdrznil. Do tedaj je bilo le še tri dni. V teh treh dneh ni imel župnik miru. Premišljeval je noč in dan, kako bi prepričal sodnike o svoji nedolžnosti. Kako jim bo dokazal, da ni zločinec in da bi za gladujoče in pomoči potrebne ljudi rad vse razdal, prav vse. Le cerkvenih predmetov ne, ker je njegova dolžnost, da jih reši za svojo cerkev. »Gotovo jih bo težko prepričati,« si je mislil, >če so vsi taki kakor preiskovalni sodnik Arnold Nus. Najbrže so že v naprej sklenili, kako me bodo kaznovali. Hočejo le cerkveni zaklad, sicer jim ni do ničesar drugega, saj pravice ni pri njih. Jaz jim nič ne pomenim.« Le malo je spal v teh treh nočeh. Bil je popolnoma živčno ubit. Bolj in bolj je postajal nemiren in le v molitvi je našel uteho in mir. Molil je, da bi Bog odvrpil hudo od srca njegovih sodnikov in da bi jih vodil po poti pravičnosti Premišljal je tudi, kakšno kazen bo dobil. »Komunistom se zdi moje dejanje tatvina,« si je mislil. »Zato me bodo najbrže obsodili na nekaj let ječe. Pred nekaj leti, ko še nismo imeli te svobode, so tatove in vlomilce kaznovali z nekaj leti ječe. Ker pa je pri boljševikih vse bolj strogo, me bodo gotovo obsodili na težko prisilno delo. Oni pa, ki vse ve, je pa vendar ljubi Bog. Naj store z menoj kar hočejo.« * Na dan sodne razprave so prišli zjutraj okoli devetih trije težko oboroženi čekisti in odvedli župnika Nikandra. Peljali so ga v veliko dvorano, kjer še nikoli ni bil ln kjer naj bi bila proti njemu razprava. Ta dvorana je bila še dokaj čista in v redu. Na sredi je stala velika, rdeče pokrita miza, okoli nje pa lepi, mehki z rdečim baržunom prevlečeni stoli. Na steni, za sodno mizo je bilo mnogo slik. Največja je predstavljala Lenina, ob strani so visele slike Trockija, Kalinina, Džerzinskega, Zinovjeva in drugih komunističnih prvakov. Župnik Nikander je sedel na zatožno klop, ki je bila pred sodno mizo. Za njim se je postavilo šest čekistov z nasajenimi bajoneti. Debelo uro je župnik Nikander sedel in čakal. Končno so se odprla stranska vrata in v sobo so vstopili sodniki. Sedli so za mizo, predsednik v sredo, na vsako njegovo stran po eden prisednikov. Četrti je bil zapisnikar. Takoj nato so se vrata zopet odprla in pojavil se je zastopnik rdeče pravice. Sedel je na desno od sodnikov. Bil je državni pravdnik Cekincga sodišča v Vinici. Predsednik tega sodišča je bil mlad, kvečjemu širiindvaj-setletni Jud. Bil je majhen, toda precej rejen in v ustih je imel pet zlatih zob, ki jih je ponosno kazal. Zato se je tudi vedno smehljal, ali pa je imel usta odprta. Pisal se je Silim Pulver. Župniku Nikandru ni bil Jud Pulver popolnoma neznan. Saj je bii doma vendar iz vasi Skornišči v lipovskem okrožju. Tam je živel njegov oče, ter se bavil s sadno kupčijo. Vsako poletje je potoval od vasi do vasi in kupoval ter prodajal. Še pred nekaj leti je z njim hodil njegov sin, ki je bil sedaj sodni predsednik in mu je pomagal varati kmete. Ta sin je zelo hitro napredoval. Med vojno bi moral iti k vojakom. Da bi se pa temu izognil, si je izbil zobe, se praskal po očeh, zaradi česar je postal na enem očesu škilast, odrezal si je tudi en prst. Kot nezmožen, je zardi tega ostal doma in je skupaj z očetom kupčeval s sadjem. V šolo ni nikdar hodil. Le to je znal, kar ga je naučil vaški rabin. Tega pa ni bilo dosti. Rabin je poučeval na ta način, da je od jutra do večera tekal od hiše do hiše, da je učil judovske otroke branja. Ker pa je moral oskrbeti na desetine hiš, zato ni ostalo dosti časa za poedinca. Hitro mu je moral učenec prebrati odstavek, ki mu ga je dal učiti prejšnji dan, urno mu je dal novo nalogo in že je bil v sosednji hiši. Ofroiki kotiček. 44 Konti AhaHčj Nosan in Zalika Četrto poglavje Na luni polet v čudežni svet Ko pa je bila Luna že tako daleč, da je ni več dosegel mili glas iz zlate Tralalove trompete, se je strašno razjezila, ko je poškilila na nos, raz katerega je bingljala zanjka, spletena iz vsemogočne Cirečarove brade. Zaman jo Luna skuša odvozi jati ali sneti s silo: zanjka je priraščena in bo taka ostala, dokler ne odbije prva ura po polnoči. »» *n» ifcg*. Kdor zida dobi ves stavbeni materijal pri trg. dr. z o. z. MATERIAL Ljubljana, Tyrševa c. 36 a Telefon 27-16 — — Brzojavi: MATERIAL Birmanska darila po nizkih cenah pri J. VILHAR, urar Ljubljana, Sv. Petra cesta 36. Sprejmemo več ključavničarjev za izdelovanje tehtnic. Služba stalna, plača dobra. Pcviudbe poslati na VISUNG A. D„ BEOGRAD, Karadjordjeva 81. Kur)a očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrn]ak, lekarnar, Sisak Varujte ae potvorbl Zaščitni znak Mati oglasi V malih uKlaHlh velja vsaka beseda 1 din; lenltoiiojikl •Klasi t din Debelo tiskane naslovne besede ae računajo dvojno. Najmanjši inesek u mali oglas lt din. • Hali ■Klasi ae plačujejo takoj pri naročilu. ■ Pri orlaslh petltna vrstica po S din. • Za pismene odgovore ded* malih oglasov treba prlloiltl anamko. H Službeiiče Vodovodni instalater vojaščine prost, Išče Biužbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7674. Upokojenec poštenjak, želi zaposlenja kjerkoli, vajen Vseh del. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7514. (a) Kovaški pomočnik začetnik Išče službo za takoj. — Pevec Anton, Trbtnc, p. Mirna, Dolenjsko. (a) rnfffffiBii Najugodnejši nakup moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14. Ljubljana. (I) Lepa orehova jedrca ln cvetlični med dobite najceneje v »Medarnl«, Ljubljana, židovska ul. 6 Prave bergamaške osle dobite najceneje v želez-nlnl Fr. Stupica. Ljubljana, Gosposvetska c, J. [ Kuharica z dolgoletnimi spričevali Išče službo v župnlšču. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7637 (a) Blagajniška začetnica, vajena ročnih del, Brednjlh let, vsestransko zanesljiva, Išče namestitve v Kranju. -Cenj. ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Iskrena hvaležnost« 7576. ,) Mizarskega pomočnika sprejmem za skupno de' lo. Reguza, Livada 9. Hlapca »Presto« kolesa večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne ob roke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rat>liena kolesa.vzamem« v račun. * Nova trgovina Tyrševa cesta 36 (Nasproti Gospodarska zveze). h konjem sprejmem. Izve se: Tržaška c. 2, Ljub ljana. (b) Krojaškega pomožnika za velike komade sprej mera takoj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7808. (b) Krojaškega pomožnika za mešana dela, ln pomočnico za dela v roko, sprejmem takoj. Kroja-štvo Walland, Sv. Petra cesta 6-II. Uradnico za pisarniška dela in ki bi vodila trgovino samostojno, lahko tudi začetnica. sprejmemo takoj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7817. (b) V vseh okrajih Slovenije potrebujemo nujno agil-ne, poštene gospode ali gospodične za stalno propagandno delo. Zajamčen mesečni zaslužek 1400 din. Interesenti naj se samo osebno predstavijo tekom 8 dni v Ljubljani Lavričeva 9. (b) + Umrla je naša zlata mama, stara mama, sestra, teta in svakinja, gospa Leopoldina Vidic vdova sodnika Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 16. maja ob 5 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče na Zale. Kamnik, Dunaj, dne 14. maja 1939. Tone, sin; Mici, hči; brat, svakinja, teta, vnuk in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Na izlet !< župana Permeta jama je ponos in krasota slovenske zemlje. V njej si lahko vsakdo ogleda naravne podzemeljske ln kapniške krasote. Mreže ostelje najceneje pri ovic, zaloga pohištva, Komenskega ulica 34. (1) za pc Andlo' Palme Brzojav! Najnovejše, prave »Dete-ring kosilnice in žetvene priprave so zopet v zalogi. Fr. Stupica, žolez-nina, Ljubljana, Gosposvetska cesta X. (1) Damsko in moško kolo najboljša znamka, ln ra> dio, zelo poceni prodam, Zabjak 6-1, Strnad. (1) Štorja za strope betonsko in drugo železo, razna pločevina, cement in vsa druga že-leznlna stalno po nizkih cenah na zalogi! — Fr. Stupica, LJubljana, Go sposvetska 1. (1) Po ugodni ceni prodam osebni avto znamke Fiat, v zelo dobrem stanju, en aufdoppellt, 1 stanz ter več drugih čevljarskih strojev In raznih kopit Kukci naj se blagovolijo obrniti na naslov: Franc Rablč, Šenčur pri Kranju I Automofor Motorno kolo DKW 200 ccm, zelo dobro, zelo poceni prodam ali zame njam za avto. žabjak 6-1, Strnad. (t) Vna jem ODDAJO: Lokal za manufakturno trgov! no se takoj odda proti odkupu Inventarja. - Po nudbe v upravo »Slov. pod »Center Ljubljane« št. 7818. (n) Najuspešnejša reklama za vsako podjetje so oglasi v časopisju. Pripravite zato vaš oglas za ljubljansko številko »Slovenca«, ki bo izšla 3. junija ob otvoritvi ljubljanskega velesejma! Kam pa kam? Krovska in vsa v to stroko spadajoia dela izvršuje solidno in po zmernih cenah Jernej Nemec, Domžale, Ljubljanska cesta 12 pri katerem se dobi tudi ves za to potrebni materijal. •lllEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIil=lll# MODROCE otomane, kauče itd. dobite poceni in solidno pri Ivan Hablč-u tapetnik Kopitarjeva ulica 1 nasproti »Ničmana« Kupimo Železno posteljo zložljivo, rabljeno, ohranjeno, kupim. Markovšek, Podnart. (k) Vsakovrstna zlato kupuje po najviSjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana Wollova ulica št 8 Cunje krojaške odrezke, star papir, tekstilno odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbolter, Maribor, Dravska 16. (k) mm Trgovska hiša Prešernova ulica, Ljubljana se proda. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod Trgovska hiša« št. 7765. Lepo hišo sadnim vrtom, poljem in gozdovi, oddaljeno • kilometre od industrij skega mesta Kranj, stoječo ob glavni cesti — prodam. Naprodaj je tudi hiša sama brez polja in gozdov. Naslov v upravi .Slov.« pod št. 7811. (p) LEPA HIŠA V BELI CERKVI (pri Novem mestu) pripravna za gostilno ln trgovino, z lepim eado-nosnikom, ležeča poleg cerkve tn šole - ugodno naprodaj. Obrniti se na Zadružno zvezo v Ljubljani, Tyrševa cesta 38 Štirinadstropna palača v Beogradu, v ulici Kra lja Aleksandra, nova, do naša 27.000 din mesečne rfente, se proda za 1 ml lijon 200.000 din v goto vini, ostalo se prevzame dolg Hlpotekarne banke Interesenti naj se Javijo na naslov: Inž. Igor Lo kar, Beograd, pošt. pre tlnac 1000. (p) II Živali Prašičke p II 8 tedno stare, prodam. -Ivan Pezdir, Brezovica 17 Naprodaj po primerni ceni 2 stavb nI parceli v Izmeri 628 m' blizu trnovske cerkve, 10 stavbnih parcel v Izmeri 600 do 660 m", najlepša lega pri Sv. Križu. — Zaokroženo posestvo Srednje Gameljne št. 27, 60.000 m': ugodni plačil ni pogoji. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7636. (P) lil m fij m [0 iTI ili AlPEKO-plOSCC Hidravlično stisnjene Terrazzo in druge plošče za tlakovanje in oblogo sten, obložne in polne stopnice ter vse druge izdelke iz umetnega kamna, izdelane s pomočjo modernih strojev, dobavlja v prvovrstni izdelavi in kvaliteti; ,,/UMKO", Indnsfrlta umetnega kamna Ljubljana, Turseva cesta 48 • telefon 29-30 Vzajemna posojilnica r. i. z o. z. f Ljubljani, Miklošičeva cesto 7 poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in oErestuje nove vloge po 4% do po dogovoru« Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožkal Zahtevajte prospekti Posojilnica daje kratkoročna posojila. Po vaši Želii Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v LJubljani Kopitarjeva 6/11 v svoji črtalnici razne poslovne lrnffge, ako niso le ▼ zalogi, Istotako izvrSi tudi vsa druga knjigoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. Posebni oddelek za Izdelovanje damskft torble, pasov, denarnicin drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmeta vedno v lepih, modernih fasonah. Cene skrajno nizke. Posluilte sel K svojemu Bogu je odšla naša predobra, zlata mamica in stara mamica, gospa JULIJA ALBERT Na njen poslednji domek jo bomo spremili v torek, dne 16. maja ob 4 popoldne izpred mrliške kapelice Leonišča, Šlajmarjeva ulica 2. Sveta maša zadušnica se bo darovala v sredo ob četrt na osem v stolnici. Molimo zanjo! Ljubljana, dne 15. maja 19B9. Žalujoči otroci. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž Izdajatelj: inž. Jože Sodia Urednik: Viktor Cenčit