Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja ? Ljubljani vsak torek, četrtek In soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4 80 K
i*««»Ki«sHa itnliki IS ».
Reklamacije so poštnine prose-Nefrankirana pisma se ne spro. iemajo. Rokopisi se nei vračaja Inserati: Enostopna pet t -vrstic (Širina 88 mm) za enkrat 20 vin. večkrat po dogovora.
5. štev.
V Ljubljani, v četrtek dne 13. januarja 1910.
Leto XIII,
NASLOVA: Za dopiie in rokopise ta list: Uredništvo :
^Rdečega Prapora •, Ljubljana. — Za denarne poSiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. i d. s Upravnlfltvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Šelanburgova ulica 6/II.
Javen shod
je jutri, v petek ob 8. uri zvečer
v Hestnem doma
Dnevni red:
Ljubljanska občinska volilna reforma.
Poročevalci : Etbin Kristan, Anton Kristan, Ivan Kocmur.
Delavci! Pridite vsi! Balkanska konferenca.
Belgrad, 9. januarja.
Balkanska konferenca se vrši v mestni osnovni goli, novospzidani moderni stavbi, namenjeni dekliški boljši vzgoji. Dvorana polna delegatov in gostov, največ iz Belgrada. Hrvate zastopata sodr. D e metro vi d in Kora č, Bosno Jakši 6, bol* garska doputacija šteje 5 članov na čelu Dmitrij BI a goje v, Cmogoro Popovič, Macedonce (Bi-tolje-Soluu) Go k ob, Slovence dr. Tuma, za Ru-nune je dr. Ra k o vrti pooblastil belgrajskega delagata drja. Košani na, da jih zastopa v smislu brošure «za balkanski sporazum*. Ogrska socialna-demokracga in avstrijska poslali sta pozdrave. Ob 10. predpoldne je ot^oril sodrug Lapčevid konferenco, pozdravljajo delegate ter razloftvši potrebo in pomen konference. Balkansko je vaeevropejsko vprašanje. Zbog neugodnih historičnih razmer so zastali balkanski narodi v razvoju, zato so planili na nje ottunije, da je gospodarski okoriščajo bogati sosedje, tekmovaje med seboj. Rusija zahteva zase odločilni vpliv na Bolgarsko ib Rumunsko, Avstrija in Nemška na Srbijo do Soluna, Italiji na Albance in Cmogoro. Povsod vodi to tekmo veliki kapital a na škodo normalnemu gospodarskemu razvoju balkanskih plemen. Domača buržoazija, odvisna in podkupua od tujega kapitala, se deli med posamezne tekmece in tako poostruje krizo. Zato je proletariat poklican, da se upira ne le lastni bnržoaz»j">, ampak da tudi opozori internacionalno proletarsko organizacijo, da se upre zlorabi kapitalizma na Balkanu. Balkansko vprašanje je obenem vprašanje narodnega zedinjenja jugoslovanskih plemen in prave svobode ter se da rešiti zgolj po proletariatu.
V	prediedništvo predlaga Bolgara Dmitrija Btagojeva in Slovenca dr. H. Tumo, ki se izvolita z vsklikom.
D- B i a g o j e v pozdravlja. konft renco v imenu bplgarskih organizacij. 'Kaše na. eksploatacijo bal-kauskih zemt.6 po inozemstvu, vsled Katere postaja nujna borba za narodni obstanek. Sredstvo do Uspeha leži le v edinstvu proletariata. Konferenca naj vseitransko prtcizira stališče proletariata na Balkanu ter ga po tem pripravi godnega za veliki boj.	-	,	,
Dr. H. Toma »poroča pozdrave jugoslovanske soc.-dem. stranke. Povdarja historičen moment, Ko so stremljenja vseh evropejskih držav obrnjena Da Balkan in se g>j| za zadnje torišče eksploatacije t Evropi. Kaša na eminenten geografski in gospodarski- položaj Slovencev in na resultat tisočletnega bivanja Uk eminentno kulturnih narodov — na
rezultat, da je Slovenec berač na zemlji, katero obdelava in vse kulturne pridobitve sosedov niso istemu ni za las dvignile način življenja. Za Slovence kot iskoriščan proletarski narod je rešitev le v socializmu in le socializem nasloni in združi jih tudi z balkanskimi plemeni istega govora in narave.
Korad in Demetrovid pozdravljata v imenu hrvatske socialne demokracije. Prvi povdarja posebnost in raznoličnost položaja jugovshodnih narodov, a tudi točke, ki jih edinijo. Konferenca se ima izkazati kot posve resna aplikacija socializma na posebne balkanske razmere in pokazati svojo moč. Proletariat mora predvsem protestirati proti umetni ustanovitvi 4 narodov po ideologiji meščanstva, proglasiti pred svetom, da je nacionalni program kulturni program in je to le v pravem interesu proletariata. Drugi kaže, kako ideja edinstva po prirodnem potu vstaja med proletariatom, kako se je že na jugoslovanski konferenci v Ljubljani hotelo staviti ožje meje gibanju, kako pa je do dane3 v tako kratkem času, komaj je bila ideja vržena med proletariat, narasla tako, da se nam sama širi in vodi do skupnega cilja.
Mihael C o k o b iz Skoplja v macedonskem narečju naslika žalosten položaj prebivalstva pod turškim režimom. Gospodar v kraju je žandar in višji uradaik: «to je moja volja, ako nočeš, pritoži se bogu> 1 Še večje zlo kot turško gospodarstvo pa je nacionalno tekmovanje Bolgarov, Srbov in Grkov. Vsa skrajno šovinistična agitacija brez vodilnih idej, podkupovanje in teroriziranje je dovedlo prebivalstva Macedonije dotlej, da ne ve več kaj in kdo je in da je marsikdo za nekoliko «para* ali Srb ali Bolgar. Mladina je zato zapustila vrste narodnih čet in se je jela družiti v socializmu, kot edini spas iz demoraliziranega in obupnega položaja.
Krsto Pop o vi d pozdravlja konf erenco ne v imenu črnogorske orgaaizacije, ampak v imenu razmetanih in preganjanih črnogorskih delavcev. Nikjer, nego v Crniggri sa ne vrši taka tiranija. Knez je v deželi vse: zakon, sodišče, trgovec m naj-večji kapitalist. Ureja italijanska podjetja, domačin pa dobiva po 30 para mezde, Če štrajka, ga zapro. Vsak poskus organizacije se > silo uduši. Vendar pa se vkljub vsemu preganjanju delavstvo druži, v tem leži edina rešitev črnogorskega ljudstva.
Sreten Jakši d iz Bosne kaže na napredek organizacije delavstva ondi. Bosna služi lahko za vzgled brezvestne kapitalistične eksploatacije In kolonizacije. Ljudstvo je bilo do 1876 docela ne-osveščeno. dele agitacija iz Srbije in avstrijska okupacija je jela zbujati nacionalni šovinizem. Organizirano delavstvo predstavlja konečno zavestno ljudstvo, ki se čuti edinim narodom brez razlike vere in historičnega ideologizma.
Ob poldne se je sestavila komisija za redakcijo predlaganih resolucij: Blag oje v, Tuma, Kora d, Demetrovid, Jakšid, Popovid, Dimitrov, Gokob, Lapčevid, Kolarov, Kočanin — ter se konferencija odloži na popoldne ob treh.
Na popoldanski seji se prečitajo mncgobrojni pozdravi.
Sodrug Tuc o vi d obširno razlaga svoj referat. Pomanjkanje vsakega političnega načela in vsakega sledu moralnosti karaktenzira postopanje velevlasti na Balkanu, predvsem Avstriie in Rusije. Navaja kričeča nesoglasja v njih dejanjih zadnjih 30 let. Le v enem so vse velevlasti edine: da drže male balkanske države slabotne, zadolžene in odvisne. Navaja interesantne podatke glede militarizma in državnih dolgov« Tuji kapital se navidezno
z ugodnimi pogoji daje za podjetja z jamstvom držav samih — zato pa mora kupovati država svoje vojne potrebščine za drag denar, potrebščine, katere mora čez par let kot neporabne za-metavati. Balkanske banke narodnih imen so vse ekspoziture tujega eksploatacijskega kapitala. Tako so postale balkanske države nevitalne, negodne za razvoj. Kak vpliv je imela Avstrija na srbsko gospodarsko življenje, pokazala je okupacija Bosne. Preko te dežele je imela Srbija do pred letom 1876 živahen promet posebno z Bosno in Dalmacijo, torej na korist avstrijske province. Da se izpodreže žile Srbiji, se je ves promet ustavil in odvzelo celo lastni provinciji zaledje (Kdstenland). No, Avstrija je s postavitvijo preozkih deželnih mej jugoslovanskim svojim podanikom itak izpod-vezala vsaj gospodarski razvoj. Vsiljevanje tuje kulture je le krinka gospodarskega teroriziranja in nepotrebno, ker imajo združena jugoslovanska plemena vse predpogoje za krepek lasten razvoj. Zato mora jugovshodni evropejski proletariat sam določiti svojo nsodo in četudi je organizacija jugoslovanske socialne demokracije še šibka, naj da s svojim nastopom zadnji moment internacionalnemu gibanju, ki končno strmoglavi kapitalizem.
Dmitrij Blagojev v lepem, logično-znan-stveno jasnem protigovoru razloži potrebo velikega kapitala, ki po naravnem tehničnem razvoju predstavlja napredek. Kapitalizem je zrušil stare sisteme vlad in gospodarstva. No, krenil je na pot zlorabe in je danes postal reakcionaren. Zato mora proletarec organizirati svoje moči, da se postavi v bran temu reakcionizmu, da si pribori politično silo. Tako je postal boj socialne demokracije, boj za napredek.
Klerikalci v Belgiji.
Naj reče kdo, kar hoče: Klerikalci so zanimivi ljudje. Načela imajo, stara kakor svet — seveda po njihovem štetju — ampak na vsako načelo so pripravljeni pljuniti in še kaj drugega, če jim ne nese profita. Nihče ne more dvomiti, da so klerikalci ena stranka po vsem svetu. Dosledno bi morala veljati zanje tudi enaka načela povsod. Toda figa — pardonl Bodimo iskreni: Eno načelo jim res velja po vseh deželah: Vse hočejo imeti v svojih krempljih, povsod hočejo biti sami gospodarji, vsi drugi pa naj bi jim bili hlapci. Ampak to je tudi edino, kar * se pri njih nikoli ne izpreminja. Vse drugo je pa od danes do jutri, kakor veter piha in kakor ukazuje profit.
Najlaže je študirati klerikalce doma. Tu jih poznamo. Patnotje so, da jim ni para, lojalni kakor nihče drug, seveda monarhistični do kosti. Rangov imajo uto dovolj. Dokler ima pri raznih zelo visokih damah izpovednik prvo besedo in dokler imajo razne zelo visoke dame več upliva na šolstvo kakor rektorji in direktorji, več na gledališče kakor ravnatelji in intendantje, skratka več vpliva na vse življenje kakor tisti, katerih se tiče, bi bili tepci, če ne bi blagoslavljali tistih, ki jih postavljajo k polnim jaslim. Ia v Avstriji imamo sladko upanje, da ostane še nekaj časa tako. Kute so pri nas iz trdnega sukna.
V	drugih krajih se včasi kaj zasuče. Tako se je prav nenadoma nekoliko obrnil veter v Belgiji. Razume se, da so bili tudi tam klerikalci vedno monarhistični. Saj je po katoliških naukih vsaka oblast od boga. Tako monarhistični so bili, da so celo v verskih rečeh včasih zamižali. Ko je umrl Leopold II., je nastalo vprašanje, ali je bila njegova zadnja ljubica za prejšnje je bilo ie vse
eno — njegova žena ali ne. Navadni Belgijci, ki so dobro poznali svojega že s sivimi lasmi mladostnega Leopolda, so skomizgavali in se hudomušno nasmebovali. Ta hip je priskočila sveta cerkev ranjkemu na pomnč in celo Rim je skrbel zato, da se je razglasilo, česar ni bil Polde nikdar sam povedal: Da je bil namreč z baronico Vaughan cerkveno poročen.
A sedaj imajo seveda novega kralja. Na prestol je prišel Leopoldov vnuk Albert I. Čudne govorice so se razširile o njem. Pripovedovalo se je, da je močno naklonjen socializmu, da pozna id čisla socialistični ideal in podobne bajne reči. To je seveda vse sila pretirano. Res je pač, da ima Albert nekaj tiste lastnosti, ki se imenuje takt; tisti dan, ko je zasedel prestol, je salutiral rdeči zastavi, na kateri je bil črn trak, ko so mu povedali, da vihra zaradi smrti socialističnega poslanca. Takt je lepa reč, do socializma je pa tudi od njega še dolga pot. A res je tudi to, da Albert ni zaljubljen v klerikalce in da jih ni nastavil na dvoru, kjer jih je prej kar mrgolelo. Zgodilo se je celo, da je pokazal nekoliko protiklerikalnega mišljenja.
In čudeži Naenkrat ni več vsaka oblast od boga, rojalizem belgijskih klerikalcev je pa že tako razpokan, da bi kmalu «šel v franže*. Kralj je lepa reč, ampak čemu bi bil, če ne izroča države klerikalcem P ... Odkar so se pokazala taka znamenja, zasluži brzojavni urad prav mnogo za depeše med Bruseljem in Rimom. Sveti možje, katerih kraljevstvo ni od tega sveta, so izteknili tisoč pomislekov. Dočim je baronica Vaughan kakor po čudežu prava vdova Leopoldova, vprašujejo klerikalci s skrbnimi obrazi, če — je veljaven Albertov zakon P Kako, zakaj — to so jako zamotane reči, katerih ni vredno razvozlavati, ker je dovolj, da je Albertova civilna poroka veljavna; za drugo namreč ne vprašuje belgijska postava. In kakor bi častivredni klerikalci sami slutili, da se iz te moke ne speče pogača, imajo že drugo vprašanje:	Če je Albert sploh po pravici na pre-
stolu P Lepa baronica Vaughan je namreč mamka dveh sinčkov in pobožni gospodje špekulirajo tako: Če je bila baronica prava Leopoldova žena, sta fanta prava Leopoldova princa, torej je starejši pravi prestolni naslednik in gospod Albert se mu mora umakniti.
Namazani pobožniki znajo računati, pa so vendar napravili napačen račun, ker je začetek zgrešen. Če 1... Če bi bila baronica prava šena 1 Ampak katoliška cerkev jo lahko priznava, nikakor pa tisti «če» ne velja za državo. Blaga cerkev lahko pokazuje svoj poročni list, toda hudobna država nima svojega, civilnega poročnega lista, v nobenem civilnem registru ni vpisana tista poroka, zato je za državo gospa Vaughan pač gospa Vaughan, oba fanta sta njena sinčka, ampak s prin-covstvom nimata kaj opraviti. In klerikalni up «je šel po vodi». Naj jadrajo za njim!
Ta dvorske pikanterije nas seveda ne bi nič zanimale. A kažejo nam, kako se znajo klerikalci izpreminjati, da jih ne doseže niti Fregoli. Ce bi slučajno kje prišel na prestol mož, ki bi bil odločen svobodomislec, bi utegnili postati anarhisti, če ne bi mogli drugače nastopati proti njemu. In nauk iz komedije je ta: Ne veruj klerikalcem, kadar govore o zemlji, a ne veruj jim, kadar govore o nebesih. Lahko bi jim verjel, kadar bi priznali, da jim je žep in krempelj uad vse. Ampak te edine resnice ne priznavajo.
Strokovna konforonoa v Ljubljani.
Na poziv Strokovnega tajništva v Ljubljani se je zbralo v nedeljo, dne 9. februarja v društvenih prostorih «Yzajemnosti» lepo število zastopnikov slovenskih strokovnih organizacij na Kranjskem, Goriškem, Primorskem, Štajerskem in Koroškem. Stvarnost razprav je pokazala, da je bila konferenca kos svoji nalogi; kar je bilo samokritike, je bila koristna, ker brez nje ni iniciative.
DepoUaaika razprava.
Točno ob 9. dopoldne pozdravi strokovni tajnik sodr. Anton Kristan zastopnike ter otvori konferenco. V predsedstvo se izvolijo:	Ignacij
Sitter (tajnik Unije rudarjev v Trbovljah) in Ivan Tokan (uradnik Strok, tajništva v Ljubljani), predsednika; sodruginja Franičiška Nedvčd (tobačna delavka v Ljubljani) za zapisnikarico.
Porodilo tajniitva.
A. Kriltaa: Podrobnejšega poročila o stanju strokovnih organizacij na slovenskem ozemlju ne moremo podati, ker se, žal, niso vse organizacije odzvale pozivu. Število članov se je posebno povišalo pri železničarjih, rudarjih, lesnih in tobačnih delavcih. Omenja nasilstva, ki jih rudarji trpe v St. Janžu na Dolenjskem, in ki zahtevajo reme-dure ter organizatoričnega dela. Rudarski obrat na zadevne obdolžitve že ni reagiral. Organizacije imajo nadalje: Tesarji, čevljarji, krojači, lončarji, porcelanski in transportni delavci, tiskarji, knjigovezi, strojarji,- kemični delavci, predilničarji, krovci, steklarji, sodarji in pivovarnarji, peki, slikarji in drugi. Glavno delo pri nas je bojeproti brezbrižnosti v delavskih vrstah ter demagogiji krščanskih soci-alcev in takozvane N. D. O.! Opisuje demagoško •delovanje* nasprotniških laži-delavskih organizacij ter prihaja do zaključka, da njihovega pojava ni podcenjevati. V Trstu se pojavlja med služkinjami močno gibanje, katero se ne sme prezreti. V na-daljnem poročilu dokazuje potrebo tesnejše združitve vseh nepolitičnih društev na Sovenskem. Prej so se prepuščale organizacije same sebi; odkar imamo tajništvo, je nekaj boljše. Dosedanje tajništvo je vestno delalo; če se vse ni doseglo, ni to njegova krivda. Mnogo organizacij nima še nobenega boja za seboj. Opaža se, da imajo na primer Štajerci in Korošci več zmisla za organizacijo nego Kranjci Kmečki naraščaj je kader brezbrižnosti med slovenskim delavstvom. Uspeh združenja strokovnih organizacij v Ljubljani je obrtno sodišče, kjer se je zmagalo v skupini malih obratov. Propada v skupini velikih obratov je bil kriv brezprimerni terorizem podjetnikov ter klerikalno-nemška zveza. Nedavno so se vročila vsem podjetnikom <odpita pisma* glede na draginjo. Lep korak naprej pomeni dejstvo, da se je povsod našel odziv, kjer se je apeliralo na strokovne organizacije pri volitvah v razne korporacije. Ge se ni moglo vse izvršiti, je bil glavni vzrok pomanjkanje sredstev. Kljub temu pa se je vršilo nešteto shodov — poseči smo morali celo med delavce s kamnom v Atpangu na Nižjem Avstrijskem ter na Štajersko, Goriško in Primorsko. Sredstva so se dobila, ker so se ljubljanske organizacije na konferenci dne 4. julija 1908 zavezale, da prispevajo k vzdrževanju tajništva. Ce bi vse ljubljanske organizacije redno vršile svojo dolžnost, bi se dalo več napraviti. Z ustanovitvijo zveze bodo finance gotovo zboljšane. Sramota za nas, da velja slovenski delavec še prečesto za stavkokaz. Ob stavki v Wmterthuru v Švici so bili stavkokazi slovenski delavci iz ljutomerske okolice. Izdali smo letak, da slovenski delavci tam ne iščejo dela. Na konferenco je bilo povabljeno tudi tržaško strokovno tajništvo, sodrug Kermolj je pa odgovoril, da mu ni mogoče priti. Lasten tisk imajo željezničarji, tobačni delavci in peki; rudarji dobe svoje strokovno glasilo v kratkem. Druge organizacije so v tem oziru na slabšem. Predavanj in poučnih kurzov po deželi, kar bi vsaj deloma nadomeščalo tisk, se radi pomanjkanja sredstev in časa ni moglo vršiti. V Ljubljani se to vrši letos kakor lani
Josip Kopač (tajnik železničarjev, Trst); Izpopolniti hočem podano poročilo. Poročevalec je dejal, da je železničarjev organiziranih okoli 2300. Resnica je. da spada pod tržaško tajništvo 9300 organiziranih. Neka ljubljanska skupina je poročila, da je pri njej 263 nemških železničarjev; če pa zadevo natančnejše preiščemo, najdemo, da je med temi 90% Slovencev. Dne 1&. januarja je važna konferenca vseh naših organizacij na jugu. Omogočilo se bo, da bo «Zelezničar* izhajal v 6000 izvodih. Danes jih je mnogo, ki jemljejo nemško glasilo. Edini železničarji so sistematično prirejali shode. Kar se tiče zveze, bom povedal svoje mnenje pri drugi točki. V splošnem poročilu je nekaj nejasnega. Razumel sem, da je na Spodnjem štajerskem, Goriškem, Koroškem in Primorskem cela vrsta strokovnih organizacij, ki da so brez vsakega vodstva. Trst ima svojo strokovno komi-misiji, na Goriškem se v kratkem osnuje. Zveza za vse dežele se mi ne zdi potrebna. Kataster izkazuje v Ljubljani nekako 48 društev; samo za Kranjsko bi zveza imela pomen. V Trstu in drugod nima nacionalna »Jugoslovanska železničarska zveza* niti 100 članov, šteje le nekaj železniških mojstrov in uradnikov v »Tintenburgu* — in potem fmisl Dr. Mandič ima v Trstu boj v lastnih vrstah. Delavstvo se vzbuja 1n hoče uspehov. V Pulju je dr. Mandič priredil shod, ki se ga je udeležilo d že-
lezničarjev. Pozneje so pisali v Trst, da jim ustanovimo podružnico, in danes imamo tam 84 članov 1 Pri železničarjih N. D. O. ne bo žela uspehov. Priznam, da je med železničarji premalo discipline. Odgovora la vprašalno polo uisem mogel dati, ker mi je došla prepozno. Menda še ljubljanske organizacije niso poročale. Rok osmih dni je bil prekratek. Poročajo naj danes zastopniki ustmeno. Za Št. Jani naj se pobriga rudarski tajnik. (Sitter: Je že bil tam!) Kdo pa je tam ustanovil organizacijo? Železničarji! (Zupan. Pa so morali tudi iti!) Predlagam, da se poročilo sodruga Antona Kristana vzame na znanje.
Sitter: Bil sem v Št. Janžu. Ker nisem dobil prostora, sem šel od hiše do hiše. Imam tam dva zaupnika, ki pa ž njima ne morem v direkten stik. Kar se tiče rudarjev na sploh, jih je bilo pred kratkim 1300 organiziranih. DaHes lahko pravim, da jih je 1800. Se spominja stavke v Velenju in na Lješah. Pozdravlja ustanovitev zveze, ki bo pomagala organizirati tudi rudarje. Dalje prih.
Politični odsevi.
* Za letofenje ljudsko štetje je vlada, kakor se poroča, odklonila zahtevo, da bi se namesto dosedanjega »občevalnega jezika* popisaval (materinski jezik*. Za narodne manjšine, posebno za češke, rusinske in jugoslovanske, bi bUo to zelo važno. Popolnoma natančne narodnostne slike pač tudi štetje po materinskem jeziku ne bi podalo, ker je
ospodarski pritisk kapitalizma v sedanji družbi remočan, vendar bi se pa štetje vsaj nekoliko približalo resnici. Da ni prišlo do tega, je tudi mnogo kriva lanska obstrukcija v državnem zboru, zakaj če bi parlament sklenil zakon, da se mora popi-savati materinski jezik, bi se morala tudi vlada udati.
* 0 sklicanja češkega deželnega sbora pišejo •Narodni Listy», da naj sedaj vlada stori potrebne korake za sklicanje, ker je to njena dolžnost Kakor je svoj čas sklicala državni zbor brez formalnih garancij za delazmožnost, tako naj stori tudi pri češkem deželnem zboru in prepusti potem nadaljnji razvoj posameznim klubom in strankam.
* Ogrska krlsa je srečno prijadrala do K h u e n-Hedervaryja. Ze pred tedni smo pisali, da imajo na Dunaju za vsak slučaj tega moža v rezervi. Tudi ko je bil Lukač pozvan, da sestavi ministrstvo, smo pisali, da bo gotovo sklican Khuen, če se Lukaču ne posreči njegova naloga. Oficiozna poročila so sicer zadnji čas hotela nekako utajiti ta namen. Tudi ko je bilo jasno, da ne more Lukač v državnem zboru opraviti ničesar, so Se poluslužbene vesti govorile, da ostane vendar Lukač ministrski predsednik. No, sedaj je vendar poklican Khuen Hedervary in to pomeni, da se nočejo na Dunaju nič več ozirati na sedanjo ogrsko večino. Khuen Hedervary je kot hrvatski ban pokazal, da je mož brezpogojne brezobzirnosti. On stori, kar so mu ukaže. S kakšnimi sredstvi pride do cilja, mu je vseeno. Ko je prišel na Hrvatsko, je bila tam takozvana obzoraška stranka najmočnejša. Poleg nje so bili Starčevi d anci prav krepki. V najkrajšem času si je ustvaril ogromno madžaronsko večino in opozicije je ostalo v saboru komaj nekoliko za dekoracijo, dasi ni imela madžaronska stranka nikakršne zaslombe med ljudstvom. Dobro mu je pa bilo vsako sredstvo; kjer je kazalo, sejekorumpi-ralo, kjer to ni bilo umestno, se je teroriziralo. Uničila se je svoboda zboroyanja, časopisja, neodvisnost sodnikov, odpravila se je porota — in tako je mož vladal več kakor dvajset let. Po tem je lahko soditi, kaj se utegne zgoditi na Ogrskem.
* Načrti Khuen Hedervary)evl so še neznani. Ker v državnem zboru gotovo ne najde več zaslombe kakor Lukač, je lahko uganiti, da ga naj-brže razpusti. V tem slučaju ne bi bilo popolnoma nemogoče, da pride še do koristnega preobrata. Na Dunaju so se morali prepričati, da ne morejo na noben način delati s sedanjim državnim zborom. Enkrat se je zgodilo, da je prav Khuen- Hedervary, ko je prišel od avdience, nastopil proti Andrašijevi volilni reformi Ce bi bil namesto Bienertha pravi mož avstrijski ministrski predsednik, bi bila njegova dolžnost, poročati cesarju, da zahtevajo avstrijski interesi splošno in enako volilno pravico na Ogrskem. Nedvomno bi bU sedaj čas za tako reformo in Khuen bi bil mož, ki bi tudi to izvršil, ako bi dobil povolje. Celo oktroiranju splošne in enake volilne pravice se ne bi moglo ugovarjati ker ni niti najmanjšega dvoma, da bi tudi ljudstvo na Ogrskem sankcioniralo tako volilno reformo, s katero bi končno doseglo svojo prvo politično pravico.
* Angleška dftlavika itrilka je postavila u
bližajoče se volitve 78 kandidatov, od teh 8 v Londonu. V 27 okrajih nastopajo delavski kandidatje proti liberalcem in konservativcem, v ostalih okrajih so v boju le s konservativci. Zbornica bo razpuščena 10. L m., prvi volilni dan je te 16. t. m. (Malo drugače kakor pri nas.)
* Bvetovnosnanl slikar Valter Craie objavlja v «The Socialist Revievv* jako zanimiv članek o stališču in metodi socialistov v sedanjem aUgUikem volilnem boju in pravi; «Soc!alističOj
kandidatje morajo na shodih jasno razlagati socialistični ideal in biti popolnoma neodvisni od obeh meščanskih strank. Socialistični ideal je edini pravični ideal življenja in edina razrešitev trajnih nesoglasij in četudi ponujajo socialisti radi roko za sredstva, ki manjšajo sedanjo bedo, vendar ne smejo nikdar dovoliti, da bi se le za hip zatemnel njihov ideal, ali pa izgubil izpred oči.
* Angleška vojna mornarica se krepko razvija. Prvi lord »dmiralitete Mac Kena je povedal* da je parlament lani dovolil več žrtev za vojno mornarico, nego v času Balfourove vlade. Tudi se je naročilo večje število ladij nego v dobi konservativne vlade. Leta 1912 bo Nemčija imela 13 dread-nougtbov, Anglija pa 20. — To bo potem seveda Nemčiji premalo, pa bo stavila nove ladje, kar bo dalo Angliji povod, da se ne bo dala prekositi in tako ppjde to blazno tekmovanje dalje, dokler na pridejo vsi norci tja, kjer je pravi prostor zanje.
* Procei proti ministrom. Dne 8. t. m. se je v Kodanju aa Danskem pričel proces proti bivšemu ministrskemu predsedniku Christensenu in prejšnjemu ministra notranjih zadev Bergu zaradi velikanskih sleparij, a se je preložil na 2. aprila.
* Na Španskem so v luki Santander prijeli parnik, kateri je imel nemen peljati v Španijo orožje ia streljivo. «Heraldo» pravi, da je bilo vse to namenjeno za princa Jaimeja, pretendenta aa španski prestol.
* Portugalska. Policija je baje prišla na sled veliki anarhistični zaroti, naperjeni proti osebi kralja Manuela. Veliko število sumljivih oseb je bilo aretiranih. V pondeljek je policija na razne ■umljive elemente na ulici streljala.
Iz stranke.
o Konferenca jugoslovanske socialno-demo-
kratlčn« itranke v Polji bo v nadeljo, 16. t. m. ob 3. uri popoldne s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Raznoterosti. Ker se bo na konferenci razpravljalo o jako važnih rečeh, vabimo vse puljske sodruge,	naj	se	je	udeleže v čim večjem številu.
Zaupniki	so	naprošeni, da store svojo dolžnost
in da vsak skrbi za čim večjo propagando.
Politični odbor krajne organiz. jugoslov. soc. • dem. stranke.
Domače vesti.
— Kranjski deželni zbor je imel sejo t torek, kakor je bilo napovedano. O nekaterih momentih te seje bomo ie govorili. Omeniti je še, da sta poslanca dr. Tavčar in dr. Triller vložila interpelacijo aa deželnega glavarja radi predsilvestrovega glasovanja o tistem predlogu drja. Lampe ta, ki ga je bil dodal zakonskemu načrtu za oprostitev osebne dohodariae od deželnih naklad. Lampetov predlog je, kakor smo že poročali, zahteval, da naj ■e deželnemu odboru prepuste izpremembe zakona, ki bi jih morda zahtevala vlada. Liberalni poslanci ae postavljajo na stališče, da je bila za Lampetov predlog potrebna dvotretjinska večina, ker se ž njim ispremiaja deželni red. Take večine pa predlog ni dobil in vendar je deželni glavar naznanil, da je predlog sprejet Po daljšem uvodu, ki obširno razklada tisto glasovanje, vprašuje interpelacija:
1. Kako opravičuje gosp. deželni glavar svoje postopanje t
2. ali je pripravljen, pripoznavši svojo zmoto, naknadno enuncirati, da je predlog gosp. dr. Evgena Lampeta padel, oziroma, da ga je odstopiti predvsem pristojnemu odseku v predposvetovanje;
3. ako tega neče storiti, je 11 pripravljen, vsaj deželnemu odboru naložiti, da je predlog, oziroma, da je dotični «sklep* visokega deželnega zbora predložiti v najvišje odobrenje.
Deželni odbor je nakazal deželni komisiji U agrarne operacije za pretečeno leto 4000 kroa več nego znaša redna dotacija, za katero je določenih 60.000 kron na leto. Deželni odbor predlaga sedaj:
Visoki deželni zbor izvoli posledobno odobriti izplačilo zneska 4000 K kot dodatek k dotaciji za 1. 1909. in pretresovati vprašanje o eventualnem svilanju redne letne dotacije za agrarske operacije od 50.000 K na 75.000 K od 1. januarja 1910 leta dalje.
Ta predlog ae je Izročil finančnemu odseku.
Upravnemu odseku ae je izročil predlog o mostnini na deželnem mostu čez Savo
V	**ad®eah. Doslej se tam plačuje mostnina za osebe, živino in vozove; poslej naj bi ae pobiralo tudi od vsakega osobnega avtomobila po 46, od vsakega tovornega avtomobila pa 80 vinarjev.
Finančnemu odseku ie nadalje izroča predlog, da aaj se poplača ostanek dolga za stavbo gledališča, da ae prihranijo obresti.
Sprejel »e je predlog deželnega odbora, da se preloži okrajna cesta is Kranja na Zgornjo Besnico tako, da bo držala cesta v Rakovici ta ondotnim gospodarskim poslopjem in da ae zgradi nov most čez besniški potok. Ourajno-ceatnemu odboru se dovoli 33% prispevek, t. j. 13.300 kron.
Finančnemu odsekn je odkasan predlog, da ae »vifiajo nekaterim vdovam deželnih uradnikov pokojnine, tako da bodo enake pokojninam vdov sa državnimi uradniki.
V	odsek za deželna podjetja sta izvo* ljena še poslanca Zabret in Kobi.
Sprejel se je nnjai predlog poslanca Hlad-sika proti razširjenju konsumnega davka na vino. V posebni resoluciji se tudi zahteva, da smejo vinogradniki izdajati količine nad 25 litrov prosto davka, da se smejo po pošti pošiljati manjše kol:čine v posebne namene prosto davka, in da se znižajo železniški tarifi za vinske pošiljatve.
— Ljubljanska volilna reforma se igra „mance“. V torek je bila, kakor znano, na dnevnem redu kranjskega deželnega zbora. Naenkrat je brez vsake interpelacije, brez vsakega predloga, tudi brez vsake motivacije deželni glava-Šuklje naznanil, da odkaže stvar ustavnemu odseku. .Slovenec*, ki je sicer sila zgovoren ob takih rečeh, molči, kakor da so mu obesili ključavnico na usta. Pravi razlog je pa ta, da so se klerikalci malce blamirali. V deželnem zbOru namreč še ni bilo prvega čitanja dotične predloge in klerikalni pismarji, ki se po navadi delajo, kakor bi imeli vse paragrafe v malem prstu, so prepozno izpoznali, da so v opravilniku določbe, ki se ne dajo eskamotirati. Sedaj bi pa bilo tudi zanimivo izvedeti, kako je ustavni odsek dobil načrt, ki se mu ni mogel izročiti? V odseku sedi pač nekaj jako pobožnih mož, toda po poslovniku jim tudi sveti duh ni mogel vdihniti načrta, o katerem ni črhnil deželni zbor sam še nobene druge besede, kakor da ga je bil enkrat odstavil z dnevnega reda.
— Celibat is pomožne uradnike je tudi znamenje našega veselega časa. Dekle, ki zasluži na ljubljanskem rotovžu dve kroni na dan, se zato ne sme omožiti. Pravzaprav — tega ji ne morejo prepovedati; ampak čim se omoži, mora takoj zapustiti službo. To se pravi: Vse pravljice o ljubezni, o zakonskih idilah i. t. d. so po buržoaznem mnenju dobre za otroke; v resnici ima biti zakon preskrbovalnica. Fant naj gleda na doto, dekle naj pa vpraša, kaj je z ženinovim premoženjem. Ce ni cvenka, tudi ne sme biti ljubezni. Zakaj, da bi si žena kaj zaslužila z delom, pa vzela moža, ki ga ljubi, tudi če ni bogatin, tega ne dovoli slavna ljubljanska občina. Dragoceni so naši liberalci : Duhovniški celibat kritizirajo dannadan, nune v kloštru so jim sumljiva institucija, sami pa hočejo imeti nune, kjer komandirajo.
— Dragonec pod vlakom Blizu Solkana pri Gorici se je vrgel v petek zjutraj okoli 1. ure pod vlak planinske železnice neki vojak-dragonec, kor-poral, 5. dragonskega polka, ki je štacioniran v Gorici. Vlak je strašno razmesaril ubogega vojaka. Ne ve se še vzroka, ki bi ga bil gnal v strašno smrt.
—■ človeiko nogo so našli ob Soči pri Solkanu. Bila je že precej razjedena. Nogo je prinesla s seboj zadnja povedenj. Sedaj poizvedujejo, odkod bi bila ta noga.
— Poiskuien samomor v cerkvi. Tržaški agent Viktor Contento je šel včeraj dopoldne v cerkev sv. Antona novega, kjer je pri stranskem oltarju dlje časa molil. Nato je potegnil iz žepa revolver ter se ustrelil na levo stran prsi. Ko so pritekli cerkovniki in župnik dr. Perderzolli, je ležal Contento brez zavesti pred oltarjem. Dr. Pe-derzolli je kandidata smrti mazili ■ sv. oljem, poklicani zdravnik ga je pa spravil v bolnišnico. Cerkev so takoj zaprli. Popoldne so jo morali iznova blagosloviti.
— Običajno predavanje «Vmjemno«tt> nocoj odpade radi shoda, ki bo jutri zvečer v .Mestnem Domu*.
Zadnje vesti.
Ogrika kriza. Budimpešta, 12. januarja. Za ministrskega predsed. imenovani grof Khuen-Hedervary je danes govoril z grofom Stefanom Tiszo in ga je vabil, aaj vstopi zopet t aktivno političao življenje. Tisza je odgovoril, ds je še prezgodaj, Justh hoče pri volitvah nastopiti z jako demokratičnim programom. Boj Khuena bo baje meril glavno proti Justhovi stranki.
Prooes Borowske. Krakov, 12. januarja. Danes se je pričel pred tukajšnjo poroto proces proti Janini Borowski, ki je obdolžena, da je ustrelila advokata drja. Lewickega, svojega zastopnika v procesu proti sodrugu Hekerju. Z drjem. Levvickim je Borowska živela v intimnih odnošajih. Predvčeranjem je Borowska še enkrat prosila za odgoditev razprave In za prenos v bolnišnico, češ, da je prehudo bolna za obravnavo. Sodišče jo je dalo zdravniško preiskati. Zdravniki so izjavili, da je pač zelo oslabela, da je pa popolnoma sposobna za razpravo. Poleg porotne dvorane se je zaradi tega uredila posebna soba z vsemi zdravniškimi pripomočki. Tudi zdravniki so v bližini. Obtožnica, ki se je danes prečitala, je zelo obširna.
Praski deželni ibor. Berlin, 11. januarja. Danes opoldne je cesar Viljem otvoril zasedanje pruskega deželnega zbora s prestolnim govorom, ki omenja o državnih financah, da se vsled oživljenja trgovine in prometa polagoma boljšajo, da so pa še vedno pasivne. Prestolni govor naglaša tudi potrebo upravo reforme in zaključuje tako; Končno Vas čaka še resna naloga; pripravna dela za reformo volilnega
reda so že blizu zaključka. Načrt se Vam red loži v nekaterih tednih na posvetovanje, otem je ministrski predsednik Bethmann-Hollweg pozdravil zbornico, finančni minister R h ei n b a b e n je pa predložil proračun za 1.1910, po katerem imajo znašati dohodki 3.837,412.963 mark, redni izdatki 3.725,019.542 mark, izredni izdatki 204,393.421 mark. Skupni izdatki so torej proračunjeni na 3.929,412.963 mark; potem znaša deficit 92 milionov mark.
Nemikl državni zbor. Berlin, 12. januarja. Državni zbor se je včeraj zopet sešel. Podpredsednik dr. Spahn, je pozdravil poslance. Poljak dr. Chrzano wskr je odložil mandat. Razpravlja se
o	interpelaciji radi meklenburške ustave.
Francoiki državni zbor. Pariz, 11. januarja. Zbornica poslancev se je danes otvorila. Za predsednika je bil zopet izvoljen Brisson s 300 glasovi brez protikandidata. V senatu se voli pred-sedništvo v četrtek.
Norveiki državni zbor. Christiania, 12. januarja. Novo izvoljeni storthing se je včeraj šeleL
Angleške volitve. Falmouth, 12. januarja. Finančni minister Lloyd George je na tukajšnjem shodu dejal, da govore lordi tak jezik, kakršnega se ne bi posluževal noben član poslanske zbornice, ker diši po hlevu. Veseli ga, da začenja ljudstvo spoznavati, kakšna je gosposka zbornica in njeni člani.
Kreianiko vpraianje. Berlin, 12. januarja. Došla so poročila, da se vodijo med Grško, Turčijo in Italijo pogajanja o rešitvi krečanskega vprašanja. Italijansko zunanje ministrstvo priporoča, naj bi Turčija Kreto prodala Grški za primerno svoto, zato bi se pa Turčiji trajno zajamčilo sedanje posestno stanje.
Dopisi.
Spodnja Vrtojba. Dne 6. t. m. je sklical politični odbor krajne organizacije jugoslovanske socialno - demokratične stranke zaupen protesten shod, na katerega je povabil tudi župana, starešinstvo in večino tukajšnjih posestnikov. Namen shodu je bil, protestirati proti sedanjemu, za delavce in male kmete skrajno krivičnemu pobiranju plače za vikarja. Shod je otvoril predsednik organizacije Pran Gorkič, ki mu je tudi predsedoval. Potem je sodrug Mihael Gorkič pojasnil sedanje neznosne razmere. V debato so posegli Fran Gorkič, Iv. Soban, A. Kovic, starešine in župan pl. Loka teli. Zaključno besedo je imel sodrug M. Gorkič. Potem jesodr. Iv. Arčon predložil resolucijo, ki zahteva, da se sporazumno med starašinstvom, škofijskim ordi-niatom in okrajnim glavarstvom določi plača vikarja v Vrtojbi, ki naj se pobira v denarju. Starešinstvo naj izvoli tri zastopnike, ljudstvo pa tri, da bodo vodili pogajanje s prizadetimi oblastvi in oskrbeli, da se zadeva reši čimprej. — Resolucija se je sprejela soglasno. Na to je predsednik zaključil lepi shod, ki je vnovič pokazal, da se tukajšnji delavci in mali kmetjo resno zanimajo za svoje pravice.
m 5« niste, pošljite naročnino!
Poslano.
Pozori	Pozor	S
Cenjenim obiskovalcem
in cenjenim obiskovalcem
VetiK« mednarodne
»ašHatadc
dne 15. januarja 1910 v »Narodnem Domu“ v Ljubljani
nljudno naznanjam, da se bodo točila pristna vina iz dobro znane kleti g. Al. Zajca, ia sicer: dolenjski cviček, liter po 96 vin. in beli Risling, liter po K 1*04. Pivo iz Delniške pivovarne Žalec in Laiki trg, vrček po 22 vin..
Dobrn gorka in mrala jedila po navadnih
o	en ah bron poviianja.
Ceniki bodo na mizah.
Vsaka kakršnakoli pritožba naj se mi takoj naznani, ker se na poznejše ne bodem oziral.
Z odličnim spoštovanjem
Emil Kržišnik
2—1	restavrator (Narodnega doma»,
Sv.ll. ČIUt.lle.prip.r.č.Bo d. s. | ozirajo na take tvrdke, U insertrajo v »	_
_____-------------------------------- S|r0|[0Wa zeza tobačnih delavk in delavcev v LJnblJ t nf.
Želodčni liker
Je najboljše krepčilo želodca 1
Blizu in daleč Vse ga pozn£,
Kdor ga im£,
Ima zdravje domžl
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2*40. .	-	4-80.
Naslov za naročila: »FLORJAN*, Ljubljana.
Postavno varov ano.
VABILO na
VI ■ veliko mednarodno maškarado
ki bo v soboto, dne 15. januarja 1910 ob 8. uri zvečer :::: v veliki dvorani in vseh stranskih prostorih :::: „NARODNEGA DOMA“ v Ljubljani (I. nadstropje).
Godbo oskrbuje sl. Ljubljanska Filharmonija. VSTOPNINA: V predprodaji 1 K, strokovno organizirani delavci 80 v, pri blagajni za vsakega brez izjeme 1 K 20 v. Vstopnice prodajajo: Šešarkova tobakarna, Strokovno tajništvo (Šelenburgova nlica štev. 6.IU.), prodajalne konsnmnega društva za Ljubljano in okolico, na Glin c ah, v Šiški in Vodmattr, restavrator v ,.Narodnem Domu*' in društvenlki. .*. /. Ker Je prebitek namenjen v podporo obolelim članom, uljudno vabi k obilni udeležbi ODBOR.
* ■—  ■■ — ■     ■ - ■ - -  — ■■
Zaloga moke
S Maidič s
soutBii, ivmm Ml!
Ki^srnc 1« brifnicc, K)cr jt urazpitigt Vi U
,i,,iu, . ■. MHitnu Prapor"!
I
H. Snttner
Llnbljana z mestni trg
razpošilja ure* zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj, Novost: PloSčnata, tanka, prava ntkelnasta Ankcr - Roskopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natanfino 86 ur idoča K 4,60. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blngo ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice s slov. trakovi: nikelnaata K 1*20, srebrna K 6'—■ 46
ivninvon: m: innnrunn: hi:(.")v
Kavarna
,Unione‘ v Trstu
nlioa Oaserma in Torre Blanca
se priporoča.
(inirncdrccci crcrtict i
Ceno posteljno per|e in puh!
1 kilogram sivega, oskubljenega K 2'—, polbelega K 2'80, belega K 1'—, prima puhastega K 6'—, izredno finega skub-ljenega K 8-—, sivega puha K 6'—, belega K 10’—, izredno fini prsni puh K 12 —, od 6 kg nabrej franko.
Gotove postelje
iz gosto tkanega, rdečega, modrega, rmenega ali belega inleta (blaga nanking), 1 pernica 180 cm dolga in 116 cm široko ter 2 blazini, 80 cm dolgi in 58 cm široki, dovolj napoljene z novim, očiščenim puhastim, trpežnim, sivim perjem 16 K, s polpuhom K 20'—, s puhom K 24’—. Pern:ca sama 12 K, K 14 —, K 16-—, blazinice K 3'—, K 3 50, K 4'—. Pernice 180 cm dolge in 140 cm ’Sroke, K 16, 18, 20. Blazinice, 90 cm dolge in 70 cm široke ali 80 cm dolge in 80 cm široke, K 4 60, 6 —, 6-50. Spodnje pernice iz gradla, 180 cm dolge in 116 cm široke, K 13 —, 15 —, pošlje po povzetju, zavoj zastonj od K 10'— naprej franko	52—3
Maks B9rger, Descbenitz št. 678, Bohmervald. Cenik o matracah, odejah, prevlcčkih in vsemu drugemu blagu za postelje zastonj m franko. Čenedopade,sezameniaH denar nazaj.
v Ljubljani i Emonska cesta 2, v Sliki i Jernejeva ulica 231 Naročila se sprejemajo v obeh skladiščih in tudi v Ljubljani, 7—7 Dunajska cesta 32. — Telefon štev. 165.
KAREL MEGLIČ
lastnik tvrdke Lavrenč č & Domicelj, žitna trgovina.
50 % prihranka
na stroških v gospodinjstvu in vobče trdno zdravje dosežejo v rodovini tiste gospodinje, ki kupujejo namesto kave, čaja, sladnega čaja i. t. d. najboljše in najcenejše hranivo, imenovano	52—21
-	“	Sladim zz=
1 t. j. dr. Trnkoczyja sladni čaj. Sladinu je treba dodajati malo mleka in sladkorja, zaradi tega se pri njem mnogo prihrani. En zavoj V* kg velja
i	50 vinarjev. Po pošti pošiljamo najmanj pet zavojev,
i	Glavna zaloga v Ljubljani, lekarna Trnkoczy
Vabilo na
za leto 1910 je izšel.
železničarski ples
ki bo v soboto, dne 15. januvarja 1910 v Sokolovi dvorani »Narodnega doma“ v Ljubljani. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 1 K 20 vin. — Sodeluje iz posebne prijaznosti orkester »Slovenske filharmonije". — Toaleta promenadna.
8-3
Ustanovljena 1847.	■«-«
Gena 80 fin., po poiti 10 vin. vol.
Naročila in denar je poslati
Upravi »Rdečega prapora« v tjubljani.
Posteljno vlago
se odstrani takoj. Starost in spol se morata naznaniti. Pojasnila brezplačno.
Zavod Aeskulap št. 466
20—2 Regensburg, Bavarsko-
Delniška družba združenih pivova
riamrnlmŠBn iSS» ^ Cittbljsni ■■■
priptrač« mjs
 -    izborno plft t sodcih In steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI SlSKI.
Veselični odbor.
m..—   	Ustanovljena
tovarna pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg *t. 7 n LJUBLJANA si Turjaški trg št. 7
Največja zaloga pohištva xa spalne in jedilne sobe, sposke sobe. Preproge, aastorji, modrool na imeti, iimnati modrooi, otrožki yoaicai i.1. a.
•*r—■‘T
Telefon ito'* •
6S- 60
lid»]»telj is adieTemi urednik F»i» Ruti*
e*f*M
Tiska It- Pr. Lampret ▼ Kiani«.