Poštnina plačana v gotovini.
MURSKA SOBOTA, 6. julija 1930.
Cena 1 Din.
Izhaja vsako nedelo.
CENA : na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare.
Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
S prilogov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga
Uprava : Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806.
Leto XVII. št. 27.
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28.
Nova bolnica v M. Soboti.
Županstvo velike občine M. Sobota je dalo banskoj upravi ponüdbo, da bo občina pri zidanji nove bolnice pomagala v telko, da dá brezplačno zemlišče za Zidanje i vpela elektriko v novo bolnico. Na ponüdbo je dobilo županstvo sledeči odgovor :
„Kral. banska uprava je vzela z najvekšim zadovolstvom na znanje sklep obč. odbora v seji dne 15. maja 1930. s šterim se je občina obvezala, da dá brezplačno na razpolago zemlišče za zgradbo nove bolnice v M. Soboti i zvrši električno napelavo v novoj bolnici.
V imeni zdravstvene slüžbe v dravskoj banovini izražam občini svojo zahvalo, štero zvolite priobčiti obč. odbori.
Zemlišče, štero je občina namenila za novo bolnico, si bo ogledala posebna komisija ; den i vöro ogleda sporočim sledkar. — Ban : Dušan Sernec s. r. “
Tomi odgovori se cela Slov. krajina veseli, Zednim pa prosi bansko upravo, da kem prle začne z zidanjom nove bolnice, ar je za vso kroglino neobhodno potrebna.
Prof. Jos. Zidanšek.
Komaj so v Maribori pokopali stolnonoga prosta dr. Mateka, so zvonovje oznanili smrt drügoga, ravnotak znanoga i prilüblenoga moža, 72 letnoga — Josipa Zidanšeka, vpokojenoga profesora mariborskoga bogoslovja i prvejšega ravnatela dijaškoga semenišča. Što je Zidanšeka Poznao, ga je spoštüvao i lübo, ar je bio blaga düša. Kak ravnatel i kak profesor je zgojo slovenskomi narodi vnogo dühovnikov, ki se ga vsi z zahvalnostjov spominjajo. Včio je tüdi vse naše mlajše dühovnike i še nešterne zdašnje bogoslovce. Prekmurce je meo še posebno rad i se je rad pogovarjao od naših razmer.
Živo i delao je Bogi v čast, zato njemi Vsemogočni tüdi plačila ne odtegne.
Konec šolskoga leta na gimnaziji.
Ar je usoda sobočke gimnazije v zvezi z živlenjom cele Slovenske krajine, ne bo odveč, da zdaj ob zaklüčki šolskoga leta tüdi na tom mesti spregovorimo par reči.
Zaklüček šolskoga leta je prineseo vnogim veselje, vnogim pa tüdi žalost, veselje, tistim, ki so srečno dokončali razred, v šteroga so hodili, žalost pa onim, ki do mogli še v jesen delali izpite, preci pa je tüdi takših, ki so popunoma buknoli i do mogii razred ponavlati. Ka se tiče učnih uspehov, je naša gimnazija edna najslabših v našoj banovini (samo dve sta še slabšivi).
Šteri so zroki, da uspehi neso bolši, na tom mesti ne bomo naštevali. Gotovo je, da velko krivdo nosijo v tom pogledi dijaki sami. Dnešnja moda je takša, da mladoga človeka odvrača od včenja. Šport, ples, različne drüge igre, čtenje plitvih romanov itd. — to je tisto, ka dnes zanima mlade lüdi. Poleg vsega toga šola trpi, ar je za dijaka prava mantrača, če se more včiti. Vsem, štere v tom tali zadene kakša krivda, priporočamo, naj majo vsikdar pred očmi, da je živlenje žmetno i se trbe s trüdom pripravlati na nje. Što je v mladosti ne prijateo resnoga dela, nego vzeme vse lehkomiselno tüdi v živlenji ne de mož na svojem mesti i bo vsikdar čüto žmečavo živlenja.
Krivda nad slabimi uspehi v vnogom slučaji zadene tüdi dijakove stariše. Večkrat smo naglašali, da se more stariš med šolskim letom brigati za svojega dijaka. V tom pogledi je potrebno, da se stariš od časa do časa oglasi pri gospodaj profesori i se zanima, kak dijak v šoli na-

predüje. Če zvedi, da ne vse tak kak bi moglo biti, ar je dijak manjak ali pa ma kakše drüge falinge, more nasproti svojemi deteti pokazati, da je stariš. To je dosta bolše, kak pa da bi potem zavolo dijakove nemarnosti meo nepotrebne stroške. Za letos je takše briganje prekesno, ar se več ne
da nikaj spremeniti. Zapomnijo pa si naj starišje te reči za prišestno leto. Se razmi, če je šteromi stariši vseedno, kelko let hodi njegovo dete v eden razred, potem se njemi ne trbe za nikaj brigati.
Zdaj na konci leta moremo spregovoriti še od drüge stvari. Znamo, da je bila višja gimnazija v nevarnosti i so se dijaki že pripravlali za odhod. S težavov se je nazadnje posrečilo obdržati višje razrede. Vsi, ki so k tomi pripomogli, posebno pa ban, g. Dušan Sernec, ki je kazao našoj gimnaziji velko naklonjenost, naj sprejmejo najprisrčnejšo zahvalo. Ar
je popolna gimnázija Slovenskoj Krajini neobhodno potrebna, prosimo vse dozdašnje prijatele i druge merodajne činitele, naj delajo na to, da se višji razredi nadale obdržijo.
Čestitamo.
Gospod Baša Naci, brat bogojanskoga plebanoša, je položo v Zagrebi na veterinarskoj fakulteti diplomski izpit. Novomi g. živinozdravniki iz srca Čestitamo.
Novi plebanoš.
Preminočo nedelo je g. č. kanonik i dekan Ivan Slepec v Pertoči vpelao novoga plebanoša g. Štefana Vargo. Pri toj priliki so verniki na viden način pokazali lübezen i poštüvanje do novoga g. plebanoša. Cerkev i farov so lepo okinčali i so postavili tüdi dva slavoloka. Novomi g. plebanoši želemo pri düšnopastirskom deli vnogo božega blagoslova. Kak se je do zdaj trüdo v düševni i telovni blagor lüdstva, tak se naj trüdi z lübeznostjov za to tüdi od zdaj naprej.
Ogen v skladišči Našičke.
Preminočo sredo je v Jabšiči v skladišči lesne drüžbe Našička, ki je izvažala les tüdi iz Eszterhazyjovih logov, vövdaro ogen, ki je vničo do 20 jezer metrov drv. Škoda znaša do 3 miljone Din.
2
N O V I N E
6 julija 1930.
Kalendar.
julij (31 dni)	28. teden.
dnevi
tedna
7
8 9
10
11
12
13
pond.
tork
Sreda
četrtek
petek
Sobota
nedela
lin. kat.
Viligoj Jelisava Anarhija Amalija Pij I Mohor i Fort Marjeta
Evang.
Vilibald Kilian Luiza 7 bratov Pij
Henrik
Marjeta
Senje: 7. Ormož, 8. Ljutomer, 10. Puconci, 13, Pužovci, Sv. Martin, Dolnja Dubrava.
Vreme t Vetrovno. Proti konci tedna napovedüjejo dež.
Novi vozni red:
Hodoš:
Prihod iz M. S. ob ll14 i 1743 vöri odhod v M. S. ob 6




 i 1204 vöri
Murska Sobota :
Prihod iz Hodoša ob 745 i 1340 vöri odhod v Hodoš ob 930 i 16 vöri
prih. iz Ormoža ob 912, 1541, 1935, 2040 v. odh. v Ormož ob 516, 920, 1410, 1858 v. Ljutomer s
prih. iz G. Radgone 543, 1415, 1923 v. odh. v G. Radgono 840, 1510, 2004 v.
Ormož :
prih. iz M. S. ob 702, 1310, 16, 2048 v. odh. v M. S. ob 728 1355, 1615   1854 v.
v D. Lendava :
prih. iz Čak. 516; 908, l349, 2038 v. odh. v Čak. ob 526, 1015, 1416, 21 v.
Čakovec :
prih. iz D. L. ob 625, 1125 odh. v. D. L. ob 423 , 802, 1255, 1932 v.
Ka novoga v Belgradi ?
Sokolski dnevi. V soboto i nedelo so se v Belgradi zaklüčili sokolski dnevi. Kak listi poročajo, takših slavnosti Belgrad še ne vido. V sprevodi je šlo do 25 jezer Sokolov i Sokolic, gledalo pa ga je do 200 jezer. Ob priliki teh prireditev je Nje g. Vel. kral darüvao Sokoli jako lepo zastavo.
Dr. Marinkovič odišeo v Romunijo. Zvünešnji minister, dr. Marinkovič je preminočo nedelo odpotüvao v Bukarešto. V Romuniji so ga jako prijazno sprijali. V Bukarešti je meo rázgovore z ministri. V audijenci je bio tüdi pri krali.
Svetovna politika.
Italija se oborožüje. Vlada je odločila za oborožüvanje pol miljarde i je s tem pokazala, da se šče pripraviti nasproti svojim sosidom. Ta odločitev italjanske vlade je znova poslabšala razmerje med Francijov ino Italijov.
Francozi zapüstili Porenje. Preminočo nedelo so zadnje francoske čete i oblasti zapüstile zasedeno zemlo. Lüdstvo je nad tem kazalo svoje veselje, ovak pa se je izpraznitev zvršila mirno.
Revolucija v Boliviji. V amerikanskoj državi Boliviji je vövdarila revolucija, štera je odstavila vlado i je postavila na vodilna mesta drüge lüdi.
Murska -Sobota
Vidov den.
Kak vsako leto, se je tüdi letos obhajao 28. junija Vidov den. V vseh treh cerkvaj so se slüžile žalne slüžbe bože. V kat. farnoj cerkvi je opravo službo božo mil. g. kanonik Slepec Pri meši so bili Predstavniki uradov, gimnazijci, Šolska deca i preci drügih vernikov.
Zvünašnje proslavo Vidovoga dneva so priredila šolska deca z nastopom v Sokolskom domi. V gojdno je bila prireditev za deco samo, popoldnevi pa za drüge goste med temi so bili gg :mestni komandant, s. nač. Lipovšek, vladni tajnik dr. Bratina. Š. nadzornik Čižek, z gospami, vučitelstvo i vnogo drügih gostov. Deca so z nastopom pokazala, kelko premorejo pod skrbrnm: vodstvom. Tak  pevski
zbori kak tüdi vsa drüga posamezno nastopajoča deca so prav dobro rešili svojo nalogo.
*
Smrtna kosa. V tork popoldnevi je bio pokopani 81________letni L
Šedl, ki je bio prek 40 let uslüžbenec grofa Szaparvja. Pokojni je bio eden izmed tistih, od šterih se lehko pravi „veren slüžbenik“ zato je bio tüdi jako prilübleni. Z vernim delom si je zaslüžo miren počinek, a toga ne vživao. Na stara leta je mogao živeti v velkom pomenkanji. Pa če tü ne prijao zadostnoga plačila, se vüpamo, da ga je dobo od nebeskoga Gospoda.
— Abiturijenti. Višji tečajni izpit (maturo) je delalo na gimnaziji pod Predsedstvom gimnazijskoga ravnatela, g. dr. I. Tominšeka iz Maribora 11 osmošolcov. Med temi je 8 izpit napravilo, trije ga pa bodo v jesen delali. Izpit so položili gg. Camplin Ivan (z odličnim uspehom), Gaberc Vlado, Jerič Mihael, Kovač Stefan, Nemec Ludvik, Škraban Janez, Vlaj Štefan; Wolfarth Ludvik.
Slovenska krajina
Naročnikom v Chicagi. Najtoplej se zahvalimo gospodoma, širiteloma Denša Ivani i Horvat Štefani, ka sta pobrala i nam poslala vso naročnino. Ravnotak se zahvalimo vsem naročnikom, ka so redno plačali. Dužni so ostali samo : Gerič Štefan, ki bo sam poslao 4 dol. naročnine ; Tompa Ivan ki je odišeo domo v Polano dužen 2 dol., Kustec Matjaš, šteroga žena pride domo i te plača, Radoha Ivan, komi so hodile polleta i dužen 2 dol. Vse ovo je plačano i smo dobili 14:420 Din. naročnine. Plačali so nam tüdi podporo na M. List i to Žalig Verona 2 dol., Čizmazija Anton, Ritlop Ana i Toplak Ivan pa vsaki en dolar. Za kalendare smo dobili 14 dol. za znake pa 3 60. Na Dom sv. Frančiška smo sprejeli dva kamna to je 24 dol. Dala sta ga :
Žižek Štefan z ženov Magdov i Toplak Ivan z ženov Marijov, oba z Hotize. Bog povrni vsem vse trüde i dobrote. — Uprava Novin.
Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici.		34
— Pozdrav pošilajo : Škalič Alojz iz Mainz-Kartheima svojemi g. plebanoši-tišinskomi, ženi, bratom, sestram, tišinskoj fari g. Kleklni, g. Kereci pa vsem poznancom i naročnikom Novin. — Šprager Milan Šofer iz Beltinec, ki se nahaja v Canadi, svojemi oči, vsem svojim sorodnikom i poznancom pa naročnikom naših Novin. Naznanja, da redno dobiva naše liste. Pošila 2 dolara za sirote beltinske fare. Penez je izročeni g. plebanoši Vadovič Rudolfi. Mladi gospod Šprager potem piše sledeče : „Z garantnim pismom naj nišče ne hodi v Canado. Na takšega tü niti ne poglednejo*. On sam je s takšim pismom šo, pa ne dobo slüžbe. Sreča njemi je bila, ka je znao nemški. Zročo se je Mariji Pomočnici v varstvo, opravo sv. spoved, redno drži svojo katoličansko vero, zato. ga pa tüdi blagoslavla Bog i njemi dobro ide. Ponosen je na svojo slovensko mater i njoj zahvalen, da ga je versko vzgojila. Vsakomi priporoča, naj se ne da v roke kakšim agentom-špekulantom, nego naj si poskrbi „Afidavit“. On de šo vsakomi v tom pogledi na roko, ki se na njega obrnejo potom naše uprave. Hvala lepa za to obvestilo. Uprava Novin. — Zelko Štefan z Niedererlenbacha pozdravla sebeštjansko-
ga g. plebanoša, celo faro, vučitela i vučite-
co, vso svojo rodbino, familijo Kerecovo i Klekl Jožefa, izdajatela Novin.
Izlet v Beltince. V nedelo, dne j 6. julija 1930 se vrši ogled semenograjske postaje v Beltincih (Nemščak), posebno lepo uspelih poskusov z novovzgojenimi vrstami pšenice i ovsa Odhod: iz Murske Sobote v Dokležovje z vlakom ob 9·20 pod vodstvom predsednika kmetijske podrüžnice g. Samca. Za kolesare je odhod iz Rakičana ob 9. vüri pod vodstvom sreskoga kmetijskoga referenta. Srbski načelnik : Lipovšek.
— „INKA“ dišeča vinovica odstrani za gotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI.
Što ma opravek v Maribori, Ljubljani i Zagrebi, naj potüje tak iz Sobote, kak iz Lendave s prvim jütrašnjim vlakom.
6. julija 1930. 
NOVINE
3
JOS BENKO
MURSKA SOBOTA, Telefon Štev. 8.
IZVANREDNE NIZKE CENE ! NAJBOLŠI AUTOMOBILI  ! ! !
Vožnje do 2 osebi od 3 Din. za km. Komisije po 4 Din. za kilometer.
Več oseb po dogovori.	4
AUTOPODJETJE
AUTOPODJETJE
— Bakovci. Od 22. junija do 2. julija je bila v našoj  šoli razstava, ki je zanimala vse občane. Z radovednosti smo šli gledat starši i drügi: delo naše dece. Kda smo prestopili prag učne sobe, smo se začüdili ar še takšega nesmo videli v našoj šoli. Okrašene stene z razno vrstnimi lepimi 
slikami, po stalaj i po stelažaj lepo zložene ročna dela naše dece : od dečkov raznovrstno, kmetijsko orodje i od deklic lepa ročna dela. Skoro ne mogoče vervati, da malo dete možno z malim nožom  to vse napraviti. Veselje i zadovolnost je občüto vsaki človek, najbole pa starišje, kda so videli delo svoje dece. Za vse to se trbe zahvaliti našemi šolskomi upraviteli g. .Milan Deskoviči i vsemi čitelstvi, ki se z velkov lübeznostjov i požrtvovalnostjov trüdi, da bi našo. deco navado k deli.(Razstavo si je ogledalo tüdi sosedno vučitelstvo i se je pohvalno, izrazijo od nje. O. ur.)
— Smrt v Müri. Preminoči teden: se je šo v Müro kopat 28 letni L. Povše, železniški strojevodja iz M. Sobote. Pri železniškom mosti v Dokležovji se je spüsto v Müro iz štere več ne prišeo. Kak se je zgodilo, pod vodov nesreča, se ne ve. Sirmak je
ali prišeo v vrtinec ali pa ga je zgrabo krč. Našli so ga v soboto na ižekovskom hatari. Pokopali so ga v nedelo na ižekovskom cintori. Na sprevodi se je zbralo več želežničarov i preci drügoga ljüdstva.
—	Spremembe v občinaj. Sv. Jüri, je dobo novoga župana. Prle je bio župan Bokan Franc, zdaj pa je prišeo na njegovo mesto Donoša Jožef. Bokan ostane v občinskom odbori kak odbornik. V Korovcih je razrešen dužnosti občinskoga odbornika Bernard Josip i je na njegovo mesto imenüvani Gutman Anton.
— Novi autobus. V tork je začno vozit med D. Lendavov, M. Sobotov, i Prosenjakovci velki autobus. Vnogi so želeli, da bi med Lendavov i Sobotov skoz Hotizo, Črensovce i Beltince vozo kakši automobil; Zdaj se jim je žela spunila.
—Delavcih Taki se sprejme 30 delavcov (težakov) za nasipavanje ceste. Plača je na vöro 3 do 4 Din. Oglasiti se trbe kem prle pri Borzi dela v M. Soboti,
—Otvoritev gasilskoga doma. Ljutomersko gasilno drüštvo dovrši te mesec svoj novi gasilski dom, Zidari so že zapüstili zgradbo, mizari, klepari, slikari pa: opravlajo zadnja dela. Te gasilski dom je stavbo, kakših je še malo v Jugoslaviji. V pritličji je velka garaža za brizgalno, automobile i drügo; gasilsko orodje, v nadstropji pa na ednoj strani stanovanje, na drügoj strani pa dvorana za seje in zborovanja. V sredi pročelja se dviga 23 m visoki zidani türen, ki se bode vporablao za süšenje cevi i za razgled. Türen je pokrit z velkov betonskov ploščov obdanov i je z njega lepi razgled na Mursko polje, Prekmurje, Medjimurje, na austrijsko i vogrsko mejo. Slovesna otvoritev te veličastne gasilske stavbe se vrši v nedelo, dne 10. avgusta. Na to vsa drüštva že zdaj. opozarjamo.
Dečko —znati moreš.
(Iz knige : Fantič, le gor vstan!)
Veselo praviš, da si rad, dokeč si mladi. Veseli ! O, to pa to ! To maš prav ! Veseli pa veseli ! Gledaj, da se ne boš držao, kak da. bi ti kokoš pojela krüh !
Prav je, če si veseli, samo nekaj ti bom povedao : Znati moreš biti veseli. . . Kaj ? ! Ali trbe to šče znati : veseli biti ? Ali toga ne ve vsakši? —Nák ! Verjemi mi da toga ne, ve vsakši. Ništerni bi bio rad veseli, pa je postao strašno žalosten. Malo počakaj, ti bom o teh že povedao !
Ali bi rad znao, kak moreš biti: veseli ? Ti pa povem; Tak bodi veseli, da ti toga ne bo nikdar žao ! Tisto je pravo veselje, ki ga boš lehko zmirom veseli ki se ti ne bo nikdar zagrenilo, v polni spremenilo. Če se bodeš za deset, ali pa za devetdeset let nazaj spominjao svojih mladih, let, boš pravo ; Mladi smo bili, pa veseli smo bili, pa šče dnes mi ne žao, —potem si znao biti veseli i
nesi bio zadnjič veseli, samo boš še. I kak pa šče ! . . . Če boš pa svojega mladostnoga veselja na ednok žalosten, potom, to ne bilo pravo veselje ! je bila to samo nekša sladka, a kratka veselivost i slepilo, ki te je premotilo.
Vidiš, jaz sem poznao ednoga dečka, ki je bio star komaj 16 let — šče napol deca — pa je že hodo ponoči z vekšimi dečki po vesi. Zakaj je hodo ? Zato, ar je ščeo. biti veseli. Pa kak se njemi je godilo tam vöni ? Zjütraj so ga najšli mrtvoga — pod oknom nekše lesene hiše, v šteroj je bila doma malovredna deklina . . .
Povej mi, ali bi ti ščeo biti tak veseli ! Ali bi ščeo, da bi bilo tvoje veselje tak kratko i se tak končajo ?...
Čüo sem od drügoga, ki je bio star tüdi samo 17 let. Ščeo je biti veseli i je odišeo zvečer z drügimi dečki v krčmo pit. Pa so se nekaj sposvadili i spotukli, v tistom bitji njemi je pa eden porino nož med rebra,— i so ga prinesli domo še živoga a k zavesti ni prišeo, ležao je še par vör v omedlevici, — za par vör pa
je izdihno . . . Njegov oča mi je to sam pripovedavao.
Ka praviš na to ? Ali bi ti želo tak mladi mreti ? No, pa če bi tüdi mro, — a tak brez potrebe mreti, kda bi šče lehko dugo živo — i pa na takši način ! . . .
Ali ne to, da bi se človek zjokao ? Dva dečka, mladiva, čvrstviva, veseliva, komaj sta začnola živeti, pa sta že končala, — tak hitro, tak žalostno !
Pa misliš, da sta samo teva dva tak prišla ? O dragi moj, na  stotine, ne, na jezere jih je bilo tekom par let slovenskih dečkov, ki so v cveti let tak žalostno sklenili svoje mlado živlenje.
Zakaj ? Veseli so ščeli biti, pa — ne so znali . . . O ti preklicano veselje, kak si jih ti strahovito premotilo ! O, kak se jim je to veselje zagrenilo! . . .
*
Knigo bi mogao meti i se po njenih navukaj ravnati vsaki slovenski dečko. Što si jo žele spraviti, jo dobi za 12 Din. v Prekmurskoj tiskarni v M. Soboti.)
ZA NEDELO.
Po risalaj štrta. Evang. sv. Lukáč vu 5. táli.
Vu onom vremeni, gda bi se vnožina sünola na Jezuša, ka bi poslüšala reč Božo ; i on je stao poleg ribnjeka, Genezaret. I vido je dve ládji stojéčive kre ribnjeka: ribičje so pa vö stopili, ino so práli mreže. Stopivši pa vu edno ládjo, štera je bila Šimonova proso ga je, ka bi jo od zemlé od-
4
NOVINE
6. julija 1930.
rino edno malo. I sedéči, včio je z ládjice vnožino. Gda bi pa henjao gučati, pravo je Simoni: pelaj na globočino i prestrite mreže vaše na lovlenjé. I odgovoréči Šimon pravo je njemi; Mešter, celo noč delajoči nikaj smo ne vlovili ; ali na reč tvojo rasprestrém mrežo. I gda bi to včinili, zaprli so rib vnožino veliko, trgala se je pa mreža njihova. I kivali so tüvárišom, ki so bili vu drügoj ladji ; ka bi prišli i pomágali bi njim. I prišli so i napunili so obe ládjici, tak, ka so se malo ne progražale. Štero gda bi vido Šimon Peter, doli je spadno pred kolena Jezušova govoréči : Odidi od mene Gospodne, ár sam jas grešni Človik. Ár je groza obišla njega i vse, ki so žnjimi bili, nad ribami, štere so vlovili : prispodobnim tálom i Jakoba i Jánoša, sini Zebedaeušove, ki so bili tüváriške Šimonovi. I veli Šimoni Jezuš: Ne boj se, od eti mao boš že lüdi lovio. I vö potégnovši k zemli ládjo, vsa ostavivši, nasledüvali so njega.
Razgled po domovini.
Zemla pokopala dvoje dece. V dalmatinski vesi Cisla se je zgodila velka nesreča. Delavci so kopali fundament za edno hišo. Pri tom se je zemla zrüšila i pokopala pod seov dvoje dece, dva delavca pa je močno ranila.
S kolami podro biciklista. Po cesti v Zg. Šiški pri Ljubljani se je na biciklini pelao dijak I. Hafner. Na ednom ovinki njemi je prišeo nasproti s kolami nekši hlapec. Zaleto se je naravnoč v dijaka. Velka sila je vrgla toga na tla. Dobo je močne poškodbe na nogi i na obeh rokaj. Pokvaro se je tüdi biciklin.
Pošta upravništva.
Lesic Janoš, Trdkova 53. Gubič Štefani so lani hodile Novine v Rauschendorf i ma 42 Din. duga na staro. Prle nesmo mogoči naprej-pošilati, dokeč se stari dug ne poravna. Što je to zmislo, ka ma na prejplačano ? Prosimo, dajte to na znanje Gubiči v Rauschendorf. Ne smo mogoči nikomi na porgo pošilati. Delavcom v Nemčiji : Več jih je naročilo naše liste potom g. Kereca. Mi je pošilamo, a naročnino je malošto plačao. Prosimo vse, naj jo taki plačajo, ovak bomo liste stavili. Želko Štefan, Niedererlen-bach. Din. 38 sprejeli.
Gospodarstvo
Vapnjeno živinče. Mogoče ne niti edne kmečke hiše, pri šteroj še nikdar ne bi meli napnjenoga živinčeta. Vnogo je tüdi takših kmetov, ki so za volo napnjenosti zgübili mogoče najbolše marče i to samo iz toga zroka, ar neso znali ravnati z njim. Napnjenost pri živini pozročajo gazi, šteri se delajo v vampi pa nemrejo vö. Kak se naj pomaga napnjenomi živinčeti ? Z duhanom, petrolom, slaninov itd. ne, čeravno Vnogi tak delajo. To živinčeti več škodi kak hasni. Najbolši Pomočnik je živinozdravnik. Če toga ne pri roki, si naj vsakši za prvo silo pomaga na sledeči način. V frtao litra vode se zmeša za edno žlico salmijakovca (se dobi v apoteki) i se takša mešanica vlije na vsake frtao vöre živinčeti v gobec. Što nema salmijakovca, lehko nüca vapneno vodo (s šterov se polje Vapno). Zvün toga trbe živinče s slamov ribati po teli, posebno pa po črevi. Dobro je če živinče tüdi nekelko hodi. Potem se naj tak postavi, da bo zadnji tao niže od prednjega i po črevi se naj močno stiska. Što dobro razmi, živinče lehko smekne v vamp. Na lepo srečo pa naj toga nihče ne proba, ar lehko ma več škode kak haska. Za vse nevarne slučaje pač najbolše, da se pozove živinozdravnik, ki zna, ka trbe včiniti.
Kmetovi pomagači v ogradi. Zelenjavi, sadnomi drevji najbole škodijo male stvarce, ki zgrižejo listje i korenje. Teh malih stvarc kmet nemre vničiti, ar nema zato časa pa tüdi do njih ne pride. Vničüjejo jih njegovi dobri pomagači. Med temi sta jež i krt, šteriva vničita dosta škodlivih živalic. V zraki pomagajo kmeti ftice, štere napravijo telko haska, da se niti ne da zračunati. Hasnovita je celo krota, ar na vöro poje do 30 malih živalic. — Se razmi, da more kmet te svoje pomagače poš-
tüvati i tüdi svojo deco včiti na to, da njim dajo mir.
Konjsko Premovanje v Beltincih se vrši za celo Slov. krajino v tork, dne 19. augusta t. 1. ob 10 vöri predpoldnom. Na Premovanje se naj priženejo samo najbolše živali mrzlokrvnih fajt. Za vsako prignano žival trbe Prinesti skočni listek v dokazilo, da izvira od državnoga ali licenciranoga zasebnoga žrebca. Ocenjevanje i obdarüvanje se vrši v štirih skupinah i to : 1.) Kobile z žrebeti od 4. leta dale ; za žrebeta je prinesti spüščalni list. 2.) Mlade kobile i to triletne pripüščene ali nepripüščene i štiriletne pripüščene; za pripüščene je Prinesti skočni listek. 3. Žrebičke ednoletne i dvoletne. 4.) Žrebički ednoletni i dvoletni samo najbolše fajte. — Sreski načelniki : Lipovšek.
Cene :
Penezi (3. julija.) : dolar Din 56—, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7 90, lira Din 2·90, pengő Din 9·80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2·20.
Živina: biki, jünci i telice Din. 8—10 (jako debeli Din. 11), krave Din. 4—8, teoci Din. 14—15·—, svinje Din. 16—17·—(debele do 18 Din.)
Zrnje : pšenica Din. 180 — 205, žito Din. 120, kukorca Din. 95—120, krumpli Din 50, ajdina Din. 140, proso Din. 150, črešnjevec Din. 200, mešani Din. 100 -120.
Mlinarski pomočnik
se taki sprejme, ki guči nemški i slovenski. Istotam se sprejme tüdi Vajenec. Pismene ponüdbe je poslati ANTONI MEITZ mlinari, Sotina p. Rogaševci.
Mlatilnica.	2
Zavolo drüge küpnje se oda na ratno odplačilo 6 let stara mlatilnica z „LANZ“ samohodečov lokomobilov 6 GP. Pozvedi se pri lastniki Poredoš Fr. Moravci p. Martjanci,
Rojaki !
Gda bodete hodili v Ljubljani se nepozabite oglasiti v oštariji pri „Majarončku“ prek od špitala, tam bodete vsigdar najbolše postreženi.	2
Mlatilna garnitura
(17 let stara) Lanz lokomotiva 6 konj. sil samovozač, i mlatec Máv se kompletno oda. Več se Zvedi pri VOGRINČIČ ALEKSANDER strojni klüčavničari v Murskoj Soboti.
RITUPER ALOJZ
mehanikar i trgovec z biciklini
v MURSKOJ SOBOTI
ma skladišče najbolših biciklinov i delov za bicikline. 4
Iz sveta.
12 dni je spala. Iz Jassyja v Romuniji poročajo čüden slüčaj spalne bolezni, štere žrtev bi skoro postala mlada deklička. 14 letna Ioana Mura je nekega dneva zaspala i se 12 dni ne prebüdila. Njeni stariši so mislili, da njim je vmrla i so jo že šteli pokopati. Občinski Zdravnik jih je komaj prepričao, da mala Ioana ni mrtva, nego samo spi. I je prav meo, ár se je Ioana po 12 dnevaj prebüdila i najprle je prosila, naj njej dajo jesti.
Papov spomenik v Dessi. V Dessi, kde se je rodio papa Pij XI. so odkrili spomenik. Odkritji je prisostvovao milanski nadškof Schuster, vatikanski drž. tajnik Pacelli i škofa iz Pavie i Bergama i zastopniki oblasti. Spomenik je izdelao kipar Bresler v bronzi i marmori v naravnoj velikosti s tiaro. Na podstavki so trije bas reliefi, šteri predstavlajo tri dogodke iz pontifikata zdajšnjega papo: 1. Podpis lateranske pogodbe. 2. Izpape iz Vatikana. 3. Papovo srečanje z italijanskim kralom i kralicov. Mesto Dassi je za to svečanost bilo lepo okrašeno.
6. julija 1930.
NOVINE
5
Za naše male.
Dva popotnika.
Dva popotnika sta hodila po sveti. Kda že dugo hodita, opazita, da je njima sfalo skoro že ves živeš. Nikaj drügo sta že ne mela v torbi kak samo še pečenoga kokoteka, šteri je pa bio tak mali, da se ž njim niti eden ne bi mogeo nasititi. Ar se nesta mogla zediniti, kak bi si raztalala pečenoga kokoteka, sta se nazadnje dogovorila sledeče: Med spanjom se njima bode gotovo kaj senjalo. Šteri bo meo lepše senje, tisti naj dobi kokota.
Ležeta oba i zaspita. Proti jütri se pa zbüdi prvi popotnik i pita svojega še na pol zaspanega tovariša, ka se njemi je lepoga senjalo.
— Povej ti prle! njemi odgovori tovariš. — Jaz še na pol spim.
„Meni se je senjalo, da sem vido lepo zlato košarico. V toj košarici so angeli spravlali popotnike v nebesa. Tüdi jaz sem sedo v toj košarici i sem prišeo srečno ravno pred boži prestol.“
„Čüdno!“ pravi drügi. Meni se je ravno to senjalo. Kda sem pa vido, da so se nebeska vrata zaprla za tebov, sem si mislo, da lačen itak ne prideš iz nebes, zato sem stano i sem kokoteka že ponoči pojo.“
Tovariš na te reči ne znao kaj povedati. Žalostno je požirao sline i je mislo, kak srečen je bio drügi, kda je pojo kokota.         Gjörek Marija, Mlajtinci.
VGANKE.
Zadnja številka. Rešitev : Ministerski predsednik.
3.) Zvon.
4.) Što drügomi jamo kopa, sam v njo pade.
Nove vganke :
V šteri lonec nemremro vlejati vode?
Kaj je te mož ? (Obe poslao A.
Z. Žirančele
Gomboša, Krajna.
Slovenski
pregovor.
(Poslala Ratnik Viljenka
Vančavas)
radkin ap ilsim hinšerg etevs ilsim jagalop jnan ratlo pel rokak idob eted obulj ašud ajovt.
Skriven napis za deco. (Poslao
Zver Jos.
_______________________________ V. Polana
Lesena nogica, gola glavica, što pozna možiča. Primi ga za nogico, ribaj ga ob glavico pa te speče v rokico. Ka je to ? (Poslao Domjan Franc, Krog.)
Za nagrado razpisujemo knigo : Fanfič le gori stan’.
Za smeh.
Plüska po telefoni. Kmet je naküpo razne stvari pri trgovci v mesti. Kda je poravnao svoj račun, pravi trgovci: „Zdaj moram iti šče k semenari na Rimsko cesto, da mi pošle 40 kg. detelčnoga semena’“ Trgovec je pokazao na dež, ki se je levao Odzvüna i pravo:	„Kam ščete
zdaj iti, grmi i treska. Zakaj bi hodili tak daleč, samo tü v te telefon povejte! “ — Trgovec je pozvao po telefoni semenara. Razložo je kmeti, kak naj guči v tisto skleco i kmet je tülo: „Pošlite 40 kg. detelčnoga semena na Žirce v Peščenicaj, ali povem vam, če pošlete tak kak zadnjič, vam prevrnem semenarijo !“ — Tisti hip, kda je izpovedao zadnjo reč, ga je po lici vdarilo tak močno, da je spadno znak. Strela je vdarila v telefon. Kmet pa je mislo, da njemi je poslao semenar po telefoni plüsko, pobrao se je i tülo: „Strela grobijanska ! Čakaj, da vidimo, što zna bole!“ Ne si dao dopovedati, v dežji je bežao k semenari i Plüska, štero je dobo semenar, je prinesla kmeti 14 dni zapora.
što süši seno. Vučiteo : „No, Francek, što pri vas süši seno?“ Francek : „Hlapec i oča“. — Vučiteo: „Što pa pri vas Anica?“ -- Anica: „Pri nas mati i dekla.“ - Vučiteo : „1 pri vas, Jožek ?“ Jožek misli, nato se odreže: „Pri nas pa sunce süši seno !“
Za kühnjo.
Keksi. Omesi se testo iz pol kile mele, 9 dek žmočaja, 2 belic, poldva deci mleka, frtao kile cukra i pecivnoga praška. Testo naj počiva
pol vüre, potem se rezvala i se izrežejo iz njega keksi.
Žganiki. »Što pa ne ve, kak se kühajo“ — bodo küharice začüdeno gledale, kda do videle napis. Istina, pri vsakoj hiši se kühajo, küha pa jih edna küharica tak drüga ovak. Dobri ajdinski žganiki se skühajo na sledeči način : V laboško ali renglo sipli do frtao litra ajdinske mele i jo mešaj, dokeč se dobro ne segreje. Potem vlej na njo frtao litra vrele, osoljene vode. Vsevküp mešaj par minot. Skühane žganike dobro zabeli z mastjov. Takši žganiki so dobri z mlekom ali z govenskov župov.
Šče kamen bi se zjokao !
Mantra . . . zavija v želodci, grize v črevi . . .
Če se tüdi Vam kda tak godi, te se obotavlajte ne vzeti a cukri nekelko kaplic Fellerovoga prijetno dišečega Elsafluida. Elsafluid z zakonom zavarüvan ! Ste se že kda prepričali od toga kak zna ublažiti bolečine to že 33 let znano narodno sredstvo i kosmetikum ? Kak delüje z ribanjom i pranjom pri bolečinah v prsih zasliženosti v grli pri protini i revmatizmi, kak obramba proti gripi ? Ravnotak tüdi pri nervozi, slabosti, glavoboli in nespanci — kak obkladek na čelo i senca !
To pomaga !
V lekarnah i vseh spodobnih trgovinah: poizküsne stekleničice 6 Din, dvojne steklenice 9 Din, specijalne steklenice 26 Din.
Po pošti : najmenje 1 zavoj z 9 poizküsnimi ali 6 dvojnimi ali 2 specijalnima steklenicama stane 62 Din. Trije takši zavoji že s poštninov i zavojom samo 139 Din. Naročila na naslov:
EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Centrala .146.
Če pa potrebüjete dobro odvajalno stredstvo, ki krepi želodec, te zahtevajte Fellerove Elsa-kruglice, 6 škatlic 12 Din.
6.
NOVINE
6. julija 1930
Najfalejša Autotaksa
v MURSKOJ SOBOTI je pri
KÜČAN IVAN mehaničari
Cena za km. 3·50 D.
HALO !	HALO !
Najbolše mašinsko remenje od vsake širine iz najbolših čeških fabrik. Vsaki falat je fabriško garanterani. — Kak tüdi vsakefele ledra i šujsterskih potrebčin se dobi edino po najnižjih cenaj v trgovini
CÖR ANA
trg. z ledrom i čevlarskimi potrebčinami
MURSKA SOBOTA
Aleksandrova 2.	9
Küpim edne dobre cimbale
če mogoče s šolami i notami vred. Cenjene ponüdbe z navedbov cene je postati v Prekmursko tiskarno v M. Soboti pod značko „ Krasni glas, “	1
Vajenec
iz bolše hiše se sprejme za peka pri POLLAK peki v M. Soboti.             2
vas prvi pogled
pri küpüvanji vöre naj bode posvečen zaščitnoj znamki. Staroznane znamke
„IKO“ „OMIKO“ i „AXG“ iz Švicarske tovarne vör tvrdke H. Suttner Vam nudijo jamstvo, da küpüjete solidno odpomoč vöro. Vöro za celo živlenje !Ar se vporabla samo izbrani materija ! velike finese i trajnosti.
Že
za
44
Din dobite pravo švicarsko Anker-Remontoir
žepno vöro št. 120 i samo 58 Din stane prava švicarska RemontoirRoskopf vöra št. 121. s Ia strojom, s svetečim se radium-številkami i
kazalci. Že za
98
Din dobite zapestno vöro št. 3720 s koždobrim strojom i
natim remenom,
dobre kakovosti. A prava poniklana Anker-büdilka št. 125
stane
sama
49
Din. Vsaka Suttnerova vöra je točno pregledana, zapira se proti práhi
sigurno i pošila se jo po
povzetji, z več letnim jamstvom. Rizike nega, ar to ka se ne dopadne, se vöodmini, ali pa se povrne penez.
Tüdi Vi dobite brezplačno
novo veliko ilustrirano domačo knigo ženskih i moških-vör, lančekov, prstanov, vühanov, okrasnih predmetov pa zlatih, srebrnih darov itd., če jo zahtevate. Pišite še dnes svetovnoj razpošilati tvrdki :
H. Suttner, Ljubljana št. 945.
RAVNATELSTVO
Občinske hranilnice
v MURSKOJ SOBOTI
naznanja, da se je hranilnica v varaškoj hiši v njene nove prostore odselila. Ta hranilnica davale na tabulacijo, na menice ali zadolžnice po najfalejšem interesi posojila. 
Vloge so najbole zagvüšane, zato se tüdi sirotinski penezi i uradni depositi v toj hranilnici morejo vlagati.	2
Iz bolše                             se sprejme pri
hiše   vajenec BRAUN ALOJZ peki v Murskoj Soboti	2
JEDINE SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE:
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17.
Sprejema v zavarüvanje :
1. Proti ognji : a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, pohištvo, zvone i spodobno ; c) polske pridelke, zrnje i krmo.
2. Zvone glaže proti razpoki i prelomi.
3.	Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj.
Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVIN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javiti se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno !
KMEČKA HRANILNICA i POSOJILNICA
v GORNJOJ LENDAVI r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge i je obrestüje
8%
Za vloge je dobroga stanja že več, kak
20,000.000 Din.
Posojila dovolüje na poroke i knižbo (tabulacijo). Rentni davek od obresti plača
posojilnica sama.
Kmetje, obrtniki, delavci i trgovci
vložite svoje peneze v to kmečko gaso, ki podpira v stiski naše lüdstvo.	1
6 julija 1930.
NOVINE
7
Štefan lazar :
KRALJICA -ESTERA.
Povest po zgodbi iz Sv. pisma.
— Blagoslovi te Ahuramazda !
In je odšel s čudnim smehom.
Lahko noč ! je dejala za njim Fajdime in je zaprla vrata. —Lopov . . .
Iz sosedne sobe se je slišal tih jok. Kraljica je klečala pred belo posteljo kneza Pulu.
—	Ne joči se . . . vzbudi se !
Kraljica Vasti je nemo gledala svojega edinega sinčka. Otrok je sladko spal. Na okroglem, rjavordečem obrazu mu je poigraval Morda se mu je sanjalo o materi.
— Kako je lep ! je šepetala kraljica.—Kako krasen !
Nežno ga je poljubila na čelo in je vstala.
— Ali mnogo joka !
—	Tolažim ga.
— Moj bog !
— Rekla sem mu, da si odpotovala v Egipt, a se kmalu vrneš in mu prineseš od tam krasno ig-
račo. Vprašal je, na kateri strani je Egipt, povedala sem mu in sedaj vsak dan gre sedet v vrt in se neprenehoma ozira proti Egiptu, a vseeno tako potrpežljivo pričakuje tvoj prihod . . .
— Artembares je rekel, da si bila pred Kserksem.
Da. Prosila sem za tebe, omenila sem tudi žalost malega kneza, a ni pomagalo nič . . .
— Kaj je rekel ?
Ustnice so se mu tresle, obrnil se je proč in je le toliko rekel, da me da šibati, ako še enkrat omenim tvoje ime.
— Pazi, Fajdime ! Ako, tudi tebe zadene nesreča, kdo bo potem pazil na mojega Puluka ?
Zopet je šla k postelji, na obraz mu je dahnila poljub in ga je dolgo gledala, da bi si vtisnila v dušo vsako potezo njegovega obraza.
— Kaj dela Kaerkses ?
— Mitridates pravi, da s poveljniki izdeluje noveovojne načrte zoper Grke . . .
Na zunanjih vratih se je slišalo tiho, a naglo trkkanje.
— Kaj je?
— Moj bog ! . . .
Ne boj se . . . Amuhia !
Izza zaves je stopila Amuhia krasno medijsko dekle, ki je bilo po postavi kraljici podobno.
—Skrij kraljico !
Fajdime je hitela k vratom.
— Kdo je ?
— Pri bogovih, odpri hitro !
Vrata so se odprla.
— Kaj hočeš ?
Bil je oni evnuh, ki sta ga pri stopnicah srečali.
Karigalzu jo je spoznal . . .Takoj naj beži ! ...
Fajdime je obledela.
— Čakaj ! . . . Pelji kraljico v kot velikega vrta .... k tajnim vratom . . . Vasti.
Kraljica je poljubila sinčka, od vrat se je še enkrat bolestno ozrla na njega in je izginila z  evnuhom.
Vsi bogovi jo naj čuvajo ! je mrmrala Adiuhia. — Fajdime ?
Fajdime je prisluškovala.
—Mir je . . . Ušla je.
Oddahnila si je.
— Pazi . . . bodi mirna. Mislim, da prihajajo ! 
S hodnika se je slišal ropot.
— Hodi, lase . . . !
Fajdime je skočila k brušenemu ogledalu, vsedla se je na kitajski svilnati stol in je razpustila krasne lase. Amuhia je vzela v roko glavnik in je začela z delom.
—	Zamudili so . . . — se je smehljala Fajdime. — Ta lopovski Karigalzu !
Slišalo se je močno trkanje.
— Kdo je ? — je zaklicala Fajdime.
Maršal ! je odmevalo mrko.
—— Češem se . . .
Karigalzu je udaril po vratih.
—Odpri !
Fajdime je namignila in Amuhia je odprla vrata. —Kaj hočete ?
V sobo so se vsuli črni evnuhi.
—Kako delo je to ?- - je vprašala? ?Fajdime z dvignjenim glasom.— Kdo vas je opdoslal ?
—Jaz!— je dejal Šahazgaz in je vstopil  — Gorje vama !
S krvavimi očmi se je ozrl okrog.
—Kje je !
Fajdime je: hlinila omedlevico. „Kje je kraljica ?
— Kaka kraljica ?
Vasti !
Ženi sta strmeli v maršala;
—Vasti ? Ne  razumem . . . Fajdime je zdramila.
—Kaj govoriš ?!
— Tu je !
—Kdo?
—Vasti.
—Ali ste neumni? . . . !
Na maršalovem čelu se je zabliskala jeza.
—Karigalzu !
— Kaj ukazuješ, Šahazgaz ?
—Kje je kraljica ?
— Tu je.
Privedite jo sem !
—Otrok se zbudi . . .
—Proč ! — je kričal Karigalzu in je surovo pahnil Fajdimo na stran.
Evnuhi so vdrli v notranjo sobo.
Šahazgaz ! je zaklicala Fajdime vsa ble-
da. — Karigalzu me je udaril !
—Videl sem — je mrzlo odvrnil maršal.
— Kraljéva kri sem . . .
—Vseeno. In je dodal :
Gorje ti !
Fajdime se je vsedla na zofo in je začela jokati. —Kje je ?se je slišalo iz druge sobe.
— Poglej pod zavesami ! Ni je bilo.
-----Sem je prišla !
—	Ni je . . .
Slišalo se je ropotanje pohištva, vse so prevrnili in tiho kleli.
—Ni je ... !
Karigalzu je prišel v prvo sobo in je gledal maršala.
Kje je kraljica ? — je vprašal Šahazgaz.
— Ne vem . . .
—Izroči jo.
Ni je . . .
— Kje pa je?!
Polodelski mašini kak:
mašini za sejanje,
Trijerji,
Trijerji tüdi takši, ki silje na 4 tale raztalajo slamoreznice i reporeznice preše i mlini za grozdje
so prišli dva vagona i se lehko ogledajo brez obveze na küp i vsaki den pri
čeh & GÁSPÁR v M. Soboti.
Vsi mašini se dobijo na rate na eno ali dve leti, takisto se dobijo na rate mlatilni mašini, motori itd. ali pa inači pod jako ugodnimi pogoji.
Nadale se dobi lüdi tam :
Vse vrste umetnoga gnoja to je Tomažova žlindra, Superfosfat, kalijova sol, apneni dušik, Nitrofoskal, Čilski soliter itd. po najnižjih pri vekšem odjemt po originalnih fabričnih cenaj.               3

Čeh in Gáspár,
trgovina z mešanim blagom
v Murskoj Soboti.
GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16.
NÁJKRAĆI I NAJBOLJI PUT
IZMEDJU
EUROPE I AMERIKE
— 34 —