430306 KNJIZNICARSKE NOVICE 5( 1995)11 13. november 1995 ********************** DRZAVNI PRORACUN IN KNJIZNICE ********************** PRIPOROCILO VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE OB AKTUALNEM STANJU NA PODROCJU SPLOSNEGA KNJIZNICARSTVA Svet za kulturo pri Vladi Repub­like Slovenije se je na svoji 3. seji dne 26. septembra 1995 seznanil z aktualnimi materialnimi razmerami, v katerih delujejo splosne izobraze­valne knjlznice. Ugotovil Je, da ze v preteklosti stanje na tern podro­cju ni bilo zadovoljivo, saj knjizni­cam niso bila zagotovljena financna sredstva v obsegu, ki bl zagotavljal doseganje predvidenih ter medna­rodno primerljivlh standardov za njihovo delovanje. Svet za kulturo ugotavlja, da sta v februarju 1994 Svet Evrope in Komisija Evropske skupnostl pri­pravila posvet o nacrtovanju raz­voja knjiznlc v srednji in vzhodnl Evropi. Sprejet je bi! program ak­tivnosti na podrocju knjiznicarstva v tistih drfavah, katerih razvoj Svet Evrope pospesuje v okviru programov PHARE in TEMPOS. Predpogoj za udelezbo pri sredstvih lz teh programov je prednostno opredeljen interes drzave za razvoj knjiznicarstva, ki mora imeti za­konsko In financno pokritje. Zal primerjava z mednarodnimi standard! na omenjenem podrocju kaze na neizpolnjevanje tega osnov­nega predpogoja s strani nase dr­fave. Mednarodno primerjalno do­sega slovensko knjiznicarstvo sicer visoko strokovno raven; osrednje knjiznice so jo dosegle predvsem pri organizaciji poslovanja in racu­nalniskega omrezevanja. Vendar pa slovenske knjiznice mocno zaosta­jajo pri doseganju mednarodnih standardov, posebej pri letnem do­toku knjig na prebivalca in pri prostorskih zmogljivostlh. Veliki so tudi kadrovski problemi. Razlika med potrebnlmi sredstvi, s kate­rimi bi bilo razmere, v katerih delujejo knjiznice, mogoce urediti tako, da bi vzdrfale primerjavo z druglml drfavaml, in med dejan­sklmi razpolozljivimi sredstvi za dejavnost knjiznic je prevelika. 28 splosnoizobrazevalnlh knjiznic ne dosega mednarodnega normativa glede prostorskih pogojev niti do polovice. Samo 9 knjiznic dosega normativ povprecne skupne povr­sine na tisoc prebivalcev. Med­narodni IFLA standardi za letni dotok knjig predvidevajo 250 knjig na 1000 prebivalcev. Slovenski standard je znifan in predvideva 200 kn jig na 1000 prebivalcev; to pomeni, da bi morale knjiznice letno kupiti skoraj 400.000 knjig. Letni nakup knjig flnancirata dr­fava in obcina, ki sta skupaj us­peli zagotoviti v zadnjih letih na­slednji odstotek: leta 1990 -70 % standarda, leta 1991 -53 %, leta 1992 -47 % in leta 1993 -49 %. S padanjem realne kupne moci prebivalstva bi morala drzava so­razmerno povecati sredstva, vlozena v nakup knjig za izposojo. Po po­datkih Zavoda za statistiko RS je v letu 1993 povprecno slovensko gospodinjstvo za nakup knjig pora­bilo le 0,4 % svojega proracuna -kar je skoraj trikrat manj, kot je namenilo za RTV narocnino. Za nakup knjiznega gradiva po stan­dardu letnega nakupa v splosno­izobrazevalnih knjiznicah ter nakup gradiva za Narodno in univerzitetno knjiznico bi morala drfava vsako leto zagotoviti 924 milijonov SIT; od tega je za leto 1994 zagotovila le 240 milijonov. Sodec po dostopnih podatkih pa se je polofaj splosnega knjizni­carstva in mreze knjiznic z refor­mo lokalne samouprave zaenkrat se poslabsal. Nove obcine in mestne obcine, kl so pristojne za njegovo financiranje, ne zagotavljajo vsem knjiznicam zadostnih sredstev za njihovo poslovanje in nakup novih knjig. Na podlagi financnih podatkov, ki jih je od obcin zbralo Ministrstvo za kulturo konec sep­tembra 1995, ocenjujemo, da je v letosnjem letu marsikatera obcina v svojem proracunu bistveno zmanj­sala sredstva za splosno knjiznico. Posebej zaskrbljujoce pa je zmanj­sevanje proracunskih sredstev za nakupe novih knjig. Kot kazejo podatki, nekatere manjse obcine sploh ne nacrtujejo sredstev za te naloge, ostale nacrtujejo manj sred­stev, mnoge med njimi niti polo­vico od priporocenih za 30 % na­kupni standard. Ze dosezeni razvoj splosnega knjiznicarstva in mreze knjiznic je s tern resno ogrozen. Zato se je Svet za kulturo pri Vladi Repub­like Slovenije odlocil, da opozori javnost in pristojne v obcinah na dolgorocno skodljive posledice opi­sanega ravnanja ter apelira na nji­hovo odgovorno ravnanje. Vladi Republike Slovenije pa priporocamo: 1. da v okviru sredstev drfavnega proracuna, namenjenih zago­tovljeni porabi obcin, sprejme pripravljenim merilom ustrezen obseg sredstev ter zagotovi us­trezne instrumente za njihovo namensko uporabo v lokalnih skupnostih, s tern pa tudi us­trezno razdelitev sredstev, na­menjenih poslovanju splosnih knjiznic in nakupu novih knjig zanje; 2. da v okviru svojih pristojnosti pospesi sprejem novega Zakona o knjiznicnem informacijskem sistemu Slovenije, kl mora uzakoniti tudi pristojnosti in materialne odgovornosti drzave in obcin do mreze splosnih knjiznic; 3. da pri pripravi drzavnega proracuna za leto 1996 uposteva projekcijo dodatnega (so)flnan­ciranja splosnega knjiznicarstva, kot je predstavljena v predlogu Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne razvojne pro­grame Republike Slovenlje v kul­turi ter bodlsl pospesl sprejem omenjenega zakona ali pa v njem vsebovane flnancne sesta­vlne na ustrezen nacln vgradl v sam Zakon o proracunu za leto 1996. dr. Matjaz Kmecl predsednik Sveta za kulturo pri Vlad! Republike Slovenlje SPLOSNOIZOBRAZE­VALNE KNJIZNICE IN PREDLOG PRORACUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1996 V predlogu proracuna Republike Slovenlje za leto 1996 (Porocevalec Drzavnega zbora Republike Slove­nlje, 19.10.1995, st. 44) so pred­vldena tudi sredstva za delovanje in razvoj splosnoizobrazevalnih knjlznlc v sklopu sredstev. dolo­cenih za kulturo. V tern znesku ( 14 mllljard 381 milijonov In 558 tisoc tolarjev) pa ni okoli 500 mllijonov. kl jih je Minlstrstvo za kulturo nacrtovalo dodatno kot nujno potrebna sredstva za rese­vanje kriticnih razmer na podrocju delovanja splosnoizobrazevalnih knjlznlc (Pezdir, S.: Kultura vstopa v proracunski maraton s 14 mili­jardami. -Delo 21.10.1995. str. 7). V letu 1994 je 60 osrednjlh obmocnih knjiznic s svojimi 231 stalnimi izposojevaliscl in 512 iz­posojevalisct potujoce knjiznice de­lovalo: -Na 73% po standardu potreb­nega osnovnega prostora. kjer je m2 bllo na 132 enot knji­znicnega gradiva; normalno delo pa omogoca najvec 60 v prosti pristop postavljenih enot; med knjiznicami pa je segal razpon doseganja standarda osnovne prostorske povrsine od 13% ­164%. -Na prebivalca so knjiznice dosegle v povprecju 2,75 knjige namesto 3 oz. 92% slovenski standard; razpon v doseganju standarda med knjiznicami pa je 18% -242%. -Standard prirasta novih knjtg je bi! v povprecju dosezen le 62% (oz. 0,59 nakupljenih enot na 5 prebivalcev namesto 1 enote). kar pomeni, da se bo temeljna zaloga obnavljala 21 let (!); raz­pon med knjiznicami v dose­ganju standarda prirasta knjig sega od 26% -123%. -Potrebni fas odprtosti na pre­bivalca tedensko je doseglo le 38 knjiznlc. -Moznost dostopa do vzajemnega kataloga Je izkoriscalo le 18 os­rednjih knjlznic in 16 njlhovlh enot; le 24 knjlznic je uporabl­jalo racunalnisko opremo za iz­posojo. Standard stevila knjlznicnih de­lavcev je glede na standard 12.000 tzposojenlh enot knjizni­cnega gradlva na enega delavca dosezen 162%. V povprecju je 1 knjlznicnl delavec lzposodll 19.312 enot (!). -V knjlznice je vclanjenih le 36% mladih do 15 leta starosti na­mesto 50 -60%, skupaj pa 21 % preblvalcev; razpon med knjiznicaml v doseganju mini­malnega standarda clanstva sega od 31% -224%. Stanje, kl se z leti slabsa, lahko pomagate preseci s tern, da v drzavnem zboru dosezete zvlsanje sredstev namenjenih Mlnlstrstvu za 3 kulturo oz. splosnoizobrazevalnim knjiznicam. Utemeljitev: Splosnoizobrazevalne knjlznice so temeljna jedra demokraticne do­stopnosti znanja, kulture in lnfor­maclj, kl jih prebivalcl potrebujejo za aktivno vkljucevanje V druzbo V skladu s svojimi potrebami in po­trebami okolja. Po priporocilu UNESCA so oblikovani slovenski standardi in normativi za delo splosnolzobrazevalnih knjiznic (le z manjsimi normativnimi zahtevami pri delovnih pogojih), ki naj bi 100% realizirani zagotavljali, raci­onalno in brez zadrzkov, zadovolje­vanje temeljne clovekove pravice (ne glede na starost, raso, spol, vero, narodno pripadnost, jezik ali socialni polofaj) do dostopnosti vseh vrst znanja in lnformacij. Znacilnost sedanje stopnje raz­voja slovenskih splosnoizobraze­valnlh knjiznic je neenakomerna razvitost knjiznic V splosno­izobrazevalni knjiznicni mrezi in znotraj knjiznic neenakomerno razviti delovnl pogoji. Osrednjim knjiznicam ni uspelo v povprecju ustrezno uredlti niti lastnlh knjiznic, zato so nepopolno razvite tudl njihove enote in iz­posojevalisca, v velikem stevilu naselij preblvalci nimajo dostopa do knjlg, neustrezno pa so razvite tudl knjlznice v zaporih, bolnlcah, domovlh ipd. Knjiznice so glede na potrebe danasnjega prebivalca Slovenije se zmeraj prevec tradlcionalne, zaos­tajajo pri posredovanju racunal­nisko dosegljive lnformaclje in in­formacije na novih oblikah medijev. Zaradi kadrovske preobremenje­nosti se lahko posvecajo le pre­bivalcem, kl knjiznlce uporabljajo, v nezadostni meri pa prebivalcem, ki knjiznic niso navajeni uporablja­ti kot lokalni informacijski center in center znanja ter kulture in kul­turnega razvedrila. Ta hip pa sta najbolj kriticna prostorska stiska oz. neustreznost sedanjih prostorov za knjiznlcno dejavnost (slisali in brali ste verjetno ze o prostorskih tefavah knjiznic v Novem mestu, Murski Soboti, Ilirski Bistrici, Novi Gorici, Slovenj Gradcu, Crnomlju, Kocevju, Lenartu, Litiji, Radljah, Sevnicl, Dravogradu ... ) in prirast novega gradlva, ki je premajhen, da bi ohranjal aktualnost temeljne zaloge in prepreceval hitro obrabo novega gradiva. Prepricani smo, da sprejemate pomembnost vloge splosnoizobra­zevalnih knjiznic, teh resnicno de­mokraticnih javnih zavodov za in­formiranje, lzobrazevanje in kulturo vseh prebivalcev Slovenije, in da se vam zato ne bo tezko v drzavnem zboru zavzeti in glasovati za ZVJSanje proracuna za knjiznlcno dejavnost, da se njen polofaj ne bo se poslabsal, ampak da se s prihodnjlm letom zacne izbo!Jsevati. Silva Novljan Op. Dopis s to vsebino je bil poslan vsem slrankam in clanom driavne­ga zbora Republike Slovenije. ********************** SPLOSNOIZOBRAZEV ALNE KNJIZNICE ********************** STROKOVNI SVET V SPLOSNI KNJIZNICI PO NOVI ZAKONODAJI V vseh letosnjih delovnih osnut­kih Zakona o knjiznicnem infor­macijskem sistemu ni besede o upravljanju knjiznic. Vecina sestav­ljavcev in razpravljavcev meni, naj zakon tega podrocja ne ureja, saj veljajo dolocila Zakona o uresni­cevanju javnega interesa na po­drocju kulture (Uradni list RS, st. 75/94), torej dolocila "lex specialis". Zdi pa se mi, da se je malokdo dodobra seznanil s tern zakonom in da so mu v miselno ospredje prihajala dolocila Zakona o zavodih (Uradni list RS, st.12/91). Medtem ko slednji kot organe zavoda predpisuje svet, direktorja, strok­ovnega vodjo in strokovni svet, pa prvi in za splosne knjiznice veljav­ni zakon uvrsca med organe jav­nega zavoda upravo, kamor sodi v nasem primeru ravnatelj, zdruzujoc funkciji poslovnega in program­skega direktorja all strokovnega vodje, svet knjiznice in strokovni svet. Oba zakona uvajata strokovni svet. Vendar gre za dva razlicna organa. V doslej uveljavljeni praksi upravljanja splosnih knjiznic stro­kovni svet sestavljajo strokovnjaki, zaposleni v knjiznici. Vodi ga rav­natelj kot hkratni strokovni vodja. Odloca o strokovnih vprasanjih ter daje ravnatelju in svetu mnenja in predloge glede organizacije dela ter opravlja druge naloge skladno s statutom in ustanovitvenim aktom. Strokovni svet po "kulturniskem" zakonu pa ima drugacno sestavo in pristojnosti. Clane strokovnega sveta imenuje svet knjiznice izmed strokovnih delavcev v knjiznici in zunanjih strokovnjakov s podrocja knjiznicarstva, in sicer predsednika in polovico clanov po svoji izbiri, ostale clane pa na predlog Kul­turniske zbornice Slovenije, kar v nasem primeru pomeni na predlog strokovnih knjiznicarskih drustev ali njih zdruzenja. Ker pa to dolocilo pusca veliko nedorecenega, zakon prepusca statutu knjiznice, da natancneje doloci sestavo, nacin imenovanja in trajanje mandata clanov ter naloge strokovnega sveta. Ta statutarna dolocila mo­rajo biti v skladu z ustanovitvenim aktom. Strokovnega sveta torej ne vodi ravnatelj kot strokovni vodja. Je svetovalno telo ravnatelja in sveta, saj jima daje mnenja, pred­loge in pobude s knjiznicarskega strokovnega podrocja. Tako oblikovan strokovni organ naj bi pospeseval odpiranje knji­znice svojemu okolju in njeno strokovno razvojno rast znotraj knjiznicarskega informacijskega Sis­tema. To pomeni, da si homo knjiznicarji "gledali drug drugemu v Jonec", saj bodo zunanji clani go­tovo tudi ravnatelji in drugi stro­kovni delavci, upajmo zaradi nizjih stroskov, iz bliznjih sorodnih za­vodov. Vsekakor bo ta organ vpli­val na vecjo ucinkovitost knjiznice in njeno uspesnost, a hkrati bo tudi zviseval stroske. V vecjih knjiznicah se bo njegovo delo pod­ vajalo s strokovnim kolegijem, ki ga vodi ravnatelj kot hkratni strokovni vodja. Ce knjiznicarji menijo, da se odprtost okolju in vecjo strokov­nost da urediti na druge nacine, morda ze uveljavljene in manj for­malne na osnovi ze itak v delov­ 5 nem zakonskem osnutku predla­ganega dolocila glede sporocanja ustanoviteljem in javnosti o koli­clnskl in kakovostni delovnl in poslovni uspesnosti knjiznice, je se cas, da se to podrocje upravljanja knjlznlce uredl z zakonom o knjiznicnem informacljskem slste­mu, kl je v odnosu na zakon o uresnicevanju javnega interesa na podrocju kulture specialni in zato "nadrejenl" zakon. Rajko Slokar KAJ LAHKO NAREDI KNJIZNICAR V KNJIZNICI ZA TELESNO PRIZADETE LJUDI? Da bi vsem ljudem omogocili dostopnost do zgradb, je potrebno urediti dostope, vhode in komu­nikacijske prostore znotraj zgradb tako, da ne ovirajo tistih ljudi, ki so motoricno prizadeti. Pri nacrto­vanju in gradnji knjiznice Je treba upostevati: -izbor lokacije in komunalna opremljenost parcele (prl gradnji novih stavb je potrebno upos­tevati tudi dostopnost za in­valide; parkirni prostor, polozaj lokacije v mestnem prostoru -dobre prometne povezave, ne prevellka oddaljenost od mestnih zarisc); -gradbeno tehnicne zahteve (flek­sibllnost tlorisa, dostopnost ob­jekta in vseh prostorov v ob­jektu, soncna zasclta, okna); -sanitarne in tehnoloske zahteve (onesnazen zrak, hrup); -dostop v zgradbo preko stopnic mora blti opremljen se s klan­ clno; -dvigalo mora biti dimenzionlrano vsaj za sest oseb in se mora ustavljati natancno v ravnini nadstropja; -hodniki, stopnisca, klancine naj bodo opremljeni z drfajl; -vsaj eno lzmed stranisc, tako zenskih kot moskih, mora biti dostopno za osebe na invalid­skem vozicku; nekatere javne zgradbe naj bi lzposojale invalidske vozicke. Pri urejanju knjiznicnega gradiva v prostoru moramo upostevati sirlno med knjizniml policami, ki mora biti dovolj siroka za invalida na vozlcku, visino knjiznlh pollc, ki ne sme biti previsoka, enako v oddelku za odrasle kot v oddelku za mladino. Primerna mora biti tudi vlsina pulta za izposojo, us­trezna visina mlz V cltalnlci z do­volj prostora, dostopnost do racu­nalnika. Dosegljivost gradlva in nje­gova uporaba mora biti prilagojena osebam, ki se tezje glbajo all so na lnvalldskem vozlcku. Knjiznicar mora bit! seznanjen s posegi v prostor, z gradnjo in opremljanjem knjlznice. Imeti mora posvetovalno pravico pri vsaki no­vogradnji all prenovi knjiznlce. Sodeluje naj pri pripravi nacrtov za gradnjo nove knjlznice oz. pri prenovi, adaptaciji stare. S svojimi lzkusnjami in znanjem naj vpliva na odlocitve arhitektov. Ce loci invallda samo "malen­kost" -stopnica, preozka vrata, manjkajoci rocaji na stopniscu, straniscu -do vstopa V knjiznico naj knjlznicar naredi vse, da se ta ovira odstrani. Ob nabavi opreme za knjiznico naj opozori na potrebe invalidov. 6 V knjiznlci naj bi vsaj en bibllo­ tekar poznal govorico gluhih. Za slabovidne je pomembna razsvetljava, lahko imamo names­cena povecevalna stekla, mikro­citalce, poleg tega, da zanje izbe­remo sporocilo, posredovano na primernem mediju oziroma na us­trezen nacin napisano. Vsak knjiznicar mora biti sezna­njen s problematiko invalidov. Poznati mora standarde knjiznlc, UNESCO-ov Manifest In delovatl v skladu s sprejetlmi naceli. Skusatl mora odpraviti lastne predsodke, ce jih Ima. Z lastnim znanjem in odprtostjo do socloveka lahko pri­pomore k osvescanju ljudi. Zavze­mati se mora za drugacen odnos do prizadetih ljudi, tudi z razstavami kn jig, publikacij, clankov na temo prizadeti ljudje. S povabilom strokovnjakov in in­validov skupaj z '"zdravimi" v knjiznico na pogovor o knjigi, ki obravnava to temo, mora opozarjatl nanje in na njihove posebne potrebe. Tudi najmlajse naj seznani z invalid!, tako, da na uri pravljic izpostaviti temo telesno prizadetih ljudi, invalidov skozi knjigo in po­govor. Izposoja na dom je delna resi­tev. Prizadeta oseba mora imeti moznost dostave knjiznicnega gra­diva na dom, a prav tako Ji mora biti zagotovljena moznost dostopa v knjiznico. Knjiznica naj ima seznam naslo­vov vseh invalidov, ki zivijo na obmocju njenega delovanja. Pisno ali telefonsko jih obvesca o moz­nostl izposoje knjiznicnega gradiva na dom. Zelje uporabnikov naj knjiznica sprejema po posti all pa ob dolocenem casu po telefonu, lahko sprejema zelje tudi preko racunalnika ali telefaksa. Knjiznica naj dostavlja gradivo po posti ali s kurirsko sluzbo. Knjiznicar lahko ljudi, ki sami nlmajo telefona in ne morejo na posto in v knjiznico, obisce. Sprej­me njihove zelje in jim gradivo dostavi na dom. To so lahko stu­dentje all drugi prostovoljci, za dostavo lahko poprosimo clane knjiznice, ki zivijo v bllzini. Da nekomu prinesemo knjigo iz knji­znice na dom, ker ta oseba ne more -zaradi arhitektonskih ovir -sama v knjiznico, je le delna resi­tev problema. Vsak ima pravico priti v knjiznico sam In se v njej nemoteno gibati. Ni bistvo le v tern, da v knjiznici dobimo knjigo; za clana knjiznice je pomembno tudi srece­vanje z ljudmi, samostojno izbi­ranje gradiva, posvetovanje s knjiznicarjem, prebiranje casopisa v cltalnici, moznost prebiranja medi­jev, za katere je potrebna repro­dukcijska oprema. Knjiznica je kul­turni prostor, kjer se srecujejo ljudje in knjige. Resltev tudi ni gradnja posebne knjiznice samo za telesno prizadete ljudi. S tern so ti ljudje odrinjeni in izloceni. Pomembna je integra­cija invalidov. Skupno zivljenje v istem okolju. Jelka Zagar studentka II. letnika bibliotekarstva P.S. To je povzetek iz seminarja: "Telesno prizadeti Jjudje v splosno­izobraievalni knjiznici", pri pred­metu Splosnoizobraievalne knji­inice. 7 ZEMLJA JE NAS DOM Porocilo o slovenski ak­ciji mednarodnega knjiznega kviza v letu 1995 Slovenija se je letos ze cetrtic vkljucila v mednarodni knjizni kviz, ki ga vsako leto pripravlja nemska ustanova za pospesevanje branja Stiftung Lesen, v Sloveniji pa ga Je !eta 1992 na pobudo gospe Silve Novljan, svetovalke za SIK, prv1c skupaj s sodelavci izpeljala Enota za ravoj knjiznicarstva pri NUK. V letosnjem letu, ki ga Je Svet Evrope proglasil za evropsko leto varstva narave, je kviz posvecen okolju. Sodelujejo otroci iz sedmih evropskih drfav: Avstrije, Belgije, Hrvaske, Nemcije, Rusije, Slovenije in Svice. Strokovne in organizacijske prlprave na izvedbo slovenske ak­cije je vodila Knjiznica Otona Zu­pancica, enota Pionirska knjiznica, sodelovala pa je Zveza bralnih znack Slovenije pri ZPMS, ki je organizirala tudi zakljucno priredi­tev 15. septembra v Ljubljani. Glavno zaslugo, da je akcija po­tekala po vsej Sloveniji, pa ima 60 obcinskih splosnoizobrazevalnih knjinic, ki so kviz izvedle v sode­lovanju s solskimi knjiznicami in drugimi dejavniki v svojem okolju. Zavod republike Slovenije za solstvo in sport je tudi letos kviz priporocil vsem slovenskim osnov­nim solam, gmotno pa so akcijo podpirli Ministrstvo Republike Slo­venije za kulturo, DZS, EPTA ter Mladinska knjiga, zalozba in tis­karna. Vprasalnik so po mednarodnem predlogu priredili Peter Skoberne, Andreja Kosednar in drugi sode­lavci. Prvi del kviza je namenjen ucencem razredne stopnje, drugi del pa ucencem predmetne stopnje osnovne sole. Vkljucili smo osem literarnih de! in stiri vprasanja, na katere so resevalci nasli odgovore v ustreznih poucnih knjigah. Da ne bi zamujali z zacetkom slovenske akcije s cakanjem naslovnice iz mednarodnega prostora, je ilustra­cijo naslovne strani narisal aka­demski slikar Fojz A. Zorman. Natisnili smo 20.000 vprasalnikov. Z akcijo smo zaceli sredi febru­arja. Zbrali smo 19.810 pravilnih resitev. Lani smo v kvizu "Branje v druzinskem krogu" zbrali 8.51 7 pravilnih resitev, leta 1993 smo v kvizu "Knjige gradijo mostove" zbrali 8.965 resitev, leta 1992 pa smo v kvizu "Kolumb in doba od­kritij" zbrali 5. 754 resitev. Osred­nja zakljucna prireditev je bila na dan zlatih knjig oz. 15. septembra v Ljubljani. Nanjo so prisli prvona­grajeni izzrebani resevalci iz vseh slovenskih obcin, v spremstvu svo­Jega solskega knjiznicarja ali knji­znicarja iz SIK. Ogledali so si lju­bljanski botanicni vrt in tivolski park, kjer so simbolicno zasadili drevo, po kosilu pa je bila sklepna animacijska prireditev "Skrinjica zelja". Pravilne resitve smo ze poslali ustanovi Stiftung Lesen v Mainz, kjer bodo izzrebali po enega resevalca kviza iz vsake drfave. Le­ti se bodo predvidoma udelezili mednarodnega tabora. Datum zre­banja se ni dolocen; cakajo, da bodo vse drfave zakljucile svojo akcijo kviza, Avstrija npr. jo je septembra sele zacela. Poleg tega Stiftung Lesen iz Nemcije ne zmore vec organizacije in financiranja taksnega mednarodnega tabora in isce drfave prostovoljke, ki bi jih bile pripravljene izpeljati v nasled­njih letih. V casu od 21. do 28. oktobra letos sta bili na med­narodnem taboru v Nemciji nagra­jenki lanskega in predlanskega kvi­za s svojima prijateljicama: Ksenija Tricic in Anita Florjancic ter Sabina Oven in Neza Trnkoczy. Iz porocil splosnoizobrazevalnib knjiznic o letosnjem kvizu: (povzeti poskusamo glavne ugotovi­tve in navesti nekatere zanimivejse dogodke in pripombe posameznih knjlznic; vsa porocila pa so shra­njena v Plonirskl knjlznici in jlh po zelji lahko preberete). -Pri organizaciji kviza so splosnoizobrazevalne knjiznice izkoristile izkusnje prejsnjih treh let. Otroke so vabile k resevanju kviza v svojih izposojevalisclh: z razstavami ustreznlh knjig -po seznamu, ki ga je pripravila Pio­nirska knjiznica, s skupinskim resevanjem, V eni knjiznici so na kviz opozorili npr. z uganko meseca, kviz so vkljucevale v redne in posebne prireditve cez poletje. Skoraj vse porocajo o vecjem odzivu kot lani. -Na solah, predvsem v sodelo­vanju s solskimi knjiznicarkami, mentorji BZ in slavistkami, zaradi ekoloske teme pa tudi z biologl ter vodji naravoslovnih in ekoloskih krozkov. V vecini primerov porocajo o vecjem odzivu sol kot lani. -Ker je bil Ietosnji vprasalnik dvostopenjski -za razredno in predmetno stopnjo -so ga lahko uporabile uciteljice na razredni stopnji, kar je pohvalno, saj je te ucence laze motlvlrati za re­sevanje kviza, branje in pogovor o doloceni temi. -Za obvescanje o kvizu, njegovem poteku in zakljucnl prireditvi so knjiznice nemalokrat sodelovale z lokalnlmi mediji (casopisi, radio, kabelska TV). Dve knji­znici sta zakljucek kviza v svo­Jem okolju in zrebanje nagra­jencev izvedli kar v programu lokalnega radia. -Vse obcinske SIK so organizirale zakljucno prireditev za resevalce kviza in na njej izzrebale prvo­nagrajenega resevalca in prav tako z zrebom razdelile se dru­ge nagrade. Pogosteje kot lani so prispevali program na zak­ljucnl prireditvi ucenci. Nekatere so organizirale vec zakljucnih prireditev -na vec solah. Skoraj vse porocajo, da je zakljucna prireditev pomemben dogodek v knjlznici ali celo v obcini -Nekatere knjiznice opozarjajo, da zaradl financnlh tezav izvedba kviza in zakljucna prireditev ni­sta taksni, kot bi si zeleli, pa vendar poskusajo naredlti kar najvec. -Vse knjiznice so pridobile spon­zorje, da so lahko nagradile (in pogostile) svoje resevalce. Stevilo sponzorjev je zelo razlicno, ne­kaj knjiznic je pridobilo toliko sponzorjev oz. nagrad, da so nagradile prav vse resevalce, nekatere teh nagrad so zelo privlacne. Vee knjiznic je vse svoje resevalce nagradilo z ogle­dom filma ali izletom. -Zakljucne prireditve so bile dostikrat obogatene z likovnimi dejavnostmi in izdelki, ki so na prlreditvi ali ze med resevanjem nastajali na temo ekologije, v en! knjiznici so izdali poseben bilten z razmisljanji in predlogi otrok, kaj vse bi se dalo storiti za varovanje okolja v njihovem kraju. -Resevanje kviza so knjiznice povezale z ekoloskimi akcijami v svojem okolju, ena pa z Eptino akcijo "Drevesce posadimo, da zraslo bo drevo". Otroci so po kvizu sprasevali ze pred zacetkom akcije, resevali so ga sami, veliko pa je bilo primerov skupinskega resevanja, zaradi ekoloske teme so ga nekateri razredi vkljucili kar v pouk. Letosnji kviz Jim Je bil zanimiv in vprasalnik nikakor ni bil pretezek, motece so bile napake v vprasalniku, nekatere SIK pa porocajo, da niso imele dovolj knjig; v kviz naj bile vkljucene le knjige, ki jih je dovolj . Vecinoma se ze veselijo kviza v prihodnjem letu. -Ena knjiznica predlaga, da bi zakljucek kviza morda prestavili na konec solskega leta, ker Je ob zacetku novega toliko drugih reci. -Knjiznice opozarjajo, da so bile prepozno obvescene o zakljucni prireditvi. Iz zakljucne priredilve: -tudi prihodnje leto bomo sodelo­vali v mednarodnem knjiznem kvizu -morda bi kviz povsem uskladili s solskim letom!? -ga. Novljan iz NUK-a opozarja, da je treba vprasalnik prlpraviti tako, da bi ga lahko resevali tudi slepi in slabovidnl -tema kviza za prihodnje leto Je ze izbrana -"revscina" -potrjena pa bo na sestanku vseh drfav udelezenk 14.okt.obra letos (se­stanek je vedno v casu knji­znega sejma v Frankfurtu) Na sestanku v Frankfurlu smo se dogovorili, da bi se izbrane teme lotili s svetlejse strani, na primer "hrana", kar je zelo siroka tema in obsega spoznavanje raz­ licne hrane na svetu, kulturnega izrocila, kulinarike itd., pa tudi pomanjkanje in revscino. Do de­ cembra naj bi drfave udelezenke pripravile svoje predloge in Jih poslale ustanovi Sliftung Lesen, ki bi oblikovala koncni predlog vpra­ salnika za kviz v prihodnjem letu. Prav tako smo vse drzave ude­ lezenke povabljene, da po1scemo umetnika, ki bi pripravil naslov­ nico. Nasa naslovnica "Zemlja je nas dom" Je bila vsem zelo vsec in so predlagali, da prosimo za sode­ lovanje nasega akademskega sli­ karja Fojza A. Zormana. 0 delu skupine, ki bo pripravila predlog slovenskega vprasalnika za prihodnje leto, vas bomo obvescali, prosimo pa, da nam sporocite svoje morebitne pripombe in predloge. Se enkrat se prisrcno zahvalju­jemo vsem knjiznicarjem in drugim sodelavcem ler sponzorjem, ki so sodelovali v letosnjem kvizu. Upa­mo, da bomo kviz v letu 1996 organizirali se uspesneje in v zado­voljstvo ter spodbudo mladim bral­ceml Tilka Jamnik BIBLIOPEDAGOSKA URA ZA MLADEGA BRALCA V PIONIRSKI KNJIZNICI ROTOVZ V Mariborski Pionirski knjiznici si zadnja tri leta prizadevamo pri organizaciji bibliopedagoskih ur. ki so naravnane na neko doloceno temo. Vsebino ure predstavimo v mesecnem programu, ki ga raz­posiljamo vrtcem, osnovnim solam in ostalim izobrazevalnim ustano­vam. Izkusnje kazejo, da so tako organizirani obiski knjiznice se ka­ ko dobrodosla oblika tako uci­ teljem kot ucencem, saj s tern ucencem popestrijo pouk knjizevne vzgoje. Zadovoljstvo Je vzajemno - tako za ucitelje in ucence kot tudi za knjiznicarje, ki se ukvarjajo z dejavnostmi za mlade bralce. Priprava bibliopedagoske ure se pricne z izbiro teme, ki mora biti za mladega bralca dovolj privlacna in aktualna (nazadnje je bila to Pika Nogavicka). Seveda Je potreb­no zbrati gradivo, si zamisliti obli­ko in vsebino, dolociti smotre in uro prilagoditi razvojnim stopnjam (obiskovalci so razlicnih starosti) v skladu z razvojno psihologijo. Smo­trov, ki si jih ob organizirani bib­liopedagoski uri zastavimo, je seve­da vec. Bistveno pa je predvsem srecanje mladega bralca s knjigo, z njeno uporabo in vsebino, z njeno vecplastno sporocilnostjo. Ob tern pa je potrebno paziti, da se izo­gnemo klasicnim pastern podajanja snovi frontalno, kar je lahko nezanimivo in sablonsko. Uspesno se je mogoce temu izogniti s pri­pravo kviza, ki zajema vprasanja iz vsebine in ostalih razseznosti izbra­ne teme. Vprasanja morajo biti dovolj zanimiva, pritegniti morajo vecino udelezencev, ki med seboj razvijajo sprosceno komunikacijo, ki ne dosega meje grobe medsebo­ jne tekmovalnosti. Bibliopedagoska ura, naravnana na izbrano temo, postaja v nasi knjiznici ustaljena oblika dela z mladimi bralci. Zmotno je misliti, da otroku knjiga ni vec privlacna. Knjige tudi televizija in racunalnik ne moreta nadomestiti. In otroci sami to prav dobro vedo, zato je bojazen pred tern odvec. Gotovo pa se spreminja pristop v pripravi mladega bralca na srecanje s knjigo v knjiznici. Tudi pri prejsnjih generacijah se je dogajalo, da so nekateri otroci knjigo odklanjali, saj Je za srecanje z njenim sporocilom potrebno vlo­ziti kar nekaj napora. Druzba je prav v tern obdobju tudi sama veckrat tako naravnana, da se je z malo napora mogoce dokopati do bogatih sadov. Otroci nas vidijo in nas posnemajo. Tako pravzaprav niso otroci tisti, ki knjigo odkljan­JaJo. Gre predvsem za odnos odraslega, ki otroka vzgaja tako doma kot tudi v soli in katerega vrednote otrok prevzema. Knjizni­carji v dejavnostih za mlade bralce si zelimo z organizacijo biblio­pedagoskih ur pozitivno poseci v relacijo otrok -knjiga. Knjiga je vse preveckrat tista, iz katere se mora otrok necesa nauciti in to ga zaradi napora, ki je posto zvezan z ucenjem, odbija. Cemu mu ne bi razkrili knjige v tistih plasteh, ki otroka zabavajo, ki so smesne, ironicne, malo nore in malce "odstekane", kakrsno je tudi zivljenje mladostnika v takem ob­dobju? Lahko se bo identificiral, se prepoznal, literatura mu bo na dosego roke in ne odtujena "misticna odmaknjenost", ki jo tako radi enacimo z besedo litera­tura. In prav v tern je skrito mnogo globlje otrokovo ucenje kot je videti na prvi mah. Res je pri skromni beri nasih mladinskih pisateljev (sploh ponudba zadnjih let, kjer se iz bistva vsuje le moralizem, ki je otroku ze tako odvraten) tezko najti knjigo, ki bi otroka zares pritegnila, tudi za­nimivih prevodov je vse premalo, ce primerjamo naso knjizno pro­dukcijo s sosedi na obeh straneh. Je Jezikovna determiniranost res tako nepremostljiva? Iz teh razlo­gov je vcasih bolje oziveti vecne like iz mladinske knjizevnosti (kot npr. Pika Nogavickal in na novo obelodaniti aktualnost sporocil, ki nikoli ne zastarijo, ker sodijo ze v sklop "zmeraj znova ozlvelih sanj clovesklh bitlj, pa ceprav ozivelih le v knjigi'' (oz. Kristine Brenkove). V sklepnl misli, naslonjenl na praktlcne lzkusnje z mladimi bral­ci, bi poudarila, da je prava vred­nost mladinske knjlzevnosti v tern, kako dalec se je le-ta uspela p.-i­blifati dozivljanju otroka. In otrok sam je tisti subjekt, ki zelo hitro sam odkrije ponaredek. Nazadnje so bibllpedagoske ure v Pionirski knjiznici Rotovz namenjene tudi te­mu. Otrokom zelimo ponuditi do­bro knjigo, ki je vecplastna, se o njej pogovarjatl v jeziku vsakdanje komunlkacije, ki je prav tako vsebna kulturi izrafanja. Zmeraj znova se potrdi, da to zmore vsak, ce je le dovolj spodbude s strani tlstih, ki smo za otrokov razvoj odgovorni. Zdenka Gajser ********************** PREDSTAVLJAMO VAM ********************** DELOVNI OBISK V CESKI NARODNI KNJIZNICI V PRAGI (11. 9. -18. 9. 1995) S cesko nacionalko (Narodni knlhovna v Praze) smo se dogovo­rili za izmenjavo strokovnjakov. Oktobra 1994 je Narodna in uni­verzitetna knjiznica gostila stiri njlhove vodilne delavke s podrocja obdelave, letos pa smo Jim obisk vrnili. Udelezile smo se ga Tatjana Banic (vodja Stvarnega kataloga), Zlata Dimec (redaktorica vza- Jemnega kataloga), Lidlja Wagner (vodja oddelka za bibliografijo) in Maja Zumer (svetovalka za infor­ macijske sisteme). Cilj obiska je bil seznanitev z organizacijo obde­ lave publlkacij v njihovem slstemu In z ostalimi projekti, ki so za­ nlmivi z vidika mednarodnega so­ delovanja. Narodna knjiznica v Pragi je locirana v srediscu starega mest­nega jedra, v bivsem samostanu Klementinumu. Tam smo tudi sta­novale, ker Ima knjiznica v zgradbi svoje stanovanje. Legenda pravi, da se ob cetrtkih v enem od kriznih hodnikov pojavlja duh meniha, ki !see zaklad. Vendar do nasega bivalisca ni prisel, ceprav smo ga vsak vecer nestrpno pricakovale -v druzbi dobro zalozenega hladilnika. 1. ALEPH in CASLIN Seznanile smo se s sistemom Aleph (izraelski program firme Ex Llbris), ki so ga kupili I. 1993 in naj bi funkcioniral tudi za potrebe njihovega vzajemnega kataloga (CASLIN). Njihov izbirni postopek je bil zelo temeljit. Najprej so s pomocjo tujega svetovalca sestavili mednarodni razpis (Request For Proposal -RFP), na osnovi odgovo­rov na razpis naredili ozji izbor petih, potem pa izbrali Aleph. RFP je bil izredno podroben in zahte­ven, kot najbolj izkljucujoc element se je pokazala podpora UNIMARC­ u. Celo pri izbrani programski opreml je to najvecja tefava (indikatorji; povezovalna polja v blok 4--, kamor lahko vgradijo samo po eno polje, ne morejo indekslratl kodiranlh polj ... ). Po­kazalo se je namrec, da so od vseh dosedanjih uporabnikov Ale­pha najbolj zahtevni in program na njihovo zahtevo se dopolnjujejo. Vzajemni katalog naj bi deloval v okviru zdruzenja CASLIN za Cesko in Slovasko, ki deluje kot konzorcij in ga zaenkrat sestavlja ca. 20 vecjih ceskih in slovaskih knjiznic. Verjetno pa bo prislo do dveh locenih sistemov za vsako drfavo. Ker je pristop h CASLINu neobvezen in ker je veliko stevilo visokosolskih knjiznic ze avtomatiz­iranih (uporabljajo TinLib), bodo poskrbeli za direktno povezovanje obeh sistemov po standardu Z39.50. CASLIN uporablja omrezje Ces­Net (ki je ekvivalent nasemu Ar­nesu). Pri tern jih delno ovira de­jstvo, da CesNet form'-'lno se ni ustanovljen, ker se nimajo zakona o neprofitnih organizacijah. Projekt CASLIN je dobil veliko financno pomoc (1.200.000 $) od Mellon Foundation, ki so Jo porabili za strojno in programsko opremo ter solanje. Uporabniki Alepha lahko izberejo decentraliziran (Izrael, Italija) all centraliziran sistem s skupno bazo, za kar so se odlocili tudi Cehi. Vendar bodo v prvi fazi delali de­centralizirano, kar je verjetno pa­metna odlocitev, ker jih caka se ogromno dela pri izobrazevanju in usklajevanju med posameznimi knjiznicami. Vendar so vzposta­vljanje sistema zasnovali zelo skrbno. 20 % skupne vsote za ce­loten projekt so namenili izo­brazevanj u. Ex Libris je opravil zacetno izobrazevanje ekipe (t. I. superusers, po stirje za vsak mo­dul), kl bo pridobljeno znanje pre­nasala drugim knjiznicarjem), v ok­viru CASLIN-a pa so oblikovali delovne skupine in organizirali tudi stevilne tecaje za katalogizacijo, uporabo AACR2 in UNIMARC-a. 2. Obdelava gradiva Organizatorka obiska je bila Bohdana Stoklasova, vodja obde-lave. Predstavila nam je svojo eno-to, ki jo je prevzela l. 1994 in je istocasno dozivela vecjo reorgani­zacijo. Zdruzila sta se namrec od­delka za katalogtzacijo in za bibli­ografijo, ker sicer ni bilo mozno zagotoviti enotne obdelave. Nova enota ima 100 zaposlenih (od ca. 500 v celotni knjiznici) in je razdeljena na pet oddelkov: -standardizacija, katalogtzacija monografij in serij­ skih publikacij, -vsebinska obdelava, -neknjizno gradivo (kartografsko, slikovno, zvocni posnetki, video­kasete, mikrozapisi), -obdelava clankov. 2.1. Standardizacija Oddelek za standardizacijo ima samo pet zaposlenih, predstavlja pa teoreticno bazo celotne enote (prevodi in uvajanje ISBD, AACR2, UNIMARC-a, priprava bibliografije, retrokonverzija). Tesno sodeluje z oddelkom za avtomatizacijo. 2.2. Katalogizacija 2.2.1. Monograf'Jje Obdelava poteka se na razlicne nacine, glede na fazo uvajanja Ale­pha. Ravno tisti teden so zaceli z uporabo modula za nabavo, dotlej so uporabljali samo katalogizacijo in to zaenkrat monografskih pub­likacij. Cesko produkcijo tako celoti vnesejo v UNIMARC-u. Zaradi tezav s starimi pravili za katalogi­zacijo in sodelovanja z OCLC so prevedli angloameriska pravila za katalogizacijo (AACR2R), ki jih zdaj pospeseno uvajajo v svojo prakso. Pri tuji produkciji si pomagajo tudi z zapisi z OCLC, s katerim so tudi sklenili pogodbo za nakup ceske produkcije. Normativne da­toteke lahko pregledujejo zastonj, bibliografske zapise pa placujejo. Delo pa na ta nacin poteka zelo 13 pocasi, na zapise pa morajo potem cakati ca. en mesec. Verjetno se bodo odlocili za direkten prenos zapisov, cakajo pa se na konverzijo iz format USMARC v UNIMARC. Ker pa morajo te zapise potem se popravljati in dopolnjevati, to moz­nost uporabljajo bolj izjemoma za obdelavo problematicnih publikaci­jah. 2.2.2. Serijske publikacije Serijske publikacije obdelujejo po sistemu MAKS -CDS/ISIS, morajo pa preiti na strukturo zapisov v UNIMARC-u. Uporabljajo ISBD(S}, vendar je bibliografski opis precej skrajsan, saj v glavnem upostevajo le naslov in podnaslov, ne pa tudi obmocja stetja. Zanimiv podatek je sedez redakcije z naslovom in telefonsko stevilko. V tiskani biblio­grafiji v opisu ni viden podatek o periodicnosti izhajanja, niti o stetju letnika in posameznih stevilkah, ni podatka o nakladi, urednikih ltd. Zanimivo je, da je center ISSN za Cesko republiko pri tehnicni knjiznici in ne v nacionalki. 2.2.3. Normativa Normativnih datotek se nimajo, je pa ustrezen modul v testni fazi. Zaenkrat obstaja samo normativni seznam, ki ga steer lahko poprav­ljajo, vendar je treba rocno po­praviti se vse bibliografske zapise. 2.3. Vsebinska obdelava Skupna tzhodisca vsebinske ob­delave ("ceska sola") in uporaba formata UNIMARC so izmenjavo izkusenj usmerila v naslednjo pro­blematiko: -prehod iz tradicionalne vsebin­ ske obdelave na racunalnisko obdelavo, -prirocniki in pravila za vsebin­ sko obdelavo, strukturiranje podatkov v bloku vsebinske analize, -kontroliran slovar, -modul normativne kontrole. Glede na nedvomno prednost, ki Jo nudi uporaba integriranega pro­gramskega paketa ALEPH z dode­lanimi moduli, je ugotovitev, da smo za sorodne probleme neod­visno nasli podobne resitve, po­trditev nase strategije oblikovanja in strukturiranja predmetnih oznak. Predstavitev modula normativne kontrole kot moznost oblikovanja kontroliranega slovarja z vzposta­vitvijo ustreznih relacij med pred­ metnimi oznakami "v zivo" pa naj bi nam bila vzpod buda v tej smeri. 2.4. Neknjiino gradivo V oddelku za neknjizno gradivo dela sedem ljudi. Obdelujejo slik­ovno in kartografsko gradivo, mi­krozapise, videokasete ter zvocne posnetke na kasetah in CD, vkljucno z glasbenimi. Zanimivo je, da njihova glasbena zbirka obde­luje samo notno gradivo. Z obde­lavo slikovnega gradiva in zvocnih posnetkov so priceli sele letos in delajo zaenkrat v CDS/ISIS ter se istocasno pripravljajo na konverzijo v UNIMARC. 2.5. Clanki Ceska bibliografija clankov je rezultat kooperativne obdelave. Na­cionalna knjiznica je razdelila na­slove periodicnih publikacij, ki se analiticno obdelujejo, med devet regionalnih specializiranih knjiznic. Vsaka od teh knjiznic obdela mesecno od 500 do 600 clankov po skupnih pravilih. Delajo na PC­jih po sistemu MAKS -CDS/ISIS (MAKS = Modularni avtomatizirani knjiznicni sistem). Za strukturo podatkov se ne uporabljajo UNIMARC-a. Specialne knjiznice tako fizicno prinasajo diskete z ob­delanimi clanki, nacionalna knji­znica pa te podatke presname na svoj PC. Tako lahko v lokalni mrezi opravljajo poizvedbe in oblikujejo bazo, imenovano ANAL, ki predstavlja cesko nacionalno bibliografijo clankov iz casnikov, casopisov in revij. Mesecno izdajajo bibliografijo clankov na disketah, na CD-ROM izdaji pa je baza clankov za obdobje 1991-1993. Tiskana bibliografija je prenehala izhajati z letom 1991. Tedaj so naredili konverzijo v MAKS bazo z imenom ANAL. V povprecju je letno kooperativno obdelanih med 55.000 do 58.000 bibliografskih enot clankov. Za vlado ceske re­publike azurno obdelujejo clanke iz dnevnikov in dnevno posiljajo diskete v vladno dokumentacijo. To je nadomestilo za dokumentacijsko sluzbo vlade oziroma urednistev casnikov. Sam opis clanka je oblikovan po pravilih ISBD(CP). Za vsebinsko analizo ceska nacionalka uporablja vrstilce UDK in pa gesla, ki so usklajena z vsebinsko obdelavo monografij . Ostale specialne knji­znice, ki sodelujejo pr! kooperativni obdelavi, za vseblnsko obdelavo sicer uporabljajo enaka polja ISIS, le gesla so oblikovana po potrebah specialnih knjiznic. Oddelek za analiticno obdelavo periodicnih pu­blikacij (clanka) se pripravlja na prehod v sistem ALEPH In na strukturo zapisa UNIMARC. Iz ISIS bodo verjetno naredili konverzljo v UNIMARC, problem pa Jim pred­stavlja povezava z maticno publik­acijo (periodicno publikacijo). 3. CJP in ISBN Agencija za ISBN deluje kot poscben oddelek s petimi zaposlen­imi. V sistem je vkljucenih 80 % od skupno 2000 ceskih zaloznikov. Podatke za dodelitev ISBN zbirajo na posebnem obrazcu, zalozniki pa so po izidu dolzni dostaviti tudi obvezni izvod. Na podlagi obrazca izdelajo tudi zacasne zapise za publikacije, ki jih skupaj s CIP zaplsl objavljajo v posebni publik­aciji 0. K. (Ohlasene knihy), ki izhaja stirinajstdnevno. Zapisi so urejenl po imenih zalozb. Oddelek za CIP steer deluje loceno in pri tern sodeluje bistveno manj za­loznikov. 4. Digitalizacija slarega gradiva Knjiznica ima ca 9.000 vecinoma srednjeveskih rokopisov in 3.900 inkunabul. Projekt digitalizacije sta­rih dragocenih gradiv ima dva as­pekta: izdelava CD-ROM-ov, ki so namenjeni prodaji in s tern sirsi strokovni in drugi javnosti ter digi­talizacija za potrebe arhlviranja in s tern prezervacije dragocenega gra­dlva. Med 'komercialnimi' CD-ROM-i smo si podrobneje ogledali dva. Prvi od teh, Antiphonarium Sedle­cense je primer obdelave rokopisa (notnega in slikovnega gradiva), ki je namenjena predvsem strokovni javnosti. Zato je vmesnik temu pri­merno specializiran in za nepo­ucenega uporabnika kompliciran. Drugi, Kronika koncila v Konstanzi pa je bolj poljuden in enostavnejsi za uporabo. Preseneca predvsem z izredno kvallteto reprodukcije. Pri projektu digitalizacije sodelujejo s firmo Albertina Icome. V okviru te­ga projekta, ki ga izvajajo v okviru Unescovega programa Memory of the World (vendar skraj brez nji­hove financne pomoci). so nabavili tudi kvalitetno digitalno kamero. 5. Relrospektivna konverzija katalogov V katalogih narodne knjiznice je 3,000.000 katalofoih listkov razlicne kakovosti (rokopisni, tip­kanl, lzdelani po razllcnih stan­dardih ... ). Stevilo vkljucuje gradivo, vkljuceno v nacionalno bibliografijo in objavljeno tudl v tiskanl oblikl. Nacrtujejo prenos celotnega kata­loga v UNIMARC, povezall pa so se s privatno firmo COMDAT, ki za njlh opravlja skeniranje In je ponudnlk programske opreme. Postopek konverzije poteka v vec stopnjah, v vsaki stopnjl so katalozni zapisi uporabnikom do­stopnl: l. Skeniranje listkov oz. tlskane bibliografije. Po tej stopnji je uporabnikom ze dostopen katalog v obliki slik kartic, vmesnik celo simulira omare in predale. 2. Prepis v ASCII datoteko z me­todo opticnega prepoznavanja (OCR) ali rocno, odvlsno od kvalitete listkov. Po tej stopnji so zapisi uporab­nikom dostopni v oblikl polnega teksta. Prvi dve fazi sta zelo dobro reseni In bl po nasem mnenju bill za dolocene kataloge, ki so manj v uporabi ali imajo zelo nepopolne zaplse, dovolj. Zelo so zadovoljni tudl z izbiro skenerja (z avtomat­sko nastavltvijo osvetlitve). 3. Strukturiranje v format UNIMARC (programska oprema Pro Tag je komercialni lzdelek firme COMDAT). Nacin struk­turiranja je bi! videti zelo kom­pliciran in vzame ravno toliko casa kot prepis z listka, je pa tudi izredno naporen za ocl. Ta izbira nas je presenetlla toliko bolj, ker Aleph omogoca tudi vnos zapisov z delimltorji, kar bl bilo laze izvesti. ISBD so slcer zaceli pozno uporabljati, zato avtomatsko strukturiranje z listka ni prislo v postev. Prloriteta projekta je ceska na­cionalna blbliografija, zacetl pa zelijo s produkcijo 20. stoletja. Od ca 500.000 listkov za to gradivo v katalogu je priblizno 400.000 ob­javljenih tudl v tiskanl bibliografiji, kl lzhaja od I. 1922 dalje. Od I. 1983 so zapisi ze v strojno citljivi oblikl. Obdobje med 1922 in 1983 je torej najbolj primerno za opisa­no metodo retrokonverzije, skeni­ranje tiskane bibliografije pa daje tudi boljse rezultate. S starejslm gradlvom bo nekaj vec tefav. Na­crtujejo, da bo zacetnih 400.000 zapisov konvertiranih v dveh letih, celotna produkcija 20. stoletja pa v petih. Celotni listkovni katalog zavzema seveda ogromno prostora. Ker v okolici Prage urejajo dodatne pros­tore za depozit, ga bodo prestavlli tja in s tern ohranili njegovo iz­vlrno fizicno podobo, ki ima tudi zgodovinsko vrednost. Ko bo opravljena retrokonverzija vsaj do 3. faze, bodo sprostili prostore v Klementinumu in dali na razpolago konvertiranl katalog. Za to bi potrebovali samo dve leti -za strukturiranje v format UNIMARC pa deset. 6. Kadrovska zasedba Cehi lmajo dovolj mocno knji­foicarsko tradicijo In ze dolgo tudi dodiplomsko lzobrazevanje. Vendar je soclalisticna vzgoja naredila svo­je In na zacetku reorganizaclje ob­delave so s kadri imeli kar nekaj tefav, kl pa so jih po nekaj nujnih kljucnih posegih hitro premagali. Zaposlenim dajejo tudi moznost honorarnega zasluzka z vnosom za retrokonverzljo. Delajo doma (pogoj je seveda, da imajo svoj PC), pla­cujejo pa po stevilu zapisov. Glede na dolgoletno izolacijo skusajo zdaj nadoknaditl stike s tujino. Zato se intenzivno ucijo tuje jezike, posi­ 16 ljajo svoje delavce v tujino na iz­popolnjevanje in tudi sami organi­zirajo mednarodna srecanja. To niti ni tezko, ker turisti Prago do­besedno oblegajo. Staro mestno sredisce je izredno lepo obnovljeno, vrstijo se koncerti, gledaliske ter operne predstave in Praga postaja spet prestolnica srednje Evrope. 7. Ocena in rezullati obiska Obisk je bi! koristen, saj smo videle, kako je treba pristopiti k skupnemu projektu, kot je na pri­mer avtomatizacija ali digitalizacija. Oblikovali so poseben team ljudi, ki si je postavil skupni cilj, pre­studirali so teorijo, prevedli stan­darde, zaceli poskusno s konverzijo podatkov. Ugotavljali smo, da so neke stvari tudi nerodno, oziroma neprakticno izpeljali, kar pa je tudi izkusnja vec. Okvirno smo se dogovorili za nadaljnje delovne obiske, povabili pa so nas tudi na mednarodni seminar, ki ga organizirajo novem­bra 1995 s podporo Open Society Institute oz. njihovega projekta Re­gional Library Program. Tanja Banic Zlata Dimec Lidija Wagner Maja Zumer USTANOVLJENO JE BRALNO DRUSTVO SLOVENIJE 12. 10. 1995 je bilo v Narodni in univerzitetni knjiznici v Ljubljani ustanovljeno Bralno drustvo Slo­venije. 33 prisotnih clanov je na ustanovnem obcnem zboru soglasno sprejelo statut Bralnega drustva Slovenije in izvolilo organe drustva: za predsednico drustva dr. Meto Grosman; za clane upravnega od­ bora pa se Ano Gradisar, dr. Bozeno Krakar-Vogel, Silvo Novljan, Hedviko Pavlica, Zdenko Rudolf in Silva Videtica; za clane nadzornega odbora Primofa Krivca, Miha Mo­ horja in Tonjo Zadnikar. Upravni odbor je 12.10.1995 na svoji prvi seji imenoval za pred­sednico upravnega odbora Silvo Novljan, za tajnika Silva Videtica in za blagajnicarko drustva Zdenko Rudolf, hkrati pa sprejel predlog obcnega zbora za visino letne clanarine 2.000 SIT od dne placila za eno leto. Tako so se uresnicila prizade­vanja posameznikov, ki morajo dobiti se uradno verifikacijo Mini­strstva za notranje zadeve, da se posamezniki razlicnih strok in de­javnosti lahko zdruzijo in delujejo v prid ohranjanja, sirjenja in razvi­janja branja in bralne kulture; da uresnicujejo programske usmeritve in naloge drustva: • razvijanje zavesti o pomenu pis­menosti med vsemi ljudmi, • sirjenje in razvijanje branja, • izboljsevanje kvalitete ucenja branja, • razvijanje bralne kulture, • izmenjava izkusenj med strokov­njaki razlicnih strok, • uveljavljanje slovenske teoreticne misli in strokovno-raziskovalne dejavnosti s podrocja branja doma in v tujini, • mednarodno uveljavljanje, posre­dovanje in izmenjava slovenskih izkusenj s podrocja teorije in prakse branja. Bralno drustvo Slovenije zeli cimprej postati clan Mednarodne bralne zveze (International Reading Association -IRA} in njenega Ev­ropskega komiteja. S slednjim je v stikih ze od !eta 1992, ko se Je Silva Novljan prvic udelezila ses­tanka Evropskega komiteja In seminarja ob tern na povabilo bralnega drustva Estonlje. Lelo kasneje smo bili Slovenci prvic prlsotnl na evropskl konferencl o branju, kjer je imela Ana Gradisar referat, 1994 se Silva Novljan drugic udelezl sestanka Evropskega komiteja v Budimpesti, kjer dobi konkretnejse informacije o delova­nju drustev in njihovl povezavi in doseze da se delavnice o usta­navljanju drustev udelezi Silvo Videtic, 1995 leta s subvencijo Ev­ropskega komiteja. Poletl 1995 se 9. evropske konference o branju aktlvno udelezijo Ana Gradisar, dr. Bozena Krakar-Vogel, dr. Lidija Magajna, Miha Mohar In Silva Novljan, kl je gostja madfarskega bralnega druslva in se ob tej priloznostl dogovori s predstavniki Evropskega komiteja za pomoc pri ustanavljanju drustva. Pripravljalni sestanek na usta­novnl obcni zbor je bi! 8. septem­bra 1995 v NUK-u, kjer so udelezencl sprejeli program dejav­nostl ob tern. Tako je 12.10.1915 61 udelezencev prisluhnilo refera­tom (Ani Gradisar, mag. Zdenku Lapajnetu, Silvi Novljan In dr. Gregu Brooksu) na dopoldanskem posvetovanju o razvoju branja In se udelezilo razprave, ki je bila se posebej zivahna po referatu an­gleskega gosta dr. Grega Brooksa. Z veliko znanja o problematiki nadzorovanja pouka branja pa jo Je vodila dr. Bozena Krakar-Vogel. Popoldanski del je bil uspesno zakljucen z ustanovltvijo Bralnega drustva Slovenije, katerega ustano­vitev so pozdravili v imenu NUK-a pomocnica ravnatelja Vilenka Ja­kac-Bizjak, Ivan Kanic kot pred­stavnik Eno le za razvoj knjiznlcarstva in predsednik ZEDS. Pozdrave In dobre zelje za uspesno delo pa je drustvu izrocil tudi dr. Greg Brooks v !menu angleskega, avstrijskega in hrvatskega drustva In seveda v imenu Evropskega komlteja. Nie manj pa nlso bili udelezencl veseli razstave, kl Jo Jc Knjiznlca Bezigrad pripravila "V pozdrav ustanovitvi Bralnega druslva Slovenije v tednu otroka 1995". Naj V tern porocilu zapisemo V imenu ze 77 clanov drustva se zahvalo Narodni in univerzitetni knjlznicl, brez pomoci katere bi druslvo se ne ustanovili, zahvala za pomoc pa velja tudi ZEDS, bralnim druslvom iz Evropskega komiteja in mnogim posa­meznikom, ki delujejo na podrocju branja. Silva Novljan ********************** MEDNARODNA SRECANJA ********************** SEMINAR ZA ANIMACIJO OTROK V AVSTRIJI Na gradu Zeillern v Spodnji Avstriji je od 11. do 15. septem­bra potekal seminar za anlmacijo otrok z delovnim naslovom "O zmajlh in drugih pravljicnih bitjih". Seminar je organlzirala Avstrijska zveza knjiznic (Buchereiverband bsterreichs). Seminarja oziroma pravljicne delavnice, ki je potekala v nemskem jeziku, se je udelezilo 10 knjiznicark iz Avstrije, gostji iz tujine pa sva bili iz Ceske in iz Slovenije. Vodja seminarja je bil g. 18 Heinz Buchmi.iller, predavateljica pa je bila ga. Renate Helm, ki v du­najski mestni knjiznici ureja mladinsko literaturo, poleg tega pa se ukvarja s pripravo in izvedbo razlicnih oblik otroske animacije, pise gledaliske igre ... "Glavno vlogo" na seminarju so "igrali" zmaj in druga pravljifoa bitja, "z njihovo pomocjo" nas je predavateljica v obliki pravljicne delavnice seznanila s: -stevilnimi nacini pripovedovanJa pravljic (s pomocjo vecbarvnega klobcifa volne; popestritev pri­povedovanja z zvoki, instru­menti, rekviziti, lutkami; s pomocjo listkov z iztocnicaml; s "skrltimi" predmeti; "ustno izrocilo" oziroma, kako iz kuscarja nastane zmaj; pravljlfol muzej). -naclnl opisovanja pravljicne fig­ure (zmajeva abeceda, zmajeva sola), -gibalnimi igrami (zmaj prema­guje ovire, "Jetecl" zmaj, zmajckov pies, zmajckova telo­vadba, antiagreslvna pantomlma), -"ekoloskimi" igricaml (uporaba gozdnih sadezev kot iztocnica za pogovor o varstvu okolja), -z izdelovanjem pravljifoe figure In moznostml za njeno uporabo v igricah, -z izdelovanjem "igralnega zemljevida" oziroma plakata, na katerem so v pravljicnem svetu oznacene posamezne igrice ( lgra s kocko). Podrobnejsa predstavilev nekate­rih igric 1. Pripovedovanje zgodbice s pomocjo vecbarvnega klobcica volne Otroci prinesejo vecbarvne ostanke volne, ki jih narezejo daljse niti. Nlti z vozli sestavljo v klobclc, prava nit mora biti nekoliko daljsa. Otrocl sedijo v krogu, knjiznlfarka oziroma uciteljica vzame klopclc in zacne pripovedo­vati pravljlco, otroci nadaljujejo, vsak prlpoveduje toliko fasa, dok­ler prl odvljanju klobcifa ne pride do naslednjega vozla. 2. Pripovedovanje zgodbice s pomocjo Jistkov Knjlznlcarka napise na listke razlifoe pravljicne besede, vsak otrok lzvlece po dva listka, besedi mora vkljuciti v prlpovedovanje zgodblce. Knjlznicarka zacne s pri­povedjo. otrocl nadaljujejo. 3. Pripovedovanje ob zvokih Knjiznicarka prlpoveduje zgodblco, otroci jo spremljajo z glasovi (npr. ponazarJaJo odpiranje vrat, oglasanje duhov, rjovenje zmaja ... ) 4. Pripovedovanje s pomocJo skritih predmetov Knjiznicarka razdeli otroke v dve skupini. Vsaka skupina mora izbrati toliko predmetov, kolikor je otrok v skupini In jih skriti v vreco. Nato si skupini izmenjata vreci. Vsaka skupina mora nato povedall zgodbico, v katero vkljuci predmete iz vrece. 5. Ustno Jzrocilo -od kuscarja do zmaja Namen je pokazati otrokom, kako je nastala ljudska pripoved oziroma kako so ljudje "izumili" razlifoa pravljicna bltja. Knjiznicarka zacne pripoved o tern, kako je Miha prisel zelo pozno iz sole, ker je v gozdu srefal strasno zival (v resnicl je videl kuscarja). Miha doma pripoveduje, kaksna je bila zival (ogromne noge, usesa lpd.). Vsak otrok mora nato svojemu sosedu opisati, kaksna je bila zival, ki jo je srecal Miha, pri tern vsak doda svoje "videnje" zivali in tako lz kuscarja nastane gromo­zanskl zmaj. 6. Ponazorilev zgodbice z rekvizi­lom Knjiznicarka prlpovedovanje zgod­bice ponazori tudi z rekvizitom oziroma predmetom (npr. ce pri­poveduje zgodbico o zmaju, prosi otroke, da iz papirja lzrezejo zma­jevo luskino in jo pobarvajo) 7. Kljucne besede -se/ in minister Knjlznicarka razdell otroke v pare, en otrok predstavlja dvornega sla, drugi pa minlstra. Sel pove mlnis­tru v obliki kljucnih besed, kaj je videl (npr. zmaj, vitez, princesa, skrat), minister pa mora iz teh besed sestaviti zgodbico 8. Zmajeva abeceda Otroci povedo, kako jim je ime, nato pa iz zacetnice svojega imena naredijo prldevnik In povedo, kaksnega zmaja bi radi predstavili (npr. jaz sem Vesna, predstavila born veselega zmaja). Predstavitev ponazorijo tudi z gibanjem. Knjiznlcarka napise na tabla vse crke abecede, otroci za vsako crko povedo pridevnik, s katerlm opisejo zmaja in pojasnijo, zakaj je zmaj taksen (npr. J jagodni zmaj, zato, ker rad nabira in je Jagode) 9. Zmajeva so/a Knjiznicarka sprasuje otroke, kaj morajo znati zmajcki oziroma kaj se zmajcki ucijo v zmajckovem vrtcu In v soli. Otroci morajo tudi povedati, v cem se zmajl razliku­jejo od cloveka. 10. Kako Je bilo, ko si bil se majhen Knjiznifarka razdeli otroke v pare. En otrok predstavlja malega zmaja, drug! pa zmajevega oceta, mamo, babico ipd. Zmajcek sprasuje starse, kako je bilo, takrat, ko so bill se majhni, stars! pa odgovar­jajo (npr. takrat so se ziveli vitezi In princese, ni bilo avtomobilov ... ). 11 . Igra nasprotij -parodija Prlmerna za otroke v visjih razredih. Minister iz sosednje dezele prinese pokazat sliko princa, s katerim naj bi se porocila princesa. Otroci sedijo v krogu in predsta\jajo dvorjane. Dvorjan vzame sliko in komentira videz princa (npr. rece, da ima princ lepe oci, ampak, da se mu zdi, da slabo vidi), nato da sliko sosedu, ki nadaljuje s komentarjem (nlc hudega, saj sl lahko prlskrbi ofala, toda poglej njegov orlovski nos), slika nato krozi naprej in vsak dvorjan pove svoj komentar. 12. Gibalne igre "Slepi zmaj" -otroci se razdelijo v manjse skupine, vsaka predstavlja zmaja, vidi samo prvi otrok v skupinl, ostali zaprejo oci. Otroci premagujejo ovire (splezajo pod mizo, izogibajo se stolom ... ), prvi otrok pa jim daje navodila, zmaj mora ves fas ostati eel, ce lzgubi katerega od svojih clenov, skupina izpade lz lgre. "Leteci zmaj" -otroci se razdelijo v skupine in predstavljajo zmaja, ki se odpravi na izlet; knjiznicarka govorl, kaksno je vreme, kaksne so ovire na poti, otroci z gibanjem spremljajo pripoved. "Zmajckova telovadba" knjizni­ farka prlpoveduje zgodbo o vltezu in zmaju in jim narocl, da naj ob vsakl omembi besede zmaj naredijo figuro, ki bo ponazorila zmaja, ob omembi besede vitez pa figuro, ki bo ponazorila viteza. "Antiagresivna igra" (za visje razrede) -otroci se razdelijo v dve skuplnl, eni sedijo na stolu, drugi 20 stojijo nasproti njih, oddaljeni nekaj metrov. Tisti, ki stojijo, ho­cejo zavzeli stole tistih, ki sedijo. Vsaka skupina mora z gibi (brez besed) izrazili svoje namene -eni pokazejo "agresijo", drugi se bra­nijo. 13. "Ekoloska" igrica Knjiznicarka naroci otrokom, naj vsak prinese dva predmeta iz narave -storze, palice, lisle. En predmet naj bo tak, da lahko z njim naredijo sume. V pripovedo­vanje zgodbice knjiznicarka vkljuci predmete iz narave, otroci pa nato s predmeti delajo sume oziroma izvedejo "glasbeni" koncert narave. 14. Izdelovanje figure in predsta­vitev zmaja Na seminarju smo iz stiropornih kroglic izdelali zmaja, ki ga je mogoce uporabiti tudi kot glavno osebo v lutkovni igrici. Otroci !ah­ko iz zmajev, ki so jih naredili sami, pripravijo razstavo. Zmaja postavijo na mizo in poleg njega napisejo listek z njegovim imenom in glavnimi znacilnostmi (npr. veseli zmaj Hubert), nato pa vsak otrok podrobneje opise svojega zmaja. 15. Pravljicni muzej Knjiznicarka na mize postavi razlicne predmete, ki spominjajo na doloceno pravljico (npr. skorenj -Obuti macek, rdeca kapa -Rdeca kapica). Otroke pelje skozi muzej in jim ob vsakem predmetu po­jasni, kaj predstavlja. 16. Igralni zemljevid Zemljevid se sestavi takrat, ko se otroci ze seznanijo z vecino zgoraj omenjenih igric. Knjiznicarka sku­paj z otroki sestavi plakat prav­ljicne dezele v obliki igre s kocko in s posameznimi postajami. Posamezne postaje pomenijo posa­mezno nalogo. Otroci mecejo kocko in se pomikajo po zemljevidu, ko pridejo do postaje, izvedejo nalogo. Dusanka Kovac Knjiznica Siska NOVE SPLOSNOIZOBRAZE­VALNE KNJIZNICE NA OBMOCJU ALPE­JADRAN Komisija za splosnoizobrazevalne knjiznice pri skupnosti Alpe-Jadran ze nekaj let deluje v okviru ene od komisij za Kulturo in sport De­lovne skupnosti Alpe-Jadran. Usta­novljena je bila leta 1989 v itali­janski regiji Veneto, v mestu Schio, v casu padca berlinskega zidu. Naloge komisije po konferenci "Splosnoizobrazevalne knjiznice V devetdesetih" so naslednje: -oblasti v zdruzenih regijah bodo spodbudile za zamenjavo obvestil o prostorih knjiznic in o skup­nosti Alpe-Jadran, knjiznice bodo izmenjevale bi­bliografske zapise, da bi cimprej prislo tudi do zamenjave pub­likacij, -dokumenti in obvestila, ki so bili narejeni v posameznih knji­znicah ali mrezi knjiznic, ki pa so bistvenega pomena za razvoj stroke, bodo dostavljeni kon­taktnim knjiznicam, -lahko se bo udejanila zamenjava obvestil o pomembnih regijah, -knjiznice bodo sodelovale v pripravi razlicnih prireditev, ki predstavljajo knjige in gradiva, a poudarjajo aspekte bogastva 21 tradicije in zgodovino evropskih regij. Trenutno je predsednica komisije dr. Durda Mesic iz zagrebske na­ cionalke, drfava gostiteljica pa Hr­ vaska. Letos se je Komisija za splosno­izobrazevalne knjiznice odlocila postaviti razstavo "Nove splosnoizo­brazevalne knjiznice V Alpe­Jadran". Razstavo so odprli 28. novembra V Mestnem gledaliscu V Zadru, podpisana sem se je udele­zila kot predstavnica slovenskih splosnoizobrazevalnih knjiznic. V Zadar smo pripotovali preko "Kra­jine", kombi je vozila kolegica Do­roteja, bibliotekarka zadarske mest­ne knjiznice. Peljali smo se mimo razrusenega in zdaj neobljudenega ozemlja in ko smo srecno prispeli v Zadar, smo se vidno oddahnili. Pravzaprav je bilo vse uglaseno, dobro razpolozenje, soncno vreme in prijaznost gostiteljev, zlasti di­rektorja zadarske knjiznice, prof. Ivana Peharja, tako smo kolegice iz Madfarske, Maria in Jutka, kolega Buchmi.iller iz Avstrije, kolegice iz karlovske Mestne knjiznice, gospa Durda Mesiceva, gospa Grosiniceva iz zagrebske Mestne knjiznice in jaz zares doziveli pestro izponjen knjiznicarski "vsakdan". Po ogledu Zadra (forum, cerkve sv. Donata, sv. Anastazije, sv. Krsevana) smo si ogledali omenjeno razstavo. V nabito point dvorani Je raz­stavo "Nove splosnoizobrazevalne knjiznice v Alpe-Jadran" odprl pod­predsednik mestne obcine Zadar, g. Dunato, hrvaski kulturni minis­ter g. Vitez je spregovoril o po­membnosti knjig in knjiznic, s parafrazo Krlezinih besed, ces kaj nam ostane v obrambo cloveskega ponosa kot skatla svincenih erk, gospa Mesic pa je poudarila vlogo komisije za splosnoizobrazevalne knjiznice na obmocju Alpe-Jadran, ki ga sestavlja 14 regij . Za glas­beno vzdusje pa je poskrbel zadar­ski godalni kvartet. Razstava je predstavila nove prostorske pridobitve, adaptacije in novogradnje, v zadnjih petih letih. Clovek Ima vtis, da se knjiznicam posveca velika pozornost, da le do­bivajo sodobne, funkcionalno opre­mljene in estetsko zanimive pro­store. Slovenski delez razstave je predstavil: Lavricevo knjiznico v Ajdovscini, Maticno knjiznico v Kamniku, Knjiznico Nova vas Mari­bor, Knjiznico Medvode, Knjiznico Pivka, Knjiznico Ivana Potrca (oddelek za mladino) Ptuj, Knji­znico Pavla Golie v Trebnjem, Knji­znico Zagorje ob Savi. Ob razstavi je izsel tudi licen katalog. Po razstavi smo si lahko ogledali v Knezji hisi v Zadru razstavo fo­tograf!J "Knjige in vojna", razstavo porusenih knjiznic na Hrvaskem. Veliko Je bilo poskodovanih in pourusenih knjiznic na Hrvaskem in to solskih, specialnih, splosno­izobrazevalnih, znanstvenih, cerkve­nih, privatnih od Vinkovcev, Zadra, Dubrovnika. Na kraju samem pa smo si tudi lahko ogledali posko­dovane prostore bivse Glasbene sole ter Mestno knjiznico, ki je bila poskodovana pred stirimi leti V topniskem napadu na Zadar, se zmeraj pa deluje, tako da zunanje zidovje podpirajo leseni tramovi in metalne konstrukcije, kar so skraj­no neprimerni pogoji za uporab­nike in knjiznicarje. V zadarski Mestni knjiznici smo si lahko ogledali delovanje racunalniskega programa CROLIST, poizvedovali po CD-ROMu Croatica in se kaj. Popoldne smo se odpeljali na otok Ugljan v mestece Kali, da bi pocastili 90-letnico delovanja tam­kajsnje knjiznice. Obisk v prijetnih prostorih knjiznice na otoku je bi! 22 zelo zanimiv. Tamkajsnja knjiznica je zbiralisce vseh duhovnlh poten­cialov v kraju, lgralcl zadarskega Lutkovnega gledalisca so nam pred­stavili njlhov literarni casopis Kualjski lumin. Bilo je dozlveto, od pozdravnih zvonov, ubranega petja zenske klape, otoskega utrlpa mesteca, ki je pocastilo prlhod knjiznifarjev Alpe-Jadran. Imeli smo vtis, da nekje se zmeraj utrl­pa smiselnost nasega pocetja, skrbi za knjigo, informacijo, za zavetje zbranosti. Vrnlli smo se v nedeljo, 29. ok­tobra, na Plitvicah smo popili kavo, kolega Buchmi.iller je ves cas fotografiral. Tezko je vse prenesti na papir, ampak lahko recemo, da smo bili vsi gostje In udelezenci, sicer na kratko, le blizje brez meja. V razlicnih jezikih je utripala ta prvinska zelja po boljslh pogojih delovanja, za lepsimi, sodobnlml knjiznicami. Jadranka Zupancic RAZISKOVANJE IN STANDARDIZACIJA TERMINOLOGIJE S PODROCJA BIBLIOTEKARSTVA IN BIBLIOLOGIJE : TEORIJA IN PRAKSA (Mednarodna znanstvena kon­ferenca, Vilnius, 18. in 19. oktober 1995) Mednarodna konferenca "Razisko­vanje in standardizacija terminolo­glje s podrocja bibliotekarstva in bibllologije : Teorija in praksa" je potekala 18. in 19. oktobra v Vllni, prestolnici Litve, pod pokro­vlteljstvom Kulturnega ministrstva Lltve, Naclonalne knjlznice Lltve Martynas Mazvydas in fundacije Open Society Fund. Zbralo se je okrog 50 strokovnjakov iz Lilve, Latvlje, Estonlje, Beloruslje, Rusije, Italije, Svedske in Slovenije, pre­tezno predstavnlkov razvojnih od­delkov oz. lnstitutov, termlnoloskih sekcij in bibliotekarskih fakultet. Udelezbo slovenskega predstavnika na tej konferenci so omogocili Za­vod za odprto druzbo, Narodna in unlverzitetna knjlznica in Zveza bibliotekarsklh drustev Slovenije. Konferenca predstavlja po vse­binskl plati nadaljevanje dela, ki se je zacelo pred dvema letoma s podobnlm posvetovanjem V Rig!, glavnem mestu sosednje Latvlje. Program Je bil razdeljen V stiri zakljucene sklope z naslednjlmi referati: -Proucevanje in standardizacija bibliotekarske terminologije v Lltvl, -Nacionalna knjiznica Estonije kot terminoloskl center, -Bibliotekarska terminologija v Latvljl, -Slovenska slovarja bibliotekarstva In lnformatlke : enojezlcnl razla­galnl In stirijezicni prevajalni, -Termlnoloski slovarjl bibliotekar­stva in bibliologije : primerjalna analiza, -Bibliotekarska terminologija v Belorusiji, -Llngvlsticnl prlnclpl biblotekar­ske termlnologije, -Terminolosko usklajevanje na podrocju informatike, biblio­tekarstva in bibliologlje, -Informacljska tehnologlja kot osnova za odlocanje -all se la­hko odpovemo tradicionalnim fondom? -Litvanska terminologija s po­drocja bibliologije, -Urejanje terminologije s podrocja knjiznicnega menedzmenta, -Zgodovinski vidik nekaterih izra­zov s podrocja bibliotekarstva, -Terminologija s podrocja knji­znicnih fondov, Termin "postavitev gradiva" raba in normativnost, -Sodobne metode katalogiziranja in litvanska terminologija, Razvoj in razumevanje mikro­grafske terminologije, -Razumevanje termina "biblio­grafija" v litvanscini : razvoj in normativnost, -Bibliografija in sorodna podrocja : terminoloska razmerja, Bibliografija raba danes in jutri, - Ruske knjige v tujini kot pred­ met bibliografije, - Litvanska pravila za bibliografski opis in mednarodne zahteve terminoloski vidik, Litvanska terminologija in sistemi za iskanje informacij, -Terminoloska vprasanja avtoma­tizacije nacionalne bibliografije. Zanimiva sta bila predvsem dva vidika terminoloskega dela: cisto Jezikovni, kl je pogojen s pravili in specifiko jezika, katerega del je obravnavana strokovna teminologija, in organizacijski, pogojen z delo­vanjem nacionalne knjiznice, fakul­tete za bibliotekarstvo, financiran­Jem, nacionalnimi programi in podobnim. V nadaljevanju bomo skusali prikazati nekaj znacilnosti in posebnosti litvanskega okolja. Nosilec raziskovanja, razvoja in standardizacije na podrocju biblio­tekarske terminologije je Nacionalna knjiznica Litve Martynas Mazvydas, kl izvaja to dejavnost od leta 1988 kot poseben prioritetni projekt, povezan v posameznih segmentih z nekaterimi drugimi projekti. V ta namen so ustanovili v nacionalni knjizni<:i poseben oddelek za biblio­tekarsko terminologijo, kl se ukvarja z izrazoslovjem v biblio­tekarstvu, bibliologiji, informatiki in zaloznistvu. Strokovni terminologiji in litvanskemu jeziku nasploh posvecajo izredno pozornost, zato je skrb za terminologijo ena od nacionalnih prioritet na vseh po­drocjih, predvsem se tam, kjer je mogoce oblikovati formalni, "biro­kratski" jezik. Na Oddelku za bib­liotekarstvo Fakultete za komu­nikacije, kot se tam imenuje, pripravljajo studentje diplomske naloge s podrocja bibliotekarske terminologije, v zadnjih nekaj letih pa so zabelezili v litvanski bibliote­karski periodiki okrog 50 strokov­nih clankov na to tematiko. Oblikovanje in razvoj litvanske bibliotekarske terminologije lahko orisemo v stirih znacilnih obdobjih: Prva faza pokriva obdobje od zacetkov razvoja tega baltskega jezika in delovanja knjiznic do leta 1918, ko se je Litva za kratek cas osamosvojila izpod ruske oblasti. Prve, v litvanskem jeziku tiskane knjige 16. stoletja (1571) ze go­vorijo o knjigah in tisku, prav tako slovarji iz tega casa. Znan Je tudi slovar iz 1 7. stoletja, v katerem je okrog 150 izrazov, vezanih na knjige, knjiznice. Drugo fazo predstavlja obdobje samostojne Litve med obema vo­jnama (1919-1940), ko so bili mocno izrazeni vplivi tujih jezikov na strokovno izrazje, bibliotekarstvo Je dobilo prve standarde, zakon, ucbenike, iz tega casa so strokovni clanki slavnih bibliotekarjev, znan Je poskus organizacije bibliotekar­ske sole, ustanovljena je bila Zveza bibliotekarjev Litve. Za lreljo fazo med leti 1940 in 1986 sta znacilna ruski vpliv in popolna odrezanost od zahoda. Vsa strokovna dokumentacija Je nasta­jala izkljufoo kot prevod iz ruscine, stroka je temeljila na ruskih avtorjih in standardih. Tudi prevodi tujih avtorjev so morali skozi ruski jezik kot nekaksen vmesnik. Kljub temu ocenjujejo Litvanci to obdobje kot zelo uspe­sno, saj je nastalo V tern casu vec bibliotekarskih sol, stevilo strokov­nih delavcev se je neverjetno povecalo, bibliografija belezi veliko stevilo strokovnih clankov. Iz tega casa so znani tudi standardi in slovarji za podrocje "znanstvenega informiranja". Zaradi ocitnih tezav s terminologijo pa je nastalo tudi 24 clankov in diplomskih del o bibliotekarski terminologiji ter vec slovarjev z izhodiscem V ruscinl. Za samostojno terminolosko delo ni bilo denarja, zato poleg redkih primerov osebne iniciative projektov na tern podrocju ni bilo. Cetrta faza pokriva kratko ob­dobje od leta 1987, ko se je zace­lo gibanje za dokoncno osamosvo­jitev Litve, do danes. Takrat je nastala v nacionalni knjiznici po­sebna sekcija za terminologijo, ki je stela 2 strokovnjaka, danes so v oddelku 3, zgolj s to dejavnostjo obremenjeni delavci. Program ob­sega pripravo trijezicnega litvansko­anglesko-nemskega slovarja v snopi­cih, ki so zgrajeni na tematskih sklopih. Objavili so ze tri snopice: -katalogizacija -500 izrazov -dokument -600 -vsebinska obdelava -340 izrazov v pripravi pa je cetrti -fond!. Sledili naj bi se trije snopici, za nekatere je vecji del gradiva ze pripravljen: -bibliologija -1200 -knjiznicni menedzment -400 Slovar bo stel skupaj okrog 2400 gesel, izdajajo pa ga skupaj z Institutom za litvanski jezik in Oddelkoma za bibliotekarstvo in bibliologijo Fakultete za komunika­cije. Pricakujejo, da bodo na ter­minologijo mocno vplivali tudi nacrtovani prevodi standardov. Leta 1993 so namrec objavili program priprave nacionalnih standardov; izsla sta ze standarda za biblio­grafski zapis in publikacije, v pripravi jih je se sest. Gibanje za ohranitev in razvoj litvanskega jezika, katerega skrb sta cistost jezika in neodvisnost od prevelikega vpliva tujk, je eden od nacionalno pomembnih projektov. V tern okviru se postavlja vprasanje, ali so litvanski termini res "litvanski", saj odnos med "nacio­nalnostjo in internacionalnostjo" strokovnega izrazja se ni dovolj raziskan. Doslej je prevladoval tako imenovani mednarodni vidik kot zagovornik uporabe izposojenk. Jezikoslovci Instituta za litvanski jezik mu nasprotujejo in poudarjajo pomen uporabe bogastva lastnega jezika za tvorbo potrebne strokovne terminologije tudi tam, kjer se ni razvita. Ob tern poudarjajo tvornost kombinacije vecJega stevila besed v samostojen termin. Analiza prvih treh snopicev litvanskega biblio­tekarskega terminoloskega slovarja je pokazala, da je 400 gesel eno­besednih (25%), ostala so sestav­ljena. Med enobesednimi gesli so proglasili 36 izrazov za neupo­rabne, 36% ali 120 gesel pa so prepoznali kot "zares litvanske". Med vsemi gesli je okrog 44% lit­vanskih in oblikovanih tudi v skladu z litvanskimi Jezikovnimi pravili, vsa ostala gesla so zgrajena po vzoru drugih jezikov oziroma jezikovnih pravil. Jezikoslovci trdno vztrajajo na staliscu, da je za jezik sprejemljivo najvec 10-20% izposo­jenk z bibliotekarsko termi­nologijo v litvanscini je torej nekaj hudo narobe! Postregli so tudi z ilustrativnimi primer!, kl pa jih tujci zal nismo mogli razumeti, kaj 25 sele obcudovati. Nasteli so tudl prlmere popravkov, kl pa jlh bibll­otekarjl zaradi svoje trme pri re­dakciji slovarja niso hoteli upostevati. Kot vzor so navajall latvijskl terminoloski slovar, kl ima v geselniku le okrog 18% tujk. Moznostl uporabe tujk in izposo­jenk jezikoslovci seveda ne izklju­cujejo v celoti. Dovoljujejo jih v primeru, ko "ni drugega lzhoda", ob tern pa je treba upostevati norme litvanskega jezika, izgovor­java mora biti lahka, prav tako pisava, omogocena mora biti moznost povezave z drugiml bese­dami V lit-vanscini, upostevatl je treba domaco fonetlko. Izraz "katalog" je na primer v celoti lit­vaniziran in ga nemoteno uporabl­jajo v zlozenkah in sestavljenkah, ostajajo pa nekateri "neprilagodljivi" termini kot so folio, kvart, ltd. Poudarili so tudi antropoloski vidik specificnega izrazanja litvan­ske percepcije in miselnostl, ki zahteva neodvisnost nacionalne terminologije in kriticen pristop do sprejemanja tujega lzrazja v nasprotju s slepim prevzemanjem. Preobremenjenost s tujkaml prepre­cuje misljenje v lastnem jeziku, zato tujega slovarja ni mogoce enostavno posvojitl. Od tod tudi zahteva, da je treba najprej pripra­viti slovar v lastnem jeziku, sele nato se Je mogoce lotitl vecjezicnih slovarjev. Lastno termlnologijo je treba ustvarjati, ne pa je prevajati iz tujih jezikov. Kot kriticen primer neustrezne geneze terminologlje v litvansclni so navajali primere an­glesklh izrazov, kl so prlsli v llt­vansclno skozl ruske prevode In so bill tako dvakrat "posvojenl". Pre­vzem angleskega izraza pomeni istocasno tudi uporabo angleskega doumevanja V llt-vanscini, pri "dvakratnih posvojencih" pa celo angleskega in ruskega nacina mlsljenja pred razumevanjem in komunlclranjem V lltvanscinl. Zato sta bila mocno poudarjena vloga kreativnega doprinosa razlskoval­nega In znanst-venega dela k raz­voj u In stabilizacijl terminologije neke stroke ter pomen jezika kot najpomembnejse knjlznice naroda. Kot absolutno neustrezno in neusklajeno rabo ter primer lz rus­clne prevzetega pojma so navedli vrsto knjiznice, kl ji pri nas recemo splosnoizobrazevalna knji­znlca. Doslej so slnonlmno uporab­ljali termine masovna-, javna-, ljudska-In narodna knjiznica. Slovene! smo pritegnlll nemalo zanimanja s predstavitvijo projekta Bibllotekarske terminoloske komisi­je, katere cilj je priprava eno­jezlcnega razlagalnega bibliotekar­skega terminoloskega slovarja in stlrljezlcnega prevajalnega slovarja. Pozornost je vzbudila visoka stop­nja uporabe racunalniskih obdelav v vseh fazah prlprave slovarjev; s strokovnega leksikografskega vidika pa nas poudarek na metodi ek­scerpcije domacih strokovnih be­sedil, kl je kolegi lz drugih drzav ne uporabljajo. Slovenskl strokovni javnosti bo predstavljeno delo Bibliotekarske terminoloske komislje konec leta, ko je predviden tudi izid poskus­nega snopica slovenskega bibllo­tekarskega termlnoloskega slovarja. Ivan Kanic ********************** OBVESTILA ********************** POPRAVKI v publikaciji Silva Novljan: Varn Iahko pomagam? (Splosnoizo­brazevalne knjiznice v letu 1994). ­Ljubljana : NUK, 1995. Str. 47 -Knjiznica III. skupine: 3. Hrastnik Nakup % 4.257.595 43 lnvesticije % 424.000 4,3 SKUPAJ Nakup 545.309.598 Investicije 223.078.310 V skladu s tern popravkom se spremeni tudi povprecna cena ene kupljene enote knjiznicnega gradiva v letu 1994 na 2256 SIT namesto 2240 SIT (str. 22). Naj dodamo k temu se pojasnilo o izracunu te cene, kar je morda v uvodnem poglavju te publikacije premalo razvidno. Iz porocil knjiznic o visini sredstev porabljenih za nakup (str. 4 7) in stevila kupljenih enot (str. 42) smo izracunali povprecje. Zakaj je cena 2256 SIT in ne vec?, je bilo postavljeno vprasanje na letosnjem posvetovanju ZBDS. Del odgovora je moc najti v ref­eratu Slavice Rampih-Vajzovic: Nabava in nabavna politika v Mariborski knjiznici. Tako kot Mariborska knjiznica so pri do­govarjanju z zalozniki, knjigarnarji in drugimi prodajalci uspesne tudi druge knjiznice. S popusti, ki jih dosezejo, znizujejo povprecno ceno, ker za ista odobrena sredstva kupijo vec enot. Ta cena seveda ne sme vplivati na financierja, da bi znizeval povprecno ceno kot osnovo za financiranje v prihodnjem letu. To je uspeh knjiznice, ki tudi na ta nacin povecuje moznost dostopa do knjiznicnega gradiva, se zlasti ce ga uporablja za gradivo, ki je celo drazje od povprecne cene, ki jo prizna financer, in tako omogoci, da se to gradivo, ki je zelo pogosto le za citalnisko rabo, izposoja tudi na dam. Silva Novljan KNJIZNA RAZSTAVA "Svoboda, mir, slrpnost : knjige proti vojni". V cetrtek, 9. novem­bra 1995 je Goethe-Institut iz Za­greba odprl v razstavni dvorani Knjiznice Prezihov Voranc na Trfaski 4 7 A v Ljubljani, razstavo "Svoboda, mir, strpnost knjige proti vojni". Razstavo je postavila Mednarod­na mladinska knjiznica (Interna­tionale Jugenbibliothek) iz Miin­chna. Sestavlja jo priblizno 200 otroskih in mladinskih knjig v dvajsetih jezikih iz tridesetih drfav. Razstavo tekoce posodabljajo in jo predstavljajo kot potujoco razstavo v mnogih drfavah Evrope. Razen mednarodnih klasicnih del kot "Mali princ" Antoina de Saint­Exuperyja in ··ztvalska konferenca" Ericha Kastnerja predstavlja Slovenijo na razstavi delo "Med v laseh" Branka Somna, ki jo se do­polnjujejo stevilni primeri sloven­skih knjig iz Knjiznice Prezihov Voranc. Razstava bo na ogled do 26. novembra 1995. ---Silva Novljan 27 STROKOVNO POSVETOVANJE IN SKUPSCINA ZBDS Na Eledu je bilo od 6. do 8. novembra strokovno posvetovanje ZEDS na Lerno "Knjiznicne zbirke: izgradnja in upravljanje" in volilna skupscina ZEDS. Na volilni skupscini je bila za novo predsed­nico ZEDS za obdobje 1995-97 izvoljena mag. Nado Cesnovar. Omenili bi se, da je bila na skupscini ZEDS sprejeta tema naslednjega posvelovanja in sicer: "Knjiznica in njeni uporabniki". Terna bo podrobneje predstavljena v naslednji stevilki. V naslednji (decembrski) stevilki Knjiznicarskih novic bomo objavili tudi: -porocilo s posvetovanja, -besedilo eticnega kodeksa, -sklepe, priporocila, ugotovitve okroglih miz, -imena nagrajencev (Copove diplome in Kalanov Sklad), -porocilo o delu v preteklem mandatnem obdobju in -okvirni nacrt dela za obdobje 1995-97. ANKETA: PERMANENTNO IZOBRAZEVANJE KNJIZNICARJEV Udelezence posvelovanja ZEDS, ki niso uspeli lzpolniti ankete na samem posvelovanju, vljudno naprosamo, da nam jo najkrajsem moznem casu vrnejo po posli na naslov: NUK -Enota za razvoj knjiznicarslva, Turjaska 1, 61000 Ljubljana. PRILOGA V prilogi objavljamo zelo zanimiv in aktualen prispevek Melite Am­brozic, ki se je, skupaj s kolegom Rajkom Slokarjem, udelezila semi­narja o knjiznicarski zakonodaji v vzhodnoevropskih oz. bivsih "komunisticnih" drfavah, ki je po­tekal od 28. do 30. septembra 1995 v Eudimpesti. V KROZENJE KNJIZNICARSKE NOVICE, 5(1995) 11. ISSN 0353-9237. Izdala in razmnozila: NUK, Turjaska 1, Ljubljana. Urednik: Jelka Kastelic. Uredniski odbor: mag. Melita Ambro­zic, Ivan Kanic. Naklada: 605 izvodov. Cena posamezne stevilke: 500 SIT. K11jiznicar­ske novice lahko narocite za pol leta Uanuar-junij ali julij-december) ali za celo leto Uanuar-december). Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnozevanje ni dovoljeno. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije st. 23/179-92 z dne 16.3.1992 stejejo Knjiinicarske novice med proizvode informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne stevilke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Naslov urednifo,a: NUK, Enota za razvoj knjiznicarstva, za "Knjiznicarske novice", Turjaska 1, 61000 Ljubljana. Prispevke lahko posiljate tudi na disketah (v ASCII for­matu), ali po elektronski posti (NUK::JELA). PRILOGA KN,JIZNICARSKIH NOVJC 5( 1995) 11 SEMINAR O KNJIZNICARSKI ZAKONODAJI (Budimpesta, 28.-30. september 1995) Seminar o knjiznicarski zakonodaji v vzhodnoevropskih oz. bivsih "komunisticnih" drzavah je organiziral Evropski svet v sodelovanju z Drustvom bibliotekarjev Madfarske in naj bi bil nekaksen uvod v pripravo novega madzarskega zakona o knjiznicarstvu (delovni naslov!). Poleg clanov madzarskega drustva so na seminar povabili po dva predstavnika drustev iz Avstrije, Ceske, Hrvatske, Lilve, Poljske, Romunije, Slovaske, Slovenije in Ukrajine ter predstavnike njihovih ministrstev (za zakonodajo, finance, kulturo in solstvo ter za notranjo politiko). Delo sta vodila predsednik madfarskega drustva knjiznicarjev Istvan Papp in predstavnik Evropskega sveta Giuseppe Vitiello. Slovensko drustvo bibliotekarjev sva zastopala z Rajkom Slokarjem iz Goriske knjiznice F. Bevka. Stroske udelezbe na seminarju so nam (tujim gostom) pokrili: madfarsko bibliotekarsko drustvo, komisija evropskih skupnosti -DG XIII in Svet Evrope iz Strasbourga. Za seminar so madfarski knjiznicarji pripravili kar obsezno gradivo o posameznih problemskih sklopih, ki naj bi jih pokrival nov zakon o knjiznicarstvu. Razprava pa naj bi pomagala najti skupne odgovore na posamezna strokovna vprasanja se preden se bodo knjiznicarji lotili izdelave vsebinskih izhodisc novega zakona. Evropski svet in knjiznicarstvo Evropski svet je mednarodna organizacija evropskih drfav s sedezem v Strasbourgu. Organizacija je bila ustanovljena leta 1949, njen cilj pa je bil politicna zdruzitev drfav po poti sodelovanja na ekonomskem, socialnem, kulturnem in znanstvenem podrocju (ne pa tudi na vojaskem). Slovenija je clanica sveta od 14.5.1994. Evropski svet Ima podoben simbol kot Evropska unija (po pogodbi v Maastrichtu naslednica Evropske skupnosti), zato marsikdo ti organizaciji zamenjuje, kar seveda ni prav, saj imata drugacen namen oz. cilje. Evropski svet si prizadeva siriti demokracijo in clovekove pravice v drfavah clanicah in je bil pobudnik t.i. kulturne konvencije, ki so jo podpisale tako clanice kot neclanice Evropskega sveta. Organizacija poskusa vzdrzevati cim tesnejse stike s posameznimi vladami, da bi lahko vplivala nanje. Njena podrocja delovanja so: kultura, solstvo, znanost in sociala, medtem ko je glavni cilj Evropske unije prosti evropski trg. Med programi Evropskega sveta bi omenili naslednje: za knjiznice in arhive (katerega glavni namen je uvajanje informacijske tehnologije v delo knjiznic), za zakonodajo s podrocja knjiznicarstva ter program povezovanja knjiznic in zaloznikov. 0 knjiznicarski zakonodaji v Srednji in Vzhodni Evropi je Evropski svet ze organiziral delavnico (lansko jesen v Strasbourgu). seminar v Budimpesti pa je bil nekaksna studtja primera, kl naj bi pomagala ugotovit!, kaksno metodologijo izbrati za pripravo zakonodaje v vzhodnoevropskih dezelah. Predstavnik Evropskega sveta je poudaril, da v teh drzavah seveda razmere za podobno razpravo, (kl jo podpirajo tudi ministrstva) niso tako ugodne kot na Madfarskem, zato so pac prvl seminar organlzlrali v Budimpesti. Opozoril je se, da modelov zakonodaje lz drugih drfav naj nihce ne prenasa nekriticno v svoje okolje, ker ne bodo delovali In da prl pripravi zakonodaje proucevanje zakonov sosednjih dezel kaj dost! ne pomaga, saj Jih vse zelijo spremeniti. Mad.zarska nacionalna knjiznica Seminar je "gostila" Nacionalna knjiznlca Szechenyi, kjer smo preziveli tri resnlcno poufoe, pa tudl prijetne dneve. Sploh Je ta knjiznlca zadnja !eta zelo razvila svojo mednarodno dejavnost (in s tern tudl ugled), za kar ima organizirano posebno sluzbo oz. enoto. 0 madfarski nacionalki smo ze objavili daljsi prispevek (KN, 1994 st. 5), zato bi na tern mestu ponovili le nekaj podatkov o tej lepi in prijazni knjiznici. Kot nacionalna knjiznica zbira, obdeluje, hrani in posreduje Li. hungariko, ob tern pa skrbi tudi za bogato zbirko tuje literature, se posebej s podrocja knjizevnosti, zgodovine, knjiznicarstva, zgodovine pisave in knjig ter splosne kulturne zgodovine. Med zbirkami posebnih gradiv bi omenili zbirke grafik in drobnega tiska, starega gradiva, rokopisov, zemljevidov, gradiva s podrocja zgodovine gledalisca, glasbeno in zbirko mikrofllmov. Organizirano ima tudi specializirano knjiznico z domaco in tujo literaturo s podrocja knjiznifoih znanosti. Knjiznica izposoja gradivo samo v citalnice. Kljub temu da Je t.i. cista nacionalka, pa vecino njenih uporabnikov predstavljajo studentje in ucitelji z univerze in dejansko izvaja tudi funkcije univerzitetne knjiznice (za kar pa niso prevec zainteresirani, saj imajo zaradi tega se veliko dodatnega dela). Omenila bi se, da Je v madfarski nacionalki trenutno zaposlenih za 800 FTE knjiznifoih delavcev. Stevilo zaposlenih bodo morali v dokaj kratkem casu zmanjsati na 600 FTE. Celoten fond obsega preko 7 milijonov enot, vpisanih pa imajo 25.000 clanov, katerim letno izposodijo priblizno 1,8 milijona enot knjiznifoega gradiva. Ministrstva in zakon o knjiznicarstvu Razveseljivo je, da madfarsko drustvo bibliotekarjev nima tefav pri navezovanju stikov s posameznimi ministrstvi. Predstavniki stirih ministrstev, katerih podrocje delovanja Je zanimivo za knjiznicarje, so se udelezili seminarja in predstavili svoje prispevke. 0 tern, kaj se glede knjiznicarske zakonodaje pricakuje od stroke, je spregovorila predstavnica ministrstva za kulturo in solstvo, predstavnik ministrstva za notranjo politiko pa je orisal sistem lokalne samouprave in izpostavil nekaj problemov oz. vprasanj, s katerimi se srecujejo na Madfarskem. Npr. ali Je 3.146 lokalnih skupnosti, kot jih imajo, prevec -se zlasti ob dejstvu, da so v financni krizi in nekatere celo zapirajo osnovne sole. Gostje smo bili pravzaprav kar zacudeni, ko smo slisali crne napovedi glede prihodnosti javnega sektorja in gospodarstva nasploh. Za madfarske knjiznicarje pa taksne napovedi pomenijo, da bo sredstev za njihovo dejanost se manj in da bo treba cimprej ugotoviti, ce Je organizacija knjiznifoega sistema in knjiznic dejansko optimalna. Predstavnik ministrstva za zakonodajo Je pojasnil madfarski zakon o zakonodaji, ki predpisuje postopek sprejemanja zakonov. Mnenja je bil, da je obstojeci zakon o knjiznicarstvu res ze potrebno posodobiti, saj je od leta 1978, ko je bil sprejet, nastalo tako v druzbi kot stroki veliko novosti oz. sprememb. Kljub temu pa zakon daje nekaj osnov za sprejemanje novega, npr. njegova struklura, predmet zakona, knjiznice, kadri ltd. in ni potrebno zaceti pripravljati novega zakona iz "nic". Na Madfarskem traja postopek sprejemanja zakonov v parlamentu povprefoo 2 leti, sprozijo pa ga lahko vladna telesa (npr. ministrstva), clani parlamenta, profesionalna zdruzenja ali posamezniki. Obicajno pripravijo predlog dolocenega zakona pristojna minislrslva, ministrstvo za zakonodajo pa ga uskladi z ostalo zakonodajo in zahtevami Evropske unije. Glede zakona o knjiznicarstvu je predstavnik ministrslva predlagal, da je treba najprej pripraviti koncept zakona, kar je vsekakor slvar profesionalne organizacije, v naslednji fazi pa bo drzavna administracija to vsebino kodificirala (oblikovala clene in odslavke). Posebej je opozoril, da je najpomembnejsa ravno ta -prva verzija zakona, za katero je odgovorna stroka in da so tistl, ki jo bodo pripravljali, pred tezko nalogo, krojili bodo namrec prihodnost knjiznic in slroke. Predstavnik ministrstva za finance je pripravil zanimiv in zlasti odkril prikaz sistema javnega financiranja na Madfarskem. Dezela je trenutno v obdobju gospodarske stagnacije in padanja bruto nacionalnega produkta, velik delez drfavnega proracuna pa namenjajo odplacevanju dolgov. Slisali smo, da je njihov proracun v krizi in je zato redistribucija sredstev zelo tezavna, saj zanjo ostaja le priblizno 50% proracuna, t.i. javni manjko pa znasa 6-7% BNP. V novem financnem sistemu naj bi imele regije in lokalne skupnosti vec pristojosti pri delitvi finanfoih sredstev, vendar pa naj knjiznicarji ne zivijo v iluziji, da to pomeni tudi vec sredstev za njihovo dejavnost. Od stroke se pricakuje, da bo naredila strokovne krlterije za financiranje knjiznic, staticne kriterije za ocenjevanje njihovega delovanja pa zamenjala z dinamicnimi. Knjiznicarji so dobili se nasvet, da je ze cas, da s pomocjo t.i. lobiranja tudi oni zafoejo ucinkoviteje predstavljati in uveljavljati svoje interese. Je zakon o knjiznicarstvu sploh potreben? Dvomi o potrebnosti zakona o knjiznicarslvu so se pojavili tudi med madfarskimi knjiznicarji, saj je kar nekaj drfav, ki takega zakona nimajo, pa se kljub temu dejavnost odvija in razvija brez tefav. Podrocje bi namrec lahko zakonsko uredili tudi z vec zakoni: zakon o knjiznicnem sistemu, zakon o nacionalni knjiznici, zakon o odgovornosti lokalnih skupnosti za zagotavljanje knjiznicnih storitev svojemu prebivalstvu, drug! zakoni (o obveznem izvodu, o varovanju nacionalne kulturne dediscine, o solstvu in visokem solstvu, o akademiji znanosti ltd.). V razpravi so potem ugotovili, da vendarle potrebujejo zakon in sicer taksnega, ki bo zajemal vse vrste knjiznic (ki zagotavljajo javno sluzbo), kajti izkusnje kazejo, da je v zakonodaji z drugih podrocij knjiznicarstvo omenjeno le obrobno all pa celo na neustrezen nacin. Zato naj zakon npr. nujno zajema tudi podrocje univerz oz. njihovih knjiznic, saj so v zakonu o visokem solslvu neustrezno regulirane (zapisana je le pravica visokosolskih ustanov, da ustanavljajo knjiznice). Zakon o knjiznicarstvu naj se ne spusca v delovne probleme posameznih knjiznic, ampak naj v prvi vrsti zagotavlja uporabnikom dostop do gradiv in informacij in naj jasno opredeli, katere so storilve knjiznic, ki jim morajo biti zagotovljene brezplacno. Jasno naj bo zalo izrazena odgovornost drfave in lokalnih skupnosti za uresnicevanje omenjene pravice. Zakon naj opredeli tudi osnovne funkcije in naloge nacionalne knjiznice, omen! institut obveznega izvoda (kdo je zavezanec, kdo obvezne izvode dobi in hrani, koliko izvodov ipd.) ter ne pozabi ustrezno vkljuciti cerkvenih in privatnih knjiznic (opredeli njihove funkcije, ce bodo nudile javne storitve). Razprava o novi knjiznicarski zakonodaji naj ne bi potekala v nedogled, kot npr. pri nekaterih madfarskih sosedah in naj bi po tern srecanju skupaj s pravniki pripravili osnutek zakona in ga dali v razpravo strokovni javnosti. Cas za razpravo nameravajo cimbolj racionalizirati. Zanimivo je se, da je eden izmed madfarskih knjiznicarjev poudaril, da je stevilo madfarskih knjiznic preveliko in bi mogoce bil cas, da bi izracunali, koliko njihove storitve stanejo druzbo! Mnenja je bil, da bi se bilo treba tudi pri organizaciji knjiznic priblifati Zahodu in izbrati racionalnejsi organizacijski model -potem bi lahko bile place visje in bl imeli vec sredstev za nabavo informacijskih virov. Nacionalna knjiznica v zakonu o knjiznicarstvu Razprava glede vloge oz. funkcij nacionalne knjiznice pravzaprav sploh ni bila prevec razgreta -madzarski kolegi ocitno niso tako "obremenjeni" s svojo nacionalko kot nasi knjiznicarji in zlasti neknjiznicarji. Mnenja so, naj ima nacionalna knjiznica poseben zakon all pa vsaj posebno poglavje v zakonu. Glavne naloge nacionalne knjiznice so: zbiranje, obdelava, zascita in zagotavljanje dostopnosti t.i. hungarike za znanstvene potrebe. Poleg tega zagotavlja dolocene centralne storitve za celoten madfarski knjiznicni sistem (npr. unlverzalna bibliografska kontrola, splosna dostopnost publikacij in informacij, program! konservacije in restavracije, avtomatizacija knjiznicnega sistema, retrospektivna konverzija hungarike, izgradnja in vodenje t.i. meta haze podatkov madfarskega knjiznicnega sistema itd.), kl jih mora financirati drfava. Ker je mozno te centralne storitve tudi porazdeliti med vec knjiznic, se madfarski kolegi strinjajo, da je nujno doreci vprasanje: ali je racionalno te storitve zagotavljati v vec knjiznicah. Nekateri predlagajo, da t.i. centralne storitve sploh ne bi bile zapisane v poglavju o nacionalni knjiznici Da bi lahko definirali naloge nacionalke, ki se nanasajo na hungariko, je nujno najprej sprejeti nov zakon o obveznem izvodu. Obvezni izvod naj ne predstavljajo le tiskana gradiva, ampak tudi dokumenti na razlicnih nosilcih informacij (cd-rom, cd-multimedji, elektronske publikacije in baze podatkov). Glede stevila izvodov gradiv imajo knjiznicarji in zalozniki seveda razlicno mnenje, slisali smo, da bi bila formula 5+ 1 sprejemljiva za slednje. Je pa znacilno za vse vzhodnoevropske dezele, da so imele all se imajo uzakonjeno veliko stevilo obveznih izvodov (Estonija npr. 41) in si zalozniki seveda zelo prizadevajo stevilo zmanjsati na minimum. Nacionalna knjiznica mora tudi v prihodnje izvajati funkcije nacionalnega bibliografskega in referencnega centra, med posebnimi nalogami naj bo tudi specialna knjiznica za knjiznicne in informacijske znanosti. Vlogo "najvecje univerzitetne knjiznice" trenutno sicer izvaja, vendar pa le-ta naj ne bo njen cilj. Uporabniki knjiznic in brezplacnost knjiznicnih storitev Pozornost sta privabili tudi naceli splosne dostopnosti in brezplacnosti osnovnih knjiznicnih informacljskih storitev. To podrocje naj bl posebej obdelali tudi z vidika lani sprejetega Manifesta o splosnih knjiznicah. Tako naj bi s pomocjo Evropskega sveta v naslednjem letu na Poljskem organizirali poseben posvet za potrebe srednje-in vzhodnoevropskih drfav. Madfarski knjiznicarji so izpostavill, da so v razpravah o vprasanju brezplacnih oz. placljlvih storltvah prisotnl razlicnl interesi: uporabnikov, knjiznic in financerja. Menili so, da pravice uporabnlkov niso "brezmejne". Res je dostop do gradiva In informacij temeljna pravica uporabnikov, vendar pa morajo prav tako biti jasna pravila uporabe gradiva In informacij. Se zlasti pa mora zakon jasno opredeliti storitve, ki jih knjiznice zagotavljajo brezplacno in tiste, kl so lahko placljive ter navesti organ, ki dolofa skupna izhodisfa za oblikovanje cen storitev. Za storitve, ki jih morajo knjiznice zagotavljati brezplacno, morajo bit! zagotovljena javna sredstva. Madfarske knjiznice v glavnem poznajo vpisnine. ki jih nenehno v1saJo in postajajo eden od virov njihovega financiranja, kajti javna sredstva so realno vedno nizja (madfarska naclonalna knjiznlca je npr. pred kratkim precej povisala vpisnine, ki znasajo sedaj za studente, upokojence in brezposelne 1.000 forintov oz. SIT letno In za ostale uporabnlke 2.000 forintov). Knjiznice zaracunavajo tudi stroske medbibliotecne izposoje, nekaterl pa celo predlagajo uvedbo (razumnega) zaracunavanja lzposoje. Eden lzmed razpravljalcev je opozoril, da ravno zaracunavanje medbibliotecne izposoje pomeni dlskriminacijo tistih uporabnikov, kl ne zivijo v centrih, kjer so velike knjiznice in bi bilo nujno, da stroske medbibliotecne lzposoje pokriva drfava. Zakon naj bi zato jasno zapisal, katere storitve je treba uporabnikom zagotavljati brezplacano, vladni odlok pa naj doloci storitve, ki so placljive. Razprava je nujno pripeljala tudi do nevarne dileme -all naj posamezne vrste knjiznic zagotavljajo storitve za uporabnike, ki niso "tipicno" njihovi (npr. ali je Javna knjiznica dolzna zagotavljati storitve za studente ali za · uporabnike drugih lokalnih skupnosti, ali se tezje vprasanje: kaj s studentom, kl ne zivi na njenem obmocju?). Takoj so se oglasili se predstavniki visokosolskih knjiznic, namrec, zakaj ne bi zagotavljali storitve le za potrebe svojih visokosolskih ustanov, saj za kaj vec tudi flnancirani niso. Kljub razgreti temi je bil zakljucek razprave edini mogoc, namrec: ce zelimo doseci splosno dostopnost gradiv in informacij, morajo biti knjiznlce odprte vsem, to pa mora omogocitl razumen sistem financiranja knjiznic. Ce bodo knjiznice omejevale dostopnost do svojih storitev, kmalu ne bodo vec delovale kot enoten knjiznicni sistem. Zanimiva je bila misel o flnanciranju, namrec, le zakaj financira doloceno vrsto knjiznic le eno ministrstvo, ce le-ta opravlja dejavnost za vec podrocij? Mar ne bi bil mozen medresorski dogovor o drugacnem sistemu financiranja knjiznic ... Avtomatizacija in racunalnisko omrezevanje Avtomatizacija knjiznic in njihovo omrezevanje naj ne bi bilo regulirano v zakonu o knjiznicarstvu, kajti "tudi uporaba pisalnih strojev in telefonskega omrezja" ni bila zapisana v prejsnjih zakonih. lzbira racunalniske podpore mora bit! prepuscena tistim knjiznicam, kl zelijo medsebojno sodelovati. Madfarski knjiznicarji torej ne nameravajo uzakoniti enotne racunalniske in komunikacijske podpore knjiznicnemu sistemu, saj so prepricani, da trenutna raven programske, strojne in komunikacijske opreme ne sodi v zakon, ki se pise za daljsi cas. Copyright oz. avtorska zascita gradiva in informacij Zakon o knjiznlcarstvu naj bi dolocal, kako naj knjiznlce zagotavljajo informaclje in gradiva, ki so avtorsko zascltena; kdaj in pod kaksnlmi pogoji so (ce sploh!) dolzne placevati avtorska nadomestila oz. kdo in na kaksen nacin ta placila pokrlva namesto njlh. Vsekakor pa uporabniki nikakor ne smejo blti zaradi avtorske zascite gradiv kakorkoli financno obremenjenl. Zakon naj bi zajel tudi problematiko copyrighta in le-tega nadomestil za uporabo podatkovnih zbirk (ki jih naredijo knjiznice ali kdo drug, pa jih knjiznice uporabljajo) ter placil za tovrstne storitve, vendar se naj ne bi spuscal v podrobnosti -le-te naj bodo predmet posebnega zakona. Knjiznicne zbirke Problematiki knjiznicnih zblrk v zakonu ni potrebno nameniti posebnega poglavja, saj vseblnsko sodi na vec mest v zakonu npr. v knjiznlcne sluzbe in posamezne vrste knjlznlc, nujna je tudl podrobna opredelitev knjlznicnega gradiva (in kaj mogoce ne sodi vanj). Pri plsanju zakona mora biti popolnoma jasna vsebina posameznlh pojmov kot so: zaloga, zblrka, dokument, lnformacija, nosilci informacij, medlji lpd. Zakon naj posebej poudaril princlp splosne dostopnosti do knjlznicnih zbirk, ki so najpomembnejsl dejavnik oz. temelj splosne kulture in kulture posameznega naroda. Vsebuje naj tudi jasen koncept varovanja (zascite) knjlznicnega gradiva. Sodelovanje med knjiznicami Temeljno vprasanje, kl se postavlja madfarskim knjlznicarjem je, ali sodelovanje med knjiznicaml urediti z zakonom ali ne? Zakaj? Znacilnost madfarskih knjiznic namrec naj bi bila v njlhovem medsebojnem nesodelovanju in nepovezanosti z drugiml kulturnimi ustanovami. Zakon naj bi zagotavljal moznost prostovoljnega sodelovanja knjiznlc po teritorialnem in funkcionalnem principu ter v okviru posameznih strokovnlh podroclj. Jasno mora opredeliti funkclje posameznih knjiznic v sistemu (npr. regljske (zupanljske) Javne knjiznice: organizirajo sodelovanje med knjlznicaml regije; zagotavljajo nadzorno in svetovalno sluzbo; zagotavljajo storltve za naclonalne manjslne v njlhovih regljah; vodijo statlsticne podatke o knjlznicah; lzvajajo izobrazevanje za knjiznlce svojega obmocja; izdajajo strokovne publikacije; organlzirajo bibliobus; organizirajo vezavo in sluzbo za tiskanje; vodijo knjiznicni sistem v regljl itd.) ter razmejiti njihove obvezne storitve od prlporocljivih. Navesti mora se, da morajo knjiznice izpolnjevati ustrezne strokovne standarde. Nov zakon naj bi vkljucil tudi posebno vrsto knjiznic in sicer t.i. kombinirane knjiznice (solske in splosne). Knjiznicni kadri V knjiznicah naj bi bili zaposleni le ustrezno strokovno usposobljeni delavci. Strokovna dela naj bi opravljali kadri z najmanj visoko izobrazbo, vendar ne le s podrocja bibliotekarstva. Zlasti visokosolske in specialne knjiznice potrebujejo poleg kadrov z diplomami iz bibliotekarstva tudi strokovnjake z drugih znanstvenih podrocij. Zanimiv je bi! predlog, da naj bo v nov zakon o knjiznicarstvu vkljucen tudi institut akreditacije ucnih programov visokih sol s podrocja knjiznicarstva. Akreditacije naj podeljuje madzarsko drustvo bibliotekarjev. Knjiznicarska zakonodaja v drugih drzavah Zadnji dan seminarja je bil namenjen predstavitvi stanja knjiznicarske zakonodaje v drugih vzhodnoevropskih oz. bivsih komunisticnih drfavah. Z novim knjiznicarskim zakonom sta se lahko "pohvalili" le Litva in Ukrajina, v drugih drfavah pa sele (bolj al! manj uspesno) pripravljajo predloge besedil. Poljska Politicne spremembe so v zadnjih petih letih korenito spremenile pravni sistem ter nacin delovanja in financiranja javnih institucij. Za podrocje knjiznicarstva sta bila se posebej pomembna predpisa o lokalni upravi ( 1990) ter o organiziranju in upravljanju kulturnih dejavnosti (1991 ). Poljsko bibliotekarsko drustvo se je ob sodelovanju ministrstva za kulturo in umetnost ze na zacetku leta 1990 lotilo posodabljanja Zakona o knjiznicah iz !eta 1968. Rezultat razprave znotraj strokovne knjiznicarske javnosti in znotraj drfavne administracije Je bi! izdelava treh predlogov in steer t.i. nevladni predlog (katerega nosilec Je bilo poljsko drustvo bibliotekarjev), predlog ministrstva za kulturo in umetnost ter kompromisni predlog knjiznicarjev in ministrstva, ki je sedaj v poljskem parlamentu. Najvec nasprotovanj in vpletanja custev Je bilo glede organizacijskega modela t.i. centralnega upravljanja/vodenja knjiznicnega sistema, glede nacina zagotavljanja sodelovanja knjiznic v ucinkovitem knjiznicnem in informacijskem sistemu ter glede virov in princlpov financiranja knjiznlc. Dvome je vzpodbudila tudi pravica ministrstva za kulturo in umetnost, da koordinira delovanje knjiznic tudi izven sektorja kulture. Avgusta letos je, po stevilnih medsebojnih usklajevanjih, svet ministrstev sejmu (poljski skupscini) predlozil predlog Zakona o knjiznicah (Ustawa z dnia o bibliotekach) in tudi predlog pripadajocih izvrsnih predpisov. Ta predlog Je v primerjavi z zakonom iz leta 1968 manj podroben. Njegov namen je oblikovati taksen pravni okvir, ki v strukturi in organizaciji knjiznicarstva uposteva spremembe, ki so nastale v poljski druzbi in politicnem sistemu. Opredeljuje odgovornost ustanov, ki ustanavljajo knjiznice ter obseg njihovih pristojnosti pri nadzoru knjiznic, preprecuje pa njihovo samovoljo glede zdruzevanja, razdruzevanja oz. ukinjanja knjiznic. Posebne pristojnosti imajo t.i. javne (splosne) knjiznice vojvodstev, ki jih ustanavljajo posamezna vojvodstva, financira pa drfava. Vojvodske knjiznice naj bi opravljale strokovni nadzor nad vsemi splosnimi knjiznicami na svojem obmocju. Predlog zakona poudarja princlp splosnega in prostega dostopa do zbirk in temeljnih knjiznicnih storitev, uvaja pa tudi moznost zaracunavan':1 nekaterih zahtevnejsih bibliografsklh in informacijskih storitev, medknjiznicne izposoje in izposoje audiovizualnih gradiv. Naclonalni knjlznlcni sistem je opredeljen kot osnova za povecevanje ucinkovltosti knjiznic in njihovega medsebojnega sodelovanja. Kot svetovalno telo ministrstva za kulturo In umetnost uvaja predlog poljskega zakona o knjlznicah Li. Naclonalnl knjiznicni svet. S tako resitvijo knjiznicarji niso zadovoljni in ji nasprotujejo, saj so zahtevali ustanovitev nadresorskega organa, odgovornega direktno svetu ministrstev, ki bi imel vpliv na strateske odlocitve glede razvoja in financiranja knjiznicarstva. Predlog zakona vkljucuje tudi definicijo obveznega izvoda in pravil za njegovo zagotavljanje, zaradi ohranjanja in zagotavljanja dostopa do t.i. pisane kulturne dediscine pa uvaja koncept nacionalne knjiznicne zbirke pri nacionalni knjiznici, ki skrbi za njeno izgradnjo, organlzacijo, predstavljanje in ohranjanje. Besedilo poljskega zakona o knji.znicah je rezultat vecletnlh razprav in nasprotujocih Si mnenj, pa tudi zavesti O narascajocem pomenu knjiznic za druzbeni razvoj . Poljski knjlznicarji s kompromisnim besedilom nlso povsem zadovoljni in upajo, da bo parlament prisluhnll njihovim pripombam. Hrvatska Trenutno je v veljavi zakon o knjiznicah (Zakon o bibliotecnoj djelatnosti i bibliotekama) iz !eta 1973. V njem je knjiznlcarstvo opredeljeno kot dejavnost posebnega druzbenega pomena, kar pomenl, da naj bi imelo zagotovljena financna sredstva za svoje delovanje. Zakon zajema siroka podrocja kot so: vloga in namen knjiznic; odgovornost okolja, da ustanavlja knjiznice in jim zagotavlja pogoje dela, kadre in sredstva za nabavo in varovanje gradiva; opisuje naloge posameznih vrst knjlznic, posebej tudi nacionalne In univerzitetne knjiznice kot centralne tocke hrvaskega knjiznicnega sistema; posebni poglavji sta namenjenl obveznemu izvodu oz. vlogi knjiznicnega sveta kot svetovalnega telesa ministrstva za kulturo. Razvoj v stroki in druzbene spremembe seveda zahtevajo posodobitev zakona. O tern se je razpravljalo se pred letom 1990, se zlasti intenzivno pa po njem, ko Je prislo tudi do sprememb pollticnega slstema. V letu 1991 so knjiznlcarji pripravili nov predlog besedila zakona o knjiznicah, ki pa ni prisel v parlamentarni postopek -knjiznicarjl naj bi namrec pocakali na razresitev nekaterih politlcnih in admlnlstrativnih vprasanj, kl se neposredno dotikajo tudi knjiznicarstva. Tako so blli v letih 1991-1995 sprejetl zakoni s podrocja kulture (o varstvu kulturnih spomenikov, o upravljanju kulturnih ustanov, o avtorskih pravicah), drzavne uprave (zakon o pokrajinah, mestlh in obcinah, zakon o zavodih, zakon o financiranju lokalnih enot), lzobrazevanja in raziskovanja (zakon o osnovnih solah, zakon o srednjih solah, zakon o visokem solstvu, zakon o znanstveno raziskovalnl dejavnosti) ter s podrocja informiranja in medijev (zakon o javnem informiranju, zakon o sprejemanju predpisov Sveta Evrope glede svobode izrafanja in informiranja). Trenutno morajo knjiznicarji spostovati po eni strani star zakon o knjiznicarstvu in hkrati omenjeno novo zakonodajo. Junija 1995 je izvrsni odbor hrvaskega bibliotekarskega drustva sklenil, da je treba pripraviti nov zakon za podrocje knjiznicarstva ter hkrati angaziral strokovnjake, ki bi se lotili dela. Z besedilom naj bi potem seznanili pristojne drzavne organe. Predlog besedila se ni pripravljen. Litva Nov zakon (Zakon o knjiznicah) je bil sprejet junija tega leta. Doloca litvanski knjiznicni sistem, odnose med knjiznicami, financiranje knjiznic, drfavne pristojnosti glede knjiznic ter uvaja pojem t.i. temeljnega litvanskega knjiznicnega fonda. Med splosnlmi dolocbami definira knjiznice, ki so Jahko drfavne ali nedrfavne. Drfavne so tiste, ki jih financirajo drfavni organi, obcine ali druge institucije drzave, nedrfavne pa tiste, ki jih ustanovijo nedrzavne ustanove ali politicne, strokovne, religiozne oz. javne organizacije ali posamezniki. Podrobno navaja tudi pravlce knjiznic kot pravnih oseb. Funkcije in naloge nacionalne knjlznlce podrobneje doloca njen statut, kl ga je sprejela litvanska vlada leta 1992. Nacionalka je odgovorna ministrstvu za kulturo in solstvo. Drugo poglavje doloca knjlznicni sistem ter ustanavljanje in ukinjanje knjiznic. Knjiznicni sistem sestavljajo t.l. splosne in speclalizirane knjiznice. Prve zadovoljujejo potrebe vseh vrst uporabnikov na dolocenem teritoriju, druge pa zagotavljajo posebne lnformacijske potrebe. Knjlznice splosnega tipa so: naclonalna knjiznica in javne knjiznice (kl so Jahko obmocne, regionalne ali mestne obcinske knjiznice) specializlrane pa: knjlznlce lzobrazevalnih ustanov (med njlmi univerzitetne) in druge knjiznice. Zanimivo je, da zakon posebej omenja, da Jahko regionalne obcinske knjlznlce izvajajo funkcije osnovnosolskih knjlznic, za kar jim morajo obcine prispevati posebna sredstva. Zakon doloca, da mora biti knjiznicna sluzba organizlrana tudl v reglonalnih in mestnlh bolnlsnlcah, v varstvenih in dobrodelnih ustanovah ter zaporih. Knjiznice lahko ustanovijo omenjene ustanove all pa sklenejo sporazume z javnimi knjiznicami, da Je-te zanje izvajajo knjiznicne storltve. Knjlznlce drfavnega pomena, kl predstavljajo temeljnl litvanski knjiznicni fond za potrebe znanosti, izobrazevanja, kulture in gospodarstva, so: univerzitetna knjiznica v Vilniusu, knjlznica litvanske akademije znanosti, litvanska medicinska knjiznlca in litvanska knjlznlca za slepe. Litvanski knjiznicni zakon ne navaja natancno, kaj naj bi bil njihov knjlznlcnl sistem, omenja pa t.i. knjiznicne mreze in druge oblike zdruzevanja knjiznic (drustva, zveze ipd.). kl temeljijo na sporazumih med knjiznlcami. Doloca tudi, kaj je lastnlna posameznih knjiznlc ter na kaksen nacin mora potekati reorganizacija knjiznic ali njihovo ukinjanje. Posebno poglavje je namenjeno t.i. knjiznicnl zbirki. Litvansko knjiznlcno zbirko sestavljajo zbirke posameznih knjiznic in je drfavna lastnina. Opredeljene so oblike nabave (med njlml obvezni izvod) gradiva, depozitarne zblrke in zbirke za medbibliotecno lzposojo, varovanje knjiznicnih zblrk ter posebej zascita in obnavljanje rokopisov, starih, redkih in dragocenih gradiv. Nadalje, v posebnem poglavju so dolocila glede financiranja knjiznic. Za nacionalno knjiznlco in knjlznice drfavnega pomena so zagotovljena drfavna proracunska sredstva (drfavni litvanski proracun) za ostale knjiznice pa je sistem financiranja dokaj zapleten, vendar zakonsko natancno opredeljen (kaj daje drfava, kaj obcine, kaj pristojna mlnistrstva). Prlhodki drzavnih knjiznic so oprosceni davkov. Peto poglavje podrobno opredeljuje prislojnosti ministrstva za kulturo, lokalnih oblasti in litvanskega knjlznicnega sveta. Slednji je strokovno in svetovalno telo in zastopa vse vrste knjiznic, zdruzenj in strokovnjakov s podrocja knjiznicarstva. Pripravlja slrokovne podlage za minislrstvo za kulturo in lltvansko vlado glede vseh pomembnih razvojnih ali strokovnih odlocitev na podrocju knjiznicarstva. Zadnje poglavje litvanskega zakona o knjiznicah pa je namenjeno mednarodnemu sodelovanju knjiznic. Romunija V Romuniji obstaja skoraj 16.000 knjiznlc, ki se ravnajo po dolocilih odloka (dekreta) st. 703 iz leta 1973. Odlok se nanasa na enotne standarde za organizacljsko strukturo ustanov s podrocja kulture in solstva. Eno od podpoglavij je namenjeno knjiznicam in doloca organizacijsko strukturo javnih (ruralne, mestne, obcinske, obmocne). solskih, akademskih (knjiznice visokosolskih ustanov}, specialnih in nacionalne knjiznice. Knjiznica romunske akademije znanosti opravlja nekaj funkcij nacionalne knjiznice npr. izdeluje nacionalno retrsopektivno bibliografijo. Sicer pa Ima v Romuniji vsaka vrsta knjiznic svoje zakonske predpise. Poleg omenjenega dekreta obstajajo se drugi, ki so jih lzdali svet ministrstev, vlada ali ministrstvo za kulturo in podrobneje dolocajo nekatere aktivnosti knjlznlc. Predlog zakona o obveznem lzvodu je v parlamentarni razpravi in ce bo sprejet, bo to prvi samostojnl zakon na podrocju knjiznicarstva. V romunskem ministrstvu za kulturo so ob sodelovanju obeh strokovnih knjlznicarsklh zdruzenj pripravili se predlog splosnega zakona o knjiznicarstvu in predlog nacrta avtomatizaclje romunskih knjiznic, ki pa se nista v proceduri sprejemanja. Zal nam romunski kolegici omenjenih predlogov nista predstavili. Ceska Trenutno je se vedno v veljavi Zakon st. 53 iz leta 1959, ki ima naziv Enoten knjiznicni sistem. Poleg t.i. ideoloske obarvanosti je njegova znacilnost tudi precejsnja rlgidnost glede strukture in hierarhije knjiznic ter odsotnost pravnega okvira za knjiznice, katerih ustanovitelji so subjektl, ki Jlh zakon kot taksne se ne pozna. V zakonu je uporabljena zastarela terminologija, tako z vidika stroke, kot druzbenopollticnega sistema sedanje Ceske. Po dolocilih zakona lahko knjlznice ustanavljajo drfavni organ!, kar je v nasprotju z zakonom o obcinah iz leta 1990. Tako npr. trenutno obstajajo knjlznice, katerih ustanovitelji so drfavni organi, socasno pa tudi taksne, kl so jih ustanovile lokalne oblasti. Zato ze od leta 1990 poteka znotraj knjiznicarskih krogov in ob sodelovanju drfavnlh oz. lokalnih teles razprava o novem zakonskem besedilu, ki naj bi upostevalo dosedanje druzbene spremembe, se zlasti na podrocju teritorialne uprave. Vendar pa razprave se niso prinesle nic konkretnega in ceski kolegi so bili kar precej skepticni glede novega zakona, ces, da je le-ta zaenkrat "zgolj vizlja". Slovaska Podobno kot na Ceskem tudi na Slovaskem se vedno velja zakon iz leta 1959, sprejet v skupni drfavi in prejsnjem druzbeno-politicnem sistemu. Slovaki ga ocenjujejo kot tiplcen zakon dezele s centralno plansko ekonomijo, ki je vzpostavil enoten in centraliziran nacionalni knjiznlcni sistem razlicnih vrst knjiznic, ki pa v praksl nlkoli ni resnicno zazivel. Koordinacije in sodelovanja med knjiznicaml razlicnlh vrst skoraj ni, obstaja le povezovanje med knjiznicami isle vrste. Od !eta 1990 dalje lecejo priprave besedila novega zakona in je bilo v razpravi ze kar nekaj predlogov besedil. Zadnji predlog, ki je nastal v letosnjem letu, je rezultat skupnega dela slovaskega bibliotekarskega drustva, zdruzenja slovaskih knjiznic in slovaske nactonalne knjiznice. Po razpravi v strokovni javnosti naj bi ga predlozili ministrstvu za kulturo, kar pomeni, da bi lahko bi! dan v parlamentarno razpravo naslednje leto. Na seminarju nam slovaski kolegi se niso mogli predstaviti predloga besedila. Ukrajina V Ukrajini deluje skoraj 45.000 knjiznic, v katerih je zaposlenih vec kot 81.000 knjiznicnih delavcev. Podobno kot druge dezele bivse Sovjetske zveze, je tudi Ukrajina v procesu demokratizacije ter druzbenih, ekonomskih in politicnih sprememb. Te spremembe zahtevajo tudi spremembo politike knjiznic in knjiznicarstva kot profestje. Kot prvo Je namrec treba zagotoviti uresnicevanje temeljne pravice prebivalstva -prosti dostop do knjiznicnih gradiv, informacij in razlicnih storitev. To zahteva tudi spremembo mentalitete knjiznicarjev, ki so v prejsnjem sistemu bill "slufabniki" vladajoce ideologtje. Ukrajinski knjiznicarji so o nujnih spremembah zaceli razpravljati ze leta 1991, ko so imeli prvi ukrajinski kongres knjiznicarjev in nato na vsakoletnih konferencah, ki jih organiztra kijevski drfavni institut za kulturo v sodelovanju z vecjimi knjiznicami. V zacetku letosnjega !eta pa jim je uspelo ustanoviti se ukrajinsko bibliotekarsko drustvo, kt organizirano zastopa interese stroke, januarja je bi! sprejet tudi nov Zakon o knjiznicah in knjiznicarstvu (Zakon ukraiini pro biblioteki i bibliotecnu spravu), katerega glavni principi so: varovanje pravice drfavljanov do prostega dostopa do informacij; splosna dostopnost knjizntcnih zbirk, sodelovanje med knjiznicami in oblikovanje enotne ukrajinske knjiznicne zbirke; deideologtzacija knjiznic in potrditev njihove politicne nevtralnosti; povecanje stevila in vrste subjektov, ki lahko ustanavljajo knjtznice. Glede na nov zakon bo knjiznicarsko zakonodajo predstavljalo se okoli 20 mtntstrskih odlokov oz. pravil, med njimi zakona o nacionalnem knjizntcnem sistemu in o obveznem tzvodu; pravila o zasctti in ohranjanu knjiznicnih zbirk, o medknjiznicnem sodelovanju, o knjiznicnt racunalntsko podprti mrezi; vrsta knjizntcnth standardov itd. Vecino teh besedil bodo prtpravili strokovnjaki Nacionalne parlamentarne knjiznice, ki ze sestavljajo seznam predpisov, ki jih je treba ali posodobiti alt sprejeti popolnoma nove. In kaj prinasa nov zakon o knjiznicah in knjiznicarstvu? Prvo poglavje je namenjeno definicijam knjiznic in knjiznicne dejavnosti, opisana Je vloga oz. odgovornost drfave na podrocju knjiznicarstva ter pravica vseh drfavljanov (ne glede na status, narodnost, vero itd. ). ustanov in organizacij do knjiznicnih storitev. Sled! poglavje o ukrajinskem knjiznicnem sistemu, ki je mreza razlicnih vrst knjiznic v drzavni, kolektivni ali privatni lasti. Podrobno so navedene tudi funkcije posameznih vrsl knjiznic. Nacionalna knjiznica npr. je glavna ukrajinska knjiznica, kullurni, dokumenlacijsko-komunikacijski in znanstveno­ raziskovalni center, ki skupaj z drugimi knjiznicami zagotavlja dostopnost dokumentacijsko-informacijskih virov. Njen uslanovilelj je drfava, zanjo pa je prislojno minislrstvo za kulluro. Knjiznicni fond nacionalne knjiznice je de! nacionalnega bogastva ukrajinskega naroda in je za njegovo ohranjanje odgovorna drfava. Ima pravico do brezplacnega izvoda vseh tiskanih gradiv oz. zapisanih informacij na drugih nosilcih, podrobneje pa je sislem pridobivanja obveznega izvoda zapisan v slatutu nacionalne knjiznice. Zakon uvaja se nacionalne specializirane knjiznice. V zakonu je zelo podrobno opisan postopek ustanavljanja knjiznic, pogoje, ki jih je za lo treba izpolnjevati, pa predpise minislrstvo za kulluro. Knjiznica mora imeli statut in mora biti ne, glede na to, kdo je njen lastnik, registrirana pri prostojnem sodnem organu. Predpisan je poslopek reorganizacije (zdruzevanje, razdruzevanje ipd.) knjiznic in njihovega ukinjanja. Celotno cetrto poglavje pa je namenjeno knjiznicnim zbirkam oz. fondom. Tudi ukrajinski zakon navaja Li. drfavni knjiznicni fond in govori podrobno o oblikovanju knjiznicnih zbirk in pravilih njihove uporabe. Knjiznicne sluzbe so zajete v petem poglavju, v sestem pa prlstojnosti drfave in njenih organov (se posebej ministrstva za kulturo). financiranje knjiznic, materlalno-lehnicni in kadrovski pogoji za delo knjiznic ter gospodarska dejavnost knjiznic. Ob koncu zakona je omenjeno se mednarodno sodelovanje ukrajinskih knjiznic. Slovenija Trenutno je se vedno v veljavi Zakon o knjiznicarslvu iz leta 1982, ki je (po moje) potreben prenove zlasti zaradi sprememb v organizaciji oblasti in teritorialno-politicne ureditive, v sislemu financiranja, lokalni samoupravi ipd., pa manj zaradi potrebe po drugacni organizaciji knjiznicnega informacijskega slstema. Koncno -dosedanja organiziranost sistema in nacinl povezovanja knjiznic niso ovirali razvoja knjiznlcarske dejavnosti. Zal se izdelave besedila novega zakona nismo (oz. njegovi predlagatelji -podrocna ministrstva) lotili na podoben nacin kot madfarski kolegi, saj bi se s tern verjetno izognili marsikateremu nesporazumu, nezadovoljslvu in ne nazadnje -izgubi casa. Predstavnika Slovenije sva udelezencem razdelila gradivo, s katerim smo ze lani novembra v Strasbourgu predstavili sedanji knjiznicni informacijski sistem in pricakovano nova zakonsko ureditev. Dodali smo kratek oris delovnega osnutka zakona z dne 19.9.1995 s poudarkom na problematiki splosnih (ljudskih) knjiznic. Pri ustnl predstavilvi osnutka je g. Slokar med drugim prav zaradi nekaterih sorodnih pojavov na Madfarskem naglasil predvidene smotre in cilje, funkcijo in vlogo splosnih knjiznic v enotnem sislemu ter predlagane normativne ukrepe zoper destruklivno delovanje novega sistema lokalne samouprave. Da bi ohranili ze dosezeno raven splosne dostopnosti do knjiznicnega gradiva in informacij, da bi omogocali nadaljnji usklajeni razvoj splosnih knjiznic kot lokalno in regionalno zasnovanih knjlznicnih informacijskih sredisc in s tern njihove mreze ter da bi dosegali vsaj osnovne oziroma 12 minimalne slandarde, naj bi z novim zakonom drzava prevzela lemeljno odgovornosl za delovanje splosnih knjiznic. Lokalne skupnosli kol uslanovileljice ali souslanovileljice pa naj bi imele izvedene prislojnosli in lako odlocale le o preseganju osnovnih slandardov. Taka resilev, s kalero naj bi drzava splosne knjiznice kol osnovni de! kulturnega podrocja izenacevala z osnovnim solslvom na izobrazevalnem podrocju, je vzbudila posebno pozornosl udelezencem. V razpravi so se zanimali ludi za razloge, zakaj dolocamo monopolne nosilce informacijske infrastrukture kol orodja sislema, ko pa so ze doslej brez zakonskih varovanj pokazali pozilivne ucinke pri nolranji in zunanji povezanosli Sistema in njegovih sestavnih delov. Zakljucne misli Rekla bi, da je bi! to eden od seminarjev, ki so dobro organizirani in imajo jasen namen. Razgrelim razpravam madzarskih knjiznicarjev je bilo vcasih kar tezko sledili, ceprav sta za prevajanje v angleski jezik bila na voljo zelo dobra prevajalca. Reci pa jc treba, da kljub temperamentnim naslopom nekaterih knjiznicarjev, ni bilo poseganja v besedo, ni bilo zaljivih besed ali nepotrebnih opazk. Pohvalili velja tudi predstavnika Evropskega svela, ki se je izkazal z dobrim poznavanjem problemalike. Madzarski knjiznicarji oziroma njihovo strokovno druslvo so lorej s pripravo svoje nove knjiznicarske zakonodaje zaceli tam, kjer jo je tudi treba -znotraj stroke in ob pomoci drzavnih sekretarjev pristojnih ministrstev, vsekakor pa veliko prej, preden bodo zaceli nastajali posamezni cleni zakona! Budimpestansko srecanje je pokazalo, kaksna naj bo "odprta" in odgovorna javna drzavna uprava. Mar takega vedenja pri nas ni moc ne pricakovali ne vzbuditi ? Melita Ambrozic